TRST, petek 14. junija 1957
Leto XIII . Št. 141 (3676)
PRIMORSKI DMEVMIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON S3-*** IN »4-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. St 37-338 — Pod-ruž. GORICA: Ul. S. Fellico l-II.. Tei. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Sirtnl l stolpca: trgovski 80. finančno-upravnd 130, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 30 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst
Važna izjava predsednika Gronchija
Dolžnost predsednika republike
se nadaljuje pri sestavljanju vlade
Posvetovanja so se danes zaključila - Nenni zahteva pogum in logiko za popoln prelom z vso desnico, monarhistično in fašistično; drugače bodo socialisti vedno v opoziciji
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — S sprejemom bivših predsednikov republike Einaudija in De Nicole v vročini okrog ene ure so se posvetovanja pri predsedniku Republike G. Gronchiju zaključila. Bivša predsednika nista dala ni-kakih izjav.
Predsedniki parlamentarnih skupin, ki so bili danes sprejeti, pa so dali izjave v skladu z že znanimi stališči njihovih strank. Tako se je nacionalni monarhist sen. Paolucci, ki je bil prvi na vrsti, izrekel za
vlado, ki «hi zbrala okrog sebe večji del Italijanov, ki sc dobre volje». Piccioni je ponovil, kar so pri KD že Uradno sprejeli, namreč i-aejo o centristični vladi. Mišin Roberti je dejal, da je MSI pokazala dovolj dobre volje pri Zolijevem vladnem poskusu.
Scoccimaro (KPI) .je poudaril, da se nobena vlada ne more držati s krepko večino, če ni naslonjena na levico. Vsak veto in poskusi blokiranja rešitev te vrste pomenijo, da ni volje za_ rešitev politične krize v državi.
Najdaljši razgovor je imel Predsednik republike s socialdemokratom simoninijem. U-poštevati je treba, da je od socialdemokratov z Gronchi-jem govoril samo on, kajti v senatu PSDI nima lastne skupine. Verjetno pa je predsednik Gronchi hotel biti tu-dd informiran o notranjem Položaju v socialdemokratski stranki, kjer sta očitni dve odtočni tendenci, ena za šti-ristrankarsko vlado in druga proti. Seveda je tudi Simoni-nijeva izjava po sprejemu Pri predsedniku izzvenela v željo po štiristrankarski koaliciji. Ko so ga časnikarji Vprašali, kako si stvar predstavlja, če bi se republikan-ci tej formuli še naprej upirali, pa je rekel samo:	«0
tem’ bomo govorili, ko bo čas.»
Togliatti je izjavil, da s« mora vladna os pomakniti na levo. Zato se morajo izključiti liberalci, ki vztrajajo na desnih in včasih celo protiustavnih stališčih. Izključiti je treba tudi ponovitev napake, ki je bila napravljena z naslonitvijto na desno. «Ta-ko v zunanji kot v notranji Politiki je nekaj temeljnih Problemov, za katere se lahko dobi na levici večina. Naj se poišče ta pot; vse ostalo je samo malo korektno ma-bevriranje za izmikanje pred Parlamentarno realnostjo :n nujnimi potrebami v državnem življenju.« je dejal Togliatti.
Na koncu posvetovanj se je predsednik Gronchi zadržal nekaj časa s časnikarji-Tajnik časnikarjev parlamenta je predsednika oozdravil. Potem ko se je zahvalil za Pozdrav ter izrekel nekaj besed priznanja časnikarjem za
DANES
Namesto v torek se je Ha-fold stassen vrnil šele da-hes v London z optimistično izjavo pred odhodom Slede razorožitvenega spo-Tuzuma Tudi Hruščev je včeraj dejal, da so «pogoji ža sporazu dani«, čeprav Je navajal nekatere pridržke. Upati je le, da evropski zapadnjaki, zlasti pa An-Sleži, ne bodo delali ovir.
* # #
Iz Rima pa bomo mogoče šele nocoj zvedeli ime sestavljalca nove vlade, še vedno ni jasno ali bo pokušal z enobarvno demo-kristjansko vlado seveda bolj spretno od starega Zo-'Ija, ali s tri — oziroma čtiristrankarsko vlado kot s poskusom obnavljanja centrizma, ali z enobarvno £b zunanji podpori PLI, P jjl in PSDI, ali pa samo in PSDI. ali z enobarvno »poslovno* vlado in končno morda tudi s štiri ®li tristrankarsko prav tako «poslovno* vlado do volitev — tudi predčasnih. %>lošno mnenje je, da bi Jhoral v sedanjem nelahkem položaju prevzeti odgovornost nase osebno sam ^aJnik največje stranke Ahiintore Fanfani.
* * #
Za novo Bourgesovo vlado pa pravijo, da je že ob ro,jstvu šibka. Mladi pred-sednik ni mogel in tudi (J* hotel Francozom obljubiti nič drugega razen te-^av; vojnih, finančnih in drugih. Burgiba ga je vče-Jjaj odločno opozoril, da bo TTinizija sprejela vojno, ce Ji bo vsiljena, 'že čez de-s&t dni pa bo v parlamen-vlada morala prestati Prvo resno preizkušnjo: razpravo o novem davčnem PrPgramu.
razumevanje, ki so ga pokazati za njegovo težko delo v zadnjih dveh dneh, je predsednik Gronchi dejal;
«Važne niso formule, ki jih je treba smatrati samo za sredstva, da se ž njimi doseže namen. Namena pa sta po mojem mnenju dva; odgovoriti na zahteve države in spoštovati ugled in prestiž parlamenta, Y to bo usmerjeno moje delo, ki se — ne po kaki moji pravici temveč po moji moji dolžnosti — ne more omejiti na imenovanje predsednika vlade, temveč se mera nadaljevati v sodelovanju pri sestavljanju vlade, da ta vlada odgovarja zahtevam, ki sem jih omenil. Slišim, da se v sedanji dobi množe zagovorniki ustave in da se delajo primerjave z drugimi ustavami, n. pr. s francosko. Hočem reči samo — ne zaradi polemike temveč zaradi ugotovitve — da predsednik francoske republike imenuje predsednika vladg in ga predlaga parlamentu v investituro in šele po tej se lahko reče,' da je vlada sestavljena. Po italijanski ustavi pa predstavlja izbira, ki jo napravi predsednik republike, že sama po sebi vlado v polnosti njenih oblasti. Parlament poseže vmes pozneje z glasovanjem o zaupnici. To zadostuje za ugotovitev, da je odgovornost predsednika italijanske države nekoliko drugačna od odgovornosti drugih državnih predsednikov. To pa pravim ne zgto, da bi zahteval pravice, temveč zato, da podčrtam dolžnosti«.
Dejstvo, da je predsednik republike tako jasno zavzel stališče, po katerem v bistvu zahteva konkretno sodelovanje pri sestavljanju vlade, se smatra za najvažnejši dogodek današnjega dne. Opazovalci me-njo, da se Gronchijeva izjava nanaša na nesrečni poskus Zo-lija. ko se je tajništvo KD protiviio zahtevi Gronchija, naj se v vladi zagotovi notranje ravLjtežje med dem» kristjanskimi strujami z u-stanovitvijo dveh podpredsedniških mest. Podpredsedstvo Gonelle naj bi vlado držalo usmerjeno na levo; brez' tega podpredsedstva pa je prišlo do podpiranja Po desnici in padca.
Stališče predsednika republike glede zahtev države se tolmači tako, da te zahteve gotovo niso v vladi z odprtjem na desno. Ko pa je Gio-vanni Gronchi omenjal ugled in prestiž parlamenta, je hotel povedati, da v Kvirinalu ni bila posebno prijazno sprejeta diskrirdhnacija, ki jo je Zoli delal do misinskih poslancev. Jasno je, da nihče ne more prisiliti predsednika vlade, da ostane na svojem mestu, če hoče odstopiti. Ne more mu pa biti dovoljeno delati pri štetju glasov za za-
Amintore Fanfani, ki mu sedaj prav gotovo ni do smeha kot pred meseci v Tridentu, ko je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika KD, kajti postavljen je pred težavno odgovornost, da tokrat morda osebno — nerad — prevzame sestavo nove vlade.
upnico drugačne aritmetične operacije kot tiste, ki jih določa pravilnik poslanske zbornice.
Zdi se, da Kvinnal ne bo odobril formul, ki ne bi ščitile interesov države, kot n. pr. tako imenovana enobarvna poslovna vlada, za kakršno se je v bistvu izrekel Malagodi in iti bi odložila vse važne probleme na poznejši čas. Na splošno se misli, da ni verjetna niti štiri-strankarska koalicija, ki se ji upirajo republikanci. Možnosti se tako skrčijo do rezultata, da je treba najti človeka, ki bi s svojim prestižem in ugledom lahko računal na pristanek, ki bi šel preko ovir tnslrankar-ske koalicije — bodisi »klasič-ne» (KD, PLI, PbDI) bodisi nove (KD. PRI. PSDI) — kajt: še vedno bi to bila manjšinska vlada.
Oseba, ki prihaja v tem položaju v poštev, je Fanfani. Gronchi mu baje namerava naložiti nalogo, da sestavi vlado brez predhodnih poskusov, česar se pa Fanfani kar boji. Vendar bi bilo prav, da se ta mož. ki sicer zna uspešno potegovati niti izza odra. včasih loti bolj odgovornega dela pred državo.
Danes je v Cagliariju govoril Nenni. ki je v svojem govoru med drugim dejal v zvezi z vladno krizo, c’a je treba Zoliju šteti v veliko čast, da ni hotel biti odvisen od fašistov. S tem da je sprejel monarhiste namesto liberalcev, pa se je Zoli obsodil na najbolj absolutno negib-nost. «Pogum in logika zahtevata. je nadaljeval Nenni, radikalni prelom z vsako desnico, liberalno, monarhistično in fašistično. Dokler pa ne bo tega dejanja poguma in politične logike, stališče socialistov ne bo moglo biti drugačno kot opozicijsko.«
A. P.
Aretacije v Španiji
MADRID, 13. — Govori se o ponovnih aretacijah nekaterih uglednih španskih osebnosti, ki se jim očita, da razvijajo pro-tirežimsko propagando. Tako je bil baje aretiran Enrique
ci. Bil je že enkrat aretiran konec maja toda po zaslišanju so ga izpustili. Baje so bile druge osebe aretirane v Barceloni itd.
 *»--------
Azijska influenca
MANILA. 13. — Odkar je a-zijska influenca napadla Filipine v začetku preteklega meseca, so zabeležili 475.356 primerov bolezni, od teh 1185 smrtnih. Vendar pa te številice niso popolne, ker je oila baje komaj ena šestina primerov prijavljenih.
Poročilo zdravstvenih oblasti v Tajpehu pravi, da je na For-mozi umrlo zaradi azijske influence 101 oseba, obolelo pa je poldrug milijon ljudi.
Adenauer na Dunaju
Spremlja ga ludi zunanji minister Brentano
DUNAJ, 13. — Nemški kancler Adenauer je prišel danes na obisk na Dunaj. Spremljajo ga tudi zunanji minister von Brentano, načelnik tiskovnega urada von Eckardt in drugi visoki funkcionarji. Na dunajskem letališču so ga sprejel: kancler Raab, podkancler Pit-terman.n, zunanji minister Figi in drugi člani vlade.
Kancler Raab je v pozdravu poudaril važnost prijateljskih odnosov med obema državami* in je pripomnil, da bodo razgovori prispevali k poglobitvi medsebojnega razumevanja in prijateljskih vezi med obema državama.
Kancler Adenauer je izrekel zadovoljstvo, da je lahko prišel v Avstrijo in da se bo lahko razgovarjal z avstrijskim: prijatelji, zlasti pa 2 Raa-bom.
Zvečer je Raab priredil na čast Adenauerju večerjo, na kateri sta Raab in Adenauer izrekla zdravici.
Trgovinska izmenjava med Italijo in FLRJ
MILAN, 13.	—	podtajnik
za zunanjo trgovino FLRJ I-vica Gratič je prišel danes v Milan kot gost italijansko-juigosjovamske trgovinske zbor-
nice v Milanu. Razgovarjal se je s številnimi predstavniki industrijskega sektorja in s poslovnimi ljudmi, ki se zanimajo za trgovino med obema državama, in to na sestanku, ki je bil v milanski trgovinski zbornici. Gratič je izrekel prepričanje, da bodo sedanja pogajanja v Rimu za povečanje medsebojne trgovine imela pozitiven uspeh.
Razgovori mešane komisije o videmskem sporazumu
BEOGRAD. 13. — Italijan-sko-jugoslovanska mešana komisija za izvajanje določb videmskega sporazuma je pri nadaljevanju dela. ki se je pred nekaj dnevi začelo v Beogradu, temeljito proučila položaj, ki je nastal z ugodnim izvajanjem sporazuma in s povečanjem obmejnega prometa. Samo v maju 1957 je namreč 500.000 ljudi prekoračilo mejo med Italijo in Jugoslavijo z obmejnimi dovolilnicami. V krogih blizu mešane komisije - poudarjajo, da potekajo razgovori v o-zračju razumevanja in prisrčnosti.
Hruščev za inšpekcijske postaje zavrača pa načrt ZDA o Arktiki
Tudi on trdi, da so pogoji za sporazum: prvi pa je prenehanje eksplozij z jedrskim orožjem - Pogoji za konferenco štirih še niso dozoreli
HELSINKI, 13. — Pred svojim odhodom iz Helsinkov sta Bulganin in Hruščev imela danes tiskovno konferenco ob navzočnosti 200 novinarjev. Medtem ko je Bulganin podal pisano izjavo, ki jo je prebral tolmač, je Hruščev odgovarjal na vprašanja novinarjev.
Hruščev je najprej zavrnil ameriški predlog, naj bi začasno omejili na arktična področja načrt za letalsko inšpekcijo, in je iz- —v—..
rolrol	ir	mATrtAot iif*iri- 1ZJ8V1I, Q3
rekel dvom v možnost učin kovitega nadzorstva nad prepovedjo jedrskega orožja. «Nadzorstvo, je dejal Hruščev, ne more odkriti priprav napada in tudi ne morebitnega prikrivanja rezerv ali tajnega izdelovanja atomskega orožja«. Dejal je dalje, da predlog
Eisenhoiverja lahko samo poveča sume, in je pripomnil: »Nadzorstvo, ki se postavlja kot nujen pogoj za razorožitev, ni nič drugega nego izgovor za prikrivanje nadaljnjega tekmovanja v oboroževanju«.
Zatem je Hruščev ponovno
UIIIMIIIIIIfllllllHIHIIIIHIiniminilUIHIIttllUIIIIIIHIHMIIIINMIIIIIIIirtlllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIinillHHIIIfllllllllinHItfHHimilHIIIMHKIllllOdtllllllllUlIMfllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII
Stassenove izjave pred povratkom v London
„1% erešeiiili je prav malo zelo važnih vprašanj"
Očitki ameriškega tiska zaradi Stassenovih pogajanj z Zorinom Stališče Norveške, Danske, Švice in Jugoslavije
WASHINGTON, 13. — Ameriški delegat v razoro-žitvenem pododboru OZN Harold Stassen se je danes pred odhodom iz Washingtona razgovarjal na letališču z novinarji. Zanikal je govorice	o	sporu	z	državnim tajnikom Dullesom v zvezi z	njegovimi	privatni-
mi razgovori o razorožitvi s sovjetskimi voditelji. Ko so ga vprašali, ali je dobil nova navodila, je Stassen odgovoril; «Navodila o po stopku, ne pa navodila o jedru pogajanj*.
Ko so ga vprašali, kaj misli o današnjih izjavah Hruščeva v Helsinkih, je Stassen odgovoril, da vedno proučuje komentarje te vrste, da pa ((seveda nobena vlada ne spremeni nekega stališča, ki ga je zavzela, dokler ni pripravljena to napraviti med pogajanji«.
Stassen je nato takole obrazložil sedanje stanje londonskih pogajanj:	»Napredu-
jemo počasi in previdno. Danes smo bolj kakor pred tremi tečni blizu sporazumu, ki naj bi bil pivi korak. Prav malo zelo važnih vprašanj je še nerešenih.«
Na koncu je Stassen izrekel zadovoljstvo nad odločitvijo norveške vlade glede področja za inšpekcije ter je dodal, da se je o tem posvetoval z norveško vlado po norveškem poslaništvu v Londonu. Danes zjutraj Se je Stassen udeležil sestanka državnega sveta za varnost.
Današnji «New York Times« posveča svoj uvodnik pogajanjem o razorožitvi, ki se boe'o nadaljevala jutri.
((Londonska pogajanja o razorožitvi, pravi list, so naletela na novo čer zaradi zaskrbljenosti med našimi evrop-
Callan, univ. prof. v Salaman- 1 skirmi zavezniki v zvezi z ak-
lunin iiiiiii m i ii iilniiniimiii iiiiiii m n ih hi njimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHuuiiiimiiiii
Saud in Husein poudarjata privrženost arabski solidarnosti
AMAN, 13. — Kralj Saud je podaljšal svoje bivanje v Jordaniji do sobote ali nedelje. V Aman je povabil tri bivše predsednike libanonske vlade, ki so sedaj v opoziciji. Verjetno namerava posredovati v sporu med opozicijo in libanonsko vlado.
Nocoj pa so objavili izjavo v kateri Saud in Husein poudarjata, da sta odločena braniti neodvisnost svojin dveh držav. Dalje poudarjata, da se obvezujeta »braniti arabsko suverenost v A-kabskem zalivu«. Poudarjata tudi, da ne priznavata trditve, da je Akabski zaliv mednarodna morska pot.
Dalje poudarjata, da nameravata podpirati borbo za neodvisnost v Alž-iru ter privrženost Arabski ligi, Združenim narodom, paktu o kolektivni arabski varnosti, resolucijam bandunške konference, pakitu arabske solidarnosti ter sklepom konference vladarjev in državnih poglavarjev arabskih držav.
Slrackcy pri Kardelju
BEOGRAD, 13. — Podprea-sednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj je sprejel sinoči Johna Stra-ckeya, voditelja amgleške liberalne stranke, ki je prišel » Beograd s svojo soprogo.
Razgovori Anglije in ZDA
o politiki na Srednjem vzhodu
Angleži se tolažijo z odlikovanji poveljnikov, ki so vodili napad na Egipt - Tudi francoske ladje bodo začele uporabljati Sueški prekop
LONDON, 13. — V Foreign Officeu izjavljajo, da so se danes nadaljevali angleško-ame-riški razgovori o Srednjem vzhodu in da se bodo verjetno nadaljevali ves teden. Zatrjuje se. da se ti razgovori tičejo sledečega:
1, Finančna pomoč Jordaniji: Velika Britanija in ZDA sta mnenja da potrebuje Husein finančno pomoč, da okrepi svoj položaj. Velika Britanija bi bila pripravljena ponovno dajati pomoč, ki pa naj bi se uporabila za kmetijski in industrijski razvoj.	.
