n'»*«"»» v eofntinl
Leto XSL, št. 1
Ljubljana, četrtek 1. januarja 1931
Cena 2 Din
Cßra vmštvo. LjuPiiaua K eia t ' »e vfa ulica 5 — leletoD st.3l2-i 3123, 3124 5125 312ö Inscra-n- oddelek Ljubliana Šcleti»
huroov9 ul - Tel 3»^ m 24^2. /y Podružnica Maribor. Aleksandrov?/
cesta št 13 - leletoD Podružnica Celie. Kocenova t/ca
št 2 - Feletno št 190 Račun nr D'»«t fek «avodib- Ljub» liana St. 1 ! 842 Prah* čisio ISO Wer 5» IftS ?4?
Naročnina zniša mesečni 23— Dm. za tn i/.einstvo 40.— Din
Ufedmstvo: i^jubliana: Knatlicva ulica 5 I elefou st 3122 3123 3124 3125 :n 31-Jo Maribor Aleksandrova cesta 13 le*
leton št 2440 (ponoči 2582). Celie Kocenma ul 3 Telefon št l1*)
Rokopisi se
ne vračajo tardu
— Oslas' oo
Mnogo sreče in uspeha v novem letu
želi vsem svojim narocn kom, citatcljem, sotrudnihom in mserentom
„JUTRO"
Današnja številka »Jutra« obsega 56 strani. Prihodnja številka izide
v soboto
Dr» Beneš o pacfzizmu
Facifizem mora biti realen in v skladu z dejanskimi razmerami - Potreba solidarnosti med narodi
povojnimi
Praga, 31 decembra, r Praški t i* k se obširno bavi z novoletno izjavo češkosV-vaškega zunanjega ministra dr. Ben. a vprašanju zagotovitve trajnega miru. Dr Beneš je sodeloval pri vseh mednarodnih akcijah, stremečih za ohranitvijo in ičvr-. stitvijo miru m spada med najboliš po« znavalce mednarodnega položaja. Za > je umevno, da posvečajo tud' 'nozems-.: lis si: njegovi izjavi največjo pozornosi.
Stališče dr Beneša do pacif stičnii te« ženj je načelno pozitivno vendar pi jih točno deli v dve skupini, na prvo. k» jo v skladu z dejanskim pol oži jem -n w mia največ izgleda na uspeh, ter na druto. ki je vsaj danes še več al mani utrpija Absolutni pacihzcm, ki zahteva uk i tev vojne kot sredstva za razračunavame med narodi m državam' iz pooo'norna se-ntnem tainih razlogov z argument' vojnih ß ozot in nesreč, problemu n' šel do dna m s? za« dovoljuje s površno rešitvijo, zahtevajoč samo odstranitev orožia Opira se or tem na teorije filozofov, češ da se bo od--pravo orožja preprečila tudi voira To ideologijo smatra dr Beneš za pogreš o.
Povojni pacirizem, prav dr Beneš. e ie lotil stvar mnogo radikdneje m t v čjim smislom za realnost Sodobni človek, zlasti pa diplomat, se mora zavedati. _ da bodo spori med narodi in državam' obstofali 'n se poj tvliali tudi v bodoče in da se to ne da odpraviti Zato se trudi, da se v s spori poravnajo mirnim notom brez krvi Stal« no napredujoči razvoj ideje medna >dnjh razsodišč in arbitraže predstavlja r.iivečp plus nove p :cifistične ideologije :1.edna--rodno razsojevanse te praktično podprto s strani Društva narodov m se je že če-. | stokrat izkazalo kor - d lično.	-	|
Drug» nič man : -» ; ?nt naoredekJösati <••£»» ;
nega pacifizmi je v vem da se je'W..;fi* j skupni človeški zajednici. stična ideja osvobodila meglenih r< too« «
Nova ofenziva proli Brunitovi vladi
Zanimive izjave genere5 a Se
delovan'ü rarnmih
Berlin, 31. dee. s. Bivši poveljnik d savne bramoe general v Seeckt in bivši p-edsed-ni:k državne banke dr Schacht sta, kaft >r znano, stremela po osnovanju desni-a rs Lega bioka, v katerem i>i imeli narocm to cialisti glavno vlogo. Kot pogoj sta nuh'. vaia, da morajo biti narodni socialist sprejeti v vlado in dobiti odgovarjajoča vpli na ministrstva. Ta akcija ni imela ziželje-nega uspeha.
V svoji božični številki je »Deutsche Ai!-gemeine Zeitung« razpisala anketo p «d slovom »Kaj mislite o Hitlerjevem todelo vanju v vladi?« Odgovori, ki so došli na t-auketo, dokazujejo, la je v nemški avo s ti nastal močen pokret na desno, zla ti p< se je pokazal razkol, k! je zavladal po se;.-temberskih volitvah v krščanski l.udsk; stranki Odgovor bivših nemških ìristo-kratov seveda ni Izd en ad il Mnogo \.eč5<? iznenadenje je izzval odgovor biysega predsednika nemške drž banko dr Sc-h; ohta. ki je med drugim naglasi!: če je nem vroče vladati proti socialnim demokratom, po- ! t erri je prav tako nemogoče vladati proti ekstremni desnici.
General Seeckt odgovarja samo kratko j ?Da«. V argumentaciji tesa svojega odgovora zahteva novo grupacijo v viali, v '
sekta in dr. Schachta o socialistov v vladi
kateri bi bili Hackenkreuzlerji matica in ki bi jamóili za to, da bi bila to vlada čiste in močne roke Ostale stranke naj bi spajala nemška krščanska ljudska stranka. Znano je, da je geueral Seeckt vod.itelj desnega ekstremnega krila te stranke, ki vedno odločneje nastopa proti Briiningovi vladi.
Kakšen je položaj v Nemčiji, dokazuje pisanje organa Hackenkreuzlerjev »Völkischer Beobachter«, ki naglaša. da danes ni več vprašanje. a!i je sodelovanje Hitierje ve skupine v vladi potrebno marveč se postavlja vprašanje, ali in s kom hoče Hit-!ei sodelovati. Vloge so torej izpremenjene Za novo leto postavlja Hitlerjeva frakcija samo eno toda glavno zahtevo: razipust državnega zbora in razpis novih volitev. List zaključuje, da je razvoj narodnega socializma v Nemčiji šele v početku in še dolgo rj- dosegel vrhunca.
V poučenih političnih krogih sodijo, da bo mesec ianuar odločilen v.a nadaljnja razvoj nemške notranje m zunanje politike. To svojo sodbo oT>iraio zlasti na de'stvo, da dr Curtius v ženevi nima pričakovati usiehov. kar bo njegov položaj doma še pos'ahšalo. in misMi'o. da bo ta.koj nato sledila generalna ofenziva proti Brüningovi vladi.
Caiüaux o vzrokih gospodarske krize
Po mnenju bivšega francoskega ministrskega predsednika se bo evropska gospodarska kriza še povejafa -- Rešitev v evropski gospodarski
federaciji
Pariz, 31. dee. s. Na zborovanju, na ka terem je bilo navzočih do 3.000 oseh je s noči govoril bivši ministrski predsednic in
senator Caillaux o svetpvni gospodarski krizi, kakor tudi o dneh pokore za t žke
protizakonite in v nasprotstvu z najele-mentarnejšimi gospodarskimi zakoni. Nove države «o dobile svobodo, da so započele svojevoljno carinsko politiko ter ustvarile na videz mogočno industrijo, če bi bi] go-
grehe, ki čakajo Francijo. Med drugin je I vornik imel priliko govoriti ob sklepu ver-omenil. da je bil 1. 1917 skupno z Briandom ! sailleske pogodbe, hi bi) rekel Nemcem:
tako pogumen, da je zahteval uvedbo ra)-rovnih pogajanj, ker je vedel, da bi povzročilo podaljšanje vojne za vso Francijo katastrofalno gospodarsko krizo in socia ne zapletijaje Versailleska mirovna pogotba je slaba, ker je razdrla evropski gospodarski organizem ter uničila zdravo telo, rimesto katerega je postavila nevzdržliiv sistem. ki ne more zagotoviti prebivalce n evropske celine znosnega življenja. Meje to
»Vsedimo se za mizo in določimo skupno višino reparacijskih dajatev, ki so utemeljene zaradi opustošenj med vojno! Napovedal je veliko poostritev evropske gospodarske krize. Treba je doseči, da bodo črtani vsi dolgovi, ker je le na ta način mogoče, da bodo države v finančnem pogledu enakovredne. Končno je omenil idejo evropske gospodarske federacije, ki bi mogla edina rešiti Evropo pred gospodarskim poginom.
Petain francoski generalisimus
Pariz. 31 decembra. Marša Petain. ki je bil ob koncu teta imenovan za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta, je na U nač n avtomatično postal generalisimu. vs»»h franroskin čet. Kot predpredsednil bo vrSil istočasno tuli službo generalnega insfioMnrja vojske Predsednik vrhovnega vojnega sveta je vsakokratni vojni minister.
Obsodba protifašističnih atentatorjev
Pariz, 31. decembra AA. Pred tukajšnjim sodiščem se je končala razprava proti italijanskima beguncema Lariju in Zitterju. ki sta skušala razstreliti sedež fašističnega društva v Parizu Obtoženca sta bila obsojena ra t-' letn oziroma na "'S mesecev zapora in na 500 frankov globe.
VOLETNI POZDRAV
BANA DR» MARUilČA
leto Kaj nas združi v složnem delu za napredek velike svobodne Jugoslavije
stranskih nazorov, da na svetu sploh ne sme biti oboroženih intervencij Danes se za mednarodno sodstvo zahteva potrebni sankcija kazni, po vzoru pravosodja vsa« ke države Kdor se pregreši zoper medna* rodni red mo-'a b't' kaznovan Treba je ni iti način, kako nai se to zgodi brez ne* varnosti splošne konf'agracije
Prenrečenie vojne in zagotovitev traines ga miru tud ne zavisita samo od splošne razorožitve Razorožitev ie samo en člen
v	verigi tesa sistema Naivažneiši fak+or povoine foerije ie zavest o potrebi svetov « ne solidarnosti Svetovna gosn-'darcka kri* za. h oernrodrkc'ia. vedno večia odvisnost države od dr/ave ;n stalno omeievanie ta* ko zvane drživnp suverenost' vse to z"hte5
vi	novo orgfnizac'io sveta Taka organi* zaHia h» mahoma ^asigurala traien mir
Razveseljiv poiav v tei smer je nara: f.čajoč' vnliv m nomen mednarodnega pra= k' ed<no Iflhko nadomest* razrahljane forme države Razvoi mednarodnega orava ie bi' zarad' vo;ne neniv^n" oospeš^n in pod vnlivom osnovan <a D"-šfva narodov ie o ri slo do cel^n niza zelo v^žn;b de poHn'-san ie bil B"uind Kenn<igov nakt ki zabr-niuie voino -n io <tav'ia izven zako, na To ie v teorii; opromen »-riumf p-ten fi-'m-a in bo gotovo mnoo--, d-^nrine^el k oživo^-vo-ieriiu r^'ne pac;fi«':čne 'deo'o^ «ije Toda n't; nr..š*-vn nar^d^v nit; n'e« «ovo delo niti K°»o«gov pakt še ne po meni io da ie bodočnost zavarovana nred voino kaiti ,v»i še ni na V^n-u svojega ra-»vo'a. marveč sele na nreok'-e^u ^
Svoio pomembno iz;avo zaključuje dr. Ben^š z ugotov;+viio d ■ nac;f;zem ne no= menia n;t' narodne s'abo«H. n:ti nomanis k nia ro-lolirb'ia. temveč strern^nie k v.šm oS':k< narudejstvoviinja v
Ljubljana, 31. dee. d. Za novo leto smo se obrnili na bana dravske banovine g. dr. Draga >iaiušiča s prošnjo za izjavo v naši novoletni številki. Na našo in na slične prošnje drugih ljubljanskih dnev-niKov narr, je dal g. ban naslednje novoletno soorocilo preoivalstvu dravske banovine:
»üb zatonu starega leta, ko se posebno jasno vidi kako silno je napredovala v preteklem letu konsolidacija naše mlade in lepe Jugoslavije, vstaja v srcih Jugoslovenov samo ena želja, da bi v novem letu ta konsolidacija še bolj napredovala in da bi bilo novo leto pra- o leto preporoda vse Jugoslavije in vse;.;a njenega prebivalstva.
P:av posebno pa morajo imeti to željo Slovenci, ki so bili vedno najvne-tejš pristaši jugoslovenske misli, ker so e p-o svojem zemljepisnem položaju najbolj navezani na močno in krepko Jugoslavijo.
Ne sme pa ostati le pri želji, temveč iz želje mora vzkliti neomajna odločnost. da vsi z naporom vseh svojih sil prbomoremo. da bo čim Drej dovršena koisolidaci.ia Jugoslavije, ki mora postati ona svetla točka v katero bodo z zanosom obrnjeni pogledi vseh Jugoslo-ve tov.
To je naša velika naloea in v tem ie tudi naša dolžnost do onih naših velikih mož. ki so vzbudili in utrdili med nami jugoslovensko zavest, in še posebej
do onih herojev, ki so z legendarnim po-žrtvovanjem ustvarili našo državo in nam priborili svobodo. Njihovemu vzvišenemu vzgledu smo dolžni vsi siedici in kakor so oni na krvavih bojnih poiia-nali zmagali le, ker so bili vsi složni in disciplinirani, da so slepo izvršili vsako povelje svojega voditelja, tako moramo tudi mi biti na fronti za konsolidacijo Jugoslavije vsi složni, vsi edini in vsi disciplinirani, da bo brez oklevanja in obotavljanja izvršeno vsako povelje našega vzvišenega vladarja.
To smo dolžni tem bolj, ker je naš vladar s svojim globoko preudarjenim in patriotično pogumnim državniškim aktom L dne 6. januarja omogočil vsem nam. da rešeni sporov preteklosti, posvetimo vse sile očetnjavi. sebi in svojim potomcem v prid. našemu rodu pa v čast in slavo.
S tem svojim velikim dejanjem je naš vladar znova dokazal, da je žarišče vseh naših sil. V njem se zbirajo vse naše sile. iz njega izhajajo vsa naša stremljenja in v niem se združujejo vsa naša pričakovanja in vse naše na-de. Iz tega žarišča se poraja »ugoslo-venska pomlad, da mora vzkliti povsod novo življenje.
Nova pota je odprl vsemu narodu 6. januar in 3. oktober je ta novi jugo-slovenski horicont še razš;ril. da je vsa naša narodna misel prerojena in oživ-
| Ijena in da je ritem vsega našega narodnega življenja dvignjen in zivljen. Večno hvalo smo za:o dolžni svojemu vladarju, ki je vse to omogočil. To svojo hvaležnost pa pokažemo nai.epse, če j se vsak od nas ves posveti narodnemu I delu in se v vsakem pogledu ravna po njegovem vzvišenem geslu, ki je geslo in zaobljuba vseh Jugoslovenov: Z vero v Boga za kralja in domovino!
Od velikega industrijca pa do najpri-prostejšega našega človeka se morajo vsi po tem ravnati in tako bomo prerodili vso domovino in ves narod ter ustvarili trajne moralne in materielne dobrine.
Naj nas še bolj /druži novo leto v složnem delu. naj odoadejo zadnji predsodki stare dobe, naj zavladata med nami prava narodna zavest in pravi jugcslovenski ponos, naj za vedno izgi-ne'o nagoni, ki jih je rodila strankarska strast, da bodo v resnici svobodo jube-či državljani velike in svobodne Jugoslavije.
To .ie moja želia ob novem letu. V tej želii naj se združi vse prebivalstvo naše lepe banovine in v tem duhu nai zadoni tudi naš nozdrav našemu vodi-teb'u in zedmiteliu:
7!vel kral; Alek«?»nder!
7?vp| n'eov v7v«?eni vfcdarsM dom!
Živel «»«roslover^ki r^-od. zed'n'e" !?t pe^m°hHiv v svoji volji po napredku.
Fašistična politika ograža mir
Odločen opomin uglednega francoskega lista - Italijanskemu rovarjenju se mora napraviti konec
Pariz, 31. decembra M. »Lr-e Nouvelte* objavlja uvodnik pod naslovom »Intrige ItJliie proti m.riK, v Katerem se bavi z naj-nt veišo diplomatsko akcijo Italije in vidi v te n direktno ost proti mirovni akciji. List p( udarja, da si Italija vztrajno prizadeva osnovati iamozen blok nezadovoljnih držav, d £ bi na ta način razbila Malo antanto in la:je ukrotila Jugoslavijo, v kateri vidi g avtio oviro za svoje ekspanzivno politiko. List navaja posamezne akcije Italije v Tiri; ni, So i ji- Atenah, Avstriji, Turčiji ter v B.sjinpešt: kjer so tej politiki Italije po-i sebno naklonjeni. List pravi, da išče Italija pri tem celo pomoči makedonskih razboj-n ;<o" in p;sane družbe takozvanih hrvat-sk h emigrantov z bivšim avstrijskim generalom Sarkotičem na čelu. Članek zaključuje: »Vse države, ki Jim Je m'r v Evrop" res pri srcu, morajo končno staviti Italiji vprašanje, čemu sploh pošilja rimska fašistična vlada svoje delegate v Društvo narodov, kar ie spričo stahrh voin'h hujska-ri: njenih ofc'jelnih predstavnikov naravnost nesmiselno. Države, ki žele in cene mir. s< morajo biti enkrat na jasnem, kako daleč še misli iti Italija s svojimi provoka-
cliaml. Pojasniti morajo v Rimu, da dela italijanske vlade ne morejo več tolerirati in da Je skrajničas, da preneha Italija povzročati nerede v Evropi.«
Dunaj, 31. dee. M. »Arbeiter Zeitung« objavlja članek pod naslovom »Fašizem ob koncu I. 1930« v katerem pravi med drugim: Za fašizem nastopa leto odločilne borbe. Preteklo leto je prineslo ItaHii gospodarsko krizo in krizo državnih financ. Pokret »pravičnosti in svobode« razvija v vsej državi nelegalno borbo proti fašističnemu režimu. Celo oni, ki so prvo leto fašističnega režima videli v novem pokretu konsolidacijo države, se v devetem letu fašističnega režima radujejo skorajšnjega konca fašistične diktature. Opozicija proti fašist čneniu režimu je ob koncu leta 1930. objela vse sloje prebivalstva in lahko se reče, da prinaša leto 1931. padec fašizma. Letos je potekel petletni rok- ki ga je stavil Mussolini za iztrebljenje vseh notranjih sovražnikov fašizma, toda efekt je baš nasproten. Nekdanji maloštevilni nasprotniki fašizma so danes narasli v milijone in izkazalo se je. da je največji notranji sovražnik baš fašizem sam.
a
Pred splošno rudarsko stavko v Angliji
Rudarske organizacije so odklonile zahteve delodafal-cev po znižan iu me?d in je splošna stavka neizogibna Tudi v Belgiji obstoja nevarnost rudarske stavke
London, 31. decembra s. Poiožaj v angleški rudarski industriji se ie danes izredno poostril. Pogajanja^ ki so se vršila med rudarskimi organizacijami in podjetniki o novi ureditvi delovnega časa v cilju znižanja n.ezd. so ostala brezuspešna. Rudarji slej ko prej odločno odklanjajo vsako skrajšanje uelovnegi časa, ki ima za cilj prikrajšanje njihovega zaslužka in s tem pnsHdnje znižanje mezd Delodajalci s svoje strani pa se prav tako up rajo delavskim zahtevam in sklicujoč se na gospodarsko k;i?o vztrajajo pri svojih zahtevah. Snoči se ie pozno v noč vršila konferenca za-sr>pnikov vseh rudarskh organizacij, na kateri je bilo soglasn-- sk'emeno. da se zahteve de'odajaicev odklonijo. Predsednik osrednje organizacije angleških rudarjev C >ock je davi iz'avil novinarjem, da je položaj čredno resen in da bo neizogibno
Potovanje Venizelosa
Dnnaj, 31 decembra p. Predsednik grške vlade Vemze'os pride s svojo soprogo ra Dunai v soboto 3. januarja. Posetil bo avstrijskega kancelarja Enderja ter pod-kanceiaria dr. Schobra nakar ga bo sprejel v avdiienci predsednik avstrijske republike dr Miklns V nedeljo 4. januarja odpotuje Venizelos v Rim.
Dsmanti o oolj-M koloniji
Varšava, 31 decembra Poljska brzojavka agentura oblavlia. da so vesti o polj-•k<h po|=ra-it",-Kh za rnk'm nr.-*"«~»lske ko-•onije Angole brez vsake podlage.
prišlo do rudarske stavke, če vlada v zadnji minuti ne bo dosegla kompromisa. Prizadetih je okrog ó'ìO.OOO rurt^riev.
London. 31 dccembra. AA Delavstvo bombažne industr je v Lancashiru grozi s stavko, če bodo uvedli več statev Delavci se boje. da bodo postali v tem primeru brezposelni.
Bruseli, 31. dee. s. Slično kakor v Angliji so tudi belgijski rudarski podjetirki po-krenili akcijo za znižanje rudarskih mezd. Centralna organizacija belgijskih rudarjev je po do'gotr?in:h pogajanjih in po posvetovanju z pokrajinskimi organizacijami na današnji seji so-tr'^snn ^fclonila vs?ko znižanje mezd in sklenila, da proglasi za 15. januar generalno stavko, če dotlej ne bo orišlo do sporazuma Po trenutnem po'oža-iu sodeč, je soorazum zelo ma'o verjeten in smatrajo splošno izbruh stavke za neizogiben.
Molitev mavrskih revirionistov
Budimpešta. 31. decembra M. Madžarska revizionistična liga je za novo leto z javnim proglasom pozvala vse Madžare doma ! in v inozemstva, moške, žene in deco. naj 1. januarja o po'dne izmolijo tiho molitvico ororeč Boga. da podpre lorda Rotherme-rea in njegovo akcijo.
Novo Wo v Rll*iji
Mo«kva. 31. decembra s. Po odredbi vlade bodo na novena teta dan dHali v v^eh državnih in priva tn;h pod^etvh Sorteti hočejo n» ta način	«vote T~-v*-va-nie do t«—'"cij in običajnega praznovanja novega leta.
Jugoslavija in evropsk unija
Ženeva, 31. dee. AA. Sporočilo iugcslo-venske vlade glede na bliža joče se zasedanje komisije za evropsko imi jo pravi med drugim, da bo jugoslovanska vlada v teku samega zasedanja komisije predložila svoj predlog o postavitvi dnevnega reda. Na vsak način pa jugoslovenski minister zunanjih zadev dr. Marinkovič lahko na podlagi proučitve delovanja društva narodov pove, da je Društvo narodov z uspehom sklicalo celo vrsto evropskih konferenc. Po tem takem se evropska unija more ustvariti v okviru Društva narodov in postati z vzajemnimi koncesijami čvrst organizem miru.
Carinska pogajanja s ČSR
Beograd, 31. decembra p Načelnik mini« strstva za trgovino dr. Pilja, ki se je dalje časa mudil v Pragi in Parizu, se je danes vrn 1 v Beograd. V Pragi ie vodil razgovo* re v pogajanjih za novo tarifno pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško, nato pa je odpotoval v Pariz, kjer je ime! s pari* škimi krogi pogajanja za nadaljevanje agrarnih konferenc. V pni polovici janu* arja se bodo pr čela v Pragi pogajanja za sklenitev nove carinske pogodbe.
Ureditev važnepa cbmei-npora nrob^ma z Madžarsko
Čakovec, 31. decembra, č Na teritornu Letine. č'ie o^c'na ie n"> ma-lžarski strani, so se sestali madžarski in naši delegati, da končnovel lavno likvidira io vnrfš-nie dr« živ n". meje na tamošniem zem'':š5u G'e za 100 oralov or'nice in SO oralov gozda, ki ima po mirvoni pogodb' pripasti n-»ši državi. Včeraj je bil tnzadevno sklen'en zapi«n'k. d<t prevzame n<>ša država to o^m; I ie. Po z kliučencm delu je bilo madžar* ski in n"ši delegaci" orirc'"no Vo^na katerem ie b;lo izrečeno več r>risrčn;h nas pitnic. Našo konvsinj sta tvorila in-pek+or min;strs*va notrairiih noslov dr Volkor-ki in insnek+or m-nis+rc+v-» zun*n;;h n-~s1ov Kalafatovič. Za m"džarsko v's» d o sta na irla navzoča ce'okunne madžarske v>y lic;5e in neki delegat ministrstva zunanjih poslov.
Konferenca o davku na n^slopì nrrm^t
Za«rreb, 31. dee. p. Jutri se bo v zagrebški Trgovski zbornici nadaljevala konferenca gospodarskih krofov, na kateri s" bo nadaljevalo posvetovanje o skupnem davku na poslovni promet. Konferenca bo razpravljala pred vsem o železni, kožni, papirni in lesni industriii. Udeležiio se je zastopniki gospodarskih krogov iz vse države. Na konferenci bodo izdelani končni predlogi, ki bodo nato izročeni finančnemu ministru.
Novi računski noslanik v Beogradu
Bukarešta, 31. decembra AA. Rumunski poslanik v Lizboni Gumescu ie za poslanika v Beogradu namestil g. Fi-liodora. ki pojde januarja v pokoj.
V Avstriji prijet zagrebški morilec
Zagreb. 31 decembra č V zag-ebški gostilni Portartur je bil svoječasno izvršen umor na nekerp Zorincu Prečkava ie dognala. da je morilec Mihajlo Radiševič. ki pa je pöbeln', v Avstrijo Danes ie prejela zsg-ebška policija z Dunaia obvestilo. da bo tamošnie nkT^o sod'šče iz-o-čilo 2 in^M'«*--;"	a-^-'-a.-
Mihajla Radiševiča v sodno postopanje.
Srečno novo leto!
LJubljana, 31. decembra.
7, novimi nadami bo pozdravil svet nastop novega leta. Koliko se jih bo Obistinilo — kdo ve? Proračuni človeškega razvoja izgledajo vedno mnogo lepše nego njegove vsakoletne bilance. Tudi letos smo kar zadovoljni, da je zopet dvanajst mesecev za nami. Opeto-vano so se kopičili nad Evropo težki obiaki in strah pred novimi krvavimi konflikti ni bil neopravičen.
Evropa še vedno ni prebolela strašne voine vročice in bolj kakor kdaj je v 1. 1930. obstojala opasnost recidive. Na našem kontinentu se nahajajo nekatera gnezda stalnega nemira, je še nekaj narodov in državnikov, ki rozljaio s sabljami in govorijo o krvi, kakor bi šlo za vodo iz morja, in o smrti, kakor da gre za vesel lov na zajce. Verjetno pa se tudi ti možje zavedajo, kaj bi pomenil zopeten svetovni požar. Bivši šef nemškega generalnega štaba Ludendorff je nedavno živo prikazal sliko nove vojne. Grozna leta 1914 do 1918 so človeštvo pripeljala na rob propada. med ogromnimi krizami in s težkimi bolečinami se narodi polagoma ■popravljajo od smrtonosnih udarcev, nove konflagracije bi ne prenesli, ona bi v s voi; h posledicah povzročila propad današnje duhovne kulture ter go-fvnrdarske in socialne civrlijacije in bi ustvarila kaos popolnega razstroja človeške družbe. Danes je še mogoče, da človeštvo evolucijskim potom reformira osnove svoje družbe ter najde nove zakone moraliònega in ekonomskega sožitja, nova evropska ali svetovna vojna bi povzročila prekinjenje vsega razvoja in nas vrgla v strašno primitivnost naibrezobzirnejših borb -za obstanek.
Dobro je, da si ob zaključku leta premočimo, ob kakšnih prepadih smo hodili, ker smemo z globokim vzdihom zadovoljstva konstatirati, da se obči pezimizem vedno bolj umika prepričanju, da bo mir ohranjeni. Vedno odločneje se združujejo narodi v volji, mirno poravnati med seboj vsa ona nasprot-stva, ki bi mogla postati kal opasnih konfliktov. Z veliko Briandovo idejo o združenih državah Evrope je francoski narod zoper enkrat visoko dvignil zastavo človeškega napredka in 1. 1931 bo odločilno za rešitev problema oboroževanja.
Reči smemo, da smo mi Jugoslove-v tudi v prošlem letu prispevali svoj pošten del k občemu pomirjen ju. Dostojni smo svobode, ki smo si jo priborili, dostojni uedinjcnja, ki je iz nas ustvarilo velik narud. Jugoslavija je danes ena od najzanesljivejših garancij sološnega miru. naša zunanja politika, daleč od vsakega avanturizma, gre s notreno za pacifističnim ciljem. Z napredujočo notranjo konsolidacijo se vedno bolj zavedamo svoje moči, naš r:td;onalni ponos se dviga, a baš zaradi tega naoi je samozatajevanje lažje.
L sto 1930. se uvršča v preteklost in po* staja kos zgodovine. Nt bo imelo v njej ugodne ocene, zakai v malokaterem pogle* du je z njim združeno kaj dobrega, za raz* % jj politične situacije razveseljivega. Saj se morajo za to leto notirati dogodki, ki so v mednarodnem političnem udejstvova» nju in življenju začrtali znak nemira m težav.
Gospodarska kriza povojne dobe se ie stopnjevala do viškov, in morda najvišji niti doseženi še n:so. Njene posledice niso omejene na gospodarsko področje marveč se ajo tudi v politiko, kjer je že tako na* branega dovolj nepr jetnega in marsikje tu» di opasnega netiva. Posebno kočljiva po« -taja stvar tamkaj, kjer se komplicira v mednarodnopolitične napetosti.
V mednarodni politiki je to feto stopilo močno v ospredje stremljenje po reviziji mirovnih pogodb, ki so formalno zaključile veliko svetovno vojno. Manjšinski problem, ki se je še pravkar zdel najopasnejši pro» Wem povojne dobe se ie letos nekako umaknil V ozadje. Ali ne morda v tem smislu in s tem izidom, da bi se dala stvar tolmačiti kot znak pom r.ienja, marveč ta» ko, da je na njegovo mesto stopila druga težrja, ki sega še dlje, to je ravno težnja po spremembi stanja, kakor so ga ustvari» !c mirovne pogodbe. Ko so francoske čete j-ioustile okupirano nemško ozemlje, se je pričakovalo, da se bo v Nemčiji to sma» tralo kot olajšanje s'tuacije, kot dokaz po» inirljivosti na francosk' strani, ali učinek je bil drugačen. Nemški nacijonalhzem se ie razmahnil, kakor se nt mogel vsa leta po voini, in vprašanje je, če se bo posre» čil" ohraniti v dosedanjem napredovanju proces pomirjenja med obema sosedoma.
.evizijon stično stremljenje zavzema v fKmmezmh državah zelo različne oblike in tudi v istih državah, na pr v Nemčiji, so» delujejo v njem razne stranke in skupine t različnimi gesli in različnimi metodami. .-očno pa se ie oživil revziionizem vpre» magani! državah, ker je dobil pobude od zunaj, v prvi vrsti od Italije. Vloga te vele» sile nrav m ibna. V tekmi s Francijo, r glavno rastonn co zmagovitih držav, hkrati na;močnejšo silo na kontinentu, je šla Italija svojo posebno pot z načrtom, da f-rdobi na svojo stran simpatije premiga* r;' držav ter se ojači s tem. da takorekoč organizira nezadovoljstvo, ki ie ostalo in je pač moralo ostati kot dedšč;na po udar» c:"* svetovne vojne	je Ital ia nonudi*
' voje zavezništvo M«»<■$*«»«"«H. Bo1önriii. Turčiji in ga "onuja Avstriii ter Nemčiji, das'	manj vidnim, manj otipljiv m
tf-ehom.
Znif'no ?e. da je ubrala isto taktiko sov» je*"ki Rusija, ki ie ^rav tako ofici*»1no pri» f''"s:la svoin nod"-->»•<-> «em r>n;m. ki b; te» Sili za revizijo: ta obljuba podpore pa v s«» «■' —■ "i sitnscHi ne pomen' mn«"" konkret» nefa. zito seveda ni mogla imeti nraves« ufn'—.
FaŠ:stiCrt« agresivnost » mani? pMitiki ■potemtakem tudi letos ni popustila. Poseb»
kakor v dneh sla-bosti, ko so nam živci vsak hip popuščali. Živimo na oni točki Evrope, ki ie bila od nekdaj cilj eks-panzivnih in zavojevaluih ambicij, danes se z nami ne more in ne sme nihče več igrati, mi pa vsem svojim sosedom stalno dokazujemo, da hočemo mir in prijateljstvo. Naša mirovna politika nam je izdejstvovala v Društvu narodov priznanje, mi sami pa smo jo še bolj utrdili s stalno izgraditvijo Male alitante. Jugoslavija jača svojo moc, niena armada uživa po vsem svetu glas ene najboljših vojsk, ona se nikogar ne boji, a baš zato lahko uspešno in mirno •izraža politiko sporazuma in spokoj-stva med narodi.
Tudi tu se kažejo dobrodelne posledice notranjega konstruktivnega dela. Cim bolj ponehujejo strasti, tem večjo pozornost moramo posvečati problemom svojega napredka, a tem mirnejše m doslednejše lahko vodimo tudi svojo politiko napram drugim narodom. Z našo notranjo paoifikacijo raste naš ugledov svetu.
Pred nami vsemi pa je še ogromen posel. Velika dela so započeta, marsikaj je izvršeno, toda doba izgraditve še ni končana. Treba je vedno več složno-sti dobrih ljudi, treba vedno večjega skupnega napora, vedno več pozitivnega dela. da zadostimo historični nalogi, ki sta jo kraljin narod z novim stanjem vzela na sebe. Morda nismo preveč optimisti. če rečemo, da se marsikje kažejo znaki mišljenskega preobrata tudi na straneh, ki so dosedaj v praksi dosledno odbijale priznanje načelu narodne solidarnosti. Ob zaključku starega leta in ob pozdravu novemu ne more biti nobena d ni ga ugotovitev radostnej-ša nego ta. da jugoslovenska država in nacijonalna ideja povsod zmagovito podira barijere ne samo plemenskega in regionalnega seoaratizma. temveč tudi strankarskega in socijalnega. Mi Slovenci omo iz razlogov, ki jih ni treba še posebej navajati, — Če smemo tako reči — prvi in največji interesenti na obstoju velikega enotnega jugoslovenske-ga naroda in enotne njegove države. Na drugi strani pa je ravno tako res. da Jugoslavije in Jugoslovenov brez slovenskega dela biti ne more. Od našega prispevka k skuonemu ustvarjanju je v veliki meri odvisna i bodočnost nas sam'h t bodočnost celokupnega naroda. Čim več svojih pozitivnih sil zastavimo, tem popolnejši in tem brži bo uspeh. Tudi. in še posebno ob novem letu. bodo vsi napredni ljudje čistega srca in poštene volje obnoviii svoj klic po složnem nacijonalnem delu. Naj bi bil v novem letu odziv Čim večji, da bo jugoslovenska fronta tu na severu in za-oadu države mogla prva dvigniti zmagovite jugoslovanske trobojnice na dokončano delo naše narodne obnove.
V tem znamenju želimo vsem tisočem naših Drijateljev sirom Jugoslavije srečno in blagoslovljeno novo leto.
i» očitno se je to pokazalo v konfliktu s Francijo, kjer Rim slej ko prej zahteva pa» r teto v pomorski oborožitvi. Vsa pogaja» nja niso mogia poravnati nasprotij in tudi intervencije drugih sil. v prvi vrsti Ameri» ke, niso nič pomagale Zato je zastala raz» orožitvena akcija, k; sta jo glede pomorskih sil s toliko vnemo mscenirali Amerika in Velika Britanija pod laburističnim vod» stvom in dosegel se je doslej samo spora» zum % treh, doč m je ostal pristop ostalih, v prvi rsti Francije in Italije, zavisen od zida neposrednih pogajanj med R:mom in Parizom
Notranja politika v Franciji in Angliji ie potekali to leto brez znatnejših pertur» bacij. ako ne računamo zraven že neureje» nega razmerja med Anglijo in Egiptom ter Anglijo tn Indijo Nasprotno pa so Sred» njeevropske države pretresale hude notra» nje borbe. Nemčija je letos dosegla višek
v	obnovi starega, predvojnega nacijonalne» ga šov nizma. ki se more komaj še stopnje» v. *•■ drugače, kakor da zapelje državo v katastrofo Hitler pomeni po izidu državno»
rskih volitev veiepomemben faktor: z njim operirajo mimogrede celo zmernejši politiki, kadar jim gre za to. da bi oplaš H inozemstvo Ali ta igra je riskantna: ravno ker je hitlerjevski pokret prevelik vprašij za bodočnost Nemčije, z njim ni mogoče straš ti sosedov, zakaj tako strašilo w.poc» buja mnogo bolj na radikalno odstranitev nego na obzirno tretiranje Ravno ta no» ment je pripomogel, da se je mednarodna situacija tudi v politiki močno poostrila: Hitler je prehitro ssočil zza kulis na oder; če Si bila režijska sposobnost nemškega šo»
vi	'izma večja, bi se morala ta akcija pre» ložiti na kasnejši čas.
Prva država, ki jo je razen Francije vzpocibodla obnova nemškega šovinizma, je Poljska. Iri po pravici, zakaj nemška zahteva po reviziji vzhodnih meja se Poljsko tiče prav neposredno m zelo temeljito. O tem ni troba izgubljati besedi. V državi ima sedaj neomejeno oblast Pilsudski; ker ie v volitvah dobil za sejm izdatno večino, mu ie zagotovljeno gospod s tvo tudi v formalnem pogledu.
Avstrija je po dolgem časti doživela bur-nejše leto. Najprej je Schober uvedel aktivnejšo vnanjo politiko z mnogimi diplomatskimi poseti v inozemstvu, nato pa je beim-svehrovski štab poskusil kopijo Hitlerjevega nastopa in krščanski soeijalci so se kot upapolni delničarji udeležili mnogo obetajočega podjetja. Ali na srečo so se vsi skupaj temeljilo uračunali. kar je imelo za posledico. da je ostalo takorekoč vse pri starem.
Madžarska nima zaznamovati ničesar posebnega. Grof Bethien ie menda več na diplomatskih potovanjih nego doma. čeprav jo ravno na Madžarskem politično - socijal-na in gospodarska kriza zavzela selo velike dimenzije.
Češkoslovaška uživa mirno sadove, ki jih ji prinaša izredna solidno«t in sposobnost njenega prebivalstva ier njemh odličnih državnikov. v- Rumuniji je notranjepolitična
situacija, kakor kažejo razni znaki, v važnem razdobju; predstavlja ga povratek kralja Karola in v zvezi s tem notranjepolitična pregrupacija, ki pa ji še ni mogoče: dognati točnih smernic in gonilnih sil. Novo leto pa bo gotovo prineslo jasnejšo situacijo.
Bolgarija se je kljub raznim alarmantnim vestem in kljub ženitvi kralja Borisa držala tudi v preteklem letu zmerne srednje poti in moremo celo notirati, da so se njeni od-nnšaji do drugih balkanskih držav izboljšali.
Sovjetska Rusija se še vedno bori sama s seboj, zdaj bolj v obliki konfliktov in procesa* t desničarsko opozicijo in s kontrare-volucijonarno gospodarsko ali inženjersko stranko, zda, s težavami pri izvajanju petletke. Stalin drži krmilo neomajno v rokah in skuša z vso brutalnostjo izsiliti izvršitev začrtanega programa; vse presoje položaja pa soglašajo v tem, da bo odločilno preizkušnjo prineslo ravno prihodnje leto.
Leto 1930. je bilo kritično tudi drugod, v Španiji, v latinski Ameriki, kjer so izvedli serijo revolucij in marsikje drugod, ali vse to življenje teče po takem tiru, tla nam naših krogov ne moti. Druge kritične znake morda za enkrat tajši preskočimo, v ìadi, aa jim leto 1931. ne bo nudilo novega branila, marveč da jih bo izbrisalo iz sveta, kakor težko bi tudi to šlo.
Češkoslovaška ob Novem letu
H- Praga, 29. decembra.
Prošlo leto 1930. jc bilo mirno; poteklo je brez volitev in srčnih razburljivih dogodkov v notranji pelitiki Vse to pa le na videz, zakaj leio «e je začelo s težavnimi finančnimi pogajanji v Haagu- ki so se končala v Parizu s končno likvidacijo obveznosti svetovne vojne Kmalu potem so z vso težo pritisnile na češkoslovaško kakor tudi na ostalo Evropo gosnodarske te/ave v najrazličnejših oblikah. Pc treba, leči;: te krize, blažiti njihove posledice in ovrati razširjenje težav ie gnala vlado in skupščino od skale do skale kakor divja siru-ia naraslega veletika. Vse sile javnih či-iiiteljev je zahtevalo že s?.mo prizadevanje, zagotoviti obstoj in datti možne življenjske pogoje najširšim jlastem naroda: to ie bilo vse važnejše nego katera koli druga zadeva čisto notranjepolitičnega značaja. Ni bilo stranke, niti v vladi, niti v opoziciji, ki bi pri tem mogla misliti na rešitev aLi Izvedbo kakih načelnih zahtev ali ideoloških programov Kakor rečeno, ie bilo komaj mogoče obraniti obstoj ljudstva pred elementarnimi grožnjami gospodarske krize.
Skupščinsko zasedanje je zaradi tega iz-giedaio na zunaj tako mirno, da se je zdelo dolgočasno, kajti vse. karkoH ie parlament podvzemal. ie bilo že prej do najmanjših podrobnosti razpravljamo v organizacijah, v izvršilnih odborih	v vladni koali-
cije in v parlamentarnih komisijah. Govorniki so v parlamento govorili zato pr; v za prav ne za poslance. marveč za zunai ii svet. Koalicija, na katero se opira dan a š na vlada, je ostala neomajana, kljub temu, du tli homogena rii da vladajo v njeni notri-njosti znatni ideološki spori. Toda za te v pretekli parlamentarni kampanji ni bHo L -sa- marveč so bile vse stranke zaposlei.e izključno z reševanjem najvažnejših vprašanj dneva, z draginjo in nezaposlenosti)
V	mednarodnem pogledu se ie položaj Češkoslovaške nekoliko poslabšal. Pod pr-tiskom gospodarske krize je bila vlada prisiljena, julija meseca odpovedat' trgovinsko pogodbo z Madžarsko in ta pogodba ie minila, preden je bila sklenjena nova. Tako ji z Madžarsko nastalo brezpogodbeno stanje ki ga slednja porabila v svojem boju proti Češkoslovaški tako, da občuje svode stLkc z Avstrijo in Nemčijo.
V	Štrbskem Plesu ie bila sicer sklenjena trgovinska pogodba med ČSR mi Rumunrje. ali prejšnje brezpogodbeno stanje ^ Jugoslavijo traja dalje; tudi trgovski stiki i Nemčijo niso urejeni na temelju stalne pogodbe, ker je kljub vsestranskemu prizadevanju dosedaj ni bdo mogoče doseči. Pn takih razmerah se bori industrija s sk&rcnv težkočami, kakršne vladajo v poJjeicMvii zaradi svetovne krize; brezposelnost rastü ali cene ne padajo, ker je pridelovanie izdelovanje obteženo z veMkkni javnimi bremeni fiskalnega in socijalnega značaja.
V	zunanji politiki so bili še bolj okrepljen vzajemni prijateljski odnošaji io Jn-g i-iavje in Rumutrie v okviru Male amante. Vršili so se ceio poskusi, da bi se v tem okviru rešila tudi skupna gespoda-rska vprašanja. toda zaradi p .manjkanja strkov, tradicije in preizkušenih potov ter nač'n-ov uspeh dosedaj ni bil baš velik. Po ivC. ig-solidarnosti Male alante le bi: onenwgv čen povratek Habfburžanov na madžar-k prestol, ki ie bil pripravljen za dan p>lm U'tìiOsti mladega t Mona Habsburškega. Na rtotranje-polifično življenje je r očno --pìi-val razvoj dogodkov v Nemčiji m v Avstriji, osö'oto zaradi "'oI;tv\ v teh dveh drža vali Zato povzroča znut.' vznemirjenje ,n iz vestno bojazen /edno tolj se pojavljajoče prizadevanje za ^vizijo mirovnih pogodr in za spremembo sedanjega reda v Ev rop: Protiutež temu prizadevanju vidi češkoslovaška javnost v okrc-W"':" Male antar.te. osobito v sodelovanju ramo ob ra ni z Jugoslavijo.
Na pobudo iz ljudsva je prišlo v prošlem letu do več zelo potrtmbivh izrazov bratstva med Jtigo«'1 v io in Češkoslovaško, k; so se g!c*bcko dojnrili javnosti ter najširših narodnih s'oiev. ta;k,i na Češkoslovaškem kakor v Iugoslavi i. S'ovenski uZitte!i' k.! so prišli v marcu na ti-'r.ejo na C>s1--o«k>vaškG so bilii povsod navdušeno in toplo sprejeti. Beograjski vsesokeVsi "et je poi..eni! ogromno	bratstva ; tudi kon-
gres slovanskega gas"l«tvn v Ljub'jani jc imel svoj globoik porien V kar-manjn do incident« ii'F"-'->v.""* ladje »Kiradjordje« in kasneje med trž:-škim nmcesom sta ves češkoslovaški t:«k in v'sa javnost d^'zsln tv-imoertttio nrM-^feMtH.-A 7 fn<*A5i.^vìio. V vrsto radostnih dogodkov spadaio tudi posrečene proslave č<' dr?;i^Tieea prarr>?lta v fuco;'avi j i in itttroslovf^^Mra narodnega orszniikq na C'^'-'os'rv^kem.
La'nsk'i Wi so nwtfv1''1 r>rve čsJ. xredn'» šo'e v .Ttt?o^!avli> ra n*-*h«v»tiie leto na Hh je prijavljena za p&tcvanje na jug It cela
vrsta. Tok, ki je dosedaj vede' na sever \v na zapad, sc je ačel obračati na jug, zlasti na jugoslovensko m<.r;.ko obrežje. Veliko je število zasebnih cbnkcv, posameznikov ir, skupnih izletov iz Jugoslavije na Češkoslovaško in obratno Vendar je treba še velikega propagandnega deia za obisk Tatre in Slovaške na eni strani ter za obisk slovenskih planin. Bosne 111 Srbie na drugi; treba pa bo tudi p:živrti podunavski promet med Bratislavo in Beogradom
Sodeč po vsem, bo lero 19.31. na Češkoslovaškem skoro popolnoma s lično prešlemu letu. Razlika se b>. p -kazala šele na jesen, ko se bodo vršile na Češkoslovaškem volitve v občinska zastopstva. Ta dogodek bo gotovo prinesel znatne izpremembe, že zato. ker bo močno razburkafl javno življenje za mesece in mesece pred volitvami .-i po volitvah. Razen starih političnih strank pojde na volitve tudi nekoliko novih skupin z izvestninii nadami. vendar na je zelo dvomljivo, da-Ii se jim bodo te nade izpolnile. V splošnem pojde pri teh volitvah, kakor doslej vedno. 7.3 boj med socialističnimi in meščanskimi strankami. Po uspehi-' teh vo'itev se bo ravnal tudi nadalnji no-tranje-poMtični ra»\vj: ako bndo uspehi posameznih strank enaki dosedanjemu razmerju sil. ne bo povoda za izpremembe v vladi, ako pa bi občinske volitve pokazale znatno spremembo v razmerju sil, bodo znngovite stranke gotovo zahtevale, da se doseženi uspeh spravi v sklad z razmerjem si! v parlamentu. Pctemtakem bi zopet ne bilo drugega izhoda, nego no\e volitve v aržavni zbor Ako bi pa jeseni bil notremie-po'it;čni položaj nejasen ter bi se pokazale težkoče kakršnekoli prlrode- je zelo ve--jetno, da bodo volitve v občinska zastopstva za nekol'ko časa odgodene.
Smola slovenskega šoferja v Zagrebu
Zagreb, 31. dee. č. Danes dopoldne ob 10. se je na vogalu Ilice in Prerado-vičeve ulice zaletel taksi Slovenca Franccta Lor» berja iz Dolnjega Šmarja v kandelaber plin» .ske svetiljke pred trgovino Bačič in Vur» dela. Zalet je bil tako silen, da se je zlom 1 kandelaber. avto pa je podrl še nekega ko» lesarja ter kuharico Faniko Antolič, ki je odletela v veliko izložbeno okno. Velika šipa vredna 12.000 Din se jc razbila la kos» ce. Na kraju neobičajne nesreče sc ie na» bralo mnogo ljudstva, šoferja pa so areti» rali in zaprii. Očividci trdijo, da je prišlo do nesreče zaradi tega, ker se ie šo*cr umaknil neki skupini mladeničev, ki so mu stali na poti.
Razvoj sokolstva med izseljenci
Beograd, 31. decembra. M. Jugoslovenski sokol.ski pokret je v razveseljivem razvoju ne samo doma, marveč tudi med našimi izseljenci v inozemstvu. Posebno živahen je v zadnjem času v Ameriki, kjer je bilo v zadnjih mesecih osnovanih mnogo novih sokoljih društev. Najmočnejša organizacija SKJ je v Buenos Airesu, kjer se je dosedanji telovadili odsek tamošnjega slovenskega prosvetnega društva osamosvojil in pretvoril v samostojno sokolsko društvo. Z ustanovne skupščine so bili poslani pozdravni brzoiavi Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku •n ministrskemu predsedniku. Tudi v dru-<rih jugoslovanskih kolonijah Amerike je v teku akcija za osnovanje sokolskib društev.
Nadškof dr. Bauer o katoli-čanstvu v Jugoslaviji
Zagreb, 31. decembra, č. Danes dopoldne ob 10. so prišli k zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju čestitat srečno novo leto predstavniki celokupnega klera zagrebške na-1-škofije. Ob tej priliki je imel nadškof dr. Bauer govor, v katerem je med drugim dc-ial: V Zagrebu je doživel naš evbarist. Bos lako navdušeno in veličastno proslavo, tako iskren izraz vere, pobožnosti in ljubezni, kakor nismo pričakovali. Toda sovražniki Kristusa, sovražniki katoliške cerkve niso mogli, kakor je razumljivo, vsega teca gledati, ne da bi bili pobesneli. Perfidno so navalili na svetega očeta, škofa in katoliško cerkev, češ, da delajo to v obrambo Jugoslavije. ki da ji od katoliške cerkve preti neka opasnost. Mi nasprotno vemo in smo trdno prepričani, da vse ono. kar dviga versko zavest, služi tudi za pravo srečo države.
Iz rudarske službe
Beograd, 31 decembra M. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za načelnika rudarskega oddelka v ministrstvu za šume in rudnike dr Ivan Turina, rudarski svetnik v Zagrebu.
Sodnik državnega sodišča dr. Ogorelica umrl
''•igffb, 31. dee. č. Danes je umrl zadet od Kipi v Beogradu, kjer je bil stalno na» stanjti«, N;ko Ogorclica, član državnega sod šča »a zašč to države Pokojnik je bil r"jcn IS14 v B.nlegraju blizu Okučanov, src-z Nova Gradiška Univerzitetne štjjijc ie dokončal v Zagrebu ter I ÌSS9 pr imo» vira! v Grade. za doktorja pravi Najprej je bil dodeljen v službo pri kotarskem s; » dišču v Karlovcu. \ j.sPO je bil prenicšien v Zcmun. nekaj mes^ev za tem k državne» mu pravdništvu v ^ »msko Mitrovc». k ta 18(,5 ic bi! prcmcšccT, kot državni tož lcc v Ostjck. nato v Pc^r.njo kasneje "-pet v O.i it k in končno v	l. l'^'«'1 ie
prišel k pravosodnemu odtenku <cmaljs!.-e vlade v Zagrebu. ! 1<»02 -ta je bil -meno» van /a ravnatelja kaznilnice v L'Poglavi. L. 19<M. se je povrnil k pravosodnemu oddelku deželne vlade v Zagrebu. 1^06 'c j>osta! nadzornik deželnih <;.zru r, Hr^ vatske n Slavonije m bil 1. lVl'J. ob prevra» tu imenovan za oo\er.<;niki 23 pr»vn«odje za Hrvatsko in flavoni 10 Nato ie bi1, po» vabljen v Beograd, da organizira novo mi» nistrstvo za kon«t tuanto n za iV.n -čenie zakonov. lcta 1922 pa ie pi>ta podpred» scdn'k ^tola scdmorice v Zagrebu in lan» sko k to član državnega sodišča za zaščito države v Beogradu, kjer je danes preminul.
Dr. .Viko Ogorclica se je 11.11020 bavil z znanstvenim delom na polju kazenskega prava. Napisal j<* celo vrsto ^lankov in raz-D'-av v Pravniškem Mesečniku v Pravniku . \ Arhivu in drugod. Njegovo znanstveno delo je v- >|došno priznanje in 1» bil 7.1'n po hrvatskem advokatskem društ\n izvciljen za Častnega člana. pokojni knlj {	jp 1. if> (i. milikoval z redom
«v ^avé fi I. razreda, leta 1019. je bil odlikovan 7. redom Sv. Save P. razreda, leti 1928. x redom Belega Orla V razreda, len lv?>o'. p» i° bil imenovan za člana kalnega zakonodajnega sveta s častnim naslovom »svetnika ministra pravde«. Naša pravna znanost je izgubila z dr Ogorelioo znamenito osfbnost, ki ji !xt ohranjen v Jugoslaviji čast er .-pom in.
Joffre v a^oniii
Pariz. 51. dee. s. Ptan.ie mni-Saia Joffra.
k: se je včeraj znaA-no izboljšalo, se je danes i.Jüiet poslabšalo Bolnik je eic^r š» vodno ;<ri zavesti, vendar pa je njegovo staine sl<-.j ko prej resno in ni nikake?a upanji, da bi še okreva!. Zdravniki so vso noö iTcViiln ob bolnikovi postelji. Ob 6.30 je bil izdan komunike, ki pravi, da povzroča bolniku, ki je noč prebil dokaj mimo. dihanje vedno večje težkoče Telesne m-o-%! vidno pešajo, bitje žile narašča, pritisk krvi pa popušča Osebni zdravnik maršala Joffra ie v razgovoru z novinarji izjavil, da lahko nastopi katastrofa rea,k trenutek, da pa glede na izredno odpornost sivolasega maršala lahko traja smrtna borba tu<l*. še v<-5 dni. Predsednik rooublike in vlada si pust na vsako uro poro«-ati o stanju bolnika F- '.d bolnico so stalno zbrane velike množ'co. ki nestrpno pričakujejo poroéi!. Vsa Fr.inelia j': pod litisom vesti o neizogibni -:nrt: velikega vojskovodje
PkocUdid. 31. decembra. M. N j \*cf kralj A'.eksa der. ki ga jc zelo dirnilo kritično stanje maršala Joffra. je odredil našemu no» slaniku v Parzu g. Snalajkoviču, naj izrazi maršalu najlepše želje in simoatiie našega kralja. Prav tako jc izrazi Nj. Vel. kraM željo, da ga stalno obveščajo o zdravstve» nem stanju maršala.
Katastrofalen potres v Italiji
Xapiilj, 31. decembra p. V provinci Are-lino, kjer je divjal nedavno močan potres, je bil davi zopet potres, ki je znatno poškodoval mesti Baralija in Voltila. Porušenih j-^ večje število hiš in je na več krajih izbruhnil požar, ki so ga, g-asilci komaj omejili.
Vremenska napoved
/ajjreb ka vremenska napoved za dane«:
Sprem« ulj ivo, precejšnja oblačnost, zmerna ten Paratura. — Situacija včerajšnjega dne: Nizek pri-tisk naprav;] mesto višje* m<2 ptftiskti. ki le?.'' nad vzhodno in zapad-no nvkpo. V splošnem je poraste! za 1 do 9 mtn največ v južnem Prhnorju. naimar' v Sloveniji. Temperature so ostale nespremenjene, sii pa so nekaj porasle in sicer samo na vzh du. Drugod pa so padle, in s'ccr od 1 ci o 7 stopinj, največ v Liki in v Gorskem Kotarju.
Dunajska vremenska napoved ra danes: Zahodni vetrovi, megleno, padanje temperature. V severnih Alpah neurja, od časa do časa padavine, zlasti v južnih A!p»h.
Novoletna zahvala In priporočilo naši domači podjetnosti.
Ko smo pravkar zaključili poslovno loto in ko stopamo s to moòno obrtno, trgovsko in industrijsko revijo Slovenije - z novoletno številko »Jutra« pred domačo in mednarodno javnost, bo lahko ™k po obsegu in po ogromni nasi nakladi ocenil »Jutro* ne samo kot odličnega predstavnika slovenskih novinJ, temveč tudi kot uspešnega pomočnika naše domače industrije, trgovine m obrti. Inserentom, ki izkazujejo to svoje spoznanje s tako mnogoštevilnimi naročili, se najvljudnejše zahvaljujemo za zaupanje, ker so si izbrali »Jutro« za svoje glavno
^ZaTedamo'sé, da se to ni zgodilo zgolj .'aradi lista, temveč še bolj zaradi dejstva da se ne da več prekriti, da je »Jutro« najmočnejši slovenski dnevnik po številu svojih stalnih naročnikov, kakor indi po svoji dnevni nakladi m pa. da je dnevnik pretežne večine našega obrtništva, kar mu je dalo silno privlačnost za najširše trgovske kroge, ki so si izbrali U list za svoje inserate.
Vsa priznanja za uspehe iz domovine in inozemstva nas veselijo najbolj zaradi tega ker smo mogli ne samo ogromnem« številu čitateijev, temveč tudi naši obrti, trgovini in industriji, torej našemu splošnemu narodnemu gospodarstvu, koristiti v veliki meri. Tudi v novem letu bomo storili vse, da ostane pri tem in da sé to še poveča.
Tako bodo naši pridobitnimi stalno obveščeni o stanju naših naročnikov. o stanju kolportaže in dnevnih naklad, ker se zavedamo, da trgovec brez teh točnih podatkov ne more presojati vrednosti in cene oglasov, ki so zanj blago, ki ga mora kupovati. Inserente bomo opozorili tudi na izredne reklamne prilike, ki jih bo nodi!» »Jutro« tekom leta.
Skroeli pa bomo sploh, da se v najširših krogih dvigne zanimanje za pridobitve in izdelke naše domače podjetnosti.
Ponovna zahvala za zaunanie vsem inserentom, mnogo uspehov pa naši obrti,
trgovjai in industriji v novem letu*
Oglasni oddelek „JUTRA44
Politična bilanca 1.1930.
Nani kraji in
Ob prihodu novega komandanta dravske
divizije
Ljubljana, 31. drcembra.
V petek ofo 20. bo prispel v L ubljano novi komandant dravske divizije gene» ral Bogoljub Ilič. Na kolodvoru :a bodo sprejeli komandant mesta g. general Dra» gomir Pupovič, načeln k štaba g polkov» nik Todor Miličevič, g. podpolkc nik kolovic in adjutant 40. pešpuika g Kapetan Živo j in Stanuj e vie.
G. genera! Bogoljub Hlč Je er n naj»
«glednejàih generalov naše vojske je bi! ▼os čas vojne za naše osvobojenje n uedi» ajenje na frontah. Rodil se je 18J- v Po» iarevcu, 1. 1900. je priše! kot po rx>r. iz nižje vojne akademije, višjo vojno kadmi» jo pa je dovršil 1905 in je 1910. stopil v prpravo za generaištab. Balkanske vojske ®e je udeležil pri štabu (II arm je '"o stra» ini poti preko Albanije je sodelov v bit« k: »s osvojitev Lješa ob Jadranske n mor» )u. V Albaniji je ostal do ! 1913. p"em pa kot načelnik dobrovoljskega odreda sodelo». ▼al v arb.sko*bolgarski vojni, L 1914 pa je
prišel v generalni štab ter postal pomočnik načelnika generalnega štaba kosovske ar» m jske oblasti. V svetovni vojni se je udele» žil najtežjih bitk, tako je bil načelnik ju» naškega krajinskega odreda. Po umiku je baš ta odred posebno junaško sodeloval v protinapadu druge armije vojvode Stepe pri Leskovcu. Tudi pozneje je ta odred nešte» tokrat izkazal svoje junaštvo, ko se je boril na dve strani proti Nemcem in proti Bolga» rom. Ko je po najhujš h borbah g. Ilič prišel na Krf, je postal načelnik štaba ko» n'eniske divizije in je sodeloval 1 1916. s to divizijo v bitkah pri Bitolju, konec iste» ga leta pa je postal načelnik štaba vardar» ske div zije, ki se je pozneje spremenila v juooslovensko devizijo. Ta divizija se je iz» kazala v mnogih hudih bitkah, ker so b li njeni člani od prvega do zadnjega prežeti velike jugoslovenske deje. Konec 1. 1919. je bil štab jugoslovenske divizije premeščen n« Cetinje. kjer je formiral zetsko divi» zijsko oblast. Iz Cetinja je bil premeščen g. Ilič za pomočnika načel, štaba patiške di» vizijske oblasti v Subot ci. 1921 za pomoč» nika načelnika štaba II. armijske oblasti v Sarajevo, potem pa v Skoplju za nač štaba armijske oblasti L 1923 je bil komandant 21 pešpolka češkoslovaškega, potem načel» nik štaba armjske oblasti v Novem Sadu. I. 1924 je bil poslan na Češkoslovaško, kjer je ostal 7 mesecev Ko se ie vrnil je bil najprej dodeljen generalnemu štabu, po» tem je postal načelnik štabn novoformrane armvjske oblasti v Nišu. 1928 pa je prišel v Zagreb kot komandant I konieniške di« vizije V Zagrebu je bil nedavno imenovan «a komandanta zetske div oblasti a še pre» den je nastop?! to mesto je post*' kom^n« dant dravske divizije Že od 1 1923 deluje tud kot član komisije za ureditev obmej» nih vprašanj z Bolgarijo
Novi komandant dravske divizije poma že 9 let vsak košček Slovenije Do Sloveni» je in njenih prebivalcev ima g. genezi ve» like simpatije prav tako pa ie tudi Drav» ska banovna vesela novega komandanta svoje divizije G general ie deloval še po» vsod usnešno in plodonosno njegova go« spa soproga na je znana delavka na kul» turnem jvM'u in je nosebno vn»*to delava» la v Zagrebu v vseh ženskih in humanitnr» nih organiz jah Da bo sodelovanie nove» S" komandanta dravske d'viriie uspešno, je pri njegovih vsetransk h vrl H a h in s-po» sobnocf:h gotovo, želimo pa tudi 17 srca. da bi bil med nami srečen in zadovoljen.
Nasi rojaki v Chicap proslavljajo uedinjenje
Juguslovenska kolonija * Chicagu fe pro» •lavila ( ve! k im oduàevljenjem prsznik a ed njenja. Cerkvena proslava je bila « kfl« toiiéki in pravoslavni cerkvi, zvečer ps je bila svečana proslava v eni o<i največjih dvoran tega velikega mesta Proslavi jf pri» •ostve alo nad 6000 naših rojakov m uno» go njihovih prijateljev Rekorden ob ?k te proslave je razviden že iz slike in sploh
na svetu ne bo	primero», da bi se
rrzmeroma majhne kolonije lahko izkazale s tako velikimi nrired tvami Koncertni del je izvedle 600 članov jugoslovenskih kul» t ;h društev Udeleženci proslave so z velikim navd. ""tijeni sprejeli udanoNtni br» zc!"	Vel. kralju, prisrčno pa so po»
zdravljai tudi našega generalnega konzu» la " Kolcmbatovióa.
Janko Stare 60-Ietmk
Kamnik. 30. des. Pred dnevi )e slav* v ožjem rodbinskem fcroru »vo4o öffletnk» g. Janko Stsye. <5a*vcm irroravi*cM » pofce^u, jwdosn te Doba pri Kamnika.
Za svoja leta še izredno zdrav in čil se fjvahno udejstvuje vsepovsod. Dalj časa fe že podstarosta sokolskega društva Kamnik, tudi v drugih orgamzacjjah sa najdemo; takjo je predsednik društva državnih nameščencev za kamniško okrožje, občinski odbornik in član upravnega odbora Mesitne hranilnice v Kamniku itd.
Za časa službovanja v raznih krajih je bil povsod član narodnih diuStev. talco ga nasjdemo v letu 1906. v Krškem ko* predsednika tamošnjega zabavnega društva. V Krškem je bfl tudi redni član Sokola, esà-
oovrteD Narodne čitalnice ter San podružnic« sv. Cirila in Metoda. Leta 1908. je postal član Nanodne čitalnice na Vidrmt ko je pa bri premeščen v Velike Lašče leta 1909., je hs| tudi blagajnik tamošnjega Sokola Po premestitvi v Mursko Soboto se je zopet z vso vnemo poprijel narodnega dela in sscer v Stokohi in Narodni čitalnici. Z odlokom dež. vlade je bil imenovan članom stanovanjske komisije v Murski Soboti kot wstopnik najemnikov. Leta 1921. pa le bÜ poslwodja pri občinskem sodišču za pobijanje draginje v Murski Soboti. Sedal biva v Kamniku, kjer si je zgradiä svoj dom.
Tudi ni M pridružujemo vsem čestitkami
Jubilej zaslužnega obrtnika in narodnjaka
Slov. Bistrica. 31. decembra.
Trojni Jubilej je v krogu svojih obrtniških tovarišev, znancev in prijateljev obhajal nedavno gosp. Ivan Gumzej, ugledni s!o-venjebistriški mešCan in ključavničarski mojster. Dosesel je 50 let starosti, obenem pa obhaja 251etnico kot samostojni mojster in 521etnico svoje obrti, ki jo je v Slov. Bistrici osnoval njegov pokojni oče.
Ključavničarstva se je izučil pri očetu t Slov. Bistrici, nato pa je nad 5 let služil kot pomočnik v Braslovčah, v Gradcu ;n v Steyer-u. Potem ko je odslužil svoj triletnt vojaški rok, se je ob novem letu 1905. osamosvojil in prevzel delavnico po svojem očetu. Iz skromnih početkov je z neumorno pridnostjo in delavnostjo tekom časa ustvaril največjo in najbolje urejeno obrtniško delavnico v celem okraju. Za slovenske obrtnike 90 bili takrat pri nas težki časi. Obrtništvo je bilo večinoma ponemčeno, splošno obrtno zadrugo, občino in odločilne denarne zavode so držali Nemci v svojih rokah. Vendar se je Ivanu Gumzeju in nekaterim drugim odločnim Slovencem posrečilo, da so že leta 1908. uspešno naskočili prvo nem»
ško trdnjavo — skupno obrtno zadrugo. Pri
volitvah so dosegli absolutno večino in njihov voditelj Gunizej je postal prvi slovenski načelnik zadruge. Sam je prevzel vodstvo zadružne pisarne in uvedel takoj čisto slovensko uradovanje. V nemški kroniki izza te dobe se nacijonalno - šovinistični pisec bridko pritožuje nad Gumzejevim početjem in poziva Nemce na od[>or proti grozeči slovanski nevarnosti. Gumzejevi najzvestojši narodni sodelavci v tej dobi so bili K. Pod-hraški, Ivan in Martin Ojcinger, K. Stunan, Fr. Cvahte ter pokojna Hiuko Gril in J. Vrečko.
S prvim uspehom se zavedna peščica naših obrtnikov ni zadovoljila. Že leta l'J09. jih vidimo v boju pri občinskih volitvah in v naslednji volilni perijoili leta 1912. so resno ogrožali nemško gospodo na magistratu. V tretjem volilnem razredu jim je manjkal le 1 glas, v drugem za 2 glasa do zmage.
17. avgusta 1918 se je na pobudo gfi. I. Gumzeja in takratnega odvetniškega kandidata dr. Ravnika ustanovilo Sokolsko eru-štvo. Dasi so Nemci potrgali vse lepake, ki so naznanjali ustanovni občni zbor v sedanjem hotelu »Beograd« in čeravno je mestna policija takrat snela raz poslopje hotela ce-
lo slovensko zastavo, se naši vrli narodnjaki niso plašili in so zborovanje uspešno zaključili.
Krožek zavednih ljudi se Je odsihmal stalno širil in že naslednjega leta dne 1. maja je lepa četa slovenskih obrtnikov in meščanov pod vodstvom I. Gumzeja, dr. Ravnika in domačina dr. Goričana — sedanjega celjskega župana priredila propagandni izlet v Laporje, na Videž in na Cigonco. S slovensko zastavo, ki je bila morda slučajno obrnjena na >srbsko plat« in z godbo na čelu so se vrnili skozi ponemčeno mesto v edino narodno gostilno Petra Novaka. Ta izlet je bil ob početku vojne nekaj mesecev ka sneje usoden skoraj vsem udeležencem, ki so jih odvedli v graške zapore. — Tudi I. Gumzej, ki je inorai takoj ob prvi mobilizaciji k vojakom, je bil zaradi veleizdaje poklican pred vojno sodišče, kjer je jedva ušel najhujšemu. Do konca vojne je prenašal nato svoj >P. v.« in neznosne šikane na najhujših bojiščih.
Ob prevratu najdemo Jubilanta v prvih vrstah jugoslovensko mislečih meščanov. Z dr. Reisinanom je uspešno sodeloval v Narodnem svetu in je bil imenovan tudi v ge-rentski sosvet mestne občine in Okrajne hranilnice. Od takrat je bil vedno med prvin» na listi bivše SDS izvoljen v občinski odboi. Leta 1923. je bil tudi podžupan in obrtniški kandidat pri državnozborskih volitvah. Istega leta je daroval tukajšnjemu Sokolu dragocen naraščajski prapor, ki je izmed najlepših v mariborski župi in ki je še danes v ponos društvu. — Naprednemu obrtniku, značajnemu sokolskemu delavcu in dobrotniku ter zavednemu narodnjaku želimo, tla bi še mnoga leta deloval v korist vst*_'a mesta v smeri, ki si jo je začrtal že pred 25 leti.
Dr. Rudolf Ravnik, Maribor.
Spodnjemu Rožu na Koroškem za novo leto
V Spodnjem Rožu na Koioškem kraljujejo v soseščini starega, častitljivega očaka Obirja med drugimi goiskmu veftkam tudi tenuiozeieiu Macen, pod njim pa sc ponižno skrivajo dščne, večino hiadne Rute Na desnem bregu deroče Drave leii zeleni log s čarobn.m, večnoiepmi vrbjem, na zeieirih Vrbenj.a<h m rumenih Dobjah. V vsej svoji naravni krasoti m divota ležijo tu celokupnemu slovonskemu narodu do-broznane, prijazne Giinje s sosednjmw ena-kodičnimi vasicam;, la so b.le v Va>lvazor-jevih časih središče Spodnjtga Roža, kje* od pamtiveka žiivijo pridni, dobri in pošteni kmetje in delavci, ki z odkrito, iskreno ljubeznijo visijo na slovenski domači grudi.
Snažno In čedno urejena hišna tn gospodarska poslopja z nučno šolo in belo cerkvijo v sredi vasi Colin je in z dičrwm ga-srimm domom ob vašfki oesti pnčajo o marfiivosöi, sai agi in varčnost» preprijaznÜJ go-itoljuihnih Giinjčanov ta okoličanov.
(ìlwue so sestavni del pofatočne občine Medborovnica. K tej oočirn spadaio vasi Resiuica. Medborovnica, Otiovca» Trata, Vešča. Kajže, Zdovlje tudi Zatioiie in Loka. Iz Borovelj pridemo po zložni vozni cesö v severozahodn smeri v Med borovnico, ki leži med dvema Borovnicama, izmed katerih prihaja ena med Resnico m Borovnico, druga pa med Medborovnico in Otrovco v v valovito Dravo.
2e od patrvtiveka stamijej-o po teh vaseh in po celem krasnem Spodnjem Rožu slovenski kmetje in delava, ki tudi nosijo imena pristno slovenskega izvora. Medved, Repičnik, Lazar, Jug, Cežin, Tooej, Ceber Kopajmk, Pfeznik, Pritmk, čemer. Klobčič. Breznnkar, Magedm, Fric. Kramar. Dremež. Knežnrik. Goričnik, Kranjčič, ZabJa-čan. Doviak. S^ttč, R bč. Partirne). Tratn-fk, Türk, Petrič, Lsdinjak, Otrovč-njak (na Otrovici). Cepič, Strugar, Travnik. Ravnik. Tomažič, Vah. Sodija, Rožan. Rebernik. Omkovec itd. so v teh vaseh domača hišna imena, ki jim pravični imeno-
rtovec ne more od Teka ti slovenskega koren a, odnosno porekla.
Premnoge stare stebre koroškega Slovenstva je »a ghnjskem pokopališču zagrnila slovenska domača gruda. Strohneh bodo njihovi zemeljski ostanki, njih duh pa bo na vekov veke plaval v sinjih višavah nad d vili m Sp dnjrm Rožom in ga b'ago-slavljal, da ostane neomajen m neizprosen čuvar staroslavnih domačih šeg un navad v boroi za okrnjene pravice slovenskega materinega jezika v šolah, uradih m ja'vnem ri v! j en ju.
Zlata slovenska materina beseda! Nepo-
zabliena slovenska rojstna in domača hiša! Ostani nam v neizbrisnem, večnem spominu neša slwenska domača gruda. Ohranimo v trajnem spominu naše srčnodohre slovenske stariše, učitelne, prijatelje in znance. Večna slava vsem koroškim slovanskim narodnim borcem za našo Gospo-sveto!
Srečno hi vesefo novo irto ceiemn Spodnjemu Rožu!
Pri pomanjkanja teka, kislem vipe-
havanju, e.abem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefo-va voda« telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova voda« obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceiijskih trgovinah.
Zagorje se modernizira
Pravzaprav se modern zirajo Toplice, ker tu je žarišče premogovne industrije za» gorske občine. S širokot;rno progo od po» stuic do separacije je v zvezi poleg drugih d ' ' idi preureditev senaracije. Ob njej so dogradil1 dva bunkerja. Slika nam kaže bun er na južni strani "eoaracje. Temelji stoje 5.70, odnosno 4.20 m globoko na živi sk°li. Visok je 19.5 m in je v notranjosti razdeljen na pet oddelkov, kamor prav se» daj ustavljajo potrebne stroje za rešetanje premoga, ki «?a bodo zajemalke avtoma» tično dvignile na rešeta "ri vrhu, s tem bo pa tudi sortiranje odpravljeno. Vsak odde» lei ima spodaj odprtino za spuščanje pre» iro«a v vagone ia avtomatčnih tehtnicah. Z no -im bunkerjem odpadejo takozvani
Zimsho zalogo izgotovljc nih oblačit za gospode, deche in otrohe odprodajamo zaradi pozne sezone po znatno znižanih cenah, — Znano največja izbira, priznano dobro blago, har najbolj solidna postrežba» — J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta št• IZ«
17886
•šttrd«, veliki idezni Hjakt. «kori katere se usiplje opran in sortiran premog v pod»
staritene v*sončke. NK več n« bo treba zmrzovati sčtircarjem«, ki so posimi mnogo trpeli.


Vaše geslo na] bo: Z zabavo in smehom v novo leto!
Zato danes ob S^ 7* i»
k premieri vesele filmske operete nenadkriljlvega dunajskega fatrmor^
nar na
Sodelujejo: Georg Alexander, Lydia Pollmann, Karl Ziegler, komorni
pevec, ter najodličnejši člani dunajskega državnega gledališča Han» Moser, Hugo in Hans Thimig itd. Kot dopolnilo: »liki miška v zvočni humoreski »Čarobne paštete«.
Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. urei
Elitni kino Matica
Telefon 2124.

Raihenburški kovaški mojster Pepi Župane
ki so ca pokopa*
preteklo nedeljo, je bri prav popularna oseba. Slika nam ga kaže pri izvrševanj« obrti, ki jo je spretno in marljivo vtŠ3 navzlic obilni telesni teži. Tehtal je 130 kg
Slovensko kulturno društvo »Triglava v Kragujevcu
deluje že tri leta z velikim uspehom ter ima tudi noj oder. ki m -mu manjka raznih pripor
Ali poznale „Našo dobo"?
Izdaja jo konzorcij »Jutra« — T lota 1931 kot mesečnik.
Nje naloga je, da informira izobra lenca o perečih problemih sodobnosti
»Naša doba« prinaša načelne članke • naših domačih kulturno - političnih vprašanjih, o mednarodnih političnih problemih, o vprašanjih sodobnega svetovnega nazora, kritična razmotri-vanja iz filozofije, sociologije, prava narodnega gospodarstva, iz seksualne ga življenja itd.
Članki so spisani tako, da jih raz ume vsak pozoren, inteligenten cita-telj.
V	lanskem letniku je priobčila več nego 70 razprav in člankov ter obilo krajšega informativnega gradiva, pre gledov, polemike itd.
Sotrndniki »Naše dobe« so med dru gimi: dr. Bohinjec, prof. Brodar, dr Čermelj, dr. Fr. Goršič, univ. prof. dr llešic, dr. Aleksije Jelačic, dr. VI Knaflič, dr. Ivan Lah, Anton Lajovic univ. prof. dr. Lapajne, univ. prof. A Mak lesov, univ. prof. dr. A. Melik, univ. prof. dr. Albin Ogris, univ. prof dr. Karel Ozvald, Albin Prepeluh, dr Makso Kobič. dr. Jože Rus, dr. Božo Škerlj, univ. prof. dr. Gjorje Tasié, Fi lip Uratnik, univ. prof. dr. Milan Vid mar, ing. agr. S. Vereščak, dr. Bogu mil Vošnjak itd.
»Naša doba« je svobodnemu izobra Sencu potreben kažipot v problematiki sedanjega časa.
»Naša doba« je potrebna kot kritič na opozicija zoper siceršnjo enostra-nost idejnega življenja na Slovenskem.
»Naša doba«; ni ozkogledno glasilo vnaprejšnjih doktrin, marveč je časopis za diskusijo o vprašanjih, ki morajo vsakogar zanimati in za katerih reševanje ali nereševanje je narodu odgovorna vsa njegova inteligenca.
»Naša doba« se bo uspešno razvijala samo tedaj, če bo imela zadostno število naročnikov.
Zanimajte se za to revijo, zahtevajte številko na ogled, odločite se in jo naročite !
Četrtletno 30 Din — all je to žrtev? Ali je to nemogoče?
»Naša doba« apelira na vse kulturno cavedne naročnike »Jutra«:
V	novem letu 1931 podprite In naro-èite revijo »Naša doba«.
Naslov uprav«: Knafljeva ulica 4.
TZ
„ Nova ©venska knjiga!
Tarifi Fr, Kaafllčs
TRI ROŽE
'■>: ivfcar izšla.
/elezanimive zgodb« znanega to
ljubljenega pripovednika.
Dobite Jo v upravi »Jutra« ta v ih knjigarnah. Jena Din 30.—.
1?
Kaka - naša najmlajša sokolska postojanka
Krško, 30. decembra.
* marsikje širom naše domovine, ta« proniknila sokolska ideja tudi v kr» eraj. Zlasti zmagovito prodira na Kr» ~ e.	. .edavno ustanovljenemu dru«
šM r Cerkljah ob Krki. ob vzhodnem ro» bi; -škega polja, se je pridružilo tudi na > i nern robu. tam kjer se začne dvigati pruazno vinorodno dolenjsko gričevje, na Raki, novo sokolsko društvo. Živa vera v okolstvo in tem v boljšo bodočnost na» ie-oa aroda je dvignila i-.nošnje ljudstvo
V	nedeljo 21. t. m. smo z avtobusom drčali iz Krškega mimo Leskooca proti Ra» ki. Vedno ..«.že, vedno srliteje je rohnel motor že je stal pred nami znameniti ra» šk; «rad v vsem svojem veličastju.
To moijo" «j zidovje, nekdanja trdnjava.
ornpnia že v kostanieviški ustanovni 1?» st ni iz let? 1218. Leta 1316 je bila trdnjava že v posesti raških gospodov ter je dolgo d_ V> '.JO W jubovala vsem sovražn:kom. Vzdiža?'" pa ni mogla krepkega, organizira» ne*a n^oora n tših kmečkih pradedov, ki so
Wa 1j!5 icijub srditi obrambi zavzeli požgali in porušili do tal. šele leta 1576 se ?" dv'rtn:l na njenih razvalinah nov grad. tak ka':ršen je še dandanašnji. A. kakor vse tuje, je "ometel čas tudi našemu naro» du tuje gospodarje in njegovih prostorih s? danes glasi naša lepa slovenska beseda.
;e sedan ji lastnik g. a rane Drnovšek, zrina rodna korenina.
V	prostorni šolski sobi so se zbirali novi ScAofi in Sokolice. Naštel sem jih 124. pa so še prihajali. Bilo jih je že do 150, kakor so mi pravili pozneje. Skoro bi bila pro« stoma soba pretesna, toliko jih je bilo. Nad vse časten je bil obisk kmečkih fan» tov, a. so v trumi zavzeli del »obe. Poleg zastopnika zagrebške sokolske ž upe br Cerjiiki, sem med navzočimi opazil banske» sf* svetnika br. Jožka Pfeiferja, odposlan» itv v>kokrv in Sokolic iz Krškega, polno» številen učiteljski zbor itd.
Nekaj minut po 15. je otvoril občni rboT ag ri predsednik pripravljalnega odbora br. Lado Kraker, tamošnji učitelj. Z izbra» oim: besedami se je zahvalil za tako ogrom» no udeležbo in pozdravil zastopnika župe. kakor ostale brate in sestre Za njim je temperamentno govoril o pomenu in nam» nu Sokolstva starešina sokolskega društv* iz Krškega in zastoonik župe br. dr Cerjak S pravicami in dolžnostmi članstva je na» vroče seznanil predsednik pripravljalnega odbora, nakar se je izvršila volitev oprave in po bili soglasno izvoljeni naslednji brat» : * sestre: Lado Kraker. starešina, Franc L>r^ov?ek, podstarešina, Albin PVhan. taj» nfk. Zinka PerSrč. prosvetarica. Artač Sil» ▼ester. načelnik, Mira Kraker načelnica, ▼
odbor po br. F. Cenič, K- Humek, M. Sto*
janovič, Z. Gabrič, Malenšek in J. Bon st
Z navdušenjem je bila sprejeta brzoiavka: S- -ezu Sokola kraljevine Jugoslavije. Beo» grad. Prilikom ustanovitve sokolskega dru» štva Raka — sokolski Zdravo! S tem je bil
ofHjehrl del zbora končan In Je predsednik
br. Kraker za'.!jučil uspeli občni zbor.
Težko je bilo slovo od naših najmlajših br tov in sester, upamo pa. da ne bo dolgo ko bomo z-. >>!i noročati o prvih uspehih naših rašh. n Sokolov. — D. B.
„Rajska dolina" Slovencev v Ameriki
Kako je nastala in propadla Slo ven na« v Kaliforniji, ki jo je ustano ska katoliška kolonija »Rajska doli-vil duhovnik Peter Josip Jeram
Zadnje desetletje preteklega stoletja je nastala in propadla v Kaliforniji (Amerika) kolonija Slovencev ki jo je ustanovil duhovnik P. J. Jeram in ki naj bi obsegala do 400 družin. Komaj je bila kolonija delno naseljena, je začela tudi propadati. Ko je utonil že njen »absolutni gospodar« Rev. Jeram, se je razšla tudi kolonija naših izseljencev, ki so izgubili v Rajski dolini lepe tisočake. Rajska dolina je tragičen odlomek iz zgodovine naših izseljencev v Ameriki. Pokrenil in vodil v propast jo je duhovnik
P. Josip Jeram lz Smol je ve
pri Železnikih na Gorenjskem. Kdaj je prišel v Ameriko, ni znano. Bil je zelo inteligenten. delaven in skoz in skozi kupčij-ski človek. Bil je eden prvih ameriških Slovencev, ki je sestavil slovensko-angle-ško slovnico in začel sestavljati obširen slovensko-acgleški slovar. Kot kaže vse njegovo delovanje — v kolikor je znanega — je bil Jeram bolj trgovec, in v kupčijah odločen, diktatorski in prebrisan. Zdi se, da ga je vsega prevzela ameriška strast po naglici, denarju in — originalnosti. Le tako je mogel priti na misel, ustanoviti v Kaliforniji v kraju, neprimernem za kolonizacijo, snovo slovensko katoliško domovino«. Kljub smelosti, ki je potrebna za tako akcijo in ki jo je Jeram tudi imel, je kolonija po enem letu obstoja propadla. »Načrt za delovanje za duševni blagor
tukajšnjih Slovencev«.
Misel na nesrečno Rajsko dolino ga je zgrabila bržkone leta 1895. V duhovniku Josipu Buhu, k) je bi) tedaj na Towerju (Minnes30ta) urednik katoliškega časopisa »Amerikanski Slovenec«, je imel dobrega pomočnika, zakaj po njegovem listu je informiral ameriške Slovence o svoji veliki akciji, ter jih pridobival zanjo. S tem urednikom se je i 1893. pogajal za natis svoje slovensko-angleške slovnice. Da pokažemo njegov trgovski značaj, naj citiramo nekaj stavkov iz pisma, ki ga je pisal glede tega natisa uredniku Buhu: »Gospod generalvikarij! Blagovolite mi za delo plačati, kot ste obljubili, ali pa mi je vrnite. Potem, ko ml plačate smete pre-narediti, kar Vam ljubo, in kakor veste ln znate. Prosim Vas pa, ne imejte naših Slovencev za bolj zabite kot so Nemci.« Zmenila sta se nazadnje za 100 dolai-jev honorarja in 25 izvodov knjige.
24. julija 1895 pa piše istemu iz San Fransisca v Kaliforniji: »Prav željno pričakujem vrnitve našega mil. g. nadvladike. Koj ko se vrnejo predložil jim bom načrt za delovanje za duševni blagor tukajšnjih Slovanov. Kar pa se tiče Slovencev, napel bom vse sile. da jih spravim lz mesta ven na deželo; da ustanovijo slovensko naselbino, denn; der Teufel holt sie mir noch alle, falls sie weiter 2—3 Jahre in der Stadt bleiben.« Itd.
Načrt ta začetek akcije.
2e Jeseni leta 1895. je začel Jeram z uresničevanjem svojega velikega načrta. Nameraval je ustanoviti veliko katoliško kolonijo Slovencev v Eden Valleyu v severnem delu Kalifornije (okraj Mendoci-no), kakih 100 milj (nekako 160 km) od San Francisca. Kraj, ki naj bi postal Slovencem »rajska« dolina, je bil hribovit in primeren kvečjemu za živinorejo, nikakor pa ne za farmanje in še manj za sadjerejo. Do prve železniške postaje bi imeli okrog SO km.
In 10.000 akrov (okrog 5 do 6 tisoč hektarov) tega sveta je kupil Jeram na svojo pest od Bank of Ukiah. Zavezal se je plačati 75.000 dolarjev za zemljišče z živino in orodjem vred. Za prevzem je bilo treba položiti 25.000 dolarjev na roko, 50.000 dolarjev pa je bilo vknjiženih kot dolg na posestvu, ki ga je bilo le eno dvajsetino ravnine za polje, vse drugo pa Je bilo gričevje in hribovje z gozdovi.
Ko si je Jeram zasigural zemljo. Je Sel na delo, da pridobi potrebni denar od slovenskih naseljencev v obliki delnic, ki so bile po dolarju. »Amerikanski Slovenec« mu je pomagal, priobčeval Jeramove vabljive članke ter pozival na kupovanje delnic za
»slov katoliško kolonijo Rajsko dolino«.
In naseljenci, ki so odšli v Ameriko s predstavo, da gredo v raj in so zdaj zagledali navdušena vabila v Rajsko dolino, so kupovali delnice. Nekateri kar na debelo. Neki Štefan Pavlišič je kupil delnic za 700 dolarjev, Martin Konda (kasnejši ustanovnik slovenskega tednika v Pueblu, Col. -Glasa svobode«) jih je kupil za 300 dolarjev, drugi za 200 150, 100 dolarjev, revnejši za 5 in 3 dolarje Ni dvoma, da je znal Jeram dobro govoriti, da so mu izseljenci zaupali take vsote težko prislužene-ga denarja, že ime J>Rajska« dolina je mikalo.
2e v pol leta Je nabral Jeram toliko denarja. da je 20. februarja 1896 sklenil kupčijo. Brž ko je sklenil kupčijo, je povišal ceno delnicam za 100 % — na 2 dolarja. Akcija je cvetela . »Bogu bodi hvala, da ie reč že skoraj dovršena. Srčna hvala pa tudi Tebi mili »Amerikanski Slovenec« in vsem ljubim rojakom po širni Ameriki za možato in blago pomoč« — je pisal Jeram v »Amerikanskem Slovencu«. In delal je z naglico, potoval iz kraja v kraj, imel povsod svoje »lokalne agente«, organiziral ekspedicije. uradoval po hotelih tu in tam, uradoval celo na vlakih.
Koncem februarja 1896 je bilo že 53 oseb v Eiden Valleyu. Toda Jeramov načrt Je bil: 440 družin z 2000 dušami. V marcu in a,prilu se je kolonija pomnožila na 200 oseb. Ameriška javnost je zvedela za Rajsko dolino po kalifornijskih angleških listih in »San Francisco Chronicle« je naselbino napadel, češ. da so slovenski katoličani, ki so prišli v Eden Valley, divje ljudstvo, kajti že ob prihodu v Ameriko so imeli v eni roki bodalo, v drugi dina-mitno patrono. Tudi politične nevarni lahko postanejo. Jeram Je Sel nad urednika in ta Je v listu glavne laži preklical. Toda ti zunanji napadi niso bili tako nevarni, vse bolj nevarno in za »rajsko« dolino usodno je bilo
nezadovoljstvo med kolonisti
samimi, ki so se po prvem navdušenju streznili in se znašli v mnogih neprijetno-
stih in pomanjkanju. 2e maja istega leta piše Anton Murnik zaupno uredniku »Arne-rikanskega Slov< a« o nedobrem življenju v naselbini, upa pa še za trohico, da se utegne izboljšati. Toda — »tudi se moje mnenje nikakor ne ujema, ako pri takeni podjetju navadna amerikanska baharija igra kako vlogo«. O gospodarjih naselbine pravi, da »niso kos nalogi«. Junija pa je pisal uredniku že obupen dopis Že do tedaj je zapustilo naselbino kakih 30 mož. Murnik se pritožuje nad gospodarji (Jeram sam) in pravi: »Nezadovoljnost z na-selniškim gospodarstvom je splošna. Des-potizem vlada v taki meri, da smo kali or sužnji v starodavnih časih človeku se milo vidi, kako troši absolutni gospodar naše krvavo zaslužene novce in kako izginjajo s tolikim naporom skupaj zloženi ti sočaki. Gospodarjevi biriči pa ne samo zapovedujejo kaj in koliko smemo jesti, temveč še po svetu pisarijo baharijo prve vrste in nesramne laži, naše poštene žene pa zmerjajo s k...« — Dalje piše, da so sta novanja hlevi, da prebiva po štiri in še več družin pod eno streho, da je hrana slabša od katerekoli, da živil, kakor so krompir, fižol, riž, jajca itd., sploh ne poznajo več in potem spet udari na vso moč po samovladarstvu predsednika, ki ne ma ra sej in dela po svoje. Jeram jim je usili! pogodbo, da mora ostati v naselbino vloženi denar nedotaknjen —- petdeset let!
To dejanje »diktatorja«. »nenasitnega žrela« in »izdajalca« je zapečatilo usodo Rajske doline. Naseljenci so spoznali, da so bili osleparjeni in da so ves denar, denar bednih iskalcev domovine v tujini, vrgli proč.
In kakor je naselbina naglo zrastla, tako je naglo propadala. Kdor je imel še kaj le narja, jo je pobral kar takoj, drugi, na;-bednejši pa so garali še kako leto kot sužnji.
Ko je leta 1897. v maju Jeram utonil,
je Rajska dolina propadla do dna. Govorili so zelo, da je Jeram izvršil samomor. Toda v resnici je utonil po nesreči, ko je hotel s konjem prebresti reko Eel v bližini Rajske doline. Bilo je to 3. maja 1897. Že tri mesece pred smrtjo v vodi pa je bil prodal vse svoje osebno imetje v Rajski dolini.
Za Jeramom je ostalo zapuščeno zemljišče naselbine s 47.500 dolarji vknjiženega dolga, njegova knjižnica in rokopis besednjaka. Vse to je vzel državni administrator ter prodajal na dražbi. In rokopis prvega slovensko-angleškega slovarja je bil izgubljen. Truplo Jeramovo so našli šele dva meseca po utopljenju. Tedaj ni bilo v naselbini niti enega Slovenca več!
Za konec opravičilo in zahvala. Podatke o tej naselbini, o njenem nastanku iu propadu sem povzel po Ameriškem družinskem koledarju (za 1. 1931), ki izhaja že 17 let v Chicagu. Urejevali so ga Ivan Molek, Et-bin Kristan in zadnja leta Frank Zaitz. Ta koledar je ena najboljših rednih knjižnih publikacij naših ameriških Slovencev. Je skrbno urejevan in pišejo vanj ameriški slovenski avtorji (Zaitz, Molek, Katka in Jakob Zupančič, Anna Krasna, Jontez, Slabe, Beniger, Garden) in »starokrajski« (Se-liškar, Cerkvenik, Klopčič, Kreft, Vuk).
O Rajski dolini piše v letošnjem koledarju naš ameriški književnik in publicist Iv. Molek, ki se je mudil lani poleti v domovini. Njemu pa je dal vse glavne podatke stara slovenska ameriška korenina Matija Pogorele, ki je bil v času Rajske doline v službi pri »Amerikanskem Slovencu« in mu je urednik misijonar Buh izročil razna Jeramova in druga pisma, tičoča se tragedije Rajske doline. Tema dvema in koledarju gre hvala, da se ohrani vsaj to gradivo o delu in nedelu »nove domovine«. Ne kolega Molek ne Zaitz ne Pogorele mi, mislim, ne bodo zamerili, da sem s temile vrstami zabeležil nerajsko zadevo z Rajsko dolino tudi jaz na tem mestu. M. K.
iNGJ-WfiUQN öW'l-SöflÄ
MNJ1
mrnrn
LJUKLJRNfl
KILIIVIfcSRO UUCP 2S D
Beg iz življenja
Krško, 31. decembra.
Nesrečna Mubezen, ki ima na vesti že tolikanj mladih Ditij, ie bila vzrok tragičnemu dogodku, ki se je danes v jutro odigral poteg graščine Tunn v poslopju, kjer običajno stiskajo grozdje.
Nad ž'vlii en jem je obupal 251etni hlapec Andrej Humar, ki je bil dalj časa uslužben pri veletrgovcu g. Bonu iz Krškega. Usoda je hotela, da se je čez glavo zaljubil v neko dekle in je brio dogovorjeno, da se vzameta. Ravno danes bi morala stopiti v žup-nišče, da ju okličejo, pa je fant menda obj-pa4 nad nadlogami, ki so ga trle m kakor je sklepati iz zadnjega pisma, ki ga je nesrečnik pisal, je storil ta sklep že preje Prespal je noč pri nitih, ?e zjutraj okoK 7 z izgovorom odpravil ven m takoj nato po-žgal nekaj denarja in listin hi se s pStolo ustrelil v desno uho Poslednje pismo pa je z nožem pritrdil na vrata, kjer so ga pozneje naSH. Sam se je s poslednj.imu modmi povlekel še kak'h 50 korakov naprej proti hlevu in ie twfcii obležal. Ker se j« domačim dolga odsotnost zid eia sumljiva. so pogledati za njim in ga našli v mlaki krvi. Kofikor je bilo mogoče, so mu pomra-gaH in ga takoj odpeljali v krško bolnico- kjer se bori $ smrtjo.
Volitev miss Jugoslavije 1931
Navodila za letošnje tekmovanje — Nagrada za miss Svet bo letos
iznašala 1,250.000 Din
Drobnjalcova. V Parten je bil« 1930 z« mht Evropo izvoljen« miss Grči j«. N« k on k ur. zu za rr.m Svet 1930 v Rio de Janeiro je zasedla prvo mesto Brazilija, dočim sta si druco mesto delili miss Evropa in m ss Portugalska
Da bi naša dTŽava uspela pri tem tek» movanju, je potrebno, da bo odziv kan di» datinj v javnosti čra večji. Cim več lepo» tic se tekmovanja udeleži, tem več je na« die, da bo Jugo6liviia pri nadaljnjem tek* movanju uspela. Sodeluiejo lahko vse de» vojke cd 16 do 25 leta (poročene žene so izključene), jugoslovenske državljanke in dostojnega obnašanja Vpošlieio na i tri fotografije: eno enface. eno v profilu, a eno celotne figure (vse tr v velikost"1 do» pisnice) v priporočenem pismu kjer naj bo navrdeno: ime m prrmek lastni poklic in pokfic staršev, starost, rojstni krai 'n točen naslov bivališča Ptsmo naj se pošlie na nasov: Uredništvo »Vremeni«. B-o» grad: Sekretaru konkursa za miss Jugo» slavi ju — in to po možnosti že do 4 janu» aria 1931 K vsem lepotnim tekmovaniem potujejo izvo'ienke v spremstvu svo;e matere ali sorodnice na rsčun mednarod» nega komiteia Za miss Svet je razpisana nagrad« 1,250 000 Din. Mednarodni komi» té si je pač zistavil na'ogo, da bo z izbo» rom ra7nih tipov vseh kulturnih držav de» finirai 'enoto bele rase.
Oh sklepu mi veleva dolžnost, da xa» hvalim uglednemu uredništvu »Jutra« x» gostoljubnost.
Oton O. AmbroL
Po naročilu uredništva »Vremena« v Beogradu mi pripada prijetna dolžnost, da povabim vse mlade in lepe Slovenke k so» delovanju pn nacionalnem konkurzu za iz» volitev miss Jugoslavije 1931 sred' janu« arja v Beogradu, na katerem bo zopet iz» brana lepotica, ki bo predstavljala našo državo pri tekmovanju za evropsko lepoto
v	početku februarja v Parizu, kakor tud< na konkurzu pred ko/mopolitsko žirijo Novega sveta za miss Svet, ki se bo vršil letos v Santiagu de Chile v JužnJ Ameriki
Prirejanje lepotnih tekmovanj, ki se je tudi pri nas udomačilo, izvira iz Amerike ki prireia tekmovanje sedaj že tretjič po vseh kulturnih državah sveta, v katerih ži»
vi	bela rasa V Evropi je organizacija po» ver jena velikima pariškima listoma »Jour» nalu« in »Intransigemtu«, ki pa sta zopet v naši državi poverila organizacijo nacio» rinnega konkurza beograjskemu »Vreme» nu«.
Veiiko število lepih deklet, ki so sode» lovala pn tekmovanjih, je bilo angažiranih za film ali gledališče, a mnoge so se sreč» no poročile Službeno izv »1'tev kraliice le» pote izvršuje za našo državo posebna ži» ri ja v Beogradu, k: jo tvorijo po en nri» znan književn;k slikar, kipar, vseučiliški profesor umetnostne zgodovine in svetski novinar Vsak član žiri e oceniuie po toč» kah. posebej za lice figuro m nacionalno karakteristiko, ktr se vse sumira "n del' s številom članov žirije Kakor zmano. je bi« la 1929 izvoliena za m'ss Jugoslavije gdč Stanislava Matijevičeva, a 1930 gdč. Cece
V upanju na boljše leto
^tro\ večeri Večer, ua katerem se poslavlja &ta» leto, sivi ueda in se prisu» če med splošnim rajanjem m veseljem na svet mlado d:te, ki ga pozdravlja vse, ž.vi in diha s frenetičnim aplavzom. Nocojšnji večer je večer radosti in -»rijetne razposa» jenosti. Vs »-živi v pričakovanju boljših dni. brez hudih »krbi, kakor smo j h imeli v sivih «re.—..a dneh Nocoj se družita noženirano frak in snortna obleka, v ko* zarcih se iskri vino tako za skromneža, ki si ga le redko privošči, kakor za bogat.na, ki živi vedno v izobilju
Godba udarja prav tako zapeljivo na uho mladine, kakor starih, ki postanejo no» coj poskočni, kakor da jim daje novo le» to življenskega eliksirja, ki jih dela mlade in podjetne.
Danes ne plešejo po dvoranah m gostil» nicah samo oni, ki se sicer skoro sleherni večer sučejo po plesnih šolah, marveč za» srbe pete tudi take, ki že čutijo v negah nekaj revmatizma, pa se vendarle radi raz» g bljejo, potrkajo s čevljem ob tla, dokler se ne raznežijo in se nagnejo k svojim žc» nicarn ali nekdanjim oboževankam, pa z nekako resignacijo vzklikajo: »Glej, kakor nekoč.. 1«
Po vsem svetu praznujejo nocoj Silve» strov večer. Po velikih mest h, kjer se ste» ka bogastvo, pa tudi v skromnih kočicah na deželi. Povsod se iščejo veseli ljudje, nekje pri jazz»orkestrih, ob penečem se šampanjcu, na deželi pri harmoniki in ob včasih malce k slem cvičku. Ne jedo po» vsod krapov, čemu, če pa so tudi klobase dobre.
Kaj je »Agrippa«?
Po svetovni vojni so zahtevale razmere ▼ trgovstvu silen razmah knjigovodstva. Potreba je ustvarjala celo vrsto teoretskih sistemov in forem knjigovodstva, obenem tudi celo vrsto praktičnih tehničnih pripomočkov. Od inteligence podjetnika in od vrste podjetja je odvisno, kako je organizirano knjigovodstvo in s kakšnimi pripomočki si bo olajšal delo.
Vsak strokovnjak dobro ve, da Je brez teorije slaba praksa, obe pa imata danes lasno tendenco, ki jo imenujemo neosinkro-nizem. Ta stremi 8 teoretske strani: približevati delo poslovne dobe bilanci in slednjo najhitreje izdelati ter z vidika prakse nu diti največji pregled » podrobnem poslovanju. Moderne pomožne knjigovodske knjige so dobile svoj pravi tip šele z izumom Agrrp-pe, ki jo je postavila na evropski trg Nya Aktiebolaaet Galco v Stockholmu.
Kaj je Agrippa? Knjiga, ki jo rabi ino za saldakonte debitorjev m kreditorjev, iiro-konte. skontre blaga, rimes, trat efektov, reži i e, zgubo in dobiček, in sploh za vse partikularne račune ali pošteve. Se več. Agrippa je knjiga, ki jo uporabljajo danes v vseh evropskih državah večja društva, politična. humanitarna, športna, gospodarska tn prosvetna: sploh društva, ki imajo večji krog plačujočega članstva. Agrippa je knjiga in kartoteka obenem. Vanjo knjižimo m vpisujemo kakor v vsako drugo knjigo, torej zahteva nainornialnejšo držo. A grippa p» ie kartoteka, kar pomenja. da ostane vednt» enako močna, tudi če se konti ninože. Transporti so nepotrebni, ker odlagamo popisane karte v registraturo ali v arhiv. Sako-pičenje napol uporabnih saldakontov torej odpade. Se ve? nudi Agrippe knjigovodji. Treba jo ie le odpreti in z enim pogledom vidimo vsa imena klijentov, konzumsntov ali članov. Indeks je nepotreben. Le pritisk na začetno Črko imena in cela vrsta kontov leži pred kniigovodinjo. Zapiramo in odpiramo Agrippo kakor knjigo, ki je kartoteka i vedno vidljivimi folijami in vezanimi kartami, ki pa se dajo odstraniti, le ako je nanesla potreba.
Izmed vseh izumov tehničnih pripomočkov h knjigovodstvu je gotovo danes Agrippa ona, ki je dosegla višek, ki vodi, ki je moderna in ki odgovarja prav vsem zahtevam administracije. Agrippa je torej zadnja moda. Trajna moda. ki jo je težko nadomestiti. Kdor jo je videl, si jo je že zaželel. Ne zahteva nobenega posebnega študija. nikakega špecijalnega priučevanja. Knjigovodja pristopi k Agrippi in izreče: vent. vidi. vici. Takoj je uporabna. Agrippa ne zahteva nikakega posebnega knjigovodskega sistema. Naisi vodi trgovec naiprimitiv-nejše knjigovodstvo ali pa konglomerat najrazličnejših sistemov in form. Agriopo bo rabil vedno. Tajnik in blagajnik društva, trgovec. knjigovodja, oreanizator, katerekoli vrste podjetnik, vsak bo izprevidel. da je Agrippa višek modernih knjigovodskih tehničnih priprav. Permanenten pregled, pridobitev na času. sigurnost v knjiženju, prihranek na prostoru, neomejena možnost raz-irienja. stalne dimenzije, kontrola, prihra-nek indeksa in vpisovanja vanj. stalna celota. mali stroški, najboliüi opominjev^lni sistem. zdrav« in normalna telesna drža. «o
momenti, ki dajo Jamstvo, da Je Agrtpp« dosegi« vrhunee na polju kartotečnega knjigovodstva Mirno se lahko zaenkrat izrazimo: non plus ultra.
Nezgode in izgredi
Novo mesto, 30. decombi*.
Ned? vno smo poročali o smrtni nearečf minerjs iz Kal, sedaj pa je podobno nesrečno naključje zopet zahtevalo dve žrtvi, sicer te smrtni, « vendar dokaj težki. V Plenbergu, občina Smihel, sta delavca 34-letni Anton Kralj in 221etni Janez Brulc, kopala teren za napravo vodovoda Raz» streliti sta hotela močnejšo skalo m ker se mini ni hotela ržgati, sta se ji neoprez» no približala in tam celo nekaj popnr lja>> la. Naenkrat pa je mina eksplodirala in je oba delavca vrglo visoko v zrak ter trešči« lo potem ob kamenje. Oba sta dobil« občutne poškodbe zlasti po glavi in je tudi vid v nevarnosti. Ponesrečene« so takoj od^remili v kandijsko bolnico, kjer jima je nudil prvo pomoč br. Avguštin
Do krvavega pretepa je prišlo ▼ neki fosti! ni v Stranski vasi. V gostilni »o bili 281etni Janez Pugelj iz Stranske vasi. 21 let» ni Ivan šurla iz Lukanc. 18!etni Franc Ka» stelic in njegov enako stari tovariš Alojz Štangl iz Jurne vasi Prva dva sta se za» čela naenkrat prerekati, druga dva p« sta necLčem odšla iz gostilne. Zunaj so na» en k rt t trčli skupaj in je Pugelj najprej s pestmi, potem pa z nožem navalil na Ka« stelica, mu razrezal suknjo ter ga precej ranil na glavi. Se nevarnejše rane je dobil Stangl. Ta ima ranjena tudi pljuča in je bil odpeijan v kandijsko bolnico. Prav po ne» dolžnem jo je rzkunil tudi 2°letni koč^r Franc Zupančič vi Velik'h Grosnic. Na jjoti je srečal mladeniča Jožeta Lukšiča m Janeza Rajerja. Fanta sta preklinjala na vse nretege in ju je hotel Zupančič posvs» riti..Lukšič pa je skočil domov j>o motiko ier udrihal tako dolgo no Zupančiču dokler ni ta nezavesten obležal na tleh Nezavestnega je suval in pretepal ftid' R^jer Jtupsnčič je tudi v bolnišnici, napadalci p* so že pod ključem.
Primorske novice
V kamnolomih tržaške pokrajine je bilo zaposlenih L 1929. okolš 1600 deiaveev, 7G odstotkov v Nabrežiaii» v prvi pokmci l 1930 okoii 1100, meseca sepieflibra že samo 500 in od takrat ie števiio delavstva še padla Tržaški prefekt je posredoval pri osred. vladi, da bi se nadailjevaJa dela na tržaški just palači in da bi se pričela erad-ba Kostišč v spomin v vojni padhh. V Rim« so odobrila prvi predlog aii vlada se bo posluževala svojih kamnolomov. Mnoge tv roke so docela opustile deio m vsa kraška kamnoseška industrija, ki si je bila pridobila ugled na domačih in inozemskih tržiščih, tiči v težkečah, ki iz vi/rajo, kakor povdar-ja poročiio tržaškega deželnega gospodarskega sveta, iz dolgov pr bankah, katere so bile dale za obnovo kamnolomov kapital na visoke obresti. V nabrežinskih kamnolomih je bito pred 40 leti 3500 delavcev. Prometa je bilo zadnja leta do šes-t mfiljo-nov lir.
Predsednic reSke pokraflnsJce oprave dr.
I. Bačič je izvajal k proračmm za 1931, da ntk bo na razpolago niti dovolj sredstev za kiwtje stroškov» ki so po zakona obvezni. Pokrajinski proračun je biä sestavljen z naložitvijo največjih žrtev davkoplačevalcem in s skrajnim krčenjem izdatkov. Ravnovesje je edvisno od razbremenitve s stia-ic ministrstev glede prispevkov za tri srednje šole m od opustitve vsote 150.000 Hr za vojaško letališče. Nà pa trohice upanja, da bi ministrstva temu ugodila. Dr. Bačič je omenjal, kako so po dežeU slabe in nevarne ceste ter da je zadnji čas, da bi se temeljito popravile. Toda v ta n^men fe določenih samo 150.000 ir namesto 400.000, pa še ta postavka ni sigurna, če bo treba novih utesnitev v proračuna.
Tvomice testenin v Zadru so se v zadnjih leDih dobro razvile, ker dobivajo prvine brez carine in ker smejo svoje izdelke svobodno dovažati v Trst. V zadnjem času se je dovoz, ki krči tižaškim tvornicam odjemalce. še povečal, ker so začeli izrabljati «godno konjunkturo v Zader došK rtaüian-sfci Ipekulantje. Ker oblasti to trpijo. >e je obrniJ tržaški deželni gospod« -«v- svet do ministrstva, da predre?' $r»»Vuiantom izkoriščanje ugodnosti, dovoljenih le Zadru »bo* njegovega težkega gospodarskega IKdoiii*.
0 novi osnovni in meščanski soli v Škof ji Loki
Skofja Loka, 31. decembra. 18. novembra 192S. jc krajev» šolski odbor » àkoiji Loki sktertü, eia se od posestnika g. Demšarja kupi okoli 60)0 m'-tei!«jc za zgradbo novega prosvetnega hrama. Pat mesecev pozneje, dne 10. iebr 192b. jc na predlog prosvetnega referenta t. Vinka Zahrastnika osvojö škofjeloški občinski zastop sogiusno načrt da se vpričo nuj ii & sn neodkrZijivih potreb zgradb nova, pedagoškim m gospodarskim zahtevam odgovarjajoča šoia,
S predpriprava»« *e ye stvar ztnrtekla cela 4 leoa, prav do prvih daa septembra tega teta ko je gradbenik Emil Tomažič turno započei dek> na lepi trati s krampi m lopatami. Z deli je šlo srečno šzpod rok hi ob pokopališki poti se je dvignila iz tal pono-sfta stavba, kj brez besed pove, da postine z otvoritvijo osrednja gibaina s3a kulture, etičnega napredka ki prosvstijenvrsti sw'e?a rnkol^a

t*rvcc4ic i»<-«sjopja t üodzeao naa tw m
obnijcijo prt« Steofjt Loki, stranski desn trakt je vzporeden z dohodno potjo. Notra-B)i*st stavbe bo praktično dobro urejena brez razkudja, a vendar udobna. Ves «ventar bo aov Kaxsvetìjava bo električna, kurjava cetitraJsita m spedjaß povsod vodovod
Sškoza trojna vhodna vrata pridemo preko vestibuSa a a desuo v osümviio m aa ieve v mcAčai.sfco šo:o. Tod je tucfa stopnišče v klet, kjer t>o dvoje sta;K>vanj za slugi, dvo-|e slačdsnc, d voi e kopela ti prostora za prhe, kMCiwriia i kurivom in pepelom, delavnica, oòtduica, kuhàuja, soba za kuha riet fai za živila. Prikletje se bo j pridom uporabiš aio za šoisiko kuhinjo, za morebitno gospod is ijsko àuso m d eia vasca za deška ročna deà*.
V pritličja tta J ptearnfc 2 posveeovataica, J delavnici je 2 učna razreda z vsak nad 6 m dotžme. Nusiproo vhoda je nameščena telovadnica 12.70 m X 15.40 m z giedalš-ikrm »drum bi sobama za garderobo in orodje. V prvem nadstropij je ö učilnic, sredi/» izpopolnjujejo 3 kabineti, 2 predsobi, čakaiifisca to šolska poiükJuiilka. Razdeié-tev prostora v drugem oadstropsu je sfična: t Uv-Js »ob; t izpremenebo, da Je v sredini j roče^a »-©ifica romanca za potrebe obrtne cadašjevaifie šote z obsežnim kabinetom. Vseh važnejših »kalile* jc v šoli preko 30.
Norz. rabljeno, prvotno zamišljeno povišane ostrešje sreunie so pomžaki na višino otta:trxa posiot>ja. S prihrankom se poveča stanovaajska hiša za učno osobje. Svojevrstna sta pm pročeišu Soie dva krožna prizrdka za sropndžče. Pnhraniäo se jc s tako rešitvijo dokaj na notranja izrabi prostorov. Tla bodo a parketov, deloma desk; hodniki Iz teraoo tlaka. Posebno dekorativen bo srednji dei fasade, za katero se načrt; jzdeiiUjčjo.
Načrte za imposant!» stavt» )e žzdeiai. Ini. Herman ttus; jradbena deia pa je prevzete podjetje T«*n^žfča b Ljubljane. Vsa dela imajo mti izvedena do i5. avgusta 1931., ko bo reprezentativni prosvetni hram izročen aa<monu. Stroške, preko 4 milijone dinarjev »1 bodo deirle občine Skofja Loka, Stara Loka bi Zrmnec. Obiskovale- meščanske šole iz tujih šolskih okolišev todo večanj na plačevanje šolnine.
Z najlepšo stavbo mesta bo Skofja Loka w vsa&esn pogledu pridobila; p ros vete m težnjam pa bo dan vseobči pogoj za uspe-len bi pkxiovit razmah.
Od graščine do občinske chožniee
Hrastnik, 31. decembra.
Prod kakimi 70 leti, ko je bil lastnik pre» mogokopa ita Ojstrem Dunajčan Sarg je deloval kot najagilnejši rudniški uradnik ravnatelj Viljem Ihne Ojstrško podjetje Je konkuriralo s hrastniškim rudnikom, ki je bil last Tržaške rudniške delniške druž* be. Tekmovanje je bilt> tako ostro, da se je mržnja zanesla celo med rudarje obeh pod« jet'i Ravnatelj Ihne je pri ojstrškem pod«
jetju ustvarjal vedno kaj novega, d« bi {. kosil hrstniški rudnik. Tako je nastala takrat poleg žične železnice, ki je bils prva ▼ Avstriji, še Ihnetova graščina, k je bila
f»rav modemo in udobno poslopje. Okrog eta 1865 pa je ustanovi! Ihne na Možino» vem posestvu Se malo tovarno za barve, ki pa je v poznejših letih zgorela.
Ko je leta 1896. prevzela ojstrSd rudnik TPD popolnoma v svojo last — poprej ga
Je knda deset kot nekako v ujema, jc po*
stala tudi Ihnetova grašč na last TPD. ki je nastanila tam svojega zdravnika g. dr Marciuaa. ki še danes živi v Mariboru. Pred leti pa je prodala TPD graščino trbo» veljski občini. Občina je v graščini nasta« nila svojega zdravn ka in ko je razsajala 1905. v naših krajih epidemija legarja. so uredi' tu tudi občinsko izoiirnico Pozneje je sprejela ta gostoljubna streha vse ob« črnske reveže. V času pomanjkanja stano» v .n; na so v 'ej zgradbi stanovale tudi pri» vatne strar' e. Po dolgih let h brez varstva m popravil se je opustošil park in nekdaj tako lepa zgradba je začela razpadati.
Končno jo je občma popravila lani «no» traj, leto« pa zunaj. Vrt pa še vedno m urejen. V velikih zračnih prostorih pritličja so nastanjeni reveži trboveljske občine — 11 jih je iz Trbovelj. 6 pa iz Hrastnika Vsi skuoaj so dosega lepo število let — 1052. Najstarejši je bivši rudar Ivan Serše, star 84 let Ubožci i najo v hiši popolno oskrbo, za katero skrbi socijalni občinski urad Prav materinsko skrbi za njih tudi oskrbnica, loproga občinskega redarja Marna
Naža občina vr$l sploh "dBco socialno delo in ima v svojem proračunu 420.000 D n za razne ubožne podpore Reveži, k! imajo še lastno gospodinjstvo, dobivajo mesečno od 70 do 200 Din, potem pa so deležni podnor tudi staroupokojenci Bra» t -ske skladnrce in Kemične tovarne, n ! doletna deca vdov, breznoselni in dru« žine. kojih očetje so poklicani na orožne vaje Za bož č so prejeli vsi. ki už;vajo r c-ečno podrK>ro. 5e trinajsto podporo Tudi občina je tmlačala svojim usluž« bencei. trinajsto plačo.
Pred letom je ho'eia grammo kupiti okrajna Mngajna, da poslopie preuredi 1" sresko ubožnieo in bi občina za iz» krroiček zgrad la manjšo izoiirnico nekje
^obnu,	v Trbovljah pa povečala
er je bila okrajna blagajna razr>uščens. ?e ta umesten načrt propadel Vs: se do« br>^ zavedamo, da ne «Dada bobmica v kjer noles jbčinsKib revežev stan'i« jejo tudi nrivatne	ker pa ni de»
ni..*~ moramo	na boliše čs*e
mk
O
oži l'sa
dam&&i pta&ci ZIIKllBO
SlìiSaiìSil
cenah.
Odplačila tudi na obtoke.
fi. «tfšc«, MMn
L;ubij»ua
Mestni trg št. 9.
Noč v Krmi pod milim nebom
zapi?em, dokler je šc Sa«, kako sem dvakrat prenoči) v Krmi pod milim n'tbom. Zgodilo se mi je to, ker se nisem ravnal po turistovskem pravilu, da mora hribola-zec dospeti v zavetišče še za dne. Bilo je pred vojno. Z blasropokojnim PodJimbarskim sva se domenila, da poleževa skozi dolino Krmo na Kredarico pod Trisiavom Odp«. tiala sva se z opoldanskim vlakom na Uovje in o<I tam hitro odšla v Mojstrano do Amarre, kjer sva se za dolsjo pot okrepčala, a žal malo predolsro. Že se je dan nagibal, ko sva odrinila proti Krmi Ürno sva stopala, da bi še pred trdno nocio dospela do lovske koče. kjer bi bila po mojem načrtu prenočila Ob vsem naporu je nisva zasledila in tako sva se ustavila na zeleni trati Poi?kala sva si najugodnejše ležišče in legla dobro odeta Zadremal sem hitro a še hitreje *em se prebudil. Tudi (ovari? se je kmalu oredra mil. Vstala sva oba in brž si ogledala svet Ker je bilo ob sv. Petru in Pavlu, se te kmalu zdanilo, da je bilo videti kažipotne znake. Po njih sva krenila in našla pravo pot Hoja ob jutranji zori je bUa prekrasna, polna užitka in razgleda Odlašale so se kukavice in druge «orske pevke, vmes so pa grmeli plazovi v prepade. Groza naju je bila izpočetka. a ko sva se prepričala, da pada :o plazovi v presledku med vrhove, sva mirno uživala neprestani vrvež Z lahkoto sva prispela do Vrtače, kjer je pastirski stan Tu sva se pokrepčala s čvrsto vodico, ki jo ie bilo komaj za požirek. Tisto pomlad je sneg tako hitro izginil, da je živina na tej planin! trpela od žeje. Kad Vrtačo sva se vedno višje in višje vzpenjala po strmicah in srečno do^la na Kredarico.
Drugič sem hodil ob Velikem Šmarnu skozi Krmo s pokojnim prijateljem prof Podkrajškom in znanim turistom Žabcem, ki še vedno pridno lazi v visoke gore. Ker smo predolgo počivali pri nekem studencu, smo prilezli ž« pod noč nad Vrtačo. Tod se je pa razprostiralo obupno sneeovje, ki je najbolj mene ustrašilo zaradi hoie v breg Hitro sem ukrenil, da jaz in Podkrajšek ne poideva dalie
Vrnila sva se nfžj« na kopni «nog. Sa ber pa Je bil bolj pogumen in je s trudom prispel do zavetišča na Kredarici ponoči. Mene in prijatelja je zajela neprijazna noč. Po »skala sva si med skalovjem počivališče. Podkrajšek, ki je bil vedno bolj trdnega spanja, je vztraial na tleh do ranega jutra, meni pa ni dalo ležati. Vso no? sem stopical ob skalinah in nestrpno čakal iutra. Oblaki so pluli ob čarobni luni. Po vseh robovih so odsevali nieni žarki. Tupatam je zaprhutala kaka nočna ptica. Ko bi bil človek sam v taki višavi pod vrhom Triglava, sai se je nedaleč od mene vzpenjal, bi skoprnel od taiinstvene tihote.
Na vse zgodaj sem "evedn odrinfl navzdol. ne navzgor, saj bi ne bila pot proti Kredarici tudi sedaj nič ugodnejša Roga Da sva oba hvalila, da naju ni presenetila nevihta, ki je tisto noč razsajala na Oolici Gotovo bi bila izdihnila za vedno. Prav je tudi bilo. da nisva lezla za Sabcem na Kredarico. Najbrže ne bi bila zmagala opasne-ga sveta, polnega čeri in trd^ra snega.
Da nama ni noč pod milim nebom ob robatem skalovju prav nič škodila, priča najin povratek ▼ Mojstrano, od tam drugo jut-
Palača Ljubljanske
kreditne banke
Telefon SO—06
Prav srečno novo leto!
A. GOBEC
d. z o. L
ci?
tli


Gospo svetska itevi 14
cesta
Mefoa
Dober In vesel smuk!


y 4 * /

s
8
C»
TT (8
o> C
o
«
v
S
Ite'
fi m
/A
\ X
m
I. i 11
Kolesa, kolesno blago, avtomobOno blago hi oprema, avtopnevmaflka, Bv. stroji, dmskosportno blago.
' t®ÌSSi	ÌA.V	•jo^-N.VStivš '.v?5Ì.

