TO Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) :=»c=- (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v lej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednole. 11 URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March l.'th, 1925 No. 10 — ŠTEV. 10 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH (JTH 1929 — SREDA, G. MARCA 1929 VOL. V. LETNIK V. S avnega in nadzornega odbora J. S. K. Jednote, Vrseče se v glavnem uradu Jednote od dne 23. do 29. januarja 1929 , V sredo zjutraj dne 23. januarja se snidejo v glavnem uradu ' eci glavni odborniki: Anton Zbašnik, glavni predsednik; RuLh- ^is^er> Slavni tajnik; Louis Champa, glavni blagajnik; on Perdan, predsednik glavnega nadzornega odbora; John B ilern’ *)rv* na-dzornik; John Kumše, drugi nadzornik; John •^Ta ovec> tretji nadzornik in William B. Laurich, četrti nadzornik. ' a alje tudi sobrata Frank škrabec in Josep Mertel, glavna nad-’•°rnika starega odbora J. S. K. Jednote. • Revizija knjig se je vršila do pol šeste ure popoldne dne 2G. Jan;. nakar •si tor zaprisegli pred javnim notarjem. r so nadzorniki potrdili knjige in račune s svojimi pod- c’ečl gl Prva seja 28. januarja dopoldne. Predsednik otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Navzoči so sle-uradniki: Anton Zbašnik, glavni predsednik; Joseph PerV'’ ^avn* tajnik; Louis Champa, glavni blagajnik; Rudolf r an» Predsednik nadzornega odbora, John Movern, prvi nad-7.o :.John Kumše, drugi nadzornik; John Balkovec, tretji nad- ga *n W. B. Lurich, četrti nadzornik. Na priporočilo glavne- otll Predsedllika, se udeleži glavne seje na Ely stanujoči glavni -nik sobrat Jos. Mantel, glavni porotnik Jednote. Ker sme ^avilih prisostvovati glavni seji tudi stari odbor, se udeležuje 8eJ tud radi ^ sobrat Joseph Mertel. Toda sobrat Frank škrabec je* . ,Vazriih opravkov moral takoj odpotovati, kakor hitro so se I in ,lNa^e lu'adne knjige. Ker je kvorum navzoč, se ugotovi sklep-SeJe glavnega in nadzornega odbora. |l>il ^redsednik nadzornega odbora poroča ter ugotavlja, da so [),!„. Pre.Rtedane vse knjige in računi, glavnega tajnika, glavnega • a» blagajnika neizplačanih posmrtnin (kateri urad po lSe(j Pravilih odpade) ter knjige glavnega predsednika. Pred- iv Di nadzornega odbora poroča tudi, da so pregledali na banki odr “ • Vse Premoženje, to je jednotine' obveznice, kakor tudi iro,e-'i kupone od bondov, katere lastuje Jednota. Nadalje po-’ da so našli na banki vse v najlepšem redu. ^Pisniki prejšnih sej se sprejmejo kakor čitani. f * Petna ^eči; od osmih do dvanajstih in od poldveh do polšestih, aJst minut odmora dopoldan, kakor tudi popoldan. Vrhovri^^a s? zapisnik izvanredne seje glavnega odbora glede J?e&a zdravnika J. S. K. Jednote. Zapisnik je sledeči: se(jnik tretji uri popoldne dne 23. januarija 1929, glavni pred-Pregl ,Pr°si Predsednika nadzornega odbora, da prekine z delom ■izvile 0Var>ja knjig, da zamore odpreti sejo glede izvolitve vr-i Jo« \fa zdravnika na izpraznjeno mesto pokojnega sobrata dr. ni^om’ (,ra^ek- Nato glavni predsednik pojasni glavnim odbor-l°dbor ’ C-a Jednota izgubila zopet enega člana izmed glavnega iHtistav' m Je ljda nJ"egOva dolžnost, da začasno imenuje, oziroma |Hien 1 na Spraznjeno mesto druzega zdravnika. Poroča, da je ■'lana V Vvrll0vnim zdravnikom začasno sobrata dr. F. J. Arch, bodoča 'Uštva št- 26> Pittsburgh, Pa. Glavni predsednik nadalje 5zpru. ’ ,cla je uradno razpisal in objavil v jednotinem Glasilu, tJrful':ilJeno mesto vrhovnega zdravnika pri J. S. K. Jednoti. naj pr;* llov.1?ega zdravnika pri jednoti je bil razpisan tako, da se K. j asUo le oni zdravniki, ki so že eno leto ali več člani J. S. llfadii °1 VSe P°nudbe oziroma prošnje, da morajo biti v glavnem I ’ naJkasneje do 23. januarja 1929. ^ke, da pVni ^redsednik nato vpraša vse navzoče glavne odborni-Irhovn1 je *a g^avna letna seja upravičena ali ne, da nastavi fta2vj.^ga zdravnika na izpraznjeno mesto v glavnem uradu. ^eležr Se obširna debata glede tega vprašanja, katere debate se pletle ^ ° Vs* ^avni uradniki. Brat predsednik nadalje pojasnuje P°.sebeje^a vprašanja, ter stavi na vsacega glavnega odbornika i|e, ^Jrašanje, da naj odgovori z besedo “Da” ali “Ne,” to '"jr^no * ^.a ,’se Ja Pravico nastaviti vrhovnega zdravnika ali ne. precneAe glas°valo, je bil stavljeri predlog, da naj glavni taj-Vse Prošnje, katere je prejel dc TEDENSKI PREGLED HERBERT C. HOOVER je til v pondeljek 4. marca opoldne zaprisežen kot trideseti predsednik Zjedinjenih držav. Zaprisegel ga je vrhovni sodnik najvišjega zveznega sodišča William Howard Taft, ki je bil sam nekoč predsednik. Ves čas ceremonije in sledeče parade je deževalo. Herbert Hoover je bil rojen kot sin vaškega kovača v malem mestecu države Iowa, in je kot lak prvi predsednik, ki je bil rojen na zapadli, to je zapadno od reke Mississippi. Za svojo sedanjo domovinsko državo šteje Californijo. V svojem inavguraeijskem govora je novi predsednik posebno povdarjal potrebo spoštovanja vseh postav, primerne regulacijo privatnih podjetij in dobre od noša je z inozemstvom. Malo pred predsednikom je bil zaprisežen Charles Curtis novim podpredsednikom Zedinjenih držav. V MEXICI je izbruhnila revolucija bas ob času, ko se je glavno mesto Zedinjenih držav z mrzlično naglico pripravljalo za slovesno inavguracijo novega predsednika Hooverja. Revolucija se je pričela 3. marca, sko-ro istočasno v osmih državah. Vodja revolucije je general Jesus Maria Aguirre, vojaški komandant države Vera Cruz. do dne 23. januarja. ta to e(pVn* ^jnik predloži le eno prošnjo ter obenem poroča, da rustv 'na ^ro®nJa> ki jo je prejel in to od dr. F. J. Arch, člana do'dif^‘n®’ Pittsburgh, Pa. 1 Ker ni bilo nobene druge proš-Klb°rrij, ,e januarja, kakor je bilo uradno naznanjeno, glavni 111J e protj °d^asujej° vsi za “Da,” le sobrat W. B. Laurich, gla-Ker ^ Za^°’ ^er je' *mel svoje vzroke zato. n®®,w odbor z osmimi proti enemu glasu izjavil, da je v Potnika Pravil pooblaščen in upravičen izvoliti stalnega na-ch ecjj Umi’lemu vrhovnemu zdravniku, in ker je bil dr. F. J. I bil on*11’ k* 'le pr’Javi^ svojo kandidaturo do dne 23. januarja, ‘dvorno'S°elasn° ^ZV0'Jen vrhovnim zdravnikom J. S. K. J., kot ZaPlCsen naslednik dr. Jos. V. Grahek’u. ^'avnik'Sn *ZVam'edne seje z dne 23. januarja glede vrhovnega Nadarn0glaSno sPrejet» kakor čitan. n-i,G ',G ^ tudi predlog stavljen in sprejet, da se spiše v lzgubi vestnega glavnega uradnika sledečo rezolucijo: Ker Rezolucjja. iiek’a, vrho01 ^ nem^a smrt ugrabila sobrata dr. Jos. V. Gra-N° izgU)30Vne?a zdravnika Jugoslovanske katoliške jednote. s F^rnaliz' JG ^ednota izgubila velezaslužnega uradnika na polju Nnot0( tu7* *n ^er Je izguba omenjenega pokojnika, kakor za rejeno, d! Za družino, prijatelje in znance teška; zato bodi p j e, d^užinT 8^avn? °dbor uradno izreka globoko sožalje in so-Palje k ’^o^odnikom, znancem in prijateljem pokojnika. pPisnik ietj^C 1 . enjeno, (la se ta rezolucija zabeleži v uradni /^1 Prečit S6^e ^er da se j,0 ti;di Priobči v uradnem glasilu. glavne u^11- rezo^ucij^t brat predsednik pozove vse na\’-^^?idej0.0 '!adnike, da v znak sožalja vstanejo. Na dnevni red | 1:1 la Slavnih odbornikov. Poročilo glavnega predsednika. Cenjeni sobratje glavni odborniki: Dolžnost me veže, da vam kot glavni predsednik podam nekoliko poročila o svojem poslovanju tekom zadnjih šest mesecev. Poročilo moje bo to pot zelo kratko, kajti o vseh važnejših stvareh sem poročal že zadnji konvencij j. V prvi vrsti vas želim zagotoviti, da sem skušal vse stvari, ki so tekom navedene dobe dospele v moj urad, .vestno in pravilno rešiti. Zavarovalne police, denarno nakaznice in druge uradne spise rešil sem vedno isti dan, ko sem |jih prejel, ter odposlal naslovljencem. Tudi sem točno odgovarjal na pisma, ki sem jih v tem času prejel od raznih strani in!y vsakem slučaju sem se potrudil zadevo na kolikor mogoče jkoristen način rešiti. Izjaviti moram obenem, da so tudi ostali uradniki, \ kolikor je meni znano, svoje dolžnosti vestno in ločno izpolnjevali, radi tega se na tem mestu vsem najtopleje zahvaljujem za njih prijazno sodelovanje. lzvanredna seja, ki se je vršila na Ely, Minnesota, takoj po zaključku XIII. konvencije, naložila mi je nekaj! važnih stvari, katere sem skušal na najboljši način rešiti. Gledfe konvenčnega zapisnika sem pazil, da so bili vsi zaključki pravilno vknjiženi, isto pozornost sem dal tudi pravilom, ki pa kljub temu vsebu jejo nekaj napak, za kar pa osebno nemorem prevzeti nikake odgovornosti. Te napake bo treba na najbolj praktičen način po- praviti, tako da glavni urad ne bo imel pozneje kakih nepotrebnih sitnosti. Pri omenjeni izvanredni seji je urednik Nove Dobe tudi predložil priporočilo, da bi mu odbor določil kako instanco, kateri bi pošiljal v pregled take dopise, katerih bi si ne upal na svojo lastno odgovornost priobčiti. Na urgiranje vseh navzočih odbornikov sprejel sem jaz to mučno in nehvaležno delo in od časa zadnje konvencije pa do danes doposlana sta mi bila rlva taka dopisa, kojih objavo sem pa smatral v interesu jednote odkloniti. Eden izmed teh dopisov, katerega vam na zahtevo lahko prečitam, vseboval je preveč ostro kritiko glede zaključkov zadnje konvencije, drugi je bil pa politične Vsebine, torej po pravilih naše jednote ni spadal v list. Dovolite mi, da na tem mestu izjavim, da bi pod nobenim pogojem več ne sprejel članstva v tiskovnem odseku, kajti v tem uradu $ Jem b'l štiri leta, skušal sem ohraniti mir in harmonijo in pazil: sem, da se v nobenem slučaju ni kršilo zaključkov XII. konvencije. Ne dvomim, da je pretežna večina našega članstva odobravala zaključke tiskovnega odseka, toda imeli smo pa tudi par slučajev, ker je bil ta odsek podvržen najstrožjemu obsojevanju. Vstre- -i ii lilij ■ >\?i \ š* bila' pa naša dolžnost, m to je imel odsek pred ccrm,* kadar je reševal slične zadeve. Glede investiranja jednotinih prebitkov sem se držal svojega starega načela; vpošteval sem najprej varnost ■ in za tem šele mero obresti. Bondi, katere smo med tem časom kupili, so po mojem mišljenju dobri in varni, ne nosijo sicer visokih obresti, toda za sedaj ne razmere so zadovoljivi. ■ Cene obveznicam, kakoršnje kupujemo mi za našo jednoto, so sedaj jako visoke, in lahko smo zadovoljni, ako dobimo do štiri in pol odstotka obresti. Zadnji mesec odklonil sem podpisati nekaj izplačil, to pa radi tega, ker sem želel imeti podrobnejših pojasnil. Šlo se je za račune našega začasnega aktuarja in pa glede naročil nekaterih tiskovin. Stvar bom pojasnil, kadar pridejo predmeti na razpravo. Dne 27. decembra 1928 nam je nenadoma umrl naš vrhovni zdravnik Dr. Joseph V. Grahek. Radi važnosti tega urada ni kazalo čakati na letno sejo glavnega odbora, torej sem bil na oodlagi nujne potrebe prisiljen imenovati začasnega vrhovnega zdravnika. To sem storil v osebi sobrata F. J. Archa, člana društva sv. Štefana, št. 2(5 v Pittsburghu. Dr. Arch je sin .iglednih slovenskih starišev, dolgoletnih članov naše jednote in je že ob prejšnjih prilikah zastopal Drl Graheka v njegovi odsotnosti. Ostale moje ukrepe glede naslednika Dr. Graheku ste jitali v uradnem glasilu, radi tega ni treba, da bi jih tukaj jonovno omenjal. Umrlemu vrhovnemu zdravniku naroč’1 sem /enec v imenu jednote in ker se je njegov pogreb vršil v Negau-.iee, Mich., sem brzojavnim potom naprosil sobrata Plautza, predsednika glavnega porotnega odbora, da se istega vdeleži. Sobrat Plautz je ugodil moji prošnji, za kar se mu na tem mestu skreno zahvaljujem. Pri tej seji izvoliti bo treba finančni odsek, ki bo skrbel, :la se jednotin denar nalaga v dobre in sigurne bonde. V tem oziru bi priporočal, da se v ta odsek izvolijo člani, ki so že farni* iijarni s takim poslovanjem, in ki bodo pazili, da se jednotini prebitki varno nalagajo. Ker je blagajna neizplačanih posmrtnin sedaj spojena z glavno blagajno, je priporočljivo, da se denar v nekaterih denarnih zavodih dvigne, in da se ga investira v obveznice. Kje in v katerih bankah naj se vloge dvignejo, to je seveda stvar vašega odbora. Priporočam, da ta seja posveti kolikor mogoče več časa in pozornosti mladinskemu oddelku in angleško-poslujočim dru-štvam. Zdi se mi, da se naša mladina kljub našim velikim naporom ,še vedno ne zanima bogve koliko za svojo organizacijo V bližnji bodočnosti bo ta naša mladina poklicana, da prevzame administracijo milijon-dolarske organizacije, za katero so njih očetje delali in se trudili desetletja, in ako hočemo da bodo ti upravniki dobri in vredni nasledniki njih starišev, jih moramo najprej naučiti jednoto ljubiti in jo spoštovati. Samo navdušeni člani zamorejo biti dobri gospodarji svoje organizacije. Upati in želeti je, da bo športni ali atletični oddelek, katerega je zadnja konvencija vstanovila, vzbudil med našimi mladimi člani tisto zanimanje za jednoto, katerega sedaj pogrešamo. Za športni oddelek bp treba tudi osvojiti pravila, kot je bilo naročeno po zadnji konvenciji. Pričakovati je, da se bodo pri raznih društvih v kratkem pričeli vstanavljati športni klubi in tem klubom bo treba predpisati način poslovanja, oziroma organizacije. Razume se, da se bodo taki klubi obračali na glavni urad ;* ( ‘ ■ I i ' (Dalje na 2. strahi) NOVA FEDERALNA UPRAVA Prvi čin Herberta Hooverja po vstoličenju kot predsednika Združenih Držav je predložitev senatu imen desetorice tajnikov (Secretaries) ali ministrov, ki bodo sestavljali njegov kabinet. Po ustavi Združenih Držav ima predsednik pravico izbrati člane svojega kabineta, ali senat mora odobriti jih, kakor tudi ostale osebe, ki jih predsednik imenuje. Ameriški kabinet se v mnogih ozirih razlikuje od minister-stev evropskih ustavnih držav. Na Angleškem, na primer, je kabinet dejanska “vlada.” Obstoja od ministrov, ki so člani parlamenta, in kabinet je kot enota odgovoren parlamentu. Na drugi strani ima kabinet pravico razpustiti parlament in razpisati nove volitve, da se dozna volja narodova. Francoski kabinet je mogočna ustanova, dasi odgovoren zakonodajnim zbornicam in odvisen od njihovega ‘:zaupanja.” Ameriški federalni kabinet na drugi strani deluje le kot posvetovalna ustanova predsednika in njegovi člani so odgovorni le predsedniku. Imenovani od njega kot njegovi osebni svetovalci, morejo biti odpuščeni od predsednika vsak čas. Oni nimajo ni kakega posla z zakon oda v-stvom in ustava jim izrecno prepoveduje biti članom kongresa. Predsednikov kabinet ni nika- VSAK PO SVOJE V Sfckaie, 4a, j e bila uataj.»4t»to in natanČfto' z^shovana, ker začetkoma ni prišlo do nikakega krvoprelitja. V Mexico City je provizorični predsednik Porte= Gil takoj sklical svoj kabinet in posebni vojni koncil, v katerem se nahaja tudi bivši predsednik Calles in več drugih lojalnih vojaških poveljnikov. Bivši predsednik, general Calles je bil imenovan vojnim ministrom in je prevzel aktivno vodstvo federalnih čet. Namen revolucije je baje odstaviti sedanjega predsednika Gila in postaviti na njegovo mesto bivšega poslanika v Angliji. Gilberta Valenzuela. VELIKO OGORČENJE je