itri-iof l.oliiEiil». •Vrnitev in sprejem v doinovIaL Kolumb je hotel ponesti vest o odfcritju takoj v Španijo. Ko je raziskal I nekaterimi vožnjami odkrito otočje, ge je podal proti domu 4. januarja. Komaj in komaj so prestale razklopotane barke hud vihar. Dne 15. marca se je vsidral v luki Palos. Veselje v ne_natnem kraju je bilo nepopisno, zvonlll so In ljudje eo kričali od radosti po uli•ah. I_ ladij se je pomikal »prevod v «erkev, da bi se zahvalili Bogu za arečtto vožnjo. V hudi »tlski med vlharjem na povratku »o se zaobljublli mornarII, da bodo romali v procesiji in v spokornih oblačilih v bližnjo Marijino cerfcev. Romarji bo 811 i_ Palosa proti la fiabidi. Tukaj bo prejeli vsi sveto obhajilo. Kolumba je povabila kraljica na dvor, ki je bil tedaj v mestu Barcelona. Njegovo potovanje skozi Španijo Je bll pravi slavnostnl sprevod. Ljuditvo se nl moglo nagledati čudnega moža. Možje bo mu stegovali roke na- firoti, ženske so dvigale deco kvišku in ejl kazale odkritelja novega aveta. Sprejem od strani vladarjev je bil na odprtem trgu ter v vsem sijaju. — Mladi plemifti so jezdili Kolumbu naproti, odposlanstvo dvora ga Je sprejelo ter pozdravilo že pri mestnih vratih. Ženske so ga obsipavale s cvetj«m, hlše so bile okrašene, vsak se Je smatral srečnim, če je le mogel videti velikega moža. Pred Kolumbom _o korakall v slavnostni opremi Indijanci, katere je bil pripeljal seboj, za temi so nesli čudns živall, rastline, znamenitosti In zlato. Ko »0 je približal odkritelj kraljevemu paru, je ta vstal in ni pustil, da bi jima bil poljubil po tedajnem običaju roke. Sesti J8 moral poleg kraLja ter kraljice in začel pripovedovatl o potovanju, o novih pokrajinah, o njunih proizvodih, o nepreglednih posledicah posrečenega podjetja in o osvcboditvi svetega groba v Jeruzalemu, za katero je obljubil sam, da bo prispeval iz lastnega 4000 jezdecev in 50.000 pešcev. Ob tem pripovedovanju je prevzel kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo občutek svetovnega dogodka. Pokleknila sta in dvignila roke med solzami v zahvalo za Cudovito odkritje. Celi dvor j<9 sledil vzgledu kraljevega para. Slovesnost sprejema je zaključila zahvalna pesem, katero je prepevalo tudi Ijudstvo po barcelonskib. ulicah v zavesti, da Je bilo dovršeno n8kaj velikanskega. Ob zatonn slave. Kolumb je bil na višku slave, a le kratko časa. Tudi on je moral piti polnih požirkov iz 5a_e nehvaležnosti sveta. Veliko Špancev je sledilo admiralu v novi svet, da bi tamkaj obogateli. Ker je držal Kolumb vajeti vlade trdo v rokah in ni trpel krivice napram Indijancem, so ga skušali počrnitl pri kralju. Neprestane pritožbe so rodile konečno le uspeh. Z vsako ladjo so prihajale nov« pritožbe v Evropo: Kolumb je nadut samooblastnež; nima srca za dobrobit ter slavo Špancev; on 8e hoče otresti domovine in postati sam neomejen vladar vseh novcodkritih dežel; kralja in kraljico je nalaSč prevarll s pretiravanjem/kolonije bodo prinesle Španiji mesto dobička zgubo; poneveril je denar. Koncem junija 1500 Je odposlal kralj Ferdinad Franca de Bobadillo v novl svet, da preišče ovadbe ln v slučaju potrebe admirala ter podkralja zamenja. Glede izblre baš lmenovanega moža se je dvor hudo zmotil. Bobadilla je bll neumne, gtrastne narave, nadut vsled poverjene mu zaupne »lužbe in brez vsake olike. Komaj je dospel 24. avgusta 1500 v Domlngo, je že bil v naprej prepričan o admiralovl krivdi, Je pustil svojo polnomoč takoj razglasiti ter nastopil v ulogi razjarjenega sodnlka. Pustil je vkovati v verige ne le oba podkraljeva brata, ampak celo samega Kolumba. Bobadilla se je polastil Kolumbovo hiše in zaplenil celo njeno opremo kot darilo za kraljico. Ugrabil je admiralove konje, orožje, obleko, bisere tor dragocene kamne; pobral jc vse zlato in vse to brcz prič ter zapisnika. Zginile so iz admiralovega stanovanja dragocene zlate posode, zbirke metuljev, katere je hranil admiral, da bl jih pokazal kralju, ravnotako tudi zlato v velikosti kokošjih jajc in zlata veriga, ki ]e tehtala 10 kg. Pobasal je zbirke kamnov, redke školjke, rastline, katere je nabral Kolumb na poto vanjlh. Uničil je celo admiralove opazke ter beležke, njegova opazovanja, karte, risbe ter znanstvene opise. Po tem nastopu je prevzela groza vse navzoče. Kolumb je ostal miren v očigled tako vnebovpijoči krivici. Ko ga je odpeljal oficir iz ječe na ladjo, je bil prepričan, da gre v smrt. Koraaj je bila jadrnica na odprtem morju, je hotel njen poveljnlk odvz-eti admiralu verige, a ta ni pustil. Odgovoril je: »KralJ in kraljica eta mi zapovedala, da sa moram pokoriti vsemu, kar mi bo zaukazal Bobadilla. Naložil mi je verige in jaz jih bom nosil, dokler ne da kraljsvi par povelja, da mi jih odvzamejo. Verige bom shranil kot plačilo, katerega je žela moja služba.« Kohimbov sin Fcrdinand je pozneje trdil mnogokrat, da je videl te verige viseti v očetovi sobi In je Kolumb pro3il, da mu jih dajo seboj v grob. (Konec prihodnji..)