JerobL (Mnenje podeželskega učiteljstva.) Misija učiteljstva je kulturna in prosvetna in ne politična; mladino in narod prej politično buditi, preden ga kulturno izobbraziti — je demagogija. Pri vseh nanodih se mora u5iteljstvo braniti protL vsiljivim jerobom in tutorjem. Vsi se mu vsiljujejo za) komandanta, ker vedo kako važen činitelj je učitelj za državo in nacijo. Vedno bo narod tak, kakršnega vzgoji uoitelj. Tudi drevo raste tako, kakor g,a obračaš; tudi kepa v roki se oblikuje. kakor jo gneteš; in tako prospeva tudi narod, kakor smo ga odgojili osnovnošolsjki u5itelji. Važen je tedaj, prevažen nag stan, in veliko odgovornosti nosimo na sviojih ramenih, ker se zavedamo svoje svete naloge nad narodom. Zgodovinarji in politiki trdijo, da je zmagal leta 1870.—71. nad Francozi nemški učitelj in tudi v 1. 1912.-18. je srbski učitelj vodil srbske junake od zmage do zmage. Srbski uoitelj je bil tista duševna sila. ki je gnal vladine pristaše, opozicionalce, obrenovi5evce in republikance ramo ob rami pod isto zastavo v boj za domovino. Le učitelj je v prijetnem položaju, da propagira lalhko sistemati5no med narodiom ideje, le on more preobraziti dušo skupnega ljudstva, le on more vzdigniti narod kulturno in moralno. Vsled teh posebnosti bi marsikdo rald imel vpliv nad učiteljstvom in marsikdo bi si nas rad udinjal za svoje namene in cilje. V vseh državah se trudijo posebno stranke, da bi zasužnile učiteljski stan, k_, nai bi jim delal tlako in ki nai bi vodil narod po strankinih navodilih in za strankine koristi. Lahko pa rečemo, da se nikjer ni popolnoma posrečilo ujeti učiteljstva zai take stranske namene. Povscd se za take ekstravagance animira le nekoliko oseb, ki pa se le iz razlicnih vzrokov puste »prevariti« ter se izneverijo čistemu skupnemu stanovskemu programu. Srč učiteljstva pa ostan^ v svojih trdnih »n pravih stopinjah. N;a_ stan ima nadvse vzvišene smotre in namene; mi imamo v rokah mladino. ki jo vzgajamo za nacijo in državio. Mi oblikujemo in mi predpisujemo bodoSnost svoje države, mi izboljšujemo socialne razmere na.oda, mi narod vnapredujemo fizično in moralno. Naša naloga ni voditi naroda v stajo ene ali druge stranke, mi ga moramo le kulturno dvigniti na ono stopnjo, na kateri Se bo mogel sam orientirati 5n opredelid za ono stran, ki bo najboljša za domovino irt za posameznika tudi po našem mišljenju Od te naloge se učiteljstvo ne sme oddaljiti, ker se vsaka stranpot mora kmalu kruto maščevati. Naše starejše učiteljstvo je ojekletiilo že pred vojno, ko ie po nas padal strankarski klerikalni bi5, ko smo prejemali za 25% manjše plače kakor Slomškarji, ki so bili klerikalni priganjači. To učiteljstvo bi moral. tudi sedai pokazati svojo žilavost in svcr je stremljenje po popolni svobodni šoli, ki ima za cilj samo splošno izobraženost v korist domovine, Jugoslavije. Žalibog se to upanje ni obistinitilo, ampak so nekateri morda iz prevelikega navdušenja zabredli predaleč v stranske vode. Ekstrem ni nikjer dober! Le vedno usmerjeno in premišljeno hodi po za5rtani poti, kadar hodiš v delu za narod in imej pred 'OČmi. da ie velika razlika med misijo učitelja in politi5nimi stremljenji. V Sloveniji pa, kjer smo š.e posebno radi ekstremni. se je že pred leti — tako pravijo — konstituiral neki »učiteljski klub«, ki ie dobil monopol, a nikdar poverenja učiteljstva. za preganjanje, nameščanle in premeš5anje u5iteljstva. Koliko grožen.j je ta klub razširl po Sloveniji za tiste, ki ne bi hoteli parirati. S premeš5anji so bili v najzamotanejših raizmerah tako spretni kakor bi imeli opraviti s prestavljanjem šahovskih figur. Pa tudi tega biča in kazni božje se uismo zbali. Mi ostanemo. kakor smo bili: pravieni, pošteni in delafvni za narod brez vsakega priveska, ker ho5emo imeti za delo med narodom mir, ne pa bojev. Za druge imamo pa samo preziranje, ki ne znajo razlikovati šole od politike in prihajajo s tako misijo na deželo ter nas hočejo odrešitl. Pa ne verjamejjo in ne verjamejo, da se s politično agitacijo še ne pravi izobraževati Ijudstva! In nazadnje je prišla še ta nesre5na kartoteka. Ta pa je krona za naše jerobstvo in tutorstvo. Kai tacega pa še nih5e ni zahteval od nas. Kai hočejo gospodje od nas vse vedeti! No, naj bo. ako zahtevajo podatkov, za katero izvenšofsko delo si sposoben. Sicer piše »Osnovna Nastavar«, da te nihče ne sme siliti k izvenšolskemu delu, toda toliko idealizma nam je vkljub jerobstvu še ostalo, da gremo tudi izven šole med narod na prosvečivanje. Todai ne zato, da nas v Ljubljani vidijo, temveč da v resnici narodu koristimo. In je res dobro. da vedo v Ljubljani, kaj mi vse znatno, ker bi se zgodilo lahko, da pošljejo v kraj, kjer rabijo le telovadca, izšolanega pevca, a kjer imajo izvežban pevski zbor brez pevovodje, bi poslali izurjenega telovadca. Vse je mogoče, kakor je bilo že marsikaj. A ono z društvi pa ni kar tako... In se je vsedlo u5iteljstvo in je pri vsakem zmanjkalo prostora, toliko le imel vsak napisati. Kako srečen je Sokol, da -iiia toliko 51anov in delavcev. Potom kartotek boste videli, koliko nas je. Koiiko je celo 51anov »učiteljskega kluba«, ki uživa toliko zaupanja, samo ne pri u5iteljstvu... Pa ie v redu, sai Papir je potrpežljiv, pa zakaj so gospodje v Ljubljani tako zelo radovedni. Kdaj nas boste za5eli izpraševati še za delikatnejše osebne zadeve. ki jih posebno mladi radi skrijejo? Mnogo se je doslej grešilo, a povzro5itelji mislijo, da so bogve kako s svojim postopanjem koristili narodu. Morda pa so le nasprotno dosegli. Veliko navdušen'h je postalo malodušnih, ker 'im pač ne da srce. da bi se dali te)orlz'rati in komandirati. Vedite vendar, da jje še tudi nekaj učiteljstva, kl so sicer zvesti strankini oristaši in kot tak? striktno izpolnjujejo strankine dolžnosti, toda ntfslijo tud! s svojimi glavami in ne kimajo za prazeti in škodljv nič, kadar s