3,<W7-

#..&«—
'-.
POSVETNE
PES   MJ
MED
SLOVENSKIM NARODOM
.,
8TAJARSKEM.
*/&*~*+*
V RADGONI, t' Alojz Waj c i ng er'o verni  knigfui.
T827;

Z' DOPYSESOM VELIKOHVALOV1TNEGA CESARSKO-KRALOVEGA PREDNEGA PREGLE-DIHA KMXNKGA,  V* BEm 26. JANUA"RA i8»«.
SARTORI, m. r.
r-z-f


(fiJ-OhtHhorzij,
na
PREDGOVOR.
Ua vsaki jezik ima svoje lastne glase, so tydi vsakemi, iji ga kdo kratko ino prav pisati t|e, ino xeli, da bi ga drygi dobro razumeli, lastne pismence (knixne Tjerke) potrebne.
Tak najdemo xe pri starih Grekih, poznej pri Latinih, ino v' naših dnevih pri vsih pod-vyt(enesih narodih za rjihove lastne jeziijne glase tydi vet{ ali merje lastnih pismene.
Ravno za tega volo, dragi Slovenec! naj. des tjdi ti v' nazounih knigah namesto starih pismene neke novozebrane kratjese ino pravese znamle, z' kerimi se drygega nikaj ne ise, kak lepoto tvojega jako imenitnega jezika 8e bole povišati.
Tote novozebrane znamle pi so nikak ne opervhj novozmislene, temou le od tistih pri-atelov našega da!ei[ razširjanega jezika semvze-te, keri so xe davno pred nami hvale vredno za lepi Slovenski jezik ino dobroserifni narod to tega jezika skerbili.
Tvdi se ne prikaxejo tote novozebrane znamle med nami v-' toti knigi operviij, temorj veliko Slovenskih knig  se  je vu naših dnevih z* x)imi
IV
xe na svetlo dalo ino v' kratkemi ijasi skazalo, da Slovenci lexej ino rajši svoje knige v' totih, kak pa vu starih znamlah berejo.
Misli se zato brez vse skerbi, da bode se tjdi vsaki drvgi Slovenec, keri koli Slovenske knige z* totimi novimi pismencami se operviti pred si dobi, toti hasek hitro sam spoznal ino Slovenske knige skoro z' dosta veksim veseljom v' nazornih, kak pa vu starih znamlah bral.
Teliko vet[ se to c!a obeijaii, da je vsaki, keri le nekaj pismo razumi, toto potrebo xe <luge leta vidil ino z' poli irr.čti htel.
Spodoba ino pomenerje totili novozebranih pismene je tak: a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, r), o, p, r, s, 8, z, x, t, u, 7» v, ti.
Vse se izgovarjajo, kak prejdoir.   Le prido-tjc so novo zaponiti: c   sunce, mesec s serce, namesto starih,   z *)   Tjegova ijiva*                    •—           —     nj
s    se* si se nasitil,                 —           —■•     f
•    vaša pasa le[Sa,              —           —     fh
t   zemla, zakon, merzlo,       —           —     s
X   xelim duxnost,                  ~           —     sh
y   dysa, vysta, Ivdje,         —           —     u
\[   retjem vetj ijastiti,           —           —     %h
Svetlesi navyk za hitro ino lehko brage Slovenskih knig glej absceduo knixico.
v
PREDGOVOR.
Vcir narodov je xe davno svoje narodne pesmi zebralo. Rusoska cesarica Katreja je je dala v« svojcmi velikemi kralestvi spraviti zred pcvo-glasi, kere je imeniten Sart.i spisal ino vu dvema zvezkoma na svetlo dal. Pesmi Angelskega naroda, s' kerimi se je tfastiten Joxef Hajdea imenitno pa.3i{il, so vjtjenim obqinski znane. Danska zemla je zebrala svoje kampavfze, po-lek kerih se se blizo vsi pevoglasi zderxijo. Ty-di Svečko kralestvo je v' novih ijasih ravno to vijinilo. Le esterajsko cesarstvo, kero teliko vnogoterih narodov vu sebi ima, 5e je ne im£_ Io nikaj , ali blizo nikaj ne na zderxarje svojih karakteristnih narodnih popevk storilo. Dryxba igralskih, priatelov esterajskega cesarstva je t>o-tega velikega blaga ne  htela  dati   zgvbiti.   Na.
I
VI
rjeno proSrjo so Nihove zvisnosti, znotre-rjih retji našega naj svetlesega, naj milostivne-Sega cesara minister ino predni kanclar gospod graf od Saurau, vsikdar pripravleni, vsake-mi lepemi ino hasnovitnemi sponetji pripomotr-no roko ponjditi, vse cesarsko-kralovske de-xe1ske gubernie opomenuli s' povelerjom, naj bi se spravlarje narodnih pesmi zred pevoglasi spo-ijelo ino doblena, zbirka v' Bei[ na veliko dryx-bo igragskih priatelov poslala. Toto povelerje je porodilo jako lepi sad. Vsi cesarsko - kra-lovski dexelski gospodi guberneri so bili rado-volno pripravleni, ino igrarjski priateli vnogih stranov so se skerbeli, toto poxelerje spuniti; ino vu kratkemi tjasi je drjxba igralskih priatelov esterajskega cesarstva dobila imenitne zbirke blizo ze vsih, tydi celo iz naj dalnesih stranov velikega cesarstva. Ona se zdaj skerbi, pesmi pregledati ino sporediti. Ino tak je oslo-bodeno, kaj bi kres petdeset ali sto let ze vsim trvdom  xmetno,   ali  ne  vex{ najti bilo.    Hvala

VII
totega pervegi primara sliši dryxbi igralskih, priatelov esterajskega cesarstva, kera na tihem jako dosta imenitnega opravla. JMa povelerje jekretera igralske dryxbe, nizo - esterajskega kraljvaijskega svetnika, gospoda Joxefa od Sonlai tnara*) sem tyde jas ne nikakega try-da maral, naSe Slovenske narodne pesmi, tak dobro poboxne, kak tjdi posvetne, zred pero-glasi, k;re je Andras Sef spisal, spraviti, keli-ko potrebno, pobolsati ino na zgorah po veda no igraijsko dryxbo poslati. Vsim, keri so ml pri totemi pesmospravlajji bili napomoif, reijem mojo d«xno hvalo, posebno djhovnemi Antonji Korosaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi v' roke spravili, ino kere sem, keliko r>ih je cesarsko - kralovsko predno pregledise koixno dovolilo, tydi vu mojo zbirko vzel. Tydi vsim pevcom, keri so na mojo prosjjo iz vnogoterih, stranov eden  drygega  primarili,  k' meni  priti
*> £>eftnteid?i(d)cr 2ko6adjter 1825, 9lr. ur-


VIII
ino svoje pesmi dati zapisati, povem mojo serijna hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki Slovenec ty-di v'rokah imeti xeli, zato sem skerben bil, rje tydi na svetlo dati. Ino keri mojih priatelov bodo toto se maliiiko zbirko povnosili, tim bora ?ydi rad hvalen,
V' Radgoni 10. Novembra 18^.
*) *ink«».
•


1.     Kmetiy k i  start.
i.
Posterja si vreden, o kmetit(ki stan!
Ne z' veliko hvalo potreben si zvan; O, kaj bi zaueli na sveti ljdje, ^i ne blo bi kmeta, ker dela za rje.
Brez hrane bi tjerv te bil, iflovek no vtiif.
Vsi stani na sveti bi prišli na niij; Kaj koli kom treba, od kmeta dobi. Od rjega vsa stvar ino ijlovek xivi. 2.
Xryh, vino pripravla, xivino zredi,
No tydi za drjge vse reiji skerbi;
Poboxen no skerben kmet najde vsikdar Za vsako siroto pripravleni dar.
Veq nikdo na sveti ne dela, kak kmet;
Zdaj orje, zdaj seja, zdaj silja gre xet. Zdaj mlati, zdaj veja, zdaj travo kosi. Zdaj seno, otavo na kermo sysi.
3«
Gorice si kopa, no myxga 'z ijih sa<i Na pa.so si ide xivine zdaj zvat,


ID
Xiviuo napaja, je v* skerbi kre r)6, Na pasi jo vraija, naj v' škodo ne  jre. Zdaj kogom polaga pripravleno req, Nato se ogleda, kaj k' deli je veij; Xivino osnaxi, za štelo nato Prinese on listja no slame pod 33O.
4.
No zdaj pa si ise on nastrogen les,
Pripravi si hitro vse skere xe zmes; Zdaj seka, zdaj teSe, vertati hiti, Popravla si plvge, no kola, sani.
Sivino naprexe,  vu  voxrjo zdaj gre,
Si blago naloxi, odide za dne,
Bh{ poiji, kor) skotji, potaq podleti,
No voz je zdaj zverjjen, ves v* jami lesi.
.5-Kmet kola zdaj zdixe, da herbet prasi, Na koga si sede, no v' Gradec leti, Tam blago poloxi no platjo dobi, Se prejdotf,  kak cirkva po M a rji zvoni. 8e tydi si  kvpi xele^o za plyg, No rad bi bi spravil se novi k!abyk, Pa' z.misii, da v' zapetjki soli ne ma, Dve grydi si k/pi, v^e peaeze zda. 6. Se latfen no xeden se pela on zdaj Po noiji, dexovji no mrazi nazaj;
Xe v' jjtro ob treh pa poterka na glas: O xena'. le odpri, naj v* hixo grem jas;
•
Otrvden, no moker, no zmcrxrjen sem ve«, jjo laijen, no xeden, kak zletani pes, Le hitro prinesi, kaj koli za jed, No idi mi tydi po vino zdaj v' klet
7» PoifiJ}etl S1 hitro naloxi tobak, Pri deli je znovirr, kak vsaki texak; Za derva no štelo no gnoj se skerbi, Zdaj r)ivo, vinograd no travnik gnoji,    • Zdaj verbje obseka, no plote gradi, Zdaj drevje oceple, no dale sadi,
8e hram si ponavla, no gymlo no klet Texake si prosi, no penez gre atet.
S.
Zdaj darfe gospodski on plauivat gre
Tam pismo vu raboto najde na se,
Od tamdod po poti se k' mlini zglasi, Kda silje za strošek zemleto dobi,
Preveno na nogah no v' trjdi xivi,
Vener se  poifiva,  na slami zaspi;
Se prejdou, kak deu je, kokot ga zbjdi, zdaj lutro vusiane, se znovitj skerbi./
9-Kmet tryda ne mara, poboxno xivi, No s' proSrjo od Boga pomoiii dobi, Naj celi den dela preveno vesel, No naj bi lak sebe, no drjge xivel4 Vse sve'ke,  nedele kmet zvesto qasf-i. Naj tvdi za dj^so svoj. strošek dobi,
No zato pošteni je kmetiqk! stan Po Boxji mudrosti tak dobro zebraa.
2.     O r d ii.
I.
Korje si nnprexetn, R' plygi je privexem,
Ta na prazno i)ivo grem
Ino si orati ijem.
2.
Plyg na ogon meknem, V' zemlo ga zateknem, Ino konom reijem lit, Brazdo zaijnem rezati.
3-
Hlapec korje goni,
Dobro si zaponi, Da mi je netirajoir Xene lepo naravnoq,
4. Ja se k* pljgi dryxim Ino skerbno plyxim, PIyg derxim za priroke, Ga ravnam, kda sila je.
5-
Tak si rjivo celo
Preoram veselo, No nato se k' sejarji Gledam xe pripraviti.
6\
fS roko zerge grabim Ino ne pozabim, Da ga skozi sejarje Verxem na ogone vse.
7-Zadniu; ijivo vlaqim, Zerrja  ne zaklanim,
Temotj z' raho zemlo si
Gledam ga osipati;
8-Kda ja to dodelam, Te si korje pelam V' senco, ino kermim ije, Na gibance gajim se.
3.    Kmet  t}   xetbo: 1.
Kda je blizo xetbe ifas, Te naklepam serpe jas, No z' xekir)ami veseli Si popevam k' xetnem deli. 2. Tam, kde moje rjive so, K' deli se pripravimo, No od kraja skerbno xgemo, Kak naj bole dobro vemo.
3-Pune late zbiramo, Naj >« v' snop« zvese/o,
»*
i i
He v* vročini ino hladi Spravlamo vu sranbo radi.
4. No plevel pa zoseb mi Devamo, da naj zgori; Kajti taka smetna trava Nikak haska nam ne dava.
5-No pri totem deli se Lehko opomenti je,
Kaj Bog Sin vyqi od setbe
Ino tydi pa od xetbe.
6.
Kak on bode 's sveta nas Vzel pred se vu veijen qas, Kak vse dobre bo zve[[qal, Gresaike pa le zanihal.
4.    Mlatiti a.
1.
Puna snopna glava Sladko zerrje dava; 'Z rjega mamo dar Mi no vnoga stvar. Zato le Copkajmo Mlatmo le Copkajmo MUtmo !•
Copkajmo Mlatmo le Mlatmo Mlatmo ! 2. Kdo tje krjhec jest!, More snop prinesti Ino s' cepmi rad 'Z Tjega tepsti sad. Zato le Čopka mo Mlatmo le Copkajmo Mlačno le Copkjjmj , Mlaimo Is Mlatmo Mlatmo!
3-
Kdo pa rad ne čila,
Mamo kakti ifela, Tjdi niq ne mej, Ino naj ne jej, Zato le Copkajmo' Mlatmo le Copkajmo Mlatmo le Copkajmo Mlatmo 1«
Mlatmo Mlatmo'.
4, Kda se xe domlati, Te je sega djati
Nam gibance v* petj Kryli no bravskilv j>leq. Zato le Copkajmo Mlatmo le Copkajmo Mlatmo le Copkajmo ■Mlatmo le Mlatmo  • Mlatmo 1
5.     V c j ar) t:
i.
Kyp namlat\en silja listmo 'z plev no bilja, Smeti verxmo vkraj, Zerrje sranmo zdaj
2.
Kak se silje veja
Ko od zaji seja,
Tak se nam zgodi, Kristus nas vyqi.
i-
Sodni den de tvdi Dela vsili nas ljdi
Kristus razodel,
Dobre v' nebo vzel. 4. Srenen tilovek sveta! Ker na zemh leta
listo prexivi,
Boxji raj dobi.
6.    Kmet od listogra.bla.t}tti
i. Vu jesenskem vremeni, Kda se listje xe bledi,
Si naredim grable, ino
Ne pripravim za dryxfno<
2.
Kda pa listje padne xe,
Ino lepo sjho je, Te sem skerben za grablai[e» Rad obenam jjim pogatfe,
3-
Vsaki svoje grable ma,
No pod drevje se poda* Tam si listje nagrablamo No na kvpe ga basamo. 4-
Kda grablamo, ijyti \t
Listjavo »omotarje,
-fi
Zmes si glasno govorimo hio v' pesmab. se glasimo.
Zdaj hlapx;iq z' kerpelami Pride, od  deklnji si ' Listja ret[e naioxiti Ko na herbet posaditi.
6.
Zdaj hlapijir; popevajotf Breme nese pohitoii,' Si ga v' lisjaki od p rese No" aa praznerje razvese.
Kda vetjer xe btizo gre, Te za nas veselo je; Kajti te za nas grablatie So pripravlene pogaqe.
f.
K' mizi si posedemo. Sladke nam pogaqe so, Tydi piti vsi dobimo, So med sobo veselimo. • 7-    Nagorijak.
1.
Dom imam na gori Lepemi prostori, .  No dovdien sem V stani nagomem.
■
Z* gore je veselj
Gledati dexelo Ino rerfi vse, Kerih puna jes
3> Skoz zelene dol«
Ino rodne pole Vode teqejo Evetlo, plantavd, 4*
Lepo no zeleno
Vse stoji pred meno j Logi, travniki, Pola, doli vsi.
5*
Vtiiji se glasijo
No me veselijo V semjici sedčtf j Alipa leteq. 6.
Cirkvc, grade same #
Vnogotere hrame, Kak osnexene, Vidim belirjke. 7,
Velike doline,
Visoke planine Se mi kaxejo j Pune ijasti so,

8.
Rlfl.T?ri doni na gori
Lepetni prostori! Ti me veseliš, Da mi tv stojif.
$.     D n m I a t  k  i.
Da smo xe d«mlatili, So tepe jmsranili,
Gymla pa zapreti; Z* mlai;er)Om oirvdeni, femo se poijinuti,
Malo posedeti,
2. Afertek, kerega smo mi Z* mlatierjom zaslvxili,
Dali bomo mleti, V dugem uasi zimskemi Bomo z' rjega znali vsi
Sladki krvhec meti. ■ 3-Daes pa se posebno mi 'ferno veseliti vsi,
Domlatke imamo. Lepe so peitenkiVe , Kerc so nam petjene, To mi dobro 7,tmmr>.
4. Mastne so gtbaiice vse, Kere so pripravlene,
Naj mo se jih vsili; Sladko vince fydi nam X« stoji na mizi tam,
Naj ga bomo pili.
5-Dnes si glasno krikajrno,   I K" mizi liodmo z' radostjo;
Domlatki so jaki. Jejmo, pitno brateci! No veseli bodmo vsi,
Kelko zmore vsaki.
6. Sretfo eden drv-gemi Xelmo si med sobo vsi
Znoviq k' našem deli, Piosmo si, naj k' leti mi Pa vkjp bomo mlatili
Zdravi no veseli.
9.    D r y x i n a.
1-
Kdo med vami znati x\t. Kak dryxini delo gre, K' pesmi vvha zdaj nakloni Ho si dobro vse zaponi.
J, Hlapec rad nemaren je, No preklica v' lirami vse,
Vino si xeli prinesti
Ino ije le dobro jesti.
3-
Dekla misli le na ples,
No na lepe moxke zmes, Mesto dela se le snaxi, Puna je košatih laxi.
4. Prelja rada dugo spi, Drago platjo si xeli, Kda xe vstane, k' peqi sede, No kolovred sam naj prede.
5-Kda pastir na pasi je,
On lexi pri ogni le,
No xivina gre kam koli
V kvar po ogradili no poli.
\o     Kmetii(hi hlapec.
K'
K<la od dela hcgn se,
Te ja xenem kotje vse,
Ta, kde lepa trava rt.--e,
Da se  vsaki, ».,;  na$ :se.
..   Tam imam na r\t. oii^
Kak ,mi gos.podin veli,
Da  nieden ne ooids
Ino v' škodo k.im ne pride.
2.
mm,      it-      '•          ...
Tvdi si zaKyr»n Jas No si delani kratki (jas, Tam  pri ogni se segrevam Efe-si lepo ka; popevam;
Zmes se vzemem dostakrat Tydi xveglo 's torbe rad Ino zairnem v' no ierati, Ras naj lepše morem znati.
Ti na pasi mam ja glad, Te si isem kryh no *ad, Kitro si po repo teqem Ino si jo v' ogni penem. Tvrsico, kostarje si Tjdi gledam spraviti, Vse na sredo v' ogen zrneifeol Iao jako sladko spetjem.
4. 1i pa mene xeja mi, Te si grvske, jdboka Gledam odkod nadobiti No se z' rjimi napojiti; Ali si po vodo grem, Da naj seje-resen sem, Tak na pasi sem: veseli Bole, kak pri, nekem deli.
.
5-
Kda mam site koye xe,
Te si je spozdvem vse, Z* rjirni grem na dom veseli No je pa naprexem k' deli,
Gospodin mi vedotj da:
Sosedi orat va sla, Ti bos gonil, jas pa plyxil, Naj si bom pa kaj zaslyxil.
Pretei[i kmet na zloz/aslega hlapca. i.
lakaj hlapec moj!
Mam ja s' tobo boj, Le se preči ves nalagaj;
Zdaj te bom vyijil,
S' palco poqastil, Pa f**? kritfal: Bog pomagaj!
V' zapeqki sediš
No tobak kadiš, Vse mi ijeS le dobro znati
R* deli pa ne greš,
Samo jesti i{es , No xe!is nemarno spati.
lakaj hlapec moj! Mam ja s' tobo boj, Le se preči ves nnlagaj, Zdaj te bom vvi|i!, S' palco porasli!,
Da bos kriual: Bog pomagaj!
Kda se ja zglasim
No ti  kaj velim, Te me ifes ti y* strah jemati,
Motpio mi pretiš,
Da me xe dobiš, Kda ti qem kaj dela dati,
3.
lakaj hlapec moj!
Mam ja s' tobo boj, Le se preči ves nalagaj;
Zdaj te bom vyqil,
S' palca potjastil, Da bos kritjal: Bog pomagaj!
Mesto korjov past
Rad le hodiš krast; Sosedi si jajca vkradnul
No po poti tam
V gnojsnico za hram S' puno 'torbo xuqa padnu!,
4.
lakaj hlapec moj!
Mara ja s' tobo boj, Le se preči ves nalagaj;
Zdaj te bom vvtjtl;
S' palco polastil, Da bos kritja!: Bog pomagaj!
Tjdi meni si
(»os odnesel ti, Nd *' kosalo laxjo rekel,
Da teiica 1« So pojeia je, Znam pa, da si si jo ipekel.
_
O'
lakaj hlapec moj!
Mam ja s' tobo boj, Le se preči ves nalagaj; 'Zdaj te bom vyi]U,
S' palco poqast.il, Da bos kritja!: Bog pomagaj!
Tjdi fj/jeai jas
Tati hujdi glas, Da po kerqmuh ti rad  pijeJ,
Ino tydi zrnes
Hodiš tam na ples, No se s' vsimi lydmi bijes.
6.
lakaj hlapec moj!
Mam ja s' tobo boj, Le se preči ves nalagaj;
Zdaj te bom vyqil,
S' palco polastil, Da bos kriqal: Bog pomagaj!
Te pa idi le,
Kam se tebi xje, Men' iz 6qi ino hrama;
Kajti s\vxba je'
Zdaj na tjase vse Xe dokončana med nama.
15.     Kravarica,
i.
Kravica! le pasi se, Ty, kde lepa trava je, Da naj, kda te bom dojila, Dosta mleka bom dobila.
2.
Mleko velki has.ek da,
Obogatiti tr,e zna, Vseli dobro se plaijjje, Kda xe sladko se kypyje.