zavladalo v Pennsylvaniji napram policiji privatnih družb. V Im-oerialu je policija premogovnih in železnih mogotcev pretepala nekega rudarja v zvezi s preiskavo radi opojne pijače. Neki drugi premogar, John Barkoski. je prišel iz sosedne hišo, pogledat kaj se godi. Policisti pa so ga takoj pograbili in ga vlekli v policijsko barako, kjer so ga tako pretepli, da je mož izdihnil. Razburjenje med prebivalstvom, ki je temu sledilo, je pripomoglo, da so prizadeti trije policisti suspendirani in so obtoženi umora. Tozadevna obravnava utegne biti tudi začetek konca kom panijskih kozakov v Pennsylva-niji, ki so prizadjali delavstvu nešteto krivic. CHARLES A. LINDBERGH ki se zadnje čase mudi v Mexico City, je dne 27. februarja doživel prvo večjo letalsko nezgodo, ki se je pa kljub temu končala brez hudih posledic. S svojo zaročenko, Miss Arine Morrow, hčerko tamkajšnega ameriškega poslanika, se je bil vzdignil za polet. Pri vzdigu ali pa tekom poleta je aeroplan izgubil eno kolo. Ko je Lindbergh to opazil, je, takoj vedel, da bo težko pristati, zato je svojo zaročenko spravil v ozadje in jo založil z blazinami. Nato ji je dejal, naj se nič ne boji, četudi se bo najbrže aeroplan prekucnil, ko bo pristal. To se je res zgodilo in letalo se je precej razbilo (Dalje na 4. strani). kot enota in nima kot tak mka- Svet postaja boljši, polagoma. toda gotovo. V Chicagu so imeli konci februarja mestne volitve, in čudo vseh čud, padel ni niti en strel, eksplodirala ni niti ena bomba, banditi niso šiloma odpeljali niti enega kandidata ali volilca! Skoro tako mirno je bilo v mestu vetra in banditov, kot za časa predsedniških volitev v Nicaragua Pa ni bilo v Chicagu niti ameriških vojnih ladij, niti marinarjev navzočih. Moški v Milwaukee niso nič kaj poslušne sorte. Ko je neka ljubeznjiva boljša polovica rekla svojemu dragemu možič-ku, naj si kupi vrv in se obesi, se je enostavno zasukal na peti in odšel. Pa ni šel po vrv v trgovino, ampak po informacije k odvetniku, kateri je lju-beznjivi ženici obesil na vrat tožbo za ločitev zakona. Naše glavno mesto Washington, kjer sta dobila državljanske pravice 18. amendment in Volsteadova postava, se nahaja pod direktno upravo zveznega kongresa. Kljub temu se vsestransko trdi, da je Washington najbolj “mokro” mesto v Ameriki. Pravijo, da je naš novi predsednik Hoover odločen v glavnem mestu uveljaviti prohibicijo do pike. Tako je prav, naj učeni postavoda- itnid, hm. ke odgovornosti. Kabinet je tukaj le popularno ime ze skupino desetorice načelnikov vladnih de-partmentov (ministerstev), s katerimi se predsednik posvetuje o raznih vladnih problemih. Oni so poedino odgovorni za upravljanje svojih vladnih po-■dov. Predsednik ni nikako dolžan sprejeti njihove nasvete. Začetkoma je predsednik imel samo štiri člane kabineta. George Washington, prvi pred sodnik Združenih Držav, je imel za svetovalce le “tajnika za zunanje zadeve” (sedaj “državnega tajnika”), “tajnika zakladnice,” “vojnega tajnika” in “generalnega pravnika.” Predsednik jih ni pozival na redne seje vsakega tedna, kakor to danes vrši. Namesto tega on se je z njimi posvetoval posamezno, čim je jotreba nanašala. Ko je upravljanje federalne vdade postalo bolj komplicirano, bili so imenovani tudi drugi člani kabineta in današnji kabinet obstoja od načelnikov desetih departmentov: State Depart- ment (v glavnem za zunanje zadeve), Treasury Department (finančno ministerstvo), War Department (vojno ministerstvo), Navy Department (ministerstvo mornarice). Post Office Department (ministerstvo pošte), Department of the Interior (ministerstvo notranjih stvari), Justice Department (ministerstvo pravosodja), Department of Agriculture (ministerstvo poljedelstva), Department of Commerce (ministerstvo trgovine) in Department of Labor (ministerstvo dela). že dolgo let obstoja navada, da se kabinet sestaje po enkrat na teden v Beli Hiši skupaj s predsednikom. Ob tej priliki se razpravljajo tekoči državni posli in odrejajo se smeri vlade. Seje so tajne, ali po vsaki seji dobivajo novinarji kratko poročilo o poteku seje. V sestavi ameriškega kabineta najdejo se najbolj različni elementi. Državni tajnik (Se-(Dalje na 4. strani.) Sedanji predsednik Hoover se je pred leti, ko je bil še navadni rudniški inženir, mudil dalje časa na Kitajskem. Tam je gotovo imel priliko videti, kako so Kitajci ob času hude suše prihajali v tempelje prosit bogove za dež. če ponižno prošnje niso nič izdale, so iz-nadljivi kitajski verniki znosili svoje bogece iz senčnih tempe- ’ ljev na pekoče solnce, češ, ko se sami prepričajo o silni vročini, bodo jim že naklonili po trebnega hladila in mokrote. J.*« V Denverju je umrl Josh Jehovah Sykes, ki si je nadel ime Emanuel Yhvh ali “Mesija II.”. in je svojim vernikom zatrjeval, da bo po treh dneh od mrtvih vstal. Njegovi učenci so upapolni čakali ob njegovem odru, da se prerokovanje uresniči, kar bi se bilo imelo zgoditi 27. februarja, čakali so tri dni in še malo dalje, nakar so se razočarani razšli, kajti “mesija” .je pozabil vstati. }',t V neko trgovino v Jolietu, III., je prišel zakrinkan bandit in proti legitimaciji z revolverjem dobil rezervo in izkupiček dotičnega dne, kar je znašalo blizu pet tisoč dolarjev. Vrečico za drobiž je kar s seboj prinesel, kar dokazuje, da imajo tamkajšni roparji še nekoliko manir. Koš in hruške zahtevati je malo preveč. # Kravja pravica svobodnega gibanja je bila nedavno potrjena na sodišču v Vancouver, Wash. Neki avtomobilist je povozil kravo, ki je opletala po cesti, in sodnik ga je obsodil, da mora njenim farmerskim “dedičem” plačati $390 odškodnine, češ, da ima krava na javni cesti prav toliko pravice kot avtomobil. Pri nas v Ohio pa dvonožni pešci že davno nimamo kravje svobode in imunitete. (Dalje na 4. strani.^ ZAPISNIK REVIZIJE IN LETNE SEJE (Nadaljevanje iz prve strani) za finančno podporo, ki je dovoljena po pravilih, toda v prvem letu ne bomo v stanu dovoliti veliko takih podpor, ker ob tej priliki še ni nobenega denarja v tozadevnem fondu. V vsakem slučaju bo pa treba paziti, da se podporo odobri le tedaj, če ima društveni klub resen namen gojiti telovadbo in delovati za korist in ugled svoje organizacije. Priporočljivo bi bilo obenem, da se v mestih, kjer šteje naša jednota več društev, naši mladi atleti ali športniki združijo v en sam klub, ker na ta način bodo v stanu ložje in vspešnejše tekmovati z drugimi sličnimi skupinami. Jaz pričakujem, da bo naš pomožni urednik angleške sekcije Nove Dobe, sobrat Garbas, katerega je sobrat Terbovec nastavil pričetkom tega leta, v stanu veliko pomagati pri rešitvi tega vprašanja. Njegovo začetno delo se mi jako dopade in upam, da bodo njegovi članki veliko pripomogli k bodoči aktivnosti naših mladih članov. Treba bo tudi nekaj ukreniti glede nagrad za pridobivanje novih članov in pa glede nagrad dopisnikom mladinskega oddelka. Slednjim smo do sedaj dajali take nagrade v obliki enega, dveh ali treh dolarjev ali knjige Zormanovih poezij, kakor" je pač kateri zaslužil, in jaz bi priporočal, da se našim mladim dopisnikom tudi v bodoče nekaj podari za dobre dopise. Teh nagrad se otroci veselijo, tudi če so malenkostne, torej jih tudi v tem letu ne smemo razočarati. To je zaenkrat vse, kar imam za poročati. Imel bom še nekaj drugih stvari, oziroma priporočil, toda te bom predložil, kadar pridejo vprašanja na razpravo. Želeč, da bi naše delo pri tem zborovanju obrodilo veliko dobrega sadu za našo organizacijo, in želeč vsem članom in članicam Jugoslovanske katoliške jednote zdravo in srečno Novo leto, beležim z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni'predsednik. Na predlog stavljen in podpiran, se poročilo glavnega predsednika vzame naznanje. Poročilo glavnega tajnika. Sobrat predsednik in sobratje odborniki: Moje poročilo za letošnjo sejo glavnega odbora, bo kratko. Obširno poročilo sem podal ob priliki trinajste redne konvencijo, in od tedaj nismo imeli posebno važnih izprememb. V svoje poročilo ne bom vključeval računov, ker sem vam iste že predložil in bodo priobčeni v našem uradnem glasilu. Navedel bom samo nekaj številk in podatkov, koje smatram potrebnim. Bolniški oddelek. Razred za $1.00 dnevne bolniške podpore. Preostanek dne 30. junija 1928 $ 6,495.02 Šestmesečni dohodki 47,366.95 Skupaj .... $53,861.97 Šestmesečni izdatki 40,892.94 “North Star,” št. 197, Duluth, Minnesota; “Veseli Slovenci,” št. 198, Central City, Pa.; “Bratska Sloga,” št. 199, Dawson, New Mexico; “Društvo sv. Barbare,” št. 200, (sprejeto potom združenja). Dalje je bilo vstanovljeno društvo “Colorado Sunshine,” koncem decembra, toda to društvo ni bilo sprejeto v jednoto pred prvim januarjem, vsled smrti vrhovnega zdravnika. Splošno. Kakor vam je znano, sem se udeležil slavnosti društva sv. Andreja, št. 84 v Trinidadu, Colo. Povodom mojega obiska na zapadu, sem skušal narediti nekoliko agitacije za našo jednoto. Uspehi so že tukaj! Dva nova angleško poslujoča društva sta že organizirana. Na tretjega pa še tudi nisem izgubil upanja. Predno končam, naj izrečem vam mojo iskreno zahvalo za vašo naklonjenost pri poslovanju. JOSEPH PISHLER, glavni tajnik. Poročilo glavnega tajnika se vzame naznanje. Poročilo glavnega blagajnika. Cenjeni mi sobratje glavni uradniki J. S. K. Jednote: Priloženo vam tu podajam poročilo za drugo polovico leta 1928 glede finančnega stanja jednote z dne 31. decembra 1928. Skušal sem ga skrajšati, kar mi je bilo mogoče, ker podrobnejši računi so itak razvidni iz poročila glavnega tajnika. Denai'ja na čekovnem prometu na First banki na Ely, je bilo ob zaključku leta več kot pravila določajo, vzrok temu jc ta, ker je prišlo proti koncu leta malo več denarja na glavni urad kot ponavadi, in denar se ni mogel dosti hitro investirati, ker je bilo težko dobiti ob tem času obveznice, oziroma ponudbe, ki bi bile za nas priporočljive, to veste tudi vi stari uradniki. Obresti so plačane od vseh obveznic, izvzemši Jefferson Co., Ark., Farelley Lake L. Dist. za $275.00, ki bi imele biti plačane meseca avgusta 1928, so zakasnele. Finančni pregled odraslega oddelka. Cisto premoženje dne 30. junija 1928 § 970,014.20 Razdeljeno po skladih kot sledi: Posmrtninski sklad, načrt “A” $ 388,087.46 Posmrtninski sklad, načrt “B” ___________ _______________ 2,605.04 Bolniški in poškodninski sklad ___________________ __ 2,429.33 Onemoglih sklad _____________ *............. T_.... 14,150.13 Stroškovni sklad ....................................... 20,843.94 Rezervni sklad ........................................ 541,898.30 Skupaj ...$ 970,014.20 Skupnih dohodkov za zadnjo polovico leta 1928 $ 237,254.21 Skupnih izdatkov za zadnjo polovico leta 1928 .... 174,706.95 Napredek blagajne 62,547.26 Preostanek z dnem 31. decembra 1928 $13,032.03 Razred za $2.00 dnevne bolniške podpore. Primanjkljaj z dne 30. junija 1928 .... $ 879.75 Šestmesečni izdatki 34,198.50 Skupaj Šestmesečni dohodki .$35,078.25 .................. $31,079.80 The North Side State Bank, Rock Springs, Wyo. The Rock Springs Nat. Bank, Rock Springs, Wyo. 10,405.35 5,202.02 Primankljaj z dnem 31. decembra 1928 .... $ 3.998.45 Neljubo mi je, ko moram poročati primankljaj v razredu za $2.00 dnevne bolniške podpore. Ta primankljaj je nastal navzlic izrednim asesmentom. Omeniti moram, da je jednota precej prizadeta vsled influence. Upanje imam, da bomo zamogli shajati v razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore, ne da bi bili primorani razpisati kak izredni asesment; toda v razredu za $2.00 dnevne bolniške podpore bo treba razpisati vsaj eden izredni asesment. Razume se, da je na podlagi novih pravil pričakovati zboljšanje, ko so podpore omejene, vendar pa je potrebno, da se primankljaj pokrije predno bi utegnilo biti prepozno. Naše članstvo mora vedeti, da plačuje naša jednota najvišje podpore, oziroma za najdaljšo dobo izmed vseh bratskih podpornih organizacij. Članstvo. V odraslem oddelku smo napredovali v preteklih šestih mesecih za 246 članov in članic. Odrasli oddelek šteje z dnem 31. decembra 13,087 članstva. Mladinski oddelek pa je nazadoval v pretečenih šestih mesecih za šest članov. To nazadovanje je ob enem tudi napredek za odrasli oddelek. Ravno 200 članov mladinskega oddelka je premenilo v odrasli oddelek v drugi polovici leta 1928. To ,ie razveseljivo dejstvo za našo organizacijo. Naša mladina pomladuje našo jednoto. Naš mladinski oddelek se nahaja v izredno dobrem stanju. Radi tega sem sklenil izpustiti v pretečenih šestih mesecih, dva mladinska asesrnenta. Upam tudi, da bo nam mogoče to ponoviti v letošnjem letu, toda tega ne morem zagotovo obljubiti, dokler ne bo naš aktuar priredil vrednostnega poročila (Valuation Report). Umrljivost članstva. V pretečenem letu je umrio 132 članov in članic, kar je precej visoka številka za organizacijo, ki šteje nekaj nad trinajst tisoč članstva v odraslem oddelku. Največ članov umrje, ki so pri organizaciji od dveh do treh let. V mladinskem oddelku je umrlo 23 članov in članic, kar je skoro trikrat nižji odstotek sorazmerno s članstvom odraslega oddelka. Združenje društva sv. Barbare. Glasom konvenčnega sklepa smo sprejeli v našo jednoto samostojno društvo sv. Barbare iz Ely, Minnesota. Naš aktuar je proračunal, koliko nam imajo za plačati, da bodo v sorazmernem stanju z našim članstvom. V posmrtninski sklad so nam izročili vsoto $12,688.02; v bolniški in poškodninski sklad izročili so $316.00; dalje so plačali za stroške, ki so bili v zvezi s tem združenjem, vsoto $167.50. Odbornikom rečenega društva se imam zahvaliti za naklonjenost. Posebna zahvala gre sobratu John Otrinu, koji je obiskal večino članov ter izposloval pravilne' oporoke. Državni nadzorniki. Kmalu po pretečeni konvenciji so nas obiskali državni nadzorniki od zavarovalninskega oddelka države Minnesota. Mudili so se v glavnem uradu dvanajst'dni. Poročilo sem prejel ter ga izročil sobratu glavnemu predsedniku, s željo, da se isto priobči v našem uradnem glasilu, da bo članstvo o vsem točno informirano. Nova društva. V drugi polovici lanskega leta smo dobili sledeča nova društva: “Good Samaritans,” št. 194, Indianapolis, Indiana; “Happy-Go-Lucky,” št. 195, Barberton, Ohio; “Pittsburgher,” št. 196, Pittsburgh, Pa.; Cista gotovina dne 31. decembra 1928 ... $1,032,561.46 Gotovina razdeljena po skladih: posmrtninski sklad, načrt “A” .......................$ 422,377.63 Posmrtninski sklad, načrt “B” 4,186.06 Bolniški in poškodninski sklad _____________,............ 9,033.58 Onemoglih sklad ............................ jL_ 14,033.95 Stroškovni sklad ......................... ||..._ 10,709.56 Rezervni sklad ................ ........ ,572,220.68 Gotovina je naložena: V bondih (obveznicah) ................................$ 944,000.00 Allegheny Valley Bank, Pittsburgh, Pa. 10,404.00 City Bank Co., Lorain, Ohio _ 10,405.35 North Amer. Banking & Savings Co., Cleveland, O. 10,405.33 Millard State Bank, Chicago, 111,. 10,404.00 First State Bank of Ely, Minn, čekovni promet 68,202.95 Skupaj v bankah .......... ............. ..