1
f i
.m
I H
t*
NN—»'NV^'N >—''\\-rrn
ro preko Jesenic in Zaapa na Bled, od k od ar
pa zopet peš do Radovljice. Tako čvreto nodi zdrav človek, a sedaj je že vse za mano, za mano...	A. M.
Ekskurzija nčiteljev risanja na Dunaj
Ljubljana, 31. decembra.
UčfteSft rtsanja obrtnih nadaiievtwn.h Sol v Dravski banovini, ki so z najlepšimi uspeh dovrših tekom letoSnjega poletja dru?; del strokovnega nsarskega tečaja na tehniški srednji šoli v Ljubljani, so se v prav lepem številu sestali v torek popoi-dne pri šesti ci, da se dogovore zaradi poučne ekskurzije na Dunaj.
Sestanek ie otvoril predsednik tov. Lo4-ze Hofbauer iz Hrastnika, ki je poročal o izvršenih predpripravah za izvedbo namere. UčiteljStvo odp'j<tuje z doma 2b. marca za teilen diri m si bo na Dunaju ogledalo ta«mošiijo ureditev strokovnega šolstva vobče, še posebej pa obrtnega nadaljevanega šolstva. Poleg hospitacij je predviden ogled učnih poslopij rn sploh vseh zanimivosti, ki tang;rajo vajeništvo. Zagotovljen; so stiki z dunajskimi učitelji, kakor tudi soopora tehniške srednje šole Ijub-Ij <nske, pod čigar okriljem se bo ekskurzija vršila. Poleg 20 učiteljev risarjev se udeleži poučnega potovanja več profesorjev z direktorjem g Josipom Rei-snerjein.
Namera slovenskega učiteljstva bo mnogo pripomogla k nadaljnemu d\igu obrtnega šofstva.
Povodom sestanka so narvzoöl trvo(Ä tovariša Alfonza Završnika, Šolskega upravitelja na Vrhniki in deiaviìega vodneija tečajnikov tov. Hofbauerja kot člana, kr, naj sodelujeta v odseku za nadaljevalno šolstvo pri poverjeništvu UJU v Ljubljani.
»Tiskovna zadruga« in spisi Frana Levstika
Izzvani po neokusnem napadu >Sk>vene»< z dne 28. decembra, kjer neki anonimnež trdi, da niti največji duh resničnega slovan-jkega naprednjaštva, France Levstik, ni mogel najti založništva pri svojih žalostnih vnukih in pravnukih, temveč ga je moral izdati prvič Nemec Bamberg, drugič pa naša Jugoslovanska knjigarna, ugotavljamo naslednja dejstva;
Na s-eii nacelstva Tiskovne zadrug« dne 29. septembra 1930 je član načal-tvi g dr. Iv<;n Prijatelj predlagal, da 9e v zbirki iSlovenski pisatelji« izdajo zbrani spisi brana Levstika v redakciji g. dr. Slodnjaka. Ničektvo je predlog v načelu odobrilo, ga poveri'o v proučevanje pravkar osnovanemu iterai uemu odseku in se ie izreklo, da bo
•	l-ikonono sklepalo na prihoJnj' seji Librami '■■d^ek je razpravljal o »-mi na posebni seji, ki st jO g. Jr. Prijatelj ža* ni udeležil. Na r i. i jeni seji je prevlad »vat • mri -nj*.
•	la bi z.t jvbilfcj kazalo izdat: izbor iz L« v--tikoviL spisov. To mnenje je prišlo v javnost v ueoficijelnem poročilu o novem pro uramu T Z. (»Jutro« z dne 11. oktobra) Vprašanje pa je ostalo nerešeno. Pred sejo načelstva se je odsek sestal še enkrat in -prejel soglasno predlog, da naj se priporoča izdaja zbranih spisov Frana Levstika v redakciji dr. Slodnjaka. vendar pa naj se ne začenja s poezijami. O tem predlogu je načelstvo T. Z. razpravljalo, na seji dne 20. oktobra. Sklenilo ie. da se »Zbrani spisi« Frana Levstika sprejmejo v program zbirke »Slovenski pisatelji«, vendar naj se skuša pri uredniku spisov doseči, da izidejo najprej Levstikovi politični spisi in leposlovna proza in šele na koncu poezije. Dne 21. oktobra je podnačelnik Tiskovne zadruge g. prof. Breznik govoril o tem z g. dr. Slodnjakom. ki je izjavil, da ne more izpr©-ineniti vrstnega reda. naposled pa je pristal. da se bo o tem še posvetoval z g. dr. Prijateljem. Obljubil je odgovor v 48 urah.
Pričakovanega odgovora pa g. dr. Slod-njak ni dal niti do danes. Dne 9. novembra smo na veliko presenečenje izvedeli iz oglasa Jugoslovanske knjigarne t »Slovencu«, da so bili zbrani spisi Frana Levstika sprejeti v zbirko tega založništva, in sicer » spremenjenem vrstnem redu. natančno tako, kakor je želela Tiskovna zadruga in v čemer ji g. dr. Slodnjak nekoliko dni prej ni mogel ustreči.
Po takem je Imela Tiskovna zadruga vso dobro voljo, da izda zbrane spise Frana Levstika in se ni ustrašila brezdvomnih finančnih žrtev, ki so s tem v zvezi. Nihče pa ji ne more zameriti, če je nekoliko upoštevala tudi poslovni moment, kakor ga je a polno pravico upoštevalo tudi Založništvo Jugoslovanske knjigarne. Ni torej njena krivda, da je zadeva zašla na drugi tir. Za to je prav tako malo odgovorna, kakor za neuspeh enake akcije pred leti. ko je bila že sklenila pogodbo za popolno izdajo spisov Frana Levstika in natisnila več po! prvega zvezka, a je delo proti njeni volji ID želii obtičalo v začetkih.
Jubileju velikega Frana Levstika «e bo Tiskovna zadruga vzlic temu primerno oddolžila. o čemur bomo javnost ob pravem času še obvestili.
Za načelstvo Tiskovne zadrugo: Dr. Oton Fettieh	prof. Jos. Breinf*
MS	e
tedenske revije V92ivlienfe In
Še nekaj o novih stavbah v Ljubljani
Nai list je v letoSnjem letu večkrat poročal o norih stavbah, Id bo nastale ▼
Ljubljani. Pomembni sta še dve stavbi, ki st« se zgradili let un v okra» L /u-hl j an«, in »icer trgovska stavba na vogalu Pražakove in Miklošičeve ceste ki jo kale slik* ter trgovska hiša g. Martina Mahkote na Celovški cesti. Obe hi£ sta zgrajem pr:mi» tivno brez vsakih nepotrebnih navlak. vendar tako. da sta v praktičnem k kor estetskem pogledu tako za oko kakor za okolico zelo prijetni F&sade t ravnimi linijami kakor jih imata obe zgradbi, ne zgube prav nič na svoji preprostosti, ker je vsaka zase posebnost in bodo obdržale svojo ličnost in karakter tudi v pozne> sem času. Obe zgradbi je izvršil ljubljanski stavbenik g. Angelo Battelina
Zatffcjič »prireditev Rdečega križa«
(Odgoror gdčr.e. Man ire fioraaM?» la g.
B. Romana)
Gdčna. Manica Romanova odgovarja gdčni.
M. Grošljevi;
Sveti večer Prarnfčro» razpoloženj« je
prevladovalo moje greéno telo. Jedla sem kos podarjene potice in mislila na svojega zaročenca. Pa glej šmenta, to duševno in telesno ugodje mi namah preKine prijatelj, ki mi lakoj pri vstopu pomoli pod noe božično »Jutro« in pravi: »Ali vidil, kako te gdi. Marija iz kože devlje?« Pri tej priči se tako prestrašim, da mi košček potice, ki sem ga pravkar založila v usta. zdrkne kar sam od sebe v grlo. Takoj izgubim sapo in zavest. Sreča le, da si je moj prijatelj ohranil prisotnost duha in sreča tudi, da so prav tedaj hiteli mimo mojega okna gasilcu Prijatelj je urno skočil na ulico in privedel k meni dva gasilca, ki sta začela s svojimi tr* dimi pestmi bunkati po mojem hrbtu. Po trudapolnem delu se jima je posrečilo spraviti košček potice naprej, mene pa k zavesti. Pa sem le še ostala pri življenju, kar je prav za naju obe k?jti vem, da bi bilo nerodno tud> Vam, ko bi se pričelo šušliati da ste me »fentali« in to >glih< za božične dni.
Potem sein pa pričela Vašo »potico«, k t
Je od začetka do konca — da se milo Izrazim — zelo neokusna. Morda Vam je znan pregovor: ?Lastna hvala...«
Sicer mi je Lila pa vsa ta vsebina ie davno znana. Prinašali so mi jo na uho i« mnogi, ki so jo čuli od Vas.
Sami priznavate, da ste kljub mojt prepovedi igrico samovoljno izpremenili, česar posledica je bila absolutno nelogičen kone«w Sedaj pa res ne vem, ali sploh nimate pojma o avtorskem pravu, ali pa mislite, da za neko Manco avtorsko pravo sploh ne obstoja. Če je bila igrica primerna za prireditev »R. R.< v gledališču ali ne, je bila pač stvar prirediteljev in ne Vaša.
Na Vaše krilatice: »popravila stilistično
okornost___omejila na korekturo jezika.,
igrico zboljšala« itd., naj samo vzdihnem.
Da se da napraviti tudi iz male stvari s dobro režijo mnogo, je dokazala prav tovrstno gdč. Vencajzova pri prvi igrici »Čarobna košara«, katero sem za oder priredila po zdravstvenih navodilih in dobrih za-mislekih g. dr. Misa. Gdč. Vencajzova je re-firala vseskozi po originalu in je šlo — kljub temu, da so nastopili sami malSki — vse gladko in prav lepo. In to brez tistlb »hop hop hopov. cop eop čopov, ajčkov to-tajčkov, ki se mi zde prisiljeni, zoprni in ki so bili v moji igrici popolnoma odveč.
»Medli prizorčki«, pravite. Skoda, da bili navzoči t Mostah in t D. M. v Polju, ko je Sokolski naraščaj uprizoril prav to igrico. Po dvorani je bilo živahnosti in smena, da 90 reditelji morali publiko ponovno miriti. In vendar so jo v obeh krajih Igrali strogo po originalu, brez Važih »ocvirkov«.
Zdravstven! govor (spirala Jas, ne adrav-
nik) sicer ni bil nujno potreben, pai pa sem ga vstavila na ieljo drugih. A tudi ta Je b0 Vaši dramatski umetnosti kamen spodtike. Priznati Vam moram, da ste umetnica v tekanju »nemožno skonstruiranib — stavkov«. Menda jih ni našel nihče raznn Vaa. Abstraktne definicije In latinski izrazi so plod Vaše bujne fantazije. Besede kakor: termometer. temperatura, higijena so danes internacionalni izrazi, ne pa latinski; gospodična« Pri nas so vsak dan v rabi in jih pozna že vsak polinteligent in tudi otroci. V bojazni. da jih kdo le ne bi razumel, sem jim dodala humoristično zaokroženo razlago.
Ker ste se že pred uprizoritvijo izrazili, da neradi reži rate to stvar. Vam povem, da je bilo meni Se manj po godu, da io reži rate Vi, ker sem se upravičeno bala, da (I radi nastopajočih kmetskih tipov ne boste kos. Jasen dokaz za to mi je Jožek v fraku. Je že res, da se otroci radi našemvo, toda "kje naj dobi kmetski otrok frak? Ali ste na to kaj mislili? Menda nel
KLOBUKI
m tema kot pero, menta kot trn m te, akrajno trpežni, ceni in elegantni 4>obe ae v vseli velikostih in barvat
IOCAOIIXY SPICCA DILLI actCCAUlLLÌ
Gotovim osebam ste ixjavtli: »Prvié m zadnjic rei i rani tujo igro«. Jas pa Vam rečem, da ste ioieii prvič in zadnjič prilika mrcvariti moje deiol Pa zdravil
■aataa
6. Keman hm fresi n eb^ave ilndttep
edgovora:
Z ozirom aa članek gdL Groél)«rr» v »J» tru« z dne 24. XlL 1U30 seui primonui ugotoviti sledeče:
Ni res, da sem sporočil »Manično p repo» vod« šele na dan uorizontv«. temveč le preje. tako da je bil še vedno čas, da se poda konec igrice tak, kakršen je v originalu! Upam, da me ne smatrate za tako laoeta-lega, da bi se ne mogel naučiti par stavkov v dveh dneh, saj vendar leži ves konec na ulogi očeta in deloma babice, ki ima * ta» kih slučajih, kakor ga obravnava konec igrice, edino posredovalno pravico. Ce se je naučila deklica osnovne šole v enem popoldnevu eelo ulogo Jakca, potem upam, da bi se mogel tudi jaz naučiti tistih borih par stavkov, ti jih zahteva konec v izvirniku, še bolj pa babica, katere del je Se krajci 1 Pravite, da sem pri vseh skušnjah igral tak konec, kakor ste ga Vi želeli Seveda! Saj ste bila Vi režiserka in jaz igralec! Rako bi pa izgledalo, da bi jaz igral drugače, kot pa zahteva režiser?!
Še nekaj 1 Ali mislite, 4a sem opravičen Izdajati koncesije za predelavo de! moje tete? Mislim, da bi se tudi Vi prav lepo zahvalili, ako bi kak Vaš cenj. sorodnik komurkoli dal dovoljenje, da napravi Vaštn» »Dvem Maričkam konec n. pr, à la »Cmo-kavzar in Ušferna«. Seveda je nedopustno, da se režišer spravi aa predelavo igre in ne prosi za dovoljenje avtorja, al» ga vsai povabi k skušnji, ziasti če ga ima pred no^oin.
In še nekaj! Če ste se zavedali, da Vam Vaš konec ni uspel, zakaj niste do reprt-ze naštudirali takšnega kot je originalen?! Saj je bil čas in meni bi se morda le posrečilo naučiti se tistih par stavkov.
Če imate ša kaj na srcu, na svidenje pri skupni mizi, kier bodi orožje dar govora tn trezen prevdarek!	B. Roman.—
Pravijo, da je svinja
simbol novoletne sreče. Zakaj ne, samo Cm M vsak lAetinar bil tako re jen kakor tale na na« sHkL Svinjo Je vzgojil Franc Va-Ientlnčlfi, kmet In gostilničar (p. d. Prl-stou) v Leftah pri Prevaljah. Tehta pa ta rejenka celili 350 kg, obseg čez prsi j« L80 m, dolžina pa nad &50 m.
Manufaktura
(Lvk-rT^
>.tiiiii ihiih Vleknandrova cesta 8.
Vsem našim cenfenim odjemalcem
se najlepše zahvaljujemo za naklonjenost v starem letu.
Za novo leto
pa jim Izrekamo iskrena voščila ln se Jim priporočamo še nadalje.
Domače vesti
*	Druga naklada Vodnikove pratike je dotiskama. üg poverjenike, ki so prijavili, ko so knjige izšle, nove člane, prosimo, da fem prej pošljejo ali pridejo samo po knjige za te člane v družbino pisarno na Miklošičevi cesti
*	Imenovanje članov »reškega cestnega Odbora v Kranju. ban L>r<iv:>ke banovine dr. Drago Marušič je inienovaJ na osnovi točke U. zakona o izpremembah m dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cesuti od JO. maja 1930 v sreski cestni odbor Kranj člane, ki so naslednji: Cini Pire, župan m posestnik v Kranju, načelnik; Maks Fook, «ldustnjec v Kranju- prvi načelnikov namestnik; Matevž Ziherl. posestnik v Skofji Loki, drugi načelmikov namestnik; Ivai Lončar, pusestnik in župani v Tržiču, tretji načelnikov namestnik, odborniki: Jakob &ter, pose-stmk m župan, Visoko, Ka-rol Zaplotnik, posestnik v Latencah. Anton Kandolf, posestnik. Grad, Franc Mol, posestnik in župan, Voglije; Jakob Bujželj, posestnik in trgovec v Stražišču; Franc Zaplotnik, pos. m trgovec Retjah; Iv. Ankete. posestnik in žuipan. Sv. Ana; Franc UrSič, posestnik io župan v HoBavkjah; Lovro Telban, posestnik » trg uveo Pod-Jek>vo brdo; Anton Hafner, posestnik !n župan v Stari Loki; Franc Benedik. posestnik v Dolenji vasi; Franc Demšar, posestni1'« m trgovec v Zalem logu.
*	Poroka. Poročila sta se 27. decembra
▼	Osijeku gdčno. Nada Z a I o k a r in gos? Tune Stankovič Čestitamo!
*	Kakšno bo letošnje leto. Z današnjim dnem stopamo v novo leto 1931., ki bo, kakor prerokujejo meteorologi, boli vlažno kaikor suho. Zima bo v početlku precej mrzla, potem pa mila do konca. Po-ml-j-d bo v glavnem hladna m vlažna. Poletje nam prinese nevilue in visoko temperaturo. ki bo trajala tja do jeseni. Jesen pa bo splošno mokiotna. Ce se bo vse tako zgo-dšk>, bomo preroku čestitali.
*	Praznovanje pri trboveljskem rudniku
▼	novem letu. Iz Trbovelj nam pišejo: Kakor se čuje, se bo praznovalo pri rudn.ku tudi v januarji» in sicer od 27 delovnih dni kar 9 dni. Novo leto se tedaj začenja za naše delavstvo zopet slabo.
*	Francoski institut v LJubljani le po* ■f° -'5*J subskripcijski rok Tesnierejeve
o Otonu Zupančiču nepreklicno do m. Priporočamo všerri IjubiteHjem le-jtge. da siib^kr brra-jo veliko franco-rudijo, ki bo dragocen in važen pri-! k naši kulturni propagandi. Nasi izdaja knjige velja v subskripciji * i, izdaja na luksuznem papirju pa 100
' ! M
KINO DVOR
lamo ob 11. dopoldne matineja
?at in Patachon
kot detektiva
S ?h ! Nizke cene ! Krohot !
tsj
Ki
s: :
s
t
fc?
no eituGCianfidi dvet
Telefon 2730.
deines ob 3., pol 5«, 6., pol 8. in 9. uri zvečer!
Popularna dunajska filmska opereta
(Dvo}e src
V 7» tafztu
WILLY FORST GRETL THEIMER Oskar KARLWEI* PAUL MORGAN Szoke SZAKALL
Godba Robert Stolz
Vremensko poročilo
MeteoroloSkesa za vod n v IhibMan» Številke za označbo kraja pomenijo:
1.	čas opazovanja 2 stame barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %
5. smer in brzino vetra, o oblačnost 1_10,
7. vrsta padavin 8 padavine v mm.
dne 31. decembra 1930. Ljubljana: 7 758.2, 0 2, 85 SE 2, 10 »neg, 5.0 Maribor: 7. 757 8, —1 93. NW6 10, —. Mostar: 7. 758.1. 5, 76. mirno. 8' dei, 7.0. Zagreb: 7 758.6. 0. 58 SSW 4 10 —, —. Beograd: 7 760 2, —2, 84 SE 10 10, —. — Sarajevo: 7 760 3, —2. 93 NNE2. 10. sneg. 1.0 Skopi ie: 7 762.6, 1 94. mirno 10. »neg, 4 0 Kumbor: 7 757 5. 9 83 SE 4 10. dež 3 0 Sp'it: 7 757 2 7 68. E 6. 6. — Rab: 7 756 3. 4. 75 S 4 10 dež 6.0 Vis: 75vQ. 5, 73. NN F. 2. 8. dež. 20.0
Najvišja femnerafura danes v Liubljan' 2.4. na inizia 0 v Mariboru —4, v Mostam I
2.	v Zigrebu -0.2. v Beogradu —3, v j Sarajevu —2, y Skopi ju 1.	i
dina-rjev. Knjiga bo pozneje v knjigarnah znatno dražja. Preverjeni smo, da si bo zaruTTirvo knj go nabavil vsak naš mtefci-gent, ki razume francoski. Subskripcije sprejema Francosk, institut v Narodnem domu v Ljubljani.
*	Žrebanje I. razreda 21. kola državne razredne loterije bo 16. t. m. namesto 3. t. m., kakor ]e bilo odrejeno.
•	Ustanovitev Sokola v Buenos Alresn. V početku t m. je bil v Buenos Airesu ustanovljen »Soko! k hi vaie Jugoslavije«. Ustanovno skupščino je otvoril odpravnik poslov jugoislovenskega poslaništva v Buenos Airesu dr Zoran Dragutinovič, ki je zbranim skupščinarjem pojasnil pomen projektirane organizacije, nakar je bila izvoljena uprava novega Sokola. Za starosto je bil izvodien Vasilije Burič.
*	Glavna «kupščina Slov. lovskega društva. SLD vabi svoje čtene na redno glavno skunščino. ki se bo vršila 1. februarja v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. Pnčetek ob 10 30. Dnevni red: poročila predsedstva, društvenih fuinkcijo-narjev tn društvenih računskih preglednikov sklepanle o odrešnicd sedanjemu društvenemu odboru, voMtev predsednika dveh računskih nrfMr'erfTiikov hi namestnikov in dveh defeeatov fn ninn'h namestnikov za Lovsko zbornico- določitev prispevkov za poslovno leto 1931. in določitev zneska podnižn<cam. skle-nanie o ustanovitvi, odnosno preoenovi fniv«v;h organiza-cij, samostojni predlogi, ki iih je prijavit' do 24. L m. sedanjemu društvenemu odboru.
•	Pevski zbor UJU bo kmd pevsko vajo
v soboto 3. t m. ob 9. v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. Pevske vaje se bodo
nadaljevale 4.. 6. n 7. L m.
*	Čebelarjem! Prejeh smo: V Ljtibflanii obstoja Čebelarsko društvo za Dravsko banovino, ki deluje za povzdigo čebelarstva. Društvo izdaja mesečno svoj strokovni! list •Slovenski Čebelar«, ki velia letno 40 Din. Smo v času hude gospodarske krize, ki zahteva, da se strnejo na-še vrste, če ho čemo, da ne bo čebelarstvo propadlo Zito vabi odbor vse če bel a rie. da stoipijo v društvo. Naznanite svoj pristop z dopisnico na naslov: Čebelarsko društvo Za Slovenijo v Ljubljani. Držimo se gesla: »Svoji k svojim!«
*	Nadaljevanje detektivske zgodb« Josipa KnaiPča »Skrivnostni preganjalec starega gospoda Zulaja je zaradi obilice drugega gradiva v današnji številki moralo izostoti in pride v prihodnji nedeljski številki, nakar se bo ta zgodba redno nadaljeval v nedeljskih številkah »Jutra«.
♦	Otvoritev novega postajališča na progi Zagreb - Sušak. Dne 1. januarja 9e izroči prometu novo postajališče Domagovié na progi Zagreb glavni kolodvor • Sušak. Nahaja se novo postajališče med postajo Jastre-barskim in postajališčem Lazino.
*	Organizacija diplomiranih tehnikov vabi absolvente višjih oddelkov tehnične srednje šole na sestanek 8 t. m. ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona v Ljubfjatn Program sestanka je važen za vsakega diplomiranem tehnilka. tudi za s^mostoinega
*	Elektrifikacija Cakovca. Po vesteh iz Cakovca je bila te dni podpisana pogodba med občinsko upravo In neko zagrebški tvrdko, ki je prevzela Instalacijska dela za slektrif.'kacijo mesta. Stroški so preračunani na 1.540.000 Din.
•	Pospeševanje sofenla tobaka v Jugoslaviji. Uprava monopolov je sklenila v teku prihodnjega leta ustanoviti tobačni institut, kateremu bo poverjena naloga, da prei^Vnša in določa naitioljše vrste tobaka
•	Žična železnica na Lovčen Kakor poročajo iz Cetinja. se bo prihodnjo pomlad pričelo z gradbo žične železnice iz Kjcrtora na Lovčen, s katero se bo zlasti priva žal gradbeni materiiial. potrebrn za Cetin.ie. kjer bodo gradih razna javna in privatna poslopja, uradniška starovanja in m> deron ho-tel. Žična železn-rca bo velikega pomena za vso Zetsko banovino, ker je avtomobilski promet preko Lovčena pozimi zelo otežkočen.
•	Huda nesreča. Iz KrSkega nami plSeJo: Pred dmevi je zadela huda nesreča ve&t-nega rudarja SOletnega Antona Omerzo. ki Je bil zar>os!en v šahtu .Reštanju« na Senovem Imel je nalogo iscvažati polne hunte in d opažati prazne Usoda je hotela, da je v III etaži porinil prazen hunt v rov, stopil po polneča, da bi sa potisni! na »šalo«, ki pa se Je nepojasnjenega razlopa dvignila in Je pod nJim zazijala črna globina, kamor Je porimil pobn hunt premoga in c nJim rred padel 24 m globoko, kjer je obležal nezavp«ten Na istem mestu st« se
pred časom smrtno ponesrečila Se dva rodarla Omerao so odnelja.li v krško bol-ndoo
•	Äene In tro^nodlnje. Velike so vaSe vsakodnevne skrbi In brlsre. Neprestano morate razmISliati in ugibati kako bf svoj dom čim udobneje uredile, da bi bila družina nanj Se bolj navezana ter kako M zboljgale gospodinjstvo v sploSno zadovoljstvo vseh domačih. V raznih listih ln revijah se objavljajo različni nasveti in navodila, toda žena. ki se ukvarja z gospodinjstvom In z družino, jih ne more. jih ne utegne zasledovati. In vendar so ji taki nasveti in razna praktična navodila v današnji dobi prepotrebni Zato 11 svetujemo, da si nabavi »Onspodiiiskl koledar« za 1. 1931.. kjer nnidp 7br*ro tn !epo nreieno vsa. kar lo mora ^nnimnU ir koristiti Pole? raznih razprav tn člankov o *pnl in sploSnem gospodinjstvu .o domu in vrtu vsebuje ta koledar tudi obilno novih kuhlnlsklh receptov za razne juhe, prikuhe, mesne in zeljnate
I jedi, solat« ta slattlc« Pmefaoo «animivi
pa ao recepti za srbsko sladko. Važen del i koledarja je tudi troSkovnik. kamor eapl-: suje skrbna gospodinja vse svoje dnevne
! izdatke. — Koledar je naprodaj po vseh podružnicah J ugosluvenske Matice, po vseh knjigarnah ln v upravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, delenburgova ul. 7/11, kjer se ga naroča tudi pismeno. — Cena je Din 20.—, za člane Din 16.—, s poštnino Din 1.75 več. Koledar je trdno vezan m primerno novoletno darilo naAim ženam in gospodinjam.
*	Narodna čitalnic« In knjižnica v Zagreba priredi v soboto 3. t. m. v Sokola ni na Trgu kralja Aleksandra nov»letno veselico. Sodelovali bodo naši najboljši operni umetniki Marij Šimenc, Rudolf Bukšek m Irma Polakova Sprerrtlijal jih bo r»a klavirju priznani virtuoz Bizjak, udi društveni mešani im moški pevski zbor nas® »pi z nekoliko pesmicami. Ljubka plesalka Rajičeva nam bo uiterpretirala nekaj lepih glasbenih točk. Clan zagrebške drame Tkalec bo poskrbel v nevezani zagrebški kajkavščini za razpoloženje. Igrala bo vojaška godba. Odgovornost za oikrepčevakrioo so prevzele naše narodne dame. Častne vstopnice se dobe dnevno od 18 do 20. v društvenih prostorih (Guriduličeva 29).
*	SPD pododbor Zagorje priredi v ponedeljek 5. januarja ob 20. v Sokolskem domu v Zagorju svoje običajno planinsko lovsko rajanje. Cfsti dobiček je namenjen za dograditev koče na Sv. Gori. Ker je bila ta prireditev lam z-elo dobro obiskana, vabimo tudi letos vse planince, smučarie. lovce in druge ljubitelje matere narave. IgtH bo iazz fz LJublin""
*	Dentist Palovec. Kongresni trs SL 14, ne o r d 1 n i r a od dne 27. L m. do 7. januarja
*	»Progres«, cavod ca pospeševanje mednarodnih trgovinskih zvez v Novem mesta, žeN srečno In uspešno novo leto vsem svojim poslovnim prijateljem,
*	Tovarna los Reich <or»»t?»na mehko In Skrobfjeno perilo v najlepšo Izvršitev.
Iz Ljubljane
u— Predavanje o narodnem inštrumenta dudah, združeno g koncertom češkoslovaške ln Jugoslovenske narodne pesmi bo v nedeljo 4. t m. ob 20. v dvoram Kazine. Koncert priredi znani Maudrov Dudaški trio iz Prage. Pred začetkom koncerta bo podaj g Jenda Maudr v kratkem predavanju ustroj in značaj dud, narodnega inštrumenta, ki je iast raznih narodov, vendar so najpopolnejše češke dude, ki proizvajajo glasove z mehom, ki ga drži igralec pod pazduho, in ne s pihanjem kaikor o» primer pm dudah, katerih sc poslužujejo pastirji v raznih kraijih naše krakjevnne. To omogoča, da more igralec obenem tudi peti in mu služijo dude kot sprcn4jajoči inétra-msnt Po predavanju bo g. Maudr zaigraj in zapei razne narodne pesmi veselega, pa tudi medanholričnega značaja. Nijegovo petje bosta poleg dud spremljati tudi dve violini, na kateri bosta igraJa njegova koncertna duga. Ker btf to prvi javni nastop tega dudaškega tria v Ljubljani, prav posebno opozarjamo naše občinstvo na ta večer. Vstopnice v Matični knjigarni.
a— Spored koncerta pevskega zbora UJU v Ljubljani 5. t. m. v veliki dvorani Uniiona ima 4 dele. V prvem delu so Lajov-čevi, Adamičevi in Osterčevi mešani zbori. V FI. dedu zapoje konservatoritska gdčna Aorta Mezetova najprej 4 Grgoševičevc otroške pesmi in Adamičev« otroške pesmi. tU. del koncerta je posvečen ženskim zborom s spremljevanjem klavirja Zastopana sta Kogoj m Adamič. (V. del Je prepuščen zopet mešanemu zboru. Prvo be sedo ima Foerster Anton, zatem Lajovic, sklepni zbor pa tvori slovenska narodna »Potrkan ples« v novi harmonizaciji ravnatelja Hubada. Zbor šteje 80 pevk m pevcev; vodi ga dirigent Srečko Kumar. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
o— Iz gledališča. Danes ob 15. se bo v operi pei Lortzingov »Car in tesar«, zvečer pa prvič v letošnji sezoni Zajčeva opera »Nikoia Suhe Zrinjski« s Primožičem v naslovni partiji Sodelovati bodo: Thier-ryjeva. Poličeva. Marčec. Kovač, lanko. Rumjei m drugi Dirigent Neffat Predstavi po znižanih cenah. — Ob koncu tedna bo v operi premijera Jules M asse net.> ve opere »Werther«, katere besedilo je bilo napisano po Goetheju. Komponist Massen rt je bi! rojen leta 1842. Po končanih
ÖQÖQräSEQräsräräEP
Izboren sprejem brez vseh motenj
v letu 1931.
ter mnogo sreče in veselja želi svojim poslušalcem in odjemalcem
Radio £jubljana
FTF1F1F1FF lFIPHRPIFRRFl
»♦♦♦*»»»»»H*M»»«»»«««»I>M»M>M
U'
L
Srcèno tn vegeto
novo teto
iell
vtem cenjenim naročnikom
<$06. (fteiefi
Tovarna ta barvanje in kemič» no snažen je obleke Pranje i n svetlohkan je pur Ud.
.ri
NAHOD t*1*"»' NOSAL-pmšek
td je popolnoma ne ikodljlv. ker se ne uži va temveč vdihava i Anota i NosaJ vas ob varuje anpe Kupite takoj Nosal!
Proizvaja le:
«pulrka ■ r. AHO» KI
ljubljuiut.
študiiah je prejel najvišjo pohvato pariške glasbene akademije, postal kasneje član akademije in profesor konservatonia. Kom-pontrai je mnogo dobrih skladb za orkester. Izmed opern,h del, ki so pri nas znana, naj navedemo »Manon«, »Thais«, »Zon-gler naše preljube gospe« m »Werther»
—	Na novega leta dan ob 15. se vprizon v drami francoska komedija »Naš gospod župnik« Znižane dramske cene Zvečer ob 2>. pa bo prva repnza Balzacove komedi.e »Mercadet« Premijero »Meicadeta« šteje vsa ljubljanska kritika med najboljše predstave, kar jih je bUo v poslednjem času v naši drami. S tem delom je naša drama vnovič di>kazala svojo visoko umetniško stopnjo in zrelost Cene običajne dramske
—	Lipahova izvirna komedija »Olavni dobitek«, ki je v tanski sezoni doživela !ep uspeh, se ponovi tudi v letošnjem rererto-arju. Prva njena predstava bo v soboto za red C. — Pavla Golie najnovejše delo •Ponceska m pastirček«, vesela pravljica v petih dejanjih, se vprizon prvič na sv. Tri kralje zvečer. Delo je pohio ljubkih zopletkov. ličnih in zabavnih domislekjv Pevske točke m kuplet« je ugiasbil odfcčni slovenski skladatelj Črnil Adamič* izvajala jih pa bo godba dramske divizije pod vodstvom višjega kapelnfta Cernia. Režijo vodi Sest Vstopnice se lahko naročajo pismeno aii telefonsko prt dnevni blagajni v operi (telefon 2231).
u— Novoletna premijera na Šentjakobskem odru. Danes vpnzori Šentjakobski oder izvrstno burko v treh dejanjih »Pro-stozida«rji«. Vstopnice od pol 20. pri gledališki blagajni. — V soboto 3. m v nedeljo 4. t m. se burka ponovi
u— Koliko bolnikov se |e zdravilo v bolnici V splošno bolnico v Ljubljani Je bik) v letu 1930. sprejetih skupno 18.700 bol nikov. To število kaže, da se Je zdravilo v prostorih bolnice baš preteklega leta okrog 2<«0 bolnikov več kakor v letu 1929 Zaradi prenapolnjenosti so morali včasih ležati bolniki tudi po rteh, »cer Je primanjkovalo postelj. Splošna boflnica postaja vsekakor premajhna za naše tazmere.
o— Opozorilo posetnikom prireditev v L'nionu. Uprava policije uaro je poslala: Ub razml: pnreditvah v dvorani hotela Union v Ljubljani nastaja pred veliko dvoraoio, v veži in pri vhodu v hotel pogosto velika gneča, ki ovira udobnost ki ograža varnost publike. Občinstvo se opozarja, naj zlasti pred pričeckom m po zaključku pnre-dftev ne postaja brezpotrebno v prostonh pred vhodom v veliko dvorano, posebno tudi ne v veži in pn vhodu obiskoviaicev Tudi naj se oni pusetniki prireditev, ki imajo oblačila shranjena v levi stranski (zeleni) dvorani, poslužujejo izključno samo izhoda, ki vodi skozi prtljažni prostor v ravni smeri v hotelsko vežo.
u— Opozorilo obvezancev za uporabo pri ljudskem delu (kuluku). Ker poteče rok za prijavo obvezancev za uporabo pri ljudskem delu ie 1 t. m. ob 14, opozarjamo one ročne ali duševne delavce, ki plačujejo uslužbeuiški davek na knjižice, kakor tudi podjetja, pisarne, večje obrtnike itd, ki plačujejo uslužbenršla davek aa vse uslužbence skupaj, da se prijavijo- odnosno da jih prijavijo najkasneje do 3. t m na mestnem magistratu, soba 21, kjer dobe potrebne tiskovine brezplačno. Prijave brez te tiskovine so se doslej izkazale kot netočne m pomanjkljive, da jih je treba vračati. Vršitev ljudskega deia v naši ba-novuM je pobudU g. ministrski predsednik sam v prepričanju, da je to zakonito sred-stvj za izboljšanje naših cest neizbežno. Zato bi vsakdo, kdor bi se v smislu izdanega razglasa ne prijavil za seznam obvezancev, ravnal naravnost proti interesom in mtencijam države. Svarimo torej preJ malomarnostjo.
u— -V|. Slovanski večer, ki bo 17. t m na Taboru pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel kralja, bo, kakor vedno, najelitnejše. prireditev ne samo v Ljubljani, ampak v vsej Dravski banovini. Prireditev pomeni sestanek vseh nacionalistov pred vijno ui po vojni ter vseh mlajših in starejših narodnih delavcev. Na prireditvi bodo člani ljubljanske opere izvajali nekaj umetn h in narodnih pesmi, nakaT bo zabava s plesom. Odbor je tudi ietoj, poskrbel za dobro zabavo in upa, da se bodr vsi odzval: njegovemu vab'lu.
u— Za Merkurzev ples, ki bo v soboto. 10. t m ob pol 21 prvič v krasni plesni dvorani in vseh prostorih Trgovskega doma, opremljenih ta postrežbo s toplimi in mrzlimi jedili, vlada vsesplošno zanimanje, saj bo to v resnici ena najoriličnetjSlb ples nih prireditev letošnje plesne sezone. Ker Je vstop dovoljen le proti vabilom, ki so £e razposlana, se naprošajo oud, ki bi biU
Vprašali smo dr. Dobrojeda, kaj »odi o raketi na luno? »Bi ne bilo slabo,» je rekel dr. Uobrojed, »ampak brez jajčnih testenin »Pekatele« ne hodite na luno ker take. .« Gospod dr. Dobrojed. nehajte vendar, buio kja prekinili, — «ikaj vendar vedno »1'eka-tete« in »Pekatete«? »Obžalujem,» je rekel dr. Dobrojed, »jaz se specijaliziram samo na »Pekatetec jaz gledam ve* svet samo • stališča Pekatet! Ako želite moža, ki stoji na drugem stališču, idite k mojemu kolegu dr. Vainpežu, ki vidi vse s stališča obilo-jedov. Rečem Vam. da je njegovo ime prav tipično, več pa ne povem, govorite sami i njim.« Poslovili smo se želeč dr. Dobrojedu dober tek pri Pekatetah s kranjskimi klobasami in kislim zeljem. Redkokrat se dr. Dobrojed nasmeje, a tokrat ae je, ker je čul nov recept za Pekatete*. __
prt obilnem r&zipečavajiJu vabU le pomoto* ma preartl, kakor tudi ool prijatelji društva, ki bi se želeli tega plesa udeležiti, pa nimajo rabil, da to nemu<1oma prijavijo druStvani pisarni Trg drufttva »Merkurc za Slovenijo v LJubljani. Trgovski dod, Gregorči èva TI (telefon 26-52).
o— Plesna prireditev policijskih nameščencev. Dne 3. t m. bo v prostorih boteta Uniona pod pokroviteljstvom podbana t dr. Pirkmajerja plesna zabava Društva državnih podici!skih nameščencev ki upokojencev v Ljubljani. Začetek ob 20. Obleka pro-menadna. Sviral bo vojaški orkester pod vodstvom višjega kapelnüka g. dr. Cerma. Ker je čisti dob ček namenj«i ta podporo vdov in sirot, se ppnsi za obilen
a— »Sočanlal Naš dober član ta odbornik g. Aot/oü Ferant je precienil. Po«re6 nepozabnega tovariša bo dane« ob 16. ti kapelice aplo&ne bolnic« k Sv Križu. Doil-nost vseb »Sočanov« je, d« Itk&zemo po* koj ti emu tovarišu Tonetu poslednjo čast a tem, da se poinoSteviLno udeležiiuo pugr» ba. Preostalim aaše Iskreno soialj«.
u— Obrtniško društvo v Ljubljani na« znanja članom, da je preminM dolgoletni član in odbornik g. Anton fermi, vrtnarski mojster v Ljubljani Pogreb bo danes ob 16. iz bolnice. Clan« prusimo. da v čim večjem številu spremrjo blagega pak<4«= nik-a k večnemu počitku.
n— Novi grobovi. V starosti 76 let Je umrla v ljubljanski bolnici ga Marija Novakova • Waldstemova, upokojena nadgarderoberka gledališča v Ljublj&nt Pogreb pokojniice bo 2. L m. ob 14. tìdag li apomn, žalujočim naie sožitje!
u— Cvetje In gobice pozimL V nedeljo sva se šetaia z s. irc>p. Švigloetm na ce* sti tik pred Brezovico. Na strmem pobočju sva nabrala kar pe>t izredno let>ih šopkov trobentač in najlepšega seveda po= klanjava uredništvu »Jutra«. Pač redkost v decembru! Toda blizu tam sva našla še drugo zmisko posebnost: gobice. Na strohnelih storžih in drevesnih steblih rastejo pozimi od novembra do apnia gobice, Id jih sicer poznajo botaniki in gobarji, večina naroda jih pa ne pozna. Oosp SvigeJi je. ko* priznan strokovnjak v ^obarstvu, takoj določH vrsto m sfcmprrso: »CoMybia vehjcipes (RiiblingJ. baržuna«»to nožna z»-movka. Premer klobučka je 2 do 12 cnv vtsoka je do 8 ctn. barve svetlorumenka-
TR1GLAVANSK1 PLES CELJE 10. — I-
H 1> o-
V AIV-
S K I VDCRR
17. I. 1931
T A B O R
VELIK PLES Jadranske Straže
v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani.	17820
a,'
Oglejte si naš divni novoletni program!
Mojstrovina ienijalnega režiserja F. W. Murnaoa
•Vas vsatedanfi (eruh
Charles Farrell in Mary Duncan
tjjnbavni roman med kmetskim fantom in dekletom iz mesta. Premiera!	Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol R. in 9
KINO IDEAL
Srečno novo leto!
Vaše knjigovodstvo
p o t r e b « j e HOVlh knjig!
Nudimo Vam jih ▼ največji izbiri,
prvovrstni Izdelavi in solidnih cenah!
Registratoci, viagaine mape, razni računski bloki, knjige, koledarji etc. __v Priporoči se tvrdka
IV, BOXAC
■■■■■■H LJUBLJANA
Š E L E N ß U R G O V A ULICA
NAJVEČJA IZBIRA
FOL-ìnILNIH ^ERES!
v sredini klobučka rtava, noga teak*, temnorjava, spodaa črakasta, v sredina votla. Raste posamezno in v skupinah, kakor ftorovka. Pod klobučkom ima laonele. Najdeš Jo po vseh naših gozdovih kot skoro edino zastopnico te vrste rastlinstva po-ršmi. Goba je užitna» toda: nikdar ne uživa« gob, dokler jih ne pregleda strokovnjak!	O. S.
u— Klab ljubiteljev športnih psov v Ljubljani pnredi v Januarju v evidenčne svrhe br^zpfačno smotro vseh na tukajšnjih razstavah $e neucenjenth čistokrvnih »purtnih psov Lastniki naj poštjejo klubu po dopisnici prijav- z opisom psa: pasma, starost atti Ima rodovnik. Dan ta kraj smotre bo objavljen pozneje.
Nabiralnik CMD v tostftnt prt Ber-puite v Trnovem je dal druibs Din 218.70. Vsem dancvalcem iskrena hvala!
n— Dve nezgodi Viktorija Berlanova, hčerkica strojevodje, stanujoča na Ižanski cesti, se le pote!a po životu z vročo kavo Odnesti jo lo morali v boknco. — 241etni gozdar Karo! Gradišnik, asružben pri gra-fčfciski uoravi v Bistri, Je vračajoč se iz gozda domov na zmrzlem snegu tako nesrečno padel, da si je z'omM levo nogo. Todi Gradišnika so moraü spraviti ▼ •pio&no bolnico.
o— Hud razgrajač. Kleparski pomočnft J. Nesti je pozabil, da je ponedeljek zopet delavni dan. ZavH Je že dopoldne v gostil-■o, a m ostal samo v eni. marveč jfli je obiskaJ več. Proti večera Je postajal! čedalje botì stten« okrog 21. pa je v neki gosta™ v Prešernovi ulici prikipela njegova slaba vofja do vrhunca. Začd Je na lepem razsajati, ialiti druge goste razbijati kozarce in sploh ogrožata vso okolico. Po-srva« je bij stražnik, vendar ta M mogel sam uki otiti nasilneža. Priti Je moral na pomoč š< drugi stražnik, nakar sta ga ko «naj privlekla do policijske stražnice. Na uho Je razdraženi Nesti vpil n kričal, da Je btieVo vse vkup. Umiril se je šele na WaJnih deskah, kjer Je prespai prav slabo ooi Zjutrajj je bü ofcsojen na večjo globo a— Tatvina obleke. Trgovec Josip Ln-fin. stanujoč v Jenkovi ulici », je predvčerajšnjim proti večeru opaž H. da je «manjkala iz pritlične veie pred njegovim stanovanjem razna njegova ter soprogina na zadu viseča obieka. Ker so malo prej videli v vet: neznanega, okrog 401etnega «noSkega. Je verjetno, da se je obleke polastil ta
o— Opozarjamo, da M v Matični knjt« farni te dobe vstopnice za koncert pevske« ga ebora UJU. Program vokalnega k>ncer» ta je izredno bogat ter prinaša nekaj «bo« rov, ki ic prvič javno izvajajo v Ljubljani Del programnih točk pa je starejše litera« ture.
a— Clrfl - Metodova veselica bo v po-
Bed dick 5. t m. v vetki dvoran! Kazme. Oorfba orkestra »Sonny boy«. Pies. Obleka navadna. Začetek ob pol 21.
ITO — zobna pasta najboljša!
o— Plesna vaja privatnih nameščencev, cdmžena z zaključnim venčkom, bo v petek 2. t m. ob poi 20. v vekiki dvorani hotela Uniona.
o— Plesal tečaj Jenkove iole se Se nadalje vrši redno vsak četrtek ob 20. m vsako nedeljo ob IS. v balkonski dvorani Kazine. — Novi člani In začetniki se še sprejemajo. Posebne plesne ore in Informacije istotam dnevno od 10. do 20.
Iz Maribora
a— Nastop novega mestnega komandanta. Gosp. pešadijski brigadni generai Dragomrr Pavlovič, ki je bil imenovan za mestnega komandanta v Maribor» je v torek pršspei v Maribor in pi evzd svoje •«ende.
a— Interesentje sa hipotekamo posojilo prt privilegirani agrarni banki ▼ Beogradu se opozarjajo, da se dobijo formu-larji za tozadevne prošnje v mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu St. 11 proti plačilu 2 Din kakor tudi poštne položnice v svrho plačila takse za cenitev Imetja.
a— V gledališču bosta danes dve glasbeni predstavi: ob 15. slavna Smetanova komična opera >Piodana nevesta«, ob 20. pa se bo ponovila popularna Leharjeva opereta »Grof Luksemburški«, ki je letos na novo natšudirana in inscenirana dosegla popoln uspeh.
a— Nove prostor« za sradn« dneve Zbornice TOI » Marlborn bo uredfrlo v doglednem času predsedstvo Zbornice. Prostori bodo obenem na razpolago tudi za pospeševanje obrti TOI, kot zadružra lokal pa zveze in zadruge, za predavanja in tako dalje.
a— 11. akademski ples bo v Untomi pod pokroviteljstvom častnega danskega komiteja 5. t m. S viral bo Jonny - jazz iz Lj-ubfjane
a— V AoH Glasbene Matice v Maribora
se prične pouk dne 2. januarja.
a— Umrla je v visoki starosti 84 lat v splošni bolnici zasebnica Pavla Jugovar-jeva roj Ranzinger.
a— Nesreča pri sankanju. Včeraj si je devetletni sin železničarja, Matija Pondje»
jlač, ▼ Radvanju pri sankanju zlomil levo nogo. Ponesrečenca so na odredbo zdrav« nika odpeljali takoj v spiošno bolnico.
a— Ljubljanski »trgovec na debelo« pod ključem. V soboto je prišel z avtomobi» lom v Maribor Lieberman, rodom Žid iz Rusije, zadnje čase »trgovec na debelo« v Ljubljani, na avtu pa je pripeljal veliko raznega blaga. Ker je ljubljanska policija opozorila mariborsko, naj ga zadrži, ker je podan sum zločinstva utaje, je bil Lie» berman pridržan ter avto in blago zaple« njeno Poročilo ljubljanske policije pravi, da je Lieberman nabavil pn ljubljanskih tvrdkab za okrog 200.000 Din blaga na »kredo« m da je tudü avto plačaj samo do polovice Ker pa je imel nalog, da se m o» ra do 31 dee. izseliti iz Jugoslavije, je podana verjetnost, da je hotel z vsem sku« paj izginiti preko meje, na škodo ljub» Ijanskih upnikov Mož odločno taji in pravi, da je hotel blago v Mariboru pro« dati in poplačati ljubljanske upnike Te« mu zagovoru pa policija ni povsem zaupala in ga je oddala v preiskovalni zapor so« dišča.
a— Fotografije funtšterllngov v zavoju.
Zc 17 dee. je finančni stražnik ob meji pri §t. Ilju ustavil neznanca, ki je hotel mejo prekoračiti po necarinski poti in si» cer brez vseh dokumentov Ko ga je peljal na orožništvo. je neznanec odvrgd zavoj, v katerem je fin stražnik našel več foto« grafskih posnetkov angleških funtšterlmgov in tudi številke za razne serije Pri mari» borski policiji, kamor je bi! oddan, je ne» rnanec izpovedal da je Jovo Popovič, do« ma iz Beograda 51 let star Slike funtšter. Rngov je — tako je izjavil — hotel pora« biti za reklamne listke za razno galante» rijsko blago, ki bi ga bil ob božiču proda. >aj v Berlinu in okolici Zdi se. da je bil mož že tudi v Ameriki zaprt zaradi pona» rejanja funtšterlingov čekov in menic. Da se mu temeljito preiščeio obisti, je bil v ponedeljek ponoldne oddan v preisko» v alni zapor sodišča
a— Vlom na Aleksandrov! cestL V noä od torka na sredo so neznani stonici vio-mffi z dvoriščne strani v delikatesno trgovino »Tourist« g. Pajmana ra Aleksandrovi cesti 30 S ponarejenimi kUjuči so odprti železno Masa jno. vfomifi v tresor In odnesfi 'rz njega nekaj nad 5000 Din gotovine. Po^cija je storilcem na sled«.
a— Stanovanjska hiša s prostim stanovanjem In opremljena tovarna na prodaj. Ole! mserat!
a— Kinematografi. O raj stal kino: »KraJJ lazza«. Koloriran 100% nemški zvočni tn govoreči fMm. — Kino Union: od I. Januarja dražje vesela 100% nemška zvočna opereta »Ljubim, fjubiš, Wubi!« Willy Forst Kino Apolo: Danes »Zorro«. Douglas Fairbawiks.
Iz Celja
•— Srečo v novem leta m morete ustvariti, ako si takoj nabavite srečke državne razredne loterije. Dobite Jih v celjski podružnici »Jutra«.
e— Mestni bino bo predvajal danes ob 15., 17., 19. in 21. grandijozni zvočni film »Kapetan Dreyfus«. Isti film ae bo predvajal tudi še v petek in soboto ob 20.30, v nedeljo 4. t. m. pa ob istih urah kakor danes.
e—Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 3 ln polletna Angela Cvekova, rudarjeva hči iz Plazovja, občina Marija gradeč pri Laškem, m 2-letni Miian Kol-terer, sin uradnika škofijskih posestev z Rečice ob Savinji.
e— Važno opozorilo delodajalcem. V smislu razpisa finančnega ministrstva, oz. na podlagi zadevnih zakonskih določb morajo vsi delodajalci brez izjeme, ki plačujejo uslužbenskl davek v gotovini ali v markicah, predložiti vse davčne knjižice svojih nastavljencev do konca Januarja v kontrolo davčni upravi v Celju. V primeru neposlušnosti sledi visoka kazen.
e— Preselitev mestne policijske stražnice. Do nadaljnje preureditev vprašanja službenih lokalov za celjsko mestno policijo se je policija preselila v preurejene prostore na levi strani v pritličju mestnega načelstva, kjer je bilo dosedaj stanovanje magis« ratnega uradnega sluge. V dosedanjih prostorih policije bo nameščen reševalni oddelek, oziroma ambulanta.
e— Telefonske zveze v Celju zopet urejene. Izvzemši nekaj oddaljenejših telefonskih abonentov v Celju so vsi ostali prišli včeraj do rednih telefonskih zvez s telefonsko centralo. Popravljalna dela so trajala sicer precej dolgo, toda upoštevati moramo, da razpolaga terenska brzojavna in telefonska sekcija le z malim številom tehničnega personala in delavstva.
e— Krasna smuka pri Celjski koči. Kakor nam poročajo, je zapadlo na 20 cm debelo plast starega snega zopet 15 cm novega suhega pršiča. Smuka je zelo ugodna.
e— Strelskega večera ne bo. Četrti strelski večer celjske Strelske družine, ki bi s«, moral vršiti v petek, zaradi praznikov obeh veroizpovedi ta teden izostane. Prihodnji strelski večer bo najbrž v petek 9. Januarja.
e— Nova moda v Celju. Nekateri mladeniči, ki menijo, da so zanje naše srednje šole in vseučilišča preslaba in zato rajši študirajo v Gradcu, so se pojavili ob praznikih v Celju s pravimi heimvehrovskimi klobuki. Najbrž bodo ti mladeniči morali prenehati z izzivanjem.
e— Razne nesreče. Pri večerji Je pogoltnil 51-letni posestnik Martin Kramaršek iz žtor češpljevo koščico, ki mu je obtičala v
FolO*p»lrebMine
Feruta • Kodak • Mlnww • Satrap PLO iCK — PA Pitt vseh vrat
vedno sveže v zalogi drogerlia KAKC
ljubljana
MARIBOR
grlu. Ker Je pretila nevarnost zadušen Ja, je bil Kramaršek odpeljan ▼ celjsko bolnico, kjer so nevarnost odstranili. — V nedeljo se je 31-letnl železniški uradnik Pran Lin-ger iz Celja smučal pri Mariborski koči na Pohorju in je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo podlaktnico. Potrebno pomoč je prejel v celjski bolnici, zdravi pa se v domači oskrbi. — Na Vranskem je napadel neki neznanec v soboto zvečer v temi v domači gostilni 31-letnega gostilničarja R. Grando in mu zabodel nož v teme. Rana je zelo nevarna ln je bil Granda prepeljan v celjsko bolnico. — V Zabukovci pri Žalcu je padel 53-letnemu rudarju Andreju Kozovincu manjši tram na levo roko ln mu zmečkal mezinec. Tudi Kozovinec Je moral 1 v bolnico. — V ponedeljek je udaril konj ' pri napreganju 38-letnega dninarja Josipa Čudo od Sv. Jeronlma pri Vranskem s ko-j pitom v brado in ga hudo poškodoval. Cu-i da je na zdravljenju v celjski bolnicL
Air®i§st
g NOGAVICE svilene — volnene samoprodaja 17244
\
L. PUTAN — Celle
Man af akt urana ln modna trsrovi-na pri
»ANTONU«
CELJE, Gosposka ulica S
že8 srečno ki veselo novo leto
ter se za nadaljnjo naklojenost
p. t občinstva priporoča
ANTON BRUMEC
Iz Kranja
r— Cesta Kranj—Jezersko. Sresko načel»
stvo je objavilo razglas o maksimalni do* pustni obtežbi lesenih mostov ne banovin« i ski cesti Kranj—Jezerska Dovoljena je i največja obtežba 3UU0 kg ta se bo proti voznikom z večjo skupno težo postopalo po zakonu. Obenem določa razglaa, da sme preko lesenih mostov omenjene ceste isto* časno voziti le en voz.
r— Sokolsko društvo Kranj bo hnei redni občni zbor v soboto 3. L m. ob 20. v pri» mera nesklepčnosti ob pol 2L t knjižnici Narodnega doma.
p— Plesna iola trgovskih nmtavtjencev priredi v soboto 3. t m. v dvorani hotela »Nova pošta« zaključni plesni venček. Za» četek ob po! 9. zvečer. Vljudno vabljenil
r— V prostore Jagodičevega atei teja ¥ Kranju se je vselil znani fotografski s tra» kovnjak Franc Jug, ki je lastnik renomira» nega fotografskega ateljeja v Tržiču. Ni dvoma, da bo ta strokovnjak v iotograf» skem oziru povsem zadostil kranjskemu občinstvu, ^elimo mu najlepših uspehov.
12 Kamnika
ka— Mathlas Klmoawenger f Y soboto
je nenadoma preminul bivši dolgoletni oaurbnik »Kurhausa« v Kamniku, g. Ki-mesweiiger. V naše mesto je prièel kot kopališki strokovnjak pred 47 leti. Kot oskrbnik je služil pod vsemi štirimi gospodarji, ki so imeli zaporedoma tako rvani »Kurhaus«. Tudi sedanje lastnike, usmiljene brate, je uvedel to z nasveti po<lprl Klmes-wemger je bil oskrbnik, kakršnih je zelo malo. skrben in natančen, čeprav nemškega rodu, je bil radi avoijega poštenja splošno priljubljen. Ko Je služil kopališču 37 let, bo ga odslovili brez vsakega priznanja. Pot sinov in pet hčer Je vzgojil ln vse dobro preskrbel. Star Je bil 75 let Poslednjih 10 let, odkar ni bil več v kopa- i llšču. je živel na Podgorju, kjer Je fcmel lično hišico z lepim vrtičkom, tol ga j« godil z vso ljubeznijo. Hudo prizadeti soprogi, skiovom in hčerkam naše sožaljje!	j
ka— Čebelarsko gibanje. KammSca ' podružnica Čebelarskega društva je imela j preteklo nedelo svoj redni občni zbor v 1
Izvirne francoske pastilje
VA LO A
proti naduhi,	nahodn, grlo-
bolu, katarja,	gripi, influenei.
Prodajajo vse	lekarne in dro-
gerije.	17417
■•f - v . -*;-*1. - -.'v; "V" • .V. .•• . ..•..; -. ^