2 Egiptovski položaj: Novi britanska politika do Egipta, k, «0 jo odobrili člani bagdadskega pakta na konferenci v Karačiju ir ki je v pri.ago-ditvi z ameriško politiko, se bo nadaljevala: Velika Britanija opušča svojo ((aktivno sovražnost« proti Naserju, ne bo pa napravila nič. da bi mu pomagala. Ameriška politika gre za tem. da Egipt izolira od o-stalih arabskih držav
3 Odnosi med Veliko Britanijo in Saudovo Arabijo: Ce bi bila Saudova Arabija pripravljena obnoviti diplomatske odnose, Anglija temu ne bo nasprotovala. ZDA se bodo zavzemale za obnovitev teh odnosov in za razgovore o vzhodnih mejah Baudove Arabije
ru OZN ah pa v okviru regionalnega pakta. Glavni spor je oaza Buraini. Ni pa verjetno, da bi bila Velika Britanija pripravljena zapustiti to ozemlje.
Medtem izjavljajo v Londonu, da bo Velika Britanija zavrnila protest Jordanije v zvezi z angleškimi napad, na Jemen. Britanska vlada je namreč včeraj izro.čila britanskemu poslaniku v Ani a n u protest proti obnovitvi britanskih izzivalnih akcij proti jemenskemu ozemlju.
Kraljica Elizabeta je včeraj odlikovala poveljnma britanskih oboroženih sil, ki so sodelovale pri napadu na Egipt. Skupno so bili odlikovani glavni poveljniki teh oboroženih sil ter 28 njihovih častnikov in vojakov. Kraljica navaja »popoln uspeh« britanssih operacij za izkrcanje.	>
Ta «popoln uspeh« pa je bil tak, da sta Anglija in Francija ponov.io začeli uporabljati Sueški prekop. Prav danes je tudi francosko zunanje ministrstvo sporočilo, da je bil pri pogajanjih z Egiptom s posredovanjem Švice dosežen sporazum o plačevanju pristojbin za plovbo po Sueškem prekopu in zaUi bodo francoske la i-je lahko ponovno upoiabliale to vodno pot. Pristojbine se bodo lahko plačevale v za-
ki naj bi se zajamčile v okvi-1 menljivin sterlingih
cijo Harolda. Stassena.« «A-meriško-sovjetski razgovori, nadaljuje list, so spravili na ■površje prikrito bojazen evropskih držav, da bi se ZDA skušale ločeno sporazumeti s Sovjeti in da ne bi upoštevale stališča svojih zaveznikov.«
«Daily News« pa objavlja svoj glavni uvodnik pod naslovom; »Stassen naj se vrne domov,D List očita Stassenu, da je povzročil »srdite proteste francoskih in britanskih delegatov, ker se je pogajal za njihovim hrbtom s sovjetskim delegatom na razorožit-veni konferenci«. Isti list pravi nato, da bi »Stassen, ki si pripravlja svojo pot do predsedništva ZDA, lahko povzročil resne neprili^e deželi«.
Norveško zunanje ministrstvo je medtem zanikalo vesti tujega tiska, da je Norveška zahtevala udeležbo na londonski konferenci o razorožitvi. Predsednik norveške vlade pa je izjavil, da Norveška ni dobila nobene po-nucbe atomskega orožja in da tudi noče imeti takega o-rožja na svojem ozemlju.
Tudi v danski prestolnici potrjujejo, da so ZDA po diplomatski poti vprašale za mnenje dansko vlado glede morebitne vključitve Groen-landije v področje letalskih inšpekcij. Danska vlada ni še uradno odgovorila, v uračnih krogih pa se poudarja, da bodo danske oblasti z naklo, njenostjo proučile vsak načrt, ki naj olajša razorožitev.
Kakor javljajo iz Berna, je načelnik oddelka za zunanje zadeve švicarske vlade Max Petitpierre izjavil, Ja bi bila Švica pripravljena dovoliti na svojem ozemlju konferenco
ki bi bila posvečena vprašanjem nevarnosti izžarevanj ki nastajajo pri jedrskih poskusih. Dodal pa je, ca se mu ne zdi umestno, da bi Švica sedaj dala pobudo in predlagala tako konferenco zaradi nevarnosti, da bi j-o obtožili, da ima pobuda propagandne namene; pa tudi zaradi tega, ker pobut a ne bi za sedaj verjetn^ imela u-speha zaradi stališča, ki so ga zavzeli voditelji držav ki delajo jedrske poskuse. Vsekakor bi švicarska vlada napravila potrebne korake, če bi to lahko bilo koristno in bi lahko privedlo do konkretnih rezultatov.
Komentar «Horl><» o razorožitvi
BEOGRAD, 13. — Akcija, da se prenehajo poskusi z jedrskim orožjem, je danes najbolj neposredna oblika borbe *za mir, V teh naporih sodelu je vsa svetovna javnost ne glede na ideološke razlike, tako da je ta akcija postala pravsem smislu mednarodna. Akcija je rezultat zaskrbljenosti svetovnega javnega mnenja nad posledicami izžare vanj in izraz želje miroljubnih narodov, da se preneha oboroževalna tekma ter da se ustvari ozračje za mirno reševanje mednarodnih vprašanj, Sklenitev sporazuma med velikimi silami o prenehanju ali vsaj odložitvi napovedanih poizkusov z jedrskim orožjem bi bil prvi pozitivni korak v tej smeri.
Kakšne so možnosti za to?
Pogledi članic razorožitvenega pododbora OZN so se po mnenju v Beogradu tako približali, da praktično ni več ovir. da se razgovori konkretizirajo začetnimi delnimi sporazumi. V današnjih pogojih v mednarodnih odnosih je to edina realna pot za ustvarjanje medsebojnega zaupanja in ustvarjanja ozračja za splošen sporazum. Toda vse kaže, da bodo za praktične rezultate potrebne nove pobude, novi napori, da bi se premagale razne umetne ovire, ki se javljajo v trenutku, ko se zdi, da bo prišlo do sporazuma. Stassen je na primer moral ponovno odleteti v Washington zaradi pritožb zaveznikov iz Zahodne Evrope, češ da »za njihovim hrbtom pripravlja nekak sporazum s Sovjeti«.
»Ce so Amerikanci in Sovjeti pripravljeni ustvariti področje za letalsko inšpekcijo na Arktiki ali nad katerin koli drugim . področjem, ki ga kontrolirajo; če so pripravljeni storiti začeten korak na poti prenehanja poizkusov z jedrskim orožjem, kakor se to napoveduje, tedaj so neumestne pritožbe, razen če kdo ne, želi novih za-pletljajev v vprašanjih razorožitve in jedrske poizkuse izkoristiti za razne dvomljive politične manevre«, ugotavlja nocojšnja »Borba«. V tem trenutku je največja naloga vseh iskrenih pobornikov miru in človečanstva, da se z vsemi možnimi sredstvi zavzemajo za uresničenje praktičnega napredka v reševanju perečega vprašanja razorožitve«.
bi morale ZDA, Velika Britanija. Francija in SZ. skleniti sporazum o vprašanjih, od kateiih je odvisna, ohranitev miru, in je pripomnil, da je treba »hladno vojno in njene zagrizene po-bormke končno spraviti v arhiv«.
Hruščev je nadaljeval; »Dani so pogoji za sporazum. Eden teh pogojev je prenehati z vsemi poizkTusi z atomskimi in vodikovimi bombami. Dobro je znano, da mnoge države pritiskajo za rešitev tega vprašanja in nam so znani vzroki. Sedaj je možnost, da se sporazumemo o tem načelu. Obžalujemo, da se ZDA in Velika Britanija upirata sklenitvi sporazuma za prenehanje poizkusov s tem orožjem. Ce bo sklenitev takega sporazuma lahko olajšana z uvedbo inšpekcijskih postaj na ozemlju treh držav, ki imajo atomsko orožje — ZDA, Velike Britanije in SZ — ali na ozemlju drugih držav, če bi bilo potrebno, smo mi pripravljeni to sprejeti«.
Na vprašanje o umestnosti konference štirih na najvišji ravni je Hruščev odgovoril, da je sovjetska vlada pripravljena sprejeti tako konferenco v vsakem trenutku in v vsakem kraju. «Toda potrebno je tudi vedeti, je dodal, ali obstaja pripravljenost ne samo organizirati tak sestanek, pač pa tudi najti pravo rešitev življenjskih vprašanj za mir in sožitje. Zdi se mi, da danes to vprašanje ni dozorelo, toda ne z naše strani, pač pa s strani drugih«.
Dejal je nato, da je za obisk sovjetskih voditeljev v ZDA potrebno uradno vabilo in če tega ni, ne morejo iti kot turisti in tudi ne vztrajati iz prestižnih vzrokov. Hruščev je ponovno poudaril, da ima Sovjetska zveza interes sporazumeti se z ZDA. ki je najmočnejša in največja kapitalistična država, in je dodal: »Mir je v veliki meri odvisen od sovjetsko-ameriških odnosov in mi želimo neposredne stike med SZ in ZDA«.
Hruščev je nato izjavil, da nameravajo sovjetski voditelj letos obiskati nekatere tuje države.
Na vprašanje, kaj misli reakciji v tujini na nedavni
mimiiiiiiiiiimimiiiiiiii im laiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiitiiiiif mm, inniianimufumnigi
Arabci zahtevajo preiskavo
o francoskih pokolih v Alžiru
Posredovanje afriško-azijske skupine pri Hammarskjoeidu • Burgiba -opozarja na nevarnost nove vojne s Francijo - Novi francoski vladi napovedujejo kratko življenje
NEW YORK, 13. — Afriško-azijska skupina v OZN je imela danes sestanek, na katerem so se posvetovali o položaju v Alžiru. Sklenili so, da bodo ((sprejeli primerne ukrepe, da se ugotovi resnica o tragediji v Melouzi in o drugih tragedijah v Alžiru«,
Izvedelo se je, da bo tajnik te skupine zahteval od glavnega tajnika OZN, da posreduje pri francoski vladi, naj bi sprejela mednarodno preiskavo. Skupina se bo ponovno sestala v sredo.
Alžirsko narodno gibanje pa je izročilo afriško-azijski skupini v OZN spomenico, v kateri zahteva, naj se Varnostnemu svetu prediloži resolucija, zato «da se napravi konec uničevalni vojni, ki jo Francija vodi proti alžirskemu prebivalstvu«. To gibanje poziva afriško-azijsko skupino, naj posreduje, da bi mednarodni Rdeči križ uvedel preiskavo o pokolu v Melouzi in o grozodejstvih proti alžirskemu prebivalstvu.
Tudi v zadnjih 24 urah je bilo izvršenih v Alžiru več aftenjatov, pri katerih so bili 4 mrtvi in 6 ranjenih. V bližini Medee pa je bil močan spopad med osvobodilno vojsko in francoskimi vojaki. Uradno poročilo navaja, da je v tednu med 24. majem in 2. junijem bilo zaradi raznih a-tentatov ubitih 390. muslimanov, 71 pa ranjenih, ter 12 Francozov ubitih in 52 ranjenih.
Predsednik tunizijske vlade Burgiba pa je v zvezi z nedavnimi incidenti s francoskimi vojaki na tunizijskem o-zemlju danes po radiu med drugim izjavil; »Ce se še dalje ne bo upoštevala' oblast in suverenost Tunizije, bi utegnila nastati nevarnost, ki bi privedla do nove vojne, katero pa je tunizijsko ljudstvo pripravljeno začeti spričo dejstva, da ga skušajo nanjo prisiliti«.
Burgiba je dalje kritiziral sestavo nove pariške vlade in poudaril, da v tej vladi niso več liberalni elementi, ki so bili v Molletovi vladi. Vendar
Predsednik nove francoske vlade Bourges-Maunoury Je najmlajši ministrski predsednik v Eviopi; star Je komaj 43 let.
pa je pokazal zmeren optimizem in dejal; »Upamo, da ta kriza ne bo trajala več kakor pbletna nevihta«.
Medtem pa je tunizijska vlada izročila francoskemu poslaniku v Tunisu protestno noto zaradi manevrov tisoč francoskih vojakov na področju blizu Gafse v vzhodni Tuniziji. Francoske vojaške oblasti so preteklo noč sporočile tunizijski vladi, da bodo danes začele manevre. Prvotno je tunizijska vlada zahtevala odložitev manevrov, danes pa je zahtevala njih prenehanje. Nota tunizijske vlade omenja francoska izzivanja. Civilni guverner na področju Gafse je namreč sporočil, da Francozi nimajo nobenega namena prekiniti manevrov. Prebivalstvo področja pa je demonstriralo proti me-nevrom.
Bourges Maunoury je danes uradno predstavil svojo vlado predsedniku republike Cotvju. Prva seja vlade bo morda v ponedeljek. Bourges Maunou-ry je izjavil, da je sedaj predstavil predsedniku republike ožjo vlado, pozneje pa mu bo predstavil državne tajnike.
«Mislim, da izjave, ki sem jih včeraj dal v skupščini, zadostujejo za pojasnilo moje politike«, je pripomnil Bourges Maunour.v. Pariški tisk izraža danes z večino politični opazovalcev dvom v uspeh nove vlade, ki je dobila zaupnico samo zaradi podpore desničarskih neodvisnih zaradi stališča, ki ga je Maunoury zavzel glede Alžira.
«Z investituro ki jo je dobila z 240 glasovi proti 194 piše »Le Figaro«, je vlada Bourges Maunour.vja videti šibke narave. To pa predvsem če se primerja glasovanje skupščini z glasovanjem v tistim času, ko je za investituro bilo potrebnih 314 glasov«.
»Parisien Libere« pa se sprašuje; «Kakšna bo oblast vlade, za katero je glasovala samo nekaj več kakor ena tretjina poslancev in tudi ti bolj iz vdanosti kakor iz navdušenja? Kako bo ta vlada lahko uspešno predstavljala državo?«.
Javno mnenje sedaj pričakuje kakšni bodo davčni u-krepi, ki jih je napovedal Bourges Maunoury. Zvedelo se je, da je novi finančni minister Felix Gaillard začel že pripravljati davčni program, ki ga misli predložiti skupščini v enem tednu, tako da se bo debata lahko začela 25. junija.
Bourges Maunoury, ki se je nocoj dolgo razgovarjal z Mol-letom, bo odpotoval v soboto v London, kjer bo prisostvoval dkritju spominske plošče na kraju, kjer je v zadnji vojni bil sedež informacijske službe »Svobodnih Francozov«. Bourges Maunoury se bo sestal * Mac Millanom, pri katerem bo na kosilu.
Preteklo noč je prišlo do resnih incidentov med zasedanjem radikalne federacije za Seino. Pred začetkom zborovanja je v dvorano vdrlo okoli sto fašističnih razgrajačev, ki so vzklikali «Alžir je francoski«. Prišlo je do pretepa. pri čemer je bilo 9 ranjenih. Policija je aretirala dva razgrajača.
intervju po ameriški televiziji, je Hruščev izjavil: ((Reakcija je bila toliko dobra med preprostim ljudstvom, kolikor .e bila negativna pri tistih, ki imajo veliko korist od hladne vojne. Ti se bojijo preusmeritve industrije v mirnodobsko industrijo, ki bi nalagala izdelovanje oblek za otroke namesto atomskih bomb in topov. Toda, ker se bojijo delavcev, ki predstavljajo večino človeštva, se bojijo izreči neposredno kritiko in zato skušajo potvoriti pravi smisel tega intervjuja. Prepričan pa sem, da bosta prej Ai slej glas in volja narodov, ki želijo samo mir, prevladala«.
Hruščev je izjavil dalje: »Na Norveškem in Danskem obstajajo znatne sile, ki so naklonjene delitvi sveta v vojaške bloke in hočejo, naj bi ti dve državi ostali članici NATO. Znano so nam pogajanja za postavitev ameriških o-porišč v teh dveh državah za spuščanje raket. Bog varuj, kakor se pravi, državnike slehernega takega dejanja, ki ne bi obetalo nič dobrega ne za njihogo državo ne za miri«.
Zatem je Hruščev vendarle dodal, da sta Bulganin in on optimista in je izrekel zaupanje v pozitiven razvoj odnosov med SZ in severnimi državami.
Kar se tiče Nemčije, je Hruščev izjavil, da je naloga nemškega ljudstva, in samo njega, rešiti vprašanje združitve s sporazumom med obema nemškima državama. .“To vprašanje, je dodal Hruščev, se ne more rešiti s pogajanji med ZDA in SZ. Mi nimamo nobenega namena sestati se s komer koli v katerem koli kraju, da bi razpravljali o tem vprašanju. Pripravljeni smo prispevati k rešitvi, toda ne z vmešavanjem v nemške zadeve in tudi ne s pogajanji za hrbtom Nemcev«.
Hruščev je končno izjavil, da je med svojim'potovanjem po Finskem ugotovil, da se Sovjeti lahko mnogo koristnega naučijo glede stavbeništva in opreme- Dejal je. da med obiskom niso govorili o sovjetski pomoči za industrializacijo severnih področij Finske. toda Sovjetska zveza je pripravljena to proučiti pod medsebojnimi koristnimi pogoji.
Na koncu tiskovne konference so finske oblasti izročile sovjetskim voditeljem lokomotivo, s katetro se je Lenin leta 1917 tajno pripeljal na Finsko. Hruščev si je oblekel obleko strojnika, vstopil je v lokomotivo in sprožil vzrol sirene, ki je zapiskala.
Pred odhodom sta Bulganin in Hruščev obiskala predsednika republike I ekkonena in mu izročila vabilo Vorošilova, naj obišče Sovjetsko zvezo. Kekkonen je vabilo sprejel.  «»-----------------
Larocque o razorožitvi
BEOGRAD, 13. — Belgijski zunanji minister Victor La-rocque poudarja v izjavi beograjski «Folitiki», da žeii beograjska vlaua razširitev sodelovanja med Belgijo in Jugoslavijo ne le na gospodarskem temveč .na vseh področjih, kjer obe državi lahko prispevata k ohranitvi in utrditvi miru.
Na vprašanje, kako gleda na prepoved poizkusov z jedrskim orožjem, je belgijski zunanji minister poudaril, da bo prepoved učinkovita, samo če bo nadzorovana. Osnovno je po njegovem mnenju, da se.u-vede mednarodno nadzorstvo, ki se mora nanašati ne le na jedrsko orožje, temveč tudi na ostalo orožje. Brez tega se bo politika sile samo nadaljevala in povečala se bo vojna nevarnost. Vsak začeten sporazum glede tega bi bil prispevek k miru, čeprav še ne bi pomenil prenehanja nezaupanja in nasprotij, ampak samo željo, da se izrigne splošni vojni. Za pravo popustitev napetosti pa bo potrebna zelo dolga pot.
 «»—
Konferenca
Connn«nweal(ha
LONDON, 13. — Konlerenca ministrskih predsednucov Com-monwealtha se bo pričela v Londonu 26. junija, toda od 9 držav, ki so članice Com-momvealtha, bodo le 4 zastopane po svojih ministrskih predsednikih:	Avstralija, Indija,
Pakistan Ghana. V nekaterih krogih se sprašujejo, ali je sploh ob takih pogojin konferenca umestna.
Sredi Londona avtobus povzročil smrt šestih oseb
LONDON, 13. — Popoldne je prišlo na eni izmed najbolj obljudenih londonskih ulic do hude nesreče. Težak dvonadstropni avtobus je zavozil na obcestni hodnik prav na mestu, kjer je nanj čakalo kakih 25 oseb. Pri tem je bilo 6 oseb n^rtvih, 12 pa ranjenih, 1 od teh težko. Zdi se. da je do nesreče prišlo na ta način, ker je vozaču postalo za trenutek slabo.