3-
Ti ga skisnuti pystim,
Te ja smeteno dobim, Leliko drago jo predavam Tak, da travnik kypim kravam.
4-Tydi motim smeteno,, Smetki dobri piti so, Fuler sladko se poxira, Tvdi v' maslo se preevira^
.5-t":'.ter, maslo gosto krat Tydi spravi meni zlat,
No si retji nakypy-jem,
Rerib koli potrebvjem..
Ki^lo mleko hvalimo, No ga jejmo z' radostjo,
Odo vtisa glad no xcjo, To vsi kir.eti dobro vejo,
7-Kislo mleko tydi jas Vzemem no ga kratki tjas
V* mojo toplo peq nadevam
Ino malo tam segrevam. 8. Tak dobivam sir za jed No na hlad ga denem v' klet,
Mestniki ga radi majo,
Lepe peneze mi dajo.
9-
Kda ja tjeden prexivim,
Te pogaije si xe!im, Tota jed je staroznana Naj imeaitnesa zvana,
10.
Zato moja kravica I
Tebe pasem rada ja, Skerb na te bom vsikdar mcla, Tvojo hvalo rada pela.
13.     Tryden   kmet.
». Ja pa imam verha dva Puna vina sladkega.
Radel, ridel, raj!
Radel, ridel, raj'.
Radel, ridel, raj!
J. Kila od dela trjden.sem , Te s' hergarjo v' verhe grem,
Radel, ridel, raj!
Radel, ridel , raj!
Radel, ridel, raj!
3-Vino si natoijim tam,
Ino domo se podam
Radel, ridel, raji
Radel, ridel, raj !
Radel, ridel, raj!
4. Pojdoif sem veseli jas, Pejem si na tferstev glas,
Radel, ridel, raji
Radel, ridel, raji
Radel, ridel, raj!
5« Kda na dom prilezim x«, So gibance pečene.
Radel, ridel, raj!
Rade!, r'nU\, raj!
Radel, ridel, raj!
17                         7             ,
6. Z' gospodirjo no Ijdmf Sčdem k' mizi, jejmo vii. Radel, ridel, raj! Radel, ridel, raj! Rade!, ridel, raj!
..-
Kda se xe napijem sam, Tvdi r)im hergarjo dam.
Radel, ridel, raj!
Radel, ridel, raj!
Radel, ridel, raj! 8-Vsi veselo pejejo, Ino dobre vole so.
Radel, tidel, raj!
Radel, ridel, raj!
Radel, ridel, raj!
9-
Ino jako vsi drfgotj
. Mamo k' deli novo moq. Radel, ridel, raj! Radel, ridel, raj! Radel, ridel, raj!
14,     Koline, j. Kda so sviije xe debele, Te nas delajo vesele; Kajti v' velki radosti Mamo 'z j)ih koline v*L •2. Noxe jako poostrimo, KleBi hitro nasadimo,
K' dvercam se pripravimo, Kde kerrnlenke v* spagi so,
i-
Zdaj prasiijka si xelimo
lao s' kleši ga lovimo JS!o potegnemo pred se, Da nam naj za klarje je.
4.
V   dvor ga na tla zalyrtimo No na rjemi vsi telimo,
On med nami cvili tak, Da ga daleq tfyje vsak.
5-
V  ijega zdaj mesir porine
Nox, naj cvilerje premine, S' cjrom i)cmi kerv leti Tak, da hitro v' mir zaspi. 6
Kda 'z setiija mamo Jjega
Mi xe belo sleijenega, Te z' veseljom velikim Vsi zletimo v' hixo z' rjim,
7-Tam se od nas on raspirja, Na falate ves razširja,
Eni drobec sekajo,
Drygi klobasari so. 8. Ico jako vsi veseli Smo pri totem mastnem deli,
Bole pa se, kda vemžr
Pun kolin je vsak taletv
9> Vsi pri mizi vkvp sedimo, Svirjo, ronko v* gut tisimo, No z' ardet]im licom si Dngo zdravje vsak xeli.
ljj.    Mladost.
i.
Zlate leta mladosti! Kda vas koli premislavam,
Te me v' serci veseli Ino Bogi hvalo davam.
S.
Pune ste neduxnosti Tak kak ljbo protiletje,
Kda se znoviu zeleni No dobiva lepo cvetje.   •
3-
Sretfen tjlovek! ker xivis 8e na zemli zdrav no mladi,
Zdaj 8e lehko se vyui», Zdaj poboxnost v' se nasadi,
4.
No tji mladi to vr]infs, Te bos vnogim ino sebi,
Doklitf koli kde xiv(3, K' velkeni haski vu potrebi.
i (i.     D i v  i. ?/  t v o.
t.
Blaxeni divhjki stan!
Z7 neba si na zemlo dan, Bar te tjlovek ne bi gjbil, Temoif vsikdar drago lvbil,
Ino rajši vse terpel,
Kak pa brezi te xivel; Kajti, keri te zgybijo , V vesti bridko vsi xivijo.
2.
Bodi kaki koli stan
Svetel no krez vse pregnan, 8e diviqki je vrednesi, Ze vsili drvgiii naj ifistesi ;
Pun je Boxje ljbavi,
Pun veselja sladkosti, Je brez vestnega tex6ija. No brez vsega xaloster|a.
n .■>■
BIaxena diviijka qast,
lasti vsih naj veksa slast! Boxji Dyh je xenih tebi, Kral pa Boxji Sin na nebi,
Marja krez divlce vse
Pa kralica tvoja je, Bolscga verh stana tega Nam na sveti, nikaj nega.
3
4-Ino, oj! ki moremo Vsi spoznati z' xalostjo, Kak je toti stan pozablen ]S[o v' netristost ves zagrablen; Blizo vsaki iflovek xe Toti stan pozabti i{e, Ise smradlavo lybežen, Padne v' greh no vso bolezen.
5-
O mladenhr no  deklitj!
Tebi naj ne bode niir Dragso, kak pa mladenit[tvo Ino blaxeno diviqtvo;
Kajti ijlovek v' i[istosti
Je pri Bogi veijnemi Ravno v' telketni imeni, Kakti angeli lvblerii,
\y.    Na neduxiio mladost. i. ^yte me hlapi[ixji! Ivte me deklici! Vi mi snaxni ste, Kakti cvetjiire. 2. Zlosti se ne znate, 'Tisto serce mate, No v' neduxnosti 8e xivite vsi,
3-Vaša dy5na snaga
oe je bole draga,
Kak pa zlato vso j
Kerd glesta kdo. 4. Angelskem vnoxestvii Roxjem veliuestvi
Ste spodobni vi
Vu neduxnosti;
5*
Blaxeni, veseli
Veiini mir imeli Bote v' Bogi vi Vu neduxnosti.
18-    Mlddenii/ na svojo deklfy; i. Draga moja lvbica! Kda na te le zmislim jaj Se vu serci veselim, Od veselja ves gorim.
<>
*•»
Zlate lastnosti imaS^ JSTo se zaderxati znaš Tak da meni razvi te Nega dragtfe lybice.
3-Kda te koli vidim ja»
Te si pri podobna vsa
3*
Belemi golobeci V oblaTjili tvojemi.
4-Tvojo oko tjisto je Kak nebeške zvezdice, Tvoj pogled priatelni, Kak bi bil on angelski.
5-Vysta no oblh]je vso, Tebi reqem slobodno, Se mi smeje, liki cvet, Kda naj lepše je odet. 6. Puna si neduxnosti
V  celem lici tvojemi K akti ljba leljica
Z' cvetjom vsa osnexena.
7.
Tvojo dobro senjece
Ino tvoje misli vse,
Se mi zdi, da vidim ja Pune straha Boxjega, 8.
O predraga Ijbica!
Bodi le preveno vsa,
Kak sem tebi zdaj vesel 7Voje kreposti popel.
9-Ino ifi ostane« ti
V  xitki tak neduxnemi,
37
O kak sreijna bodeva, lli va se zaročila.
Dckliii na svojega mladeniča.
i. O predragi Iybec moj! Celi lepi xitek tvoj .Me vu serci veseli, Ne je dopovedati.
2
Kaj je koli hujdega,     , llletbe no zovraxeija,
Laxi no kanlivosti,
Tvojo serce ne vijini.
3-
Kerirme se ogibles ti
Feueze vu mosjjici
Sebi zvesto sranis rad Tak da jih ne najde tat.
4. Kda si kypti kaj xelis, Lehko hitro vse dobiš;
Kajti peneze ima«
Ino vse platiti zna«.
5< Kde se koli ti glasiš,
Lepe rei[i govoriš,
Skerb za delo rad imaš,
Dobro vse opravti zna.8.
6.
Krotkost, mir no lybav ti Kaxes proti vsakemi!
Zato dragi lvbec moj!
Hvalim lepi xitek tvoj.
.7-Ino i|i si ti xelis,   •
Naj za xeno me dobiš,
Te mi posli le tvoj glas
No pripravlena sem jas.
Nikak ne bom herjala Tebe 'z serca celega Lybti, kakti sama se Moje xive dneve vse.
9-Puna, uiste lvbavi,
Srečna v' liixnem zakoni
Bova skoz xivlerje sla
Gor do raja Boxjega.
20.    B r e z z a k on s t v o,
i.
Vidil sem ja ribice,
Kakda so vesele vse V- vodi lepo plavale, Bogi hvalo, davale.
£,ep je stan brezzakonski,
Q\\ iiloveka veseli,
Nega si je Kristus sam, Zvolil k' veselcni tiaro.
2.
Hodil sem po bjkovji,
Tam so lybi vtiqeki Jako lepo pevali Bogi hvalo davali.
Lep je stan brezzakonski,
On ijloveka veseli,
Nega si je Kristus sam Zvolil k' veselerji nam.
3«
Gledal sem po travniki,
Tam so lepi cveteci Se diseif razklavali Bogi hvalo davali.
Lep je stan brezzakonski,
On ijloveka veseli,
iSega si je Kristus sam Zvolil k* veselerji nam,
4. •
Sel sem pred ijelirjake,
Tam so lybe ijelice
Vosek k' mesi znašale, Bogi hvalo davale.
Lep je stan brezzakonski,
On ijloveka veseli,
Nega si je Kristus sam Zvolil k' veselegi nam. .
5-Zato stan brezzakonski
4em ja drago lybiti,

Ga ijastiti s' sere oni vsmi .
JJokliif koli le xivim, Lep je stan brezzakonski, Oa ijloveka veseli
Nega si je Kristus sam
Zvolil k' veselent nam,
2i.     X e u  i t b  a. Hi in o Mati.
i.
Lybezniva mati vi!
Mojo serce kaj terpi, To vi jako dobro vete, Kaj se vijaka vsako dete;
Zato bi se rada jas
Toti zlati letni uas K' moji sreiji omoxila, Naj bi gospodirja bila,
2. Mati. Moja t|i! ti zdaj ne znaš, Kak na opak xele mas, Xe bi se moxiia rada, Se si Se preslaba, mlada, Ti ne zna*, kaj si xeL's, Zakon je le tesek krix, To ja tebi, moji qeri K* haski retjem, le mi veri.
!
3-U i.
Krixa se ja ne bojim,
Naj le moxa ja dobim,
7.am xe kyhati no presti
lno hixo lepo zmesti;
Drjgo me naj mox vyT|i, lem ga zvesto bogati,
V  sladkem miri va xivela, Se med sobo rada mela,
4.
M a t j. Lyba iji! da bi ja to, Kaj je 's te povedano,
V  serci slobodno verjela. Te nii{ ne bi proti mela;
Znam pa, da mox dostakrat Troti xeni je, kak bat, Zato s' tobo, dete milno, Mam ja tydi skerb presilno,
5.
1 i.
Lyba mati! poznam jas
Xeriilia xe dugi i[as , Serca dober de on meni, JJaj se z' meno le oxeni;
Slobodno jas retjti znam,
Kak se lybi vsaki sam, Tak se  bova midva vseli Lvbjla pri vsakem delit
6.
Mati. Moja qi! pomirjene Bodo tvoje xete vse; Mojo dovoleije mata, V' zakon se podali znata; Bog vaj blagoslavi le, JSaj  na zemli dneve vse Mirno zdrava prcxivita Ino veqni raj dobita.
%
n i.
Lyba mati! navjke, liere nama dali ste, Bova zvesto vse zderxala No za rje vam hvalo dala» Dobri Bog naj vsaki i|as Blagoslavi tydi vas,       , Da naj bomo vsi veseli V Bogi vet[ni xitek meli.
7
22.     G o styv ar}e. i. Mi pa mamo xeniha Mladega no lepega. Hopsasa! Hajsasa! Goslvvarja se v\imo!

s. Tydi mamo sneho mi Lepo v' cvetni mladosti.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostyvar)a se vximo!
3. Xenih, sneha sta oba Lepo dnes opletena.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostyvaga se vximo!:
4-Zdaj je miza puna vsa Jedi, vina sladkega.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostjvarja se vximo!
5-
Bik nam xe podkermleu je,
Svii)e pa debele vse.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostyvar)a se vximo.
6. Gosi, reče tyi[ne so, D.a veif xmetno kodija.
Hopsasa'.
Hajsasa! Go:;tyvar)a se vximo.;
7. Te'.r pa ijeterlt ma Tak, kak glava j_yrujova.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostivaija se vximo!
S. Rjri no kapyni xe Bed:e majo niaclaste.
Hopsasa!
Hajsasa! Gosijvarja se vxirno!
9-Mele v' hrami znajde se,
Kak i[i sneg košato gre.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostfvaija se vximo.'
10. Vina v' kleti mamo mi Tak! kak vode v' Stjdenci.
Hopsasa!
Hajsasa! Gostyvarja se vximo!
i/. Igerci nam ijmigajo, .Na skakaj vsi plešemo.
Hopsasa !
Hajsasa'. GostMrana se vximo!
23.    Saroyni  p er s t aij.
1.
Xenih ino sneha ! zdaj
Vsaki vaj zaporii naj, Zakaj v' zdavarji oba" Pravi roki skleneta.
Tydi pa si dobro zdaj
Vsaki vaj zaponi naj, Zakaj eden drvgemi Perstarj data v' zdavarji.
3-
Rotfno sklenerje veli,
Da pred Boxjimi oijmi
No KerHarjskim 6bqinst.vom
Terdita s' prisegnerjom.
4-Da se v' hixnem zakoni
leta vseli trvditi,
Zvestost tfiste Ivbavi
Si med sobo skazali.
5-Perstarj pa veleti ife,
Tak kak on brez konca je,
Tak se naj ne Ioi|ita,
Dokliij koli xiva sta.
6. O! t]i vseli bota to
Dopunila z' radostjo,
V serei sreifna bota te
Zdaj ino na veke vse.
A.'j
94-    Gost y vaj) s k i  igerci. i. ; Znate dragi vi gostje, Zdaj  nas malo slvSajte; Dugo smo vam xe igrali, Nh[ pa ste se nam ne dali, 2. Kaši lampi prazni so
Iho se gerbaijijOj Naši guti se smodijo No nam blizo xe zgorijo.
o
.!■ Zato z' vase mize tam
Jesti, piti dajte nam$
Naj si gute pogasimo
Ino lampe zaglozdimo,-
Strjrje tydi pokajo
Ino kypti drage so j Vzemte zato moSr)0 v' roke No nam dajte zlate sloke,-
,  5-Te igrali bomo vam,
Da se bode trosil hram j
Da vse v' omot teklo bode
Tak kak mlin od velke vode.
š§i    Hijeftti takOhšiios
i. Drago hixno zakonstvo
fervo vsili- tovamvov fydi!
V  raji tam xe z' rhudrostjo Sam Bog stvarnik  te ponj d i
Adami no Evi, da Si med sobo naj  k' pomoiii
Ino veselejji sta Dopadliva Bogi Oiji.
V    Kani Galilejski je 9ydex Boxji Sin opravil
Ino z' rjim na qase vse Hixno zakonstvo poslavil,
Krepost iiiste lvbavi Zakonskim ljdem sporduil,
Naj se ijlovek v' zakoni Razvi smerti ne bi loqiI.
3-Vse texave v' zakoni
More iflovek rad no golo
V  poterplerji stalnemi Prcnositi z' dobro volo;
Kajti Bog texave da Mudro, kak so nam potrebne^
No je pa odvzeti zna, Kda vijinijo nas polUebne,
4.
Dale majo zakonci Svojo deco podvyi[iti
Po velerji Boxjemi Vu Kersar>stvi jo voditi,
Svojim vsiin podloxenim
Take opomine dati,
Kak se vsikdar s' sercom vsim Boga morejo bojati.
5.
1i se v' iiixnem zakoni 'Jlovek ves po Boxji voli
S' svojim xitkom zaderxi, Ga ne xalosti nikoli,
TemoT[ on je srečen, zdrav, Ino vsaki den veseli,
Kajti Boxji blagoslav V Tjemi je pri vsakem deli.
26.     P a s t i r s t v  o. 1.
Nekda krali pasli so Svoje tjrede z' radostjo, Zdaj pa je pastirski stan Ze vsili naj zadnesi zvan. Jaj! Joj! Juj!
Zdaj sirota je pastir No brez penez ma mehir. Streha rjemi je klabvk, Draga jed le i[esnek, lyk. Jaj! Joj! Juj!
o-Mesto hrama noijni stan
Memi strexe le gaban,
Ino postelo on ni a Kavno, kak xivioa Vsa. Jaj'. Joj! .Tuj!
4.
O sirota ja pastir !
Moja jed je sloki sir No plesnivi ijerni krjhj Kakti skalje, terdo syhi
Jaj! Joj! Juj!
5-Moja xypa smetki soj Piti mam le sirotko, Ino vodo puno myh, Kera ma po mlaki dyh. Jaj! Joj! Juj ! 6. Ino kaj Ke glestam jas j Tydi to, xe i]yjem glas* De se men' odvzelo vse, Kaj bom ja sirota te? =-= Jaj! Joj! Juj!
7-Paso vsaki xe ora, Ali travnik 'z i)e ima j No xivina kermti je K.* veksem liaski v' stalah le; Jaj! Joj! Juj ! 8. Tak se  je prcmenil svet Xe do nasili zdajnih let,
4
S°
Ino ka j se dale bo, lIi de tak preveno slo? — Jaj! Joj! Juj !
9-Zadniij de na niif predan Dragi moj pastirski stan, Ino kaj bom te zaifel, Rak sirota bom xivel? —• Jaj! Joj! Juj!
27.    Mlinarsha bratotina.
j. Lybi moj mlinar! napi mi enkrat,
Ti si ja dragi moj brat, R' tebi ja pridem, o kak si vesel
K' tebi za mizo bom sel. V' roke mi poqi, zakrikni Jub.6, Giaxek natopi za me no za se,
Vsaki pol, vsaki pol, vsaki pol, pol,
Vsaki pol, vsaki pol, tak de naj bol.
2. Mlinarca! ti pa gibance sem daj,
ino 8e drvgega kaj, Dobro vejm, v' peipi tam reca t{epi,
Gledaj, da se ne smodi; Ti je xe petjena, daj jo naprej, Sedi si k' nama, to pi ino jej,
Vsaki pol, vsaki pol, vsaki pol, pol,
Vsaki pol, vsaki pol, tak de naj bol,
3-
Jejmo no pnno veseli zdaj vsi,
Dokliij se zdravi smo mi, Bog nam xiveti se dugo le daj,
To se si prosimo zdaj; Kda pa nas smert xe vn kremple lovi, Svetega Ivana vino te pi.
Vsaki pol, vsaki pol, vsaki pol, pol,
Vsaki pol, vsaki pol, tak de naj bol.
28.    K o s e C;
i-Kda dorase trava j
Te se ml nazava,
Da naj pridem ja kosit,
Ino tvdi pa. sjSit,
2.
V  prag klepaq postavim, Koso si pripravim,
Ino tenko jo skovam Tak da z' rjo kositi znani,
3-Z' vinom se namočim,
V  travnik se potoifim, Koso začnem brvsiti, Tak da ona vsa zvoni.
4-Z' jjo po travi sexem
No jo vso podrexem,
Red za sobo ja pystim
No na seno posjsim.
5-
No pri totem deli Se sporuenem vseli, Da sem tydi vsaki qas Ravno tak kak trava, jas, 6. Tjdi morem  vmreti Tak kak trava v' cveti, Prišel bom na veifen qas, Kam si zdaj zaslyxim jas.
29.    Neradovolen   kosec. 1. Kositba xmetno delo je,
Pri rjej si kaj zadevam, ^i kosa merC ne vrexe vse, Pritisnem rjo, da sevam, 2. Zobstorj je vetjkrat moja moif,
Da trava se potvkne, No kosa, kak sani, hitoir Po travi mimo smykne.
Z' vodera kamen vzemem jas No koso z' rjim nabrjsim,
Da pa ne rexe dugi ijas, Si rjo sklepati kysim.
4.
No kda je ona sklepana, Se v' travo rada skrije,
So tak, kak britbo moseka, .fred meno travnik brije.
5-No polek tega 8e me le
Vse kosti tak bolijo, Da po kositnem deli se
Za sladki mir skerbijo. 6. Kosit ja zato rad ne grem,
Ja ijetn raj v' klado iti, Raj petdeset korbaoov uem
Prenesti,  kak kositi.
^o.     S l v a v e c. n
Rraeii  Šivat grem,
Kak obeijal sem ; Kajti j a xe znam, Da tam dobro mam.
Tam bom meso jel,
Ino viao mel,
Tydi dobro znam, Lepo delo tam.
3-Mox meten dobi
Ino lilaife tri
Iao tvdi dva
Brezi okavgika.
4. Tydi meti t{e Rokavici dve,
Kratko sjkno si
Tjdi on xeli,
5«
Xena pa za se Koxyh meti tje,
Tvdi si xeli
Lepe jarjke tri, 6. Tjdi se za se Ona meti i[e
Dva rokavgaka
Ino fvrtiha.
7-Kda bom to d osli,
Plaifo bom dobil,
Da od tamdod jas
Krikal bom na glas,
2)1.    K o v a q i a.. i. Dragi nas kovaifki stan Xe v' zatfetki sveta znan! Ti nas vseli veseliš, Kda s' kpvajjom se glasiš; Pika pok Pika pok Pika poka,
■
Pika poka Pika pok Cinga link Cink linki
o
~«
Tubalkajn sin Adamov Je xe znal xelezni kov, Tydi drjge je vyqi! Ino z' i)imi se glasil:
Pika pok
Pika pok
Pika poka
Pika poka
Pika pok
Cinga link
Ciuk link.
3-Meh le vlanmo tjdi mi, Da naj vogolje gori, lno kda xar)avo je Xe xelezo, glasmo se: Pika pok Pika pok Pika poka Pika poka Pika pok Cinga link Cink link.
22.    Ribi y.
i.
Mrexo pletem, k' vodi grem
No s' kocmovjom ladjo psem, V rjej se tiho pelam, iao Mrexo spysam v' globoijino,
2.
Kda pa v' pamet vzeti znam, Da xe ribe v' ijej imam, Z' rokami te z' ladje segnern No jo hitro vkyp potegnem.
3-
No pomalem jo pred se
V ladjo vleuem, ino z' rje
Lepe ribe sebi zbiram,
Boxne pa od sebe tiram.
4. No pri totem deli se
Lehko opomenti je,
Kaj nam Jezus v' Evarjgeljt
Retje k' našemi veselji,
rr                             5-
Hi smo krepostni, de nas.
Tak kak lepe ribe jas, K' s<žbi vzel, no vsi veseli Veijno bomo tam xiveli.
33-    Ter//, j a.
i.
Kda teritba blizo gre,
Oskerbim se s' terlco te.
Kdo T(e mene liet dobiti,
Iv' tistem se ne branim iti; Terlco rjemi hitro dam, Kaj mi jo postavi tam
Ino rano 'z doma idem,
Da prepozno naj ne pridem, 2. V- jvtro, kda se zvezde so, Se terilje zberemo,
Pri lenisnici veselo
Zavrnemo mi našo delo. Vsaka v° roki len derxi ' Ino v' terlci ga prasi
No leseno našo lajo
Vnogt daletr qyti znajo,
3-
Tydi pa nas gostokrat Pri teritbi najde glad,
Zato more nam prinesti
GospodLrja veijkrat jesti. Polek tega gosti iras Tjdi xeja najde nas.
Zato piti si xelimo,
Da si gute naj gasimo.
34.     Pokriva  1/. 1. Glejte! pokrjvaif sem jas, V mo[[ne lapte se opiram, .Staro slreho vam razdiram
Ino jo na dugi tjas Lepo novo znam nared'ti, Kak jo koli ijetc meti,
Kda pa vam pokrivam, te Podavaifa morem meti, Keremi znam poveleti,
Da mi naj podava vse, lega koli meni vseli Je potrebno k' stresnem tleli.
Nemi preči zdaj velim: 8opo gledaj mi prinesti, Tydi raglico mi sklesti,'
No jo skoro naj dobim, Tjdi goxic mi nasjiri No je men' sem gor zalyqi.
Kda sem xe na slemeni, Te se podavaiji  reife, Z' veternco naj k' meni tei[e,
Tydi se se rjem veli: Zdaj po kratki kolek bexi
Zatikaijo mi prirexi.
5-Zadniif, kda dodelam xe,
Te s« meni dava plai[a
Iao t .vdi pa pogaja,
Tydi vina vxijem se,
Sem dovolen no veseli,
Id eni pa rad  i na m  :.' deli.
cj5-    Kaleč, i,
Kda od  koga klopke mam
Te se hitro v' stol podam,
Zaiinem je nasnavati,
Naj se platno z' r)ih dobi,
2, Vutek xeaem sem no ta,
Ga zavijam skrixoma,
Sem veseli ino si
Pejem rad pri tikarji,
3-1i se niti tergajo,
Te le prelje krive so,
4i je pod otji dobim,
Te je ostro podvvijim,
4. Kda naredim platno xe,
Te se jas na peneze
Jako moijno veselim
No je v7 mo5r)0 polovim,
Z' ljimi lehko kypim vse, Kaj za me potrebno je, Zato sem rad  kaleč jas No dovolen vsaki i[as.
2,6.     L o n y. d r.
i. Modro jilovico si
CJledam k' d orni spraviti,