Kože divjadi
Pošljite nemudoma na naslov »Divja ko» ža«. Ljubljana velesejem S tem se vam nudi najboljša priložnost za ugodno vno»v» čenje bhga. Dražba se vrši 26. januarja Najavljeno je mnogo inozemskih kupcev.
wir« wjqrxiowooooooooooooonooooooooorjoooQooooouoooootvaooo
I restarracft Cerer. Razpravljalo se k e Bito vaimto zadevah, tako tudi o upravi
društvenega čebelnjaka. Prt votttveii je bS izvoljen naslednji odbor: predsednik Mafc-so Zargi, trgovec; podpredsednik Košir Janko, posestnik; tajnik Miran Mlakar, davčni uradnik, blagajnik Jakob Iflčar, odborniki: Ručigel, Podbrežruk Franc ki Ru-ögaj Akijz.
ka— Ned ella ▼ znamenja drsanja. Z napravo drsališča je drsalni spon ogrel stare ta mlade drsaice. V nedeljo je bi led izvrsten in je prišlo na drsanje v Kamnik todj mnogo Ljubljančanov. Zvečer pa so drsališče zaprli, ker Je nastopilo južno vreme.
Iz Radeč
Šahovska prireditev. — V kavarni »Radeče« je bila v ponedeljek 29. decembra odigrana simuitanka g. Huga Vehovca Kot »odmik je fungiral g. mag pharm Hočenrar. Igral Je g. Vehovec protd desetim Osem Jih je porazil, dva sta remizirala Nato sta igrala kombinirano simultan ko g. Vehovec In mag pharm g. Hočevar. Izgubila sta prod g. Hriberščku. remizirala pa sta i gg. Simomčičean ta Trudom. Z zanimanjem je gledalo številno občinstvo prireditev, kakršnih si želimo še reč.
Z Jesenic
•— Posledice gospodarske kriz«. Zadnje
tedne Je videti v našem kraju Vpdno več mladih ljudi, ki zaman iščedo dela Gradbena dela na Jesenicah ta okolici »o večinoma dokončana, leena industrija preživlja težke čase, večina žag v okolici ne obratuje. ali obratujejo v manjšem obsegu, tovarna KID na Jesenicah ln na Dobravi odpušča delavce dan za dnem, tako da delavstvo are a veliko skrbjo v bodočnost PreJ-šnlm brezposelnim se pridružujejo še varino novi hi so v hudo breme svojim staršem. kJ sami reHko trpijo zaradi težavnih razmer.
s— Poroka. V nedeljo popoldne m Je poročil g Dorè Pi rman, brivski mojster a a Javora Ura s gdč Marico Lozarjevo !z ugledne ta narodne obitem s Save. Mlademu paru obilo sreče!
s— Akademski krotek na Jesenicah pri» redi 5. t m. ▼ »rostorih Sokolskega doma svoi drugi akademski ples pod pokrovitelj* stvom častnega damskega komiteja Bo to izreden družaben dogodek za Jesenice.
Iz Višnje gore
vr— visok« Indlrektn« davščine za krit!« občinskih potreb. Prejeü smo: Pretekli teden se je vršila seja občinskega odbora, na kateri se je obravnaval občinski proračun. Dokfcid©. ki so jih sklenrii občinski možje na vino, špirit itd. pa ne bodlo do-našale občini nikakih dohodkov iz enostavnega razloga, ker meji tik na Višnjo goro občina Ded en (Jud, ki nima tako visokih do-klad. Tamošnji dve večji trgovini bosta mogli prodajati blago mnogo ceneje m ker se nahajata pri kolodvoru m župni certcvi, si bo vsak Konsument nabavf svoje potrebščine rajši tam kakor pa v Višnji gori S tem bodo prizadeli vsi trgovci Višnje gore. z njimi pa tudi občina, ker bo mnogo manj prometa, kakor bi ga bila, ako bi občinski svet uvaževal, da se ne da dobi« kritje občinskih potrebščin samo z mdšrekt-nimi davščinami.
vg— Smrtna kosa. Preteka petek smo pofcopaJi 82 letnega Jožefa Mohoriča, bivšega cerknvnika naš« župne cerkve. Pokojnik je bil orignalen mož ta priljubljen vsepovsod. Nb njegovi zadnji poti ga Je spremljala vefika množica ljudi Ohranimo pokojnika v blagem spominu! Preostalim naše sožafje!
vg— Nov sneg. V noči med ponedetjlnmi ta torkom je po naših krajih zopet zapadlo precej snega. Prisojni kraji, lei üo že kazali svoja rebra sodneu. so zopet beli. kar bo brez dvoma nad vse ngodno za naše mno-gobrojne smučarje In sankače.
Iz Novega mesta
«»— Olepševalno društvo je na svoji sad* nji seji 29. dee. izglasovalo predlog pred* sednrka g. Buka in tovarišev, da se v me» stu, ki je središče Dolenjske, upostavi tujsko*prometna pisarna, ki bi pričela delo* vati takoj po novem letu. V to svrho je ol jubilo m^tao županstvo odstopiti te» mu uradu pisarniške prostore na mestnem magistratu v pritličju.
n— »Na tleh mirovnih pogodb« Je naslov predavanja prof. Jožeta Kovača 2. t m. ob 20. v SoJco+skem domu.
Mnogo zdravja, denarja tn dobre volje v novem letu želi vsem na novo otvorjena trgovina
A. K rž šnik & Co.
Ker« uieste, prt mostu,
ki prodaja Älvalne stroje, kolesa, predtlakarljo, nadomestne del« Itd.
Blag« prvovrstno! Cen« nizke!
SREČNO. TER VESELO NOVO LETO teli
jfCeramGa
tovarna peči, štedilnikov, kamenine In lat motnih izdelkov. J. KLEMENCIČ, družba z. o. z. NOVO MESTO.	1757
I »asi.
I
manufakturna trgovina
Gostilna, trgovina la mesarija
Ivan Globtvmk
ftkocjaa
žen svojim odjemalcem ln poslovnim prijateljem veselo in srečno novo leto
PU!1IKKMll!-BAH0V:C
■ TO ZNAMKO
hi iimovk
DcM m ▼
Zares J» preizkušeno dobro sredstvo m tUčenje želodca, drevesa in krvi.
Iz Ljutomera
Ne rei lnksns, temveč potreba a vsakogar je danes
radifski aoarat
ki Vam prinese vse fat celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati
..Philipps" in „Telefunken"
s katerim» posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte ponudbe in predvajanja od	17369
MILAN SESSLER-la veletrgovina, Ljutomer
Iz Braslovč
br— Društveni don aa Polže IL Na Po*-zeft obstoja akcija, da se vsa društva združijo pod eno streho. Vse le bilo že pripravljeno. da se začne gradita Društveni dom pri osnovni šoli. Ko pa je lastnik parcele, na kateri bi stal dom zvedel, da so se ostala društva zedtafla s Sokolom, je dejal: •Ako pa tudi Sokol sodekije pri tej aikcijl stane parcela 250.000 Dm. To smo si zapomnili.
br— Zanimanj« sa poslopje blvš« Vildfje-v« tovarn«. Te dni so ogledovali omenjeno poslopje «»stopnici nekega tekstilnega podjetja te Karlovca In šentpavelske predilnice. Upajmo, da bo pri5V> do prodaje. Če bo začela počivajoča tovarna zopet obratovati bo to veliko da-jšanie gos pruder steh nepfčlflk polzelskega ta okoKSkega prebivalstva.
br— Šahovski tarnir nameravalo po novem letu prirediti za Brasiovče in okoiii tukajšnji fallisti, lei jih je precej.
br— Popravilo škarpe. Pričelo se bo temeljito popravljanje savinjske škarpe pil polzelskem mostu ta je razpisana na dan g. januarja licitacija za dobavo 400.00U m* kamenja.
br— Razsvetljava sa Polzeli Na zadnji
občinski seji se Je sklenilo postaviti eno luč na cesti od kolodvora ta eno na savinjskem mostu.
br— Neprevidni loler. Neznani šofer J« preteki teden ponoči za vozi na ovinku v Rakovijab proti Polzel v ograjo Povšeto-vega sadnega vrta s tako močjo, da je polomil ograjo ki si razbil avtomobilske sve-tilike.
i| Viteß eCeqattce
In tep &ta&
napravijo popoldansko In večerne oblek«, kupljene pri znani tvrdkl
9. Mafdic
Htubljtina
Na zalogi tudi obleke sa neveste ln močne dame, dobavi s« tudi po pošti.
i
Vse oblačilne
potrebščine
najceneje in najboljše pri
Drago Schwab Lfabliana
„Jadran"
trgovina s čevlji na Sv. Petra cesti 25 želi
vsem svojim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO ter s« priporoča za nadaljno naklonjenost
DR. MED.
£o|ze Kramaric
Specialist ca kirurgije»,
MDdofiMev» «. IS/n, ordini ra sedaj od 11. do 12. dopoldne ln ob pol 2. do pol 4. popoldne Telefon 31—58.
Trdno zdravje — mladost — dolgo življenje!
Kdo a« hrepeni po teh najdraijlb Človeških' dobrotah, ki jih ne odtehta nobtno bogastvo? Vi, ki posedujete le saklsde, ali st« že katerikrat pomislili, da Jih lahko naenkrat zgubite? Ne èakajt« toga nwxln^a trenutka. bodite vedno aa op reco. Najboljši Vaš zaščitnik j«
Radenska ?dra«iina voda
. . Pijte jo redno vsak danj
3* januarja
i"!	
■ J-.., I<T„v	* : v . ' t -
9 prične žrebanje
T L razreda državne razredne loterije.
Bodite do tja vsi v posesti srečke! Brez srečke ni blagostanja, ni sreče!
Srečke dobite v vseh podružnicah »Jutra« In v
ZADKUZN1 HRANILNICI r. z. t o. L, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19.
Iz Krškega
kr— Seja občinskega odbora. Občinski Odbor v Krškem jc :rnel 30. dcc. redno se* jo. kateri je prisostvoval tudi zastopnik »reškega načelstva dr. Tomšič. Najvažnej» ša točka dnevnega reda je bila izvolitev ob» činskega blaoajnika in je bil za to funkci» jo z vzklikom izvoljen bivši župan g. Pfei» fer. Krajevna potreba po kinematograf» ikem p<xijetiu se je pr znala Sledilo je •klepanje o podporah ubožcem. Poročilo gradbenega odseka je podal g Arh Vsi. ki eo prevzeli izvršitev kakega dela, se pozi« vajo. da do prihodnje seje predlože izčrp» ne račune. Pri slučajnostih se je sklenilo, di se občinski odbor včlani r županski ■vezi
Iz Zagorja
z— »Jntro« je najboij razširjeni tn priljubljeni hst v rudarskem revirju, sad se nedeljske števillke kolporrtra nad 300 izvodov. O najbolj perečem vprašanju, gospodarski krizi, ki ]o preživljajo tudi rudarji, bu »Ju-tro€ obveščalo svoje čitatelje in se zanimalo za njih težavi» položaj. Istočasno se bo seveda, tudi v novem letu prizadeval» da bo vsebina vsestransko zanimiva.
z— Zaključek smučarskega tečaja na Sv. Planini. V nedeho je bil zaključen smučarski tečaj na Sv. Piatimi ki se ie vršil od Zj. do 28. dee. in ga je vodil g Janez Bitrnc iz Ljubljane. Smuka ie bSo celo ugodna >11 Jtbisk jako zadovoljil. Vseh smučarjev je pnšlo »krog 120 iz Trbovelj. Ljubljane. Zagreba m Zagorj-a. Tečaja se je udeležilo 20 članom. Ugodno m ceneno razvedrVo ki ga nudi Sv. Plantna, bo privatilo planince. da tudi ostale zimske praznike izkoristijo
Iz Trbovelj
I— Kino Sokol. Danca igramo veseK rvočnl fikn »Thn in Tom — Ljubi svojega bliž.njega.€ Poleg zvočna šala »Micky Motive«. Predstave ob 4.. 6. hi 8. zvečer.
Iz Ptuja
j— Izoremembt na okrajnem sodiSča. Z novim letom se iznreneni razporedba sod» Bikov ,ia ptujskem sodišču takole: Sodnik dr. Muhič prevzame izvensoorni oddelek
levi dravski breg, sodnik Stefancioza ci» vilni odd. za levi breü sodnik dr. Suhadol» Bik civil, odd. (za desni breg, sod dr. Mu» ha prevzu,... oba začasno združen» kazen» ®ka oddelka razen kazenske pravne pomoči, ki je dodeljen^ Drvoimenovanima sodniko» ma. Na svojih dosedanjih oddelkih osta» Beta starešina dr. Poznik (izvensporno za desni breg) in dr. Lip č (izvršbe in civilna pravna pomoč). Razporedba uradništva ostane neizpremenjena. Želeti bi bilo. da se čirn prej zopet izpopolni mesto 7 sodnika, ker bi se pri kakem manjšem sodišču laž» je pogrešal en sodnik kakor pri ptujskem, ki je kakor znano eno izmed največjih okrajnih sodišč v državi in že od nekdaj z delom močno obremenjeno.
j— Društvo jugoalovenskih akademikov v Ptuju nriredi 3 t. m. v vseh prostorih Dru« žtvenesa doma pod pokroviteljstvom ge. dr. Senčarieve akademski ples. katerega čisti dobiček je namenjen v podporo revnim akndem'kom. Pri plesu bo :3ral jommv»jazz Iz Liuhljane. Začetek ob 20.30 Vstopnina ra osebo 20 D'n. pri čemer je že vštet ples» fli red (za tričlanske družine 50 Din). Vstop «amo proti vabilu. Reklamacije sprejema društveni tajnik tov. Zajšek.
»Rdeča kapica« in njeni posli
Ljubljana, 31. decembra.
Halo, halo! Tukaj gosna X Kdo tam? — Modna trgovina J. A tako. ja prav! Prosim vas pripravite mi nekaj finega pe» rila. notem oni leni kostum, ki sem ga ob« čudovala v izložbi, čez kake pol ure bo prišla k vam moja služkinja, da mi vse pripravljeno prinese domov in kar mi bo všeč. bom obdržala. Pošljete lahko takoj tucP račun.«
»Vendir enkrat »podobna odiemafka!« so vzkliknili v trgovini. MeM so si roke in nrsliü na siiaino kiročijo Dmgič zopet se je og'^sil telefon v neki del'katecmi trgovi« Bi. G'as je naročal najizhorneiša tedila, sam»» fine stvari, vredne, da se jih da na miro in pod zob
V vseh primerih le stopila kake pol ure po te'efonskem pogovoru v loka! mlada gospod'cna z rd^čo. pičeno kanioo na glavi. Javila le. da se oilaSa v zadevi na» roč a gosne svetnice, včasi gosne doktor« jeve ali direktorjeve (imenovala je samo zn'na uvaževana imenal in res so fi ta» koi izročili tu zavoje oblek, tam zopet de» Iikatesne poslastice, cinjgnrl morda kako dragocenost, ki jih je služkinja odnesla domov nv'ostliiv'. Zannali so i? nopo'no» ma in «nloh piso pomislili na možnost «'e» panie V trgovViah so navdno potmezl'i» ▼o čakali po več irr misleč si: »Ženske BO rac povsod počasne«.
Ko pa ni bilo na spregled ne služkinie In ne gospe pa iman i pa denaria ali vsaj B"Točenja biadai. t'ib je napos'ed ven» darle pričelo skrbeti Poslali so nameščen« ca ali namcščpnko h gospe direktorjevi in So jo jeli ST>rn5pvati. kako ie' zadovoljna z naročenega blata, jih ie naposled ven. iitrfla gosta direktorieva ali svetn'kova. V trgovinah pa so bili ne samo i^ročarani, marveč tndi nemalo oško^ovarP in oovrh ie v strašnih zadrgah Zda i šele so se za» vedli da so nasedli rafinirani sVnarki. ki se ;e pa prav za prav poslužil« čisto eno« Stavnega triki Skuhali «o naiprvo sami siediti gol5«if;co ki ie pa niso n?k»er več srečali Takrat, ko «o jo iskati je bila 'a it dnttod na noslu in ie tokrat že s-net »zaslužila« kakih par tisočakov. Oslepar«
jena so se naposled zatekli po pomoč na policijo, ki je napela vse sile, da sprav, drzno goljufko za sive gardine ie pred novun letom. Navzlic intenzivnemu zašle« dovanju od strani detektivov pa se naloga ni posrečila. Prav verjetno je namreč, da je »služkinja« že pred dnevi odložila rde« čo kapico in se odpeljala v kako drugo mesto kot elegantna dama.
Krvav pretep z žalostnim koncem
Krško, SI. decembra.
Kronika božičnih praznikov beleži zopet razburljiv dogodek, ki je prav za prav žalo «tna slika razmer, ki vladajo med kmečkimi fanti iz sosednjih vasi Tega ni povzročilo naključje, tudi ne nosi pečata alkohola, temveč je plod sovraštva, ki ima svoj izvor v fantovskem »aufbiksu« in privede do obžalovanja vrednih pobojev in pretepov.
Tako se je na tepežno nedeljo v Gorici na Krškem polju odigral naslednji žalosten dogodek pretepa.
To nedeljo so prišli fantje iz Jelš, m«*! drugimi brata Pacek Alojz in Ivan, Franc Sevšek in Franc Tomažin k maši v podružnično cerkev v Gorici Komaj pa so po maši okoli 11 izstopili iz cerkve, jih je obkolila družba fantov iz Gorice, ki so brez prerekanja dvisjnili svoje orožji ter začeli udri-aati po Jelšancih. ki se presenečeni nad napadom niso bitro znašli Odjeknili so zamolkli glasovi udarcev in že je dobil Alojz Pacek močan vbodliaj z nožem v hrbet, njegovega brata Ivana, ki je priskočil na pomoč. pa so s koli pobili na tla Občutne pi»-škodbe sta zadobila še Franc Tomažin, ki ga je nekd* sunil z vilicami v vrano tn Franc Sevšek. Prva dva sta morala iskali nujne pomoči v krški bolnici, druga poškodovanca pa sta v domači oskrbi.
Kam bodo privedli taki poboji si lahko mislimo. Vsekakor bo na mestu najstrožja kazen, ki bo edina zarnogla preprečiti, da ne bodo stebri bodočih kmetij padali pod □oži in koli.
Šostaniske novice
Šoštanj, koncem decembra. Z nastopom zime je v Saieški sredini opažati veliko oživljenje družabnega življenja. Vsa društva — strokovna, prosvetna in dobrodelna kažejo močnejšo delavnost. Tako je bila v Soikolskem domu sijajno uspela telovadna akademija, sedaj pa je tam posebno živahno ob plesnih vajah Pridno deluje tudi sokolska godba, zlasti pa njen salonski orkester ki ga vodi bančni ravnatelj g. Koricky Mešani pevski zbor šteje okrog 40 pevk in pevcev ter se pod vodstvom učitelja g Vrežeja marljivo pripravlja na svojo prireditev v januarju. V Sokolskem domu je biila tudi bogata božičnica za revne šolarje, ki jo je priredil krajevni odbor Rdečega križa. Obdarovali so nad 200 otrok Rdečemu križu v Šoštanju predseduje znani Človekoljub, sodnijski predsednik g. Hin-ko Potočnik. Društvo »Svoboda« prireja v Zadružnem domu od časa do časa uspela predavanja s skioptičnimi slikami. Posebno dobro obiskano je bilo zadnje predavanje »Čuda svetovja« Predaval je učiiteij g. Ivan Theuerschuh. Ta predavatelj pa je nedavno predavati tud v mali dvorani Slomškovega doma o samoizobrazbi kmečke mladine. Pr'dno deluje tudi tamburaški odsek »Svobode« in posečajo njegove vaje mnogoštevilni tovarniški delavcu
Pevski zbor tovarniškega gasilnega društva je priredi! nedavno ,svoj prvi koncert v Zadružnem domu. Ta koncert je imel vsestranski uspeh. Esperantski klub pripravlja odbor pod vodstvom g. Steinbacha. klub šahistov pa se pripravlja na lokalni in medklubski turnir s šahisti rz Štor. Napovedano je tudi predavanje o šahovski teorrjl Končno so Še vneto na delu zimski sportnj-ki, katerim je zima prav naklonjena.
Repertoar!!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Četrtek, 1. Jan. ob 15.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20 Mercadet. Izven. Petek. 2. jan.: Zaprto Sobota, 3. jan.: Glavni dobitek. E. Nedelja. 4. jan. ob 15.: Sneguljčica in škratje. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Ob 20. Konec poti Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPFRA
Začetni« ob 20 četrtek, 1. lan. ob 15.: Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Nikola Šubic Zrinjski. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pptek. 2. ian.: Zaprto Sobota. 3. jan.: Zaprto (generalka). Nedelja. 4. jan. ob 15 : La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20 Werther Premijera. Izven. Ponedeljek. 5.: Raletni večer Olge Solovje-ve. Izven. Znižane cene.
ŠENTJAKOBSKI GLFDAUSKI ODER.
Začetek ob 20 Četrtek. 1. jan.: Prostozidarji. Premijera. Sobota. 8. jan.: Prostozidarji. Nedelja. 4. ian.- Prostozidarji.
MARIBORSKO RLETVALTSCE.
Začetek ob 20 Četrtek. 1. ianuarja ob 15.: Prodana neve sta. Kuponi — Ob 20.: Grof Luksem burški Kuponi.
PTUJSKO OI,F,DA LISCE.
Začetek ob 20. Ponedeljek. 5. jan.: Življenje ie lepo. Gostovanje mariborskega gledališča.
Dr. Henrik Ste tka:
Novi upravni postopek na prvi stopnji
IL
Včasi je za rešitev predhodnega (prejudU cia/negaj vprašanja pristojno drugo uprav» no ali sodno oblastvo. V takih slučajih sme upravno oblastvo, pristojno za glavno stvar, vzeti v pretres tudi predhodno vprašanje in na tej podlagi res ti glavno stvar Kadar kakšen pravni predpis to izrecno določa, se mora postopanje prekiniti, dokler se pred» hodno vprašanje ne reši pravnomočno pri pristojnem oblastvu. Dalje se sme prekiniti postopanje, ako že teče ali se uvaja posto» panje o njem kot glavni stvari. Tudi sme upravno oblastvo prekiniti postopanje in odred ti, da stranka v izvestnem roku po« krene postopanje o predhodnem vprašanju pri pristojnem oblastvu.
Upravni postopek je načeloma nejaven, za prizadete stranke pa javen vsaj v toliko, kolikor to zahteva načelo zaznavanja ali ustna razprava ali pravica vpogledovanja v spise. Pač pa sme oblastvo po svoji izpre» vidnosti pripuščati k ustnim razpravam tud osebe, ki se ne udeležujejo postopka.
Ker ni potrebno, da bi oni upravni organ, ki vodi ustno razpravo ali ki sicer o ust» nih izjavah pred oblastvom sestav, zapisn k, v stvari tudi odločal, dalje ker je o vseh razpravah, ustnih izjavah in službenem po-slovanju sestaviti zapisnik ali vsaj zaznam» bo. iz tega razloga velja le deloma načelo ustnosti, vsekakor pa je postopek vobče aa» pisniški (protukolski).
Postopanje na prvi stopnji se konča z odločbo. Te odločbe so ali rešitve (rešenja, Entscheidungen, v smislu deklarativnih od» ločb, ali pa odredbe (Verfügungen, v smi» slu konstruktivnih odredb, konkretnih na» redb in odklonitev). Vendar se izdajo od» K/čbe ne le o glavnem predmetu (glavne od» ločbe), marveč tudi v teku postopanja sa» mega o poedinih postranskih vprašanjih (postranske ali vmesne odločbe) Možno je tudi, da se postopek brez odločbe ustavi, vendar se mora tudi v takem slučaju pis» mena odločba izdati stranki, ki to izrečno zrhteva, ali če se to zdi oblastvu potrebno ali če gre za poravnavo, ki konča predmet. Glavna odločba mora obsegati;
a)	označbo strank in predmeta postopka.
b)	izrek (dispozitiv), s katerim se s po» zivom na pravne predpise rešijo pred» met postopka, vs> predlogi strank glede gla- <ega vprašanja in vprašanja stro« škov postopka,
c)	obrazložitev, v kateri se navaja stanje stvari, pravno presojo (zbog katerih pravnih razlogov se ugotovljeno stanje stvari podvaja pod izvestno abstraktno pravno normo) in po potrebi tudi okol> nosti, ki so bile odločilne pri ocenjanju dokazov;
d)	navodilo o pravnem sredstvu, ki jo Ima stranka zoper odločbo.
Navodilo o pravnem sredstvu odpade, če je prvostopno odločbo izdalo centralno upravno oblastvo (ministrstvo). Tudi obrazložitve ni treba, če oblastvo stranki» nemu predlogu docela ugodi in ni ugovo* ra kakšne dru<?e stranke, če se naloži odločbo kakšna storitev ali dajatev, se od> redi obenem rok; brez take odredbe zna» ša rok 15 dni.
Ako je moči, predmet postopka razdeliti na več točk, se sme za slučaj potrebe o vsaki točki izdati posebno glavno odločbo.
Glavna odločba se izda strankam pisme» no. Pismeni odpravek, ki se »me izvršiti tudi s prepisom, overovljenim od p'sarne, mora obsezati označbo odločujočega oblastva, datum in podpis.
Postranske odločbe se priobčijo stran« kam vobče ustno, kar se ugotovi z zapisni« kom, vendar se sme izdati tudi pismeno, zlasti če gre stranki pravica samostalne tožbe (n. pr. "lede zavrnitve predlaganega zavarovanja dokazov, glede pokrenitve po» stopanja o predhodnem vprašanju pri pri» stojnem oblastvu, dalje, če se postranska odločba izda pozneje od glavne odločbe). V takem primeru bo postranska odločba obsegala iste dele, kakor glavna odločba.
Kdo je stranka, koga je torej pritegniti k postopku in mu odločbo izdati, tega no» vi zakon ne določa Vendar pa iz predpi« sov zakona o državnem svetu in upravn:h sod ščih jasno izvira, da je stranka vsaka fi. ična ali pravna oseba, ki bi se jej z od» ločbo ali s prehodnim upravnim postopkom utegnila kršiti njene pravice ali njeni v zakonu osnovani neposrednji osebni in» teresi Zakon brez kvare ne razlikuje med (glavnimi) strankami in pravno zaščitenimi osebnimi interesenti (udeleženci).
Vsi ti predpisi o upravnem postopku I. stopnje veljajo enako za nižja m višja upravna oblastva. torej enako n. pr. za ob» čine, za sreska načelstva. za banske upra» ve in za ministrstva; kadar odločajo na prvi stopnji. Pri tej priliki bodi še ome» njeno, da z novim zakonom prestanejo veljati sicer vsi predpisi občega značaia, ki se nanašajo na upravni postopek, da pa posebne določbe o postopku, ki se naha» jajo v obstoječih zakonih o poed:nih upravnih stvareh še nadalje veljajo. Zlasti bi opozoril na one specialne določbe, ki prednisujejo v Izvestnih upravnih stvareh posebno komisijsko razpravo na licu me» sta po predhodni objavi z javnim razeU» som. D« se pa tudi ti predoisi. ki so mor» da različni v poedinih pokrajinah naše dr» žave. kolikor moč Izenačijo, dopušča za» kon niih izenačenje t uredbo predsedn:ka ministrskega sveta.
Prihodnji članek bo opisa! redna hi !z» redna pravna sredstva po novem zakonu
o upravnem postopku. Prt tej priliki bodi še omenjeno, da je v članku od 21. decembra v 4. odstavku č tati namesto »zbog osnovnih koristi« pravilno »zbog osebnih kor sti« in v 6. odstavku namesto »če gre za spise občinskih ohlastev« pravilno »če ne gre za spise občinsk h oblastev«.
Radio
NAPREDEK
V MEDICIN»
Pr! bolečinah v sklepih in adib kakor ori nrehladii iemlieio mnoei liudie Toaral tablete. Tosai odsrovaria modernemu miS'ientu in predstavila novost in na oredek v zdravljenju. Toga! ie oreizku Sen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njeeovo odlično učinkova nje celo v zastarelih siti čajih, v katerih drusa sredstva niso Domaeala. Toga' učinkuje naglo in sigurno oroti revma tizmu. protinu. Ishijasu. hrini HvčniV bolečinah in glavobolu To^al učinkui» takoj In le oonolnoma ncSkorOjjv za Se lodec. srce In natale oreane Rn nol7ku* je v Vašem lastnem interesn Vsaka le karna Ima Togal-tahlete v zalogi in Var» jih more najhitreje dobaviti 17130
četrtek, I. januarja.
LJUBLJAJMA 9.3J: Prenos cerkvene grlas-be. — 10: Versko predavanje. — 1U.2(): Predavanje o zadnjih katastrofah v premogovnikih. — 10.45: àah. — il: Koncert radio - orkestr». — 12: Napoved časa m poročila. — 15: Kmečka žena. — 15.^). Plošče. — 16: Zabavno čtivo. (Milčinski.)
—	16.30: CroJba na harnxjtrko. — 17: Veseloigra »Vozel«. — S»: Koncert godbe dravske di\nz;je. — 22: Napoved časa .n p'»roč i la. — 22.15: Haway - jazz.
Pttek, 2. januarja. LJUBLJANA 12 15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Na.noved časa. plošče borza. — 17.3D: Koncert raddo - orkestra
—	18.30: Potovanje na Spitzberge. — 19: Francoščana. _ 19.30: Krekova gospodinjska šola v S ški. — 20; Sah. — 20.30: Son ny boy . jazz. — 2].30: Plošče. — 22: Na poved časa iti poročila.
BEOGRAD 12.45- Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Komet rt tamburaškega zbo ra. — 20.30: Komorna g'asba. — 21.30 Pevski koncert. — 22..*): Poročila. — 22.50: Koncert komorne glasbe. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta rz Beograda. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasoe. — 19.30: Jugoslovenski pesmi in a-rije. — 20: Dramski večer. — 22.20: Koncert sodobne glasbe. — BRNO 16.30: Prenos komornega koncerta iz Prage. — 17.45: Glasbeni program za mladino. — 19.20: Stare češke serenade. — 20: Prenos vseea programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Končen lahke glasbe. — 20.15: Simfoničen koncert — Godba za ples. — DUNAJ 12-Opoldanski koncert — 15.25: Koncert orkestra. — 19.35: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Koncert nekdanje dvorne kapele. — 21.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Zborovsko petje. — 19.30: Plesni večer. — 21.40: Shihoigra. — Koncert lahke g!a;be. — LANGENBERG 17.15: Klavirski koncert — 19.45: Poljuden končen orkestra. — Lahka glasba. — A'ÜHL-ACKEJ< 16: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Koncert orkestra mandolin — 20.30: Veseloigra. — 21: Končen filharmoničnega orkestra: Schubertove skladbe. — 22.20: Lahka gtesba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 1725: Plošče. — 19.30: Prenos opere tz gledališča. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in šn strumen ta len koncert — 21.35: Orkestralen koncert Sobota. 3. januarja LJUBLJANA 12.15: Plosfe. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: Koncert m-dio-orkestra. — 19: Filmska kultura. — 19.30: Angleščina. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved časa poročila. — 22.50: Ilaway-jazz. BEOGRAD 12.25: Koncert radio-orkestra.
—	16: Plošče. — 17: Popoldanski koncert
—	18: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17: Popoldanski koncert radio-orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Prace. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Jazz-band iz Moravske Ostrave. — 20: Koncert češke filharin>»-nije. — 22.25: Kabaretni program iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Jazz-band. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije tz Prage. — 22.25: Kabaretni program iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 18: Sluhoi^-ra in koncert za mladino. — 20.3(1 : Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Sluhoigra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.25: Plošče. — 17.15: Mozartove klavirske skladbe. — 19.35: Pevski večer — Jazz-band in plesna godba iz operet in revij. — BERLIN 16 30: Preno3 orkestralnega koncerta iz Königsberga. — 20: Koncert lahke glasbe. — 21.15: Operetni večer. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. — 20: Lokalen nemški program. — Nočni koncert in ples. — MÜHLACKER 15.30: Popoldanski koncert oikestra. — 19.30: Koncert stare srlasbe. — 20: Lokalen nemški program. — 22.15: Stara in moderna plesna glasba. — 0 30: Nočni koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: dopoldanski koncert — 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.30: Koncert madžarskih pesmi. — 20 30: Orkestralen koncert — Koncert vojaške godbe. — RIM 17: Koncert operne glasbe. — 20.40: Prenos opere iz gledališča v Neapelju.
Dopisi
JE2ICA PRI LJUBLJANI. Trofle-janko »Lumpac-ij vagabund« so naši Igralci prav dobro odigrali. 4. t m ob 14. bo imel Sokol občni zbor v domu. Ker so pripravljeni dalekosežni načrti finančnega značaja In ker Je Sokol pred važnimi dogodki, naj pridejo na občni zbor pra-v vai člani lin članice. P leena vaja se tega dne prične ob pol 17.
DOLENJSKE TOPLICE. Na Štefanovo nas Je Sokolsko društvo razveselilo z nenavadno prireditvijo. S sodelovanjem glasbe-negga odseka Sokolskega društva te Novega mesta nam je nudilo koncertne točke salonsk. orkestra pod vodstvom br. Fa kima-pevske točke seksteta in opereto »Prebrisani študent«. Bila Je to prva prireditev te vrste v Toplicah. Občinstvo Je nagradilo izvajalce s priznavalnin ploskanjem. Po ificijelnem delu se Je vršiJa zvečer prijetna zabava s plesom.
OORENIA VAS (Polfiancka dofina) ObC-ni zbor Srfcola bo na sv. Treh kraWev dan ob 14. uri v ?okn'«ketn domu Udeležba članov in članic je obvema
SV. JFDERT NAH LA^KTM V ned»-Mo 4 nnu.Tja ho n«tnnovm «kiinWn* Sokol» « orirptknm ob 15. v 5o'i Po «kupnini bo zn oel pevski odsek sn";očp'Ta se ^ol-oin več narodnih pesmi. Vabljeni vsi prijatelji So-kolstval
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Poawtnfkooi
naše občine se naznanja, d« uia&a članarina
za kmetijsko podružnico še vedno 2u Din, ker plača razliko za vsakega člana podružnica iz lastnih sredstev. Člani bodo imeli sledeče ugodnosti: L) V»ak član dobi brezplačno 1 jablano (vrednost 15 Din). 2.) Dobival bo vsak povečanega »Kmetovalca*. 3.) Vsak član dobi podjioro za primer poginile živine. 4.) Dobavljal se bo umetni gno| po /.nižani ceni 5.) Svinje se bodo cepile dvakrat letno po polovični ceni. Podružnica podiva posestnike, da pristopijo vsi kot člani k podružnici, ker ugodnosti, ki se sedaj nudijo, člani ilosedaj še niso bili deležni. Kdor hoče biti član podružnice, naj se prijavi rn (»lača članarino 20 Din vsaj do 15. januarja r>ri enem zaupnikov, ki 90: Goter Prane (Tremerje), Zupan Jože (Debro), Senica Franc (Malič). Kajtna Jože (Slivno). Juter-;ek Matevž in Jančič Ludovik (Sp. Rečica;, bergan Nikolaj in Lah Franc (Zg Rečica). K urnik Blaž (Govce). Koblič Alojzij (Kuret-110). Trbovc Jože (Sv. Krištof). Kačič Luka ^Strmca). Kapla Jože (Trnovo), Knez Jane» fSevce). Dernovšek Franc (Sv Marjeta), Senica Ivan (Sv. Marjeta), Privšek Ivan lOgeče). Selič Anton (Jeseno ravno). Grenak Rudolf (Brezno). Povše Martin (Belovoj, Knez Martin (Sv. Jedert) in Sunter Frane (Trnov hrib).
Sokoiske vesti
Uprava *ok»Nkc »upe ljubljanske bo imela v petek ob 20. izjemoma redno mesečno sejo v mah dvorani na Taboru. Udeležba obvezna.
Sokolsko drnštv« Stepanja raj ratrl rte
svoje članstvo na izredni sestanek 7. januarja ob 19. v društveni telovadnici zaradi kon-stitjiranja odbora za leto 1931. Društveni občni zbor bo istotam ▼ nedeljo 11. januarja ob 14.
8okol na Viča je uprizoril t nedeljo 2JI
decembra popoldne mladinsko igro »Pohta*. Režijo druge predstave v tej sezoni je vodil br. Janez Ordina zelo dobro. Sam je izvrstno kreira! Maiika, ki je vzbujal pri mladini s svojim komičnim nastopom obilo sitt»-ha. Glavna uloga »Peiita« je bila prav Jobro zasedena in nadarjena s. Vida Thuina /e oživotvorila resničen tip stare čarovnice. Glasovno je bila izborna. istotako tudi r mimiki in kretnjah. Najboljša je bila uloga Mojce, ljubkega oslepelega kmetskega dekleta. Takoj se ni uipgla vživeti t rvojo ulogo, toda kmalu se je znašla in nihče nt zamogel v njej spoznati Ivanke Juruianova, marveč srčkano bitje nesrečne Mojce. V nah s Kekcem sta predstavljala nenadkri-ljivo dvoje kmetskih otrok in tudi s Pehto sta zaigrali dovršeno. Na višku je pa bila v prizoru, ko se ji povrue vid in zazre prviS svojo mater, očeta m vse ljubljene prijatelje, svoj dom in zlate žarke zahajajočega solnca. Kaže velik talent in razvila se bo v močno igralsko moč. Bratca male Mojce je podal nadarjeni nar. Vinko Ciuha zelo po-voljno in kaže od nastopa do nastopa velik napredek. Uloga pastirčka Kekca, zaseden« po br. arjanu Willenpartu. je bila zadovoljiva in ob strani ljubljene ojce je oodal izborno pogumne?a in hrabrega Kekea. V igri ni bil na višku in videli smo že njegove boljše kreacije. Nar. Broni Battolino je igral pastirja Grogo dobro in vzbujal te mnogo pozornosti med poslušalci. Vaški otroci Jurček, Anica. Francka in Tonček so bili ljubko prednašali in skušali so prekositi eden drugega. Razveseljiv je njihov nastop in v njih bomo imeli v bodoče moftno zaslombo pri zasedbi slič.nih utog. Planinska vila s. Otilije Brodnik je bila prav dobra. istotako tudi zločesta vila Očeta je s vso sigurnostjo podajal br. B. Brodnik, ki prav lepo napreduje. Vzorno mu je stala ob strani mati Ivice Hermanove. ki je kreirala z ogromnim sočutjem žalostno mater, ko se ji izgubi ljubljena Mojca, » svoji sreči ob njeni vrnitvi ;n ob prizoru, ko hčerka prvifl ugleda solnčno svetlobo, je pa nenadkriljiT« in želeti bi bilo, da jo še pogosto vidimo v slifnih nastopih. Mladina je » ogromnem številu zasedla dvorano ter s vso pazljivo-stjo sledila dejanju in z lepimi vtisi v §rcu zadovoljno zapustila sokolsko dvorana
Sokolsko društvo Kočevje vabi na glavno skupščino, ki bo 6. januarja ob 14. v dvorani gostilne Beljan. PoluoštevUna točna udeležba obvezna.
Nekaj o boleznih
Ce si rojen v znamenju ovna, ü sto* ze vročinske bolezni vnetja m očesne bolezni.
V	znamenju bika rojeni naj se čuvajo
bolezni v vratu, ušesih, na spolovilih, ženske posebno bolezni v spovinjem ži-votu.
V	znamenju dvojčka rojerrfm pretijo bolezni sopii in mehurja ter nalezljive bolezni.
V	znamenju raka rojeni naj pazfjo na
želodec in črevesje ter na pljuča. V poznejših letih jim grozi revmatizem m ishias.
V	znamenju leva rojene bodo zalezovale vročinske bolezni, nervozne motnje, bolezni srca. Čuvajo naj se kapi!
V	znamenju device rojeni naj pazijo na živce.
V	znamenju tehtnice rojeni 90 nagnjeni k boleznim krvi, obisti, mehurja in k boleznim v spodnjem životu.
Skorpijonovcem grozno vročinske bolezni m poškodbe.
V	znamenju strelca roden! naj se Čuvajo malokrvnosti, pljučnih bolezni, zrivčnih obolenj, motenj v prebavi in poškodb.
V	znamen+u kozoroga rojeni morajo Daziti na želodec in sopila. Pretita iim mrtvoudnost in vodenica.
V	znamenju vodnarja rojeni naj se čuvaio poškodb. V nevarnosti so jim živci, srce, kri.
V	znamenju rflbe rojen! so Izpostavljeni nervoznim motnjam, depresijam, pljučnim boleznim, boleznim zob. želodca in no«. Posebno naj pazijo na zmernost v jedi in pijači.
Seliš imeti 1«ue Vodnikovi dražbi
-cf. i@si§9 IilJifSs IiIJIti is pilsi pipali 1 pilili is Ist® ftespit?! Stil
JANUAR
čujt«. kaj vam bo zapeto» Hod* zbogom stare leto! Naj M nove leto javlja, kar je dobro. naj obnavlja, v torbi naj nam srečo nosi, da po zemlji jo raztrosi.
Ljubi kmet 16, takle prav jet ta-1« giažek v tvoje zdravje potlej sam bo* znal ravnati, malo spati, rano vstati...
Kadar bo« najbolj»« volj«, hlapec naj prešička kolje. Ti nevesto z doma spravi, fanta pred oltar postavi. Ko bo v hiši ženitnina, oče. reži petelinal...
Ih. — kolin«, «vatovanja, •rečna zimska radovanja...
FEBRUAR
N««l k fari tolsto sveč«, naj varuje pred nesreče, pred oožarom in pred str«!« ž« poleti bo grmelo. Eno pa daruj za ženo. da vkrotiš grmenje njeno...
Mož. če videl boi medveda, da že iz brloga gleda, znači da bo zima vkraj preden pride krasni maj..«
Okrog pusta nI pomoči, vsak rad raja in poskoči, čudna je ta naša kri: v mrazu nam najbolj gori... V mestu v vasi mnoga ženska Je na plesu salamenska: vse pritrga si od ust. da se vrže v svilo, žamet... Letos bo vsaj kratek pust. kratek pust — pa daljša pameti
MAREC
PrISlo j«, kar pr.ti mora: pepelntca, post, pokora.
Spet kllcirjl bode vstali, naše grehe «-ešetall. trgal* napredne liste v pran drobil* »antikriste« Ali. kmetiè ti ne mari za neumni iar.fari. čitaj »Jutro«. »Domovino«, kakor zmoreè naročnino — pa bo v »edu <n pošteno, zate mnogo pridobljeno. Sam imaš največ profita — slep ostane, kdor ne čital
Sveti Gregor ptičke Seni — ta začetek nam pomeni, da na svetu vsaka stvar mora najti ljub» par Mi pa Joške počastim«, po domače firn napijnio: Svet» Jožek stari možek, lepo sivo brado 'ma< . • glažke gen'mo glas zafcen'm«, pa izpijmo — vsak za dva...
Mati zemlja Je orespana gosoodarje sove gazde: Dajte da bom razorana, sejte seme v moje brazde!
Zadnja bo nedelja cvetna, v oopju čisto mladoletna; ženi ženi oopje cvet v srečo fantov in dekleti
APRIL
Kakor v prätiki J« dano» vuzem pride letos rano. Vse bo ilo po šegi stari, kakor znajo tam pri fari. Malo legna oomo dali tudi v staji ino v itali, da požegnamo živino, preden ženemo v planino.
Ve« april J« rad norčav, vsaka iala pride prav, ali, fantič, ti nikarl mi dekleta ne sleparL
Fant moj. po Veliki noči kar v lakonsk» jarem skoči to oo žalosten opravek če boi plačal samski davek.
MAJ
Vsako dekle v maju vzdli«, fant ijuoavna pisma piš«; »Bodi biser bod- kamen, jaz Te ijubim —» pa je amen...«
Mnogo pesmi Je o maju, mnogo je ljubavne robe. mlada srca v čudnem si a ju vžigajo se kakor gobe. ln ljubezen majska tli, dokler goba ne zgori. In potem je vse pri kraju — taka je ljubezen v maju...
Trije svetel so ledeni, Kmetič zanje se ne zmenil čim odjadra mokra Zofa, je za. nam; katastrofa.
Sveti Jurij zmaja kolje, kri zelena brizga v polje. Jurij Je junak iz «-aja bridko on zakolje zmaja.
Tudi danes se ie silil, da imajo zmaja v hiši. al> to ni čudna stvar kjer Je Jurček — gospodar.
JUNIJ
V Jutru pada svitla rosa, ostro pesem poje kosa. Poj nam zjutraj poj še dr e vi; Zlat? jutra, zlati dnevi...
Kmetič vide* boš krog Vida, če bo letina kaj prida. Jaz pa bom škrjančkov brat (na dopustu tistikrat)...
črešnje bodo zazorele, ustne deklicam rudele. Šel bom. šel čez gmajnlco brzdat misli grešne —-nagni dekle cäjnico, da bom zobal črešnje. Tvoji ustni sta še slajši — sam ne vem še, kaj bi rajši.
Pa se v polle bom namenil, tja k pšeničiei bogati, kar je "—ko ozelenil, Peter • Pavel zdaj pozi iti. Sij nam solnee plamenito, zori, zori zlato «to!
JULIJ
Bo pritisnila vročina — srkni, kar Je v sodčku vin«, dobro tehtaj umni rek, ki ga vemo vsi povprek: Junij. Julij in avgust vino pij, pa — —1
Kadar se Elija vozi, kmetič ti se zvito zgrözi: He. Mohor in Fortunat. tréiOita — na drugo plat!
če dežuje ob Marjeti, malo bo orehov tretl, sploh: če julij Je močvaren vsemu je pridelku kvaren, Jakob pa naj bo deževen, da ne boš pozimi reven.
Ančka Je ime priljudno, ali to je jako čudno: da je ravno Ana taka — čitaj: spred in zad enaka..»
AVGUST
Porcljunkule je god — romar, ie na božjo pot, v roke dolgi paternoiter, pojdi k frančiškanom v klošterl Potlej ob Veliki mail hajd na Brezje z očenaill Brez molitve in brez truda« nič ne »šenka« naia gruda.•• Pa ie k Roku s« odpravi, da ti bodo udi zdravi.
Naj s« tudi tisti pazi, ki na atrme hribe lazi, — In pa tiste lepe dame, ki gredo v toplice same.
žarko solnee sred avgusta; brajda bo jesen• ousta. Naj ie nekaj '•ose kane, pa bo vina, pa bo hran«.
SEPTEMBER
Bo v septembru spet teater, velesejma mali prater. Sosed pridi ti v Ljubljano na razstavo splošno znano,
bova spila ga en glaž — saj reklamo že poznai: »Oče foter — pojte noter, boste vidli krokodile, antilope, gnojne vile«..«
če Je v sinu kaj talenta, daj ga v mesto za študenta. Morda res na stara leta tepček hvalil bo očeta: »Nisem bidav trgal hlače — to so danes krasne olače«... če z Gospojno pride dcžek, nI za njive nič pretežek — v brajda h pa bo grozd obvisel In potožil: »Jaz bom kisel!«. Nu. Mlhäl ga bo potroitat, prve jigode bo kčštal In bo emóknil. vsega zgrabil ■ pa v trgatev bo povabil
OKTOBER
Ah, Jesen prihaja tiha, «pet nam tožno src« vzdiha: »Mnogo upov sem ti dalo — letos ljubil «I premalo!« Naj se joče, al* krohoče — jaz se staram — kaj s« hoče!
Pa razkril bom svoji Muzi, kak s« ljubi pri koruzi Kje «o tista lepa leta, ko dražil) smo dekleta, kadar smo se v skednju zbrali in koruzo kožuh£nt Mošta vrč od rok do rok romal pridno je okrog. Vsak se rad znebi dovtipa.
trn objeda tebe grenke, ljubi možek, bodi čvrst, pa bo k letu zopet krst.
če le more. ostro vičlpa..« To Je včasl bilo vrisk«, drenj m iala huda stiska — zunaj pa Je mesec seval, v drevju vetre pošumeval, listje ločil je z drevesa...
Ah Jesen, ki vse otresa!...
NOVEMBER
Vseh svetnikov ekscelenea — a med njimi nI Slovenca. Pa Martina smo izbrali In zaupnico mu dali: »Vsi spoitujemo Martina, blagoslovi naia vina!« Da! častimo ga go«po«ke, ženske pa njegovo gosko. —
če v novembru bo grmele, novo leto bo vesela NI drugače « tvojo ženko —
Nič ne vemo. kaj ie prloe... Včasl slutnja te obide, da vremena se jasnijo — hajd po srečko v loterijo! To za Božič bo poklonček, če zadenei milijončekl
DECEMBER
V goste leze bela zima...
Ko Miklavž z bradój poklm«,
rad Jih gledam otročiče hrskat fige in rožiče. Pa ie mi se vžijmo hrane, saj nam figa vsem ostano.v
Božič nas bo potolažil, Štefan mučeniško blažil. Potlej kronika bo pestra od Šentjanža do Silvestra..«
Slutnja vara marslktera, naj ne vara naša vera — naia vera — ta Je silna: da bo letina obilna, da bo v mošnji kaj drobiža, da se nekaj davkov zniža, hlevi polni, hrami polni — nu, pa bomo zadovoljni...
Tak bo lete «pet okot: — vsak naj očenašek zmoli, da bi zdravi doživeli In za ljubo s« Imeli, dolgo vsi se veselili, a po smrti se selili v sveti raj — ljubi Jezus nam ga daj!
Petnajst krasnih nagrad
za srečne rešitelje „Jutrovih" božičnih vprašanj — Rok za reSevanje traja do 11. januarja 1931
V božični številki »Jutra« od 24. decembra 1980 smo razpisali posebno nagradno nalogo, obsegajočo pel vprašanj. Rok za pošiljanje rešitev traja do U. januarja 1931 in se a tem dnevom zaključi. Opozarjamo naše naročnike in čitatelje. dn se je število naših nagrad pomnožilo še s krasno luksuzno kaseto Elide, ki bo pač čudovito darilo za srečnega izžrebanca, oziroma damo. ki ji bo žreb prisodil to srečo. Nagrade so sedaj:
1.	Lep. fin gramofon od tvrdke Ras-bererer s 4 ploščami.
2.	Kompleten fotoaparat z vsemi potrebščinami za temnico in pritiklinami
3.	Letna seriia izdani Tiskovne za druge za 1. 1931. (vse nove, v platno vezane kniige in celoletni «Ljubljanski
Astrološke napovedi L 1931
Letošnje astrološke napovedi veljajo v prvi vrsti novim izumom in tehniki. Tako napoveduje Francoz Abel. ki čita iz zvezd usodo-človeštva iti njegove bodočnosti, velike iznajdbe v tehniški stroki. Silno bo napredovalo zrakoplov-stvo. ki se bo obogatilo z iznajdbo he-likoptera. aeronlana ki se bo dvignil v višave navpično s tal. Helikooteri bodo lahko pristaiali na strehah hiš.
Drugi izum bo v L 1931 v Ameriki. Uspelo bo najti način pridobivanja električne sile naravnost iz solnca. Amerika bo hranila izum v tajnosti, a našel se bo vohim, ki ga bo prinesel v Evropo.
Madame Freya napoveduje velile požar v Parizu ter *e več rudarskih nesreč v Evropi, kakor jih je bilo 1. 1930. Na«ov«duje pa '"di neko novo nalezljivo bolezen, ki bo vznemirila balkanske dr*ave in male države srednie Evrope. Šele Pas'euriev institut v Parizu bo našel lek in napravil konec epidemiji.
Ameriški as+rolog Ly nanoveduie sen""»f**Mia1no odkntie oovzroči^lja raka. NHt^mu Američanu bo sreča tako mila, H* h« na?ol nnv »lornAflt Posrečilo se bo tuch dobiti nizko temperaturo abs<Mu*ne n^e. minus 273 C.
Lviev tekmec, astrolog Umwcofd prerokuje, da bosta umrla L 1931 dva
Zvon«, v zvezkih).
4.	Kaseta » Elide« od tvrdke Schicht z najboljšimi izdelki svetovne kozmetične znamke.
5.	Par smuči za odrasle.
6.	Komplet vseh dosedaj Izišlih vezan i k knjig (7) tedenske revije »Življenje in svet«.
7.	SienkiewJez: Z ognjem in mečem, Potop. Tri ilustrirane, krasno vezane knjige.
8.	Osem ntešnih nagrad po eno knjigo tedenske revije »Življenje in svet«.
Dne 11. januarja 1931 se sprejemanje rešitev zaključi, rešitelji bodo sortirani in klasificiram, nato pa se bo vršilo žrebanje.
Bistre glave, na plan!
»JUTRO«
evropska vladarja. Franciij se obeta velika katastrofa, trgovci z briljanti pa bodo doživeli hud poraz z odkritjem nekega učenjaka, ki bo našel metodo za izdelovanje umetnih žlahtnih kamnov.
Harmonični pari
Nauk o tipih uča, da je pogoj za srečno življenje v zakonu in prijateljstvu rojstvo v sorodnih krogih. Znamenj imamo dvanajst (po njih ločimo tudi tipe), sorodni krogi pa so sledeči:
Oven. lev, strelec. — Spadajo v krog ognja.
Dvojčki, tehtnica in vodnar spadajo v krog zraka.
V	krog zemlje prištevamo: bika. devico in kozoroga.
V	krog vode pa: raka, škorpijona in ribe.
Ce sta zaljubljenca ali zakonca rojena v enakem znamenju, je njuna vez še močnejša kakor tedaj, če sta roiena v znamenju sorodnega kroga.
Astrologi pravijo, da sodijo prav malo skupaj ljudje, ki so rojeni v nasprotnih krogih, n pr v krogu ognja in vode. Nasprotno pa se prav dobro razumejo ljudje, ki so rojeni n. pr v krogu vode in zemlje Takisto lahko upajo na srečo tisti, ki so rojeni v krogu ognja !n zraka, dočim si ostali tipi več aH manj nasnrotujejo in s tem rušijo harmonijo življenja.
SPORT
Vsem športnikom, Htateljem nagega Hsta, želimo srečno In uspehov polno no* vo leto 1931!
Bilanca našega sporta v L 1930.
fai pogoji za njega nadaljnji napredek.
Ob koncu leta Je dobro ozreti se malo nazaj in rekapitulirati dogodke, ki ao se med letom nabrali
Tak opravek je lahko poučen in koristen, ker osveži spomin, poleg tega ae s časovne distance marsikateri dogodek kaže v drugi luči, motri se ga lažje sine ira et studio.
Z letošnjim letom se prav za prav zaključuj«
prva defcada naSega MvlJenJa v svobodi, ki nam Je Sele omogočila popoln razmah tudi na bport-nem polju, številni naši prominentni Klubi, •celice našega SDortnega življenja, so okoli leta ali v letu* 1930 obhajali desetletnico svojega obstoja, tako je tudi LNP, naša največja športna organizacija, v tem letu proslavil svoj desetletni jubilej. Zato je 1. 1830. z zgolj fiasovno-tehničnega vidika
zanimiv tn važen mejnik našega športnega pokreta. In moremo ugotoviti o njem, da je bilo, izvzemši par momentov, o katerih bo še govora, kolikor-toliko produktivno in za aapredek domačega sporta vsaj deloma razveseljivo, tako da je
športna bilanca » leto 1930. aktivna ▼saj v toliko, v kolikor se more knjižiti razmeroma več pozitivnih kot negativnih postavk.
To velja v glavnem za športne panoge, ki so pri nas najbolj popularne in na katar« M ta pregled v glavnem omejuje.
Lahka atletika
Lahka atletika predstavlja športno pa-aogo kat eksochen, zato bi praviloma morala biti sport za mase. Drugod, n. pr. v Nemčiji, so že tako daleč, pa se opažajo ugodne posledice tudi v vrhunskih rezultatih, ki kažejo izvestno stabilnost v višini z lahno tendenco k napredku. Mi smo ostali v glavnem še v stadiju razvijanja po-edinih talentov in »talentov«; od njihove trenutne dispozicije ali Indispozicije, kon-dicije in forme zavisi jakost naše lahke atletike v danem trenutku.
Kakor že vsa zadnja leta, Je naša lahka atletika tudi v letu 1930. bolehala na po-tnanjkanju organizacije v širino. Gojita jo v glavnem le dva kluba. Pnmorje in Eiri-ja, ki imata tudi primerne športne naprave' za to svrho. Izven Ljubljane so podani pogoji za gojitev tega sporta edino še v Mariboru (Rapid) ìa deloma v Ptuju, vendar ne more priti v teh mestih lahka atletika do pravega razmah«
O nivoju naše lahke atletike se često slišijo najrazličnejše sodbe, mnogokrat netočne. Mnogim so še v spominu uspehi dr. Perparja in Valtriča, pa so naklonjeni, primerjajoč uspehe teh dveh atletov z uspehi sedanjih predstavnikov naše lahke atletike, izreči sodbo v škodo poslednjim. To pa nikakor ne drži. Predvsem je treba na-glasiti, da so v prejšnjih časih pomenili uspehi dr. Perparja in Valtriča marsika-terikrat vse, kar smo mogli doseči, in to le v sprintu in deloma v skokih, dočim se giblje glede uspehov naš
•edanjl lahko-atletski sport na «rèi bazi.
Imamo mnogo večje število atletov, ki «o se v drugih disciplinah dvignili na zar-■«riden nivo, če pa trenutno ne moremo v sprintu izpolniti nastalih vrzeli, je treba to predvsem pripisati prej omenjenemu dejstvu, da trpimo na pomanjkanju razmaha sporta v širino. Talenti se pa ne odkrivajo čez noč, še manj se ustvarjajo.
Preteklo leto nam je prineslo noviteto v tekmovanju moštev za državno prvenstvo. Z reformo tega tekmovanja je savez uvedel
nov sistem tekmovanja M, ne da bi zanemarjal kvalitete, konce-dira kvantiteti skoro preponderantno vlogo v tekmovanju. S tem je podana možnost za razvoj v širino; na naših športnih organizatorjih bo ležeče,
ali bo eksperiment nspel
T tej zvezi bi bilo potrebno omeniti nujnost, da se Sokol pridruži, odnosno včlani v JLAS, kar bi bilo istovetno s prevzemom te organizacije s sokolske strani, in da se loti aktivno organizatoričnega in praktičnega dela v lahki atletiki. To bi bilo stvari samo v korist, posledice bi lahko bile nedogledne.
Lanska tekmovanja naših atletov so se v glavnem razvijala po
že izhojenih potih. V programu ni znatnega napredka, zlasti se močno občuti pomanjkanje prilik da ni naši atleti startali na močnejših prireditvah izven doma. Važnejša tekmovanja, ki so se jih naši atleti udeležili, so bila:
1. državno prvenstvo moštev v Ljubljani; 2. internacionalni miting Primorja v Ljubljani; 3. miting Ilirije v Ljubljani; 4. miting železničarja v Mariboru; 5. »Jutro-va« štafeta v Ljubljani; 6. štafeta za Shel-lov pokal v Ljubljani; 7. štafeta Avala -Beograd; 8. Balkanske igre v Atenah; 9. državno prvenstvo poedincev v Zagrebu; 10. tek Uedinjenja v Ljubljani.
Dasi je v lahki atletiki opažati kvalitativen napredek, vsaj v kolikor se tiče povprečne kvalitete, deloma tudi kvantitativen napredek, je vendar splošen vtis ta, da ne moremo z neke mrtve točke, da ne moremo preboleti neke vrste stagnacije. Brez dvoma bi si vsi želeli hitrejšega napredka, toda moramo si biti obenem na jasnem, da se bo dalo to doseči samo z materialnimi žrtvami za ustvaritev primernih športnih igrišč in predvsem z od-gojitvijo sposobnih športnih učiteljev. To sta dva problema, ki ju bo treba čim prej in čim uspešneje rešiti, če bomo hoteli tudi v lahki atletiki napraviti korak naprej.
Nogomet
Nogometne prilike so ostale tudi v preteklem letu »neprilike«. Nogometni sport je užival včasi pri nas že mnogo večjo popularnost. Tudi kvalitativno smo bili ?.e na višjem nivoju. Lansko leto pa nam je prineslo debato o »dekadenci slovenskega nogometa«, ki je sama, po načinu, kako se je vršila, potrdila točnost svojega naslova.
Iz leta v leto se vleče nekak »spor« v našem nogometu, če tega »spora« ni, odnosno Se ie ni več aktualen, se umetno
provocira in obudi, tako da se ustvari situacija. v kateri je naš
nogomet torišče raznih konfliktov ponajvečkrat nepotrebnih in vsaj za trez-nejše ljudi nerazumljivih Toda pri nas se je že udomačila navada, da so potrebne take situacije, v katerih ena grupa »vlada«, druga je pa v »opoziciji«. Razni »diplomati« in »politiki« in zakulisni režiserji skrbijo za to, da se situacije menjavajo, da prihaja do sprememb: variatio delectat. Poprišče vseh teh prizadevanj pa je LNP, športno udruženje, ki ima na naših tleh najbolj razpredeno organizacijo.
Razmere se tudi v preteklem letu niso izpremenile. Tako smo ostali tudi v nogometu na lepo izvoženi kolovoznici in absol-virali že stereotipni program brez vsakega življenja.
Proslava desetletnice LNP
ni mogia poživeti naše nogometne mizeri-je, izvedla se je povsem v »našem slogu<r. Drugih važnejših dogodkov ni bilo, skoro povsem so
izostale večje mednarodne tekme brez katerih si prejšnjih sezon nismo mogli misliti.
Spomladanska prvenstvena kampanja nam je dala običajnega prvaka, ki je z običajnim rezultatom izpadel iz nadaljnjih tekmovanj za državno prvenstvo. Jesenska sezona pa je spet prinesla običajne »upe in nade« za boljšo bodočnost. Nedavna
glavna skupščina JNS
je pokazala poslednje nade, ki so Jih nekateri gojili spričo prizadevanj za reorganizacijo državnega prvenstva. Bilo jih je, ki so se ob tem veselili, drugi so z obžalovanjem ugotovili, da tičimo na fatalni mrtvi točki, s katere se ne moremo ganiti.
Problem našega napredka pa tiči drugje. Naravnost lepo je videti, kako se zlasti po dežeii razvija nogometni sport. Novi klubi nastajajo vsepovsod, občinstvo kaže po deželi prav razveseljivo zanimanje za nogometna tekmovanja. Podani so vsi pogoji za lep razmah tega popularnega sporta, vsi, razver. enega: igrišča. Kar velja za deželo, velja tudi za mesta, zlasti za Ljubljano.
Kriza igrišč
je n. pr. v Ljubljani problem, ki ga bo težko zmagati, čeprav ga bo treba nujno rešiti. Isto velja za Maribor, Celje ... Drug problem tvorijo malenkostne osebne ambicije, bolestne občutljivosti, ki so tem bolj škodljive, čim manj so upravičeni in razumljive. Gotovo bo nekoč napočil čas, ko bomo mogli poročati tudi o napredku našega nogometa, toda pogoj za to bo ugodna rešitev teh dveh problemov.
Vodni sporti
Dulcis in fundo: poleg zimskih športov je pri nas plavanje menda edina športna panoga, o kateri moremo razpravljati z neskaljenim veseljem. V bodočih analih domačega plavalnega sporta bo pravkar preteklo leto zaznamovano s krepkim poudarkom, kajti v tem letu nam je šele uspelo, da smo se močnejše afirmirali v težki konkurenci za državno prvenstvo, in sicer v konkurenci, ki je tudi z mednarodnega vidika na znatni višmi.
Ta uspeh sta omogočila dva činitelja: mnogo resnejša priprava kot doslej z ve-stnejšimi treningi in predvsem
nove sportno-kopalne priprave.
ki so se zgradile v mnogih krajih naše ožje domovine. Blagodejne posledice ilirijan-skega kopališča so se v razveseljivi obliki pokazale šele v minuli sezoni, ko so mogli absolvirati plavači resen zimski trening pod izkušenim strokovnim vodstvom. V
novem mariborskem kopališču dosedaj največjem in najmodernejšem v državi, ki ga je zgradLa mariborska občina v naravnost vzglednem razumevanju za potrebe časa, nam je vzrasel nov instrument za še močnejšo popularizacijo sicer že itak popularnega vodnega sporta, hkrati je s tem kopališčem podana možnost, da se tudi v Mariboru razmahne plavalni sport v pravem borbenem stilu. Morda se bo tako posrečilo raztegniti gojitev tega sporta na večje število klubov, da ne bomo ostali kakor v lahki atletiki na sistemu samo dveh klubov — Ilirija-Primorje. To bo tem lažje mogoče, ker so nastali ali se tekom leta dogradili še -irugi bazeni, čeprav v nekoliko skromnejšem obsegu, tako: v Kranjski gori Kamniku v Trbovljah !n Logatcu, v Rimskin toplicah; projektirana pa sta za najbližjo bodočnost še dva: v Celju in Murski Soboti.
Tako lahko ugotovimo skoro paradoksalno činjenico, da se pri nas množijo nova športna kopališča v mnogo hitrejšem tempu nego športna igrišča, dasi je njih izgraditev združena z mnogo večjimi finančnimi napori. Lahko tud' z veseljem ugotovimo, da v pogledu števila bazenov prednjači naša ožja domovina vsej državi, čeprav so se v zadnjem času tudi drugod zganili in skušajo ustvariti nekaj načrtov.
Lanske prireditve.
Do izraza Je prišel naš plavalni sport v
minuli sezoni na tekmovanjih, ki jih bomo v naslednjem omenili. Potrebno pa je pri tem poudariti da je naš plavalni program še razmeroma zelo skromen in da bo treba v bodoče skrbeti za to, da se bo že v sami pravi (poletni) plavalni sezoni pestrejše razvijal, v zimski sezoni pa sploh osnoval. Važnejše prireditve, ki so se jih naši plavači udeležili, so bile:
1. juniorsko državno prvenstvo T plavanju, water-polu in skokih; 2. seniorsko državno prvenstvo v skokih, obe v Ljubljani (kopališče Ilirije). V teh tekmovanjih smo dosegli popoln uspeh; v plavalnih disciplinah so se plavači in plavalke obeh naših klubov prerili do prvih mest in se z novimi rekordi povzpeli na nivo jugosloven-ske klase. V skokih pa je Ljubljana ohranila svojo predominantno pozicijo. 3. dvo-match Ljubljana-Zagreb je morda vplival kot mrzel tuš na prerazgrete glave, ker ce niso izpolnila pričakovanja, zasnovana na uspehih in rezultatih državnega prvenstva. 4. Hirija-FTC, prvi internacionalni klubski plavalni miting v Ljubljani, ki je s športne strani povsem uspel. 5. Otvoritev bazena v Mariboru uspela prireditev športno propagandnega značaja. 6. srednješolsko prvenstvo v plavalnih disciplinah (kopališče Ilirije), pregled srednješolskega naraščaja, ki se bo razvil v vsakoletno obvezno prireditev In končno 7 seniorsko prvenstvo v plavanju in waterpolu (Dubrovnik). V plavanju se naši senior ji niso izkazali; tukaj se še kažejo posledice šibkega razvoja plavalnega sporta pri nas v prejšnjih letih. Pač pa so se nekoliko bolje
odrezali waterpolisti (Primorjel s tem, da
jim je prvič uspelo premakniti se a poslednjega mesta, in to celo pri maloštevil-nejši konkurenci.
Perspektive za bodočnost so ugodne. Cim nam bodo juniorji vzrasli v seniorje, se bomo povzpeli seveda ob nezmanjšani skrbi za pravočasno vzgojo dobrega naraščaja do jugoslovenskega razreda in morda bo prav plavalni sport tisti, v katerem bomo najprej splavali na površje.
V to nam bo treba nekoliko strumnejše discipline, malo večje organizacije v širino in mnogo manj ozkosrčnosti v vprašanjih osebnega ali klubskega tako imenovanega »prestiža«. Predvsem se bo treba izogibati »afer« in »kriz«, kakor so prav po nepotrebnem zadnje čase izbruhnile v LPP in s katerimi se po svetu samo osmešimo.
Smučarstvo Smučarstvo je sport, ki se je pri nas v zadnjih letih relativno in absolutno najbolj razmahnil. To velja za kvaliteto in kvantiteto. Toda nahajamo se sredi sezone, zato sedaj ne kaže dajati pregleda o tej panogi sporta, ker bo za to bolj prikladen čas koncem sezone.
Drugi sporti Od drugih športov je omeniti predvsem kolesarstvo, ki se nahaja v stagnaciji. Ta izhaja predvsem iz pomanjkanja lokalne ostre konkurence, če se bo ta pojavila, in kaže, da se bo, bo tudi kolesarstvo utegnilo zopet doživeti nekdanje lepe čase.
Hazena je v stalnem, zdi se da nezadrž-ljivem nazadovanju. Za njen napredek ni ugodnih pogojev.
Tenis se še ni mogel po vzpeti preko strogo družabnega značaja in še vedno zaostaja za razvojem, ki ga je dosegel v drugih centrih naše države.
čeprav ni celotna slika bogve kaj razveseljiva, je treba vendar pozdraviti vsak tudi malenkosten napredek, zlasti če se doseže pod pogoji, v katerih se razvija naš športni pokret. Gotovo bodo tudi na tem polju sčasoma vremena Kranjcem se zjasnila.	O. J. C.
ORIGINALNE FINSKE SMUČI
kakor udi Hickory, jesen io aiicij*. turae. iirtalne in skakalne, palic«, ie Ta e mtaìo "»premo raz
pošilja najceneje
Ivan Savnik, Kranj 91
Specialni ■imparati cenik ni tantero zastonj! 17743
Smučarski klub Ljubljana obvešča svoje člane, ki so se prijavili k polaganju saveznih sodniških izp tov. da se nadaljuje v petek dne 2. jan. ob 20. v damski sobi kavarne Emona s predavanji klubovcga predsednika. Ob 19. se «rši istotam sesta» nek vseh klubovih tekmovalcev.
Razpis mladinske smuške tekme SK Ilirije. SK Ilirija prired' 3. t. m. ob 15. mladinske tekme v dveh skupinah in eis cer tekmovalci od 15 do 18. leta na 10 km in tekmovala1 ocf 12 do 15. leta na 3 km Tekmuje lahko vsakdo ne glede na to ali je član kakega kluba a!i ne. Start in cilj na Večni poti pod streliščem. Prijave spre* jema do 2. t. m. tvrdka A. Goreč, Ljub« ! janska kreditna b 'nka do 18. in pol ure pred startom proti prijavnim 10 Din v re« stavraciji Rožni dol, kjer je tudi garde» roba.
Smučarski tečai za začetnike bo 4. te»
ga meseca v Ljubljani. Zbirališče ob 15. na drsališču Ilirije. Prijave sprejema tvrd» ka A. Goreč, Ljubljanska kredftna banka.
Smučarski zace'niSki tečaj za mladino priredi SK Ilirija od 4. do 11. t. m. Tečaj vodi dobeT nastavnik in ie prvo zbirališče 4. t. m. ob 15. na drsališču pod Cekinovim gradom. Prijavnine ni. Prijave spreiema tvnlka A. Goreč, Ljubljanska kreditna banka.
Prvenstvo dravske banovine v table tenisu za leto 1931 se bo vršilo 6. in 7. ja» nuarja v Ljubi iani. Podrobni razpis pri» obč'"mo prib-dniič.
Odbor SK Ilirije želi vsem članom in nrijateljem kluba mnogo sreče v novem letu.
Revija »Domači prijatelj« je napravila našim zimskim športnikom lepo veselje. Svojo prvo številko V. letnika je posvetila zimskemu, zlasti smučarskemu športu. Re» vija, ki je tudi tehnično praAT lepo izde* lana. vsebuje mno«o krasnih slik, večino prof. Janka Ravnika ter celo serijo zanU mivih člankov naših znanih zimskih sport» nikov in alpinistov. Reviji »Domači prija* telj« in »Naš obzor« se naročata pri upravi v Ljubljani, Prule 11 in ju vsem našim zim« skim športnikom prav toplo priporočimo.
Vremenska poročila s Pohorja z dne 30. decembra. Mariborska koča: na 30 cm stari podüagi 10 cm novega suhega snega, temperatura —3 stop., vreme: megleno, sneži, smuka idealna, sankališče in sneže» na skakalnica unorabna. — Ruška koča: na 30 cm stari podlagi 10 cm novega 6uhega snega, temperatura —4 stop., vreme mes»« leno, sneži, smuka zelo dobra, sankališče upor-bno; — Klopni vrh: na 40 cm stari zmrznjeni podlagi 15 cm novega pršiča. temperatura —7 stop. C. vreme megleno, sneži, smuka idealna. — Zavetišče pri Rib« niškem jezera: na 50 om stari zmrznjeni podlagi 17 om novega pršiča. temperatura —8 stop. C, vreme megleno, sneži, smuka idealna. — Izgledi za novo leto prav dobri!
Corrigendum. Našo prvotno objavo glede smuškega tečaja v Kranjski gori korigiramo v toliko, da se tečaj pod vodstvom g. Slrclja ne vrši od 2.—10. Januarja, temveč od 6.—15. januarja 1931. — J. Z. S. S.
Športni ra] -Amerika
Cilji in želje vseh sportskih orjakov, ki so po velikih uspehih na evropskih tleh dosegli svetovno slavo, vodijo v Ameriko, v deželo, kjer se jim odpira šele nova zmagoslavno pot po neštetih športnih igriščih. Sportska Amerika Je čuden svet, ki ga Evropec ne more pojmovati, če ga ni videl sam. Ljudje, ki so ga občudovali kot gostje na stadionih, nočejo govoriti o njem, drugi pa ga nevede prezrejo. Le redko se vrnejo nevtralcl, ki so gledali odprtih oči in pripovedujejo »bajne« stvari.
Ujeli smo nekaj drobcev iz plavalnega sveta. Ta športna panoga je povsod zelo priljubljena, vendar uživa največjo privlačnost ob morskih obalah, kjer so iznajdljivi Američani združili ugodje morskih in sladkovodnih kopeli. Ogromno je zanimanje za skoke. Plavači, ki komaj dobro plavajo, so na 5 in 10 m deskah pravi mojstri. V nekatera bolj znana ko-
Smučke vseh vrst
najboljše in najcenejše, kompletna oprema za Din 198.—, 235.—, 260.— dobite samo pri JOŽE GROM, Logatec.	18643
pališča imajo naročene boljše skakalce ozir. skakalke, ki dnevno ob določenem času izvajajo serije najlepših skokov. Atrakcija služi deioma v reklamne, deloma pa v propagandne svrhe. Seveda so vsi ti artisti popolni amaterji, ki dobivajo »skromno« odškodnino za zamudo. Na mednarodnih tekmah nastopajo kot čisti, dasi je talco pojmovanje amaterstva po evropskih nazorih nezaslišano.
Najbolj zanimivi so podatki o velikem sportskem domu Young Men Christian Association Cluba v Newyorku. Poslopje ima do 14. nadstropja razvrščenih 600 sob za tujce, ki so skoraj vedno zasedene. Razen teh je več prostorov za kadilce, či-talce, godbenike itd. V 14. nadstropju se pričenja pravi sportski dom. Najprej vstopi človek v ogromno telovadnico (30X80 metrov), ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi orodji. Dvorana Je zgrajena v obliki elipse, na zavojih dvignjena in pokrita z linolejem. Nad dvorano so prostori za garderobe. Omaric je za 5000 oseb, zasedenih je včasih nekaj sto manj.
V 17. nadstropju Je plavalni basen (18 X
25 m). Proge so z oljem začrtane na dnu; voda se menja redno vsako jutro Okoli plavališča je nameščenih okoli 20 prh, tako da se plavač lahko takoj otrese občutka, da ni bil v tekoči vodi. Poset tega kopališča je zeio velik. Okoli šeste zvečer prihajajo ljudje, ki presede ves dan po pisarnah in delavnicah, ter se osvežijo, predno gredo večerjat. Komur ni do plavanja, si lahko izbere parne kopeli, obsevanje z višinskim solncem ali masaže. Dom ima 25 nadstropij; nad zadnjim so prirejeni še trije teniški prostori ter lep prostor za bosketball. Denar za to veličastno stavbo so dali ameriški milijonarji. Zaradi tega je konkurenca Evrope zaenkrat brez nevarnosti.
Prva večja prilika, da bo Evropa malo natančnejše pregledala ameriške športne naprave, se bo nudila i. 1932., ko bo Amerika priredila svojo olimpijado. Pot do Los Angelesa na kalifornijski obali vodt skozi vsa velika ameriška središča, ki pripravljajo svoje športnike za boj z Evropa. Po povratku evropskih udeležence* bomo najbrž tudi mi — saj v Kalifornijo bomo šli samo kot vzorec — izvedeli še kaj več o tem, kako živi in žanje uspehe množica ameriških športnikov.
KMETIJSKI
Navodila za rejo kokoši z zaklopnimi gnezdi
Temeljni pogoj za uspešno rejo so praktični in predvsem čd5>ti kurnüki, zlasu pozimi. Sele poiem si razporedimo kokoi» da jih redimo za zakol aii za nesen je jajc aill pa za oboje. V ta nainen moramo potem zaznamovati vse kokoši z nožmmd obročki.
Obročki na nogah $o nebhodno potrebe*! pripom.TČek, d« živali ločimo Ln kontroliramo na njih nesnost Obročki so običajno iz aluminija Lu Jih i« dcfcifc pri Kmetijski družbi.
Namen obročkov je prav za prav, da ove-demo obenem v svoiri reja tudi zaklopna gnezda. Najboljša so ona zaklopna gne>zda, ki se preprosto sestavitiajo, a so pri :em popolnoma zanesljiva. Kdor se za to zanima. naj si ogleda ta gnezda pri boljših rejcih. Vsa zaklopna gnezda so napravljena tako, da so v notranjosti postlana s slamo. Ko gre kokoš v to gnezdo, se s hrbtom dotakne zakäopnice in vrata se zanjo za-pro. Vratca so tako narejena, da se od znotraj ne dajo odpreti Zaklopno gnezdo ima vrata?., ki so okrog 5 cm visoka in do 20 cm široka. Zai»rnica se pritrdi zraven z nitjo ala pa z žico in se potem kratko-malo ustavi med zaklopnico in zgornjim robom vrat Važno je tudi. da se vratca ns zapirajo z ropt>fl»m, kajti to lahko kokoši splaši. Tudi ni dobro, če se vratca afi pa morda kaka stranica naredijo v obliki mreže. Ko zinese kokoš jaice, potem običajno vtika glavo v te odprtine in se muči, da bi prišia ven. Najbolje ie torei, če so stranice popolnoma cele in se napravi le ena odprtim, ki sicer tako vHika, da kok>š lahko vtakne glavo skozi. Na ta način obsede živali merito v gnezdu in gledajo samo skozi odprtino. Paziti je tudi na to. da koko&i ne motimo, dokler sedi mimo v gnezdu.
Običajno računamo na tri kokoši eno zakkfprao gnezdo. Tu je treba tudi nnsogo pazljivosti, kajti vsako drugo uro moramo gnezdo kontrolirati. Cim je kokoš znesla jajce in gleda iz odprtine, io Izpustimo ven, a pn tem pogledamo na številko na njenem obročku in jo napišamo na jajce. Poleg tega moramo voditi tudi zapisnft, ki naj visi v stali m ki je urejen po dnevih.
Šele potem zberemo jajca. Vsako jajce ima številko kokoši, ki ga je znesla. Pravilno je, če vsako tako jajce stehtamo na posebni tehtnici. Običajno vpišemo tudi težo ia]c v seznam, ki ga imamo za vsako kokoš posebej. Na ta način zberemo do konca leta lep in točen pregled o Resnosti vsake kokoši in o tezi jadc, ki juh je zneska.
Za naše razmere, kjer gojikmo predvsem štajersko rjavo kokoš, je računati, da znese vsaka kokoš letno najmanj 120 jajc, kar je več, je seveda prištevati v odličnost dotične živali. Naši perutravarji, ki gomlo kokoši ne samo za ne^enje, temveč tudi za meso, imajo najrajši take kokoši, ki znesejo od 50 do 180 jajc letno, kar je preko 2iX> že ni več v korist dotične živali glede na kakovost mesa.
Glede jajc bi bBo Se omeniti da Je najprimernejša teža od 5»—60 gramov. Jajca, ki so lažja od 56 gramov m težja od 62 gramov, tudi róso najprimernejša za trgovino. Trgovina zahteva tudi bo« svetlo-rjavkasta jajca ki jui bolj čisla kakor bela.
Ko tako doženemo s kontrolnimi gnezdi, katera kokoš je najboljša glede nesnosts kakor tudi glede teže živa* same s posebnim ozitom na kakovost mesa, potem jemljemo od teh živali Jajca za pleme. Na tak način selekcioniramo nafboMše živali, ki nam dsidc letno dvakrat do trikrat več Jajc kakor navadne kokoši To vse zahteva seveda precej truda, toda če hočemo, da bo imelo naše pcnrtntearstvo večji ispeh, -e moramo lotiti umnega perotainarstva.
Fr. K.
Osuševanje travnikov
V nekem prejšnjem članku sem že omenjal povprečno preveliko zamočvir-jenost naših travnikov. Kjer je v obilici stalne talne vode, tam bohotno poganja loček, preslica m slično, plemenite trave pa se ne morejo razvijati tako, kakor bf se sicer v ugodnejših talnih razmerah. Krma s takih travnikov ni mnogo vredna. 2ival v njej ne dobi dovolj nn4r°bn;h bratiiim'b snovi. Vrhu tega mora žival predelava« večje količine slabe krme, da si iz nje pridobi tisto, kar bi našla že v man «i količini kakovostno dobre krme. Slabo seno tudi ne pospešuje teka in prepogosto še povzroča razne motnje v prebavilih.
Kmet trna s slabim senom cadi ne sorazmerno ntncrj?o preveč dela in stroškov ob košnji, četudi nakosi navidezno precejšnje koiróne, s katerimi pa svoji divini ne nudi dovoij. Torej je pridobivanje slabe krme tudi ne^o^Knlar^o.
Vsaj enake količine prvovrstnega sena pa bi travnik lahko dajal, ako bi b»-le urejene njegove talno-vodne razmere, ki bi dopuščale rasi plemenitih rraTo
Sicer je res, dn travniške rastime prenesejo in tudi potrebujejo mnog® več vlage kakor poljske, aii preveč dobrote vendarle škoduje. Zato je urejenost glede talne vlage v travništvu tolikega pomena, da jo lahko imenujemo temeiijni pogoj. Četudi travniške rastline ljubijo več vlage kakor poljske, j« treba vedeti, da je tu velikega pomen» kapilarna vlaga, kako jo rastlina dobiva Lz globljih plasti. Po proi. dr. Strecke rju naj bi travniška rastlina dobila do 70 odsioikov vse vodne potrebe ka-piiarno. Preobila voda torej tudi travniku ni dobro d oš i a.
Osušenje travnikov je mogoče v nekaterih primerih že z navadnimi odprtimi jarki. Ako je osušite v izvesti t cevmi, je to delo danes že tudi razrnerome poceni, ker imamo posebne iznajdbe za po-laganje cevi. Vendar je glede osuševanja treba imeti pred očmi de/stvo. da z njimi odpravimo eno zio, zato pa lahko povzročimo še večje zlo, to je sušo. Osuševanje zato ni tzvajatì kaT tako približno, nego je vpoštevati sestavo zemskih plasti, možnost odtoka ra drugo, da potem zavlada pravilno razmerje vlage.
Dokler zamočvirjen travnik rastlini onemogoča pravilen razvoj, tudi gnojenje ne pomaga in za gnojenje močvirnih travnikov izdarri denar yt tako rekoč proč vržen; z gnojilom se kvečjem okoriščajo take močvirske rastlitje, ki smo jih baš nameravali urrčitL
Jedro našega kmetijskega stva je živinoreja in naravnost čudno je, da travniku, ki je temelj živinoreje, posvečamo tako malo pozornosti. Vrhu tega je osuševanje menda v kmetijstvu edina investicija, ki se najbolj gotovo in v najbolj krafkem času rentira. Za bodoče bi bilo želeti.da se tudi oblast-va več zanimajo za pospeševanje pravilnega travniškega gospodarerva.
A. J.
»Kraljica londonskega podzemlja«
Scotland Yard, londonska policijska centrala, je organizirala obsežno poizvedovalno akcijo samo z namenom, da bi ugotovila, kdo je skrivnostna »kraljica podzemlja«, ki vodi že nekoliko tednov sem vsa večja razbojniška in vlomilska dejanja po Angliji Člani njene tolpe so nevarni zločinci vseh mogočih narodnosti, večinoma pa Nen ci Poljaki in Francozi. »Kraljica podzemlja» mora biti po opisih, kolikor si jih je mogla priskrbeti policijska oblast, zelo lepa ženska in razen tega visoko n<-obražena. Govori več jezikov. Nekoč ji je bila policija tik za petami, pa je /črnska le ušla in je pustila za sabo oblak parfema in pudra. To je bila edina stvarna sled za njo. Na begu se poslužuje
včasi letala, včasi qvtomob'
ki iih
mora imeti na razpolago cel park. Stanovati pa mora v elegantni hiši sredi Londona — ki je pa oblasti seveda šo niso dognale. Sicer so že večkrit trovili kakšnega člana mene tolpe, a nobeden je ni izdal. Marsiireremu na to ni bilo mogoče, tudi !e ri hote., ker je vsi niti ne poznajo. Pno izir.H zadnjih senzacionalnih dejanj skrivna:ne zločinke je bil vlom v ve ko dragnijir-no. Takrat so odnesli vlomiVi skoro ?a 3 milijone dinarjev raznih dragocenosti.
:X\ - •	v=r,(S\-3ijOr- INV—f'v v—/« v\— i*	V=*
KLOBUKE
za idočo serijo v najnovejših barvah, elegantnih oblikah, razne trde (polcilindre) ter športne klobuke In Cepiče za zimo nudi v lepi Izbiri specialna trgovina klobukov ln čeple	17041
M. BOGATAJ prej POK
Sprejemajo se razna popravil».
župan dr. Puc o problemih
Ljubljane
Solnčne In senčne strani „Velike Ljubljane" — Možnost zadovoljive rešitve — Uspehi nove mestne trošarine — Gospodar, kriza in Ljubljana
NaS urednik je naprosil ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca za razgovor o raznih aktualnih problemih ljubljanske komunalne politike. Ljubljana postaja od dne do dne bolj živo in važno središče javnega življenja vsega severo-zapadnega dela Jugoslavije. Vse, kar se je tiče, zanima zato ne le domače ljubljansko prebivalstvo, temveč tudi širšo našo javnost. Zaradi tega smo prepričani, da bomo ustregli svojim čitateljem, ako objavimo iz razgovora z g. županom nekatere zanimive odstavke:
Vedno na novo se govor! o »Veliki Ljubljani«. V kakem stadiju Je danes vprašanje in-korporacije sosednih občin?
Ta zadeva je mnogo bolj komplicirana. kakor izgleda na prvi mah. Za tn-korporaeuo je velik del naše javnosti, ki se vedeli nad vsakim napredkom našega mesta ui ki bi najraje takoj imel tudi »Veliko Ljubljano«. Tudi bi bi'a povoljna rešitev tega vprašanja v interesu vseh državnih nameščencev, ki stanujejo v najbližji okolici. 1 mnogi javni tnteresi govore z vso odločnostjo za to, tako n. pr bi bil enotni regulacijski in zazidalni načrt za vso okolico nujno potreben.
Na drugi strani pa so proti inkorpora-ciji vse okoiičanske občinske uprave, ki iz umljivih razlogov želijo ohraniti gospodarstvo v domači občini v lastnih rokah. A tudi mi sami imamo težke pomisleke iz finančnih razlogov. Pomisliti je treba, da imajo okoiičanske občine le v najmanjši izmeri mestni značaj, v pretežni večini so to še vedno vasi s kmetijskim prebivalstvom. Ce bi hoteli in-korporirati. kakor nekateri žele. vse ozemlje do Save s Št. Vidom vred na eni strani, na drugi strani pa Vič in Rudnik, bi bil to ogromen teritorij, ki bi zahteval za ureditev silnih denarnih sredstev. Ta bremena pa bi težila v glavnem na sedanji Ljubljani, ker je davčna moč sosednih občin razmeroma zelo majhna.
Torej ste VI, gospod župan, proti inkorporaciji?
Tega nisem rekel. Nasprotno, zdi se mi, da je mogoč izhod. ki bi vsaj za prehodni čas bil zadovoljiv na vse strani. Po mojem mišljenju naj b» se sicer okoiičanske občine združile z mestom v eno celoto, toda tako da bi si vsaka tudi Še v bodoče svoje lokalne zadeve urejevala sama in jih tudi sama financirala. Z drugo besedo, ostale naj bi občinske uprave v inkorporiranih občinah. ki bi imele tudi vsaka svoj lasten proračun. Iz njihovega delokroga pa bi se izvzele tn preodkazale skupni mestni upravi one stvari, ki morajo biti v interesu bodočega mestnega razvoja skupno upravljane, n. pr. preneseni delokrog. regulacijske in stavbne zadeve itd. V prehodni dobi tedaj bi imeli toliko lokalnih uprav z lastnimi sredstvi, kolikor bi bilo združenih občin in pa eno skupno upravo s skupnim budže-tom. Opozarjam Vas nato. da so na sli-čen način nastala tudi druga velika mesta v različnih državah po svetu.
Kako se ]e obnesla nova mestna trošarinska tarifa?
Priznati Vam moram, da prav dobro. V praksi so se sicer pokazale tu in tam nekatere pomanjkljivosti tn krivice, kater so se že dale deloma omiliti, oziroma se bodo dale popraviti v bodočem letu. Perturbacije v gospodarskem življenju pa so bile mnogo manjše, kakor smo se sami bali. Znano Vam je, da smo bili k reviziji trošarine prisiljeni z ozi-rom na nova bremena, ki so bila naložena občini Zelo neradi smo to storili, ker nas je skrbelo, kaj bo pokazala praksa. Sedaj lahko z mirno dušo ugotovimo, da so bile postavke dobro premišljene. kajti na trgu ni radi tega nastopilo nikako podraženje življenskih potrebščin, pa tudi dovoz se ni niti najmanj zmanjšal. Energičnemu delu tržnega odseka tn tržnega nadzorstva se je celo posrečilo doseči v marsikaterem pogledu izdatno znižanje cen.
Slišali so se očitki, da morajo trošarino plačevati tudi tujci in okoličani. Kaj je na tem?
Seveda jo morajo delno plačevati. Tudi pri nas, kakor je to povsod na svetu. To je tudi pravično", ker imajo zlasti okoličani velike koristi od mesta. Zemljiška renta je ravno v okolici vsakega večjega mesta mnogo višja kot drugje. Okoličan ima od mesta pa tudi drugih koristi, ki jih ne gre podcenjevati. Vrhu tega ne pozabite, da bo z novim letom morala naša občina nositi velik del troškov za ceste v ljubljanski okolici in da bodo vsled tega doklade v okolici znatno znižane (za 10 do 15 odst.). Ni tedaj v interesu nikogar, da skuša umetno napraviti spor med mestom in okolico. Navezani smo drug na drugega. pa moramo tudi pomaga^ drug drugemu in si ne šteti vsake žlice!
Se pozna vpliv splošne gospodarske krize tudi na gospodarskem življenju našega mesta?
Gospodarska depresija, ki je svetovna. se je poznala seveda tudi pri nas Vendar imam vtis, da smo letos v Ljub-
ljani bolje odrezali kakor lani in tudi bolje kakor v drugih mestih. Stavbna delavnost je bila letos zelo velika, obrtniki so imeli precej posla, tujski promet se je dobro dvignil. Naša trgovina sicer ni povsem zadovoljna, to pa v glavnem zaradi tega. ker mora ravno vsled krize predolgo čakati na dotok zunanjih plačil in ker gre mnogo terjatev v izgubo. Na splošno pa smo mogli opažati, da je brezposelnost v našem mestu padla, dasi so na drugi strani vrste brezposelnih množili številni emigranti iz sosednih držav Trdno sem pa uver-jen, da se bo položaj v prihodnjem letu še izdatno zbolišal. ker bodo predvidene javne in privatne investicije dosegle v bodočem letu rekordno številko
In končno še eno vprašanje: Kaj je prav za prav s sporom med mestno občino in Električno zadrugo v Sp. Šiški?
O kakem sporu govorite? Meni ni ničesar znanega o kakem sporu. Kajti vselej, kadar sem se sestal z zastopniki zadruge, smo v največjem prijateljstvu razpravljali in se tako tudi ločili. Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče. Drugače tudi biti ne more, kajti oboji moramo imeti pred očmi koristi vseh občanov in koristi splošnosti sploh Seveda ne smete pozabiti, da korist kakega posameznika ni še tudi korist celo-kupnosti. Prav nič pa ne dvomim, da se bo ob dobri volji obeh strank posrečila rešitev, ki bo povoljna ne samo za splošnost, marveč ki tudi ne bo povzročila škode posameznikom Samo eno je: razpravljati moramo brez strasti in razburjenja, mirno in uvažujoč objektivno vse zaloge.
Hvala lepa, gospod župan! Mi hočete morda sami še kaj povedati?
Ce me ne vprašate, ne čutim potrebe. Samo to vas prosim, da sporočite javnosti mojo iskreno željo, da bi nas leto 1931 našlo vse v skladnem delu za napredek in za kulturno in gospodarsko povzdigo našega mesta. S porastom mesta postajajo naloge vsak dan širše in problemi težavnejši. Zato potrebujemo pomoči in sotrudništva vseh. Vsem meščanom brez razlike želim srečno in veselo novo leto!
Pljučna jetika in sport
Cim bolj se širi športno gibanje, tem bolj tudi rastejo razna ž njimi zvezana vprašanja. Danes ne gre več za tem ali sa naj goji sport, temveč za tem. v kakih posebnih primerih je vsak šport škodljiv. Taki izjemni primeri so redki. Dognano je, da so celo zelo redki. Velika večina, nele športnih zdravnikov, temveč zdravnikov sploh, je danes prišla do spoznanja, da ie sport ali pa vsaj gimnastične vaje pripomoček za zdravljenje najrazličnejših bolezni. Celo pri boleznih srca je še do neke mere dovoljeno športno udejstvovanje.
Tem čudnejši je klic: Stoj. ne koraka dalje!, ki ga najdemo vedno češče in glasneje v zdravniških razpravah zadnjega časa. To svarilo ni več splošno, temveč se tiče le ene same bolezni: pljučne jetike. Le ta ljudska morilka, ki za sedaj še kar ne pojema, bo morala izginiti, ko se splošno razširi telesna kultura in higijena. Športne arene in javna kopališča služijo človeštvu kot najboljše orožje v boju proti jetikl. To pa velja za naše potomce. Mi pa moramo še vedno računati z jetiko. Vendar koliko grešimo v tem pogledu in kako daleč smo še od smotrene obrambe.
Jasno je, da ne moremo zahtevati od starega športnika, da naj obesi svoj sport na klin kar zato, ker mu preti nevarnost za zdravje. Na drugi strani pa smemo zahtevati od izučenega zdravnika, da čuva brez obzira zdravstvene interese vsakega, ki ga vpraša za svet. To pa nikakor ni kar samo po sebi umevno. Še v preteklem letu se je razpravljalo o vprašanju (»Klinische Wochenschrift«) kako stališče naj zavzame zdravnik v nekih primerih dvomljive, čeprav že zastarele jetike. V tem primeru je šlo za športnika, ki je imel na obeh straneh pljuč ostanke precejšnjih jetičnih procesov, ki so se prav iasno videli tudi v röntgenovi sliki. Čeprav je sodil zdravnik, da se ves proces v pljučah še ni umiril, je prišel vendarle kot športni zdravnik do zaključka: »Če se le da. ne smemo športniku lovsem Dr^novedati soortnega udei-stvovanja. ker ima že tako večina športnikov sama do sebi nezaupanje dr splošno zdravniške posvetovalnice . in sicer iz strahu, da bi bili moteni v gojitvi sporta, kar jim povzročajo žal po-
gosto o športu nepoučeni zdravnfld...
Gotovo je bilo temu zdravniku na tem ležeče, da ohrani za vsako ceno medsebojno zaupanje med športnim zdravnikom in športniki. Vprašanje pa je, če je mogoče to metodo dolgo izvajati. Kaj se bo zgodilo, če zavzame lepega dne pljučna bolezen resen značaj. dočim je bila doslej iz ozirov na harmonijo med športnim zdravnikom in športnikom potisnjena v ozadje?!
Važnejši in tudi opravičljivejši kakor vse to pa so pomisleki, ki računajo z duševnostjo bolnega športnika. Nedvomno bi vplivala popolna prepoved gojitve sporta duševno skrajno neugodno nanj.
Tako stanje pa na drugi strani ne
more vplivati ugodno na telesno počutje. Mogoče je iz tega stališča le prav. da pustimo resno bolnemu športniku dalje gojiti sport, prav mogoče pa je tudi, da je bilo to napačno —, vendar so to problemi športnega zdravstva, ki to težavo bliskovito osvetijo. V resnici bo nudilo pač vestno in stalno opazovanje bolnika pravo smer, to se pravi začasno prepoved gojitve sporta, če se spet razbohoti proces v pljučah.
V splošnem pa vpliva — kakor se vidi, je to končno dognano — vsako aktivno telesno delo na jetiko neugodno. Tu ni razlike med športnim udej-stvovanjem in med telesno napornim delom. Oprezen zdravnik bo vedno nagibal pri pljučnih procesih k čuvanju in bo dovolil telesno delo le. če je neizbežno združeno z izvrševanjem poklica. Menda ni človeka, ki bi trdil, da ie sport izvrševanje poklica. Večina športnikov goji sport le tz preobilice moči in volje do življenja. Bolniku sicer verjamemo. da ima občutek veselja do življenja, nima pa moči za tekmovanje, ki je brezpogojno združeno s športom.
Včasih se naleti na bolnike, s starimi močnejšimi pljučnimi procesi, ki prvikrat slišijo o teh boleznih prigodom preiskave, izvršene le iz previdnosti Tudi taki primeri so navedeni v zdravniških spisih za dokaz, koliko prenese človek, pa čeprav je bolan. Prav za prav taki primeri kar ničesar ne dokažejo. Prav mogoče je, da pomaga volja do športnih uspehov nekaj časa telesu preko vseh ovir. Ovire pa obstojajo in se bodo pokazale prej ali slej v motnjah zdravja. Če se v takih primerih že naprej preiščejo pljuča na običajni način im se poleg tega še preizkusi zmogljivost pljuč, ne bo prišlo do takih posledic. Kar ne zmoreta klinična preiskava in röntgen, to pokaže preizkušnja delavnosti pliuč po spirometro (dl-homeru). Zmanjšana zmogljivost pljuč pri športu se pa ne da z nikako voljo premagati.
Kakšno stališče pa naj po vsem tem zavzame jetičnik do sporta? Pred vsem naj čaka da se spet do dobra pozdravi.
Po dosedanjih izkušnjah pa niti to ne zadostuje. Po ozdravitvi se naj bolnik še čuva delj časa, najmanj več mesecev. Danes je sport še zelo sporno zdravilo za pljučno jetiko. Dovoljena je pri nekah pljučnih procesih samo lahka gimnastika. V primeru s tem čistim zdravniškim stališčem ne igrajo ne ob-ziri na zaupanje športne zdravniške posvetovalnice in ne bojazen športnika pred športno zdravniškim pregledom nobene vloge. Merodajna je le ohranitev zdravja, nri tem oa je va*na posebnost jetike kot ljudske nalezljive bolezni glede na javne interese. Jetični športnik ne ogroža le sebe. temveč tudi svoie tovariše. Tem večji vzrok, da se vzdrži sporta.
čemu ,Nar. galerija1 v Ljubljani in kaj hočemo z njo ?
Med nagimi kulturnimi napravami »anema »Narodna galerija« v Ljubljani »po ran-gu« ugledno mesto, vendar »i moramo reči odkrito v obraz, da je ta naprava še premalo znana in uvaievana. Ljudje so nekako v zadregi, če je beseda o nji. Ali nam je potrebna? Ni li r današnji dobi nekak luksuz? Ali ni vsaj za naše male razmere odveč?
Ustavimo se najprej pri zadnjem stavk«. Male razmere? Bistvo vsakega kulturnega razvoja je. da skuša zrasti preko razmer. \'sa naša kultura, vse. na kar sino ponosni in kar nas uvršča med druge kulturne narode. je plod boja zoper male razmere. Zaradi tega ni odvisna nobena kulturna naprava. ki ima svoje utemeljeno mesto v razvoju le kulture. In takšno utemeljeno mesto ima v slovenski kulturi Narodna galerija kot predstaviteljica naše likorne umetnosti. Dokler imamo svoje slovstvo, svoje gledališče, svoje glasbene zavode, moramo imeti tudi svojo javno galerijo za likovno umetnost.
Z zelo primitivnega vidika, ki vidi samo
nasicevanje najenostavnejših iivljenskih potreb ni luksuz samo umetnostna galerija. Luksuz je vsa kultura. Vzlic vsej trenutni ekonomski in socijalni krizi pa je to stališče ca nas že zda > naj premagano in ne more veljati niti prehodno. To. kar danes ustvarjamo v kulturi, je samo nadaljevanje dela naših prednikov. Dolini srno. da v novih razmerah, v svobodni narodni državi, nada Ijujemo kulturno delo z enako ali še večjo vnemo kot so ga izvrševali oni. Nekoč je naš narod zbiral po vinarjih prispevke za šol stto v ogroženih krajih Nekoč so videli vsi narodno - zavedni krogi svojo moralno dotinosi v tem.da z denarjem podpirajo narodno kulturne naprave in akrije. Danes je vnanji položaj drugačen, a notranje dolžnosti do kulture so ostale Naše občine in druga avtonomna zastopstva našega ljudstva imajo še več možnosti, da vsaka po svojih močeh prispevajo k vzdrževanju narodno - kulturnih naprav.
Taka naprav» Je »Narodna galerija« v Ljubljani Hodimo si na jasnem: Tujci, ki začenjajo prihajati v našo deželo (in kakšno gospodarsko važnost polagamo na tujski promet!), so vajeni povpraševati tudi po kulturnih napravah, kolikor so jim umljive in dostopne. Ne mislimo samo onih. ki prihajajo razvajeni ii Italije, klasične dežele umetnosti. Tudi na poti preko Francije. Švice. Bavarske. Avstrije se potujočemu Evrop cu ali Američanu ponosna kažejo umetno stne galerije Likovna umetnost govori t je zikom. ki je mednarodno razumljiv. Slike umetnikov, izbrane in zbrane v hiši. ki je posvečena tej umetnosti, pričujejo o kultur ni sili. vzbujajo simpatije, uvajajo tujca v dušo naroda, ki jih poseduje Tako se oprav Ija propaganda, katere vrednosti ni moči številčno izraziti in ne z ničemer plačati. Slo vencem, ki «mo nevarno stisnjeni ob meje velikih, starih narodov in držav, da tu sto jimo na straži Jueo-lavije. ne more hiti vse eno. kako nas gledajo in presojajo tujri. ki jih tolikanj vnemaio naravne lepote naše de žele. Ne more biti vseeno tildi vsem ostalim .Tngoslovenom. zakaj: kar je naše, je i nji hovo.
Navajeni smo. d» »atprej pomislimo na
tujce. Toda »Narodna ealerija« v Ljubljani je namenjena tudi nam samim. Nekoč so ku povali in rhirali mojstrovine domačih umei nikov bogati Meceni. Danes je stopil na nji hovo mp-ln narod «am. Kje naj se obvaruje najboljše. kar so ustvarili naši likovni »imel niki? Kje naj se kaže vedno doraščaiočim no vim rodovom razvoj domače likovne uinet nn«ti? Kdo naj zbira dela naših mojstrov, da «e ne izgube ali da ne utonejo v tujini? Kdo naj daje s nakupi mojstrskih del vzgled občinstvu io vzpodbudo umetnikom?
To je naloga umetnostne galerijo. Zate je »Narodna galerija« v Ljubljani potrebna In potrebna ni samo v Ljubljani zbog tega. ker io ima Zagreh v Strossmayer je vi galeri ji in Beograd v Muzeju nove umetnosti. Pot rehna je vsem Slovencem in vsej Jugoslaviji. Potrebna kot nujna izpopolnitev in reprezentanca naša celotne kulture, itras našega celotnega narodnega iivljenja.
leto 1931,
zato danes, aa pragu novega leto 11
pišemo o »Narodni galeriji« v Ljubljani.
Njene naloge so po vsem tem jasne, njo obstoj upravičen, nje odnos do našega reda določen.
Narodna galerija ▼ Ljubljani vzdržuje sedaj veliko hišo: Narodni dorn. Tam so njene zbirke, dostopne vsakomur, ki očuti potrebo, da jih poišče. Tam so pripravljeni prostori za slike in kipe. ki še morajo priti vanjo. Toda njeni upravi nedostaja tistega, kar bi našo kulturno napravo stalno oživljalo, ji dajalo možnost širokega razmaha in jo povzdignilo na tisto višino, na kateri si jo zamiä-Ijajo najizkušenejši prijatelji naše umetno sti. Višino, ko bomo lahko rekli: Te zbirke si mora ogledati, kdor pride t Ljubljano, ker so nje znamenitost!
Nedostaja ji denarnih sredstev. Našo mestne, trike is imovitejše kmečke občine hi bile poklicane, da bi imeli Narodno galerijo stalno v svojem proračunu in računu. Tako bi ji poleg zasebnih zbirk dotekali redni dohodku 2 njimi bi bilo mogoče delati.
V	let« 1930 »i j« Narodna galerija v Ljubljani pridobila 90 slik i« 45 grafičnih listov ii zapuščine ranjkega Karla viteza Strahla. Med njimi so nemara tudi važna, a še neodkrita dela domačih umetnikov. Nje zbirko se se ■ to zapuščino obogatile.
V	leta 1931. bi hotela Narodna galerij« izvesti ie napovedano točko svojega programa: Osredotočiti pod svojo streho vse slike in kipe. ki so v ljubljanskem muzej«. Toda te je treba prej. če ne še temeljite restovri-rati. pa vsaj popraviti, očistiti. To stano denarja. Po deželi je raitresenih ie mnoge slik, ki imajo trajno vrednost in ki jih bo -amo galerija lahko ohranila zanamcem kot priče naše preteklosti in kulture.
Nakup modernih ametniških del, takisto celo važna naloga N. G- skoraj ai več mogoč. ker ni sredstev. I« vendar se oči astvar-jajočih umetnikov rade rpirajo v Nar. galerijo. ki naj bi bila mecenatski zavod, predstaviteljica darežljive roke naroda Toda ta roka se redkokdaj sgane...
In naposled: raastave. Mladi ametafU M se odločili, da sa sedaj ae razstavljajo vefc. Narodna galerija čuti dolžnost, da še nadalje hodi to križevo pot med občinstvom, ki Je v poplavi tujega kiča izgubilo iivi čut »a domače umetnostne vrednote. V novem let« ho priredila dve kolektivni razstavi v Ljubljani: Sternenovo (za umetnikovo šestdeset» letnico) in Veselovo (ob 70 letnici).
Narodna galerija ni sadeva nje uprav«, Rili likovnih umetnikov. Postala je zadeva naše kulturne zavesti la zrelosti. Zato ob Norem letu apeliramo na vse. ki čutijo narod-no-kulturno zavest, da vzlie vsem krizam itd. storè sa Narodno galerijo, kar morajo in kolikor morejo.	B. B.
..............I.........
kuverte:
vmeh rr«l nudt
najugodneje
KUVERTA"»
» ÜB IIA NA
Karlov5ka-c 2-Voiarski* poJ-1
mimiiiiiiiiiiiiiin ■ Witt
V Pariz ! V Pariz l
Pet „Jutrovih" skupinskih potovanj na svetovno kolonialno razstavo ▼ Pariza
Pariz. Pogled na veličastni trg Place de la Concorde
Koncem aprila bo otvorjena v Parizu mednarodna kolonialna razstava. Na
vzhodnem robu mesta, kjer se razprostira slovita Vmcenska šuma, je določenih 110 hektarov sveta, da se tik pred vrati Pariiza zgradi eksotičen preko-morski svet in presadita v osrčje Evrope življenje in kultura najrazličnejših izvenevropskih narodov in plemen. Okrog jezera Dumesmil, ki leži sredi Vincenske šume, se rekonstruirajo danes najizrazitejši spomeniki teh preko-morskih kultur: kraljzevska palača dinastije Hova (Madagaskar), svetišče Vngfkorkal (Indokina). ki samo zavzema ^000 kvadratnih metrov. Marakeška pa-ača, a-namitski paviljoni, kambodske ^agode. tonkineška sela itd. Martiniaue. rahifti. Guvana. Somali. Kamerun. Togo in kolikor je še takih kolonialnih
imen, vse to bo grupirano ole nog jezera Dumesnil, naseijeno s prebivalci in živalstvom teh krajev. Kar Je bilo doslej svetovnih razstav, bo brezdvomno letošnja kolonialna razstava v Parizu najbolj zanimiva, a tudi najbolj poučna. Pariz pa bo zopet najbolj privlačna točka za vse vrste izletnikov. Saj se bodo lahko v centru svetovne kulture m civilizacije seznanili z življenjem in s kulturami raznih oddaljenih in eksotičnih narodov, kar je bilo doslej mogoče le onim redkim, ki jih je usoda zanesla kot pionirje evropske kulture v tiste kraie.
Tudi »Jutro« žeH svojim čftatetfem nuditi priliko, da si z največjim pridom In z na?mati«*imt stroški ogledajo Pariz in svetovno kolonialno razstavo. V načrtu imamo pet družabnih potovanj .v
skupinah po 20 do 25 udeležencev In pod strokovnim izkušenim vodstvom. Lepi «n vse udeležence zadovoljujoči uspeh našega zadnjega potovanja v Pariz je najboljša garancija, da bodo uspela in zadovoljila tudi naša letošnja potovanja.
Prvo potovanje bo r maju In nato po eno vsak mesec do septembra. Vsako potovanje bo trajalo devet dni, veljalo pa bo z vožnjo, stanovanjem, prehrano, vstopninami in napitninami vred okrog 3200 Din.
Da moremo prtpravW vse potrebno, prosimo one, ki se zanimajo za potovanja, da nam neobvezno prijavijo svojo udeležbo do 20. januarja s točno označbo svojega naslova in časa, kdaj bi želeli potovati.	»»Jutro«.
„Ljubljanski Zvon"
v novem razdobju
»Ljubljanski Zvon« stopa y novo razdobje. Petdeseti letnik je zaključen. V
teh petdesetih knjigah se bolj ali manj zrcali slika prizadevanj kulturnega slovenstva v preteklem polstoletju. Ustvar-jeu iz potrebe prebujenega naroda, je hst z nastopom slovenske moderne doživel svoj zdravi preporod, se stežka prebil skozi brezupna leta velike vojne, si v razvratnostih in zablodah povojnega časa prizadeval obdržati svoje tradicionalno dostojanstvo ter se jel v zadnjih dveh letih intenzivneje in smo-treneje zavedati nalog novega časa s tem, da je pritegnil v svoj krog znatno število svežih, neizrabljenih sil m iz *ijih ustvaril ožji krog prilično enako usmerjenih duhov, ki so si nadeh nalogo razčistiti prenekatere kalne pojme v svetu naše duhovnosti, kritično preiskati naš odnos do preteklosti, iskreno izpovedovati življenjske potrebe sodobnega kulturnega slovenstva, dvigniti nivo sodobnega domačega pisemstva, porazširiti ga in približati sočasni Evropi. To bo vsekakor morala biti tudi v bodočih letnikih ena poglavitnih nalog in smeri »Ljubljanskega Zvona«.
Naš čas je mrzlično razgiban. V človeku živi in raste velik nemir. To je stvariteljski nemir iskateljev, odkrivate-Ijev m izumiteljev vseh dob. Družba, ki jo slutimo v svoji duhovni zavesti, še ni ustvarjena; novi človek, ki mora vstati iz kaosa in srčne stiske današnjih dni, je udušen pod pritiskom bežnih vna-njih oblik. Utirati pot, oznanjati in izpovedovati občestvo novega, duhovno prečiščenega človeka — to smatramo za eno najintimnejših zadev svoje notranjosti.
Brezpogojno priznavajoč svobodo vesti, ne moremo aprioristično odklanjati nobene resnice, ki so jo je kdo priboril z vsem trpljenjem svoje duše in z naporom svojega uma ter skuša, iskreno izpovedujoč jo, uravnati svoje življenje po nji, nobenega nazora, ki je nujen in naturen izraz človekove osebnosti. Ker pa smatramo, da je vse človeško življenje v zadnjih globinah neprekinjena naporna borba za resnico, ki človeku ni dana sama po sebi, mora biti — in bo moral biti tudi v bodoče »Ljubljanski Zvon« predvsem glasilo tistih duhov, ki jim je ukazano in naloženo, da občutijo svobodno iskanje in izpovedovanje resnice kot svoj najtežji, najdragocenejši in najodgovornejši življenski imperativ, ne oziraje se na to, ako jih pri xem kdo neumevajoče in omalovažuj0 nazivlje »naturaliste« in »materijaliste«. Vdano in brez napuha slediti neizbežnemu klicu svoje duše, ki so ga tajne in nedoumne sile položile vanjo, skušati uravnati svoje življenje po zakonih svoje vesti in svojega spoznanja, z brezobzirno zadnjo odkritostjo izpovedovati svoje muke in zablode, svoje dvome in svoja dognanja — to smatramo za svojo usodno dolžnost.
Naša vera, upanje in uteha: novi človek, svobodnejši, širši, odgovornejši, skladen sam v sebi.
Naš napor 11! prizadevanje: borba za resnico, ki bi ubrano govorila potrebam duše in spoznanjem razuma.
Naš zadnji in prvi pogon: zdravje in moč, bogastvo in lepota zemlje, iz katere smo izšli.
Na teh osnovah bomo skušali usmeriti svojo pot v novo razdobje.
Iz večjih del, ki so uredništvu za novi letnik na razpolago, je treba omeniti Jusa Kozaka »Celica«. To je niz spominov, ciklus zakljzučnih črtic, v katerih je pisatelj z avtobiografsko intimnostjo zajel občutja mladega slovenskega človeka ob izbruhu vojne. Avtor sam karak-terizira svoje črtice takole: »Kam bi jih uvrstil? Pripovedujejo intimna doživetja. so izpraševanja vesti in človeka, razodevajo. kako je zunanji svet odseval v lastnem zrcalu, niso nič drugega, kakor življenje človeka v samoti«.
France Bevk je izročil uredniStvti obširnejšo povest pretresljivo socijalno in psihološko sliko iz svoje goriške domačije. Bevk se bori v tej povesti za nov izraz, ki je strnenejši in globlje segajoč nego ie bilo to opaziti pri njegovih dosedanjih romanih. Naslov povesti, ki bo pritegnila najširši krog čitateljev, še ni defmitivno določen.
Mladi dramatik S. Zalar objavi v novem letniku v celoti svojo socijalno dramo »Na prelomu«, katere kratek odlomek je priobčil list v tekočem letu. Prof. Milan Vidmar je izročil listu potopisni esej o New Yorku, ki z ostrim kriticizmom govori o duhu in življenju sodobne Amerike. Isti pisec objavi filozofski esej o kavzalnosti razen tega esej o slovenski univerzi Uredništvo si bo poleg tega skušalo zagotoviti primerne kritično-esejistične članke o vseh naših važnejših kulturnih institucijah.
Znameniti ruski učenjak, prof. ljubljanske univerze, A. SpektorsklJ, se bo oddolžil spominu petdesete smrtne obletnice F M. Dostojevskega s študijo o tem pisatelju.
Stoletnico rojstva Franceta Levstika bo Ljubljanski Zvon proslavil predvsem s študijo Jos. Vidmarja o Levstiku-kri-ttku. Isti pisec priobči kritičen pregled o kritiki v Li. Zvonu v preteklih petdesetih letih, študijo, ki zaradi svoje obsežnosti letos ni mogla priti na vrsto. V posebnih esejih bo nadalje razpravljal o zbranih spisih Ivana Cankarja.
O srbsko-hrvaški književnosti bo redno poročal esejist B. Borko. Tako se objavi njegov »Pregled srbsko-hrvaške književnosti v 1.1930.« in eseji o Crnjan-
Petroviču. Nekaj črtic ta razprav objavita V. Bartol in J. Grahor. Ferdo Kozak je izročil listu esej »O sodobnem človeku in njega potih«, ter novele »Pismo«, »Onkraj stene« in »Nož«, mladi pripovednik J. Kranjc pa črtice »»Dekla Liza«. »Diktator na vogalu«, Država otrok«, »Samota« in »Plinski stolp«. Pisatelj B. Kreft priobči študijo o Rein-hardtu in daljši odlomek iz svojega romana o sodobni Ljubljani »Mesto ob kanalu.« Pripovednik R. Kresal objavi novelo »Silvestrova noč« in istotako daljši odlomek iz svojega romana »Ivan Brod«. Pesnik L. Mrzel je pripravil za list ciklus fino brušene lirične proze »Male vloge« in »Pravljico o pesniku in milijonarju«; razen tega eseja o Sin-clairu Lewisu in »O idejnih razpotjih sodobne slovenske mladine«.
O romanskih literaturah bo redno priobčeval eseje in poročila esejist St. Leben, o aktualnih slovenskih vprašanjih bo stalno pisal pesnik A. Ocvirk, ki bo objavil tudi daljši esej »O problemih komparativne literature«.
Poleg navedenih ostanejo listu zvesti pomočniki vsi dosedanji njegovi so-trudniki: A. Debeljak, S. Grum, M. Klobčič, S. Kosovel. VI. Mnh^ričeva, F. Onlč, P. Pajk, V. Premru, J. Zoreč i dr., uredništvu pa se je posrečilo pridobiti tudi nekaj novih sotrudnikov ki se doslej sploh še niso javljali v slovenski literaturi.
Docela preuredil na se bo listek, ki bo pod naslovom »Obzornik« čitateljem
Li Zvona zaradi svoje bogate In tehtne kritične, informativne in polemične vsebine ter pestrih pregledov iz vseh kulturnih panog nedvompo nudil prijetno presenečenje. Uredništvo si je za to važno rubriko v listu pridobilo dovolj uglednih strokovnjakov.
Da bo list zmogel vse obilno gradivo, ki mu je na razpolago, je založnica pristala na to, da se obseg revije predvidoma razširi za eno tiskano polo pri številki, tako da bo »Ljubljanski Zvon» v resnici reprezentativno ogledalo vsega slovenskega sodobnega kulturnega prizadevanja. Cena listu, ki bo tudi tipografsko povsem preurejen, se kljub temu ne bo zvišala.
Slovenska knjiga je danes na zmagovitem pohodu, da si zopet pribori svoje nekdanje in si osvoji še novih postojank. Nemir, o katerem smo govorili zgoraj, ne sega več samo v posameznike, marveč se je jel polaščati že vse širših plasti, ki se počasi, a čedalje opa-zneje odvračajo od praznih enodnevnih užitkov v zavetje trajnejših duhovnih vrednot. Najdragocenejše, najtrajnejše vrednote vsebuje dobra knjiga.
Vsak polnovreden slovenski človek mora biti poučen o višini in stanju kulture svojega naroda. Vsak zaveden slovenski človek mora biti torej naročnik Ljubljanskega Zvona.
Ljubljanski Zvon stane na leto 120.— Din m se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Selenburgova ulica.
V Ljubljani, v decembru 1930.
Uredništvo: Fran Albrecht
Založništvo: Tiskovna zadruga, Llubliana, Selenburgova ulica.
Evropa in Amerika —
dva svetova
Začetki borbe med dvema celinama — Ali na) se Evropa „amerikanizira" ? — Duhamel o ameriški civilizaciji — Sinclair Lewis obtožuje svojo domovino
Najbližji in najvažnejši celinski spor Je danes med starim in novim svetom, med Evropo in Ameriko. Ogromen ocean nas loči. Preko njegove daljne, večno nemirne gladine se že stoletja spuščajo evropske ladje. V 19. stoletju so se presilili na ameriška tla milijoni Evropcev. Svetovna zgodovina sploh ne pomni take mirovne emigracije. Ti milijoni Evropcev so prinesli čez ocean posebnosti svojega duha in iezika, toda v enem ali dveh rodovih se je zabrisalo vse, kar je bilo na njih evropskega. Čudovit kotel je ta Amerika: plemenske posebnosti se mešajo v nji kakor kemične snovi v velikem tovarniškem kotlu. Nič ni zanimivejšega od podatkov, kako ie Amerika rasla. Še 1. 1820. je štel Newyork okrog 125.000 prebivalcev, — število, ki danes ne opravičuje do naziva velemesta. V 110 letih se je na njegovem ozemlju naselilo toliko ljudi, da šteje danes s predmestji vred 9 miljonov duš. Posestniki, ki so imeli pred sto leti v okolici Newyorka divje gozdove in močvirne travnike, — zemljišče, ki si ga lahko dobil za majhen denar, — so postali že sredi 19. stoletja milijonarji, ne da bi za te milijone ganili s prstom. S čudovitim zaletom, ki ie lasten samo mladin narodom, nastalim iz posrečenega križanja oddaljenih plemen, so se novi Američani oprijeli tehnične omike. Z vrtoglavo naglico so gradili mesta, izpreminjali prerije v rodovitna tla, sušili močvirja, vrtali v gore, eksploatirali zemljo, vodo, živali, rastline in kajpak ljudi same s takšno silovitostjo, da nehote pomislimo na termite, ki v kratkem času po-žro vse celulozne tvarine. ki so se jih polotili. Amerika se je hranila, ie rasla, bogatela in postajala mogočnejša od desetletja do desetietia.
V stotine milijonov raste njeno prebivalstvo in vsi ti milijoni, katerih predniki so še živeli v tradicijonalnem vzdušju Evrope, so nekaj novega, svojevrstnega v človeštvu Ni ga naroda na svetu, ki bi ga lahko primerjali z Američani. Ni Je dežele, ki bi kazala tako podobo človeškega življenja, kakor Jo kaže anglosaška Amerika. Sita, bogata hi objestna stoji pred človeštvom in začenja s svojimi nakopičenimi zakladi kovati gospodarske verige, ki naj vse ostale celine spravijo pod njeno odvisnost. Borza v Newyorku je dar.es organ celotnega človeštva: vsakršen potresni sunek na nji občutijo gospodarski seismografi vsega sveta: kakor oceanski priliv in odliv valuje njeno bogastvo in povzroča v gospodarstvu držav »nizko« in »visoko« stanje. Verige, ki Jih Je Amerika vsilila »staremu svetu«, so že tako silne, da bi bilo treba nadevropske moči, če bi jih Evropa hotela razbiti. Vozli evropskega miru in vojne niso več samo v Evropi, marveč teko po zlatem kablu v Ameriko; ko se bo stricu Samu zahotelu, si bo lahko privoščil nevarno šalo, da se poigra z usodo Evrope in vrže nje narode v obupno klanje, ki mu ne bo mogel niti sam dogledati konca. Ni zaman Američan Lindbergh iz ozračja premagal oceana med Ameriko in Evropo. Mehanični ptič nad oceanskimi vodami, ki mu je vodil perutnice drzni Američan, danes čislan kot prototip ameriškega človeka, je v zgodovini odnosov med obema celinama bolj mitična prikazen nego jih pozna vsa evropska mitologija. Bil je simbol novega sveta, ki sicer še ni dal človeštvu niti ene nove velike, pretresljive ideje !n miselne zasnove, ki pa Je izrabil vse evropske iznajdbe In preizkusil vsako evropsko idejo, ali koliko zlata se more izcediti iz nje.
Amerika ne ograža Evrope samo s svojim kapitalom, ki v iznajdljivosti in podjetnosti daleč prekaša vse evropske gospodarje. Amerika se čedalje bolj trudi, da
cnji£cvirusu V 1. i?*™.« ni Ci)6ji u viujau- I vsili Evropi tudi svojega duha. Luna, ki skem. D. Šimunoviču. M. Krleži in V. je doslej dobivala svojo svetlobo od Solnca
začenja svetiti Solncu. Toda to, kar nI mogoče v vesoljstvu, je mogoče v življenju narodov. Američani vračajo Evropi njene ■deje — toda čudno zmaličene, zamerika-mzirane, standardizirane, tovarniško pripravljene in izoblikovane po zajamčeno pristnih znanstvenih metodah. Ali niso bili francoski arhitekti prvi, ki so izdelali teoretične osnove za gradnjo nebotičnikov? Toda prvih nebotičnikov niso gradili v Evropi, marveč v Ameriki. Američani so iz nebotičnikov naredili kult, kulturno načelo, novo vero. Po petdesetih letih drznega razvoja ameriških mest se začenja Evropa navduševati za religijo nebotičnikov in ameriška arhitektura postaja v starem svetu čedalje bolj odločilna. Takisto se je davno pred Taylorjem pojavila v evropskih knjigah zamisel racionalne delovne metode, dela v nepretrganem delovnem traku, kjer se izgublja za kapital kar najmanj človeške energije in kjer se delavec izrablja do skrajne možnosti. Toda Evropa je ostala pri teorijah, ker se je v svojem dolgem in krvavem historičnem procesu naučila spoštovati osebnost in respektirati človeka — čeprav le pogojno. Evropski kapitalizem ni bil nič manj pohlepen nego ameriški, vendar je imel svojevrstne skrupule in pomisleke. Knjižne teorije o suženjskem delu so morale priti čez ocean; morali so jih spoznati podjetni zelenjaški Američani, ki niso nikdar čitali Kantove »Kritike čistega razuma«, morale so dobiti pečat ameriškega kulta in glej — racionalizacija proizvodnje na račun človeka-delavca je postala dogma praktične dobičkanosne filozofije. Evropa pa sprejema tudi to in se navdušuje za Forda. Tako bi lahko naštevali še dalje. — Amerika je v preteklem stoletj- zlomila suženjstvo. Ob istem času je upeljala novo obliko suženjstva: zasužnjenost stroju. Stroj je gospodar Amerike. Stroj kuje zlato Toda za strojem tiči demon, ki zahteva, da mu daš za zlato dušo, duha, notranjo svobodo.
Zaradi te nove civilizacije, ki prihaja čez ocean in ki tako razjeda evropsko odpornost, kakor Je nekoč novi krščanski življenjski ideal glodal korenine močnega rimskega imperija, nastajajo v visokih plasteh sodobne evropske kulture konflikti in spori. O dveh svetovih pišejo danes najzanimivejše reči: spričo njih se vse drugo vidi zastarelo in puhlo: o sovjetski Rusiji in o Zedi-njenih državah ameriških Dva Izvora nove civilizacije! Širokemu valu hvalisanja Amerike pa se stavi naproti močni val reakcije In čedalje pogostejša so pričevanja, ki pravijo, da se mora Evropa strnjeno postaviti v bran zoper nevarnost, ki prihaja Iz Amerike. Ta nevarnost obstoji v tem. da skuša izpremeniti človeštvo v termitsko družbo, ki bo služila samo materialnim interesom In ▼ kateri bo za dolgo dobo vpo-dobljen življenjski ideal »novega sveta«.
Literatura zoper Ameriko tn amerikanizacijo raste v grmade. Najvažnejšo knjigo o tem je spisal v zadnjih mesecih francoski pisatelj George Duhamel. VzbtidUa Je tolikšno pozornost, da Je naklada v nekolikih mesecih dosegla 200.000 Izvodov. Duhame-lova knjiga »Scènes <le la vie future« se prevaja v vse svetovne Jezike; fe njen vnanji uspeh Se zanimiv pojav. Pričuje nam. da vedno več ljudi v Evropi In na ostalih celinah spoznava, da zlato tele Amerike ne sme postati malik ostalega človeštva. Njena iz skrajnega človeškega napora iz-žeta prosperity. njena mesta z ogromnimi donebnlcami, a brez prirodne lepote, brez estetske kulture, njene tovarne, njeno na-naravno, brezrodbinsko življenje, v katerem Je človek samo »produkt« kakor vse drugo, njena zgolj praktična kultura in njeno preziranjc vsake duhovnosti, — vse to ne sme postati nalezljiv ideal našega sveta.
Evropski narodi imajo svoje vrednote, svo-
je odnose do življenja, svoje duhovne ideale in ne potrebujejo ameriškega življenjskega vzora. Njihov pojem o sreči je višji, duhovnejši in čistejši nego je ameriški, ki je prikrojen okusu in duševni višini najbolj zelenjaškega parvenija. Odkar je Amerika s frivolnostjo samovšečnega vojnega dobičkarja raztrgala na koščke velik čiove-čanski ideal enega svojih redkih idealistov, W. Wilsona, ne moremo več pričakovati od nje blagovesti človeške solidarnosti, svobode in miru.
Sinclair Lewis, ki je dobil letošnjo Nobio-vo nagrado za literaturo, — prvi Američan v tej častni galeriji — ie v Stockholmu, kjer je prevzemal nagrado, izrekel eno naj-ostrejših obtožb, ki je bila kdaj z ameriške strani izrečena zoper duna povprečne Amerike. Čeprav Sinclair Lewis govori samo z vidika lepe književnosti in umetnosti, vendar vidi tudi s tega zrelišča iste prizore bodočega življenja«, kakor George Duhamel. »Amerika«, je izjavil, »je dežela, ki je polna protislovij. Vladajo io industrijski kapitani. Zida 80 nadstropij visoke hiše, producira miljone avtomobilov in milijarde bushelov pšenice, toda do ustvarjajoče-ga umetnika nima spoštovanja. Posedujoči razred vidi v njem k večjemu svojega c'owna. Na ameriških univerzah polagajo važnost samo na nogomet in na druge vrste sporta in mladi ljudje študirajo samo zaradi tega, da dosežejo ugoden socialni položaj.«
Sinclair Lewis nato t Ironičnimi besedami opisuje nizko naobrazbo ameriškega bogataša — tistega, ki s toliko vnemo gradi donebnice in oznanja Fordov evangelij dela. »V garaži ima tri avtomobile, na knjižnih policah pa samo pet knjig. In če sploh čita, prebira zgolj lahke novele, pri katerih mu ni treba nič misliti.« V svojem govoru pripoveduje Sinclair Lewis, s kakšnimi sredstvi ga napadajo Američani, ker skuša s smešenjem sedanje prevladujoče Amerike vzbuditi v svojih rojakih širše in plemenitejše čuvstvovanje. kritičnejše mišljenje in jasnejši pojem o Ameriki, kakršna naj bi bila. Neki kalifornijski duhovnik ga je hotel dati linčati. drugi so se zavzemali za to, da bi ga zaprli. Neki ugleden ameriški učenjak in diplomat Je izjavil, da smatra za žali-
tev Amerike, ker Je Švedska akademija podelila Noblovo nagrado Sinclairju Lewisu. Američan v svoji primitivnosti in provinciali omejenosti ne prenaša Kritike. »Ce hoče kateri pisatelj postati res popularen, naj piše, da so vsi Američani visoke rasti, zali, bogati, pošteni in da dobro igrajo goli, dalje, da vsa majhna mesta naseljujejo ljudje, ki so si dobri sosedje in zvesti prijatelji, da so vse ameriške žene v mladosti sicer malce razuzdane, toda pozneje vzorne gospodinje in matere; potem, da ameriški zemljepis obstoji iz Newyorka, v katerem bivajo izključno milijonarji, pa iz zapada, kjer še izza 1. 1S70. neizpremenje-no živi mladostni heroizem, in od juga, kjer ima vsak človek svojo plantažo in ki ga obseva mesečina ter večno prevevajo blagodejne vonjave.«
Brez dvoma je, da je pričevanje Sinciair-ja Lewisa v svoji ironiji mak» preveč zaostreno in da Duhamelovi nazori o Ameriki niso objektivni Toda tu ne gre za objektivnost. za številke, za leksikonske podatke. Gre za nekaj več: ali nam ie Amerika vzlic svoji pospešnosti iahko vzor in ali more njen parvenijski duh oplodit: našo du-ševnost? Gre za nekaj, kar naše čuvstvo razločuje znatno ostreje nego razum in logika: gre za obrambo najplemenitejšega ▼ človek« pred izenačeval no, povprečno, praktično -- materialistično ctvi'.izacijo Amerike, ki JI je denar največja tvorna sila na svetu. V svoji ljubezni do individualno človeškega, do duhovne tvornosti Is nje čudežev, v priznavanju vrednosti take zvanega »nepraktičnega« za življenje, v •skrenem odnosu do prirode, spoštovanja tradicije v duševni aristokraciji, moramo iti tako daleč, da za ceno tega ne bi snre-iell vsega materijalnega blagostanja Amerike. ker vemo, da gmotna blaginja ni edin smoter razvoja in sploh noben zmisel človeškega življenja.	—a
TukofiMM ar«. risialo* ta arvbralaa p« isrede® a!xki Mei ori
L. VHhar, orar
LJublJcu. S*. Nn a. H as.	Mf
SOKOLSTVO
Poslanica vsem bratskim društvom in četam
za glavno skupščino
Bratje2 Sestre!
Prvikrat se letos v območju Sa vez a Sokola kraljevine Jngosfcrrfle zbtrate
na glavno skupščino, da v smislu statuta in pravilnika izvršite svoje dolžnosti in se okoristite s pravicami, ki so vam zajamčene.
Ne smatrajte glavne skupščine zgolj za formalnost M mora biti brvršena. Kjer se zbira Sokolstvo, da se posvetuje m sklepa ter posluša n presoja poročila odgovornih čmiteljev svoje organizacije, tam bodi uravnovalec In vodnik vsakega našega dejanja in nehanja
spoznanje naše ideje,
ki si Je osvojila že ves slovanski svet, ki je razvnela lo ogrela vse slovanske rodove tn je s svojo veličino in lepoto pretresla in k samozavesti zbudila tudi naš jugoslovenski narodi Sprejeli smo jo vase kot bistveni del naše narodne samobitnosti.
V	tej zavesti državljanske ta nacionalne pripadnost! h kraljevini Jugoslaviji stojimo vsi ponosno in vzravnano v službi naroda, vsak zase globoko uveT-jen, da mu bolje in nesebičneje ne morre služiti nego s tem. da za njega živj. da za njega dela in za njegovo bodočnost sam v sebi množi in čvrsto ohranja fizično in moralno zdravje! Tako hočemo, tako moramo, zakaj
v velesili slovanskega Sokolstva hočemo Jugosioveni stati enafct med
enakimi!
Toda beseda, 5e tako lepa ta navdušena, nas sama ne more usposobiti za tako vlogo enakopravnosti in vrednote v ogromnem kolu slovanskega sokolskega bratstva. Treba nam dela, in sicer tako napornega, vztrajnega in neprekinjenega dela. da se v tem nihče ne more primerjati z nami, ker hočemo m moramo v tem pogledu biti prvi!
Naš poziv velja vsem brez razlike — ded, naraščaju ta Članstvu — poziv na delo
t sokoisk) telovadnici In ▼ sokol skl prosvefl,
ki sta zloženi ta zliti v celoto vseobčega ndejstvovanja sokolske rofje ta sokolskega duha v vsem javnem ta zasebnem življenju. Hočemo kraljevsko Jugoslavijo po insignijah in po duši svojega viteškega kralja, obenem pa hočemo sokolsko Jugoslavijo, ki daj lepoti zemlje mogočno veličino in srcu naroda
nezmagljivo junaštvo!	___
Hočemo biti odporna ta plodovita moč rs emu stremljenja naroda, hočemo biti mozeg njegove hrbtenice, hočemo poleta do visokih zvezd, ki se svobodno razgledavajo po vsej širini sveta, kjer aH v žalosti ah v boli — aH v radosti ali v svobodi utripljejo bratska srca! Vsi smo eno, vsi ostanemo eoo! Hočemo, da prešine vsako našo dušo edinstvena
zavest neogibne potrebe našega sokolskega dela bi krepostnega življenja Sokol sem in Jugoslovenski državljan!
za narod ta državo, ki ju drže na svojih dlaneh sto tisoči naših rok, trtrjeniü od dela, ojeklenelih od naporov, prekritih z žulji, ki iz njih poganja zdrava rast novega, svežega, zdravega, smelega pokolenja, kakor se izmed trnja rdi dehteči cvet, kakor se iz bolečine ranjenega srca vije navdušen pozdrav domovini! Nov vir moči teče iz naših žil!
Enaki v dolžnostih — enaki v pravicah se čutimo v »vetih sponah sokolskega bratstva združeni ob isti mizi. ki bo polna domačega hleba, če Jo bomo z njim obložili sami, a ki ostane prazna, če se naše roke odmaknejo od domačih njiv! To spoznanje imamo, zato pa se zavedamo tudi vseh dolžnosti »n odgovornosti, ki se porajajo iz tega spoznanja!
Hočemo samostomega, svobodnega dela na vsakem poprišču javnega državljanskega življenja, da zavladaj povsod poštenost in iskrenost, treznost in skromnost, zvestoba in bratska ljubezen.
Zdi se nam potrebno poudariti tudi ob tej prilik!, da nam bodi v največjo odliko samozavestno priznanje:
Sokol sem hi Jngoslovenstó državljan!
Ko vabimo v svoje vrste vse sinove ta hčere svojega naroda, ki vidijo v sokolski nacionalni misli smel pokret in preporod naroda in države, ki hoče» z našo sokolsko armado naprej do idealov slovanskega Sokolstva, pozivamo obenem vse svoje pripadnike
k štednji vseh moralnih hi materialnih dobrin,
da nagromadimo v svojih dušah ta v svojih domovih sflo bogastva vseobčega zdravja, ki nam odpira svobodno pot v kulturno zajednico človeštva.
Hočemo ustvariti vse pogoje in odstraniti vse zapreke, da se bomo po količini in kakovosti dovršeni ta polnovredni lahko odzvaH pozivu na
vsesokotski zlet 1. 1932. v Pragi,
kjer želimo bfti pred vsem svetom predstavnik! najbolfšeea dela Jugoslovanskega naroda. Tudi naši praoori se morajo naeniti nad grobom velikeea Tvr?a!
V	prepričanju, da vsi pravilno umèvate našo poslanico in se hočete brezpogojno ravnati po njej, pošiljamo vsemu svojemu članstvu, naraščaju in ded iskrene bratske pozdrave!
Domovini — Zdravo!
Beograd, 1. ianuarja 1931.
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije
Dvanajst človeških tipov
Vsakogar zanima usoda in bodočnost življenja Astrologi, ki razlagajo človeško uaodo iz zvezd in konstelacij. so razdelili ljudi na dvanajst tipov, ki ae ločijo po znamenjih, v katerih so bili rojeni Človek rojen ? nekem gotovem znamenju, ima posebne lastnosti. vrline ali napake, ki sovplivajo na njegovo življenje ter ga pomagajo oblikovati
Osebe, rojene med 22. decembrom in 80. januarjem sodijo v krog
kozoroga.
Ker Je kozorog žival, ki pleza, je tudi človek, rojen v tem razdobju, nekakšne viste plezalec v življenju Navdaja ga želja in volja, da bi v življe nju prišel nekam naprej Zato sega po vrhovih časti, slave in uspehov Ljudje te vrste so odlični delavci, zelo žilavi ter se odlikujejo po ja ko resnem pojmovanju življenja. Njih smisel je usmerjen predvsem aa praktičnost Razum jim pomaga naprej in so tudi zelo častihlepni Oborožen s temi prilastki lahko doseže človek, rojen v znamenju kozoroga. jako ugodne pozicije, tem bolj, ker je človek volje, moči in jasnega spoznanja, ki gre svoja lastna pota.
Znameniti ljudje, rojeni v znamenju kozoroga, so. francoski maršal Joffre, angleški državnik Gladstone, politika Lloyd George, lord Curzon, Američan Franklin in Woodrov Wilson. Med astronomi najdemo Tycha de Brache, Keplerja in fizika Newtona, med pisatelji in pesniki Moìièra, Calderona in Kiplinga Tudi rumunska kraljica in pesnica Carmen Sylva je bila rojena v znamenju kozoroga, takisto Goetheje-va prijateljica, Charlotta von Stein, Cosirna Wagner, francoska narodna junakinja Jeanne d' Are in iz zgodovine znana markiza Pompadour.
V znamenju kozoroga rojene osebe dičijo lepe sposobnosti za praktično življenje, za obrt in poljedelstvo, trgovino, industrijo ter za vojaški poklic.
Od 21 januarja do 19 februarja rojeni ljudje spadajo v znamenje
vodnarja.
Februar Je mesec vzhajajočega soln-ea. Zato so ti ljudje osebe močnega občutja, živahne domišljije, ki radi vrtajo m grebejo po življenskih vprašanjih Ni čuda, če je baš med njimi toliko genialnih naravoslovcev, a tudi okultistov in mistikov Imenujmo nekatere: Haeekel, Brehm, tSanley, Sven liedin Med zvezdoslovci najdemo imena Galilei, Kopernikus, Hevelius, Svant8 Arrhenius. Brez teh odličnih mož si vobče ne moremo misliti moderne astronomije.
Tipična poteza v snačajn teh ljudi je nagib k fantastiki in nekakšne vrste igranje z demonijo. V znamenju vodnarja so rojeni, filozof Bacon Ve-rulamski, angleški estet John Ruskin, nemški pisatelj E T A. Hoffmann, še živeči švicarski prozaik Ernst Zahn, Angleža Burns in Dickens, Francozi Ji;les Verne, Romain Rolland, Šved Strindberg in Američan Edgar Allan Poe Med ženskami vodnarjevega tipa najdemo. Goethejevo mater, duhovito Francozinjo Madame de Sévigne, italijansko socialno pesnico Ado Negri in radi pri nas dokaj znano nemško pisateljico Courts-Mahler Enako so priza-dali temu tipu muziki: Mozart, Schubert in Mendelssohn ter goslača Paganini in Ole Bull
Ti ljudje so posebno nadarjeni za prirodoslovje, tehniko in za razne panoge umetnosti
Ód 20. februarja do 21. marca rojene osebe sodijo v znamenju
rib.
To so nekakšni predpomladni tipi
Med njimi je mnogo zelo nadarjenih oseb z velikimi duševnimi darovi Vendar jim ni dano, da bi se ta nadarje nost razvijala premočrtno. Ti ljudje često tavajo kot problematične nature po svetu, ker so preveč nagnjene k romantiki, Večinoma so to nežne osebe, ki mnogo pretipe, preden se uveljavijo v življenje Ce se njih pota križajo s poti ljudi' močne volje, se neredko zgodi, da podležejo.
Njih nadarjenost Je velika v medi
alnfh zmožnostih. Cesto so med njimi
sanjači, vizionarci. V glasbi najdemo med njimi; Händla, Bacha, Reger ja, Chopina, Rossinija, Smetano, Carusa, Burmestra; v pesništvu: Hebbla, Höl-derlina, Tassa, Ibsena, v kiparstva Michelangela Tudi filozofa Schoperhau-er in Fichte sta bila rojena v znamenju rib. Apostol avtosugestije Emil Coué, zvezdoslovec Camille Flammarion in frenolog Jan Gali spadajo takisto v to vrsto. Od politikov in državnikov imamo tudi dva zaslužna Slovana: češkega prezidenta Masaryka in Poljaka maršala Pilsudskega Žensk rojenih v znamenju rib, je manj, vendar so nekatere dosegle lepo stopnjo slave in priznanja tako n. pr. danska pisateljica Karin Mihaelis in češka pevka Ema Destinova
V znamenju rib -ojene osebe so naj-pripravnejše za poklic učitelja, govornika. glasbenika, pisatelja, astronoma, naravoslovca in tudi pomorščaka.
Osebe, rojene med 22 marcem in 21. aprilom, sodijo v znamenje.
ovna.
Ti ljudje so idealisti, ljudje spoznanja in volje Diči jih pobudnost, odločnost. dejanstvenost. optimizem, junaštvo, a tudi slavohlepnost in nagnjenje k pustolovščinam V njih živi želja da bi si podredili soljudi ter jim postali voditelji Posebno radi ée adejstvujejo v politiki Med njimi je mnogo slovitih imen: Bismarck, Briand. Lenin. Cail-laux — poleg nešteto drugih, manj važnih Med filozofi tega tipa najdemo Kanta in Komenskega. med pisatelji Andersena, Jacobsena. Zolo Anatola Francea, . Verlaina Rostanda, Tainea, Baudelairea, Gogolja. Gorkega in dr. V znamenju ovna je bila rojena mogočna ruska carica Katarina I., ki je pri šla na svet kot kmetica Ta tip je zelo nadarjen za tehnične in trgovske poklice, za vojaščino, diplomacijo in umetnost.
Od 22 aprila do 21. maja rojeni, spadajo v znamenje
bika.
To so brezobzirni ljudje, usmerjeni predvsem k praktičnim ciljem Njih domena so trda realna tla, zanimajo jih predvsem materialne koristi. Diči jih velik organizatorični talent, sposobnost za finančna podjetja in nagib za poljedelstvo Mnogo polagajo na dobro jed, manj na pijačo, ki pa je nikakor ne zametujejo.
Osebe, rojene v znamenju bika, so bile racionalistični misleci, n. pr.: Machiavelli. David Hume, John Stuart Mili. Spencer. Sem spadajo tudi psihoanalitik Freud, bengalski pesnik Ta gore, največji dramatik vseh časov Shakespeare Med ženskami, ki zastopajo ta tip. so- bivša avstrijska cesarica Marija Terezija, slovita francoska 'ljubimka Ninou de Lenclos, duhovita Madame de Stael, vedeževalka Lenorraand in druge Med praktiki: tvorničar topov Krupp, fizik Curie, izumitelj brezžičnega brzojava Marconi, polarni raziskovalec Peary, generali: Boulanger, Gallieni, Petain, ameriški vojskovodja Pershing ter končno popularni zdravnik, župnik Kneipp Tudi odlične j glasbenike je dal ta tip človeštvu: Brahrasa. Masseneta, Pfitznerja, Flo-towa in Bossija
Med 22 majem in 21. Jnnijem rojeni spadajo med
dvojčke.
To so ljudje z »dvojno« naturo, inteligentne in živahne osebe, ki jih odlikuje vsestranost So manj ljudje dejanj kakor načrtov Dovolj jim je, če rešijo svojo reč v mislih, dejanja jim niso mar
Zato pa se ta tip lažje nego katerikoli drugi dviga v duhovne višave Veliko smisla ima za transcendentalne probleme Odprta so mu pota v poklic učitelja. založnika, učenjaka, trgovca in politika, pa tudi pisatelja in umetnika Znameniti ljudje tega tipa so bili: Boccaccio. Francoz Pasca'*, švedski naravoslovec Linné, umetnostni zgodovinar Burkhardt, ameriški mislec Emerson, sloviti zoolog Hagenbeck, izumitelj lokomotive Stephenson. polarna raziskovalca Scott in Cook, pesniki
in pisatelji: Dante, Corneille, Tleck, Whitman, Barbusse in Thomas Mann
izredne žene tega tipa so: angleška kraljica Viktorija, nesrečna mehikan-ska cesarica Šarlota. žena Maksimilijana Med novejšimi: plesalka Izadora Duncan.
Te vrste ljudje so zelo nadarjeni za
umetnost. Nekaj imen: Ve'.asquez, Courbet, Uhde, Makart, Larsson. V glasbi Rihard Wagner, Schumann, R. Strauss. Grieg.
Med 22 junijem in 22. Julijem rojene osebe sodijo v znamenje
raka.
Ljudje, rojeni > tem času, ao kaj
razdražljivi, podvrženi različnim vplivom tet iščejo sorodnih duš, da bi se naslonili nanje Njih dejanja potekajo iz podzavesti Življenje jim je polno slutenj in sanjarij.
Lastnost, ki so jo deležne zgolj osebe, rojene v znamenju raka. je. da se lahko vživijo v minule čase ter umejo v njih najti pobudo za življenje sodobnosti Zato najdemo med temi ljudmi odlične starinoslovce. zgodovinarje. geo-.oge. zemljepisce. slovničarje
Primeri: Francoz grof Gobineau. Lafcadio Hearn, polihistor Leibnitz, raziskovalec Amundsen. Angleža lorda Kitchener in Northcliffe, grof Zeppelin. bivši ameriški predsednik Coo-lidge Med ženskami George Sand Posebna nadarjenost za kmetijsko stro ko. pomorstvo, arhitekturo, kiparstvo, arheologijo in raziskavanje starin vob če
Od 23 julija do 23. avgusta so rojeni ljudje v znamenju
leva.
Stari Grki so imenovali ta čas pasje
dneve Tudi pri nas smatramo to dobo za nekaj podobnega, kajti mati zemlja silno trpi zaradi velikanske vročine Prav tako kakor sveti in žge solnce zemljo, pa sveti v ljudeh '.evjega tipa samozavest To so v prvi vrsti ljudje močne volje. Ce zabredejo v še tako težke razmere, se vedo izmotati iz položaja in ne pljunejo nikoli na svoje dostojanstvo in čast. Navadno iščejo mesta v prvih vrstah človeške družbe. Od narave obdarovani s pogumom in močjo, skušajo doseči najvišje vrhunce priznanja, časti in slave. A kakor jim je po eni strani sreča lahko mila, tako jih po drugi strani lahko zadenejo bridka razočaranja. Prav lahko se namreč primeri, da trešči človek tega tipa z najvišjega vrhjnca na najnižjo stopnjo — zlasti tedaj, če ni oprezen in prevideD ter ne drži ravnovesja.
Ta tip je zelo aristokratske narave ter mnogo drži nà zunanjost in blesk. Kot ljudje dejanja zasledujejo predvsem praktične cilje in se radi obdajajo s spremstvom, ki jim pomaga na zunaj do veljavnosti in vpliva. Zelo so ponosni, vendar se ume jo vešče k retati med drugimi ljudmi. Po njih notranjosti pa rujejo skrivne strasti. Nagibajo se radi k demoni ji in grotesknosti.
Med ljudmi, rojenimi v znamenju leva, so-. Napoleon Bonaparte, ki je iz navadnega častnika postal general in pozneje cesar: angleški pisatelj Scott, bivši avstrijski cesarjevič Rudolf, ki je po svojem tragičnem koncu v Mayer-lingu znan širom sveta; tudi njegov oče, cesar Franc Jožef je bil rojen v znamenju leva Takisto je bil rojen v znamenju veva bivši predsednik Francije Poincaré, italijanski diktator Mus solini, ameriški prezident Hoover. Med intelektualci: Theodor Däubler, Paul Claudel, Hamsun in Coster.
Ljudje te vrste so prikladni sa vse tiste poklice, ki terjajo od človeka poleg velikih izkušenj tudi poguma in odločnosti Temeljni pogoj pa je, da imajo reprezentativne zmožnosti, ki se lahko razvijejo.
Prehajamo k osebam, ki so rojene
med 24. avgustom in 22. septembrom, t. j. v znamenju
device.
To so ljudje čustev, zato njihov pogled ni ta.iko usmerjen na celotnost kolikor na posameznosti. Zato ni čudno, da se je mnogo oseb, ki so rojene
Slavka čirum:
Vožnja
Takole sedimo, topo nihamo v ritmu
vožnje.
Nasproti Je vsajen star mož; prav za
prav m niti tako zelo star, težak je in obrabljen. Nekateri ne znajo ob nobeni stvari rnmio, da se jih ne bi kakorkoli dotaknili, od vsega morajo vzeti kaj s seboj, kar srečajo. Nekateri so pač ze tako nesrečni od rojstva, da gredo ob vsaki stvari zelo težko mimo. Da, da, niti ni tako zelo star. pravim, obtežen je in uklonjen. Ce zaprem oči. se pozibava pred menoi siva. težka vreča.
Predejal si je klobuk, se popraskal. Za srbel o ga je, v koži je začutil neugoden dražljaj in s praskanjem si ga je (»dstranil.
Kmetica poleg venomer zeha. Ne zeha vsled zaspanosti temveč vajena ni rrnn^o,?tven'h nriorod kroe s^be Človek ne zeha le iz zaspanosti, temveč tudi če je na kaj dlje časa Dre več pozoren in p tem zanemari d;hanie. Tudi zelo težko prenaša molk ženica, ne Drebije v tem dušečem molku življenja. S spro-ščuiočo nujnostjo udrò iz nie besede in ni. vse strani se sedaj izpoveduje. Občutila je kot težko vest. da bi tem ljudem kaj prikrila ia malone odrešenje ji
sije rz taca, ko more sedaj izpovedati, da ima doma pohabljenega otroka.
Usmiljenka onkraj v kotu ne govori, rahlo sklonjena naprej in z belimi rokami v naročju, je vsa na straži, da ne bi izdala kaj od svojega življenja. Pod po-škrobljeno avbo se je življenje več ne tiče, vse onkraj je. Smrt.
V poslednjem času se večkrat prebudim sredi noči od groze, da bom moral umreti. Z vso surovostjo občutim, kako bo vsega konec in me bodo zasuli z blatom. Neznosna mi je misel, da bodo gnili moji prsti, moje ustnice, vse moje telo je zapisano gnusnemu razkroju. Dobro pa tudi čutm, da drugi ljudje ne vedo tega in jim ni treba prenašati te groze, niti izdaleč nihče ne verjame, da bo v fstitil umrl. »To se pač tako govori«, »reče se«, da vse živo nekoč je-nja. Kakega starega človeka, kakega zelo daljnega in tujega neso včasih v pogrebu: če ima kdo izredno srnolo -tudi kakega mladega ali nam bližjega pokonča katerikrat kakšna čudna, ne-umljiva sila. toda — nas. nas se to ne tiče. Jaz ne tako: z vso neznosno grozo vznikne sredi noči v meni zavest človekove umrljivosti in tedaj bi kričal, norel, besnel, da bi prevpil v sebi za-vestnost tega dejstva. To je hudo. In življenje oiböutim tedaj kot najsurovejši
nezninsel. Ta starec tu nasproti se bo nekoč nekako smotreno razkrojil, če ga zasrbi, se popraska, ko pa bo postal nekoč zeJo utrujen, bo legel in jenjal dihati. Da, skoraj bi mogel reči, da on potrebuje smrti, odpočil se bo. Ce kdo zelo naporno dela. mora nekoč tudi zelo počiti. In njegov razkroj ne bo nič nasilen. njegova polt že sedaj zelo naliku-je zemlji. Jaz pa sem tako izkvarjen. iti morem mimo reči, ko da se me sploh ne tičejo in v svojem nenaravnem duševnem poslu ne poznam ne trudnosti n<. počitka. Živim malone v samih sanjah in v teh sem postal tako zahteva-len. da občutim kot najsurovejšo krivico, da bom nekoč zanešen v jamo. Med vojno sem moral prisostvovati ustrelit-vi nekega rusa-unetnika. (Ukradel je par čevljev in bil obsojen po prekem sodu.) Ker ni hotel biti od izstreljene salve še dovolj mrtev ter se je poganjal iz jame. ki je bila izkooana za niegovim hrbtom in v katero se je zvrnil, so zatolkli kar s puškinimi kopiti iti tlačili v zamo. Ta slika mi vstane vedno pred očmi. kadar moram misliti na svojo smrt.
Tu sedmi in topo niham v vožnfl. Ol ed 3 m tega starca in sem poln zavisti do njega.	^
Vapetja gričev se prevešajo ob progi,
v znamenju device, s uspehom posvetilo proučevanju narave. Med njimi je
nemški pesnik Goethe, Cuvier, Berzel-lius, Galvani, Pupin, Humboldt in dr. Ta tip daje strastne, raziskovalce ter ljubijo preprostost in enostavnost Znameniti ljudje, rojeni v znamenju dévi-ce: francoski kralj Ludovik XIV., Savonarola, ameriški tovarnar Ford. V plejadi pisateljev; Tolstoj, Maeterlinck in Wells Poklici: umetnost, poljedelstvo in sorodne stroke
Od 23 septembra do 23 oktobra rojeni ljudje sodijo v znamenje
tehtnice.
Kakor je čas. v katerem začenja jesen, v nekem pogledu dvojni čas, tako imajo ljudje tega tipa nekaj dvojniške-ga na sebi. V njih bivata dve duši; prva hoče motriti življenje in svet skozi instrument živčevja in občutja, druga pa bi ga hotela spoznavno doživljati v vseh njegovih oblikah Zato ljudje, rojeni v znamenju tehtnice, praviloma niso ljudje dejanja Pač pa so socialno ubrani, se umejo vživljati v druge ljudi ter imajo spretnost izenačevanja nasprotij Kot taki so dobri posredovalci in pospeševalci harmonije in taktnosti V harmonični okolici dobro uspevajo. Brutalnost jim je tuja Odlikuje jih razumnost. uglajenost in diplomatske zmožnosti Na ta način postajajo osebe, rojene v znamenju tehtnice, pravi umetniki v življenju O njihovi življenski razumnosti priča med drugim dejstvo, da imajo v svojem tipu tri pisatelje, ki so učili umetnost življenja: Kniggeja, lorda Chesterfielda in Samuela Smile-sa.
Tehtnica simbolizira notranje ravnovesje Vendar se pri tem tipu neredko primeri da se jim notranjost lahko vznemiri in razburka
V znamenju tehtnice so bili rojeni: CXemenceau. Američan Lansing, trije veliki vojskovodje svetovne vojne: Foch, French in Hindenburg Med njimi je cela vrsta zelo nadarjenih pisateljev in slikarjev, med sledniimi Francois Millet, Slevogt, Chodovviecki, med
filozofi Nietzsche, med ženskami: Eleonora Duse, Sarah Bernhard
V	znamenju tehtnice rojeni kažejo velik talent za sodnika Njih izvrsten opazovalni dar jih usposablja tudi za upodabljajoče panoge umetnosti; iz njih vrst so sijajni risarji, kiparji pisatelji, glasbeniki, igra'.ci, raziskova&i
Od 24. oktobra do 22 novembra rojeni spadajo v znamenje
škorpijona.
Pri ljudeh te vrste igra silno velike vlogo nagonski čut To so ljudje močnih čustev in močne volje, a tudi ljudje spoznanja, skratka- dinamični ljudje. Ta dinamizem povzroča, da so škor-pijonovci nekako demonicni, ker se rar di izživljajo v grobi čutnosti.
Škorpijonovci so poleg tega zelo aa-modopadljivi, ljubosumni, nebrzdani in razdražljivi. Zato jih često najdemo tam, kjer vladata Venera in Bakh. Ljudje tega tipa so Schiller. Lavater, Lombroso. Mantegazza, švedska pisate-vjica Selma Laeerlöf. izumiteljica Marija Curie in Ellen Key F -sebna nadarjenost za vedo, slikarstvo, kiparstvo. gledališče, tudi za vzgojo
Končno imamo še ljudi, ki so rojeni med 23 novembrom in 21. decembrom. To so strelci
Molčce nature, a ljudje volje, vroče krvi, ki dolgo molčijo, če pa izbrahne-jo, se zgodi to z velikansko silo. Kot misleci zelo napredni
Osebe, rojere v znamenju strelca, se veliki ljubitelji sporta Kjer stoje sar mi, ni prostora za druge. Tudi v občevanju z drugim spolom so zelo svobodnjaški Nad vse radi pa imajo živali, zlasti konje in mačke
V	znamenju strelca so bili rojeni? Heine, Mark Twain, Björnson, Flaubert, Milton. Spinoza, Paracelsus in Carlvle, med ženskami Marija Stuart, Francozinja Madame Recamier Posebna nadarjenost njihovega tipa se nagiba k pri-rodo8lovnim vedam in tehniki Bnlj povprečne vrednosti je njihova nadarjenost sa trgovino in umetnost.
Odkod plešavost?
Teden za tednom se množijo pisma na zdravniške posvetovalnice, kjer ženske s skrbjo vprašujejo o vzrokih izpadanja las. In po vsej pravici. V vseh ljudskih slojih se v zadnjih letih bolezni las tako množijo, da bi govo» rili že skoraj upravičeno o neki splošni bolezni. S tem problemom se peča že dalj časa prav vneto zdravniška veda. Prav tako pa išče tudi industrija za le» potila vedno nova in boljša sredstva za obrambo proti temu zakrknjenemu zlu. Seveda ponujajo tudi razni mazači zgovorno razna »vsezdravila«. Vsi ti oblegajo pomoči iščoče. Sredstva se jemljejo brez kakih ozirov in so žal navadno brez vsakega učinka. Pojav« Ijajo se pa vedno nova sredstva, ki spodrivajo stara. Zato je treba ijudi poučiti, kaj pravi znanost o vzrokih plešavosti
Kako so pa sestavljeni lasje, ki po»
krivajo celo telo razen podplatov, dia» ni, zadnjih členkov prstov, ustnic in gornje veke? Lasje so prožnt rožene nitke, ki rasejo po dve, tri, redkeje po štiri iz kože. Del, ki gleda iz kože, las* na betvica, je pn gladkih laseh popol» noma okrogel, pri kodrastih pa je bolj sploščen. Najvažnejši del lasu je lasni mešiček, na čigar koncu je lasna kore» nina. Ta sega v vdolbino čebulastega mešička. Tukaj v nastajališču las se tvorijo vedno nove celice, ki počasi oroženč in omrtvé ter jih novo nastale celice potiskajo iz kože. V staničju nastajajo vedno nove spremembe, ki jih imenuje znanost fiziološko obnovo.
Zdrav človek ima na glavi 50.000 do 100.000 las, od katerih jih odmrje vsak dan 50 do 100, to se pravi, da odmrje» jo in napravijo prostor novim potom* cem. To prerojenje nastopi pri vsakem lasu vsaka tri ali štiri leta Ce je la* sišče zdravo mora odmrli las takoj na* domestiti novo poganjajoči naslednik. Ce se to ne zgodi, je znak bolezni, zna* nega izpadanja las, ki vodi često do plešavosti. V lasnem mešičku proizva» jajo lojne žleze svoj izloček, za kar skrbi gladka mišica v zvezi z živcem. Ce se ta mišica močno skrči, kar se
zgodi posebna 4e deh»je mraz na ko»
žo, postavi pokoncu lasni mešiček s lasom vred in navzdigne kožo okrog lasu v obliki stožca. Temu pojavu pra» vimo Slovenci kurja polt Nemci pa gosja polt Indijanci pa puranova polt. Iz vsega tega vidimo, da so lasje iiw del našega telesa.
Kakoršno je pa delovanje £le* lojni«
— v mislih imamo vedno le normalno delovanje —, dobi pač las za rast ne» obhodno potrebno namazanje, včasih bolj malo, včasih pa v obilnejši meri. Na masti revni lasje so pri suhem zra» ku in ostrem vetru brez leska m ščeti» nasti, pri vlažnem zraku pa postanejo voljni in se svetijo. Zadostno mastni lasje so pa vedno enaki, tako na po» gled, kakor tudi v rasti in pestri buj» nostL Tudi izpadanju, ki ga povzroča več okoliščin, stavijo taki lasje večji odpor, kakor pa suhi. Iz tega vidimo, kolike važnosti in kako odločimo je nemoteno delovanje žlez lojnic za ce* lo naše telo in za pravilno rast las. Nova raziskovanja so nam o tem od» krila mnogo zanimivih odkritij. Tako smo izvedeli, da slabo delovanje za» rodnih žlez lahko povzroči nele za» časno motnjo, temveč celo trajno pre» nehanje rasti las. Saj je vendar zna* no, da je, dokler ne pričnejo delovati zarodne žleze — pred puberteto — po» raščenost nekih telesnih delov po» manjkljiva.
Niso pa zarodne žleze edini organ, ki vpliva na rast las. Tudi ščitna (golt» na) žleza, možganski privesek in led» vieni nastavek imajo s svojim notra» njim sekrecijskim delovanjem prav svojstven vpliv na rast las, posebno še na lasišču lobanje. Že najmanjše obolenje teh žlez ima lahko zle posle» dice, ki se pokažejo v večji ali manjši meri v splošnem ali delnem izpadanju las, ali pa postanejo lasje redki in suhi. Tudi prezgodnja osivelost ima svoj vzrok v motnjah raznih žlez. Pri vseh ukrepih proti plešavosti moramo zdraviti torej celo telo in so vse toli» kanj hvalisane masti in pomade zdra» ve le za prodajalcev žep.
prekladajo se ploskve njiv. Brzojavni drogovi skačejo čez Sipe. V mični globeli v hosti ob potoku se zasuče hišica, za majhen hip se zavrti pred našimi očmi in izgine. Tako za malo se je prikazala. da bi bik» tudi mogoče, da je siploh ni bilo. In vendar, kljub tej svoji neznatni pojavnosti, morajo živeti v ko-čici ljudje, ki so trdno preverjeni, da so središče vsega, da bi bil brez njih svet najbrže nemogoč in bi sploh prestal biti, če bi njih ne bilo. O. čisto gotovo živi tam notri kako dekle, ki se sklanja čez ročno delo in je navezana na vse mogoče. Tudi so vraža kaj in je spioh svet nastal prav za prav šele ž njo ter se potem razvijal, kakor je rastla ona — in vendar, le za hip se je zasukala vsa dolinica pred našimi očmi. tu sedimo mi ter mislimo, da je hišica naključje in da to neznatno de-kle s,n!r>h ne nr-"de v po-štev v svetskem dogajan'u. Odvisno je prav za prav od naše milosti. da snloh ie. vsa usoda dolinice je odvisna od nas. ki tu nihamo v sunkih vožnie. če izvolimo odo reti oči ter jo sprejeti v krog naše pojavnosti
s
Gospodična vstopi na postajališču zelo «osposka je in mrzla ter vajena dogodkov: nič je ne h? moglo presenetiti. Pred nekaj Mpi je büa Se v povsem go-
tovih razmerah, oče je kričal na njo ▼ kaki sobi, da je ničvredna in se bo kmalu prenehalo to o temi večnimi potovanji — odkod sploh naenkrat te vsako-tedenske vožnje? — morebiti tudi se je morala spreti z materjo za zadnje novce v hiši, sedaj pa sedi tu vsa mrzla in je — pasažir; vsa zaklenjena vase in težko rešljiva!
Vsi moški jo takoj požellno In se skušamo uveljaviti. Skušamo pridobiti nseno naklonjenost. K r adoma ji gledamo noge in s potvorjeno brezbrižnostjo ugibamo, kako telo ima.
Kako to, da se moramo medsebojno oboževati! Poznamo se tako prilično med seboj, dobro vemo. da so tudi bitja drugega spola klaverna kot mi. iz iste. nenehoma k razpadu nagibajoče srmote — hitro se umažejo in dobijo duh. če se mnogo ne čistijo — m vendar. komaj se srečamo in spogledamo z očmi. že se vzpnejo kvišku ob oo;-?tavah ooželjenja. že se nam zahoče služiti ter biti uničen od neusmiljene lepote, ki za-dobi oblast čez nas.
Nekaj grozotnega je v tem medsebojnem obžalovan tu Jaz na primer se ta-Vo hitro navežem na človeka m pustim, da boli Vedno mnogo boli. če se ima rad. Človek zalezme vsako misel in je nanjo ljubosumen. Sedaj recamo moram
Simbolika rok
»nesrečni« roki psihične narave. Oglato ruku ščiti povsod razum. Ljudje s -akšnimi rokami spoštujejo red in zagone ter zelo vztrajno zasledujejo svo-
Malo hirornanti] e za vse lindi
O rokah in njih pomenu se je zadnje čase pri nas precej pisalo m se še vedno piše in razpravlja To je čisto pravilno Kajti roka je cisti ud našega telesa. ki soižraža sleherni gibljaj naših možganov, vsako žalost in veselje ter belež' vsak občutek ki se nas polasti Fiziologa Bell in Preyer sta ugotovila, da končuje na rokah več živcev nego na kateremkoli drugem udu našega telesa Od možganov vodijo k rokam tisoči m tisoči nitk. zato izražajo roke naše občutke popolnejše kakor drug udje.
HiromantHa razlikuje v glavnem 5. odnosno 7 tipov rok. ki pa jih najdemo le v najredkejših primerih v čisti obliki. Najbolj razširjen je tip mešane roke. ki jo kaže naša slika pod štev. 6 V naslednjem podajamo pet glavnih tipov rok.
1. Psihična roka ima nežne, fine m šprcaste prste, ki Izražajo stremljenje po najvišjem, plemenitost, požrtvovalnost in celo genial-
nost. Praktiki pravijo tej roki tudi nesrečna roka. ker nedostaje človeku s takšnimi rokami zmisla za praktične tn ma^nalne reči Lastniki psihičnih rok nimajo navadno niti najrahlejšega ume-varrn za trgovsko plat življenja. Metodika m logika sta jim tuji, prav tako točnost in disciplina.
2. Lopatasta roka
Je navadno ukrivljena in nepravilna. Zgornji deli prstov so lopatasto izoblikovani. Ta tip odlikuje stremljenje po
je crtje. Vrhovno geslo jim je logika
Preverjeni so. da imajo prav v vsem Nedostaje pa ihn fantazije in originalnosti. l)iči iih zvestoba in se krčevito drže praktičnih in koristnih smernic Roka, kakršno vidimo največkrat pri advokatih, zdravnikih, trgovcih.
4. Konična roka
velja za roko impulza ali pobude. Osebe s takšnimi rokami ne razmišljajo dg-sti, ne preudarjajo posebno, marveč Se
neodvisnosti in zmisel za navdušenje. Veliko veselje jih navdaja do novota-rij. nove ideje in nauke sprejemajo z vzradoščenjem. Njih vrlina je tudn stanovitnost v prijateljstvu rn ljubezni. Ljudje lopatastih rok so ljudje dejanja. Ce so konci prstov izredno široki, kaže to na izumiteljsko nadarjenost Iznajdbe takšnih ljudi so obče koristne. Te vrste roke najdemo navadno pri inže-njerjih. odkriteljih in izumiteljih.
3. Oglata (tudi praktična) roka kaže svojstva. ki vodijo v življenju do velikih uspehov. Te vrste roka je v pravem j »menu besede »srečna«, nasproti
odločajo naglo, sunkoma, trenutkoma. Ker ima konična roka proti vrhu zožene prste, pomeni to. da so ljudje s konično roko nagnjeni k lepoti in tudi k .. ljubezni. Ljudje s koničnimi rokami ljubijo deganco. bogastvo in slavo. Težko živijo sami in obožujejo drugi spol. Da dosežejo to, kar jim je drago, uporabljajo vsa sredstva, častna in nečastna. Zelo radi se poslužutjejo spletk, da dosežejo svoj namen.
5. Filozofska roka.
Roke te vrste označujejo vozlasti členki. Filozofska roka je pravcato nasprotje konične roke. Njeni prsti kažejo
ljubiti neko. ki je tako zelo rada vesela, nad vsako malenkostjo se ji zablešče oči m tleskne z rokami. Mnogo ljudi hoče vedno okrog sebe, sikoraj vse bi najbrže imela rada.
To je zelo hudo.
Na naslednjem postajališču vstopi droben, čudaško oblečen možiček: žd-rardi. bel telovnik, rumene čevlje. Z narejeno prožnostjo pristopica v voz in je sploh zelo mladosten. In vse tako znano mu je s temile rečmi potovanja. Kot priden deček si z rutico pobriše klop, predno sede in je na moč olikan. Listek za sprevodnika drži pripravljen v roki in spk>h mu je takale pot malenkost.
Možiček se takoj razgovori s sosedi in porazpove svojo znamenitost. Sest tn sedemdeset let mu je. pa mu jih nihče ne prisodi. Vsakogar ukani naimanj za deset let. hi, hi, če ga vpraša, koliko jih š'eie. Potovati z vlakom mu je igrača. Veiino ga občudu*eio takole potniki, kako se upa sam na pot.
Pride sprevodnik in — hola. okrog TTv>7'čVa ie naenkrat vse v vVVem rar-biirienhi m zmešniavi: preHa^io ort-J'i^rn «klan'a^i na Iri i5č<Hn k^onrrr' — snosnJvr? starček ie izgub'1 vrv/ovn'm Na^nkra* je ves razbun'en ter izsiJ-b' ravnotežje: ves osramočen $toi' nred nami. da se mu ie fako ponesrečilo nodietje potovanja. Pri tem izvemo. kako mu je še prejšnii večer naročila žena. kam naj shrani tistek in •pfoh sta v postelji pozno v noč vse ob-
ravnava ia. kako se una vesti na potovanju, keir — no da, nekoliko slab spomin ima, tu in tam kaj pozabi — sicer se mu ni treba prav nič pritoževati, o ne. zelo čvrst je še. toda tu in tam tako v nagtici — zelo misliti je treba na vse takole na potovanju, ni malenkost takole podjetje vožnje v daljnje kraje!
No. končno se izkaže, da je vtaknil Kstek v žep, prav v isti žep, kot sta ga za to določila z ženo.
Saj ni nič posebnega takole na vožnji, toda človek more mastiti marsikaj, pride mu to in ono pred oči. Recimo smo se vsi moški lakoj zelo izpremeni-K. ko je vstopila ženska, vsak skuša prikazali, kako je bolj znamenit. Jaz za svojo osebo se recimo sploh ne zmenim zanjo, dvomljivo je, če sem jo sploh opazil. Potvarjam se, da bd vstva-ril dojern, da ne more nobema stvar več učinkovati name. Vse imam že za seboj in takole gospodična iz dežele — nemogoče je, da bi me mogla količkaj zanimati. Tako se vedem zategadelj, da bi postala pozornejša name. kot na druge, da bi jo uklonil, ne da bi bila tako imenitna in mrzla ter da bi ona oboževal.. mene. Vedno se moremo zasačiti na tem. kako skušamo up li vati na ljudi krog sebe. da bi nas imeli radi. Zakaj hočemo za vsako ceno. da bi nas vedno i.meJ kedo rad9 Alii morebiti zato. ker se nam živi tako hudo, ker je tako grozno misliti na smrt?
Ali je vam tudi tako težko umreta?
Cez šipe sekajo drogovi Nobene pomoči ni, »kakega izhoda.
na zmotnost dedukttvnega m&tyenja in
metode. Filozof daje povsod n vedno prednost resnici. Notranjost ga miče bolj nego zunanji pojavi. Po leni se tudi ravna njegovo življenje. Ljudje s filozofskimi rokami so običajno zeJo izrazite osebnosti ter se nagibajo k svo-levrstnemu položaju. Redkokdaj se jim nakloni sreča v podobi imetja ui bogastva. če se pa to zgodi, se možato odrečejo lastnini, da pride v prid ideal-nejšim smotrom. Ljudje s takšnimi rokami so nenavadno samotni, zaprti vase. samostojni in pedantno strogi celo v malenkostih. Filozofske roke najdemo Često pri pisateljih in pesnikih ter govornikih.
6. Mešana roka.
Tip. ki je med vsemi najbolj razširjen ter ima zategadelj na sebi nekaj od vsake roke. Zavoljo tega ga je treba presojati z vidika zgoraj naštetih značilnosti
Zakaj? Zato!
Zakaj nam je v kožuha toplof —
Zato, ker držijo kožuhi v sebi $>—98 odstotkov zraka, kei je zrak, kakor zuaiio, slab prevodnik toplote in zadržuje toploto è.oveàkega telesa in bradi zunanjemu mrazu do njega
Zakaj aua zdrav človek pozimi in poleti vedno isto telesno temperaturo 37° C t — Zato kei razpolaga človeško telo i zelo tuòno delujočim mehanizmom m uravnavanje telesne toplote. Pozimi proizvaja ta mehanizem nekoliko več toploie nego poleti in jo pozimi tudi manj prepušča iz :slesa nego poleti
Zakaj moramo dihati skozi nos? — Zato, ker se v nosu hladnejši zrak do neke meje ogreje, poleg tega pa se ob prehodu skozi nosno «f.uznieo nekako izfiltrira in očisti škodljivih primesi, a. pr boiezeuskih klic.
KRIŽALJKA 1931
Besede pomeni je: Vodoravno: L Pes - 5. mesto na
švedskem — 9. žensko krsuio im«; — 12. živalski Lasje — 16. piememtaš — 20. zemeljska rumenica (frc.) — 21. sorodnik - 23 simbol ✓a barij — 24. svetopisemska oseba — 28 :irška črka - 29 eadeva — 3o štorklja ishr.) - 31 kvartaškj >zraz - 32 zacetnic priimka in imena Prešernovega prijatelja -
34	začetnici Župančičevega psevdonima —
35	število — 36. glasbeni instrument — 37 rimski bog — 38. vas pri Ljubljani — 39 začetnici priimka in imena slovenskega pi sateija (Črni panter) 40 predlog - 41 me sto ob reki Kolodan ob Bengalskem <aiivu
—	48. naš otok — 45. oblika lat glagola, k; pomeni nesti — 50 obala — 53 prst — 55 ime slovenske kinoigralke — 56. vojaški čir
—	57 izraelska junakinja, ki je navdušila Izraelce za napad na Sisero in ž njim zveza ae kralje Kanaana — 59. iala. burka (lat.)
—	63 ljubezen (frc.) — 67 ameriška rastli na iz družine narcisov — 71 postaja na pro 41 Ltubljana Beograd — 73. vrsta škroba iz katerega se pridobiva levuloza — 74, 307 *Jutrovo< voščilo - 86. nedoločni zaimek -S7. orožje — 88 moško krstno ime — 89 sip Abrahamov — 90 razsvetliti — 91. sedež žolča — 93. vezr.ik — 95. jezero v Abesiniji — 96. L. B. — 97 mestece v Italiji (ob Jadranu) — 100. mesto v <tali-janski pokrajini Caserta — 102. plošč, mera
—	103. brat Mozesov — 104. začimba (shr.)
—	106 del živalskega telesa — 107. otok ob zapadni obali Franrije — 108 easelje na Goriškem; občina Bilje — 111. mesto v dunav-ski banovini — 112. preproga (shr.) — 114.
aaag
mm
d
d
m
je priredil Jurčič 1865.) — 224. nepošten človek — 226. neznanec — 227. slavnostna prisega vseh političnih čeških strank v Pragi L 1918.. da bodo vztrajale do konca — 235. inesto na Japonskem (138" E G — 137^ iN)
-	236 pogojni veznik — 23b lat veznik — 239 svojeročno — 240 poganski narod v deželi Kanaan, podjartnijen od Zidov — 242 Mohamedov sorodnik — 243 začetnici imena in priimka izdajatelja prve slov slovnice — 244. kvartaški izraz — 245 angleško moško krstno ime — 246 evropski ognjenik
-	248. ok - 249 božanstvo - 250 brato-morilee — 251. mreža (nem. ton.) - 252 latinski prislov — 254 kdo je uvedel da:ijči-ca? (zač. priimka in imena) — £6 žensko krstno ime — 258 kem element — 260 ozi--alni zaimek — 272. prva mati — 263 Zupančičeva pesnitev — 265 ilovica — 266. nota - 268. duhoven — 271. brez oblike — £72. rastlina, iz katere dobimo platno — 273. poleg (shr.) — 275 ropotija, stara šara — 278. kratici žalostnega spomina - 280 šahovski izraz — 281 kem element — 282 žensko krstno ime — 284 zlato (frc.) — 285 moško krstno ime — 287 kmetska potrebščina - 289 gl 125. vod - 290 Za kijev psevdonim (začetnici) — 291 predlog — 292 oblika glagola ki pomeni goljufati — 293. kdor vpeljuje kaj novega — 297 domača žival - 299. lansko leto - 300 rtič
-	802. število - 303 b ruška (frc.) - 317 zver — 320 mesto ob Savi - 321. Odiseje va domovina - 322. pesnitev - 323 otok med Novimi Hebridi — 324 mesto v Ruine-Liji — 325. splošna označba za lepega fanta — 829. jarem - 330. del leta — 831. do-
| obi pom. gl — 88, oče (*br.) — M. Barn . . , ' m «trn — 96 denar — 92 reka * K ranci P (fon.) — 94. držav» v UisA — ito. taž&ruUvo
j - »9. šahovski izraz - 101 gL 98. - 104. dei človekove ootraiijotfU — 106 reč mest v stari Srbiji — 10h. rabijo vozjiiki — 109. ! ustanovitelj Rima — 110. ruska reka — 112. j pevski izraz - 113 prirodno bogastvo — j 116 inic slov pisatelja (»Sonic* iu «enee« 1919) — 117 nebeška prikaz*» — 118 pesnitev — 12U žensko kr. ime — 122 hfl Pfemisla U. - 124 roditelj - 128 vuok uradnik 131 zlitina n medi, cinka in aikla
—	134. geološka formacija — 136. gL 17. —
196	mesto v Mali Aziji - 187 ime. slov. pisatelja (V Ljubljane jo dajmo) — 138. veznfk
—	139 lat zaimek — 141 oikalniea — 142. sesavec — 143 predlo« — 146 krai, kjer J« premagal Dktavijan Antonija in (Cleopatra
—	146. oblika pom glagola — 147 odaev, refleks — 152 ameriška država — 153. število — 154. sobna rastlina — 156 keim ino barvilo — 156 Lakrat — 157 razsvetljava — 169 predlog - 170. lat. veunk - 174 dei obraza — 176 ruska reka — 178 produkt gorenja — 180 struja — 182. lat nikalnica
—	184. zakrament — 186 pokrajina v Italiji — 188 Reitero v Kanadi — 189 meato ob «otočju rek Dora Baite« in Buch ter — 190 francoski revolucijonar — 191 kraj, kjer se prodaja meso — 192 trgovski zastopnik — 194 riba (nem.) — 196 predlog —
197	igralna karta — 199 oblika oa zaimka
—	200. glasbena kratica — J ti pristaniško mesto v francoskem d epa rtom en tu Morbt-han (v — J) 203 gora (angL) — 204 pobočje, breg — 205. Mohamedova žena — 200.
	X>J		
u			
grška črka — 115 čilska pokrajina — 119. gl. 102. vod. — 120 žensko krstno Ime — 121 pripadnik divjega naioda — 122. del (shr.) — 123. simbol za bizmut — 125. gl. 102. vod. — 126 moško krstno ime — 127. začetnici priimka in imena pisatelja >Miklo-ve Zale« — 129. predlo« — 130. žensko kr :me — 132. turško moško krstno ime — 133. ime lonfilmskega igralca — 134. kranjski ljudski pevec (1770.-1854.) — 137. del obraza — 139. francoska členica — 140. simbol za cink — 142. posoda - 144. sin. za besedo >zaradi< - 148. začetnici imena in priimka ljubljanskega univ. prof. (Duševni profili naših p repo roditeljev) — 149. pritr-dilnica — 150. gozd pri Kočevju — 151. del telesa — 152. verz iz Aškerčeve »Stare pravde« — 158. začetnici imena in priimka ljubljanskega škofa, ki je Trubarju prepovedal pridigati v stolnici — 159. dolžinska mera — 160. simbol za litij — 161. «in. za Kordiljere — 162. oslova sestrifna — 163. vt>7.nik _ 164. začetnici imena in priimka slov. pis. (4iXX>) - 165. ptica — 166. geografski poiem — 167. število - 169. frane, nedol. členica — 169. kaz. zaimek — 171. začetnici imena in priimka slov. pisatelja (Kurent) — 172. živalski glas — 173. žensko krstno ime — 175. padavina — 177. kvartaški izraz — 179. tropa - 181. oblika glagola, ki pomeni vedeti — 183. začetnici imena in priimka zastopnika nove sentimentalne romantike pri Nemcih, ki je vplival nekoliko na Stritarja — 185. obi. pomož. glagola — 187. začetnici indijskega pesnika — 188. žuželka — 190. šahovska figura — 193. pogojni vesnik — 196. žito - 198. temveč (lat) — 201. oziralni zaimek — 203 žitni produkt — 206. os. zaimek - 208. pesni tev — 209. začetnici imena in priimka I. podstaroste SKJ — 210. groški nogometni klub - 211. del kolesa _ 212 pesnitev -213 ulica (frc.) — 214. p-edloe - 215. stran neba (srbohr.-kr.) — 216. pritok reke Ouhi na Finskem — 217- obi. gl. nesti — 218. kaj nosimo v žepu telovnika? — 219. umetnost (lat) — 220. srbski vladar — 221. žensko kr. ime — 223. začetnici priimka In Imena «lov. pisatelja (»Spomini «Unga Slovenca«, ki jih
maSI bog — 336. oblika glagola dati — 337. število (ital.) — 338. besedica iz tonftlina »Valček ljubezni« — 339. oblika pom. glagola — 340. predlog — 341. zaporedni črki
—	342. jugoslovanska pokrajina — 345. tako bodi — 347. pesnitev — 349. frc. členica
—	351. predlog — 352. prislov - 364. kdor jamči za kaj — 856. začetnici priimka in imena slov. pisatelja (Brambovci) — 357. školjka — 369. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja (Motivi iz Istre) — 360. nihče — 362. moško krstno ime — 364. su-botiški nogometni klub — 365. drag kamen
—	366. glasbeni izraz — 367. površina — 368. oče nas vseh.
Navpično: 1. Mesto ob reki Djerahi ob Perzijskem zalivu — 2. morje — (Kr.) — 4. baker, bron (lat) — 6. obstanek
—	7. opat (frc. fon.) — 8. vozilo — 9. predplačilo - 10. predlog — 11. vzklik - 12. reka v Jugoslaviji — 13. gaj — 14. d es infekcijsko sredstvo — 15. začetnici priimka in imena »Zvonovega* urednika. — 16. ni drevo — 17. grška črka — 18. napotiti se
—	19. žlahtna divjačina — 22. inic. izdajatelja »Vedeža« — 24. mesto na Finskem — 25. obi. pom. gL — 26. inic. ljudskega poeta iz Roža (1762.-1821.) — 27. odrasel človek.
—	33. Arabec (shr.) — 34 orožje - 39. konj — 42. nada — 44. brat Mozesov — 45. mesto v Moravski banovini — 46. bog vojne
—	47. Slovan — 48. pravoslavni duhovnik _ 49. turški mogotec — 60. molim (lat) — 51. drevored ob obeh straneh ceste — 52. črka (lat) - 54. okence - 55. gl. 139. vod.
—	57. mesto v Senegalu — 58. letopisi -59. pijan (Ire. (on.) — 00. gL 297. vod. -61. obotavljam se (lat — en >s<) — 02. posoda - 63. skrijem se (lat.) - 64. mil (shr.)
—	65 kanton v Švici — 66. gl. 222. vod. -67. odgovori strokovnjaku na kako vprašanje. ki ie izšlo v dnevnem časopisju — najstarejši židovski prerok — 69. nnpev — 70. reka ia mesto na Estonskem — 71. za preka — 72. mesto ob Jadranu — 75. sorodnik — 76. mesto v Poren ju ob reki Erft — 77. obL pom. gL — 78. potrebujejo se za zločine« — 79. poliedeloc — 80 neljub Izdatek - 8L nit ljubavnega pesništva — «L
otrok — 207. mesto v Armeniji — Zltt. mesto na švedskem — 222 hetman — 228l nemški predlog - 228 g L 53. vod. - 223. gl. 160. vod. — 230. inic. slov. pesnika in dramatika (Kacijanar) — 231 &in Adamov
—	232. visoka planota v Aziji — 233 kem. simbol — 234 inic brv pesnika (Smail-aga C.) — 237 prislov — 241. pregovor — 247. mo> steče v državi Missouri — 250. zabavišče — 252. frc. število — 263. reka v Jugoslaviji — 254. postaja Ljubljana - Zagreb — 255. postaja Ogulin - Bakar — 257- del človeška glave — 259 hrupno — 259 prerok — 260. posoda — 261 inic. slov. pisatelja (>Boj-mir«) — 264. pergamski vladar — 266. pesnik — 267. Kr. ime frc. pia. (fon.) - 269. lat. mesec — 270. petelin (shr) - 271. gL 8
—	274. osel (frc.) — 276. reka * Nemčiji — 277. pola papirja (shr.) — 278. substitucij-ski proizvod aldehida — 279 stoje na pokopališču — 282. predlog — 283. mikroskopič-no živo bitje brez lupine — 285. žara — 288. oblika gL nesti. - 287. tvornica čevljev — 288. špansko mesto na Mallorci — 292. beli premog — 294. začetnici priimka in imena ilirskega pesnika (Djulabije) _ 296. število - 296. opal (nem.) - 298. ni grd - 299. geometrični izraz — 301 naselbina — 302. del kolesa — 303. perutnina - 304. gl. 3L.
—	305. novomeški S. K. — 306 siromaštvo
—	307. zasilno stanovanje — 308. češka Črka (fon.) — 309. pritok A ina zon k e — 310. Sha-kespearejev junak (fon.) — 311. moško krst ime — 312. vzklik — 314. del kolesa - 315. Mati božja — 316. malik — 317. kretsiri kralj — 3t8. grški otok — 319. predi«? — 326. gL 236. vod. _ 327. «veta podoba — 328. Število — 332. gora na Koroškem — 333 reka (šp.) — 334. miti Romulova — ?36 sin. za skrbnost - 340. del stavbe — 341. vprašalnica — 343. kdo ie nrevedel nrvf lei Spangenben»ove »Po«tilf-« (inic.) — 344. kratica za atmosfero — 345. o'ok v Prespnn-<kem jezeru — 346. inic. imena in priimka ruskega pisatelia — 848. dvojica — 350. grška črka — 353. dn. _ 355 del kolesa — 858. grška črka - 361. fl - 862 id.
Smuk! Smuk!!
Smučarjem - začetnikom je dandanašnji dobro Mar ne:' Za vsakim oglom trgovina sportskih potrebščin in možnih ter nemožnih srmiških oprem. Vsi časoptsa prinašajo članke in poročila o smučanju, nebtoj oglasov, vremenska poročila, nasvete m navodila Vsepovsod smuški tečaji, — suhi m mokri — smučarski khrbi. zimsko - športni odseki knjige o smučanju, smuški filmi, učitelji, vagoni, koče, predavanja, skakalnice, tekme, dresi, čevlji, očala, in daljnjih enstod vam trideset predmetov ra začetnike bele umetnosti!
Preljubi $▼. Smuk! Pred kakimi desetimi aH enajstima leti bi biio to vse nemužno! 2e ime »smuči« je zadostovalo, da so smatrali človeka zrelega za oorišnico! Kes! Bili smo povsod in vsakemu na poti! Mi smo spravili cestni promet v nered; če smo šM po hodnikih po sredi ceste, nikjer ni bilo pogodu prometni policiji.
Najbolj so zabavljali na vse, kar ie le oddaieč imelo vonj po smučeh in smučarstvu, naši starši. In vedno, vedno!
Iz zasneženih koč so nas opazovali
s velikim obžalovanjem kmetje: »...al St. vam tuéta sneg mešat... na peč pejte raj, na peč! Moj bog, čudne rogo vile imajo... spredaj ki zadaj dva metra desk, v vsaka roki er.a prekija, pa ti še tako pade, da kar pšenica po »raku frči! Spravite se domov!«
Sprevodniki so nas imeli za pregnance na transpo.tu v Sibirijo. Potniki so pozabili na zapoved o ljubezni do bližnjega in bi nas najrajši sunili iz vagona. Smuči smo morali oddati v prtljažnem vagonu spredaj kol prtljago... in vedno je bilo prerekanje z revizorji na dnevnem redu.
In naša oprema? Takšen Je gotovo trli poo-setnieni Dom Kišot (bog mu daj nebesa), le da ta častitljivi prednik gotovo ni nosil s seboj toliko motvoza, pločevine, parafina, zaponk, jermenov in sveč, kakor mi začetniki.
Blaga za drese ni bilo taiko lahko dobiti, kakor danes. Zato smo tičali od nog do glave v koprivah (bili smo še udarjeni na koprive). In še te so bile vojne m erarične, ter z nadomestilno barvo modro barvane. Vprašajte naše perice, one vam bodo potrdile, kako strašno pisano je bilo tiste čase naše •podnje s>erilo. Ce smo se potili (smu-
\