$ 109,821.63 Skupna svota _____________________________ $1,053,821.63 Manj nevrnjeni čeki ............................ 21,260.17 Cista gotovina dne 31. decembra 1928 Mladinski oddelek. Cista gotovina dne 30. junija 1928 Šestmesečni dohodki ............................... Šestmesečni izdatki .............................. Cista gotovina dne 31. decembra 1928 Napredek blagajne ..... .. Naložena gotovina: V obveznicah (bondih) First State Bank of Ely na čekovnem prometu ..$1,032,561.46 $ 63,128.43 5,§39.36 3,046.00 $ 66,021.79 2,893.36 $ 61,000.00 5,612.79 Skupaj .............................. $ 66,612.79 Manj nevrnjeni čeki 591.00 Cista gotovina dne 31. decembra 1928 ...................... $ 66,021.79 Skupno premoženje odraslega in mladinskega oddelka dne 31. decembra 1928 $1,098,583.25 Skupno premoženje dne 30. junija 1928 1,033,142.63 Napredek v obeh oddelkih . $ 65,440.62 S tem zaključujem moje poročilo, imam gotove stvari za priporočati, pa bom ob časju, ko pride tozadevna stvar na dnevni red. H koncu se vam najlepše zahvaljujem za tako točno pošlo-vanje. S spoštovanjem predloženo LOUIS CIIAMPA, glavni blagajnik. “Se vzame na znanje.” Poročilo blagajnika neizplačanih posmrtnin. Cenjeni mi souradniki in odborniki J. S. K. Jednote: Kot bivši blagajnik neizplačanih posmrtnin J- S. K. J., katera doba mi je potekla z dnem 31. decembra 1928, me veže dolžnost, da vam na tem mestu podam kratko poročilo o poslovanju mojega urada in sicer od dne 30. junija 1928 in do dne 31. decembra 1928: Dohodki Cisti preostanek dne 30. junija .1928 Posmrtnine prejete od J. S. K. J. . Obresti od denarja DOPISI $51,777.61 $4,833.33 985.24 $ 5,818.57 Skupaj ________............... Izdatki Izplačane posmrtnine dedičem J. S. K. J. v stroškovni sklad $57,596.IS $4,610.14 126.92 4,737.06 Cisti preostanek dne 30. decembra 1928 $52,859.12 Skupaj .... ... $57,596.18 Gotovina naložena na sledečih bankah dne 31. decembra 1928: The Northern National Bank, Duluth, Minn. $17,174i67 The Peoples State Bank, Eveleth, Minn. ................. — . 10,405.76 The American State Bank & Trust Co., Pittsburgh, Pa. 10,404*00 Skupaj .................1_______________________ $53,591.80 Nevrnjeni čeki . _________________________________________ 732.68 Cisti preostanek dne 31. decembi'a 1928 ....________________$52,859.12 Vsa izplačila dedičem sem odobril točno, kakor hitro so mi dediči predložili pravilne listine, kot to določajo pravila Jednote. Važnih zadev v uradu blagajnika neizplačanih posmrtnin zadnjih šest mesecev ni bilo. Torej s tem končam moje poročilo ter se na tem mestu prav iskreno zahvaljujem vsem glavnim uradnikom Jednote, kakor tudi vsem tajnikom lokalnih društev, s katerimi sem prišel v dotiko potom mojega poslovanja, za njih naklonjenost, katero so mi izkazali v vseh ozirih mojega poslovanja ter upam, da bodo tudi šli ravno tako na roko mojemu nasledniku glavnemu blagajniku jednote, ki bo v bodoče imel v oskrbi denar mladoletnih dedičev pokojnih članov in članic J. S. K. J. S spoštovanjem predloženo JOHN MOVERN, bivši blagajnik neizplačanih posmrtnin. “Se vzame na znanje.” Poročilo predsednika nadzornega odbora. Cenjeni mi glavni uradniki: Moje poročilo ne bo jako obširno, toda vseeno podati hočem nekaj poročila o delovanju, kar se tiče mojega urada pri Jedno-ti. V prvi vrsti moram omeniti, da smo še precej složno delo-vali skupaj, to je, izvrševalni in nadzorni odbor J. S. K. Jednote, s katerim ima moj urad največ posla ,oziroma korespondence. Le meseca novembra pri investiranju jednotinega denarja bi kmalu prišlo do malega nesporazuma med odborniki za investiranje, ker so pa meni kakor tudi ostalim glavnim odbornikom v prvi vrsti dobri in koristni nasveti za Jednoto, se je ona mala nesporazumnost ohladila, ter zadeva bila rešena v korist celokupnega članstva J. S. K. J. Opravičeni odbor za investiranje, je v zadnjih šestih mesecih investiral za svoto $70,000.00. Kot predsednik omenjenega odbora, sem vedno naročil one bonde, za katere je odglasovala večina glavnih odbornikov. Kakšne bonde in kje sem jih naročil, bo gotovo poročal v njegovem poročilu sobrat glavni tajnik Pishler, ker to spada po pravilih v njegovo poročilo. Reči moram le toliko, da bondi, ki smo jih kupili od zadnje revizije pa do 31. decembra 1928, so bondi, katerih bi težko dobili boljših. Ti bondi so eni izmed najboljših, kar smo prejeli ponudb v zadnjih šestih mesecih. Ker sem pa ravno pri bondih, oziroma pri investiranju jednotinega denarja, naj mi bo dovoljeno omeniti na tem mestu, da me iskreno veseli, da smo rešili sedaj tudi zadevo glede bon-dov West Matanzas in pa Captain Pond D. & L. District, Jasper County, 111. Glede teh omenjenih bondov, se je hotelo od neke strani že kritizirati jednoto ali oni odbor, ki je kupil gori omenjene bonde za J. S. K. J., toda se je dotična stranka premislila, ker je sprevidela, da ni bila krivda od glavnega odbora, ko se ni moglo dobiti obresti od omenjenih bondov. Kajti nesreča je hotela pred par leti, da je voda poplavila dotične kraje in napravila velikansko škodo, pri kateri je bila tudi naša jednota oškodovana., Oškodovana je bila le toliko, ker jednota ni prejele približno dve leti obresti od dotičnega okraja. Sedaj sta dotična okraja preorganizirana in preinfinancirana, in sedaj je bilo jednoti zasigurano točno izplačevanje obresti njihovih obveznic. Nadalje, ker je jednota dobila nova pravila ter so postala veljavna po prvem januarju, se ima po smislu sedanjih pravil voliti odbor, to je finančni odbor petih izmed glavnega odbora, kateri bodo imeli nalogo investirati jednotin denar. Priporočati hočem k temu le toliko, da bo cenjeni glavni odbor jako previden pri predlogu za izvolitev najbolj važnega odbora izmed glavnih odbornikov v jednoti. Priporočal bi, da se izvoli osebe, ki imajo že nekoliko vpogleda glede nakupovanja jedno-tinih obveznic, kajti kakoršen bo ta odbor, tako bo poslovanje. Največje vprašanje pa nastane, kakšna bo odgovornost navsezadnje skupnemu članstvu glede premoženja J. S. K. J. Upam, da mi cenjeni glavni odborniki tukaj navzoči pri letni glavni seji naše jednote ne štejejo v zlo, da sem se izrazil tako odkrito glede gori omenjanega odbora, kajti pred očmi so mi le koristi celokupnega članstva J. S. K. J., kateremu smo mi vsi tukaj na tej glavni seji odgovorni podati, kar je najbolj dobrega poročila. Kar se pa tiče mojega poslovanja v drugi polovici leta 1928, naj omenim, da sem imel izvanredno veliko dela. Vse zadeve, ki sem jih prejel iz glavnega urada ali od kot drugod, rešil sem točno vse, to je, kar mi je bilo najhitreje mogoče. Razume se, da sem imel največ korespondence z glavnim tajnikom, posebno še zato, ker je ponavadi po vsaki konvenciji treba naročiti jako veliko novih tiskovin za jednoto in glavni urad. Omenim naj le nekaj važnih naročil, katere je bila nujna potreba, da se naroči za jednoto. Treba je bilo naročiti velike asesment knjige in to take, da sedaj odgovarjajo za vsa društva, to je za slovenska kakor tudi za angleško-poslujoča društva naše jednote. Nadalje je bila velika potreba naročiti nove čarterje za jednoto, katerih ni bilo nič več v uradu na razpolago. Povedati moram, cenjeni glavni odborniki, zbrani na tej seji, da ravno ti novi čarterji so mi dali toliko dela, da sem radi njih zgubil od 8 do 10 dni mojega delavnega časa, da so novi Carterji tako dovršeni, da odgovarjajo simbolu naše J. S. K. J. Nadalje treba je bilo oddati delo novih pravil, katera je sprejela zadnja konvencija, potem nove certifikate in še mnogo drugih tiskovin, pri katerih sem se vedno ravnal pri oddaji dela po pravilih. S tem naj zaključim moje poročilo, kajti imam sicer še več nasvetov, toda te bom podal ustmeno, kadar pridejo zadeve glede mojih nasvetov na dnevni red te glavne odborove letne seje. Z bratskim pozdravom, RUDOLF PERDAN, predsednik nadzornega odbora. “Se vzame na znanje.” Poročilo I. nadzornika V dolžnost si štejem podati svoje zadnje poročilo kot nadzornik J. S. K. J. za zadnjih šest mesecev, da sem zaeno s starimi in novimi nadzorniki se vdeležil revizij knjig v glavnem uradu J. S. K. J. in pronašel kakor običajno vse v najlepšem redu, najsibo v knjigovodstvu kakor tudi, da je vse premoženje investirano, oziroma na pravem mestu, kakor knjige kažejo. Vsi izvrševalni uradniki, za katere sem bil jaz kot nadzornik, so vršili točno po pravilih svojo dolžnost, kakor so mu pravila določevala za njegov urad. Zatorej kot osem-letni glavni nadzornik J. S. K. J., katera doba potepe ravno sedaj, z veseljem izročim svoj urad mojemu nasledniku kot novoizvoljenim nadzornikom, ker takoj pri prvi seji, oziroma pri reviziji sem videl, da je zadnja konvencija v (Dalje na tretji strani) _______________ Joliet, 111- Z velikim navdušenjem delajo , člani in članice društva sv. Pfr tra in Pavla, št. 66 JSKJ, vse- lej n. stransko za istega ugled in na-L, predek. Pripravljajo se zaJL-] “Card parties,” izlete, plese itd’jVr V vsaki sezoni je nekaj. Edino,L kar še manjka da bi kdo sprožil, je bi se priredila lovska ali ribi'lg, ška “party.” Pa tudi to se napraviti, če je korajža; tega Pa|bjj pri našem društvu ne manjka- |or To se je pokazalo tudi pri nalliih zadnji seji dne 17. februarja, l^kf se je društvo v celoti zavzelo, dafca bo delovalo za veliko “Ca^ party,” ki se vrši v petek iH aprila zvečer v Slovenia dvorci; ni. Gotovo se bratje in sesti'^ še spominjajo naše zadnje kvanten talne zabave, katere se je ud:ej ležilo toliko ljudi, da se čes^fia enakega ne spominjajo naši P1-K. jonirji v vsej zgodovini naše selbine. Potrudimo se, bratje ifl sestre, da še prekosimo prfJ[ omenjeno prireditev s kvartali'fevi; zabavo 12. aprila. Sobrat Jolillač; Lunka je bil izvoljen vodjem r, prireditve. Sobrat tajnik >| sobrat Lunka bosta sprejema*! ko darove za nagrade od članov ifopis članic. Prošeni so kar vsi člafliiI>ri društva št. 66 JSKJ, da bi vswne; po nekaj prispevali v ta nam^f f>dr Lepe in precejšne vrednosti da«|a rove je društvo dozdaj prejelansi že od sobrata Johna Željkota S*fvi in našega prijatelja, sodniški Jos. A. Zerbes. Društveni °7V°. bor se omenjenima že sedaj 0v; hvali. P s< nu 1{*.io Na zadnji seji je sobrat Aiw Skul, predsednik aktivnega od?R) ka, podal poročilo o delovai'C ^ istega, namreč, kako je zdaj > ^ kegljanjem in kaj nameraV^L ■ vprizoriti v pomladni in Polet'fg0v, sezoni. V nedeljo 24. februa>| so naši kegljavci premagali k® ljavce društva št. 29 KSKJ-nas so kegljali: A. Skul1 llren, J. Sega, F. Bozich i]1'J žerkb; vsi elani društva JSKJ. Le tako naprej, fantje| Januar in februar sta pot^J in zdaj je tu že marc. Člafli-fetop so zaostali z asesmenti, so pr°| Vse ni, da v tem mesecu poravfl^lrti , kot je to navada pri vsaki dnjkJobj tvrdki, vsaj vsako četrtino le^'Vc^ Bolni pri našem društvu Ant. Smolich Jr., 2302 Wi'ci l)o(|| St.; Ant. Košiček Sr., 1124 bij (j land A ve.; Joseph želko, 4 Ruby St. in John Antonich. ‘^jenj Scott St. Vsi se zdravijo do11! Ker so vse seje važne m pa p0 društvo koristne, so člani t?le tc pt, tc 4 *st, i^žje, naJ ]i^u> v nve> par tednov odložila svoj v domovino, da more cli-Uz 1 želji nekaterih naselbin !%j0^ pred odpotovanjem obiska*-1 -l; 8 Na omenjeni večer iih ^ oba odlična pevca skup1’pcllJQ odru in -nam bosta predal nekaj dejanj iz svetovno oper, za slovo pa slovel rodne pesmi v dvospevu- Jsikj^. rojaki v tej okolici, ne za^.Ove^ tc prilike. Kaj takega Se#o jJOr, vršilo v našem Domu, in SM dru§. vo več ne bo. Da sta oba umetnika, to znamo, k pridejo še kostumi, ka*j operna dejanja zahtevaj0',Jf^žbe omenim samo nekaj 'f1g.^a 0g Clevelanda, kjer se nas kajšn.ega opernega večei'f j ^rušt žilo tudi nekaj ’ tukajŠn^ l (Dalje na 3. strani)- zapisnik revizije in letne seje (Nadaljevanje iz druge strani) isto^r* IZ^ra^a rnn^e> da KO zmožni svojega dela in vem, da bodo K * VSe’ ^ai v 11J,TI()<'' za sigurnost vsega gospodarstva 0 J'r,iote, kar spada v njih področje. 11 Poročam vam vsem novoizvoljenim nadzornikom in ob 3* rok'*1 dru^*m glavnim odbornikom J. S. K. J., delujte z roko v i-l/ !’ rodite prijazni in odkritosrčni napram eden drugemu in Jrla'je bodite točn lili vršil; v vašem poslovanju pri tem. ako boste to sto-l(! mnen-ie> da naj piše, ako ni kaj prav vsak član najsibo pož igov glavnega uradnika ali Pa društvenega. Vsak se bo sam iru^l ~ tll |al. Želim vsem novim uradnikom J* S >« »K5iho* M- Idi pa ne kot se je pokazalo pri zadnji letni seji Za po-kul f'®0 J-s. K. J. h pozdravom* glavnim uradnikom kakor tudi čla- K. J. obilo vspe- ija štiri leta, da bi delovali v slogi kot smo mi prej, banicam J. S. K. J. vam udani JOSEPH A. MERTEL, bivši glavni nadzornik. ■Sff mtje| ‘ da bi mogel to urediti. Nato je stavljen predlog L24 0|on (]n,ran> t1a seja pooblasti predsednika nadzornega odbora-'lko, | ° ** zm°žno osebo, £lednji to nalogo sprejme. iich. ^jeni 1 Poročilo urednika-upravnika. io do1! 2-! f UVni odborniki :ne ifl|a Po v!etno se.io glavnega odbora JSKJ nisem napisal obšir-lani l1 Rled^'0< iz enostavnega razloga, ker je bilo obširno poroči-udelsCciji Vodništva in upravništva Nove Dobe itak podano kon-ki sepi »] * Se -^e vršila pred nekaj meseci. Večinoma vse, kar bi rca. f°či' 0sre^ sedai oornčnti. ie bilo itak zanonadeno v tilu. sedaj poročati, je bilo itak zapopadeno v omenjenem dneIt^redni«ko n-ovalT^a in ki delo samo itak lahko vidi v listu vsak član, ki sc Umljivo je, da je j»;:uPam •, ----------------------------- — Od i’ Pride to zopet v normalo 00 y U A. iarmn,,.- _____________ ■ • . ■ 1- i ima o takem poslu nekaj pojma, nciji pa vse do konca leta in še etz ,lf uPam V" v U1’edništvu kot v upravništvu. V Po \c T? Temela ,°^Venciji pa vse do konca leta in še dalje precej izredne-1 ’ta^ ........ ’ — ' • V mesecu ali dveh, šestil lanuarja naprej izhaja list, kot Vam je znano, stalno a|evn • ‘S^laneb» in prinaša dve strani angleškega čtiva. Za iirarO''JGVan smislu sklepov konvencije, do- gradiva sem si, v V If svofv more, kot dijak na univerzi, opravljati to delo ibljeI1 (jetn 1 Prostih urah. Z dosedanjim njegovim delom in zani-veceT ’Li. s°m bil zadovoljen, in upam, da je bilo z gradivom za- im ‘JI z drnSfdi č!anstvo. gosp^ nja| yenimi uradniki in dopisniki sc iton . kinoma se dopisniki zavedajo, d Liul\i>o ,1Va> ki bi ga spravlio v navzkrižje s pravili JSKJ, in ravnajo. Par dopisov, katerih nisem upal priob- iku ^LI‘° odgovornost, sem poslal v presojo glavnemu pred- V(,°Hven-^rega -ie seia glavnega odbora, ki se je vršila takoj ifitd orik^1*’ 7 to svrho pooblastila. Pri tej priliki apeliram na sem v splošnem dobro einoma se dopisniki zavedajo, da urednik ne sme pri-° tud’ ga sPravlio iiki. , n° odgovornost, sem poslal v presojo glavnemu pred- svoj ulkat^(f’ da tuc*i za v bodoče določi neko tako “višjo instan-e ' H)IT1 mogel poslati v presojo dopise, katerih si iz enega :lbin '• Pej0 av Vzroka ne bom upal na lastno odgovornost priobčiti. )biskilt\-li naj ko je odgovornost za urednika samega prevelika. ;r iih uG 0 višjo instanco,” kateri bo urednik predložil dopise, skupy>db0rriiar a Priobčiti na lastno odgovornost, tvori eden ali več preds orU) V0v; Poseben tiskoVni odbor ali polletna seja glavnega ,ovno 1 List da ukrene seJa P° svoji previdnosti, lovett^i* nižje ^ *ska zdaj približno v 11,400 izvodih. Da je to šte-spevu- Isikjg’vj 0 . levilo odraslega članstva, je vzrok dejstvo, da se z^'V’edo k-ier jih je po več v hiši ali družini, prostovoljno To število se bo nemara še nekoliko zmanjša- 9® Who glasilu. * b01«- kake tega _ u, in 1 društv0*VaK°r vsako ie^0> ^udi letos razposlal odtise naslovita ob& | ^ripugg v Pregled in popravo. To bom storil, ko mi bo o, k ^ Nenih u ^om imel v rokah celoten imenik novih [upravnih n^ov- Mnogi tajniki med letom pozabijo poro-ij°'.Fežbe in t0\U 0 črtanih, odstoplih in umrlih članih v^|.2a oo-u„-°Cnos^ v tiskarni se ne morem pritoževati. mi, Glede kaj v |^a ogias • . . --------------------- ------------- 3 nas: jcr^-54, ^ naročnino je bilo v letu 1928 poslano na gl. urad veče^ I čustvi gt!arin? °8'iasih je bilo 31. dec. 1928 skupno $534.61. kaisniH dolgovali za klišeje v jubilejni izdaji lista priob- ikajs»! strani) čenih slik skupno $18.34. Skupni dolg za oglase in klišeje je znašal 31. decembra m. 1. $552.95. Pripomnim naj, da je bila večina teh oglasov plačljiva šele konci decembra 1928, in bo, kot po navadi, gotovo plačana že tekom tega meseca. V splošnem se oglasi plačujejo redno in točno. Vse podrobnosti pa po razvidne iz knjige dohodkov, ki je bila poslana na glavni urad, nadzornemu od boj-u v pregled. želeč cenjenim gl. odbornikom najlepše harmonije in najboljših zaključkov za rast in procvit J. S. K. Jednote, beležim, z bratskim pozdravom, vdani ANTON J. TERBOVEC, urednik-upravnik Nove Dobe. “Se vzame na znanje.” Po prečitanju poročil glavnih odbornikov, pride na dnevni red točka, ki je bila sprejeta na zadni konvenciji, da se lahko ustavljajo tudi društva za Jugoslovansko katoliško jednoto v Canadi in Mexiki. Te važne razprave se udeležijo vsi glavni odborniki. Po daljšem razmotrivanju je stavljen predlog in podpiran, da se naj v prvi vrsti dobi kolikor največ mogoče naslovov od naših rojakov živečih v Canadi in Mexiki. Seja potem pooblasti sobrata tajnika in kakor hitro dobi dovolj naslovov, se jim začne pošiljati naše glasilo “Nova Doba,” v svrho jednotine reklame. Predsednik zakluči sejo ob dvanajsti uri opoldne. Popoldanska seja dne 28. januarja. Predsednik pozove sejo k redu ob poldrugi uri popoldne. Navzoči so vsi prejšni. Sobrat glavni tajnik poroča, da je prejel še eno pismo glede vrhovnega zdravnika pri jednoti in to od sobrata dr. A. J. Per-kota, člana društva št. 160, Cleveland, Ohio. Ker je pismo dospelo na glavni urad prepozno, se je pismo dr. A. J. Perko-ta, vzelo na znanje ter položilo na mizo. Razvije se obširna debata glede investiranja jednotinega denarja. Glede važne zadeve pri jednoti, kako nalagati denar, da bo v prvi vrsti varno in dobronosno investiran, se udeležijo debate vsi odborniki. Po pravilih sme finančni odbor kupovati razne mucipalne ,šolske, okrajne, državne in tudi bonde javnih naprav (Public Utilities). Toda na priporočilo zavarovalninskega oddelka države Minnesote, je nam zabranjeno kupovati vseh gori omenjenih bondov. In ker navadne bondne tvrdke najraje ponujajo šibke obveznice, da imajo pri njih več dobička, je treba postopati jako previdno, da se odbor ravna po priporočilu zavarovalninskega oddelka države Minnesote, to je, da se ne kupuje bondov ali vlaga jednotin denar v kraje, kjer znaša obveznost nad vr/ .od davčne vrednosti. Nato je stavljen predlog in podpiran, la se finančni odbor strogo ravna .po teh navodilih. Vname se živahna razprava glede tiskovnega odbora pri Jednoti. Ker je povdarjalo več odbornikov ter so pojasnjevali, da pri jednoti ne potrebujemo tiskovnega odbora, sta bila stavljena dva predloga. Predlog je bil, da tiskovni odbor ostane in proti predlog, da se ga odstrani. Ker sta bila oba predloga podpirana, predsednik da predloge na glasovanje. Sprejet je bil )rotipredlog, da se tiskovni odbor odpravi ter se da polno moč iredniku “Nove Dobe,” ako opazi on kak nedostatek ali kaj takega, da bi škodovalo organizaciji, da ima pravico urednik sam vrniti dopis dopisniku v popravilo. Ako slučajno noče dopisnikar dopisa popraviti, ga mora potem urednik poslati v pretres na glavno odborovo sejo. Na dnevni red pride zadeva pomočnika uredniku za urejevanje angleških strani Nove Dobe. Na obširno razmotrivanje pomožnega urednika, je bil stavljen predlog in podpiran, da se mu določi začasno plačo $50.00 mesečno, kakor hitro pa glavni odbor sprevidi dobro zanimanje v pomožnem uredniku za jednoto, se mu sme plačo nekoliko povišati. Za delo, ki ga je moral narediti pred letom 1929, da je zamogla prva številka iziti na dveh stra-leh, kakor nova pravila določajo v angleščini, se mu plača svoto $12.50. >' * Glavni nadzornik sobrat Laurich, predloži pismo člana Iruštva št. 70, Chicago, 111., sobrata Zvonko A. Novaka. Sobrat Novak priporoča, oziroma podaja obširnejši nasvet glede njegove deje, da bi jednota za prihodno leto nabavila družinski koledar, atkozvani “Almanah.” Ker je pa glavna seja dne 6. avgusta leta 1928 že ukrepala in določila, da »e nabavi za jednoto stenske koledarje za leto 1930, se sobrata Novaka priporočilo vzame na znanje ter položi na mizo. Nadalje glavni predsednik poroča, da je zadržal šest čekov, kajti želel je imeti pojasnila od predsednika nadzornega odbora, ako se je glede naročenih tiskovin za cene informiral tudi kje drugod, in če je bila ponudba tvrdke Brooks v Clevelandu najnižja. Na pojasnilo predsednika nadzornega odbora se glavni predsednik zadovolji. Med temi šestimi čeki so bili tudi jednotinega aktuarja, kateri je računal pretirano ceno za korake, ki jih je naredil za pridobiti poslovnico v državi Wisconsin. Nato je bil stavljen predlog in podpiran, da se pooblasti glavnega tajnika, da skuša pri aktuarju visoko ceno nekoliko znižati in potem se plača račun. Predsednik prečita pismo sobrata M. Ortar, člana društva št. 82, Sheboygan, Wis. Pismo se vzame na znanje in stavljen je bil predlog in podpiran, da se bo skušalo odstraniti vse zapreke, da se dobi poslovnico za državo Wisconsin. Dobilo se bo tudi novega, oziroma drugega aktuarja za J. S. K. Jednoto, ter seja pooblasti v ta namen za potrditev novega aktuarja sledeče glavne uradnike: glavnega predsednika A. Zbašnika, glavnega tajnika J. Pishlerja in predsednika nadzornega odbora R. Perdana. Brat predsednik prečita pismo, oziroma protest društva 37, ter se je pismo vzelo na znanje. Društvo št. 37 tudi zahteva, da se priobči dopis sobrata Kačarja, ki je bil lansko leto odklonjen cd tiskovnega odseka pri jednoti. Odbor ni mogel v to privoliti, ker je bil dotični dopis po glavnemu predsedniku seji predložen in prečitan, so bili vsi odborniki, proti enemu, mnenja, da je predsednik ravnal prav, ko je objavo odklonil. Osebno se zglasi bolni sobrat Anton Bolka, član društva št. 114, Ely, Minn. On trdi, da ga je zadel mrtvoud, ker pa zdravniške listine ne določajo, oziroma zdravniki, ki so ga zdravili in preiskali, ne pripoznajo sobrata Bolka popolnoma nezmožnim za delo, je bil stavljen predlog in podpiran, da se da sobrata A. Bolka, še enkrat preiskati v mestu Duluth, Minn., od dveh zdravnikov. In na podlagi obeh zdravnikovih izjav, se izplača odškodnino. Če ga zdravnika ne pronajdeta popolnoma nezmožnim za delo, to je, da bi še lahko opravljal kako lahko delo, se mora glavni urad ravnati po pravilih. Ker je pa sobrat Bolka že dolgo bolan, je bil stavljen predlog in podpiran, da se mu daruje $50.00 iz sklada onemoglih. Glede novih imenikov poroča glavni tajnik, da jih je jednota dobila. Novi imeniki so narejeni tako, da odgovarjajo za slovenska društva, kakor tudi za angleško poslujoča. Razvije se debata, se li te nove imenike pošilja društvom brezplačno ali se jim računa toliko, kolikor stanejo jednoto? Stavljena sta bila dva predloga in oba podpirana. Predlog je bil, da se da društvom novi imenik brezplačno, protipredlog je pa bil, da se računa vsem društvom enako svoto in to $5.00. Sprejet je bil protipredlog, da se računa svoto $5.00. Dopoldanska seja dne 29. januarja. Predsednik otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Navzoči, so vsi. Nato pride na dnevni red zadeva sobrata Egidija Zupančič, člana društva št. 36, glede izgube vida desnega očesa. Ker pa predložene zdravniške listine ne izkazujejo popolne izgube vida, se prošnjo za popolno izgubo vida, glede zdravnikovih izjav, odkloni. Na dnevni red pride prošnja društva št. 12. ki prosi, da bi se sprejelo zopet nazaj v jednoto bivšega člana Jakoba Kranjec. Ker omenjeni član vsled premogarske stavke ni mogel plačevati svojih asesmentov, je bil društveni tajnik primoran ga suspendirati. Na daljše razmotrivanje je bil stavljen predlog in podpiran, da se ga sprejme zopet v jednoto po stari lestvici, ako je pri volji poravnati vse zaostale stroške, to je pri društvu in jednoti, ter mora predložiti novo zdravniško spričevalo. Zadeva in prošnja Johna Petek, člana društva št. 30, se odkloni. Zadeva sobrata Stefana Ilibler, člana društva št. 92, se odkloni, ker ni imel bolniške listine potrjene po legalno potrjenem zdravniku. Kajti po pravilih JSKJ, glavni odbor ne sme, oziroma ne more nakazati podpore na potrjene bolniške nakaznice po “kiroprakterjih,” ker po pravilih J. S. K. Jednote niso pripoznar.i kot pravi zdravniki. Glavni tajnik poroča, da sta dve društvi poslali prepozno svoja letna poročila. Stavljen je bil predlog in podpiran, da se dotična društva za enkrat kazni oprosti. Prečita se pismo sobrata Andreja Spolar, člana društva št. 70. Po daljšem razmotrivanju je bil stavljen predlog in podpiran, da se zadevo izroči sobratu Laurichu, da on reši to zadevo pri njegovemu društvu sporazumno s sobratom Spolarjem, v korist jednote in vseh prizadetih. Glede zadeve sestre Mary Jerina, članice društva št. 52, je bil predlog podpiran in sprejet, da se ravna po pravilih, ter naj pravilno izpolni predpisane listine. Predlog tudi podpiran in sprejet, da se naj da zdravniško preiskati od dveh zdravnikov, in kakor hitro predloži pravilno izpolnjene listine, se njeni prošnji ugodi, po pravilih. Glavni predsednik poroča, da je prejel pismo od hišnika zadnje konvencije. Hišnik se pritožuje, da se je popolnoma pozabilo na njegovo čezurno delo v dvorani kjer se je vršila konvencija. Stavljen je bil predlog in podpiran, da se mu daruje svoto $20.00 za njegov trud ter se mu glavni odbor v imenu JSKJ zahvaljuje za njegovo požrtvovalnost. Zadeva društva št. 11], člana Martina Blatnik, ker je napravil zadnjo oporoko pred smrtjo na navadnem papirju. Stavljen je bil predlog in podpiran, da se zadevo izroči glavnemu tajniku za nadaljna pojasnila. Zadeva društva št. 106, glede sobrata Andreja Kernel, kateri se nahaja v umobolnici. Stavljen je bil predlog in podpiran, da se njegova bolniška podpora pošlje na njegovo ženo, kakor hitro prejme glavni odbor, oziroma urad, pravilno izpolnjeno bolniško nakaznico. Vname se živahna debata glede napak, ki so nastale v novih pravilih. Vprašanje nastane kdo je kriv teh napak? Tega vprašanja se udeleži več glavnih odbornikov. Ker se ni moglo priti do pravega zaključka, kdo je napake zakrivil, je bil stavljen predlog podpiran in sprejet, da se zadevo še bolj natančno preišče, in kdor jtf’Okrivil, da so napake v pravilih, bo moral trpeti vse nadaljne stroške. Sprejme se tudi predlog, ki je bil podpiran, da se to zadevo prepusti glavnemu predsedniku, da se spotoma oglasi v Clevelandu, oziroma v tiskarni, Iger so se tiskala pravila. Napako, ki je pa storjena v angleškem tekstu, pa prevzame za ureditev sobrat gl. tajnik. Na dnevni red pride zadeva, kakšno nagrado se bo v bodoče dajalo mladinskim dopisnikom. Sprejet je bil predlog in podpiran, da ostanejo nagrade, kakor do sedaj, ter da urednik sam določa nagrade mladinskim dopisnikom, ker mora že itak priporočati le nagrade. Nadalje stavljen je bil tudi predlog in podpiran, da dobi vsak organizator svoto $25.00, poleg redne provizije, do katere je po pravilih upravičen, za vsako novo ustanovljeno društvo kakor hitro je sprejeto v jednoto. Razumeti se pa mora, samo pod pogojem, da je k novemu društvu pristopilo najmanj osem novih članov. Stavljen je tudi predlog in podpiran, da se suspendira pristopnino mladinskega oddelka, kakor je določeno v pravilih mladinskega oddelka, na strani 6. točka 7. Vzrok temu je, ker je po novih pravilih tudi prosta pristopnina v odrasli oddelek. Nadalje glavni tajnik poroča, da je dosedaj opravljala delo hišinje v glavnem uradu njegova soproga in da so dobivali zato brezplačno luč in kurjavo iz spodnjih prostorov. Na vprašanje, če bi bila njegova soproga voljna tudi v bodoče Opravljati to delo pod omenjenemi pogoji, je glavni tajnik potrdil, kar je odbov vzel v naznanje ter odobril. Glavni tajnik stanuje s svojo družino nad glavnim uradom in plača za stanarino sam. Zadeva sobrata Jos. Oblak, člana društva št. 70, glede prikrajšane bolniške podpore. Stavljen je bil predlog in podpiran, naj se mu vrne bolniško listino, ter jo naj vrne pravilno izpolnjeno. Kakor hitro glavni urad prejme pravilno izpolnjeno bolniško nakaznico, se mu podpora nakaže. Predsednik zaključi sejo ob dvanajsti uri. Popoldanska seja dne 29. januarja. Predsednik otvori sejo točno ob poldrugi uri popoldne. Navzoči so vsi. Prečita se pritožbo sobrata Tony Kirn, člana društva št. 33. Na obširno razmotrivanje, je stavljen predlog in podpiran, da ako se sobrat Kirn čuti, da se mu je godila krivica, naj se obrne na glavni porotni odbor JSKJ. Tajnik prečita pismo sobrata Janko N. Rogeljna. Ker imamo vsi člani in članice pri J. S. K. Jednoti ene in iste pravice in dolžnosti, je stavljen predlog in podpiran, da se pismo brata Rogeljna vzame na znanje. Na dnevni red pridejo prošnje, ki so bile poslane na glavni urad J. S. K. Jednote. Prošnja Nick Matečiča, člana društva št. 1. Prosi, da bi ^e mu dalo denar, da bi šel v staro domovino. Ker je že ta zadeva bila predložena pred državnim aktuarjem in bila prošnja odklonjena, seja glavnega odbora ne more izplačati nikake odpravnine. Ker je pa ob enem priložena tudi prošnja tega člana, se sklene, ker je član že star čez 70 let, da se plača za leto 1929 za njega asesment iz sklada onemoglih. Za člana Jakoba Laušina, društva št. 1, se plača asesment iz sklada onemoglih za leto 1929, ker je star že čez 71 let. Za člana Martina Petek, društva št. 1, se šklene, ker je član že star čez 72 let in nezmožen za težko delo, da se plača iz sklada onemoglih za njega asesment za leto 1929. Tajnik predloži prošnjo društva št. 1, od sobrata Matt Mau-» (Dalje na sedmi strani) DOPISI (Nadaljevanje ii 2. strani) kov.