Jo premešam xuavo No naredim testaata 2. 'Z ge ja sebi no ljdem Jako pei[ napravti vem , Kera v' kram postavlcna V zimi velki hasek dci.
Te, kda sever k' nam siqf, Sneg, kak mela se kadi, Te se k' peqi klaijimo, Gledamo skoz oknico.
4*
Topla petf, kda zima je Bodi vredna hvale vse, Kdo drevene perste ma, Se pri rjej segreti zna.
5-Tydi delam kropnice No posodbe drvge vse Ino lepih penez si Znam pri tem' zaslyxiti.
37.    D rev nI redite L
1.
V* drevne reje lepi stan
Sem od Boga odebran,
Veliko veselje je ,
Si rediti drevjuje.
•z. Kda je mlado, te ga jas Rad okaplem gosti ijas, No skodlive vejice Kemi odrezavam vse,
o* V glavi ga ocepati
Gledam s' cepi lepimi, Fno t\i mi rasejo, Te mi na veselje so. 4.
Ti pri sebi je zderxim,
Ali drvgim nasadim,
Smern verjeti vsakokrat, Da do meli lepi sad.
5-Ravno tak s' ijlovekom je';
'Ji ga kdo vyq£ti rje,
Te ga more v' mladosti Xe ravnati k' dobremi. 6.    ' človek se vyuiti da Naj lexej le 'z mladega, V mladih letali moremo Nem' odpravti Iiujdo vso.
7-Ti iiloveka v' mladosti
Mi zravnamo k' dobremi,
Te si k' sreifi bode sam
I no k' haski tydi nam.
38-     Ml £ n a /.
i.
Vodica mi teije,
Mlinec mi klepeije, V škaf si hitro zerrjicje Vzetaetn za. nasiparje.
2.
Vodica mi terje, Mlinec mi klepeije, Zerjge nasipavam jas No posljsam mliuski glas.
S;
Vodica mi teije,
Mlinec mi klepete,
Skerbno gledam sem no ta,
'ti je kaj popravlaija.
4. Vodica mi teije,
Mlinec mi klepeije,
K' men' gibance pridejo,
Tydi tjijno meso vso.
5-t Vodica mi teije,
Mlinec mi klepete,
Meso no gibance jem,
Fulek tega xeden sem.
6,
Vodica mi teije,
Mlinec mi klepeije,
Zdaj hergarje vina si
Vidim v' mlin prinašati.
Vodica mi leije, Mliaec mi klepete, Men' po guti vinijece Sladko gre vu xile vse, 8. Vodica mi tetje, Mliiiec mi klepeije, Davajo mi vsi ]ydje Za domlerje peneze.
9-Vodica mi teqe,
Mlinec mi klepetje,
Zato meni dobro gre,
Mlinar bom na i{ase vse.
$g.     V r e v l d r. i.
Zdaj ja pridem šivat k' vam Ino bom za celi hram,
■j
Keri koli bosi ste, Delal ifrevle za vas vse,
2.
Mizo mi postavte zdaj Ty od oken hitro vkraj, Stolec mi prineste sem, Naj bom sedel ja na gem,
S-
Klop mi hitro spraznite,
Naj na rjej razdevam vse,
^fega mi potrebno je, Da mi deio Jutro gre. 4. Zdaj pa k' meri pridte seriij Da naj preči hitro zvem j Kak debele bedre da Vsaki 'z vas za šare mi
5-
Koxe mi prineste sem j
Prirezavati je ljem
Zdaj za šare, podmete* Za oglave, zapctke. 6,
Tjdi pa podplate xe$
No pod pete podlage Si pripraviti zdaj iferri Ino drete delat grem^
7-
No nato se k' sivarji
Hitro ijem pripraviti,
Kaj prirezano bom mel, Bom si k' deli v' roke vzel 8.
Ž' šilom bom si Ivknice
Delal, dreto vlačil v' rje, lno šival bom vam jas j Da bom finil na ves glas.
9-Gor no dol z' potegnerjom
Dieto veqkraV smoli! bom,
Naj se vam vu nosetjl Irevli ne do parali.
10.
No z' kladivom robe vse Bom zakukel, da vas kde
Ne bodo vu ider)i
Tisali no xylili.
u.
Irevle po narejeni
Na kopito, razperti
Bom razpel, kak sega je} Poqernil no zlesnul i)e.
No iji me polivalili Bote vu dodelagi,
Bom veseli od vas Sel,
Ino indi delo vzel.
40.    B e H e t a r> 1.
Vitre no obode marrt* Resete naredti znam,
No nato po sejmih grem*
Resete odati vem.
2. Kmeti ino mlatci vsi, Peki ino mlinari
Tydi drygi vsi lydje
Majo radi resete.
1
3-
Zato lehko jas odšm Re&ete, qi je le mam,
Lepe peneze dobim,
Se vu serci veselim. 4. Zato resetar sem rad, Znam postati tak bogat,
Da mam strošek ino vse,
Kaj mi le potrebno je.
41.     Kola r. 1. Brestov, hrastov, tjdi zmes Brezov no jesenov les
Mam pred hramom z!oxent K' delaiji kolarskemi, 2. Z' obro^rjakom  v' roki si Gledam droge beliti No na sunci je sysim, Lestvice iz ijih dobim,
3-
Debeldsi les pa si Zaijnem drobno kalati,
'Z gega delam drygo vse, Kaj potrebno kolam je.
4. Teiem , sekam, rexem les, Vertam, gubim lykne zmes,
Vkyp zabijam si oje No na osi rainice.
5<
Svorej oplen delam zdaj
No roifice rexem vkraj, Pesti, spice kroxim, te 8e platiSe gor na ijet 6.
Rale ali plyge  vse
Brane, ali vlatjence Znam ja tvdi delati $ Kak je koli kdo xelf,
7-Kda imam narejene Kola, rale, vlaqence,
Kmet prijezdi, na skakajo t)elo se mi platja zdajt
42.    Miza r-1. Blarje rexem ino rje Lepo skoblim, gladim vse j No nato si je spehavam, Kelim ino zarezavam.
2. Lepe mize ino v' gč Tydi take miznice, Kake koli xjete meti, Gledam zvesto vam naredti.
.5
s-
Tydi stole, klopi znam Delati za vsaki hram
Kratke, duge, poslonate,
Kak je koli radi mate.
4-V kote vam omare jas Tydi delam gosti  qas, Kak je z' dverami zakrite
Le za vesene xelite4
*
5-
8e omare predelne
lao skriije nizoke Delam, v' kerih oblaifilo Bi se lehko poloxiIo, 6.
Okna vam obleijem tak,
Da se v' ye zagleda vsak, Keri koli v' hixo pride, Alipa le mimo ide.
7-8e police, skledrjake
Ino dryge rei(i vse, *Ii so le mizarsko delo, Vam opravlam ja veselo.
Kda dodelam kaj lydem, Te vesel vu serci sem; Kajti plaifo nadobivam, Ino z' rje se kryha vxivam.
43-     Zida r. i.
^i kameije, apno kdo Ma za zid pripravleno Ino me poprosi k' deli, Te ja k' rjemi grem veseli.
2
Apno z' vodo peskom si Dam ja dobro zmešati, Podavaip se veleva, Naj mi kamne blizo deva.
Kamen začnem sekati, Ga pripravim k' zidarji, Prostor v' steni mam pokazan, Kde naj kamen bo zamazan.
4. Zmesek plosnem ta na zid,
Tak da je on ves pokrit,
Kamen denem pa na rjega
No pritisnem nadno vsega.
5-Tak ja zidam globoke
Kleti, hrame visoke
Cirkve, mesta, grade ino
Tydi drvgo vso zidino.
6. Zato moj zidarski stan
Dragi je imenvvan,
Ino pri zidarskem de!i
Sem ja zato rad veseli.
44'     D e r v d i*. i. Drevje si podiram jas , Daleif tiyti je moj glas, Kda ga xe k' dervareiji Zaunem podsekavati,
Kda mi ono leze xe, Pazko te imam na se,
Naj me v' svojem padneiji Le pod se kde ne dobi.
S-Kda pred meno padne xe
No sprasi na kraje vse,
Ga ja zarjnem klestiti,
Xagati k' dervarerji,
V* rile zaglozde natd Ja zabijam z* motijo vso Tak da si razkalam rje Na polene kyrexne.
Zadtni{ derva zloxim, no,
?i je ise kypti kdo, Memi je odati i|em Ino ceno rjem' poveni, 6.
Ino i[i on kypi i)e,   .
Te si »tem ja peneze, Grem si hitro kypivat, Jiaj bi davno mel xe raer„
45-     T e s d y i. i. Drevje tešemo, nato
Prostor si pripravimo, Kde do kamni vkopani, Kde, mo hram postavili.
Zdaj podseke kotamo Ta, kde vsaki lexal bo, Zatjnemo si znamlati Vogle k' zarezavarji.
Tydi sred podsekov si
Moremo zaponki,
Kde se stene predelne
Bodo od nas stavile.
A. Ino kda podseki vsi.
So xe v' krixe zloxeni,
Te mi droge vzememo,
Gremo ta,- kde bervi so,
!>• Tote verh podsekov mi
Gledamo zarezati
Tak da se priloxijo Na podseke nizoko, 6.
Zmes na dveri mislimo,
Ino kde naj okna so,
Zadniq z' Irami stene vse Bodo lepo skleijene.
JS!o nato «e skarnice,
plemen ino lemeze
Vise tramov stavimo Tak kak biti morejo. S.
Zaduiq pride laptarje
Jno te glasimo se;
Tik, tak, tik, tak, tika, tak, Tika, tika, tika, tak,
46.    Mesa r. ,. Kda ja peneze imam, Te se z' psom na pot podam, Idem v' hrame skoz vesnice Jno pitam za telice, m. Tydi pa zvedavam ja, Jeli vole kdo ima, Tvdi gosto kjpim krare, Bike jqo telce zdrave,
3*
Vso xivino k/pleno
Si prixenem ja domo, Jo vu dvor no stale stiram Ino z' dverami zapiram.
4. Kda pa koli ja le znam, Da za meso kvpce mam,
Te xivino zaiinem klati No Ivdem meso predati.
5-
Meki kypi rad za se
Le ijetert teletine, ]Jrygi ljbijo glavino Ino tydi lierbetino, 6,
Eni radi kvpijo
Sebi le govedino, Drvgi vzeme za koline Nekaj tjrev no drobovine,
7-Zmes 5e tydi taki sq,
Keri si kypyjejo Plvue,  jetra, serce, ino Vimne, noge no repino, 8. Gosto tydi pridejo , Kyharce no skerbne so, Naj bi dobile od mene Le obisti ino mrene.
9-Tak lvdem peijenkice
Tno mesne jedi vse
Kalem, sekam no predavam
No si peneze nasnavam.
10.
Loj pa , iji ga kaj imam, Ja svetjari dati znam,
73
■4
Koze pa predam košari,
■No rogele glavniijari. 11. Tak si skoz mesarerje Delam lepe peneze,
Dobro jejm no sem veseli
lno hodim xe debeli.
47.     K o .v d r,
Koxe gosto jemlem v' delo, V roke prejmlem je veselo lno si nad repom v' ne Delam moje znamlice, 2. No nato od znamlic v' koxi Dam tovars ja tydi moxi, ,
Keri si prinesel je r                1
Koxo v' mojo delarje,
Koxe lepo v' kadi zdevam Večkrat z' vodo je polevam, No nato kosmige vso Bode z' jjih ostrjgano.
4» No potem na koxe neke Phano skortjo od cmereke Gosto stjpam no je pa Zloxirn v' moje kadi ta.

3* Tydi z' h.astov vuke vzete
Lepo drobno mam zemlete lno tydi z' i)imi si Morem koxe atjpati, 6. Kda pa ja xe vdelam koxe, Te prizavam tiste moxe, Ki prinesli so za se Koxe k' meni v' delarje,
7-Mojo delo mi platijo, No se moifiio veselijo, Da so kpxe ijihove iilim po voli vdelane,
Tydi sebi ja vdelavam Koxe ino je predavam Cele no razrezane, Kak je kdo le meti qe,
9-K' meni hodijo ijixmari Jno drjgi vsi urevlari,
Kypci mi na koxe so,
Ino me bogatijo.
48.    S, lama i  kasdt\ j.
V Ure si nakalam, Slamo ii navalam,


Lepo kak klobasico ino z' vitro šivam jjo.
2. Na klobaso eno Drvgo ja preveno
8ivam tak, da zadnii)  vse
So klobasa edna le.
O"
Kose za ijelare,
Sejance, košare Ino korbe delam tak. Kak je ije le meti vsak.
4.
Toto delo meni
Ino moji xeni Dava telko krvheca, Da nikdar ne stradava.
5-
Zato sem veseli
Rad pri totem deli, Ino se do smerti bom Trvdil le z' kosarejjom.
4p.     8ibni   korit dr.
i. Kde rakita rase, Tam se goste nase, Dokiiif koli v' mezgi je,
r-          1     t              '          1     ...*..„      _
2. Sibje si narexem, Vkyp si ga navexem ,
Grem z' r)im v' senco, ino si
Gledam ga obeliti.

o-
Korbe lepe bele
Pletem, no vesele V meni so potem otfi, Kda so xe dodelani.
Neki so locnasti, Drygi pa roglasti,
Neki velki z' vvhami,
Drygi pa le malii{ki.
5-Moxi ino xene
Majo radi mene, Kda ja koli mam za ije   * Korbe xe narejene, 6.
Dobro je platijo
No me veselijo; Zato bom korbarerje Ljbil ja na i{ase vse.
50.    Šivilj a.
1.
K' men' se platno nosi, Vsaki me poprosi,