Stremena nam niso povzročala skrbi. BMa so samo edina, katera smo poznati :Bilgert Seveda so bila ta po najnovejšem patemtu opremljena z motvozom in žico.
Palice smo dobavljali po leti naravnost iz skladišča ljube matere narave. »Gim debelejša, tem močnejša«, se je glasilo geslo. Nd se nam seveda sanjalo, da so na svetu še daljše in močnejše španske trtike, katere so po po-vratku vihteli naši očetje po naših »smuških zavorah« na zadnji plati!
Kuhinjske pokrovke iz aluminija smo uporabljali za smuške obročke na palicah — ali so bile pravilno izrezane afc ne, to nam je bilo vseeno. Vse to je bilo zastonj, seveda tudi zaušnice, ki smo jih zato prejeli od očeta! Kaj pa maže? Noben Norvežan dandanes več ne pozna, kateri vosek je boljši, toliko vrst jih je! Od Bixa do Mdxa, od Tento 3B do Medium 374P je dolga serija. Svoj-čas je bil na svetu samo eden — in to je biia sveča! Za vsak sneg sveča. Kasneje smo že kombinirali s slanino hi lojem. Toda slabi uspehi so nam rodili v glavn neb roj novih tajnih receptov. Tiste čase smo uporabljali sledeče surovine za kuhanje voska: sveče, čebel-ni vosek, parketno čistilo, katran, parafisi in navadni biks (domači proizvod). Kadar smo kuhali doma te substance, je tako smrdelo in se je tako kadilo (enkrat je bila alarmirana pomotoma radi tega celo požarna bramba). da so morali cele dneve zračita. Iz naših oblek nismo mogH nikdar več iz-čistiti umazanih lis znamke »Made doma«.
Tiste čase je brla naša tehnfka bolj rit... ratmična, kakor dandanes. Skokov, zavojev in lokov nismo poznali. Višek naše tehnike je bilo jezdenje na palicah. V tem smo bili virtuozi!
Pozimi niso bile koče nikdar oskrbo-
vane. Zato smo nosili v nahrbtnikih polovico jedilne zaloge domače kuhinjske kredence. Posode je bilo malo ali pa nič, zato nam je služil za univerzalno posodo umivalnik (lavor). Za kuharja smo izbrali onega, ki je znal najbolje določiti toplino in kakovost jedil s tem. da je pomočil ne vedno čisti prst v jed, ki se je kuhala. Da je imela jed potem okus po parafimi ali katranu se razume.
Jediksi Est ni bil nfkdar kompMciran. Začel in konča! je s snežnim čajem. Caj — mehko ali trdo — kuhan! Čaja polne trmrvalne posode! Caj kot hrana, proti žeji. nadomestek za vodo pri umivanju, za škropljenje pri pometanju, za polnitev karbidnih svetilk in namesto budilk (če ste ga pravilno vlili za vrat)
V koči se je stara peč pač kadila v
/ „
^xmfwr
(3
Umor v Packertownu
Napisal George B. Biddtnger, kriminalni komisar
v Chicagu
Avtor Je bil reč let v službi kriminalne policije v Chicago. Zgodba o skrivnostnem umoru je povzeta iz uradnih zapiskov. Tedaj so se posluževali v Chicagu tako zvanega mučenja tretje stopnje, da so mogli izsiliti iz trdovratnih zločincev potrebno priznanje. Tega nečloveškega mučenja se je poslužila policija tudi v Be-ckerjevem kriminalnem primeru, vendar brezuspešno. In vendar je Becker — toda čemu pripovedovati vnaprej, ko se prične prvo poglavje te temne drame v chi-caškem podzemlju že v ponedeljek §. januarja v p one* deljski izdaji „Jutra". (Mesečna naročnina samo 4 Din)
Car se vedno poti), nam je curljala
modra omaka preko smehljajočega se obraza in mi smo izgledali kot pravcati siouški Indijanci. Prav zares!
Volnene nogavice smo uporabljah za rokavice ah pa narobe. Namesto ovija ik smo uporabljali naše povoje iz mladosti aH kakoršenkoii ovoj. Nahrbtniki, platnene suknje, svetilke, smuči itd. so imeli domovinsko pravico v c. in kr. vojaških skladiščih in njihova starost se ni dala niti približno določiti. Tako opremo so imeli tudi flambatovi
„n-^v- Vn co nraVnnW Mnp
taki meri, da smo morali po vseh Štirih
s kompasom v roki iskati naše postelje. Kljub utrujenosti in mrazu so se vsi smučarji udeleževali ponoči simfoničnega smrčanja.
Po dnevi pa smo jahali rtmal v naravi naše palice. Obrazi so se svetili od soinca in masti (Nivea kreme še ta-kra/t nismo poznali). Valjali smo se v snegu od veselja in zato, ker nismo poznali pravilne smuške tehnike. Prinesli smo sokične žarke vžgane v našo kožo v meglene doline. Ljudje so se nam pa
tmaial'	\ Kmvtifplf
Otroci v Pariza
dv—Pariz, Ä decanta».
Menda ni težjega, kakor pravita» definirati razpoloženje tn vtts. ka ga dobi čiovek po desetih dneh pohajanja po asfaltiranih ulicah Pariza, tega danes go-fiovo največjega tiri turnega centra sveta. Želeti bi samo belo, da bi smelo čim več Slovencev pritoko spoznata Pariz n Francijo in se na ta način »tresti predsodkov, ki smo se jih nalezli v stan aivstrijski šofe m v vsakdanjem življenju o Franciji od onih, lei so m še žive le na način svoje nemške izobrazbe. Mnogo bi bilo s tem storjeno za osamosvojitev našega narodnega bistva, kj se opira le še vse preveč samo na germanske bergije.
Pariz je mogoče proučevati 'età in leta Jt pri tem doživljati vedno nova presenečenja m odkritja, saj ie Pariz harmonična kombinacija neštetih dob razvoja človeške crvili-zacije» s čimer se ne more ponašati nobeno drugo mesto na svetu. Vsak pariški okraj ima svojo posebno fizi_>gnomijo 'n svoje posebne naloge v skupnem živili en lu tega velemesta. Na Quai MaAaquais so se naselili prodajalci umetniških antekvitet, na Ouai de la Mégisserie so se zbrali s stojnicami In brez njih nešteti prodajala vseh mogočih živali, cvetlic in rastlin, v Rue Saint Antonine ni menda hiše, v kateri ne bi bila vsaj ena trgovina s pohištvom, na Champs Elysée pa h neprestan velesejem avtomobilskih tovarn vseh mogočih znamk Montpamasse in Montmartre sta zopet zatočišče umetnosti in umetnikov vseh struj: tudi Slovenci imamo tam svoje zastopnike Kjer so umetniki, ne manjka seveda tudn teatna vseh vrst s kabaretnim in varijetet-skimi dodatki V okolici Panteona tn bulva-ra Samt Mrchd so se naselli diiaki. ki so na ta način razširiS meje starodavnega »quartier tetina.« Na bulvaru Samrt Michel prodajajo v nekem kiosku tu<fi »Jutro«, ki Pa ga doslej še nisem rmei sreče dobiti, ker se zanj kar trgalo naši delavci. Za dovoli II sem se kar z »Domovino*, ki tudi predstavlja slovenske Dovine na pariških bui-varfh.
Enoten pa Je na pariSkSh nfflcah tip otroka, ki menda nikjer drugje na svetu ne uživa toliko ljubezni in nežne pazljivosti ka kar v Parizu n v Francija sploh. Pn nas vladajo o življenj« francoske družine žeto motni prujmi, ki jsh Je popiševa« predvsem nemškim virom ki pa šablonski borbi »proti beli kugi«. Kdor pa se mudi le nekaj časa med Francozi, vidi, da Je francoska družina zeta zdrava celica držav«, kljub »sistemu dveh otrok«.
Po uJioafc sem bnfl pr#5a neStetäh prtzomv, pri katenh je briio glavni junak več aü manj iično oblečno dene. Stai sem na primer pred Opero » čaikai v dežju z veMko trumo ljudi na avtobus. Mimo nas Je zdrvelo že par avtobusen z lakoničnim napisom »Zasedeno«. Med tem se nam Je pridružila starejša dama s srčkanim fantičkom. Ko Jo Je opazi sprevodnik enega teh zasedenih avtobusov, je dal voz ustavita in prijazno povabil dan» nad vstopi Ljudje v avtobusu so se še bolj stasniži ki veselo pozdravili novodošla potnika. Nam pa Je sprevodnik dejad, ko se Je začel avtobus že pomikal»: »Gospa z maj im princem ne more čaikati na dežju.« Niifoče od čakajočih se ni d i ti z besedóco pritožil. Lmcd sem nasprotno vta, da so še vsi zadovoljni, da Je malček tako hitro utekd slabemu vremenu.
Na uličnih križišč* vdada naravnost peklensko vrvenje, proti kateremu je najži-vahnejši promet pred ljubljansko pošto prava oha maša. Avtomobili so kar zaffili pariške uäce, saj Jih drvi vsak dan križem po mestu nad 300.000. Avtomobilska promet zahteva sleherni dan smrtne žrtve, ki Jih beležijo časopisi samo še tedaj, če so bile izredne. Reševalni oddelki srna jo polne roke s prevažanjem ubogih Parižanov. ki sd postato žrtev avtomobilske nadk-ge. Med takim žrtvami pa ni skoflo nikdar nobenega otroka, čeprav so Jih potae vse ulfce Šofer. k. bi povozil otroka a!i mater z otro iičem. bi postal tudi med svolimi tovariš: naravnost nemogoč Vsak hip tudi vidiš orometitega stražnika, kako steče sredi najhujšega prometnega dimdaja med naglo vo-sečsml avtomobili k ma traci z otnučičkom ter jo varno prepelje preko ceste
Tretja republika skrbi res materinsko za svoj naraščaj. V ta namen Je bH izdan niz zakonov, ki skrbe za zdrav razvoj ki bat najlepšo mladost francoske mladine. Revne matere dobivajo že pred porodom n potem ves čas dojenja posebno državno in večinoma tudi še mestno podporo. Država, mesta in številne zasebne organizacije neprestano otvarjajo nova dečja zavetišča » dečje domove, za kauere potroéij« letno težke milijone. Na sšehernem magistrato v Parizu Je poseben oddelek za mladinsko skrbstvo ki tam dobe mlade matere vsako zaželjeno pomoč in nasvet od najboljših strokovnjakov.
Najbrž nimajo otroci t nobenem mestu toliko Javnih igrišč kakor v Parizu. Neomejeni gospodarji so vseh Javnih parkov, po katerih lahko tekajo ki razgrajajo po miti volja. Pazniki jih pri tem še podpirajo in pazijo samo na to. da ne trgajo cvetfk in ne lomijo grmovja. Po travi pa se lahko uaskačejo kolikor se Jftm hoče. Ogromni vodomet» ki bazen» v Tufflerijah so menda sedaj namenjeni samo zabavi mladih francoskih državljanov, kjer uprizarjajto s Por-niSoi, ladjicami io čolmčkS prave morske bitke ta brodijo po mrzjfc vodi $ takim navdušenjem, da imajo vse ročice modre. Kdor nima svoje ladjice ti Jo lahko izposodi za 50 par pri izposojevalcu ladjic, Id Je razpel svoj šotor kar roleg bazena ki ki ga bolj zebe kot otročice. ki brodijo po vod
Ko sem takole gledal pariško otročaf1 ■.redi njenih iger. sem se spomnil fjublja> ■ike dece in njenega strahu pred zelerv nožem z velikim brk? in hudim, hudir •*«gledom. ko se mora sprehajati roko v ro ki z mamico po tivolskih nasadih in sam > poti gledati na zelene trate, kamor jc orepovedano stopiti nežnim nožicam pn-tako kot kužkom. Prav od srca sem zaželel. da bi poslali Hubfjanski občinski očet ie enkrat tudi kako komisijo v Pariz, da bi
vtaeS ki spoznaK kako štrokogrudnl so njihovi pariški kolegi pri precenjevanju vrednosti tistih par centov mrve, ki zraste po parkih. Ako polliamo v mozemstvo komisije ogledovat klavnice, tramvaje, elektrar-
ne ki avtobuse, zakaj bi enkrat ne risk'.-rafi tudi apr tisočakov za komisijo, ki bi proučila, kako inozemska mesta skrbe za zdravje In svobodno gibanje svojega po-mladka.
SMUČARJI!
Kvalitetni nemSki vosek HUNZINGER" )e sa)eene)SI!
Zar»S vpeljav« — rakiamne oanei Zahtevajte tsrecno: Dundng« «rmfcoi Nad
aoo ooo prodanih dom )• Jasen doka» odlični kvaliteti! Nad «0% nemékib smučarjev von s »DUNZINGKR« voakl Voski »Universal« tn »Papp« A Din U.—. »Grundwach»« A Din 21.—; dalje PlrnwacHa, Parafln Sonnenschutzkrema plutovtnastl gladlld etc.
Intpregiiirajte V«Ae deske z DUNZINOER terom! Velika doxa: Din 1»—-* »DUN-ZINGRR« maat ca «eviJe vsMt tople tn «nhe nog«! Velika doza: Din 17-—.
AB pomate «nuftl aaaika ^JIEKASPORT" ? ®aJ,levmJt* J* ogled V mporU
nih trgovinah!	17418
Svetoštefanski sejem na Gomflskem
V Savinjski dolini, ob starem letu.
Zastonj ga iščete po pratikah.
Med^ podboji pri Hotevarju stoji najzastav-aejši ženin letošnjega piedpusta. oštir Jeraj. Vkljub vsej krizi je vredna njegova domačija obilen milijon, da ne merimo tolstih polo vnjako v žlahtnega rizlinga in dišečega muškatelca, ki so jih naphane razsežne kleti. Dobre pol kile tehtajo hranilne knjižice peterih hranilnic. Janez Jeraj 50,000 dinar jev, Janez Jeraj 30.000 dinarjev, Janez Jeraj I02.00b dinarjev...
Kdo bi mu prisodil križe». Ce bi šlo za ree, se še danes poskusi z vsakim fantom. Pred dobrim letom ga je zapustila za ta svet žena Treza Malo je bilo slad kosti v njunem zakonu. Kakor dvoje voli-čev, ki jih je usoda in človeška uvidevnost spravila v ene telege, sta se gnala, da ni počivala zemlja. Ni bilo mnogo solz ob ločitvi, težko pa je vendar bilo Jeraju. Saj še volek muka v hlevu, ko mu odpelje mesar sotrpina.
Grunt pa ne more biti brez iraška. Star
je in resničen pregovor: Žena podpira tri ogle pri hiši. Osata in ljulike je polna pšenica. mušča je pisana kaša. na vsem polju se pozna, če ni žene pri hiši. Vedno brid-keje občuti Jeraj resnico večne modrosti: ni dobro človeku samemu biti. Ves advent so ženili prijatelji Jeraja. Sploh ni za alatore device in može, ki jih strahujejo žene. lepšega pomenka. Ene dere skomina, druge pa zgaga, prve uživajo v besedi ženitev vse neokušene dobrote in Čare, druge si mislijo: naj še ta okusi naših sladkosti... Pa ni toliko zlobnost, ki jih ž«ne v pogovor in iskreni nasvet, kakor skrita želja po enakopravnosti.
Nabito je pri Hočevarju ▼ obeh sobah, le celo v veži stojijo dedci in mamke. V kuhinji se evrejo potene klobase (rižarce) in veselo brbra kisla juha. Cigare dišijo na ce6to, hrupni pomenki sežejo do srede vasi.
>Dobro si izbiraL, Jeraj«. vpije l* kota mešetar TonČe. »Osemnajstletna je zate«.
>Da boš ujČkal otroke, saj si močan dovolj«, ga zbode Grajan Pepeluh.
»Brado si še pustiš rasti, pa boi dober u Jožefa!« se vplete stare Preflak.
Jeraj sedi za mizo, pred seboj pol litra pravega pekerčaaa. Mirno ležita ogromni
roki kakor taci medveda na belem prtu. Ko pa mu je dovolj zbadanja, trešči z obema rokama ob mizo, da zaplešejo steklenice in kozarci, ki jih gostje ročno lovijo:
»Sam sem Grajan in vem, da so najboljši jeziki doma v Grajski vasi. Tako so ud&-lani, da bi deset jurjev stavil, da ne stron-aijo sto let po smrti. Kaj mislite, da bom šel vprašat berače, katero naj vzamem! Kakor da bi šel k mežnarju z oklici in k farovški kuharici na spraševanje! Jaz 30 bom ženil! Ce hočem osemnajstletao — sto na en prst! Povem vam, da Évi ni bilo tako dobro pri Adamu in bo še deset Jeraje-vih otrok — deset fantov.c
»Če bo vsa dolina pomagala,« uide s jezika zgovornemu trnavskemu Candru. Vsa gostilna zahrumi v bučnem smehu. Najbolj pa se zakrohoče Jeraj: »Kakor tebi pred vojno sosedje, med vojno Rusi, po vojni pa kdor je utegniL«
Od krohota so se tnala lipa v aknicah. Vsem se je odrezal Jeraj in Je tako zabodel Candra, da je jesen plačal, vstal is odšel brez slovesa.
»Deset Štefanov na miza. Hočevar! Da bo pomnilo Gomilsko, kdaj se je Jeraj drugič ženil,« zakliče zmagoslavni Jeraj in vržo jurja na mizo. »Dokler ga bo kaj, ga boš nosil na mizo, Hočevar!«
Naglo se praznijo kozarcL Htri bi Štefani. Najmanj pije ženin Jeraj. Veselo motri goste: »Petrač mi je dolžan deset jurjev — njegova bosta sa Gorico ni napačna — doset jih še dobi... Jožovca dam advokatu, da mi ne odnese dolga. Pepeluh, ki ga j« jezik srbel, tudi Še pride na vrsto to zimo. tin procent več bo dal, pa bova k vit za žalitev ...«
»Zapojmo katero!« m ogbusl afte fiedy-
in zapoje naprej:
»Mežnar je i! dan mina—,
jez se nisem ie poslovu. Cajt bo kojče futraü, ti pa kramljaš pri ljubici . x Mogočno so pritisnili basi in se Je Bula pesem prav na veliko cesta Pri lectastih «reih ob cerkvenem zidovju pa so prezebale k ra marie« in radovedna deca. Tak je bil prvi predpustni sejem za neveete na Štefanovo na Gomilske-m. Kakšen bo kaj drugi na Kraljevo?...	Janko Kaé.
Mile Klopčič:
Otrok premišljuje novoletno voščilo
(ki ga pa nt izrekel).
Oče,	ä
sinoči nafih sem sklenila, da ti za novo bom leto voščila. Zdaj je prišlo — a jaz še ne vem, kaj naj želim ti In kaj naj povem.
Jaz sem vsa majhne^, vélik je svet, _
na njem je vse polno stvari, ki jih ne raiumem. Vem samo to, da je enkrat pet vedno — pet... Da je to malo, to dobro pojmujem.
Vem pa ie to:	^
pred davnimi leti si semkaj prišel
pred davnimi leti našel si v rudniku delo.
Pred osmimi leti mamo za leno si vzel,
in ko sem prišla tudi jaz, je bilo pri nas kar reselo*
Hodil si v rudnik osemnajst let,
osemnajst let si hodil pod zemljo trpet,
osemnajst let si s svojo rokó premog drobil,
osemnajst let...
Zdaj si upognjen In slab — preveč globoko si rti...
'A zdaj Je te leto dni, kar ne hodit na delo, leto dni, kar si nehal pod zemljo s trpljenjem, leto dni, kar pri nas ni več kakor prej vse veselo, kar mama vzdihuje, da dalje ne pojde s takim tMjenjem.
Bodi tz hite na cesto, s ceste spet * htto 99 vrača.^
Mene ne vidi, kot bi me sploh ne Imela. Včeraj spred vrat je nagnala starca*berača, potlej je rekla čudne besede in — zaihtela...
Pa greš zjutraj z dòma dela Iskat,
proti večeru se vrneš... »Dela niU In mati: »Zima prešlš bo, prišla bo pomlad, m dela ne najdet..j* in sède na stol in ihtL
In ko sem sinoči sklenila, da ti za novo bom leto voščita, mislila sem, da bom rekla tako:
Oče,
Iz vsega srca ti žetim, kot sam si MIS,
da načel bi delo, da bi nam zopet bilo lepój
da bi hodil na delo, da lahko bi kruha nam dsi,
in da bi spet mamo in mene po licih trepljal...
To ti želim, ker vidim, kako z mamo in z mano trplt..«
Tako sem mislita, da ti povem,
čeprav dobro vem,
da bi spet hodil v rudnik trpet,
da bi s trpljenjem premo gove skale razbijaj
kot si razbijal jih osemnajst letmmm
Na pragu novega leta
Prakar preteklo leto 1930. je gospodarske kroge pri nas in v inozemstvu razočaralo. Ko smo vstopili v to leto smo bili v mnogem pogledu optimisti. Po delnem konjunk-turnem poletu v I. 1929. ki je v naši dr-lavi omogočilo povečanje produkcije in ugoden razvoj trgovine, si ob prehodu v leto 1950. nismo mogli predstavljati, da bo nenaden strašen polom na ameriških efektnih bontab v novembru 1929. imel tako dale-kosežne posledice za vse svetovno gospodarstvo in da bo sprožil svetovno gospodarsko krizo » obsegu, kakor ga skoro ne beleži zgodovina modernega gospodarstva.
Ameriška propaganda stalne prosperitele Je tudi dalekovidnim gos[>odarjem zastrla
Jasen pogled v bodoči gospodarski razvoj. >otek ostrega konjunkturnega padca v vsem svetovnem gospodarstvu nam je znova pokazal, da široki gospodarski krogi ie vedno napačno presojajo možnosti bodočega konjunkturnega razvoja, in to navzlic znanstvenemu proučevanju gospodarske konjunkture. ki se je po vojni natjlo razvilo Redki svarilni glasovi konjunkturnih znanstvenikov so ostali brez globljega vtisa in zopol So doizodki potrdili staro resnico, da gospodarski krogi » svojih dispozicijah kažero največ optimizma v času. ko bi bila na ine stu največja opreznost, dočim so v času. ko obstojajo nade, da bo depresija popustila, največji pesimisti Ta pojav znatno poostru
{e valovanje gospodarske konjunkture m ie >il prav za prav glavni povod, da so povsod v svetu pričeli znanstveno proučevati konjunkturno gibanje in stjvljati prognoze. kar pa zaenkrat še ni pokazalo zaželjenih in pričakovanih uspehov
Tudi v našem gos|x>darstvu lahko beležimo take pojave. Le pomislimo kako »o Se pred dobrim letom velika |ut>oslovenska lesno-industrijska podjetja tekmovala pri iumskih licitacijah in kako so gnala cene pri teh licitacijah do omamljive višine, le pomislimo, da so se še v prvem polletju 1930. čuli poyosti glasovi, da krize v lesni industriji ni. da ruski lesni dumping ne vpliva na konjunkturo v naši lesni indù atriji itd., dokler ni tal prepozno prišlo bridko spoznanje.
Premalo smo upoštevali, da je tudi ra*-voi našega gospodarit va v močni odvisnosti od gospodarske konjunkture t ostalem svetu. Gospodarska de;»r«sija. ki je nastopila V jugoslovenskem gospodarstvu ni toliko posledica notranjih vzrokov. U»mveč je v prvi vrsti nastala kot refleks svetovne gospodarske krize. To bi morali spoznati ie prej. preden so Drišli ti zunanji vidivi do vidnega Izraza. V naprej bi moralo biti našim gospodarjem jasno, da bo zastoj v investicijski delavnosti v velikih zapadnoevropskih državah in v Ameriki neizogibno povzročil krizo našega izvoza lesa. ki predstavlja eno tretjino vsega našega izvoza Ce bi pravo-Žasrio računali t tem dejstvom in če bi prej poiskali nova zunanja tržišča ali stopili v ožje stike z doslej zanemarjenimi tržišči, tedaj lesna kriza gotovo ne bi bila tako ob-ifutna.
Upi in sade za novo leto
Padanje gospodarsk- onjunkture ne more iti v neskončnost * dejstvo nam daje ca novo leto nove upe in nade Svetovna gospodarska depresija je menda vendar dosegla najnižjo točko v konjunkturnem ciklu. Izkušnje iz številnih preteklih depresij-skib dob kažejo, da je vedno prišlo do pre-okreta na bolje v času, ko je pesimizem do Se vrel najizrazitejše oblike Pojavili so se £e gotovi znaki, ki upravičujejo nado. la je svetovnega konjunkturnega nazadovanja konec. Zaloge izgotovljenega blaga, ki »o se sredi leta * Ameriki. Nemčiji Angliji In drugod, kjer je kriza najostreje posegla v gospodarsko življenje, znatno dvignile, so » šadnjem času precej popustile.
Izredna obilica razj>oložljivega denarja, ki se kaže v skrajno nizki obrestni meri. bo v teh državah sčasoma na novo vzbudita podjetnost. Cene industrijskim sirovinam so se tudi že več ali manj ustalile Industrija Je pri nakupu sirovin sicer Se vedno zelo rezervirana, čim pa bo prodrlo spoznanje, da ni več pričakovati nadaljnjega nazadovanja cen, se bo industrija pri nizkih cenah v večji meri pričela zalagati s si rovinami, kar bo povzročilo oživljenje produkcije posameznih sirovin in ■ tem pričetek zboljšanja konjunkture.
Kakor so težkoče našega gospodarstva f glavnem posledica svetovne uos|>odnrske depresije, tako bo tudi v novem letu zboljšanje naše gospodarske konjunkture v prvi vrsti odvisno od konjunkturnega preobrata T inozemstvu
Nazadovanje obrestne mere
Ha Inozemskih denarnih tržiščih smo vse feto opažali naraščajočo obilico denarja. Tuli naši denarni zavodi so razpolagali t obilnejšimi sredstvi. Toda povsod se je denar ponujal le na kratek rok, dočim je dolgoročni kapital ostal še vedno drag. Na aineri-ikem, francoskem, angleškem, nizozemskem In švicarskem denarnem trgu je obrestna mera za kratkoročni denar padla na tako nizko stanje, kakršno skoro ni bilo zabeleženo niti pred vojno. Newyorska Federalna rezervna banka je za Božič ponovno znižala svoj diskont za y3%, tako da znaša sedaj komaj 2 % na leto. Emisija 6 in 12 mesečnih državnih bonov Zedinjenih držav pa je bila nedavno trikrat prevpisana. čeprav je obrestna mera znašala le lsA% na leto, kar je edinstven primer v zgodovini ameriških državnih financ. Tudi v zapadnoevropskih državah (razen Nemčije) se gibljejo oficijelm diskonti le na višini 2—3% Na drugi strani pa opažamo, da se obrestna mera za državna posojila, za industrijske obligacije, za hipoteke itd., torej za dolgoročni kapital v Evropi večinoma giblje prav znatno nad predvojno višino. To ima svoj vzrok. Dolgoročne naložbe v Evropi se še vedno smatrajo za nesigurne. zato kalkulirajo finančniki v obrestni meri gotovo premijo za riziko R temu jih silijo vladajoče politične razmere, ki v večini evropskih držav vzbujajo prav malo zaupanja v mirni razvoj. Politične strasti so baš lani zavzele v Evropi nevarne oblike Radikalni elementi z desnice in levice ogrožajo Nemčijo in Avstrijo. Španija je komaj zatrla državljansko vojno, v Italiji je fašistični režim spravil gospodarstvo v najtežjo krizo, v Rusiji vlada brezprimeren teror, v Poljski zapirajo uporne politike, med Češkoslovaško in Madžarsko pa se |e pričela prava carinska vojna. Vrh tega se na vseh koncih širijo revizijonistična strem-
ljenja. V takih razmerah je naravno, da se
kapital noče vezati na daljši rok.
Naša država je v tej politično razdrapani Evropi nekak otok umirjenosti. Zato kaže inozemski kapital v zadnjem času vedno "oc zanimanja za naše gospodarstvo. Padanje obrestne mere je bilo pri nas najbolj občutno v južnih pokrajinah države, kjer je še nedavno vladalo veliko oderuštvo glede obresti. Razlika med obrestno mero v Sloveniji, ki je bila vedno najnižja, in v južnih pokrajinah, se je že precej skrčila. Po statistiki Narodne banke je znašala lani v septembru pri nas privatna diskontna obrestna mera 8—11%. nasproti 9—12% v septembru 1929. in 11 — 15% v septembru 1928. Obrestna mera za kredite pri denarnih zavodih je še vedno precej visoka, sicer pa bodo morale tudi naše banke poti pritiskom vladajočih razmer sčasoma mižati svo;e kondicije.
Padanje cen
Kot najznačilnejši gosj»odarskl pojav preteklega leta lahko smatramo nevzdržno pa danje cen na vseh svetovnih trgih, ki je že L 1929 nastopilo pri žitu in drugih poljskih pridelkih. Z nastopom gospodarske depresije pa je nadalje zajelo vse najvažneiše industrijske si rovine dokler niso samostojno ali pa v nekaterih državah na pritisk Javnosti in oblastev pričele nazadovati tudi cene industrijskim izdelkom.
Pod vplivom padca cen agrarnih proizvodov je naš indeks cen v trgovini na debelo ie od marca 1929 skoro v stalnem nazadovanju. kar je razvidno iz naslednjih številk našega skupnega indeksa (1926 = 100):
uare 1929 1066 mare 1930 91.1 unij 1929 101.0 Junij 19X0 86.8 ep t 1929 96.2 sept 1930 82.8 dee.' 1929 93.7 nov. 1930. 79.2
Od marca L 1929 je torej nivo naših cen » trgovini na debelo nazadoval za 27.4 toč-ke ali za eno četrtino Najobčutnejše je pn tem seveda nazadovanje cen kmetijskih proizvodov. Tako |e indeks cen poljskih pridel kov ki je še v marcu 1929 znašal 137.6 padel na 71.4. torej skoro na polovico. V podrobni trgovini se to nazadovanje cen še ni pokazalo » izrazitejši obliki, kar opaža mo tudi v inozemstvu Deloma je temu vzrok da režijski predelovalni stroški niso bistveno nazadovali
Kakšen obseg je zavzelo nazadovanje cen » inozemstvu nam kaže naslednja primerjava indeksov cen » trgovin« na debelo:
mare 1929 nov 1930 Zedinjene države	97 80
Anglija	188 102
Francija	182 112
Italija	125 98
Nemčija	138 118
Švica	142 120
Iz tega pregleda vidimo, da je nazadovanje cen povsod zavzelo prav znaten obseg, najbolj v Angliji in Italiji Nivo cen » »latn se je tako že povsem približal predvojnemu stanju (pri tem je treba upoštevati, da je indeks Zedinjenih držav postavljen na podlagi povprečnih cen iz L 1926. kakor naš indeks. dočim so ostali indeksi zgrajeni na podlagi povprečnih predvojnih cen).
Zunanja trgovina
V	prvem polletju L 193u »e je naš Izvoz še prav ugodno razvijal in še ni bilo opažati nikakih posledic svetovne gospodarske krize Izvoz v prvem polletju je bil celo 12% večji nego v prvem polletju 1929 in tudi saldo trgovinske bilance je bil ugodnejši kakor leto prej Za to razdobje je namreč znašala pasivnost zunanje trgovine komaj
15 milijonov Din. dočim je bila naša trgovinska bilanca v l polletju 1929 pasivna za <590 milijonov Din.
V	drugem polletju pa se |e nal Izvoz precej poslabšal zlasti je nazadoval izvoz lesa. Razlika nasproti drugemu polletju 1929 je še posebno velika, ker smo imeli v ieseni 1929 rekorden izvoz Za razdobje januar -oktober dobimo v primeri » prejšnjimi leti naslednjo sliko (v milij. Din):
izvoz	uvoz	saldo
jan. • okt	1928 5233	6524	-1291
jan. - okt	1929 6329	6374	- 45
jan. - okt.	19^0 5667	5897	- 230
Zaradi znatno manjšega lavoza r Jesenskih mwseclh Je za razdobje Januar-oktober letošnjega leta zabeležiti aazadovanje za 662 milijonom Din Ker pa Je tudi uvoz pre-ced nazadoval. J« pasivnost naàe zunanje trgovine narasla le na 230 milijonov Din.
Kot posledica nazadovanja Izvoza tn zmanjšanja gospodarske delavuosW je tudi naä železniški promet nazadoval V razdobju Januar—september je doseglo Število naloženih vagonov (e 1.137.700 naprostl 1.211.370 v Istem razdobju I. 1929. To nazadovanje Steri la naloženih vagonov Je tem bolj značilno, ker smo doslej od leta do leta opažali r tem pogledu raprfdmo naraščanje.
Ne ovira imo lesne trgovine
Od Društva gozdnih posestnikov v Ljubljani smo prejeli dopis, iz katerega posnemamo:
Trgovina z lesom je bila, je in bo za Slovenijo glavni vir dohodkov. Toda tudi za vso našo kraljevino sta lesna trgovina in industrija glavni opori narodnega gospodarstva. V Jugoslaviji, ki obsega 25 milijonov hektarjev, je nad 7 milijonov hektarjev zemlje poraščene z gozdovi. V teh gozdovih zrase letno okroglo 14 milijonov kubičnih metrov lesa. Vse to omogoča razvoj mogočne lesne industrije. Polovico vsega izvoza naše države tvori les v izdelani in napol izdelani obliki. Tako je I. 1928. znašal izvoz iz Jugoslavije vsega 4,526 760 ton v vrednosti 5 milijard 444.7 milijona Din. od tega 'zvoza pa je bilo gozdnih pridelkov, odnosno izdelkov 2,451.960 ton (54.16%) v vrednost' 1 milijarde 815.8 milijona Din (28.17%). L. 1929 pa je znašal skupni izvoz 5.329.870 ton v vrednosti 7 milijard 921.7 milijona Din. od katerega odpade na gozdne produkte 2.477 800 ton (46.5 %) v vrednosti 2 milijardi 189.8 milijona Din (27.6%).
Spričo teh številk moramo priznati, da naša lesna trgovina in industrija ne napredujeta Zlati časi naše lesne trgovine so minuli Že leta 1927 je nastala spomladi velika stagnacija na lesnem trgu. posebno kar se tiče izvora v Italijo, ko se ie nepričakovano dvignila lira Zaloge lesa. posebno rezanega, so se bolj in boli gromadile na skladiščih ob žagah in železniških postajah. Na-
ia lesna trgovina je tedaj pri f eia Iskati druga tržišča. Danes vidimo zopet, da je naš» prej tako cvetoča lesna industrija v popol nem zastoju. Naš izvoz lesa čim dalje bolj pada in primanjkljaj v izvozu napram lan «kemn letu znaša okroglo štiristo inilijouo> Din Resna nevarnost je, da bo naš izvo? lesa v prihodnjem letu še bolj nazadoval.
Nevarnost tega pojava za vse naše narodno gospodarstvo bomo pa tem lažje razumeli, če upoštevamo že navedeno dejstvo, da daje gozdarstvo z lesno industrijo ter trgo vino okrog 5()% skupnega našega izvoza Število eksistenc ki so odvisne od gozdar stva in lesne industrije ter trgovine je ogromno. Ta okolnost nam narekuje, da mo ramo naše gozdarstvo ohraniti in ž njim ra cijonelno gospodariti in da morajo mero-dajni činitel.ii naše gozdarstvo in našo lesno industrijo in trgovino kar najbolj podpirati, nikakor pa ne ovirati.
Vsak dan stojimo pred novimi problemi Ruski les prihaja po dumpinških cenah na tržišča, ki smo jih mi preje deloma zalagali Zato doživljamo težke konkurenčne boje in težke izgube. Ce bočemo vsaj nekoliko uspešno poseči v ta konkurenčni boj, teda! moramo predvsem znižati produkcijske stro §ke Med produkcijske stroške je prištevati seveda tudi davščine in javne dajatve sploh Ti izdatki pa so že tako narasli, da ne bre menijo edinole pri donosu, ki ga nam da jeta delo in kapital, marveč ga včasih celo popolnoma absorbirajo, tako da ne moremo več kriti davščin iz donosa, temveč moramo poseči direktno v substanco posestva
Predaleč bi zašli. Če bi naštevali vsa davčna bremena, ki teže naše gozdarstvo, našo lesno industrijo in trgovino Eno pa hočemo navesti iz zadnje davčne prakse. Kraljevska banska uprava dravske banovine je uvedla z uredbo od 16 aprila 1930 banovinsko tak •o za sečnjo gozdov. Ta taksa Enaša 2 % od prodajne cene. odnosno vrednosti lesa.
Ta nova davščina je prav občutno zadela gozdne posestnike sploh, pa tudi lesne tr govce in industrijce le način, ki ga preo pisuje § 12. te uredbe za ugotavljanje te davščine, je v trgovskem prometu nemogoč Tu se zahteva, da morata vsako sečnjo boi dov prijaviti prodajalec in kupec, preden se sečnja začne pismeno ali ustno občinskemu uradu. ? čigar okolišu je gozd. f prijav morata navesti prodajno, odnosno kupno ee no ter predložiti » overovljenem prepisu eventualno kupno pogodbo Posledica tega je. da postane vsaka kupna pogodba Javna kar je s trgovskega stališča nevzdržno. Vsak trgovec sme upravičeno zahtevati, da «e gt> uradno ne sili izdajati trgovskih tajnost! Taka trgovska tajnost pa je nedvomno na bavna cena. Zupan občine, ki je slučajno sam lesni trgovec, izve na ta način za vsako kupno pogodbo in za njene podrobne pogo je, kar seveda lahko porabi n svoje kon kurenčne svrhe.
Pobiranje te davSJIne se po posameznih občinah in srezih kaj različno prakticira tn razvija. Ponekod sečenj sploh niso napovedali. Natančna kontrola takih napovedanih sečenj pa je nemogoča, vsaj niti srezi nimajo zadostnega števila osobja, ki bi pazilo na gozdnopolicijske predpise, ni pa naloga javne finančne politike, povečati kader uredništva na stroške gozdnih posestnikov.
Poglejmo pa tudi, kakšen efekt je dosegla ta davščina. V banovinskem proračunu za leto 1930. /81. Je bila taksa na sečno gozdov predvidena t višini SuO.OOO Din. V prvih štirih mesecih (april - julij) tek. proračunskega leta pa se je pobralo ▼ vsej banovini 3369 Din, iz česar se da sklepati, da letni donos te davščine ne bo prekoračil niti 10.000 Din. Radovedni smo, če bodo s tem kriti stroški za tiskovine, kje pa šele za uredništvo in drugo. Banska uprava sedaj zahteva, naj se prisilijo občine, da dajo sreskim načelstvom potrebne podatke sa od mero te takse, ki se mora izvršiti na postavi § 78. omenjene uredbe z 10% priblt-kom. Tudi sreski šumarski referenti morajo svojo pažnjo posvečati prav posebno bano-vinski taksi na sečnjo gozdov. Pobiranje te davščine mora tako zelo obremeniti bano vinski proračun, da bodo stroški morda presegli predviden donos.
Izkazalo se je. da ta davščina v sedanji obliki ni izvedljiva. Vse govori o tem, da je treba pomagati lesni industriji in trgovini. S takimi davščinami, kakor Je pa ba-novinska taksa na sečnjo gozdov, pa se ustvarjajo le ovire lesni trgovini. Spričo tega menimo, da bi banovina dala najlepši vzgled, če bi ukinila to davščino vsaj za Ioli ko časa. da se lesna trgovina zopet opomore Zato gotovo ni na mestu, da se ostrina te takse še povečava.
§ 10 izrecno pravi, da te takse ne plaCuie lastnik gozda, če poseka svoi les odnosno Če porablja lastnik sam kot industrijalec les iz lastnega gozda kot si rovino za izdelavo do končnega industrijskega izdelka. Pravilno b' bilo tolmačiti to določbo tako. da so gozdni posestniki glede sečnje lastnega gozda oproščeni te takse. Kraljeva banska uprava pa je izdala 31 oktobra 1930 pojasnilo po katerem je smatrati za dokončni industrijski izdelek le izdelke tovarn za pohištvo, za kopita, parkete in slično, ne pa deske In tesani les.
Banovinska taksa na sečnjo gozdov je gotovo v času največje depresije v lesni trgovini, neoportuna Pri sestavljanju novega proračuna bi bilo vsekakor potrebno, da banska uprava glede na izpremenjene raz mere revidira svoje stališče in to davščino ukini. Za odpravo te takse so se izrekle tudi druge organizacije, prav posebno pa centrala industrijskih korporacij, ki je na de-cemberskein zboru sprejela resolucijo, v kateri se naproša finančni minister, naj ukine 2% no banovinsko takso na sečnje v gozdovih.
Prijave za pridobnino in prometni davek
Davčna oprava aa mesto v LjuMJani je izdala naslednji razglas za vložitev davčnih prijav glede dohodka od podjetii rrbra tov in samostojnih pokliccv za priredbo pridobrrine in prometnega davita za davčno leto 1931.
Vsa podjetja, '-»brati (trgovsko tadostrll-sta' ki obratni) odnosno vse osebe, lei se bavrjo s samostojnim poki»rem m vse osebe. ki so zavezane pridobnmi ki prometnemu davku, ki ga plačuiefo pavšalno morajo v času od 5. JamrarJa do	S
februarja 1931 vložiti pni prtstnhirf davfn upravi prHavo o dohodku in prometu- H so ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1930.
Pittavo je posebe vtožMi za vsaki objekt (obrat) kakor tudi za vsako vrsto posla n. pr če mia tigovec centralo tn fifc-jalko. mora vložiti p'ijavo ta centralo hi in posebe še za titojahko. Ce trgovec z mešanim blagjm to& v istem c bratu tudi pijače. mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prrjavo za točenje p'jač. Ce se krojač n. pr hkraf bavi tudi s prodajo izgubljenih oblek, mor^ vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega obrta m posebe še za dohodke iz prodaje izgotovljenih oblek.
Rudarska p.«djetja, ki so podvržena temu davku, morajo složiti prijavo za vsak' rudnik posebe in za vsak samostojni po možni rov.
Prijavo morajo vložiti tudi one c»seb^ ki so po členu 46 zakona o neposrednjih davkih oproščene plačevania tega davka (mala hišna obrt, obrti težkih invalidov <td.).
Obrazec davčne prijave se dobi pri podpisani davčni uprave.
Prijavo fzpolni tn vtožl:
1.)	lastnik obrata aH podietja odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi,
2.)	v primeru zakupa — zakupnina,
3) za nedoletne — njihovi roditelji a*i varuhi.
4.)	za mase, njihovi zastopniki
Prijavo lahko vlož. tudi druga oseba.
če se rzkaže s speciaJnim iJi generalium »ooblastrlom davčnega zavezanca.
Prijava naj se Izpclm v vseh razpredel-kih po vrsti, kakor sl-ede v obrazcu kar najbolj jasno m detajlirano Ker je predmet obdavčbe enoterni čisti dohodek. Itì se ie dosegel v preteklem poslovnem letu, se pripoioča davčnim zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korisi točno prijavijo ker se samo na ta načm tzognejo kazenskim posledicam netočnega pri j a vi J an j a. Enoletnim dohodkom ie sn^tra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potreb-n vriitev podjetja, obrt» aki pokhca. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obiie'ji aM drugih oseb. se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka.
V Interesu davčnih zavezancev samih je, da priJože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odnosno račun, bilance zguh- in dobička, korespondence m slično. če vodHo trgovske knjige ootem potrdila državnih m samoupravnih oblasti, bank rtd s katerimi zamorejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov.
Obrtrrfld naj se v prfjavi Izjavijo, da s? hkrati bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obrata
Podjetn'ki. Itn delajo na zgoraj, morajo tudi to navesti v prijavi.
Prijava se mora oddati osebno al j» pošti oni občini aLi davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži priiave v roku, ki je določen s tem pozivom, Oo Je včasu od
5.	Januarja 1931 do S. februarja 1931 plača kot kazen 3% od osnovnega davka m ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v najdaljem roku 8 dni, po 10% osnovnega davka.
Ce se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom da bi se ieogmii davku a*i če se zataji objekt ali vit dohodka. zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o nf-posredmh davkih. Ce davčni zavezanec ne zna pisati afi ne zna prijave apol.iitd, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojna občim ali davčni upravi.
I>a»včnj zavezanci, ki plačujejo davek na podov« promet po knjigi opravljenega prometa, morajo v smishi naredbe generalne direkcije neposrednih davkov od 9 junija 1924 štev. 15 432 vložiti skupno prijavo o celotnem prometu celega pretepenega leta do 31. januarja 1931
VložiteHu prijave se jftrcti prejem pri-iave. Končno se vse pridobraro zavezane moške osebe opozarjajo, da motajo po členu 6 zakona o davku na n^tženjenc mošfce osebe v svoji prijavi za pndobnmo navesti njih starost da li so oženjem, neoženjem. vdovci brez otrok odnosno ločeni in če vzdržujejo ženo In zakonske otroke.
Družabnik- poedinih podjetij moralo izven tega v kolikor so zavezani davku na neoženjene moške osebe, navesti s katerim deležem so udeleženi na podjetju.
« Promet naie borze v i /930 Po po» datkih borznega tajništva je znašal deviz» ni promet ljubljanske borze v I 1930 956.5 milijona Din, to je za 22.3 milijona Din manj nego letu 1929 V tem četudi ne znatnem nazadovanju je videti posledico zr-injšanja	a in uvoza.
sc Sosvet zborničnega Zavoda za pospes ievanje obrti v Mariboru Na širši seji Za» voda L* pospeševanje obrti Zbornice za TOI. 'd se je vršila 29 decembra je bilo sklenjeno, da se v Mariboru ustanovi so» svet tega zavoda. V ta sosvet so bili doto» čeni nasledi.. Zbornični člani gg.: ravn Krejči. inž. Jelene, inž Dračar. hotelir Oset, mesar Hohnjec. ravnatelj Pivec >'n žunan dr. Juvan. kot poverjenik pa obrt» no zadružni inšpektor j>. Nace Založnik Želeti bi bilo. da bi se v sosvet pritegnila tudi oredsedn k Zveze obrtnih zadrug g Bureš in oredsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Zemljič.
» Davtne dolžnosti potnikov in agentoT.
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglasa. Potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev Neodvisno od čistega dohodka plačujeio navedeni ta davek v letnem znesku 1000 Din. Davek se piata pred začetkom izvrševanja pokl ca v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din. če se pa poklic prične <zvrševali v drugi polovici leta. pa v znesku 500 Din fte se potujoči agent ali trgovski fiotnik ne more izkazati s potrdilom o plačanem <tav ku. mora poleg rednega >lavka plačat' kni kazen Se enkratni znesek rednega davka Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kol dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), ki jo dobi pn davčni upravi za nabavno ceno. Potujoči agenti, tr-
govski potniki, Id pridejo tx tnozematva m-
di nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih [►oslov v obče v našo državo plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo Vsi potujoči agenti io trguvobi potniki, ki niso izkljul-uu » nluihenem ras-merju. se poživljajo, da izpoljniju »»oje davčne dolžnosti plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim * členu 13!) omenjenega zakona • neposrednih davkih.
= Rodo, ruški odsek za »elekcijo in mietilo kontrolo s*eiloli>a.«te (sirnodoUke) gove de je bil 26 decembra ustanovljen pri kmetijski podružnici v Ljutomeru. Ustanovni občni zbor je bil dobro obiskan, kar je znak. Ja se živinoreici za napredek živinoreje zelo zanimajo Po pozdravnem nagovoru je na mošnjo poJiiižnice predaval inž Wen ko tz Murske Sobote o pomenu živinorejskih organizacij. V poljudnih besedah je razložil prisotnim »:,-,iorejcem naloge in korist, rodovniških	ev. Nato se je konstituiral odbor iz napiednib živinorejcev. Kmet referent gosp. Znidarič je pri tej priliki opisal društvene razmere pri Živinorejski zadrugi v Središču
= Dobave Strojni oddelek Direkcije di» iavnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. januarja ponudbe glede dobave kovaških ješ, brzinomerilnih trako» in kaučukastih cevi. gradbeni oddelek Ho 9. januarja gle« de dobave izolirnih ■»poik prometniku» rnercijeln oddelek pa du 10. januarja gle» de dobave grafičnih načrtom in grafikonov. (Predmetni pogoji »o na vpogled on ome» njenih oddelkih.)
BORZ£
JI. decembra
Na ljubljanski borzi je b i danes devi»» ni promet izredno velik, zlasti v devizah Newyork. Curili. Praga London tn Berlin; dosegel je brez kompenzacij 5.5 milijona dinarjev. Tečaji »o se v splošnem neko* liko dvugn.L Med efekti so bile zakijuče* ne Strojne tovarne po b0.
Na zagrebškem efektnem trttSòu te je Vojna škoda trgovala po 425, investicijsko po »0-50 m 7 odst Blairovo po 7830. Na tržišču zasebnih vrednot se je pojavilo prav prijazno razpoloženje, ki j* kaže V snlošno višji htečaiih. Zaključki »o bili v Union banki po 190—191, v Kreditni, Z*# greb j>o 125, v Jug-^banki po 80. v Trbo«= veljski po 360, 365 m 370, v Sečerani po 300 do 315, v Tvornici vagonov po 130, v Dubrovaški po 370, v Jadranski po 550 is v Sla-voksu po 49 do 50.
Devize.
L Juh! Jana. Amsterdam S2.705, Berlhl
13.4475—13.4775 (13.4625), Bruselj 7-«*>4, Budimpešta 9.8877. Curih tOtM 4-1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9412- 7-9712 (7.9562), Lon-ion 274.10—274.90 (274.50), New>ork 56.325 do 56.525 (56.425). Pariz 222.09. Praga 167.28 do 168.08 (167.68), Trsi 2^.80—296^0 (295.80).
Zagreb. Amsterdam 22.7650—22.8250. DtK naj 794.12-797.12. Berlin 13.4475—13.4775, Bruselj 789.54. Budimpešta 987.27-991.27, London 274.10 —274 90 Miian 294.85—296.85, Newyork ček 56.M250—56.5250. Pari» 221.09 do 223.09. Praga 167.28-168.08. Curih 1094.40— 1097.40. Bukarešta 33.60, Madrid «X). Kopenhagen 15.15. Oslo 15.15. Sofija Solun 78. Stockholm 15.17. Varšava (>40.
Curih. Zagreb 9.1260. Pariz 20.26. Loo-don 25.0475, Newyork 515.80. Bruselj 72.—, Milan 27. — . Madrid 54.25, Amsterdam 207 60, Berlin 122.83. Dunaj 72.6o. Sofija 3.73. Praga 15.3050, Varšava 57.8250, bu-dimpešta 90.2250. Bukarešta 3.06.
Efekti
Ljubljana. 8 odst. Blair 92 bL 7 odst Blair 80 bi.. Tobačne srečke iz 1 1888 50 bi.. Celjska 160 Jen.. Ljubljanska kroditna 125 den., rašte>diona 945 den.. Kreditni za» vod 170—180. Strojne 80 z*klj„ Vevče 128 den.. Split cement 350—400. Ruše 2i5 do 255.
Zagreb. Dri vrednote: Vojna Skoda
424.50—425. za januar 424.25 den., za februar 418 bi., investicijsko 86 -86.50. 8% Blair 91.50—92.50. 7% Blair 79—79.75. 7% Drž. hip. banka 78.75— 79. 6% begiuške 09 b).; bančne: Praštediona 945 den.. Union 191—192. Jugo 80- 82. Narodna 8125-8250. Srpska 196-197. Zemaljska 128-129. Kro» ditna Zagreb 125—130 Ljubljanska kredit. 125 den.: industrijske Naši."ka 900- i000, Crutmann 130—137 Slaveks 49.75— 50. Drava 235—237. Sečerana 3< 0—310. Brod vagon 130—140, Union Osijek t0»t —110. Vevče 128 den., Dubrovačka 300-370. Jadranska 545 do 570. Trbovlje 365- 375.
Beograd. Vojna škoda 424 raklj., 7% Blair 79.25 zaklj., 7% Drž. hip banka 78.25 do 78.75 zaklj.. Narodna 8150- 8250. Blagovna tržišča LES
'-f LJnblfnnska borza (SI. dee.). Tendenca nespremenjena Prometa ni bilo. Povpraševanje je za trame uso Trst (za dobavo v 20 do 25 dneh, 100 kom 13 /16 9 m. 100 kora. 24 29, 5 m. 60 kom 24/29. lo m) in za 1000 komadov desk (smreka, jelka. 4 m dolžine, 48 mm deb., širina od 27 cm navzgor). SITO
4- Ljubljanska borza (31. decembra). — Tendenca za žito Čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze. — Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski vozni nL plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska. 80/81 kg po 205-207.5 srbo-branska. 79 80 kg in gornj.-baška, 79/80 kg p0 200—202.5. baranjska 79 <80 kg po 1S5 do 187.5. baška. okolica 'vmibor. 79 ks po 177.5—180; ječmen: baški. ozimni. 65/66 kg po 155—157 5: oves: baranjski (pn navadni voznini) po ;95—197.5. koruza: baška. stara po 150—152.5. baška. nova. umetno sušena po 142.5—145. pri navadni voznini po 147.5 do 152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140—142.5: moka: banaška >0< po 340- 345
-f Novosadska blagovna borra (31. dee.). Tendenca nespremenjena Promet: 17 vag. pšenice. 1 vag. ječmena. 18 vag. koruze, 13 vag. moke in 8 vag. otrobov. Pšenira: baška, 78/80 kg. okolica Novi Sad 145 - 150; baška. potiska, šlep. 79/80 kg 150 - 155; gornjebanaška 79 <80 ks 145 - 147.5: jul-nobanaška 79/80 140 - 142.5: sremska, 78 kg 132.5 - 135: slavonska. 78 ks 180 do 135 Ječmen: baški in sremski. 63'64 kg 107.5 — 112.5 Oves: baški in sremski 137J do 142.5. Rornza: baška in sremska stara 95 - 100; nova 72.5 - 77 5. za januar 77.5 do 80. Z8 mare april 90 . 92.5: sremska, ■imetno sušena 90 -82.5 Moka : baška »Og« jn »Ogg< 240- 260 >2< 210—230 »5< 185 do 195: »6» '55- 165 »7« 10750-115: »8« 92.50—95 Otrobi: baški 85—90. sremski slavonski 77 5O-82.50
+ Bndimpeštan-ka terminska boria (SL •ec.). Tendenca prijazna promet ma|hen. — Pšeniea: za mare 1460—14.61 (obračunski tečaj 14.60). za mai 14 91-14.92 (14.90): r*s za mare 9.80 9.81 (9.80): koruza: za maj 12.45—12.47 (12.50), tranzitna za maj 10l2I
»JUTRO« IL 1	■ |7 «===================«=^	Četrtek. L L 1931
^ßestitße iz £f uhì} art e s
..........................................................
sioioioioaoioioioaoi
Srečno tn veselo novo leto tefl
cenjenim naročnikom ln odjemalcem
konfekcija, modno kroJaÄtvo
JOSIP nOJINA
toduaU-lj* perila na debeio
LJUBLJANA
CDSCDSCDBOBCDBCDBCDS CDSCD»CJ
0 a
0 ■
o
B
o
o ■
o ■
o
PI
o ti
□□□f n i ii annm 1i » n n n ilpddcp
D
□ Srečno novo leto IeB
Lr I I M H ■ snrrTnnnrTinnnr i « i n n n m
□ □
□
n
Tsem cenj. odjeauüan
FRANC AV£t£
krojaški cuoj&ter
LJUBLJANA Komenskega oL S8
Srečno novo leto žeB
eenj. odjemnln—
□
Pavel Kreutzer
trgovin* a meSaokj uiagam
LJUBLJANA Trnovski prist. 16
Srečno novo leto tel!
0 5
o ■
o
CD S CD • CD ■ CD B O ■ CD ■ CD ■ CD B CD B CD ICD «CD «CD «O «CD «O ICD BO «CD SC
n
S*
Ü ■
0
Slavko Ras
r ln trgovina z zlatnino
LJUBLJANA
Dunajska c. 9
Srečno novo leto žeB
vsem cen J. odjemalce»
štefica Krie
trgovina a kurivom In vrhniško opeke LJUBLJANA Trnovski prist, 12
Srečno novo leto ieB
vsem cen J. odjema!
Srečno novo leto želi
Podporno društvo
slepih v Ljubljani
vsem podpornim Alanom ln dobrotnikom, se zahvali za prejete podpore ter prosi nadaljnega aoeustvovanja do najbednejšib slepih.
Anton PleSko, predsednik.
JUUULJJL H « U k* JULrf It JUtJl M » XJUUUUUL * »
u
IVAN PAVLIN
__	dežniku
3 LJUBLJANA Florijanska aL 11
.. . » a a » » a » h runi mifininii/
I 1 1 1 1 I 1 M M I I Ittttttti111 X m
Jože Mokorel
čevljarstvo
□□UUUULJUULHJULJUUUUL^
□	□ LJUBLJA
□	SuuuuLoa:
LJUBLJANA	Na mirju 2 y
JUUUUUUUUUUUUUIJDDODDD
I H l I « » I .UIJUJUULJU1 H H I B I I » I « I I JUD
□	□
□	Srečno novo leto ieB	□
□	□
□	vsem cenj. naročnikom ter ne priporoča	□
B	IGNAC VEHAR	g
3	splošno mizarstvo	—
□	Srečno novo leto ieB
□	vsem cenj naročnikom ter os prtporofta
§ BAHAR LEOPOLD
□	trgovina z uwiijem ln trvljanklod H potrebščinami
R LJUBLJANA Vil Jernejera a. 18 P
oouuuLi-jnr, tttti ititi m r * inm
0
* Srečno noro lete fcl
0 m
0 m
0 t*
o
Iß
o
VATOVAC ADOLF
uncini vrtna?

o
n
0 ■
o ■
o
m
0 ■
o
LJUBI JANA
LOčNIK
SPEl GALANTERIJA io MANUFAKTURA RESTAVRACIJA - Telefon 2411
1912 — 1931 — RO NA DOLINA
□ LJUBLJANA ulj, » » ■ i » » » i n 1111 rmn imin
Gradaška nL 12 □
□
niiiiininiiiiimniiiiini C
□ □ □
ULJU. nmiHMUJLiiiiii »m nj
□
□	Srečno nove leto IeB
□	vsem odjemalcem ter m prtposoOa
g	R. AHCm
□
o
» Ometa« trg. vrtnarij» v »Stari m- »
G sirarni« na Ambroževem trgu S fce če» U * leto dm zopet v polnem obratu posluje f
C	U
■	LJUBLJANA Q
CD 1 CD K CD ■ CD ■ CD B CD B CD B CD B CD B CD osoaoKOBoaoioioioic
0
o
IVAN CORENC
gostilna Prtóern
ö LJUBLJANA	Rožna nflca 29 0
0«0S060I0l0i0«0S080
dröZOXXJDÜLlJULiUULJLJLJ^^
L:
O Srečno novo leto žeB	g
▼sem odjemalcem ter se priporoča □
FRANC SLO VSA □
trgovina s kurivom	g
■H LJUBLJANA Raztagova aL 19
OTJmODL3XDGOCn3Xl
□
□	Srečno nove leto 2eB vsem odjemalcem ter m prtporofta
ANGLELA AHUN
□	modna trgovina
□	LJUBLJANA Poljanska cesta 5
□
□ □
haailiitnn nrtn^n rl'f~r Mai
LJUBLJANA
uiiiiiiunmimmmi UD
□
minfmimiiiiiiiiiniiu
...................«"i T-mnn
JI B I I » II M I M » IL1JÜUUULIJUUUUDDDQ
□
A.ULXX.
P Srečno novo leto žeH
B □
D
R. Z Z O. Z
Ljubljana
SV; PLTRA C 19
□	Srečno novo leto žeB
□	vsem cenj. odjema!
□	=
B	K. Kukman	□
□ Izdelovanje ln zaloga klobukov □
H	LJUBLJANA-SISKA □
ULHJUL.LI m nmnnnn BJOODCD ojulo r « » n mm ii » » n n » ii hjuu ilo B Alojz Kastelle
□	Srečno novo leto IeB D vsem cenj. odj«
A. Vrhove«
□	tvernlea zrcrl ln brusitale»
g LJUBLJANA Za grado® Ü. 9
□	(na. koncu StreliSke ulice)
□
^rrrmnrrTrn iT 1XTT TTIT ITTTXXJ
i—taai
B
S
Srečno novo leto ieltta
vsem cenjenim odjemaleesa
g Angela ln Ivan Mlkfl«
trgovina a meL blagom pofcartja ROŽNA DOLINA SS	Oeasta II

□	LJUBLJANA	Äolsld drevored §
[JU p " ' * ' " nrn iinmniiiinr
'>Mim'nMnmM«m I-UIT
§ JOSIP KEBER
□	mesar
□	Vodnikov trg ßmarünska e. 12 g
___ ——... - - — n mm
G mem cenj. naročnikom ter «e priporoča □
□	M
Pogačnik Matko □
P taJSgoveznlca In gal. delavnica Q r LJUBLJANA Kongresni trg 12 □
E ; rrrrmn mimmiMI muro
r 3ITXIXXX300CXKXOIX3nDnOC030000 f — G Srečno novo leto ŽeB

□
§ Svopm ceniemm gostom
g PRAV SRF.CKO ÄOVO LETO J
□
□ wem cenj. gostote ter se prlporofta □
ZAGOREC ANA □
gostlinlčarka	□
r LJUBLJANA Flor Jamska nL 88 □
£OIXXIIXXJJLJUUUL!UULIAXIX
□□□cxiJuuuuLixxjaaco
Kestavracifa
»PRI SENTICI«
R REZI ZALAZMK
^Ljnoanroamt iljuuuulljuulojlilojuuüulo
□ Srečno novo leto leO
n
O
r—i
O
wem odjemalcem ter m prtporofta
Marija Urfeanžič
kovaÄtvo
□ □ □ □ □
n
LJUBLJANA Hrenova aL «t. 19 □
CJUUIJL J I II I m HI » IÜULIX3CIXOX1D
mniiiiiminiiiii^ n	■	□
C Srečno novo leto ŽeB	□
p	vsem cenj. od jemal««	g
HINKO SEVAR □
an tik v ar lat-knjigarna	g
1 LJUBLJANA	Stiški dvorec g
J	aaaproti Šentjakobske dol«	□
DGanaDLxxjumüouuaaaQDc^^
XX jT XXXJU-^LXIXAJLX^VA-UJLXXXXXJOtTO
Srečno in veselo novo Leto
vsem cenjenim, odjtmalci m, prh atelje m ln znancem
ttU
00an sM* Adattile
n
prva kranjska vrvarna
ßfubiiana, Sv. CPetrm cesta 31
•l ■
■ s
s
Srečno novo leto IeB
vaem cenjenim naroditOtam
A. ŽIGON
Baodna krojatnks ROŽNA DOLINA Ocofca IV. ft. 1
lB«»«B««Bl»«iWBUB»lllll'Bir»nilllBnBI
umimmum»»"*"" ■■ asmi
Srečno novo leto IeB
vsem cenj. odjemalcem la se aa aadal^s
priporoča
L Kresa! ro}. Eesealčar
trgovina t metaoim ROŽNA DOLINA Cesta VX Ü. 4

i !
■ a
Srečno novo lete IeB cenjenim
S
Ivan Zorko
■plota« ključavuJCanctve
LJUBLJANA OBaoe, Cesta W%
oaoioaoaototoaoaoeo
H Srečno noro let© ieB _ ^	vsem oenj. naročafkoas
2 PETER ŽITNIK
0 spi. kleparslvo, Instalacija strelovode*
n LJUBLJANA	Ambrotev fcfj
telefon SI—46
VI ■
0 ■
o ■
o ■
o
{Po druini e« i
n Srečno novo leto ieB vsem cenjenim aan&dkoa
Q	JAKOB BABNK
Maribor, Vetrinjska ulica 20 Celje Krat t f Petra cesta 33 Kamnik, Suina 4
vodovodni Inntalafer
5
Srečno novo leto IeB
□ /sem odjemalcem ter se priporoča
i_I
Zofifu Mahnii
modni salon
fvJUBLJANA
Sv. Petra eesta 8 □
□□UULiJUUULJLJULJU^ I I IH I	g
□	□
□ Srečno novo leto ŽeB	□
H vsem cenj. naročnikom ter se priporoča	p
F. E. Remigar	□
M ailkar^tvo In [ileokarttlvo	Q
P LJUBLJANA Kolodvorska oL 18	R
0 ■
o
o	o
0 LJUBLJANA	Ikofja anca 15. TeWon 3010 Q
a	m
'dioioioioioioioioioboioioioio
H
g Srečno novo leto tenta
vsem cenjenim odjematoaas
Albin In Marija Ham
LJUBLJANA
fto teki drevored
2eletni?ko - carinsko špedicijSko m ransportno podjetje
teli ernten m naročnikom in trguvskiiu piijaiei^eui
Telefon SV 430
Linbliana. Hikio«^eva 21
Palača Wa|t-mne zavarovalu<ce
Prečno novo leto!
prjj 1 n r nmnn nr nnnn immun □ :_XXTXJLXXJULXJJULJUUL!LIUL!UU^ R Srečno novo leto IeB
tjCjoocpooooQiyrjoiaoooixgoocoxxjixioixojüLOX'OOOCMaoooooCi
A*0
V

eV>
^cgffDdl lh)@S<eO

MOTEL, RfflVffilSfBA, lteSTAVG%AC04A, VDWSÄÄ ÄLET ITO.
««««»«M ■»■»«■»< »■■■■■ —	— ■«■««■M» imuuju.»:»; < »J u mi« ■» «m uuuu<
□ □
Fr. Siasene	□
ri	□
2 Mglenlfaa pralnica to svetloinorinlca □
ter kemično snažen je oblek	□
r-	□
□ LJUBLJANA Kolodvorska nL 8 □
~ _□
Loxmjuaxrimxoiimiroja
Carinsko posredništvo 2
Joan tiß resca/S
cjioioaoiOBOBOBOioaoioioaoaoBC BOBOIOIOBO
Srečno novo leto zeli
LjQbl|an« — MikloSiCeva cesta £ I — Tel. Ü7I8 — «e priporoča
in ieiì «recito novo icte
p
o ii
0 ■
0 ■
0
□
Srečno novo leto ŽeB	^
▼sem odjemalcem ter se prtporofia g
Vinko Podobnik
trgovina s kurivom
LJUBLJANA Tržaška eesta 18 VinrrrTnnnrrK ■ i, t h h h b h i i i immm
JOST P1SCMEC
LJUBLJANA!
CARINSKI FOSktDMK
0 ■
0 ■
0 ■
o
rva slovenska zidars ko zadruga o
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Tržaško cesta št. 2
in se
0 ■
0 ■
o
prip r< čo za razna gradbena dela. 2
0
^estStße iz £}uhl}ane
E
LOJ 1 I II II 1 II I E S a II I P I M r I » I» II M I I t t M cm
Srečno novo leto želi
vsem cen j. gostom ter se priporoča
Marìja Petri*
restavracija
Bavarski dvor
LJUBLJANA	Dunajska e. SI
g Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
□ □
FRAN ŠUŠTAR
a» industri j» in trgovina — LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12
- üuuuuuuuuuu^^	ü mim rim «mipu
1 Srečno nor« tete Ml miu svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem
FRANC DOLINAM
pekarna in als&čičania Poljanska cest» 19 tat Pred Škofije 11 aBWMaaaKi»BWM u iti n—
M n 1111111 i : t i < i m i i iTrmr Srečno novo lete £eS
Ivan Potane
m dame ta
Kopitar jerv» bL 1

Srečno novo leto ieU
vsem cen j. naročnikom ter se priporoča
J. SAJOVIC
splošno mizarstvo LJUBLJANA	ßkofja nL IS
g JULIJ B a TOT lOJJCOJUUUULOJL^^
[j	KAUČI0 PAVLA	H
trgovina z mešanim blagom	□
V
LJUBLJANA, Florijanska nlica 37
Srečno novo leto želi vsem odjemalcem ter se priporoča tvrdka
Marija Jeglič
dame ki modni salon
LJUBLJANA Slomškova nL 27
Svoji» komitentom srečno nor« leto žeH tvrdka
SIEGEL & DRUG
LJUBLJANA, Dunajska cesta. ■mmimniM
□
g LJUBLJANA
niiiiiiiimiiiininmm
nnntimiii rmn » s R su I » ti
g Srečno novo feto 2e3 □ vsem cen J. naročnikom ter se priporoča
VALENTIN LOTR2Č
■pìoéno ključavničarstvo
P LJUBLJANA	Tria&a » 11
03X0 imrrrrnTTTf irrtttttti
čemim:
P Srečno nc
TnrTTTrrrrrnnn m»
□ □ □
□ a
(Dolfe, H}uhì}ana
reietrgcv'tta Uta «tt
mìevsicih tzcieìieov
□ □
□
Srečno novo leto iefl vsem odjemalcem ter m priporoča
Fr. Medica
trgovina
Tržaška cesta 4
Srečno in vesel« bot« leto teli tvrdka
JOSIP MARN
splodn« pleskarstvo 1» «Itkantvi
LJUBLJANA, Dunajska desta »
S
LJUBLJANA
□LOXSaa^ODDODUL^ P Srečno novo leto žeB
g ANTON VRŠIČ
fotograf, zavod LJUBLJANA Frančiškanska uL 10 g BoomiiiiiaiDciEaDmDoacm
nouuuuuuuLjoaao^ 1 - ... - □
□ □ □ □ □ □ □ □ □
S
JtU MFIH ILULfJUULiUDLjLJU
n
r—;
□ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
ALBINA BOGATAJ
izdelovalnica perila LJUBLJANA. Gradišče 13
HIHIIIH
Franc In Angela Lavtiiar
mesar in gostilna St. Petra testa 83 In Šolski
Srečno novo leto ŽeH
vsem cen j. odjemalcem
FRA NC POSAVEC
pekarna
LJUBLJANA
CDLOJLXJULLiUULJUL^^
3 Srečno novo leto želim vsem svoiim cenj. odjemalcem g
i	KOS FRAN, ml.	g
□ p
□ □
D zastopnik K. M- Sonda, tvornlca čokolade, kakao itd. Beograd 3 zastopnik Meriroa d. d. tvornica mila, kosmetike itd. □	Kruševac	n
isDUUUULJUULJULO^	03X1
LJUBLJANA. Židovska nI 5
Srečno novo leto žefl
□□juLjuumjmLiu^jJGauLoxxxEEg
coacojGaDaoüüQ □
□
vsem cenj. naročnikom ter se priporoča □
AL Trink	□
strojno mizarstvo	"
LJUBLJANA Linhartova nL 3
mixoraixniiiicmmEGao!
□nam u
0 Srečno novo leto želi vsem cenjenim
□	naročnikom, prijateljem in znancem
§ ZALOKAR
□	prvovrstna izdelovalnica g gojzerjev ln Športnih čevljev
□	LJUBLJANA. Gosposvetska cesta 8
□
S
uimmmiMi ■naniiRflS!
STANKO MARSNČIČ
mesarija.
Srečno novo leto telim vsem svojim cenjenim odjemalcem
In se priporočam
LJUBLJANA, Sv. Petra e. 83
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Srečno novo leto žefl vsem ccnj. naročnikom tor
ZAVEL JANKO
éortjur
LJUBLJANA
niiimrifT!iii;i ri-an n tt rTTirTrmrnrTTTrTrrrTTTTrrrT
Srečno nov« let« £eS
O
K. Dercada i»»ffitf)>

LJUBLJANA
J. POGAČNIK
trgovina s kurivom LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 5 (Tabor)
HW»—■MMHHHMHIHIIIIUMU
HJULJX.UX3UL'
jjljUlljuljjljlijjl'OJLAJLO juuuuDDn Srečno novo leto ieS
Dragotin Stracel)
carinski posrednik
U
LJUBLJANA	Dunajska e. 38 g
□OZODDOCXI^DOODnDnULAJL^
£igC3DL^JÜÜÜLJÜL03aDDDDnnODD^	jj
□
g Srečno in veselo novo leto želi
g	MATIJA PERKO
g	tvornlca za mizarstvo in avtokaroserijo
LJUBLJANA - 8ISKA
8
IVAN BERNIK
fadelov&telj žaluzij in okenskih rolet
LJUBLJANA Linhartova nBca K
Srečno in veseio novo lete
I
Ju
H
Rude In kovine d. d«
LJUBLJANA Masarykova cesta 12
a
»
■
m m m m m m
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
FRANC SLAMIč
mesarija
tvornlca mesnih izdelkov hi konzerv
LJUBLJANA
□
□□□□aTaxEoaaoci^^	uu
□
IVAN SEDLAR
trgovina s §pec., kol. mat. blagom in delikatesaml
W\r
LJUBLJANA, Linhartova ulica 4 ■■■■■mm
i
■■«■■■■■■M«!
Ljubljanska gradbena dražba
z o. z.
LJUBLJANA, Slomškova nBc» tt. IS m priporoča ln žeti
srečno novo leto!
IMMMMHmBirai
i ■
I
A. FINTAR
trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom
LJUBLJANA ■sspoevetska
MMN
»um
■ ■
Svoj!!® cenjenim gostom ieTKa •rečno nove leto
Ignacij in Helena BANKO
gostfins »PRI TOPOLAVCU«
LJUBLJANA Kette-Mnrneva cesta
1
S ■
Mllllll
■
Srečno in veselo novo leto želi vsem ceni. odjemalcem S
ALOJZIJA LEGAT, Slomškova 13
Specerija, delikatese, vinotoč
Marija Urbas casL
pristne kranjsko klobaso
LJUBLJANA, Komenskega lt
Telefon it. 2865
(■■■■■■■■M
OIOIOBOROHOIOIOIOIOIOIOIOIOIC^
Q Srečno novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem	Q
n	JAKOB HOČEVAR	n
~	brivski in damski salon	||
0 LJUBLJANA	Igriika nBca 10 0
g	ter se tndl za nadalje priporoča	Q
OBOBOBOBOBC3BOBC3aC3aOBCZ>BC>BC>aC3BCj
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
LOVRO PIÖMAN
vodovodna Instalacija, centralne kurjavo ki LJUBLJANA	Hlrska ulica 15. Telefon 291L
!
r^nmisi» rrnTT7?r» Mmyn
rHTnrr-rTrre-rr-rv-T Tr-ir TT T^r^-rTY-y?-□
Srečno hov* let» šdE vsem cenj. go*t«so. Uff m «radi
K&èH K«
gostih»
uminmimm .
i i k t rrrnrTrr"rrocxx • Xjq
H
Srečno nov« lete žel
vsesa ©saj. edjsasaloim
FRANC ZORJCO
pekarn»
LJUBLJANA	DwsaOBka » m
mimnmt ir< mu ri*--
■ I « g I TTTTTTTTTTT S Hilll
Sre軩
STANKO JAFELJ
§
J
A
LJUBLJANA Ouüssrjim
3X1X3 tili PPDOOCEO i XUJOO P I » »MTH n rTTi I 1 LLOJÜD
Srečne novo tote ioS
A. RASSIG
fenmnska ki tsdetovaajs LJUBLJANA	m&ovtksk
«L 1
JUUU E g I lULLXJJLOXri
rrTTinnrTTT-inrir Tr r^T^rTTTTTnrinr Srečno novo leto ieSt
Mar. VoIk'KöSmcrl
L Jugoslovensko Izdelovanje draB
LJUBLJANA F?a<i@šk&asfe» ^
Telefon S313
o m 11» 111 m i n m 11 ; rrrry
Srečno doto leto ž&S
vsem cenj. naročnikom ter m prtpcroC»
Geacssi & drag
plMluustv» is* «obosUkaratiS
LJUBLJANA Iffrfžka dkm 10
Srečno novo teto teS
vsem cenj. naročnikom ter se prtporo8a
Lndvik Wohiaa
modno krojuvm
LJUBLJANA	Vegova nL 8
iiifliiiiiitiiiiiiiBiHiifliviiiiMnmiii
0 Zahvaljujeva ss vsem cenjenim 0 damam in gospodom
0 ■
o
o
5
o
5
■ ■
n ki se priporočava tudi nadaljnA n
J	naklonjenosti	_
dosedanje zaupanje, želiva jtaa srečno novo leto
0 p
o
salo» — Brivski mio»
0
o ■
o
S
Al. Gjud ml.
Al. Gjud st ft
LJUBLJANA
Srečno novo leto žeB vsem cenj. odjemalcem tvrdka
IVAN KRALJ
trgovina z meäanlm blagom
0 LJUBLJANA	Stari trg 30 0
g	ter se tudi sa nadalje priporoča	g
oioioioaoioioioioioaoioaoioio
O BC3BO »CD BO SOBO BO SOBO IO IO «CD1C3 BC3 0 Telefon 2826	Telefon 282« 0
S	JOSIP STUPICA	■
U LJUBLJANA	SlnmSIrnv» nÜM M- « U
oaoioaoaoaoaoaoaoaoaoBOBOBOfio m	m
Q Vso srečo mojim cen J. obiskovale«! želim v novem letu Q
■	ter se priporočam za naklonjenost	■
S	ST. KOSTANJEC	-
0	brivski salo»	0
Gradliče it 7 g
Srečno nov» leto feS
vsem cenj. odjemetoam
FRAN RSPIč
■Mtarsk« poojetj*
LJUBLJANA
LJUBLJANA
» I II I I « « i » « » i i « i 8 8 « i t i mnr
Srečno novo leto tefl
vsem cenj. naročnikom ter se |HtpmuCa
Franc Derznastja
pečar
TJ
H
LJUBLJANA
CtBntka cL 11
Slomškova nBca it 6
0 ------ o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Q	Trgovina avtomobflov, vozov tn konjskih oprem. Ličanje avto-	Q
g	mobflov, koles ln strojev po ameriškem brizgalnem sistemu,	jg
n	ognjeno ličanje, tapetništvo avtomobilov ter izvrševanje vseh	n
U	v to stroko »padajočih del po konkurenčnih cenah.	^
0 BENCIN-OLJE AVTOGABA4A BENCIN-OLJE 0 OIOIOIOIOIOIOIQ10IOIOIOIOIOIO
0 TSvrdßa
m
0 ■
o
(podtoga*
Q	ßf ubij aita g
OBOBOBOBOBOBOBOBOaoiOBOBOEOBO
0 ■
0 B
0
mimnmmnn r,. nrìTT
O l 11 n i m i n m i i » m m TTTT
□
Srečne neve leto feS
A. Dane & MuH«
SSTOd
■Baten Je
parketov
IBIIWMJ kl

P LJUBLJANA Beethovnova nL 9 innimmiiminiiiiiiir
»JUTRO« It 1
- 19
Četrtek, L L 1951
Pestit tee tz Hfuhljane :
iiMkim
nJim fnr iiiiiimnnnpmmiimniini} ncXJLH II il LI M » I I I I» 18 IJUUUUU I IJUUULJL LJUUUUUUULO
Srečno nov« leto želi
M. ROJC
prevažanje blaga
LJUBLJANA
□ □ □ □ □ □ □
Srečno nore leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem □
GOLI JAKOB	3
■aioga vrhnlSke opere In prodaja drv ta pieuiog» LJUBLJANA. Trnovska ftt 1
Enrrrr!T» i » I H i t * ü l I I I I» I » I II in UÜUUÜLJLJJUULJUULIÜL^	UH OTlLi
LUULJ -L» n TI » I HJULIt IHI lili I I H H O
FRANC JEZERŠEK
pekarna ln trgovina a kuri
HOSTE. Zaloška 4 i n n i p m n i » n i » « » » n 11 n ii 11 cm » 11111
□ □ □
30
Srečno novo leto iell
vsem cen}, odjemalcem ter se priporoča
JOSIP STARIÖ
pekarija
LJUBLJANA Slomškov» uL 14
Ù □
□
O □
□ □ □ □ □ □
t
«MUMOaHilMlKiliMaUiM""""1
Srečno novo leto žefl
orai], odjemalcem ter se priporoča
Slaščičarna I. Erzen
LdL lìLd AN a	Kongresni trg
( nasproti »Zvezdec )
naCDDt ti □
□ □ □ □ □ □ □
n □
□ □
KAROL NARBESHUBE3
elektrotehnično ln strojno podjetje MOSTE pri Ljubljani
□ □ □ □ □ □
i u i m 11111 ii n 111 » n 11 n n ii » m i a n n p a 111 m n n u
n	n«
□	Srečno novo leto
□
□ □ □
rnxnn mu njuui amn rroO quljuuuuuuìjli^^	utrga
□ □ □ □ □ □ □ □
□ :
□ j LJUBLJANA
_____□ •
■■umnim.......i m i».....umu rmn T................
□	LJUBLJANA
□
□
O
želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem
FRANC SAJOVIC
tapetni k ln dekorater
J Srečno novo leto žefl
( finim in JKarija Qrcar
Stari trg 4
pekarija
ter se tudi sa nadalje priporoča.
Poljanska
k 3re«no ta v«*eio sovo leto telfn vsem l evo jI» odjemalce» la ae priporočam ta aadaljno naklonjeno**
Josip Banjai
„TEHNIK"
LJUBLJANA Miklošičeva cesta 20
aaaprott sodiiča
Srečno novo leto — žen — rvojhn cenjenim odjemalcem hn m prtporoča nadalje
čeSknfi & Zaje
Ljubljana, Stari trg 3

Simon Knnčič
izdelovalec »oda-rod« ter prodaja drv in premoga
žeOm vsem »vofhn cenjenim odjemalcem
evčso ki reseh? sovo tet®
Tiskarna
m»»M«m«w<
SrnäM ««v» te*«

gostilna pri ,Jerici4
Antoa tn Jerica fciČkar
LJUBLJANA Prešernova ulica St 9
Srečno nove lete faB
Stavbeno podjetje
Ivan Vižintin
LJUBLJANA Močnikova ulica
Vse« rrojhB cenjentv aaročnikoai
m izkstzauo mi Mupanje Z« aovs aar oči la, ki jih hočea!> vestno vràiti, pa se že v naprej zahvaljuje«.
nULJULiC rXflJÜUULDDnLILOJLlLlULlL^
§	ELZA LENŠČAK	°
§	trgovina z me&anim blagi«	M
o	._, ____„	5
B	□ ■ □	B
5	LJUBLJANA. Poljanska eesta 78	g
□
ni 111 n n m........grulli ........11111 i m
□ °
□	Srečno oove lete teliva vsem svojim cenj. odjemalcem g
□	LEOPOLD in MARIJA SEVER
□	me&artja
ii i juuuuuuuuuul^	uà iuniiinu imnm 11 um n 11 » m » » 11 » n t ^.................111111111 n
■ miniimpmfnnrnimii lmimrigaimiiro huuuljuuli Mil 11 ijuuljulxjuljuuuuu^ mmmn y
□	Jurčičev tre It 1
□
LJUBLJANA
Trnovska al 2 R
n i i . i I i i I I I I I I I I I I I H I m
□	Srečno novo krte tea
□
□ oenj. odjemalcem ter M prtporoCa
Mil)to Slamlč
LJUBLJANA	JegHfevm t®
□ □ □ □ □






irgovtna s òrevl In parna topilnica loja
LJUBLJANA. Pol lanska cesta £5—87
□	□
□	□ Srečno in veselo Novo leto telim vsem mojim cenjenim
□	□	«os to tn m se v nadalie prinoročam
□	□	MARKO GRGIC
□	□
□	□
□	□	LJUBLJANA. Medvedova allea it 80
□	□
GOSTILNA »PKiMOKJB«
□ □ □ □
O □
□ □ □ □ □
LILI H I » » 1 » I 1 I M I « » » I I I 1 1 I » tU
□
□	Srečno sovo leto leB
□
□ eenj. odjemalcem ter se ptiporufta
g	Franc Medlč
P	specerljaka trgovina
culjulajljlijuuljuul^^	ouliulii II M I ii iuuuuliuljljllul.IL A IUI ijuuuuuuulujli
rß □
LJUBLJANA
Tržaška cesta
ULjuuuuljli mhihui lpjlujlojuuuuuliuuui ji i iugoco
□ Srečno ln veselo nove leto želi vsem svojim cenlenim g
g	Kostom in priiateljem	□
8	JERNEJ In F ANKA CERNE	R
BOTEL ŠTRUKELJ. LJUBLJANA
uuljuuulbjjj1 M I I M M M M uuli M » I I jjuuuulfl l » » iti
□ □ □
nmiMUMmimimillllll II II IT B H « B B I » 1flJLU
□	Srečno ln veselo nove leto!
□
O	Tevarattka zaloga
L. GERKMAN
LJUBLJANA. Cankar le v« nabrežje It 1
xr
11 » 1 n m 111 m « 11 » 1 n » 11XXX
Vsem. ki so ali še bodo potovali potom Francoske linije v Ameriko, vsem Srečno novo let«
^rencA üf'n«
CTE. GLE. TRANSATLANTIQUE
Zastopnik :
IVAN KRAKER
LJUBLJANA. Kolodvorska 85 juuuuuuauuujuuuLonnrTrinrmni y
p ......un I......I I I I M I I I I » I I ITTTT
» ■ » 1 mmii 1 i 1 1 1 1 ■ I 1 I I II I I I I I » I I I ■ ■ I I I II
fin 1111111111111111111111 ca=
JUUUULI I I I M M M IMI M I I IUX
□ Srečno novo leto žefl O cen J. odjemalcem ter M priporoCa,
Andrej Dotinar
parna pekama
LJUBLJANA a regata Bohoričeve In SiuwtlMto ìimniiiiiimmiiiiiiii
Srečne ta vesele Neve lete iella
gostom
jin eenj enim
GOSTILNA „PRI LOVRENCU*
LJUBLJANA. Prisojna «Bea It I
jj n 111» n ii 1111111 m i n 111 m 11 m i » 11 n n
•Sffi %
$ 1$
rM
Srečno novo leto
teM «volim ceniemm odjemalce«
Andrej Ssvcf
LJUBLJANA-MOSTE Zaloška cesta 2S
TTskovhse ra trgovce, nrade Itd. Lepaki - Letaki - Ceniki - Vizitke Itd.
P
?M
?M ■im
Fani Patik
umetno fcofiarstvo
Radovljica	Ljubljana
MikloSiCeva cesta 30
.....I.........................................Iranca aiimin"""'^"*"1""
,, 1 «««»«..I . I I I I M I I I I I » H,
Srečno
leto tel
V. TÜRK
ljubljana
Voščim srečno trn vesele Novo leto
gostom
sat mojim eenj.
Gostilna MARIJA MAVER
LJUBLJANA, Ahaci jeva
It I
Srečno ®ovo Irto toÄ	j
■
i Franc Lovše i
tJLH.il I I I I I I I M I M I.JI..II I 1 I I I M I I I I I I I I »TTT

"O M M I n I M M I I M M M M M M M I M M M M M I ro
□
g Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ln
□	naročnikom, prijateljem in znancem
A. KOS
■metnlSka razstava slik ln velika tzbtra LJUBLJANA. Mestni tre 25
LJUBLJANA
■
[ Pogačarjev trg
mm» imiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiif
rn q 1 . . p i « ■ i 1 1 l M i » 11 l I II I I M ■ I II I I I » II ULLULJUU
9e©©©e©0©©©©e©©©eeo©©p ® ©
5rečno nouo leto
©
teti auolim ceni oóiemaicem in se priporoča še u nadalje
o o
$
(I ©
D. A T!. Hribar ▼ L j a b 1 i ani
Jos. Srni. nI.
□
g Srečno in veselo novo leto želi vsem eenj. odjemalcem
IVANA STERNISA
trgovina s čevlji
□	LJUBLJANA. Jurčičev trg Iter. S
□
aUUUUUUULJJLJL II B lUUUUUUULlJUUUUULJLI^^ H I I I I I J!
■ ■ ■
OMjenist odjema!
Prešernovo ulico ln Rimsko cesto
u i| 1 1111111111 mnrii m miinilllllllll ÜHJOE
□ Srečno novo leto želi vsem cenienim naročnikom
g	DINKO COTIČ
g	nasied. I. Košar-ja
tovarna bonbonov in peciva O □ sploSno kleparstvo, vodovod, inštalacije ln kritje lesenih In
* n	cementnih streh