‘ Tisti večer je bil res vreden svojega imena. Umetnika sta predstavila po eno dejanje iz svetovnih oper “Seviljski brivec,” “Pagliacci” in “Rigoletto,” vse v slovenskem jeziku. Zelo krasno je bilo dejanje iz slovenske opere “Gorenjski slavček,” ki je nekak biser slovenskih planin. Narodni pesmi “Al me boš kaj rada imela” in “Vandrov-ček,” v dvospevu, s primerno mimiko, sta zaključili umetniški program. Občinstvo je z velikim navdušenjem in aplavzom pokazalo, da zna ceniti trud naših umetnikov. Zato, rojaki iz Girarda, Niles, Warren, Salem, Youngstown, O., Farrell in Bessemer, Pa., ne pozabite večera 16. marca. Pridite, da napolnimo d vorano do zadnjega kotička. Za malo vstopnino bo vsak zadovoljen z duševnim užitkom, katerega bo deležen. Ob enem se bomo poslovili od naše umetnice in ji izročili pozdrave, da" jih ponese za Veli-konoč naši rodni domovini. — Program bo objavljen v kratkem, vstopnice pa dobite pri znanem rojaku Johnu Kosinu v Slovenskem Narodnem Domu. Zanimanje za operni večer je veliko, torej ne odlašajte z nabavo vstopnic! John Dolčič. Farrell, Pa. Delavske razmere tu okoli so nekako za 10 stbpinj pod ničlo, zima pa pet stopinj nad ničlo. Kljub snežnemu vremenu in sibirski zimi sem se podal na potovanje po naselbinah, odkoder bom včasi kaj poročal. Seveda moji opisi potovanja ne bodo taki, kot jih na primer znata sestaviti gl. tajnik ali pa urednik. Tudi ne morem pričakovati, da bi me rojaki po naselbinah tako navdušeno sprejemali kot gori omenjena. Kljub temu pa je že marsikje prišla pod mojo streho kakšna prekajena klobasa, in tudi za žejo pogasiti se je dobilo kaj. Seveda moramo biti nekoliko previdni, da tega kakšna huda “Micka” ne izve. Naj omenim dramo, ki se je pripetila pred par tedni. V Pittsburghu v neki bclnšinici sc je nahajala Mrs. Lesjak, ki je nekega dne skočila z okna ” nadstropja in se ubila. Ko so jo pripeljali domov na Sygcn, si je pa še mož življenja vzel'; ostalo je devet mladoletnih otrok brez sredstev. Spominjam se, ko je pred leti Billy Sunday kričal na nekem odru, da bo prohibicija odpravila revščino in zločine. V resnici se pa polnijo ječe in bolnišnice. žalostno je pri tem še to, da se mladina vadi pijače. Mladoletni sinovi, pa pridejo vsaki večer pijani domov. Strupena pijača, katere pred prohibicijo ne bi bil nihče niti pogledal ,povzroča velikansko škodo, posebno med mlajšim narodom. Kot sem že zgoraj omenil, napravil sem se na potovanje po slovenskih naselbinah Pennsyl-vanije. Večinoma povsod me rojaki že poznajo okoli 20 let. če pa pridem v kakšno novo naselbino, pa upam, da mi bo kakšen prijatelj šel na roko. Tem potom ;c zahvaljujem družini Jemni’-.ar v Bessemerju, kakor tudi vsem ostalim tamkaj-šnim rojakom za vso naklonjenost in postrežbo. Anton Zidanšek. Euclid, O. Klic na javni shod iz “bele Ljubljane.” — Ta shod se bo vršil 10. marca ob dveh popoldne v Slovenski društveni dvorani na Rehar Ave. Na tem shodu se bo razmotrivalo o slavnosti in sejmu, ki se bo vršil 1. in 2. junija na prostorih Slovenskega društvenega Doma. Prireditev sejma je namenjena v korist blagajne Slovenskega društvenega doma in celo naselbine v obče. Ob enem so ti dnevi namenjeni za nekoliko prekrstitev naše naselbine na ime bele Ljubljane. To ime je velikega pomena že sedaj in še večjega bo v bodoč-(Dalje na 7, strani). GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 10 OTROCI SOLNCA (A. J. T.) Pravijo, da smo otroci solnca, toda zdi se mi, da smo le nekaki pastorki. V teh zimskih dneh nas naš solnčni očim pogleda tvečjemu enkrat na teden, in še takrat mrzlo in skoro zasmehlji-vo. Drugače pa vlada v tesni uredniški gajbici polumrak, kot Hadu, kraljestvu senc. Pri belem” dnevu je treba dostikrat prižgati luči. Belih dni sploh ni, in celo deviško beli sneg posivi in počrni že par ur po rojstvu. Zakaj je baš v teh krajih toliko teme, megle in umazanosti, ko imajo ponekod toliko solnčnega sija, da ne vedo kam z njim! Moreča enoličnost. Vse, kar predolgo traja ali se ponavlja v kratkih, enakomernih presledkih, postane monotono, utrudljivo, dolgočasno in moreče. To ne velja le za delo, ampak tudi za ta-kozvano zabavo. Lepa godba ali petje nam je v razvedrilo in zabavo, toda če le predolgo traja, se naveličamo in si zaželimo izpremembe. Enoličnost nam ubija dobro razpolo ženje in nas napravlja sitne, razdražljive ali otožne. To pa nam izpodjeda zdravje in krajša življenje. Zimo tako težko prenašamo največ zato, ker je baš v tem času naše življenje tako enolično. Vsled kratkih dni, mraza in slabega vremena smo navezani večinoma na naše delavnice in stanovanja. Iste stene in obraze gledamo dan za dnem in iste vremenske neprilike srečujemo. Z izleti v prosto naravo vsled neprijetnega vremena ni nič, daljših potovanj nam ne dovoljuje naše delo in naš finančni položaj. V naravi ni nič trajnega, ampak je vse podvrženo neprestanim izpremembam. Logično je torej, da človek, ki je produkt narave in po trditvah nekaterih celo krona stvar-stvarstva, tako težko prenaša enoličnost. Vsi smo imeli že priliko videti, da se otrok zelo hitro naveliča tudi najljubše igrače. Mi odrasli smo pa končno samo veliki otroci. Neizogibno je seveda, da moramo mnogo te moreče enoličnosti radi ali neradi prenesti vsled skrbi in trdega boja za eksistenco. Privadimo se na to, kakor na mnoge dru ge neprijetnosti življenja, toda kljub temu ostaja resnično, da nas ta enoličnost ubija duševno in tudi telesno. Želja po izpremembi v vsakdanji enoličnosti tli kot iskra v vsakem normalnem človeku. To je vzrok, da vsi hrepenimo tuintam po izpremembi, ker tudi najmanjša izprememba nam je oddih in počitek po dnevnem delu. Včasi je to kakšna društvena veselica, včasi kakšna kulturna prireditev te ali one skupine, včasi obisk gledališča, muzeja ali čitalnice, včasi poslušanje radio-pro-grama, včasi banket ali kakoršna koli obletnica, včasi pa tudi popolnoma neformalen sestanek dveh ali več prijateljev, ki razpravljajo o važnih in nevažnih problemih. Vsaka taka prilika, ki povzroči ali pomaga, da vsaj začasno pozabimo vsakdanje skrbi in neprijetnosti, nam je v oddih in nas duševno poživi. Izpremembe v vsakdanji enoličnosti tvorijo zlasti pozimi tudi društvene seje, ako niso presuhoparne. F^otrebno je seveda, da društvene seje vrše svoje posle v smislu pravil, toda kljub temu se zamorejo voditi po načinu, da predstavljajo do gotove mere nekake družabne sestanke. Društveno življenje postane in ostane živo le, če se člani zanimajo za seje ter jih z veseljem in mnogoštevilno obiskujejo. Priporočljivo je torej, da se seje društev J. S. K. Jednote vodijo ne samo v smislu pravil, ampak tudi v smislu bratstva in prijateljstva. Naše seje bi morale biti privlačne, da bi se jih člani ne udeleževali samo vsled dolžnosti, ampak tudi iz veselja. Pri precejšnem številu društev se to v resnici vrši, in to se kaže v napredku dotičnih društev. Pred vsem bi se moralo vsako društvo po najboljši možnosti izogibati osebnosti, ki ne spadajo na sejo, kajti take reči ne privabljajo, ampak odganjajo člane. Mnoga društva imajo navado, da po .završenih sejah prirede male družabne zabave, kar se skoro v vseh slučajih izkaže koristno za društvo in v širšem pomenu tudi za Jed noto. Članstvo, ki po dovršenem društvenem delu pričakuje tudi nekaj razvedrila, se mnogoštevilno udeležuje sej, čemur sledi večje zanimanje za društvene in jednotine probleme. Nikomur ni žal, če se zamudi par ur v dobri, prijateljski družbi. V dobro družbo želi eden ali drugi vpeljati tudi svoje prijatelje, kar pomeni več članov za društvo in Jednoto. Društvo, ki je priljubljeno v naselbini, tudi mo ralno pomaga J. S. K. Jednoti, ker veča rijen ugled med so-rojaki in drugorodci. Ta dežela ima ogromne nebotičnike, tisočere tovarne, tisoče milj dolge želeniške proge, ponosne ladje, katere nosijo zvezdnato zastavo po' sedmerih morjih, krasne tlakovane ceste, po katerih drvi milijone avtomobilov itd. Za zgradbo vsega tega in še mnogo druzega, na kar je dežela upravičeno ponosna, je bilo treba dela žuljavih rok. To je resnica, katere more nikdo utajiti. Prav tako pa je tudi resnica, da bi vse to ne moglo biti zgrajeno brez načrtov inženirjev in arhitektov, brez računovodij, sploh ure, ljudi, ki sicer ne delajo trdo z rokami, pač pa z možgani. Znanost je prav tako potrebna, kot delo žuljavih role. Kaj bi hita današnja civilizacija brc.z zdravnikov, arhitektov, pisateljev, civilnih inženirjev, profesorjev in učiteljev, trgovskih in prometnih ekspertov, umetnikov, iznajditeljev in drugih, ki delajo z možgani, ne z žuljavimi rokami! Vsako pošteno delo je častno in današnji družbi potrebno, brez ozira na to, če se opravlja z rokami o li z možgani. Otroci solnca smo, pa nas neusmiljena usoda zapira v tesne, mračne gaj be, kamor polovico leta ne doseže vseoživljajoči solnčni žar. Mar je čudno, če se staramo, kisamo in bledimo! Ono zimo sem bil, malo pred nastopom slane, vzel pod streho čvrsto in košato marjetico. Kljub vsemu negovanju pa je revica kmalu začela bledeti, listi so odpadali in sušil se je vršiček za vršičkom. S tremi bledimi vršički je dočakala prvega pomladanskega dne, naslednji dan pa je ovenela za vedno. Pobrala jo je jetika. Letos imam v lončku pri mizi malo begonijo. Vsa v cvetju je bila, ko sem jo dobil v dar, zdaj pa je že v drugem štadiju jetike, in je dvomljivo, da bi dočakala pomladi. Nobenih skrbi nima, samih ljubečih pogledov je deležna, vendar hira in bledi. Kakšno čudo, da še mi toliko prenesemo brez solnca, v dušlji-vem ozračju hinavščine, zgagar-stva, domišljavosti, intrig in prostaške sebičnosti! Morda nas vzdržuje zavest, Ja solnce pride, ker mora priti, in z njim pride pomlad. Saj pravi pesnik: “Na nebu je dan, nad gorami je dan, le zarjo zakriva nam jata vran ... o, rada bi orle prevarila, za solnce jih osleparila — zaman: sokoli in orli vedo, da je dan!” Sreča je za nas, da ogrevajo svet še druga solnca, namreč olnca prijateljstva. Brez teh olnc bi nam bila zima v prirodi neznosna. Prijazna beseda, gorak pogled ali nasmeh pravega, nesebičnega prijatelja deluje na srce kot mlado solnčno jutro. Pismo ali priprosta razglednica, poslana od odkritosrčnega prijatelja kdove odkod, je kot svetal solnčni žarek, ki je zasijal iz daljnega vsemi rja v meglo mrzle vsakdanjosti. Včasi je pod uradnim ali poluradnim dopisom, ki je namenjen za javnost, kje v kotu pristavljen drobčkan pozdrav samo za urednika. Priprosti so ti pozdravi, brez umetno prikrojenih fraz, vendar pri vsem tem tako topli in resnični! Urednik jih sprejme s pobožno hvaležnostjo, kot bi sprejel od malega deteta, katerega srce ne pozna prevare, pri-prosto marjetico, utrgano na ledini. Ne more se za vsakega posamič zahvaliti, pa jih kljub temu visoko ceni, ker mu ogrejejo in razjasnijo marsikak mrzel in mračen zimski dan. “Dajte solnca, dajte nam življenja,” pravi pesnik. Brez solnca ni življenja. Kakšna sreča, da imamo v teh pustih zimskih dneh vsaj solnce prijateljstva, ki ne zatone in ki nam ga ne zakrijejo vrane sovražnikov, če si ga ne zakrijemo sami. Le tako je mogoče, da nam lica ne blede in venejo, kot v mračni sobi zaprte cvetlice, in da upa-polni in iskrečih oči zremo proti jugu, odkoder bo čez nekaj tednov privriskala pomlad, č polnim košem solnca, cvetja, petja in duhtečih poljubov. -----------------o-------- Padajoči meteorji. Dr. H. N. Russell, astronomer na univerzi v Princetonu, trdi, da pade vsak dan iz vse-mirja na zemljo tisoč milijonov meteoritov. K sreči so večinoma vsi ti meteoriti zelo majhni in ne napravijo nobene škode. VSAK PO SVOJE Nadaljevanje s prve strani Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, in kdor drugim pasti nastavlja, se sam vanjo ujame. To je bilo dokazano v Cape May, N. J., kjer je traper Anderson nastavljal pasti divjačini, in ko je bil truden, je lepo sedel v jastrebom nastavljeno past. Posadka obrežne straže, ki je po njegovem vpitju in frfotanju spoznala, da ni jastreb, ga je rešila iz železnih čeljusti pasti. * Pred dvanajstimi leti je v New Yorku umrl civilni inženir Johnson, ki svojim otrokom ni zapustil druzega, kot najemninsko pravico do kosa puščavskega ozemlja v Mexici. Do-tično ozemlje ni produciralo ničesar, zato je bilo oddano v podnajem neki oljni družbi, ki je kmalu odkrila tam bogate oljne vrelce. Vrelci so bili na sodišču cenjeni nad milijon dolarjev, in Johnsonovi otroci so bogato preskrbljeni. Rojaki, držite svoje lote in farme, ker nihče ne ve dneva, ure in prostora, kdaj ali kje brizgne zlati oljni curek proti nebu! Jože iz Most pri Ljubljani, ki je mnogim bivšim delegatom konvencij JSKJ znan po svoji neizčrpni šaljivosti, mi je po rojakinji, ki je pred kratkim dospela iz Slovenije v Cleveland, poslal lično “rdečo brošuro.” Prečitati je še nisem vtegnil, toda zanesem se, da prijatelj Jože nima namena me pohujšati ali pa, da vsaj ne veruje v možnost česa takega. V legislaturi države Ohio je bila vložena predloga, da naj se učiteljicam prepove kaditi cigarete. Saj res, punce naj kadijo cigare! V zadnji izdaji lista je kar mrgolelo suhih številk, katerih do britkega konca ni dolžan prečitati nihče, razen glavnega tajnika in urednika. Dvomim tudi, da bi si kdo prostovoljno naložil tako pokoro. Zase sem prepričan, da je za ta štiride-setdanski post kvota pokore dovolj velika in da imam še nekaj rezerve, oziroma kredita za bodoče. *1* Ste videli našega oboževanega Lindbergha! Kakšno srečo je imel, dokler je pustil ženske v miru! Komaj pa je začel frčati s svojo zaročenko, je padel. Tako se je zgodilo že tisočerim, ki so se ženili ,oziroma oženili! A. J. T. —o--------------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) Miss Anni Morrow se ni nič zgodilo, Lindberghu pa je pri padcu vrglo iz sklepa ramo. Ko so mu zdravniki sklepno kost naravnali, se je še isto popoldne peljal na letališče v avtomobilu, katerega je vodil sam z eno roko. Spremljala ga je tudi njegova zaročenka ; drugi dan sta se oba mlada človeka že zopet vozila v aero-planu, katerega je Lindbergh krmaril z eno roko. ZVEZNI KONGRES, katerega doba je avtomatično potekla dne 4. marca, je v zadnjih dneh zasedanja sprejel takozvano Jonetosovo postavo, ki vsebuje močno poostrene kazni za kršilce prohibicije. Po Jonesovi postavi bo mogoče kaznovati but-legarja za prvi prestopek s petletnim zaporom ali $10,000 globe ali z obojim. Take kazni so sicer namenjene v prvi vrsti za velike butlegarje, ki kršijo pro-hibicijske zakone na debelo, toda v posameznih slučajih se bodo lahko izrabile tudi n&pram revnemu kršilcu prohibicije. Nasprotniki te postave so povdar-jali, da v večjih mestih, kjer se najbolj krši prohibicija, ne bo postava imela nobenega pomena, ker enostavno ne bo mogoče dobiti porote, ki bi takega obtoženca hotela krivim spoznati. V ZBORNICI reprezentantov je bila nedavno sprejeta predloga, da se zastopstvo v kongresu razdeli po različnih državah, ka- kor določa ustava. To bi še glasom ustave moralo zgoditi po vsakem ljudskem štetju, to je vsakih deset let, toda kongres se ni ganil v tem oziru že od leta 1910. Nekatere države imajo v zbornici reprezentantov v Wash-ingtonu preveč zastopnikov, nekatere pa premalo, ker je število prebivalstvo ponekod močno narastlo, drugod pa ne. V zveznem senatu pa dotična predloga ni prišla na