Kaj bom kaj platenega
Sferni skoro delala.
j z.
Mero si od Ijdi Vzemem ino tydi 5Jim hitim naredti to, Kaj imam namerjeno,
Platno prirezavam, Iglo si nasnavam
Ino zaijnem šivati,
Kaj si 's platna kdo xelf,
4-
Kaj ja xe dosfjemj Zloxim no zavijem, Ino tistim v' roke dam, Od katerih delo mam«
5« Vsi se veselijo, Kda nazaj dobijo, Kaj sem rjim naredila 'Z gihovega platnica, 6.
Hvalno se glasijo j Dobro me platijo; Zato rada vsaki uas lem šivilja biti jas*
5i.    P r e l j a.
i.
Moj kolovred mi leti,
Perotnica krepeli,
jSoga pod kolovredom
Plese z' malim skakagom,
2. Moj kolovred mi leti,
Perotnica krepeli \
Kodlo mam narejeno
Zvezano na preslico.
8-
Moj kolovred mi leti,
Perotnica krepeli, Z' kodle vlaijim nit no jo Mam pod perste sjkano.
4. Moj kolovred mi leti,
Perotnica krepeli,
Zvesto se za nit skerbim,
Naj je kde ne ferkotim.
Moj kolovred mi leti Perotnica krepeli, Nit na cevko predem jas, Pevam na veseli glas.
6.
Moj kolovred mi leti,
Perotnica krepeli, Dokliu mi je cevka vsa Z' nitjo ne nadrejena.
52.     A p n d r.
i.
Kamea 'z ryde tereni, V peq si ga naberem,
Zapem ga oxigati,
Da se ves oxarjavi.
2.
Kda je meni znano,
Da je xe oxgano Apno, kak potrebno je, Te dokonijam kyre.rje.
S-
Jila si nadelam,
K' Pet[i ga pripelam, Ino pet[no ljkno si Gledam z' go zamazati.
4-Tjdi pa na peqi
Kamen xarjaveqi
Morem tak zamazat?,
Da je ves zadelani,
C,
T6 pa ohladiti Morem peif pjstiti Ino zadnh[ apno si Mam iz ije izvaxati. 6. Lehko ga predavam No se posmehavam, Kak mi lepe peneze Da za mojo trrderje.
81
33.    B r o d n d r.
i. Ladjo mam na brodi, V rjej lydi po vodi
Gosto vozim sem no ta,
Vsaki meni krajcar da. 2. Vince zmes dobivam, Sladko se ga vxivam,
Tydi kryh no meso mi
Neki dajo z' radosti.
Kda prihaja voda
Visoko od broda, Te se moijno ja skerbim, Da naj koga ne vtopim.
4. ^i je višek broda Velka strašna voda, Te ja reqem vsim lydem, Da jim z' ladjo prek ne grem,.
5-Ladjo mam pripeto,
Ranto v' roke vzeto
Ino sem pripravleni,
Vse, kaj plava, zgrabiti.
6.
Derva mi po vodi Plavajo sem k' brodi,
?£e si skcrbno ja lovim« Peneze za t)o dobim.
7-
Tak ja krvh dobivam, Kerega se vxivam;
Zalo moj brodnarski stan
Je od mene pontvvan.
54.       Pek. 1. Kda mi mlinar vedoif da. Da za me zemleto ma, Gledam melo v' hram dobiti No na dilah posvsiti, 2. Sjho melo gostokrat Vzemem ino jo za glad V moji pekoski koriti Zarjnem dobro pokvaslti.
3-Moj postavlen kvas pa si
Gledam v' melo zmesiti,
Delam xemle no rogele,
Prece, pletenice bele.
4. Z' mele tydi gostokrat Delam za »jlovcrjji glad
Vnoge krvhove kolaife
Ino zobijaste pogaije.
3*
5-Zmes na komeni sedctj Si okvrim mojo peif,
V  mrazi se kre ne segrevarri Ino krjhe noter devarri.
6. Krvhe gledam netiti, Kda pa so xe petjeni, Si je vzemem hitro 's perrij
V  roki so mi jako xgequ
Ohladiti je pvstim, Te pa se iz :nih xivimj Tjdi drygim je predavam No si peneze nasnavam. 8. Pek sem zato vseli rad $ Malokda me najde glad j V' topli hixi le prebivam, ino mraza se ne vxivam.
5j.     T i y d r.
i.
Clejte me, titiar sem jas,"
V* vtičnici sem gosti t{as,-
Lim no kletke si pripravlafri
Zanke , mrexe si postavlam;
2.
Vu kobatfah vtitje mam,' Z' nimi drvge vabti znam,
6*
Sa
Tak da vnogi priletijo, No od mene se vlovijo.
3. Zdaj senice, bergleze Mam ja v' kletkah vlovlene, Ino v' mrexe, v' lim no v' zagke Pa dobivam zlatovrarjke,
4.
Sluke ino jastrebe,
Jvrisice, koseke, Skerlce ino borovrjake, ^asi zmes pa tydi srake.
5-^uke, sove, kukuvce, Kavke, vrane, detele,
Podgorelce, vrable, zebe,
8e sternade ino vdebe.
6.
Xune, vuge, podperde, 8kvorce, sojke, gerlice, Srakopere no slaviqe, Tydi vnoge drjge vtiqe.
7-
SJe ja za peqenkice,
Alipa popevarje Drago mestnikom pretiavam, No si peneze nasnavam.
84
$6.    K e r z n d r. i. Jas za xene ino moxe Kvpim rad kosmate koxe Si je lepo poifernim, Tydi bele je pystim.
2.
Zdaj kerznarski je vdelavam, K' oblaiiili prirezavam, Ino kak si kdo xeli, Znam koxylie šivati.
S-Tydi kape vse kosmate,
Velike, kak germ kosate
Ne pozabim delati
Proti mrazi zimskemi,
4. T3Tdi rokavice delam,
Gosto se na sejem pelam
Ino lehko vse predam,
Kaj za zimo koli mam.
5j.    Goba r.
i. Kda mi koli dogermi
Ino tjdi dodexi,
Te mi gobe rasejo,
*     Grem jih iskat z' dct(ico.
Herijke jako gerbaste, Tjdi zmes slivovkice
V protiletji najdemo, Beremo je z' radostjo.
3-
Veqkrat grem ja v' bykovjet
Y' hojqje, hrastje, brezjiqe, Ino isem skerblivo . Jeli gobe rasejo.
4. Tam ja najdem sivkiee, Mleqnice no glivqeke, Zmes glibarje lepiqke No storovke kvpuaste.
5-
Tydi pa peqarkice
Najdem gosto, ino rje
Berem z' velko radostjo., Kajti dobre jesti so. o.
To.p.olovke, hojkovke,
Na fercaije qernkaste
Tvdi berem z' radostjo, 1i 8e lepe mlade so.
7-gledam tvdi skerblivo,, Kere eobe merzke so, Iuo reijem detiiei,   -Se jih ne doteknuti.
8.      '    " Kda sem doma z' go.bana^. Te je zaijnem trebi tiif
Zvarjene, opraxene Sladka hraua so za me,
*;g,     Sli j; ni   syndi[. i.
Kda mi slive xe So zezorjene,
Te si z' radostjo
Vzernem raglico.
i-* V" slivje se podani , Z' sobo korbe mam,
Ino zaijnem si
Slive trositi,
3-No potem pa »e
Zaqnem tepsti rje,
Dokliif koli mi
Sliva kde visi,
4. Kda dokončam xe Slivno lepejje,
Si je skloijeni
Zaimem zbirati,
5-Zmes xe slivnico
Mam pripravleno
Ino polek rje
Tydi dervice.
6.
Slive si na rjo Vsiplem, no nato
Zaimem v' slivnicij
Lepo kjriti.
Polek i)e lexim,
SUve> si sjsim,
V skerbi sem kre v&ih> Naj ne zdvjem rjih,
8. Tjdi pazko mam, Kak naj bole znam,
Naj ne skyrim kde
Moje slivnice.
59..    Stvurolovecy i.
Torbo mam na rami, Pykso pod rokami,
No za sobo pa
Tjdi peseka.
2.
Tilio grem po doti^ Gledam pa okoli,
Jeli ne bi sla
Kde peijenkica..
S-Tam lesica k' meut
Pride po raveui ^
V* gobci si deixi
Mlade reče tri. 4. Pykso mam naverto, Ta na rjo operto,
Kreznem no strelim,
V' serce jo vgodim.
5-Zdaj sem dobre vole,
Grem na velko pole,
Rei[em peseki
Savce iskati. 6. Oves se razširja, Jazbec k' men pridirja,
No kre r>ega pa
Tydi zavca dva.
7-Pvkso mam naverto,
V  jazbeca operto, Kresnem no strelim, V glavo ga vgodim.
8. Zuaj pa v' log ja idem, Uda pod drevje pridem,
Vidim jastreba
Jako velkega,
9 Pyk*o mam naverto.
V  jjega ta operto,
Kresnem no strelun, V persa ga vgodim,
JO.
Torbo mam xe puno, Vidim pa te xuno,
Tjdi ijo 5e si
Gledam zgrabiti, 11. Zdaj pa domo pojdem, Pojdoif thora dojdem,
Jno Tjega pa
Zgrabim xivega,
12,
Kda ja domo pridem, K' moji xeni idem.
Naj peqenkice
Bodo peijene,
Kih se sladko vxivam,
Malo se poqivam, Pa naloxim se V stvarolovleije.
60.     Ve s k i   so d j a, 1.
1yte me vesaicai
Raj veli pravica. To poprosim vas, Vqinte vsaki qa*.
■
3.
Ja baruse nosim,
S' strahom tega trosim,,
Keri laxe rad
Ko se skaxe tat,
3-Lybte le resnico,
*{inte le pravica, Naj ne pridete V" klad no kararje.
Skaxte se preveno Jpobro no pošteno;
Koga je ne sram,
Tega biti znam.
.5-Glejte leskovnico,
Ona lax, krivico
Bode rezala
'S tela vašega. 6. Kdo po kerijmah pije, JSo se k' xenskam skrije-,
Bode veski dvor
Zmetal dol no gor.
7-Kdo kaj koli zlega Vifinil bode, tega
Bom ja v" roke vzel Ino v' strahi mel.
6i.     liai[ji   lov.
i.
Kde za rake veni, Ta rad gosto grem, JSTo se k' lovlerji Začnem slabiti.
Zdaj na rokah si
Mam podsjkati Jas rokave,  no Vzemem torbico.
5.
V vodo stopim, no
V' vsako lvkmco
Sla tam, jeli mi
Rakec v' rjej i[epi.
4-Kake z* Ivknice
Vlauim ino rje
V* mojo torbico
Devam z' radostjo.
5-Kda mam velike
Rake vlovlene
Xe vu torbici,
Te me veseli. 6. Dobre vole sem, Domo z' J)imi grem,
Si  je ovarim
No se z' tjlh xivim.
62.    S v i tj d r.
i.
Sviije zbiram
No je tiram Ta na tratico, Naj se pasejo.
2.
1i mi bodo
Svige v' »kodo Iti silile, Bom zavernul jje.
V torbo sexem, Ino kryh za se Jemlem gosto 'z ge.
4-Tydi v' Toki
Sirec sipki
Jako rad imam,
Naj ga jesti znam.
5-Zmes na pašo
Tjdi kašo
S' sobo rad dobim,
Naj se 'z jje xivim.
6,3.    Štirje jab oydr i.
1.
Belo lepo,
Tak kak repo.
!Si zdaj mimo
Noge vsi. 2. Marni bodmo Ino hodmo
Na kernico
Z' Bogom vsi.
3-Sem od strehe Vzem'mo pehe
Ino kui{mo
Jaboka. 4. Copo ropo j Copo ropo
Copo ropd
Copo po<
5-
Kos naredrrio, V' kad pogledmo* Kak pianci 'Plešejo. o. Skerb imejmo^ Ino zlejmo Jaboijrrico V pvijele,
7-Kda pri deli Bomo meli
iCejo, te le Pimo jo.
8* No veseli Bomo meli
K* deli znovitf
Moifi mi.
64.     Vinogradnik. 1, .Ta po tersi sexem. Dobro ga obrexem, No osnaxim celega Tak da lepo rasti zna,
2. Motko si naši jam s Kopi se navajam, Idem k' vinskem terseki, Zaqnem ga okapati.
Kaj zna ters kvariti
No ga pogvbiti > To odvzemem rjemi vse, Kelko le mogočno je.
4. Malo ga le genem, Z* gnojom ga odenerrtf No pokotlim, da mi zn* JMeti grozdja lepega.
5. Lepo ga oplejem, No se sladko smejem, 9i mi lepo grozdje ma, Kero dobro bratbo da. 6. Zdaj  po rozge sexem, K.' koli je privexem, No klopotec stavim si K' vtiqnem odegarjarji,
7«
Zadnii{ bratba pride,
Te se rado ide S' škafi ino pvtami K' tersom po vinogradi. 8.
Grozdje se pobira,
Sladko v' gut poxira Ali bodo kaplice Z' gega v' pyt[el stoifene,
65.    Klopotec.
1.
Grozdje se metji,
Trava se kosi, No porexe se Z' tersa verhovje. —•
Jas do kmeta grem,
Ino skerben sem
Za klopoifovo Ranlo visoko.
3-
Kda jo kypim xe
Ko poderta je, Te mi hitro ijO Pela kmet domo. 4-Ždaj obelim vso, Delam kline v' 330, No za stavlerje Prosim sosede,
5-Skoz mejico go
Vsi zdaj vlečemo Po vinogradi V breg naj visesi, 6.
Tam pomalem 130
Zdaj postavimo, ]Sfo klopotec se Zmes pripravla xe.
Hitro se skerbim
Zdaj na ranto z' rjim* JNfo ga k' vetri ta Mam odvertega, S.
Lepo mi klopoije,
Vtiije priletoife
Mi goniti ma Od vinograda.
66.    P y y e l d r. i.
PyiieLirsko delo znam
Ino rad na skerbi mam, Da iz loga dog dobim Ino z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv!
Puvuv, puvuv, puvuv, puv!
2.
Doge z' obroifrjakom si
Lepo znam prirezati, Pod obroue je lovim, Ino z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv!
puvuv, puvuv, puvuv, puv!
3-
Tydi si zakvrim jas
Z' doxnim skaljom kratki qas No si pyqele smodim Ino z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv!
Puvuv, puvuv, puvuv, puv !
4.
Kda xe mam pri rezane
Podne v' moje pyuele, Ne vu zarexe tisfm Iuo z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv! Puvuv, puvuv, puvuv, puv!
5-
Kdo na vinskih pyqelih
Ma obrouov spokanih,
K' tistem hitro pribexim, Ino z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv!
Puvuv, puvuv, puvuv, puv' 6.
Kda nabijam pyt[ele,
Tydi dobro vinqece Večkrat piti ja dobim Ino z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv \
Puvuv, puvuv, puvuv, puv!
Pyi[elarsko delo mi
Lepe peneze rodi,
Tak se jako veselim, Ino z' maclom se glasim:
Piv, pav, piv, puv, puvuv, puv!
Puvuv, puvuv, puvuv, puv!
67.     Vinogradnik v   bratbo. 1. Zdaj le hegajmo od brarja,
Zdaj xe mamo kos nabran, Zdaj se naj veif ne priklarja K' tersi moj beraif pozvan,
7*
Kaj se v' škafih grozdja mate,
Sem ga zdaj naj Jutro date,
Platjo na rovasi znate,
Ino pojdte Je domo.
2.
Ker pa de mi grozdje preSal, 8e ostani duxe tj,
V norji bom vam karte mešal,
Zdaj se 'z vas le vsaki zy.
Zmi si vsaki roke, noge,
Belo, kak cveteqe gloge,
Snaxno, kak zlatar ostroge,
No v' kernico stopi gor.
o
°'
Na kernici vzemte vsaki
iMotko v' roke, ino le, Kak plesžifi vsi moxaki,
Pocepeijte grozde vse; Vi pa, moje mostnarice 1 Bodte marne, kak mravlice, Polte,  noste most s' kernice
V" vsaki prazni polovrjak,
4-Moxki! dente rnotke k' strani,
No lopace vzemte sem, Kos napravte lep zravnani,
Te vam vino dati smem. Vi pa, hlapci! Litro skoi[te, Presno vreteno potot[te, No kre vage vsi copoijle,
Dokliij nam le leqe kos.
68.     Vinski   desetiyak.
i.
Kda premine xe
Bratba, te za se Grem po desetini K' vsakem novem vini.
2.
V roki mam rogel,
Jako sem vesel, Grem po verhih, ino Trobim vu dolino.
.3-Kmet mi pribexi,
Z' kljifom prihiti,
Hitro klet odklene,
Pipo v' pyu,el dene.
4. Vedra, pint no se
Polhf, masel se
K' pj'tfeli pripravi
No pod rjep postavi.
5-Kmet klabjk derxi,
Glavo Tjoha si,
No za desetino
Dava meni vino.
6.
Kda mi kmet dal je
Desetino xe, Te po kleti vsaki Grem pri nagonjajki.
7-
Tydi gospoda,
1i vinograd ma, Men' za desetino More dati vino. S.
Ino lehko me
Desetinerje V dobrem vinskem leti Zna v' bogastvo vzeti,
69.    Vinski  vozdy.
1.
Celo leto si xelfm,
Da jesčn naj doxivim;
Kajti te ja dobro znam, Da naj bolso voxrjo mam, 2.
Naj bol rad si za oje
Korje ja naprexem te,
No z' veseljom vsim lydem Gosto vina vozit grem,
3-
Krvna, sira, mesa si V torbo denem, ino rji Me na cesti najde glad, Te ga vzemem 's torbe rad,
Ne pozabim pa se jas, Da naj s' sobo vsaki uas
Jako dugo cev imam, S' kero vino piti znam,
5> ^i od mesa, sira xe
V' mojem guti xeja je,
Te skoz cev ja v' se dojim, Z' vinom xejo pogasim.
6. V lici, kak ovarjen rak, Vnax zaskernem v' polovrjak, No veselo skriknem si Juhe! korjom reu,em, hi!
7. Korj mi herzne na skakaj,
Dale idem z' vinom zdaj, Dokliij ga ne spravim ta, Kde gospoda ono ma.
70.     K e r T{ m d r.
1.
Pridte k' meni, kaj vas je, No napojil bom vas vse
Tak, da bote mi sedeli
Polek mize vsi veseli.
2. Staro vino v' kleti mam, Tjdi vam rad novo dam,
Kak si ga vi le xelite ,
Tak ga vi naj vsi dobite.
3<
Vina ja ne vodenim
Ino s' »vplom ne gybim, Zato bote v* lampi, glavi Vsi od i)ega jako zdravi, 4,
Tjdi mam ja vsaki ijas.
Vnogotero jed za vas, Kaj vas koli x\€ kdo jesti, Vse to hitro i(čtn prinesti,
5-Xypo no govedino
Zelje no klobasico,
Tjdi sladke vse pečenke
Za moxake ino xenke. 6. Tjdi bom vam igral tak. Da vas bode plesal vsak,
Da vsi bote xyle meli
Ino krikali veseli.
7-1i vas mosrja zdaj texi
No se tatov kdo boji,
Spraznite jo le pri meni,
.Alipa pri moji xeui,
Ino tati bodo vam
Z' mirom pvstili va« hrani \ Kde za peneze  ne znajo. Ta se trdi ne podajo,
105
9. Ti pa k' meni pridejo, Bom je iskal s' skerbjo vso Z' vinom hitro napojiti
Ino v' lance poloviti,.
l
yl, fforvdi/fci golibaH na svojega soseda.
Vina puno klet imam No ga vsakem piti dam, Sosed ! tjdi se ga ti
V  moji kleti zdaj zavxi,
2.
Meso no pseniifrjak mSm No ga vsakem jesti dam, Sosed ! tjdi se ga ti
V  moji kleti zdaj zavxft
Tjdi xarki sir imam No ga vsakem jesti dam, Sosed ! tjdi se ga ti V' moji kleti zdaj zavxi,
4. Tjdi jak tobak imam p!o ga vsakem vxiti dam, Sosed! tjdi se ga ti
V  moji kleti zdaj zavxj,
72.     Finski    p i v e
i. Vinske kaple zlate so, Se, kak sunce, svetijo,
Kda je v' gut dobivam jas, Te veseli sem na glas. Zato vince vsakokrat Mam za pitje jako rad, No od Jjega vsaki iias Rad popevam hvalni glas.
2.
?i me xalost v* serci xge,
Vina se napijem te, Ono mi odvzeme iio, Me napuni z' radostjo,
Zato vince vsakokrat
Mam za pitje jako rad, No od gega vsaki tjas Rad popevam hvalni glas.
g.
1i od dela telo xe
Trjdno ino slabo je,
Te ja v' vini najdem moij, Lehko delam pa drygot[.
Zato vince vsakokrat
Mam za pitje jako rad No od rjega vsaki ifas Rad popevam hvalni glas.
107
73^    Pevec.
i.
Hvalo Bogi dam,
Da si peti znam, Petje me radjje,
V  dysi vesel/je,
2.
Kda predugi Tjas Mam, si pejem jas,
Ino k' vsakem deli
Idem le veseli,
3* 5i me skerb texi,
No sem v' xalosti.
Te si začnem peti
Ino skerb odvzeti,
4*
Ves otrvdeni
V stani texkemi Tydi gosto pejem Ino se le smejem,
•5-     . Tak texave si
Znam lehkotiti,
Ino kde sem koli
Sem le v' dobri voli.
6.
Hvalo Bogi dam,
Da si peti znam, Petje me rad f je
V  dysi vesel/je,
74«    Igerc  v   bas.
j.
V  bas vam jas igrati znam,
V  levi roki strjrje mam, V pravi roki loijec telki, Kak ločen kerpelni velki.
Loi{ec vlačim sem no ta, Bas mi muvi no mermra,
Kak sersenovo bernerje
Ino daletjno germlerje.
3-Zmes se drobna strvrjica
Vterga z' basa mojega,
Novo hitro navlaifjjem
JSfo jo k' ovim priglasjjem,
4-Znovhf, kak naj lepše znam,
Z' basom muvim no mermrain,
Dosta bol, kak seri dedi
Ino stari vsi medvedi.
&       . , Kda mi vet[ ne muvi bas,
Kak naj starši bikov glas,
Te Arabski kecmec isem,
3tryjje, lotjec z' rjim pobrišem, 6. No nato po basi pa Loqec vlaijim sem no ta,
9yti je kak velki zvoni,
Kere kdo na tvrni goni,
7>
V' bas igrarje rad imam, Basa 'z rok nikol ne dam,
Dokliij koli mam xiveti,
lera moj bas pri sebi meti. 8. Zumzum, zumzum, zumzum, zu Mumu, mumu, mumu, mu!
Muvi, muvi, muvi, muvi!
Muvi, muvi, muvi, muvi!
75.     Po p otni   iger c i. 1.
Gosle, base, cimbale,
Xvegle, citre, bernbice Vsaki nas pri sebi ma, Ino v' ije igrati zna. .      2.
Klarinete, no fagot,
Veliki rogel v' obod No trobente tydi mi Nosimo pri sebi vsi.
Kodi koli idemo, Tam ljdje svedoirijo, Da igrati znamo mi, Kak si koli kdo xeli,
4. Zato dragi vi ljdje, Keri iy zebrani ste,
110
Tydi vas poprosimo, Sl/sajte nas z' radostjo.
5-Ino t[i se bomo mi Tydi vam dopadnuli, Te nam radi dajte to, Kaj si mi zaslyximo, 6. No igrali bomo vam, Da se bode trosil hram,
Da vam bode vsim kre nas Kratki no veseli t[as.
76.    Napitna pesem    I, l.
Ljbi tersek! rasi le, No obrodi grozdjiqe;
Grozdna mezga nas xivi Ino v' serci veseli.
2, Lybo grozdje! zori se, Da naj zlate kaple 's te Nas xelodec v' se dobi, Kda je koli v' slabosti,
3-Lvbo vince! teqi le Sladko v' nase gute vse, Da naj bomo tebi vsi Hvalo peli v' radosti.
111
77.    Nap it/i a pesem    II.
i. Pimo vince, kaj nas je, Voda je za stvari le,
V skerbi pa si bodmo vsi,
Da se kdo ne zapoji. Vsaki vince pi! Vsaki vince pi!   . Vsaki vince pi, pi!
7g.    Napitna pesem    lil.
i. Zdaj veseli xivmo vsi, Puni bodmo radosti,
Ino si pri vinijeci
Zaijnimo popevati.
2.
GIaxki so napurjeni,
'Z Tjih se vsaki zdaj napi Ino z' dobrovolnostjo Se zdaj vsi pozdravlajmo,
yg.    Napitna pesem    IV.
i. Hvala bodi moxeki, Ker je v' strani našemi
1'ervo tersovje sadil,
Naj bi z' fjcga vino pil.
112
r
2,
Nem' na hvalo pimo zdaj, Da ga Bog zderxava naj
V  rajskemi vinogradi,
V  veijnemi zvelii[ayi.
80.    Napitna pesem    V,
1. Vinske gore! suntjece Vas segrevaj dneve vse, Naj se grozdna jagoda Sladko zezoriti zna, e. Topel dexek! pridi te, Kda te tersek meti \\i, Toifa, pikec, arja, smod Se zavi v' planinski kot.
81.    JSapitna pesem    VI. 1. Ljbi bratec moj! Jas priatel tvoj Ti nazavam z' radostjo, Pi za zdravje tvojo, Pi za zdravje mojo, Pi, pi za to varstvo vso. Pi, pi, pi!
2. Glej, nataije se Vinijece za te,
Pi, U vsi na.zAvs.rtiai Pi za zdravje tvojo; Pi za zdravje mojo,
Pi, pi za tovarstvo vso; Pi, ni, pi!
82.     Z d r a v j a «.
Lybo zdravje bolso je,
Kak pa drjge veui vse. Ono nam je bole drago, Kak vso zlato, srebro, blago. 2.
Zmislimo dobrote vse,
Kere glestajo lydje, Ino razumno mo vseli Zdravje za naj bolso meU,
3-^i v' betegi kdo lexf,
Tega niij ne veseli,
Kak !c, naj bi pa bil zvraireri
Ino z' zdravjom obogaten.
4. Kda smo zdravi, te si mi Znamo vse pridelati, Kaj nam treba, naj xivimoi No se v' serci veselimo.
5-Prosmo zato Boga vsi, Da nas zdrave naj zderxi,
No betega vseli brani
Tj na ženili v' našem stani.
6. Tydi pa se skerbmo mi, Zdravje si zderxavati, ]S'o ogiblimo se vsega, Kaj zna biti zrok betega.
83.    Jdepe k' regimenti. 1. Da mi svetli Cesar glas, Naj grem k' regimenti jas, No tam  prejmlem oroxje K' boji nad zovraxnike.
Totem glasi morem se
Sfcazati  pokoren le, Kajti to veli na red Sterta Boxja zapoved.
Zato moj predragi dom, Slovo tebi zdaj dal bom fno se napotil ta, Kde se zbira vojska vsa,
4-.
Znani no priateli!
Sreuno xivte z' Bogom vsi, Vet;krat zmistite na nv6, Naj me Bog zderxati i{č.