LJUBLJANA. Hrenova allea 7
ter se tudi za nadalje priporoča.
Iste
Andre] Marčan
KONC. MESTNI STAVBENIK
Srečno novo leto
vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa
želi
PIVOVARNA ,UNION'
D. D. LJUBLJANA
sa is
ANGELO BHTTELINO
LJ UBLJANA
Mmet-niißi zaood sa /i'<ojro/f;o
v
€emaiar & drug
Ut uh fiat* a,	€
YVs« lo In «rečno novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
tomi murnu mm oumnim
HR0V0T&KOMP. Liubliana
^BestStße iz £}uhlfatte:
?
Srečno nov« leto žeÄ
wm svojim cenj. odjemalec**
Jernej Jeleni*
tiiaraa vinskega hi iplrltovega LJUBLJANA	Sta» pot 1
Srečno noro leto želi vsem svojim
Srečno novo leto želi vmiui svojim
Stanko Kezele
splet. kleparstvo tn vodovod. Instalater LJUBLJANA Bohoričeva nL S
Srečno novo leto želi
vsem cenj. odjemalcem ter s» priporoča
Joško Kosijan
LJUBLJANA
iobkl drevored
Srečno novo leto žeB vsem svojim cenj.
LOBANT ADOLF
kolonijaie In Špirit na debel« LJUBLJANA	Vodnjakom nL
Srečno novo leto želi
imdi svojim cenj. opasale
Anton Gabrijel
pekarna
LJUBLJANA	Tržaška e. 13
foto-atelje
LJUBLJANA
tm
S i
Avgust Pavle
tapetnlk ln dekorater
iimmmmjmmnmmn nenn ito:
PETER STEPIČ
restavracija in veletrgovina z vtnem LJUBLJANA, Tržna nllea •eR vsem svojim cenjenim odjem&l •rečno in veselo novo leto!
3Dg
pennini ijuuuulljuuliuuu b i ». h h imn n i n luuuuoog § Srečno novo leto svojim odjemalcem in prijateljem želi ^
g	EMIL MORE	□
—	sodavičar	§
sastopstvo in Izdelovanje Jognra	§
__ □
LJUBLJANA, šmartinska cesta 11	□
□
m n a n i i ■ n i i M M 1 " "" a « » B a g i » « » i « B « i » ■ M » I TTfl DU.I OH IUJl.ftJ.ft IJLPDDDDDDOGLLJlJLLJULIt I II B II 8 I ».JUDDO
Srečno novo leto žeB vsem naročnikom ter M jTlporcta
Rudolf Motzet*
splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Sv. Pet» nasip 45
FRANC JAKOPIČ
aaehanična delavnica in guiv&nizadj»
LJUBLJANA VIL, Aleševčeva ceda 1* • !il h k rmrx nmrrm iujuli nmn nnmnnr
Radlotehnlka — TONE POLJŠAK
strokovno podjetje za splošno radiotehniko
LJUBLJANA. Aleksandrova eesta i m i m m 11111 n1 juh un mi i » n j 111» i » i » » nana
Srečno novo leto žefl
vsem cenj. odjemalcem ter se pr+poroč*
Jos. Bahovee
LJUBLJANA	MOSTR
trcB Naitoensbaberja
□ □
□ Obilo sreče v novem letn želi vsem cenj. odmejalcem □
in znancem
ANDREJ BELIC
trgovina ln gostiln» LJUBLJANA, Kavškova eesta 18
BlOJLLIJUUULJUL^^	i F » i i i m i « » i» i HM II O flunimiimiiinmmiliiiiMilllil rrTpfl
NACE ZAVRSNIK
(»PRI NACETC«) R peter tja. nHurafaktnra, galanterija In modni predmeti
GLINGE pri Ljnbljaai
■	Srečno novo leto želi	jg
■	vsem svojim cenjenim odjemalcem,	81 p	prijateljem in znancem trgovec in go*	J
■	stilničar pod »Trančo«	g
JOSIP ©LUP I
LJUBLJANA
■	Star! trg z (na vegaiw)
Obenem priporoča svojo bogato zalogo	m
raznovrstnih moških m deških oblek	<
lastnega izdelka, perila m pletenin ka»	jg
kor tudi manufakturoega biaga, angle«	^
Sikib, čeških in domaöb tovarn.	<jjj
■■—■■■—uamiMMamimiPBaMg—aBBi pioioioioioioaoioao
o	0
0" Vsem cenjenim gostom te «xPemal- *
x « .	n
■	ceni žeB srečno in veselo sovo leto .
0	5
o Leopold Zupančič "
Ivan Wostne*
In upeljav» vodovoda MOSTE pri Ljob& Saloäka ft. 31
Srečno novo leto žeB
vsem c«nj. odjemalcem ter se prtporoča
Ivan Lnznar
ključavničarski mojster LJUBLJANA Poljanska e. 69
Srečno novo leto žeB vsem svojim eenj.
Martin Rozman
mesar
LJUBLJANA Šolski drevored
Srečno novo leto žefl
svojim BanArikM
ZoSlia Fordi
modni atelje
LJUBLJANA
Srečno novo leto žeB
L POGAČNIK
Srečno novo leto želita vsem esaj. gostota ter ss
Frane ln Ana Rozman
gostilna pri WerneJos LJUBLJANA	Sv. Petra s. 85
ULJUL
B »r«
B
jccrag
UUUUUUUULIJLIJUUL^
Srečno ln veselo novo leto želi
FRANC BERNIK
g	tvorni ca klobukov
G	LJUBLJANA - SISKA, Slovenska eesta
QjULMJUUULXJUUUUUU-IUUULUJLt .JULXJLJ » » H.l KJ. JLIUUUULJÖ
□	Veletrgovina tganja
EMERIK ZELINKA
LJUBLJANA Vn želi vsem cenjenim odjemalcem, znancem ln prijateljem
srečno novo leto 1931.	B
nLUJUU IJ m I B H ILOJUUUUULiLOJUULO HllUUIIlIlfl JDDDDDDDDDDDDCCTICTJDDDCnXI I I I I II I 8 UULHJLÌ
nn 1111 m m n n m 11 m 11 n m 1111 n i m i n S Srečno novo leto želi vsem eenj. odjemalcem	□
ANTON LEGAT, LJUBLJANA
B trgovina s špecerijskim, kolonljainlm, delikatesnim blagom "	la zajtrkovalnlca
0 si
0 ■
o ■
o
posestnik Is gostilničar
LJUBLJANA Jegličeva eesta it. 13
□ Miklošičeva sesta it 28 — «raven delavske sbornie« R Oioioioioiofioton
□
0 ■
o
o ■
o ■
o
ni 1111 m 11111 n II i n n 1111 » 111 n 1111111 H 11
■ M M ii m 1111 n n 11 n t m......miglimi».
IVAN KAPELJ
!■ kotlu
LJUBLJANA VH
Ivan Müller
mesar
(■delovanje raznih mesnih IzdeOnv LJUBLJANA VIL Janševa mL 15»
OJUUUUUUUUUUUUUUL^^	MIH OTH
m m i i i » m i i i i i i m m i i i i i i i i i i i i i i n m
namiti r imimnnmiimniiiiinmn
□
IT
M. MAHKOTA
pletilna industrija
LJUBLJANA VII, Celovška eesta 43.
LOJJJULHJUUUUU^^	ftJUUUUULLJLILI 1.0X8
Mednarodni trgovsko-kreditni Informačnl zavod
„VERITAS"
VIKTOR BLA2I0 LJUBLJANA, Tavčarjeva nL 2fl ioli vsem naročnikom veselo nove leto! r.iiiiiimnmniiiii hjli IB BIB ■ » » minm
Srečno novo leto žeffža
i
cenj. odjemalcem ta
prijateljem ki znancem ter priporoča** razne klobase, ssi&me is drugo tubo blago
Ivan ln Marija MARINŠEK
mesarija in restavracija
LJubljana, Pregna ut 6
KoaJI as kiaajs ss kapajsja.
■m
nj I M M mili II » t II B » B II B II B fl.lUUlJULILOJLILlJULJjncg
FRANC VERTACNIK
polaganje parketnih deščic In čiSčenJe starih paritetnih tal
LJUBLJANA, Dnnaiska eesta 9
afiimiiiimniiiiiiimilHIIIIIP
Srečno in veselo novo leto 1931
liv, ■'«■ji1'
želi svojim odjemalcem in pri) atei jem
'•■C:
il lifi'ìj
ili
Medic-Zankl
tovarna olfa in firneža, lakov in barv d.nžba io.e, lastnik FRAN JO J1EDIÓ
Cnblfana-jÄeJvcJe, jMaribcr, Jfovi Sad
Srečno h veselo novo teto žeflfta vsem svojim cenjenim odjemalcem
ANTON in ANA PODBOEŠEK
nesarija
inger šivalni stroji d.d.
Podružnica za Slovenijo:
LJUBLJANA
■	Dtsnafska cesta št. 41 ln
2 Elnspielerjeva ulica 17 1
■	___ __ a
ULJU I I I ti g II B I I IETTTTTT «TQ..1LULÌU
Sptdno !»
teH it(E
Šelenbnrgova ulica 1
Ljubljana
svojim cenjenim od jemalcem, ter se priporoča
A« Braškoviž
Q trgovina * meianim blagom in brlvnlca □
m	u
§	L. Mikus	g
H -------—------------- H
H	Ltubljana, Mestni trg številka 15	H
Ustanovljeno /839
i ^Dežniki tZltU
p__H
,•»'•■§-. : '-f ■•• : ;>' i\ ' " yi' .
Ü
s
IM m
im
leto
0
Srečno in ueselo nouo
želi usem cenjenim naroCnlkom
Prvi jugoslovanski
pokramanjski zavod
( Verkram ungsanstal t)
Lin bi |ana, Krakovski nasip iter. 26
poniklan.e I. In II., galuonlziranje, brušenje kouin in jekla, pobokrenje, pomeàenje.
Se priporoča ABERŠEK
M
tm iM
m
m
m m
m
Wi.
t-SH?
m
m
i&ŠSS
Moste pri Lftzblfanl Valentin Vodnikova 14
OJJ H II I I I I I I 1 I «JL8 Ml» ; Il I > ULJ cioioioiOBoaocosoao
O	o
• S tečno nov« leto hS	5
O	o
S Frane in Marija o S NOVLJAN 5
leserija

O
A
O
I m
mK^it
M- OL-\
mv \m
K
Pi
Srečno !n veselo novo leto 1S31
želi cenj. odjemalcem in se priporoča sa nadaljno naklonjenost tvrdka
Karl Prelos
trgovina volne, bombaža in galanterije.
Is debel« S
ii bv,-
w.
S
str-p
gì JÉÌ
In-
«'I
■
Efes um
-JS'fi.
Gosposka ulica 3
Na drobnoI
Stari trg 12, Židovska nI. 4
9 «
9
Smetto «tf uspeha poìtto teto
«
Vf.	• •
se/« cenjenim eiljemaieem
prijateljem
tv+dßa
> »
»
«O
Clnton Hxtepet
------«n riTtmYTYiryYrirtmniYìnfioajjar
LJUBLJANA Šolski drevored
O
icr
Srečno
leto M
Franc in Mari]a
ocvmK
LJUBLJANA Šolski drevored
a ■
aine:
aSgMKSKBBBBBBBBBBBBafl»
'i » i i i i i m m i f i n u a i i n » ni
Srečno novo leto žeH
ANTCN SF1LÌG&J
trgovin» ■ papirjem tn pisarniškimi potrebščinami
UJUUUtJXi.jLi.il t mnnr» um m R H h B II f > M """ »'iintc
□
JOSIP STANOVNIK
trgovec z meäunim blagom
□ □ □
Srečno novo leto žeii HOSTE —
8 E LO
LJUBLJANA	Sv. Peti» e. 2 jj
!Wx< n rm n i a ^ i i m m i i n n rq 1 a II a » B q I a fl it a i i t t t t t, a t i u t n p n q h i i< ti a a n 8 H )H.
B8SIHBBCSI
Teodor Kem, prej Henrik Kora
krovski in kleparski mojster, upeljavec vodovodov LJUBLJANA
Poljanska cesta «k. t
K
P-*
? u n 11 i i n n 11 n s-nnr» nini!
Srečno novo leto Seli	§
vaerai cen}, odjemalcem ter se priporoča □
Celestina Glavnik R
trgovina jažnt^» sadja ta zelenjave g
□
LJUBLJANA Pogačarjev trg 1 S
BRAČA LA3URA
trgovtn» dalmatinskega vina na malo in veliko
LJUBLJANA, Vodmat St. 61 želita svojim gostom veselo novo let«
□
n □
□ □
n □
□ □ □ □
fL
m
s
«
£
B
«
fe
*
nem i n s m meo n n i iiicannnrixigj
r~i	—
□ Srečno novo leto želi
R	„GROM"
g carinsko posredniški in spedici JskS biro §	LJUBLJANA
LOJLJLXJJLJLLJLJJUmn! Ul 6 t LH II H,l f?
umeriju
(Parfi
Strinoli
Jßptcblpana, (Po«f bronco sfier.
PP
ca Bnnstrnniüunnnnn:
□
□	Srečno novo leto žeH
ri
□	ceni. odjemalcem ter se priporoča
□	tvrdka
□
R Gabriel Breznik
□ trgovina u specerijo in delikates*
a LJUBLJANA Flori janska al 1
Knrr-irr^Tr^^rTTnr^T-t-ii-ir » i
tun imuni iJLduun 11 a s s i <□ ^□□nmocxioDcncnaDLJUuaoaoc^
3axax3 a i i » axa ninnine
Srečno nov® leto želi vsem cen j. naročnikom ter se priporoča
P. Mihelak
tedeftnje po meri moško, damsko, po-	„
»tcijuo tn otroško parilo po najnižji	Q
J osni — Entlaxjje in predtLskanje roó-	□ šib dei se takoj izvrši
LJUBLJANA	Eimska e. 5
^□□□GDnaGLTTTa n iJJLO~TTirii » e h m k
TULI I » i i rTTTTTTTTTTOTTTI MIHO D
IVAN KLEŠNIK
trgovina z mešanim blagom
□
n □
□
□
□
□
ZELENA JAMA 141
1IHIBUIUC
Srečno in veselo novo lete
želi vsem cenjenim odjemalcem trgovina » čevlji
ANTON ŠINKOVEC
□□cxi^auojuju-ODajT n s s j s mg™
Srečno novo leto žeH cenj. odjemalcem ter
priporoča
J. RUmU
modni saion sa gaepoäm
LJUBLJANA □
LJUBLJANA
Srečno novo leto ŽeH ©enJ. odjemalcem ter se priporoča
IVAH LUPŠE

□ □ □ □

J*.**"
STC

8
maanfakturna in galanterijska	□ aLiUULOJULJUULJLU^
trgovina	□
„ , . „	□ DnnaonnDDDDQDDCxnDaaQeDcoaminacxjDaDaaDDnancG
LJTjBLJANA Karlovska e. SO	□ □	□
'X'IXTTTTT rTTTrrXXTT'nr'OIO mXlB S	Modni saion	g
□	M. SEDEJ-STRNAD	□
□	LJUBLJANA. Prešernova ulica S	g
H želi vsem svojim cenj. odjemalkam srečno in reselo R
□	novo leto □ ^ _ ____ _ Q
LjUULOJULOJJUDLOJUUUDOaDDnDDUUUUCUULLJUUUlJUUUD
LJUBLJANA. Pod Trančo 1 IBIBIIHB IBSBBBBBB
Uspešno novo leto vsem trgovskim prijateljem
FRANC PALME
agentu» tn komisija LJUBLJANA — CELJE — MARIBOR
IflBBBBBlCBBHBS IBBBBBBBB
Turjaški trg 1 £
□
ß
rjcxoaccoi)LJLj in^ntiim HJUJU
VtV
B ■
B
m
B
Šiška
Ljubljana
11 a » » vttti misimmimr
Srečno novo leto žeH
vsem cen J. naročnikom ter se priporoča
I. VRHUNC
trgovina s kurivom
LJUBI J AN A
b naoaDoaDaooanaDo^
Bohoričeva al 25 B S c .	- -,	□
Srečno novo leto želi vsem cenienim naročnikom	jg
HAVLIČEK FRAN	□
^ Srečno novo leto žeH i cenj. odjemalcem ter se priporoča
Rodbina Košenina
mesar
konces. električno podjetje
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 5
Hotel Soča. dvorišče, telef. št. 3421
E
s
s
B
B
m
m
s i
LJUBLJANA	□
Gahmovo Babretj» 41 Kolodvorska • D □
ramoiiminnimnEO S 8 0 "ovo leto V8em
□
□
Srečno novo lete fofl
A. VER3ÄJS
RBUNČIČ & REBERNIK
pleskarstvo in llčarstvo LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 23
elektrotvrdk»
LJUBLJANA Gosposvetska e. IG
pxoDDDonaQoanoncoaanDDDanDDGnanaDDaaDGcannig
□	Srečno novo leto želi	n taxxxxxxxxo axa t b i i t pxnfl □ □
□	carinsko posredništvo	□
JOSIP SIKOŠEK	g
□
LJUBLJANA, Slomškova ulica 1	g
□	H
Svojim cenjenim gostom želi srečno in veselo novo leto
JOSIP CARL
NARODNA KAVARNA HBBVBI laflWBBBBBBBBI
Srečno in veselo novo leto že M
IVAN RODE
mesu
Zaloška cesta IS	Valentin Vodnikom 2
'»»•»»«««••«»■■»■•»»»•»»»»««»■••»■■■■•««»«••»S»«»»«»"«.«»«!1»»«»«»
i®*BBWm8BBeBe81BeBBBBBBBBB»B*B««WBBB«aB«a5
IGNAC PETERLIN
pekarn»
želi cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto. Valentin Vodnikova. oL 4	Zelen» Jama
BBBBBBBBBBmBBMMBBBBS
mifl8i6aMe!*BI«BS^KBB®iB!SSBBBSBBB»BBB
i	4
i Srečno novo lete želita	%
vsem svojim eenj. gostom	i
Braca LA5AN
LJUBLJANA
Srečno novo leto žel!
vsem svojim cenj. odjemaJeeat
T. EGER
modna trgovin» LJUBLJANA	Sv. Petra e. S
Srečno novo leto žefl
vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča
Vladimir Gržina
trgovina % lesom, kurivom ln dsžebdml pridelki
LJUBLJANA VII Bjsexova oL S9
MJLLU 8 n B II l 4JULSJÜI g H U fTHI
Srečno novo lete žeH
L. M. Ecker sinova
iraB! B
m
IBBBBBBBSSSBl
B Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemlacem
B
R
H
kčopara» in podjetje za izpeljavo . _ dovodnih del ter oddetek zu centralne H «-»«,-.
^jave	M oco ozotxoDaDDDnncoaüaaDaDDDanDnnnDnnDnnöaDr
Matevž In Julija Kmšlč
gostilničar, mesar in prekajevalee
H LJU
mrinr
n □
Slomškova uL 4 □ ° £xttš inni rnrrroGaGcoaD o
ZELENA JAMA
LJUBLJANA
geo:
* Kn
Srečno novo leto žeH
IVAN G JUD
brivski saioa
□ □
□ □
LJUBLJANA, SISKA
ä.JLH..M jUUDCTJIJULiUiJUUt. O JI.lULOJULIULOJDDlIX3Dnni"OJD
LJUBLJANA
Stari trg 30
ooo. uuujmüUEiEDajiinxaDGODoaxmDDnaacoDa
H	G
R	□
mnniiiMiinHi jmunria
□ □

jujluuulijnmnum maaxic
Srečno novo leto žeH eenj. odjemalcem ter »e priporoča
MIHA ANŽIČ
mesarija
LJUBLJANA Šolski drevored
n □
□ D
ANTON MENCINGER
špecerijska trgovin» LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 42
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
BBBBBBBBBBBBaBI BBBBflHBBBBBBBBei
KAROL JUŽNIČ, mesar
Fiorljanska ulica 40
želi vsem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto! !	Se priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
'SOTHHMBBCBBaUBeaBnBBflmBBBBBBSSflnai
s
i
Srečno novo leto ŽeH
▼sem svojim cenj. odjemalcem
Saša Kovač
trgovin» % mešanim blagom LJUBLJANA VJ3 Celovška e. 85
Srečno novo leto žeH
vsem svojim cenj. odjemalcem
JANKO ZEVNIK
mesar
SISKA	LJUBLJANA
8i i m it g ii an g i n ujuuuulajuuljlO
p ■
B p	_u
□	DlJULJULLJUUUUULJU^^
R Ql
8 R
□	g
r 5	J. ROZMAN
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Srečno novo leto žefl eenj. odjemalcem ter se priporoča
rvAN JANČAR
trgovina barv LJUBLJANA
□
□	V. «VÄ-OT««	□
P izdelava ln eksport pristnih kranjskih klobas	R
□	"	□
[ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Štev. 85	P
□___n
culi ii » n :ojLPJUuaDoaaaa:jxiu^^
»^BJ!JBB«BB«BBMBBBBBBBBaBBBf»gB«BEg!BBBiWMWBB«P«
I	LOZI6 & PADOVAN	i
v	B
K	veletrgovina vina	g
Ljubljana, Dunajska cesta št 9 H	gostilna »Operna klet«
§ želita vsem svojim gostom in cenjenim odjemalcem g	srečno in veselo novo leto!	i
KaBBBBBBWBBBII«BraB»BBBBaBBBaBBBa»aaB«lMMia«BBMUMf
Srečno novo lete ŽeH
Albert Rofina
engiish tailor LJUBLJANA	Celovška e. 34
Srečno novo leto ŽeH
vsem svojim cenj. odjemalcem
Peter Podboršek
trgovin» x vinom na debelo
LJUBLJANA Vn
Miklošičeva fc 4 □ R
,_______□ R
nnnimm oxpjLiLiLiLOJiJLiüä	g ju ma man axa: n n iluuljlljlo d
P Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
HOTEL „SOČA" LJUBLJANA
8reČno novo leto ŽeH vsem cenj. gostom ter se priporoča
Martin Bujas
lastnik vinotoč»
g ^ Telefon štev. 521
d □
□ innonnuLiLiLiLJULiL^^	M .............
« u^rsrifririinnfrimiiiirir-ifr
LJ
□
□ □
n □
a □
□
Gostilna pri Fajmoštrn M. AN2IČ
želi vsem svojim gostom srečno novo leto!
H. POTOČNIK
n
IBBBBBBBB IBBBBBBBBBBBBi
Srečno in veselo novo leto želi
Srečno novo leto žeH
vsem svojim ceni. odjemalcem
Ivan Simončič •
trgovina z mešanim blagom SISKA	LJUBLJANA '
y
LJUBLJANA Prešernova al 5 Ö Q
xaxaiixaiaxiDGDDDonnnooon^ El
□
a
Mr. A. USTAR, lekarnar
n n 11 n g n axaxaxaxaxo
Srečno novo leto žeH
K. Jare „Pri turistu"
dellkatesn» trgovina — Kranjske klobase n» drobno in debelo
□
LJUBLJANA
Dunajska e. 7
BoDDDDDDaaOTDora^	IkijElEIElEEHElQSaBSHEHHBEEElì
üa
[E
□
Kr. dvorni dobavitelj
I Anton Verbič
□ □ □
delikatesa in špecerija
□ Ljubljana, Stritarjeva ul.
(Filip > v dTor*o)
□ □
m □
□
R
pri Sv. Petru. Ljubljana
Srečno novo leto žeH
vsem cenj. odjemalcem
JOSIP SASEK
pekama
LJUBLJANA VH Celovška e. 62
IVAN BOGATAJ
koncesionirano električno podjetje
LJUBLJANA
Poleg nunske cerkve — Kongresni trg 16
Srečno novo leto žeH vsem cenj. gostom ter m pclpoioča
VIKTOR SEDEJ
gostilna ln vinotoč LJUBLJANA Kolodvorska ul. 28 i
Srečno novo leto želijo svojim cenjenim
odjemalcem sledeče Ijubljansfee tvrsXQe :
RUDOLF MORE sodavlčar
LJUBLJANA
Vnelo tal srečno nov* leto teil vsem svojim cenjenim odjemalcem
■ARIJA SCILLA MU ERGER
LJubljana, Zelena Jama 179
Trgovina i premogom m prevoz mStvo ter ae v nadalje priporoča.
IVAH JAX IN SIN LJUBLJANA
Oua|ioanitiiln
•tov. t
FRANČIŠKA 0CY1RK
SoMd ÉnroTHl stojnica
ia tARCFI
sortns b|uvlM
unflum
mtim, Mm%. 3
fedelovalntea prtstaHi kranjskih klobas
FRAN FISTER
LJUBLJANA
10
IG. KESSLER
m&nufakturna trgovina LJUBLJANA PopAarjer «nT ®
STANKO KEZELE splošno kleparstvo ln napeljava vodovoda
LJUBLJANA Bohotlftera M. 3
H1TT1 MARIJA prodaja premoga ln drv na drobno^ in debelo
LJUBLJANA
Ahadjeva a. 16
2N1DAR ANDREJ modni atelje
LJUBLJANA Reber It 11	Telef. št. 3251
Umetno la trgovska vrtnarstvo MATIJA KESB
LJUBLJANA Linhartova ulica S
Pekarna IVAN PISKAR LJUBLJANA
Dunajska
štev. 5
JU2E in MICI NERED mesar
LJUBLJANA Šolski drevored pri Zmajskem mostu
FOTO-ATELJE
D. ROVŠEK in trgovina s /oto-potrebščinami
LJUBLJANA Kolodvorska aL 35
MATIJA ANDLOVIC mizarstvo, zaloga pohištva
LJUBLJANA Komenskega txL 34
ANTON VELKAVRH
SPODNJA SISKA Pri raci	Celovška e. 65
IVAN PERDAN nasledniki
LJUBLJANA
PETER in IVANKA SITAR
LJUBLJANA
Šolski drevored
JOSIP IN RAJKO TÜRK špedicija
LJUBLJANA
Masarykova cesta •
ANTON KAJFE4
LJUBLJANA Miklošičeva c. 14
ELIOIJ EBER krznar in lzdelovatelj Sepie
LJUBLJANA Kongresni trg 7
L MARCHI OTTI trgovina m usnjem
LJUBLJANA Bv-
30
ALOJZU PAULDf Jamska konfekcija tat	salon
LJUBLJANA
Kongresni trg
F. 08TRELIÖ luf&ktuma trgovina
LJUBLJANA	Tegsva 12
poleg spomenika Napoleona
JAKOB JESIH
Šolski drevored, tn
MARIJA JESIH
gostilna. Rudnik
FRAN KOLSEK trgovina a špecerijskim, koloniJal-oim, materljalnlm blagom in de-telnlmi pridelki
LJUBLJANA
Dunajska e. «7
OSVALD PENGOV
rgovina a Špecerijskim blagom in gostilna
LJUBLJANA Kartovška orata it. 1»
ALOJZ LAMPI C kranarstvo ln Izdelovanje čepic
LJUBLJANA Vidovdanska 3
itOKO LASAN MOSTE na SELU
Srečno novo leto!
MARIJAN SILOVIC
gostilničar
VODMAT
Zaloška cesta 37
JOSKO STURM trgovina s špecerijo In delikates ami
LJUBLJANA VH, Celovška e. 34
ANTON KOSCAK krojaški mojster za dame ln gospode
LJUBLJANA	Navi trg 2
MIRKO in MARIJA SLAMI C mesarija
LJUBLJANA Ahacljeva a. 10
FRAN 8KAPAR mizarstvo s parno sOs
LJUBLJANA Rimska cesta 16
IVAN ZUPANČIČ
iadelovatelj naštel LJUBLJANA Kersnikova nL S
ENGELBERT FRANCHETTI
frizer za dama in gospode
LJUBLJANA Dunajska cesta 20 nasproti kavama >JBvropa«
G. BESEDNIK in DRUG
trgovina, industrija pro tea, kirurgi čilih Inštrumentov, ortop. aparatov, bandaž ln obvezilne roba
LJUBLJANA Piešomota al I
SREČKO POTNIK in DRUG
LJUBLJANA
DRAGO FRANC
spec. trgovina z barvami ln laki
LJUBLJANA
Stari trg 24
Stavbeno podjetja
RUDOLF SAKSIDA
LJUBLJANA Poljanska cesta 91
M. Dolžan - Izlak ar
KAVARNA »MERKUR« LJUBLJANA Vn
FRANC BABIC kovaški mojster
LJUBLJANA tvabičeva taL 12
MAKSO I2ANC kartonaža tn knjigoveznica
LJUBLJANA
Mlrje 4
ANTON im MARIJA GREGOR ( mesarija Stojnica, «oljski drevored
LJUBLJANA Poljanska
31
FRANČIŠKA in IVAN JAVORNIK mesar tn prekajevaleo
LJUBLJANA
Domobranska cesta 7 in stojnica
Sotekl die»med
8TEGU trn. DRUGI
komandltna dražba ma strojna te električno Industrije
ANA in IVAN CUZAK gostilna
LJUBLJANA, Poljanska cesta 42
JOSIP KASTELIC krojač
LJUBLJANA Vodaikcv trg K. 4
ALOJZIJ BRECELN1K mešaj in prekajevaleo
LJUBLJANA VH, OlovSka o. 8S
LEKARNA TRNK0CZY-DEDIC1
LJUBLJANA
M. FETTTCn-FRANKTfEIM
Setonborgwva iL
LJUBLJANA
ITAK LAPAJMB
LJUBLJANA • MOSIZa
STAVBENO IN USTETTfO iffl^USTTO
A ROJINA * Ka
LJUBLJANA
fflomflkoTB
Kolf^I foi
J06. REICH
LJUBLJANA
Tovarna aa barvanja, kemično čiščenja la pUalranje
In svettotikalotaa
IRAN KAUCIC
gostilna in kavarna
LJUBLJANA
LEKARNA Dr. G. PICCOLI LJUBLJANA
R- WARBINI2
ÈoàefemOnìca ki*rtrjm
LJUBLJANA fcfHBBm aL Bfi
ANTO N MERK UN trgovina s u£ux?xa
LJUBLJANA Kolodvorska aL 41
FRANC im MARIJA NERBD gostilna in mesarija »Prt
BOSNA DOLINA
BOLAFFTO * SINOVA
veietrgvrtea a vtacsa te kgaajam
LJUBLJANA - SISKA
>»nmiilMlllllllllll||f EDO 11 milllllHlllliiiiiiiiF
Srečno novo leto fen
vsem cen j. naročnikom ter se priporoča
TOMŠIČ TONE
krojač
LJUBLJANA Slomškova nL 6
Srečno novo leto želita vsem svojim odjemalcem in gostom ter se priporočata
Ivan in Clza Bahne
trgovina in gostilna SELO-MOSTE pri LJubljani
or»g « u g a n 11ijluuljuuliliiji »uro
R
Srečno novo leto želi
I. WANEK
LJUBLJANA	Sv. Petra e. 9
[K I g g g g g g g g I g g I g g g 11 g g g g g g I I ILI fumimi m-m i » i m ^ i , , , , ,
Srečno novo leto ioli vsem odjemalcem ter ae priporoča
^ Srečno novo leto želi
Ana Dagarin
mniniiiiiiiiHiiniiii gjua UUULgJUUULITTfTTTrDDDDnrTTT^	i inrrTTTTnnnrTTTTnnr^^

i I » g g I g g g I. gJUUUUL g g g g g I I 1JJQ
Ü
» m I M IJLAJLgJLAJLJJ g g g g g g g POQ
□ Srečno novo leto teil
vsem odjemalcem ter se priporoča
Franc Kompare
mlekarna
LJUBLJANA Vidovdanska e. 20
j Srečno novo leto teli
L. Vilhar
■rar la targarne * zlatnino tat srebrnino LJUBLJANA St. Petra e. S8
rn g g g g g g g g g g g g g 11 m I iuxdoo 11 g 11 g i g g 111 g g g i g g g g g uxrpn8
g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g px
Srečno novo leto iefl ™m cenj. gostom -ar as priporoča
Gostilna pri Tratnika
LJUBLJANA
8 H g g g g g HI g g g g g g H II H g g g g JLUUOCD
*g 111 g g g g numi g g g g g g Djca
Srečno novo leto iell
vsem cenj. naročnikom ter se priporoča
IVAN KOSAK
slikar In pleskar LJUBLJANA Cesta v Rožno doL 9
xm g g gJLULiuLiuLiLg g nna-juLH-mü
Ul » I I II I UUJUULILLJJUUULJi g g IUULUUL1I Srečno novo leto žeN	□
vsem cenj. naročnikom ter se priporoča ~
ANTON VRBINC
krojaštvo sa uniforme In civil
LJUBLJANA Vidovdanska e. 20 Uli 1111 m 1111 r m n 11 . iM n £j
□nr g g g g g g g.gj g g i g g g g g g g t ULULO
Srečno novo leto želi	H
vsem cenj. naročnikom ter se priporoča R
MATEJ OBEHEK g
čevljarstvo	□
g LJUBLJANA Kolodvorska nL 28 g Qxmaxraxnmaoa^^
LJUBLJANA	Novi Todmat n
jolh g g g g g g g i g g g g g i g g g g g g g i r m
' JI-JLF JL HJULJUULI I I g g g g I g g g g g 1 » I» M1
u
R Srečno novo leto želi
vsem c. gostom ter se priporoča, ker je □ prevzela znano gostilno pri Zakotniku H
Amalija Besman t
gostllnlčarka	h
LJUBLJANA	Moste 100 R
n g g g g g g g g g g g i m 111 li % grrr» i'fjó
ju jLUüLUütJU mmiiim gjjoc^g
Srečno novo leto želita	p
□
□ □ □
□ □
n
Vodmat □
Tf g g g g g gjn ».g.nari u g m g g g mm
□ vsem cenj. naročnikom ter se priporoča
PUČNIK
krojaAkl mojster LJUBLJANA Tavčarjeva nL S ^
F i I1TTI TTTt Y rTT-mnn TM . m . . , , £
ULAJLLJLLJLJ llUllllllinii nrn
8
□ Srečno novo leto želi
vsem cenj. gostom ter se priporoča
cenj. gostom ter priporočata
Lojze in Pavla Mahnič
gostilna Košak LJUBLJANA
Franc Bučar
hotel tn restavracija Lloyd
LJUBLJANA Sv. Petra a. 7 ■ "■■"""■"............
nm 1 n 111111111
O p
□ □
s
□
□ □ □
Rr
Srečno nova leto kil
Ivan Mihelčlč
konce», elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA
umni mi rana »-»»
\ j : ♦ « C j l i ♦ \ i • ! * » « s j # * * Z « ? * • ♦ # i ♦ « i ♦ i i * t À * « « « ■i * • * <v « • « • * ♦ i « i z i i ♦ « ♦ * è ♦ ♦ » « 1 » * » « ? ♦ * • ♦ ♦ » * ♦ i v % <4 T « * • i ♦ 1 t ♦ « i ♦ t ■9 «	Srečno novo leto zel		svofitn cenjenim od}emaìcetn sledeče 1] uhi} am si			ìe t&r&Qe:	
	JOSLPIN A POUKOV mesarija LJUBLJANA Sv. P»tr» (MU — II o tot Lloyd	PANI KAC10 gostilna »Pn rad« SPODNJA S1SJLA	Gestii»» JOŽE COTI C In soprt«ra fieli srečno novo leta	J. KVAS Budni salon za dame m gospoda LJUBLJANA	IL C A« KRM AN krojaški mojster LJUBLJANA Kette-Murnova 9	JOSSIF VIDMAR tovarn» deZnlkov m sotnCnftov LJUBLJANA Pre4 lhofl> 14»	1 • 1 ♦ | t » b ♦ | • » i 1 I i S ♦ t X st t * v» » * » ! » » » ! ! : > * i
	H»fB>aftwHnehaiitCM delavnica ANTON KOZINA LJUBLJANA. Snuu-tinska eesta 8	FRANC ANZIO mesu LJUBLJANA Vodnikov trg	*r. M. LEUSTEK lekarnar LJUBLJANA Besljeva e. 1	FRANC BALON krojaški mojster LJUBLJANA Dunajska cesta 9	JOSIP BRESKVAR Čevljarski mojster LJUBLJANA Skofja aBea 10	IV AN ARRI pekovski mojster LJUBLJANA, Zveul»rsk» ade» 4	
	F. A. KAČAH trgovina LJUBLJANA. Sv. fMn Mte 07	DROG ERI J A ADRIJA LJUBLJANA Seienburgova allea	A. FELDSTEIN knjigoveznica LJUBLJANA Vldovdaosk» e. 12	TRAFIKA SEVER LJUBLJANA Seienburgova tri. 1	BARBIO & RADONI0 veletrgovina s vinom LJUBLJANA Stara pot Ms*. 9	VINKO PO2AR pekarna UD MA T, p. Kom* prt Ljttbtjui	
	STANE JAGER Jermenar ls torbar LJUBLJANA Poljanska a. 9	ANA SUHADOBNIK trgovina z mešanim blagom in trafika LJ UISLJ AN A Poljanska cesta 70	GOSTILNA »PRI ŠTEFANU« LJUBLJANA Miklošičeva cesta	JERNEJ ŠINKOVEC brivski salon LJUBLJANA, Mestni trg IS ter se občinstvu nadalje priporoča	Delikates« la sajtrkovalniea T. ŠTRUKELJ LJUBLJANA Cldovska aL 5	F. TROHA ti go vina s meA. blagom ta foatans KODELJEVO M. MS	
	FRANJO OBLAK Bodno kroj&štvo sa goapoä» LJUBLJANA Pol>nak» ZI	IVAN i» URSULA ROZMAN Čevljar LJUBLJANA Roto» allea S	KAVARNA »VOSPERNIK« LJUBLJANA Start trg SS	PAULI A. trg i moko. žitom in dežeL pridelki. Zastopstvo in zaloga mlina Trapiskog samostana, Banjaluka (prej Marzi 1 drug) LJ UBIJA NA Sv. Petra e. 36	BDVARD SEVER datar LJUBLJANA Gosposka d. 4	F. FA J DIGA SIN aaioga pohištva LJUBLJANA Sv. Petr» a TI Ustanovljeno 1879	
	JOSIP SLUGA tepe tmk tn dekoratar LJUBLJANA Sv. Petra eesta S	KAVARNA CENTRAL In vliiotoé LJUBLJANA	A in M. ZOK M AN trgovina a moko in dežel. prldeDd LJUBLJANA Stari trg 82	% J. 80.M NITZ LJUBLJANA Sv. Petra eesta 16	MATIJA SIFRER knjigoveznica kartonaža ta galanterijska delavnica LJUBLJANA Vegov» olle» 6	LCD. STRITC EU specialni atelje sa črkoelik*ratv* LJUBLJANA	
	JOSLP ME2NARC10 pekarij» LJUBLJANA rrSnSka e. 4 Poljanska e. 41	FRANJO JERK brezalkoholna gostilna LJUBLJANA Streliška ulica 10	FRANC BABIO «pečenja LJUBLJANA Dolenjska cesta	ANTON KRJINB ključavničarstvo LJUBLJANA Oeguarjeva (ri. 12	T. MARINKO trgovina z meA blagom LJUBLJANA Prisojna OL 7	JAKOB In AUG. PETRI0 menr LJUBLJANA, Šolski dre»we<	
	BDVARD SKOPEK | iryortn» s urami, zlatnino ln optiko UU0L.iA.VA, Mestni trg S	DKCMAN FRANJO trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA, Verstovékova oL 10	VIRI OK SO BER trgovina • špecerijskim, koloni Jal-mm in mešanim blagom LJUBLJANA Sv. Jakob» trg 4	AlXMZIJ VRABEC splošno kleparstvo LJUBLJANA Sv. Petra nastp 41	MATKO SOK LIC ml trgovina s mešanim blagem LJUBLJANA	OLGA FATUR modni salon LJUBLJANA, Stali trg Rja	
	FRA* KRA3K0VIC LJUBLJANA, Stari trg M. »	IVAN BENCINA mesar ln gostilničar Vodnfkav trg D. M. v Polju	KAVARNA PREŠEREN LJUBLJANA, Sv. Petra nasip KAROL in POLDI POLAJNAR	GORSK ANGELA trgovina s Čevlji LJUBLJANA Stari trg IS	JOSIP RKBKK splošno ključa vničaj s tv» LJULJANA, Cankarjeve nate. 9	ROBERT BARIMTTZKY mizarski mojster SP. SIS HA »L 20 pri LJub^sal	
	STANKO MEDEN krojaški saion LJUBLJANA, žUmsK*. gesla iS		JOSIP MAHNI 0 trgovina s m MOST* -		edanlm blagom JOSIP LJUBLJANA	MAHNI 0	
	IVAN AMBKOZ «trojo» delavnica LJUBLJANA, r«*ovsKl pristna S2	ANTON OBLAK kova6 LJUBLJANA	M. URBAS (lastnik: Miroslav Urban) prva m najstarejša lzdelovalntca ln razpoSlljalnica pilsUrik KRANJSKI 11 KLOBAS Prave samo z zaščitno znamka na vsaki luse.nl tpCH LJUBLJANA Slomškov» oL IS poleg mestne elektrarn» Brzojav: Urbas Ljubljana Telefon *L 8S-3S		LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR maaufaktura na, Cankarjeva nabreCJa 0	FANI DR SCHIAVA pri »Staren TWer)a« LJUBLJANA, Keletfvwrska «L M	
	ANTONIJA PUGELJ trafika LJUBLJANA, MiSdcaSCev» S4 1					T. NOVOTNT amSOCarna ln posredovm^zto»	
	ANTONIJA in FRANC AN21C mesa./ tn gostilničar LJUBLJANA, Hrwdeckega va» 66 Solski drevored, stojnica	IVAN FI GAR pOarna LJUBLJANA	FRANJO in ANICA FRITZ gostilna in zajtrkovalnica LJUBLJANA Tavčarjeva 4	foto-matartjal JANKO POGAČNIK LJUBLJANA Tavčarjeva tri. 4	FRANJO GRABJBC foto grafični umetniški zavod LJUBLJANA Miklošičeva e. 6	JOSIP LEV ANI 0 U%uvlna z vtnoia na debaMs LJUBLJANA TU	
	ALA) J Z1J FUCHS Juvelir LJUBLJANA, ftelenburgova «L 6		SreCno novo leto želi ▼sem cenj. odjemalcem IVAN BAJ2ELJ LJUBLJANA VIL Gasilska 7	LJUBLJANA	Dr. EMIL GAJ Javni zastopnik Telefon AL 19-71 Omkaiijiiie -JmOJ» I/i		
	FRANJO ZAJC brivski mojster s LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 JOS. VODNIKA dedia kisarna LJUBLJANA m	ALOJZIJ in MARIJA KOCJAN mesar LJUBLJANA Šolski drevored	trgovin» s pisalnim! stro£ LJUBLJANA GradUCe 1« Telefon 2268		JAKOB bi MALCI ZALAZNH KAVARNA, SLA ÄC ICA RNA IN PEKARNA LJUBLJANA		
	BETI OREHES sajtrkov sinica 1& vinska klet LJUBLJANA, KoMronin OL 26	JOSIP KOPRTVC mesar LJUBLJANA Soiski drevored	N. M. MALGAJ špecerijska trgovina s meS. blagom LJUBLJANA Vn	MIRKO KOSIRNIK ključavničarstva, autogenična varil niča LJUBLJANA 1, Prankopanska 26 Telefon AL 34-T7	IVAN In ANA PERMS mesarija LJUBLJANA Kamra aL S	SpeeQaM irtMIM ata^Js s» CrkoeOikarstv» PR1STOU * BR1CELJ LJUBLJANA	
	FRANC RODH SotaU dtwwed Oer. IL ▼ Polju	KRSTO ZELJNO VI C gostilna pri Pečarju VODMAT - MOSTE 1. BUZZO LI NI delikatesna trgovina LJUBLJANA	ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA svojim čitateljem in eitateljicam ŠENTJAKOBSKI ODER svojim posetnikom. igralcem in isralkam		»LUX« dru2b» s ». a LJUBLJANA Miklošičeva a. M	J. NLKBS drufb» s » a ptoakarstv» m soboeBkaratra LJUBLJANA S«. Petra a. SS	
	PAVEL DOLINSEK mesarija MARIJA DOLINSEK gostilna LJUBLJANA, Karlovsfca 28	KAM Bi C I. delikatesna trgovina in zajtrko-valnica LJUBLJANA. Poljanska cesta 18 ANT. STACUL LJUBLJANA	FRANJA PELC Restavracij» »Kolezljac LJUBLJANA	LUDO VIK CERNE Juvellr In «fatar LJUBLJANA Wattova «L S	LESKOV1C * MEDEN LJUBLJANA	Trgovina detafkav ki sotnCntkov (lastni tadeUQ) A. G ASTRA UM LJUBLJANA PreSernova allea 4EL	
	A. FELB15R trgovina a ipecertjo In mei blagom LJuMJaoa VII, PodmAtakova «L 11		IG. ZAROT ndm trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta tk LI	TOMAŽ BIZILJ gostilna »Pri kolo vratarju« LJUBLJANA Pred Škofijo ftt. 1«	R. TITI.LMANN •trojno podjetje LJUBLJANA Slomškova allea štev. S	C. CADIMI LJUBLJANA Stritarjev» aBea	
EBBBH33EE53E
»JUTRO« SL 1
Cestitile Sx {Kranja:
Srečno novo leto iell
IVAN VIDMAB
■ar v KRANJU ss eenj. oWInitw prtponSa
Veselo novo leto želi vsem odjemalcem
Franc Bohorič
KRANJ
mmmm
Srečno novo lete teli vsem eenj. gostom
Janko Bidovec
gostilna pri Starem Mayrjs KRANJ
Srečno novo leto iell «Mm eenj. odjemalcem tvrdka
B. KAN CU S
■■losa ftvfte. ur, statar ta
KRANJ IMMMn
■■■■■ansaa
Srečno novo leto žeB
naročnikom ln odjemalcem
Alojzij Smole}, Kranj
kleparstve la roda« aapeljava ■fSHIIRlSaWll
Vesele bi srečno novo leto ieB vsem cenjenim odjemalcem
yldes Antracen* črnila
temIftm tvornica »IDESc KRANJ
S
isf ■
iiihghiiir
Srečno novo leto ieB	|
HINKO cicue
trgovina s izdelanimi oblekami
KRANJ
TaCentm Siutm
kpecljalna trgovina barv in lakov KRANJ
fratte ^Srutc
gostilna »Zlata rfbac KRANJ
Srečno novo lete iefi eenjentm odjema'cessu
tvrdka ZUPANC, Kranj
fear ss t«S aadalje priporoča rhnilhiibrmnhmnhmmm
■ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi -rsem oenj. gostom
Hotel „STARA POŠTA"
S MAKS IN MILA MUCOLINI	KRAUT«!
«■MM
Srečno novo lete cenjenim
PETER ARNŠEK
«fakturna trgovina nasproti topna KRANJ
■■■■bs«
feg» fefl
kavarna Jäger
Ustanovljeno teta 188s
vane
(Deìetrgovina manufalcture
m BBi
MMmmciiMmBiisfisifi
Ustanovljeno Ista É8SS
do
2S €>• Zt
BBBBBBBBBI
LLovto Marlnšek
mesar ta gostilničar naklo — KRANJ
■miiisnni
OIOIOIOIOKOIOIOIOIO
0 _ . ____________ 0
Hz Sßofje £oße ftt ca s
obobobobobobobobobobobobobobo
Srečne neve lete ieB
TINE OBLAK
taivnica
0 ■
o
Škof ja Lobs ■
3BOIOIOSOBOBOBOBOBC3 OBOIOIOIOBOIOIOIOIO
0 ■
o ■
o ■
o
Srečno novo leto ieB
VIKTOR BENEBIK
avt-o podjetje
OBOBOBOBOBOBOBOBC
Srečne nove lete M
MATEVŽ HAFNER
mesarija In prekajevalntaa 0 0	SKOFJA LOKA
H H
ter se cenjenim odjemalcem prtporeCm
0 o ■ ■
o o
o ■
o ■
o ■
o
oioioioioioioioioioioioioioio
a jjqnmc.ro mniìumui uuulj mnn caacn
BBBBBSBSIlkHCB^e;
JijfžterTBi » Krtc&ecr«
Übte Fr>£a£«dfc
RTBAiincs rat kjianto
ébbbbbrbbbmseftè
m i « m « i » rm-Tru rnrnn f
O Q
O ■
O ■
o
Srečne neve leto ieB #
Pavle BozoviSa*
aptodso čevljarstvo
Skofja Loka
O
B
O ■
o ■
o
òiosoioioioioioioio d80i0i0i0i0i0i0i0i0i
O	Sreča© sevo leto ieB	Q
joško JEsrn o
SKOFJA LOKA - ŽELEZNIKI öioioioioioioioioiaioioioioio
oioioioioioiqioioioioioboioio ■ ■
Q	Srečno novo leto želi tvrdka	q
"	J. N. KOCELI	-
U	trgovina z mešanim blagom	U
Q	ŠKOFJA LOKA	S
■ zaloga Šolskih knjig ln pisarniških potrebščin na drobno In m Q debelo ter se cenjenim odjemalcem nadalje priporoča. Q
oioioioioioioioioioioioioioio ÖaOUL^lJLiLOJgXOXO.IIIHii. III.ÉIIlK»«lllfllllJJÜCD oioioioioioioioioioioioioioio
Srečno In veselo novo leto	„ „	„ _
Srečne nove leto ieB
□
Srečne novo lete» žel
vsem eenj. odjemalce«
Andref Kristan
tffczic ifcsv. 28 9 aa B&d&>>» pnporoBs
Srečno novo leto ieB
Varsek Frane, Tržič
konceaijoniran mestni zidarski mojstsr
ter se cenjenemu občinstvu nadalje priporoča
m tili s Trimrni ttt r mn m(
Danilo Krašovee
trgovina % mcSanizn hi&gom TKZIC, Sfovenljs JUJLLLOXOJ
o
m
O
o ■
o ■
o
Skofja Loka
O
lete ieB
O
oioioioioioioioioio oboioioioioioioioio
o ■
O J. PangerSič in brat 2
■	lesna trgovina	Q
U	■
■	Skofja Loka n
o	k
oioioioioioioioioio .oioioioioioioioioio
o	n
- - fefofc* U
Seli vsem cenjenim gostom
Peter Zakotnik
gostilna SKOFJA LOKA (Kolodvor) ter se cenjenimu občinstvu priporoča oioioioioioioioioioioioioioio
oioioioioioioioioioioioioioio ■ ■
o
o ■
o ■
o ■
o
080«QIC8 0iOIORO«OSQ • Veselo novo leto želi vssns obtskovaJcaat *
2 fKAS€ V BÄKS «A H. brivee 2 g k a n 11 h n omnfTTTTPTTTTini n u i mm i m t iraxa q skofja loka, siov.
a	ter se aa nadalje prip^oča
0i0i0i090sci0i0i0i0 oioioioioioioioioio
o
Franjo Stritih, Triti
koncesijoniraal tesarski mojster
ter se za nadaljno naklonjenost priporoča	□
OiLXiTXiajDLiorrrri s 11 r i n i » 111 > i i m 11 m ann§
O ■
o
Srečno novo leto žeB
Mr. Ph. Oto Burdych
lekarna SKOFJA LOKA
O ■
o ■
o
Sre&to miw tet« b-AI
Astea Hafner
m» Iä vraei ja
SKOFJA LOSA. Kefoävev
ter m eenj. obänstve pripuročsi
O	—	o
oioioioioioioioioioioioioioio
Srečno novo leto žefl tvrdka
Frane Pretnar vcL, Trfii
Izdelovalnica Speci jal >BABI« čevljev ter ae cenjenemu občinstvu tudi nadalje priporoča
□iimixxnxnjrirpnimDXjiinnnr» 1111 ,> t ixccrn Q
O
D«
O ■
o
m
O
oi oi os oi o i ob oi oa ob o
OB ob ob o bok ob o bob OB o « «
Srečne Sa veselo *rve	Q
Sen t86xa odjemalcem tn prodajsJeem H
AVGUŠTIN IVAN »
O ■
m J« Pogačnik, škof ja Loka O S
Q	lesna industrija	■ "
oioioioioioioioioioioioioioio
m	SREČNO NOVO LETO	* ~
incaamaonDacnmaDnDOG^^	JLQ
trgovina s	imt pridelki
SKOFJA LOKA
O
Tdefm Bt 1»
Ceb kolodvoru)
O ■
o
oioioioioioioioioio
o
■	Srefeo boto lete ieB
O
o o
G ■
O ■
o ■
9
■ Okrafna hranil« In poso}. O O
O	reg. zadr, s aeom. zav.	5 !
"	Skofja Loka ■ ■
O O
O ■
B
MU vsem cenjenim odjemalcem
ANTON SAVNIK
trgovina in mehanična industrija pletenin
SKOFJA LOKA
oioioioioioioioioioioioioioio oioboboboboboboboboboboboaobo
SREČNO NOVO LETO Beli vsem cenjenim naročnikom
g. F. schneiter
podjetje za zgradbo vodnih turbin SKOFJA LOKA
Srečno novo leto len vsem cenjenim naročnike
IVAN KALIŠNIK, Trži«
čevljarstvo	P
Le
ter se tudi za nadalje priporoča	jj
OLCO JLUU JULIULOJUUUUULJ^^
QTOJL jDCODGDOnCXDUL^^	U JLUUC1
2§
O
LEOPOLD ČADEŽ, Tržič	£
O
Srečne novo leto BeB vsem cenjenim naročnikom
noéfco In damsko krojaAtve
O ■
o
oioioioioioioioioic oioioioioioioioioioioioioioio ioioioioioioioioioioioioioi bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bob
O R
A.
2 Elektrovaljčni mlin „Trata
zeli vsem srečno in veselo novo leto!
<<
o ■
o ■
o ■
o
.□□□□□□LnJUlJL^^
M	~~
M	SREČNO NOVO LETO
•aH vsem cenjenim naročnikom
Rudolf Stransky, Tržič
specialna trgovina fiportnlk tat tehničnih
aoaoboaoboaoboboaoaoaob bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bob
ioioioioioioioioioioioiìoioioioioioioioioioioioioi
b	•—« Srečno novo leto želi vsem svojim eenj odjemalcem tvrdka O
S ifcssšeo	- ^^^^
CVp Süofi* £oQa ((Kolodvor) g
Telefon 9
Ci>|e0tna m IcBcrn m mešanim hSagotn
Telefon 9
□ □
"ìLOJUUULIJUULXJUIJ^	-111.1 I I ■ I I II nTTDD
?;oxaxaDaaaxa3aaD^^	111 a rrxoxing
SREČNO NOVO LETO
teS vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
K. BOCAK, Tržič
strojno klepar«tvo, vodovodne la sanitarne
O
■ oboboboboboboboboboboa ioioioioioioioioioioioioioi ioioioioioioioioioioioi ioioioioioioioioioioioioioi
aa3Dg-xojuuL03ixjiJL!ui 111 g JUUULAJIOJLJ iiiip mnn
Q	B&UrJA LUliA
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
^>ioioioioicioiciaic|
Q Srečno leto teS tnnQa (\
Q	R. KRAMAR
■	trgovina s meSaslru Magtaa
O	iKOFJA LOKA	D
■	■<
Q ter ss eenj. odjemalcem pilputufla q
OB OB OB OB OB O BOS OS OS O OlOlOiOiOlOiOlOlOlO
Srečne sove lete feA
Jos. Delsinger ■
_ (rjovi»» s IpocerijsliiB blagem U
O	Skofja Loka O
oioioioioioioioioio OIOBOBOBOBOBOBOBOBO
Q	Srečne ao**e leto iel
■	K. PECHER	*
■	trKOVlaa " i O Škof Js Ub Q
oioioioioioioioioio OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
S	Srečne sove leto ieB	^
O Karol Rottenbücher - 3
O mesarija — prekajevalstvo — gostflsa « m	prenočiU*	J»
O	Skofja Loka O
■	u
oioioioioioioioioio
Q	Srečno ln veselo novo leto želi vsem eenj. odjertialcem tvrdka JBT V	Q
O	Autobus na progi Železniki — Skofja Loka tF VÄC	O
■	»	*
O	ttlrAfiA 1 A|xn	in aatotaksa ter trgovina	O
0 Skofja Loka	B mešanim blagom Q
ioioioioioioioioioioioi ioioioioioioioioioioioioioi
DULJuuLttJLJUuuu^^	111 n 111 » a m 11111 m 11 o
Srečno ! ! !
Sretno novo leto teli
vsem cenjenim gostom, potnikom in prijateljem
Hotel ..Lončar ,
ter se cenjenemu občinstvu za nadahni obisk priporoča. Na novo nreieni hotel In Eim«ko kegliiSèe.
Tržič
umi i-ir rrinnry^rTTnnnnnnnrT¥^ mil Uüül M ami II IUI IUI irC
JANKO ZUPAN
■plodno müöJTsivo
KRANJ ■ «muHnmHiaiaianS S
ii
inaiiiikjaa
I Ana Kristančič I
>ä	prodajalna čevljev	§
KRANJ g
a _ _ __■
ia«———a !—■■■■■—<
aiaaa
RUDOLF RUS
naloga ur, zlatnine m srebralns ^
KRANJ J S
HS!
Srečno noro leto teli
JOSIP FINK
trgovina z vinom ln gostilna KRANJ
Srečno novo leto Seli
Hotel NOVA POŠTA
prenočiSCa

i
KRANJ
icaaaBBMaManMiaHi
a
Franc Grošel	g «
ICMR«ekuba a« drobno to dsfeeéo § | KRANJ KokriAko predmestje 109 | B
■a
ammMtimmmmmmi
Yaéentfn Rozman
bri m! ca KRANJ
S _____
s kciv 'jasu h sm a ars»« i
Rcsssasawi«
Aročem mm kot» tefi
CIRIL PAJER
Srečno nove lete tefl
F. in l. Semen
restavracija in trgovina KRANJ
MB«mnmnani
taaaaai
Srečno tal veselo boto lete Iefl
Stanko Macarol
pletenine
KRANJ
&£juC*vmCaratve
KRANJ
S
BMBBMsasHenaag
S
f	nove Sete tel
STANE REBOLJ
P iöotjuisi,	ie gai&atenjslto Mago
KRANJ
g industrija pletenin, trgovina galanterije in ročnih del, strojno
S
KRANJ
aa&m
ie
I
s »
s
jtctt-o kuS® fteftta	K
ßßipcr in Franò. Puhar |
visafca Jtiet Bedenk	g
KRANJ 1
II
S KRANJ a
iaBBaaaraaava
Srečno novo leto ieB
M. OGRIZEK
trgovina galanterije ir in ročno vezenje, entlanje, ažuriranje
Savsko predmestje
IBBMMNnMmflMBMNHI inaaaaaraavM anBiaaaiiaai
Srečno novo leto iefl
Jos. Černelič
manufaktura. perUu dežni plaMI Velika izbira — Najnižje cen«
traven hotela »Stara poŠta«
SREČNO NOVO LETO •aH vsem cenjenim odjem al ceca
Mihael Siptc
zaloga tapetniških izdelkov, modrocev, otomaa, «flvanov, mrež, žime, afrika, gradla ln vrvarskib Izdelkov
KRANJ
Srečno novo leto ieB
ZDRAVKO FALE
trgovina z mrtmilm blagom KRANJ
■aaaaaaaaaa
Srečno noro leto iefl
Ljubljanska kreditna banka
rodnztnlea v KRANJU
aaaaMaaaaaflUBai
Srečno novo leto teli vsem cenjenim obiskovalcem
Jurij šimanec
brivski in dairakl nt«
KRANJ
ter se tudi za nadaljni obisk priporoča
Srečno novo leto iefl
ANTON ŠINKOVEC st.
vrv&rna lastnih izdelkov KRANJ
ter ss cenjenemu občinstvu priporoča
■uaaaaaaa
IVAN ZUPAN
asnjarna ln prodaja usnja
KRANJ BaaaaaaflM »aikMiiaaaaaaawi
Ivan K unter
gostilna pri Zoren KRANJ, Savsko predmestje
i
Franc Zadražnft mL
čevljarstvo KRANJ
öiiRiimnnaaanBam
si 1
Anton MuškJ
•ar tn prekajevalsa KRANJ
Srečno aore leta iefl
Ivan Osredkar
nuarafakt- trgovina pri starem Kajaja g	KRANJ
Srečne aore leto iefl
Stefe Ciril, Kran]
Glavni trg g
Srečne
let« iefl
FRANC SUŠN1K
trgovski vrtnar
Basasi
eČBC ssnr® tete
ALBI» TERČON
ts-gsrrr**. dteükatss ta speeerije
KRANJ
m I» WIM — B—Bil
iMttaaaaaasNaaaa
Srečno novo leto iefl
Josip Šiška, Kran)
Industrija sita vseh vrst In sa vsak namen lz See, pločevine ln profilov. — KovtnastJ transportni trakovi
Pralnica. lika !n »ca, kem čistilnica, barvante oblek
ranjo
Potočnik. K,
rani
	■IHMCSSSSBSa	aas	aaaaaavBBHi	
wie sana ii m	aaanaaaaaaaaaa	aaa	casssasssssi	
S J eòa» • tee» teä
Stanko Graflč
«CaVbeee la gÄi&nteriJ&sky KleparstVO
I
i
Srečno novo leto ieB vsem cenjenim odjemalcem
FRANC LIEBER
snewar la prekajevaiee
KRANJ St. 152
m&mwBm&mmmm agfawBWi
KRANJ g B
BBaaaaea
	BBWBauBBMBinaaaaBaBBaa»B»BBMaBBBi	aaifaaaaa
aanan	lana—BaBBBBaai WBBirimnaana Iiimbb waaii aa	
Bkcrvo tet« iefl tvrdk»
Saiopte S
Srečno In veselo novo ieto iell vsem cenjenim lovcem tn svojim odjemalcem
Janko Mišič
tvomiua iovskt-ga erotja KRANJ
Tovarn, zaloga Al val n Ih s« rojev. kole», gramofonov
■MBHIIRHMII
SREČNO NOVO LETO •sB vsem cenjenim odjemalce«
A. Zupančič
trgovina s deželnimi pridelki ter se tudi ca nadalje priporoča
KRANJ
■•NBnMMHmnmnMHnBi
SREČNO NOVO LETO	g
Celi vsem cenjenim naročnikom	ü
Vitjem PožgaJ
knjigoveznica in kartonaža KRANJ ter m nadalje priporoča
Srečno nov» leto iefl
KAROL A2MAN
strojno mizarstvo
IBBBBBBBSear
Štefan Rovšek
fotograf tn trgovina s fotografičntani potrebä3naml
	a m m mn m	laaaaaaaaaaaaaaai	
	aamaaanaaai		
Dvokolesa moSka In ženska
ü __
s	samo prvovrstnih sna m k. kakor Styria. Waffen rad, DOr-
B	kopp, ES-K A ter raz-- druge cnamke Vsakovrstni posa
®	aieznl deli ta pnevmatika Rabljena kolesa se zamenjavajo
e	tudi za nova proti doplačilu.--Delo solidno In točno.
8
S
RESTAVRACIJA
„Pri kolodvoru"
MAJNIK n BITENCii „KRANJA*
Kranj
b g Velika Izbira gramofonov, ploSč, igel ter raznih posameznih f p delov Kolesa kakor tudi gramofoni na mesečne obroke, g B MontaZa strojev, tranauiisij, struženje raznih kovinskih predmetov, avtogenično varjenje ter razna stavbna in ključavničarska dela, kakor- štedilniki, ograje, okna ln različne okove ter potrebščine za zimski šport. Sprejemajo se vsa
v to stroko spadajoča popravila. Zahtevajte ponudbe!	Cene soHdne!
kiasnimi
iBfMH
nam
Srečno novo leto ŽeB vsem cenjenim odjemalcem
FRANC JANŠA
koncesijouirano elektrotehnično podjetja KRANJ ter se tudi za nadalje priporoča
SREČNO NOVO LETO Bell vsem cenjenim naročnike
AVGUST BABNIK
modno kroja&tvo za gospode m dama KRANJ ■BMiailH
8 ■
■
2
Svojim odjemalcem ta tigi/vskim prijateljem
USPEHAPOLNO NOVO LETO
LJudevit Sire
Kran]
Koloni Jahta trgovina, zaloga trboveljskega la dalmatinskega cementa, stavbni materija! aa drobno la !»• bela
I ■
■
C
HHMIiaillHIB
DHBBaaBnaaB»
m. pmc
SREČNO NOVO LETO Celi vsem cenjenim odjemalcem
Frane SterniSa
prodaja »Jadran« čevljev KRANJ
ÉBMIIMWÌBMWIHBBBMBM—
g
srečno in veselo novo leto!
t. SLAVEC, KRANJ
S B**	SreCno novo	leto želi vsem cenjenim gostom 1
	BOŽO	PLAHUTA S
	K AVA BAI A	i
S Narodni dom	- Kranj	V
I___________________	ter	se za nadaljni obisk orlnoroča. g
trgovina s mannfakturnim ln gaburte-rtjaklm blagom
▼ Kranfn
pater topo« cerkve, ustanovi). L 1861.
Velika zaloga tovarniških ostankov sa-B kna, baržuna, cord. žameta, svile, tte-5 ka, barhenta po najnižjih konkurenčnih
! u
aura
iftCCMOI
FERD. HLEBS, KRANJ |
STEKLARSTVO — PORCELAN — KUHINJSKA POSODA
mi
j ùadt>	Softes,	3Cranij
I trgovina M	galanterijskim.	QonfeQct]steint |
L	in modnim htaft	Dm S
! FERDINAND S	SAJOVIC g
g mannfaktarao ta posamenterijsko
Maga ▼
Kran]
>JUTRÖc WL J
28
Ootrtšk. s. L m
v
^Bestitße z {f esente:
■■■■■■■Ml
■■■■■■■■■■■■■■■■■M
S Srečno noro leto ŽeB
i Marija Hajdln
I	Wivnica pri »Jelena«
*	JESENICE - FUKNE
ter m cenjenemu občinstvu priporoča
				m
gmmmmmm				
				Si
■
<t«M
Srečno novo leto žefl eeni- gostom
M, MEŽAN
fltiaifcl salon za dame ln gospode
Trajna, rodna ondulaci ja. Izposojevar-
nje lasulj. Prvo\Tstna postrežba ter sa priporoča za nadalje
JESENICE
■	Srečno novo leto žeB	^
!	M. POLJŠAK
S	nastavi arija, trgovina ln prenočHCs
■
•	JESENICE
I	ter ee za nadalje priporoča
■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■
■ Srečno novo leto želi
i	Pahor Franfo
J	manufaktura in konfekcija
■ ■ ■
■ ■ ■
■
Srečno novo leto žeH
Andref Herman
gostilničar in mesar
JESENICE
ter se cenj. odjemalcem priporoča
Srečno novo leto žeB
Bori Pirman
hrivnica ln česalnica
JAYORNIK 93
ter se eenj. gustom nadalje priporoča
li ■
■ ■ ■ ■ ■
Srečno noro leto Sel
Anton NlkolavSli
kolodvorski trafikant
JESENICE ter se sa nadalje priporoča
Srečno novo leto želi
vsem cenj. naročnikom in odjemalcem
Ivan Wergles
in prekajevaìee SAVA - JESENICE
■	■
■	■
■	a
■	■
iMiraniMiiraiiiiiiBBieNiiinfii	■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■; »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■«■«»a a.»
I
m
B«
■»■■■aiBciiiimMiiiiHiiiiiiii *B
Srečno novo leto želi	■
MATEVŽ ZAVRL
mesarija in gostilna
JAVORNK 61
ter se za nadalje priporoča
■ ■ ■ ■
Srečno
(■■■■•
ee——s—ss—s———«t——
1	Srečno novo leto žeH
I	nem cenje&im naročnikom
i	Josip Mihelač *
«	krojaàlve
t	JESENICE
S	tsr ss sa nadalje priporoča
■■■■■■i ■
■	Srečno novo leto žeB
\	F rie Družnik
«	steklarstvo
!	JESENICE
■
*	ter se sa nadalle priporoča
■
.imi
———————————
l«18ll«IIIIHIHI»MIIIH>IIIIIHill
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■
■ ■
Srečno novo leto šeB tvrdka
„CENTRA" ""
kpilii» Bivalnih strojev, koles» gn* mofonoy Itd.
JESENICE
občinstvu priporoča
M ■
■
m -■
■
Srečno novo leto žeB
vsem svojim obiskovalcem
Franc Boštar
brivec
JESENICE ter se ai nadalje priporoča
ut ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
ter se na nadalje priporoča
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ,;«■■—•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■
■	•
Srečno novo leto želi	>
i Jože Sablatnik	|
g izdelav, žičnih posteljnih modroeev In	S
* pletenin	S
I JESENICE - FUSINE	■
■	;
■ ter Se za nadalje priporoča	a
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■B ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■■———*• —■I
—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■ ■
Srečno novo leto želi	I i
šimen Sabtatnik
lsdelov. žičnih modroeev tat pletenin
JESENICE - FUŽINE ter se za nadalje priporoča
JOŽA BREČKO
trgovski vrtnar
Kosi Keunuui
m
M
"S ■
s ■
« ■ ■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a VM<
S ■
Srečno novo leto žefl
ŠMID JERNEJ
čevljar
JESENICE - FUŽINE ter se za nadalje priporoča
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■(■«■■(■■■■■■■■■■■imiiNiiHNiM
■
Mfc
Iti
Srečno novo leto žeB
SORLI SREČKO
modna čevljaroa
JESENICE - FUŽINE ter se priporoča za nadaijna naročOa ■—■■■■■■■■■■■■■■■—a
Srečno novi
Praprotnik Tom
f
m «
■
——————————■■■■
■
Srečno novo leto ŽeB	S
Ciril Bafželf
mesar
JESENICE
■ ■ ■
eeajoseaaa občinstvu priporoča ■
■■■«■■■■«■■(■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■m
■
S Srečno novo leto žeB ■
■	vsem cenj. odjemalcem
« Franc Presterl \
\	pekarna	■
S	JESENICE S
■
ter se za nadalje priporoča	g
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
š s
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■
Srečno novo leto želita
Marija in Kart Birsa
gostilna pri »Zlati kapljici«
JESENICE 184
ter se za nadalje priporo;-'-■■■■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ :
■ s Srečno novo leto želi tvrdka

li
BERNARD JOŽE
tvornica žičnih mrež in ogra|
JESENICE - FUŽINE ter se za nadalje priporoča
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—a——■—i
■
Srečno novo leto ŠeB	j
ROTAR MARIJA i
trgovina r mešanim blagom	%
JESENICE - FUŽINE 100 ;
■
te? as ©«njen«ano občinstva priporoča g • _ ■
.»«me wi«■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■«■■■■■■■■■■■■■n■■■■■■■■■«■■■■■«M ■
■ Sirino novo leto ŽeB
i JOŽE MARKES
I	elektro in radto-podjetjs
i	JESENICE
i tsr m eeaj. (WJWlm priporoča
Srečno novo leto žefl
Pavia Javorski
modna in manutakturna trgovina
JESENICE - SAVA
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
^«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■■■■—Mi
■
s	Srečno novo leto ŽeB
1	ANTON MULEJ
■	modna če vi jama
I	JESENICE
5	ter se za nadalje priporoča
■ ■
■mm—■■■■■■■■■■■■■■■■■
Srečno novo leto žefl tvrdka
A« J« Rozman
strojno pletenja
JESENICE - FUHNE ter se sa nadalje priporoča
i
Ivan Gogsfa
■ ne oeajfenan» sfcl&oatva priporoča j
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■—••«■•.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V
S "
S a
»■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■«•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Srečno novo leto želi	g	S Srečno novo leto žeB
JOŽE JANŠA g	S Minka Pozenel
čevljar	S	S	trgovina z mtòamra blagom
JESENICE - FUŽINE S	j	JESENICE - FUŽINE ter se priporoča za nadaljna naročila i	; ter se za nadalje priporoča ..........................»ailH»Mffl«M«M,!l	■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Srečno novo leto ŽeB cenjenim odjemalcem ln prijateljem
Mavrici) Smole)
■ ■
Srečno ssn
Radoslav Po&ssf
trgo«lna s maBanlm. b&»gcga 55	JESENICE
petpsrsaa
■ ■ ■ «
■M
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■■■■■■■■■■■■
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■<) ■
■ Srečno novo leto žeB

«lamiNiiiiHwaMituaujUHHmiiiMHMiit
■ Srečno novo leto ŽeB
1 i
S
■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
s
m
■p»
KOŠIR JOŽE	5
■
usodna trgovina	g
JESENICE i ■
ter » eenjeneans občinstvu priporoča S »■—■■■——■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
B
■
■ ■
IW9l<niUIHillNIIII|H|||l||«
Srečno novo leto ŽeB	S 5
*•» • S
Torkar Franja T i |
trgovina z mešanim blagom	| 1
JESENICE - FUŽINE ter se eenjenemu občinstvo priporoča
ANTON LEGAT
tovarniška restavracija
JESENICE - FUŽINE ter se cenjenemu občinstvu priporoča
■
■■■■■■■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—»BI«»i
■nilNHHIIHI
Srečno novo leto žeB
RAKOVEC IVAN
brivnlca ln česalnica
Srečno novo leto žeB	*
FRANC 5ALOB j
gostilna	»
JESENICE i
ter se cenjenemu občinstvu priporoča |
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Podružnica
■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■i
S Srečno novo leto žeB
Dežman Franc
gostilna ln mesarija
JESENICE
ter se cenj. odjemalcem priporoča ■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
um* M» Celita
Pepea in Franc Strava
gsstttna pri SUMbm "	JESENICE
ter as mbJ. geataa isMJi prtpcroeata
"i
■
HUHI] ■
■
m u
»
■ ■ ■ ■ ■
JESENICE - FUŽINE
ter se cenj. gostom za nadalje priporoča
■ ■ b n ■■•■•innraim m
■
■ ■ ■
« «
■—■■■■—Ml
Srečno novo leto ŠeB
Prtnšig Štefanija
branjarija in mlekarna
JESENICE - FUŽINE ter se cenjenem« občinstvu priporoča
Srečno novo leto žeB
PAVLA ARNEŽ
ekspertna slaščičarna
g	JESENICE - FUŽINE 1S1
■
J ter se cenjenemu občinstvo priporoča ■
■ ■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■——M
Srečno novo leto želi tvrdka
STOJ AN IVAN
krojač
JESENICE - FUŽINE
ter se cenjenemu občinstvu nadalje priporoča
■■■■■■■oni
IIHHIIIIIHII
Srečno novo leto žeB
vsem svojim cenj. odjemalcem
J. ŠTEUCL
trgovina kož, nsnja, čevlj. in sedlarskih potrebščin ter raznovrstnih luksuznih, športnih in delavnih čevljev
JESENICE ter se Se nadalje priporoča
H
M i
JUTRA
11	JESENICE
HlSSlBBISBieai
WMWiMitllUBiMiaaBiWiliil
Srečno novo leto želita
Jure in Jeta Lasan
gostilna »Split«
JESENICE - FUŽINE ter se vsem cenj. gostom nadalje priporočata
S!
Srečno novo *ct*t fcS
Kattnekar Josip
«seda» krajafttvw
IESEMCS
tsr oe ssnjmcsn občinstva priporoča
■ ■
a
Srečno novo leto leB	i
KARBA FRANJA \
trgovina manufaktnr*	1
JESENICE > ■
ter as om4> iQmlosDi priporoča *
■
S
■■■—■
————a
i
■ I
Veselo novo leto žeB tvrdka
F rane šmajdek in drug
ključavničarsko podjetje ln instalacija vodovodov
JESENICE ter se cenjenemu občinstvu priporoča
g	Srečno nova lete ftefl
1	Frane Krašovee
j»	Ovalni stroji, gnuuota to
;	JESENICE 134
■	ter se eenjeoeirrss občinstvu pgfiporoča
MC9

■ ■ ■
i!
Srečno nove leto ŽeB
Marija Kraiovco
lekhsttM poJ
JESENICE IS*
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s
■ ■
: ■
■
■ ■
Srečno novo leto žefl	1
■
Wergles Ivan mL i
mesar in prekajevaìee	■
JESENICE - FUŽINE 151 j
ter se cenjenemu občinstva priporoča |
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Srečno novo leto Sel % ^ a, »e"
Srečno novo leto žefl vsem cenjenim naročnikom
Franla Tušar
modistinja
JESENICE - SAVA
ter ae za nadalje priporoča
Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojta cenjenim odjemalcem ter se sa nadalje priporoča
Anton Mohorič
LJUBNO - JESENICE
i
il
Srečno novo leto žefl vsem cenjenim odjemalcem
MIHAEL KOVACie
trgovina z mešanim blagom
JESENICE ter se tudi za nadalje priporoča
®J S ter se eenjenenre občinstvu priporoča j
B 5
h

Srečno novo leto fe9
ROJS FRANC
IBHIIBI

j**
S*

Srečno novo leto želi
IGNACIJ HROVAT
mesarij*
I •
JESENICE ter se tudi za nadalje priporoča
■	JESENICE
■
m ter se cenjenemu občinstvu priporoča
"»—■■. w e< • ■■—■■■■■■■■—■■■■■■■■■ ■■■■■a
!
■ ■
Srečno noro loto

Srečno novo leto žefl
Kari Ocepek
2 i
BBBBBBBBBBBBBBBiBBMBI
Srečno ln veselo novo leto žefl
Mario Segolln
sobofllikar in plrwkar
JESENICE
ter se cenjenim naročnikom najtopleje priporoča
ÜTEKARl
II
CAB1HSKO
FOaitEMNlŠT V O
JESENICE
■ ■
o
B ■
■
■
Soreit;s£e cestita$qs
i t
i »
♦
!
...........................................»...............................
»»♦..............
.....mirt...............«».—♦♦♦♦4	♦♦♦»»♦»♦»♦»♦»
Srečno »ovo leto ŽeH	J	J
? ANDREJ HUDCVERN1K I	$
«pioéuo kiejitrsrv«
Srečno novo leto žeH vnem cenjenim odjemalcem
ANDREJ JEGLIČ
BLED
t ter m ©er.jenem® občinstvu priporoča ♦
X	...............f,
LESCE PEI BLEDU
Jugoslavija
♦ ♦
X
I
t ♦
«
l
! *
l
Srečno novo leto žeH
FRANC STARE
hotel »Olimpik« BLED
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
♦
t X

Srečno novo leto žeH
Io. Potočnik, Bled
sobni »likar ln plesk&r ter m cenj. občinstvu priporoča
♦
J i
j	Srečno novo leto želi |
!	AdolS Zavrtar/ik
♦	tvoraica čokolade	t
i	j
♦	LESCE — BLED	♦
t ................................................t
2 ♦
»
Srečno novo leto žeH ▼sem cenjenim naročnikom
FRANC JEMC
sobno slikarstvo, pleskarstvo ln črkosllk&rstvo BLED
ter se za nadalje priporoča
♦ ♦ ♦ ♦
:
% ♦
♦WMMMM>MMM»»««M»t»t»MMMM>t>M
*	I
X	Srečno novo leto žeH	f
j M. Pangerc in dr. d. z o. z.
f trgovina a dež. pridelki in me&. blagom f	BLED 3, Telef. 40
X Podružnica: BTJED 1, Pri Pretnarja,
Rudovnlca. Tel. 39, PoljSica-Gorje, Podružnica Sel o, Podružnic Rečica iS ter se sa še nadalje priporoča

•r	t *
Srečno novo leto ŽeH
Hotel Troha, Bled
Mr m eenj- občinstvu priporoča
» ♦
:
♦
♦
t !
» » »
Srečno novo leto žeH vsem cenjenim obiskovalcem
PAVLE MEKINC
frizer za gospode in dame GORJE — BLED
f i
♦
♦
t »
Z
»»♦»a»«
t
Srečno novo leto fceH te se priporoča
Höfel pensisi* Starki
in trgovec
BLED
! ♦
i
♦ «
$ ♦
: : :
t
x
t
♦♦HI
Srečno novo leto žeH
IVAN MAJER
hotel »Triglav« BLED
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
X
I :
Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom tn znancem
POTOČNIK
restavracija BLED
!
t ♦
Srečno novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem
IVAN KUNŠIC
brivec BLED
ter se za nadaljnji obisk priporoča
♦ ♦
«
J ♦
X
♦
«
Srečno novo leto žeH
vsem cenjenim odjemalcem
Srečno novo leto ŽeH
Fr. Mandelfc, Bled
prodaja tobaka, razglednic in p»«w, potrebSčia
t Temete nctro leto fceli tn m priporoča
\ ALEKS. AMBROŽIČ
J	orar in trgovec
X BLED, Cankarjeva eesta 47
♦	Z
X	♦
J	*
z	*
« ♦
BLED 18
Srečno novo leto želi
ANTON SOPAR
čevljarski mojster
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
Gorenjsko
♦
*
1
t *
♦
* ♦
:
■9
X
«r ♦
*
X
♦
_ _ ♦
&itip IJLmbrozič j
pekarna, trgovina z delikatesami ln vfaiotoč
juimiimninniNiimiin
Srečno novo leto žeH vsem cenjenim odjemalcem
Zdravko Ambrožlč
RADOVLJICA ter m za nadalje priporoča
! : 4 i
i
*
Srečno nov« leto fceE vsem naročnikom *
♦
Franc Sartori
BLED. — Telefon 53
ter se tudi za nadalje priporoča.
inmiitiiy rram m n i n inj
uiiiünmiHimniiminiii
BLED
kljočavnlčar te trgovec s železnlno
* » ♦
X *
l *
*
I
x
X

Sroteo bot» leto te H cenjenim gostom
M. MEŽAN
{it*tjgfcl salon za dame ln gospode
Trajaa, vodna onduiadja. Izposojeva-aj« lasulj Prvovrstna postrežba ter se priporoča za nadalje
BLED
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
Antonija Ažman
restavracija BLED
ter se za n&dalje priporoča
Srečno novo leto želi
Albin Potočnik
urar BLED
ter m cenjenemu občinstvu priporoča
I i
! ♦
Ì
♦ ♦
:
Srečno novo leto žeH tvrdka
M• Pangerc in dr, d. z o. z.
trgovina z deželnimi pridelki ln me&anlm blagom
BLED 2 Telef. 40 — Podružnice: BLED 1 (Pri Pretnarju POLŠICA - GORJE: RUDOVNICA; tei. 39; SELO; RE-
CICA 13.	t
ter se cenjenim odjemalcem tudi za nadalje priporoča t
X
Srečno nove leto želi vsem cenjenim
odjemalcem
PAVEL ČERNE
RA1X)VLJICA
are, slatotna, kolesa, šivalni li stroji
tar m za nadalje priporoča
H4H
Srečno boto leto ieli vsema cenjenemu občinstva
i Opirala hmm
66
ter se tndi ca nadaifni obisk priporoča.
♦ i
♦ *

Srečno novo leto žeH tvrdka
Marija UISar
trgovina z meftanim blagom
BLED
ter se cenjenemu občinstvu tudi nadalje ptipoioča
i » » » » itti »iiimniiiiiiii
fnnnmniii nmrTrrrii i i « » « » «
□	Vinko Bogataj
□	klobučarstvo R BADO V LJ ICA miimnniininiiiiimii
□anrTnrrrrrii miimimuniu
u
Igo Zamorec
trgovina s mefomim blagom RADOVLJICA »iintnnmnimninuij
nmmn
Srečno novo leto Sel
t* Srečno novo leto
I x vsem cenienim odjemalcem želi
Frastc Auibrožič
z ♦
\ì Ü
♦ ♦
« mesar. B!cd j
in se v nadalje priporočam, j
Telefon št. f
♦
.................................t
♦ ♦
:
:
Sn*čno novo leto želi vsem cenjen, odjemalcem
Radovljica
modaa in maaafakturaa
trgovina z mešan m biagom, Ljubljanska ces a 34 ter se tudi za nadaljno naklonjenost priporoča.
O
Cenjenemu občinstva s« ter najvljudneje priporočam.
Trirmn nimHinnenin
-
t ♦
♦
♦ «
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom, potnikom in letoviščarjem
j 66 _ mm
115
rečno novo leto želi vsam cenj. odjemalcem
♦ *
«Ilirif MnYMik, Bled [
ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
♦ 4 <
parna pekarna m slaščičarna ter kralj. dvor. dobavitelj
ppgjiiEaaaiimn s i hjul a 11 a « nonnoDocxpxo:' DDncnnamnizntxja^DaxoDGcoDon^	qpixociuuuuuui.il ininifliii juuuuu gmmxniia
Srečno novo leto žeH
FRANC JAKLIČ
traflka in trgovin» s papirjem in galanterijo
□	D
H D
□	□
□ □
□ □ □ □
_ _□ □ _ ___□
juljulj-1jl1 j_jlj.xx3^jljlj1 juljulo juuuuljljlxjuljllulctiin 1 luouuuuuuuulajuuul^^
RADOVLJICA
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
FRANC PERC
pekarija
RADOVLJICA
ter se za nadalje priporoča
□	O
□	□
□ □ □
□ □
n
Srečno novo leto žeH Gostilna Kunstelj
Ivan in Jerlna Stikerl
RADOVLJICA
Ej^juiXiiJLiLiLJLiLa^	oaacCTTjgjautiUuuuuum^
P	v . . » «	SP-	„ . ..........g
□
□
□ □
□ □ Srečno novo leto želi vsem naročnikom
" B IVAN KOKALJ
inijantv«
RADOVLJICA ter m a nadalje priporoča
m » a h« » Ü » É i rr-nr h m m 1 » I p 11'|
Srečno novo leto žeH vsem cenjenim obiskovalcem
IVAN MRAK
terivski »a!cn za dame ln gospode
ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
RADOVLJICA
^jiJ^juuLJUDDnnacDn^^^	n p m m ul
RB
B ontxJDODcraxo
Srečno novo leto žeH vsem cenjenim gostom in odjemalcem
Ivan Avguštin
mesar tn gostilničar
RADOVLJICA
ter se za nadalje priporoča
□□□□□□□□□□□□□□anijujlgjui n i »an ilbjdc
jl juüaodüuui h g » n n uj' p b n innrTPJonGacaaL »i ul i
ü it A ji
Vinke Sapnik, Radovljica
veletrgovina z mannfaktnrnim, modn m in galanterijskim
b agom
Pod^užn ca ------== fBBT Bled
□ □ □
c □
o
__ □
□ □ izdeluje obleke po angleški ln francoski □ - Q modL Trnu vedno v zalogi čedko in g
Tvrdka
Josip Pogačnik
V RADOVLJICI
mGoma[X]aEX]GaaoaaaoTTTxpaGüLjL m; y « k k « ,i js jcr -r « v
T rm ü >! •f"N~
□ n
angleško blago.
□
n
II. Pplisviit
brivec

SreénoU
Greene f*«>90 leto s «/I
vem cenjemm cd emalcem tovorna nogavic
Slavko in Milka
v
/->«	V I	"V • -v
Sustersic
LESCE pri Bledu, Slovenija, Jugoslavija
t ♦
X ♦
♦
: :
! x
X l
L JGGmCPOLJUUuuL.uCGUULUUUlJUL • - iJaUUUUìJl JULOnDCX
JLÌG^DUUUL.
11 « i H i i nn
š
Srečno novo leto zeli
Janko Novak, pletilna industrija, Radovljica
ter se ta nadaljna naročila pripore ča
□□□txojnDaoDaaoJuuuGOLiiJ^ B u
□ g Srečno novo leto želi
g □ vsem c njenim gusto m
B r	dottili)» pri „Lectarjn"
I o Franc Uoiža», Rado^ifica
5
3 j
a □
i
j «rr ^ nuaai/na	^ipurcou	p g	ter se nadaljno naklonjenost priporoöi •
i\ n I n a » t » ■ » mi » g ji k11 « n n im ! mjuluujujulm mniiiin t» h8im lin mil n ulli mi nimiini ■ imimniiiiiimiiiniiim in rrrnrro- « » i » n a i b i e h 11 n i mm
Hz (Roh. (Bistrice, St# (Dlda, jezice itd.
v
■■■■■■■■■■■
Srečno novo tato želi vsem cenjenim gostom
Botet „TRIGLAV"
BOH. BISTRICA
JAKOB CERNE
hotelir in lesni trgovec
Kranjskagora (»••■■■■■•■•■••■•■•••••••■•■»••••i
• ■ S
3
JEAN PEČAR
lesorez	1
Kranjskagora ■
Anton Zavodnik
modni salon in konfekcija
Kranjskagora
i s
Alojzij Smole]
strojno mizarstvo
i i
Kranjskagora ■
■ ■■■■■(■■■■IlillUlIllllinilMMI
IL
Srečno novo leto Celi vsem cenjenim gostom
Kati Rauhekar
restavracija iprt kolodvora)
BOH. BISTRICA ter se za nadalje priporoča
ALOJZ MRAK
Pension fipik
Gojzd
■■■■■■»«■UMnaMimniminnnuuiMiHiiwiiuiii
Srečno novo leto	j
fteü vsem cenjenim gostom	|
Hotel BISTRICA	|
Anica Stare	S
BO IL BISTRICA ter m za nadalje priporoča
■ ■ ■ ■
(BMUMSIBaB
5 ANA LAGOJA S
■	gostilna	j, Q Mojstrana Q oioiOBOioioioaoaoac
o ■ o ■ o • o a cd ■ cd ■ a ■ o a o ■ o
0 Frančiška Soklič n
■	gostilna ftmere	m Q Mojstrana Q
oaoaoaoac3Boaoaoac=>ao
V j
Kavarna Prisank j j
Kranjskagora j S J S
:i\ iL
Melhior Stirn
mesarija
g	Kranjskagora ■
F. P. MAT JAN
gostilna in trgovina
Dobrava
IVAN STARE
gostilna
Dobrava
Srečno novo leto Se& vsem cenjenim gostom
restavracija Ivan Mencinger
(pri Beco)
BOB BISTRICA tar ss tudi aa nadalje priporoča
innnitnMHn«uiHiMm«M»iMMH*n
Srečno nouo leto želi usem cenlenim oòjemalcem
T0NE IN MIMI PENIč
Boh. Bistrica
pekarna !n brezalkoholna kavarna
■ a
■
! ■■
Srečno novo leto Celi VBem cenjenim <x'-|emalcem
ALOJZ STUŠZK
meaar
BOHINJSKA BISTRICA ter »e za nadalje priporoča
t«r s»
Srečno kot« leto teh vsem cenjenim gostom
HOTEL MARKES
BOHINJSKA BISTRICA sa oadaijno naklonjenost priporoča
Srečno bi veneto novo leto foH
SILVESTER GOLMAJER
stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo
LJUBNO, p. Podnart Gorenjsko MBHBaaRami
1	i SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka j I
SI 0. Budkovič, Bob. Bistrica I j
2	j	S t
S S	te* se tadt za nadalje priporoča	I |
IMMMIMMMIMWMmMMIIIMIIimHHMHMMIHHmUMMIMWWWmiWWmmil M ■■•«■(■•■■■»«»■■■■■■M*iiHaiHUiiuii*iNHn«nHMamHfMMUMuaimailunlllu »«
S S	MBKeiWO .«OVO 1/SCTO Seil vsem c«Bl«aln naraoalkaai	S S
M FRAi\C ROZMAN ||
Hn
3	S FABIAKKKABSA	S | 1 ■ DAa muTnint ! C
BOH. BISTRICA
ter se z* nadalje prìporoò»
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
Bučar Stanko
ÒPVljiUKlV«
BO IL BISTRICA ter se tudi za nadaljna naročila priporoča
■aaaaaraaai
inuimim« i
imm»imu»b|
8rečno novo let» teß vw-ic cenjenim odjemalcem
Janko Burja
t
t •
s k
a
i
BO IL BISTRICA tudi za n&oaij« priporoča
••HuniitaixMumi
Srečno novo let« teB veem «m J enim Lutročr ikoni
REBEK tß drug
aploAuo iUJuò&vmbmtv«
BOIL BISTRICA m sa oacuujn* uručik prtporaOa

tMW«K««mi
tea
Srw1« »ovo M» eewjefum naročnikom ta odjemaioom
Zofka Maleakk
•trn ju o |Metik;v*
BOH. BISTRICA as naäaijEa saroCti* priporočat
Srttčn« bow hO» teft rtasu cenjenim grotto*»
PETER RAVNIK
guntlliiA (pri 8 turom)
BOH. BISTRICA ter m tudi sa naoalj« priporoča
Srečno novo leto CeM vsem cenjenim naročnikom m odjemalcem
Josip Kuhar
splMuo aUmntlvu, uüugM pofaHtVB
«T. VID NAD LJUBLJANO šL 79 ter se za nadalje priporoča
Srečno noro leto Celi vsem cenjenim odjemalcem
pekama KOROŠEC
ST. VID NAD LJUBLJANO
Srečno novo leto
Celi vsem cenjenim naročnikom
FRANJO PERSIN
sedlarstvo ta roano ucaratvo
«T. VID NAD LJUBLJANO
Srečno novo leto želi
ROK BERLIČ
■trojno mtiantv*
ST. VID NAD LJUBLJANO
Srečno novo teto Celi vsem cenjenim odjemalcem
S. J. ROZMAN
s neteaim blagom ta avto-beneinska ST. VID NAD LJUBLJANO
Srečno novo leto telita vsem cenjenim gostom
Anton in Ana Kratky
ST. VID NAD LJUBLJANO
Srečno boto leto Celi vsem cenjenim naročnikom te odjemal
Ivan Poleniek
mizarstva
ST. VID NAD LJUBLJANO
t	ter se tudi za nadalje priporoča
............»M......«..............»»»»M«»««...........
Josiphta Krašovec
trgovina usnja AT. VIA» NAD LJUBLJANO
Veselo novo leto 2eH
Stanko Pečntk
1
Alojzi} M rež ar
mesar
•T. VID NA1> UCBUANO
trgovce 8T02ICE
Srečno ln veselo novo leto telita vsem cenj. odjemalcem
Jože A iliar
modno krojastvo BT. VID NAD LJUBLJANO
j Fr. in Marjeta Oobnikar j
*	mesarija	a
I JE2ICA — podružnica ST021CE j
A. Rebolj
ščetarstvo MEDVODE — Prvaka »
Vedelo m srečno novo Irlo	■
teli svojim cenj. gostom in odjemalcem	S
gostilna In trgovina	J
RAMO V Ž	I
STOZICE	I
Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom
Jožef £ et ina
krojastvo
St. Vid nad Ljubljano
ter se za nadalje priporoča!
1 Srečno nov leto	■ ! a 1 ■	a Srečno novo leto 1930 |
| teli vsem cenjenim gostom	: a ' a	Celita vsem cenjenim odjemalcem S
i F. J. 6USTERSI6 [ gostilna »Slepi Jiimm	. a ■ • a ■ : s	Alojz In Marija Serjak « OMMkrtja i
[ ST. VID NAD LJUBLJANO j j		STOZICE 44 i
Srečno novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem, damam ln gospodom
Jernej Hribar
brivnicm ta emalnioa MEDVODE ter se priporoča za nadaljnl obisk
Srečno in veselo novo leto I	želi tvrdka
I Avgust pcčnik
!
■ ■BB
Stožice 47 — Ježi ca pri Ljubljani
SpeciJalna trgovina ttvaJnih ta pisalnih strojev — koles — gramofonov — otroških vozičkov — motornih koles. Prodaja tudi na obroke. — Brezplačni učni tečaji m Al vanje. — Nadomestni deli vedno na salogt — Igle, sukanec, svila .olje.
Celi
ter
Srečno novo leto
vsem cenj. posetnikom orivnlce
IVAN PANTAR
ST. VID nad Ljubljano
se za nadaljnl obisk priporoča.
Srečno bi veselo novo leto teli vsem svojim obiskovalcem
M*
■■ «I
i
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
ijj
aa !
Srečno twrvo leto Cefi vsem cenjenim odjema!
Frauc Zaletel
Veéei 4 tu. ji+ciMi ta	^ ja
ST. VID NAD LJUBLJANO
■ Veselo ln srečno novo leto ŽeH
9 %
tovarna gorčice — znamke »Etotiec
a ■
it
■
i F,
tu t i;
■ S
a s, m
S JEZICA PRI LJUBLJANI
S
Blagoslovljeno in veselo noro ieto 1931 Celi vsem svojim cenjenim obiskovalcem
Angela Kunstlf
travia» s a*A»aun uto^sa
JE21CA 6
•■BaaaaeaaeBaaaaaaa«eaBaEBBa»BaBaaBBBBBBmraaBaM
m
H a
S ■
N
a ■
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
F. TOME
trgovina z mešanim blagom
MEDVODE
ter se za nadalje priporoča
Blagoslovljeno ln srečno novo leto ŽeH
F ran jo Kunaver
konè
s m
m »
m
a a a
S
■(■■■»■■■••■■(■••■■■••••■■»■•••»•«•»»•»•»»lia
Veselo ln srečno novo leto ŽeH vsem cenj. prijateljem, znancem ter odjerualcem
ROZA SNOJ
trgovina a mcéaaim Dlagsas
JEZICA
■pmani
S
.................
Ss i
"s
o S
o
s s
■	a
■	a
♦Jezica
o ® s w
Ji
Ì
M„
51 >
H	.
2	š
c	i
IS	'
a 5
Veselo in srečno novo leto 1931 zeli vsem svojim poslovnim prijateljem in znacem
stavbna tvrdka Erjavec
Jezica
Hkrata se priporočam vsem onim, ki še nimajo lastnih domov, pa Jih nameravajo letos tdraditi, za vsa v to trotco spadajoča dela. Vsa naročila izvršujem ločno in solidno !
aaaaaaai
mniica in (Domzlaì čestitajo:
IHMIIIII
miroj; .'J' O-A; Kraust Del-Bello
brivski in damskl salon DOM2ALE
gaHeBeiBMHHwtaadgaenMfWh imi
^ . . , « « . i i nrnTTTTTl UUULULO §
p^-r rr i ruTI * r-g \ 1 JU-jUì. i > *"» H > « *
Ivo Breskvar
brivski ln damskl salon DOM2ALJE
àfflfflSSESESSEZEEEESZEEE^
Ilko Petkovič
fcrtvakl in flsmwki salo» KENUCA — DOB — DOMŽAL*
Franc Jagodi
trgovina in gostilna — Sobe ra tujce
KAMNIK ter se cenj. gostom priporoča
i »
Mak so 2argt
trgovina z mešanim blagom KAMNIK
g a
Josip Janko
urar ln trgovec z zia unno ln srebrnino KAMNIK
Anton Vivoda
gostilničar in klobučar KAMNIK, Šotna 70
<A
a
s
S
Lucijan Mesner
Galanterijska knjigoveznica KAMNIK, Majstrova ul. 14
Vilko Cerar
urar KAMNIK
HRsaMBasawaM«
' rn TTrifTrTTiTTTT^rTTirTTinnnrTTt iiiiinillllllEL P	Srečno novo leto ŽeB
Martin Gjurin
brivski salon za dame ln gospoda KAMNIK
g	g
5	Lovto Belec |
g	ključavničar in vodovodni instalater S ■
nri a mu lihi i i » rrr
Veselo ln srečno novo leto ŽeH vsem cenjenim odjemalcem ln dobaviteljem
Srečno ln veselo novo leto iell
PAVEL DOLENC
Jernej Bolhar
Banjama
DOMŽALE
□ vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se tem potom tudi ^ □nncaTXOnrTTTX nxmiixmra □ najudanejše zahvaljujem za naklonjenost zagotavljajoč, da p pr, miimillllllBii ivinrm g bom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske Izdelke
IVAN kuralt
vaJJčnl mlin
DOMŽALE	_
im IMI OIJÌ ì l LTTìf HTTm I I I I 1 IJUL ÜLIIIUC Cjuj-a i » « » n li n » « n i « » « i u b i i m » » i i ni il m
oca m i » i mun ii imimmni 11 » i » 11 » 111 ax
ui	«El
□	Srečno in veselo novo leto ŽeH	*
vsem cenjenim gostom
J. Chain pnik
prck&Jevalnica
□ m
DOMŽALE
□□□ijimixmjLLmjLuiJüL» ui mmi ILI I J I »JUD
□
□ □
Srečno novo leto ŽeH tvrdka
S-ttttti i i 1111111 i 111 a rrxx
fTTTrrT .................
D
§
u t
Srečno novo leto žeB
FRAN FLERIN
ktoboCsnm v DOMŽALAH
DOMŽALE ter se cenjenemu občinstvu priporoča
iijGGLXxxxxTTT o T T i « nnmfl
Franc Janeiič
GOäHLaNA i'lil »JuZJ&TU«
DOMŽALE ter se tudi za nadalje priporoča
n.....m m i 11 i n rra niniiinminiiiii
É»
KAMNIK, Novi trg 1»
iniep«!»
juraaaaBBBBBBSMi! i
Mffico Grčar
krojač KAMNIK 91
Srečno la veselo novo kio M
Anton Cerer, Kamnik
restavracija
QJL-.JOOOODOaDOOUUOJa rTTITl-T'HJUULlLil HTTiTTJODUR- ÜUUJUUJJLiJmailmimilJ^ I.....I I i I I I n I
Ü	Srečno novo leto želi tvrdka	R □	8rečno ta veaeio novo leto žefl
^^TTTTTTmTrrn 'innniinn
111111 > 11111 iTTTTTrarrrrTTi
Srečno tn veselo novo leto	H
vsem svojim cenjenim odjemalcem □
P. RAPE, Domžale j*
P	krojaštvo
tar sa sa nadalje priporoča
p* ^
rrn vrm umili rrTTTTrrnxir
.V IV A j. JUDOCJCO^
ANTON SKOK
parna žaga, lesna trgovina ln elektrarna
DOMŽALE ter se priporoča cenjenemu občinstva
vsem svojim cenjenim odjemalcem
Pavel Bertoncelj
valjčni mttn DOM 2 ALK

□□□[XPJDGDDDaJUG^^	K im » l I I in DD .......nnnTinniitumiiinmuima]
* JUDLliraXODDÜDOO^	IXEX
Srečno novo leto ŽeB
sov« leta ieK in se Sporoča sa nadaijnc naklonjenost
ANTON 5TVPSCA
trattila in trgovina ?. iu«6. blagom
M □
Vinko Mütter
trgovina z vinom
DOMŽALE	g p
BaUDDTTTTTTTT X T1X3 TTTTTlJ13DDd	□
.............. IJUUDCOJLjL-	g
t	□
Srečno novo leto!
DOMŽALE
"XXrOTJCjCCO^GO-X^	-LÜH UHI
3 aiJDaDaaaxiEXimamaaDOu™^
— "-1	S
Srečno novo leto želi	□
vsem cenjenim odjemalcem m dobaviteljem tvrdka	□
□a i r » rrrrnnaaciLiJiJui annua nruTrn mno > Srečno novo leto žefl
FRA NC KONČAN
spiuAno ključavničarstva DOMŽALE
juhi ul
njuuLimuuuuuLH-iuiLLii irnrTTiiumminmiiiti
Srečno novo Irto fall vsem cenjenim odjemalcem
cenj. gostom priporoča. Tujska
Vina vina ln dobra kuhinj.	§
a
■■ad
IBUaSMUMMl
Srečno novo leto
Kregar & Fajdlga
«toktro-instalacij-tko podjetje KAMNIK
Vinko Weit
adoga čevljev m čevljarstvo
DOMŽALE
'"in i rrrrri tr ir
J. MENART
trgovec
DOMŽ \LE podružnica: Kra&nja
□ULJUXJLL JULOJUUDDL JQXJt XXIX JLnXJJUUUUL.IL IULXXJ JULJUL
LixmiiimiimxaTTT u » i m m m i rrrrnrr
Jožef Jas&ežič
DOMŽALE ter se tudi za nadaljno naklonjenost priporoča
□□□□□□onrco ul nxianoanmnmnQ jj
o	□
Andrej Pučko
tadetovatolj uinet. hamna Vlit-DOMŽALE
iiinimimniiinini cuxr «
Srečno novo leto žel!
Anton Möller
vinski trgovec ln gostilničar
STOB-DOMfc * t I
3 Doaiiimiaiiiiaj^^	11 u.jlj m lilj
□	ž TOTTÌ I fi » 1 Tt XJCXQJUÜUT10Z0T7 O "K TTTTTTTTDCOIL
□	m
n u
tmammsmmmmmmaaammn
iMSŠSRflSflHail«
Srečno novo leto žefl tvrdka
C. ŽERTUŠ
trgovina pirtwiia
KAMNIK, Samostan?'— nL M | tar se cenj. občinstvu priporoča ||
isflMisnss«
ibbbi
IVAN PETEK
I I 11 » 11 II « I 11 11 II M I I I 1 » I I I I II II II 11 1 11 « 1
IlTlTmiXIITTl 1 fTTITITTTTTTT
Srečno novo leto žeB tvrdka
Ivan Breeeifnik
s politeli
ROLICEVO-DOMŽALE
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
KAMNIK
sam
SUM
g	Srečno novo leto I
i PERO SATLEE, Kamnik
Viktor Vrenfak
trgovina s mešanim Magoni
C
L..' □
C
n
V» », p. Dob psi Domžalah
T? '
iuniiiiiniiiiiiniiiiiiiii^
Srečno In reselo novo leto ŽeB
D vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znancem trgovina
JOSIP SEN1CA
DOMŽALE	j
□CXiGUajqXXXXXXXXXOaO^	rrrTTTJ JULJULAJL
H	'
□
□ □ □
uiimmi mum jljul xii xxi
■amaiiaaaa i ■linamaaawr
Srečno novo leto ŽeB
Karat Skala
mannfaktura — Specerlja — galanterija KAMNIK
3 i
TIskarna Veit In drug
družba s o. z.
S
(Ur) pošta DOMŽALE
^...............
fumi ixix3rrrinrTx:anGajacxx]r ä
ZEMAN ln dr.
zaloga poiJedelsKib strojev tn ključavničarstva
D
n n
Srečno novo leto ŽeB
Lekarna k Mariji Pomočnici
Mr. ph. DRAGO MILIC DOMŽALE
□
g n[immTTni3iiiiujLiiJ u im me □ timiEDaimmimmj.i rnxxj oxijananaxr
ßS
E	JOSIP APAMIä
I !
■
a
BMBaaaai
Srečno novo leto želita
trgovina šiv. »troje*, koles in fonov
Maistrova 8
bbbbbbbbba ttbbbbbbbbbbm
^ g	Srečno novo leto žeB	S
■ S I. Kosckir nasi. A« Hvala S
trgovina s meéanixn ^"ffg
KAMNIK
ter se cenj. občinstvu priporoča
Maks in Albina Rožel)
najemnika restavracije in kavarne narod, čitalnice v Kamniku
g
B9BeBBB3iKaaiaa
Srečno novo leto ŽeB tvrdka
KAMNIK IBBBBi BBBBBBBBBBBBBIBi
g Srečno novo leto že H vsem odjemalcem
g ERNST ŠKOF 1
B
MRK B
aodavičar
KAMNIK
vrvarna DOMŽALE podružnica Kamnik
obenem pa se cenj. odjemalcem tudi nadalje priporoča
1
VTO-DOMŽALE
mm «JUH B a i!nnn
L.iL^v. jLjc,naciCDa^j"rinniiinui r_;
R	B
S	□
□	R
□	o u m KJuuLajauuij^jma nmmiiiiii uuuur
□	[ixoüijiamiijuuüuüuuuüij^^ mu hjuuuuu
a	□ „ r , A . „ □
□	□	Srečno novo leto žeB	□
□	mam	lunlanifn n^laraal/iAm	—
Srečno ln veselo novo leto teH vsem svojim cenjenim gostom
franc oset
restavracija
DOMŽALE
vsem svojim cenjenim odjemalcem
Franc Magdi*
valjčni mlin
VIR pri DOMŽALAH
■
i
g •nmiiiiiiiiiirriiiM mri » » » g m mi i-rnmr
□ cauuuiJLiLiumLXJtJixxxxjL^	IJUJLILJ n n uljuliulj
Srečno novo leto ŽeB
A. PRAPROTNIK
koSssa, trgovina s šivalnimi stroji, motorji, gramofoni ta plošče ter vse v to stroko upadajoče potrebščine
Srečno ln veselo novo feto ŽeB
RAROL KUMER
trgovec in gostilničar KAMNIK — Graben št 9 ln 10
Srečno novo leto žefl
NeMma Ferdo
trgovina mešanega blaga, destilacija Cganja PRISTNI BRINJEVEC
KAMNIK
skbbbsbbbbbbb«
Srečno novo leto želita
Iv. In Rat. Podgoršek
g| Marija in Franc Lnkanc 1
trgovina in splošno mizarstvo
ter ss cenj. občinstvu najtopleje prt- g □ poroča — Sobe sa tujce vedno na raz- □ p
DOMŽALE
polago — Solidne cene
amili iJuuujuLi 11 ili i « mjuuuijl
5 Diiiniiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini/
3QUULXJ1 H I I 1 K 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 ■ I g ■ n » t » » I I I I ■ ■ i »7-
__________________________________Ss»®»^.
f/ìSfsìNys fxs-?; 55>fi '-WS	uva	< - >
agè
m
FERDO VODE	|
veletrgovina vin» KAPLA VAS pri KAMNIKU
Srečno in veselo novo leto žefl
Srečno In vesrlo nove leto ŽeH svojim cenj. ndjemalcem
IVAN CERTANC
mod. kroJaStvo in izdei. usnj. suknjičev
ČRNUČE, p. JEŽICA
□ □
□ □
ia
Srečno novo leto 1930 Ml vsem r*ojim cenjenim odjemalcem
MARTIN MALI
avto-duko tlčanje tn splošno tapetništvo DOMŽALE
Sreóno In veselo novo leto 2eli vsem svojim odjemalcem posebno stavbnim podjetjem
m
ANTON ŠT EBE
tesarski mojster MOSTE-KOMENDA
a»"»n< lULJQnnaiDrxjDmnrrTi^	frmtst
Ij^-I K.VS	i-V-5 UV^	IX-5Ì	<>Š5 '>
FR. PEČAR
gostilna in trgovina
ČRNUČE, p. JEZICA
Hz Zasavja čestitajo
&

« *
s S
JjULIJUnULOJLlJUm^
Mimica Skušek
Šivilja
LITIJA
ficXl ÌJLJULIULOJLJJLJUUL1 IJiLJUL JULOX
□coDonoDaaaaaanixon^^ H Srečno novo leto želi
H SLAŠČIČARNA
□	LITIJA
GLnjUUUUÜLLJULO^
jijuuuuliuuulujl^^
IVAN ŠEKŠ	g
brivec
LITIJA	_
□OULSJJUUULJUUUUD^
Zrimšek RudolS P
brivec 0 LITIJA__c
uLJUL.li umi nmnro nnnmno
m««
Jerica Kočevar
prodaja raznega blaga
HRASTNIK
Vinko Domitrovič
gostilničar
t t
JOžE KOŠIR
HRASTNIK
mesar
TOPLICE—ZAGORJE
m
■A ■*
s a a i a
Pave! Bauerheim	I ■
trgovina z mešanih blagom	« i
HRASTNIK t •
VIKTOR SUŠA s
trgovina z meäanlm birboni	»
ZAGORJE S
■■■iiiiiininfiiiHnMtsMtaaaiiii.
taamanaaaai»iaaaaailllall.,(,llsl,glkvK1<|
I	TÜRK JOSIP	5
J	kovažtvo	i
S	TOPLICE—ZAGORJE S
"■■■■■■■■■■■■■•■■•■««»■K»»»»*»»», (•auaiaiiiiiaaaaaai«ta>ia(ia<a>^aaaiaaiaiiM
Ivan Razboršek
zaloga čevljev na veliko	p
ŠMARTNO pri LITIJI g
ckiDDna^aDa^aaanac^^
□ n
LEOPOLD KNOL
modno krojaAtvo LITIJA
S □
Ph. Mr. Jos. Warto
lekarnar
HRASTNIK
ANDREJ ROŽAH
stavbno in galanterijsko kleparstvs
ZAGORJE
IVAN MAČEK
mesar
ŠMARTNO pri LITIJI ^
Hf" ^-innrTTTTTinmmnoD
, I, n , H B n H i » II H II ■ K I JLJULAJLJULAILOJa
Ivan in Karla Robavs
mesar in gostilničar
ŠMARTNO prt LTTI-J1 ojuJULOjamaDcoDDDCicDDaoDa pXi3]OODDDOOOaX3!IXUJL.iUUa
A»t. in Tilda čemigoj
gostilna in lesna trgovina
ŠMARTNO pri LITIJI □□ain ixixoxoDaoDaDaoaaaanD
OODGDanaOLJLJUULl^^
ANTON LSNDNER □
gostilna mesarija	□
LITIJA	n
____xmiiinmfflimiin:5
aanaoonDnaoonnonnnnDonnnonDCD
FRANC LAJOVIC
tovarna pìrtenin in trikotaž* LITIJA
□mnnrajiji i h » ocojlb h b nacaDccn □ Rudolf Till er	□
»oda rs ki mojster	n
LITIJA	H
nm » b i tnrrrTTTnrr-ir-g-ii nnnmui1
Lojska Šentjurc
gostilna Narodni dom
HRASTNIK
Štefan Podunajec
brivski salon za dame in gospode
ZAGORJE
■asa s
FRANC BERLOT
splošno sedlarstvo LITIJA
□ □
Kino Narodni dom
HRASTNIK
ALBIN GRČAR
gostilna in vinska trgovina
zagorje

FRANC V1FAVC ;
krojaštvo	2
TOPLICE—ZAGORJA * niilMiaiia»ii»aiiia<B>><«M!M«ità
iaaea(c<ar.«i[aiiaai!iit6i,aka«aaaiaei
Robert Raačigaj |
trgovina In gostiìaa	J
TOPLICE—ZAGORJE S
i»Ha«NRaaaaaa«ttintgMaaaaiaiaa(a
Lavosìev Mrnuh :
trgovina z mešanim £>b*goca
TOPLICE—ZAGORJE 2
■■»»utitsuaaEOiaaaaaiitfiMmi««!-"«
JJi JLBJJULU JULJLJIJULJULJLIUULJ.JUUlJlJUn
' JANKO RONCAR 0
trgovina z me&anim blagom LITIJA
aDuuuuLaTTTTinrxiuuLi^^
H.............................................J
s
Antonija Čeplak-Vizjak ì j
trgovina	f ' "
Marija Dmov*"k
zaloga zagrebškega piva	S
zagorje !
ii«w»»miii»iwm«ii«i«»mtM»"
s 5
AHČAN RUDOLF
trg o-, ina
•e»
ZAGORJE 5
cxtìtjuujuulojuulo^
.] Anica In Maks Lajovic t
trgovina in gostilna	G
3	litija	R
8_ü.iJt JLJ_813! s » » n a II nm i » « b m judgB
U!-LJLO.JL.OJO_OJLOIOGCJIJLOJ
P Gostilna „Pri Urški" o
P	zaloga piva	g
p	LITIJA	g
□□ooogcxodddamgddalljlili'lidguda
♦ »♦»»mltmmmmmmummmmtmmm»« b
Alojzija A greš
trgovina
HRASTNIK
HRASTNIK t ■■■■■niim*i»mMraM(mHHiM«aa
............." j JOŠKO V ALANT i
Idno »Triglav«	a
zagorje i
sssssssssssssssssssssa'
STEFAN KOŠIR f
U&J&BX	i
__ZAGORJE f
nm>M«n«nnn^»Ma>iisr.»one«iMNi»tMi ■■»aBMCR**»iwxiiac»ai«>»»«Kg
< ► i<aaai»»a>i
FRANC V ALANT
avto-taksi
s a
s
■asa
FANI KÙLKNC
gostUničarka
zagorje s
»•«GssbaaraMtaMaameH
uiaaaaaaavaaaacai
i*aaa»«ii«nwii*wiKa<
i ♦
♦
I
Miloš Kercog
avtobusno podjetje
zagorje «
itMMuaiaaait
HRASTNIK % r
» ~
BLAŽ KIMOVEC
čevljar LITIJA
r h
t JLOJLEJLIDDDCXaXO
MARTIN VOLK	0
čevljarski mojster
litija	m rTTTrrrrxxxoxiorTii uni ujLiuua
CpüLOJUUULAJUU^^	n a u
JOŽE BORIŠEK	□
toomrxxo^^	EbxmommdE^
nrrrri t t l >.lJjnaaamaUULJJUULJLIUq
B" Albin in Nežfca Grčar
H	gostilna
□	ŠMARTNO pri LITIJI
R-T-iTTrT-rTTTTTT^^ □□□L JUU1 JI JUl JLOJULJULIJÜODDDnDDQDQ
JOSIP MEDVEŠČEK
čevljarstvo
t	ŠMARTNO pri LITIJI S
nrrrrTTrnrnimxnmjjuuuij
JOSIP STRMAN □
trgovina x mešanim '^om	h
MALA KOSTREVNICA » y B » » « rTTTTTii^TrnTnTiam
aiDcxixDanDaLj j^iJUAiJLjLi J. jononoo
Srečno novo leto želita
Franc Doferavee
dimnikar
□ □ □ □ □
Dragan Lisac
Ersiejc Josip
gostilna tn trgovina	j
ZAGORJE « iaaaaawa«w»aw«aaaaia—a»M«aaa
brivee
JOSIP VOLAJ
■pioto» lüep«krstvo
zagorje »
ntimnt(f»sii(aa*i«aii»(aMa naKavsRiiicaaRBBcsNaaRBaaaatfaazaii
Frane Drnovšek t
■picèno ifiUMStv*	g
ZAGORJE ;
HRASTNIK
BBsasaBsaaaassasaHBaaeaaaasMsaBaaaBassassaic
5	Ivan Premelč	f