vrsto. Nasprotniki prohibicije zdaj očitajo suhačem, da so vplivali na senatorje iz suhih držav, naj ne dovolijo razprave o predlogi, kajti če bi bila sprejeta, bi pomenilo, da bi mokre države dobile nekaj več zastopstva v kongresu, suhe bi ga pa nekaj izgubile. Očitajo dalje suhačem, da na eni strani vpijejo, da se mora ustava za vsako ceno vpoštevati, namreč v kolikor se tiče 18. amendmenta, na drugi strani jo pa kršijo, ker ne dovolijo, da se zastopstvo v kongresu razdeli tako, kot ustava določa. o------------- NOVA FEDERALNA UPRAVA (Nadaljevanje iz 1. strani) cretary of State) je navadno eden izmed dveh ali treh glavnih voditeljev stranke, ki je zmagala na volitvah. Vrhovni poštar (General Postmaster), kakor se naziva minister pošte, je dostikrat oni, ki je bil načelnik narodnega odbora stranke. Finančni tajnik na drugi strani je navadno kak odlični trgovec ali finančnik. Tajnika poljedelstva in dela sta navadno zastopnika dotičnih obrtnih razredov. Dolžnosti članov kabineta. Secretary of State (državni tajnik). — On je načelnik State Departmenta. On se smatra po činu prvim izmed članov kabineta. Pod direktivo predsednika se dogovarja in dopisuje z zastopniki inozemskih vlad in vodi zunanje zadeve Združenih Držav. Poleg tega predsednik potem njega dopisuje z gover-verji poedinih držav Unije. On je čuvar pečata Združenih Držav. On se podpisuje in pečati mednarodne dogovore in vse predsednikove proklamacije. On odobruje in izdaja potne liste in objavlja zakone in resolucije kongresa. Secretary of State ima veliko število pomočnikov: “državnega podtajnika” (Undersecretary of State), štiri Assistant Secretaries, pravnika (Solicitor) in vodjo pisarne (Chief Clerk). Komplicirano delo tega depart menta podeljeno je v “divizije.” Te divizije ali oddelki so za posle skrajnega Vzhoda, latinske Amerike, bližjega Vzhoda (Near East Division, v katero spadajo posli v Jugoslavijo, zapadne Evrope, vzhodne Evrope, nadalje divizija za potne liste, urad gos podarskega konzulenta (Economic Advisor), urad za vize itd. Secretary of the Treasury (zakladnični tajnik). On je federalni finančni minister in načelnik Treasury Departmenta On nadzira upravljanje financ pobiranje državnih prihodov kontrolira kovanje in tiskanje denarja in ima razne druge delokroge. Treasury Department ' ima razne divizije, na čelu katerih so pomožni tajniki (Assistant Se cretaries of the Treasury), in urade, kot Federal Farm Loan Bureau (urad za poljedelska posojila), Mint Bureau "(kovarna denarja), Bureau of Engraving and Printing (državna tiskarna), Bureau of Public Health (federalni zdravstveni urad), Budget Bureau, Bureau of Prohibition itd. Secretary of War je federalni vojni minister. V njegov delokrog spadajo vsi posli, ki se tičejo narodne obrane in mor-sko-obalnih utrdb. Razun nekolikih Assistant Secretaries je v tem departmentu tudi generalni štab vojske. Attorney General je neke vrste federalni justični minister. On je načelnik Justice Departmenta. On je glavni pravnik Združenih Držav. Ta depart- -Tl Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzor'nik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. , . 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, I«' Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja*'’1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pff“' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnišk' spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPre' membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A'e Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota pe priporoča vsem Jugoslovan^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl05. tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se f, obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 člani članicami. ment ima svojega pravnega konzulenta (General Solicitor) in osem pomožnih Attorney Generals. Postmaster General je načelnik poštnega departmenta. Njemu pomagajo štirje pomočniki, ki jih imenuje predsednik. Razun poštarjev prve, druge in tretje klase, ki jih imenuje predsednik, on imenuje vse ostale poštne upravitelje. Secretary of the Navy je načelnik mornariškega departmenta. On nadzira gradnjo, moštvo, oborožanje, preskrbovanje in rabo vojnih ladij po nalogu predsednika, ki je vrhovni poveljnik vojne in mornarice. Pod njegovo upravo je Bureau of Navigation, Naval Observatory, Bureau of Aeronautics in nekoliko drugih oddelkov. Secretary of the Interior (tajnik notranjih zadev) upravlja vrsto raznih federalnih uradov, kot so General Land Office, Bureau of Reclamation, Geological Survey, Office of Indian Affairs, Bureau of Pensions, Bureau of Education in National Park Service. V njegov delokrog spadajo tudi nekatere dolžnosti v zvezi s teritoriji Alaska in Hawaii. Secretary of Agriculture je načelnik poljedelskega departmenta. On je odgovoren za vse delo v pospeševanje poljedelstva v najširšem zmislu. Oddelki tega departmenta so vremenski urad (Weather Bureau), Bureau of Animal Industry, Dairy Industry, Plant Industry, Chemistry and Soils, Entomology, Biological Survey, Public Roads, Agricultural Economics, Home Economics in Forest Service. Secretary of Commerce (trgovinski tajnik) ima dolžnost pospeševati trgovino Združenih Držav, rudništvo, tovarništvo, brodarstvo, ribarstvo in prevozne interese. V njegov delokrog spada uprava svetilnikov, ljudsko štetje (Census), nabiranje podatkov o inozemski in domači trgovini, urad za patente itd. Herbert Hoover je bil osem let načelnik tega departmenta. Cecretary of Labor (delovni tajnik) mora po zakonu pospeševati dobrobit ameriškega delavstva, zboljšati njihove delovne razmere in omogočiti boljši zaslužek. On more delovati kot posrednik ali imenovati komisije za posredovanje med delodajalci in delavci. V njegov delokrog spada uprava priseljeniških zakonov, uprava naturalizacijskih zakonov, nadziranje in preiskava dobrostanje otrok in žensk. Federalna uprava se je razvi la v kolesalno podjetje-, ki ima svoj vpliv na življenje in blago stanje vsakega človeka v Združenih Državah. Radi tega je GLASOVI Z GRUDE T V Ljubljani je v prvi P° ci februarja zavladalo nenavadno hude zime, pomanjkanje premoga. dr. Puc se je obrnil na veljsko družbo z nujnim vom, da nabavi mestu P*, ga, toda tam so se izgov*" da morajo ves produciraj mog oddati železnicam, se je brzojavno obrnil n* metnega ministra, naj ^ je, da Trboveljska družba skrbi Ljubljani vsaj 600 ' nov premoga. Za prvo s'! je župan odredil, da se i'1 nim strankam prodaja a® premog, ki ga ima precej logi mestna plinarna. Pr se le v količinah do 50 a kilogramov. Mesto je tudi večje količine dor rjavega premoga* Na poziv kralja AleKs> je prevzel znani češki strokovnjak, dr. Karl “ vodstvo reforme jugoslov davčne, proračunske kupne gospodarske poli® jo namerava izvesti vlad* S kraljevim dekretofl1 odpustile kazni in usta'7 tožbe radi razžaljenja ' ja in drugih političnih po kazenskem in tiskovfl komi. — Uveljavljeni s novi, strožji predpisi 0 orožja. t i { t c s e f t o h o: Z( Pl oj tl G tl lo er ia th W; sa m, V Ježici je dne 7. fe^ umrl g. Anton Žibert, telj v pokoju, star 86 1°, jen je bil leta 1843 v K . Brdu pri Krašnji. Odli^ svetni delavec je bil bf' priljubljenega sloveni satelja Podlimbarskeg8 1)« V Litiji je zmrznil v hlevu 60-letni Jože Gr° znan po vsem Zasa' imenom Kovkežev PeP < je brezdomec, berač, 11 dobra duša in veselja^1 ga povsod radi imeli. Z veliko radovednost pričakovalo, kaj bo # skim zastopom v Sedaj je imenovan za ga komisarja doseda11^ g. Sitter. Imenovani dosedanji občinski izvzemši komunisti, mandati so razV«" Mesto teh so imeno^ rudniški ravnatelj in^’. (Dalje na 8. stru'1 naravno, da osobje up1^ vladne uprave je stvaf’ ma širšo javnost. an ta Vvi W( 1'e; Pe sp, tia \v* a dii fes nit 0f Pii; nit 'Vil Poi luc ha' his Zol kh Cot] 2uj *tia 'Ve aiti 1 »te ®ho not MENT Edited by Anthony L. Garbas s lil 'if rt )' si P1 vi ej ifO ,#} ni1' KS** fin* 1 ft lo^ in liti'' tid! a'1'1 *vl d* vii' i s i o Current Thought. IS LODGE PROPAGANDA DESIRABLE? The word propaganda itself has obtained a hideous significance chiefly as a consequence of the recent war in which eiich nation involved in the bloody melee managed to spread Propaganda or ill feeling against other nations, masked as Patriotism. This, of course, was evil propaganda and it shall take considerable time before people realize that both legitimate and illegitimate propaganda can be aroused. Propaganda may ^ defined as the transmission and diffusion of policies or information to the end of securing some definite action. Propaganda is not a new phenomenon, it began when Adam vvas convinced into eating the first apple and shall exist as long as one person attempts to convince another of anything. Regardless of whether Eve’s propaganda was accomplished for a desirable end or not, it is our purpose to emphasize and discus rather the present and future than the past from which 110 good can be derived. Propaganda can serve a-useful purpose. Advocates of education, charities, religion, literature, music and other social Problems, used propaganda effectively. In our latest presidential campaign both candidates might correctly be regarded Propagandists since the one attempted to arouse the conscience °f the nation on the prohibition question, while the other maintained a more conservative position, each, however, with the Purpose of winning us over to their convictions. I maintain therefore that lodge propaganda is likewise desirable because it encompasses a great good, operating upon the malleable minds of our people. The end we all desire has been harped on often, mainly, that it is of extreme importance that we as American-Slovenes remain united as firmly and as !ong as possible. Our lodges can be of great assistance in mold-public opinion and in binding us into a secure unit. Theie-f°re let us continue to disseminate the purposes of our organization that we shall not decline to a condition of “nothingness.” -o— ------- Bating of people of JUGOSLAVIA ,The statisticians of Jugosla-^a have just compiled some investing information concern-lnS the intelligence of the three gr°ups of people, comprising e triurne territory. The intelligence was based on the per-«*itage of those able to read Write. Ninety-five out of jj^ry hundred Slovenes quali-t‘Gcl in this test and assumed „e highest honors. The people ^ Southern Serbia on the other attained the lowest mark z *6.14%. in Bosnia and Her-pr^Vina people accom- liS led the statistician’s grading 19.44%. The inhabitants of e section known as “Crna 'jora" th. achieved 32.98% as 1 eir standing. Vojvodina fol-'Vs the Slovenes with an av-. aSe of 76.69%. The Croat-Hs come next with 67.85% of ^e°^e a^e to read and San6’ r^G Dalmatians are tnarkt0 be around the 50-52#> The and average ability to read fe^ t, ; 1C1' P lli*f bf is tak *'or the Jugoslavs Wit? a whole is 48.52% 18.09% more men than ,.Gn having knowledge of ^ lnK and writing. PeonK ^0cat^on °f the various sPecr accounts for their re-tiai 1Ve 'earning in the essen-\vrifS^U^es °* reading and a lne- CONFESSIONS OF AN ICEMAN (Continued from last issue) JUGOSLAV MINISTER IN WASHINGTON A Slovene, Dr. Leonid Pita-mic has been named to represent the people of the triune nation in U. S. His ability as a diplomat is unquestionable since his previous work in all respects impresses us favorably. Dr. Pitamic, although only 44 years old, is well acquainted with his new diplomatic position having served in the same rank at Prague, Checkoslovakia. During his academic days he excelled in his studies, receiving many honors. After completing his course in law he served in various capacities. Beginning as a professor at the University of Vienna, he gradually worked his way into the position of dean of the college of law at the University of Ljubljana where he later was elected president of the entire university for a term of two years. He is author of “The State” and many other books, all recognized by authorities and critics as very desirable works. Dr. Pitamic is expected to arrive in Washington sometime this month. His former good work assures us that he shall accomplish as good a record during his stay |n this country. On Saturday the tenants of most of these apartments ordered a hundred or more pounds of ice. In the beginning of my chosen vacation labor I was often puzzled as how a women ever could demand an iceman to stick a hundred-pound piece of ice into an ice box made for about fifteen pounds, but like all amateurs I soon learned. The lady of the house would lead me to the bath room and I often hesitated since common sense told me that of all places the bathroom is the most ridiculous place for ice. The lady usually warned me to drop the ice gently into the bath tub. I’ve often heard of ice packs, but never of ice baths, however, later I learned that it was to bathe bottles of beer. At one time both the grocery boy and the iceman were on intimate terms with the housewife, but since the chain stores have sprung into existence, only the iceman is the confidant of all secrets, gossip etc. And as soon as the electric iceman comes into universal use, it will be nerve racking for the mistress for how can a frigidaire hold a conversation, comment on a batch of beer or fondle youngsters. It may serve its capacity in a meat market keeping a lot of boloney and others meats cold, but it shall always prove a load of discontent to the wife. it u ,, Nations surrounding W direcTilf? people have had a ress fnce uPon the prog-niari 0 a Particular people. In of Vv.yi,.c.ases frequent invasions Parei \rob, pef , »f i. lO*1 ,tj fath ring countries meant pre-• Iless for a counter attack tyitv,eri,*:*lan better acquaintance lh ^e finer arts. A LUCKY NAME p°int k.reat French critic once luckier fo'f that nothing was have r H a novelist than to letters Z and A Trp ‘‘is n, ‘ewers £ and A m ,a ov Zola ‘.me’ and cited Balzac and ;1 ^anytlS Pro°fs of the dictum, corral our Slovene names ZuPancir 1(LValuable letters as: many A ^basnik, Plautz, a?id We m ^rs> who knows but among .... Ve hidden talent us. ^ Vour ernber ^ould Mme. SPASICH’S CONCERT A SUCCESS Mme. Draga Spasich, prima-donna of Royal Opera House of Belgrade, Jugoslavia, is making a nation wide tour. She has sang in New York, Chicago, Elizabeth, N. J., Johnstown, Pa., and last Saturday evening entertained the people of Cleveland, Ohio. Mme. Spasich attracted an exceedingly good mixed audience of Slovenes and Croatioans, pleasing all of them with her folk songs, which she sang with intense feeling in a clear and full soprano. Congratulations Mme. Spasich for the admirable manner in which you presented your concert, we hope that you shall find an1 occasion to repeat your concert in Cleveland. °re a conscientious Vour_ l,J(lson, as at one time, but had become a mad Turkish soldier. Young George soon grew accustomed to his new comrades,, to his new environment