Politični ogled. Avstrijske dežele. Najvažniaa novica je bližnji 7bod avstrijskib 7ojako7 7 Bosno in Hercegovino. Hrvatska in dalmatinska mesta bodo deu vboda sve6ano obhajala. Regimenti in bataljoni bitijo od vaeb strani proti turški meji, eni nad Osek v Saniac, Brod in Gradiško, drugi nad Sisek. Pravijo, da 20. ali 21. mabnejo naai cez Sa70. Gla^ni poveljnik baron Josip Filipovi6 je Prago zapuatil in dosel k cesarju na Dunaj, od koder se poda vsaki 6aa v Brod, kder ga pričakuje generalni štab. Tema na6elniki so obrist Pop, obristlajtnant Fabini in major Domblevski; naš regiment Hartung je iz Maribora odrinil 7 pondeljek zve6er, kranJ8ki baron Euhn pa v Siaek. — NaJ7e6 vojakov je aklicanih iz Ogereke, Hrvatgke, Dalmacije, Primorja, Eranjske, Eoroške in Štajerske, druge dežele so malo zadete. Eer so 7e6jidel 8ami reservisti med pokiicanimi, je to za zapuš6ene žene in otroke pogosto velika stiska. Zato se snujejo po mnogih mestih druatva in odbori, ki bodo milodarov pobirali 7 podporo zaostalim re^am. Toliko poro6amo 87ojim bralcem, ker amo to vse že 7 drugih noviuah brali, da bodo zvedeli kam so jiho^i Ijudje odšli. Ve6 poročati ne vemo pa bi tudi ne smeli. Ear pa vladini listi n. pr. nPresse" objavi, to tudi ,,Slo7. Gosp." ne more biti zabranjeno. Zato bodemo ravno iz nPresse" natančniše v predaln ,,Za poduk in kratek 6as" popisali vojne oddelke, kateri pojdejo v Bosno. Bog jim daj vsem are6no zopet nazaj priti. Do krvave resnice v Bosni ne bo prišlo, 6e se Hresni6i novica, ki pravi, da se Tnrki ne bode nstavljali, ker je baje Andrassy dognal zvezo Avstrije z Tur6ijo po zgledu Angležev! — Skof Strosmajer bil je na poti 7 Slatino spoznan od hrvatskega regimenta, ki ae je akoz Zidani most peljal v Sisek, ter ga je 6astno pozdra^il z živio klici in muziko. — Svitli cesar so po to6i okoli Lipnice poškodovanim daro^ali 3000 fl. — Perzijski šah se je odpeljal na Rusko. — Volitve za deželne zbore bodo pr7e dni septembra. — Usmiljeni bratje so oanovali za avstrijske dežele posebno pokrajino; prvi provincijal te pokrajine, 6. g. Gasser, pride iz Brescije v Gradec. — Celovske gimnazije dijaki slabo slnjejo, nedavno je eden profesorju z re^ol^erjem žugal, eden pa, ki je pijan domov priael, lastnega o6eta grdo zasramoval, mnogi kradejo, to pa ainovi boljših starlšev. Eaj bo iz take mladine? Vere manjka, krš6anako verake odgoje! Eo bi to vendar hotli pomialiti, kateri ao odgovorni! — Primorski Slovenci snujejo društvo ,,Edino8tu 7 obrambo slo^enske narodnosti zoper polahonenje in ponem6e7anje. Bog jim daj potrebne vstiajnosti, sre6e in blagoslo^a! — Dalmatinci vedno bolj tožijo, da se jim krbajo narodne pravice, nemški in laški jezik sili v šole in nradnije. — Magjar8ki minister Ti8za se je zago^arjal pred avojimi volilci v Debreczinu. Čudno 8e pa ljudem zdi, kako je ta magjar skrbno povdarjal, da ni so^ražnik Slo^anom. No, prijatelj še pa menje, treba je le pokazati na Srba dr. Miletica, katerega je dal obsoditi in zapreti itd. Nam se zdi, da je magjara pred Slovani nekoliko