............................................ g	trgovina z metaaim blagom
*	ZAOORJB
♦♦MM«MMt»MtM»t»MMM<IIIM>>MI
♦ ♦ *
:
\
Drago Logar
gostilničar
HRASTNIK
« s
iaaaaaaaa*aaaaaa«aaaaaaaai»aai*t»aaaaBi a
□
Ö □
□
mesar ;n gostilničar LITIJA
tìXOODLa MÜ! iGO^OCXOJJJL^'LILJLE QJUULJJLJLOJLJULJIJUL^^
3 Martin Kujtea
W «pi. kknar«tvo in napeljava vodovoda □ tn strelovoda	LITIJA
H	u
□mrrrroxojLLJLAJLJiJ-ij^^ oncmmimiixsiimimm Milan Cernedl □
čevljarstvo	0
LITIJA	g
□OOJLJLLJUUULO JI J.-UJUUL1JUULXJLÌUDC
gonmxnimminammim
Birtič
gostilna ln mesarija
HRASTNIK
iaaaaaa*aaaaaa»aaaaacawaaaaaaaaiia
Srečne novo lete vsem obiskovalcem S Sv. Planine teä	|
„Planinska koča44 «
SV. PLANINA—ZAGORJE ! ■BaaaiaaaaaaaaaitMaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaa'
♦ ♦MMtt»«MMMM»M«M>MMMM>*MMM<M »
! Antonija hi Brata Hofbauef
t	gostilna in trgovina
±	HRASTNIK I
Peter Bauerheim
splošno mizarstvo J	HRASTNIK
»♦MMMMMOMMMMMMMMMtMMMMM«
POLDE DOLANC
mesar	|
ZAGORJE g
■ssasasssssse—aaaaaaaaaaaaaaai ■aaaaaaaaaaaaaataaaaaataaaaaiaaaaai
Viktor Müller i
trgovec	«
JANKO 3ARLIČ 5
H
mesu	j
TOPLICE—ZAGORJE | aaaaaaa«aaaisaaaaia«Baa(aaaaaaaa>aaaai" ■aaaaaiaaaaaaaatcaaaaiaaiicaa Haotaaa»
Benedikt luligoj ;
parna pekama	»
TOPLICE—ZAGORJE \
m m s B
gostilna ln tovanu oeoaeatnik i»delkev >
S Srečno novo leto
Dragotin Korfear
ZAGORJE 5
s
.aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
ZAGORJE 5
♦ B « b
laaaaaa»
m
B
g	LITIJA
qXJLJLJLJLaJLjtJÜLJJLJJULJ^
P Srečno novo ieto JeH
Janko in Ana Drmota
trg. s zlatnino, kolesi, gramofoni tn pio&čam! — klobcùd ln strojno pletenje
Franc Künstler
parna taga in mizarstvo LITIJA
Avenst Dolinšek	|
gostilničar in čevljarski mojster |
HRASTNIK t 2
A ■
€li
□O-ULJLLJLI I I » B H I JUULJUULJJLXXXXIII
Ferdo Roš
gostilna
: ♦
Fran j o Hering
brivee	S
zagorje s
»aaaaaaaaataaaaaaaaaaaaaaa«a
aaaaBk a^aasassaKiasssasaBaaaaseBaa^a
Ljudska kuhinja i
zagorje !
aaaaai
S Sreftao novo lete žcS
« vsem cenj. gostom tn prijateljem	tmr ■
■ ** priporoča	f
I VINKO DUŠIC	t
i	■
točile« dalmatinskih vi»
HRASTNIK
a
LITIJA
n m» m n m s m» mu m oj
o o.ttt 11. itxljlxojcxxrojajcxxx^
§□
Srečno novo leto že B	□
^ vsem svojim cecj. ocljcaialcem ter se Se g p	nadalje priporoča	□
d IVAN RAJNIŠ R
&i>lošno če\ !.iarstvo
ŠMARTNO pri litiji
Ivan Loger
gostilna in mesarija
HRASTNIK
Alojzija jošt
pekarija pri Rošn
HRASTNIK
Srečno novo leto feB
vsem cenjenim naročnikom
VINKO VIPOTN2K
strojno mizarstve
zagorje
f>	pt*hn€SSg8fO
Ivan Roskei
zalagatelj »1'nionskega« piva
HRASTNIK
>7ŽsT
»
" 1
Kraner Ivan
trgovina
J ?
HRASTNIK
Štefanija Vodlan
rudniška restavraoija
toplice—zagorje
ri Srečno novo !eto 2eB
GOJKO VIDOVIČ
spioàno kroja&tve litija
oj m 111111 m 111 m mi i n 11 ij
umu mri un um jli xjljujuuuua
u □
Ivan Guček
zastopnik Radio Ljubljana, «valni ta pisalni stroji
hrastnik
B
E
m.
B
c
E
r &
t*
a
Srečne sovo leto icl
FRANC IZGORSEK
tovarna pohištva
MMAJtTNO pri Umu
■aaaaaaataaaaaaaaanaaai aaaaaaaaae
Marko Suster
splošno mizarstvo
HRASTNIK

Alojz štrans
trgovina
HRASTNIK ..................... ♦♦♦♦»♦♦<
Franc Rfbnfkar
mesar in prekajevalee
HRASTNIK
IMMM»MM<M»»ttMMM»M>M»*
Srečno novo leto iefl vsem cenj. odjemalcem in gostom
Minsi In Martin Pole
trgovina in gostilna
toplice pri zagorju
»
>
i I
laaasaaaaaaaacaaaaaaaaaaa
Srečno novo leto feB
vsem cenj. naročnikom ln se priporoča za nadaljno naklonjenost
■aaaaaaaaaaaaaa a a a a
1931
N. PAVUN1Č
stavbno podjetje
ZAGORJE
Srečno novo leto £eB
vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča
Unica in Lojze Bazelj
strojne pletenje in čevljarstvo
ZAGORJE
■aaaaawaaaaaaaaaaaaaaaaa
■aaaaaaaaaaa
H
DUI i 1 1 lili I 11 I III 1 11 n 1 n 1 »Tn
e^/o/Z f|
•aaaaaaaaaaaaaaaaa4aa«aaaaaaaa*aaa»aaaai etto novo
zaSoga kristalne belega stekla jngosL £ S Ioli	tovarn, todl po češkem formo, katerega S i
▼Man eenlenlm nodl ntlk,h eenah ta se priporoča ; S • d {en a I een
••••■■•"■"■■•■■■•»■■■■»■»aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBrBBBBBBBBBBaB
■aaaaaaaaaaaaataiaa
I S Srečno novo leto želi	založnik vseh steklarskih Izdelkov v
vsem	Zagorju poleg gostilne Grčar. Obenem
cenjenim odjemalcem	priporoča svojo veliko zalogo najraz-
^	ličnejših steklarskih izdelkov ta por-

m
m
m
m?
m
M
m
m
is
«ÖS
I
mi
m
ilrz. roz. loterija
Zr eh atti c k« 3* J,
n 1 Ulm taira
Zagorje j j Mat»stnje«*
eelana po najnižjih konkurenčnih ■ eenah.	«
ZAGORJE j
'■•SSBBBaSa«SBSSBBBaaBBBBBBBBBSSSSSaSBBBSaSaSBSSBBSBSSÌ
K É
-■-ttfj.**.
r.z.z o z.
ìli
Sv. Petra cest» W

PestitCe iz «Vocerà mestas
t

Srečne »ore leto Seli ^ Tgm cenjenim naroč&fksai
8! IS
..............miniumimji oajXaXTTinrTnfTTTTTTTTTTT^ OPi I M >1 II I I > HI H I li I I > H I1T'
s
« Knafllč 6 Mirtič |
Hj ključavničarstva In rodovodne infita-m	ladjo
L. Kondrič & Dolmovlč
avtobusno podjetje ln kvto-taU
NOVO MESTO
Kaadlja — Novo mesto
Dì H B A	umilili,!!! l_l_Df
Wtor He zitta
metlo
OJ BPSBSBBBUHIIIlllSSIlllHPSH-ir
VILJEM SEDEJ
radio-aparaä in elektrs instalater
novo mesto Trn nnnmnm mi
m
m
Srečno novo leto želi
vsem cenj. naročnikom
ŠRH □
Srečne in veselo nov« leto feti
i
Srečno mrro let» fel
IVAN OBREZ
gostilna pri »Vratih«
§ ZiUULOJULUJJ ? 11 ' » 1 » B 11 "' 11 ' K *
« u u u u u « i » ■ i » ■ u » roT^ connnnrrrrii m ijuuuuuuuuijt jlili » i i ii iìjljljuulr muco:
□ R ,	Modna trgovina
B 8 i
Andre] Agnitsch
kleparstvo
KOLAR FRANC
«en svojim odjemalcem veselo ln srečno nov«
novo MESTO
NOVO MESTO □ Bnyuuyyjjjjui nii rri mernimmunì«juuuljd
i! m il
Novo mesto $
m
sfe«
im
feš
od^aalcem s§ ojuljulu m 111111 n * i n ìljuuljuuuuuuuuulct
jnuuuuuuuuuuuuuuLM 1i » rnrrTrTTTinmri ij.jui » i n a o
Aist^ii Kosidllja
■ prefcaJevalee
Novo mesto p
Ssr m e«}. občinstvu priporoča
Srečno in vesel® nove leto želi
Matico MaloviS
»Metoer«, pogrebni mavod te strojno intorrt»
NOVO MESTO
Premogokopna dražba „Gorenjavas"
želi vsem cenjenim odjemalcem »rečno tat
mirna, dolenjsko
AJLjuLjuuuuuLi 111 nni iiiinmmiiimiia
0 tfjuui hjlili i.i j j mul« nniiimiinmnu uuumu
ft OJU JUUUUUUUL LiUUULJÜJUUgrJUULJUULJUU	R gr^no {„ TeHe)o QOVO ,eto žell
Ü
m fij®
BI i
I
m m
Srečno nor« leto SeB
Marija Košir
goctDna »Pod Trik»
Ü5

Novo mesto
^fil JUUUUUULUJULIJ^^
ujfXuJfXiti ri	r5
Srečno in veselo novo leto želi
^t-i Srenjo boto lete
SŠ5
Hotel-restavrant „KGKLIČ"
Novo mesto
m
m
j. PAueie
parna pekarna ln trgovina s deželnimi pridelki
NOVO MESTO [
äSK
a tocagnonri n .I J XJLMJUULIJUULUUUL^
M	RjumuHJLRXJLijLiiJuonoCTjrrrinnr
^	R
81	□ ŠSS
j^vig.«!;	y	modno krojaStvo
Srečno i« veselo novo leto ž#H
Ladko Šetinc
ALOJZIJ MIDOFER
modna krojačaksa Na Balogi vedno anglegko te čeiko šunko. Deb wMm ter
nizko cena.
novo mesto
ÌJULJUUl iJUUUUUUUJLIJI UIJ III IM M I II I I I I II rTTT
oduuu 111 n 111 n « 11 n » » im < » 111 n n il muuuxnn H Srečno in reselo noro leto ioli
KAROL JEVŠČEK
pohifttva te
«ZVJam.
spi
75..
Srečno aov« leto i»S
□
novo mesto
Sau» I I I I U M IJUUUUUJLI LIJ.1I.MI III I iii 111JUUL
novo mesto o !DOLJUULJ'JLI n n m i m ii m ■ 11 m 11111111111 li nm
n H
Srečno in reselo noro leto žeM
Udovič 8 Lampe
Bernard Fraise
dimnikarstvo
M
ms*
#5 □
m
Novo mesto .g
n.
onuuuuuuuuuAJLUJui txjuuuuuuuuumDDnD^^	g
! fiwA^na in VABAIA nnvA IA^A 9*11	S CI
Srečno in Teselo boto leto iell
IVAN ŠMALC
trgovina • klobukt, čevlji tn kožami
Franjo Kasten«
trgovina
NOVO MESTO □
□
eandtja-novn mesto iOUUULUULI I I 11 I I 11.1 M I n IM I B I II 11 M 11111 HX£j
DaUUUULUJUUUUULO^jaaL^JUULOJU^	MJJJJ1JJJ Ji.».«.» ■■"■■"..............UJAJJJJJLUJ[j
m^^ÈÙ^l EULOJUUUUULL&JUDnLLAXJL^
vsem svojim pesaörjem
Hi
^ Srečno nova leti žeH
s« fM
ijs^
'M iS
18
i§
m
Srečno in veselo novo leto želi
Peter Goruplč
kovaftkl in podkovski mojster
avto-prmnetna družba
novo mesto
Srečno in veselo noro leto tett
ILIJA GOLE2
trgovina z manulaktnmim blagom, mesarija tn pe|rarf|a
novo mesto BUUUUUUUULJ JJ I I M I II.1.H M I * M I M 111 H U I.JLJUU

Alojzi)

t - n......... ■■ .■ ■■ ■ ...... ■■ -..........innnnnnrrinnnnrTi t rnrm i axnjnGOUUUUUULJ^^
^ M OX3DGTXO. I-JLIJ JOaaaC30a0G0DCra3C^	□ Srečno in veselo noro leto ieU
hovo mesto |po x : , ,. «,.	R □
rjx'n S Srečno in reselo noro leto želi	5 H
u	y n
^ÄJKia^Ä^^Ä.^S^i^S □	Josip Ogrizek	kolodvorska restavracija
k^V-AI	/Z
m	p
kW Srečno novo leto žefl
elektrotehnično podjetje ln radio potrebščine
NOVO MESTO
Ig üuuuuuuumuLoaouLU^
Vlfctof Tomazin W 0001 B,> » ^*,m.ìuuuulujulcul!u^^
______________________ÌÉ S Srečno in veselo novo leto želi	S
L. KOŠIR
slikarstvo ln pleskarstvo	SS ž n
i □
Novo mesto li □
novo mesto □
SULLJUUUUUUULJLOJnUIJ JLJ .1,1.X.ILUULB.OJULI I I » » I M TIHO
O2acxxx3aaaoaajuui.ju[ n.g,i i.a ai !UULHJLXJLOJUÜÜI,!IIIJ.]IJÜ P Srečno in veselo noro leto želi
IVAN VOVK
liTZ \Tš y
ing. Vinko Zalokar
Drogerlja »Krka«. — Foto -»- parfume ri ja.
NOVO MESTO
novo mesto
fcDDaDCDDaroEXOJLlüULJLIUlX^	I I I H I I .JUUO
»OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
Srečno novo leto iell
Balls Munfschitz
p o
m n
#5 Ü ■
^ n
m s
m o
ip ■
^ leena Industrija, gostilna ln avto taksi ^ 0
r»
Novo mesto M Ü
n
m
m
m-t i <l~ ! mi
P
n
cdirti fiutar
0

0 dp m %
0 ^
SÉ
7M
■	'M n ^
U >M
m
o m
■
n
u m ■ ^
m
ffostp (füindischer
hote ti*, mesar in orto|arošo
lKandifa - SKovo mesto

B
i m
M
m Franc Penca
èm1| te
sm
m trgovtea a
m	sklml poteeUčteaml
S
ytszs,
Si
M	Novo mesto iM
I Hranilnica in posojilnica za Kandijo In
™ ■!	reg. zadruga z. n. z«

okolico
afSaSfaHEIMHHHtBBaHPS!iHRE5!SBISHBHIIBiSeBEaHBSES5IHaHHHEJHaSa^
Ml
Srečno in Teselo noto leto žeti vsem cenj. odjemalcem	&
«loško Po vii - Movo mesto
ter se sa bogata nnroéila tadl t bodoče priporoča.
Tovarna perila
Vestitile ix 3\[cve£a mesta, 0Crsßegain €mom/>a:
Josip Gorupič
Btar tal tapetnlk vosov Is svtomobflov p
NOVO MESTO
Nežika Rüssel
aa»L P. Hočevar manufakturna trgovino
NOVO MESTO J? jbüLJüLiJULi i » 1111 ii n ii i » » i on»
□
□pr»nrirrTrinnrinrM » i » « il i ittttttdco
5	B
3	□
Josip Ogoreutz g
trgovina manufakturnega blaga g
NOVO MESTO g
□
J, f 111 ■ ■. i ii n 1111 n i ii 11 n cd
pnnnnrr. ■filili» rTTTTTTmODO
□
ANTON KUSLAN
gostilničar
KANDUA	NOVO MESTO □
fiiiiimiiiiiiiiri
l ........... i.......11 ii 11» iji j ii11 « 11 m i m 11111111111 > icon nmnm hjjluululjjli i i lih u^
Franc Dolenc g
m prakajevalnlot
MOVO MESTO
"mmiiiiiin m j, . . „..
~r ....... I ... I I I I I 8 8 I B » « I II I It
§ Jakob Kriška §
la gospode g
IGlXjDOLLJJLLIJLIJUL iuuuuuuuuli i. i
S	PER FRANC
gostilničar
Konrad Gorapii
klejMiatn
NOVO MESTO
NOVO MESTO o
_ □
TTT
O I M « » H I M I I I M I II II I PIP r I I I I I I I I I I II I I II I I I I I I HUP
i b i m 'mm omn mnnimi g	KORE JULIJ	I
□	trgovin» nnoulakluroop Mafa
g	novo mlflsto
□l» 11 n i » 11 » 1111111111 mu
ji ii m » i m m » t ljuuljlju r. 111 i 111 o
□
H Franc Erjavec
trgovina m usnjeni
□
3dt HJ jljulo II I 11 » » W I » » 1 I M * II I J
ümj. ii ji miiuimiiiin aro JOSIP ZURC
gostilna pri »StembarjM
Wächter Matija
prej BLA2UM, arar k
NOVO MESTO
□
g NOVO MESTO ftmilM""»""...... imrmr
nnrfTTTT i n 11 11 i i 11111 i i 11 i i ij
Iv. in Dana Osolnlk
»vradja »Pn kolodv«
novo mewto
□ □
n □
Ä
n » « i il. ii i ii ii rrfTTTiTinm UrTXTTT IJULX JULIJ 11 I j » »rnTiTrn
g Milko in Mamači Paula
ID
NOVO MESTO
■ hjujuli i 11 m i h i i i i i » i ■ itttt1 ■ miiiimmmiliiilllllll
P	Btiojas klJue»TBltantfs
Jakob PreielJ
i n m im
nnnm am »imunim JOSIP KORE
trgovec m Spooertjo S
NOVO MESTO
... ....... I. I I I I TTT ■ 11 um i
IH M 111 11 II M I I II I I I DD
jxTarrnm m n m ittttttti i STOSIC
gastllaa »Oalinadja«
NOVO MESTO jmmmmnnnn nmü ni mri in mnniimmini»»
Rifel) Petrina
porodna la pèeteolBS
NOVO MBSTO
m h h i i 11 ii i »r
NOVO MESTO □
□_□
mi m i « « » uan innmmx Joief Hrovat
ttiv«Ulna iL Olobevulk« Ml svojim
gostom veselo ki
NOVO MESTO
I I I 1 I I 1 1 1 I I II H ..... « ITTTTf
NOVO MESTO niiiiiiiiiiiiiiliiiimniii
uuuuuulijulijlijl11 * i 11
i^i 111 1111 1111 I 11 i f i 111 11 i n n )
Komar Josip
la trfnvet • Mvkialml in koleni
novo swrro
Üllimmim irnrrrrìTTtT^
.............................MlimilllUl t XXX
□
NOVO MESTO
... i «... II 111 » l 11 11111 h dxd
..............................030
MARTIN HOČEVAR
Tovoru avto-promet
Alojz More
□	sadavlča/ la izdelovatelj
□	NOVO MESTO JUUUUUUULi l I I I » LJUJUUUUUULTXXJCJ
GRILC G KOMP.
esvljaraka Industrija
NOVO MESTO
mrnwiniinmimminn »tin
NOVO MESTO
IMefon «t 18
Bcc
...................
prmmi mmillllllllll 13307
Martin Hočevar
stevbao podjetje
IVAN KOS
TOVARXA HKTKL
NOVO MESTO
ximimmimmii unm n
jnrrxTJ m 111 n n n rxi Jakob štalcer
NOVO MESTO
□
□
Bniimmimuniimnix
r.i,............. t .. .1 I » I ITITI
0osip &%GS
□ D
Marija Rratina
gostilna M. Seid
NOVO MESTO trtt iib....................
Beoeeoooooooo	QQQQQQQQG
(3
j&vt€> podjetje
Mandija-Movo meste
9GQQQQQQC9QQQOQQOQQQQQQQGQQGGG
NOVO MESTO
ru i n n n i. 111 » 111 n 11 i m m~ . i i i i i ii i i m ii i »i i m i i ii i i i i 1.
Mldofer & Blažlč
ta galanterij.
r
mirna nec
i I 11 H I 11 III I H I II M M nnm
LOVKO PUS
novo mesto iiuiiiimummii itttt r nr
NOVO MESTO
S Srečno nov« lete teli S vsem cenj guoioin to puSuoula p*-
latei>exB
JOSIP MATKO
m m
a ■
s	prtUn* In
! novo mesto. gotna va5
.. « i ...»..» i 111 il « ll 11 i 11 g » « l
UHU
»imiir
Rudolf Brrsdar
NOVO MESTO nuMiiMimiiimimi mm
immnnn iti i i i i i i ijjl
M h
Franc Raro p re t
kttsko
iiinmniTimiMiiin TTT
H
§ US i I M © ON M E S E IL © N ©W@ (L E IT ©
•eli nea «valla ecalcai» >4i«nal«ca
peibiius OMINI (MKSDOC v MOW
SIN! WIES TU
Vsled poveča ni a obrata bodera t novem letu ie bol) lahko postregel s konkurenčnimi cenami ta to kar najhitreje. Radi lega upam, da cenj. odjemalci tudi v bodoče ohranijo isto raupanje in naKlomenost go tvtdke kakor do »edsj.
!
IMIlMMMMBfl
KRIVEC JOSIP
trgovina s ntcSanim blagom
KRŠKO
ssmssHBHsnaacassafli
LJLOJULJUULJUUUULI-1 III 1 II I I II I II I I 1 1 I I 1 I I M I DDP m
iminiiMmi
Franja Krieger-Dolinškova
_	Srečno la resele aera leta IeB
vsem svojim cenjenim gostom
§	Hotel GregoriČ, Krško
6	BOUOMIR HOFBACSR
i_
imuulxjljulxi-juuuuli 11111 m urnim nun» roor
i
Vinska veletrgovina
VINKO BON - KRŠKO
<emm
vtesria
Srečne m
lete M svejtaa cenj odjemalcem
KRŠKO
£0 itmniuiiillllllllllllp
H	H
Srečna aera lete ieB	N
EDVARD KRIEGER
■i r i ii f m gostilničar
KRŠKO OB SAVI
miMIIIIMMmMIMHMMMHI
i

Srečne la vesele nove leta cenjenim naročnikom ta
RR. RUMPRET — KRŠKO
tiskarna, knjigovernica, trgovina s papirjem, aradnlmJ in Makimi potrebščinami ter galanterija
aaaapaami
................. ljur
Dominik Fabftmčič
krojač sa gospode ta iiin—
krško
fm i m i i i i i i 11 i i n m god
r-mr» M»iim rrrrrnTrrnr
Ludvik Jesenšek
svtopvdjet)* IRSKO
n
H
F
□um. i n m 11 » 111111 ii 11 m oc.
...........................sJDC
•en cenj. od jemale
□ EDO IVANUS, Krško ^miiiiiiiiiiiiii nmm -n
Trn ...... i. II 1111111111 i a 8
j
Sprelcer Fani
gostilna
ČRNOMEU
Satošek Drago
brtvnlca
ČRNOMELJ
Strupar Janko
kolarstvo — svtolmIMi
oknomeu
Valentin Kozleviar
mesar ln preèuajevalss
y
□
□	Rajhenbnrg Podružnica Krik ;
□
□_
ui i» m ii 11 n m 1111 m irmr?
Srečno nova leta teli
teli cenjenim odjemalcem
Frane Juriee, Krško
klobučar
1 ii i i i m i i i ii ii i i i i m i i led
□ □ □ □ □
SkirMc Josip
gostilna tn mesarija
cknomelj
□
□
SatoSek Slavko
toivnioa
ČRNOMELJ
Motel
M&oLcfcner

rnome
n
J*


lllllllllllllll»«
......II.....IIIIIIM
—...............................i...................
Dnstedler Franc avtolzvoftček ORNOMKU		Flek Josip
		L j
gostilna »Na gričku« ČRNOMELJ i		« ČRNOMELJ
		
Janko gostilna ČRNOMELJ		| Slittarti Ivan | sestavracija »Kolodvor« i CKNOMELJ j
		
Aha^C Kami togevtaa s meSaolm blagom CRNOHELJ	1	Muefler Karol j trgovina s meSaaim blagom j ČRNOMELJ j
Sreča» fai reselo »oro leto ÉeB
Kühar & Hrorat
i: martbor
Aleksandrova
t i:
...................
»MUMM«
mmmmmm >>>>>»•»»••«>•»
Srečno in reselo roto leto želi
ter as s» nadaljnjo aakfcmjea—t
JOSIP SULIČ
čevljarski mojster, trgoviaa z testata* MARIBOR	Al»ksa«4r»va
I	IVAN ŠENK	I
i	spioéne čevljarstvo	•
i MABIBOB	IiMtafcl !
«MMMMIIIMIIMMim»»«"11"1
I	J. Hochmüller	j
■	tovarna točnega olja	■ I MARIBOR Taborska nL 7, TeL ŽSS9 ■
.«■IIIIIIIIIHItlllllHHIIliaillMM"******
i MARKO ČUTI6 S
*	kotlaratvo	§
S MABIBOB	Slovenska nL 18 g
«s——ssa———as—ssssass—o—— ■ ■ i
...... .......
■
8
i MABIBOB
I Josip Cebokl! s
I MABIBOB	Glavni trg t ;
I Srečno in vesel« nove leto teli
Franko Crobelšek ftnu
s aseimiim blagom aa drobne »Pil bed kiegl»
Anton Tkalec	»
rfni1?* la konfek. trgovina	g
I MABIBOB	Glavni trg 4	>
•■■■■■■■■■■■■■■i
maribor
Aleksandrova eesta 67
»»MMMMMMMUMMMI
■■■■■■■■■■•«■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■a
■
♦ lOMMMMOMMMMMMMMMM

► ♦MM>MMM>»
i	Josip Kaučič
I	trgovina koloniale ln
S	MABIBOB
■»■■innimmm»»«n»»»>«i»i»MM——
Srečno in vesel«
let« žeti
Frase GrobelSek sen.
■t.a.uii
JAKOB KOREN f
i
Koroška e. 47 ■
Sreča« in veoeK» nov® iete ŽeH
Ekspertna HUa Luna
lastnik ALBLN PS1STKUMK trgovtaa gateaterlje, nietenin, veaeata, «ratajartj Na detet»!	Na
«
t m
V. VOŠINEK	i
■Jem la li ilei. gor. det. toHJw S MABIBOB	Koroéka a IS g
Marija Sleber
trgovina s rokavicami in š MABIBOB
■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■a. )M«MIMMIIN.HHM«tM.NIIIIIIMUIMH
i	M. JAHN	i
i	BMdlattnja	g
■Hijnlnii », aaknpovalnlca, trgovina aa
»topstvo mlina: Paromlia d. i Oakovaa
MARIBOR
Aleksandrova eesta I7a |
Glavni trg 14
II.VMftMM8MM
MABIBOB
• ■■•MMMMSH •MMMMMNM
Mca
Stolna allea S ■
INMIHHMIHN •m«hmmmh
;; BLARIB03
Aleksandrova
t»
S Karol Robana	f
I hiksuspekarna fes tovarna »Sahen« ■ i MABIBOB	Koroška e. 24 ;
S OLGA RÜPNIK 1
;	atelje sa perilo	%
I MABIBOB	Slovenska, si SO S
Sreča« ta veoe l» a»v» Ka'
MARIBOR

JOSIP 5EREC
Aleksandrova
j Sreča« ia veselo
F. BESNHAKDOV SDfs tescftatj
»ARTBOR
Gustav Bernhard
saloga stekla ka pwettaM
Aleksandrova
Roza Javornik
strojna ptelana MABIBOB	VojaAntška nt
i Dragutln čotMe?a vd. i
I MABIBOB
Slovenska nL IS •
Sreča« la vesel« am let« Seli
ADOLF KLEMSCHB
tvrdka 'JL Frase te
17
!
Sreča« ta veoel» aove let« N9
JOS. ULLAGA sasL J« 8ZINICZ
MARIBOR	Al«ksaa4r«va eesta £1
tMMHNiHMM
ZLATA BRIŠNIK
trgovina a papir, galaa. I« knjig MARIBOR	Slovenska aL U
obobobobobobobobo
EM AN HJCH
MARIBOR
nBcaft
<1 Srečn« in vesel« a«v« let« ŽeH
ROMAN PELIKAN
4 >
t MARIBOR	Praaéiàkansfc» allea 17
£estopstv»s Anstro-Dalmler-SteyT Works a. <k
♦ I
0 ■
o ■
o ■
o
a
0
»Prt
Flu Mr. M. König
BCÖ a
0 ■
o
Indiaa motorjev.
n Srečno novo lete	[J
. Seli vsem cenjenim naročnikom	«
0	Anton Jaka«	■
5	asvtjarna	0
U MABIBOB	Slovenska aL »	•
n ter sa aadaljno naklonjenost priporoča	0
oioiok 0
o ■
o
a
0 ■
o
iioioioioioi
3rečn« is vesel« n«v» iet» leR
.iS
o ■
31 C-■
0
IVAN HAINT -
poljedelaldli stroja»	U
43 0 ■
0 a
9IC
Srečno i«
■ :: MARIBOR
U ncrrs let« Ml
Avgust Žlahti«
raapeeevaajs ameriäklk
la kecrtkalftj. T»te£oe S03&.
Grajski tr* 1

l>«MMMM«»IM>MM»MMM

u >»M»»»MM>MMMM«
Srečno is vesel« novo let« ŽeH
IVAN LEGAT
^edaflst za piaarnifiko
MARIBOR
Vetrinjska nHea H TeL int 2434
UTTBUAKA Prešernova aliea 44 £ TeL int. 2598 |
! t
t *
H. J. TURAD
MARIBOR
t Sreèno mg&g Èmto
5 Srečno novo leto	■
U želi vsem cenjenim naročnikom	{J
n MAKS WEISS	5
U — Jugoslovanska strojna teMmt	"
Slovenska nHea M	0
ter se za aadaljno naklonjenost	■
priporoča	Q
„Orient"
m papirno blafo
i Cül!*em Smole}, ^Maribor j
Oalea brzoparttnikov »W< m MARIBOR
o . .
ùioioiotcjioaoioioioi
0 ■
o ■
o ■
o
tete tod
0 a
L M. Bolničar S
RvvraralSk» restavracij» »UNKHfc Q MABIBOB	Aleksandrova s. 8 q
I Srečno in vesel« »ovo lete žeR
J. M. VEZ JAK
fcrsjaiivo, konfekcija te
MARIBOR	T«triajska mflea 17
l
želi zastopnik topantfl :
o 0
IVAN KRAVOS 0
2 MABIBOB Alekaaadrwm a. IS Q
0 Uanjats torbles vseh vrst, gamaSa, 5
■ nahrbtniki, opreme sa konje, gonilni U Q jermeni, kovčegi za vzorce in potnike ?
ioioioioioio
lete žeH	C
n» cenjenim naročnikom
h. In Helena Kvas
0
0 Srečno
0 a
0	ktoboCar — modlsttnja	u
0 MABIBOB Aleksandrova e. 82 0
Srečne ia vesel« nov» let» l»H
Katica Goiob-KctnÜ
kavarna iBrtetck MARIBOR	VstHnJska allea »
Srečno in veselo nov» lete ŽeH
IVAN HORVAT
!
MARIBOR
l	ter
♦
ja nadaljnjo ..........»m
Aleksandrova eesta 59 priporoča mmiimmmimimimmmmi
3IOIOIOIOIOIO 2 Srečn« nov« lete iel 0 l MABIB
0 Adolf Bernhard
a
0 MABIBOB Akksaadrofm a. 51 a
tOIOIOIC
0	ó Sreča« ki veselo nove «et» «et
a	a
0	0
a	a
o	o
a	a
o	o
r. VERD NOS
perlte
Ernst Hess, nas!jed.
fevarn» glsabaia gramofona 1 harmonik». Centralno skladiéte sa Jugoslaviji». Lastnik: OTO PEKO
Malepvodsjnt
Gosposka aBea M MARIBOR Cfespaaka nHea 4TL
I
MABIBOB
55
0 a
0 a
0 a
0 j: Miloà U&et
Tovarna kartotek
•SOFRA-
In Stampiljk
T. SOKLie
MARIBOR
o
a
o
a
o
a
o
„TRANSPORT"
MEDNARODNI PREVOZI MABIBOB
0 o
a a
0 o
a a
0 o
a a
0 o

Höfel „MERAN*
MABIBOB
itoli ti
0 a
0 a
0 a
0
Špecerijska In kolonljalna trgovina — monopolna veliko-prodaja soll
MARIBOR — GLAVNI TRG
— Telefon itev. 2173 te 3790 —


Ai«kMadwf« m* m. m
tjKÌvrt. «Mm M. •
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
n A
Srečno novo leto 1931
•«a vsem cenjenim gostom
ael Kokot
kavarna Evropa MARIBOR, Aleksandrova e.
(nasproti giavnega kolodvora) ter se cenjenem« občinstvu za aadaljno naklonjenost priporoča. — Toči se pravi pikarski rizling.
DNEVNO KONCERT	90UDNA POSTREŽBA
Oitek se znancem te tujcem priporoča.
♦
KAVARNA CENTRAL
IDA STIKLBR Maribor, Gosposka, ulica 6
V..)
Alojalj Strehar |
laatalk
K A TARNE A USTORI J A
MARIBOR. SLOVENSKA ULICA
MARKO
RO^ER
Zaloga mannfaktnrn. blaga
Slovenska al. is
Telefoa tt. «SS»
Samo na debelo!
Swéao moto leto iell Tien svoilm cenjenim odjemalcem
R. VBRCNC
ipeeerlfa la delikates«, glavna zaloga kvasa Savski marov j > Maribor, Maistrova nlica štev. 17
Jz %Mun4hora čestitajo:
^SOSOIOIOIOIOIOIOIO
■ Srečno novo leto	■
Q	želi vsem cenjenim naročnikom 0
5	Jakob Kos	5
J ftadelovalnica bakrenih izdelka« « "	in brzoperilnikov
J MARIBOR	Glavni trg 4 U
* ter se za nadaljno naklonjenost ■ P	priporoča.	[]
DiOROSOBOlOlOiOlOlO' CDII0I0801010I0I0I0I0
Srečno in veselo novo leto	Q
želi vsem eenj. odjemalcem ■
JAKOB LAH 2
"i ssodna in konfekcijska trgovino 0 ® MARIBOR	Glavni trg 2 Q
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO oioioioioioioioioio
Srečne fai reselo boto leto iell
Schenker 8 Co.
Jugoslovensko transportno i
podmžnlca MARIBOR — in ekspozitura JESENICB i:
< i "
Srečno in veselo nove leto teki
vsem cenjenim od jemal'
L PREAC
inni» lak tura
SfARJBOR
Glavni tre 13 I
Srečno in reselo novo leto iell
Peter Kolarič
čevljarski mojster - MARIBOR	Meliska cesta 33
ter m as nadaljnjo naklonjenost pripore«».
Srečno in veselo nove let« teli
Bogomir Divjak
llgovlna in mehanična delavnica dvokolea
IKaaBIBMBMDK«
Srečno novo leto žefi
IVO STAUBTSGER
pohištveno in stavbno mkantv« ^ MARIBOB	Mßnska 1? *
MBssatcstssä MaciMBBaass
MARIBOR
Glavni tri IT
KI fnča vnfčarska allea 1 ;;
Srečno novo leto iefi
B. Jagedič d. z o. z»
mLuu-bko in Utpeini&ko ^ub^m
MARIBOB	Voj»Artiskt tr% 1
(Vogal KoroBk» onta 7)
i *
1
Srečno nove leto	■
Želi vsem eenjenlm poetom	(J
AL in Antonija Senica	g
restavracija tn kavarna
MARIBOR
0
Tattenbaehova iL 5 ■
0 ■
o ■
o ■
o
b
oioioioioioioioioio oioioioioioioioioio
o
a
3 ■
9
Srečno in reselo novo leto iell
IVAN KOS	*
gostilna
MARIBOR	Cvetlična allea 11
vseoi cenjenim gostom Is odjemalcem mera v 8p» Badvanjs ter se sa nadalje priporoča.
o Srečno ln veselo nove lete teli
Jožef Pogorevčnik
q mmmmmimmmmm«m»mmmm«»«m>m«»»«»m wmm»tmmm»
:: MARIBOR
................
Vrtu alles 11
.............

>iMMMtMMM«M»»tMMM«'
M>H»»M»»M>»»MIMIM>«»<
Srečno ln veselo novo leto	0
želi vsem eenj. naročnikom q
M. TEMERL
trg. s ročnimi deli to Bivanje
MARIBOR	Stolna uBca 5 0
ter se sa nadalje priporoča.
Srečno la reselo noro leto iell
Peter Totnafič
0
MARIBOR
Cvetlična 33 pifpuioč^
>««mmm»mm»mm<mm»h
Srečno in vesele sov« leto teH
Josip žankovU
knoantw
MARIBOR	VetsBafSki
trg 8 :
Srečno sovo leto fel
M. SE S FRIED
d trgovina z lesom, drvmi ü> pfCtBOft® i MARIBOR	GrccorčStVr* mL 1 |
8 Podrufnlna: Becziav»ka alleai 1. « ■■■musooaniiini smm aa*?wBa8BsesB«i oatosaoanssesaasaBBffiBfiaBBBssa
S
i
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim »»» t » Jnfin—
Matija Mtssariè
krojač
MARXBOB	Krteris* TS€
TocnStfcer drerwod)
0
oioioioioioioioioio ^osoioioiosoioioioi
n „VELOPROMET(t 2 * ANTON ANTONČ1Č 0
trgovina s koles! tn vsakovrstnim Q Q	gumljem	n
® MARIBOB	Slovenska alleo 8 0
ob obosoioiobobobobo
oioioioioioioioioio'
D ■
o ■
o ■
o ■
Srečno in reselo novo leto želi
Rudolf Kails
mehanik
MARIBOR	Slovenska allea 28
Mrabrioii CELTI, NomSkov trg L
Srečne la vesele sovo lete teH
Indns* KARO čevljev
MARIBOR	Korofika sesta 1«
vsota eenjenlm odjemalc
i
II!
A. L RAeie
restavracij* Oami»ma
i
m
m

MARIBOR
Srečno In veselo novo leto	g
Želi vsem cenjenim odjemalcem	Q
Srečko Pihlar	q
maautakturna trgovina	Jj
MARIBOB	Gosposka nBca 5	0
Srečno fai reselo noro leto teH
Lndovik SabnkoSek
tvornica aa flmele, lak« m omajtne barvo ;;
MARIBOR <;
Srečno in resele novo leto iell
Pngel & Rossmann
veletrgovina a
MARIBOR
Trt Svobod» B j;
gregorčičeva vl t9 '
oioioioioioioioioio ;;
oioboioioioioioioio Srečno fai reselo novo lete žefl
su	-
Srečno hi veselo novo leto	_
želi vsem cenjenim odjemalcem Q
ERNST GERT
trgovina s steklom in porcelanom
MARIBOR	Gosposka vBca 13 0
■
oioaoioioioioioioio'
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
0 Srečno in veselo novo leto ieH	0
« ■
0 Heinrich Egger 0
J sedlarstvo in zaloga gonilnih jermenov ■ Q	tvrdke »Knoch«	Q
« MARIBOR	Gosposka nBca ■
ter se eenj. občinstvu priporoča (J a	■
0I080B0I0B0I0I0I0I01
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Ivan fcrvrc
gradbeno podjetje
MARIBOR
! l!
Srečno ln veselo am lete teH
M. BERDAJS
Bpmwrtjrtm m kolonljnlno blago»
MARIBOR
Trs Svobodi ::
Josip Brandl
Us UdelovMje ai jfttf m
Idavtrjo«. Spre)«c»jB h >«B pgpnr vlla In ogiaÄevsaj«
MARIBOR. Stroaamajerjeva sSea I
BBiBiaaiBBs
STANKO VIDOV IC
kroja«
Srečno In reselo noro leto ieH
FRANJO MAJER
manofaktura
MARIBOR
i Srečne in resele boto leto iell
Frane Schober

I MARIBOB I
linam wisitit
S k ß S*. m m

CBBBBBflBBa
GledaMka «See It |
M
3
m&aaoaasaaBCiarBogt
MARIBOR
Kralja Patra in
i
Srečno novo leto
I	želi vsem cenjen t® rostesn
Gostilna Kosič
0 Bi
0 SS
0
KAROL PREIS
zaloga pohištva in preprog
« M ARIBOB Gosposka nBca 20
0
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
o ■
o ■
o ■
o
I Srečno fai reselo aoro leto ieH
Pavel HeriSko
:: MARIBOR
LONČAR IN rJECAR
Tattenbaehova nlica
Srečno in reselo noro leto ieH
„IDEAL*4
kemična m parna MARIBOR
Podružnica: Vetrtnjska oi. 1.
MARIBOB

Meljsk» cesta 83 g
Frankopanora 9 TeL 2480.
OìOlOIOIOBOIOIOIOIO
0 c
0 *
0
* MARIBOR a
0
HOTEL »PRI ZAMORCU«
PAVLA JANČAR
0 ■
o
................................M»................
Srečno in reselo novo leto ieH
PODRAVSKA TISKARNA
4. s o. s. (preje: >A2fi£<)
MARIBOR Gregorčičeva aL 8 (dvoriščno poslopje) Telefon int. 2038.
Gosposka nBca 30 Q
Telefon 13	■
0
Ö Srečno in reselo noro leto teH
Kristina Votlgruber
gostilna ln kavam
MARIBOR
Frankopanora 17
» Srečno novo let«
^	želi vsem cenjenim gostom g
g M« Vrsbl in Ivan Vielau i
«g	gostilna »Pri Lovca«
I MARIBOB	Meljska eosts 2X t
BiBiwaiaiiiiBniinrBTrnrTTm- i—»mm mmmmmmmmammmmmu
oioioioioioioioioio1 oioioioioioioioioioi
3	0
■
0
A. PLATZER
WW© (LET® D931I
raem cenjenim odjemalcem
J®I@ IL<i<d)Sin)š<sfe9 ipmi^m j ii
Srečno in reselo boto lete ieH
A. RECNJK
alektrotehmčno pudjetji
MARIBOR	PobreSka eesta 6
ter ss sa nadalje priporoča.
g Srečne ta veselo nove leto žefl
I	M. RENČELJ
'A	trgovina s DMianlia UafM
H	in gostilna
MABIECR-POBREZ«
1
ti
0
trgovina a papirjem, knjigoveznica, Q kartonaža, modni časopisi, razprodaja ■
o x
maribob Gosposka bl s -1 Veselo in srečno novo leto želi j
oioioioioioioioioio
oaobofloboboboboflobo
0 0 a Srečne In veselo novo leta	-
o	„RAPID"
0 Posredovalnica, MARIBOR, Gospo- 0
■
0
JOS. BALON
GOSTILN ICA1ULA
0 Ü
o
o
ska nlica 28
Izvaja najkulantnejše in najeeneje
nakup in prodajo hià In reali tet.
oioioioioioioioioio oioioioioioioioioio
Srečno novo leto žefl	_
vsem cenjenim odjemalcem	Q
Felix Skrabl
manufaktnrna trgovina
MARIBOB Gosposka nBca 11	0
L	■
oioioioioioioioioio
o ■
o ■
o
vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
t t
! !
Močivnik & Ogriseg
manufakturna veletrgovina
MARIBOR
Rotovški trg 6
Srečno fai reselo boto leto teH
Podrntalea
Ljubljanske kreditne banke
r MARIBORU
POBRE2JR
MARIBOR
Tvrdka
M. Feldin
•> K
Maribor, Grajski trg I ö
Mannfaktura in specijalna trgovina s svilenim blagom- robci in Serpanti
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
SREČKO NOVO LETO
in se priporoča za nadaljno naklonjenost
J Srečno novo leto 2eD
vsem cenjenim gostom
Restavracija „Split*4
Martin Jovanovič
I MARIBOR
Vetrtnjska anca t S
BBB.1
I!
FRAN JO LAH
a manufakturnlm Magna MARIBOB	Vetrtnjska oL 13
ALBIN RUTAR
puäkar
CEUR
Rl
1
Slomškov trg 4
Maks ZabukošeU
modre atelje CELJE	Cankarjeva ceata 2
Srečno novo leto žeB
F RAN JO DOLŽAN
galanterijsko in stavbno kiepxxstvo,
koncesijo ni rani
Kavarna ,«Evropa"!
vodovodni instalater
E CELJE	Za kresi jo it 4 e
fi ■ il	S
iBBteaBsaaBSu

t» a s b s a u h x a a «« m
Srečno novo leto želi
"	r*-
»
s m
M l'i* m
yžv,-
m
fM
RESTAVRACIJA — HOTEL
„Hubertus"
D. Bernardi
CELJE
Gosposka ulica št. 7
: v»*
P i
Cafšek Franc
mebarsk' mojster
Glavni trg
I CEUE
BBBÄ®S®3fB®ttß®lfi9SM6fiBtfiHeSMBÄ48äBi
£ Srečno novo leto žel!
SM. B
I Planlnlek Ivan
äsf- «
^ iS	avtotaksa
I
» CELJE	Krekov trg
»
S
gjgBa»8B»g«Bgl«»»»WBWieMWWMHMBMW
Srečno novo leto Že35
Štefan Ferant
ur ar in zlatar
FRAN JO KALAN
trgovina premoga in drv
jožef cvelber
čevljarski mojster CEUE Gosposka ulica št 26
CELJE «
B3MBBBBBBCB'
àBftQkfiKMkiMraU
e
Srečno novo leto želi
ALOJZ DROFENIK
motina m manufaktura trgovina
« B
m
S
B B
ANTON LEČNIK
prej F. Pacchiaffo, ur ar m draguljar CELJE	Glavni trg 4

CELJE
a
Glavni trg ü 9 §
S
la
i«c»jM>weiRweaaHn»a«BaiBBBaaBn B
Sj Srečno novo let« ŽeB
H I. jugoslovenska tovarna tehtni«
B in ključavničarstvo ter koncesijonirana §	instalacija vodovodov
IVAN REBEK
CEL J Es G ABERJE 9
'S
m m m
m
Josip Jelovšek
manufaktura ln modna trgovina
CELJE Aleksandrova dica 4
CEL J 15
Gospuska al. št.
MHMMflM*«	ttMBBBBBl
J. JELLENZ
trgovina z usnjem m sirovimi kožami S CEUE	Prečernova ulica it It I
flHBBBBaBB«rtf&
CELJE
»M8BBII
Prešernova «L 21
STROJNO MIZARSTVO
Anton Zupančič
ŠŠ8
CELJE Gosposka ulica št, 19
Srečno novo leto žeB
Specenja — Delikat esa
Brata Gračner
CELJE	Prešernova ulica 5t. 21
«attaaaaaBaaa^rawMsraBsaflMättMMg
«
Srečno novo leto žefl
»Starti55Ò65S
m
Rudolf Perdan
mehanična delavnic»
GLEDALIŠKI FRIZER
R. Grobelnik
CESALN1CA ZA DAME
CELJE Glavni trg štev. 17
FRANJO NERAD
gradbeno podjetje
CELJE
CELJE Mariborska cesta 11
BMSHBBBBBBB
Franc Ddbovlčiiik
manutaktura m modna-trgovina, industrija preš tih odej in perila
Srečno novo leto žeB
S Rafael Salmič
a a
CELJE
Go*po*ka aBe»
1
a
3
trgonrina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti
CELJE
I——BBBBBBBBBBBBIPBBBBBgB
FR. STRUPI
trgovina stekla ta porcelana i
m CELJE	Kralja Petra cesta H. It
3
■Maaaaaaaai
>8BBBH»aBB»attl»«aillB»BMMBB«
B ■
i!
S Srečno novo leto žeB
S
a
i
wp^ut potno ftOTi oenj. odjemalcem
L fužnoštaferska vinarska zadruga
d. i m.
V CELJU
Anton Bremec
trgovin» avtomobilov, bicikljev In pribora CELJE. Miklošičeva ulica 2
a
33
CEUE
VACLAV SCHRAMM
izdelovatelj glasbil
Kralja Petra cesta It 14
Anton Gražem
krojaški rr.ojstar
CELJE Gledališka ulica it« 9
«aa»
BBBBBBBBBBBBBB
QOR
KNJIQ4RN4 !N TRQOVIN4 S MriRJEfl
C aR & LE5KOY5EK
CELJE, KRALJA TETRA CE5TA 7.
Srečno nove leto žefl
IVAN RAVNIKAR
Špecerijska m kokmijalna veletrgovina
t
CEUE	Kralja Petra cesta it 21
aaaaaaaBBBBaaa
Srečno novo leto žeH
- m
m m
m m
Ut-BBBBBBBBB ^
Frasijo Kunšek
FOTOGRAF
8 a
CELJE Cankarjeva ulica 9
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen|. odjemalcem
DRAGO CERLINI
modn» in konfekcijska trgovina ter indnstrifa kravat
KARL LOIBNER
àpecenja — delikate»«
CELJE
Kralja Petra cesta it. 17
	BUBiiBUJMiiaBacj1 ìrinwiiìwrut»
	
**BBBBBB	BBBaaaBaro»1BI1g»iaWWKBBtB»wa'S
Alojzij Drofenik
avtotaksa CELJE
ft lavni trg *t. 14 CELJE felavni trg Si. 14
03 *
S
Srečno nove leto ŽeB
IGNAC GRILEC
mizarstvo
m
m
M
—,	t/i T, \	_____
iüü
mmmmmmmmmmmmm
\ uJ/J\ i » />yuJt*
m
8&> m
m
m
Kauarna ,(T)erkur' Celje
Krekou trg št. 5	JST	Telefon št. 250
IS H R CI"] LEBIČ, kauarnar
OABERJE
aaaaaBaaBBBBBdi
Anton Fazarlnc
žpeeerija, kolonljale, delikates«
^	CELJE
Kralja Petra cesta ZO
M PODRUŽNICA : GLAVNI TRG 8
MSBiaiaBBBBBBBa
S
j Srečno novo leto ŽeB
Karol Florjančič
elektrotehnično podje*je
|f I
P m.
m:-
TOVARNA POHIŠTVA
Franjo Vehovar
CELJE Kersnikova ulica
ZALOGA: GLAVNI TRG ST. 12


CELJE
Cankarjeva nBea it 2
tffgtošcdio&rs&fM restflorociyg Zfdctti west JUteì „ti*tiett",
Srečno novo leto iefl
IBBBBBMIi
8

»insca «Majcen
B
a
a
S
B
a
«
FRANJO STECV
zajtrkovalmca in deliikatesna trgovina
a
f m
m
M
m M sé
m
M
Roza Zamparatti
ZAJTRKOVALNICA
CELJE
Dečkov trg št. 3
CELJE Aleksandrova nflet; 7

MARIJA BOROVIC
trgovina šivalnih strojev ln koles
CELJE
Miklošičeva nliea št 2 j
Ljubljana f g CELJE
I 3
•sBMM^»nnEi»caB9agiiissiiB8»» Ključavničarska ulica
y'i<<
t
Fischer & drtig
manufak turna trgovina
?M.
Franc Frajle
trafikant
Mihael Dobrave
slikarski in pleskarski mojster
CELJE
Dečkov trg 2
Franc Kolbezen
manufakturna trgovina
1 ' t m
DOMINIK URŠIČ
čevljarna
Matevž Zadravec
pekarna
\ :
CELJE
Prešernova ulica 3 ♦
CELJE
Breg H. 1 S
CELJE
Gosposka uliea št 8
J	pij	TVORNTCA USNJENIH IZDEL-
:	KOV, kakor dokolenice, aktovke,	$J§j
I	itp	datnske torbice, kovčegi, gornji
j	||| deli za čevije itd.	|||
- fM____________________ f	Ä
wMMWMi&Mài
>ÌS5r>T' S**"» S
jS
|| Gostilna ® * „PRI JELENU" I
Lastna mesarija !n prekajevalnlca
® Josip Gorenjak j£|
^■fft	o»
^	sK
BHATÀ ŠUMER
manufakturn* Lrgovui*
CELJE
Glavni trg S t
v!sj5
Frmic Krff]t?c
frizer xa gospode ta da»«
CELJE
Gostilna ,.Brambcr"
Anton Kobek CELJE, Kralja Petra cesta št 41
l t . t
i!
: i ♦
; :
mm
Celje — LjuMiaisa — Trbovlje
P
SÉ Kralja Petra cesta 37 ®J L
<m	HlS
llf^UMMMlS^M^^^III |f§ ^ ü
SLAVKO ŠAFAR
špecerijska trgovin»
j ANTON K0LEN6 NASL.
špecerlja. kolonija «, delfkaieae
CELJE
Kralja Petra cesta štev. 22	Podružnica : Narodni doni
CELJE
Kralja Petra e. 89 i
Oblastveno kcncesijontrano stavbno podjetje
Aloplj Kalilsilk
MESTNI STAVBNIH
CELJE Glavni trg ig-n
ŠS® FU
m m
Jf
Wé-
Frane Ečbensehegg
CELJE Aškerčeva dica ft i
Bh
Liker
Rum
Ivan Rebessschegg
slaščičarna
Konjak
• S«
===== Na veilko! ==
Žganje
si M
CELJE
Glavni trg 1
i
*
t :
Lojzka Savodniiz
gostilna in mesarija
CELJE
Prešernova ulica
F. KRICK
moöna trgovina
Celje, RSeksančroua ulica št. 1 m
Veselo ln srečuo NOVO LETO želi
m
Vinko Kukovec
AÀàtiliA AÉ A tf	a A..	*
f	vvvWvv
HMM<MMMmmMMMMMMMMMMmMM>M«M«MmMMMMM»MM»MMMM*m»'
I
Martin PdstovSek
avto lak sa
Imm flskorns in knjisoucznica
CELJE, Strossmayerjeva ulica št. 1
stavbno podjetje, tesarski mojster, ^ ^ trgovina z lesom in parna žaga ^ t
É CELJE - LAVA II ŠH
RMBBBBaiaura----------
1
„JUTRA"
CELJE
Kocenova ulica št. s

m n
8 S
m
7M
Frfc Blumer
AVTOTAKSA
E
Jos. JAcome
ipecerija
CELJE	Glavni trg
CELJE
Krekov trg
!

mi
3SJ
a 5
MESTNI STAVBNIH
i?
S
v
^ .5
CELJE Prešernova ulica št. s
Ü
m
■Mi
m
?M ^
vfó
m
Z¥<
ifi
PRIiK AJ KVAIMCA
M JUNGER ^
CELJE, Prešernova ui. 8
f r
: ♦
CELJE Kocenova ulica it t
Jožica Le§kof§ek
prva celjska čistilnica in likslnica
t
CELvJE, Gosposka tal. 13
4
! : : :



alaascH
frizer sa dante itt gcspccte
i
Suocera ufi ca

trgovina koles, Šivalnih strojev, motorjev, gramofonov in gramofonskih plošč
'Vegi 4 f j
modna in manulakturna trgovina "i :	CELJE
gtaml tog fO I || PreJerflova ^^ ^ 24


vM
C3SC3aCDBICDB010B0»CD«0iCr5
0
o
H
o
Ü
Q Srečno novo leto iefl a
vsem cenj. gostom in odjemalcem
0 ■
o ■
o
&BOBOBOBOBOBOBOBOBO
IVAN TADINA
goatUaléar la menar

Q Srečno novo leto želi b	vsem cenjenim odjemalcon
C
■ ALOJZ PRINČIČ n ^
Ü	trgovina	^
LAIIO0
0
01
«i/
OBOB01C310«0»0«C310Biai ^ oaoioaoioioaoioBoio
Si
L A 8 K O n I?
OIOIOIOICIOIOBOIOIO ....................
■
o
li s

i
Srečno novo leto želi
m 0
Wà u
g' n u
ti 0
JOSIP PUNGER
trgovina mešanega blaga, lesa, opeke, cementa, stekla, umetnega gnojila ln apna
LAŠKO
2 I Srečno novo leto žeB
0 j GOSTILNA
0 1 U t
0 ■
PRI CELJU
>B010B0»0B0B0«0«0»0
1 o FRANC PETERNEL n
I n	krojaéki mojster	^
0 LAŠKO Q OBOBOBOBOBOBCICitCJ* i_
0
OBOBOiO«C3(CO»OiOBOBO

0 OBOBOBOBOBOBOBOBOBO 0
■ 0 JOSIP NOVŠAK
Ad. Rud. Gold
■Iaščl6arna
0
n-	LAŠKO Q
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO U , T 0	0B0B0B0B0B0B0J0808O
■	Drivec
DBOBOBOBOBOBOBOBOBOI Q LAŠKO	OBOBOIOIOBOIOBOIOIO
p| (J Q OBOBOBOBOBOBOBOBOBO'	Ü " 0
15
■ 0 Premogokop Drobnidol Q
0

-i 'JS.VS IN.VS^-5 'X>-5	>.\.V3i.v\-5 C<v
H52 n
ci? 0
Srečno noro leto žefl
SREČNO!
Franc Poder2aj	„
LAŠKO PRI CELJU q j	gostilničar	j Q
;	BREG PRI CELJU | Q
I 0 Srečno aeva leto žefi
15
Hotel
0 M
0
„SAVINJA*
■
LAŠKO 0
0
OBOBOBOBOBOBOBOBOBO
0
►.......« OBOBOBOBOBOBOBOBOBO
•JUTRO« It t
37
Četrtek, 1 1 1951
li—■■■■Mil

Jz (Ptuja in Ormoža čestitajo
p	Aekerenan & Kindl	
I	nrarjl in draguljarji	j
j PTUJ	Krekov» oBes 1	
		
	Kino — Ptuj	
	PTUJ	
		
	Rudolf Perič	1
	na bičevnikov v lastni hO	|
PTUJ	Ormoška eesta	t
		
r	LJudevit Murko	
i	strojno mizarstvo	
[ proi	Cankarjeva UBea 4	
		
	M. Leben	
	električno podjetja	
rruj	Prešernova uEea T t	
		
	Konrad Nekola	I
PrtaersM salon za dame in gospoda.		?
	Trajno kodranje.	i
PTUJ	Cankarjeva uBca 9	
		
	Ignac Vauda	
	sto« ln trgovsko vrtnarstva	
PTUJ	Tiha pot l	
		
		
Martin Brenkovič
»▼tono ln ornamentsko klepar»tv»
PTUJ
Leopold Stem
trgovina z lesom in stavbnim materi jalom
PTUJ
	Ivan Kozel j
	pekarna J
: PTUJ	Ormoška cesta j
Luiza
Frizerski salon za dame in gospode PTUJ	Slovenski trg 14
Berlič ln Škerlec
mesarsko podjetje d. z o. a.
PTUJ
I	Ivan Vincekovlč	!
•	umetno trgovsko vrtnarstvo	|
I PTUJ	Ljutomerska cesta 14 S
Ivo Stuhec
Izknh najcenejše in najboljše kave tat I čaja. Točilnica brezalkoholnih pijač. Trgovina z živili in sadjem. PTUJ	Panonska nTIea
Vmko Pernat
Mar in prekajevaleo
««MM»«»»M
—♦««»MM»»»»»»»»»
PTUJ
Ivan Kristanič
krojaški atelje in izdelava usnja tik suknjičev
PTUJ	Cankarjeva nlica 41
Maks Weissenstein
; prekajevainica, gostilničar ter trgovina z mesnimi izdelki
Josip Pleteršek
in česalnl salon ss in gospode
PTUJ
Toma« Klepa«. Ptai *
izdelovanje gamaà, potnih kovčegov, damskih torbic ter aktovk in vseh drugih galanterijskih potrebščin
F. Machalka
trgovina s špecerijskim blagom
ln delikatesami
PTUJ
»»«»»»»m»»»« i »«»»»«»» «»»»«»«»»»«««
PTUJ
Janja Krhlanko
modistinja
Krekova
Franc Podgoršek
mesar ln prekajevaleo
PTUJ
IHIIMIIIIIIIII
kavarna
PTUJ
Zupančič Marija
gostilna m prenočišče PTUJ	Ljutomerska eesta
MARTIN ŠTEHBAL
PTUJ
R. M. M atz
In restavracija »1 Avto taksa
Florjanski trg
PTUJ
an«a •
fi Qahrijan
Aleksander Rajh
krojač
BUD1NA PRI PTUJU
Izdelovalec ključavničarskih del la štedilnikov
PTUJ
Cankarjeva ulica IS
K. MURKO
drobnlna-pletenine, modno blago
PTUJ
Slovenski trg 4
Najeanejs n obiečete s »TTVARs ob~ Moual ! Ž« leč »sem srečno in m&ve leto se prtporoéa: prodajalnica :
V. Ribič
FTVJf, SlomSkova S, tik fazna eeskvo
Franc Vogel
Zaloga stekla In porcelana et JOT* TOONIO
PTUJ
.........IIIIII
FRANJO »IREC
trgovina s motornimi kolesi, blclkll ta šivalnimi strojL Mehanična delavnica
PTUJ
(Tslefon TI)
FRANC URBAN
■sesar ta prekajevales
PTUJ
1 Ig*!	i ti € IPoterc
strojno mizarstvo sa pohištva fea stavbe	
PTUJ	Na skritem 5.
Anton Brenčic
trgovina z železnim», zaloga orodja ln municije
Na drobno	Na debelo
PTUJ
PLETARNA
». a s a. a.
PTUJ
Ha skritem
Veselo novo leto Vam želi
P.J.Klefisch
izvoz jajc
PTUJ
ßduard tflasteiger
splošno ključavničarstvo, avtogenlčne varenje, obL kon. Instalater vodovodov
PTUJ
Aškerčeva ulica 14
Jtozo/f/o (Pavlic
brivski ln česalnl salon za dame In gospode
PTUJ
Prešernova ulica
11 n 111 LLmjguoDLmiimair Anton Podlaha
prej« Bodot? Anderlič, trgovina s motenim blagom
ORMOŽ
LiuuuLi-ijuuuu jnnr» m j mnnmxj
oj i<iiLrjL\ !tinnnuui uumjüüQ I vati Moravec
čevljar in Izdelovalec zgornjih delov |=j
0KM02 q
f ; i lummii imimnim nro
JCLJULl-l-JXrOJOLXJLJLLlJLIJL^
Zadružna elektrarna □ v Ormožu	rt
—diuga s omejeno savens	u
^UUUUUGUia.jtJUDLiLJi-hJLO ITTH I IJULPT
JUULJJLUJUUUUULJLJUL^^
Teleti go vina
Ludovflc Kuharic
ORMOŽ
^lUULJLXJULLJlJlLJLXA^lJUL IJUUUUUUUUnr
Rihard Havlas	8
mesar ln prekajevaleo
ORMO« laUUULJJUUUUU^^
□□□□□□□□LJLMJULJUL^^
Joško Golob	9
brivski salon za dame ln gospode Q
___ORMOŽ □
tjUUUUUUUUUU^^
' ^IJLOJULLXIJULJLLLJLII » UUUJJULUiJ
□ Gostilna Kalchbrenner H
§	avto taksa	R
ORMOŽ
n i i m n i i i........ ■ ■ »n ^ K m
rmr» niiiiimnmimniirn
y
ss?*»*
W OB«®*
□□□□□□□□□□□[XjaGaaDo^^ □
□
B ^^
□ _
mUUUUUUUUUUUUUL^ OODEjl luuuuuuunco^^
g Rudolf Anderlič
§ Trgovina z delikatesaml — Točilnica - pristnih vin v ormoški kleti
ORMOŽ
□
g BUTELJKE
ŠAMPANJEC
Franc Nedog	!
modna trgovina	I
	PTUJ ]
FRAHC HOiNlG, Ptai
trgovina s kratko robo, pletenino; damsko in moško modno blago, konfekcija in zaloga čevljev
HERGA & KLASINC
Stavbeno ta galanterijske kleparstva. Popravila In barvanje stolpov ter no* vokritje itd. Delo solidno. Nizke cene.
PTUJ
IIIIIIIIIIIMM
Miklošičeva «Bea 1«
ifull J GJurase/c
brlvsko-flzerski salon
PTUJ
Ivan Cvikl
BMUiufaktura trgovtaa
PTUJ
HIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Alojzij Pinoza
PTUJ
Krekova ulica 8
Hinko Kreft
poljska pridelkov, jajc, masla, Atola, pšenice, suhih gob. orehov, vinskega kamna, čebule L t i BREZPLAČNA zamenjava bučnega olja. — Vsak dan sveže žgana kava
PTUJ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
Snoj «£ Crbaneič
veletrgovina z galanterijo in
konfekcija perila

PTUJ
A. Settčar tn
rt«t
trgovina s špecerijskim blagom, d».
želnlmt pridelki In dellkatesamL _
Eksport jajc. — Zamenjava bučnega olja. — Zastopstvo Vacuum Oll Comp.
Podružnica PTUJ, Slomškova nlica 11 Na debelo!	Na drobno!
; «.....
U
n
k
u
r»
M. MACUN
gradbeno podjetje
PTUJ
Okrajna posojilnica
▼ Ormožu
reglstrovana zadruga z neom. zavezo
KRAJNC ANTON
agentura in komisija PTUJ	Cvetkov trg 5
H
K
O
B □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
_ B
CULI » I « » 1 i III 8 1 I 1 » » 1 1 8 1 M I I JU
Zaloga manufakture, moške konfekcije ta čevljev, galanterije, špecerije, želes-atoe ter vseh vrst stavbnega mateii-jaJa, kakor cementa, lesa, nosilcev, betonskega železa. — Kksportna trgovina s leeom. — Parna žaga. — Glavna naloga Union piva in slatine.
Ol AJJUL fit JUULUÜIJ i I ULI. ftXJLAJUUUL JLH □□CODDUUlJl .Jt.flJUUi j,.j ,II JI , i,J JUUUUOaOO
3	Q
R Ljudska hranilnica r	ln posojilnica
r.fci neom. savezo
ORMOŽ
coxinnqriJLiiJ nxdcn en ijlijuuud
axunmnxin ajxmxa duo
j_ujulajlojuuulxj^
Stefan Brodar
VINO EN GROS Ormož
Telefon interurb. fit. 13 -rrrrrr^ t p t « rrfnnnnpnr » i mn
ALOJZ BRENČIC
ufaktura, drobnarija, pletenina in krojaške potrebščino
PTUJ
Nasproti poŠte
Avtotetaa
STANKO VESENJAK
Prevzem voženj v inozemstvo
PTUJ	Miklošičeva vllca it C
Telefon centrala.
Joško Sagadin
strojno mizarstvo za pohištvo ta stavbe. — Izdelovanje posteljnih vzmetL PTUJ	Vrazov trg 2
		
		[ Alojzij Zorčič 1 umetni mlin in oljarna bučnega olja j : na BREGU, menjalnica v PTUJU j
j Drago Horvatiček | pekarna | PTUJ Prešernova ulica 11 i	i	
	: •	
		Andrej Hernja : iadelovalee peči in lončarskih lzdrtkev
Frank & sin kleparstva PTUJ j		
		
Alfonz Kalsersberger
sedlar in tapetnik PTUJ	Muršičeva allea 13
Konrad V ajda
delavnica s električnim pa-genom. — Avto taksa. — Scbeli-benota postaja. — žaganje drv s motorjem, t PTUJ	Dravska ullea
Standard od Company
of Jugoslavia
takladišče ln zastopstvo
PTUJ
Franc Kravfna
s lesom, stavbnim lom ta gostilna PTUJ, Ormoška cesta. Prt sejmišču
»JUTRO« St. 1
39
as Četrtek, L L 1931
2 •frtotranjsteega čestitajo:
OLUDCOOOLM tJJUüLMJüaauaaaaooaaL
■WWW——fc—w—o«»»»«
"nmocoonrrrmnjii » «.» mnwmoi « rnnor>x»/Pcrxior>>TirmiXOi»
Srečno in veselo novo L to teli vsem cenj. gostor ln prijateljem
MARIJA IGLIC
gostilničar ka
DOLENJI LOGATEC
□
8 □
B p « » ■ ITI Hill »TTT^TTTTTHTTTTTn,
Srečno doto teto
IVAN SKARJA
sploAno mizarstvo CERKNICA
Srečno novo leto Ml vsem cenj. naročnikom
juuuLiJLJuaaaoaaao^^
□ □ □ □ □
Karol Verbi*	□
sploftno kroja&tvo v DOL. LOGATCU □ ter se sa nadalje priporoča	™
ooooo&jooooocoooaooooooooa
s
8
I
i
Ignac Rotar
pekovski mojster VRIINIKA
■■»■•■••■•«■•■••■■«••■■■■■■m
Ivan Molek
tapetnik in ličar VRHNIKA «L 122
■<«wnimi
■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«•■■i
■
Marija Jerše
Gostilna pri J urici VRIINIKA
il
•••«■•■•■■■«■•••■•ftattftMasBMMaa*
Nagllč, Alojz Potrebufei i
lzdelovatelj smučk ln sank	«
VRHNIKA	®
pooooooooooooooocoooooooooon
Srečno noro leto £eB
IVAN GREGORIO
RAKEK M
podnitalc* 171
nprv-nmi rnnri 11 ii ii 11 il ii n rrnmrn nnil'"»»""» rrramnmmnr
w*ečno novo leto Cell lekarna
Mr. I. KarnelutU
V CERKNICI
Lekarna pri Angeln varim
Ph. Mr. Stanko Hočevar
VRHNIKA
s ■
a ■
Kart Leskovic
trgovina z mešanim blagom VRHNIKA
* s
•ssssssssssssssssBBssaasssssassssa
Anton Rozmane
kovač VRHNIKA 130/4
Srečno m« tet« Ml ecojeou oarucnlkoa
J02EF MODIC, Rakek
čevljarstvo
Srečno novo leto M vsem cenj. odjemalcem
Matija Zupančič
pekarna
DOL. LOGATEC St. 31	□
__ ______ □
jnri n yinrrr rrrnTTirrrrmi pumi nrirrrrrjammmT
Srečno novo leto 1931 Ml vsem cenj. gostom restavracija
„SOKOLSK1 DOM"
Ivan tn Amalija Hodnik DOLENJI LOGATEC
□ □ □ □ □
_ D
ojulajulajuuuuulj^^
OXIUUULJULJUU^
Li	LI
™	Srečno novo leto ieB	□
□
Drago TrSar	o
□
krojaMve	□
□
g	BROD 12, LOGATEC	R
o.i « I I IUI I.I hjul t h rnn imnn rn n 11 r« iimt
C
Srečno novo ieto I	—
Srečno novo leto ieB
Franc Logar
mesar CERKNICA podružnica Grahovo in Cerknica
OOOOQOOOOPPUI coooooua ■ ^^»«ttirun ll»mi«mm ■^•fl-fl-fl-^fljfc oooo»xoouooooooauoooi3nr»:K« r.njuuouuuxxiuui.»jui»im ooooou
ANTON 2ELEZNIK
lzdelovatelj harmonik
■(■••■■•■•■■(■•(•••••••••«•••••(■■I
S	Alojzij Kek
S	brivec
>	VRHNIKA
'•*«l*MraM<Nlm**M»MHMml
■■■■■■••«•■■•■•■■•••■■■MMUMU«
< CCJOO
»	VRHNIKA
»
BBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBSBBBBBBBBBBBI
Srečno novo leto ieB
JOSIP LENARČIČ
sedlar, tapetnik m ličar vozov CEKNICA PRI R-HEKU 8
unnuuca >
Ignac Oblak
sodarstvo VK*'MKA
ftro^M ttovo let« tem
Andre] Perko mL
RAKEK
Srečno «ovo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, naročnikom. prijateljem In znanrem
Anton Stanovnik
spioSno krojaStvo
KJCi KJPOOUt JIJCTinOPr g JO KJUOOO
Srečno novo leto ~B
Janko Vrhnje
orar, zaloga ur in zlatarskih lzdelko\
I i'
B ■
VRHNIKA -----------------------------„..„S j
IHH>MM(llltfM«HU«>»niHI(lll S
□ □
ANTON RUS
□	mesarija
H	DOL. LOGATEC	P
	□__r =
rrrriuocixtjrTTTTTi nm i ululili S
ii .ljulojulo: .rxjuaco-ort' i ojujugoi s
F rane SuiteriiČ
tovarniška ealoga koles m Sivplnib strojev sploftno ključavničarstvo ln kleparstvo, tvornica žičnih pletenin
X
VRIINIKA 97
Srečno tn veselo novo leto
teli vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Bermež In drag
trgovina a žitom, moko ta drugimi mlevsklml proizvodi ua veliko
Vrhnika
Josipina Kopriv nikar
gostilna KoCtvar VKILMKA SI. 1«
■waaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
Ivan Benedik
klobučar VKH> I HA
STaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMBaOT —■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaawaaaaaaaaa« • a
j j	Ivan MIhevc
■ ■ trgov, s usnjem m nakup ko* S S	VRHNIKA
Srečne	M«
asn «pe<nct>
Lfudovih ševar v iL
RAKEK
B a
Avgust Kogoj
avto-mehantčna delavnic ViHNIKA

let» M
„JUGOPGRT"
nednarodui
s <
RAKEK
•aaBB«aaaaaBaaaaaa«a*aaaaaaaa
Srečne nov«» let« te
Anton Demšar
trgovina i me&anliu bUgoa RAKEK
Srečno bi veselo novo .oto Celi vsem <>nj. gostom
MARIJA KUNC
gostilna DOL. LOGATEC
□ □ □
C □
C □
m i » i » ■ mini » i » i j jujuuuui ulh i ^uuljjljli » 1-l.ilululuululxucoz1ddd
n	□
Srečno tn veselo novo leto ieB □
Anton Puntar
trgovina vina m žganju na debelo
» » roooo» » » ».» »,»jr coooooooooanoooooooouooooooBoooooooouoooooooogotf «oouoouooooo
Srečno uovo leto ieB
IVAN ZGONC
trgovina z mešanim oiagum in dez< iiiimi pridelki, mizarstvo ln zaloga pohištva
CERKNICA FRI RAKEKU
podružnira Selsček
Srečno novo leto teli
Jos. Jernefčič
trgovina t lueSaniiu blagom VRHNIKA
SRBCNO MOVO LOTO tt\
PODKUZNOCA (R g c :
□ □
8 □
□
CWXMJUUOUUOOUJÜUDI «UDTJLZ JÜUOOOOO
Srečno novo leto želi
ANDREJ ZGONC
posestnik tn gostilničar, sodavičar, tovarna »Jagure«, prevoz
R	n
□	LOGATEC	R
□	G
duh.i i i iluljuuuuuuui iajljjuuliuliub
gnrrinnxxjxxxoxojroTrrrinLocj
□ n
□ □ □ □
13 □
□ □ □
tovornega blaga z avtom ln preuočidča CERKNICA PRI RAKEKU
Srečno novo let« IeB
svojim cenj odjemalcem tvrtfka
A. Grampovčan
trgovina t lutaanuu outg VRHNIKA
a
B
a a
Srečzs novo lete Ml vsem cenj. obiskovalcem
Josip Marija Poiak
krtvul« RAKEK. Baaprod koMran
Srečno hi veselo nov« teto teli vsem cenjenim gostom m tujcem
HOTEL KRAMAR
Srečno in veselo novo leto želi ter Se za nadalje priporoča
Hotel Žumer
ivan 2la1ü.u veletrgovina vina m žganja
CERKNICA

Srečno novu leto ielita
vsem cenjenim gostom ln odiemalcem
Franc in Cilka Brenčič
gostilna m iot..i. t, .-.muijaraa
VRHNIKA ter se za nadaljno naklonjenost priporočata
Srečno novo tete fefil
IVAN VrVODA
sptoSne kroJaStv«
RAKEK
Q vrayxxxxxxxxyyDouoooOLjuocrxxxxxxrjrrrrxy-ty rrr.wjj o rcoooooouucx
<|>
□
i i.
□
C □
C □
DOLENJI LOGATEC
d i i i i i ii m » i » i i i m i 1 i uuuuulic
gxnxpjn un i11 iuuuljjulmjucio
»aa•aaaaasaaaaaaa#
Srečno novo lete žeB
IVAN SE2UN
ključavničar CERKNICA ter se Se za nadalje priporoča
IMM1MHI
B
a
a
a a
>«»mw« aaaaaaaaaaaaaaas—
Srečno novo leto tel) vsem svojim cenjenim gostom
FRANC DOLENC
gostilna »Mantoa« VRHNIKA SS
let« «aH
Helena Hladnih
□ □
Srečno ta veselo nova -oU»
žen vsem eenj. naročnikom m znancem tvrdka
Ivan Furlan
lesna trgovina m parna
U □
□ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Srečno novo teto ieB vsem cenjenim naročnikom
Ernest Zupan
ključavničarstvo
RAKEK ter se tudi za nadalje priporoča
Srečno novo let« ieB
cenjenim odjemalcem ln
KOCEVAR FRANC
trgovina s vinom tn VRHNIKA 16
Srečno nove let« Seli eenj. odjemalcem j
Branko MilkovM {
trgovin: s vinom ka zgaajem	{
Avtobusno podjetje • Avtot&ks
RAKEK
3	LOGATEC
i'iiiiiiiiiiHiiiiiiniiMiiiniF
□ □ □
Srečno nov« leto IeB vsem cenjenim naročnike
FRANC P IRC
ItrojaAtvo in gostilna
RAKEK m cenjenemu občinstva priporoča
n i r i ri JLUUUUULinr n « m n 111 »t ......................
aaataaaaaa
Srečno nov« lete Mita vsem cenjenim
□ □ □
O
t
Srečno novo leto ieB
M. ANTlCEVlč
veletrgovina z v'nom in lesimi DOL. LOGATEC
t
□ □ □ □ □ □ □ □
□ □ □ □ □ □
□ □
......................
Ignacij in Marija KunstelJ
gostilna prt Ni VRHNIKA
Ml
i a
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
LUDVIK DEMŠAR
mesarija
Rakek
ter se tudi za nadaljno naklonjenost priporoča
IVAN	KOROŠEC
	RAKEK aadalje priporoča
Srečno tat veselo
leto ieB
u
i r
Avgust PaSkulin mL
pekovski mojster
VRHNIKA R. 4M
svoj»m cenj. odjemalcem
ANDREJ GRCAR Rakek «s
fear se aa nadalje priporoča
V
^CestStße ai (Öolenjsßega in tftimsüih tSoplics

AVGUST REBIČ
brivski salon
VM1A COSA
FRANJO KUKEC
mesarija RADEČE pri Zidano«
MI
Gostilna Natfrah
VIÄNJA GORA
TONE LOTRIC
mesarija ia gostilna RADECR pri Zidanem moetn
mm
m
I Srečno nor» leto ieB
I	Davorin Onié
L
i
jim n rruLU-JLoeri mim ittd
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIO ^ 0	Sreča» novo leto žoQ	Q B ^^ BOV° ,et°
Frange In Pavla
trgovec ln posestnik
RIBNICA
o Fran MlkoHČ, Sodražlca 0
Q trgovina a awftuitm blagom la gostilna g
ANTON POLANC
strojni mila RADECR pri Zidanem moetn
I
Grobovšek
gostilna ln prenočtitč»
obobobobobobobobobo u NOVO MESTO (Gostil. MogoBč) oioioboioioioioioioi tin»;» nmitti i « 111 ■ vrmnro 0	-«v« i«to mi	0 jmnmnnnri . » uxlujjjjlìizii^
Srečno novo leto želita	J
Alojzij In Marija čeSarek |
8 sploé. ključavničarstvo ln gostilna ter nadalje priporočata
Srečno novo leto ŽeH	^ ^
0 IVAN SAMSA, Sodrafiea Ö □
■	kolar	■ H
o ----------------0§
Hm PEBKO
žgan jarija a
VIŠNJA GORA
PEKARIJA MOLE
RADEČE pri Zidanem mosta
i
RIBNICA
fiali vsem odjemalcem ta aaroeufkoa
FMANC ZALAR
krojaštv»
VIŠNJA GORA
AVGUST JEOLlC
čevljarstvo RADECR pri Zidanem mosta
iiNiHMnfiMtniNiminimiii
Andrai fari
* ■
■
8
Albin Pehanl
^pioioioioioioioioio 0 Srečno noro leto žeH	0
g EVGEN IVANC 0
a tovarna fcičnlh tkanin in pletenin, trgo- 5 0 vina lesnih in Kitarskih izdelkov U
Q	SODRA2ICA 0
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIQ
o-..... o
o
J
ID □
!iJ
0
a aiaiaiaiaiaiaia!
IOIOIO
jEBEB
L MALEŠIČ &
trgovina a mečanlm blagom Q
Metlika S
t
.JJ j jjjj
9
Srečno novo leto Seli
A. MURN
gopCBaa na »Zelenem hribčka« DKSXA	NOVO MESTO
i ii i ii n 111i11 »1n ss E : » 11 « i £
ŽUŽEMBERK S 0 _ _ S a
-----o
......................... a
0
Srečno novo let» ieB
IVAN VESEL
mizarstvo
BOD2A2ICA
0 a
0 a
0
USNJA GORA
Cane Halle»
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
E3E
ir r II- ?r" lfrTFii-i^roi^ H» ifj b	Q
[£ Srečno nov» lete ieB	S
□
C3 □
H
C3
S
a
froen« tseve
ioli
vsem svojim cenj.
Ivan Voljavec
gostilničar
KetUka
RADECR pri Zidanem
Bvuflm tnajHoim
Fng#e Iinm
VIŠNJA GORA
««aj. odjemalcem ter s» priputoBa
ANDREJ BERNHC
j togwtasa fes Iwlekrvainic» ktobafca»
VIŠNJA GORA
L
Mr. Flu Mirko Hočevar
j Ukan» prt »Mariji romočaleU RADECR pri Zidanem most»
io
0 ■
o
a
0 a
0
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
SP
o
a
o
a
o
Srečno nov» leto Ml
Kovačič & Ivane
avto tovorni promet
80DRA2ICA
Z3E3EE1E3EIE1QQEÌEEZ3
J7" Srečno «ww leto Ml p—j vsem svojim osnjsnlm
2 Srečno nov« lete Ml
0 Jos. Oberstar
a
0
parna žaga
0 a
0 ■
■truffarsi.» Q SODRAtICA g
□
01
Ivan Velfavec
trgovina s usnjem
Metlika
vsem euuj. odjemalcem »Burgtta Ia gostom fcer priporoča svoj moderno urejeni brivski in damsld salon v katerem se izvršuje »Dunajska trajna «adulaci ja<
^ICoee meste
Trg Kraljeviča Petra K. M
■
* a
H ■
■
mimi»
3 ■
e ■
a
i j
m a
□
ID El
a
[jiiiiniiimninnmmiij
R. MURN
KAND2JA	NOVO MESTO f-
IeB ©enJ. «bSoutre veoel» m aovo let«I
iporote javnosti, Ba je „ otvorll trgovino s meSanim Magnm.
3 □ dobil dovoljenje sa prodajo toba-- ka, znamk, kolkov in poštnih vrednotni e.
□ 0
□__________
o m » i ž rm miimimisinie XOrrrTTTTTTTTTO
Miha Zäiokar
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
gOiEEEEEEEEEElBB g Srefe<> MT. fc,
fai	(3 □ vsem cenj. gostom in odjeeo&taaa
g	□ H
M* Srečno novo leto Celi	□ □
IV cenj. gostom, prijateljem ta znancem [TJ Cj
« E
iMM
Erjavc Alofzff
lessi trgovec Kompoijs S —
S ?
RADECR pri Zidanem mesta
■ a
v «
%
m *
taa
IVAN ERŽEN
JOSIP 2IRRET
galanterijsko m kleparstv»
0 a
0 a
0 a
0
Srečno novo leto žen
vsem znancem in odjemalcem
0 a
0
Rudolf Lovšin n
gostilna ln mesarija	jj
S0DRA2ICA 0
s
Sreča» »»v» tee» M
svojim odjemalcem
RADECR pri Zidanem mest«
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO •■•••■•■■■■••■•■■«■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■••a
f PETER LACKNER |
tovarna cementne strešne opeke 1
KOČEVJE S
C3
□ □
ANTON IOLEFEC
mesar ln gostilničar GRADAC V BELI KRAJINI
MAKARDAKO
kotel In restavracija
rjiimjLüJrmimi um nrrro
CQX3DODDDCPDEXXOIO XXXX3 ITCDH □ p
Srečno nov» leto žeS	h
cenj. odjemalcem moto» tvrdka H
Gntraan & Vidmar
Bamako In moSko kroJaStv»
TREBNJE
Elb fexmjli f in g n s : i n n 8 »Trdi
Taut m f«»ta»a»ua a rTrmuno Dr TTTTTTT rmxmzm mmm
□
UÌ
Metrika
□ □
a
■
i V. Avsee, St. Vid p* Stični g
■
——
s
s
ALOJZ MEDVED
sodavičar
Krlsta Sa Jane dimen
krojač la trgovao
RADEČE pri Zidanem mosta
M a
ALOJZIJ KRESSE i
trgovina in industrija perila	a
KOČEVJE 5
Hermann Jakomini
čevljarski mojster
KOČEVJE 8 j
ii«nmm«Mi*Mi**fHniiii •(■>■■
S mMMMMMMW«MMMM<l«MMM»M»M*<
FRANC HUBER
trgovina s teleznino	S	X	JerkO ZupanC
KOČEVJE	"	?	«asSosmlk Tovarne podpetnftev a» iimrinmi ■■■rn—ii«'	|	Gračnid in Tovarne lesnih izdelkov v __ __	j	t	Jurkloštru, p. Rimske toplice
«»KK» i I Hearlk Honigsnana	5	!	KmSKK TOPLICE
Špedicija
i! M- TI CAR H
Štefanija in Ivo Suieh j f ^^ TOPL,CMMAE,CTA \ i
trgovina z mešanim blagom NOVO MESTO
želi vseai svojim cenj. odjemalcem veselo ter srečno novo IctoJ ULLOJ I 1 t H OJUJLHJuJ inni, roop -JIE
■aaa>aaaaaBaaaaiaaaaaB>aaa»Baaa»»t
Matija štefančič S
čevljarski mojster	g
m	KOČEVJE	S ♦ ^
-—««-»•» t	(PuSKik
l l
UMSKE TOPLSCEJMARJETA |
Ivan i l Stfplovsek
SIMSXE TOPUCE-SMARJETA
Hotel Nova PoŠta
lastnik ALOJZIJ BRADAČ
MMMTI TOPLICE
11
t t Sreča» t
let»
vsem odjcsmaloem
! t
pQač
Helena Stokavnik
izdelovanje soda vode
KDISKE TOPLICE
Srečno in veselo novo leto šeH
t i
l
Lekarna Mr. ANčHt JOSIP, mL m
PRI SV. ŠTEFANU V RIBNICI
„PODPETNUCI"
i
H airarai ,11 aH aH -žl aii aii aH ali *ì\ -li ali A »H .jj a}Rf
ANTON FISTER	Ej
■trojno ta stavbno ključavničarstvo ter avto-podjetjs
METLIKA 61	!D
E]
Rimske topUee
B.C^B'B B B BiB BiBl

s«

Vestitile iz jßfuhlfmte
♦	Srečno novo leto Selita Antonija Anton	;
♦	Gašper	j;
t	Vino toč pri „Tonetu"
t	LJUBLJANA Bežigrad IS	X



JURO MOKOŠEK
slikar
LJUBLJANA, Vldovdanska nBea L
Ullimi JI A. JI AJUUULItJ ft JI IUJLJLJLILILir
FANI KAčlč S
gostilna »Pri raci«	P
SPODNJA 8ISSA 2
□LUIHIIlim IIJULjULOJULXjULODf1
S	D
G BieCuo tn vestilo novo loto Ml svojim □
Srečno ln veselo novo leto teli vsem cen/, gostom in odjemalcem
Hadimlav
□ cenjenim odjemalcem, prijateljem n	snsnoem
in
□ □ □
O g? €1
gostilničar in trgovec

* Srečno In reselo novo leto želi svojim « cenjenim odjemalcem in se priporoča
i Assel Bizjak — RamSak
j	modlstlnja
LJUBLJANA	Livarska ulica 1
□	Restavracija CEH R
□	_ n
O Marija la A. Ceh, Božna dolina e. V ID 6 H
U	□
5	n
ULI «jlilh
307
na
» Srete« nora let« ieB		Jvan hi Rozi Herroj	|
[ T. HLEDE | modni atelje »OENTLEMEN«		f«et* v rad ja ,lKi LJ2 V U« LJUBLJANA	
			
i LJUBLJANA mkloflčeva a. 18 ;		Miroslav Bivlc ]	
□ □ □ □ □
!
:
I
grrčno »n veselo novo leto
VIKTOR TRAPECAR
zavod za snaženje oken in parketov, Ljubljana, Karlovéka cesta 8 L
Srečno novo leto svojim odjemalcem
SIRK — naslednik
efesport kranj. klobas. Poljanska e. 64 LJUBLJANA
□ □ □ □ □ □ □ □
A. Sfcubie - Krečič
trgovina z meSanim blagom LJUBLJANA	Florijanska ul. 30
Knjižnica za dvorski olirà]
LJUBLJANA	t n
Borštnikov trg	I R LJUBLJANA
D immmxix]! n 11111 » uuuuu
t«	J3
□ Siečno novo leto	_	□
P vsem svojim ceaj. mroMkoa Ü
Gostilna „Jadranu
Ip. Šiška, Cernetovs ulica SI MIHAEL ta IVANKA SUŠELJ.
. t tt t 11 iiiihnimiiimimt
u	i
g Srečno boi-o leto ieB	□
□	vsem svojim cenjenim odjemalcem □
g	H. BARTL	g
trgovina s mešanim blagem	g
□	LJUBLJANA Rožna dolina, e. IV/14 □
S	□
nnimi fnnri ri n rmrmn OJULIJ IA liJULJl I JUUUUUUUUL» 11 JI ET T
□	Antonija Postojna
g	gostilna (prej Pav6ek)	g
n uiuuuimiii	ßmartinska 28 ^
ipuijui » « n ojLoaarro if u n m on j aig
-^^wreuuev kartonaia tu galanterija. saiožnifitvo dolsklb zvezkov LJUBLJANA Sv. Petra	f*
Franc Wölflnf
arar
LJUBLJANA Gtxtpoavvtalia
Franc Tretnrèak
modna krojačnlca (ta dvortSO»)
LJUBLJANA Go»pos\-eUiu «. C
Srečno tn veselo novo leto Seli vsem cenj. odjemalcem
Sv. Petra cesta 61 mesnica
fiolski drevored stojnica
t	CIRIL SRŠEN	□
p	snažiiec oken ln parketov	^
C ljubljana Gosposka nllca s g f Josip Musar, mesar, Ljubljana
£	in se nadalje priporoča	□
Q ___S
□cxionulaj mnn i juhi nmnm
pr COJL-i JJLIlXJUUUIJLIJUUL^^
□	I D
p Rat! Chses DržaJ : g
trgevisa x meéanlm blagom in vinom □ LJUBLJANA Florijanska nllca 25 § Ie2 ress» odjemalcem srečno novo leto! o
E _B
cannaaaLLLLJLili un m ii mqjxejì-.
Sajovic Ivan
sploSno ln ortopedično čevljarstva j LJUBLJANA	TurjaSld trg 4
i
Srečno novo teto
Miroslav Gergurevič
LJUBLJANA Križevniška 7
NOVI SVET
gostilna
»JuRotnetafl|a« d. t o. t |
kovinska Industri la
JLjJ

LJUBLJANA
□ □ □ □
Srečno ln veselo novo leto žeB
vsem svojim cenjenim odjemalcem
MIRKO NARDIN
mehanična delavnica
LJUBLJANA
Poljanska eesta 51
Srečno ln veselo novo leto žeBje
vsem svojim cenj. naročnik«
BRATA EBERL nasledniki
Martine, čeme & Co., družba z o* z*
pleskarstvo, likarstvo ln črkoslikarstvo
LJUBLJANA
lili	M
Ì3J	i! » «
co mmmrrTTiTTrrrTrTrn^
cxxxixixiaixixEiixxiiixiixiixxjonr
t Tesel® tn srečno novo let®	5
g	vsem svojim od jemalcem! p
Jbrfjsoročam bogato zalogo usnja ts □	" čevljarskih potrebSčln
□
Alojz Mokarič
p LJUBLJANA Sv. Florijana uL 3 jpamjxnimim ii 11 n itttttü mrcmamain nnmncDD
Srečno ha reselo noro leto želita
vsem svojim nedtetim posetnikom restavracije >Slon«
Al. Kläsek & Aleks. Roth
■ ■
a
■jimainioniin
Srečno novo leto žeB ter se
G □
O
O
n □
o
n
R
O □
□ □ □
Cenjenim odjemalcem la naročnikom o
ieB «rečno novo leta	u
I :
I LJUBLJANA «
nadalje prtporoCa
ANTON BOKAL
dobava ln polaganje parketov
Stomčkova nBea 19
e
Srečne la «šefe sovo )e$» feg vnem svojim ««njenim	a
Sokolov Jošii®
LJUBLJANA heä SkesžSJ» 13 tjcminnnnmii »miuuxL
t ♦
Kavarna
a ■
! S
Franc šerhse
torika*o mujntor
Gflncs IX., št. 21. (VIS)
FE AN JO PERČINLIC
^cktro-r»«isanlčao podjetje	□
iSe&tro-tehničas podjetje g
♦
» ♦
LJUBLJANA
■■■i
LJUBLJANA
mmiemtt»k»na»adiiim
■ ■
Msik:
am nariL
Q LJUBLJANA, Gosposvetska eesta 16 E
DOM2ALE, Ljubljanska osata 59
Srečno novo leto žeB
JUGORADIATOR, lastnik
FRIDERIK HERTLE
podjetje
■ LJUBLJANA
centralne kurjave, ventilacije, sušilnice, parne pralnice, kuhinje ln sanitarne naprave
I:
V,
Kolodvorska uL 18
v Uubljani
la
Svratište
mrmiTi »CMHC
rt
Srečno novo leto
teli vsem c«-js jcotat
Ivea Riiinaf
spiotoo kruvslve, otótujeCe K tat
LJUBLJANA	Hrenova aJica 9
ter m sa aadaJJe pripori«	H
'mini ulj* ' ■ uiiixiDüüuujjnrij
urmm m 1111 m n c ul
D □
O
n □
r—,
LJ □
G LJUBLJANA
□
□
Rafko Koretli
špccerija i& kolonial«
c3BC3ic3ioaosoac3ionc>BC3Bci>ac3ac=>BC3acr> SEECNO IN VESELO NOVO LETO
:^iinxmiJ.;i,i m m i ■ 11 rm
IHIINB!
□	n
8	2
□	n
□	0
Poljanska e. SS □	"
B	S
n	Ö
0I0B0I0I090I0I0B0I0I0I0I0B0IC
SeH vsem naročnikom uprava hotela, kavarne tn kopališča
SLON
0 ■
o ■
o ■
o
p
š
Sreč&o in veselo novo leto Celita
svojim cenjenim odjemalcem
Josip in Juliia Jssvomlk §
mesarija
LJUBLJANA * Selški drevored — Potočnikova 18.
I	_
&£S89&9evsBenm9BSBannaHaani
P33DDDDL03DI 0X10X0X0X1 JUDU
!
Srečno ln veselo novo leto žeB
vsem cenjenim odjemalcem izdelovalni ca perila
„HORUS" ZORA HVALA
: !
LJUBLJANA
Sv. Florijana 6
i ros
Zagreb
Anton in Terezija Tonej'c
cenj. gostom in prijateljem
srečno novo leto!
u u
EMCBBBaSBBSBSSR
Sreča« sov« iet« lsffta
odjema! cesa Use m pefporoCata ^
Fr. in Tončka Zafs
LJUBLJANA
Šolski drevored £j
S
isnta
o«oioioiogo<oioioio
O Srečno aove leto le S
O ■
o ■
o
cenjenim
FRANC REZAR
O ■
o
s
o
LJUBLJANA
m
^ ftolskl drevored	Doienska «. 64 f)
jioaoioioioioiotoao
I ■
□ Srečno novo leto svojim e. naročnikom □
g GRČAH STANE □
• ! j—f
pohištveno in stavbno mizarstva □ g LJUBLJANA, Domobranska eesta 1 □
iClOIOIOIOIOIOIOIOIO
H t
Srečno novo leto žeB
▼sem cenjenim gostom tn prijateljem
Avgust in Marija Ravnikar
res ta vrat er ka
♦ :
«
I WÜBWANA	*o*na donna % | hJjmL3ASA	Kbtdezna «Bea S
Božna dolina
Srečno in veselo novo leto žeB
vsem cenj. naročnikom In odjemal
MATIJA GROŠIČAR
strojni ključavničar
g Srečno novo leto svojim e. naročnikom
" Viktor Vrenjak
modno krojaStve
C	Cesta XII22, Bo£na dollaa
■ ■
oioaoioioioioioioio
O ■
o ■
o
Sročno aove leto ieB
mm eenjenim odJenuOeam
Ivanka Zupančič
s
I s
LJUBLJANA Šolski drevored Poljanska a. i
siis
iGaasass 3IOIOIOIOSOIOIOIC O Srečno novo leto želita
Srečno novo leto ŽeB
vsem eenjenim odjemalcem
□
□OI03DDDLLJULIUUUODDDD
rt. Efatss, Rajšlč Stevo
m
B
a
p LJubljana, Napoleonov trg T. — tped-ü e Ina trgovina s barvami la rasnimi
§ kremami ter ostalimi kem. preparati i sa konservlranja usnja.
II
Pogačarjer trs
JAKOB JESIH
mesar LJUBLJANA
Srečno novo leto ŽeB
vsem kolesarjem In motocfkttatom
IVAN SRIBAR
generalno zastopstvo Peugeot koles ln motocfJdo* Florljanska nL 4E2 l B LJUBLJANA, Goeposvetsk» C. U	DOMJALK
□ □ □ □ □
o ■
o
vsem cenjenim odjemalcem
Josip in Katica Ram
□ □ □ □
□
LJUBLJANA
lobkl drovors'
3
m
n
w
a
O £<
: >
_ _P
□juliju julljuuuuuui » i m a iulìuuliuuuu miiimini
^loiotoaoioioiotc .o
3I080I0I0I0I0S0IC tO
i
BIW
5RUEL KRLI H
TR6QUIHR 5 SUROUimi KOŽRmi

»	4. «<-«• » v» - -
O
a
O
a
O
Srečno aove leto žel)
vsem cenjenim odjemaleeaa
r
«
Ö
Frane Delničar
mesar
Q LJUBLJANA	Šolski drevored
oioioaoioioioioioto
♦r

MOKRONOSKA TOVARNA USNJA m0KRoHoe,
PRE1 F. PEHCH	1	nÜßl'^
L1Ü'
Jz •Maribora čestitajo s
I	ANTON PAS
»	modna trgovina
i MARIBOR	Slovenska nI. 4
»«»■»■■«■»»■H»»..,..,...!.....,
,M<MU»a"Maiiti>iai(«(aaiiaiiamnni
I	Julius Crippa
£ trgovina z delikatesnim in vinom S MARIBOR	Slovenska ul. 3
Srečno in veselo novo leto želi
Franc Cverlin
krojaStvo in konfekcijska trgovina
MARIBOR	Gosposka nlica 32
ter se za nadaljnjo naklojenost priporoča.
♦ <•
j; Srečno in veselo novo leto želi
FRANC KORMAN
<> Na veliko! galanterija, pletenine in drobnlne Na drobno! MARIBOR	Gosposka nlica 3
2 ALBERT VICEL
■ specialna trgovina s k uh. posodo
S MARIBOR	Gosposka Ù
■■■■■•■■••■■■■■■■■■■■«■■•■■■■■■■■a
! s
• • !
............................................................ ..........................................
S V. WREGG	1
■	»Trgov, čevljev«, J. VVaiUdacher, nasi.	S
>	MARIBOB Slovenska ol. 6	|
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a«
i Jakob Perhavec	\
I tovarna likerjev	*
S	MARIBOR Gosposka aL 10	!
ANDREJ MACAROL
peko vitki mojster
MARIBOR	Meljska 14
il^i^© m MU t (EL® M® M® (LET® ZBU ¥IEM ODJEMMGEM
i P^mmmm 0,y(N)Ö®(ftD
00
Martinz & Strauss
trg. galanterije, drobnarije in pletenin
MARIBOB	Gosposka ni. 2
MiiiiiiiMa
Srečno in veselo novo leto ieli Telefon 24-29	Ugljenik Paklenlea
BOI. GUSTIN
MARIBOR
Pisarna ln skladišče Cankarjeva 24
m
i ■
8 S
Srečno novo leto iell
STEFAN KOTER
umetno mizarsko podjetje
MARIBOB	Mlinska nlica 29
i
mm

Srečno novo leto žeLi vsem cenjenim gostom
Alojz In Alojzija Kafer
kavarna »Kotovž«
MARIBOR
Rotovški trg 5 1 l
»«Kaauani
Srečno novo leto
ieli vsem cenjenim odjemalcem
M. JANES
MARIBOR Kralja Petra trg 9 issiaiHiHi
■iMiaaai
GOSTILNA »PRI LOKOMOTIVI« M. in A. Rozman I MARIBOR
Prečne ttt veselo tiooo leto
že/l
Como in 3vanka jÄajcr
restavracija gI. fceledvor
— mM ari bor	1
Srečno in veselo novo leto iell
restavracija
NARODNI DOM
MARIJA IM FRAN DRČAR
MARIBOR
Srečno novo leto iell
Franc Kager nasL
Izdeloval niča srebrnlne tn zlatnine
3
MARIBOB
Vetrtnjska aL 30
S
I
1
Srečne in veselo novo leto ieH
Dolček ln
, Marini
MARTBOR
Gosposka allea 27
Fran]o Duhek
MARIBOR	Vetrtnjska oL 26
«
a s
UBBMBMMH
aaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
- •
1 Frane Ambrožič |
t	sobosllkar In pleskar	*
! MARIBOR	Grajska al. 2 ■
...............••■•••■••••••■■•i
IGNAC JAN
nrar ln draguljar MARIBOB	Grajski trg
a •
Franko panska aL 29 •
■
«ar	aaaaaaBBBBBBBBann	
hm™ ■ ■ ■ ■ ■ wm m !c*m* maoesaawuaasa		
ii ?
S
Srečno novo ieto	§
ieli vsem cenjenim naročnikom
FEUDO BABIC
stavbno ln umetno ključavničarstvo ter avtogenlCno varen je
m
a
MaRIBOR	Židovska ulica 4 P
ter se ta uadaljna narrila priporoča i
»Biaiai»
S
ii Srečno novo leto
ieli vsem cenjenim gostom
il
Ernst in Ana Birtii
'	restavracija »Pri Klavnici«
Ari yM
?M
?M im
M
m
m m m
Podružnica „Jutra"
s kov na zadruga
m
ìgfS.
m.
m
m m
P*}}}
SV^i
m
?M üwr
ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmemmrn
a
B Atelf• trn umetno knfigoveitvo i
i MIHO VAHTAR 1
*	izdelovanje okvirjev	n
S MARIBOB	Gosposka nI. 37 S
"aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaawaaaaaaaaaaaaa»»a
{ Frane Neger O sin s
» tovarna Alvalnlb strojev in kolea *
•	MARIBOR	Slovenska aL 29 ■
Fr. in Marija Zemljič
hotel In restavracija pri »Ornem orlu«
i
MARIBOB
Grajski trg
Prodajalna Vetrtnjska ul. 17 •■(•■■■•■■■■■•(•«■■■■■■■•■•■■■■Ha
■ ■
Tovarna mesnih izdelkov
ANTON TAVČAR
a
■(■■■liaa.aaaaaaaaaaaa.x.aaaaaaaaai
S HAJKO ZOTTER j
«	krojač	■
{ MARIBOB	Vetrtnjska aL 11 >
•iMaanaiaaaummiaaaaanaaaaiaaiiaiin
j MARIBOR ■
■
Jurčičeva ulica |
nuaiaiaiifij
faaaoaMMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaa
i	IVAN TRPIN ■
I	man uf akt urna trgovina
S	MARIBOR Glav. trg - Vetrin jska uL [
= b
8
■■■■■••»■■••■■•■■■■■■«■■■■«■■■■■■H
a*«
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
a
a
■
m
1
« MARIBOB
Ob broda 2
ttei ■sm ?M
I® BOB
Karol Jančič
man ufak tura
Maribor
Aleksandrova
c.
% MARIBOB Aleksandrova c. 11 S SnaaaaanaaaaMaaHiiajaiaai naaaaacaaaaaaaaiHiiiHMiiii
Srečno novo ieto ieH	g
Frane Lepoša
trgovina s Šivalnimi stroji, kolesi In | gramofoni	g
ii______________.. - S
»p M
?M
yjk
?M ms
'"iCJf'
m
■'M
P
SS
ifes ?M
ffsts. «
1
HINK O KOS1Č
restavracija » Vetrin jskl dvor« MARIBOB	V.trinjska al. 27 ■
Maribor
Aleksandrova c.
S '-S.V5 'X«3 '-<>-?/ '^ti'.VNti 'JOtjj '.VVt. i.\y5i.\S~i >sS
ii Inž. arh. JDLEXC & Inž. MLA.I11EB |j '
m feti
m
«m
m
?M
~ r.
i Andrej Halbwidl s
«	hotel »Stara pi varna«	«
S MARIBOR	Jurčičeva aL 7 s
laaaaaaaHMimaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■MaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaBaaaa
S W. WITLACZIL I
j	pekarna	|
S MARIBOR	Grajski trg 8 |
aaaaaaaaaaaaaaaiaaaiaaaaaaaaaaaaai

Vlahovič Ljudevit
aaaaaaaaraaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
a
a ■
■
!	mesar	|
[ MARIBOR Aleksandrova c.40 j
gradbeno podjetje in tehniška pisarna ——————— d. s o. b. -
SI Maribor, tel. £12, Vetrinjska ulica 30
z Josip Stemad
m	puškar	g
S MARIBOR Aleksandrova e. 18 ■ «■■■■■■aaaaaaassssssaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanfc
|p MARIBOR jairaaoaBBMn
Glavni trg 1 a
Srečno novo leto ieH
Justin Gustinčič
trgovina dvokoles, motornih vozil,
Btivalnlh ln pisalnih strojev ter meha- e nična dplHvnir»	13
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
Franc Kacijan
stavbno in strojno ključavničarstvo MARIBOB	Koroška c. 39 |
issasaasnoso*
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
Šte£an Mastnak
čevljarstvo MARIBOR	Vrtna nUca 8
ter se za uadaljna naročila priporoča
BBBBBBBBBBBBB BBBBBBBCBBBBa
Srečno novo leto želi
Ziringer Josip
nagačevalnlca
S MARIBOB e
•BflaaaBBBBBBB«
aaaaataBBBaaaB
a
• Srečno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
x Sle è n o novo iato § eti
vsem ctmerum gostom pri/atelitm in lovcem
(Xnten infatti £tnei&ic
te&tavraetja
fi
IVAN KORAŽ1JA
t MARIBOB Aleksandrova c. 42
■
■
Jos. HöSer
trgovina z muzikalijami, godbeniml instrumenti in klavirji
itM	n« o A	y. 0	z S JOSIP $INIGOJ
JFlatlbOt, lltek&andtOPa cesta Al. 78	| S	trgovina z dellkatesanü
S MARIBOR Aleksandrova e. 18
MARIBOR
Ulica 10. oktobra 2
i
MARIBOR
Tattenbachove 14 m m
BBBflflBBBBBBB
.............»»M«.......................................
»♦•♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»t»
■aaaaaaaaaaaaaaaaa.aaaaaaaaaaaaaiaa


...........

