,   ,Jaz bom nesel venec."
(S e 1 k o.)
Itm^SKhF^ istje je rumenelo. Tupatam je potegnila mrzla jesenska sapa, ^^fjfflHilbf/ stresla nekoliko listov in jihraznašala v divjem vrtincu daleč ^HHHh^ na okrog. Gori po vejah so posedale ptice, gledale željno \vsttEBmii' tje proti jugu in čakale dneva, da se zbero in da polete y$BmS lis v gorke kraje.
H§BPi,           V sobi pa je ležal  bolan mali Jožek.   Ptice so  si želele iz
^flSe.   mrzlega kraja doli na topli jug, a on je  hrepenel, da bi smel za-
jSf*    pustiti gorko  posteljico in iti vun v prosto  naravo, ki je  lepa v
^gfe   vse oživljajoči pomladi, krasna v gorkem poletju, otožno veličastna
"^Sr   v pozni jeseni in  čarna  tedaj,  ko se leskeče v brezštevilnHi sne-
-l^   žknih biserih. Vun v prosto naravo si je želel. Saj se je bližal god
*?    vseh svetnikov — in ta dan bi bil nesel tako rad venec iz zadnjih
j g enskih cvetlic na grob rano umrlega očeta.
Toda bolezen mu ni pustila, da bi zapustil gorko posteljico. — Kako naj vstanel ko je komaj prernaknil bolno glavico?
A to vje trdno upal, da bo nesel cvetlice na grob dobrega očeta, da bo molil ob gomili. pod katero spd skrbni oče. Ako mu je nekoliko odleglo, takoj je vprašal mater:
,,Mama, kdaj pojdemo na pokopališče? Je venec že pripravljen? Veste, jaz bom nesel venec."
BLe nekoliko še potrpi in ozdravel boš in tedaj boš olepšal očetovo gomilo."
Toda mati sama ni verjela tem besedam. Bolezen je žugala, da ugrabi Jožka, da bo pohitel k očetu tje gori nad oblake, a ne samo na njegov grob.
-*g    182    9*-
Medtem se je približeval vedno bolj god vseh svetnikov in ž njim vseb vernih duš dan.
Jožku se je začelo zdravje vidno boijšati. Dasi še ni mogel zapustiti postelje, popraševal je vendar zopet in zopet mater, kdaj ponese cvetlice na grob, kdaj bodo prižgali lučice na grobu dobrega očeta.
,,Le še nekoliko potrpi — kmalu boš ozdravel, in Anica ti bo nabrala cvetlic in spletla venec, da ga poneseš na pokopališče."
Polagoma je mali bolniček popolnoma ozdravel. No, in dobra mamica ga je opomnila, naj se zahvali onemu, ki je gospodar zdravja in boleznir življenja in sinrti.    In  sklenil je  svoje nedolžne ročice  in povzdignil oči
proti nebu in se zahvaljeval dobremu Stvarniku. Poleg postelje pa sta po-kleknili mati in sestra Anica. Tudi oni sta sklenili roke, in iz treh src je kipela molitev v zahvalo Vsemogočnemu, da ni dovolil krnti smrti, da bi pokosila nežno cvetko.
In Jožek je mogel zopet vun pod jesensko nebo.
Na praznik vseh vernih duš pa je stopal z materjo tn s sestrico na pokopališče. V rokah je nesel zelen venec — spleten iz vedno zelenega mahu in poznih jesenskih cvetlic. Najlepši cvetki, ki ju je vptetel vanjr sta pa bili: hvaležnost in otroška ljubezen do nepozabnega očeta.
-*š    183    &*-
Prišli so na pokopališče. Vse polno je bilo ljudi. Tam je žalovala mati na grobu svojega deteta, tam je plakal zapuščeni sin na gomili iskreno ljubeče matere. Tam zopet je krasila sestrica grob bratu, ki jo je zapustil še v nedolžnih otroških letih, in pohitel tje nad oblake, da ga vsprejm6 krilatci v svojo družbo.
Na grobovih so gorele Iučice, brezštevilne lučice, kot so brezštevilne zvezdice, ki se leskečejo na višnjevem oboku v jasnem poletnem večeru.
Med vrbatni pa so stale temne ciprese in zelene vrbe žalujke. In pri-pogibale so se druga k drugi, kot bi si pravile velike skrivnosti, kot bi na-števale vse one, ki spč nevzdramno spanje v njihovih hladnih sencah.
Gori v zvoniku so peli zvonovi. Veličastno so se glasili in vabili pre-bivalce \z bližnjih in daljnih krajev, naj pohitč nekoliko na kraj, kjer spe njih sorodniki, kamor poneso prej ali slej tudi njih telesne ostanke. In množice so vrele od vseh strani skupaj. Staro in mlado, revno in bogato je hitelo na božjo njivo.
Naši znanci so prišli do gomile skrbnega očeta. Jožek je položil 'na grob zeleni venec in Anica je prižgala luči. Nato so pokleknili vsi na hladno zemljo in molili za večni mir umrlemu očetu.
Jožek pa je bil vesel, da se mu je izpolnila želja, da je mogel položiti venec na grob ljubljenega očeta. Saj ubožec je bil še premlad, da bi mogel čutiti v vsej polnosti prebridko zgubo . . .