O'
Proste, naj cesari Bog Da poinoij iz svojih rok$
In o vse premagamo j
Keri nas zovraxijo» 6. Naj se bomo vidli pa V' tiasi mira sladkega,
No se v' domovini vsi .
Mira bomo vxivali.
84.    Soldat{ka  popotnica-1. Brati! zdaj veselmo se* Kelko koli nas vkyp je,
No med sobo si k' pomoli
Bodmo vsaki den no v' noijij Nasa kompauia je Staro-imenitna xe,
Zato jo vsi postvvajmo*
Vekso qast 8e ji pridajmOi 2. V oblatjili bodmo mi Jako lepo snaxni vsi*
To nas bode veselilo ,
Kompanio pa ifastilo.
^i kde v' kerumo pridemo^ Skaxmo radi treznost vso,-
Mesto farti pijamjivati,
Se le Jutro odpodati,
8*
z-
K' strani pvstmo kletvo vso, Z' nikom se ne svajajmo,
Tydi z* nikom se ne bimo,
Temoif mirno naj xivimo. Kde se koli znajdemo, Skaxmo se priatelno,
Vsi govormo le resnico
Ino lybmo le pravico,
4.
Na»im prednim bodmo mi
Zvesto vsi podloxeni, Kak otroki k' starsom vseli Bi vso ljbav naj imeli,
Tak vse radi vtiinmo mi,
Kaj velijo predniki, S' tim Cesara mi ifastimo Ino Boga veselimo.
5-Hi zovraxnik gre nad nas, No na boj se dava glas,
Priporočeni te bodmo
Boxji moiji, ino hodmo; Bog zna 6roxje no nas Blagoslavti vsaki ifas,
Da naj moijno obstojimo
Ino sladki mir dobimo.
8,5-    Popevajot(i skerlec.
j.
Prišel sem skoz dole
Na veliko pole, Tam se skerlec vzdignul je Med nebeške vtii[ice.
2.
Ino kelko vise
Gor na podnebise Je pred meno on letel, Telko lepše mi je pel.
3-
Z' skerlcom sem veseli
Bil vu dysi celi,
Mislil: On mi navyk da,
Kam se i[lovek naj ravna.
4. Skerlec z' dy8o celo
Peva te veselo,
Kda se on od zemle xe
Proti nebi zvišal je.
5-   .   . Dokliq smo zajeti
V ifasno reif na sveti,
Tydi v' Bogi z' radostjo
Nikak ne popevamo.
6.
Kdo pa se odpoti
Zemeiski dobroti, Tisti višek k' nebi gre No veseli V* Bogi je.
?■
On v' veseli voli
V* Bogi peva, moli Ino svojo delo vso Zmes opravla z' radostjo.
86.     V r e h 7) a.
i.
Drago drevo si mi ti JVIoja tp-es^a v' cvetjiiii! Dragsa pa 8e si mi te, Kda tvoj sad zezorjen je,
2. Gosto se na te podam, Snaxen korbec v' roki mam. No nabiram skerbno rad Tvoj ardeqi, tjerni sad,
3-
JIvalijo te vsi lydje: ^resrje1. sladke, dobre ste, Kda vas koli zoblemo, Se vam pesmi pevajo,
4,
Raste ino cvetite,
Bodte pune, ino se
V toplem zunci zorte tak, Pa vas hvalil bode vsak,
ny
87.    D e x c k.
1.
Nebo se megli, Zemla se hladi,
Roden dexek gre
No oxiva vse.
2. Trava parjeua
'Z dexa xitek ma,
ferstva nam stoji
V svoji lepoti,
V   jjive sejane Dexek rodno gre,
Je ozeleni
lno nas redS.
4-Tvdi drevjit{e
Dex skoz sragice
Tak ozeleni,
Da nam obrodi.
5-Dexek, sumjece
Reqi naravne
Jako lepotf,
Boxjo moq vjiff.
88-    Roj   v    h a j din i.
1. Mimo hajdine sem se! , Roj  mi je v* cvcjiiji vrol,
Med mi je sladko zadisa.1, Mojo veselje povišal.
2.
Postal sem ino z* of[mi Gledal, kak x[ela skerbi, Naj bi si strošek nabrala No se ga vxivati znala.
3-
Kda sem pogledal xe r)e^
Kakda so mame za se, Sem se zaijel veseliti, Z' veliko hvalo glasiti,
4.
lela, o maliifka stvar!
Ti me vyi]is na vsikdais Kakda se k' mojemi deli Tjdi naj trjdim veseli.
89.      Grom s k a   yiht$., 1.
Od nas skriva se:, Šunijno sijarje,
lerno se megli,
Nebo se mraiji.
•J. Nebni ves oblog Je zadnit v' okrog, Zemla se temni, Kak v' obnoijerji.
■
.
3* Zmes se skrixotn4 Bliska sem no ta, Grom pa se glasi, Dol na nas prasi.
4. |Silen je viher fak da tega, ker Kde na poli gre, Blizo vnesti i[e,
5-Drevje vso prasi, Neko xe Iexi,
Megla gre v' okrog, Liki cmerqni tok. 6. Pex se dosta bol Vleva 'z neba dol, Kak "s škropilnice Z' cjrom tetieije.
7. Voda naleti, Zemla se pali,
No je blizo vsa
Ojezerjena.
£. Blisk no groniski xar Straši vsako stvar Tvdi silno xge \'K serci grešnike.
9-
Zvesti vernik pa Boga svojega
V" gromskem vremeni.
Moli no t]asti.
po.     Protiletje. i. JMikaj bole lepega Se nam viditi ne da Kak zeleno protiletje, Kda ima na sebi cvetje.
2.  ,
Kam se koli tfemo mi Z' oqmi te obernuti, Tam se v' Bogi vse radjje,
V  dysi nas razveselvje.
3-Xitni lat se visoko Z' rasno svetlo sragico Vsaki den bol povzdigava No nam kryh.ee obetava.
4-•   Vinski ters ima mladje, No na jjemi grozdjiije, Kero nas razveselvje,
V  bratbo z' vinom bogatvje.
5-Lvbo sadno drevjitje
Mi dvseije cvetece ,
Gledamo je, smo veseli Na bodch{i sadeč zreli.
Vsaka trava se mladi V lvbeznivem cvetjkfi No je v' lepšem oblaifili, Kak so kda vsi krali bili,
7-Stari, mladi vtiqeki Glasni so v' popevarji, V podnebisi se glasijo, Boga v«qnega qastijo,
8-
Vse, kaj koli viditi
Je vu protiletjkri, Vse se v' Bogi le radvjc Jno nas razveseljje,
9-Cela narav nas vyqi:
Vsemogoqen Bog xivi,
No preveno vse zderxava,
Kaj k* veselji nas zvišava.
91.    Leto. i.
Blaxen topli letni qas !
Kda te premislavam jas, Se vu serci veseli/n No z' popevarjoni glasim.
2.
Rano v' xarih oguovih Sem od bregov jvternili
Je na nebi v' sijarji
Zlato sunce viditi.
S-Z' svojo Ijifjo velika
Ono nam priatelno
Vse dexele osvetli
Ho s' toploto ovroiji.
4.
Kelko bol vroiflna xge,
Telko prej se zori vse, Telko bol se veseli llovek k' haski svojemi.
5-Kosec je na travniki,
Zrelo travo tam kosi,
Posysi, no si seno
Nos^, vozi te domo. 6. Setba xuti lat dobi, Xetec s' serpom ga lovi,
V snope vexe, no nato
Spravla v' gymlo z' radostjo.
7« Sad se slaja no meqi Zdaj na drevji, tersovji, Zdaj je ijlovek xe vesel, £ol pa se, kda sad bo zrel.
8.
Zato blaxen letni ijas, Kda te premislavam jas, Se vu serci veselim No z' popevaijom glasim.
92.    Jesen. 1. fvte moj popevni glas, Zdaj vam bom jesenski ifas Z' kratkimi besedami Iskal dopovedati. z. Dnevi se nam kratijo y Norji jako hladne so , No po jjtrah slana xe Omerzava travnike,
•3-Drevno listje se bledi,
Zelenina se zgjbi,
Leto v' svoji serosti Preminoijnost nas vyi{l, 4-Pozne grvske, jaboke, Grozdje ino sade vse Si hitimo spravlati K' našemi zavxivarji.
5-Zmes oramo ijive, rto Si jesensko sejamo,
t
126
Naj se v' zemli vkoreni
Ino zimo preterpi. 6. Tydi repo, merkevco, Zelje no zoi[ivo vso
Si hitimo spravlati .
K' našemi zavxivarji.
7-Korje ino kravice Gonimo na travnike No jesensko travico Z' ijimi lepo spasemd,
93.    Zima.
Zima vseli je za nas V leti naj merzlesi tfas, Dnevi so naj krauesi, Sever ostro k' nam sit]i,
s. Zemla zmerzne terdo tak, Kak je koli kamen vsak, Voda ma na sebi led, Svet z' zmerzlino je odet,
o-Nebo z' meglo snegovo Gosto je zavieijeno,
Sneg vsipava se na nas, No Se dela veksi mraz.
4. Ženila zdaj pod snegom spi," Z' nega mezgo v' se dobi, Si nabira novo moif, Naj nam obrodi drygoi[,
&
Kmet kosati koxyh ma,
Si naprexc koga dva, No za v* hixo-kyrene Na saneh po derva gre. 6.
Gospodin tobak kadi
No popravla si sani Ino tydl drygo vse, Kaj se xe poterlo je.
7-Hlapci seme tikvino
Jako mamo Iysijo,
Zmes jim gospodin veli Korje, krave kermiti. 8.
Gospodirje z' deklami
V hud pri kolovredi Jako marno predejo Ino v' pesmah glasne so,
9-
Peca pa za ledom gre
Na veselo sklizane
Vlaui si sani na breg, Kda za ne je jaki sneg.
94^     Oreh. Is Rasi, rasi oreh moj!
Mastni, sladki sadeč tvoj V* povitici nam djsi, Dobro jesti se pystu
2.
Rasi, rasi oreh moj!
Mastni, sladki sadeč tvoj listi, dober oli da, Rad ga vsaki ijlovek ma»
Rasi, rasi oreh. moj.
Mastni, sladki sadeč tvoj
Nas v' gibanci veseli,
Lehko gre po guteci.
4-Rasi, rasi oreh moj!
Mastni, sladki sadeč tvoj
Nam na naših krapcih je
Krez dobrote drvge vse.
5-Rasi, rasi oreh moj!
Mastni, sladki sadeč tvoj
Nam ljdem v' postrvxr)aki
Sladko v* latjen gut leiu
o". Rasi, rasi oreh moj!
Mastni, sladki sadeč troj
Je med vsakim krjhecoin
Jesti z' Velkim hvalegom,-
95-    Pop 6 t n i k.
i. Rad po sveti idem, Vsak den dale pridem, Dosta novega Se mi vedoi{ da.
2
"i sem v' lepem doli,
Te kre se okoli Vidim travnike, Rodno drevjitje.
3-Zmes na/ velko pol«
Pridem, dobre vole
Gledam sem no ta,
Kelko krjha ma.
4. Tamdik dale idem,
No na goro pridem,
Vidim kralestva
Sveta velkega.
V  mesta pridem tydi, Tam se dosta lydi
Stana vsakega Meni vidom da. 6.
V  mestali rad ostanem
Pri ijloveki znanem,
Naj pokaxe mi Imenitnosti.
g6.    M e s e c.
i.
Kda vetier xe blizo ide Ino z' tlela damo grem, Te od dalne gore sem
Ljbi mesec tiho pride.
2. Mirno po nebeškem poti
Visoko krez megle vse
On preveno dale gre,
Nit[ ga v' iderji ne moti.
S*
'Ti ga megla nam zakriva,
On svetlobo, kero mi,
Sebi vzeti le ne da,
Temoif se je v' sebi vxiva.
4. Ravno tak bi mogli biti
Ty na sveti tydi mi,
¥i smo kde med grešniki,
No nas i[ejo zavoditi.
.5-Zdersmo krepostno svetlobo,
Zraven po nebeSkcmi
Poti vseli hod m o vsi,
No dovolni bodmo s' sobo.
97.    D e rt 4k a   s ar j a.
1. Kde se v' jytro den bydi,
Tam na nebi vse gori,
Ino lepo Ijbeznivo Sunce sija sem na r)ivo: 2.
Tota zlata zorja nas
Opomina vsaki qas: Ravno tak neduxen vseli Pun veselja vstane k' deli;
V lici je priatelen, Vu pogledi radosten j
Boxje motfi pun na teli
Ino v' dy»i ves veseli;
4. Zato še skerbeti uem, Naj vsikdar neduxen sem; Kdo v' neduxnosti prebiva, V sladkem miri se podiva.
98-     Vyrni   biteh. 1.
Vyra bije, straxba reqe: Vsi lvdje jo sly*ajmo,
Vyra steqe, vest nas peqe, Bog zna, kera naša bo.
2. Greh zaverxmo, qisti bodmo,
Ino skoz xivleije vsi V" zaderxajji tak zobhodmo, Kak nas Bog no vest vyqi.
9*
3-
Te se smemo veseliti, Da smo vsako vjro mi
V' vujpa/ji pred Boga priti K' veijnemi zveliijagi,
99.    Nemarnost pri Bo.vji i. K* me8i sem ja hodil, Ne pri meSi bil,
V  kerqmo sem zablodil Cirkvo zamydil.
2. Predge sem rie slišal,
Temoij v' kerqmi le Roqko v' gobec tisal
No preklical vse.
3-K' navyki sem hodil Ino vsikdar le
V  kenjmo se zablodil, Sdaval peneze.
4. Zdaj ja silno stradam, Bog me zapysti,
V  vso nesreqo padam, Prav se mi godi.
5-Zdaj se mi poterdi,
Da st v' tistemi
Strašno Bog odserdi,
Ker ga zapysti. 6. Tem se odzdaj bole
K* Boxji sfrxbi rad Znajti z' dobre vole
Jako gostokrat.
7. Zvesto bom se trydil,
Da duxuosti vse, Kere sem zamjdil,
Skaxem spmjene.
ioo.    Sunce. i.
Zlato sunce! tvoja motr Kam prexene tferao noq,
Da svetlobo no toploto,
Jako veliko dobroto.
2. 1i nam ne bi sijalo, Te bi vetjno zmerxrjeno Ino temno vse ostalo, JJiT/ xiveti ne bi znalo.
S-
Sunce! kak nas oxivfs
Ino zlato osvetKs, Tak nas vera osvetlyje, Sero Kristus oznanvje.
4. Ino kdo brez tje xivt,
Tistemi se tak godi,
Kak se reifam bi godilo,
Ako simpa ne bi bilo.
ioi.     T t• Tf a.
i.
Tega je kre me vsak qas?
Kde se koli znajdem jas; Kodi koli ijem jas iti,
Ta mi tydi ona gre
Ino tydi dela vse, Kaj kde koli znam vniniti.
2.
^i pomalem idem jas, Tydi ona vsaki tjas
Jl.e ponoalem gre kre mene; ^fi ja naglo postojim, Ali mirno kde lexim,
Tydi ona se ne gene.
3-fi ja silno kam hitim
JVlisliq, da ji odbexim,
Se ji le ne morem skriti,
Kam se koli jas podam,
Vseli jo kre sebe mam,
Nikde ji ne znam oditi.
4-Kavno tak i[i grešil sem,
Tvdi ostro v' sebi vem,
Da ne morem jas oditi Bogi vsenazounemi, Temoff sem si v* strahoti,
Da kastigo mam dobiti.
102.     Vela.
i«
Kda j? topel letni qas,
Rad na ijele gledam jas,
Kakda sem no ta bexijo, Vyn no pa nazaj letijo,
'2*
Mame so brez henana , Vsaka svojo delo ma, Edna drygi ide proti No jo v' deli oblehkoti.
3-Neke tam na cvetji so
No si med nabirajo,
Dryge vosek no trosine
Zdaj prinesejo 's hajdine.
4-'Z njih se t]lovek podvjtfim,
Kak se k' deli naj derjdm,
1i xelim svoj kryh imeti
No v' dovolnosti xivetL
103.     L e l j a.
1. V serci me razveseli,
Kda ja kali v' ograd idem,
Jno blizo lelje pridem;
Ona meni tam stoji V* dosta lepšem oblaijili, Kak so kda vsi krali bili, 2.
Med zelenim perjom tam Ona v' protiletne tfase Višek k' Boxjem nebi rase,
Ino ves se ifjdivam, Kda jas koli v' protiletje Fremislavam rjeno cvetje.
3-Z* mirom ravna tam stoji
No v' obliuje vsa vesela
Cvete snaxna, tjista, bela,
Puna je neduKnosti, Ino meni vedoif dava, Bogi sliši veijna slava, 4.
Vsaki bi se naj skerbel, Xele proti nebi meti, Le v' neduxnosti xiveti,
Vsaki bi naj tak xivel, Da bi snaxen, tjisti, beli Proti nebi sel veseli,
104,    G o l o h c c, 1.
Moj golobec! beli si, Tak, kak Ielja v' cvetjiiji,
Snago ljbis dosta veif, Kak pa vsako drygo reif,
2
Tydi pun si krotkosti
No kre me priatelni, No 'z obliuja tvojega Sveti se neduxnost vsa.
S-
Ves ponixen ti xivfs
Tiho sem no ta letiš,
Ne bojiš se pred Ijdmf, Da si pun neduxnasti,
4-Blaxen t[lovek, ker xivi Rad le vu neduxnosti, On golobi totemi Vsikdar je spodobiti,
5-Pun je tjdi krotkosti No kre nas priatelni
V7' sladkem miri ves xivf,
Nikoga se ne boji.
105.    Kukavica,
1.
človek v' leti malokda
Mojo petje i[yti zna, Telko bol pa veselim Tega, kerem se glasim Kukuk!
•
2.
S' petjom vedoij davam jas
Blagi protiletni ijas Ino moifno veselim Tega, kerem se glasim, Kukuk!
3-Moji domi skrivni so, Malokda me vidi kdo, Telko bol pa veselim Tega, kerem se glasim Kukuk!
4-Po zelenem bvkovji Ino drygem drevjiiji V protiletji ja xivim No veselo se glasim Kukuk!
5-Kda xe snopje vidim jas, Te se skrijem v' stari i[as Ino tiho tam aivim IMo se s' petjom ne glasim Kukuk!
io6-    L i p <z.
i. JLipa! ti skoz celo zimo, Kda pri tehi idem mimo, Vsa brez listja tilio spis;


Kda pa zima xe odide Ino protiletje pride,
Te se 's sparja prebvdis. 8. Listje zat[nes nadobiti, No se lepo zeleniti,
No nam hladno senco das, Ino kda si ti vu cveti, Davas sladki dyh po sveti,
Dosta qei na sebi mas.
3-One lepo mi bernijo Med no vosek si lovijo,
No na dom hitijo z' rjim, Jas pod lipo v' dysi celi Ves postanem tak veseli,
Da se s' pesmami glasim:
4. Lipa! kaj se tebi peje, Se iz serca meni smeje,
Ti si hvale vredna vsa, Le nam duge leta rasi, Nase t[ele sreifno pasi,
Med nam vsaka piti da.
107.    H r a s t. 1.
O kosati visok hrast! V' starem gaji lam se pase«, Kad 011 dava tebi mast,
•
Naj le jaki rjemi rases.
Dosta let te on redi Ino ja sem ves veseli,
Da te vidim, ki si ti Zrasel lepi xe debeli,
2.
V tvojem mesti tam stojiš, Tak, kak kral na svojem troni,
Nepremekgeti dolgledis, Kakda veter drevje goni.
Ti se vilite  ne bojiš, Kera drvgo drevje tere,
1i le z' listjom zasvmis, Se xe ona odpobere.
3-Groraske strele silno motj,
Kda te ise k' svoji »ali, ZbijeS ti od se rekotp
To mas ino se oskali. Sunce peqe delavce,
Da ne morejo obstati,
K' hrasti, je vsili retjege
Temo v' senco se podati.
4-
Tam vu senci si v' okrog Vsi posedejo na trato,
Zdelinejo si: Zdaj nam Bog Xegnaj mleko, kryh, selato.
Kda vroqioa mene raa, Idem tj d i 'z moje hiše;
K.' sebi, hrast! me zoves ta, Kakti kvokla svojo piše.
5-
Tam pri tebi pervo je, Da ponixno te pozdravim,
Fysti meni prosim te, Naj pri tebi se ja vstavim.
'Z nader vzemem knixice Ino zaijnem v' rjih kaj brati, '
Vthjekov popevarje Zaime meni zdaj igrati.
6.
Gor no dol po senci grem Ino dosta premislvjem,
Kda pa doma v" hixi sem, Te si misli zapisujem,
'Z ijih, zdaj vidim, pesmi so, Na papiri v' red zašite,
Glasno smejem se krez to, Da se zvišajo lanite.
7-
Vsaki list, o hrast! od te Meni v' pamet misli seja,
No tak goste vidim rje, Kak, kda mratec zerrje veja.
Vtegne roka pisati, Kaj ji pamet vse naraifa,
Te se ves tryd s' pesmami Meni jako dobro plaija.
logi    Po de rt   hrast.
Zdaj me tryte xaIostni! Kaj pri serci mene peije,
Nas kosati hrast lexi, To se meni ravno  retfe.
Zbermo se priateli! Ino zdaj ta k' ijemi skotjmo
Se razjoqmo ino vsi S' slojzami ga milno moipno;
2.
Zdaj ne bomo z* rjega vei{ Pri vrotjini sence meli,
Vtiqeki na gem' sedeif Ne do veq igrali, peli.
Xelod, listje, ino vse, Kaj smo koli z' rjega meli^
Odzdaj nam odvzeto je^ On nikdar veq ne de čelu
8-Tak premine vsa oblast, Kero mamo mi ha sveti,
Tak premine vsaka qast, No mi moremo vumreti.
Bodmo, kdo mi koli smo,-Knezi, krali no cesari,
Smert nam pride gotovo, Naj smo mladi, ali stari*
i43
109.     Lehka   noty. 1.
Lehko notf, o lehko noi{!
Mesec sveti xe drvgoti, Zlate zvezde se Misijo Ino nebo lepotijo,
Vse ravna le Boxja mot[,
Lehko noij, o lehko noij! 2.
Sladko spi, le sladko spi!
Srenna sva dnes ja no ti, Bar bi mogla ty na sveti Vsaki den le prexiveti
V* mirnem vestnem reiferji:
Sladko spi, le sladko spi!
110.     Tat in si i  vrabli. 1.
Kde prosene rjive so, Ta se vrabli zbirajo,
Vsaki tiho prileti
No na kjpni posedi, 2. Vsi za jed tam marni so* Zerr>e hitro zoblejo,
Naglo je postrasi kaj,
Na pobeg zbernijo zdaj.
V* germih, mejah skriti vsi Kratki nas so v' tihoti,
Skoro zatmejo ifeket, Pa letijo v' prosno jed.
4-Tam strašilo vidijo
No kre rjega v' strahi so,       »
Sede si na rjemi vtiu;,
Vidijo ne dene nuj/
■    5-Zato pa brez straha vsi
So pri prosnem kradnerji,
Zdaj kmet s' pjkso v' rje zgermi
No jih dosta postreli. 6. Keri odletijo, ti m
Skrivno zarjke ino lim Kmet nastavi ino se Skrije za germovjhje.
,      7-
Vrabli priletijo pa,
Kda je glad za prosom ma,
V' zarjke se zamotajo
Ino v' lim prieti so, 8. Kmet zdaj skoiji ta nad rje
Ino je pozgrabi vse,
Ino za tatijo rje
Strašno zdaj pokonija vse.
9-Tak se tatom vsim zgodi,
Ke!ko koli rjih xivi,
Zadniij vsi zapadnejo
Vu kasiigo gotovo.
i 11 *    P overi) en   tat.
i.
Po sepih sem hodil,
Kre tersov postal j Goricam sem škodil,
Da grozdje sem kraU Vinogradnik tati
Je herbet napralj O Bog jemi plati,
Se dobro je djaL
Po sejmi sem hodil,
Kre terxcov postal j S' talijo jim škodil j
Kak koli sem znal, En terxec mi tati
Je herbet napral, O Bog jemi plati.
Se dobro je djaL
3-^ednej bom zdaj hodil,
No ne bom veij kralj No nikomi škodil,
Niif zlegega djaL V po8tei)i xiveti
Na skerbi mi boj Tak bode na sveti
Bol dob^ mi slo*
4*.
Pokradjjene reiii
Ne hasnejo niif*
io
i46
Tatinsak se sletji, No deni pod bitf,
No kaj si nakradne, Poverni nazaj,
V xelezo zapadne, V' temnicah je naj,
112.    Lesiuja   sme rt.
Lesica xe po lesi gre,
Nam kyre poloviti \\e, Kokot no kvri pejejo, Na trati vsi veseli so.
Tradaja, laja, lidel lak,
Kiriki kiki koko dak,
2.
Lesica blizo kyr xe gre, Kokot ino kokoši vse,
■To naglo zdaj zagledajo
No odletijo visoko. Tradaja, laja, lidel lak, Kiriki kiki koko dak,
3-
Kokot, kokoši visoko
Na drevji si posedejo, Lesico sramote so, Veselo si popevajo.
Tradaja, laja, lidel lak,
Kiriki kiki koko dak.
4. Zdaj kmet to vse zagledal je.
No hitro si po pykso gre , Vustrelil je lesico z' ijo, Kokoši zdaj vesele so
Tradaja, laja, lid-jl lak,
Kiriki kiki koko dak.
5> Kokoši zdaj pokaplejo
Lesičo z' velko radostjo , Pri grobi vse vesele so, Si jako lepo pevajo.
Tradaja, laja, lidel lak,
Kiriki kiki koko dak.
6.
Kdo drvge pokvariti tje,
Na kvar zapravi sebe le, Veseli so neduxni vsi Zovraxnika odrešeni,
Tradaja, laja, lidel lak#
Kiriki kiki koko dak.
113.     Vogri na krala MatjaX<tt
1.
Xivi! xivi! MatjaX kral!
Bog te nam je k' sreiji dal,
Dokliq bos ti kralvval,
Ti t{as de kmet doma spal,
2. Xivi! xivi! Matjax kral!
Bog te nam je k' sreqi dalj
lo*
Boj zovraxix ti krez vse, Mamo kmestvo ljbis le.
Xivi! xivi! Matjax kral!
Bog te nam je k' srei{i dal, Vse podluxne rad ima«, Svetle zlate rjim nad as.
4-
Xivi! xivi! Matjax kral!
Bog te nam je k' srem' dal, Lepe rei|i nas vyi[is, Noij no den za nas skerbiff.
5. Xivi! xivi! Matjax kral!
Bog te nam je k' srei[i dal,
Bog te zderxi dugo nam,
Te de sreijen vsak nas hram.
114.    Kesrez/ni Tyrski snoboki.
1. Poglejmo ta-na beli grad, Po gradi hodi Marko mlad ,
Po gradi hodi Marko mlad, No kvharica rjegova Se mlada lepa sestrika,
8e mlada lepa sestrika. 2. Za rjo so Tjrki zvedili Vi) snoboke no vugledi
Vu snoboke no vugledi
So hitro k' rjej prijahali,
V dvorisi dol zeskakali
V dvorisi dol zeskakali.
3> iSim kvharica proti gre
No spolovi za roke rje, No spolovi za roke rje,
No je je v' hixo pelala,
Priatelna se skazala Priatelna se skazala.
4-Za mizo je je vsajala
No ze vsim rjim nagajala No ze vsim rjim nagajala,
Jim jesti, piti davala,
Da miza se je trosila, Da miza se je trosila,
5-
No zmes si tiho Marko mlad
Pripravil je xe mei[ no bat,
Pripravil je xe metj no bat,
Da bi si platfal naj on vse,
Raj jesti piti rjim dal je.
Kaj jesti piti rjim dal je.
6. Razserden skoqil je med rje ,
Omamil je je z' batom vse
Omamil je je z' batom vse,
Zodsekal je on glave vsim,
Odvzel vse drage reqi rjim
Odvzel vse drage reiji rjim.
»5°
\ 13.    Pastir   i no   vuk.,
1.
Pastir! blizo vuka se
Nesreifa strašno velka je
Zgodila; kajti kyxna strela
Je ijern' sivino vso odvzela,
2. Kak hitro vuk je sly»al tot
K' pastiri pride z) xalostjo,
Pri Tjemi toqi slojze xgei{e
Zavolo rjegove nasretje,
3.
Pastir je rjemi vedoij dal;
To vidim, da je tebi xal, Da meni je odvzeta ureda, To spoznam 's tvojega pogleda,
Pa to le zato tj vrjinis,
Da z' meno tjdi sam terpis,
Ki se ne smeš vei[ veseliti,
Xivine moje se zavx|ti,
5-Spodobni vuki totemi
Pa so med nami tisti vsi,
Ki blixnega pomilivajo
Le te, k«3a z' Tjim red škodo majo,
-
116.     Neli v a len   vuk.
1,
Vuk si je koga iz pase pritiral,
Jno v' germovji prenaglo poxiral,
Tak da se irunta opiqi gem' v' gut. JCakti slanina, jem' sirjak oteqe, No bolečina, -kak ogen ga peqe,
Strašno zdaj rjemi trepeire vsak vud.
2,
Iskat si gre pomočnika v' texavi, Pride do *5terka no z' jotfom jem' pravi:
Lybi priatel! posodi mi kljn, Jas ti bom plaval, kaj koli tjes meti, fi ml le ifunto iz guta znaš vzeti;
Kajti ovaqi je z' meno zdaj vyn.
3-
Odpre vuk lape, sterk z' kljnom v' ne segtie,
Srečno jem' ijunto iz guta potegne,
Retfe: Vuk! zdaj mi le plaqo nastl. Vuk pa je rekel: Sterk! sret{a je tvoja, 2Je sem ti glave odgriznul no poja, To te naj dnes zadovolno vqini.
4. Temi nehvalnemi vuki ednaki Gotovo tydi med nami je vsaki,
Keri dobrote od blixnega ma, Ino namesto je z' dobrim platiti, Reue, da morejo radi le biti,
lIi se jim hujdo za dobro ne da,
117.     Vlovlen  vuk.
Nesreua se zgodila je, Da vuk je v' jamo zajsel;
152
Xivadi! pridte, reste me, Ovaqi smert bom najsel!
O I pridte, pridte, kaj je vaa No reste me iz jene,
Tak je zdaj vuk zval na ves glas No totjil slojze xgetje. 2.
Zdaj pohitoi[ pritekla je Lesica , naj bi znala,
Kdo tak kriiji na glase vse, Kre jame je postala,
No vuki je povedala: Xrebe si vkral oraifi,
No ovce, svirje *s travnika,, Tatinstvo se ti slaiji,
3, Zdaj se je vuk razifemeril,
Svoj gobec razpresterel
No z' glavo sem no ta zvonil, Se na lesko zderel:
Poberi se, ne pravi mi; Tatinstvo se mi plaifa,
Ne isi me obsoditi, Da sama si krad^atja.
4-Iz tega vyifte se Ijdje! Kda drvgih sodit grete,
Te pervnj glejte, jeli se Neduxni v' sebi vete. O! keri dr/ge sodite.
>
Ne smete greha meti,
No kdo iz nas pa retfti sme, Da je ne v' greh zajeti ? —
lig.     Vm i r a j 6 i/i  vu k.
i. Kak se šviga v' ogni peni
Kda je ijemo iti jest,
Tak je vuk na smert boleni
Spregledaval svojo vest,
2.
O) hujdoba! si on zdehne, Strašno grešno sem xivel,
To me v' sredo serca pehne, Kaj sirota bom zatjel? —
S" *Z tega mamo se vjqitl,
Kak te nam pri serci bo,
Kda nas zatfne smert loviti,
Keri koli v' grehih smo,
119-      P e s j a     t e T) a.
1, Pes je v' gobci pletje mel,
Ino plavati zatfel,
V vodi je sam sebe vgledal,
Mislil si je no povedal:
Totem psovi ty kre me
Bom pokazal ja zobe
No odvzel bom rjemi pleqe,
Kero ly kre mene vleije.
'5+
Naglo razpresterel je Svoje lakotne zobe Ino segnul ta na terjo, Naj pridobil bi pene/jo; Alipa spozabitj je Zgybil lastno pleqe le Ino tega ne dosegnul, Za katerim se je stegnul.
3-
Kak se psovi totemi
y     L Zgodilo je v' plavagi,
Tak se lastnosti znebimo,
9i kaj Ijckega xeIfmo ,
Pvstmo zato blixnemi,
Kaj je v' lasti rjegovi,
Ino lehko bomo vseli
Lastne retji v' miri meli.
120.     Skopi     pes. i. Skopek, pes je v' neki noiji Ne zatisnul svojih oiji,
Temoi[ z' zvestim straxagom Odeganal iz vesnfce Vuke, thore no lesice, Tatov branil vsaki dom. i. Vsa xivad se je bojala, Naj jem' nebi v' zdbe pata,
lJi kriviinio stopi kam, Toti Skopek, pes pošteni Postal je na smert boleni
No nevarnost spojna sam,
3-Sosedi jem' vraijtvo dajo,
Olje, mast no vse, kaj majo,
Da bi naj le postal zdrav, Derec ret{e: V' merzli vodi Gostokrat on kopan bodi
Ino mleko pi od krav, 4. Babe zadi si gunijo;. Psa le vvroki gvbijo,
Gotovo obrani je, Kolni zmazek rjem' pokaxte, §' tyqo petili svirj ga maxte,
S' herlci p^ okadite.
5. V" vsaki hram so prišli glasi,
Da se Skopek hujdo kvasi, Brati vsi k' rjem' dirjajo.,
Hertko rjegov brat naj blixen
£trexe ijemi ves ponixen No ga lixe milostno. 6,
Se kre rjega joi;e, toxi
Ino xalostno prlI6xi:
Kdo bi mislil vijerah to J
Suotji sva se lajo gnala*
Vso vesnico straxyvala, Dnes je vse dokoniiano.
7-O moj Hertko! Skopek rei|e, Smeri me xe za serce vleT[e,
Neni rop ja skoro bom. Tebe morem zapvstiti, 'S sveta morem se zgjbfti, No podati v' drvgi dom. 8. Sladko bi ja znal zaspati, Bar bi ijunte smel pobrati,
Kere mam pokopane. Smert ,      bridka more biti, Da se >        ne morem vxiti, Kere ^adke so krez vse,
Hertko! qi ti lybis mene, Naj te moja prosirja gene
Ino idi mi po rje. Pazko mej, da ne bos zajsel, Eno bos pri lipi najsel,
Drjga pa pri gjmli je.
10.
Glej, da mi niq ne premeknes, Ali v' lape kaj ne vteknes,
To ne stori, lybi brati Hertko k' lipi, gymli tetre, Najde nunte, Skopki re^e:
To mas tvoje skerbi sad.
11.
Skopek z' nosom ije podise, No si slojze z' oui brise
Ino Hertki poveli: Bratec! tote rjunte moje, fi ja vmerjem, bodo tvoje,
Prej d otj se mi rjih ne vxi,
12. O I bi stregla meni sreija, Te bi lepo kost od plei[a,
Kero sem —- pa ne povem, Kde sem jo pokopal — blodi Pamet, no gre, kdo zna, kodi —-
Preveri — preveir guifal sem.
13-
Telko, Hertko! se ti pravim, Ti 'z bolezni se ozdravim,
Naj bo jyter, ali dnes, Te razdelala na dvoje Bova sebi kosti moje —
Pol dobiš — zdaj vmerje pes.
14. Skopec skop ostane v' smerti, Grob pred ijim stoji odperti,
On na blago ma oqi, Bridko rjemi je xivler)e, V smerti hujšo Se texer)e,
Kdo bo ijem' nevoslivi? —
»58
121.     Pes   i n o   zave i.
i.
Tam na poli velkemi,
Kde je daleif viditi,
Pes za zavcom bexal je No ga blizo dobil xe,
Zraven tega pa 8e se Tam na velkem poli je Zavcov veq zavzdignulo, Da se psa bojali so.
3-Pes za vsimi bexal je,
Da bi naj spolovil vse,
Tak se je nagodilo,
Da jem' vsi odisli so.
4. ■   Tota kratka fabula
Vsim nam lepi navyk da:
9i si preveii kdo xeli,
Tisti nikaj ne dobi.
122.    Pastir  ino pes.
i.
Pastir si k' ovcam vzel je psa
Za zvestega sljxebnika, Da bi naj skerbno pasel tjrede, Odgagal vuke no medvede.
2.
Po trasi so se zsvbile Iz ijrede neke ovijice