— 2 —
14. junija 1957
Vreme včeraj: Na.jvišja temperatura 32,4, najnižja 24,3, /tračni tlak 1018,7, vlaga 31 odst., morje razburkano, temperatura morja 19,1 stop.,
Vrem« danes: Se vedno spremenljivo s pooblačitvami.
Tržaški dnevni
Danes, PETEK, 14. junija
Buziiij, Vasja Sonce vzide ot> 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 6.14.
Jutfi, SOBOTA, 15. junija
Vid, Vida
Ob drevišnji seji pokrajinskega sveta
Na dnevnem redu potrditev sklepov pokrajinskega odbora
Med raznimi sklepi je zidanje novih paviljonov v umobolnici - Razpravljali bodo tudi o poenotenju plač uslužbencev
Drevi ob 18. uri bo seja pokrajinskega sveta v okviru izrednega poletnega zasedanja. Dneivni red vsebuje 32 točk in mnofgo sklepov navadnega upravnega značaja, ki jih te pokrajinski odbor že sprejel in ki jih ihora pokrajinski svet samo še potrditi. Gre le za takšna vprašanja, ki so nujnega značaja, ali pa za takšna, za katera je odbor pooblaščen, da jih lahko odobri, ne aa Jii jih prej predložil v obravnavo pokrajinskemu svetu, ki jih naknadno formalno potrdi.
Po obveitilih predsednika in odbornikov o sklepih, ki jih je sprejel odbor, bo začei pokrajinski svet obravnavati predloge in načrte za zidanje novih paviljonov v umobolnici pri Sv. Ivanu. Tako bodo predlo žili v razpravo načrt za zidanje noveg« pav.liona za preglede in za biološko zdravljenje žensk, s 70 posteljami; zidanje novega paviljona za preglede in biološko zdravljenje moških, s 70 posteljami; zidanje novega paviljona za zdravljenje tunerkuloze za moške s 30 posteljami; zidanje novega paviljona za zdravljenje tuberkuloze za ženske s 30 jooste-Ijaml.
Nato bodo svetovalci razpravljali o odgovoru, ki ga mora poslati pokrajinski odbor pokrajinski upravni komisiji, ki je zavrnila sklep pokrajinskega sveta o poenotenju plač pokrajinskim uslužbencem. To vprašanje zanima vse pokrajinske uslužbence, saj so svoj čas že stavkali, da so dosegli dokončno ureditev piač. Toda pokrajinska upravna komisija, ki ima nalogo, da nadzoruje upravno delovanje vseh krajevnih ustanov, je ta sklep zavrnila. Kot smo to ze poročali, so poenotenje plač ze dosegli delavci - mnogih kategorij in imajo do poenotenja pravico tudi uslužbenci krajevnih ustanov.
Nadalje Je na dnevnem redu tudi izplačilo odškodnine dedičem pokojnikov, ki so se ponesrečili na pokrajinski cesti, ki peije v Dolino, dne 1« septembra 1933 Tedaj sta člana vodstva KP TO Uršič in Bolčina, ko sta se ponoči vračala iz Doline proti Trstu, trčila v zaščitno leseno oviro na cesti, ki je bila brez razsvetljenega znaka in se smrtno ponesrečila. Poleg drugih točk je na dnevnem redu tudi predlog sklepa o denarnem prispevku pokrajin Treh Benečij za deželno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o izvedbi »Vanonijevega načrta« za kmetijstvo in ribištvo v ten deželah, piedlog za izboljšanje in povečanje živinoreje v naši pokrajini in razna vprašanja, ki jih bodo obravnavali ra tajni seji.
——«»------
Stališče KP in PSDI do občinskega odbora
Izvršni odbor KP TO je na zadnji seji , sprejel rtsol učijo o sedanjem položaju v tržaški občinski upravi. V njej opozarja na resni politični položaj, ki je nastal po izvolitvi enobarvnega klerikalnega odbora s podporo desnice. Ta rešitev je po ugotovitvi KP povzročila med prebivalstvom veliko ogorčenje, zlasti proti KD, ki je ponovno vsilila Bartolija za župana m ki je sprejela fašistične in monarhistične glasove. Nato opozarja resolucija na nekatere manevre, s katerimi bi hoteli ponovno sestaviti takšen občinski odbor, kakršen je bil prejšnji, ki bi nujno izvajal staro občinsko politiko.
Izvršni odbor KP TO poudarja, da je edini izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja samo v teni, da se sestavi nov demokratičen občinski odbor, ki ne bo zapiral na levo. Sprejeti kakršno koli zaprtje na levo, pomeni nadaljevati po poti diskriminacije.
Resolucija nadalje ugotavlja, da se vse levičarske skupine v bistvu strinjajo o najvažnejših tržaških vprašanjih. Obenem pa jih poziva, da se moraji* zdruziti in zavrniti katero koli diskriminacijo, če hočejo upravljati občino v korist prebivalstva in napraviti konec klerikalni in delodajalski nadvladi.
Predstavnik PBDI pa je sinoči ponovno dal časnikarjem izjavo, v kateri poudarja, da bodo socialdemokrati ugodno sprejeli poziv KD za sodelovanje v občinski upravi samo pod sledečimi pogoji: 1. odstranitev inž. Bartolija; 2. sestava občinskega odbora, ki bo imel večino s podporo demokratične levice; 3. obvezati se je treba, da se občinski odbor ne bo ukvarjal samo z navadnimi upravnimi vprašanji, ampak da bo načel ustrezne pobu-
de pri vladi in pri parlamen-1 ter drugih uslug te ustanove.
Pri vsem tem pa je prišla bolj do izraza zahteva in potreba po uvedbi proste izbile zdravnika. Glede tega se je zvedelo, c’a je glavni direktor ustanove INAM dr. Pe-trilli poskrbel, da bo upravni odbor te ustanove zahteval sestanek na ministrstvu za delo, da bi tam uredili vprašanje proste izbire zdravnika. Predstavniki sindikalnih organizacij v pokrajinskem odboru so sicer izrazili svoje zadovoljstvo spričo tega koraka, toda opozorili so na zavlačevanja centralnega vodstva te ustanove, ki bi lahko po zakonu neposredno rešilo to vprašanje brez nepotrebnih birokratskih za-pletljajev.
Glede na vse to so predstavniki sindikalnih organizacij v pokrajinskem odboru izjavili, da bodo prisiljeni podati ostavko, če vsa omenjena vprašanja ne bodo v najkrajšem času ugodno rešena. V tem primeru bodo-sindikalne organizacije imele proste roke in si pridržujejo najširšo možnost akcije za rešitev omenjenih vprašanj.
tu za ustanovitev proste cone in za tržaško avtonomno upravo v okviru avtonomne dežele s posebnim statutom.
Krščanska demokracija pa je za prihodnjo nedeljo napovedala v Miljah zbegovanje demokristjanskih pokrajinskih voditeljev. Na tem zborovanju bodo razpravljali o političnem položaju na področju in z/lasti o občinski krizi. Kot poročajo iz vodstva, bo to zborovanje predstavljalo začetek volilne kampanje za izvolitev tržaških poslancev v parlament.
 «»——
V pokrajinskem odboru INAM
Predstavniki delavcev grozijo z ostavko
Pri ustanovi. INAM v Trstu, kakor kaže, stvari niso še popolnoma urejene. To je prišlo zlasti do izraza na zadnjem sestanku pokrajinskega odbora te ustanove, na katerem so predstavniki delavcev obrazložili stanje ter pomanjkljivosti zdravniške službe
Uradno	policijsko
o skrunitvi	spom
Krivci naj bi bili v obeh primerih otroci, kar pa je težko verjeti
Tiskovni urad tržaške kvesture je včeraj izdal naslednje uradno poročilo;
«V zvezi z razbitjem šipe, ki je prekrivala fotografijo na spomeniku Ivana Ivančiča, ki so ga fašisti ustrelili 15.12.1941, je bilo ugotovljeno, da sta krivca mladoletna:	Perselli
Umherto, star 14 let, stanujoč na strelišču na Opčinah ( in čuvajke strelišča Brune Per-sellij Gava Giuseppe star 13 let, stanujoč na Opčina'-..
V trenutku ko se karabinjerji uvedli preiskavo na osnovi prijave o poškodbi slike so pri Perselliju našli fračo, s katero je hoteli med igro vreči kamen v Gavo, a je ta priletel v fotografijo Ivančiča in razbil šipo.
Dogodek je bil prij’avljen sodnim oblastem medtem ko je policijski komisariat na Opčinah opozoril . starše, naj bolj pazijo na svoje otroke, da se podobni incidenti ne bi več zgodili«.
Glede drugega dogodka, ki se je zgodil v Sv. Križu, pa pravi policija naslednja:
«7. t. m. ob 16.30 je neka policijska patrulja iz Sv. Križa opazila v bližini begunskega taborišča, da je zlomljena marmornata spominska plošča z imeni dveh padlih partizanov, ki je bila postavljena na zunanjem zidu, ki obdala taborišče.
Tudi v tem primeru so takoj ugotovili krivca, ki je 5 let star . Antonio Desman iz omenjega taborišča. Ta se je igral s svojima prijateljema Paolom Perisso in Robertom Pippanom, ki so v neposredni bližini plošče metali kamenje. Starši so bili opozorjeni, nai pazijo na svoje otroke, dogodek pa prijavljen sodnim oblastem.
Evidentno je torej, da gre za nenamerne poškodbe, ki so jih povzročili mladoletniki, kar potrjuje tudi dejstvo, da ni bila storjena nobena škoda na ostalih spomenikih, ki so razstreseni po vsej okolici.
Zato je za izključiti torej kakršnikoli politični namen«.
K poročilu pripominjamo naslednje;
Težko je verjeti, da bi kamen (prav za prav kamenček) s frače imel tako moč, da bi razbil šipo, odnesel okvir in pol fotografije ter izbil oba vijaka, s katerima je bila fotografija pritrjena na spominsko ploščo.
Prav tako je tudi teiko verjeti, da bi pet let star otrok lahko, s kamnom razbil marmornato ploščo, ki je bila zacementirana v skalo ob zidu begunskega taborišča.
Kljub temu pa sprejemamo policijsko poročilo na znanje v upanju, da do takih dogodkov ne bo več prišlo.
Zasedanje na padovskem velesejmu
Za pomnožitev prog jadranskih pristanišč
Predstavniki iz mest ob Jadranu so sprejeli resolucijo z raznimi zahtevami
[Kulturne prireditve j
OBVESTII/O
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmete in pridelovalce, ki nosijo svoje pridelke na novi zeie-njaonl trg, naj se zglasijo v 01. Geppa S pritličje, da dobijo potrdilo za Izkaznice za vhod na trg.
na tri. velesejmu
Tudi letos bo v okviru ve-lesejemskih prireditev in razstav festival avstrijskega filma. V zadnjih letih se je avstrijska filmska industrija precej razmahnila. Avstrija proizvaja okoli 25 filmov na leto, med katerimi nad polo-vico barvnih. Poleg umetniških proizvedejo okrog 500 kratikometražnih filmov. V Avstriji je 11 podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo filmov, pri čemer je treba poudariti, da je filmska industrija aktivna, čeprav je cr-žava ne podpira v nobeni obliki, niti ne nudi izvoznih nagrad, Precej filmov izvaža Avstrija v Nemčijo, kjer jezik ne povzroča nobenih težav. Precej avstrijskih filmov je že doseglo svetovno priznanje in med njimi je dobro znan tudi pri nas film »Poslednji most« ki so ga posneli skupno z Jugoslovani,
Kakor je znano. obstaja med Avstrijo in Italijo sporazum, ki omogoča obojestranski uvoz odnosno izvoz filmov. Medtem ko Avstrija uvaža filme v okviru celotnega kontingenta, uvaža Italija iz Avstrije le malo filmov na leto. Zato so avstrijske oblasti in filmski producenti že lansko leto mislili, da bi v okviru tržaškega velesejma predvajali v- Trstu najboljše avstrijske filme in s tem povečali njihov izvoz. Avstrija bo zastopana na velesejmu uračno in bodo pri predvajanju filmov prisotni producenti. Na vse prireditve bodo povabili filmske kritike in zastopnike kulturnega ter političnega življenja.
Festival avstrijskega filma bo v Avditoriju. Filme bodo predvajali 1., 2., 3. in 4. julija. Na sporedu bo vrsta u-metniških in dokumentarnih filmov.
Smrtna žrtev predvčerajšnjega neurja
Strela ubila Kmeta iz Saleža Ko je dajal pičo piščancem
Komaj 21 let star mladenič iz Prečnika si je sam vzel življenje s tem, da je skočil v vodnjak
V Saležu najbrže zlepa ne bodo pozabili na neurje, ki se je razbesnelo predvčerajšnjim zvečer nad našim področjem. Večina domačinov je biia že v postelji, ko je nenadoma treščilo tako močno, da se je stresla vsa vas. Ljudje so začeli vstajati in menda ni bilo človeka, ki bi ostal v postelji. Kaj ne, saj je bil tresk tako močan, da je dve ženski v različnih hišah, ki sta bili še pokonci, vrglo po tleh.
Toda žal ni bil samo strah edina posledica bliska, ki je treščil ob 22.10 v Ostrouško-vo hišo, nekaj metrov pred spomenikom padlim partizanom v Saležu. Z dimnika O-strouškove hiše, kamor je najprej udarila, je strelo zaneslo preko ceste v sosednjo hišo, kjer je stanoval 37 let star Alojz Skrij (Pepi). Na žalost moramo uporabiti pretekli čas, kajti ko to pišemo, leži Pepi na mrtvaškem odru v domači hiši, kamor so ga pripeljali iz mrtvašnice v Trstu včeraj zvečer, da ga bodo danes pokopali, Pokojnik je bil v trenutku, ko je strela udarila, v hlevu, Itjer. je iz korita dajal pičo piščancem. Za njegovim hrbtom je bilo električno stikalo in strela, ki je — kot smo že omenili — prešla cesto, je po žici prišla do električnega stikala in tam u-darila ven, naravnost v nesrečnega Škrlja, ki se je zgrudil na tla.
Prva je v hlev pritekla ne-
■iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMMiiiimiiiiintiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
Po zborovanju tržaške FILM
Številne zahteve pomorščakov za ureditev njihovih vprašanj
1/ ustanovi ciassa Marittima Adriaticov se mora imenovati upravni odbor
Pokrajinska zveza pomorščakov pri novi Delavski zbornici CGIL je te dni odposlala vladnemu generalnemu komisarju pismene zahteve te stroke na podlagi sklepa, ki je bil soglasno o-dobren na nedeljskem zborovanju v Rossettijevi dvorani. Na tem zborovanju, ki ga je organizirala omenjena zveza, so razpravljali o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo tržaških pomorščakov in njihovih svojcev. Po izčrpni diskusiji so zborovalci zaprosili tajništvo svoje zveze in ustanovo INCA, naj posredujeta na pristojnem mestu za čimprejšnjo rešitev vseh perečih vprašanj, zlasti za zvišanje pokojnin, za ureditev vprašanja pomorščakov bivše avstro -ogrske mornarice, ustanovitev upravne komisije v bolniških blagajnah za pomorščake > predstavniki delavcev, ureditev vprašanja kroničnih bolezni, odškodnine v prime-; rih nezgoc, na delu ter vprašanja zdravniške oskrbe in pomoči pomorščakom, ki niso več sposobni za delo, m to do njihove upokojitve ali ponovne zaposlitve.
V pismu, ku ga je poslala FILM glavnemu generalnemu komisarju, je tudi zahteva po ureditvi vprašanja ustanove «Cassa Marittima Adriatica«. Leta 1945 je bil zaradi tedanjih razmer imenovan vladni komisar dr. Mario Tripcovich Čeprav teče že 12. leto in so se razmere uredile, saj so po vseh drugih sorodnih ustanovah bili imenovani upravni odbori, je v tej ustanovi še Večno v veljavi komisarski režim. Tržaški pomorščaki zahtevajo ukinitev tega režima in imenovanje upravnega odbora v smislu pravil te u-
stanove. ki so bila odobrena leta 1940.
  «»-------
SMRTNA NESREČA OTROKA
Tragična posledica obiska v pristanišču
8 let stari Franco Gocini iz Ui. F. Severo je hotel na vsak način videti notranjost pristanišča in je venomer silil očeta, ki je bil v njem zaposlen. da bi ga peljal s seboj. Oče mu je to obljubil, a pod pogojem, da z dobrim' uspehom konča šolsko leto.
Včeraj pa je prišel toliko pričakovani trenutek za malega Godinija. Toda ta ogled je bil zanj usoden; ko je stal na terasi v drugem nadstropju skladišča at. 2 v starem pristanišču in si z zanimanjem ogledoval delo v pristanišču, je otrok pačel v globino in nezavesten obležal.
Takoj po nesreči so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga z vso nujnostjo poslali na prvi kir. oddelek. Otrokovo stanje je bilo obupno in tako so si zdravniki pridržali prognozo. Njihova diagnoza je bila točna, kajti kljub poskusom. da bi ga rešili, je o-trok ob 13.20 podlegel hudim poškodbam.
Padec zaradi srčne hibe
Zaradi srčne hibe je 30-lei-nemu Viktorju Becherju iz lil. Domus Civica včeraj postalo nepričakovano slabo; posledica je bila, da je pačel na tla in ker se je pošteno potolkel, so ga morali spremiti v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 2 i dneh na opazovalnem oddelku.
srečna žena, ki je moža zagledala na tleh pol metra od praga. Bil je še živ, toda čez kakih pet ali šest minut je nesrečnež izdihnil, V hišo so prihiteli tudi drugi vaščani, ki jim pa ni preostalo drugega, kot tolažiti nesrečno vdovo, ki je na tako tragičen način izgubila moža. V hiši sta ostala dva otroka, en star 8, drugi 10 let. Okoli dveh ponoči, potem ko so prišli na mesto policijski agenti, so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Omeniti moramo tudi, da je strela poškodovala telefonsko napeljavo in ni bilo moč iz Saleža telefonirati po zdravnika. Eden od vaščanov, ki se je odpravil po pomoč, je na poti srečal policijsko patruljo, ki je prišla takoj v Salež, a takrat je bil nesrečni Skrij že mrtev. Pri električnem stikalu, kjer je strela izstopila, je omet odkrušen, in sicer v kakih 20 cm dolgi in 10 cm široki črti.
* * #
Včeraj zjutraj pa je vaščane iz Prečnika pretresla vest, da si je komaj 21 let stari Emil Vrabec sam vzel življenje. Vaščani so Emila poznaji kot bolehnega mladeniča, Ki je zadnje čase živel na svojem domu, od koder je le tu pa tam odšel k zdravnikom v Trst. Lansko' leto je bil na sezonskem delu v Nemčiji, toda že po nekaj mesecih so ga prav zaradi njegovega šibkega zdravja poslali domov. Morda je občutil, da je domačim v nadlego, morda je kdaj padla kakšna beseda, ki si jo je mladenič vzel preveč k srcu. Vse to in morda še kaj drugega je storilo, da je nesrečnež hotel takemu življenju napraviti konec.