and to the new teachings. The unscrupulous Mohammedans destroyed the last seed of his Christian culture when it hardly had taken root. Instead of the religion that teaches us to love our neighbors, he embraced the Mohammedan faith, which teaches its followers to hate and massacre the Christians and to annilhilate their holy religion. The war spirit that inspired his father was not lacking in his son. The only difference between the father and the son was that the father fought only to defend those helpless and in- j nocent people who were unjustly oppressed and persecuted, while |D his son, who had become a Turk, was always longing for mas- I11* sacre and for bloodshed. The bygone years had almost com- |si pletely obliterated from the memory of this youth the tirne of I his childhood days. This savage jannissary very little recalledfse those days when he lived with good people who loved him and IPi taught him to love his neighbors. .Nevertheless, his father, his fte: bad uncle, the magnificent castle'where he at one time lived, and pi, the good people who so dearly loved him, had not been totally I hi obliterated from his memory. Occasionally those happy days I ‘V come back to his memory, but they seemed to him as an inter-1 esting dream. He could not recall anything correctly. The Jfe name of his father, the place and the country where he at one N time lived, had passed out of his memory. He no longer kne"' how to speak the Slovene language. He spoke the language he had learned among the foreigners. If we begin to think how easily it is for us to forget the events that took place in our childhood days, even though we have lived in the same place and under the same environment Kr which has kept on refreshing our memory, we can readily be* lieve that the boy, who was taken away among the foreigner? in his infancy, had forgotten his father and his native land. ,Svo It did not take very long and the heroic janissary, Kozjakf I son, became a colonel of the orthogrul (this being the name Hje, a small or a large army of these janissaries) and he was the fete, bravest and most daring soldier in war. But he was some'[ what different from his comrades; that is, he did not alwayslt,; long for robbery and for massacre of the poor and harmless people, as did his fellow-comrades, neither would he fight wi^Prej children and women, but with soldiers only. For this reasof ob^, his innocent heart, though under the foreign yoke amontj the savage Turks, had remained somewhat unspotted. If *•Jtoy; true that he never inquired what was the cause of the war ii>tf0h{( which he went, but he followed the fierce Turks wherever theJjJcl^ carried the emblem of their prophet Mbhamrried’ In war this mighty janissary displayed so much c6urafcrePpo] and bravery that even the Turks themselves were somewhat's ^ afraid of him and therefore respected him. The Turks we'ftonj knew the great value of such a soldier as this. Kozjak’s soj was. He was as brave as a lion, and it was his bravery tW|tr0 gave encouragement to his comrades to go to the front lin^cen ■ in a battle. On account of his courage and bravery he W**to made a commander of a large force even though it was i'0' < £e ali do file, customary to appoint so position. young a man to such responsi^'v ence for the Philippines;” Bower, “Swallowfork bulls;” Bud-ington, “Physiology and human life;” Burns, “Radio;” Chase “Uplands;” Colum, “The road round. Ireland;” Dakin, “Great rivers of the world.” Ford, “My philosophy of industry;” Gibbs, “The shores of romance;” Harlow, “Old post bags;” Hosmer, “Navigation, then and now;” Hyde, “Young family;” Jones, “Essentials of appbed electricity;” Lodge, “Why I believe in immortality;” Ludwig, “Bismarck;” Millard, “China: where it is today and why;” Moore “Manual training;” Payne, “Painters of dreams.” Platt, “Keeping well';” Richards, “Laura Bridgman;” Richardson, “Dream boat;” Robinson, “The new history;” Rose, “My stars!” “Salomon, ‘The book of Indian craft and Indian lore;”. Thorndike, The history of medieval Europe;” Throckmorton, “1929 annotated code of Ohio; ed. by Baldwin;” Trilling, “Girls problems in home economics;” Wallace, “The double;” Wheeler, “American Red Cross text-book on food and nutrition.” though they’ve had 50 more years for accumulating. The average person is a money failure. LIBRARY NEWS New books received at the St. Clair Branch Library, Cleveland, Ohio: Adams, “Pilgrims, Indians and patriots;” Austin, “Land of little rain;” Bailey, “Magic realm of arts;” Ball, “Independ- EARN MOST AT 45 At 45 the average man has more money than he had before—or will ever have again. The top of the money hill, in most lives, is the 45th birthday anniversary. From then on, it’s annually a down hill trip. And fewer men have $100 or more at 75 than at 25, BOOKS FOR BLIND A campaign for contributions to the fund for the appropriation of books for sightless readers is being conducted in Cleveland, O. Most of us perhaps do not value our eyes as we should, but if we only make ourselves temporarily blind by closing our eyes say for five minutes, and grope about in a light proof room we soon would discover our extreme helpless-j ness and the real meaning of blindness. The Cleveland Public Library not only supplies the Cleveland blind with the only “light” available to them, but attempts to distribute the books of raised type as widely as possibly. There has been such a constant and intense demand for these books that the officials of the library now appeal to the more fortunate citizens for assistance that the people in permanent darkness might enjoy moments of happiness. Check and cash contributions are being sent to the Cleveland Public Library Books Information Service. Phunology BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES Doing nothing will mean stagnation for your lodge; lively work life. :|s * The activity of your lodge, interprets the type of members. * There is danger in delaying, get your members now. Terribly Expensive. “I don’t see why having your car overhauled should be such a depressing experience.” “You don’t eh? Well, it was overhauled by a motorcycle cop.” His Collar Size. A colored woman went into a store to buy a collar for her husband. “What size?” asked the clerk. “I done forget de size,” replied the woman, “but ah kin jes’ manage to reach aroun' his froat wif mah hands.” ■ No Hope “I can do nothing for you.” “You claim to be a beauty doctor?” “Yes, but you got the case to me too late.” “Huh ?” “About twenty years too late.” A monologist the the other day sang a song about making the audience feel at home and the funny thing about it was that the song made many people wish they were. It’s a Game. “Well how do you find married life?” “Great fun—my wife cooks and I guess what the dish is.” A Sure Remedy. “How can I stop my son striking matches on his troi>sj ers?” “Buy him a celluloid suit-' kn. j his troUj ,|°d iifl suit- F oi ‘Some people are never S^rkn l tjfoo. isfied—our neighbors used complain that our baby cf*^ in the night so now my w*t 8ta sings him to sleep. Last ni£X ^t they knocked on the wall | said: ‘Let him cry, let cry’.” 'Ur, as< Greatly Relieved. ik, A science teacher who Wi’ay tures popularly on astroni°1'f skl{ and things like that, invi^ev. questions at the conclusion 1 p his regular talk. In a o( town recently a man in the ^»5.0c dience came forward and ‘I g quired: T Prj “How long did you say ^f^ko universe is likely to last?" 1 N “I believe it has been eJ°si . timated at something like million years,” the scientist I plied. J “I’m glad to hear that. 'J bi]a first I thought you said Jr(bir million.” — |ciJsk Helping Out. j f; “Can you hear my cl&sS,Jf arithmetic for me? It is J,I Nj about to recite the multiP^T^IS > t T; ^ci, tion table.” lav, ion lauie. ./| 9., “I’m weak in that myge /Hiei ..aid the dramatic instru^jr^et “Still, I can mark ’em on O(ov j tures and delivery.” ptafils Not the Thing. “No young man can we*1 mustache these days.” “Why not?” “It would brush a girl’s c plexion off.” ZAPISNIK REVIZIJE IN LETNE SEJE (Nadaljevanje iz tretje strani) \ da bi se za njega plačal asesment, ker je nezmožen za težko ■^i°in S^ar ^ez Predlog sprejet, da se plača asesment iz ; K1ada onemoglih za leto 1929. j dru®*va sobrat Jurij Rozman, star čez 70 let, pro- ; ’ a bl za njega plačal asesment. Ker je mož že star in ne- za težko delo, se sklene, da se plača za njega asesment iz " ada onemoglih za leto 1929. ■ Ba ajn^ Preeita prošnjo od društva št. 1, za brata George I čez ^’ln njegovo ženo, sestro Barbaro Barič, ker sta oba že stara glih SG ^ma asesment za leto 1929 iz sklada onemo- da i?^an ^auh, star nad 77, je nezmožen za kako delo, prosi .. 1 se Pečalo asesment za njega. Predlog sprejet, da se plača S^t.za leto 1929 iz sklada onemoglih. Prosi rG^^a se Pr°šnja od društva št. 1, za člana John Butala, ki let S1> Se Pečalo za njega asesment. Ker je star že čez 70 ’ J^)redIog sprejet, da se za njega plača eno leto asesment. član rJnik Prečita pismo, oziroma prošnjo od društva št. 2, za Pa 1 i?S ^an- ^a Pojasnilo glavnega blagajnika, Louis Cham-let ln s^ar ze ^ez ^ se selena, da se plača za pol 3 asesvment iz sklada onemoglih. Demv recita se pismo od društva št. 4, da je imel sobrat Joseph nih S'U ?ludo °Peracijo, in ker operacija ni označena v jednoti-sVin!?raV^^’ se odobri predlog, da se plača svoto $25.00 članu iz ada onemoglih. Se sj?^ede Prošnje sobrata Rudolfa Pleteršek, člana društva št. 4, pfedi^-6’ da se &a sprejme za enakopravnega člana, kakor hitro ter da jtt hit “W, 121 glavnemu odboru novo preiskovalno zdravniško listino, da se odpove bolniški podpo- r . glede označenega uda, in kakor , Prejme glavni urad njegovo prostovoljno podpisano listino j ai J® Pri volji podpisati listino. ’ o slučajno bolezen nastane gl aiver Pro se ga sprejme za enakopravnega člana. ker • \°snja društva št. 11, za člana Mike Sutey. Se sprejme, ton Je ,C'an že star nad 66 let, in ker je že več let brez dela, da se nakaže 3šnja Člana društva št. 18, sobrata Mike Stifush, ker je iz sklada onemoglih svoto $25.00. ^ ^ Prof ali T Šftlet bolan. Se prepusti glavnemu tajniku, da ga obvesti 55:25 on°Z°r* na nova Pravila. Nadalje določi se mu tudi podporo ^ I T 1,2 ?^ada onemoglih, it. !Krav]ajn^ Prečita prošnjo od društva št. 26, za člana Johna ,e.L , and> ki je imel dve operaciji. Ker po pravilih ni upravičen r?Piesec ?^eraclj’ kateri je moral prestati in ker že hodi celih 14 »Votn <7 zdravniku ter je imel velikanske stroške, se mu določi <'s| °r^°0-00 iz sklada onemoglih. 1 l»’ štev o , of ra^u Valentinu Leskovec, članu društva št. 29, se odobri Vo Prošnjo, ker je star že 63 let in ker je brez vseh sred- dovoli iz sklada onemoglih svoto $15.00. I ys|t or,l0snJ0 se odobri sobratu Andreju Primožič, članu društva ' da Pis j*| p.'10 se Plača za njega asesment pa šest mesecev. iti1 pepu od sobrata Franka Aurednik, člana društva št. 33, se ■ 1 gl- tajniku. In ako sobrat želi kako. podporo, se naj y| ^6 VI o 1 I pr v.^lavni odbor v obliki prošnje. i'iioVn CClta se Prošnjo člana št. 37, sobrata Andreja Kikel, usta-n^thio^ ^ana društva Sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland. ^er je član star že čez 72 let, se mu plača asesment iz f 2adQemoglillza^«- ............... Poroke6Va P^ojnega brata Alojzija Hubat, glede neopravičene hfltfie ’ Se odloži za nedoločen čas, oziroma dokler se definitivno .vel'konit ,0Vl’ bodisi potom tožbe ali na kak drug način, kdo je za- 'J Tdedič. H4tr0jinajnik Prečita prošnjo društva št. 37, od brata Franka irie-jen 2a , ^rat je star nad 70 let in brez vseh sredstev ter nezmo-w^feto igo« . ^ežko delo. Se sklene, da se mu plača asesment za not; ^ iz sklada onemoglih. ' znes, n*ška podpora bratu Tony Brozovič, članu društva št. 39, ^riico ^ od 11. septembra do 20. oktobra, se odobri, na- ter uj Za *11.00 od 17. novembra do 28. novembra se pa odkloni, pj^vilno izpolnjena od strani zdravnika. °dob°Snja 0C* društva št. 50, za člana in sobrata F. G. Tassotti. r0il J"1’ ter se določi, da se plača asesment za leto 1929 iz skla- Pro^-^’ ker -ie s^ar ze ^ez ^ •'^lerio ?nj0 Za umobolno članico društva št. 57, se odobri in o«1 ga1 1 lr29; ^ a ,Se Plača iz sklada onemoglih za njen asesment za leto cr'A P).0^nlCa se nahaja v bolnišnici. ^iff »tar fivT. društva št. 57, za člana in sobrata Johna Celarc, ki ngl’fa leto 1*00 GVn s'eP na eno oko. Se sklene, da se plača asesment ali v *z sklada onemoglih. liiifar tez°^'la društva št. 79, za sobrata Karola Kastelic, ker je :a ase^tn *n de'a sploh ne more dobiti. Se sklene, da se pla-pr v0^ Za šest mesecev iz sklada onemoglih. Bk, . 1 a se prošnja društva št. 82, od sobrata Ignaca Potoč- ■ ^Javljati UT ^ez Jet in brez vseh sredstev in nezmožen za nio^ !ik]a(j. ;d<0 delo. Se sprejme proti predlog, da se mu daruje ivit^'-cv. cl Onon‘1°ylih svoto $25.00 in plača asesment za šest me- an sl*4o odsi!n-!a društva št. 118, brata Jos. Frlan, ki prosi za neko-. ^^odnine 12 sklada onemoglih ie : v°dldne za delno izgubo prstanca na roki. Odobri se mu d 'A o ’ ltl l^ipor ^•°^lriu Udovič, od društva št. 145, se nakaže in odobri y tl'°likor davnega tajnika, bolniško podporo za osem dni, Na! Prikrajšan, n 7°^ Za °Snj'° društva >K X **»*0 in jo star * ™“si i n”fni° druStv“ št. 149, za sobrata Antona Mcslak, ker bo. ist že čez 66 let, je predlagano in podpi- I Tajnik mu .daruje $25.00 iz sklada onemoglih, j^^ič. ec'ta prošnjo od društva št. 170, od članice Agnes 'J bila. pj. 'lla Pravi> da je morala prestati dve operaciji, zakar ^Piran0tlC^na °d jednote le za eno operacijo. Predlagano in konico na^ Predl°ži glavnemu uradu pravilno izpolnjeno cijsk(> offav,°Peraeijo na “slepiču,” in jednota bo izplačala ope-J ,Proj‘.° P° Pravilih, as® f^šern rJ.° °d društva št. 200. za članico Marija Sterk, se po is j.l Na riv,.rn0^r^Vanju položi na mizo. tiP1 >n tudi prosijo,,da bi se jim kaj pomagalo/ ker; «0. ustanovili pri društvu “Base Ball Team.” Pri tej zadevi se razvije precej živahna debata. V prvi .vrsti je bil stavljen predlog, da se jim nakaže svoto $50.00 iz športnega sklada. Nadalje je bilo pa sklenjeno, da se priporoča vsem društvom, koder je več društev v eni naselbini, da se združijo v eno močno zvezo, ter naj ustanovijo le en sam močen klub, to je “base ball team.” Nadalje se tudi priporoča starišem, da ne branijo svojim otrokom, če želijo pristopiti v angleško poslujoče drštvo. Kajti s tem se v prvi vrsti škoduje sebi, kakor tudi celi organizaciji. Torej pustite mladino, da pristopi kamor jo najbolj veseli, samo da pristopijo k društvu, ki spada pod okrilje J. S. K. Jednote. Predsednik zakluči sejo ob pol šesti uri zvečer. Večerna seja dne 29. januarja. Predsednik otvori sejo ob sedmi uri zvečer. Navzoči šo vsi prejšni. Predsednik poroča, da se seja zato nadaljuje zvečer, da .