No pes je pri pastiri rekel, Da ovce vuk si je odvlekel.

3-
Poznej pa se je zvedilo,
Da skrivno pes le dela to, Si ovce po germovji skriva No se jih jako sladko vxiva»
Pastir je psa pozval pred se No ga za ovtjjo kradnerje, V katero se on je zablodil, Na strašno bridko smert obsodil.
5-
Iz tega se vvtjimo mi,
Da smo naj v' slyxbah zvesti vsi, Nezvestost nas v' sramoto spravi No nam xivlerje v' smert postavi.
123.     J jr n e c, 1. En mladi jynec staremt Se z' mokrim okom toxi:
Xivad niedna, tak kak mi, Je ne v' nesrečni koxi.
•J.
Brat! pita stari mladega, Kaj tebe v' serci petje,
Povej, pomagal bom ti ja r No konec bo nesreče.
3-
Zdaj mladi rei]e staremi: Glej viferah delajoči
Sem v' jarem bil naprexeni Dd jvtrega do noiji,
4.
No jarem do kervavega Mi je natisnul pleija,
Bolela me je ijunta vsa, Kak bila bi goreqa.
5-
Oslablen prišel sem domo No kmet je rekel meni
Z' oterdeno nemilostjo: Zdaj v' stalo se poxeni. 6.
Dnes v' jjtro sem na pašo sel No slabeč se spoteknul,
Pri deteliijni Jjivi sel, No si dve betvi zmeknul.
7.     .
O brat! da bi le slysal, kak Me kmet zaqel je kleti,
Da bi me k' ijasi mogel vrag Na sredo v' pekel vzeti, 8.
Premalo poznaš kmete, brat! Je rekel jjnec stari,
Povedal pa bos vsakokrat, Da so posebne stvari.
9-
Kaj koli r)im opravimo, Za. duxnost to derxijo.
Vse drjgo pa kastigajo, Kak našo hujdobijo. 10.
To ne so jjnci kmetiqki, Jas mojo glavo stavim,
Le hlapci gospodinovi, Ja, ja, tak je, kak pravim.
Nek' kmet za jjnce hlapce ma Pri deli aje presili,
No tak, kak jynce kleti zna, 'li so kaj pregrešili,
124»    Xaba   ino   bik, 1.
Xaba je na travniki
Vidla bika, ino si PoxeIela telka zrasti, Kak je velki bik roglasti, 2.
Svojo koxo gerbavo
Je zabela z' motfjo vsa Naglo zdaj napihyvati, Kak mehir se razno gnati,
Ino tak napeta vsa, Mlade je popitala,
Jeli bi xe veksa bila? ■— Vsaka mlada je tajila.
4. Itak koxo gerbavo Je zabela z', moifjo vso Naglo pa napihovati, Kak mehir se razno gnati. 5. Ino vsa napihrjena Pa j-e mlade pitala, Jeli bi xe veksa bila? — Vsaka mlada je tajila. 6, Tretjokrat razserdena Se je vsa napisala; Naglo pa se je razpoqla, Ino iz xivleija loijla.
7' Tota fabula vjqi,
Da sirota se skvarl,
rt-                    . •
4i na zemh qe postati Ravno to, kaj so bogati.
125.     Osla   ino razbojniki.
Osla dva obloxeua
Sta po velki poti sla,
Eden v' moSjjah velkih je Nesel lepe peneze.
2.
Z' zvonqekom na sigaki
Visoko stojeijemi
Si preveno je zvonil Ino ves prevzeten bil.
3-
Drygi mel je z' ovsom le Vrei[a tak naklaqene, Da se je vu ideiji Kumaj zmogel gibati,
4-Tiho je po poti 5el, Ne prevzeten biti htel, No se ves zaverxen le No ponixen skazal je.
5-Naglo so razbojniki K.' rjima sem pribexali, Tega vlovili med se, Ki je nesel peneze. 6. Vergli so si ga na tla, Zbili do kervavega Ino ijemi peneze Hitro pojemali vse.
Tega pa, ki xmetno je V vreijah nesel ores le, Z' mirom so popystili V rjegovi ponixnosti.
8. 'Z tega se nam navjk da, Kak bogatca vsakega
V  gegovi prevzestnosti Naglo leiiko kaj skvari.
9-Ko kak srei[en ijlovek jet 1i povsodik skaxe se
V  svojem stani texkemi Ves le pun ponixnosti.
126.    Bik   in o   myha. 1.
I3ik je mimo kyhr>e sel, Hitro si je na rogel Mala mjha k' genii sela, Ino kak sersen bernela.
-    2-Bik je mislil, da germi
Ves trepete, se boji
No se hitro v' stalo skrije,
Naj ga blisk kde ne pobije.
3-
Hlapec biki rekel je:
Kaj si v' strahi? mjha le Je na tvojemi rogeli, No nam peva den veseli.
4-Tota fabula vyqi, Rak nepamclni so vsi,
Ki se retji tih bojijo, Kere nikaj ne vtjinijo.
127.     Osel pri   s o Idr i. 1.
Osel pri solari je Skvsil texke dneve vse, Vsikdar bil naprexeni V' texkem solnem neseni,
*2.
Enkrat ga na poti je
Dex do xive koxe vse Zmoqil, sol se razpvsti In o xmeijo vso zgybi.
3-
Misliti si je zaqel:
Znam, kaj bom vijiniti mel, Kda naprexen v' neSege, Texko sol dobim na se.
4*
Gledal bom, da vsaki qas
Blizo vode pridem jas,
Tam se ja namakat grem Ino xmeqe resti uem.
5-Nekokrat se gemi to
Tydi je nagodilo,
Ali hamiqia pa
$6 raa qasa dugega.
6. Enkrat morske gobe je* Nesel ino v' vodo gre, Tote se napile so, Nadno ga potegnejo.
7-Naglo v' vodi globoki
Se on bridko zdaj vtopi Ino sam si krivec je Tote smerti xalostne. 8.
Toto fabulo si mi
Vzem'mo k' lepem navyki: 1i smo v' stani texkemi, Bodmo v' poterplivnosth
9-Ino ne podstopmo se
V' hamiuno lehkoterje;
Kajti hamiqia vsa
Hitro strašen konec ma.
128-     Osel   v   s lyxbah. i.
En Osel preči dugo xe
Pri ogradniki slyxil je, Zatfel pa si je misliti, Da on predosta Xj terpi.
2.
K' lontjari se je zdaj podal, Da bi si v' slyxbi naj prebral,

Na sejme pa je mogel tam Nositi on posodbo sam.
3-
Zatjel si pa je misliti,
Da z' delom je presileni, No dugo ne ostane tam, No zadnitf gre v' koxarski hram.
4-
Koxar pa ga presilil je
Pri deli vise rnoiji vse, No sloki osel, liki hert Je zbetexal na bridko smert,
5-Na smertni posteli lexeir
Se zdaj je toxil govoren,: Bedasti osel, ki sem si Iz sl_yxb zai[el prebirati! 6. Nainesto moj texaven stan, Vu kerega sem bil pozvan, Si nekaj obiehkoliti, Sem prišel le k' poliujsajji'-
7-Nemilostiven moj gospod, Ki terdo serce ma, kak hlod,
De meni, kda bom 'z sveta Sel, 8e tydi mojo koxo vzel. 8. {Ii je vu stani texkem kdo, Le terpi vse z' dovolnostjo,
16?
Or^iji te*ke dneve si #e bole zna pohujsaU.
129.    J e l e «,
1. Xeden jelen prišel je K' ipsti vodi, naj bi se
Tam z' napitjom ohladil
Ino sejo pogasi!,
2.
Kda je piti xe zatjel,
Se je v' vodi v' pamet vzel, Da rogele lepe ma Vredne vsega hvalerja,
S>
Noge pa zaniifane5
Gerde, liki oslove. Lepota ga veseli No gerdoba xalostf,
4, Zdaj so blizo ijega psi Xe zabeli lajati,
Naglo zdaj osly»al je Lovce priti blizo se.
5-Na pobeg se pohitoif Vzdignul je skoz svojo moi{ Dale\{ vu kosati log Ino spoznal hasek nogt
6,
.AUpa z' rogeli se V gcrme ves zamotal je Zato psi no lovci so Nega dobli z' leb-koto,
7« Totemi jeleni vsi
Tisti so spodobili,
Keri le na lepoto,
Ne na hasek gledajo.
130.     Pene z na  yiva< i.
Oua sine je prizval, JSim besede vedoq dal: V moji smertni posteli Se vam rjiva sporoqi, 2. Pazko mejte, da se kde V xitki ne znebite J}e; Kajti penezi so tam,    ■ Kde pa ravno, to ne znam,
Le se marno z' motkami Tam pripravte k' delagi,
Skerbno jo prekapajte,
Najsli bote peneze..
4. Toti navyk sini vsi Dobro so zaponili,
No preveno delajo
Tam na givi s' skeibjo vso.
5-
Penezov zakopanih, Kak so misli bile v' j)ih
Pa so oni (likak ne
Sebi narovali z' i)e. 6. Alipa skoz tryd so si Oni tam pridelali
Dosta silja lepega,
Kero se odati da.
7-
No z' odajo rjegovo
S' penezi bogati so Ino poresnijo vse, Kaj jim oi[a reke"l je.
8. 'Z tote prilike se zvej, Da se ijlovek naj berxej
Le vu marnem trydex)i
Zmore obogatiti.
131.    Figovo   drevo. 1.
Košato drevo figovo
Zeleno duge leta vso So vtiui radi obsedeli Iz sence, sada xitek melu
Na enkrat drevne reje vse Presilen blisk raztresnul je, Vsi vthji so zdaj odleteli No ne vei[ blizo priti hteli.
S-
Iz tega se vyi[iti je, Kak i[lovek vse priatcle Zgvbi, Tji ga nesreija najde No rjegova dobrota zajde.
132.    Iskra   ino   slama.
1.
Iskra slami rekla je:
Lepo prosim, pysti me,
Naj se v' tebi oxivira
No te zlato osvetlim.
2.
Slama iskri rekla je:
Bodi le, oxivi se,
1i bos me osvetila,
Si mi dopadliva vsa.
3-Hitro pa se iskra le
Na plamen prevzela je Ino naglo slama vsa Je v' pepel oberrjena, 4.
Grehe, kda so maliijki,
Moremo zanihati;
Kajti hitro velki so Ino nas zakonqajo.
133.     Zimska   zelenih*. 1. Zimska zelenika je K* zidi prišla ino se Š' prosto jjem' priporočila, ]Vaj bi v' gega se lovila.
2. Tak jo praska vetrova Ne bi gnala sem no ta,
Tak jo ne bi vihtna sila
Terla ino pogjbila.
S-
Zid je spunil z' radostjo
Prosijo zelenikino Mislil/,  tak bo ves zeleni No od lydi lep veleni.
4. Skrivom zelenika je Zrasla v' zidne gibe vse, V celem zidi se prevzela, 'Z yega ne veif iti htela.
5-Prej, kak zelenika se
'Z zida dala spra/ti je,
Se je mogel zid podreti
No razdeit svoj konec vzeti.
i 7 •i

6.
Totem zidi se mi vsi
Znamo prispodobiti, 1i se navadi predamo, 'Z kere lehko kvar imamo.
7.
Kda je v' nami navada
Stara xe zarasena, Te se mi berxej skvarimo, Kak pa navado zgvbimo.
134.    Jastreb ino kmet. 1. Jastreb je goloba kmeti Naglo 'z dvora htel odvzeti, Kmet pa je tak srečen bil Ino jastreba vloviL 2. Jastreb je zaijel prositi: Niif sem ti ne htel vijiniti, Lvbi kmet izpysti me, Hrano sem si iskal le.
3-
Kmet pa jastrebi je rekel: Ti bi meni rad odvlekel Mojega golobeca, Keri je neduxnost vsa.
4-Da goloba si zasedal, Na neduxnost ne pogledal,

Smert zdaj terpi duxen ti, To pravica poveli.
5-'Z tega se nam vedoij dava: Kdo neduxnost zasedava,
Padne nekda gotovo
Vu kastigo veliko.
135.    8 ter k   i no  lesica. 1.
Sterk leski rekel je,
Da ima gostyvarje , Zato je povablena, Da naj pride tydi ta,
Kda lesica prišla je
K' sterki na gostvvage,
Je pred 90 postavlena
Bila pytra globoka.
*S pytre z' voskim sijjakom Zatjne sterk s' pohiterjom
Jetra v' se požirati,
Naj bi bil nasiteni.
4. No lesica laqna je Mogla pytro zvynah le
Lizati no xalostna
Je na sterka gledala,
175
5' Drvgokrat lesica je SIjrxila gostyvarje
Ino sterki zraven iias
K' jedi priti dala glas. 6. Sterk je rad k' lesfci Sel, .Naj bi dobro meso jel;
Najsel je nastavleno
Plitvo skledo široko.
7.
'Z sklede redko xypo le
Je lesica pila v' se,
Sterk s' predugim kIynotn vtitr Pa je tam ne dobil niij,
8-Tak se je povernulo Sterki skoz pravico vso,
Kak lesico prejdotf je
Vkanil na gostvvajje.
9-Tota smešna fabula Vsim nam ostro vedoi} da., Kak mi drvgim strexemo, Tak nam bo poverrjeno.
136.    Lesica   ino grozd. 1.
Lesici se zgerdilo je Meseno lirano jesti,
7«

Po verhih medla vlat[i se,~", Opeša, more sesti. 2.
Na sepi xuti grozd visi, Kak zrel on more biti,
Lesica xele k' rjem' dobi No gleda k' tersi priti.
3' Obira z' grozda jagode,
Pri vsaki si zdihava: To slaja krez vse slaje je,
Le zobli no bos zdrava,
4. Zdaj lajati osljsa psa,
Se stegne, lovca vgleda, Od kradnerja je v' strahi vsa,
Poverxe grozd, je bleda.
5. Ta pripovest nas podvjiji,
Vsak greh ma svojo slajo; Pa tota dugo ne terpi, Vsi grešniki to znajo. .      .1      r."                   ;
12,7-     Vrana. i. Vrana perje je nabrala,
• Kero pavi meli so, No med svojo ga je djala, Naj bi lepotito jjo.