Včeraj proti jutru je njegova mati vstala in pogledala v sinovo sobo. Zagledala je prazno posteljo in ker se je spomnila, da je dva dni prej Emil dejal, da se bo ubil, je zbudila svojega drugega sina. Ta se je takoj oblekel in stekel do občinskega vodnjaka, ki je ob cesti proti Mavhi-njam. Na vodnjaku je zagledal bratov suknjič in to mu je potrdilo, da je brat svojo grožnjo uresničil. S kolesom se je odpeljal v Mavhinje, kjer je o zadevi obvestil policijske organe. Na mesto je prišlo nekaj agentov, medtem ko so na pomoč poklicali tudi gasilce z Opčin. Ti so se spustili v vodnjak, ki je globok 9 metrov, medtem ko je v njem za 6 metrov vode, in res so iz njega potegnili mladeničevo truplo in tudi suknjič, ki ga je med tem veter vrgel v vodnjak. Na mestu je bil tudi že policijski zdravnik, ki pa je lahko samo izdal potrdilo, da je mladenič umrl zaradi Utopitve, potem ko, s<4! je ponoči vrgel v vodo.
V listnici, ki je bila v suknjiču, so policisti našli tudi poslovilno pismo, v katerem je nesrečni mladenič navedel vzroke svojega tragičnega koraka.
* * *
Medtem ko je policija začela prvo preiskavo v zvezi z Vrabčevo smrtjo, je neka policijska patrulja na bližnji gmajni opazila nekega človeka, ki je ob pogledu na policiste začel bežati. Eden od policistov je tedaj potegnil revolver in mož se je hočeš nočeš moral ustaviti. Seveda so ga aretirali, ker je obstajala možnost, da morda kaj ve o Vrabčevi smrti. Toda medtem so našli pismo nesrečnega mladeniča in tako je ta sum odpadel. Toda policisti so kaj kmalu ugotovili, da je mož. ki jim je padel v roke, star znanec policije, ki ga že nekaj časa išče. Tako so ga spravili v zapor in čez nekaj
dni bo policija o njegovem primeru izdala posebno poročilo.
 «»-------
OBČINSKA GALERIJA
Razstava tečajnikov ljudske univerze
Zanimivo razstavo so včeraj odprli v Občinski galeriji. Obiskovalci risarskega tečaja Ljudske univerze razstavljajo svoja dela. 27 tečajnikov »izstavlja 47 slik. Največ je olj. So pa risbe tuča v drugih tehnikah.
Risarski tečaj vodi prof. A-lice Rsacaropulo. Pravzaprav so to trije tečaji. V prvem so začetniki, v tretjem pa so tisti, ki so v svojih slikah pokazali že kar lep uspeh.
Ta razstava je pravzaprav že tretja, odkar so ti tečaji. Seveda ne gre presojati razstavljenih dei s strogim umetniškim merilom. Toda, če upoštevamo, da so ti tečaji v večernih urah in da so tečajniki največ taki, Jci posvečajo svoj prosti čas po svojem rednem delu in da jih vodi k temu le ljubezen do risanja, je uspeh, ki ga je videti na razstavi, kar vse hvale vreden.
Cucino se nam pa zdi, da se vodstvu Ljudske univerze ni zdelo potrebno poslati na-šeihu dnevniku obvestila o tej razstavi.
S. A.
Na padovskem velesejmu je bilo zasedanje Zveze jadranskih 'pristanišč, na katerem so bili prisotni župani ali njih zastopniki iz Benetk. Trsta, Ancone, Barija in Brin-disija, predsedniki pokrajinskih svetov teh mest, predsedniki trgovinskih zbornic, predsedniki sindikalnih organizacij in predstavniki trgovinskih zbornic iz Muenche-na, Stuttgarta in Bacena ter številni poslovni ljudje iz srednjeevropskih držav.
Po otvoritvenih govorih predsednika velesejma poslanca Saggina in beneškega župana odv. Tognazzija je podpredsednik Confindustrie Pasquato obširno poročal o položaju trgovinske mornarice in zlasti o stanju, ki naj bi nastalo z uveljavitvijo že predloženega zakonskega o-snutka za sklenitev konvencij med državnimi pomorskimi družbami plN in državo. Sledila je diskusija, med katero so govorili tudi tržaški predstavniki. Trst so namreč zastopali; podžupan Visintin, predsednik občinske komisije za pomorska vprašanja Fran-zil in predstavnik trgovinske zbornice prof. Koletto.
Ob zaključku zasedanja so sprejeli resolucijo, v kateri se izraža zahteva, naj parlament razpravlja jn col oči pomorske proge in načrt bodočih subvencioniranih prog, preden bo pooblastil izvršno oblast, da izvede obnovo pomorskih konvencij. Predstavniki, ki so biil prisotni na zasedanju, so torej zahtevali, naj parlament predhodno razdeli redne državne pomorske proge med pristanišča Jadranskega in Tirenskega morja in točno določi, katere proge boco vodile iz prvega in katere iz drugega morja. Pri tem je treba upoštevati obstoječo krivično razdelitev rednih pomorskih zvez in popraviti ta položaj.
Na zasedanju so potem potrdili stališče, katerega je zavzela Zveza jadranskih pristanišč v resoluciji, ki so jo izglasovali v Ravenni 19. marca 1957. V tej resoluciji zahteva Zveza 'jadranskih pristanišč predvsem ustanovitev ali okrepitev sledečih rednih pomorskih prog: proge proti deželam onkraj Sueškega prekopa in proti Levantu. Za te proge bi morala biti matična pristanišča izključno v Jadranskem morju. Okrepiti pa bi bilo treba zlasti proge proti Daljnemu vzhodu in proti Južni in Vzhodni Afriki. Uvesti bi bilo treba proge, na katerih bi očplule ladje redno vsak teden proti a-rabskim državam v zvezi z dvema progama proti Siriji in Egiptu. Podaljšati bi bilo treba progo proti Turčiji, tako da bi se ladje ustavile tudi v Črnem morju. V Jadransko morje naj bi premestili progo, ki služi za prevoz banan iz Afrike. Proučiti bi bilo treba novo zvezo z Albanijo.
Izpred prizivnega sodišča
Potrditev dveh obsodb
Včeraj so morali sodniki prizivnega sod .< ti o prizivih dveh mož. k.i sta se že morala zagovarjati pred videmskim sodiščem zaradi obtožbe nenamernega u-mora; ec en od teh, in sicer
lifiiiiiiumiiiimiiHiiiiiliiimmiiiiimiiitiiiiiimttimiiiiHiiiuiiiiiiiiiininiiiiiiiMiHiiimiiiiiiii
Na procesu javnih del
Državni pravdnik zahteval ostre obsodbe obtožencev
Bizai naj bi sedel 12 let, Ercellijeva pa kar 14
Se nekaj dni in proces v zvezi s poneverbami na uradu za javna dela bo končan: v ponedeljek in v torek bodo spregovorili zagovorniki obtožencev, tako da bo lahko šotiišče izreklo še istega dne razsodbo. Kakšna pa bo razsodba, ni mogoče piedvideva-ti; zanimivo pa je, da je tožilec ob koncu svojega včerajšnjega govora zahteval izredno hude zaporne kazni, medtem ko je zastopnik zasebne stranke predlagal poleg obsodbe tudi povračilo škode, ki so jo obtoženci povzročili državi.
V začetku včerajšnje razprave bi moral prof. P. Zoltan sporočiti sodišču, kaj je ugotovil mec ogledom nekega čeka; njegova naloga je bila ugotoviti, ali je bil podpis bivšega šefa urada za javna dela ponarejen ati avtentičen. Policijski izvedenec je namreč prišel do zaključka, da je ponarejen, medtem ko se prof. Zoltan ni mogel izreci, tako je namreč obvestil sodni zbor, ker je imnl premalo časa dokument ne ogled. Obramba je sicer hotela. da bi sodišče podaljšam izvedencu rok za sestavo poročila, vene ar brezuspešno. Sodniki so predlog zavrnili, kakor so zavrnili tudi zahtevo obtoženca Oiclitire, ki je hotel, da bi zaslišali neko pričo in priložili aktom prepis njegovega tekočega računa pri nekem krajevnem finančnem zavodu.
Po izjavi Ciclitire, katero so seveda vpisali v zapisnik, je »pregovoril odvetnik zasebne stranke, ki zastopa ministrstvo za javna dela, Ta je predlagal, da bi skoraj vso obtožence obsodili na povračilo povzročene škode, ,n sicer Ercellijevo na 4.127.000
lir, Bizaia na 5.423.762 Ur, Bi-zaia in Tomasellija na 1 milijon 76.890 lir in končno Bizaia in Lantsehnerja na 173 tisoč 890 lir. Vrhu tega bi morali vsi skupaj plačati sodne stroške, ki jih je imel odvetnik s tem procesom.
Tožilec se je prič ružil zahtevi zasebne stranke, a je $ svoje strani predlagal tudi zaporno kazen, in sicer za Ercellijevo 14 let zapora in
400.000 lir globe in za Bizaia 12 let zaporne kazni in 400 tisoč lir globe. Za oba je tudi predlagal dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb.
Ostali obtoženci pa so po mnenju državnega tožilca zaslužili sicer strogo, a v primeri s prvima dvema nižjo kazen; zato je predlagal ..a Ciillio, Tomasellija, Morassija. C.clitiro in Lantsehnerja po 5 let in 6 mesecev zapora in
150.000 lir globe.
Niso pripluli daleč..
Skupina oseb je hotela včeraj odpluti z majhnim kuter-jem proti Ameriki. Vse je bilo že pripravljeno in predvčerajšnjim so drzni mornur-ji pod poveljstvom 51-letnega Giovannija Martellija iz Ut. Milano zapustili naše mesto. Daleč pa niso prišli, kajti močan veter, ki je tečaj začel pihati, je pognal njihov čoln proti zadnjemu valobranu. Tako so se morali brodolomci vrniti in Martelli je bil celo prisiljen zateči ‘se v bolniš-nioo, kjer so ga najprej sprejeli na opazovalnem oddelku. Ker so mu po natančnejšem pregledu ugotovili hujše p<»-.škodbe, so ga premestili n« prvi kir. oddelek, kjer bo r-stal devet ali morda tudi 12 dni.
Guglielmo Cargoelutti iz S. Giorg.io di Nogaro, je bil oktobra 1955 obsojen na 4 mesece zapora in na povračilo škode sorodnikom umrlega medtem ko so drugega, 34-letnega Sandra Riga iz Tez-ze di Vazzola, oprostili za-radij pomanjkanja-1 dokazov.
Prizivno sodišče je včeraj obema potrdilo prvotni razsodbi in ju obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov.
Cargneluttija so obtožili, ča se je februarja 1955 v Palmanovi zaletel v Giovannija Beltraminija iz Torviscose. ki je hodil po desni strani ceste in peljal kolo z rokami. Nesrečni mož je umrl še istega dne. Cargnelutti se je sl cer izgovarjal, da kolesarja ni videl, ker ga je naproti vozeči avto z močnimi lučmi trenutno oslepil.
Nesreča, ki je Riga pripeljala na zatožno klop, pa se je pripetila v Vidmu, kjer je prišlo do trčenja med Rigo-vim tovornikom in Gilero, na kateri se je vozil Isidoro Merluzzi. Tudi Merluzzi je na mestu umrl in Riga so obtožili, da ni pravočasno zavrl in niti opozoril na prihod težkega vozila s predpisanimi signali.
Ker tega ni bilo mogoče dokazati, so bili sočniki prve stopnje prisiljeni oprostiti šoferja zaradi pomanjkanja dokazov, kar je prizivno sodišče tudi potrdilo.
Pred s, Zerboni, tož. Colotti, zap. D'Andri.
— «»-—-
Morilec Marciano izven nevarnosti
Consolata Marciana. znanega zaradi umora bivše ljubice in poskusnega umora dveh drugih oseb, ki se je pred dnevi skušal v zaporu obesiti, so zdravniki rešili gotove smrti. Namesto da bi ga poslali ponovno v zapor, so ga poslali v umobolnico, kjer bo ostal nekaj časa na opazovanju. Mož se je hotel obesiti iz obupa, ker ga njegova hčerka, ki jo je imel z bivšo ljubico, katero je ubil, ni hotela obiskati v zaporu in ni hotela ničesar slišati o njem.
 «»-—-
Ženska iz Škofij si je zlomila komolec
Marija Furlanič por. Ban-del je včeraj prišla iz Škofij v Trst, a smola je hotela, da se je na vogalu Carcuccijeve ulice z Largo Santorio spotaknila in tako nerodno padla, da si je izpahnila komolec desne roke in si ga verjetno tudi zlomila. V bolnišnici so žensko pridržali s prognozo okrevanja v 30 ah 50 dneh na opazovalnem oddelku.
 «»—-
Prometne nezgode
Med včerajšnjimi prometnimi nezgodami je brez dvoma najhujša tista, ki se je pripetila na križišču Ul. Cumano z Ul. Rossetti. Proti večeru sta namreč prav na križišču trčila drug v drugega Fiat 600, v katerem sta bila 22-letni Antonio Andri in 20-letna Elda Tessarolo, oba iz Ul. Raffinenia, in Fiat 1100, last Ennija Gentilija. Andrija in Tessarolovo so odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na prvi kir. oddelek: prvega s pridržano prognozo, dekle pa s prognozo okrevanja v 10 ali 13 dneh.
Obe	vozili	sta utrpeli	o-
gromno škodo, tako da so ju morali odpeljati s kraja trčenja z gasilskim mehaničnim vozom.
V jutranjih urah pa Je Sergij Živec z Gornje Grete nerodno	padel	z vespe	in	ker
se je ranil in potolkel po rokah in kolenih, je moral ut stali pod nadzorstvom zdravnikov na opazovalnem oddelku.
Ko je 20-letni Lucijan Po-ropat od Sv. M.M. Sp. vozil
včeraj okoli 17. ure s troko-lesnim	poltovornikom	po	Mi-
ramarskem drevoredu, »o ga sončni	žarki	iznenada	za	tre-
nutek oslepili, kar je zadostovalo, da je mladenič izgubil oblast nad vozilom.
Zavedel se je šele, ko je s svojim vozilom silovito treščil v ustavljeni Fiat 1101), katerega lastnik je bil v bližnjem železničarskem kopališču. Poropat, ki je z glavo razbil šipo svojega vozila je moral Zaradi ran na obeh ustnicah, čelu in bradi ter prask na kolenih v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kir. oddelek. Okreval bo v 10 čneh.
.«»
Nezgoda na delu
Med pretakanjem žveplene kisline pred tovarno mila Hauser v industrijskem pristanišču je tekočina brizgnila v Iginu Bottija iz Piacenze, kateremu so zdravniki v bolnišnici predlagali, da bi ostal zaradi opeklin na obrazu, prsih in rokah pri njih na zdravljenju, ki bi trajalo kakih 20 dni. Mož je hočeš nočeš mpral sprejeti predlog zdravnikov in tako so ga poslali na dermatološki odde. Irk.
-— a« —
Gobe so ji škodovale
S prognozo okrevanja v 10 dneh so včeraj zgodaj zjutraj sprejeli na četrtem zdravniškem oddelku Et ero Kadic por. Nigli i* Ul- delta Scali-nata, ki se je pritoževala zaradi želodčnih krčev in bruhanja. Po mnenju ženske je bilo treba slabost pripisati uživanju gob, Ju jih je prejšnji večer kupila od nekega neznanca.
GLASBENA MARCA
V SOBOTO 15. junija 1957 ob 20.30:	v	dvorani stadiona
«Prvi maj« zaključna produkcija gojencev Glasbena šole. Nastopajo gojenci za klavir, violino, klarinet, flavto. oboo ter šolski pevski zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca. — Vabila bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
V NEDELJO IG. junija ob 17. uri: v Kino dvorani v Bo-Ijuncu nastop gojencev podružnice šole Glasbene Matice v Boljuncu. Nastbpijo gojenci za klavir, violino, klarinet, harmoniko, trobila (troben‘a in pozavna) ter šolski otroški pevski zbor. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
PREDAVANJE DANES 14. t. m. ob 20,30 bo v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar« predaval Mario Magajna o temi: iiPotovanje po Turčiji«. Predavanje bodo spremljale skioptične sivke.
TEATRO NUOVO DANES ob 21. uri: Skupina Miclieluzzi: «Prvi v razredu«. Novost za Trst.
( ŠOLSKE PRIREDITVE )
RAZSTAVA RISB
IN ROCNIII DEL Nižja srednja šola v Trstu vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev in učenk. Razstava bo odprta do 15. junija vsak dan od 9. do 12. ure v drugem nadstropju šole v Ul. Scuole Nuove 14. Opčine: Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja priredijo ob zaključku šolskega leta šolsko razstavo ,-vojih izdelkov.
Otvoritev razstave bo v soboto 15. junija ob 9. uri dopoldne. Razstava bo odprta v soboto, nedeljo in ponedeljek od 9. do 12. in od 14. do 20. ure.
( IZLETI )
Društvo slovenskih srednješolcev priredil v nedeljo 23. t. m. enodnevni izlet v Tolmin. Zaželena je udeležba tudi starejših. Vsi morajo imeti propusu n mo. Rezerviranje prostorov v Ul. Roma 15-11. do vključno 13. t. m. vsak dan od 10. do 12. m od 16. do 18. ure razen sobote in nedelje popoldne. Za informacije telefonirajte na 54-105.
Izlet na Nanos. SPD v Trstu priredi v soboto dne 22. popoldne in v nedeljo 23. t. m. izlet na Nanos. Vpisovanje in informacije dne 17., 18. in 19. t. m. v aru:,: vem n prostorih v Ul. R. Manna 29-11.
DAKOVI IN PKISFHVIilj
Josip Prinčič daruje 500 lir za Dijaško Matico.
( KAZIVA OBVESTILA )
GLASBENA MATICA
bo imela svoj redni cbčni zbor 26. junija t.l. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29.
OD VČERAJ DO DANES
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. junija t. 1. se je v 1 rstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseD, porok pa je bub 16.
POKuCiLl SO SE:	tesar Er-
manno Boldč in gospodinja Maria Pignataro, uradn-ik Porrupeo Delise in prodajalka Silvana Bei-grado, risar Mario Marigomua m uradnica Teresa Aoeie spina, itsar Antonio Dj Turo in gospodinja Mana Corradtna Romanmi, tesar Mano Sedmak in goopo-uinja Slava Furlan, pevec Renato Pasciualt in uradnica Miranda Uuizza, vojak am. vojske Donald vvilbur Fietcher in u-radnica Kina Cernecca, delavec Mario Rauber in uradnica Ne-via Sader, uradnik Uiovanm Cot-fieri m uradnica Diana Depase, natakar Silvano Tirelio In gospodinja Norina De Giustl, zdravnik Mano Mura n m gospodinja Mana Clraz.i a Cossuaa, zidar Francesco Car metlo in gospodinja El.isa Fapalardo, odvetnik Rruno Furlani in uradnica Li-cia Tramarln, uradnik Rinakio Del Savio in gospodinja Mar:sa Feloaio, mehanik Romano Dago-sttni in gospodinja MarcetHa Cri-somich, m ena m k Marcello Paoli hi frizerka Luciana Slavec.
UMRLI SO:	57-lelm Ernestu
Ttnerue, 84-ieina Anna Ukmar vd. Fortun-ato, 58-letna Emma Suman vd. Fomasiero, 5l-!e>,na Anna Savio por. Zocchl, 84-let-m Tomrnaso Penso, 14-letni Carlo Hedim, 68-1 el n a Guiseppina Bizjak por. Carbone, 59-letni Lucia-no Rebetti, 62-lenm Anton Zgauc, 20-letni Ur o v'a n ni Kupez.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU
Biasoietto, ul. Koma 16; Man-zoni, Ul. settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Dr. Rossetti, Ul. Schiapparelh 58; Harabaglia v Barkovljah m Niroli v Skednju.