Hreéno novo leto
želi
VSEM CENJENIM GOSTOM
F. Trafen i k
RESTAVRACIJA IN KAVARNA Maribor, Meljska 18 ::
ter se aa nadaljni obisk priporoča
hmmmmmommh
Specialno podjetje za električno varenie in poprav la parnih kotlov
ING. UIKiiER «£ 81RAK
strojna delavnica
Haribor, Pobreška cesta štev. 15
Telefon Ü014
S Rudolf Stiberc
■ kroj. modni salon za dame in gospode o { MARIBOR	Cafova 1
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa—aaaaaa» «aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiai
I Restavracija „MeranM ■
g	Ivan In "ozi Klmeswenger	g
S MARIBOR Aleksandrova c. 37 "
>>*♦«>»*♦>>•»»•••♦•♦*>»**>>♦♦>>•♦»• «BaBaaaaaaaaaaaaaaaBBaBBaaaaaaaaaaa
. » ...........it.................................................»a*»...............»t..».»..».......a...............................
; *Crf ovina » farnem m :: mtavh. motarj/afom
♦«MMMMMMMM«»MM«»Mtt
Telefon 2012
Mestni stavbenik
PudoSf Kiffmann
Maribor, Meliska eesta štev. 25
l'iMMIMIMIIUtt...............................................................................»MMIMMMIMMMtMMMItMMMMMMIHMOtMMMtM«
Za tega Seurie aa- :; Mattili t*m*nih ploie
♦M<MM<IMMMMM<<<MMM«
Telefon 2042
Največja zaloga kovinastih krst v Dravski banovini
Rovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge 650 do 1100 Din. Rovinaste krste za odrasle: 200 cm dolge 1500 do 2300 Din z zaloge v Mariboru. — Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 17.
MMMMM<MMMMMMMMMMMM<MM<»»«
^ A
m
^BestStiee s Stajersßega s
i (»rum « mini '
inuaaui

Rudolf Pušenjak	|
ufaktura in öpecerija	J
LJUTOMER f
Matija Mulec
stavben« in ornamentalno kleparstvo * LJUTOMER	Ormoška cesta Z c'coooc/<
Pavel Pristonik
brivski salon
rawMwaBBaa«B&aaa*»aaaBBaaaaaa aaasaaaaaaa
I Anton MarinSek \
j naloga čevljev last. in tovar. izdelka i »	SLOVENSKA BISTRICA ■
.■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaai
PEKEL - POLJ CANE
JELEN JOSIP
čevljar
SLOVENSKA BISTRICA
"aaaaa*a
Rafael Marš
:: Velika zaloga zlatih ln srebrnih po-	Z
< ! ročnih prstanov, uhanov, verižic, bu-	j >
j; dilk, žepnih ln stensKih ur, kakor tu-	;;
; ; di gramofonov, gramofonskih plošč,	| Igel itd. po najnižji ceni.
Ljutomer — Podružnica Gor. Radgona
i
Hugo Walland f
|	gostilničar tn mesar
jj LOČE pri POLJCANAH
R__
cooooecooaoooorceooeooooooeeeeeeeaooeoooooooooooeoBoeoooo»S
goooooococpco(xxxx)ooooooc»xx«^^
8
FRIC DRAGO
modni salon za dame in gospode
SLOVENSKA BISTRICA
i WALLAND IVAN | ■	restavracija in tujske sobe * S SLOVENSKA BISTRICA S ■	a	VIVOD IVAN | ! gostilna tn lesna trgovina ; 1 VITANJE |
	
I Rasteiger Miha j j ■ gostilna in mesarija J i S SLOVENSKA BISTRICA " 1 m c	| PETELINŠEK AMALIJA S mesarija ln gostilna i VITANJE i
	
i Razborše k Julijana | | gostilna in mesarija | m SLOVENSKA BISTRICA ' \ m »	KRAJNIK MIHA | krojač VITANJE
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaa
m	-	------------------------itittrrr"
! Arzenšek Anton	j s	PITSCHL ROZA i
■	kovač, izdelovanje vsakovrstnih vozov	. J	trgovina s papirjem in galanterijo J
	■_ SLOVENSKA BISTRICA	s S	SLOVENSKA BISTRICA S
Druškovič Ivan
gostilna in kavarna
KONJICE
■ »	t.* T.tj
I	M. SemUtsch-a nečak	J
I Alofz Krainz \
Ljutomer	|
' Tekstilna In špecerijska trgovina — ♦ Zaloga stav bnega ln rezanega lesa — ♦ ; I Tovarna opeke, umetni mlin ln žaga ♦
j ; - Posestnik vinogradov - Vino na debelo ♦ ;; Zaloga vina iz lastnih vinogradov Gre- ♦ i' • ; sovščak, Slamnjak, Rinčetova graba, j; Dovci-Hermanci in Gomila — Tekoči ; ; račun: Obrtna banka, podružnica Lju-J; tomer — Ljubljanska kreditna banka, J! podružnica Maribor — Telefon inter-51 urban 1 — Poštni ček. račun št. 10.723 — Brzoj. naslov: Krainz, Ljutomer
Josip Gajšek
mesarija ln gostilna
SPOD JE POLJCANE
GERM JURIJ	\ :
i ključavničar, zastop. koles, popravila	i S
I raznih strojev in avtomobilov	« I
■	SLOVENSKA BISTRICA	S S
WUTT KARL I
trgovina z mešanim blagom	*
SLOVENSKA BISTRICA g
Petrin Minio avtotakoa
KONJICE
Tomaž tč Ivan
»Mwomaxiocnoimxiawe«ioc«x»»nwiii mag
i
i :
cooooooooooooooooooooeaoaooooooooocoooooooooooooooc^ii iooooo
a
Josip Mahorič
hotelir ln veleposestnik POLJCANE
klepar, zaloga Dločevinastih izdelkov, j j Mg. phltl. Mondin! BranisiaV ■ Instalacija strelovodov tn vodovodov | ■	lekarna pri Sv. Jerneju	|
...........SLOVENSKA BISTRICA^ | !	SLOVENSKA BISTRICA S
ibbbbbobbbbbii »••»»••••«»» «»«»•»• ■•••■••■ii
Viktor Höcht!
slaščičarna

Ferenčak Uršula
točilnica in delikatese
SLOVENSKA BISTRICA
t r
a a
BOCK IGNACIJ
S elektrotehnik, trgovina z elektr. potr. I ■ In zastop. šiv. strojev ter poìjed. strojev § S	SLOVENSKA BISTRICA ä
Blaževič Franc
pekarna
KONJI OS
OOOOOOOOUOBOOOOOOOOOOOOOi
Lesna zadruga r, z. z o, z. ! S
"i
Venčeslav Vilar
Trgovina s telecnino, zaloga smodnika,
dvokoles, Šivalnih strojev, deli za dvo-kolesa in šivalne stroje.
LJUTOMER TAT VAV
*
<H
ooecoeocoooooooooeoeoeoooooooooooooooeoeoeooBooeooeooeooooi »ooooaoaoooooBoaooooooooooocoooa « ooooajo
M. RABIČ
trgovina ■ mei. blagom POLJCANE
zaloga lesa in izdelovanje zabojev t *
SLOVENSKA BISTRICA : j
...---------- ----------------- a
aaaaaaaaaaa:
Medved Franc ki Ivanka
gostilna Narodni dom
KONJICE
OMERZU DANIEL
glavna tobačna zaloga	a ooooooo»icopooooooiaBooooooBoooc
SLOVENSKA BISTRICA ; o*
Franc Ssnčar
Trgovina mešanega blaga. — Nakup	;;
Jajc, masla, suhih gob tn vseh poljskih	!
« pridelkov. — Zamenjava bočnega olja.	;;
J	— Avto-bencln postaja.
Rudolf Antončlč
trgovina s meš. blagom
LJUTOMER
»«4
MALA NEDELJA
Frane Seršen
veletrgovina
I
l
POLJCANE
òtacettBKraxioceoooannoatooo^^
Josip Baumann
boteiir POLJCANE
OZIMIČ FRANC
ključavničar, zastopstvo kolea
SLOVENSKA BISTRICA
OZIMIČ MAKS
vrvar
SLOVENSKA BISTRICA
GUMZEJ IVAN
stroj, ključavničarstvo, Instalacije dovodov, popravila vseh strojev
SLOVENSKA BISTRICA
I:
Avgust Radič
Heimgartner Oton ; f	btm° konjiče
brivski Salon	J x>/CToeg»uwoouiiM««)uoa»Brn»g
SLOVENSKA BISTRICA •

■a»
! i Müller Rihard
noocoooon
F. Korošak
kleparski mojster
KONJICE
J trg. s meš. blagom ln z dciikatesami 2 «000000001 « « » » » poooboooooooooobo— » »um «
■	. SLOVENSKA BISTRICA " ...................................... ...
I :'
Konradi Rlhard
trgovina z meäanim blagom
SLOVENSKA BISTRICA
Anica Otoperec
trgovina
jjuuuuuamnoBoouiaoBoa
KONJICE
s	Srečno novo leto želi
a
i	MAČEK VIKTOR
S	trgovina s manufakturo, špecerijo tn
;	železnino
h"
h
! s a
a__
Rasteiger Marija
trgovina s slaščicami in živili
SLOVENSKA BISTRICA
Franc ki Roza Domltrovič
gostilna »Jelen«
KONJICE
SLOVENSKA BISTRICA S i
aaBBaaaaaaaaaaai
s
2URMAN IVAN |
pekarna	<s
SLOVENSKA BISTRICA £
Friderik Topolšek
trgovina s meäanlm blagom
KONJICE
LJUTOMER
1 i
Ivan Ušeničnik
trgovec
POLJCANE
o>jooaocooc<->
r
Alfred F. Geuer
pekarna
PEKEL - POLJCANE
Karol Kuhovič
loma trgovina
SLOV. BISTRICA
: Srečno novo leto «eli S	S &TRUCL IVAN !
g Krulc Josipina i	j Pek&rna i
: hotel »Beograd«, restavracija In sobe "	£ SLOVENSKA BISTRICA S
S za tujce S	'*' HfHIIII*HU»UMU*ta IMHiMaMM«.
■ « _____
a a	«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMwaM>>
5 SLOVENSKA BISTRICA SS	S
a "	" ?
■	S	j Srečno novo leto žefl £
»aaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa—aBBB»!»	Z |
....................a.................^	j MARCIÒ ANTON |
■	Srečno novo leto ŽeH
Vrhovšei CirB
trgovina s kolesi in fitvalnirol stroji
KONJICE I
i/jogjuywmujiw"1

Penič Ignac In Marija
gostilna tn mesarija
KONJICE ;
^OUUl««JUUtKIUOUUUUL»ll'IOOr
ii jiibb jr a r v < *' • T'"TTr"nryr.'tfoi
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaa
■ • "	■ - ixxworoooux
KAC FRANJO
trgovina s mešanim blagom
S S nsnjarna In trgovina čevlj. potreHfla ■
i	i	SLOVENSKA BISTRICA \
I i	_:
a BBaaaaaaaaaaaa»Baaaaaaa»Baaa»»»a»« mm a aaaa m.«
a
Lekarna pr! Marfp Pomagaj
Ph. Mr.
Mr. Pli. V. Prorazil
H. MALLITSCH
zaloga piva POUCANE
oooncoeMeooooooooooooooooooooooooooooooeoOBOOOOCoa
SLOVENSKA BISTRICA S 5"*BM'
a

Frane Drofenik
la valjčni mlin ter trgovina s meš. blagom
POLJCANE
WJu^ooc J gj^Q novo ]eto fett
Franc Hartner
gostilna in mes>arija
POLJCANE
FRIM JOSIP	S
krojaški mojster	®
KONJICE g
r
ž
ooooooooooooooooooootanornuooooo
KARL SIMA
trgovina a meš. blagom
PEKEL - POLJCANE
IVAN BELCER
trgov ma t meš. blagom
POLJCANE
'OOOOUtlOOOCOOOCXXXOOOClOOOOOOOOOOOC^^ jpOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÜOOOOOQOTnonoOOOpO
Restavracija Baumann
POLJCANE
Pemič Anton
trgovina z mešanim blagom
h
SBBMSBfiliBB
SLOVENSKA BISTRICA ■
a a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa—aaaaaaaaa» P laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaMa E
S I
Srečno novo leto želi
K. Hasenbüchel
trgovina usnja in čevljarskih
potrebščin
KONJICE §
S Srečno novo leto želi
no
i F. Stiger in sin > B
S trgovina z manufakturo, špecerljo ta j I -	železnino	-
tnaBSHBIMIIU
inni
JTCTF	«XXX» ■■»««»Tmftim» nu «m«wr
Martin Sanier
trgovina z manufakturo, Spocertjo, železnino in deželnimi pridelki
KONJICE
tcKjnrynnrffyrrryfK^rr^^ ' i ■ ■■ »wirwnQnmtt.1
Anton Petek
trgovina s mešanim blagoas
Dediči Franzi
start
*XX*XJOOC»o rtv.rir 'wr*
Ivanka Pučnik
modno krojaštvo
POLJCANE
ooaxiüuucüoouo naaoot >»» » »ooooooooooooooooooooo •aaaaaaaaaaaaaaaaaa
g
Pamich Jurij
elektro-tennlčno podjetje, izvrševanje
S 5 električnih Instalacij, previjanje mo-	g
SLOVENSKA BISTRICA J m torjev in ogrevalnih delov. E3ektrična	g
aaaaaaaaaaa<aaaaaaa»B ■■«■■«; J popravila, — Prodaja vsakovrstnega	■
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaM* ■	materijala.	S
- _ _	w , «	! !	KONJICE »
• Srečno novo leto želi	■ C
òooogooMixw»,if»r«.nmijj'j>'»:ii >jwjuuuuuumi
POLJCANE
a
a a
Srečno novo leto žeH
ŽVRAJ IV AN
lesna trgovina In parna žaga
M. £umer
trgovec z mei blagom tn lastnik kamnolomov
POLJCANE
BOJOOOUOOrOCK I> OOOOOOOOOOCOUX<JCJI»XPIO^^
a a a a
SLOVENSKA BISTRICA
Karol PodhraSkl
2 stavbeno In strojno kleparstvo, zaloga ■ trsnlh škropilnic, Instai, strelovodov
a a a
SLOVENSKA BISTRICA
imhtniB«»
VISNER JOSIP
strojno mizarstvo
KONJICE MB>aa«aaBBBä
Davorin Kračun
trgovina z mešanim blagom, gostilna, lesna trgovina ZREČE PRI KONJICAH §
—.^wrinnfifim«ni »in nm». ■ r i -n
F—"r »Ulf*' *' '*"""""" ■ rtyflWMrmrm« Il fvy. •
Jidče Hmelak
lesna trgovina
OPLOTNICA
čbooooooroooaooooi «««»■»■ »a aoa m »ooooooo« m« ». « r» < moa
a a
< -tnonoooooounr. . w vvtvvx EJrw jtw» w
• Srečno nova lete žefl
a a
§ Loschnigg Rihard
j trgovina s mrAanÜn blagom, perutnino, J nooaeeoaooooooooBaoeoaomnoaaaam g	Jajci to deželnimi pridelki
m
ŠTRUC VALENTIN
tobačna zaloga
VITANJE
Jerman Ivan
trgovina x mešanim blagom
OPLOTNICA
a a
SLOVENSKA BISTRICA j
I
RI PNIK IVAN
gostilna ln lončarija
VITANJE
■rrrf"	» ijmi»««»^.-^«».».»»»»»»»-:
Feliks Pozne
trgovina z mešanim blagom OPLOTNICA pri KONJICAH
iaa««< ■
:
IIHIII
T
esilile ix £f uhì fune :
■ i/M *HmiMt I
lauttianai
nrvrilTXJLPJULXJ1 i 11 ll.lULil-OjmULJUL I V	C.
H
C
vsem cenj. odjemalcem	□
C
Srečno novo leto želi
L STRUNA
aia£člčar
LJUBLJANA VII
C
C
• t¥ " mt ì( inr inurinnnpmnmnnnnc ir r jrxmnnr' " 'r mrTir T"ir ii > Trm ji § Pavel in Marija Šimenc R p
B rn tM Vrtnari,a f." Križ	□ p Ljubljana	Vič-Rožna dolina „
u Cvetličarna Ssv. Petra cesta 3S □ ^	podružnica na Jesenicah	H
^ijmuLtJuuL iL ji ji ][ jn k n « h t. ji m !i ìrrrrr -Tnnmr it ti k j- k t t; Ji ju. juu^^ujooaia:
ir.MaOTBaflMIgBWlIiaBBBBBW^BEaiaflMaMtMWW* ÜBBIIBBIBBS'
i
g Tojarna mesnih izóeikou
Srečno novo leto
žtli vsem od emaicem
kru|oAtvu in barvarna
onioüoooooaioairEOOGaanrr
mrjjTTXJPTiuaaxxxxxxxxxJDaaann
n £
Srečno novo leto želi	□ |
vsem cenj- gostom ter se ni nadaljnl □ .•iKMBevi.«Pra?* obisk priporoča	fj .......................
Ema S£iligoj	g
(ustUua Krnet	0
LJUBLJANA Gosposvetska c. 8 ^ □□OJUJUUI M 11 inrjoouoooooociiB
g	n < niu|usii«i iu uaifaiua
j K t a I <3 Popovi*. IJubliaim | j Ä prfZ || A.ÜJWir
želi vsem svojtm cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto ter se priporoča z& nadaljnjo naklonjenost.
Mflei
w
t Tovarniška %aiog» spUi-Stiega K L K14T KO-materi,ala
LšnbMana. \ otujakova 4
|-r~m « I « 1 11 JUL JLJLJLTXXXXXTXXIXJDJ
FRAN J O ZAJC mL □
rrteerski «vion u» üitinr in gospode h « LJUBLJANA Pražakova ui. 15 P
□□□□□□cxxxriDaDD^
□□□□□^□□□□□□LXXXXXXDnonrTeuezKJDD
Lustra — V. Laznik □
tEBUO »AC &	Ljablfana
i
! Dalmatinova u». IO Int. telefon št. 3376 MikfoSiéeva c. 16
J u II ir it ini il rrn jf if 11 mi -g a h Ì u If il ifif TU ig
Ivan in Ana P uà 2
gostilna	š>
I p želi cenjenim gostom In znancem sreč- Q { □ no novo leto ter se Se nadalje p ri po- ID Ì H	roča	□
jacxxxaxxDDDnLiuui u a a n rnnrmnn S	□
Srečno novo leto žeH	□
vsem cenjenim naročnikom	N
Lovro Rozman g
specialna delavnica tehtnic
LJUBLJANA Pred Prulami St. 5
nnmm t innnnnnmi »r itj ¥ nri i| g ~
trgovuia i»arv. laka, tirneža itd.
□
LJUBLJANA	Gosposvetska c. g
frm « » i » i ijjuuLJJLiaaaDcarooGm'
l (GOnOf ''	UJUUL!
g FRANC EBJAVEC c
3 trgovUaa L leleiiuuo »fri «lati io;>ati« f
* LJUBLJANA VVolfova ulica 12 i= : ^oJca^^onaaaaaamaaaaaaaoaaaD
snocOL' curaxrawx) juaaOLOtxxiocjutAXAXxji □LXXX JC XXXXXXXXtl JCXJLXjr X m I O
Vsem lovcem, iovskl blagor ln ribičem Petrov blagoslov teli v novem letu 1931
ALBIN ŠIFRER
pu&kar
LJUBLJ.ANA Gosposvetska c. 12 □
C □
t 'hc.i
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
MIRKO BERVAR
trgovina s špecerijskim blagom
LJUBLJANA
Sehzvab - Hjuhtjarta
ril » I I » I i a i i mr» mm rrrnnrrij □ Srečno novo leto želi tvrdka	|=j
B Andlovic & Strgulec g
P LJUBLJANA Komenskega ul. 34 □ era ii n k « mmmm n n h xjlxxxoj
JOŽE ZADNIKAR
«ploéuo mizarstvo
LJUBLJANA VII VerovSkovs 48
SKE^NO NOVO LETO ŽELI
mino zu'topsiuj
Mnofor Cyäßs
A.&E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
♦
t Srečno novo leto iell
Aleksander Kozlč
konce». elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA Cesta v Rožno doL 44 II "^'efon 8041
poleg restavracije »Novi sveti
Lmliliana. Vegova oli ca št. 8
i ■■0cxx«juauixouu00a-0u:ry>30c»juUL^
Frasifo NOVAK, LfuMfana
KONGRESNI TltG želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem |
SREČNO NOVO LETO!



Od 2. januar fa se prodaja SUKNENO in MANUFAK--	TURNO BLAGO zaradi inventure
* PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
OGLED BREZ OBVEZNOSTI IN NAKUPA!
PRIHRANEK DO 20 % IN VEC.
Samo na Kongresnem trgu št. 15, nasproti nunski cerkvi
©r! tvrslki NOVAK- Liufe!?ai*a.
ovo *eto
želi
LMIKUS
iMiiBaina
Prečno in veselo novo leto Éeii
tvrdka
laaaaai
Srečno ln veselo novo leto Zefi
ENGL A. SIN
aevootvorjena trgovina koles ln Aivmlnlh strojev
NOVI SAD
1C ÌQ drOOQVB
L J 11 ULJA* A limia ska e. 41
1931
Podružnica Ljubljana
1
Aleksandrova 7, Tel. Sl-01 S
Veletrgovina n§n)a

Mestrv tri 15

►♦M

X
0S0»0»0»0»^,UiU4Uiüi0lQl0i'0ilC
»	®
n Srečno novo leto želi	0
u vsem dvojim cenjenim naročnlKom	B
„EXPRESS" družba 2 o. 2.	0
■ avtomobil;»-.. uioiocikiov. koles, in ajib dtluv à<neumatike,	■
Q bencina, olja itd. — mehanična delavnica	J
Hrečno novo leio
vsem cenj. citrašem in citraštniam žen
Iv. Klfrle
LJUBLJANA Gosposka ulica 9.
Brata Moskovic i
Ljabljana
Telefon 2514
Priporoča trojo veliko zaloge spodnjega tn gornjega ttsnja.	'
Postrežba vselej točna ln p« najnižjih dnevnih cenah. — Vse	: !
strojarske mafičobe, flštran In degras kakor strojila (ekstrakti)	j >
vedno na calogV

v«»*	»«««mi ma a a oa a a ■ ■ ■ ini
m
i Srečno in veselo novo leto želi
VIKTOR MEDEN
Q LJUBLJANA
ösoioioioioioioioioio>oso«o«c
, _ - B veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vmjaka in brezalko Vegova Ul. 8 f! i	holnih pijač
S Gubna drul
a f JTJBLJANA	CelovSka c. 10. Telefon 20-71
a
a^«m8«aMH«iiaafla3aus«Ms»UBMM«t<xa
f
Smétto nOVO int O itn vsem ctmerum obiskovalcem /O - -7 O") v 7 frizerski salon za dame .
C mL vasi m gospode
hi fatta # W;os£i tri # OCevi ir|
1 -e m /a ìsrtai no naK on'enost onpuroca
i
V i
Z. O. Z.
n
iy :
v
l
1'fnhlJana — ISožna dolina \
»
B &
Srečno in veselo novo leto želi
Milan Cimerman
gospodarska, informacijska m posredovalna pisarna LJUBLJANA
Srečne •ftCovo teto
žeiim vsem cenjenim od:emalcem Priporočam na nove ši A. K. O. pihalni stroj
mudt 7, leta i93(J tehnuno iz-popolnien, ki ie br* z konKU renče, ker uživa tvidKa A. E. G "sven vno pr znanie
QQQQQQQQQQQ2QQQQQQQQQQQQQ Q
in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
Kazino Q. nadstr. a «
iiBmmMt«aafei*«saiu'
lllša lekarni- dr. i'lecuii
Glavni zastopnik: L-nbhana. I>una-*ka cesta St. «i. I. na<is>r.
Ornerza
tvornica „Suličar* ruma in likerjev. Veležganjarna.maiinovec sadni soki
«B — - — «---—-- « .	^
LJUBLJANA, DUNAJSKA CFSTA štev. 33. |
Centru
trgovina Šivalnih atroiev, koles, giauioionov, gramolonakih plošč itd.
jC|«ffc#J09t0
Masarykova cesta - pri glavnem kolodvora
(S $
o o o o o
o
o o o o
teil vsem svojim reni, odiema'eem in ppi?ate!;em U ^
KATETE
99
^ßestSt/ce k €el;a lit 1£5rhove1f s
Srečno nov« leto žefl
HOTEL BELI VOL
Kralja Petra cesta fet. t
Srečno novo leto Seli
Antonija Kokol, vd.
avtotaksa in foto-ateije CELJE	GÀBERJE
Srečne novo leto žefl
Albin fn Franc Berger
gostilna in trgovina
CELJE	Kapucnlska nI.
Srečno noro leto želi
Alojzij Zelenko
cvetlični salon CELJE	Koeenova nI. 2
Lastno vrtnarstvo na Ljubljanski cesti
Srečno neve lete žeB
JOSIP GUMZEJ
Srečno novo leto žefl
čevljarna „Adria"
Narodni dom
,ut i n i it » t111 » 11 ncqui a n iGoocxìnp,!! jucj n i g mcm luuuLiuuixjuuLiLfl-o
CELJE
Srečno novo leto želi
M. Oswatitsch
veletrgovina s premogom
□
Srečno novo leto želi
Hotel
Srečno novo leto toll
Martin Orehove
karuuur
CELJE
Gosposka nL 14
Srečno novo leto žel!
Foto - «teile
PELIKAN
CELJE	Razlagova ulica
CELJE
Kralja Petra cesta
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaQüccp □ □
CELJE
Ljubljanska cesta
Srečno novo leto ŽeB
Srečno novo leto želita
\ m
Naraks
»odavičarja
□	CELJE	R
□	u
□	Ložnica pri Žalen	c
S	D
S	G
	□_ D
□ULJL JI. II ICTIOIXIOJDOCQDOnODODODOOG
Celjska milarna
d. z o. z.
CELJE
Jernef Golčer
«odarstvo
CELJE - ZAVODNA
UULOJULLJLXJÜLOJÜLO-LJUI. I.JLJUULOJD
Srečno novo leto žefi
JAKOB KOVAČ
krojni»Ki mojster
CELJE	Raziajrova ni. 6
Srečno novo leto žefl
Lipičnlk Maks
podjetje aa izdelovanje ocsinent. tedni.
ck kt pročelju
Srečno novo leto žel!
S. KOLOSAB
dKk&r, črko&likar. pttnu^.r m lU^nr
Telefon 137 CELJE	Hj-osljo i*
Specialni oddelek zs. Crkoaltkurstvo oa ■teklo. Duco ličenje avtomobilov
i
■odarstve
Srečno novo leto žefl
CELJE-BREG
ERNEST MARINC
■talni nakup tanlnskega lesa
(i
U
Srečno novo leto žeB
MAKS KOŠIR
tpedfter
CELJE
□ □
______□
PUH mimi uuLUoamuLLUiiD
AMEk
g	d« z o* z. g
□	□
P	t vorn Ica In veletrgovina zlatnine in ur C
B	E
□	□
□	CELJE	g
P	□
	□_____D
IH H I LJUULXJLJLO.JJLJJLJ1.010.PJULBJLD
CELJE
Zrln jskega nI. 4, TeL 1S8 ;
u n ii i K rTTTT^Tirxrxxoxroxoz-!
g Srečno novo leto žeB
□
§ LINA
□
□	modisticja
ak & Inkret
Inštalacijsko podjetje sa elektriko, vodovod ln centralne kurjave ter m cenjenemu občinstvu priporoča
CELJE, Prešernova nllca Številka S
IMMIlMIMfll
CELJE
Gosposka ulica 3
□
E ■
■
(Tlanufaktuma trgovina
fideotiii Hladili, Celfe
Prešernova uli»ca št. 14
Fotograf Slak
TRBOVLJE
EBflIHIIIIlRHII
inn»MI|MIBK« LOJ BJLJIJJLUUL.LJLO,XIAIX J rx:m
§ ߧ I € M © o m w
i
Kl ® M ® (LIT
IlJUUUULIJULJULJLIGGGGOODOOOGC^^	q
□3
___ __ __l-O
O JLEJLJLLJULilJLJULLiiJL^	LJULJOJGGGOOOOOGGOGGGGOOGGOOGGOOOOGOGLJUULn^ □□□□□□□LXXXJJLLJLOJOUULXJJJULO^	□J
Jožef in Katarina Zanič
čevljarstvo
TRBOVLJE
□ □ □ □ □
n
Cfumiiiimiiinna mnmmn
DO, II i H « lUUUUUULAJDaO^
B	Franc Adamlje	b
g	splošno kiobučarstvo	□
G	TRBOVLJE g
D i » i 8 i B m i i i II M » I lULJCaOGGGGGa
flHIIIIIIHlìiHHIH tTTTTTm
Avtopodjetje Arzenšek g
S	Jože Anseršek «
b	*
»	trgovina z mešanim blagom «
i	TRBOVLJE S
s	__■
•........»■■■■■■■■■»■-■■■iTir» rn -■
iCoxiaixEioüuujüLAjm
□	Jug Filip	g
□	čevljar	□ g	TRBOVLJE g
□aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaGGo d .	Nikola Tršič	□
g	vinotoč	□
□	TRBOVLJE §
S	VILI TOMAN
m	trgovnia z mešaaini blagom
S	TRBOVLJE-VODE
i JURIJ FERENC
I	stavbeno podjetje
I	TRBOVLJE n
<nNWMtnrannniMH«»M»«anuiH*n
□□□□muuujuuuunm
□	Herman Kuhar
g	umetno vrtnarstvo
□	TRBOVLJE
Daniela Kaftna
trgovina z vinom
THBOVLJÄ
□ □ □
□	THBOVLJK n
LJUUUUULJ »MM LlJi^-LJLXX:OÜCLJL:CiCO
□ □
□ □
□
□ □ □ □
ALBERT GOBEC
čevljarna
TRBOVLJE n
□ □ □ □ □
n
TRBOVLJE M □
=	G
5	n
iXJLLJUULUJLUULJ^^
P-L.O-OJIJLH.I B a OJLOJUJL1JL1ULO.LJC n	u
B	Franc Grenko	□
a
□
□ □ □
:: ìrinrinr-in? >■ OJUUi jUUUUOGUGGaaaj	□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODCD
Franc Sušnlk
gostilna
TRBOVLJE
U □
a
□ □
n
STUHEC — BOŽIČ
stavbeno podjetje
TRBOVLJE
□ □ □ □ □
Slavko Puškar
brivski salon
TRBOVLJE
OULlUULJJLOJULUUUUULO^
□
□
peKarna	□
:	TRBOVLJE g
iM""»""" gTTnncaammmD
KAR0L ZU P AN C
trgovina z mešanim iagom
TRBOVLJE
■ita
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i
□
□
fi
Rudolf Pust
gostilna in mesarija
TRBOVLJE D
ODaaaOUUULllJUULJULAJLIL^
B	Albin Poklšek	□
mesarija	□
TRBOVLJE	g
□	Müan Herc	g
S	brivec	g
Ü	TRBOVLJE £
□LJJUULXXJJULJJLO OXXOIOXXJCKIOI'
n
PJULl I I ILiJULJULOJDBC LAJUULJJULOJLOJLH JUI, AJU JLOJJLJCODn
Drago Kovač	g
mesarija	□
□	TRBOVLJE 3
M H H i » i ; i » 11 » n n b i mmjLumn nimmiriEnnxiocniöGG^
Srečno novo leto žefl
MILOŠ ŠKRSEC
□
Ivo Tavzefj
slikarstvo, pleskarstvo, trgovina suhih ta oljnatih barv
trbovlje
H □
□ □
C □
□ □ □ □ □ □
n
□ □ □ □ □ □
□	krojaštvo in manutaktura za dune ln g gospode
□	TRBOVLJE H
D □
□UUUUUUUULiJLJUUUL^
Srečno novo leto žefl
vsem prijateljem in dobrotnikom
Prostovojno rudniško gasilno društvo
TRBOVLJE I
Srečno novo leto ŽeB
Dragotin Rade)
trgovina z mešanim blagom
j .inijfxjuODnnDarxìDaGaDDGGDajoog H	Fani Povše	S
j=j	gostilničarka	g
g	TRBOVLJE □
UDDaaUUUUUUJULHJUUL^^	"HJGG
»mmitmm*
s	___	__ _ _
■
i
ZVONKO ARNŠEK
modno krojaštvo
TRBOVLJE
'ZPUUULUjnrTrrxojDcxy rrrojacop Anton PavSenč
mizaiatvo
TRBOVLJE
i jnaauuuuuL!JJ i	ìl^x.xjoi
g	Katar - Zorkic	3
□ brivski saio a, trajna ondui&elja -j g	TltBOVLJK □
□UUJULUJUUULJL^^
□ □ □ □ □ □
•J □
□
O □
G G
G _
□□UUUULLiUUULOJUUUU^^
Josip Bizjak
zaloga pohištva najnovejših
vzorcev
TRBOVLJE
□
G G G G G G G G G G G G G
□OGGaani 1111 » opooD[xxjaGa3GorTrn □	Fran jo Meke	^
S	modno krojaÄtvo	3
(poleg trgovine Rade j)
nDaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaoaaaaa . trbovlje i
a a a a a a a
Srečno ln veselo novo leto žefl
n n M	» U AJJLIJLiJLJULJULIL-lJr
u □
□ , G
vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča □
JOŽE LETNIK g
mlekarna	~
TRBOVLJE
Petelinova vas ■ H
ÜIIIMI ILJUUULtJULJUUUULrJUOGGGGn n	y u
G ?JUULIJUÜLJUUUUUUUÜLJUQC^^	R
□ oaDDaaoaaanoaaaaaaaGDaaacDDDD
□uuuuLOjaaGoaoaoGGaaoaGOOGGGG
Zvočni kino
„SVOBODA"
Srečno tat veselo novo leto žefl
Jakob KlenovSek
tlaiillio Minltn* podjetje telefonski ln soffio oddelek
TRBOVLJE I ■... ii .-irn. »m m »n n
G G
Srečno novo leto želita
Rozin — TonsSe
stavbeno in galanterijsko kleparstvO ter splošno krovstvo
TRBOVLJE D G
aa
Trbovlje
(Delavski dom)
u □
□
G G G G G G G G G G
Miha Koren
zlatar
Lastna lzdelovalnlca verižic, itd. itd.
ipestnic
trbovlje
c H
G g
auuuuuuoGGLJUuuLJLiaoaaaEriLiLiLJUGo aaaaaaaaaGaaaaaaaaaaGaaGaaDDD
a
n
c
a a
Najboljša «ročna aparatura, najlepši zvočni filmi
G G
Anton Medvešek
zaloga manutakture ter lastna lzdelovalnlca oblek
TRBOVLJE - VODE
■□□□□□□□GoaDGaznLOJij^^ nma D	^
a	Jože Dobočnik	3
g	"evijar
G	TUBOVLJE j
□LJUUULJUUUIJI JUULt JUUUOlJ^lJLXJiJLjL JtU
G □
G □
□ □
G □
G □
□
G □
___________ n
IGUUUUUULJUUL^^ ,QLUJLOJUUULJLILIUrrnD^^
■3	a
G	J
g Štefan Cimerman
P	kiobuCarski izdelki	i
Vrane šetlne
trgovina mešanega Oiaga
TRBOVLJE
TRBOVLJE
□mLOXiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaao uuuuuuuuuuuu^	aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGGc
Cestitile s Stapersßega s
Brata Kuhar
mesarija in prekajevaliilca
SLOVENJGRADEC
>»mmm»M»»«»'
SEVER MARICA
trgovina s papirjem
DOLNJA LENDAVA
Franjo Motoh
brivski mojster
Gornja Radgona
Rozman in Puncer
uJCaktura in me6a.no blago
SLOVENJGRADEC ;;
HORVAT MATJAŠ
centralna restavracija in avtotaksa DOLNJA LENDAVA
g	Srečno novo leto 2eH	S
"	vsem cenjenim odjemalcem	I
i	8
S	Jos, Imperi, Sevnica 218	8
Srečno novo leto želi
Fa. Anton Korošec
trgovina ftpec. in manufak. blaga
Gornja Radgona
izdelovanje raznih športnih, plezalnih, navadnih ln modnih čevljev
il !
I
►
Avgust Svajger :!
mehanik - ključavničar ; ; Braslovče
Jakob Viegnšar
elektro-radio podjetje
SLOVENJGRADEC
tiskarna
*	...............limiltllliiinillliMlllllllll IMMMMMINIIIMIIHHIHimmillllllM
Balkänyi Ernest i ........................................................... i	1
arna m trgovina s papirjem | |	]yan KflČan	I S	Auto« AbramOVfČ	1
.......................................MU*
DOLNJA LENDAVA \
gostilničar
APAČE
Anton Debelak
modno krojaštvo
SLO VEN J GRADEC
TOPLAK IVAN
trgovina z mešanim blagom
DOLNJA LENDAVA
I	lekarna pri sv. Roku
*	SEVNICA OB SAVI
DEUTSCH ALADAR
gostilna
DOLNJA LENDAVA
Alojzij Jurša
trgovina z vinom in vlnotoč GORNJA RADGONA Sp. Gris
■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Srečno novo leto želi
Ivan črnek
stavbno podjetje, parna žaga, trgovina z lesom na veliko
StravSnek - GorcOsko
Z SLO V dCM J GRADEC ; ! ....................<	• ► < ' ; » ,	BOHAR ADAM f centralna mesnica m eksportna z kifvnica | DOLNIA LENDAVA ♦
		
I Restavracija hi mesarija | Karničnik i SLOVENJGRADEC ; -4 <	: *	
		
	• » ; » •	modno krojaštvo | Gornja Radgona |
		
Srečno novo leto	|
želim vsem svojim cenjenim odjemal- « eem in prijateljem	|
Viktor Petan, Brežice j
manufak tur na trgovina, koteča ;
gramofoni	:
. .vftrm **jcxixrrrrr*-rrrrnr*i rrrnrm ■« m»-» »«»v A
mnrv r r>f H H K HXX	mnrv « , YYVy/Tnf. rryTT^iryy. .Y.vvv
JuìUa Verbié
trgovina
m m m m m
SEVNICA OB SAVI S
■ ■ ■ ■ «
Srečno novo leto žeB

Matija Mihlavžina
lesna Industrija tn železarna
Braslovče
«MMM»»im»*M
I«................
Karol Rojnik
SLOVENJGRADEC
HimimiiiMimiii
!


Ivan Rojnik
SLOVENJGRADEC
Franc Korošec, mlajši	I
trgovina špec. blaga in železnine	g
GORNJA RADGONA Sp. Gris f ..........................................
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
M. Medvešček, Brežice
trgovina stekla in porcelana ter zaloga vsakovrstnih stekl. plošč
SooooopoooooooeooooeooooooeoooBoooeoooDoooooooooooooot
\ V
\
............................M


\
w \
«> Srečno novo leto ŽeB
vsem cenjenim gostota
JOSIP MARŠI K
resta vrater Zdraviliške restavracij»
■1	! I
SLATINA RADENCI i;
<M
Rudolf Koler
hotelir ln trgovec
Gornja Radgona
Restavracija
Sokolski dom
TETA LAVRA
SLOVENJGRADEC
Franc Korošec, starejši
trgovina z železnino, špecerijo, stavbnim materijalom .deželnimi pridelki ln umetnimi gnojili GOR. RADGONA
xooooooruoooc B
Josip Radanovii
avtotaksa
S
O
%
i i:

F rie Zsilavecz
usnjarna GORNJA RADGONA •>
BREŽICE
^MUtMIHHMM«
»«♦♦»♦»»•♦MMMMMMM
MosUv Viborny
damsld ta moški frizerski salon
SLOVENJGRADEC ;;
Centrala občinskih opekarniških podjetij
V GORNJI RADGONI
(«xioawiooonxxxcooooMoixiuoooc^
Q^jC0Cjrr30Qq,JxnnfKxrinfrrififrrmyinocmau^q coioiooc
Veselo novo leto želi
Miško Radanovič
mehanik ln ključavničar
_ . BREŽICE
Srečno la veselo novo leto vošči vsem 1 cenjenim odjemalcem la znancem
Ludovik Strel
splošno čevljarstva
Avgust Berian
gostilna pri Ledenici i GORNJA RADGONA Podgrad "
Alojzij Sternisa
gostilničar in mesar
SLATINA RADENCI

norxxxxxxa MJXOOJJJJU «Jocqdoooooooouuocociooo>xickx»-»
■♦»»MMMM»'
»»»»MM»«...........
Ju<"
91
TRIGLAV"
lesna industrija
SLOVENJGRADEC
Peter Roznsanič
trgovina z manufakturo, špecerijo, steklom In deželnimi pridelki
GORNJA RADGONA
RAJHENBURG
■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S» ....................MM»
(■■■■■■■■■■■•■■■■■■■I
■ ■ ■
■
Srečno novo leto žefl
M. Presker
trgovina z mešanim blagom RAJHENBURG
(■■■•■■■■■■■■■•■■■■■■■«■■■•■■■■i
Srečno novo leto ŽeB
Blaž Jeriče k
trgovina z mešanim blagoi RAJHENBURG
■ <.
i; !
Martin Ritonja
gostilničar, mesar in trgovec
1 •
1
v Gornji Radgoni

hmm<mm<<mhmi
Srečno novo leto želi
KORENT
Hotel »Narodni dom«
BREŽICE
Viktor Kreft
krojaški mojster
Braslovče
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Vithor Rössner
gostilna in pekarija
Braslovče
tovarna mnm lesenega POLJtlliE Bravska lanolina
8 ■
■ ■

Arh. Fric Fekonjja
stavbnik
Veselo novo leto želi cenj. odjemalcem
Franc Zupane, Sevnica
mizarstvo

IVANKA ROBIDA
šivilja
Braslovče
+«»MMM MM<<MMMMMMMMMMMMMM<
HRANILNICA in POSOJILNICA
rejnstTovana zadruga z neom. zavezo
i
v Radencih
■
« ■

% O
W
v*
Viktor Robida
brivski mojster
Braslovče
auuuuuuui si inncDnnnnnr Franc Iglic
trgovina z mešanim blagom
" 1	BREG PRI PTUJU
* Na debelo!	Na drobno!
i couul j. j. - nnnmnr-
t ■—■■■■—■——■■■■■■■■■■
Srečno novo leto žeB
MAKS PUCHER
MARIBOR	Gosposka 19
Modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenine in drobno blago

v Gornji Radgoni
SPODNJI GRIS ST. 5
vV ^ %

Franc Cilenšek
mesarija
I	Braslovče - Šmartno ob Paki
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
I LEO HINDEL
I	trgovina z mešanim blagom
v tv^/	'J**-'	><S-ž	;
Sgg
m m
Srečno novo leto žefl
Rado Pregrad
industrija umetnih cvetlic
PODČETRTEK
"M ü É H
Stane Cividanl
éesalnl salon za dame ln gospode, trajno kotiranje las, ondulaci je, vodno onduHranje ter barvanje las z L' Oriento! Henné
V GORNJI RADGONI
Srečno novo leto žefl
Anton Klemenčič
gostilna »Pri PoŠti«
Gornja Radgona
ter se cenjenemu občinstvu tudi sa nadaljnji obisk priporoča • prvovrstno pijačo ln jedili
Ludvik Kržišnik	j
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami *
■
Rajhenbnrg	i
■
Proga Zagreb-Zidani most	■
B
a
UPRAVA
VECERNIKA"
iQrannRRRi «ti
rs n
Srečno in veselo novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
ALFONZ KASTELIC, Sevnica
trgovina z mešanim blagom
MARIBOR !liii£EE3E3E]I!BE]iittiJO
la ila
Srečno novo leto želi vsem eenj. odjemalcem ter se jim nadalje priporoča
frane 'Tomàie 8
stavbeno m pohištveno mizarstvo KAŠELJ, D. M. v Polja
I»» ■ ■ .■y^VVYW
coocaaoouooco
leooooooooo* mirmrmnoopoco
8
3
Srečno ln veselo novo leto želi .Tvojim 5 cenj. odjemalcem in številnim gostom S
Srečno novo leto ieB
vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost, zagotavljajoč Vas solidne in točne postrežbe
FRAN JUVAN
valjčni mlin
SREDNJE OAMELJXE
ST. VID NAD LJUBLJANO
Srečno novo leto iefl vsem svojim cenjenim odjemalcem
Elektrarna 1. česen)
BROD	St. Vid nad Ljubljano
Gostilna in trgovina z lesom
Jože in Marija Hafner
ŠKOF J A LOKA
želita vsem obiskovalcem srečno novo leto in se toplo priporočata!
Rezi in Franc Maro It
mesarija
ZG. ŠIŠKA 139
□ □
□cojuuua mmmiHiimaceri


.........
■ ■
E
IBIIIHIIII"'
Polju
...» ^vyyv»v.YfYYryYYinntimrrtr« » ojjqouoooo ...... . »<-nrrf •■	«YY»YYYrifmTxmr<i nooooo
Srečno novo leto želi svojim odjema! cem ln se Jim Se naprej priporoča
ADOLF BABNIK
krojaški mojster VEVČE 90, D. M. v Polju
nooooooooooooooooooooooooooc
tOJOOCO*
Srečno novo leto žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem
IVAN NOVAK
strojno mizar, in ZALOGA POHIŠTVA
VIZMARJE St. Vid nad Ljubljano
se priporoča za Izvršitev stavbnih in pohištvenih del. — Zaloga spalnic, jedilnic in pisarniških oprav. — Delo solidno. — Postrežba točna. — Cene zmerne.
8 ■
Srečno novo leto ieB
vsenr cenjenim odjemalcem
JOŽE ŽAGAR
mizar
Srečno In zdravo novo leto želi vsem prijateljem in c. odjemalcem tvrdka
Šubic, Medvode
izdelovanje Ia. domačega lanenega olja in firnežev.
šj i!
DRAVLJE
Ii
s	:
■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■»■■■■■ima
□ETir"nrnnrv-iM'« ••	|[ 1UUL-Ii_.t-JL-.1_.1_UU
u Veselo novo leto želi	□
□	PRIJATELJ	q
H	modna trgovina	□
Q	NOVO MESTO !
jiO-OJLiJLOJDncnri' 1	m
Josip in Zora Kos
modni krojaški atelje
KRANJ 50
« «
«
8 a s
8
B ■
D ■
■ «
S
I! 111
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO^
o Anton in Zofija Tajč o
■	dežnikar in šivilja	■
0	se priporoča	2
OIOIOIOIOIOIOIOIOIC OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
0 JAKOB DEŽELA
m	pekarna
0	MENGEŠ	m
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
VENCEL TREON
mizarstvo
SLOV. JAVORNIR
b Trgovina K osnjem In čevljarskimi po-I	trebščinaml
FRANC Š1FRER
Skofja Loka
želi cenjenim odjemalcem »Srečno novo leto!«
«

*>o
ÜÜikÄ
Jiàc;
P
'M fte 7M m 'M
✓ž« P



m
m
zaloga In prodaja pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano, želita vsm cenj odjemalcem srečno in veselo novo leto 1831. — Priporočava se v nadaljnjo naklonjenost ln priporočilo
S
■ 8
no
»-o
'«"o

*6lj


0 ■
0
Srečno in veselo novo leto B	vsem cenjenim odjemalcem
£	PAVLA STRANSKY
S	trgovina z manufakturnim blagom
j	TR2IC
iMMimnan
m m
mi
m m
■ »^»mnmnm ■ f .»«yy» w « . mvmmvmminnnnn-» uniaMOK'
0 FELIKS TICAR 0
m	pekarna	■
0	MENGEŠ 11	2
0 ■
0 ■
o
Franc in Meta Gregore ■
pekarna In trgovina	U
5
MENGEŠ št. 65
S	o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
o ■
o ■
o ■
o
Avgust in Marija šušteršič
splošno mizarstvo In trgovina z mešanim blagom
0 ■
o ■
o ■
o
Srečno ln veselo novo leto
želi vsem svojim številnim gostom
Avgust Kuhar
gostilničar
VEVČE
'uaxyCT<wt)uaicmnrgym»»m«^^	umi if».» umi »n««mr»iju>j:n <j oo
inoonooeoBBeoeeeoootwooBonoocooooooonooeaoBooDoono»»K»oncoooooooopigaoooooo
Veselo ln srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom ter se jim priporoča
ANŽUR FRANCE
gostilničar VEVČE
"orootetoomooooa ^«mmma «v . »■«■«vri XX rimrrttvrmm aoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO joeeeeceoeooeoocooeooooaoeoeooeooooeooocon«	noooooocooa mnmrtmoxn^
Srečno ln veselo novo leto obilnim odjemalcem želi s priporočilom
FELIKS SVETEK
1	FRANJO PERČINLIC
DOMŽALE	Ljubljanska cesta 59
ter se priporoča cenjenemu občinstvu Iz Domžal, Doba, Vira, Luko vice, Ihana, Količevega, Dragomlja, Rodice ln ostale okolice, da Izvršujem vsa elektro Instalacijska dela s prvovrstnim materijalom ter po zahtevanih predpisih. Imam v zalogi ves elektrotehnični materijal od najboljših inozemskih tn tu-zemskih firm, kakor tudi žarnice za vse napetosti. Proračuni ln projekti brezplačno.
B ■
■
8
■ ■
s
fiUMIIIMUl ksasssi«4iMSsi
,1 Jlji JUUUUuuuuUUUUUUUUUUUUtJLJv JP
□	Srečno In veselo novo leto želim
□	cenjenim odjemalcem tn znancem ter se *
□	priporočam za nadaljnjo naklonjenost
□
^ Franc Velhavrh
□	mizarstvo in zaloga pohištva, Vižmarje
St. Vid nad Ljubljano (pod klancem)
□	_ _
01 mu mi n»niiimM nnn5
JÜUUUUUUUI I y M » I » » I II I I i I 11 DDDC
Veselo In «rečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znancem
Viktor Rabič
urar
TR2IC
Srečno novo leto želi
Joško Gerkman
trgovski zastopnik S	KAMNIK
m t
S
IHaiMIIIIIHII
Srečno novo leto ieO tvrdka
LJudevit Marx, tovarna lakov d* d«
DOMŽALE PRI LJUBLJANI
<
8
1
►
rt
S
s
I
8 I
□□□□□□□□UUUULKJ^^
□	Srečno novo leto ieB
□
□ □ p □
vsem cenj. odjemalcem, prijateljem m
znancem
ANTON KOSTA è
krojač	□
KAMNIK 9
□UUUUULAJLXJUULII « » I » mmnrr^g
orTTTXjaDaaaooDo^^
□
□ □ □ □
splošno mizarstvo
MENGEŠ št. 12
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
QOOOOOOCX*
vsem p. n. nakupovalcem specijalne barve za mehka tla PUTZ-BLITZ-a, kakor tudi parketnega loščila VVIX-WAX in SALONBODEN WICHSE in se v nadalje priporoča
D. M,
OlOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIp
o ■
o ■
o Ö
GABRIJELA FLERIN
mesarija
0 ■
0 ■
o ■
o
MENGEŠ št. 80
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO ■ ■
0 PAVEL KOSEC 0
g gostilničar in strojno mizarstvo Q
■	želi srečno novo leto ter se Se nadalje 5 U priporoča cenjenim gostom in odje- U
■	mal cem.	■
o	o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
5 Mihael in Tončka Hribar 0
■	tovarna slamnikov	g
■	MENGEŠ 89 0
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
Srečno novo leto ieB MILAN JENCIC IN DRUG
OPEKARNA MENGEŠ
Ü
G □
C C
C □
□ □ □ □ □
Srečno novo leto iefl
vsem odjemalcem tn znancem tvrdka
Jaka in Ivana PetkovSek
trgovina z žganjem
VRHNIKA 409
J ]
1 j
1 1
J □
□ -i
Srečno ln veselo novo leto žefl
ANTON KRIŽNAR
gostilna, trgovina z mešanim blagom hi deželnimi pridelki v STRAZIŠČU PRI KRANJU
In restavracija na SMAKJKTN1 GORI
□□□□□□□mDUUUUUUUUUJUUU^ IT3
g □□□□UULULJLJLIÜUUULJLJLXXOXXXIXIIO
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □
!5S^S3r3G!SHB53QSHBSIQC2IBQEaHeP?5l
0
priporoča vsakovrstno opeko po najnižjih cenah, zaloga in izbira vedno na razpolago
Velika
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC oioioioioioioioioioioioioiom
5(&(i€(*9©	ObiTT© tlß,0
vsem cenj. naročnikom in odjemalcem mraka
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Srečno novo leto žefl
vsem cenjenim gostom
HELENA KLUN
restavracija Domicelj
RAKEK
□ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □
1
mul J)iL@WifK
o ■
o ■
0 5
Srečno novo leto iefl
M. JENCIC	^^V^*
gostilna, zaloga piva in žganja	&&
M*
5,6

MO§IKIN)(lCm§ ii
«HHBMHHIBESHiaiaiaiHCBiaHaHBi&l
gj oaaDaouuuuuuuuuuLiL^ S X
E * 0 B H
Josip Andlovie
splošno mizarstvo, eiektro-žaga
ŠKOFLJICA pri Ljubljani
Želi vsem cenjenim odjemalcem in 2 -	prijateljem srečno novo leto q
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
n	Janezič Ivan	n
{j	trg. vrtnar	m
0	MENGEŠ 0
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
OIOIOIOIOIOIOIOIOIC
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO! Ol Ol Ol Ol o OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC?
o ■
o
5 ■
o
Srečno novo leto iefl
J. Zalokar, nasi. Franjo
postolarska radionica
ln razpošiljainica in malo
čevljev na veliko
G ■
0 ■
0 ■
o
!
tfSSM ODJEMALCEM
SREČNO n VESELO
NOVO LETO!
Tovorni avto-promet
Leopold Kopač
NOVO MESTO
Z
•w
□
jPOCTI3DDDOIOI)nDUUUUUL^ I JULOJTin
□
□ □ □ □
D □
B
B □
□
0 ■
o
5 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
0. Sturr Metlik:
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
MENGEŠ 41
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
Ol OIOIOIOIOIOIOIOIOIO! Ol Ol Ol o SI	■
0 Srečno novo leto
S1931
0
01
ieB
Josip Konduier
trgovina z mešanim blagom ln usnja MENGEŠ št. 36
0 ■
0
o ■
G
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC ■ ■
0	Srečno novo leto žefl	Q
n
0 ■
0
vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
ANTON CREGORC
izdelovalnim peči MENGEŠ
B
0
0	MEN Ii JE»	Q
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
h	[arodna		
1			Ia j
			
			In !
i			H ^^ j
prevaža vse tovorne predmete po naj- □ nižjih cenah. Obenem želi cenj. občin- □ stvu veselo in srečno novo leto. g
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rTQP
QQQQQQQQQQQQQQ
Ivana Cerar
gostilna in trgovina ▼
j)	RADOMLJE
c^ooooooocDoooae
IVAN PATERNOSTER
mesar ZALOG 48.
(■■■«»«■•■■■a
mmmmmmm
^Zesti&ße !s& Zasapfa s
i ?
i
m »■ ■»»»•«■»■■«..«■■■aBBBaBBBBBaBBaaa.
E. K očak & Comp.	i
•tavbeao podjetje	1
TRBOVLJE 1	S
•	Srečno novo leto želi	■ ■
i Fotograf Weiss	S S
i TRBOVLJE D	j ( ......................................
r Anton Škoberne	|
*	Biodni salon	«
S	TRBOVLJE n	■
IIHIMinHMMHmHHIHMIil
■■■•■■■■•■■■■■■«■■■■•■■■■■■■■■■a
Srečno in veselo novo leto želi
Alojzij Cerar
sodavičar
TRBOVLJE I
■■■■■■■•■•■■■■■••■■■■•■■■■■■■■■■■a
IVAN GOLOB	i
TRBOVLJE I ;
ninMHinMnnMMHmHIUil
Jože Plevčak	i
■ ■

TRBOVLJE I ■
■MHMIMMMHMMM
■■•■■HmiMIlUHniNIHIII
JOŽE FORTE
mesar
TRBOVLJE
-arri—T----ur» ■■■!!■■■
■ ■•.•«««.•«•«■»«"««»'«■■BlflMM
FRANC ZUPAN
gostilničar
TRBOVLJE II
i«HmiiHNHi»>v. ., ..........
■BaaBaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaa
Srečno novo leto žeH
vsem cenj. odjemalcem bizeljskih vtn
S J. Raspo tnik-Je vševar ■
a
"	TRBOVLJE
i ■
MlliniHHHIimnMIIMIIHII
j Lojzka in Justi Zidarjeve ■
J	modni salon	*
>	LITIJA ;
»mmniwiwMWH	«.»..t.
»m»»»«.....■■»»»«■»mm»»«.....
S	ALOJZ IZLAKAR j
i	splošno mizarstvo	f
I	PODLIPOVCA •
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
o	FRANC ROZINA 2
■	pekarna	/->
0	LOKE Z
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
»aaaaa.»a.»aaaaaaaaaaaaaaaaaa».aa.a.
Srečno novo leto žeB
;; vsem svojim cenj. odjemalcem ter ae $ Se za nadalje priporoča
umninmmMiH-----imiiimmmi
Rezika in Tone Rozina
gostilna
I PODLIPOVCA J . ...........................
f	PETER GOSTIŠA
I	čevljarstvo
t	KISOVEC
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO ::
FRANC DRNOVŠEK 0
čevljarstvo	■
LOKE 0
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Mecilošek Engelbert
prodaja Radenske mineralne vode la Chabeso
ZAGORJE OB SAVI : :
■•■•■■«■»•■■•■■■■■nuiMi
■
■
Luči Florenini
špedicija
TRBOVLJE I ■
»■■■■•■•■•a
■«atBaaaaasaaeBMassBaBMaeaaaaasaaB
KARL KOZINA S
slaščičarna	5
TRBOVLJE I J
asBMaaasssaaaaaaaaaaaaaaaaBBBaaaaaB
♦♦♦♦♦♦♦a«»aa»»»»»««««»»«*»»»«♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦»
I	ENI SEPE
♦	gostilna in trgovina
I	KISOVEC
OIOIOIOIOIOIOIOIOIC
0 Srečno no\<« leto vsem gostom želita ■
i TXjaDDauuuuuuauüu^ S	IVAN BREOAR	□
y	gostilna	□ „
i	IZLAKE R I
ümmu 11 a i rrrmr* n « ojuod
^ujuulijuuuul juljumandmonadcicr
g FRANC BLEIVEIS P
□
i Srečno aovo leto žel
■
■
Janko ZavolovSek
a
s
a
a
\
S	Srečno novo leto želi ■
i JAPELJ & DRUG
•	dekor, sobno slikarstvo ln pleskarstvo
!
o
a
0 m
0 a
0
rsaoioioioioioioioio
OIOIOIOIOIOIOIOI OB CT
Mici in Peter Robavs
gostilničar
LOKE in se priporočata vnaprej
0 a
0 a
0 a
0
gostilna in trgovina
S	IZLAKE ^
c i » » i imnnnrmnriTi t. m « r. m
i mmrm »mimiiminan»
§ IGNAC KRAMAR * §
□	čevljarstvo	□
S IZLAKE R ....... » » ^ »
' jJ XJUÜCJCTXJULJUULXXrXlJL JLJl JiAJ JULO
□	FORTUNAT PANCUR §
□	krojaštvo	p
»MMMMMMMMMMOMMMMMMMMM» »•♦♦•»»MMMMMMM >»>♦••>»»»••.•»»••♦.♦
I
:: Srečno novo leto idi	t
»
♦
Vinko MenduSiČ
točilec dalmatinskega vina
ZAGORJE
TRBOVLJE-VODE ■ S
TRBOVLJE I S
0 a
0
o
BBBsaa«»aasBSBasas»»*ss«
VINKO ROBAVS
mesar	■
LOKE 0
:iOIOIOIOIOIOIO«UiOI
□	VALENTIN SERNEC
□	splošno mizarstvo	□
□	IZLAKE g uoonaiauLiLiiJLiij mmi nrniimeo
M«M«MM«M»»«»MMMMMH»M«»»«»a»a»«
;; Srečno novo leta 1931!
R. MlCRELčlč
priporoča svojo veliko salogo mana-f akt ure, špecerije, galanterije ln telesni ne po najnižjih dnevnih Mn«ti
TOPLICE PRI ZAGORJU I :
»♦MMM»M<MM»MMMMMMMtMtMMMII
V
Pestit C® iz raznih	m® s
..............................*............
o« OIOIOIOIOIOIOIOI o
UUULLJUGLIJìuuljuuu^^
B Srečno novo leto ŽeB
Anton HrastelJ
96
Q	trgovina a mešanim
SV. LENART v Slov. gor.
0 a
0 a
0
Franjo Žmavc
trgovina s mei. blagom
Gornji grad Podružnica Bočna n
Marija in Jos. Kandič «
S ZG. GAMELNE
mesar
Šmarna gora S
Iva Erbežnik
trgovina mešanega blaga LJUBLJANA, Gosposvetska cesta
f	Viktor Klešnik
■	sedlar in jermenar
S	2ell vsem svojim odjemalcem srečno
»	in veselo novo leto
«	LJUBLJANA Poljanska cesta 41
........................................■t,F««i^.rfjm
1 FRANC STRAUS §
trizer	I
1	ŠOŠTANJ g
KMgaiBif1
Frane Veršnik
gostilna in mesarija GORNJI GRAD
Slokan Ivan
stavbno podjetje LJUBLJANA Kolizejska nL 7
Jakob Zrlmee
krojaštvo LJUBLJANA Idrijska nL 14
Franjo Spes ln sin
stavbno podjetja MARIBOR, Tržaška
OOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOC
mmjroooooooooaoanocii»
PEPI TROBEI
hotel in kavarna Union	g □
ŠOŠTANJ j H taaaeaaai
tawaarwüi
KBaaaaBaaaaa« mir
Slavko Vasle
orar
ŠOŠTANJ iiaaai«B«RBBs
Srečno novo leto ŽeB
vsem cenjenim odjemalcem
Josip Koztevčar
mesarski mojster
ŠOŠTANJ
eg&sasaaai
Srečno in veselo novo leto ŽeB
s IVAN DET1CEK
* restavrater in glavni založnik piva
a gOJLO J ITirrOJUULOJULlUUU^^
Frane Podbrežnik |
lesna Industrija	y
g
a P	□
°	GORNJI GRAD	g
S i m i m n ■ » 111 s » t» n 8 v j n n mu
□acm itJLO .liTTOJDDLOJUUULJULJUL
Franc $arb
gostilna ln trgovina a mei. blagom
GORNJI GRAD QCT3DPPL OLL1JL11J. JLLIULIJLJJLOJJULPD
Joško Majhenič
__soboslikar
LJUBLJANA	Rožna ulica 8
■
S Srečno ln veselo novo leto želi fotograf 3
1	F. Hudnik	1
a	se
M	!
PREBIL ANTON
splošno ključaVničarsvto LJUBLJANA	Glince e. 16
MIIMMIM^MIItmtMMMIMtlMim»»»««
MATEJ FAJFAR
Izdelovalnica avto karoserij
LJUBLJANA Trnovska uL 25 Telefon 3410
LJUBLJANA Celovika a 41
Cenj. svojim odjemalcem želi srečno novo leto
Ladislav Skrinjer
pekarna
SLOV. JAVORNTK
A. ZORKO
veierazpečevanje MARIBOR, Aleksandrova a. 14
nmn«Tnr.irr¥»lirlr»murmnnmmrn a«»»»»«-. ■ «■»■»■.■
m
Srečno novo in veselo leto želi vsem ■ znancem ln prijateljem rodbina «
PESJE pri VELENJU
ajlum amrmniniD sjul
Hotel „Bellevae"
Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom in prijateljem
PERO IN KATI STERK
Franc Pust-ova
penzijon Savska Straža
LJUBLJANA-CERNUCE
a a a
. OOCJCX» WWJUOOOOOOOr
Srečno ln veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Pavel Rertoncelj
valjčni mlin
dom2ale
Wl. Wla&tert
družba a oc a tovarna fimo za žlnrmics
STKA2UÖE PRI KRANJU
onnotwy ................K*mnx>
^xrmemrmaoaoaetxmoBoammoaanoi
ISBflBBBBII
KARL STOJAN
Franc žmavc
gostilna, prenočišče tn kegljišče
□	GORNJI GRAD
□
a___
□onujt julp ii rri n » cuuuLLiuuuuijjtJ
IVAN MARTINC
slikar in pleskar :: LJUBLJANA Poljanska eesta §
srečno novo leto
želi vsem svojim naročnikom In se j j priporoča	i
gradbeno podjetje 1 pisarna
tehnična
Ivan Kovačič
slikar
metlika
vošči cenj. naročnikom srečno novo leto

cayrxiuanoajnmijaMMiooooooeoamooooooooaBoooooiMtrjoooa
»♦♦.♦♦a a...•••......».•<
»...»...»»»»...a
trafikant In slikar
ŠOŠTANJ
hbsrbbibwibi
RUDOLF KORRAR
gostilna in prenočišče na postaji
ZAGORJE OB SAVI
S	Srečno ln veselo novo leto želiva svo- ; «
S	jim cenj. naročnikom * *
a	• b a
i	Karmelj & MalenSek
■	kleparstvo, conco-izolacijs
Miroslav Znpan
mestni stavbenik LJUBLJANA
■
m
m
■
■i
OBU JOSIP
krojaški mojster
VELENJE
laaaaaaa«
v
■ a
•BaaaaBi
■■■■■■na
i :
Franjo Masinak
trgovina s senom in slamo	■
SV. JURIJ ob jnž. žeL £
BBaBaaaaaa.aaaaaaaa
"S
■ LJUBLJANA Kolodvorska 18
a
aBaBBaaaBaaaaaaaaeaaaaaaaaBBBa8Ba
■aaaaiaaiaaaaaaaa
J Qosposvetska e. 1« — Vošnjakova C
a a a
"aaaaaaaaaaaaiaaaaaniaaiaaaaiaaaaaaaaaaai
Vsem cenj. odjemalcem želim srečno in veselo novo leto
Jurij Pollak
strojno mizarstvo
KRANJ
III » » r» » IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI ...............................
■■■■amai
1 Srečno novo leto želita
S
s vem cenj. gostom in odjemalcem
Ivan In Roza Kunst
hotel ln mesarija
ŠOŠTANJ
■ ■ ■
FERDO SMOLA
Š	zaloga poljedelskih strojev	S
■	SV. JURIJ ob jnž. žel, g
J Srečno novo leto žeB
8"	FRANJO KUNC
stavbno, pohištveno ln splošno mizarstva
CELJE
I
I Srečno ln veselo novo leto žeB
I	vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
j	J02E GROM & COM«,
_ l	trgovina a mešanim blagom
Gaber je St. 69 i t
■ I	LOGATEC
i Vsem tvojim naročnikom bralnega
S □ krožka (Lesezirkel) želim srečno in veselo novo leto 1931 tvrdka
JOS. KIENREICB
Maribor	Gledališka ulica 10
; Veselo in srečno novo leto!
MARIBOR
DRAGO ROSINA
zaloga galanterije
Vetrinjska 1| j:
ULOJULJ Uff flirt l.miJI. R I H » HI M LUUU
Veselo in srečno novo leta
FRAN 5KERJANEC
valjčni mlin
RADOMLJE o
Iz življenja in svela
Najvažnejši dogodki preteklega leta
Zgornja vrsta od leve na desno: Mesto pri Koblenz«, kjer se je ob nemških slavnostih o priliki izpraznitve Porenja zrušil most ter je več ko 40 oseb našlo žalosten konec v valovih. Razvaline rudniške kaatstrofe v Alsdorfu, ki je zahtevala 140 žrtev med rudarjL Poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo José. — Srednja vrsta v istem redu: Ostanki angleške zračne ladje R 101, ki je zgorela pri Beauvaisu na Francoskem in je ob požaru našla strahovito smrt v pia» menih 51 oseb ladijskega moštva. Gandhi s svojimi zvestimi na pohodu proti morju, kjer je pridobival sol in kršil monopolski zakon, s čimer se je začelo oživljeno revolucionarno gibanje. — Spodnja vrsta v istem redu: Truplo tečajnega raziskovalca Andreeia prepeljano v domovino Ln pokopano v Tromsöju, potem ko je 30 let ležalo v arktičnem ledoviu. Revolucija v Bra« rili ji, ki je končala s padcem predsednika Luiza. Potres v Italiji, ki je zahteval več ko 2200 žrtev hi je eden izmed največjih katastrof te vrste. Predsednik nemške republike Hindenburg v Speyerju med slavnostmi ob končani izpraznitvi Porenja.
D vplivu umrlih na žive ljudi
AH Je posmrtno življenje? — Domneva o možnosti vplivanja umrlih
Nič manj kakor postanek sveta in življenja na njem zanima človeštvo vprašanje posmrtnega življenja in njegove zveze s pozemeljskim življenjem. Vendar je rešitev slednjega daleko težja ter si upajo o tem postaviti nauke samo razna verstva, ki svoj nazor o posmrtnem življenju utrde s teološkimi sankcijami in verskimi zapovedmi. K postanku sveta in izvoru človeškega rodu vodijo mislece in učenjake konkretna dejstva, ki jim dado možnost sklepov na prejšnje razvojno obdobje tako v življenju naše zemlje kakor v življenju človeka. Tako se veda korak za korakom bliža odkritju tajnosti postanka življenja. Kljub temu pa so zanesljiva dognanja tako majhna, da ni mogoče postaviti trditve, ki bi koncem koncev zajela skrivnost postanka. Veda ne more zidati na slepo vero, marveč le na dognana dejstva.
Zato pa je nesorazmerno težje preiskovanje o posmrtni usodi človeka, ker zanjo ni na razpolago nikakih vidnih, skoro otipljivih dejstev. Verstva vseh narodov premagajo to oviro na enostaven način, da svojemu teoretičnemu nauku o posmrtnosti dado značaj verske resnice, ki jo mora vernik s^epo verjeti, o njej ne razmišljati in zavračati vse dvome, ki se prirodno pojavljajo v človeškem umu. Tudi izven verskih skupin imamo ljudi, ki se bavijo s tem vprašanjem in postavljajo razne teorije. Te teorije nimajo značaja verske resnice, zato je o njih dovoljena vsaka razprava, vsak dvom in vsako dokazovanje njih možnosti ali nemož-nosti.
Sir Oliver Dodge, znani učenjak, ki
je dolga leta sodeloval s slovitim angleškim okultistom Mversem, se je nedavno obširneje izrazil o svojih predstavah vplivanja pokojnikov na še živeče ljudi in je deja'* med drugim tole: skrajne možnosti v vsemirju so za nas še vedno knjiga, zapečatena s sedmimi pečati. Nismo si svesti velike množine pojavov, ki se dogajajo okoli nas, kakor se ne zavedamo učinka in dejstva elektromagnetičnih valov, ki nas obdajajo vsak trenutek. Ti valovi bi nam prinašali besede in godbo, ako bi človeški organizem zanje imel pripravne sprejemne čute ali ako bi človeštvo iznašlo priprave, ki bi omogočale človeškim čutom sprejemanje teh valov. Analogno doslej ne moremo zajeti valove, ki gredo od enega človeka do drugega in od duše na dušo. (Dodgejeva teorija dopušča možnost takih valov in celo njihov nedvomni obstoj.) Še raz-ločneje se je o naši nemoči izrazil Huxley, — Dodge pravi, da je bilo to v trenutku božanskega navdihnenja ali di-vinacije —, ki je dejal, da ve sodobni Človek o breztelesnem, čisto duševnem življenju komaj toliko, kolikor ve čr-vič v cvetličnem lončku na oknu londonskega balkona o življenju in vrvenju modernega velemesta.
Dodge pripoveduje o svojem sodelovanju z umrlim okultistom Myersom naslednje: »Odkar me je Myers zapustil, nisem mnogo napredoval. Učeni svet se niti ne zaveda napredka, doseženega v proučevanju duševnega življenja. Res je, da je proučevanje še v povojih in da ima malokdo izmed nas pravilno predstavo, kaj se godi okoli nas v tem pogledu. Prič zagonetnih pojavov pa je čedalje več, kajti ljudje se več ne boje, da bi se lahko osmešili v očeh javnosti. Splošno se širi nazor, da >je nekaj na tem, a'.i da tega nikoli ne bomo mogli spoznati do najtanjših podrobnosti.« Razlaga in proučevanje znanosti je sila počasen proces, zlasti ker se ra^no najzmožnejši raziskovalci ogibljejo in boje tega raziskavanja.
bil kdaj v zvezi z Myersom, odkar je ta umrl. Jaz vem in čutim, da je Myer-sov vpliv vedno z menoj in ako ga hočem kaj vprašati, je takoj pripravljen odgovoriti. To dela često na najrazličnejše načine. Njegov vpliv name uiina vedno značaja medija, marveč se kaže zgolj v navdihnenju, ki ga dobivam od njega. Seveda se tega ne zavedam in bi tega vplivanja ne mogel niti dokazati niti zanikati. Treba pa je pomiriti, da nas vodi nekdo bolj ne«»o A mislimo, ako delamo to, za kar smo odločeni. Dokazi v tem pogledu so seveda težki in lahko sodimo samo po uspehih.«
Tako prarl Dodge in Je vsakemu
prosto, da verjame ali pa da oporeka, brez greha ali kakih drugih še neugodnejših posledic.
Koledarske skrivnosti
Ce pogledaš v prvo stran tega ali
onega koledarja, se ti ustavijo oči naj-prvo ob nekih čudnih, nerazumljivih besedah pod naslovom »godovinska znamenja«, ki so jim pridejane še bolj nerazumljive številke. Kaj pomenijo besede: Zlato število (sledi rimska številka), epakta ali lunino kazalo (spet rimska številka), solnčni krog (arabska številka), nedeljska črka (sledi črka), rimsko število (arabska številka) ? In po^eg teh še datumi premičnih praznikov? Stvar je preprosta. Godovinska znamenja izvirajo namreč iz časa, ko je določala medsebojna lega solnca, meseca in zemlje koledarsko štetje. Tako pomeni »zlato število« zaporedno številko danega leta, ki ga to zavzema v »luninem krogu«, a lunin krog obsega 19 let, to je razdobje, po katerem se vračajo razne lunine mene, mlaj, ščip, prvi krajec, zadnji krajec na iste dneve v tednu. Lieto namreč ne vsebuje neulomljenega številka luninih kroženj okoli zemlje, temveč je potrebnih 235 tako zvanih »sinodskih« ali luninih mesecev (od mlaja do mlaja), da izpolnijo okroglo število let, to je 19 let. Zlato število določiš, če prišteješ k letnici številko 1 in deliš sešteto število z 19. Ostanek te delitve je zlato število. Epakta ali lunino kazalo je število dni, ki je poteklo od zadnjega astronomskega mlaja do 1. januarja danega leta. To število dni je nekoliko težje izra-
čunati nego zlato število, ker 235 luninih mesecev vendarle ne izpolni dovolj točno dobe 19 let, vendar imajo sestav-Ijači koledarjev že izračunane razpredelnice, iz katerih posnamejo brez nadaljnjega računanja zlato število in ustrezajočo epakto. Solnčni krog označuje številko, ki ti pove, katero leto je dano leto v razdobju 28 let, po katerem padejo datumi na iste dni v tednu. Redno koledarsko leto ima namreč za en dan več nego 52 tednov in pade 1. januar naslednjega leta tedaj na dan v tednu, ki sledi tedenskemu dnevu, s katerim se je pričelo prejšnje le-
to. Po sedmih '.etlh M torej Noto leto
padlo na isti dan kakor sedem let prej, ker pa je vsako četrto leto prestopno leto, ki šteje dva dni več nego 52 tednov, se ta dogodek izvrši šele po 4*7, t j. po 28 let Po našem, gregorijan-skem koledarju je stvar še v toliko mai-ce bolj zamotana, ker zadnje leto vsakega stoletja ne more biti prestopno leto, a tudi tu so na razpolago razpredelnice, ki račun olajšajo Nedeljska črka je tista črka v abecedi, ki pade na prvo nedeljo v '«etu, če označimo 1. januar s črko A, 2. januar z R, 3. s C, 4. z D itd. Po nedeljski črki se določa tudi število leta v solnčnem krogu. Ce so že vse te godovinske oznake v
praktičnem življenju prav za prav brez
vsakega pouiena. tem bolj nepomembno je tako zvano »rimsko število« Samo še moč tradicije ga vzdržuje v oasi dobi Vsakih 15 let, ki jih obsega krog rimskega števila, so namreč za časa rimskega cesarstva obnavljali davčne katastre, v modernih državah pa to seveda ne drži več Edino še preraču-nanje premičnih praznikov ima v našem času nekaj pomena, zlasti prera-čunanje datuma vsakoletne Velike noči Ker je datum tega praznika v tesni zvezi z luninimi menami, se ponavlja vsakih 19 '.et. kar je v zvezi s tem. kar smo že zgoraj rekli o zlatem številu in epaktah.
Skrivnost postanka sveta pod tečajnim
iedovjem
V Antartidi že milijone let dremlje v kataieptičnem stanju pradavno življenje — Važni problemi, ki se dado rešiti samo na zemeljskih tečajih
Slavni francoski polarni raziskovalec dr. Jean Charcot, ki se že nekoliko desetletij bavi z raznimi problemi življenja na naši zemlji je nedavno izrazil misel, da bi se dal najti ključ k skrivnosti nastanka sveta in življenja na zemlji le na obeh davno zaledenelih tečajih našega planeta. Človeštvo se že iz pamriveka zanima za razrešitev teh skrivnosti in najbistrejši misleci so vedno posvečali vso svojo umstveno silo postanku sveta in življenju na njem.
Dr. Charcot poudarja veliki pomen, ki ga ima raziskovanje tečajnih pokrajin v tem pogledu. Proučevanje polarnih krajev in tamošnjih prtfik je velike važnosti za razrešitev uganke plime in oseke ter za celo vrsto problemov, ki so v zvezi s fizikalno strukturo naše zemlje. Zelo važno vprašanje fizike je tudi vprašanje fizikalnega zakona, ki določa intenziteto težnosti. V tečajnih krajih bi se dali odkriti tudi dragoceni atmosferski in meteorološki podatki ter v zvezi s temi tudi vprašanje atmosferske elektrike.
Proučevanje živih organizmov, vzetih iz polarnih tal. bi dokazalo, da so ti organizmi ostali milijone let, v kataieptičnem dremotnem stanju ali pa da so to stvari, ki se razvijajo v okolnostih. v katerih je po našem dosedanjem mišljenju vsako življenje nemogoče. Tudi primerjanje živali obeh tečajev bi dalo nedvomno zanimive m važne zaključke.
Dek> arktfčnfh hi antarktičnih raziskovalcev pa se ne omejuje samo na
razrskovanje polarnih prilik m tamoš-njega življenja, marveč je ena najvažnejših strani tega prizadevanja ugotovitev dejstev, ki naj vedejo k odkritju izvora sveta. 2e davno so trdili, da sta bili polkrogli naše zemlje nekdaj odde-Ijeni in da so se bitja, živeča na obeh delih razvijala v naravnost nasprotnih smereh. Ta teorija je dovedla do zelo zanimivih debat o unrpolarnosti ali bipolarnosti raznih vrst. Izvestna odkritja in ugotovitve učenjakov so dovedia do misli, da vsebuje ozemlje južnega tečaja nekatere oblike življenja, ki so nam popolnoma neznane m ki so umrle, ker niso imele sposobnosti, da v življenju dosežejo tako stopnjo razvoja, ki bi jim omogočala odpreti si pot v pokrajine ob ravniku, ko je na tečaju zavladalo ledovje. Fosilni odtiski tropskih rastlin, najdeni na ozemlju južnega tečaja, pričajo, da je bilo v davnih tisočletjih površje Antarktike pokrito z bujnim rastlinstvom in da so tam živele čudne orjaške živali. Danes pokrrva led ostanke tega ugaslega življenja, ki ga je uničil kak grozen zemeljski nrevrat a!i pa je postopoma nato izginilo v nastajajočem mrazu.
Dr. Charcot si je za svola raziskovanja zgradil posebno ladjo, ki nosi nme »Pournuoi pas? (Zakaj ne?) in ki je najmodernejši pripomoček za odprave v tečajno ozemlje. Ladia ima 445 ton; dolga je 146 čevljev, široka pa 32 ter je napravila že par potovanj na sever hi na jug. pri katerih je vedno prodrla preko polarnega povratnika.
Najuspešnejši športniki prošlega leta
Zgoraj od leve na desno: Ladoumegue, tekač na 1000 ln 1500 m; poročnik von Nagel, jahač, ki je v Ameriki dosegel prvo meato; Herta Wunder, noslteljica svetovnega rekorda v prsnem plavanju na 500 m; Morzik, zmagovalec v krožnem poletu preko Evrope; Körnig, zmagovalec na nemški olimpijadi v Darmstadtu. Spodaj od leve na desno: Finec Järvlnen, kl je vrgel kopje več kot 70 m daleč; Schmeling, svetovni boksač vseh razredov. Halen Braumüller, ženski rekord v metanju kopja; Tilden, zmagovalec v teniški tekmi v VVimbledauu; Madisouova, 161etna Američanka, ki je v plavanju dosegla vrsto svetovnih rekordov; Stuek, evropski mojster v avtomobilskih tekmah.
Janež Stanko:
Novoletna bajka
Vsi so napeto pričakovali velikih dogodkov; govornik si je popravil obleko, se pogladil z desnico po laseh, nato je stopil na tribuno, ki je bila vsa rdeče okrašena. Z veliko gesto je občinstvu nagovoril, naj se nič ne raz* burja. Pri mizah so sedeli visoki gostje, vznemirjeni od vznesenih be* sed, ki so plavale po ozračju, velika beseda je rasla v vsej mogočnosti in kipela kakor iskreči se šampanjec na bogato obloženih mizah.
Dame so zavzeto strmele v imenit» nega govornika, očividno so bile že ne» koliko omamljene od blagoglasnih be» sed. Govornik se je razvnel in pozival vse prisotne, naj v imenu vsesplošne» ga navdušenja za velike dogodke vzdignejo svoje čase v pozdrav bodo« čemu pokolenju. Kako lep večer, kak»
nosti so gledale oči daleč; na odru se je pojavil nekdo, ki je s hripečim gla» som poskušal peti kuplete. Široko je krilil z rokami na vse štiri vetrove, ši» roko je odpiral usta in pijano kričal, ker se nihče ni zmenil zanj. Še nekaj» krat se je pojavila ta ža!ostno«smešna figura na odru, ki je še vedno zaupala v svojo veličino. V dvorani je vstal glasen smeh in grohot in žalostni ku» pletist je izginil.
2e pozno je bilo. Toda ura, ko vsta» nejo duhovi, tista ura krivih prerokov še ni Drišla.
Ali ste že kdaj čuli bajko o Novem letu?
Natanko ne vem, kje se je vse to godilo, tudi časa ne vem točno. Ven» dar se mi zdi, da se godi tik pred na» šimi očmi. Odpreti je treba oči in vi» deli bomo.
Že ~ozno ie bilo menda ni dosti več manjkalo do polnoči. Da, da, vsi pri»
Ko je govornik prenehal s svojim govorom, se je oglasila muzika, nikdo ni vedel, odkod prihajajo melodije, nikdo ni mogel doumeti tajinstvene pesmi, ki je osvajala srca vseh. Vesel, zvonek smeh se je razlegal pri mizah. Vino je sililo v lica, v oči, omamljena Cesto me ljudje sprašujejo, da li sem kri je zaželela čarov noči. Y omami je«
šno tihožitje, kako idilično je vse to! čakujejo velikih dogodkov, samo tre»
_	_______*t_ ____—:	»	1	»Wn	on	nolrm	l/Hn Art
r k in "'o ^e bo nekaj čudnega, zgo lilo se bo da bodo vsa srca v gro» zi onemela, oči bodo strmele in ne bodo razumele ničesar. Samo trenotek «mn --kunda in vaša srca, gospoda. *>odo 7i1o<«tna. da n.kdar orej tako.
Žflir>«tno»sr"^šna je tista bajka o Novem letu Cemu je treba samopre»
vare? Nikakih velikih dogodkov ni na svetu, vse je malenkostno, vse je beg misli v brezdanje kraje. Nikake samo» prevare ni treba. Zato čemu muzika, čemu žalostno petje smešnega kuple» tista?
Ena sama sekunda In tagrinjalo bo
padlo in se bo zopet prav hitro dvig« nilo. Nič se ne čudimo; zgodilo se bo in kmalu bo pozabljena tista smešna bajka o eni sami sekundi.
Na tiho se odpirajo vrata prihod» njosti, neslišno teče čas; čase žvenke» tajo, smeh je na licih in v očeh, toda tisto minuto zatrepetajo srca, smeh izgine, obrazi postanejo zopet stari in resni.
Stara pesem se je znova ponovila. Vsi vemo, kakšna je pesem, ki jo po» navijamo; navadili smo se nanjo, od začetka še poje, veruje, se raduje sa» ma sebe, potem pa onemi in postane dolgočasna.
Opolnoči se začujejo žalostni udar* ci, nekaj se je streslo in vzdihovaje zamrla
Kakor bi opravili s starim, nadlož* nim človekom, ki komaj čakamo, da bi ga pokopali in nam je vendar hudo za njim! Tedaj se prijatelji napotijo do prijateljev, da si podado roke in se malo pomenijo kako in kaj. Potem pa
gredo zopet minio vsak svojo poL
Zdaj se novoletna bajka bliža kon» cu. Kar je važnejšega, opravijo caso» pisi. Prihodnje leto bo največ slabo vreme, deževje in mraz Pravega po» letja ne bomo imeli. Vršile se bodo konference za mir v Washingtonu in Parizu. Veliki Briand še vedno vztraja na svojem predlogu za Unijo evrop» skih držav. Kakor vidimo, se nam v bližnji bodočnosti obetajo velike iz» premembe. Astrologi so izračunali, da nas v kratkem čakajo velika presene» čenja. Evropska diplomacija se »z mrzlično naglico« pripravlja na novo vojno. Nove »-evolucije vstajajo, novo življenje kipi. Nova prenovljena Evro* pa je zopet ponosno dvignila glavo. Živela nova Evropa!
To je novoletna bajka, žalostno» smešna in dolgočasna Tam nekje pa še žvenketajo kozarci, muzika igra pe» sem o Novi Evropi, ki vstaja Po par» ketih odmeva oles. vse je le beg misli v brezdanje kraje. Na ustnicah igra veseli smeh, dvorana je vsa razsvetlje» na od žarkega iskren ja in pisane toa» l"te se prijemajo mladih, življenja željnih teles.
A jaz grem po cesti, in gledam črni dim, ki se vali nad strehami tam za« daj.
(Veselo
•Vero leto
žen
EDISON BELL PENKALA
I. angleško-Jugoslovanska tvornlca GRAMO F C N O V ^^ ***** priporo6a »«WJnJI
cenjeni naklonjenostL
Zastopnik:
Jr« (Bcnacp
Ljubljana, Selenburgova ulica It 6.

Garniture za vrt In
predsobe
vse vrste lesenfh in pletenih izdelkov, ležalne stole, pipe za sode, lastni izdelek podnožnic in stepačev,
morska trava (Crin ASrique), žima
zobotrebci nepaketirani in paketirani.
Prvovrstno blago po najnižjih cenah Zahtevajte oferte
M. PAKIe — Ljubljana
18642	Sv. Petra nasip 27
l ......	7\ i /-7 J/'• i / i/ '.A i Ti. K• StIX» / . a ,		Tfričrttf, rtàt/Sf.f/, ■
			
TRBOVLJE
Velespoätovanemu občinstvu v Trbovljan in okolici vljudno na-isnanjam, da prevzamem z novim letom 1931 staroznano gostilno
„PRI SLOVENSKI MATERI"---
---TRBOVLJE — LOKA
kjer bom točil prav dobra dolenjska tn Štajerska vina in vsak čas postregel s toplimi in mrzlimi jedili po najnižjih cenah. — Sprejmem tudi abonente. — Za obilni obisk se priporoča
1819	JOSIP OMA1IEN, gostilničar.
$
O ©
$
O ©
o
O
o o
š> o
o
o ©
©
©
Hiša
prodaj
V konkurzno maso tvrdke Welle Rudolf spadajoča hiša v Studencih, Aleksandrova cesta 43. s prostim stanovanjem, lokalom, gospodarskim poslopjem in vrtom bo pri okrajnem sodišču v Mariboru 12. januarja 1931 ob 10. uri v sobi št. 27 prodana. Cenilna vrednost 175.598 Din.
Tovarna na prodai
V isto konkurzno maso spadajoča opremljena tovarna mesnih izdelkov v Krčevini s klavnico, piekajevalnico, hladilnico, delavnicami, skladišči in hlevi, s stanovanjsko hišo. vrtom in travnikom bo pri istem sodišču 21. januarja 1931 ob 10. uri v sobi št. 27 prodana. Vse te nepremičnine s pritiklinami so cenjene na 2.743.699 Din. Natančnejše podatke da konkurzni upravitelj dr. Lipoid Franjo, odvetnik, Maribor, Cankarjeva ulica 1.	__.____18632
t «
i f
: ♦
SREČNO NOVO LETO
želim vsem svojim cenjenim gosp. naročnikom. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem letu. Prosim, da mi cenj. gosp. naročniki ohranijo isto zaupanje tudi v bodoče. Potrudil se bom, da z dobrim delom in nizkimi cenami vsakomur postrežem.
IVAN VRHOVEC.
krojač v ŠT. VIDU pri LJUBLJANL


Utvoràietf vinotoča !
Naznanjam vsem cenj. obiskovalcem vinotoča. da otvorim s 1 januarjem 1931 na novega leta dan svoj lastni vinotoč
v Streliški ulici št 10
Zagotavljam, da bom točila prvovrstno belo in rumeno ljutomersko vino po 16 Dm. rdeči dolenjski cviček iz dobro znane Gadove peči po 14 Din ter bel in črn dalma-tinec po 12 Din
Obiskovalci bodo postreženi z najboljšimi mrzlimi jedili iz svoje lastne kuhinje
Za prijazni obisk se priporočam ter želim srečno in veselo novo leto.
18629
Frančiška Jere,
Streiiška ulica 10.
HOLAliOSKE LIKERJE

si lahko n>i ssa pripravi
i poznanimi hoJa-ndskim; •La Fillette. ekalraktl n üovarae Holland Vrucbt tteneefabnek Hilversun. -0 e b a »tekleoic* 7 Dio Dobiva te v raeb lekarnah ta Irogerijab *«* boljSih »ppc«rij*kih trgovinah Po poŠti raiftoéiljanKi tacat t» 84 Din Sortirano po lelji cM) pofttn»m povzetju fraokr
»Fructal« sadni soki
Zagreb. Senolna allea J2.
„LA FILLETTE"
Ali si že član Vodnikove družbe?
inteligentno gospodično
zmožno več jezikov, predpogoj nemščina, trgovsko naobraieno, s večletno prakso, sprejme trgovska družba, ki se bo dele ustanovila, kot poslovodkinjo in samostojno v korespondenci, z dobro plačo ln event. kot družabnico.
Ponudbe pod >Vestna« na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana.	1806
ZAHVALA
Za mnogostransko Izkazano nam sočutje povodom težke Izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, gospoda
dCoìpja (flečnt&a
za pokionjeno cvetje in vence ter za nad vse Številno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem tem potom prav iskreno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se čč. duhovščini ter prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stožicah za korporativno udeležbo pri pogrebu.	18644
V Ljubljani, dne 31. decembra 1930.
Žalujoči ostali.

Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga mamica, stara mamica, tašča m teta, gospa
Marija Novak - Wi ldstetn
upokojena nadgarderobirka Kr. Narodnega
gledališča v Ljubljani
dne 31. decembra 1930 po daljši, mukepolni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, v starosti 76 let, za vedno zatisnila oči.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek dne 2. Januarja 1931 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 81. decembra 1930.	1821
Globoko žalujoči ostali
lüiii'M
Podpisana tvrdka se tem potom zahvaljuje vsem cenj. odjemalcem za dosedaj ji izkazano zaupanje in pri tej priliki naznanja, da Je prešlo s 1. Januarjem 1931 zastopstvo
CHEVROLET in G. M. C.
avtomobilov na tvrdko
PKS1, družba z o. z,
Ljubljana, Dunajska cesta 12, ter jo vsem interesentom toplo priporoča.
V. & M. Barešič 8 Co,
LJUBLJANA, MARIBOR
:• i!
M
Naznanilo.
Dovoljujemo si naznaniti spoštovanim odjemalcem General Motors Continental proizvodov, da smo prevzeli s 1. Januarjem 1931 zastopstvo
CHEVROLET in «. JTI. C.
avtomobilov za Dravsko banovino.
Prvovrstno asortirana zaloga rezervnih delov v Ljubljani. Celju in Mariboru in sodelovanje šolanih mehanikov v vseh mestih nam omogočajo brezhibno postrežbo.
Prosimo za blagohotno naklonjenost.
DESA
družba z o. z. LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR
JtadtfsGa oddajna postaja ßjahtfana
RADIO kot si sa želite
ttcttirec vi so le v GvaKteti ftt tiiacfi v ceni
NAŠE REKLAMNE CEN'E
I^etektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo 80 Din ter petkratno mesečno plačilo po 45 Din.
1 elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo 100 Din ter osemkratno plačilo po 75 Din.
elektronskih aparatov »Reinartz«, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt., finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo 240 Din ter desetkratno mesečno plačilo po 180 Din.
4: elektronskih aparatov »Reinartz« z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah., anodno baterijo 120 Volt., izbomim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materijalom za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din.
Poslužlte se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat!
MAOIIO LJUBLJANA
Ljubljana. Miklošičeva 5 - Maribor, Aleksandrova 4
Jutrovčkom
veselo
.Vladimir Levstik:
Zibka poje
Kolja, spi, spi! Mamica ima sladke oči. Dečkove očke zaprte so, mamine v dečka uprte so. Koljeve očke meže. meže, v mainimh očkah sta pikci dve, aja tu taja ki v njih vse dm mali moj. zlati moj sinko lezi... Deček spi — spi. Kolje Gi — ni. mamica ima sladke očL
Deček. spi. spil Mamica im3 sladke o5L Mamica ima bele roke, za:e so bele. zate mehke. Koljo milujejo. varno ga nosijo, sreče iz nebes mu prosijo, aja tutaja. vse dolge noči ljubljeni, ljubljeni sinko ti... Kolja sp4 — spi Dečka ni — ni. mamica ima sladke oft.
Kolja spi spi!
Mamica ima sladke OČL Mamica ima vroče srce, koliko ie tvoje, nihče ne ve. Naj bo. le naj bo še toliko gorja, mamica svojesra sinka ne da: aja tutaja. v zibki leži, v maminem srcu mu lučka gori.. Deček spi — spi. Kolje ni — ni. mamica ima sladke oči.
Ivan Albreht:
Vejica
Manica je prišla v gimnazijo in je zelo ponosna, ker jo vsi ostrogledi gospodje vikajo, vendar ji greni ponosno samozavest neznatna, toda jedka bridkost, ki se ji pravi — vejica V osnovni šoli te bridke sovražnice dekliške brezskrbno-

sti skoro rti niti opazila. Postavila jo je v zvezku zdaj sem. zdaj tja. gospodična učiteljica jo je včasih prestavila, včasih spet z rdečo črto prepodila, včasih pa ji je v bližino celo dostavila kako rdečo družico. Vse to ni bilo nič hudega m zato Manica neznatnosti. kakršna je vejica, m pripisovala posebnega pomena.
V gimnaziji je medtem nenadoma zavladala oblastna nadležnica in je Manica z začudenjem spoznala, da ji je ime vejica Brž v prvih urah slovenskega pouka je začel gospod profesor prodirati z vejico Vejica sem. vejica tja. pa spet vejica in vejica in vejica, da se ie morala Manica prav iz srca smejati.
»Nič ne bo hudega,« je rekla mami, »samo na vejice moram paziti.«
Pri prvi šolski nalogi je bilo slovesno ki smešno Gospod profesor je razdelil zvezke in petdeset parov oči je spremljalo njegove kretnje in petdeset drobnih desmčic ie čakalo.
»Pazite na vejice!« je še opozoril gospod profesor in je začel narekovati. Petdeset peres je na povelje petdesetih desničic zaplesalo po papirju Manica je skrbno pisala besedo za besedo in ie
J. O. Curwood:
Medved Tir
Obrnil se je k Tira tn ga gledal v vročem pričakovanju. Sedaj mora priti do boia — izvrstno! V divji bojaželjno-sti si je obliznil ustnice. Seveda bo pomagal Tìtu, če sam ne bo zmogel vsiljivca !
Napeto je opazoval grizlija, ki je še vedno ostro opazoval vrstnika. Hvala bogu — končno se je le ganil in Mu-skva je pogumno štorklja' za njim. Sedaj je Tir obstal in obiskovalec je za trenotek dvignil glavo in ga premeril. Nato ie orav ravnodušno dalje goltal ribe Muskva ie otvoril boj in se tuleč zagnal na vsiljivca In — ali ie možnn veriet''"3 Names'u da bi bil Tir ponosen nani, mu je nrilrvžil strahovito zaušnico Hitro se ie MitcVva umaku'1 Le kaj nai vse tn nomini' Tir ni renčal tuiec tud; ni ren**1 In sedai ie oričel Tir iznova žreti ribe 'n nri tem je stal komaj tri korake od nesramnega tatu!
S starimi bolnimi medvedi se TIr ni boril, a tale ie bil star m betp*en. Taka b;tn nnctgva medvedi
Tir ie takoj izprevidel s kom ima Opravka. Stari sestradani medved ni Ime! nobenih krempljev več, kožuh je
vztrepetala. Grozna pošast se Je zare-žala pred njo in pošast je bila vejica. Kam naj jo dene? Z drhtečo roko jo je obesila zdaj sem, zdaj tja, a vejica — pošast se je hudobno režala:
»Saj ni prav! Brž me predeni!«
Manica je črtala in predevala, da f je vse plesalo pred očmi. Ko je bil narek končan in je bilo treba zapreti in oddati zvezke, je videla Manica cel roj /ejic pred seboj. Rada bi jih še nekoliko premaknila, toda medtem je že segla na klop roka, ki je spravljala zvezke na kup.
Tri dni je Manica čakala, dokler se zvezki niso vrnili. Plaho je odprla in bi bila skoro omedlela. Rdeče kljuke in
črte so tako gospodarile po zvezKu, tako neusmiljeno so se razpasle te rdeče grdobe, da so se stisnile pod nalogo v nemi klic: »Slabo«, ki mu jt drugova) enako nemi klic: »Vejice«.
V dno srca je seglo Manici in drobni biseri so zapolzeli po licu in so se raz-topih na zvezku ter so neusmi'ieno mešali črnilo z usodnim rdečilom. Pot domov je bila težka in kamor je Manica pogledala, se ji je režala vejica nasproti
»Kako je bilo v šoli?« je želela vedeti mama. a Manica v jok.
»Kaj ti je?«
»Umrla bom.« je obupovala Manica.
Mama je tolažila in nežne besede so toliko ohrabrile deklico, da je pokazala zvezek. Skupaj z mamo sta potem obupovali nad rdečo besnostjo. ki je vladala po njem. Cez dolgo se je spet oglasila
mala. »
»Kaj misliS, mama, ali se lahko še rešim?«
Mama se Je nasmehnila, je pobožala malo po kodrasti glavici in se je ponovno zagledala v zvezek, a rekla ni lič. Manica je nekaj časa čakala, potem pa je nenadoma skrila obraz v dlani in vnovič zaihtela.
»Zakaj jočeš?« se je zasmilila mami.
»O joj, še vejice nisem premagala.« je bolestno mezdela Manica, »pa ..ie že preganja — vprašaj!«
Spričo take bridkosti je mama spregovorila in povedala, da vejica m nepremagljiva. Ona sama ji bo pomagala v boju in bo potem Manica ponosna zmagovalka. V znamenje popolne zmage bo zazelenela v sobi vejica pri vejici, sladkorčki in čokolada in jabolka bodo visela z njih in angelski glas bo ozna-nial pod njimi: »Mir Üudem na zem!ji!«
O. to pa to! Teh vejic se Manica ne boji. Blaženo se smehlja, objema mamn in niti ne vidi več zvezka, ki še poredno rdeče godrnja tam na mizi.
Zlogovnica
Blja, ca, ceg, čac. čer, eč, er, ho, hrid. ka, lju, melj, mes, na ni. no, no, no. no. o, o, o, o. pije, re. rib. sad. sjek. sko. sko, to, to, tr, vac, vi, vi. vo, vran. žič
Sestavi iz teh zlogov deset imen ju-goslovemskih krajev. Ce ta tmena pravilno razvrstiš grugega pod drugim, boš našel v začetnicah imen voščilo či-tateljem »Mladega Jutra«.
bil na nekaterih mestih že popolnoma oguljen in v njegovem žrelu ni bilo videti nobenega zoba. Ne — bednemu, staremu sivčku ne stori nič žalega Naj se naje rib do sitega. Kujas Vapusu — tako imenujejo Indijanci stare medvede — bo itak živel kvečjemu še do jeseni. Potem se bo zavlekel v svoj brlog. da tam v samoti pogine Ce bo pa že prej občutil, da se bliža konec, bo zbral svoje zadnje moči. zlezel v kako votlino ali giobel in v zatišju počakal smrtne ure.
To pojasnjuje, zakaj ljudje še nfledar raso našli kosti grizlija, ki je poginil naravne smrti.
Muskva je nagnil glavo in poln sočutja ogledoval starega medveda Potem je olajšan vzdihnil. Nazadnje je pa le prav lepo. da je še tako majhen in mu ne bo 'retoa še Jako kmalu umreti!
Tir je kmalu prenehal jesti. Slutfl je. da je to za starega Kuiasa Vapusa naj-brže zadnii ob'ln? ob^d in mirno opazoval. kako ie izjrtniala riba za ribo v žre-<o sestradanega srrizHia' Kako mršav ie bil ubogi, stari s-ivec! Ta ne bi mogel ^konati n^b^ne korenine več. kaj šele da bi lovil ribe.
Ko je stari oogoMnil zadnjo postrv, sta Tir ia Muskva iznova odrinila dalie.
f Srečko Kosovel:
Smreke
Včeraj so razpostavili smreke dehteče na sivi tlak. Za Božič, so rekli.
Ah, tudi ve boste umrle,
sestre iz temnih gozdov, gledal jih bom, te gozdove, ko se bom vračal domov.
In Jezušček ne bo prišel
več tja po mahu k vam. Buren bo trg o Božiču, burja bo brila v sivino, mraz mi bo v srce, in jaz bom sam ...
Rr.:
Midget golf
(Nova tgra)
Ni še dolgo tega. kar je priSel k nam ping-pong. igra, ki jo danes, že skoro vsak pozna Kakor vse ka2e, se nam zopet obeta nekaj novega.
V Amenlu. kjer so se morali voziti daleč iz mest. da so lahko tgrali priljubljeni goli. so tzumii] igro- ki jim vsaj deloma nadome stuje pravi golf.
Golf igrajo na več sto metrov dolgem travniku ki ima 18 velikih jam Takih travnikov pa m v izobilju in zato so stesali lì-lesenih oblik, to so 5 metrov dolge m kaže lo del travnika z lamo tn različnimi zapre kami Take onre so mostovi čez vodo. gumijasti obroči, velika kolesa, vaJovita hribi «td.
Igralec ima žogo, k je mnogo težja ka-icor ona za ping-pong rn je tudi polna, lo žogo mora igralec udariti s palico, ki ima na spodnjem koncu železen zavoj.
2ogo mora igralec s kar najmanjšim številom udarcev spravit: v jamo. ki leži na na nasprotni strani lesene oblike. Ker je akifi oblii'k 16. je torej najmanjše možu« število udarcev 18. kar pa se seveda nfkol; ne posreči, ker so zapreke prehude in mora vsak igrač navadno večkrat poskušati Ce kdo doseže 50 točk, je to že jako lepo število.
Na prvi leseni obliki kramo n. pr. most preko vode Z dobrim merjenjem moramo pogoditi žogo, da pride čez most Pa se nam prvič ni posrečilo! Štejemo točko in poskušamo vnovič. Rsk. žoga je že na sredi vpognjenega mosta, pa škoda! Ravno ko bi morala zdrkniti po drugi strani navzdol, se zakotali v vodo Štejemo dve slabi točki! Začeti moramo znova Olej. sedaj se nam je oosrečilo- da ie prišla žoga brez nesreče čez mostlček! Štejemo tretji udarec, a s tem še tri kerčano Žogo moramo spraviti v luknjo, kar se nam posreči po dveh poskusih Tako i*w>mo 5 točk te napišemo na list 'n gremo k obliki št 2 Ta je še trši oreh in nam prinese tudi več slabih točk.
Ko smo tako koncili vseh IS oblik, sešte iemo vse točke in «ih primerjamo s točkami soigralcev, ki so naši nasprotniki. Kdor ima mani točk. ie zmagovalec.
Lahko igra tudi več hudi skupaj, pa je bolje, če sta samo dva ali trije, ker ostaln ovirajo hitro igro.
Fgra zahteva mirno roko in dobro računanje. Je zelo zanimiva, posebno proti koncu, ko se nasprotniki boré za točke Ti-
„Mlado Jutro" v novem letu
Veselo sporočilo našim malim prijateljem !n prijateljicam
»Mlado Jutro« se je v zadnjih letih svojim pridnim bralcem tako prikupilo, da bi ga najraje prav vsak dan dobili. »Ce pa že ne vsak dan, naj bi bilo vsaj ob nedeljah in praznikih večje; ne na eni, ampak na dveh straneh!« — tako so nam neprestano prigovarjala mnoga pisma.
Naši mladi prijatelj! naj bodo prepričani, da je bila njihova želja tudi naša želja; vendar — treba je bilo potrpeti, zakaj »Jutro« ni ne Božiček ne sveti Mikitvž, da bi ustvarjalo in obdarjalo kar tako po svoji volji. Dolgo, dolgo smo mislili na to, kako bi ustregli »Jutrovčkom« — in glejte, nazadnje se nam je posrečilo odstraniti ovire.
Prihodnjo nedeljo, to Je 3. januarja, In potem vsako nedeljo bo Izšlo »Mlado Jutro« na dveh straneh sedanjega obsega. TI dve strani pa bosta razdeljeni na 8 strani, tako da jih boste lahko vzeli Iz »Jutra«, zložili, spravili in na koncu leta povezali v lepo knjigo. Prinašali bomo lepe pravljice, ljubke pesmice, mnogo poučnega in zabavnega štiva in v vsaki številki nekaj trdih orehov za naše pridne ugankarje. Ena stran »Mladega Jutra« bo namenjena našim najmlsj-šin» pisateljem in pisateljicam. Vsak mesec bomo razpisali nov natečaj z novimi vprašanji ln pridni »Jutrovčki« nam bodo pošiljal! svoje spise.
To Vam je vsem veselo sporočilo in lepo darilo za Novo leto, kaf ne? Mali »Jutrovi« prijatelji in prijateljice, pridno in pozorno čitajte »Mlado Jutro« tudi za naprej. Ako Vaši starši »Jutra« ne dobivajo vsak dan, jih prosite, naj ga naroči ako pa tega ne morejo, naj Vara kupijo vsaj vsako nedeljsko številko, tako da boste imeO vse Izvode »F'hdega Jutra«.
Želimo Vam vsem prav srečno novo leto ln Vas srčno pozdravljamo.	Uredništvo »Mladega Jutra«.
sti. ta je bot) miren m preračunljiv, aavad
no zmaga.
Igra je doma v Anerfkt LetoSnje poletje so jo prinesli v zapadno Evropo ln bo
oajbrle kaj Innate prt m »Mafl foOv k».
kor »e imenuje ta fera, te s« dom aepr*.
rneren, prav pa bo prišel roieft kopaSščeo^ i rogače pa vsem večjim prostorom.
Zmes za šalo in zares

Mlademu Jutru« za Novo leto
Čeprav smo še zelo mladi beremo »Mlado Jutro< prav radi. Nedelje se vsi veselimo ko ga v roke dobimo; potem ga čitamo v šoli in lepih pravljic ne pozabimo nikoli. Citamo, deklamiramo in uganke ugibamo Tako si bistrimo naSe glavice, da ne ostanejo neumne butice. V novem letu mnogo sreto vedno, vedno večje mi malčki Ti želimo v vsako hišo Te priporočimo. Učenci II. razr. ▼ Loškem potokn.
Igre z vžigalicami
Iz 10 žigic sezidaš hišico s pročeljem na levi strani Premakni dve žigici, pa postaviš pročelje na desno stran.
REŠITEV IGER Z UŽIGALICAMI
1X1 i l>
Novoletna krizaljka
Pomen besed. Vodoravno: l. vel tka iivaL S. Nlkal» niča 4. Osebni zaimek 6 Oziralni zaimek 7 Del nemirne vodne povrftce. 9. Cutik). U. Čutilo. 12. Dalmatinski
otok. 13 Usnje 14. Protivnl vernik 15»
Števnik 16 Središče gibanja 17 Ka-zalni jaimek 18. Beseda, ki jo izgovorimo. kadar ka.. tzvršimo.
Navpično: 1. Povratni za trnek. 2.
Praznik 3 Del stenske ure. 5 Namera. 6 Perutnina. 8. Travnik. 10. Trebušni organ.
ODGOVORI
1.	Ker so lasje staretši od brade.
2.	llumm.«uja.
3.	T» kar -nu žena skuha.
4.	V tem. da niti eden, niti drugi M more zlesti na drevo.
5.	Po rimski cesti.
XIII.
Ur na Ijiibavnih potih
Sprva je vodil svojega varovančka še vedno proti severu. Tri ali štiri milje pod ribnikom, kjer sta bila pustila starega medveda, pa je grizli nenadoma izpremenil smer in krenil proti za-padu. Za tzpremernbo sta šla zopet enkrat navkreber, na srečo za Muskvine noge sta kmalu dospela na položno planjavo Odtod sta brez posebnega napora prišla na bregove druge doline.
Oba potnika sta bila od trenutka, ko sta zapustila ovčjo stezo, prehodila okrog dvajset milj, ogromna pot za tako majhnega medveda, kakor je bil Muskva. Pot okoli sveta bi po njegovem mnenju tudi ne mogla trajati dalje. Mati mu pred potekom dveh. da celo treh let ne bi bila prisodila kaj takega.
Mali je bil zelo vesel, ker se Tiru. odkar sta bila prispela v dolino, očividnt; ni nikamor več mudilo Del j ko pol ure se sp'oh ni ganil z mesta in ie nepremično kakor štor obstal in samo njegov smrček je oprezal. Bliskovito je vohljal na vse strani. Cesa neki išče po zraku? Muskva tetra ni mogel doumeti. On m' opazil ničesar, nrav ničesar. A tako se je vsaj nekoliko odpočil
en oddahnil. Tìt je bil nezadovoljen tn potrt. Nikjer ni zasledil vonja po Iskvao-ji— to je pomenilo, da mora z nova na pot. Počasi se je spuščal po bregu navzdol. Saj daleč ne more več biti, to je kar nekako čutil. Tukaj sta se sešla doslej še vsako leto. Počasi je prebredel zelen travnik, pazljivo preiskal nasled--njo kotanjo — nič, še vedno nikjer nič. Da bi bila bolna, da bi se bila ponesrečila ali celo poginila, na to ni niti pomislil. To je bilo popolnoma izključeno. Njegova Iskvao pa bolna? Iskvao mrtva? Ne — nemogoče!
Naš orjaški prijatelj se je vedel prav tako. kakor se vede zaljubljeni človek. Pozabil je na svoje navade in načela, izpremenil vse svoje čuvstvovanje — vse je prevladalo hrepenenje po njegovi ženii.
Krti? Svizci? Kaj so mu mar! In Muskva? Niti ozrl se ni na iznemoglega mladiča! Ce gre za njim. orav! Ce ne *re za niim. tudi prav! In Muskva je hodil za njim! Opotekal se je. padel in se trkUal za njim. dvanajstkrat je pre-nlaval ootok. nreko katereara je vedno ;znova bredel Tir. Trinajstič pa mu ie vendarle postaiala zadeva preneumna. To pot bo gotovo utonil — zato je ostal na bregu, čeprav mu je zaradi tega pretila nevarnost, da se Tir ne vrne
več k njemu. A sivi medved se je če« nekaj časa vrnil in nadaljeval svoje nemirno kroženje.
In ko je solnce zahajalo, je bila Tlro-
va vztrajnost poplačana V lahm sapi »e prestregel dobro znani vonj. Nekaj časa je stal Tir kot ulit. potem pa je planil naprej. Ni tekel, ne skakal je. vedno z dvema nogama namah Prepaden je gledal Muskva za čudno poskakujočo. kosmato gmoto. In poten. — kaj mu ie ostalo drugega, kakor da je tudi sam poskakoval, se trkljal in racal za njo. Kaj takega pri Tiru še ni bil doživel! Grizli ni utegnil plezati s skale na skalo, ampak se je poganjal v ogromnih skokih z druge na drugo. Vršal je kakor orjaška žoga skozi zrak in komaj je priletel na drugo, je že skočil na tretjo.
In Muskva? Tudi on je skočil, se prekucnil v zraku in z brnečo glavo obležal v mehki travi.
In tam — na koncu zadnjega pobočja je stala prel^stna medvedka Oči vidno je bila prišla preko gorskih grebenov in je mirno zrla v dolino S seboi ie 'mela mladiča. Ko io je Tir opazil ie Esitai m jo pogledal. Medvedka ie dvignila glavo in se tudi ozrla nanj. In ootem — potem na se je obnašala, kakor, da ga si>loh ni zana/ila. Vneto j© obračala kamenje m iskala ogree.
Ljuba Protner:
Pohorska vigred
Janez Je naglo pil ln molče poslM-
ftal prazno govorjenje ki ga je Luka nagajivo razie/.ai dražeč možička. ki juh je bil s svojim zbadljivim jezikom prizadejal že nekatero bridko iro
Ura je lezla ueznansko počasi iu nestrpni fant ni mogel najti v sebi mirne misli, da bi laže prebil čas, ki ga Je àe ločil od Maričke
Luka je čutil drhtenje ▼ krvi svojega soneda Janezov uemir je nehote prehajal tudi nanj in dramil v njem skoro že pozabljena ob<utja mladih dm PresliSeval je Kadivčkovo pikro čenčanje. odgovarjal raztreseno in ne smiselno, hlastno pil v kratkih tesnobnih presledkih in z očmi lovil zdaj Janezovo lice. zdaj Maričko. ki je slone la ob kuhinjskih vratih, malomarno poslušala in se včasi prikrito nasmehnila Janezu
>Grem!« je dejal Luka trdo ln poklical Maričko. da bi plačal svoj zapi-tek.
Kadivček je togotno blebetal nekaj o ljudeh ki sami ue vedo. kaj hočejo, in niso za nobeno rabo Luka je ujel nie govo misel ki bi se bila kmalu obese d i la v očitm. zbadljivko o »izprijenih farjih«, in se obenem hipoma zavedel, kako smešna ie razburjenost, ki se rnu je bila vtihotapila v kri Luka. stari.
lisjak, ne nori ml! ne poda se ti več!
Smehljajoč se je podal Janezu roko, mu voši il vse dobro na pot, poki-mal še onim in šel. ne da bi se ozrl na Maričko
Tudi Janez je odhajaL
Za hišo, na dvorišču, je bilo tema in Janez je s kolenom butnil ob voz, ki je stal ob vhodu.
>Hudi軫 je jezno zamrmral in si po-drgnil boleče koleno Telesna bolečina mu je mahoma ubila drget strasti; najrajši bi se bil obrnil in odšel kar se je porogljivo oglasilo tik zraven njega:
»Ali si se pobil!«
Marička ie bila snela rožmarinu vršiček, ga zvila s sneženo belim faj-gelnom v ličen šopek in ga prinesla skritega pod predpasnikom.
»Daj klobuk!«
Pripenjala je šopek, on pa je stal za njo in ni vedel, kaj bi govoril.
»Pa je ieo lep!« je zinil nazadnje in vzel klobuk
Podala mu je roko »Zdrav ostani!«
Kaj? Ze slovo? In jutri na vse zgodaj proč in dolgo, dolgo časa nič in zdaj, zadnji krat...!?
»Marička.. . a... ali... si kaj moja ?«
Tresoča se, vlažna roka Je polzela
okoli njenega vratu in se je burno oklenila, da mu je pala na prsi Dekle se je zbala te roke; medel, do studa težek strah pred temno silo drgečoče-ga moškega ji je stisnil pest v bran S vso močjo ga je pahnila v prša. da je osupei omahnil, se naglo izvila in stekla preko dvorišča naravnost v svetlo kuhinjo
Hvala Bogu! Nikogar nikjer. Mati je ravnokar odslavljala zadnje pivce. Oddahnila se je
in ko je legla, je čutila, da ne bo mogla zaspati.
Kaj je bilo to? To. kar se je v zadnjem letu tolik rat plazilo krog njenega telesa, ji užigalo kri in težilo njene ude z nedoumljivo sladko lenobo? In Janez? Ali ni bil nocoj tak. kakor vsi oni nemarneži, ki so prihajali v gostilno in grabili po njej z očmi in rokami? Se bolj zoprn je bil, še bolj nevaren — in vendar — vendar je bila v onih težkih trenutkih iskrica zapeljive sladkosti
Vroča sapa življenja, neugnana ln
neizogibna, se je bila dotaknila mladega drevesa in nežni cvetni popki so se drhté razklenili.
V jezi in solzah Je bila Urša utrujena zadremala, ko jo je zbudilo znano trkanje na okno
»Tak je vendar našel k meni — naj-brže je pijan!« Težko je vstala in nejevoljno odprla okno »Saj je že pozno? Kje si pa bil poprej — a?«
»No, kaj sna d storti, da aa kar aa
vsem lepem začneš ujedati?«
»Storil? Ti meni storil — nič seveda — kaj?«
»Ce misliš biti sitna, lahko kar grem,« je šepnil razdražen in jo uporno pogledal.
»Oh ti . . .« je bolestno zajokala in Janez, ki ga težilo občutje krivde in laži, si ni znal drugače pomagati — zavihtel se je na okno, zlezel v kamro in zaprl okno za seboj.
Urša je bila naglo legla ln' Jela ihto-ti pod odejo.
Janezu je bilo nerodno. Vsedel se je na rob postelje in jo prijel za roko, ki r m jo je po kratkem upiranju pre-pu^ ^a.
»Zakaj jokaš, Urška? Saj ni nič! Ne
bodi no tako otročja glej, če jutri odidem, bom vendar še smel malo posedeti v tovariši ji — zadnji večer? No Uršika!«
»Pa jaz?« se Je Jokavo oglasila is-
pod odeje.
»Ti? — Seveda tli No, ali nisem
prišel, povej? Saj vidiš, da sem tu — ali me ne vidiš?« je hitel in se lažnjl-vo nežno hahljal.
Urška je kuštrava la objokana nezaupljivo pogledala Izpod odeje.
Resnično je sedel zraven nje na postelji, v temi ni mogla dobro razločiti njegovega lica — a siten in zadirljiv, kakor zadnje dni. menda ni bil — njegov glas je bil skoro tak kakor prejšnje čase ..
»Kje pa faaaA klobuk?«
»Saj res — klobuka nimam. Kje sem
ga neki pustil, spodaj bo — ob skla-danici. Ti, Urška — kaj pa jo s »pur šeljcem«? kje ga pa imaš?«
»imam. Pa... saj sem že mislila, da ti ni do njega, — tamle je, vidiš — ali ni lep? Povej! — Ježeš Marija — Janez* Ali si povedal doma!
»Hudič!«
»Kaj? Mar nisi povedal očeta? Janez!«
»Kaj pa kričiš! Seveda sem povedal — nocoj sem — za Boga. saj se bo vsa hiša prebudila, ko je tako neznansko kričiš . . « se je izvijal Janez in mrzla zona mu je lezla s hrbta pod laso.
»Kaj je rekel stari?«
»Kaj naj bi rekel — nič ni rekoL Dejal je, da bo vse uredil . ..«
»Lažeš, Janez!« je zavpila ta se vzdignila na lakti »Ničesar nisi povedal doma ... in jaz . . o!« Zakričala je in vnovič zajokala; vse njeno telo se je stresalo v krčevitih sunkih.
Pobegniti — uiti odtod — ! To Je bilo prvo. kar si je mogel Janez zamisliti. Da, ušel bi, če bi mogel min>o dekleta in če bi ne bilo jutri— prav jutri. Nadležna mu je bila ta jokajoča, kuštrava ženska, odveč vse to lažnivo tolaženje in prigovarjanje; hotel Jo biti spet prost — kakor nekdaj.
Nekdaj! Kdaj?
Nadaljevanje tega romana V medelJskt številki
Priložnostni uakiij»
Rokavice
Nogavice
gbnsko ter drugo perilo, damske torbice tn aktovke, kravate. ttOBCKl, vsakovrstne TOALETNE POTKEBSCINK, aarammce in sploh GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Lfublfana
sa vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Zaradi velike zaloge znižane ^ne!
• :	< ■■ .. WSS&aiz •'■ V
Oblastveno koncesifonirana
ŠOFERSKA ŠOLA
L GABERSČIK, bivši komisar za šoferske
izpite,
LJUBLJANA. Bleivvelsova cesta 52.
Prihodnji redni tečaj prične 2. januarja 1931.
J SREČNO IN USFESNO NOVO LETO!	J
I	LUDVIK ILERŠIC
Srečno ln veselo novo leto žeB
ALOJZIJ LOMBAR
rodili salon za gospode in dame LJUBLJANA VII	Celovška cesta št 53
snusmhsssss
Srečno in veselo novo leto želi____®
vsem cenj. naročnikom m gostom	g
BRICELJ IVAN	|
pleskar, ličar in soboslikar	g LJUBLJANA Dunajska cesta 15 g
ter gostilničar v Stepanjl vasi »Na flauirju«	•

Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom ter se fle za nadalje priporoča
RUDOLF SKULJ
gostilna pri »Amerikaneu«
Flor janska ulica 20
I LJUBLJANA
Priporočam svoja prvovrstna vina, kot Pangratzev tramlnec, rizling — Turški vrh, Zavrčan in prav dobro rdeče Iz Gadove peči in Pirovški vrh. — Imam tudi na novo urejene sobe od 15 Din naprej, kakor tudi lepo urejeno posebno sobo, pripravno za klubov« sestanke in večje družb«.
LJUBLJANA
% Glavno zastopstva«
Teichertt^
« specfjalna tovarna strojev za obdelavo lesa. Ustanovljena 1845. «
i ea
(<3)v2l
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip št. 43
4
>
i
*eB vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto ter se za 3
nadaljna naročila priporoča.	®
■
immiiiiiBn
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano GOSTILNO ZADRUŽNI DOM na Clincah št. 10. Točil bom izvrstna štajerska kakor tudi dolenjska vina od priznano najboljših vinogradnikov. Sprejemajo se tudi abonenti na izbomo domačo hrano.	18621
Za obilen obisk se priporoča
TONE HUČ.
y' ^ft^Ä : W.4; v-
i	'v
Srečno novo leto žefl
ysem posestnikom in interesentom priznano prvovrstnih
RENAULT
avtomobilov, traktorjev, motornih ln Al po brizgalnic itd. itd.
Renault
GENERALNO ZASTOPSTVO za dravsko banovino
„SIK OR"
družba s o. s.
Ljubljana, Cesta na Rožnik 19 Telefon: 2<H»
AkumulaL baterijo
63 T. ali posamezna element«. Bencin mutui a HP Lofcomoblla Woil 15-18 HP. Diesel ino to i. 20 tn 30 HP Elektromotorje dlname. nove in rabljene prodamo. Vo.i-novlč tn Cie.. LJubljana-Vtč	54270-29
Pozor, ženini In neveste!
modroce
posteljne mreže. že-leznr zložljive postelje, otomane, spalne divane In fotelje nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnlk Mestni trg *t. IS. 2ima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni 342
Velika tovarniška zaloga
kisika, Dissus-plina,
Prvovrsten varilni prašek in varil, palice za vse kovine
rezilnih gorilnikov, varilnih gorilnikov, redu-cirnih ventilov, aceti len s ki h aparatov itd.» v yseh cenah.
Naprave za acetilensko razsvetljavo za hišo in gospodarska poslopja. V moji m delavnici za specijalne reparature se zajamčeno dobro, naglo in poceni poprav-kafllli^ Ija.io vse vrste varilnih in rezilnih gorilnikov, reducirnih ventilov, manometrov, vacuummetrov, daljinskih termometrov in drugi merilni instrumenti. — Oferte, prospekti in obisk zastopnika na željo!	17894
Pravkar je prlàel Iz Anglije Lister Vam reže krmo, mlati In melje žito, žaga
-* *	J	v	i, goni sploh
tke in obrtniške stroje brez
LISTER
drva, črpa vodo, dviga bremena, goni sploh irske in obrtniške sti restanka, vedno s enako močjo.
gos
tn se Vam ponuja za
voje delo opravi v najkrajšem času ta domesti celo vrsto delavcev. V službi je zvest, vztrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 let. Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime sa vsako delo.
Zadovolfufe M * trdim ležiščem kjerkoli ln ne
rabi več kot nekaj žlic bencina na uro sa delo, ki ga opravi iako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vai, dela Vam skoraj zastonj in so Vam tisočkrat izplača.
Llster-motor, f najcenejša delovna moč, je ▼ e d n o na razpolago pri tvrdkl
FR. STUP1CA, leleznlna ln zaloga poljedelskih strolev v Ljubljani -bianca! ^osposvetska cesta štev. 2«
17894
FANY PATIK
UMETNO KOŠARSTVO
Radovljica — Ljubljana, Miklošičeva eesta 30
Velika zaloga raznovrstnih koterlc, galanterijskih predm* tov la igrač Vam nudi možnost najugodnejšega nakupa sa
Bone.
Ho Morante prilika la si aflejta
»GRIPPA

(švedski patent)
Jo naJpraktlčneJSa lrartotelra v
obliki knjig« Upe.jana je v vseh evropskih državah PrekaSa vso vertikalne kartoteke s prostimi listi »sled euoslavnosti, pregledne kontrole, prihranka na času, nizke uabavne cene itd. Priporočljiva je osobito kot salda konti ali blagovna knjiga za podjetnike m trgovce, kot imenski register za denarne zavode, urade, odvetnike, dole, društva itd. Prospekte, pojasnila ter proradano daje gratis
M. TIČAR, Ljubljana, šelenfrargova t
Glavno zastopstvo »AGRIPPiS« ca Jugoslavijo.
I
JOSIP TSCHARRE, MARIBOR, Zrinjskega trg 9. Glavno zastopstvo AGA-Ruše.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in obBk
brušena in nebrušena stekla
vseh vrst - zrcalno, opeci j alno, ledenasto, marmornato itd. - priporoča
„KRISTAL" D. D.
tovarne ogledal in brušenega stekla, edino čisto domače podjetje
v
CENTRALA: MARIBOR, Koroika cesta 52, telefon tat. >181
PODRUŽNICA: LJUBLJANA VII, Medvedova c. 88. telefon Int. PODRUŽNICA: SPLIT, Zrinjska ulica 6, telefon tet. 368.
Glavna zaloga
4.000.000 le t rabi pisalnih strojev
ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši
LUD. BiflAGA, §eienbnrgofa ulica štev. 6 •
Telefon štev. S9

CEN t MALIM OOLASOMi
Za oglase, ki služilo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par Ce naj pave naslov Oglasni oddelek »Jutra«. r* Piatati posebno pristojbino 2 Din. če pa ie oglas priobčen pod afro je plačati pristojbino xa šifro 5 Din.
Telefonske številke t 2492. 3492

•• ente
poi/;« pc pesti n««lo* afa ùaùet dr«|e	tièvèe me maUU
«^/««•v »a; pfiiv&i v snamfiaA eric&r nm he pwepel »e»ra

in
CfiVg AMI//M OOLASOM:
tentive m dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-k* beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pr is to i troia za šifro 5 Din Vse pristojbine ie aposla ti obenem t naročilom, sicer se oglasi ne pnob-čujejo. Št ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Ljubljani 11842.
fla&tovi maCifi og£a»ov
in drage Informacije, tlòoèe cid »JUTRA« ▼
oglasov, se dobijo tudi r podruž-
SI
Učenko za šivanje
«fciek aprejan«» t * k 0 j T akodm !a!*jo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutru.
S8-1
Inteligentno dekie
1 jni t-i t ei jico ovroi, iačtoii i bvrljài družini za manjša hišna dela. Predi««» imajo take, ki so že bile v enak? službi. Ponu<lbe D» oglasni oddalnk »Jutri« pod šifro »lataHjjeBtiia«.	76-1
Služkinjo
ki okusno ln snažno kuha meščansko brano, opravlja vsa hišna dela. sprejmem. V poštev pride le dekle lepega vedenja, zdravo ln snažno Ponudbe s sliko ln zahtevo plače na naslov Vera Vovk — Bled. 22-1
,-"- «——-------Tin------------
Žagar
«no*!, tre»*u. piamm, popravila zmožen, dobi »tatno služijo k venecijanki — i hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni od delei »Jutra«.	74-1
Samska hišnica
pridna in snaina dobi prosto stanovanje sobice hi k ufi im je Ponudbe na '»gl oddelek »Jutra« ped Šifro »Upokojenka«.	5Ö783-1
Mesar, vajenca
krepke^» ki arnega »prej man; tikoj. Prednost imajo posest, sinovi) t Štajerske. — Naslov pove podružnica »Jutra« na J Menicah.
5*8351
T WS g. dr. Baumgartnerja.
Male oclase In inserate naročajte ▼ nail podrafrntfi.
Prodajalko
manafaktame strok« sprejmem Ponudbe poslat: na oglawd oddriek »Jntra« pod ra*£ko »Drava«. 31-1
G. Th Rotuian:
Ose! gospoda Kozamnrnlka
Jej, glejta, kaklen j« bil vrti mol! Rame
ajsk in beljak, pomešana s kosi jajfnih lupiš, sta ma kakor Sliklavžena brada »'isela okoli obraza... Za silo s« je obrisal i ru tito in stokaje kreuil proti domu.
M.
Pa kaj! Tam, tem •• bo ms fiele smejali! Gospa Kosamnrniea se je kar valjala od grohota. In ubogi Janez, ki bi «e hi! tndi rad smejal, pa se ni upa!, je zdirjal iz sobe, tolikanj ga je dušilo...
Sonivd Ki
ijim. Naročil
saraik je km ahi prflfoi u ■jim. M ar or il ma je, naj gre po voi. Nato je •tekel ▼ kuhinj« in segel ▼ pločevinasto ikatlo, hote? si očistiti obraz. Misül je nam reč. da je ▼ njej zeleno milo. Z obema rokama je segel ▼ mehko >milo< in se z njim temeljito namazal.
Dekle
n na bito» deila, i Rta
njem nemškega jezika. pošteno io marljivo, t večletnima spričevali, tiče ma la >bitelj. Ponudbe na na slov V Turid. vdova ma j-ora Karlovac, Ziinjski trg št. 12/1.	54631-1
Hotelsko osobje
verzirano in strokovno !» ohraženo. kakor: blagajni Jarke nradništvo ta k or.: spondenco knjigovodstvo natakarje, prodajalke, ser virke sobarice. kuharje poimoäfoo knhiniskn »sobje hotelske sluge. slaščičarsk pomočnike kopališčne po strežnice perice. 1'karice kurjača za centralno kur javo monterje in lift-bnv« i.V'«m Ponudbe » orspfsi večletnih. oziroma večs zonskih spričeval t na ved bo mania jezikov do 10 januarja IftSI na direkcijo Pamoteia Bled. 54648-
Učetica (-ko)
bollšlh staršev s primer no šolsko Izobrazbo sta nujofto v L Hibi lani. lšCe modno športna trgovina Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43—1
Pletflnesra mostra
kl pozna vse pletllne stroje, elastl pa »links-llnks« pletllne stroje, sprejme tovarna plete nln v Zagrebu. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Mojster«.	25-1
Prekafevalca
spretnega ln dobro lz-urleneea. «možneea ev tudi male kavclle sprejmem takoj. Nnslov se izve v ogl. oddelku Jutra 24-1
Frasača
üa faterske žage. popolnoma vn*enesa tudi filmatila remonia ln vseh v to stroko snodalo*')! de strrelmem tsknl. Prosto stauovarile. pomene tjo-indbe n»,- PaTia žoo-0 Celje, poStnl predal
23-1
Trs. valenca
pridnega, poštenega ln zanesljlveea snre'mem takoj t manufakturno trsrovlno na Goren'skem Ponudbe na otri oddeloi Jutra pod »Priden voi^-nec«.	26-1
Kuharico
popolnoma samostolno ter zelo snažno, ki Ima nospravltl tudi predio bo, lš*em k man'?! d"u-^fril. Ponudbe pod »dobra pio*»« na ogla«"' odd. Jutra.	5-1
Trsr. pomočnika
speoerlsta. dobrega de-talllsta z daljšo rirakso snrelmemo s kavcijo za vodi o podružnice v LlubUanl. Ponudbe pod „UTerkur 500« na oglasni odd. Jutra,	7-1
TrirovsV! pomočnnf
mamifakturiwt. lanejljiv in a ? 1 1 » b proda jalec, ve«? neimSMne lui n«kntfkn hr-vaSKme 7!mfl?«n Wo*ben! arn.n?er. dobi mesto v ma nufaVfcnr. v^letT^no-fni Vin ko Sa.vmfc. Radovljica
547ÖO-1
7drava J^enfka
?tara do 86 !»t, »br<Nmna m »na?na. dobi «talno mesto «aniostolne gospodinje pri o^ami ienom »tareiSo-m ?o?podn. Powudbe i zahtevo plače na osla?mi odde lek »Jutra« pod r-načko »Vestna 1878«. 54751-1
Krojač!
prvorvT*tni. popolnoma iwirjeM r delu dam«kih plaSSor. d<i+>e »talno delo pri tvrdki »Elite«, Ljubljana, Preéenwwa nlica 5t. 7.
78-1
Trg. Izobraženo
gospodično
tšfiem m «amostomo "odstvo špecerl 1ske tr-■ovlne v Zagrebu Ravvia all garanrlla 5000 Oln potrebn« Naslov * -«»lasnem oddelku »Jutra«.	54461—1
Kuharico
ne nad SB let »taro. H M opravljala tudi droga hHS na dela. »prejmem proti dotrrf plaSi v Vrhovi^-v^ •Ud M. 14/L 54671-1
Trgovski pomočnik
mlajäi. agilen »trokovnjak urikupijive lunanjoati • ma veselje do potovanja lobi takoj »la?,bo » vele trgovin- kolonijalnega l>la ga. Ponudbe do 10. janu trja 1931 na »glaunt ódde lek «Jutra« pod mafk > Prikupi ji v«.	54610-1
Natakarico
tì M previela » lesovi ikem kraju ma.nj5c restav racij« na račun sprejmem ■akoj Reflektira se samo na skrajno skromno tn «o idno osebo. — Dopise na »Balkan«, Rraojska gora 54612-
Brivskega
pomočnika
mlajSng» dobro teurjen-ga treint>ga !a čedDe tunanjo «ti. sprejmem v stalno s I a i b o na ležrio N'rn Ljubljane Naslov v oir'as oddelka »Jutra«. 54670-1
Postrežnico
ne nad 40 lei staro apre j mf Vrbovčeva alici 14 1 aadsitpopje	54672 1
2 spretni sobarici
'Slovenki) ki *ta It slui bovali v rečjib hotelih •♦prejineaB takoj. Ponndbe » prepis! spričeval na nasi »v »Grand hotel«. Cetìnje
54693-1
Gospodično
ki obvlada n«nšč'tH>. sprejmem k>»t pomoč v trgov'n! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	532951
Trg. potnika
»prejmem ta prodajo ma nufaktnre privatnim »tran kam Prednost 'majo samr. trgovsko naobraženl Pn n,»dbe na 'wrlasni oddelek »Jutra« pod Jifro »Spruen Tüwiufaktnrist« 53770-1
Hotelsko kuharico
(wvorvrstiko t« perfektne
servirke-sobarice
•Sie t» sezijo večje pod ifttje na Bl«da Ponudbe « orepi^i +jrr'čeval 1» referen "ami na igla«nl vid^-lek »Jutra« pod Šifro »Junf— ■"npteimber«.	54193-1
Strojnika
sručenega ključavničar la 9 strojniškim Izpitom ln prakso neomenjenega. sprejmem na parno žago na samoti v hribih » tanuarlem Oferte zahtevo plače pod »Absolutno trezen« na podružnico Jutra« Celle.
54298-1
WlaiSo gospodično
veščo n »koliko oe-mSčine »preimefm v knjižnico _ Ponudbe aa ogla«. odd»lek »Jutra« pod »Knjižnica«
54766
Kuharico
!>erft<ktiM> ta maino. Sčeta zakonca brer otrok, proti dobri plači. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood načko »Srednjih let.«.
55806-1
Kuharica
ki Vi oipravljala tudi rea hišna dela dobi takoj jdnž-bo pri samostoinem go*po du. — Ponudbe s prepisi sipriče-vaJ In navedbo «ta rosti na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »M<«to na Gorenjskem«. 55810-1
Elektromonterja
opolr.oima samostojnega v prost? gradnji vodov hiš instalacij. previjanju nwtorjev Hd. ISčemo. Ponudibe n« oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Poipoloo-raa samostojen«. 56787-1
Kolarske vajence
prejme takoj Ivan Ta noJfkar, umetno kolarstvo, zdelovanje avto karoserij n voz LnrMjana. f}o«po sv«t»ka cesta 16 — vhod v delavnico t Bledweiso>ve c.
86-t
Služkinjo - kuharico
sprejmem na Rimski centi ät. 18/IL	112-1
Pošteno kuharico
sprejmem, staro do 35 let, ki dobro kuha meščansko hrano ln pospravlja tudi rine parketne »obe. pere in lika male perilo. Ozira se samo na dobre močne osebe. Ponudbe pod »Kuharica« na ogl. oddelek »Jutra«.	81-1
Požteno služkinjo
v starosti 20 do 30 let, ki dobro kuha ln snažno opravlja hišna dela sprejmem proti dob-1 plači. Ponudbe pod »Ta-koišnja služba« na o<?l. odd »Jutra«.	92-1
Pmdalalko
komfnkciWke stroke, kavcije rmnf.no. sprejmem. — Ponudbe n* o?las. oddelek »Jutra« pod »Kavcija«.
1S4-1
Natakar, vajenca
s-nrejme restavracija Marin-šefc.	135-1
Trgovski potnik
v vetih Kronah iobru izur jen in dobro vpeljan v Sloveniji, na Hrvatskem, v Banatu tn Bački. dober avto vozač, tiče fiksno na me.?čenje kot potnik, skia diščnik ali »lično. Cenjene ponudbe na oigla«. oddelek »Jutra« pod Sfro »Dn-Vr potnik 40«.	51629-2
Vzgojiteljica
18 Ö e nameščeuja k boljši družini Ponudbe na oglasni oddelek »Ju trat pod »Vzgojiteljica« 44—2
Deklica I Trg. potnika
z iMemrazrednico. ietl me- | prav iuiiro itTedenega r
sto učenke v trgovini, kjer I Sloveniji, « provizijo, er. bi untila w oskrbo. Pc- I plačo išče trgovina mar.a nudbe ca oglasni oddelek | fakture na debelo v Za »Jutra« pod »Obvlada nem ! grebu P^»udbe z dobrimi
ščino«.
9Z-S
Kuharica
samoetolna. Išče mesta Izven Ljubljane; gre nalraje v hrvatsko Pri morje ali Slavonijo. Na stopi takoj ali pozneje Ceni ponudbe na oelas oddelek »Jutra« pod sDobra kuharica«. 40-2
Gospodična
* meščansko Sojo bi trg
tečaiem išče kateroko službo C. ponudbe na oplawi oddelek »Jutra pod »0468«.	S5833—2
čistilca parketov
in Okeni, s prakso, sprejmem takoj v trajno službo Li Generale«, zavod za čiščenje, Beograd, C-eitini-ska 3,1.	131-1
Natakarica
z večletnimi spričevali, išče službo v polteni hiši, v prometnem kraju. Nastopi lahko s 15. januarjem. Ponudbe na oglajini odde.lek »Jutra« pod značko »Večletna praksa«.	56-2
Fant z dežele
prost vojaščine, star 25 !et išče službo za takoj. Gre tudi za hlapca h komieiti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen« 60-2
Mesto sobarice
želi mlado dekle. Cenjene ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »St. 312«.
65-2
Orožnlška kuharica
spremna, varčna ln čista, išče mesto pri orožnikih ali finančni kontroli. Naslov v ogla-snean oddelku »Jutra«.
64-2
Brivski pomočnik
mlajšfl. žeH rfutbe za ta koi. Naslov v oglasnem 55833—2
Služkinjo
ia v»a hišna dela. M tndn , ,, „ . , amo*to*io kuha ter mlado 0<1',f'l1t11 Jut-a<-
bolijo sobarico
W »na šivati, sprejmem takoj. — Naslov v oglasm -m oddc5ko »Jutra«. 5ä7->I
Fotograf, pomočnik
množen voditi samostojno atelje, «če službe, prezza me	p(ošče v rotuše
na dom. Ponudbe na ■>?! oddelek »Jutra« pod »Fo tojMMnočniik«. 55871—2
Kot učenec
žeM vstopiti	v trffovi.no !4
leten ariden	deček nairaie
na dežftli,	J. Potočnik Predovičerva 16. M o* te. Ljubljana. 85839—S
Gospodična
perfektna kuharica, samo st-oina gosnodinja z več lotmimi sriričpvali išče mesta k boliši družini aH «a mostoinemu «rospodu Go vori slovensko ln nemfko ^re tudi m deželo Kaste 'ie Frančiška. Pra?er«bo 38.	55805—2
Gosno^irna
ki se je že 3 leta 'lčila äivania — želi brezplačne enoletne prakse v «sloni Ponudbe na osria« odde!p> »Jutra« pod »Nastoipi »a koj«.	54771-2
Zobotehnik
vešč tehnike in operativne-ga dela. išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vešč zoboteh nik «.	62-2
Vzgoiiteljica
spretna šivilja, z znanjem nemščine, slov. In srbo-hrv. v govoru in pisavi, želi k enemu ali dvema otrokoma nairaie izven Ljubi'ane. Ponndbe prosi aa oglasni odd»lek »Jutra« pod šifro Ljubim otroke«.	Tl-2
Službo slusre
trgovini aii botel«itega portiria išč«m. Zmožen sem nemščine in sJovenščine v ;ro<voni in pisa vi. Cen'ene dopise na o^lnjni oddelek Jutra« pod »Sem pošten«.
63-2
5ekovskI pomočnik
skuipnii deiavec išče slu* bo. Ponudbe na podružnico Jutra« v Mariboru (>od Zanesljiva 32«. 54T52-2
Vrtnarja
samo»toinega. pridnega In poštemega. z naimanj «e-emletno prakso spremnem 15. januarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutru«.
107-1
Kot tekača
sprejmem Ig—90 let starega. sipretneca lil vlrndneea farrta. Na«1ov pove ogla«ni oddelek »Jutra«. 1064
Absolvent trg. šole
sprejme kakršnokoli zapo iiteiv proti) hrani In »ta-novanjn. Gre tndi na deželo Cenjene ponndbe na podružnic« »Jutra« v Celin pod šifro »Marljiv 27«.
54727-8
Dekle
pole* slovenščine zwo Ri i o tnd> nemščine In srivWne v flJta/nju fn pisavi, išče primerno rfužbo. Gre tndi kot tekačica. Cen lene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod mačko »Poštena 96«	867854
Vndi+pl^oa trgovine
in prodajalka vobče «yxv. sobna. išče nameščenje. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vodite!'ics.
45-2
Postrežnico
pridno in pošteno. iSčem za jutranje ure. Ponudbe na o?lasr,i odd M «k »Jutra« pod šifro »Podrožnik«. 84-2
Intelieenten Šofer
prvovrsten vozač, zmožen francoščine. nemščine 'n srbohrvaščine, išče «lužb" k osebnemu avtomoDiln -Refloktira le na boljšo službo. Pismene ponndbe na oglas videl ek »Jutra« pod »Intelägent« 54647 2
Eiektromonter
vešč Instalacij pogona vseh vrst motor i ev parnih »tro lev in turbin t večletno prakse, že.li namestitve a koj ali pozneje Ponudbe na podružnioo »Jutra, v Mariboru pod litro »Elek trom onter«.	5473J -2
Prodajalka
zmožna vseh trgovskih poslov da 300 Dm naers-de onemu, ki JI preskrbi v Ljubljani ali okolici službo bodisi katerekoli branže aH v slaščičarn! Nastopi lahko takol ali "ekollko poznele. Po-i"dbe ie noslatl na 0"1. odd. Jutra. Ljubi lana nod »nagrado« 54304-2
Nemščine
ee želi priučili ?osnodiftna pri nemški družini. Oprav l;ala bi vsa gosrpodin<«ka dela Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra«.	93-2
Gosnod?čna
ki obvlada nemščino, éelo-ma hrvaščino in zna Siviti. išč-e mesto vztroHtoliice k manišim otrokom. Nastopi lahko s 15 ianu.iriem. Ponndbe M oglasni oddelek »Jutra« pod »Korošica«.
104-2
/Mesarski pomočnik
izveiban v prekajevanju id vseb mesarskih delih. iš?e stalno službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
ioe-:
Kot hotelska perica
iSčeim službo s 1 jannarjem Naslov v oglasnem oddilku »Jutra«.	11,7-2
Kuharica
samostojna, ki tna dobro
kuhati želi službo Gre tu di ca deželo. Ponudbe na •»glas. »ddelek »Jutra« pod »Boljša moč«.	120-2
Brezposelni
priv. nradnik
iaatrn, v 4«. letu starosti, išče kakršnokoli zaposlitev najraje pri samski ženski, proti brani ta stanovanju. Pomene ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Brezjw&lan 1931/31«.
119-2
Kokoši moralo bolj zgodaj vstajati!
Pri našem dobro aspevajo-čfOTi zastopstvu avtomatično prodajnih predmetov zadostujejo 4 are dela Naš princip je: malo delati — toda produktivni/ Kdo je še prost za dolgo zimsko dobo? Pri rodbini 6 član >v za moreta 2 ta na« dehti. Vsakdo za.more zaslužiti dnevno 10—50 Din, 2 5!a na torej skupno 100 Din. Ce tudi to »i mnogo, kot postranski zaslužek zado šča. Ponudbe na oglasri oddelek >Jnfra« pod šifro ■»Denar v rodbino«.
»4769-3
MarMve zastopnike
za dobrt avtomobiteke sestavne dele iščemo r vseh mestih. Dopise na ogiasu oddelek »Jutra« pud šifro Dober zaslužek«. 64745-3
VeletrgovcI
manufakturisti!
Kdor stavi na razpolago dobremu trgoveu-sej-marju tovorni avto. temu ra?pečam velike količine blaga. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod »Trajno velik promet«.
17-3
referenca™ na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobre reference Za;rr>b« 54473-5
Potnik
v Sloveniji dobro vpeljan gre 15. Jan. na po-tovante t galanterijo ter vzame še dobro vpeljano malo kolekcijo seboj. — Ponudoe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razno«.	48—5
Pozor!
Veliki krojni tečaj v rrl-k rojevanja danukih oblek se vrši po novem letu pri strokovno izprašani ačite-Ijioi ter iaMmi«i modnega ateljeja sa iidelovanje dam=ki-h «W«k Roza Medvod Ljubljana. Mestni trg št ai/Itl — nasproti magistrata. — Ospeh zajamčen. Kroja po mori. 54635-4
čamemikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska c. 16
;Jugi Aato) Prva '»blast k'»nce«;.-»niiana. — Pro»p»fcf zastonj. Pišite poojl 254
Voz za kučlranfe
kupe is iaeton. t i«ic lobi em stanju poconi prt' dam Pouudbe na D.eirui nioo -Jutra« r Maribiru pod fclro »L. F, 64«
54417-«
Sani ln vozovi
1 «novpreine. I d v o v pr et Le asm wwvpretne liro bre« pore», rabljem taprav Ijenf«' in več »no t«r d-ro-vpr«in5h koftij naprodaj v Slomškcvi aiicd štev 6
«7G8-6
Auto
1—l ta pol to:-£d bo'.>-
še znamXe r dobre-r« stanju kupim. Oben-a» dam v račun motorno koìo BSA, 500 kub cm b alum prikolico v brezhibnem stanju. B V. rj-b&uer — Kapela. 32-10
Trgovska oprava
Je takoj ln zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41—6
Železni štedilnik
dobro ohranjen prodam Šmartno pri Savi. 9-6
Pavillon
za mesarijo aH branjarl-
Jo prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	12-6
Statva
(Webestuhiì za Isdolo-
vanje perzijskih preprog naprodaj. Celje, Gregorčičeva 3, parter desno.
16-6
Usnjarne, pozor!
Dva »uja-rtik» »haiptJna«. maJo rabljen* poccui na prodaj v Ljubljani, ii Petra creta 68. &4777-0
Dvoje lepih sani
komate in ingi«»*kt konj skf. oprpmo prod* Ivan Cerne. Vidovdanf-ka ce^ta št. 24.	65793-6
Ma^ven puH
dobro ofcrar.j«; aaprtclaj ita Trtaäki eesti S.	Ufi-6
Antìkvitete In drugo
v komisijo oddano blago se vsi ed preureditve lokala prodala 2 In 3. t. m. po laetnih eenah — Kapiteljska ulica 3. dvorišče.	94-6
Jesenove smučke
prima 2.20 m ). orloma! Hultfeld ln S na s Seidl okovjem za ceno 220 ln 150 Din prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jut-o« 97-6
Nlkoprost
proti kaionrn stane n Dui. A vinai proti pi ja/nčevari'u ps 330 Din — R_zipošl!'a Lindič. Ljubljana, Komen-skega 86.	887-6
Stelaže in pudel
r.h modno trgovino 4«-,bro ohranjen« kuiiim.
14, vrata 6. 546»7
Avtobt?s
tra«»iD	k»
ni» j r.eàaj tiwi 'sa rrri^m, dobr» Kiarakt ia » pr-»»-vrstni-30 Rtaajsi. i l^Mli W ^im »trojem, iibomun ta kiancb. e S »kono L«r.d gimaml m naprej t>h cimi sedeži agodn« dim. Naslov
oddelek »Ju-tra*. W7Ö1 -kfi
Športni avto
4sec5ežnl zusmie "laloot* Surrebeam 36 PH kr»- -its poceni pnaam Povpraša se pri Jutru. Mar<b<>r.
Dixl, BMW
kupliu Ponudbe na odd. »Julra« pod šifre »Auto 222«. 54289-18
Vaillnfk
sa kurja jajca na p^tro lejko kupim Velikost d 100—500 jaj« ponudbe s popisom io eer«> posiati ca off'asni oddelek »Jutra« pod »Valilnik«. 54015—7
Spretne potnice
sprejmemo za Ljubljano In okolico, za prodajo sobno dekorativnih predmetov — Diber zaslužek zaiamči»n Matmoma industrija« Ko raenskegs ulica štev 17
54485-3
Potniki
prt trgovcih uvedeni, naj
takoj javijo svoj naslov Lahko orodajni predmet er äisuren In lep <as!nž>-k N'hče naj ne zamudi -Knez. Ljubljana poèmi preda) št 28	54625"
Prodaja vina
na velTko
okrog 809 hI iz lastnega vinograda, rizling in tra-mineč. Cifna po dogovoru. Kdor rflflektira, taj se obrne za vzorec in ceno na A. D n I č i č. Samobor j Kompletno PaMStia-(pri Zagrebu). 5.834—6 |
novo metodo
za Italijanski jezik pr«) dam za 50 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Paustian«. 54336-£
Limuzino
nt^ei i93o k t » » a •
zllo. popolnoma novo. &a ne voženo 6 cilindrov,
maii kamion
nosilnost 800 ke popa* noma nov, še ne vožen. pr'.praven m vsakovrstne transporte. Obe vc~iil vsled Izrednesra sil« sla rjo ugodni ceni nap- >-daj PolasnSlti se ci 1z pii'aroostl v t<2T.1-t -j Autokluba, LJubltp.na.
Kongresni trg 1-1 95-10 ----- ^
Poltovorf? >>Ford«
knT-im TV.-.ii<lbe na oddelek »Jutra« pod V'tq »Ford«.	l?»-!0
*	& * r t -,
*	«t ^
Nov
P"T^rtanerklaaen iti eaaci» j<«f»o poceni prt-lam C» sta ca Rožnik 19. Srjftäf>-jJ
Seaìskfì koiuh
2 ijpui^ttud ?>tratr)i*(>je —.
dair.ski. naprodaj aa O*, oajstó oetitä štev* 12.T
5444»-«
Hsnfate suknjiče
?ioboko pod «ak-
Jam tu«? ia >brok? Pri.
jave pr-cm l« >giju- 4 delek »Jutra« ^od" t-na-Mc* »Nizka cena«.	«086-M
Vatakarji (ice) In trirovski sotrudnik»
Nudi se Vam izdaten po ■=tran«ki zaslužek. Pošljite naslov na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Tra:en zaslužei.«.	54337-3

Nova pot k zaslužku
ki se izplača Znatno pod j et je išče za direktno prodajo odjemalcu v ruh krajih države orvovratue
zastopnike
Le eos[»od i e dobrega «lo-vess «n lam» pridejo v >oštev Prav posebna pri ika za trgovsk» in ;»otn joče IKVtnike Do t0<7, :>rn vizije - Pr< 5 naročiPh "ksna olača Ponudbe oa vel a s »ddelek »Jutra« »cd račke »Supri r- A vt^m 4 • v, 54691 B
Starinska omara
lepa, antična tabernakelj in starinska pisalna miza v baročnem »logu na pro daj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. Ogleda se lahko od 9.—14. ure.
65827-6
Prodam
vst-od aelitve pisalno biito, r.ovo, 500 Din. pisalni stroj, dober. Din 1000. žensko kolo. novo 1200 Din. gramofon z 8 ploščami 400 Din Pofliite «voj naslov na podružnico »Ju trs« v Celju pod »Kma.ln odpotujem«.	558Ó6—C
Premog in drva
urodaja Jereršek. Vodnrt 200
Puhasto perle
•Mto éohanr kg pr. 1? «>fr. irug» »r«fa w Din 58 fcs 'isto Dele *osje kg po IST l>ir n ?I«H pnt, kg pe Dii ■?50 RazpošUjam po t>o?t •'«■ip povzetju L Bratovi /•«areb f';ei	k®m
xi,»?1n<e» oerla
Po»nfVa
išče manufakturna veletrgovina. V pošte-v pridejo mlajši agilni ffoa^iodje. ki #o v bivši ljubljanski oblasti do hro rpeliani Ponndbp tod »Asrilen potnik« na osrlas oddelek »Jutra«. t»4266-5
Prem*»R. drva, koks
ur-laj» Vinki Podobnik 'rtašk» -està 4tov. te -Telefor 33 iS
Razproda lamo Izvrstna
bela vina po Din 3.5« Ip Din 4
a liter na debelo vsled opustitve veletrtrovlne dokler tra'a zalorra »VI-nea« veletrgovina z vinom Rudnik pri Mub-liani	54438-6
Za bri7sranie
k tmplotn« urejene ia<pra vo 'Sprit.zanlasre'! orodam Pismene ponndbe na Hfl oddelek »Jutra« pod tifr« »Naprava«,
Radio
štlrielektronski, kompietot. jamčim ta dober sprejem, za 1000 D'n naprodaj na Glincah, eesta XI/1*.
54685-9
RadJo-aparat
norveške firme »Baltlc-Super« 5 elektronk, okvirna antena za navadne ln dolee valove malo rabi len (nov Din ■SSOOì za Din 3500. Ponudbe na oglasni odde-'ek Jutra pod »Balt<c«
54311-P
s r f : r e ,
Z večjim kapHslom
želim Äua,-iu,aw	v
zdravem podjetju Po-nudbe poj »Previdnost« na oglasni oddelek »Jutra«.	54—16
Otroško posteljo
iz trdega lesa. b»4o barva no. v še popolnoma do brem stanju, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	56651—12
Pohištvo na obroke
epaltnie« .... 29f0 Dm divano ..... 560 «
postelje .... 260 »
kuhin ;ske kredence 580 » in vsakovrstno pohištvo 'tr sprejema naročila za trgov ske oprave mizarstvo Sava. Kolodvorska ulica štev Ig 88- IS
Limuzina
5—Ibedefea, floe francoske tnairike. takoj turo«!no naprodaj. Našlo* v oglasnem oddelka «Jutra«. 64743-10
Družabnika
« sodelovanjem v rrr»*« povečanja s pr.memlra kapitalom žel! električno
instalaci Isko podjetje • trgovino na prometnem kraju. Ponudoe n» ogL odd. Jutra pod »Elefctro-podjetje«.	33-18
Kot dnižabnfca
želim p-ls* opiti z 10.Ore do 35.000 Din k dot-rl gostilni. ozir prevzamem dot)ro kuhinjo n!l l^knh Pls. ponudbe pod v-Dobra kuhlnla« na osrl. oddelek Jutra. 35-16
Dnt7abnn<a
z iH*ai kapitala Išče g»-Stilničarka iti trpovka. v «^•rho iOTlsči!» 1o»e,i3i ie^a dnižatvnik» Difese n» odd»!'* Jntra« i>od Sitr» »Treaen Im dober gospe-1nr«
Pozor, feen? frtrovr*!
St^ioč borov Im. c a «OT0
m* prodam Covrir^č-oa «t», rost lesa loo let Dotti*® na oglasni oddolek »jntra« pod »Ltq> gozd št. tK<
54755-18
Smrekove knlobar»e
suhe nnd- prot< '«koi^njl l'»bav- Parna lasa 1 t o «.. Nazarje _ M-riris.
54423 1«
Jesenov les
za k o 1 » r i e. že poseka«, P'odam Naslov v o4rtsfc oddsäk» »J«tra«. 68794-^1
wrA ni
prodajamo
— Cene Izven vsake konkurenoel —
i.zgotovljene kožuhovinaste ogrtače
p j znatuo znižani!» cenah, kakor tudi vsa o»tala krzna za obš>v.
V wer Vellica izbira SSÄSÄ^SfnSr3 Ol« 300
d.d.
Gunduličeva 3 Tel. 66-57
Požurite se, dokler traja zaloga .	in izKoristite priliko.	«
Okrogel bnkov les
■ r I m a, Ml M ca aaprcj
kupim 1000 tub. metrov franko Postojna. Rud oli Zoré, Ljubljana, GWa-BAka IX	106-15
Mesarji, pozor!
I-Mir« » Zfclo prooietnean fes brötkc-nkureofcoam kraja •ddajs pod n godnimi pogoji takoj » D».iem. Naslov pove «ffluv»; oddal«* »Jutra« t ubljaoi.	56-17
Gostilno
v veèjen: mi«tu. 'Mrrm* v t&olici nimnu t najem ali m raion Ponudbe ria agi»«. oddelek »Jutra« pod Séti* »Prvm-etna gostiln»«.
66-17
Halo! Zelo nnfno!
▼sled aeniuinih iruiinukih pajjavi uüloj otfdjuB Jobru mrijl/oèo V U-govtao I mešanim Nago® v najom v orijaxnem industrijskem kraj« n» Gorenjskem 7.a prevzem lepega sortimenta »a.;off* j« potrebno 30.000 Dim, wtalo 33 iw-òi-O Cenj. ■i*>niae na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Siinrna feodoónost 88« 54736-17
Poročenca
brez otrok
Klada. resna. želita v aalem gostilno t večjem mestu Slovenije ali pa na dsželi v Industrijskem kraju, ki Je na dobrem glaffu. Bled Ima prednost. Ponudbe pod »Ja-»uiar 20« na ogl. odd. J.
20-17
Gostilno
pranetnem kraji n
rvovootvorjenega »dravtHtta. oddam « 1. ja srearjf-u r naj«m. Potreb ao nekaj kapitala ta pre-nrr<l»*ev tu tujski promet. Pripravna tudi za podjetne natakarice, ki si želijo ■M-amoriti eksistenco. Na •lo» v oglasnem oddelku •J-1 tra. Maribor pod ^«-400«.	56660—17
ffTSa z vfrofočem
(rloa io g*w»>d*rs.kim pe al po;;«! pripravna za tr-gvvfoo, sraven rud okorna »e uiTodto oiida v n.aiem. Dopisi oa oglasni oddelek »J aitra. pod »Sijajna bo 4utooet«.	JO—17
Pekarfjo
•pisne Vioéo. aa prometnem kritja kupi aW vzame v »a j»«» Drs «rotta Lach Zia ta; Hrvatsko. 54756-17
Mešano trgovino
raroviramo. v prometnem knij« oddam i 1. januar Vas radi bolezni lastnika Ks«!ov pove og'as. od<ieb-k •Jutra«.	101-17
Lep lokal
pro»tor<*n, pripraven u pisarno ali veletrgovino, od dii-m takoj i inventarjem ali brez. — Pojasnila daje Rovai Mail bine. Kolodvor sia ulica 26.	80-19
Lokal
prikladen ia Likarja, atav
beniške piearn-o tli finej.^; delavnico. » centra Beata oddam « 1 februarjem — Pism~na vprašanja na >gl !<1<1.-Iek .Jutra« pod »ifro »Atelje«.	54637 19
Avtotaksno podjetje
dofcro vpeljano, a S avto mobiü ugodno prodam —
Naslov v oglasnem videlkn »Jutra«.	54759- i9
Lokal
i tavontarjeic. na prometnem kraju v Ljubljani prodam ozir. oddam v na-jem radi bolezni Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Prom-t-en kra' 13«.	55870—1P
Industrijski ob'ekt j
manjši. i vodno močjo, uredi Slovenije zelo <ig">d no prodam. Ponudb»- pod Šifro »Objekt« na og!»<ni o-ideleš »Jutra«. 53829 20
Nova vila
ätiristanovanjska pc» 8v Krištof-j oapndaj. — Po nudbe aa »glasni oddelek »Jutra« pod »Lepa v.!»« 54397 20
Tri majhne hiše
v mesta, po ze-o nitki ceni naprodaj. — Pojasnila iaje Janüaj. Sv. Patra cesta 27 90-30
Skladišče
suhe ta svetlo ca 20 m* veliko. iš?e® s 1. februar
jem. Ponudbe na o?la--n; oddelek »J-utra« pod šifrr »Skladišče v sredini m»s.*a« 99-19
Trgovski lokal
pripraven za Šiviljo kroia Äa. agenturo ali pisarno ria prometni točki takoj na razpolago Ponudbe na ">?! •vldelek »Jutra« pod Sfrn »St. 600«.	115-19
Lokal s stanovanjem
tfotfrwttijeii«,«, pripravno ra krojaévio ah drug« /brt. PlK' eoi odda v najem K t;i«r, Pragbrsio. 547^9 19
Lepa prilika
a* miài istisnu. Id kupi •K>jo modu« iti manufak terno trgovino, nahajaj-ičo •e v telo prometnem in kraju Gorenj-4» Potrabeo ka.pital ca. 100.000 Uiü. Tozadevne po »^•(V na oglasni ^xldelek •Jftitra« pod Äifre »Ugodna predaja trgovine«. 54711-19
Lokale za trgovino ali obrt
■a aajpromi-tnejši toÄl v Lj^ibljaoi VII. v ao^vi »tav K jddam koncem leta 1930 Ponudbe na oglas, oddelek aJlitra« pt-d »Promet 1931« 54636 19
Brivski salon
dobro idoč. Dbstoieč od L 1918 moderno urei en. ugodno naprodaj, tudi aa odplavila Ponudbe na oglasni oddelek »Jute« pod »Moderno 18« 51—19
Mattino trgovino
S Inventarjem takol poceni prodam. Vprašani a ▼ trgovini šparovec. Ob Bregu 16. Maribor. 21-19
Večje skladišče
ach o Ce m orrore s kletjo potreb'ilem v centru-mti mesta Ponudbe poH »pkladii*? 8« na oglo^-ni odd. Jutra.	8-19
Novozldano hišo
c S sobami, S kuhinjama, shrambo làdano drvamieo pralnico « 800 m* vrta prodam. Maribor Pobrpjje Špasova ceeta 7. 54730-20
ffiša v Celju
»redi mesta, dvo-na d str op na. parket !n elektrika, naprodaj. Pojasnila laje Liikar, Cedje, Vodnikoma 9 54726 20
Novo hišb
biteo Ljubljane, fcreg posredovalca prodana za Din 11.~7.000. Na? lov pove <»gi. oddelei »Jutra«. 54S32-20
Posestvo
sredajeve.|i,ko v:am«B v naj-eim. ali pa kupim vino gradne parcele. Naslov v og'asneai odd eli; u »Jutra« 54634-20
Stavbno parcelo
es 660 in8 veliko, v Rnžni diclini tik Bu«t3) ngodr.o prodam. Naslov v oglasnem ofld^iku Jutra«	100-20
Hišo aH vilo
doeo«no. w coni do 500.0O0 Dir krapi« v Ljubljani. — Punudbe na oglas, oddplek »Jutra« pod »Inozemec«
106-20

Stanovanje 3 sob
eobe za služkinjo in priti klin. v bližini banske apra ve oddam — Pamndbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Takoj stanovame« 69-8!
Parcelo
prodam v Gllnškl ulici.
Nstanf-nele se polzve pri Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. LJubljana 50—20
Dvosob. stanovanje
t elektriko as raum; pn uklinamt Kidam t t fan Na razpolagi tud( vt! 0<i j»i>&te oddaljeno po! tre F'ijaanüa dajo hiänik gl pt-àte.	53704-31
Solnčno stanovanje
3 velikib iob. kopalnic« m pritiklin. moderno, na ocvo urejeno, v centru mesta >d dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno«.	70-31
Moderno stanovanje
solntoo, btszhibao .»bstoje če i» 5 velikih »ob. kopal niče to vseh priniklio. » coiitru mesta oddam a 1 februsrjeoi. ev. ».adi preje Ponudbe na ogla«. vide!»k »Jutra« pod »Centrnm«.
&4613-21
Stanovanje
3 »ob. kuhinje io pritiklin v centru mesta takoj -»d dam. Ponudbe aa »glasni od d elei »Jutra« pod značk« »Takoj stanovanje«.
54644-31
Stanovanje
solnčno, 2 sobi. kuhinja shramba, elektika ln vodovod oddam odraslirr osebam pred Rožno dolino. Kie pore og!a=n' odd. Jutra.	4-21
Malo hišico
imam, ležečo » najlepšem kraju poleg LJubljane ln bi rabili osebo ki se razume na obdelavo sadnega vrta. sele-
nlave in cvetlic ln k"	_ .„.. , _ _ ... , , ima res lUibezen do te- I ' blIŽ,1"1 8v- Krištof» ln
s Na razpolago soba s	Rajske ceste^ Naslov
štedilnikom Plača pr.	Pove °Slasnl <«delek J
Stanovanje
trisobno kopalnica ln druge prltlkllne oddam s 1 februarjem 1931 v novi vili 7a Bežieradorr
Veliko skladišče
aoho oen'a varno pripravno tod' za strojno ie Javnic«. siktipno « t»!sarno i Malini glavnega kolo-♦vo'a. -vidam. VTjra'a.ni» poé Šifro .Sub" »kladiäi'e. aa oglasni oddelak »Jn'ra« 27—19
JVečJe poslovne prostore
aa 4v©ri«u » I »ad*tr Oratoorega dljaSkega lo ■a kjer je biia doslej tvornica perila, i napel ia bo alektriko takoj i<irtam Pojasnila laje Frane Erja v« — »ipri riatl lokati« Pattora alica 12. 55845-19
dogovoru. Reflektira se r.a Intelisentnelgo osebo Mastop 15. lanuaria ali 1 februarja. Pismene ponudbe na osrlasn' od delek ».Tiitra« pod na lega«.	42—20
Posestvo
prodam lz proste roke. Hiša ln gospodarsko poslopje zidana !n z opeko krita. 4 orale zemlle Cena 45.000 Din. D^pls" na oel. oddelek Jutra pod »Lepo posestvo«.
13-2r
Posestvo
v Savinjski ioli ni. obsto ječe iz gospodarskega in ^tanovanisketra po«lpp.ia. vse v naiboliiieiB f it an ju. z orali zemlje. njiv. travnikom hi gozdov. na prodaj takoj za Din 375.000 Naslov se izve v podrnž niči »Jutra« v Celin.
55854—20
R??o za obrt
an malo tr<^wino kupim v W i Sini Ce-i ia Ponndbe na »jlasni »Idelek »Jutra« Maribor, pod »Re.er ku Peet-	55861—20
Stavbne narcele
v nepowedni WiKni mesta Kranja. 10 minut od VMo-dvora naprodaj po n^ndni ceni Vodovod 'n elnktrika zravein. — Pojasnila daje Liopold Eatič, Erari »t. r>1 54694-20
Parcelo
oerateno 1100 kv. m. na r>r-iiiab ugodno prodam Polzve se v oglasnem oddelku Jutra 54447-20
Trgovsko hišo
z dobro a vedemo trgovino moderno preurejeni» ** lokalom 8 «ohama «M njo kletjo «k!s<M55^» varando Irvsrnioo vrtom eJekt-riSn« rsz*»f< Ijavo ln vodovodom. v najbotjlem stani" z v^e^n 'inventarjem ta ^r? blaeom O'odam za 150 000 Din. — TTiSa «e nahaj» »»
najprometnejS) tofki vežje ga irnsta ▼ Sloveniji *** slov pove »zlasti oddelek »Jutra«.	MS03-30
11-25
Stanovanje
idd.am takoj. Soba, kuhinja. shramba, klet 'tppan.la vas 86. Kode-Ijevo pod barakami.
15-21
Stanovanje
soba ln kuhlnla. takol oddam Orlova 19. 18-21
Brivci!
io drugi obrtniki! Oddajr sta,norvanjp v biiKoi mesta 7 lokalom PoSljite naslov na podružnico »Jutra« » Cel i-n pod sračko »Takni mesečno«.	55355—51
Stano van*e
v vfeoksm pritìiSjn vüe blizu Si-adiona. obstoječe iz 2 »ob kabimeta. irn Sni»ke kuhinje ra vaeh modernih pritiklin. takoj oddam K stanovanju *pa da zaiprta veranda ta v» lik zelen'adni vrt Naslov v <vgia«,n esa oddeikn »Ju tra«.	55869-21
Stanovanje
8 sob (topilnice, sobe ta «iuikicjo kompl.. v aov; t^radbi oddam proti pred plačilu ISmesečne iiskonta ranr najemnine Cenj. po nudbe na >glas.ni oddelek »Jutra« pod äifro »Soinfni «onter«.	126-
Stanovanje
aotoiao. S parketirsnib sol-««!<■ 1 oadstr.) t balkonom oddam » iapi vUi. Naslrv v ogiaacsoD oddelku J itra 55786-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in Veratide ' nj gospe po nizki "ceni
Prazno sobo
iepo posebni vnoa elektrika. oocenl oddam blizu Tivolija. Sediai. na koncu Levčeve ulice, levo druga stavba àt. 31 v vrtu proti Rožni dolini	53—23
Opremljeno sobo
stogo separlrano, Išče stalen gospod. Ponudbe pod x.2700« na oglasni oddelek »Jutra«. 56—23
Gospa
sprejmem v čisto sobo kot sostanovalko k mir-
takoj yidani v Rožni dolini «sta S/4.	89 31
Stanovanje
2 aob. kuhinje tn pritiklin iščem ? bližini mosta. Po nudbe na oglasni oddeìwk Jutra« pod »1 oseba«.
IIS-31
Dijaka
» v i « oeirba.
aslov v ogiasnesn oddelku »Jutra«.	54738 32
Stanovanje in hrano
ifcčem za dijaka prvazoica, najraje pri kakšni profe-ionki ali ažiteljski druži ni. Cenjene ponudbe pro sira na oglasni oddelek »Jirtn« pod »Stanovanj za takoj«.	29—22
Dijake
sprejme« na dobro hi zadostno hran« za 600 Din m&sečao. Dajejo se tudi lekcije za dijake srednje šole. Ponudbe na oglatci oddelek »Jutra« pod šifro »I D.«	73-22
Stanovanle
2 »ob knhinje In pritóWIn. oddam » 1. febnariem v 7.1 Siasi 176, Kosovo polje.	54601—31
Kletno stanovanle
takoj oddam. Zelen' '»m» Koroščeva «ri. 5. 5ÒTO7-31
S^aoovante
2 soK kab'npt* kuhinje ta pritiklin oddam v vili. N» slow poTe oglasni oddelek »Jutra«.	81-21
Stanovanje
»ok» ta kuhtaje o d d » m odraslim osebam. Ka viko »» it. 5.	S5867 81
Komfortno onrem-Ueno stanovanje
t soi». kopalnice, kdhini? itd., klavir telefon, radio, rad) cdpotovan'a oddam boljšim osehciosttm. v rili blizu poŠte. Dopise na ogl. oddelek Jutra« pod šifro »Prjatat dem«. 121-33
<i K
Sobico
t posebnim vhodom oddam z zajtrkom. Naalo? v >^1. oddeikn »J atra«. 72-23
I 'ubljana-Nepoznani
Zeiela bt da pošljete oa «lov oa oglasni oddelek »Jutra« pod » Piavo oko«.
61-34
Opremljeno sobo
» poseb vbodom ta
trično razsvetljavo oddam Vprašati v Idrijski trtici 8 — Stan ta doc 54370-23
Opremljeno sobo
komfortno a klavirjem, bli zu poéte oddam, event. z 2 posteljama ta vso oskrbo Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	122-23
Lepo sobo
elegantno opremljeno, s po »e-bnia vhodom in elektr razsvetljavo »Idam takoi v svoji rili » Spodnii Šiški. Maurerjeva 18 — bLizu »nie Cena 300 Din.	lti-23
Lepo sobo
v bližini glavne pošte takoj odda Oocron. Knafljeva aiica št. 4/n.	136-33
Lepo sobo
suh«. parketir»no. z elektriko ta pocp'bnnm vhodom, prazno aH opremljeno takoi oddam v Aleševčevi al. C9 vlsoio pritličje. 135-33
Opremljeno sobo
stroco aenatirano takol oddam. Opekarska e. 32 52—23
Dve sobJ
nove opremllenl. z elektriko ter souporabo ku-hlnle oddam z 15. Janu-arlem mirnemu zakonskemu t>*ru es 3—6 mesečev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4P-23
bllzru Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37—23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje ln hrano. Naslov v osri oddelku »Jutra«. 38-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom ln elektriko oddam takoj. Janševa 10, Spodnja Si ška.	10-23
Sobo s hrano
pri boljši rodbini želi gospodična. Ponudbe pod »boliša« na ogl. oddelek Jutra.	36-23
Sobo
takoj oddam uradniku ali oficirju. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 6-23
Svetlo sobo
popolnoma na novo pre urejeno, z dvema posteli ama ln drugim elektrika. poseben vhod. takoj po nlTikl ceni od--lam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14-23
Sobo
opremljeno ali prazno, suho. so'nSno ta zračno, » separatnim vhodom elek triko ter parketom oddam Cesta ta Rožnik štev. 47 55825—33
Veliko sobo
lepe opremljeno oddam ▼ bližini glavnega kolodvo ra ? 15. Jan <vzìt 1 febr ffaslov v oglasnem odlel ku »Jutra«.	55841—2?
Sobo
lepo. solnčno »	posebnim
vbndom. oddam	za Reži
*radom. fTasImv	v osrlas.
od del. »Jutra«.	55798—23
Lepo sobo
z dvema posteljama oddam takoj. Naslov v og^asn®^ oddelka »Jutra«, 55801-23
Sobo
sre<W nieMa odditn. Kas?ov v oglasnem oddelku .T't'ra 83-23
Lepo sobo
? «apariranrm vbodi» ta koj ivldam Naslov v xr' "Idnlku »Jutra«. 54640-9S
Sobo
s poeebnčm vbodom oddam takoj tiii s 15. januarjem
solidnemu pospodu aH go spo-dični poi ? ve se » t.» sovini A ni! ovar. Sred-'na št U fpnile) 54706 23
Sostanovalca
sprejmem takoj oa Poljan äki cesti št. 54. vrata 34 54775-23
Sobico
če<lno oprnmlje.no, pooeni oddam gospodični a 1. ja nuarjem Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 558:8-23
Sobo
▼ centru mesta i š é e gospod pri boljši — po mož nosti nemški družim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemec«.
55819-23
Solnčno sobo
«legantmo opremljeno. s parketom, elektriko. po«et> niin vhodom in 2 postelja ma oddiun a 1. februarjem ž gospodoma na Dunajski cetti 37 1. desivù. Ogledati med 12. m 15. uro.
55831-23
Prazno sobo
» mestu iščem Plačam do 200 Din Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Suha soba«.	56789 23
Opremljeno sobo
oddam takoj v Rožni nI. št.	55840-23
1 ali 2 sobi
«epsrira™. opremi ieni. s kopalnico. komforód, oddam na Domobranski ee&ti 17T.
9623
Onremlieno sobico
oddam gospodu Pred ško fijo 15/IV — Perše. 106-23
Gosp. sostanovalca
sprejmem v Idrijski nI 6 'Stan ln dom).	110-23
Gdč. sostanovalko
sprejmem na stanovanje it h'ano Naslov pove ojr!a«ni ividplek Jutra«. 118-23
Boli! boli!
Srečno novo leto teli »nista dalje«. 55—24
Inteligent mladenič
v dri. aäirirbi. irti dopiso vati z boljšo go?[>odièijo. staro 18—22 let Dopise po možne-sti s sliko, katero vrnem, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijateljstvo« 54645-24
■ž / *

Za pozdrave
it Berlina avg 1928. !t Prage aprila in julija 1930 in za ljubezniva vijščila najlepša hvala. — Vračam tem potom novoletna orav iskreno ta prosim naslov! »Kaaraik«.	54616-24
Poročena
stara S! let skrajno ne srečna is razočarana, prosi dobrosrč>ne?a gospoda, la ji preskrbi kako lobro siiiibo afri pripomore lo druge movo ine eksistw» ce. — Ponudbe pod šifro ■>Hvaležnost se vrača«.
54627-24
Žel. uradnik
28 let star želi poznanstva z gospodično ▼ starosti 20—25 let. Anonimno brez slike v koš. Dopise s sliko ki se na za-btvo vrne Je poslati na osrl. odd. Jutra pod šifro »Srečno novo leto 1931« 19-2'
Samostojna
gospodična
resna ta inteligentna, želi spoznati dobrosrčnega in teligenta. ki bi jS z manj šim posojilom pripomogel lo osamosvojitve. Dopise pod »Prebujenje 1926« na oglasni oddelek »Jutra«.
55852—34
»Ništa dalje«
Iskrena hvala za vožSila. Enako želim tudi Vam Vin. 1929.	55862—34
Trem zamorčkom
iz cirkusa »Concordia« le I mo srečno novo leto.
54659-24
V Beograda
živečega Slovan ca, višjega drž. uradnika, 40—50 i«t ftarega. hrepenečega po slovenskem domu. želi spoznati dota) "situirana da ma it SWenije. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ubi baue, ibi patria«.
54758-34
i. ni.
Zorfco, hvala! PotidaH se. taj mislim as Te. Skrita ljubezen.	54757-24
Slovenec
ekonom, voioott». v drt. sijžbd v Franciji, ie!j tna nja z inteligcTitno goapu dično, ki bi hotela v tujino Prednost imajo z tna njem nemškega jezika, šivilje. kuharice, hotel, stro ke ali fotografile. — Po nudbe na »glasni o-lde.iek »Jutra« pod »Tujina«.
54565-25
22-letna brinetka
z 60.000 Din gotovine in siužbo t me.-eiao plačo Din 1665.50 želi poznan stara v svrho ženitve. — Vdovci z emn otrok »n niso i-dcli-jJeni. Ponudbe t sliko p->i »Brinet.ka« ta pcxlr. »Jutra« Maribor.
55857—26
Starejša gdčna
preprosta, z Din 45.000.—. gospodinjsko izobražena inteligentna. hi poročila Iržavnega na-meščemca ali obrtnika 46—58 !«t. Resne ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Diskre-d ja 333«.	55623—25
Trgov, poslovodja
30 let star, rim.-kot., zmo žen nastopa, čedne zu nanjosti, z 175.000 Din prihranka, ioli resnega znanja radi ženitve z «e bi primerno simpatično, zdravo »espodičco čiste preteklosti. enako veliko prtsnožec.je ai pogoj, tem več pridnost k primerna izobrazba Ceojene dopiee po moia-osti s atiko i« prosi na osrlaanl oddelek »Jutra« poi »Srečno Siljenje«. Ca-stoa diskreoija S—25
Državni činovnik
33 god. star. rit., aa do-brora pladoan. Hjepiin titanom 1 po&jedoon. želi poznanstvo žesiibe radi. Ke tražS ee miraz, nego mila. v j e r n a s-opruga i dobra nomačica. Ponude sa pot-5>u-n«>m adresom pod šifrom »Idea-lan brak 5S5< na o«rl. oddelei »Jutra«. 54376—£5
Starejši ločenec
t dobro in stalno eksistenco. se želi seznaniti zdravo, snažno ta skromno žensko, staro do 40 let — v »vrbo skupnega gospo dinjptva. Zenitev ni izkliu čona. Cenj. dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Skupino gospodinjstvo«.
54752-34
Opremljeno sobo
» vili bli»o Tivolija «i dam * 1 jannarjem «ol'd
nemo gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 54763 25
Gospodična
brez znanstva gosj>odov — želi 1 opisovati z srospodi.m starim (0—60 let. " v «lov. nemškem francoskem ali angleškem jeziku. Rada bi od časa io Jasa piamene pokramljaia i linteligentom — nai si bo v gospodinj «tvu. splošnih živ1j«nsk:1-stvareh, literaturi, mnziki etc.. Seveda poznejša ženi tev f^idi ni izključena. Le resni in irohrajenl gospod'e nai se javijo pod znsčke »Novo leto 1931«. 67 24
Katera srospa ali starei^! srospod
bi hote! financijelno poma ?ati naiti lokal — r.airai» kako vpeT'ano klet posipe dičn! srednie atarosti k' ima osebno pravico. — Po nudbe na ogiasni odd»'et »Jutra« pod mačko »PrH^a roka 38«.	75-24
Ločenec
dobro «ituiran oosestnik ta {Mstilničar. žeti znanja z lofemko ali ?n«T>odiSnó. ki ie zmof.na voditi gostita« in ku hin ta. z nekoliko ka pitala Prpdnost imata na taka riep in kuharice, sta re 2^-90 let. ».eniitev ni izkliu-čena Pisma » «likn t.a r**družnicn »Jutra« v Varibom pod šifro »Tli nosi zajamčena 29«. Wik» «e vrne.	54738-24
»Ironiia« — Zakaj?
Mariborski ljudožrci ta i n k vi zi to rji ii Ljubljane ne uničijo ljuba vi. Tebi •lane.
Kaj za morejo vzvišemosti zlobni zobje?
Popolno zaupanje premfka gorel	54568-34
Lepo sobo
v bližini realke takoj «d dam Naslov pove o«rla*n1 oddelek »Jutra«. 54773-2"?
Sobo z 2 posteljama
lepo fu traino, s posebnim vhodom ta elektriko, blizu univerze ta tehnike takoj oddam t TrnorsM nI. 7T 55334- 2S
Gosnodi?fia
Patene prMeVlosti mirna in lobra gosnivdinta Sel' mania » gospodom v •ln?W — narrale r želetn ?ar'em Javita nai «s le pn«teno misi ..S Hotline «* o?!as. oddelek ».Intra« tww« »Po*ter,je za pošten'e«.
54570-24
^FrMM^o^frnnm«
Raztr?ano» Vsekakor hva-M Obilo sreč« v novem lata!«
Damu
u pravom smislu riječi za retke ! kratke Bastante tli «amo ia »dealnu reru traži g-osfrorifn ovdje stran. Oij na makar I anonimne odgn vore molta) na oglasni od delek Jutra« pod »Idenli-st.
114-24
Dama
v črnem kožuhu
do Dunajske ceste 10 se ponovno vlludno prosi poznanstva. Zakaj ee vakrlvat.«» daru ite ml "sa.1 eden poeled. da ^irri srečen v novem letu *Tr,ductri4«lec« na o<*l odd. »Jutra*. 109-24
l e Lac De Come
Prav srečno! üelim tknrai šnje «videnje.	132-24
Izfava
freklicnioim žalHvke, tare Jene napram Simfič Amaii"" Kolar Franc. Invalid 137 24
AH zdaj
ko je zräia ta te i« postavilo leto občutiš tiho ža lost za vsemi belnimi le-ooitami minnlib dnf? AH ti te cvetoča pomlad nresni čila vse lepe «an'e» TI je bilo T»o?etip r.aklon'pino t vpspljem ta sf t otojni jeseni na«1» »vota srečo' Si «e veselila mlado«'« li> Ti }e v »mi itllhnil* T>esom hre*»e-nonia®	Wvela vse f«.
T* i'vkm nris^.n» m'sden ka. M t	oeeled'-tr
Tre* V bod«»J<no«t? — Tar m's«m — Vorda tnd1 T i» — » A?la«1 «e ta *anp*' fi'	— ^rvtma'Tnn «e*
r>ori™?>>e na f»<ft»«Tl odde
'«* »Jutra« pod »Tiha mladost«.	i—94
CltaJte vedno
naše ogl*»««* OIOIOIOIO
Dekle z dežele
s gos.podjnjs-ko šota. 2-4 let staro, s 50.000 I>\n dote želi poročiti boljšega po-seetjiita, obrtnika aH železniškega uradnika t ne-iaj gotornine. Vdovci oso izàcltaceni. Rome ponnibe s s^iko na og!a«ei1 oddelek »Jirtra« Maribor pod šifro »Danica a«.	55954-23
Ueleden samec
srednjih leit, nem okvarjen.
prikupijiv. t mesečeimi do hodki 5000 Din, t stalni službi, pokojnina ta premoženje. bi oženil primerno damo — najraje deželanko Obzirne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sre6o žeJim«. Ü57S4-S5
Samostojna trgovka in gostilničarka
dobri p osici jI. b! poročila a silnega ta treirnesra ?o«po-da. s kapitalom .60.000 Din ki bi hnrf veselje do teh obrti. Dooise ta oglas, od delek »Jntra« pod značko »Mož pri gos-tàlni potreben, 82-25
Alf obstoji
le t kateri premožni dami
kaj ideali-ma. da osreči in reši i d'lnim premoženjem dobrosrčnega 35 let stare ga «amca. čedne znnaniosti uradnika, srednje dobrega stanu, g pravico na penzij-o One. k? jim je ideal ego ize-m. materiializem ali kun ljen biestPč nask.v. naj se ne javiioj Le ona. ki «i želi dobrosrčno čutečega moüa naj «e s popolnim rannaniem javi pod značk« »100.000 «rp?« na ogla«ri oddelek »Jutra«. 130-25
rr/pvn? nslnrbpnef
let «itar. teta «ininatičer leli dopisovati t eospodič no 'Slovenko V ki je p« mo*no«H šivilja, ali «krom na _ gospodinja v svrbo ta koKnje a!i po^neiše Jjenitve Vaslivv pove oglas. oddeloV »Jutra«.	133-25
Klavir
angleike mehanike, a S predati, original Stingi Mignon. v mahagonijevem lesu. skoraj nov, naprodaj. Priložnobt-ni nakup. Dobrajc Maribor. Frančiškanska t>l. št. 31.	55658-36
Klavir
dobro ohranjen, pe nitki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju-tra«.
54550-36
Velik pes
volčje pasme, rujave barve. se je zatekel dne 29. t. m Je brez ovratnika ln znamke ln sliši na Ime »Tabor«. Odda naj se proti nagradi L°po-dvorska 33.	47—2?
KanarčkJ-harcern
* kletkami ta pritiklinami za vii i en je poconi nif'O-dsj v AIeše-v?,ev3 ulici 29. visoko pritličje. 134-27
Pozor, ljubljanski gostilničarji!
MaAji duh se klati okrog in pobira mačke. 79-37
T^f^fon 2059
Premog suha drva
«
PotaML Sotar^Aeva S.
Športne »h iike
t r p a f a a po IS oCt -m Preprodajalci
200 Din nagrade
dobd, kdor privede psico volčje pasme tnamke št. 55. ki se je k m bil a 25. dac. zvečer. Odda se pri hišniku, Beethovnova 4.
55815-36
M. Pajiar, kolarstvo
LJaMJaaa, Traovafca ai. B.
Teiefa» M-tt	(Tfll
Osemključni stroj
št. 10, na električud pogon, ta stroj za enSlaaje (.-rodam. Poiive »e v vini pri »SoJtcu«, Ljubljana, Pogačarjeiv trg.
54701-29
Čevljarski strofl
Vsled večjega nakupa čevljarskih strojev malo rabljenih, prodam sledeče po zelo nizki ceni: stroj za sekanje podplatov (Stanzmaschine), čistilni stroj (Ausputz-maschlne), za skoz šivanje (Durchnähmaschine) ščlpalnl stroj (Zwickmaschine), stroj -za zbijanje podplatov (Holznagel-maschlne) ter več drugih v to stroko spadajo-člh strolev. Ponudbe na Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. 28—1
Pisalni stro!
»lOisinraelall«, prvorratet,
tovarniško nor, na prodal za Dta 5000.—. Nasl-mv v oglasnem oddelku »Jutra«.
55817—29
Pletilna stroja
8/50 ta 8/30. dobro »fera niena. radi selitve ugodno prodam Eveot. tudi lahko ra u čim plest.i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
56843-29
PolnoJarmenJk
60—65 cm odprtine — na
krogliičnem ležišču fKu gellager). nove konštrukci je. v popolnoma dobrem stanju Vuoi m Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pfd Polnojarmenik«. 55850-29
Sporočite nam mnoö-no tn pošljite vzore« Vade zaloge suhih gob!
SEVER & KOMP,
Ljubljana
1820
Mehanična tkalnica
▼ Mariboru prevzame delo proti plačilu in sicer gladke, kariraste, večlistne, kakor tudi umetno svilene tkanine. Pod ^Prompt' na podruž. »Jutra« Maribor.	18631
Dinamo stroj
5 HP. MO voltov, poceni proda Valjžal mita. Pid brezje.	39-29
Klavirje, Planino
prodalam, sposojujem najceneje, tudi na obroke. Dobite le pri tvrdkl Zima. Volfova ulica 10 I. nadstr.	46—26
Črn planino
Forster, eleganten komad proda 5kof, Maribor, Koroška 34.	55859-26
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400«—
l»rvi iftsen
send >rfer Steitway. Fnr eter HOlzl Stingi original, ki so aesporno najbolišl! O.ahka. predica mehanika) Prodaj» jih izključno le sodni izvedenec ta bivši učitelj »Glasbene Marice«
ALFONZ BREZNIK
Vlestni trg štev. 3
Velikanska Itfcira t a a b
glasbil ta strun. Najcenejša izposojevalnica!
805
PokraJ. razglednice
pe Vaši sliki ali negativu v oristni fotografiji ®zgo rovi do 20.000 4 n e v n n r.vomica kart Loize ^mne Ljubljana VII. Aleševčeva 5t 26 Zahtevajte pon:) !b»-in ceniki	34?
Naie športne sanke
lično in trpežno fidelane po 90 ta 130 Din. kakor tudi v*a popravila tadelaie Ivan Zanoškar. kolar. Ljublana. Gosposvetaka e. 16 vhod v delavnico t Bieii-weisove ceste.	87-30
Dalmatinsko vino
prvovrstno po 10 Din «'»e-«s to® na Cankarjevem nabrežta It 5 48915 f
Prima a Movo ka?o
suho. v vrečah od 50 kg franke po Dta 5.50 ondi Heinrich. Oakovoc.
5S791-S3


Vsakovrstno zlato
KijmJe oo •al»1»j1^ «»i»«
Cerne — Juveür
tlubljana. Walfova allea 5
88
Zastonj
35 Taoltitafl) finskih a ta 10 Dta 50 raxKouh: Belgrjs, Svodske, Romunije, Poljske, mM 35 Orne Bore, Liechtenstein. Avgust Fc-taäek, Enoj. Mfil7-3»
•■n
'S a
£
Za 10 Mn 50 različnih snamk
Grčije, Turčije. Bulgarij«, Svedsks. Švice. Nizozeaiuia Finske ali Dantie
Zoranka Čuček
Ljubljana, Rožna allea 24.
s^EČ^
a«va la rabljena
vseh vrst ter
luto za embalažo
ima vedno * uiogl
Mirko Mlakar
Ljubi lana. Slomškova ulica 11.
3
IZVANRnWA PRILIKA»
Železna alužinsks patent postelja zložljiva, a ta« pcciranom madracom, se« lo praktična ta vcak« Kilo, hotele, nočne sluz« be ^ in potuiuče otoba •tane lamo Dia 39«.—. Razpoiiliam po poštne« fio m povzetju.
tako
Lesena patent postelja«
zloiliiva. a lapectranii» madracom, telo prak« Itčua. «tane tino D 280.
Pote« ima« veliko ta* loga	čitto čoha«
nog peri» po D 48.—, druga vrst kg po D 38.—■ fiato belo goti e kg p®
D ISO___ in čisti pub
kg po D 258.— Razpo« iiljam po poštnem povzetju. Modroci puntenf z Tolnom ataoeiu sam«
Die »58.—. _
L. BROZOVIC. ZAGREB Hica >2.
Novoletni pozdravi
naših vojakov
Kamenica: sz podčastniške šole Josip Lončanč. Franjo Štricelj. Ivan Cotar, Cu xelj. Jelenko. Kr^njc, Koser. Naglost. Drab, Gaber. Ora, Budja. Petančič.
Skopi je: orožniška narednika Josip Kau» ter iz Planine ori Sevnici in Franc Možek fa Iga pri Ljubljani, orožniški podnared» nik Karol Arko z Sodražice. orožniški kap-, lar Josrp Skrbinšek \i Konjic in orožnik Josip Pugelj iz Novega mesta.
Ozrim: orožniški podnarednik Josip Kovca, Ernest Kreže. Jos;p Krampač. Lju* dovik Slanšek. Ignac Karba, Franjo Knez m BoJte Josip, prideljeni v službo v Peci in-Metohiji Iz drugih krajev južne Srbije: orožniki podčastnik, Slavko Duh. Alojz Rus. Fraaijo Zgonc. Josip Posti, Anton Ze» me. Mihael Lukan. Ivan Kušter Josip Gor. nik. kanlarji Ivan Vouda, Mihael Duh. Alojz Kravcor. Anton Solič. Franc Flor» jančič, Josip Petriš:c. Franc Klemencic. Ivan Hodnik. Mihael Grube'nik. Štefan Kruder. Josip Plevnik. Valentin Mastnak. Rozman Bernard.	..
B"eča- Ton»* Donik. Boris Oostisa, To» ne Kovačič. Zlatko Zei, Mih« Kresn k. Jg» nac Reich. Srečko Rgler Roman Košut» nik. A'oiz Gresorevčič. Viktor Tre ec. Ig. nac Gaiser. Ferdo Vusar, N Türk Va» lentim Kokalj. Karel Martelanc in Levo
K^enina	w , _ .
Sibenik. rad-o*pastaja: Janko Cerar n St Vida nad Liubliano. Franio Bolak iz Griž. podnarednika Samo Ko'er iz Ljub. ljane. Slavko Olf'cius iz Dobrne pri Celju, podnarednika telegrafista in Franio Lu. kašček iz Celja, nodnaredivk sign al ist
Kumanovo: narednik Franc Kranic_ pod» n"redn'ki Franc Lončar. Antnn Zan"5-k in Franc Štrukelj ter kaplara Franc Mursec
tn Rudolf Lesar	...	„i
Kraljevo: zrakoplovni tehnični zavod Alfonz Skoberne iz Dobia pri Celiu Ig. nac Gomol iz Maribora Franc Tome. Mar. jan Skalar. Franio Lapuh iz Ljub jane
Zemun: mornariški podčastniki Joško A'hroM i? K"«mnika pn'de Mrežar iz Ra. deč. Stanko Zaje iz Gline. Andreiče Trt» nik iz Zadvoria in Tone P'rih iz Maribora Od mornariške zrakon^ovne šole v l)i» vuli"h Oblak T«nac Vičič Ivan, ferne Via. do Trpin Maks. Brence Ivan Roic Ivan in Potočnik Ivan. Liub'iana Feliks Sberle It» Franio Bernat iz Dola pr5 Lmb^ani plevnik Ciril. Jezica Lungert Ivan. Rad= vanje nri M riboru Junger Josip in Kosi Ivan Ptuj Do'enc Viktor. Gorami Lo«a. tee Turš:č Franc. Lož. Stanko Doltar Cr. nr^eti Tosip Vfmon'č. MoM;ka F^rdo Prebil. Ihan. Franc Simčič. Boh. Bistrca Fele Srečko in Jerič Viliem Trb^vlie. Bari Franc Ivan L^hovnik m Ca'nko Ivan. J>lo< venigradec. Diviak Aloiz. Ribnica Jelene Aif^. Javom;k Pon«arčič Josip. Brežice. M*'e Franc Pra^ersko
Slavonsti Brod- nodčastniške železnice komande Stanko S»hen«k Tone in St"nko Varšek Kazimir Mermolia. V a dio Tr*m* puš Pavle	Anton S^-ic Ha.
nilo Florenin. Mirko Saie. Jože Flis. Alojz Raonik 'n Danilo Beziak
Boka Ko+orsVa: mornariški naredn-Ki Jo» Se Čopič Danilo Žafran. Ivan Kraševac. Franio Jerbič Av<ms+ Kovačič Sveto So. ko'ovic. Jovan Beck. Matevž Bezlai
Vr?ac: go'enci voine glasbene šole Ku b^rd Cmiooi F®*d;r>an-d Skok, Josin Le. ban. Stanko MiheVč Svetozar Be^'c. Oskar Skuli. Anton Kumer. VHton Me. nard Franc B»'ian Anton ?mitek P"anc gusteršič. S+anko Ovse-nelc. Franc M"ro* vre. Ma+;'a Sofarič Andrei T-všič Ado^f Zimanc Drartr.t?,n TValčec. Fvc»en Zimam. č'č. Hugo Veb»*r. F-anc Ronr^t. Av<*ust Standek^r Zvonko gn^ndai Ja^ko V^"nc, Anton Noč. Stanko Demšar St-nko Sliv» nik lože Až^an ;n Janez R°ichman.
Moc^ar- neŠa^i:Tska kar>1ar* Frar.?o Knez It Trboveti in Matevž TVmš-r \-r T,orta nad 5kof;o L^Vo. r*dovi Kcrv*<*;č Mati?*. Rav.
L<>ČT>'šVaV Valentin ZMe nri M^dvo* dlah. Sm^lič Stanko, S^aža pri Vovem
T" "s tli. OmtpI? 4f|fon P-;š+a1 nri Kraniij
Tek-včič Jože. P'^vone. Furi an Frar.c. Ma» 1« Li «on ? a m Petmel Leopold. Moravje pri Kraniu	.
pod^as+nTci Ferdinand Stirtlnc. Jožef MiW"c. Kristiian Pimeli Andrej ß,iontic. M'rko Koli-na. .Teronim Soukal.
Va''evo- naredniki Aloiz Kr-1i iz Trži. Ja Ta1f"-V> F"sn'w';'; '7	in Tvan 7a?r ?z
Celiu. Novak Joško. Kranj. Smole Loize. ca. Ivan Prelog iz Maribora in Stanislav M<*iSko iz Ptuia.
OoJe«H X.YV7I. ki Inžemerske vo?ne gole: Mrak Vlado. Vel:ka Loka. Kotnik Frank). Velen ie. Zliča- Tine. Ponikve pri eClju. Novak Joško. Kranj. Smole T.oize, Brezovica. Suva Tone. Liubli-na. K'iža. n<ič Rudi. Junker Tvan. P+ni. P:rib Mi^o. Počkar Franio. Maribor, čuček F^iks. Ru. Še Markovič Drago. Črna pri Preval iah. Pf«;**,. Franio. Krmeli Tanko Trbovlie.
D'enovìg: narednik Velk^vrh Milan iz L'ublìane. nodnar«"ir>;ki Aloiz Jarh ir Pai» henbiirga, Andrej Balderman iz Skofie Lo» ke. Tobiia Baum^artner iz Maribora. Vin» ko L'p<*všek in Franio LiuHc iz L'"bli"ne. Marian Kumer z Jeseni? in Edi B^ozovič iz Liub'iane. Z broda »Ofio«: Vinko De. b<*vec iz T."iW'*n«» Miroslav S^akar. Krani. Jos:n Lovšin. Ribn;ca. Ivan Slavec. Log-tf*c Miro Soo'en°ik. Celie. Miro Ju» rea. Idriia in Tvioa H^'ce« S'sak. Mor» narü: A^^^rg^k. Grorr>ik. S^njöa. Kram* b**rrt<»T. 5ob"r Noč Paar. Hanrič. Rau. del. Ppčn;k Muhič P'n+ar in B'a§ Z voi» ne ladie »T.-b"d«f narednika mašmista Tvan Jnlovčan. Škofa T oka Franci Ocenek Kr. ško. narednik V;1ko F'»rtaric Sava tvr: Li» tiii. nodn«redn'ki' Vinko Marc. Mirko ^«rti.Sar Slavko Tskra vsi v* T.mblrne. 0«-o H»n»ntji TosVo P'5»s»*t Maribor, ter mornarji I. stonnie: Viktor Vid^vič. Jan» ko I^e. Ljubljana in Martin Volontär. Je«Anice.
Mos*»r: pi'oti .T"« Kario iz Maribora, Ro*t»-r Bortomil iz S"šaka. Vrtane .Tosm iz Rractovč. B^rfok Valeri iari <"z Celia, M-»g. iič Franio i -r T onr Jalrr>f?iS Petpr iz TiTra, sinca. T ešpr Konrad iz THa Vorš;č Tvan tz Velike V»d,»lie Codec Fra,n io 5t Nove^ pa ruleta. T,ir»«v®r Äiniz iz Kamn'ka Steh 2v"":»*lir 'Z T-Viov«»'i
od nešadiieVorta n"ka Tožp R-od
pik i t	rtore	C-"d»r» iz 5'-of
Tin<. HvU i? Urania S'»vVo M rib ar }r T-bovc1i Frano «'ad!? ir St ^"ner+a J0?„ F-K-^n-'V ir 5Vof'«• T oVe.	n~rmo.
fa ir r»0Kr-ve. T^sm «"-"far ir Sn Davüe Ivan Vovak	Rort«-nir
Iz Dobrave. Martin M«~n;tt ir V^von me» sta, Lovrenc Cerar iz Moravč, Alojz Ko»
cijan iz Pristave, Karel Stanko iz Št. Jur. ja ob Taboru. Jože Ocvirk iz Ribnice na Pohorju. Makso Fuhs iz Slovenjgradca.
Hidropiloti in mehaniki iz Divulj: Pa. vel Aubel. tranci Klešnik. Franc Justin. Rajko Kmet, Franc Ronškar, Raiko Vidi* gaj. Rudolf Müler. Stane Cerer. Liubljana Ivan Kal:n, Franc Jerič. Rudolf Orth«ber Maribor, Ciril Vrab:č. Marjan Božič. Alojz Ručigaj, Franc Tršovec, Drago Tušek. Celje. Izidor Ručigai. Vado Šetina. Jese» niče. Aloiz Gr-d. Skoflüca.
Premogokop Zenica TBosna): Danilo Vi» voda. Tratnik Lojze. Lipic Albin, Skvar» ča Andrej, Kosmač Franc Trinka Anton, Kov-č Andrei. Kovač Jože. Orel Edvard, Bulic Franio. Mohorič Ciril. Tončič Josip, slovenski fantje iz Primorja.
Mer'eba'-b. slovenski rudarji: Martin Urankar. Valentin lTrank«r. Sv Valentin pri Moravčah. Karol Kavč5č Št Vid nri Liubüani Andrei Trelc. Po'5nik nri Li. tiji. Matiia Marietič. Joško Božič. Skoči» jan pri Mokronogu
La Machine fNievre). slovenski izseljen, ci: Franc in Mariia Beriizg Apnar Ivan iz Petrovč. .Terin Franc. Sv P^vel nri Pre» boMu in Ivan L'konik Zidani most
Mosene. slovanski rudarii rudnika St Marie: Janez Mod'c. An*on Gornik. An= ton Hainšek Anton Modic. Tožef Smuko-, vec Ivan Drač Fr^nc Modic, S;1vesteT Pavlenik Jožef X'odus^k A'oizii Pavl^n-'k Peter 7unanč:č Franc To^š^č Tanko Kle? menčič Tožpf Ter^b Turi i «krianc Fran' Ariane Niko'1'	Andrei Rursač
Matiia Taniac Miha Po'ak Jor^f K'"vžar. f<inac ^ink A'oiri' <J:m»nčič. Jurij Baiič. Štefan Baj:č in Ivan Kožar.
Novoletni pozdravi iz
Skopt'e. 28. decembra.
V	prestolnici cara Dušana živi močna slovenska kolonija, o kateri pač redko kai čuiete Novo tet^> je tu ko se daleč od rodnih domačih tal spominjamo naših belih vasic, črnih gozdov, s snegom pokritih gor. posebno pa naših dragih sorodnikov m prijateljev daleč gori na severu Izročite jim v »Jutru« naše najlepše novoletne pozdrave.
Mnogo nas Je tu vseh poklicev: odvetniki. zdravniki, obrtniki vseh strok, rudarji, kolonisti, ki prihajajo za ljubim kruhkom ali po službeni potrebi semkaj. Prebivalstvo nas sprejema (fokaj ljubeznivo, tudi s krajem smo se sprijateljili. Shajamo *:e v hotelu Paris, ki ga je novodošli rojak Cerne z Bleda spremenil v najlepši in nat-bolje obiskani lokal v Skoplju In kadar nam godba zasvira kako našo. ali pa naši pevci zapo it) domače naiodne. pozabimo na dnevni trud in težave, čutimo se le ro jake in ni med nami razlike stanu, stranke aii vere. Restavracija je od gospodarja do zadnjega nameščenca popolnoma slovenska in reprezentira nas vse dostojno.
Skoplje je mesto, kjer se križata orientalska in zapadna kultura Mi vsi, ki smo prišli sem doli, vršimo- zavestno ali ne, svojo kulturno misijo in pomagamo dvig iti duševni nivo naše okolice Skoplje. kjer se dvigajo poleg tip'čnih zanemarienih turških hišic večnadstropne palače, se razvija prav po ameriško Mestni zastop je na višini in temu je pnp'sati, da ima Skoplie mogoče v vsei držav' umetniško najbolj popoln regulacijski načrt, v katerem se združujejo principi moderne stavbinske umetnosti s krajevnim kolorifom Ko bo načrt realiziran, bo skopljanskim ulicam pristojala pestra raznoličnost vseh mogočih narodnih noš. ki jih tukaj opazujemo tn ki morajo razveseliti vsako kolčkaj umetniško čutečo oko Čudovita mešanica vseh mogočih narečij se čuie na ulici, našteli smo jili devet Poleg elegantno oblečenega gizdalina razcapan cigan ali bosonoga deca kratko: kontrastov nič koliko Prihodnje leto prično zidati bansko palačo banke itd. žrtvujejo za svoje stavbe ogromne zneske in če boste prišli čez deset let sem. starega Skoplja ne bo več. Malo da ne rečem: škoda, bo zopet košček poezije manj.
Zdravstvene razmere so se že izdatna izboljšale, bolnice tropski in«t;tiit in ostali zavodi so na višini, enako tudi tukajšr.j' zdiavniki Svojčas ie pomenila premestitev v Skoplje nekako kazen- danes pa se da tu čisto prijetno živeti Naj vam to povem zaradi domačih, med katerimi je razširjeno mnenje, da je v Skoplju mogoče živeti le domač;nom. ki so razmer in podnebja /3 jeni Nič skrbi!	X.
Iz	olvav
Dražbe nepremičnin. Dne 3. febr ob 9. pri krajnem >dišču v Radovljici zemlj. ki.j. k « Žel°"e vi. št 582, parcela štev. l!24»3. travn'ki; cenilna vrednost 9705 Din, n imai/"i ponudek 6470 D n. — Dne 16. febr. ob 11. pri okrajnem sodišču v ari» boru, soba 27. zemlj. knj. k. o Gorica vi. št. 365. cenilna vrednost 13.770 Din, naj« n.aniši ponudek 9184 D n.
V	stečajni zadevi prezadolženega Inž. Ivana Tornaga v Ljubljani je razrešen dr Ivo Benkovič in njegov namestnik dr. Stan» ko Lapajne poslov stečajnega upravitelja ter je menovan za upravitelja dr Janko Brejc. Zbor upnikov je sklican na 16. ja* nuarja ob 10.; predmet: demisija upniškega odbora in morebitna volitev novega od» bora.
Poravnalno postopanje dolžnice tvrdke
Avale«, tovarne kemikalij d. z o. e. v Ma> riboru, je ustavljeno. Razglašen je stečaj o imovin te tvrdke. Konkurzni sodnik je dr France Kovča, upravnik stečajnega sklada odvetn k dr France Tomš'č Prvi zbor up» nikov bo pri okrožnem sodišču v Mariboru soba 84 d^e 3 jan ob 9 oglasitveni rok S februarja ob 10.
Uved n^ je roravnalno postopanje o imovini dolžnice Kohlerhrandt Mirile, tr govke ;n pocestnice v Črni nri Prevaljah Poravnalni sodn;k je dr Blaž Raihman poravnalni upravnik Dušan Senčar. notar Narok za sklen-'nie ooravnave pri okraj« nem sodišču v Prevaljah dne 31. jan. ob 9.,
rok ca zglasitev do 26 jan. pn istem so*
dišču.
Državni rudnik Velenje razpisuje za 2b januarja ob 11. nabavo univerzalnega bru> silnega stroja na trans pogon dne 16 fe» bruarja ob 11 pa nabavo stab'lne naprave za preizkušnjo v soke napetosti
»Hranilni in posojilni konzorcij«, kredit« 'ad™« u '■•"•"ne sedežem v Li b^ Ijani. razpisuje oddajo mizarskih, klepar« skih. krovskih del. vodovodne instalacije ;n centralne kurjave ter nstalaciie elek» trike za gradnjo stanovanjske in naslovne hiše v Ljubi iani. Ga jeva ul;ca. Oferte je vložiti do 15. januarja do 12
frfzers£t salon za dame
CIRIL VASEL
specialno striženje bnbifriznr
In friziranje ter za vsa v to stroko spadajoča dela se cenjenim damam za obisk priporoča.
LJUBLJANA rnrjaSkt trg.	Novi trg

Dunav"
zavarovalna delniška družba v Zagreba podružnica v LJUBLJANI
SELENBURGOVA ULICA 3.	ŠELENBURGOVA ULICA S.
Telefon štev. 24-05
ZAVARUJE
po najugodnejših pogojih proti Škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa. avto-jamstva ter sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z in brez
zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarlfih Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženit vi gg. oficirjev.
t*««» ? r
Tvorniea dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — —
Vsa potrebna pojasnila so na razpolago ori vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih.

•«■■■•■■■«■MB
A. KAUCIČ, LJUBLJANA
mehanična delavnica Centrala. Rožna dolina št. 4. cesta X Podružnica: Glince. Tržaška cesta 4 (prej garaže Thaler) igo« »•••««•■■■■•■«■»a»«»»
Obilo sreče v novem letu
želi
AVGUST KOBILICA
tapetnik in dekorater
IjJUBIjJANA, Dunajska cesta St. 25. Vhod: Dvoržakova ulica 5 (dvorišče).
Srečno in veselo novo leto vsem mojim strankam želi
MIHAEL ŠKORNIK
modno krojaštvo ZIDANI MOST št 14
Potrtim srcem javljamo, da nam je nenadoma preminul naS nad vse predobri, skrbni oče in soprog, gospod
MATHIAS KIMESWENGER
bivši oskrbnik koprnita v Kamniku
Pogreb se bo vršil iz domače hiše na Podgorju 87 v petek, dne 2. januarja 1931, ob i0. uri dopoldne na pokopališče v Podgorju.
Podgorje, dne 31 decembra 1930.
Ana Kimesuenger, soproga; Ivan, Lois, Max, Adolf, Franz, sinovi; Ana, Marie, Resi, Lina, Heriuina, hčere, in ostalo sorodstvo.


Mali oglasi v „JUTRU
imajo siguren uspeh '
I5%3
je izvanredna izolacijska, ognja varna, lahka gradbena plošča
Keraklith Heraklith
Heraklith
Heraklitli
Heraklith
Heraklith
Heraklith
izolira vročino, mraz, vlago in zvok
ie elastičen, zavzema malo prostora, je ved' no suh in
se lahko pribije, pili, brusi kot les in drži omet idealno
ima najmanjšo pro• storninsho težo 350— 400 kg na 1 kubični meter
zmanjšuje znatno gradbene stroške vsled prihranka pri transportu, lahke h**** «trt k sije in obdelave
se porablja za gradbo celih hiš, nadzidava' nia na	zi de,
Z"	noA*t*<»-
sii. za
7'-»/»«». r« «trope. hIam
je idealen gradbeni material za stano• vani k e hiše, inditi-strijska in gospodar' ska poslopja
na malo ln veliko SODOAD« orijeD «a li Jžba za izdelavo kisika in razkrojenega aceti .ena, Zagreb. Ura Ijice Marije 23. — Telefon 21—97.
88:
Tiskovine, konstrukcijske liste in pojasnila pri poobl. zastopnikih
MATERIAL.
I». % o.
Ljubljana« Dunajska cesta 36
D. Rakusch. Celje — Vinc. Ktlhar Maribor — Čeh in Gašpar, Mursk* Pobota — Vilj. Dengg,
Ptuj
Kji|>rix]ajsla »e bodo n«
bela vfna po Din 3.50 in Din i
et Ittel aa Iftwlu esli-d jpii.titvt- »«iHtrg inn«- lok '.«f traja ialina .Viri«i« veletrgovina t vin-tm R'ii lii pri L>jublja.oi
53378 t.
Jferv :znosi
«ploSna utrujenost, preo časna oveoelost, revmatl te tu in (liugc bulciui
oslabujejo organizem »nih ^n katerih je kri »neiiSč-oa * ätrufii Laruèene izm-<ie materije (kakor sečna kalina, tirati, »ksolati in ir).
Da čuvate sebe bolezn
io takisto rad njihovega zdravljenja je potrebno, da kn od časa le ča-a jči stite gori navedenih «tru pov » fizioliožkim ekstrak »•>m 'kako- »Kal'-fluid. T> Kaieničenka it žiej ca la lih živali; Kc Hte luvi šili kur? lečenja f .Kile fluidom« ponehajo bolezni »labom lelovna necpiv>.b niwt ID prejšnji bolnik zr-pet 'lživa vse lepote ti» 'enja mladih tet.
Brezplačno poéljem® no f<i metodo »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni«, preporod m<jči ID zdraha Obrnite »e na naslov Mi )»š Markovič Beograd Kralja Milana 58.
•KALEFLUIO« M proda ja t v e e b lekarnah in
drogerijah	17198
Zoe Ta
/HaAc" iOUva/ O*,.	v
I. Slovenska tovarna mineralnih voda, soda vice, pokaiic in Sanitalas
želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto
IVAN STRITAR, naMnflt.
Cevljarna FRAN KUKMAN LJUBLJANA, Gajeva alica 2
želi svojim cenj. naročnikom srečno io veselo novo leto in se nadalje priporoča
«■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■•■■■•■•«aasaasaaaaaaaa
Vsem svojim cenj. odjemalcem želim srečno in veselo novo leto in se priporoča
J02E AUBELJ
mesar
LJUBLJANA, Stari trg št 24. SREČNO NOVO LETO
vsem svojim cenj. odjemalcem želi
MIRKO BERVAR
LJUBLJANA, trgovina s špec. blagom
«««H^"'.....'"♦"'""•"""'•«"«I
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
VALENTIN JANE2IC
trgovina z meš. blagom in žganjarna PSATA, p. DOL PRI LJUBLJANI.
Veselo in srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem želi
IGNAC NERED
mesar in gostilničar, KOSEZE 15. Srečno in veselo novo leto želi
ALOJZIJ in ALOJZIJA JESIH
mesarija
LJUBLJANA, Zavrti 6, Šolski drevored
ADOLF VATOVAC
umetno in trgovsko vrtnarstvo Ambrožev trg št. 3, v stari eukrarni,
nudi za predpustne vese.ice lepo sveže cvetje Nagelni itd Imam tudi vedno v zalogi vsakovrstne rastline v loncih po nainižji ceni	1815
Srečno ln veselo novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem ter se prlporoCa
Slaščičarna Pelikon
LJUBLJANA
vtmmtm«
55
Četrti, 1. I. 19" 1
Zaae Grey
Ilo zadnjega moža
Roman
Na ta izziv ni bilo odgovora. Jean je vzlefcel očeta od okna. Nato je nastopilo molčeče pričakovanje in napetost je počasi ponehala. Blaisdell je pričel govoriti, češ da je boj po njegovem mnenju za to pot končan. Nihče rru ni ugovarjal. Gastonu Isbelu se ta misel očividno ni zdela kajsi prijetna. Jean, ki je stal ob zadnji s tem kuhinje na straži, je čez nekaj časa opazil, da je Jorth prekinil oblego. Jean je videl, kako so se razbojniki zbrali ob robu grmovja nekoliko dalje spodaj kaVor prejšnji dan. Na cesti se je pokazal voz z dvema mezgoma. Ki se je pomikal proti pologu. Iz brinjevega gozdiča so pripeljali esedlane konje. Jean je videl, kako so položili na voz več podolgastili predmetov, očividno trupla ustreljenih, da b; jih vzeli s sebrj. Sedmorica mož na konjih, ki so vodili za uzde četvorico praznil konj, je cdjahaia za vozoin po dolini.
^Odšli so- oče!« je zaklical Jean. »Zmagali srno v tem boju... Ce bi bila Guy in Jacobs hotela poslušati!«
Stari mož je mrko pokhnal. V teh dveh težkih dneh se je bil vidno postaral. Zdaj, ko je vroča razburjenost boja ugašala, se je poka-ovala v njegovem vedenju rahla iziprememba, otrpla, bolestna žalost, vdanost v usodo, ki jo je bil sprejel.
Vsakdanji red rančarskega življenja se za Isbelove ni več vrnil. Blaisdell je odšel domov, uredit svoje zadeve, da bi mogel posvetiti tej borbi ves svoj čas. Gaston Isbel pa je sedel in čakal svojih pristašev.
Moški člani rodbine so tisto noč izmenoma strazili na ranču. Napravil se je novi dan. Od Blaisdella je prišlo sporočilo, da so Blue, Fredericks m Gordon pri njem doma in na poti k Isbelovim. Ta novica je starega Isbeia kar pomladila. A njegovo navdušenje ni dolgo trajalo. Zdaj nestrpno, zdaj čemerno je stopal okoli koče in kolovrati! sem ter tja; njegovi pogledi so spet in spet uhajali v daljavo,
časih proti Blaisdellovetiiu ranču, največkrat pa proti Grass Valley.
Jeanu se je čudno zdelo, da niti lsbelova Ester niti gospa Jacob-sova nista predlagali pravilnega pogreba svojih mož. Ne da bi prosili koga pomoči, sta vdovi odšli na pašnik in tam več ur delali pri grobovih. Nasuli sta dve gomili, ju obsadili s šopki trave ter obložili znožje in zglavie s ploščatimi kamni. Nazadnje sta ju še ogradili.
»Zapregla bom, pa se odpeljem spet domov,« je rekla gospa Ja-cobsova, ko se je vrnila v kočo. »Marsikaj moram opraviti in premisliti. Najbrže pojdem k materi. Stara je in bo vesela, da me dobi nazaj.«
»Ce bi vedela kak kraj, kamor bi mogla iti, se ne bi dolgo po-mišljala,« je grenko pripomnila Ester lsbelova.
Gaston je čul to opazko. Razdražen in obenem užaljen je spustil roke z obraza.
»To ni prijazno od tebe, Ester.«
Rdečelasa.žena je obstala pred njegovim stolom in z zaničljivim lesketom v svojih Sivih očeh zviška pogledala nanj.
»Gaston Isbel, vse, kar ti imam povedati, ie tole,« je odgovorila z moškim glasom. »Ce ti pa Lee Jorth sovražita drug drugega, zakaj nista mogla opraviti kakor moža?... Vi prekleti Texanci s svojimi krvavimi spori, ki zapletate slehernega sorodnika in prijatelja v te homatije, da potem koljejo drug drugega! V Arizoni delajo možje drugače... Vsi moramo trpeti — in nam ženskam mora biti življenje uničeno — samo zato, ker si se ti spri z Leejem Jorthom. Ce bi bil le na pol mož, kakor se spodobi, bi šel in bi se sam ubil, ne pa da boš pustil na svetu trumo vdov in sirot!'<
Se Jean se je zvii pod bičetn njenega zaničevanja. Gaston Isbel je prebledel kake mrlič. Ničesar ii ni vedel odgovoriti. Videti ie bilo, da mu je šla neusmiljena resnica globoko do živega. Počasi je pobesil glavo in nepremično obsedel, ganljivo in tragično ga je bi'o pogledati; ni se ganil, dokler ni naglo peketanje kopit naznanilo, da se bliža več jezdecev. Blaisdell se je pokazal na svojem belem konju, vodeč natovorjenega mezsa za uzdo. In za njim ie jahalo krdelo do zob oboroženih mož, ki so jih takisto spremljale tovorne živali.
. »Razjahaite in stopite noter.« jih je pozdravi! Isbel. -Poskrbi za tovore, Bili. Konje pa rajši pustile osedlane.«
Jezdeci s škornji in ostrogami na nogah so prikorakali v hišo in njih vedenje se je ujemalo z njihovim namenom. Jean jih je vse poznal. Fredericks je bil šibek Texatiec z rumenkasto kožo m rumenimi, svetlimi, kraguljimi očmi. Njegova mati je bila Isbeio-vega rodu. Tudi Gordon je bil z Jeanovim; ljudmi v sorodstvu, čeprav samo v daljnem kolenu. Podoben je bil veliko bolj marljivemu zlatokopu kakor premožnemu živinorejcu. Blue je bil med p rifeci najbolj nenavadna in obenem tudi najbolj slavna prikazen. Njegova vnanjost — bil je majhen, scvrknjen, sivook človek, ki so mu bila leča cowboyskega življenja vtisnila svoj pečat — se je popolnoma ujemala s slovesom malomarnega, hladnokrvnega in smrtonosnega Texanca. Blue je va osebna zgodba, v kolikor se je godila v Texasu, je bila temna zadeva in omenil jo je le redko kdo, ker se je bilo izkazalo, da je vsaka neugodna opazka sila nevarna stvar. On je bil'iz vse družbe ed:ni. ki ni nosil puške; imel je pa dva samokresa — navada, ki je-še med Texanci redka, nikar šele med ljudmi iz Arizone.
Colmer, zaročenec Ane Isbelove, je bil najmlajši član stranke in Jeanu najbližji po letih. Njegovo svidenje z Ana je napravilo na Jeana globok vtis in sprožilo misel, ki je že dolgo snovala v njem. Sestra je ljubila tega Arizonca s koščenim obrazom in ostrimi očmi, od srca ga je imela rada; in nič posebne bistrovid >sti n; bilo treba, da si opazil, kako ji je Colmer vračal ljubezen. Bila s*j mlada. Se dolgo življenje sta imela pred sebnj. Jeanu se je zde o sramotno, da bi se Colmer zapletel v ta boj. Opazoval ju je. ko s;.i nekaj v stran od ostalih kramljala med seboj; videl je Anine roke. kako so se dotipale do Colmerjevih prs, in njene temne oč:. pre-suujene, koprneče, tesnobne, po vzdignjene v pia.;;iem vprašanju, ki ga njene ustnice niso izrekle.
Jean je stopil k njima in ju objel preko ramen.
»Colmer, zaradi Ane bi se inorali odtegmti od tega boja med Jorthovci in Isbelovci,« je zašepetal.
Colmer ga je užaljeno pogledal. »Gaston Isbel je Anin oče.«
PRIRODNA RADIOAKTIVNA
TESLIČEVA
SISAČK&
MINERALNA VOHA
1
ALKALNI MOČVIRNI JODNI VRELEC.
Pijača sama, z vinom, mlekom m sac
ZDRAVI
onemoglost, arteriosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, petem h®U,zmi žlez, črevesja, želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvične in kamne, živčne bolezni, vnetje sluznice, golšo, hemoroide.
Zahtevajte in povsod boste dobili
Sisačko mineralno
iT
Popravite in varujte svoje zdravje!
P® T E S JLa
KRALJEVI
DVORNI DORAVITELJ
Tovarna in rafinerija špirita, tovarna likerjev, brandy* ja, ruma, kvasa, ogljikove kisline, luga, umetnih gnojit kristalne vode, bukovih spiral za tvornice kisa in vele-
žganjarne.


H
ili

; % -1." '
vvsabdom!
VI ali kaorkoti a Vaie družine lahkò » kratkem tgra kak instrument potom oa-šes» oreaplaònega učnega teca]*, »er al ustvari deraa prijetne »after«. Zahtevajte Se danes naš rellfcl
brezplačni katalog
53232 SE?	HffV®?.
na. Instrumenti DOcenl. učenje lah!« Nudimo Va'
ciO^ris ... Dia »5— msnd aline . Od Dio 13*.— piare .... od Din W7.—
'arnburlee . . od Din 98— «ine h«rm<»n!!!«> oà Dia
S!ann«te . . m Din t».-	dalj.
t-ora!» ...MOit, 469.—	»
, oà^B 192.—	»
gramofone ^ ^ m _	>
BS— <3»lj» ttd.	»
Največja odpremna tvrdka g I a s b 11 « Jugoslaviji
UleineUHfewld
t vomica glazbil, gramofonov in harmonik Prodajna podr. MARIBOR St. 101
Jufrovi mali oglasi
siguren uspeh'
Največja zaloga
kovinastih krst
V DRAVSKI BANOVINI
Rovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, 650.— do 1100.— Din. Rovinaste krste za odrasle: 200 cm dolge, 1500.— do 2300._
Din z zaloge v Mariboru. 405 Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR, Maribor, Gregorčičeva ul. 17.
f)

0 IHtttHrir,
REG»
UNIVERZALNI
NAUCNI PREPARAT
UNIVERZALNI
JUčenjaški Preparat

TMC
k i«»«rort o» nrc-ttnc^
•M «tsntT o*
THE MOBBVCttANSC P
Hobby'
£lstl vse po popolnoma novem načinu
Sentrtttne tasu<pniStre tm tugoslètrlju .OBOD OT BEOGRAD TU. 31-S9
Cara Urafa 19	_
HOBBV •« Vporabifa v Ameriki letno 70,000.000 bg.HOBBV Je' Odlikovan ludi « diplomo Hlgljenskega ln»lltula f Londonu HOBBY ISCITE POVSOD I
HOBBY za domačijo (gospodinjstvo).HOBBV " h„°'«le- restavracije, sanatoriume in bolnic.?. HOBBY za «ardir, mehanične in monterske delavnice HOBBY ca čišcenie parnih botlo». honezatortev IQ predtfraiace*. HOBBV »a tis-f^J,0<iietid- HOBBY za tekstilno industri io. HOBBY neiltoduje niti enem predmetu kateremu navadna voda tahbo shodi. HOBBV ne v«etmie niti sode niti peska in sploh nin škodljivih sestavin noni te nepacKoauiv pbcpma t.
V»a»a HOBBY «ballile, im. «porabo ludi oarodll».
Prevozni Irldkli
solidno delo m že izgotovliem v zaiejp več vi&t. jako pripravni za trgovce, obrtnike mesarje peke itd. - Invalidni voziCkj novi modeli. — Cena nizka Ceniki franko.
rKIBLNA« F. ß. L. tovarna dvokoles in otrosk. vozičkov, Ljubljana, üariovjüka c. 1
B:
0
B
B!
H|
EB| B
BI H|
B! BÌ Bi
B:
BÌ
Bi
Bi
Bi
Bi
B
E
Bi
IP! fflf B!
Bf
OT t
Sfl:
£31 d I
S'
Bi SB i B!
B: B: g: Bi Bi
S*
Bi Bi Bi
S
Hi.
PERJE
kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem eiščeno, dobavljam v vsaki množini
&Cupujetn
/»	Jf • va
vsakovrstno Clf^/aCfflO
!»
fH |H
iS H
10 fa
fa
la
ja
53
la fa fa fa
la la i e IP
a
po najvišji dnevni ceni in la
prodajam
za razplod sposobne
seigre fazane in zaje®
po najnižjih dnevnih cenah
♦a la
la la la
la sa

IS
iu
i a
S!
!B
Telefon št. 59, 4, 3, 60.
17786
sa
i

Novost !
Senzacija !
Novost !
Pozor brivci, športniki,
dame in potniki?
Britje in odstranitev neprijetnih dlak brez mila, brez vode, brez ščetke! 75% prihranka na času. Dolgotrajno milje-nje odpade in s t»'m je tudi potrpežljivost odjemalca za ~y( /man j sana. Vsako britje traja 3—4 minute z uporabo
„QUICKA"
nemške kemične senzacionalne iznajdbe. Na vlažno lice nanesite tenko plast Quicka brez vdrgavanja in utiranja. Za tem se takoj z britvijo obrijte in otrite lice z brisačo. Po britju se ni treba umivati z vodo, niti nabrizgati s kolonjsko vodo, pa tudi ne vtirati s kamnom, ker Quick deluje tudi kot desinficirujoče sredstvo kot sredstvo za nego kože ter ima prijeten vonj.
Quick : prepreča poškodbe pri britju, pri njegovi uporabi koža ne popoka in to je pozimi velika prednost, ker je koža jako občutljiva in je zaradi tega zelo potreben potnikom in športnikom. Quiek s je izredno sredstvo za nego kože. Rdeče in popokane roke postanejo z uporabo »Quicka« ponovno zopet bele in gladke.
Poskusna pošiljka ene večje ali manjše tube (/.a preko 70-kratno britje) vključno z embalažo in poštarino Din 60.— (šestdeset) za naprej poslani denar po poštnem nakazilu ali na pošt. čekovni račun Zagreb br. 46.469, po povzetju 65 Din proti naplačilu 20 Din.
„KRKA", Industrijska zastupstva Lastnik O. SESAN
ZAGREB, Zvonimirova ulica 24, III. kat.
Iščemo zastopnike, samoprodajalee in agente za vso državo. Pismenim vprašan jem je priložiti znamko 2 Din za odgovor, ker so sicer brez pomena.	18627
'Dobro levali&eta - f»c četi« hla£t> !
Prodamo
po reklamnih cenah:
6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za
6 kosov !
Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: 20 m raznega pravega češkega sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din.
20 ni raznega pravega češkega cefirja, kanafasa, druka Itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solidnosti našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO.
Po poštnem povzetju pošilja
Češki trgovački muzej : Roubiček 1 drug Sarajevo.	17751
»REGENTOL« je najpopolnejše sredstvo ki popolnoma varuje steklo pred dežjem snegom, ledom in meglo
Trgovci restavraterji gospodinje, avto-mobilisti očistite svoja stekla (izložbe šoferske šipe. očala itd.i z »REGENTOLOM«-. Tudi za časa najhujšega dežja snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno
1 škatlica fREGENTOLAe 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. >GASOKSIT« uvozno in izvozno odjHje. Beograd, Kralja Milana 46 Tel 30- 6 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 )'c
Ako vas muči
protin in trganje, otrplost in krči v žilah, zbadanje in slabosti v udih vzemite popolno-ma neškodljivo že davno preizkušeno sredstvo
Rheusana!
Dobiva se v vseh lekarnah in pri edinem izdelovatelju
Apot. ARKQ, Zagreb
Kouiercijalca-stroko* lijaka
7.a veliko tiskalniško podjetje sprejmemo. Treba je, da je vešč v p pirni stroki, da je uglajen korespondent v slovenščini in nemščini, po možnosti tudi v srbohravšči« ni, zanesljiv računar in spreten v občeva« nju s strankami. Tisti, ki so bili p rak t en o i/učeni v eni izmed grafičnih panog, ima» jo prednost. Upoštevale se bodo le stvar: ne ponudbe z n tvedbo dosedanje prakse, s prepisi spričeval in navedbo zahtevane plače. Navesti je referenc. Mesto je trajno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Komercijalec«.
Ia Solingensko jekleno orodje,
ALPACA PRIBOR
kakor tudi vse vrste kuhinjske posode in opreme kupite najugodneje pri
JEKLO4 Stari trg, Ljubljana
UUUUÜLiLJUUULJUUüUUÜUUUUÜÜUUULjL.
Hnn$ove$a in
Ha%iona$e\ja
prvovrstnega strokovnjaka za samostalno vodstvo oddelki išče večje podjetje. Biti mora vešč in zanesljiv kalkulator v tej stroki. Mesto stalno. V ponudbah je na; vesti dosedanjo prakso, priložiti prepise spr čeval in označiti višino mesečne plače. Ravnanje s stroji jc potrebno.
Ponudbe na og!. odd. »Jutra« do 10. jas nuarja 1931 pod »Strokovnjak«.
Najboljše volnene
ODEJE
za postelje in
KOČE
nudi: Tovarna volnenih izdelkov
Peier Majdič, Celie
isti kupuje tudi vsakovrstno ovčjo
VOLNO
KflDLECOW APARATI
I ill^ssžžžisgžaalžl lUfifiaF

|fW
fmt:
wmmmrm smm-
ti Mi inak naiécùl za
: - nafr9 J '■ F. K A D L E C, T E M E R i N
: TVORNICA INKUBATOR*
-TRAZITE KATALOG
«
Vrvarna A. Šinkovec st., Kranj 12.
priporoča svoje prvovrstne, lastne izdelke vrvarskega biaga: štrange, ujzde. vrvice in vseh vrst vrvi za stavbe in zvonove. Dalie motvoz, gurte za pogon, različne mreže itd.
Imam tudi vedno v zalogi: cvilh. '.vilšne vreče, vzmeti za žimnice, žimo, morsko travo, biče in bičevnike. Vse v veliki izbiri in znatno znižani ceni. — Na debelo!	Na drobno!
Vsled oreselitve trgovine troifatiam vse fefaco oo znatno zmž»«*b cenah 16089 A. FUCHS
LJUBLJANA, Šelenburgova alica št. 6.
trgovina s. urami, zlatnino tn srebrn ino.
PERJE
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha. ✓olne ID nomnaža Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein. Zagreb, Zriniski trg 17.	302
Antiseptično preparirana
je bila, je in bo najboljša.
Dokazano najbolj dovršena.
Tehnična pisarna in gradbeno podjetje
Battolino Angelo
mestni stavbenik Ljubljana VII.	Aljaževa 35
Telefon 3339
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
V
D	^
NOVOLETNA DARILA
Od dobrega najboljše je le
GRITZNER — ADLER šivalni stroj ln kolo
Elegantna izvedba — najboljši materija!:
URANIA
pisalni stroj v 3 velikostih
Novost!
Šivalni stror
kot damska pisalna miza	*
Lc pri

J. PETELINC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAN 2913
ZMERNE CENE.
Na obroke 10% popusta, pri takojšnjem plačilu 15% popusta incL
do 10. januarja 1931.
ii r n g i t
se poslavlja za leto 1930 ter želi svojim stalnim odjemalcem
srečno novo leto
Biirgit bo v bodočem letu spet silovit sovražnik kurjih očes, trde kože in bradavic. Zato zahtevajte povsod le Bürget, ta zanesljivi od zdravnikov priporočani obliž. Dobite ga v vsaki lekarni, drogeriji in pariumeriji v škatlicah po 4—5 Din. Burgit močnejši za kurja očesa in trde kože na podplatih pa po 5 Din. — Ako bi ga kje ne dobili, pošlje
istega direktno GLAVNO ZASTOPSTVO BURGIT A, NOVO MESTO.
Novo mesto, dne 26. decembra 1930.
17S77
Akviziferj
po možnosti strokovnjaka za grafično iti ftartonažno podjetje išče večje podjetje za 1. januar 19-31 Pismene ponudbe z navedbo referenc i od »Akviziter« na oglasni oddelek
17810
->Jutra«.
Novoletne Ica

*3a*

z dnevnim blokom nudi bogato izbiro cenj. trgovcem po tovar. najnižji ceni
RUD. SMOLEJ, Maribor, Ruška c. %
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR,, si oglejte moje bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297 Warbtnek. Lfubltana.
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. si. %
iHetternifi brattee
naznanja cenjenemu občinstvu, da je
otvoril lastno delavnice
stavbnega in pohištvenega pleskarstva in ličarstva v Ko-raenskega ulici 22, telefon 3177, ker se je tvrdku
Brunčič-Rebemik razdrsižila
Pri tej priliki se priporoča cenjenim naročnikom i za nadaljnjo naklonjenost in želi srečno in veselo novo leto.
17855
H
Kompanlona
4» V V
1SCC
en gros trqovfn
_ dobrimi starimi tovarniškimi zvez z agilnimi zelo cenenimi močmi v Sk niji, povsod dobro zastopana z mnogi starimi odjemalci. Lep dobiček. Ponudba pod »Lepo mirno delo« na podruž. Jutra« Maribor.	18633
Urejuje Davorin Kavjjeo. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Kiboikar. Za Narodno uskaruu <1 d.
Kot oskarnarja frauw Jezeršek. U inseraini d je jd*uvurei. Aìoizu Novak. Vsi v UubLaoL