*77
2. Zdaj je vsa prevzetna bila
Mislit}: Imenitna sem, Narod moj bom zapystila
No med pavi biti i[em.
3-Pavi pa so prileteli,
Naglo jo popadnuli, No vso perje ji odvzeli,
Jo nahali v' sramoti.
4. *li za Iycko rei{ lovimo,
Ino z' i)0 prevzetni smo, Se v' sramoto zajezimo,
Lastniki nas slečejo.
133.    K a p y n i. 1.
Pet kapynov je sedelo Vu kobaiji no imelo
Poredno za kermo vse,
Kaj je veselilo rje. 2. Vsi so jako tvijni zrasli, Kak da bi xiveli v' masli,
Eden le je ostal zmes
Sloki, tak kak sjhi les.
Nh{ se tyqnim on ne mili, Vsi so ga le sramotili,
12

Rekli, da nevreden je,
Ki med ijimi znajde se. 4. Naglo pa je prišlo dosti Jako imenitnih gosti,
Da bi naj s' peuei)ami
Bili vsi ostrexeni.
Kvharci se je velelo, Naj bi se 'z kobaife vzelo
Od  kapjnov teliko,
Keliko jih tyi[nih bo. 6.
Vsi se morejo zaklad, Za peijerje k' ogni djati,
Le iji 'z r)ih ker slokost ma,
Tisti se pvstiti zna.
7-Kda debeli so to tjvli, Bi si radi vso mast zyli
No se tem   ednai[ili,
Ki je bil zaverxeni, 8. Xalostni so k' sebi rekli: Skoro mo se mertvi pekli,
O! kak dobro bi za nas
Bila slokost toti iias.
9.
'S tega lehko se vvijimo,
Pa sirote mi xivimo
Vetfkrat bole slobodno, Kak i{i je v' bogastvi kdo.
'
139.    Lastovica ino vtii/i.
»•
Kmet na protiletni den Je konople ino len
Marno hitil sejati,
Naj bi mel kaj k' predeni, 2. To je mudra lastvica Dol od neba vidila
Ino vth[om vsim veli
Toto setbo skont[ati.
Kajti iji konople, l£n
Pridejo na zreli den, Bode z' nimi gosti i[as Iskal kmet loviti vas.

4. Povelena totega Jako mudro danega
Pa so z' nepametnosti
Vtnji le ne marali.
5-
Setba zadnitr obrodi,
Kmet predivo nadobi, Si naprede zankicc Ino mrexe velike.
12 *
6. Ide z' rjimi skrivoma, Kde za vtiqe koli zna,
V' rje si vthje nalovi
No je naglo pomori.
7.
'Z tega se nam vedoij da,
Kak nesreqo tisti ma, Keri tega ne vqini, Kaj se mudro zjem' veli.
14.0.     V t i c a   na   mlade.
T                                      .                         .         .
h
Skerbna stara vtiča je Podvjijila mladiijke,
J^aj se 'z gnezde ne podajo,
Dokliu letati ne znajo.
**   T    T.                     '   1
Mahuke pa so le ne
Svojo mater bogale, Temoij 'z gnezde se podale Ino dol na zemlo pale.
To maijak je v' pamet vzel, Skot[il ta, no rje pojel.
Od maqaka zdaj poxerti,
So si sami krivi smerti. 4,
Kdo ne mara navvka Ko v' nevarnost se poda,
Hitro zna v' nesreijo priti, S' telom, djso se skvariti,
141.    Rak.
1.
Preveno je en stari rak
Na svoje mlade predgal tak: Vi mladi! enkrat ijedni bodte No le naprej, ne nazert hodte,
2. Vsi mladi rekli so nato :
Pokorni biti duxni smo,
No radi bogati vsi tfemo,
Le, kak naprej se gre, ne vemo.
3-O ljbi ot[a! znate, kaj,
Da bogali vas bomo raj,
Tak hodte vi naprej pred nami,
No zvesto bomo sli za vami.
4. Kde ne gori priklada Imr,
Tam navjk je le prazen guq;
Kdo drjge v' dobro qe vyqiti,
Ti more dobro sam qiniti,
142.    Miši proti mai{kam.
1.
Miši so zgovorile:
Zvonci se na sigake Mai{kam naj navesijo, To nam k' velkem haski bo.
s.
Tak od daleq bomo xe
Maijke priti sljsale,
No se bomo v' lyknice Hitro vse poskrivale.
3;
JVlisam vsim se v' serce to
Jako je dopadnulo, Bar bi zgovorege le Zmogle spravti v' spunerje,
4> ?i kdo vet{ vijiniti qe, Kak mogoifno rjemi je, Tydi miSje misli ma No se ajim primerti zna,
i4,3.    M is   i no   le 6. TV
'/
Mi» do dremajotjega
Leba je pribexala, Naj bi se pod rjega skrila, Slobodna pred marjko bila,
2.
Leb se naglo zbjdil je No arjjl na glase vse, Mi« opadnul ino k' mesti Jo na drobno htel razjesti,
3-
Ona pa ga milno je
Prosila: O, smili se i
Pvsti me, naj bom xiv<šla, Niq sem tebi ne zadela.
4. Tydi nepošteno bi Vsi od te govorili, 'Ji bi ti, gospod tak silen Men' siroti bil nesmilen.
5>
Leb  nato ji rekel je:
Bexi ali zdaj od me, Jako daleq mi odidi Ino blizo veij ne pridi. 6. Leb poznej se v' logi je V mrexe vlovil, ino xe Mogel na pomoi[ zdvojitj., Bridki smerti blizo iti.
7-Zdaj je mis do leba ta
Pa nazaj pribexala, Mrexne niti vse razjela Ino smerti ga odvzela, 8.
Tak je mis k' odreserji
Bila lebi totemi, Ki je rjo neduxno k' mesti Kratko prejdoii htel razjesti.
9-Tota fabula vyui,
Naj nikdar sirotam mi
Zlega, nikaj ne pretimo Ino tydi ne vu_inimo.
10.
One tydi znajo nas Blixen no poznesi qas,
1i v' nesreijo smo zaviti,
Skoz pomoif razveseliti.
144.    Stara mis ino mlade. 1. Stara mis je z' Ijbavjo Svojim mladim rekla to: ^i xiveti dugo tfete, Markam blizo naj ne grete,
2.
Enkrat so od matere Skrivno mlade miši sle,
Velko mat{ko v' pamet vzele
No bojati se zabele,
Matfka pa se lizala
Misam je priatelna, Rekla: Pridte, no vesele Bodte sladko zerrje jele,
4.
Miši so pozabile
Na besede materne Ino k' mai;ki se podale, Naj bi zerrje jesti znale.
5-Alipa kak hitro se
K' matjki so priblixale,
Je je maifka v' gobec vzela
Ino sladko vse pojela.
6.
Tota fabula vyqi,
Kak otrokom se godi,
^i so vkanlivim tovarsom
Vei{ pokorni, kak pa starsom,
145.    Metfl ino gosance. 1.
Nevolna gosanca
Se je olilila, Peroti nadobila, Kak vtiijek krepelila. 2.
Je zdaj s' prevzetnostjo
Po zraki visoko Pregnan metyl letela No gosanc ne veq litela,
O*
Metyli totem;
So pripodobni vsi, Kateri k' velkem stani 'Z siroqtva so pozvani.
4-No v   rjem' prevzetni so, Vei{ ne pogledajo
Vu siromaqke kote
Na rodbinske sirote.
146.     M y h a.
1.
Kogi so po poti sli Ino prah kadili vsi, To je myha v' pamet vzel* Ino hitro k' rjim zletela.
2. Kda se prah naj bole je Xe kadil na strane vse, Te je myha govorila, Da je sama to vijinila.
Mi si velke dela mi, Kere drygi kdo vqini, Svojimo, kak od nas djane, Te smo take myhe znane.
147.    Myhe   ino   me<1.
1.
Stala je na mizi skleda
Ino bila puna meda, To so myhe vidile, Hitro polek znaj5le se.
V ijem pa naglo se vlovijo, Kak na limi tam teiiijo,
Zovejo pomoti za se.
Kajti smcrt jim blizo gre.
Kakti myhe medna slaja, Tak nas sladko greh navaja, Zadnit[ pa nas le vlovi Ino strašno pokvari.
148.    Zavec   ino pax,
1.
Zavci, puxi v' logi se
Zreklo je obeirarje,
Kdo x)y perv bo v' ogradi, Zelja gredo naj dobi.
2.
Zavec si je v' logi sel
Ino misliti zaijei,
?i bo skoi]il dvakrat le, Te se znajde v' želji xe.
3-        ,  .
Pux pa se pomalem zdaj
Je napotil, da bi naj
Prišel k' sladkem zeljiiji
No se ga znal vxivati.
4-Zavec veijkrat gledal je
Puxa, kde bi lezel xe,
No je vseli v' pamet vzel,
Da se je ne daLeq sel,
.5-
Zato se si zavec je
V logi legel, ino se Duxe se zanesel, da Puxa hitro dojti zna.
6.
Dremati pa je zaijel,
V* moijno spage se prevzel
Ino jako dugo ne
Prišel vu prebjdege.
7-Zadniif, kda se prebvdi,
Vidi puxa v' zeljiiji,
Sebe pa v' zaneseiji
Jako gerdo vkageni.
8. 'Z tega se nam vedoif da,
Kdo pomalem, alipa
Ze vslm trjdom dela rad,
Zadniq ma svoj lepi sad,
9' Kda pa se z' nemarnostjo
V našo moi[ zanesemo,
Te smo zadniif vkarjeni,
Kvarni sebi samemi.
149.     Mravla ino kobilica.
1.
Mravla si po leti je
Spravila za strošek vse, Kaj ji je potrebno bilo, Naj jo v' zimi bi redilo
Kda je zima prišla xe,
Si je mravla zernice Na mravlinovci svsila, Naj bi se jih sladko vxila.
3-
To kobilca mlada je
Vidla no podala se K' mravli, naj bi tam dobila Jesti, kajti je gladila. 4.
Mravla jo je pitala:
Reui mi kobilica, Kde pa si po leti bila, Ki si strošek zamudila?
5-
Rekla je kobilica:
Te sem si vesela ja V mejah , germih lepo pela Ino plesala brez dela. 6.
Mravla je kobilici
Rekla: Da po leti si Pevala brez dela k' redi, Plesi v' zimi zdaj brez jedi.
7-Tota fabula vyip:
Kda namesto dela mi
Za veselje le skerbimo,
Te se lehko v' strad vlovimo.
150.     Veverica   ino   opica. 1. Veverica v' radosti Hvalila je opici
Slast kostarjov jedrastih Le8yakov, orehov vsili. 2. Zdaj je najsla opica Dosta sada totega,
LeSrjak vu popadnegi Naglo qe razlesknuti.
3.
Ali pa Ijsfna se
Opici zazdela je
Terda bol, kak kamni vsi, Nerje je razlesknuti.
4« No razserdena je zdaj LeSrjak vergla dalerr vkraj Misliq, da jo veverca Z' hvaleijom je vkanula.
5-
Kak se tota opica
Vstrasila je lesrjaka, Tak pismene vyke vse Vnogi 'z nas zaverxti t[e. 6.
Kajti misliti ne ue,
Da zaqetek xmeten je, Sreda lehko stane nas, Konec da veseli rjas.


DODATEK.
Vnogotere vgaijke za premislavai) i no veselje.
i.       Zj bilja sem namlet, V »krivico nadet, No med perste vzet Grizem v' nos, kak 5et,
2.      Mox v' pojasi brez rok Krv8nih glav ino nog Gkstam veliko sto, Kere slamnate so.
3.      V rokah se derximo, Gor no dol letimo, Glave razprasimo, Kype nasmetfmo.
l4.     Ja sem vseli brez nogatf, Pervhj, kak serpast roglaif, Drygit[ zibelni potaif, Zadnhj lisasti kolaif.
47�591
Na cevki pisker Naklatjen z' zeljom Se ves pua isker Kadi z' veseliom.
6.    Se smodim Ino tlim
'Z vjst na dim, Se velim? —
7.    V ogni sedim 'Z glave cedim Kaple grizeije

Rade gorele.
8.    Nas troj noj edine Za vyha na kline No droge iz gaja Vsak hlapec nasaja.
9.    Mi smo brez rok, Z' repom brez nog, K.' deli nas jemli
Z' zobmi po zemli.
io.   Kak bom se velela, Perviu;, kak sneg bela, Te zelena cela, Modra ne debela Nosim serbe zrela,
11.   Kaj serp xije, Stopa pse, Ogen xge
Ino te, Kda zevre, Jesti je.
Duga na drog, Xiva brez rok Idem brez nog
V  germe no log,
V  ljkne pod glog.
Vgoni da mi zdaj otj{ Skozi kere se svetli, Kda se z' neba xe deni, Ali polek .gib. gori.
Mam ločena Dva lesena, Zmes med krixi Okne v' luxi,
Z' neba letim, Kjre lovim, Kak se velim?
Z' nami stojiš, Iti hitiš,
Ino bexis;
Kak nas velte ? —
Brez nogatj Sem roglaq, Celi hram Nesem sam.
Pervp leto v' jajci spim, Drygo leto tjerv xivim, Tretjo leto vtii{ letim, Peti tjeden se zgvbim. V' šteli se motam,
V  blati se kotam,
V  zemli oram, Jesti se dam.
Ja skoz plote grem, Gosto ta no sem, Ino vleifem s* tiobo 'Trevo skoz za sobo.
Ja zapiram moifno tate, Blago, srebro ino zlate, Lehko pa me dete sloko Opremaga s' slabo roko,
Paxnoht sem 'z koxe, Siva me voxe Le na kopito S' cveki obito.
Rano ja pridem, Pozno odidem, Svet osegrevam. Kak se velevam?
Na skakaj No bercaj Tebe nosim S' kolmi trosim.
v\
25.    V zimi Xivim Beli letim, Kak se velim ?
2(5.   Kaj je 'z gaja* Rado laja, Tere travo Za poijavo?
27.    K' vetri odvert Ino ne stert Jako ropoqem Ino klopoijem.
28.    Kaj pa je v' Tjrevlih leseno j Korjom na nogah kosteno?
seo.   3VIi smo omare
V  cirkvah xe stare, Lepo merqimo
No ne xivimo.
30.    V koti stojim»
V  sebi gorim, Kak se velim?
31.    Xelezila se rodim , Sem xaba j ne xivirri$ Z' jezikom dveri vrata. Zapiram tak, kak tata?
32.    Nad sobo mam blarjo Pod sobo koparjo
No slokih nogaif    , 10 brez hlaq4
*3*
V sebi mam blage Ino koparje V' lici ločene, Noge lesene.
'Z dreva spoireta Z' lancom objeta,
Z' voxom pripeta,
Duga lexim,
Voze texim
Ino derxim
Seno otavo
Slamo no travo
Snopje za glavo.
Mensi, kak kos, Vseli le bos Idem pred tobo, Z' otjmi nad sobo,
Zakerpana baba Se v' peqi smodim, Zgerbaqena xaba Iz peqi bexim, Razrezana kratko Okrugla lexim, Omazana sladko Po guti letim.
Dvojne smo ene Za moxke, ne xcnc, ^Tasi zelene
Sive, svknene, Bele, platene, Dol krez kolene, Sirke, pertene Vseli le ene.
38-   Ja sem nazoqi Hitro minotfi, Ino bodoqi Veifno tekoqi.
31;.   Kratki tjas Gosto nas Hitro stiskaš, Z' nami bliska«,
V  nebo gor
V  zemlo spor Z' nami segnes, Kda nas stegneš.
40.    V sebi kola ma   , Ide sem no ta, l/ase vedotf da, Kerih kdo ne zna.
41.    Mesec mladi
V  štor nasadi, No na babi Ga oslabi
Z' maclorn tenko, Te pa xenko Posli z' rjim
V  sredo cim.
42,    Belo dexim3 Ino snesim, Vysta sladfm j Kislo zaspim , Kak se velim ?
43.    V glavi petjem, Motjne metjem, Slabe stavim Ino zdravim,
44.    Roijne gaife, Kakti hlai]e, Moxki, xene Majo mene,  .
45,    Kaj maha No paha, Prejimles Obimle Vse retji Po xmet[L
40.   Mauka perste mati\ Vujgnuti je dam Ino v' m razi vam Kakti peu vu hram Vsim toploto dam.
47.   Dvojne le eti& Majo nas xene Bele platene Ali pertene.
Malo jajce se rodim Ino gerdi i[erv xivim,
V  slabi trjgi niertvi spim, V' yej se novo oxivim
Ino kakti vtiif letim.
V  vystah se glasno rodim,
S' hrvmom po vyhah beraim, Dugo no kratko zvonim Ino vas vse veselim, Alipa le xaloslim ,           /
Reqte mi, kak se velim?
Ja sem peraqa, Presna bezjaifa,
V  glavi vvhaija,
V  vyhi repaifa.
Z' zobmi ja bexim, Travo polovim, Gryde razprasim, Zerrje podpjstim.
Sem slaba srabotika Kvari me mokra dnika, Kertica no smodika.
'r
Iz štora no reznika Iz koga ino bika Po leti zeienika Dam moi[ za betexnika
Tak, da si skoro krika.
54.    Ja mam dugi nogi dve, Puni reber sta obe, Zmes pa okne so odperte, Kakti gobec, razpresterte.
55.    Nosim bele hlatfe Mesto rok le gaife; Deca 'z mene pije No se z' meno bije.
56.    Sneg me odeva , Dex pa poleva, Kosa me brije, Korj se me vxije.
57.    rfi na drevi sedem srak sedi, No jih nekdo troje vustreli, Vgoni, kelko Se jih tam sedi?
58.    Kaj preveno ide, Nikam' pa ne pride ?
59.    V zraki letim, V roki stojim, Z' nogo tjernim Ino gut[im, Kak se velim?
60.    Vet{ odvzemes, vekso je, Veij pridenes, rnenso je, Zadnitj celo mine vse, Ketji hitro, kaj to je?
<5i.    Kaj za pyi{el, ne leseni, Brezobroijen, ne persteni, Dvojno vino v' sebi ma, Kero xive stvari da.
62.    Reqi mi, kak ti vtiua veliš, Kerega rep Se v' roki derxis, Kda ga xe vise strehe spjstis,
63.    Zvjnali sem igleni, Znotrali pa meseni , Tydi zmes kosteni, Kdo sem po imeni?
64.    Vgoni, kaj je to za grad, Ki je mali, kak obad, On ma oken vise sto, Kere vse zaperte so.
65.    Kda sest rakov mas, Dva za gros odas, Kelko penez mas?
66.    Kaj je pikeqo, Lepo cveteiio, Belo, ardero. Dobro dvseijjo?
6j.   Povej mi, kal: s* retj vgorjava,
Ki bela je, kak sera glava, Nato zelena, kakti trava, No hitro, kak meso, kervava, Se zrela zbira no odava ,    Za pervo sadno jed gizdava.
202
68.    Mam baruse duge, kak matjak, Dvoje skaren, liki vjha bak , Noge, kak obad, no pavuk vsak, Nazert grem, kak vsak pian bedak
69.    Ja sem veliki vtitf,
Xivlerja ne marn aitf,                 »
Pa glavi nosim d vej, Kdo sem, mi zdaj  povej.
70.    V kameni rydi sem sedelo, Prišlo na svetlo, sivo, belo, Vso sem se v' ogui zxarjavelo, Alipa nikak ne zgorelo, Temotf spodobo, kak sem melo, Sem 8e zdersalo sivo belo,
V vodi postanem jako vrelo, Ino kak sneg vse delam belo.
71.    Na keri vodi Pa ijlovek hodi Pleseij veseli, Kak na dexe!i.
72.    Sjkno nosim terdo ravno tak, Liki pux no nekda vsak bojak,    -Dom mam v' Ivknt,  ino sem vodak, *Z Ijkne pridem z' moxko roko v* sa
73.    Mali, kak rujb.ta.if, rIerni, kak kova.tr, V" zemli sem kopau,
Delam, kak gnojatf, Ino vsak kjpatf Dosta sto bregaif, Telkih, kak kolaif.
Kaj je tp za nore, Pamet ma, kak korc, No guqi, kak skvorc.
^erni xiv, ardetfi sem mertvak, Kda me jej«, sem znotrah, kak bolak, Zmes 8e tvdi xuti, kak xut{ak, Hitro reqi, kaj sem za mo.xak?
Stokrat mensi vuk, Kak naj men5i t/uk, Kaj je .to za vuk?
Ja sem vnogotere spodobe Rad na glavi vsake osobe, Veifkrat ves okrugel no visok, ^asi zmes voglasti no nisok, fasi ijerni, trasi pa beli. Kdo sem po imeni ja vseli?
Kda se xe priblixa notf, Ogen no plamen poxiram, Kda pa pride den drygoi[, Te se hitro v' kot pobiram^
Kaj so to za svige, Male, kak setirje, Svetle, kak srebriye, Ali kolne si{)e,
*o4
Zbadne, kak kopnje, Dugo je repige, Kakti korjske xirje, Djano r)im v' vvhirje,
80.    Ja sem 'z ifreva las, Davam lepi glas, Delam kratki t[as, Vgoai, kaj sem jas?
81.    Kaj je za korjitfek, Mensi, kak prasfifek, Noge ma, kak psujek, Vyha kak osliček, Psov se sirotit[ek, Tak boji, kak vth[ek.
82.   Kda visim,
Tiho spim,
Kda letim,
Se glasim,
Ne guqim.
Ne kriiffm,
Ne vrisim,
Ne germim, Ne prasim, Le bernim,       * JNo zvOi.-Vas bvdim, Veselim, XaIostim. £>e velim?
83-    Kaj pa je lojeno,
Alipa
voSeno
i.05
Irevo ma plateno V' noi[i vso ogueno?
84.    Male, kak setirje, Svetle, kak zlatige, Zbadne, kak kopfjje, Mesto vyh glavice, Vgoni tote svir)e.
8j.   Retfi, kaj so to za mvhe, Male, kakti mišje vjhe, ^erne, liki slive syhe, Hujde krez vse strašne dyhe.
8(>.    Ja sem merzla, kakti led, Rasem dugsa, na laket, ISIo zelena jako xgem; Vgoni, kaj za trava sem?
87.    V hrami, koti tiho spim, Z' gobcom gladna se rexim, 1i podgane ne dobim, Tydi miši jas lovim; Vgoni, kak se jas velim?
85.    Kak pa bom se jas velela, Xuta na xivoti cela, Le ne ravno tak debela, Kak matica, trot no qela.
89.   'Z vode se vzdigavam, V dolih razsirjavam,



li se v* zrak zviSavam^ Te po vetri plavam, Dex no sneg dol davam,
Spodno pohixtvo je blarja, Stjdenec ino kopala, Indi pa bervi no krixi, Okne odperte po hixi, Kak dugo se rodim, Tak dugo se glasim, Kda se xe narodim, Se hitro pa zgybim.
Kaj sem za xelezen i{erv, Ki prerovam vsako berv, li si s' pilo gobec skresem, No v' tilovetjji roki ple8em.
Kaj spi v' nesnaxni hiši, Poznej pa na smetisi, Sperhneno na snojisi, Na prazno ijivo sliši. Ja rasem, kakti repa ino hren, Na nati sem zelena,'kakti len, Le mege je grizeqi, kak pa hren Ardet(i, beli, uerni moj koren,
Kak se reif reue, Drevo jo zmetje, Sunce jo Spelje, človek jo xveqe, Z* nogo cepcqe, Dakliq ne '*.iei{e.
so6
2o;
c;6.    lii na poti jazbec bexi,
No ga strelec smertno vgodi, Kde te jazbec lexi ?
i)7.    Kaj je v' xivlerji kosmato le zvjnah, Mertvo pa tjdi kosmato »e znotrah?
98.    1i kdo dosta jexov najti xeli, Kde jih lehko naj vei[ hitro dobi?
99.    Vgoni, kak se stvar veli, Gobec vjha no ot[i
Ma 'z xeleza, ne xivi; Kda jo v' roki kdo derxi No za vyha vkyp tisi, SJeni gobec vse lovi No na dele razkosi, Kak imeti kdo xeli.
100.    Kak pa se jas velim,
Iz ogna grem, kak dim, Po cevi se cedim, Sem voda no zgorim, 1i ogen v' se dobim.
lOi.    lerna ja skoz den xivim,
V noifi se oxarjavim,
Ino liki vtiq letim,
Nitf pa vam ne posmodim,
Nikak tydi ne zgorim,
Da brez ogna vsa gorim. ioa.    Narodim se, kakti mauka,
Ino jejm tak, kakti maifka,
Tydi tak menjim, kak mai(ka, Ravno tak xivim, kak mai{ka, Tjdi zginem, kakti mauka, Ne pa sem ja nikak mai[ka, Reui, kdo sem, i{i ne maqka. Vekse, kak mvsice, Mense, kak stenice, Arjave, kak lesice, No ijerne, kak prašiče, So marne, kakti vtiče, Moxaki no divfce, Na zemli tak kvpice. Imajo kak kertice.
V kot na steno ino berv Znam napresti duge niti, TenSe, kak pa xidni tjerv, Gor no dol po ajib. hoditi, Ino kakti ribiq v' sak Lehko ribe zna dobiti, Za vsekdajno jed si tak Mvhe v' mrexo znam loviti.
Vgoni, kaj sem ja za vtiq cJerni, mensi, kak siriij, Hujdi, veksi kak komar, Grizem vas no vsako stvar.
Gosi v' perotali sedim, Ino po zraki letim, 1i na vam v' roki stojim Ino po platni bexim,
HO*)

Vase besede lovim, Ino na platno tisim, Reijte mi, kak se velim?
Rak pa se toti pra5it[ek veli, Koijom no volom za repi visi, Z' gobcom po zemli on jako prasi, Globoke jarke za sobo pjsti.
Okrugla, mala ja xivim, Vu stenah no pohixtvi spim, Vam noše strašno okadim, Da cela gerdo ja smerdim.
Ja sem ravno, kak kerpele,
V  sebi nosim liste bele, Po rjih moxov redi cele, Razsirjavam skoz dexele, Rei[i xalostne , vesele, Kere znati ma kdo xele,
'Z xarke rvde
V   sere gryde Se nabiram No poxiram.
Mali sem kak mis, Velki vise hix, Bridki, kak pelin, Sladka mast moj sin.
Kodi moja voda teire, Vsakemi tjloveki reqe, Kaj ga vediti Segei{e,
	
-	
.	
	