R A 1> 1 O
PETEK, 14. Junija 1957 ITLSI POSTA.I A A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 O v ut amiinih; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12 55 Domači motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Kaint . Saens: Simfonija št. 3 v
Ob 18.30 Glasba za naše malčke. Zaključna oddaja posvečena »Poletju«.
Zaužit je preveč uspavalnih praškov
60-letni Roberto Facchini iz. Ul. Alfieri, ki je trpel za nespečnostjo, je hotel včeraj zaspati, zaradi česar je zaužil 20 uspavalnih praškov. Malo pa je manjkalo, da ni zaspal za večno: njegova žena je na srečo ie pravočasno spoznulu, tla je moževo »tanje precej resno in tako ga Je spremila v bolnišnico, kjer ga je pustila ha prvem kir. oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo mož ozdravel najkasneje v desetih dneh.
c-moiu; 18.30 Z začarane police; 18.40 Pianist Alfred Coitot;
10.00 Godalni orkester Ambro6e;
19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 lz Kossinujevuh in Puccinijevih o-per; 21.00 Unie-tnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahke melodije - igra orkester Michel Le-grand; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Čajkovski; Serenada za godala v C-duiru op, 48: 22.45 Melodije iz operet:	23.00 Chopinovi valčki; 23.30 Pol nočna glasba.
I R S T 1.
14.30 Tržaška kulturna krotn-ka; 16.45 Igra mlada pianistka Li-da del Piccolo; 18.00 igra orkester Andre Kcsielanetz; 21.00 Simfonični koncert, dirigira Fer-ruccio Scagha.
KOPER
Poročila v slovenščini:	7.30,
13.3U, 15.00.
Poročila v Itahjanščtni: 6.30,
12.30. 16 30. 17.30, 19.15, 23.00.
7.45 Glasba za dobro jutro;
8.00 - 12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Tisoč, in en taikt... pisan spored or-kestrailrie in solistične glasbe; 14.30 Beležke radijskega reporterja: 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pojo in igrajo:	Božo in Miško, Fantje na vasi in Vaški kvintet; 15.40-
16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi ih popevke; 16.40 Igra orkester Duke EHlington; 17.10 D" pernii odllomikii; 18.00 - 19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Poje Ca" terma Valente: 19.30 . 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glaaba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m
Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.U0,	17.00,	19.30,
22.U0
8.05 Jutranjj aiventiimento; 9.00 Humoreska tega tedna - Lev Dr-žič: Za vsak slučaj; 9.20 Radovan Gobec: Himna delu, zadnji stavek iz «Mladinske simfonije«, Danilo Švara: Roška balada, Rado Ftnoiim:	Kolednica mladin-
skih brigad; 10.10 Tisoč taktov zabavnin melodij; 11.00 Za dom m žene; 11.10 Dopoldanski operni spored; 12.00 S pesmijo PO domači	deželi;	12.30	Kmetijski
nasveti - Ing. Tatjana Stupica: Kdaj potrebuje koruza največ dušika; 12.40 Klavirske skladbe Franza	Liszta;	13.15	Ritmi m
melodije; 14.05	Oddaja za šo-
larje - Marijan Belina: Zajček Strahopetček; 14.35 Naši poslu-šaJcl čestitajo in pozdravljajo;
15.15 Zabavna glasba, 15.40 U. tnnki iz literature:	Tkalec in
ljudski	pesnik	Miha	Andreaš:
16.00 Mojstri koncertnega odra; 17.10 Športniki, pozor!; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Radijska u-ntverza - dr. Peter uenče: Boj človeka proti bolečini; 18.15 Slovenske narodne pesmi; 18.45 Tedenski zunanje-politični pregled;
19.00 Zabavna glasba, 20.00 Prenos otvoritve zabavnega glasbenega festivala Jugoslovanske radiodifuzije iz Beograda.
-TELEVIZIJA
17.30 Zenska vprašanja; 18.15 Oddaja za otroke: 21.00 Anton Cehov: »Gaieb«, komedija; 24.00
Vesu
r
KINO
D
Excelsior. 16.00: «Onkraj Mombase«. Technicolor. D. Reed in Cornel VVilide.
Fenlce. 16.00: «Carovnica». Marina Vlady, Ntcole Courcel ib Mauriee Ronet,
Nazionale. 16.00; »Veliki lov«. Gaby Andre, Fausto Tozzi, M-Tompuon.
Filodrammatlco. 16 00: «HuK! Mo-r 11 n i klic«. G. Mo"tgomery, M. Freeman in J. Baer, Grattacielo. 16.00: «Stiri podjetna dekleta«. Elsa MartinelU, J. Adams, M. Cook, G. Sca-la, S. ChapUit.
Superclnema. 16.00: »Krivci«. V.
De Sica, Isa Miranda. Arcobateno. 16.00:	«Obtoženec
mora umreti«, (Triad), čeprav je nedolžen in mladoleten. G-Kord.
Astra Rojan. 16.30: »Pustolovščina na dvoru«. M. Koch in M-Kramer
Capitol. 16.30:	»Zenske imajo
vedno prav«. Ginger Rogers, D. Uailey, D. Niven in B. Rush.
Cnstaho. 16.30:	»Rififi«, Napet
film. Jean Servais, Carl Moti-ner. Prepovedan vstop mladoletnim.
Alabarda. 16.00: «Rififi».
Ariston. 16.00. Glej kino na prostem.
Aurora. 16.30: «Avtostop». J. M-1.VSOI1 In J. Letnmon,
Armonia. 15.00; «Sejkova hči«-Nov variete.
Ideale. 16.30:	«Notre	Dame oe
Pariš«, pollobrigida in Quimj, Impero. 16.00:	«Vatnpirjii». ”•
Mullet in G. M. Canaie.
Itaila. 15.30: «Ko tem zadnjič vl" del Pariz«. Technicolor. E. fay-ior, W, pidgeon.
S. Marco. 18.00: »Blgamist«. Mastroianm, Vittorlo De Sic* in Marisa Merlini.
Kino gledališče ob morju. 16°o-»V senci vešai«. Technicolor, Cagney In Lmdfors.
Moderno. 16.UU:	»PariS, Palač*
Hotci«. Charles Hoyer, Fran-coise Ariioul in Roberto Risso, SavOna. 16.00: «Neurje ia Nilu*' Anthony Steli in L, Harvey-Vlale. 16.00:	»Oči brez svetlo-
be«. Luciano Tajoli, MiJly Vi-tale m Dante Maggio.
Vitt. Veneto. 16.00: »Fantasta *-nimata«. Metro.
Belvedere. 16.30: »Kino Iz nekdanjih časov«. VVajter Chiač m L. Padovanl.
Marconi. 16.30. Glej kino na pr0" stem.
Massiino. 16.30:	aCrni zaklad«,
Fraocoisc, Cristophe in P,err Novo cine. 16.00: «Koclssov sin«' Technicolor. Rock Hudson ‘n Barbara Rush.
Odeon. 16.00; »Zvezda Iz RiJ*' Mana Frau In WiUy Kriitsch
Radio. 16.00; »Zadnji lov«.
R.
'faylor, S. Granger ln D. P*" get
KINO NA PROSTEM
Paradiso. 20.15: «Crni oblak«. v Cravvford.
Ponzlana. 20.15: »Cesta«, Giul'*;' ta Musina in Aivthony yumi'-
Valmaura, 20.30: »Grmeči zaliv*' James Stevvart.	.
Stalilo »Kraljevo orožje«. Errd1 Flyn in Anna Neagle.
Arena dei flori. 20.30: »Same*«' Alberto So rdi, Abbe Lane, X»* vier Gugat In Sandra Milo.
Ariston. 20.30:	«Gaogsterjn n*
ringu«. Audie Murphy in B»f bara Rush,
Rojan. 20.15: »Zaželena ženska«' Richard VVidmark.
Marconi. 20.30; # Votiun upor1"’ kov«.
SLIKE, ki Jih Je posnel Mario Magajna v soboto L t. m, na šolski prireditvi v dvorani na stadionu »Prvi maj« ln tudi tiste na višji realni gimnaziji o »predaji ključev« Itd., so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. *v
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
14. junija 1957,
Memorial Theatre v Jugoslaviji
V STALNI BORBI ZA ČIU CENEJŠE GORIVO
Tekoči plin konkurent bencinu
Z napravo, ki stane okrog 60.000 lir potroši avtomobil za gorivo več kot polovico manj, hkrati pridobi na hitrosti, življenjska doba motorja pa se celo podaljša
Sir Lavvreace Olivier in Vlvien Leigh pred začetkom predstave v Beogradu v razgovoru z Milanom Bogdanovičem, direktorjem Heogradskega narodnega pozorišta
Tako imenovani beli premog ali natta, iz katerega pridobivamo petrolej, bencin in druge izdelke, dela preglavico vsem tistim državam, ki so v tem pogledu revne in zato so cene nafti in bencinu v takih državah v primeru z drugimi državami, ki razpolagajo s številnimi petrolejskmii vrelci, izredno visoke. Dandanes, ko se tudi zaostale države industrializirajo in s tem motorizirajo, postaja vprašanje bencina dan za dnem bolj pereče. Kdor je rabil pred tridesetimi leti motorno vozilo, lahko dože-ne, da je — vsaj pri nas — cena bencinu točno stokrat dražja kot takrat. Ali so se
pa dohodki od tedaj do danes zvišali za stokrat? Prav gotovo ne! Vsakdo, ki se le količkaj zanima za motor, pa bodi ta postavljen na dveh ali štirih kolesih, lahko opazi, kako se cilindr-ska vsebina leto za letom niža. Avtomobili, ki so vozili pred nekaj leti z motorji s 1000 kub. cm, vozijo danes še z večjo hitrostjo s 600 kub. cm in celo s 600 kub. cm. Motorna kolesa s 500 kub. cm so danes pravi luksus, kajti tudi pri vozilih te vrste so padli cilindri na 350 kub. cm, pozneje na 250 kub. cm, danes že na 125 kub. cm in pri lažjih kolesih celo pod 50 kubičnih centimetrov.
Mislim, da so imele avtomobilske in motociklistične tovarne predvsem pred očmi majhno uporabo bencina in s tem močno znižane prevozne stroške. Prav Italija je bila tista, ki je poplavila trg s svojimi ((Vespami# in «Lambrettami», da ne govorim o posnemal-cih, ki jih je na desetine, Vsem je znano, da se je v teh poslednjih letih neverjetno močno razpasla u-poraba tekočega plina, ki ga srečamo pod različnimi nazivi. Kovinaste posode, ki sličijo obliki steklenice, napolnjene s tekočim plinom, najdeš pri vseh tistih družinah, ki nimajo napeljanega mestnega plina in vsi
LJUBLJANA, junija — Po mnenju številnih kulturnih delavcev in yledališčnikov s pada gostovanje znamenitega Stratfordskega Shakespeare Memorial 7'heatra v Jugoslaviji med enega največjih kulturnih dogodkov po drugi Svetovni vojni. Shakespearovo gledališče je na žalost gostovalo santo v Beogradu iti Zagrebu ter je bila tako slovenska prestolnica za tokrat prikrajšana za ta edinstveni kulturni dogodek. Koncertna direkcija iz Ljubljane ni mogla, kljub raznim kontaktom z Jugokoncertom, Komisijo za kulturne zveze z inozemstvom in British Councilom — izposlovati ene predstave v Ljubljani, ker bi lahko ta predstavljala za gledališki ansambel nekoliko prevelik napor.
Predstave v Beogradu in Zagrebu so doživele ogromen uspeh; ob priliki prve predstave v prestolnici je goste sprejel tudi predsednik republike. Odveč je trditi, da Shakespearovo gledališče doživlja r\ vseh kulturnih središči h, kjer gostuje, izredno zanimanje. Slava Stralfordske-Pa gledališča je znana po celem svetu ter uživa največji ugled kot najboljši posredovalec del nesmrtnega Shakespeara. Ni čudno, da je prihod tega ansambla v Jugoslavijo povzročil toliko zanimanja med občinstvom za to gledališče visokega umetniškega ugleda, v katerem sodelujejo znani svetovni umetniki, kot so Sir Latorence Olivier, Vittien Leigh in režiser Peter Brook.
Zanimivo bo, če sj na kratko ogledamo zgodovino tega gledališča. Po Shakespearovi smrti I, 3616' je bilo v Strat-fordu prepovedano vsako izvajanje gledaliških predstav, tako da so njegova dela pričela dobivati slavo šele čez ISO let po njegovi smrti. Leta IS74 je namreč stratford-ski župan Charles Edurard Flotcer odločil, naj bi se. zgradila monumentalna gledališka
zgradba, toda fo zamisel so uspeli uresničiti šele nekaj let pozneje po ostri borbi s Flo-zverjevimi nasprotniki- 23. a-prila 1879 se je začel na rojstni dan velikega angleškega pesnika prvi Shakespearov festival v Stratfordu. Zgradbo, ki jo je dal zgraditi Flo-uer, je uničil požar l. 1926, toda festivali so se kljub temu nadaljevali v manjši kinodvorani, šest let pozneje pa je že sledila otvoritev nove zgradbe, ki je bila l. 1950 popolnoma prenovljena v moderno gledališče z najbolj popolnimi odrskimi napravami, tako da se luhloo ponaša kot najboljše v Angliji. To Shakespearovo gledališče privabi v Stratford že številna desetletja veliko število obiskovalcev na predstave njegovih del. Skozi osem mesecev v letu, v času, v katerem trajajo prireditve, pride v mali Stratford (ki šteje komaj 20 tisoč prebivalcev) letno 350 tisoč obiskovalcev. Dvorana, ki je vedno polno zasedena, more sprejeti 1400 gledalcev.
V ansamblu Shakespeare Memorial Theatra radi sodelujejo najbolj znani angleški igralci svetovnega slovesa že zaradi velike slave, ki jo uživa ustanova in gledališče, pa čeprav honorarji niso bogre kok o visoki. Celotni gledališki . ansambel se nadalje deli v dre grupi, ena od teh rtaste p a v Stratfordu. druga pa prtu je v inozemstvo skom po vseh kontinentih. Pred svojim prihodom n Beograd je ta ansambel že gostoval v Parizu in Benetkah, na programu pa so še predstave na Dunaju ob priliki gledališkega festivala ter v Varšavi. Po predstavah aTitusa Andronicusan v Beogradu se je Sir Lawren-ce Olivier razgovarjal z večjim številom gledališčnih, filmskih in drugih javnih in kulturnih delavcev mesta o raznih problemih v zvezi s posredovanjem publiki Shakespearovih del.
M. BAN
    .........................
NOVAK SIMIČ: BRAČA I KUMIRI
Kaj vse prinašajo reke
V Državni založbi Slovenije je izšel roman «Kaj vse prinašajo reke#. Tak naslov ima roman samo v slovenščini, in sicer na avtorjevo željo. V o-riginalu se imenuje «Brača i kumiritt. To je prvi tekst izpod peresa Novaka Simiča.
Novak Siftiič spada v srednjo generacijo književnikov in ga tudi v njegovi domovini zelo visoko cenijo. Rodil se je v Bosni, kjer je preživel prvih dvajset let svojega življenja. Petem se je preselil v Zagreb, kjer je vseh trideset let skoro brez prekinitve deloval v raznih praktičnih poklicih.
Kljub praktičnim poklicem je Novak Simič začel z liriko. Vendar je svojo prvo zbirko lirike pod naslovom «0 sajah in travah# izdal šele pred drugo svetovno vojno (1940). Prve knjige, ki jih je izdal, pa so bile novele: «Ne-poznata Bosna# (1936) in «Su-ton Tašlihanatt (1937). Dve leti nato je izdal svoj prvi roman «Vočnjak», ki ga je predelal 1947. leta, izdal pa pod naslovom »Brkiči iz Bara#. V poslednjih desetih letih je ti-skai več zbirk proze:	»Izza
zavjesa# (1946). «Zakoni i ognjevit) (1947), »Mišoviči# (1949), «Prolječe» (1952): vsa ta dela so izšla v Zagrebu ali Beogradu. Drugi Simičev roman nosi naslov »Druga obala# in je bil manj ugodno sprejet Po podatku, ki ga ima prevajalec našega romana, Tone Potokar, pa piše zdaj roman iz sodobnega življenja, k.i ga bo po vsej verjetnosti izdal pod naslovom »Postaja pred jutrišnjim dnem#.
Čeprav je Novak Simič kot književnik dozorel v Zagrebu, je vendar v vseh svojih delih opisoval Bosno. Sprva ga je mikala kot eksotična dežela, pozneje pa je dozorel v realizem, se poglobil in začel pri-
kazovati svoje junake s psihološke in sociološke strani. Tako je prišlo 1955. leta do romana »Kaj vse prinašajo reke#. Ta roman ima posebno zgodovino. Nastajal je dvajset let in njegov prvi del je izšel pod naslovom «Bosna spava#. Odlomke tega dela,	in to o
bratih Tomaševičih, je pisal že po zadnji vojni. Srednji del. ki opisuje življenje in o-kolico Tomasa Bate, pa je napisal nedavno. Enako tretji, beograjski del.
Prvi del opisuje pisateljevo redno deželo Bosno, z njenim blatom, revščino in zaostalostjo. In s češpljami. Češplje tvorijo namreč važen del, saj prav z njimi obogatijo celi sloji ljudi na račun kmeta. V tem okviru sta prikazana tudi brata Tomaševiča, ki skušata splezati na površje. V ta namen uporabljajo ljudje raznovrstna sredstva. Najbolj to uspe Miši. ki se je prodal bogati vdovi in je končno postal celo minister. Miša in brat Jakob sta samo dva iz galerije likov, ki so se po načelu «cilj posvečuje sredstva# dokopali do blagostanja in moči — snov, ki do zdaj tako rekoč skoro še ni bila obdelana v jugoslovanski književnosti. To so hili prihajači z dna. ki so v tridesetih letih stvorih tako imenovano beo-giaisko čaršijo. Seveda je bil to kapital polknlonialne države in zato : odvisen in tesno povezan z inozemskim kapitalom. Treba je priznati, da je Simiču izr.edno dobro uspelo prikazati dvig in padec teh ljudi, z vso njihovo tragiko, da so postali brezčutni do bližnjega in celo do sebe.
Življenje vseh oseb v prvem delu je povezano z junakom drugega dela. Ta junak je Benedikt Tkalec, ki je samo
•WIWHIIIIIIIIIIIIIIIIIII»MIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII1»IIHI
mm iiiiiiiimmiiiii n intimnim iiiiiiiiiiiHiiiumiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiimi
NAŠE OKOLIČANSKE KORENINE
Miha Guštin, naj starejši Padričan
r.-.
MIHA GUŠTIN
Miha Guštin, ki mu je kar 94 let, ni pristen Padričan, kajti rojen je v Vrhpolju pri Repentabru, a si je že pred šestdesetimi leti izbral Padri-če za sedež svojega življenja-Kdo mu ne bi priznaval pa-driške pristojnosti?