strab. Volilna borba je pa že tolika, da so se 7 Gyongiusu pretepali, 62 ljudi je ranjenih. Hiratski sabor je bil sklenjen in razpaičen. Pri sklepu se je bralo ceaarje^o pismo, ki go^ori o ,,ljubljenih kraljest^ih: bi-7atskem, slavonskem in dalmatinskem". Razni listi pra^ijo, da je to pomenlji^o za bližnjo prihodnost teta dežel, ki bodo z Bosno in Hercegovino združene 7 eno 7eliko kraljest^o pod svitlim cesarjem in kraljem Francem-Jožefom I. Vnanje države. Kongres ali shod e^ropakih mini8tro7 7 Borolinu je bil sklenjen 13. jul. Gla^ni namen je dosegnil. Zabranil je boj med Rusijo in Angleži, tudi je tmško prasanje 7saj delonia rešil na korist tlačenim kristijanoni; vendar turškim bomatijam konca ni atoril, staluega miru ni pripravil. Pra7 zado^oljen, raznu Angleže7, nihce ni. A78trija se boji zaviatnib naaledko7, 5e zasede Bosnijo in Hercego^ino, Rnsi se erdijo, da so pri tolikih žrt^ah malo pridobili, Bolgari niao 7siv turškega jarma rešeni, Sibi ae bolj pa brabri Črnogorci 80 7e5 pi-i5ako7ali, in Grki so popolnem na cedilu ostali. Turka jezi propad njego^ega gospodst7a. Angležem pa 7si, posebno Francozi in Italijani, zavidajo, da je Z7ezo sklenil z Turkom, 7zel Ciper in si prilastuje 7rho7no oblast 6ez celo Tur6ijo 7 Aziji. Zato se mo6uo 786 boji no7e 7ojske, 7saj dolgega miru si nib6e ne obeta. — Klamfaiski dela^ec Hodel, ki je nemškega cesarja z re7ol7erjem napal, je obsojen na smit. — Italijani orožajo 7ojne ladije na otoku Gaida, tudi delajo novih šanc okoli Veione in Pescbiere; po celi Italiji 786 7re zoper A^atrijo. — Francozi imajo 7 Velikem morju otok No7o-Kaledonijo, kamoimed tamošnje di^jake odpošiljajo 87oje obsojene hudodelnike; sedaj so se tla5eni prebi^alci spuntali in pobili 120 belib ljudi, možkib in žensk. Papež Leon XIII. se 7eselijo, da zasede A^strija njej sosedne turške dežele in so namenjeni poslati 7e6 mešniko?, redo7niko7 in škofo7, da skrbijo za verske potrebe. Turške homatije. V pondeljek bodo Tnrki zapustili Sumlo in Varno, Ru8i se pa bodo od Carigrada pomikali, 6e bode turaki sultan mož beseda ostal in v*e storil, kar mu je beioliuski kongres naložil. Turaki paša 7 Banjilnki je baje razglasil, naj Bo8nijaki prijazno sprejmejo A^strijance. Zoper Grke pa bočejo Turki ostro postopati in jim niti pedenj zemlje odstopiti; Angležem so pa dovolili železnico staviti od Merzina, nasproti otoka Cipru blizu Tarza, rojstnega mesta 87. Paula, nad Diarbekir 7 Erzerum. V Kandiji traja boj med Tnrki in Grki nepretrgano napiej. Črnogorci dobijo namesto 200Qmilj aamo 80Qmilj turške zemlje, kar jib mo5nn srdi; Antibar jim pa ostane. Srbi so še precej zado^oljni, Rumuni zgubijo Besarabijo pa pridobijo Dobrudžo. Ruso7 ostane 50000 7 Bolgarije se 1 leto; med tem bo iz^oljen no7i bolgarski knez. Vendar bolj, kakor to, zanima 87et: prvi6 kaj bodo Rnsi po5eli zoper Angleže, ki so Bultana tako zrito v sroj žep 7teknili, in kaj se bo zgodilo, kedar bo a^strijska 7ojska za5ela marširati 7 Bosno in Hercego^ino ? Mnogi trdijo, da bo Italija sprožila voJRko!