	
	
	
	
1	
	
i4	
210
ji^.    Ja sem xuti divji mox, Skoro telki, kakti hros, Znam leteti, kak kokos, No berneti liki Jiros, Hi me kaj razdraxil bos, Tebe piifim bol, kak nox.
114,    Kaj pa rado po glavi bexi,
41 ravno na Šestih nogah stoji.

115.  Kaj je povsodik pervo?
116.  Kaj   je  brez   zadetka   no  konca,   pa  le ne
veqno ?
117. .Kdo se je narodil ino se ne vmerel?
u8. Kak hitro je zavec edno leto star, kam te gre?
119.  Kde se odava voda ravno tak drago,   kak vino?
120.  Zakaj pa zavec bexi kreZ breg?
isi. Kera kvokla sedi na xarjavih jajcah?
122.  Keri lydje gledajo s' stiremi okami?
123.  Nekdo je deset Ivdi v' ednemi solni najsel, kak je to mogoijno ?
124.   Kaj je pri jedi naj potrebneso?
125.  Kdo je brez glave v' hrami?
126.   41 ma kdo veti del, kero zaijne na pervo?
211
j27. Kdo ma povsodik svoj dom?
128.  Zakaj  pa si pianec vino kypyje?
129.  Kera sveija gori bole dugo, vosena ali lojena?
130.  Jeli dexi kda dva dneva preveno?
131.  Kda mam vodo, pijem vino; kda ne mam vode, pijem vodo; kdo sem?
132.  Kaj je pri ljiji kre nas, brez lyqi od nas?
133.  Kako glavo ma lesica?
134.  Kdo hodi v' jytro po stireh, ob poldne po dvema, veiier po treh nogah?
135» Kdo se vozi pod mostom, ino ne po mosti?
136.  Dokliir me ises,  sem,  kaj sem,  kak hitro pa me najdeš, sem ne veif, kaj sem bila.
137.  Kaj je na eden las tako,   kak  mi,   ino le ne, kaj mi?
138.  Kak   pa se gladert tjlovek   z' grozdjom  nasiti, qi ravno ga ne jej?
139.  1i pet rib zgrabiš,  ino ti za edno rajnsek obei[am, keliko penez si od mene dobil?
140.  Zakaj pa orehe ljsimo?
14-1. Kdo je po smerti lepši, kak v' xivlerji?
142.  Kaj je edni polovini jaboke naj spodobneso?
143.  Kdo piše brez peroti?
14*

»»s
144.  Keliko  cvekov   treba   dobro  podkovanemi korji?
145.  1i veter piše, kaki dex te gre?
146.  Kaj postane iz vode belo, kak sneg?
147.  Kak neses v' kerpelah vodo? i48. Kaj je vsim lydem predrago?
149.  Kda pride na veter dex, ali sneg?
150.  Z' i{im jejo lydje brez xli'c ino vilic?
151.  Kaj gre iferno gor, belo dol? 153. Keliko vala vsaka ret[?
153.  Kaj je menso, kak zvon?
154.  Keri ijlovek se je ne narodil?
155.  fj xenih ino  sneha  k' zdavarji greta,  kaj vsaki na pravi roki ma?
156.  Kera riba je naj mensa?
157.  Zakaj se ogledava mesar po  cesti na telce za sobo?
153. Kda seja muder kmet repo?
1,59. Kaj je naj bolsega v' krasni peqi?
160.  Kake stvari xivijo v' vodi?
161.  Kaj ifloveka naredi serega?
162.  Kerega dneva se psi naj veij vstrasijo?
163.  Kde po sveti so naj visese gore?
164.  Kda zavca bolijo zobje? ^io$. Zakaj se hujdobniki vesijo?
iS«. Kde rase seao ino otava?
167.  Keri den v' leti je naj dugsi?
168.  Zakaj pomeni to nesreijo, qi zarec pr«d nami pot preskoki?
169.  Kaj naredi vsakega ijloveka cesari edna-kega?
170.  Kdo pride k' obedi sit, od obeda laqen?
171.  Zakaj ma kori navado lexali?
172.  Kak visoko je do neba?
173.  Zakaj se na nekih cirk\\.h verh tyrna znaj-de kokot, ne kokos?
174.  Kera trava rase naj vise?
175- 1i jazbec proti tebi gre, kde ga te vidiš?
176.  Zakaj ne rasejo tikve na hrastji?
177.  Kde rase drevje ino trava?
178.  Keliko bremnov slame gre v' tri voze na pet korjov?
179.  Kaj ma glavo leseno jako okovano, roke xelezne, ovaqi pa je izbrjnca, ino nazve-qava Ijdem zdaj veselje, zdaj xalost?
180.  Kda zaqnejo mladi psi qunte jesti?
181.  Kaj je vekso, kak knixica?
j82. Kerega bogastva nam ne vkradnejo tati , temoq le smert?
j83. Kake rogele ma stari jelen?
i84. Ti je grozdje xe zrelo, kda je naj bolse brati ?
185» Kda dobijo delavci pogane?
2l4
136. Kdo je z' verbjom opleten?
187, Keri vozari gledajo na cesti skoz okne?
18&. Jeli je dobro, ni ma kdo vino v' kleti?
189.  Kdo ora brez plyga ino korjov ?
190.  Kak se reqe posušena trava z' edno besedo?
191.  Kere glave sedijo na zelenih nogah?
192.  Kdo hodi z' glavo po ženili?
193.  Ker cigan gleda s' strehe t[erni kak vogol?
194.  Kdo se berca na raelici ?
195.  Kdo plese na drevi?
196.  Ker mox ino xena  sta  v' lici gerda,  kak inaijka siva?
197.  Kdo ma glavo na repi ?
198.  Kde rasejo naj vekse tikve ?
199.  Kda se dokomja vse? aoo. Kaj je povsodik zadno?
----------«^»—---------
ixi«
.
2 '5
■	
	
RAZVEZANE   VGANK.	
	
i. Podisni tobak.	
2- Snop silja. ' 3.  Čepe. 4,  Mesec.	
5.  Tobaifrjak, 6.  Tobak.	
7.  Xganiijni kotel. 8.  Vile. 9.  Grable.	
	
10. Sliva.	
11. Pseno.	
12.  Kana. 13.  Okna. U. Kerpele.	
	
15. Jastreb.	
16. Noge.	.
17. Pux.	
18. Hro*.	
19.  Svirja. 20.  Sivarjska igla, 21.  Kljtl. 22.   ^revel.	
23, Sunce,	
2l6
'24'	, Korj.				
25.	Sneg.				
26.	Terlica.				
27.	Klopotec.		•		
38-	Kopito.				
29.	Orgle.			\	
30.	Peif.				
3»«	Kljifenca.				
32.	Miza.				
33-	Predelna omara.				
34-	Xerd.				
35-	Nos.				
3<5-	Gibanca.	■			
37-	Hlaqe.				
38-	las.			■	
39-	Oqi.				
4o.	Vjra.			'	
41.	Serp.				
42.	Mleko.				
43-	Vino.			■ -	
H.	Rokav.				
45.	Roka.				
46.	Rokovica.				
47.	Rokavci.				
48-	Gosanca ino	metyl.			
49-	Pesem.				
5°'	Motika.				
51-	Brana,		*		
52.	Ters,				

21/
53.  Ters.
54.  Lestvica.
55.  Breza.
56.  Travnik.
57.  Niedna, kajti ove odletijo. .58- Mlinsko kolo.
■59. Pisatno pere,
60.  Vsaka ljkna ino jama.
61.  Jajce.
62.  Klopka niti.
63.  Jex.
64.  Naperstek.
65.  Gros, da le dva odas.
66.  Sipek.
67.  Jagoda.
68.  Rak.  v
69.  Orel, peijat nemškega cesarstva,
70.  Apno.
71.  Na zmerxrieni vodi (ledi).
72.  Rak.
73.  Kert.
74.  Veliki nore.
75- Rflk.
76.  Hrastov vuk.
77.  Klabvk.
78.  Vterrjalec.
79.   ctivaijske igle.
80.  Strjga iz ovi|jih ijrev na goslah, basih; Si. Zavec,
	
	
	
jo.	
	
	
	
■	
i	
	
i	
	
	
.'	
	
218
82. Zvon.	■
8j. Sveqa.	.
84. Gumbaste igle.	
85- fele.	
g6. Kopriva.	.
87. Past.	
88. Osa.	
89. Megla.	
90. Kobaifa.	
91.  Glas. 92.  Sveder.	:
	■
93. Smeti ino gnoj.	
94. Retkva.     ^	
95. Grozdje.	
96. V koxi.	
97. Koxyh.	
98. Kde je dosta  kostagov ;	kajti  jjihove  bo-
dei[e lyparje se velijo jexi.	
99. Bkarrje.	
100. Xganlca.	
101. Svetlica (Svetega Ivana	myha).   .
102. Ma^ak.	
103. Mravle.	
104. Pavuk.	
105. Myha.	
106. Pisatno pere.	,
107. Plyg.	
108. Stenica.	
109. Kniga,	
219
ji o. Sol.
111.   Oreh.
112.  Pisek, pisatno pere.
113.  Sersen.
114.  Vys.
115.  Zadetek.
116.  Perstarj.
117.  Zdaj xivoni.
118.  V drygo leto.
119.  Med vinom.
120.  Da skoz breg nega Iykne.
121.   Pei[, ino vsaka posodba na ogni.
122.  Keri majo oijne glaxe.
123.  Da je v' ednemi k'rjim prišel.
124.   Vysta.
125.  Keri glavo skoz okno derxi.
126.   Drygo,
127.   Pux.
228., Za peneze.
129.  Niedna, temoif vsaka le kratrese,
130.   Ne; kajti noi[ je zmes.
131.  Mlinar.
132.   Terja.
133.  Lesiifjo.
134.  Ilovek v' deteiiji,  moxevni  ino  seri  sta^ rosti.
135.  Brodnkr ino vsi v* ladji.
136.   vgaJ)ka.
137.   Pripodoba v' ogledali,
220
138.  Ti se ga nazoble.
139.  Niti; kajti je le obeifarje.
140.  Da ne majo perja, ki bi je skvbili. i4-i. Rak; kajti je xiv iferni, merteT ardšiji. 142. Drjga polovina.
14,"). Veler.
144.  Niednega, temoi{ le nepodkovaiiemi.
145.  Moker.
146.  Pena.
147.  1i je zmerxrjena na led. i4S. Kaj ne zmore nikdo plakati.
149.  Nikdar; temoi[ vseli le na zemio.
150.  Z' vvstami.
151.  Hajdinsk.o zerrje na mlini
152.  Dvakrat polovica.
153.  Zvonec.
154.  Adam; kajti je iz zemle.
155.  Pet perstov.
156.  Kera ma r£p naj blixe glave.
157.  Da zadi ne ma 6qi.
158.  Nikoli, temotf le repno seme.
159.  Da kryha ne poxre.
160.  Mokre. idi. Seri lasje.
162.  Petka po Vyzmi; kajti mislijo, da  drvgorf dugi post pride.
163.  Tam, kde so naj nixesi doli.
164.  Kda ga pes z' zobmi popadne. joj. Za sirjak.
'/21
66.  Nikde, temoij povsodik le trava.
67.  Keri ma naj kraueso noi{.
68.  Zato, da ga ne dobimo za petjčrjo.
69.  Smert.
70.  Skleda.
71.  Da sedeti ne more.
72.  Tak, kak od neba do zemle.
73.  Da kokos nese jajca, kere bi se v'padnerji   -razbile.
74.  Trava na bregih.
75.  Na nogah,
j6. Da so ne xelod.
77.  Na korerji.
78.  Nikaj, temoif vsa se nalaga. ■79. Zvon.
80.  Kda na qunti ne majo mesa.
81.  Kniga.
82.  Vednosti.
83.  Jelenske.
84.  V bratbo.
85.  Kda so peijene.
86.  Plot.
87.  Jjnci v' jarmi.
88.  Ne, temoi[ v' pytjelih ga more meti.
89.  Kert. ,90. Seno. .91. Zeljove.
92. Cveki v'qrevlih. 193. Dimrjak.
223
ip4. Čepe na rorjniki v' nilai[er)i.
195.  Klopotec na ranti.
196.  Iuk ino sova.
197.  Macel.
198.  Na bilji.
199.  Zadniq.
200.  Konec.










■

*
223
ZAPOPADEK.
Stran.
j. Kmetiijki stan      ..........      9
2.   Oraq.............     I*
3.   Kmet v' xetbo     ..........    1.5
■<. Mlatitba.........     .    .     .     )4
5.   Vejage.............     )6
6.   Kmet od listograblana]........     17
7.   Nagori)ak    ............    18
8.   Domlatki.....«    ......    20
9.   Dryxina.........     .     .     .    2t
io. Kmetiqki hlapec.........♦    «1
u. Preteki kmet na zlo^astega hlapca  ....    24
12.   Kravanca..........,     .    27
13.   Tryden kmet ..........     .28
14.   Koline.............    30
15.   Mladost............    32
16.   Diviiftvo............    $$
17.   Na nediixno mladost.....          ..    .    34
18.   Mladeniii na svojo deklitr.......    35
19.   Dekliij na svojega mladeniča      .....    37
20.   Brezzakonstvo       .........     .38
si. Xenitba...........,.    40*
22.   Gostyvat)e............    42
23.   Zaročni perstat)..........    45
24.   Gostyvar)ski  igerci     .........    46
25.   Hixno zakonstvo..........    46
26.   Pastirstvo............    48
27.   Mlinarska bratosina .    ,.......    50
iS.
29.
3°-3>-32-33-34-35-36. 37-38.
39-40. 41. 42.
43-44.
45-46.
47-48. 49. 50.
«*•
52-
53-54-55-56.
57-.58.
59-60. 61.
tel
Kosec Neradnvolen k Sivavec . Kovaijia Ribir{      • Terilja   . Pokrivaq Kaleč L.onqar . Dnevni red Mlinar    . Hrevlar . Retfetar . Kolar MizaT Zidar Dervar   . Tesali   . MesaT    . Koxar    . Slamni ko*ar Eibni korbar Šivilja   . Prelja    . Apnar    . Brodnar . Pek  .    • Tniar     . Kerznar Gobar Slivni  sy?raq Stvarotovec Veski sodja Ratiji lov   .
.     .     .

Stran. 51
5-.53 5+ 5« 56 57 59
59
60 61 63 65 66 67
h
7° 71
72
7\ 75 76
77 79 So
82
83 «5 85 87 88
9°
•    5>2
Stran.
62.   Švicar ,.....».».»••      93
63.   tftuje jaboqari..........      93
64.   Vinogradnik...........      95
65.   Klopotec...........    .      96
66.   Pyqelar............      98
6y. Vinogradnik v' bratbo,    ......    k      99
68.   Vinski  desetigak    .........     101
69.   Vinski vozair      . .........    ,     102
70.   Kerqmar............    103
71.   Horvatiki golibas na svojega soseda    .    •    .    105
72.   Vinski pivec...........    106
12,' Pevec............    .    107
74.   Igerc v' bas..........«    108
75.   Popotni igerci      ..........     109
76.  .Napitna pesem I.    .........     110
77.   Napitna pesem II.       ........m
78.   Napitna pesem III........     .     |l|
79.   Napitna pesem IV.........     111
80.   Napitna pesem V.........     112
81.   Napitna pesem VI.      ,,,,<,,,    112
82.   Zdravje     .............    JI3
83.   Idene k' regimenti ...».,....    114
84.   SoId<ii[ka popotnica    .........    115
85.   Popevajo^i skerlec      ........     117
86.   Mresta.............     1,8
87.   Dexek.............    119
88.   Roj v' hajdini..........    no
89.   Gromska vihta..........     120
90.   Protiletje............    122
91.   Leto.............     123
92.   Jesen    ..........     ...    125
93.   Zima    .............     ,26
94.   Oreh.............    128
'5
ZJJO
S tram.
95' Popotnik............     129
96.   Mesec.............    130
97.   Denska zarja..........     J3t)
98.   Vyrni bitek...........     j3t
99.   Nemarnost pri Boxji slyxbi......     i32
100.   Sunce.............     J33
joi.  Teija.............     134.
102.   tlela.............    135
103.   Lelja.............    j35
104.   Golobec     ............    136
105.   Kukuvica............    J37
106.   Lipa.............     138
107.   Hrast.............    139
jo8. Podert hrast...........    142
109. Lebka noti     ...........    143
j jo.  Tatinski vrabli   ,,.,.....,     143
ju. Povergen tat .,.......,     .    145
Jj!.   Lesilija smert..........     146
113.   Vogri na krala Matjaxa.......   , j47
114.   Nesretini Tyrski snoboki ,......     148
115.   Pastir ino vuk..........     150
jjo\ Nebvalni yuk..........    150
117.   Vlovlen vuk...........     151
118.   Vmirajoiri vuk..........     153
119.   Pesja tena      .........     .     .     153
120.   Skopi pes...........     154
121.   Pes ino zavci     .    .    ,.......     158
122.   Pastir ino pes     ..........     158
J23. Jynee.............     159
124.   Xaba ino bik      ..........     l#i
125.   Osla ino razbojniki........    162
126.   Bik ino myha     ..........     164.
;»7. Osel pri solati   ..........    jo~5

227
S tras.
128.   Osel v' slyxbah..........     166
129.   Jelen.............     16$
130.   Penezna i)ira..........     169
131.   Figovo dievo |    .    .........    170
132.   Iskra ino slama..........     171
133.   Zimska zelenika.........     172
134.   Jastreb ino knet.........     173
135.   TSterk ino lesica..........     174
136.   Lesica ino grozd     .........     175
137.   Vrana.............     176
138.   Kapyni............     177
139.   Lastovica ino vtiqi........     179
140.   Vtiča ino mlade..........     180
141.   Rak..............     181
142.   Miši proti maiikam      ........     i8i
143.   Mis ino leb...........     182
144.   Stara mis ino mlade.......          184
145.   Mctyl in gosance    .........     1S5
146.   Myha..........'...     186
147.   Myhe ino med..........     186
148.   Zavec ino pux..........     187
149.   Mravla ino kobilica     ........     188
»50. Veverica ino opica........     189
DODATEK.
Vnogotere vgat)ke na premislavane ino razveseleije      191
Kazvezage vgatjk...........    2i;J
S'   P I S MEN C A MI
KNIKNA PREDAJA
'   .",                    po  sreberni ceni.
V Radgoni pri Alojzji Waicingeri knigari.
Veliki katekizem , to je, kniga kersagsko - katohfkega Navyka  vu pitarjah ino odgovorih ,  24 kr.
Listi ino Evarigelji na vse nedele, svetkeino dryge ime-nitnese dneve celega kersagsko - katolskega cirkve-nega leta , 40 kr.
Svetega pisma zgodbe iz starega ino novega zakona, 24 kr.
Kmet Izidor z' svojimi otroki ino lydmi,   ali pripodob-
ni navyki dobrih startov za svoje otroke ino podlox-
ne , 24 kr.
Opravilo svete mc»e , spovedne ino dryge priliiine mo-litbe za katolske kristjane, 36 kr.
Molitna kniga v' pesmah , ali sto cirkvenih ino drygili poboxnih pesmi med katolskimi kristjani , 20 kr.
Kiiixica poboxnosti za mlade ino dorasene kristjane, 18 kr.
Abecedna knixica na hitro ino lehko podvyqet)e Slovenskega braga , 6 kr.
Sto ino petdeset posvetnih pesmi zred dvesto vgat)kami na neduxno salo ino veselje Slovenskega naroda, 40 kr.
Kniga molitbena, posebno za Slovence na Vogerskem , 36 kr.
Sveti Evangeliomi, posebno za Slovence na Vogerskem, 26 kr.
Nli.  Kdo kypi naznairenc knige po dvanajsetero , ima dvajstoprocenlui pridobiqek.
Vu nareijeiiemi koigtei so tvdi dobiti:
Geschibte der slavischen Sprache und Lileratur nach allen Mundarten , von 1. P. Schaffarik, Vrofess. 8. 524 Seiten stark. Ofen 1826. Ein Meistervverk, aller  Empfehlung   w er t h,   geb. 3 fl.  12 kr.
Lehrbuch der \vindischen Sprache , ein Versuch zur grundlichen Erlcniuiig derselben fiir Deutsche, zur voUkommeneren Kennrnifs fiir Slovenen, 8. 344 Seiteu stark.    Gviilz  1824, geb.   i  fi.  10 kr.