Ko sva sedla s stricem Mihom pod košati kostanj na dvorišču in sem opazoval kožo na njegovem obrazu, ki ne kaže tistih nanizanih Sub, ki jih srečaš že pri mlajših ljudeh, sem se spomnžl na Martina in Terezko, ki skrivata kar petnajst do dvajset let, sem vprašal strica Miho, kakor sem vprašal tudi druge, po receptu, ki ohranja kožo tako lepo tudi v visoki starosti, Kakor drugi, tako je tudi stric Miha odgovoril, da je po njegovem mnenju najboljše lepotilo delo in delo ter zraven ie voda in navadno nulo-
«Kako Pa je bilo v vaših o-troških letih, stric Miha.,#
Stric Miha se ni obotavljal irr je takoj odgovoril:	«Trda
kost je bila v mojih mladih letih, a ne samo zame, ampak za vse. Dela ni manjkalo in je vzelo človeka od ranega jutra do poznega večera, tako da je človek pravzaprav delal dve dnevnici v enem dnevu. Hrana je bila navadna in jemali smo jo vsi iz ene same sklede. Krožnikov takrat nismo .poznali. Oblečeni smo bili skromno in tudi naši domovi niso bili tako opremljeni kakor so danes. Ko greste mimo naših travnikov in' vidite, kako teče po njih kosa, ne da bi se zataknila, prav gotovo si ne morete predstav. Ijati, da je bila tam skoraj sama skala. Skozi 'dolge zime smo morali razstreljevati skale z dinamitom, katerega smo porabili na kilograme, da smo prišli do zemlje, ki jo je pri nas tako malo.
«Stric Miha, Vi mi delate vtis, da ste se udejstvovali
tudi V prosvetnem delu, kajti v vaših mladih letih je bilo navdušenje večje kakor je da-
r.os.»
«Kako ne bi? Saj sem bil skozi dolga leta prvi tenor pi vskega društva »Dom# na Repentabru in od delovanja našega društva so mi ostali lepi spomini. Najbolj pa se spominjam veselice, ki se je vršila 10. julija 1900 tukaj v Padrlčšh. Naše domače društvo «Slovan» je imelo desetletnico in ob tej priliki se le nabralo v naši vasi nekaj tisoč ljudi. Vsa vas je bila v zastavah in zelenju, in ta dan je bil za Padričane velik praznik.
«Kako pa je danes v Pudri-{ah, kar se prosvetnega dela tiče?#
«Prav se pe moremo tožiti,# je pripomnil stric Miha, »kajti
naša vas šteje pod tri sto duš in če pomislite, da šteje naš zbor trideset delujočih članov, pomeni to, da se vsak deseti Padričan ukvarja s prosveto. Ko bi bilo tako razmerje tudi v drugih vaseh, bi naši zbori v mnogih primerih šteli nad sto pevcev.#
Mnogo mi je pravil strip Miha tudi o svojih vojaških letih, posebno o tistih kritičnih mesecih, ko je bil konec \oj-ne že pred vrati. Stric je bil na Dunaju nadkuhar, a je c-stal po več dni brez mesa. Po njegovem mnenju sta prazen kotel in konec vojne velika, neločljiva prijatelja.
Ko sem se poslavljal od strica Mihe, mi je potožil, da mu je žal, ker mu vid peša ir. mu je to velika ovira pri delu. Rad bi še delal, kajti prekrižane roke so prevelika viba za tisto žensko, ki hodi okrog hiš s koso.
Take so naše stare korenine Smoter življenji) jim je delo in od tega «e ne morejo ločiti niti na smrtni postelj: Lep zgled naši mladini, ki se mora boriti danes z drugimi te/kočami, ki niso nič manjše od takratnih, tudi če so drugačne narave.
RIKO PERTOT
Gospa Yoyce VVojrik Iz Harlowa (Anglija) Je pred fotografi preizkusila svojo iznajdbo: oncvmaiičen sieznik, ki ga moreš uporabili iudi za čoln in šotor
psevdonim za »kralja čevljev# Tomaža Bato, ki je pred drugo svetovno vojno s svojo proizvodnjo in prodajo čevljev obsegel skoro ves svet. V njegovi centrali, v Zlinu, je vse v redu in deluje po natančno predpisanem načrtu. Toda človeka, razumevanje za človeka, odnos do njega kot osebe, ki čuti in misli s svojo glavo, ni nikjer. Simiču je popolnoma uspelo, prikazati brezdušnost kapitalizma, ki uporablja najlepše fraze, da z njimi skrije resnične 'odnose. Ti «principi» poznega kapitalizma, ki so zaradi prebujajočih se množic postali geslo evropskega kapitalizma pred drugo svetovno vojno, in našli najvišji izraz v gospodarstvu Tretjega raj-ha, pa so razkrinkani v Simičevi knjigi z dejstvi. Tako je uslužbenka Vera odpuščena po desetletnem vestnem službovanju samo zato, ker ji ne morejo dati štirimesečnega bolezenskega dopusta. In Miša Toma.ševič izjavi bratu Jakobu: «Pri kupčiji ni brata#.
V Batovem Zlinu pa vendar ne teče vse, kakor bi bilo treba. En sam vijak ne deluje. Medtem ko je Bati uspelo iz Božene izruvati vsa čustva, vse strasti in iz nje narediti stroj, popolno tajnico, kjer bi kdo drug napravil popolno ljubimko, mu pa pri ženi, lastni ženi,- to ni uspelo. Lidija živi samostojno življenje, ki se komaj dotika njegovega. In kadarkoli se ji približa, čuti obsodbo, čuti, da ji ni kos.
V tretjem delu opisuje pisatelj Beograd in začne s slavo-spevom na to mesto, ki ga podaja s tako toplino, da se nehote spomnimo na Cankarjev slavospev Ljubljani. Ta del deluje kot zaključek velikih naporov, v katerih so toliki izkrvaveli. Odlično je prikazano vzdušje na beograjskih ulicah ob Hitlerjevih izsiljevanjih ob sudetski krizi. Tu je mogoče v neki meri opaziti avtorjevo poznanje Beograda iz aprilskih dni 1941, leta.
  .................
IV. KONGRES FOLKLORISTOV
Od 28. avgusta do 1. septembra bo v Varaždinu IV. kongres Zveze združenj folkloristov Jugoslavije. Poročalo bo približno 50 referentov, med njimi tudi številni gostje. Vabila so poslali v ZDA. Avstralijo, CSR, Bolgarijo. Finsko, Italijo, Madžarsko, Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Poljsiko, Romunijo, Sovjetsko zvezo, Turčijo, Francijo in predstavnikom koroških Slovencev, beneških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Lu-žiških Srbov.
ZAGREBŠKA OPERA NA LJUBLJANSKEM FESTIVALU
Na svojem povratku iz CSR, kjer je sodelovala na «Praški pomladi#, bo zagrebška Opera I. in 2. junija gostovala v Ljubljani v okviru ljubljanskega festivala. Izvajali bodo Bo-rodinovega »Kneza Igorja# in tri balete.
VERCORSOV PROTEST
Sloveči francoski pisatelj Vercors, čigar «Tišino morja# imamo prevedeno tudi v slovenščino, je bil za svoje sodelovanje v gibanju francoskega Odpora odlikovan z Legijo časti. Zdaj je poslal pismo predsedniku republike, v katerem sporoča, da ima dolžnost po vseli torturah in ((samomorih# v Alžiru vrniti odlikovanje. ki mu je bii0 ne_ kdaj v čast.
! Po vsebini Simičevo delo nekoliko spominja na podobna dela Uptona Sinclairja, ki je tudi rad opisoval ljudi z dna, ki so se dvignili do denarja in oblasti. Toda samo Po vsebini. Po načinu opisovanja bi )ga prej dali v psiho-lcško-sociološko grupo pisateljev. Pogosto se pri Simiču javlja satira, posebno pri junakih, ki so na dnu, in še bolj pri tistih, ki so z višin padli na dno. Ne smemo pozabiti tudi na odlično Simičevo lastnost, da zna v detajlih prikazati bistveno — tako imenovana «znamenita malenkost#, kot je ta način imenoval John Galsworthy. Tako prikaže Batovega očeta, ki z zanimanjem ogleduje v svoji kmečki hiši litografijo «Po bitki#, kjer general kaže na zemljevid, podobno litografijo je nato videl v Ameriki pod naslovom »Rockefeller osvaja svet#, na kateri ameriški kralj petroleja tudi stoji pred zemljevidom. In ko Tomaž Bata stoji v krogu svojih sodelavcev, spet kaže na zemljevid in na nove postojanke, ki jih je osvojil. Tako zna avtor a-Sociativno povezati posamezne detajle in jih dvigniti do sim bola. V kompoziciji je Simič nekako v sredi med kritičnimi realisti in modernisti. Posebno pa mu moramo šteti v dobro, da je opisal mesto in njegove ljudi z vsemi njihovimi prednostmi in slabostmi.
FRANC SEVERKAR
so s tem načinom kuhanja izredno zadovoljni.
Kaj bi se ne dalo uporabljati tekoči plin tudi za motorje? «Seveda, da se da», so rekle nekatere italijanske 'tovarne in se spravile na izdelavo za to potrebnih aparatov.
Stvar je čisto enostavna. Za to potrebni aparat se samo dostavi motorju, ki je v svojem dosedanjem delovanju z bencinom neoviran, tako da lahko vozi z bencinom, ali pa s tekočim plinom. Seveda pogon z bencinom postane samo rezerva, kajti glavno besedo ima od takrat naprej tekoči plin. Taka aparatura vzame čisto malo prostora in stane približno 60.000 lir. Kam pa s steklenico? Za to je prostora pod sedeži ali pa v tistem- delu avtomobila, ki služi za nadomestno kolo, orodje in drugo.
Kaj pa s prihrankom. Majhen račun nam ga bo takoj prikazal. Avtomobil, ki porabi 10 litrov bencina za sto kilometrov, bo izdal v enem mesecu, ako prevozi 100 kilometrov dnevno, 45.000 lir za 300 litrov bencina, ki so mu potrebni za 3000 kilometrov. Ce uporablja tekoči plin. bo prevozil z desetlitrsko steklenico 200 kilometrov in bo porabil 15 steklenic v enem mesecu, za kar bo potrosil nekaj stotakov manj kakor 20,000 lir, kar pomeni, da bo prihranil v enem mesecu nič manj kakor dobro polovico.
Nekdo bo prav gotovo pristavil: kaj pa motor? Deluje le-ta kakor z bencinom ali izgubi na svoji moči? Ravno obratno. Po dosedanjih poročilih iz vrst tistih, ki so zamenjali bencin s tekočim plinom, pridobi motor na moči in ne potrebuje tako pogostega čiščenja sveč in glave kakor pri uporabi bencina.
V Trstu so do danes le redki tisti, ki so spremenil1 svoj molor iz bencinskega v plinskega, a po Benečiji in posebno po Lombardiji je večina avtomobilov, ki kroži s tekočim plinom.
Vse kaže. da se stroški za nakup aparata, ki se dostavi motorju, in ga prav nič ne spremeni, v najkrajšem času izplačajo.
Očividno je, da se je pojavil za bencinske postaje hud konkurent, ki mu pravimo tekoči plin. R. P.
lltlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIIIllllllIlllUllIllimilllllHMIIIlllIMMItlllllllllllllllllllllllllllll
POMENEK 0 JEZIKU
Minul
minil
NI PRAVILNO:
Včeraj je minulo deset let od . .. Ko bo minula ta nevihta, bomo odšli.
Naznanjamo, da je naš ljubi oče vča- 1------------------
raj preminul.
PRAVILNO JE:
Včeraj je minilo deset let .. Ko bo minila ta nevihta, bomo odšli.
Naznanjamo, da je naš ljubi oče včeraj preminil.
Pač pa: Minulo nedeljo je bilo lepše. Preminuli oče je zapustil lepo hišo svojemu sinu. Minula nevihta je najbrž zadnja letos.
pofedini	80 f
0 0 0,
Im o
priimek'
* * *
NI PRAVILNO:
Fabijan Lucijanu je umrla mati. Ne-nadič Antona pa ni buo v kinu.
Bordon Jožetu zehmo za praznik srečo.
PRAVILNO JE:
Lucijanu Fabijanu je umrla mati. Antona Nenadiča pa ni bilo... Jožetu Bordonu voščimo...
Najprej ime, potem priimek. Moška imena In priimke sklanjamo.
fl
11
Z DEŽJA POD KAP
Seveda le v prenesenem pomenu, dobesedno pa bi bilo tako, kot vidite na sliki.
* * m
Oh
la vejica!
Sinoči je prišla k nam teta	Kuni-
gunda. Stopila je v hišo na	glavi,
je imela popolnoma nov in zelo lep klobuček na nogah, krasne čeveljčke z visoko peto na obrazu, tako 'jubek nasmeh v roki, prekrasen šopek vHnic v očeh. zelo ljubezniv pogled čez roko. fin dežni plašč.	/
Ste razumeli’ Tako je, Če se vejica ne postavi na pravo mesto. Neznatna stvar, a tako vazna!
N<OOVISN» GLASNIK Cr CftADlidflNSKIM HftVATOV
Glasilo gradiščanskih Hrvatov je «Naš Tajednik«. Deset let je letos minilo, ko je začel izhajati ta tednik v hrvaškem jeziku. Ni to prav čista hrvaščina,, marveč precej pomešana z narečnimi izrazi, pa tudi precej starih hrvaških besed je še ohranil, ki so bile nekoč v rabi med Hrvati, a jih književna hrvaščina ne dopušča več.
Gradiščanski Hrvati so najsevernejša slovanska meja v Evropi. Naselili so se v začetku 16. stoletja. Ko so Turki pustošili po Srednji Evropi, so trikrat pridrli celo na Dunaj. Ker je bilo mesto u-trjeno, niso mogli vanj, zato so se Turki znesli nad prebivalci po ravnini ob Donavi. Vse so opustošili. Hiše so požgali, ljudi pobili ali pa jih odvedli v suženjstvo, a imetje pcbrali in tudi odnesli s seboj. Za njimi je ostala sama puščava, same razvaline. In takrat so oblasti pozvale ljudstvo iz drugih krajev avstro-ogrske monarhije, zlasti Hrvate, naj se naseli v tistih krajih. Mnogo Hrvatov se je naselilo tam. Se leta in leta so prihajali tja, kjer so si u-
stvarili nov dom in novo živ. ljenje. Sezidali So hiše, posekali gozdove, obdelovali polj« in tako puščavo oživili. S svojimi nemškimi in ogrskimi sosedi so vedno živeli r najlepši slogi.
Danes so vasi, v katerih živijo gradiščanski Hrvati, lepo urejene in se nekatere kar krepko upirajo asimilaciji. Vendar pa je zadnje čase to upiranje vedno težje. Najhujše je, ker nimajo šol v svojem jeziku. Zato počasi izumirajo tisti, ki v vsakdanjem življenju še občujejo med seboj v domačem jeziku. Beg iz vasi v mesto, prodiranje mestne kulture v vas asimi* laciji na široko odpira pot.
In prav časopis je tisti, ki še drži nekako vez tned vsemi gradiščanskimi Hrvati doma, v domačih in drugih mestih in na tujem.
Prav glede tega ima jubilant »Naš Tajednik# velike zasluge. Ob njegovem desetletnem jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi svoje poslanstvo med svojimi rojaki opravljal enako uspešno še mnogo let.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiititiiiiiiiiia
NASA ANKETA
Vzroki neuspeha v šoli
Sedaj, ko so se šolska vrata zaprla in ko so dijaki prinesli domov izpričevala, bi se radi vprašali, kaj je vzrok, da je na naših šolah toliko popravnih izpitov. O tem je bilo že mnogo govora, nekateri so mnenja, da je temu vzrok sedanji sistem šole, ki je zelo zastarel. Nekateri trdijo , da je preveč prostih dni in da je učni načrt prenatrpan s snovjo. Vsi ti vzroki so le delno krivi za neuspeh v šolah.
Pogosto srečujemo otroke, ki so od vsega začetka, ko pridejo v šolo, zelo boječi in negotovi. Bojijo se novih srečanj in do učiteljev ali pro-fesorijev so zelo nezaupljivi. Takim dijakom manjka življenjski optimizem in se bojijo, da bi se jim zgodilo kaj neprijetnega. Pogoj za uspeh v šoli je otrokova nadarjenost. Tudi če je otrok povprečno ali celo nadpovprečno nadarjen, a je nesiguren in boječ, ne bo dosegel tistega uspeha, ki bi ga lahko dosegel. Tak otrok bi z lahkoto opravljal domače in tudi šolske naloge, toda nima zaupanja v lastne sposobnosti in se bo pretirano bal neuspeha. Tak otrok zelo hitro reagira na vsak zunanji dražljaj m je zelo podvržen zunanjim vplivom. Vsaka najmanjša napaka, ki jo naredi, ga tako prevzame m še tisto malo poguma, ki ga je imel, splahni. Vzemimo primer, ko otrok V šoli rešuje šolsko nalogo. Otrok je nadarjen in učitelj je prepričan, da jo bo pravilno izvršil. Tudi otrok sam je skoraj, ali celo gotov, da nalogo zna rešiti, ampak v njegovem prepričanju, da bo dosegel neuspeh, ki bi mu zadal le nbv hud udarec, naloge sploh ne začne reševati, in zgodi se primer, da otrok v taki živčnosti začne jokati.
Vprašali se bomo, kaj je temu vzrok. Važen činitelj v otrokovem razvoju je vzgoja. Prvo vzgojo dobi otrok doma pri starših; če staršev nima. pri sorodnikih, ali pa v otroškem zavetišču. Temu, da o-trok postane "boječ in nezaupljiv so jrogosto krivi starši. Starši zahtevajo od otroka, da mora delati le to, kar mu oni ukažejo. S tem jemljejo otroku svobodo in samoiniciativo, ki je zelo važna pri oblikovanju človeškega značaja. Ako
otrok ne uboga staršev, ga ti kaznujejo, včasih pretepajo, in s tem ustvarijo strah v otrd-ku. Otrok bi hotel pokazati nekaj svojega, kar zna sam ustvariti, a starši ga pri tem ovirajo in ga ustrahujejo. S tem otrok zasovraži starše in to sovraštvo nosi v srcu tudi ko odrase. Ko otrok starše sovraži, je vsaka njegova nadaljnja vzgoja skoraj nemogo. ča. S sovraštvom otrok zgubi zaupanje v starše. Ko nima več zaupanja v očeta in mater, je otrok problem tudi za vzgojitelja. Redko kateremu vzgojitelju bo uspelo pridobiti otrokovo zaupanje. Nekateri starši zapostavljajo kakega otroka pred drugim. Od takega otroka ne moremo pričakovati velikih uspehov.
Drugi vzrok, da otroci ne dosežejo zadovoljivih uspehov, je v tem da so nekateri preveč razvajeni. Taki otroci ne bodo hoteli v šoli ubogati, postanejo trmasti in nočejo odgovarjati na postavljena jim vprašanja. Taki otroci ne znajo delati in zato se vsakega dela boje.
Kako se moramo ravnati pri otroku, ki" je • nezaupen, zagrenjen, in pri tistem, ki je razvajen? Vzgojitelji imajo pri tem zelo važno .nalogo. Preusmeriti morajo otrokovo mišljenje, da bo pravilno gledal na svet, da bo objektiven do samega sebe in do drugih in da bo pravilno znal oceniti položaj, v katerem se nahaja. Predvsem pa so za vzgojo lastnih otrok odgovorni starši. Paziti morajo kako vplivajo na njihovo vzgojo, kajti od vzgoje v mladih letih je v precejšnji meri odvisen tudi značaj v mladeniča in moža doraslega otroka. S pravilno vzgojo v mladosti pa bomo pripomogli, da se bo tudi šolski uspeh na naših šolah znatno izboljšal.
P.
* » *
V gornjem članku je P pravilno podčrtal vpliv, ki ga i-majo starši na oblikovanje otrokovega značaja in s tem tudi posredno na bodoči otrokov uspeh ali neuspeh v šoli. Pomanjkanje samostojnost i pri otroku, in pozneje pri dijaku, je vsekakor tudi posledica okoliščine, da se starši dandanes vse preveč ukvarjajo z otrokom, in to tudi tam in takrat, ko to prav gotovo ni na mestu. (Op. ur.).
□
L
£
Medtem ko si bil ti na delut so nas okradli«
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
14. junija 1957,
Goriško-beneški dnevnik
Združena predloga svetovalcev K P! in KD
Pokrajinski svet zahteva obnovitev zakona o prosti coni
Po podaljšanju zakona bo sledila v pokrajinskem svetu diskusija o upravnem organu, na račun katerega je šlo največ kritik
Tudi goriški pokrajinski svet je na svoji sinočnji redni seji razpravljal o zakonu o prosti coni, ki bo zapadel decembra letošnjega leta in za katerega vlada med političnimi krogi in goriškim prebivalstvom upravičeno zanimanje.
Pokrajinski svet je po daljši, vendar mirni diskusiji, soglasno sprejel resolucijo, ki sta jo predložila zastopnik KD Cociani in Polletto (KP). Resolucija poudarja važnost zakona o prosti coni za gospodarstvo Gorice, ki si je prav z njim opomogla. Nadalje u-gotavlja koristi, ki jih je v preteklih letih imela celotna ekonomija pokrajine, predvsem glede brezposelnosti. Iz tega sledi nujna potreba po obnovitvi zakona o prosti coni. Pokrajinski svet izreka željo, da se zakon podaljša do 31. decembra 1966 in glede tega naproša pokrajinski odbor, naj sledi temu vprašanju z največjim zanimanjem ter končno poziva vse stranke, da s pomočjo svojih parlamentarcev sodelujejo za čimprejšnjo odobritev zakona. Po njegovi odobritvi se bo pokrajinski svet povrnil k diskusiji o u-pravnem organu proste cone in pokrajinskemu zastopniku, ki naj bi bil v njem.
Zadnji del resolucije je predložil svetovalec KPI Polletto, ki je v začetku seje obrazložil interpelacijo svoje stranke in tov. Miladina Černeta, ki je bila vložena pred časom pokrajinskemu svetu. V njej je pet pokrajinskih svetovalcev poudarilo važnost proste cone za celotno pokrajino ki bi morala zaradi tega imeti tudi svojega zastopnika v upravnem svetu. Tudi Cociani je priznal važnost proste cone za pokrajino, ker so njem številni brezposelni našli zaposlitev v podjetijh, ki so zrasla ali so si s prosto cono opomogla. Vendar je bil mnenja, naj pokrajinski svet odobri resolucijo samo za obnovitev zakona iz leta 1948." Odgovoril mu je svetovalec Bergomas (KPI), ki je poudaril da je tudi danes potrebno govorit' o pomanjkljivosti zakona, predvsem o njegovem uprav-nem telesu, ki ni vedno vodil računa o interesih širšega dela prebivalstva. Odbornik Chiantariol je predlagal, naj svetovalci glede na to, da se bo v Rimu razpravljalo sedaj samo o podaljšanju zakona in ne o njegovem upravnem organu, združijo obe resoluciji in predložijo v odobritev pokrajinskemu svetu. Po odobritvi resolucije so svetovalci začeli razpravljati o interpelaciji glede turizma, o čemer pa bomo poročali jutri.
 «»-------
Menjalnica na bloku pri Rdeči hiši
Le kdaj bodo začeli podirati staro stavbo?
Pred dnevi so bila dokončana javna dela na majhni stavbi nasproti bolnišnice Rdeča hiša, tik mednarodnega bloka, kjer postaja promet z dneva v dna večji. V poletnih mesecih naraste ne samo promet z osebami, ki prikajajo iz Jugoslavije v Gorico in Goričani, ki odhajajo onkraj, marveč se poveča v tem času tudi promet tujcev, ki potujejo skozi ta blok v Jugoslavijo ali semkaj.
V novi lični stavbi bo menjalnica goriške hranilnice (Cassa di Risparmio), ki bo s tem nedvomno prevzela pre-
cej klijentov ostalim goriškim bankam. Ko’ že govorimo o bloku pri Rdeči hiši, upamo, da bo 15. junija le prišlo do začetka javnih del, odnosno podiranja stare stavbe, iz katere so stanovalci v glavnem že odpeljali pohištvo. Odlašati še v bodoče s tem vprašanjem pomeniti zanemarjati važnost te mednarodne prometne točke v Gorici.
Morda bi bilo umestno, da bi avtobusno podjetje ATA poskrbelo tudi za povečanje števila voženj avtobusa iz središča mesta do Rdeče hiše, dosedanje izredno redke vožnje ne zadostujejo potrebam ljudi, ki prihajajo ali odhajajo skozi ta blok.
-« »-
Sestanek kmečkih delavcev z veleposestniki
Pogajanja sc nadaljujejo
V sredo popoldne so se, kot javljeno, sestali na sedežu A-gricoltori giuliani sindikalni zastopniki kmečkih delavcev naše pokrajine in zastopniki veleposestnikov. Na seji, ki se je nadaljevala tudi včeraj dopoldne so nazpravljlai o ite-
Včeraj so zabeležili na goriškem letališču najvišjo temperaturo ob 12.10, ko je bilo 31,6 stopinj Celzija, najnižjo pa ob 3. uri, ko je bilo 20,4 stopinje.
vilnih perečih vprašanjih kmečkih delavcev, predvsem o obnovitvi delovne pogodbe, ki je že davno zapadla. Toda prav zaradi velikega števila vprašanj, ki so jih postavile na dnevni red sindikalne organizacije. so včeraj sklenili, da se bodo ponovno sestali v soboto in nadaljevali s pogajanji, za katere upamo, da se bodo zaključili v korist kmečkih delavcev, ki so ena najbolj zapostavljenih delovnih kategorij v državi.
 «»------
Cena zelenjavi na trgu na debelo
Tudi sadja je bilo dosti, predvsem češenj
Včeraj je bilo na goriškem trgu s prodajo na debelo precej blaga, pred vsem graha in češenj. Za grah so okoliški in predmestni povrtninarji prejeli po 30 do 50 lir za kg; tudi solate je bilo dovolj, tako da njena cena ni bila višja od 40 lir na kg. Prvi rez zelenega radiča je bil po 150 lir, drugi pa po 50 do 70 lir na kg. Belušev je bilo precej, toda ker gre njihova sezona proti koncu, jim je tudi cena padla in so sedaj po 180 do
200 lir na kg. Špinača je bila včeraj po 40 in 50 lir na kg, ohrovt po 30 lir, bleda prav tako po 3Q lir, krompir po 30 lir na kg, rdeča pesa po 60 do 70 lir na kg, buče po 160 do 180 lir na kg in Česnik po 80 lir kg.
Kot že omenjeno, je bilo tudi sadja precej, predvsem češenj, katerih cena je padla na 50 do 70 lir kg na debelo. Vrtne jagode so bile po 200 lir kg, gozdne pa po 500 do 600' lir. Pojavile so se tudi prve breskve in sicer po 180 do 200 lir kg in majhne hruške po 160 lir kg.
Goriška občina bi morala z ozirom na velik promet na trgu na debelo v Ul. S. Chiara poskrbeti, da bi v teku poletja in jeseni pokrili trg, na katerem morajo predvsem ženske stati, tudi v deževnem in vetrovnem vremenu, celo dolgi dve uri. To vprašanje je na dolgo od tega postavil tudi socialistični občinski svetovalec goriškem županstvu, zato je upati, da bomo o njem kaj kmalu slišali na občinskem svetu.
 «»-------
Novi urnik zavoda INPS
Zavod za socialno zavarovanje	(INPS) s	sedežem	na
Travniku sporoča, da bo do 15. septembra v veljavi sledeči urnik uradov; ob ponedeljkih, torkih in četrtkih bodo uradi	odprti	od	8.30	do	12.
ure in	od 15.	do	16.30,	ob sre-
dah, petkih in sobotah pa samo od 8.30 do 12. ure.
Včeraj na goriški preturi
Zaposlenih delavcev ni hotel zavarovati
Na preturi tudi vinski bratec - Zaradi volčjaka bi kmalu sedel • Kaznovan lastnik «Floberta»
Med številnimi obtoženci je bil včeraj na zatožni klopi goriške preture zopet 68-letni Alojz Pestelj iz Ul. Corsica 10. Pred časom se je moral zagovarjati zaradi dolgov, ki jih je napravil, ko je bil še lastnik podjetja «Mabel» (za proizvodnjo Wafer) v Gorici, včeraj pa je moral pred sodnika, ker ustanovama INA-Casa in INPS' ni plačal vseh doklad, kakor jih predpisujejo zakoni o socialnem zavarovanju delavcev. Za pet svojih uslužbencem Pestelj ni poskrbel, da bi lahko prejemali družinske doklade, pokojnino, podporo v slučaju tuberkuloznega obolenja itd. Zaradi tega je bil obsojen skupno na 22.500 lir globe in povračilo sodnih stroškov.
Drugi obtoženec je bil tudi l^vši industrijalec 45-letni Pompeo Rizzatti iz Gorice Ul. Mazzini 29. kateremu so sodni organi našli neurejeno knjigovodstvo, ki ga je dovedlo tudi do zapore kamnoloma v Za-graju, katerega je Rizzatti prevzel v najem že 1952 leta. Zdi se, da je bila najemnina večja, kakor pa Rizzattijevi dohodki in tako je prišlo do gospodaskega kraha. Rizzatti je bil obsojen na pogojno kazen 4 mesecev in 20 dni zapora ter povračilo sodnih stroškov.
Zagovarjati se je moral med drugimi tudi Giuseppe Dinelli iz Pafuta 5, ker policijskim oblastem ni prijavil puško znamke «Flobert», katero je pred leti prejel v dar. Policija je o tem izvedela, ko so oktobra lanskega leta pripeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši majhnega dečka, ki je bil ranjen nad levin očesom. Mati je iz-
lllllimiimilMINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHHIIIIIIIIIIItlltHIIIIIIMIIIIIItltlimillllllllllHMIIIia
Nekaj sklepov
pokrajinskega odbora
Na zadnji seji ožjega odbora pokrajinskega sveta, ki je bila v torek, so med drugim odborniki določili novega inženirja na pokrajinskem tehničnem uradu v osebi Maria Giacomellija. V istem uradu bosta zaposlena tudi geometer Federico Maccechini in Lucia-no, Spessot, ki so ju izbrali na natečaju za tehniško osebje pokrajine.
Odbor je odobril nadalje vsoto 300.000 lir za popravilo orožniške vojašnice v Tržiču. V času, ko bodo gradili novo peč za peko kruha pri goriški umobolnici, bo to pokrajinsko ustanovo zalagalo s kruhom goriško pekarsko podjetje (Pa-nificio goriziano). V umobolnici bodo tudi obnovili pod v kuhinji, kar bo znašalo 170.000 lir stroškov. Pokrajina bo prav tako krila stroške za po-strehe prefektove pa-
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI priredi 16. junija ob 20. uri v STANDREZ.tl na dvorišču Konsurane gostilne
REVIJO FOLKLORNIH PLESOV
Sodelujejo folklorne skupine iz Brega, z Opčin, iz Rojana—Skorklje, Gorice in Sovodenj.
Na sporedu bodo narodni plesi iz Bele krajine, Srbije, Hrvaške, Vojvodine, z Gorenjskega, iz Korošice in iz tržaške okolice. Med plesi pojeta Darko in Dario ob spremljavi harmonikarja Bruna Bordona. Plese naučila in koreografirala Olga Gorju-pova ler Stane Starešinič.
lače in sicer v znesku 400.000 lir. Nadalje so odborniki pooblastili pokrajino, da poravna več obračunov pokrajinskih ustanov v skupnem znesku 2.191.381 lir.
V ponedeljek je bila tudi dražba za sprejem javnih del na nekaterih pokrajinskih cestah. Zmagovalci so bili podjetje Tacchini iz Gorice, ki bo popravljalo cesto proti Čedadu, nato Giovanni Mattiroli, ki bo popravljal cesto proti Cervignanu, SACA iz Gorice pa bo vodila dela na cesti proti Palmanovi. Podjetje Furlan iz Ronk bo vse leto vzdrževalo ceste v naši pokrajini, ker je predložilo najnižjo vsoto 2.800.000 lir za kritje vseh stroškov.
V maju 327 prekrškov
Goriška mestna policija je imela tudi v maju precej dela. Prisodila je nič manj kakor 327 glo-b, od katerih 295 zaradi prekrškov pravilnika mestnega prometa. 15 ljudi se je prekršilo zoper pravilnik poljske policije, 2 zoper urnik; trgovin v Gorici, itd. Občinski uslužbenec je pobral tudi 14 psov, ki so bili na cesti brez nagobčnika.
DAROVI
V veseli družbi na Oslavju zbrali 1.000 lir za Dijaško Matico.
javila, da se je Guido Dinelli igral z očetovo puško in ta ga je nenadoma ranila. Na srečo rana ni bila huda, toda oče je moral pred pretorja, ki ga je včeraj obsodil na 2.000 lir globe in povračilo sodnih stroškov, vendar mu kazen ne bodo vpisali v kazenski list.
Novo kazen je prejel znani bratec vinske kapljice 58-letm Andrea Radigna iz Ul. Alfieri 3. Tega so agenti javne varnosti našli 11. marca t. 1. močno vinjenega v Ul. Codelli. kjer je ležal na tleh in s tem oviral promet. Mož bo moral plačati 4.500 lir kazni.
Srečo je imel 50-letni Giovanni Richetti iz Ul. Pola 2, ki je bil tožen, da ni zaveza! hudega psa. Nekega večera se je Francesco Carnobe obpra-vil na obisk k prijatelju v Ul. Pola 2, toda, ker je bil že mrak je mož zamenjal vhod in stopil v dvorišče Ricchetti-jevih, ki imajo hudega volčjaka. Pes je starčka napadel in ga ugriznil, tako, da je moral po pomoč v bolnišnico. Seveda teka slednji ni oprostil lastniku psa, katerega pa je pretor oprostil, ker je že pred časom pribil na vhodna vrata tablico z napisom: Pozor na psa.
 «»-------
Pokrajinsko zborovanje obč. in pok. svetovalcev
Danes 14. t. m. ob 20. uri se bodo sestali v Ljudskem domu v Gradiški občinski in pokrajinski svetovalci iz goriške pokrajine. Na prvi seji »Zveze demokratičnih občin« bodo zastopniki volivcev naše pokrajine razpravljali o najvažnejših aktualnih problemih naše pokrajine in njenih občin.
Prihodnjo nedeljo izlet žena v Benetke
Zveza slovenskih žena v Gorici sporoča vsem ženam na Goriškem, naj pohite z vpisom za izlet, ki ga slovenske žene organizirajo za prihodnjo nedeljo 23. junija. Izlet bo v Benetke, kjer si bodo ogledale najlepše znamenitosti mesta. Vpisovanje se vrši na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 v Gorici.
Stoletnica osnovne v Solkanu
Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice osnove šole v Solkanu vabi vse učitelje, ki so pučevali na tej šoli, na slavnostno zborovanje, ki bo 23. junija ob 9. uri v dvorani Mestnega gledališča Nova Gorica v Solkanu
— KINO —
CORSO. 17.00: «Vedno je lepo vremčo, G. Kelly, v Cinema-scopu ifi v barvah.
VERDI. 17.15: »Tam gori me nekdo ljubi«, Pierangeli, P. Newman, v metroscopu.
V1TTOR1A 17.15: «Carov,nica» M. V!a<3y.
CENTRALE. 17.15: «Kriv, nedolžen«, J. M. Artur, v cine-mascopu. od 21. do 22. ure
MODERNO. 17.00: «Moj mož«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Soranzo, Korzo Verdi 1, tel. 28-78.
Športni dnevnik
Kolesarska dirka po Švici
Švicar Traxel zmagal na cilju	dru
Fornara prišel tudi tokrat v družbi 16 s časom zmagovalca
BASEL, 13. — V drugi etapi kolesarske dirke po Švici Thal-wil - Basel, dolgi 215 km, je zmagal Švicar Ernst Traxei. Italijana Aurelio Cestari in Giuseppe Buratti sta odstopila po sedmih kilometrih zaradi padca v spustu z vrha Albis (793 m). Na istem mestu je padel tudi Belgijec Keieleer, ks*-terega pa so njegovi klubski tovariši Gaggero, Cassano in Gismondi počakali in nato s 5’ zaostanka nadaljevali vožnjo za vodečimi.
Vrstni red v etapi je bil naslednji:
1. ERNST TRAXEL v 5 urah 43’23” s povprečno hitrostjo 37,7 km na uro, 2. Geminia-ni (Fr.), 3. Sorgeloos (Bel),
4. Friedrich (Nem.), 5. Schel-lenberg jšvica), 6. Fmiliozzi (It.), 7. Couvreur (Fr.), 8. Fornara (It.),	9. Van Damme (Bel.), 10. Andersen (Dan.). 11. Clerici (Šv.), 12. Moresi (Šv.), 13. Christian (Av.), ;4. Graeser (Šv.), 15. Bolzan (Luks.), 16. Van Cauter (Bel.), vsi s časom zmagovalca, 17. Reisser (Fr.) 5.43’35”, 18. Assirelli (It.) isti čas, 21. Keteleer (Bel.) 5.44’01”. 29. Cassano (It.) 5.4509"’, 31. Gismondi (It.) isti čas, 33. Bar-tolozzi (It.) 5.47’48”.
Po drugi etapi je splošni vrstni red naslednji:
I. SCHELLENBERG (Švica) 11.52TO”, 2. Fornara (It.) 11 ur 52 40”. 3. Couvreur (Fr.) II ur 52’59”. 4. Traxel (ŠV.) 11.53’39”,
5. Sorgeloos (Bel.) 11.54 01”, 6. Geminiani (Fr.),	7. Moresi (Švica) isti čas, 8. Assirelli (It.) 11.54T3”, 9. Van Cauter (Bel.) 11.54T9”, 10. Friedrich (Nem.) 11.54’24 ”.
Vodilni v splošni klasifikaciji Švicar Schellenberg in Italijan Fornara sta tudi v današnji etapi potrdila svojo odlično formo, kar pa ne velja za tretjega favorita Grafa, ki je danes zaradi telesnih poškodb in okvar na kolesu prišel na cilj z več kot 12’ zaostanka. Za današnjo etapo je bil značilen pobeg Hollenstei-na, ki se je hotel najbrž maščevati nad nemilo usodo, ki je zadela njegovo moštvo z včerajšnjim odstopom Grassija in današnjimi poškodbami Grafa in Fabbrija. Njegov pobeg je trajal celih 105 km, nato pa so ušli iz glavnine favoriti in njegova prednost je naglo skopnela. tako da je prišel na cilj ves izmučen šele predzadnji.
V Basel je privozilo skupaj 16 dirkačev. Cilj je bi! v vzponu, kar pa gorskima vozačema Geminianiju in Sorgeloosu ni pomagalo, da ju ne bi prehitel malo znani Traxel.
Po današnji etapi je v klasifikaciji za gorsko nagrado prvi Fornara pred Nemcem Friedrichom itd.
  «»------
Bahamontes vodi na dirki po Asluriji
OVIEDO. 13. — Bahamontes vodi po drugi etapi v splošni klasifikaciji kolesarske dirke po Astunji. V drugi etapi Lla-nes - Oviedo (214 km) je zmagal Španec Massip v času 6 ur 23'23” pred Bahamontesom. Marigilom, Campillom m Sua-rezom.
• • •
HAAG, 13. — Holandsko kolesarsko moštvo, ki se bo udeležilo dirke po Franciji, bodo sestavljali: Wim Van Est. Daan de Groot. Gerrit Voorting. Wout Wa)gtmans, Leo Van der Pluym, Piet Van Est, Plet de Jongh. Jopp Kerten. Mies Stol-ker in Ane Van Wetter. Rezerve: Van Sluis, Leo Van der Brand, Anton Bergmans.
Športni direktor: Kees Pelle-naars.
* * •
MILAN, 13. — V četrtek 20. t. m. bo na dirkališču" Vigo-relli dvoboj v zasledovalni vožnji na 5 km med svetovnim profesionalnim prvakom Gui-dom Messino in svetovnim diletantskim prvakom za 1. 1956 ter svetovnim rekorderjem v 1-urni vožnji brez trenerjev Ercolom beldinijem. Istočasne bo tudi tekmovanje v omniu-mu dvojic v štirih disciplinah: hitrostni vožnji, v vožnji na 500 m na kronometer z letečim startom, v avstralski vožnji dvojic in v individualni vožnji na točke na 40 krogov. Dvojice bodo sestavljali: Terruzzi-Nen-cini, Albani-Piazza, Benedetti-Minardi, Faggin-Padovan. Bo-ni-Zuccor.elli, Defilippis-Baffi, Rigoni-Moser. De Rossi-X.
Hitrostne dirke za pomladansko nagrado pa se bodo
Mednarodni tenis v Benetkah
Uspehi Italijanov za «Targhe Volpi»
Zmage favoritov v igrah posameznikov
BENETKE, 15. — "Včeraj sc je v Benetkah na Lidu začel mednarodni teniški turnir posameznikov in mednarodno tekmovanje moških dvoji« za «Tanghe Volpi«.
Rezultati prvega dne: Posamezniki: Heyes (Meh.) - Bergamo (It.) 7:9, 6:3, 7:5, Wood-cock (Avstral.) - Fachini (It.) 1:6, 6:2, 6:3, Llamas (Meh.) -Bonetti (It.) 1:6, 6:2, 8:6, Sko-necki (Polj.) - Palafox (Meh.) 6:2, 2:6, 3:6, Contreras (Meh.) • Jacobini (It.)	6:3, 6:1, Rose
(Avstral.) - Bonaiti b:2, 6:0. Stewart (ZDA) - Prouse 6:3. 6:2, Gibson (Avstral.) - Maggi (It.) 6:2, 5:7, 7:5, Sirola (It.) Molinari (Fr.)	3:6, 6:0, 6:4,
Merlo (It;) - Purisieol 6:1, 6:1.
»Targhe Volpia: Itaiija II. (Bergamo, Fachini) - Poljska (Skonecki, Licis) 6:4, 6:1, 6:3. Italija III. (Pirro, Jacobini) Mehiko i. (Llamas, Contreras) 7:5, 6:2, 4:6, 3:6, 6:3. ZDA (Pat-ty, Stevvart)
NOGOMET
Norveška-Madžarska 2:1
OSLO, 13. — V kvalifikacijski tekmi tretje skupine za svetovno prvenstvo je Norveška premagala Madžarsko z 2:1 (1:1). Gole so dosegli v W’ Hennum, v 45’ Tichy in v 34’ drugega polčasa zopet Hennum.
Milan se bo udeležil turnirja za «la(inski pokal*
MILAN. 13. — Vprašanje w-deležbe Milana na nogometnem turnirju za »Latinski pokal« je dokončno pozitivno u-rejeno. Ostali trije zainteresirani klubi Real Madrid, St. Italija V. (Bo-i Etiemne :n Benfica so namreč
Derksen, francoski prvak Gai-gnard, svetovni prvak Maspes ter Sacchi. Orianj in Ogna.
hiko II. (Reyes, Palafox) - Avstralija II. (Gobson, Wood-cock) 6:4, 3:6, 6:2. 6:4.
udeležili:	holandski	prvak	\	naiti,	Bonetti)	6:2,	6:1,	6:4,	Me-lpristali na zahtevo Milana, da
‘ bosta lahko v njegovih vrstah nastopila tudi Ricagni in Fri-jgnani, ki sta v prvenstvu igrala za Tcrino oz. za Udinese, ki pa sta dejansko last Milana. Ni pa še znano, če bo lahko igral tudi Argentinec Gril-lo. Real Madrid nima nič proti temu. ostala dva kluba pa na Milanovo zahtevo še nista odgovorila.
Zdravstveni položaj v kolektivu Milana je tudi danes nespremenjen. le da so zgolj iz previdnostnih razlogov prepeljali v kliniko, v kateri sta že Bean in Bergamascni, tud' Schiaffina in njegovo ženo. Zaradi bolezni v moštvu je mestni higienski urad razkužil slačihvce na Sar Siru in V Areni ter sedež kluba.
IIIIIIIHIIIIMtMmHHMIIIIHIMIItMIIIIIIIMIIIlUimnMMIHniHMIIIIIIIHIIIMIHIIIMimillllllMimillll
Z rekordnim metom 64,73 m
Bezjak 5. na svetu v metanju kladiva
Dosedanji jugoslovanski rekord je izboljšal štirikrat v enem dnevu
ZAGREB, 13. — V torek popoldne je jugoslovanski metalec kladiva Zvonko Bezjak na stadionu Dinama postavil nov jugoslovanski rekord z metom 64.73 m, ki ie obenem peti najboljši rezultar vseh časov in najboljši letošnji rezultat na svetu. Bezjak je dosegel rekordni met v drugem poskusu, potem ko je prvič vrgel kladivo 62,43 m daleč, v naslednjih metih pa:	63.28 m,
63,68 m in 64,17 m.
Da je Zvonko Bezjak V veliki formi je bilo znano, saj je že na prvih letošnjih nastopih metal orodje stalno čez 60 m, toda da mu bo ze tako hitro uspelo zrušiti dosedanji Račičev rekord kar za 1,93 m. na to skoraj nihče ni mogel računati.
Letos kladiva še nihče na svetu ni vrgel tako daleč. To je uspelo sicer Američanu Co-nolyju, vendar le na ekshibicijskih nastopih, tako da njegovi rezultati niso mcfgli biti registrirani. Kot smo ze omenili, je Bezjakov rezultat peti najboljši na svetu. Pred njim so le:
Coooly (ZDA) 68.54 m 1956 Krivonosov (SZ) 67,32 m 1956 Blaer (ZDA) 65,95 m 1956 Samosvetov (SZ) 65,03 m 1956 Do tako naglega vzpona jugoslovanskih metalcev kladiva je moglo priti v prvi vrsti zaradi ostre konkurenčne borbe med njimi samimi. Jugoslovanski rekord v tej disciplini se je doslej razvijal takole:
31.54	Gašpar (Hašk)	1920
31.54	Poluga (Sl.)	1921
32.44	Gaspar (Hašk)	1922
34,10	Gaspar (Hašk)	1924
36,29	Zupan (I.)	1926
Gaspar (Hašk)	1927
Ferkovič (Hašk)	1929
Manojlovič (K.)	1931
46.87	Goič (Hašk)	1931
48.99	Goič (Hašk)	1932
Stepišnik (II.)	1934
Stepišnik (II.)	1936
Stepišnik (II.)	1938
Stepišnik (II.)	1940
Stepišnik (II.)	1940
Gubijan (P.)	194)
56.83	Gubijan (P.)	1949
58,41	Gubijan (P.)	1953
38,81
38.86
39.27
48.99
49.17
54.24
51,71
53.42
56.26
ZVONKO BEZJAK
59.36	Gubijan (P.)	1953
60.28	Račič (Ž.)	1955
62.80	Račič (Ž.)	1956
64.73	Bezjak (D.)	1957
Bezjakov rekord je že sed mi v letošnji lahkoa*letski sezoni v Jugoslaviji. Najprej je Jocič skočil v slroskoku 15.08 m, nato je Lešek skočil s palico 4,33, Mugoša je pretekel 1500 m v 3’43”. Mihalič je na Finskem izboljšal rekorda v tekih na 20 in 25 km, Ljerka Jug pa je skočila v višino 1.55 metra.
AVTOMOBILIZ* M
NEW YORK. 13. — Z nekim ameriškim prekooceanskim parnikom so odposlali v Italijo 10 ameriških dirkalnih avtomobilov. s katerimi se bodo dirkači Indianapolisa udeležili dirke na 500 milj v Monzi. Piloti pa bodo odpotovali v Italijo z leta'om takoj po dirki za serijske avtomobile, ki bo v Trentonu v državi New Yer-sey.
Čirič k Romi?
MONTEVIDEO. 13. — «Na-cional Football Club« je zahteval 350.000 urugvajskih peso-sov (okrejg 55 milijonov lir) za odstop svoje zveze Janvera Ambroisa Romi. «Nacional» pričakuje prihod predstavnika Rome Lu sa Pedra Rossija, da se bo z njim začel pogajati.
Po zadnjih vesteh naj bj Roma za pr'hodnjo sezono angažirala kot trenerja Jugoslovana Čiriča, katerega pogajanja s Fiorentino so se razbila.
Sivori je treniral
TURIN, 13. — Argentinec Enrico Omar Sivori, katerega je angažira; Juventus, ie danes prvič treniral skupno z ostalimi člani moštva med katerimi sta bila tudi Hamrin m Conti, ki bosta s koncem sezone zapustila (urinsko enaj-storico. Sivori je igral 23’ v trening-tekmi na dvoje vrat kot zveza skupno z A-gležem Charlesom, Boniperti pa je bil srednji napadalec. Čeprav j# igral brez naprezanja, je Sivo« ry vendaUe pokazal svoje odlične lastnosti, kar velja tudi za napadalni trio v celoti. Tekma se je končala z rezultatom 2:2.
Otuovornl uredolV STANISLAV RENKO Tiska TisKarsk' zavod ZTT • Trtf
predvaja danes 14. t. m.
tilm:
o ooocooooourso acicifoooo
ooooOOOOOOOOOOOOOOOOOO.JOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOliOOPOOOOO 30o(:.otx»oooooooocooooo
JI A
LAHIH
»Verjamem. Pa bi bilo vendar bolje, da bi mi ti ne poskušala dokazovati tega, da tako razstavljaš vse te božje darove«.
Brz preleti z očmi zadevno področje.
«No,» pravi, «tu je vendar vroča dežela, ne?«
Skočim z roba pisalne mize in hočem v svojo pisarno.
«Seveda je, a to do zdaj ni še vse nič. Bos videla potem!«
Pogleda me začudeno in radovedno.
«Zaradi... zaradi mojega dekolteja?«
«Ne prav zaradi tega, čeprav je nekakšna zemljepisna podobnost,« odgovorim porogljivo.
4.
»Brzojavka za vas,« pravi Ljerka zvečer, ko se že pripravljava, da zapreva urad in greva. Pomoli mi belo - modro ovojnico telegrafske družbe.
Odprem in preletim z očmi Besedilo je preprosto in bolj vsakdanje. Če ga bereš kar tako ne pomeni nič. Da je teta Marija odšla v Boston, lahko zanima tistega, ki Ima tete s takim imenom, mene ne. Edini teti, ki mi še živi, je Ime Gertie in živi v nekem kraju Tenneseeja tako bogu za hrbtom, da bi uboga starka ne znala več domov, če bi se le premaknila od hiše.
Ljerki naročim, naj le gre če hoče, sam da se bom zadrzal še nekakšno minuto. Ostane tam, kjer je in samo
nekaj sakramentira sama pri sebi.
«Kaj je?« vprašam radovedno, «sobota menda še ne, torej ni nevarnosti, da sem ti pozabil dati plačo«.
Oči se ji bliskajo od jeze. še lepša je, kadar je razjarjena.
«Rekli ste mi, da pojdem nocoj z vami na večerjo. Sicer niste opazili da sem oblekla najlepšo večerno obleko«.
Saj res! Najbrž jo je prinesla s seboj v urad in jo je menda pravkar nataknila, kajti če bi bila ves popoldan tako oblečena, bi bil gotovo opazil, da je taka obleka kaj malo primerna za trgovski urad. Prav penasta stvar je ta obleka, na zvonec, kakor obrnjena cvetna čaša, nežno rožnate barve, zgoraj se drži samo z anatomskimi posebnostmi svoje lastnice. Torej nič naramnic, da se razumemo.
»Hudiča, Ljerka, ali si lepa!«
Ob tem poklonu se takoj potolaži.
«Obrni	se, da vidim!«
Obrne	se in pri moji	veri, da je sijajna!	Pogledam še
enkrat brzojavko, potem pogledam dekle.
»Slišiš, prav iz misli mi je ušlo, a ne bi se hotel odpovedati tako sijajnemu večeru s teboj. Tole mi napravi: vzemi moj avto in pojdi me čakat v bar Hotela Fuad. Moram odgovoriti na to brzojavko in potem bom imel ravno še toliko časa, da se preoblečem in že bom pri tebi. Recimo, pol ure«.
Tako zaključim in gledam na uro.
»Ne čakam rada,« pravi, »in ne bi čakala, če bi bil kdo drug. No, tu gre pa navsezadnje za mojega šefa«.
»Prav! Zdaj pa pojdi! Tu imas ključe od avta«.
Brž ko je Ljerka odšla, vzamem v roke telefonski imenik štejem kolikokrat je v brzojavki beseda »stop«. Petindvai setkrat, Petindvajsetkrat štiri, kei so štiri črke v besedi «stop», je	sto. Odprem telefonski	imenik	na strani sto.	Prvi
»stop« je	po tretji besedi.	Ključ	je ime	ulice	v tretji	vrsti
te strani.
V petih minutah se besedilu popolnoma spremeni smisel. Nič več novic o teti Mariji. Obveščajo me, da Mohamed Abdu' Kallum ne obstaja kot upravnik politične policije ne pod kakšno drugo uradno ali službeno obliko. V hiši, kamor so me peljali agenti, že več kot dve leti nihče ne stanuje in
tudi ni nobenega znaka, da bi bil kdo stopil vanjo v zadnjem času.
Preklinjam prav po notah in držim z dvema prstoma brzojavko in list, na katerega sem prepisal šifrirano besedilo, z drugo roko približam brzojavki in listu plamenček vžigalnika, da ne bi ostalo nikjer kakšnih sumljivih ostankov. Se bolj preklinjam ko si po nepazljivosti osmodim prste.
Pepel stresem v pepelnik in grem v kopalnico, da ga umijem. Potem se na hitro še enkrat umijem in ker imam eno večernih oblek kar v uradu, se naglo preoblečem in se olišpam. Privežem si metuljčka in nataknem beli suknjič. Za trenutek si še pomišljam. Kmalu pa se odločim. Napravim isto, kakor sem napravil že prejšnji večer in ko se omarica z zdravili premakne sežem z roko, a to pot ne po telefonski slušalki. Za aparatom je še malo prostora. V tem prostoru spancka v usnjenem toku moja velika prijateljica, ki kašlja, če je jezna. Remingtonka 45. če jo vzamete v roke in jo malo potežkate, se počutite močnejše. Dobra je seveda samo tistemu, ki jo drži za ročaj. Slečem suknjič in opašem tok. Nekaj gibov sem, nekaj tja, da se prileže na pravo mesto. Potem zopet oblečem suknjič. Pogledam se v ogledalo.
No, bi verjeli? Zdi se mi, da je moja zunanjost popolnejša in da mi suknjič nekako lepše pristoja.
Zaklenem urad in pokličem taksi. Mesec, preden sem prišel sem, je neka nova zadruga vozačev taksijev zaprosila za parkiranje in to tudi dosegla prav v tej ulici. Vsega je sedem avtomobilov in nekateri so že zelo staromodni.
Vsi vozači teh taksijev so Egipčani. Angleško govorijo s težavo in zategnejo kakor vsi. ljudje tukaj. A spregovorite z njimi o zadnjem tekmovanju baseballa ali o kakšnem majhnem lokalu na Broadwayu v New Yorku, pa boste videli, kako bodo zazdihnili.
V hotel Fuad sem prišel pravočasno, da me Ljerka ne bi čakala več kot domenjene pol ure. Sedi na visokem stolu pred točilno mizo v baru in ima poleg sebe mladeniča s čudno plavimi lasmi. Ni dvoma, da je Anglež. Koža po vratu mu je zagorela od sonca in je pridobila v zadnjem času še kakšen izpuščaj. Vsi so taki ti Albionovi sinovi, če
jih vzameš iz varovalne vlažnosti njihove megle.
«Zdravo, punčka!« pozdravim Ljerko in ji denem roko okoli pleč ter se tako vrinem med njo in tega Angleža in zato mora vreči zadnje besede v moj hrbet.
«Si videla, da sem pravočasno prišel?«
Ljerka se zadovoljno nasmehne. Nič zadovoljnega pa se ne kaže mladenič. Potolče mi po ramenu.
»Oho!« reče užaljeno.
Obrnem se ln ga naveličano pogledam.
«Kaj hočete? Kdo za vraga ste? Zdi se mi, da vas sploh ne poznam in mi tudi ni nič žal«.
On zardi tudi po tistih delih kože, kjer ni zagorel. Oblečen je, kakor se zna oblačiti edino Anglež v kolonijah, ali pa tam, kjer misli, da je v kolonijah.
»Govoril sem z gospodično«, pravi.
«Prav! Zdaj pa poskušajte govoriti malo sami s seboj! Ce se vam takoj ne posreči, poskušajte s kakšne pol steklenice whiskyja!»
Barski natakar, krepek Arabec s komaj olivnato kožo, se zanima za prizorček, čeprav vneto briše točilno mizo.
»Slišite,« se oglasi zopet Anglež, »gospodična je govorila z menoj!«
«Zdaj ste pa že dolgočasni! Ali je ona govorila z vami ali vi z njo? To ni jasno. Sicer pa mislite si, da so Jo vam nacionalizirali, in spravite se spod nog!«
To sem govoril z najbolj izzivalnim nasmeškom. Angleža to zadene v njegov narodni ponos in misli, da mora nastopiti. Kot blisk je z visokega barskega stola in se postavi predme, kakor bi mi hotel dati s pestjo.
Zgrabim ga za zapestje v zamahu, z drugo roko ga vsekam po komolčnem sklepu in mu zavrtim roko na hrbet. Zdaj ga ni težko pritisniti z oblazom na točilno mizo. Nekajkrat mu močno potegnem zvito roko navzgor. Naj si le misli, da mu jo hočem zlomiti! Potem mu govorim z' očetovsko dobrohotnostjo.
INadaljevanje sledi),