•e dobi izgubljeni čas od dne 22. januarja. Uradniki namreč dospejo v mesto Ely v torek popoldne. Vlak dospe v mesto še le ob 2:15, potem si je v prvi vrsti potreba preskrbeti stanovanja v hotelu ali že kjerkoli že. Potem treba se je nekoliko umiti, in želodec tudi že opominja radi dolgega potovanja po železnici. In tako mine hitro čas, da se ne izplača potem začeti z delom isti dan. Da se je pa dobilo nazaj oni zamujeni čas, kar se ga je mogoče izgubilo prvi dan prihoda na Ely, in pa pri onih 15 minut odmora dopoldan in popoldne, se vsi odborniki z veseljem udeležijo večerne seje. Razvije se živahna' razprava glede oglasov v Novi Dobi. Nato je stavljen predlog in podpiran, da ostane cena, kakor do sedaj. Naznanila smrti društvenih članov ali članic, je 6 palcev (inch) brezplačno. Kar je pa čez šest palcev se računa po stari lestvici. Stavljen je bil tudi predlog in podpiran, da ako slučajno društvo obhaja svojo 20, 25 ali 30-letnico, je enkratni oglas šest palcev brezplačno, za vsa društva enako. Sprejet je bil tudi predlog in podpiran, ako se člani ali članice zglasijo pri uredniku, da so pripravljeni iti nabirati nove oglase ali nove naročnike za list, da se jim plača sledeče procente: Ako se pridobi oglas od '•lana, dobi nabiralec 10% od $1.00, če se pa dobi oglas od trgovca, ki še ni član J. S. K. Jednote, dobi nabiralec pa 15% od $1.00. Torej, katerega veseli iti za gori omenjeno svoto za novimi oglasi in naročniki, naj se takoj prijavi uredniku Nove Dobe, bratu Antonu Terbovcu, v njegovem uradu v uradnih urah. Nabiralci oglasov imajo tudi pravico do provizije 40% od novega naročnika za list, in 25% od starih naročnikov, ako jih sami obiščejo glede ponovljene naročnine. Iz trgovskega stališča pride na dnevni red tudi zadeva uradnih ur urednika in upravnika Nove Dobe. K zadevi sc oglasijo vsi navzoči glavni odborniki. Namen tega je le, da bi se pridobilo kar največ mogoče oglasov za list. Nadalje tudi, da se lahko trgovci (to je iz Clevelanda in okolice) osebno zglasijo v uradu, se določi uredniku in upravniku sledeče uradne ure: Od 9. do 12. dopoldne, eno uro časa opoldne, ter od ene ure do pete popoldne, V soboto od 9. ure do 12. opoldne. Na dnevni red pride vprašanje, glede pristojbine, ki jo plača iednota zdravnikom za preiskavo novih pristoplih članov. Stavljen je bil predlog in' podpiran ter sprejet, da naj društva plačajo ca zdravniško preiskavo novih članov, ter jim jednota potem na vsakih šest mesecev povrne. i(. Društva naj vsakih'šest mesecev pošljejo svoj račun na zlavni urad, koliko so' izdala za take' svrhe, in če s«* bodo računi vjemali s podatki v glavnem uradu, jim bo'glavni tajnik znesek nakazal, kot je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. Vname se živahna debata glede kampanje za pridobiti kar največ novih članov in članic v organizacijo. Ker *so vsi odborniki enega mnenja, da je potreba nekaj ukreniti, jfe bil stavljen predlog in popiran, da se določi sledeče izredne nagrade: Odrjisii oddelek. Za 10 članov ........................ $ 15.00 Za 15 članov. Za 20 članov. Za 25 članov.. Za 30 članov. Za 35 članov.. Za 40 članov. Za 45 Za 50 Za Za Za 60 75 76 članov.. članov.. članov.. članov. članov 20.00 25.00 30.00 35.00 40.00 45.00 50.00 60.00 75.00 90.00 100.00 Za Za Za Za 25 50 75 100 St. Louis, Mo. Hrvatski Sokolski Diletanski Zbor “Jadran” idograče poučnu i dirljivu dramu “Truli Dom” u 3 čina, izdanje Srd jan Tučič u prilikah mora biti navzoč, da lahko poda pojasnila. Če pa glavni odbor odloči, da glavnega predsednika ni treba pri revizijah in pri pregledovanju knjig in jednotinega premoženja, potem se bo na odgovornost tega odbora vzdržal prisotnosti teh revizij in bo prihajal samo na letne in polletne seje. Istega mnenja je bil tudi glavni blagajnik. Nato poroča predsednik nadzornega odbora, da je radi tega izvolila zadnja konvencija namesto treh nadzornikov pet, to pa zato, ker je-moral do sedaj sam pomagati, kakor tudi blagajnik pri reviziji, kar pa ni pravilno, in po mnenju predsednika nadzornega odbora tudi ne postavno. In ker je zadna konvencija izvolila pet nadzorniov, je dovolj moči, da lahko čeki-rajo vse knjige, glavnega tajnika, glavnega blagajnika, kakor tudi knjigo glavnega predsednika. Predsednik nadzornega odbora tudi prečita člen XIV, v katerem ne omenja nobene navzočnosti glavnega predsednika pri nadzorovanju knjig, kakor tudi ne blagajnika. Toda v členu je le označeno, kdo se sme udeležiti letnih in polletnih sej. Nato je bil stavljen predlog in podpiran. Predlog je bil sprejet z osmimi glasovi proti enemu, da se predsednik in blagajnik lahko še zanaprej udeležujeta letnih in polletnih revizij, kakor je to bilo do sedaj. Toda le predsednik nadzornega odbora, ki je glasoval proti, si pridrži priziv manjšine, ker po novih pravilih ne vidi nobene potrebe navzočnosti glavnega predsednika in blagajnika pri letnih in polletnih revizijah. Nato predsednik nadzornega odbora prosi ves glavni odbor, posebno pa apelira na glavnega tajnika, da ne prinese nobene zadeve na dnevni red, katere zadeve se tičejo glavne odborove seje, dokler ni nadzorni odbor gotov z revizijo knjig. Vse zadeve tikajoče se glavne letne ali polletne seje, naj se odloži do seje. Glavni tajnik poroča, da bo treba nekaj ukreniti glede bolniškega sklada za $2.00, kjer je že nastal primanjkljaj. V tem skladu je nastal primanjkljaj še leta 1928, in se ga ni moglo zvišati, ker se je povišani asesment še le začel plačevati z mesecem januarjem 1929. Stavljen je bil predlog in podpiran, da se raz=-piše v dvadolarski sklad izredni asesment $1.00 za mesec marc, in odbor upa, da bo za enkrat zadostovalo, ako ne pride do kake večje epidemije, to je do kake nove influence. Razvije se tudi važna, debata glede krajevnih tajnikov pri jednoti. Pripeti se večkrat, da tajnik izroči certifikat novopri-stoplemu članu, predno je plačal prvi asesment pri društvu. Predlog stavljen in podpiran, da se opozarja vse krajevne tajnike, da ne oddajajo certifikatov preje, da poravna član vse zaostale stroške pri društvu. Nato pride volitev finančnega odseka za investiranje jedno-;inega denarja. Volitev je bila tajna. Nominirani so bili sledeči odborniki: Perdan, Pishler, Laurich, Kumše, Movern in Zbašnik. Izid volitev je bil sledeč: Pishler, Movern in Kumše po devet glasov, Zbašnik osem, Laurich sedem in Perdan tri. Nato sobrat Kumše, odkloni izvolitev in se zahvali. Sobrat Kumše. odklanja izvolitev zato, ker se ne čuti še dovolj zmožnega sprejeti ta urad, ker še nima dovolj vpogleda v investiranje. Nato Perdan sprejme ta važni odbor pri jednoti. Predsednik vpraša, če ima kateri izmed odbornikov še kake zadevo za predložiti tej seji. Ker se nihče ne priglasi, se glavni predsednik iskreno zahvaljuje vsem navzočim odbornikom, ter povdarja, da delujmo vsi odborniki z največjo vnemo za procvit J. S. K. Jednote. Predsednik zaključi sejo ravno ob dvanajsti uri ponoči. ANTON ZBAŠNIK, RUDOLF PERDAN, glavni predftedttik. zapisnikar. u Hrvatskom Sokolskom Domu, 1439 Chouteau Ave., St. Louis, Mo. Dvorana se otvara u 3 sata poslije podne. Predstava poči-ma u 4 sata u večer. Svira: 20th Century Orkestar. Lica: Fedor Ivanovič Dobru-nov, upravnik br. K. Anzulovie; Ignjatij Pavlovič Oroskoje>/, podvornik br., J. Ivančič; Marta Nikolajevna, njegova žena, ses. K. Vlatkovič; Katja, njihova kči. ses. Marica Anzulovič; Ivan Za-harovič Viskin, pisar, br. Jura j Ivčič; Petar Semenič Ligurov, starješina, br. Lovro Papič; Luka Andrejič Bobunov, prosac, br. Vinko Bubanj; Fed ja, 8 godi-na star, Jelena Anzulovič; Dunja Petrovna, djevojka, ses. Ljubica Ivančič; Manja Voluškinja, djevojka, ses. Franica Matošič; Mužik sa harmonikom, br. Josip Piskulič. Gosti, Rusko oveče selo. Doba 1912 godine. Izmed ju prvoga.i drugoga čina razmak od 8 godina. Pjevanje i glazba. Poslije predstave ukusna večera i sjajni ples. T. Kalan, tajnik. Brooklyn. N. Y. Na letni seji American Slovenian Auditorium je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik John Murn; podpredsedniki Jacob Piškur, Frank Cerar, Jernej Grum; tajnik Jacob Slabič; blagajnik John Cvetkovič; zapisnikar George Valc-tič; nadzorniki Gabriel Tassotti, Josip Zupančič, Marko Zupančič, George Novosel. Stari odbor je prav dobro vršil svojo dolžnost in upamo, da jo bo novi še boljše. Na Cvetno nedeljo priredimo na novem odru krasno igro “Kri-voprisežnik.” Igralci se že pridno učijo in pripravljajo. Kmalo bo tudi dovršena velika zbbrovalnica, ker so se priglasila kar tri nadaljna podporna društva, da hočejo zborovati v slovenski dvorani. Na razpolago bodo torej tri dvorane. Tudi telovadci se pridno urijo vsak torek zvečer, čitalnica jako lepo napreduje. Kegljaškim klubom je podarilo vodstvo $50 za nagrado, oziroma za njih zanimanje. Slovenski dom je sedaj odprt ob nedeljah že ob devetih zjutraj, druge dni pa ob treh popol dne. Pozdrav! Jacob Slabič, tajnik ipl'fji'^ISTr am!!1 red Pride zadeva športnih iger pri jednoti. “AD-lava, kater ^ FUND.” Razvije se živahna raz- iyselfvljen p^?, se, udeležijo vsi glavni odborniki. Naposled je *n Podpiran, da se izroči to zadevo za ureditev jednof6 Sedn^u’ lio, (Ja y - glasijo članico od društva št. 120, Ely, Minn., s we#f|Vlle prj j ^ avna seja dovolila nekoliko podpore, ker so usta-Pifan.o, d-U120 “Basket Ball Team”. Predlagano in noti. ‘ nakaže svoto $50.00 iz športnega sklada pri Prečita sc- tudi prošnjo od društva št. 184, Ely, Minn., ker ali več _ Mladinski oddelek. članov....................... $ 5.00 članov ’....................... 10.00 članov......................... 15.00 članov......................... 20.00 Za 125 članov........................ 25.00 Te nagrade se bodo nakazovale koncem leta onim društvom, ki bodo pridobila dovolj članov za eno ali drugo nagrado. Glavni tajnik poroča, da so pomočnice v glavnem uradu prosile za povišanje plače. Te debate se udeleže vsi navzoči odborniki. Stavljena sta bila dva predloga, predlog da se poviša in protipredlog, da se ne poviša. Ker sta bila oba predloga podpirana, predsednik da predloga na glasovanje. Predlog, da se jima poviša plačo za $10.00 je dobil večino, z dodatkom, da se odsedaj naprej ne bo plačalo nobenega dela za čezurno delo, kakor se j< plačevalo do sedaj. Na dnevni red pride vprašanje glede denarja, ki je sedaj naložen na raznih bankah iz blagajne neizplačanih posmrtnin. Na daljše razmotrivanje se sklene, da se vzame denar iz bank in se ga investira v dobre in zanesljive bonde, in sicer iz sledečih bank: $5,000 se vzame iz The North Side State Bank of Rock Springs, Wyo. Iz Rock Springs National Bank se vzame vse, to je, z obrestmi vred. Nadalje, $5,000 z obrestmi vred, se vzame iz Peoples State Bank of E velet h.. Na Northern National Bank of Duluth, se obdrži $10,000 na obrestni vlogi, drugo se vzame‘ven ter investira v dobre in zanesljive bonde. Vprašanje nastane na glavne odbornike, da-li ima glavni predsednik pravico se udeležiti letnih in pol-letnih revizij. Tega vprašanja se udeležijo vsi glavni odborniki. Glavni predsednik je pri tej razpravi podal sledečo izjavo: Glavni predsednik omenja, da mu po pravilih ni zabranjcno iti na revizije knjig. Kot predsedniku jednote je tudi njegova dolžnost, da se prepriča, ako je vsak uradnik zadostil svojim dolžnostim. Tudi je njegova dolžnost prepričati se glede varnosti in reda jednotinih obveznic ali bondov, ki jih imamo shranjene na banki v Duluthu, in ako-ravno ni član nadzornega odbora, vendar je njegova dolžnost nadzorovati delo vseh glavnih odbornikov. Tudi vodi svoje knjige, katere mora predložiti nadzornikom v pregled, in pri takih DOPISI (Nadaljevanje iz 3. strani) nosti za mlajšo generacijo. Ta okolica je zdaj tudi znana pod imenom Indian Village, ker nosi več cest indijanska imena. Teh se hočemo nekoliko otresti in jih izpremeniti v slovenska. Tu živijo večinoma Slovani, lastuje-jo svoje domove, posestva, trgovine itd. Imamo slovensko gledališče, nazvano “La Salle Theatre,” kakor tudi podružnico slovenske hranilnice “The International Savings & Loan Co.” Poleg tega je v tej okolici mnogo slovenskih trgovin. Torej, bratje in sestre in ostali rojaki, vsi na ta shod dne 10. marca ob dveh popoldne! Stopimo drugi z drugim v tesnejšo zvezo, če ne, se nam bo mladina prehitro odtujila, in v desetih letih ne bomo več slišali slovenske govorice od naše mladine' Naša ideja je plemenita, ker se gre zato, da ostanemo in tudi javno pokažemo, da smo sinovi in hčere slovenskih mater. Za publicijski odbor: Vincent F. Koller. skočili na takoj po Velikinoči veselice. Kakor je bilo poročano, je tukaj šna banka že pred tedni zapr la svoja vrata; kako danes obstoji se ne ve. Poročila ki se slišijo neuradno, so slaba. Nekateri pravijo, da pojdemo 50-50. Ko bomo vedeli kaj gotovega, bom poročal. Družba A. S. T. Plate Co. je znižala plačo delavcem, ki delajo od kosa, za 10%. Od leta 1923 je plača znižana za 25% obleka, obuvalo in življenjske potrebščine sploh pa so se v tem zvišale v ceni za 30%. Take so razmere med delavci, ker nismo j organizirani. Frank Kramer. Leadville, Colo. članom društva sv. Jurija, št. Ill JSKJ, posebno onim na potnih listih, se tem potom sporoča, da je društveni odbor za leto 1929 sestavljen sledeče: John Vidrih, predsednik; Anton Kaplan, 517 W. 2nd St., tajnik : John Tancik, blagajnik. Vsi v Leadville, Colo. — Poživljam sobrate, da se v vseh zadevah, ki spadajo v področje tajnika, obračajo na gori navedeni naslov, ker s tem mi prihranijo mnogo nepotrebnega dela. Drugi vzrok je pa ta, da se da novemu odboru več prilike in časa, ker treba je, da sc požurimo s pridobivanjem novih članov in članic. Kakor je menda že vsakemu znano, je pristopnina prosta za odrasli in mladinski oddelek. Nihče pa ne ve, kdaj ga nesreča čaka. Zatorej ponovno pOvdarjam, da na društvenem polju stopajmo po črti naprednosti. Ne zanašajmo se eden na druzega. Naša dolžnost vedne veli: naprej, naprej za večji procvit in dobrobit društva ir J. S. K. Jednote. Ostajam z bratskimi pozdra vi društvenikom in sploh vsemi članstvu J. S. K. Jednote, vdani Anton Kaplan, 517 W. 2nd St., Leadville, Colo Chisholni, Mi/m. članice društva Danica, št. 150 JSKJ smo bile sklenile na decemberski seji, da priredimo ples na velikonočni pondeljek, to je na prvega aprila. Ker pa smo slišale, da je že dosti drugih prireditev na vzporedu, smo na redni mesečni seji v januarju sklenile, da naš ples prestavimo na večer 11. maja. Tem potom torej prosimo druga društva, da ne bi prirejala svojih zabav na tisti dan, ker to bi škodilo njim in nam. Članice društva Danica so prošene, da bi se malo bolj številno udeleževale mesečnih sej. Ob enem so prošene, da malo pogledajo okoli, če ne bi bilo mogoče tu ali tam pridobiti kakšno novo članico; ako v tekočem letu vsaka dobi le eno novo članico, bomo lahko ponosne na naše število koncem leta. — S sestrskim pozdravom, Mary Žurga, tajnica. Claridge, Pa. V nedeljo 17. marca priredi v tukajšnem Slovenskem Narodnem Domu koncert znani operni pevec g. Ant. šubelj. O priliki zadnje konvencije JSKJ, ki se je vršila na Ely, Minn., imel sem čast zastopati naše društvo. Takrat sem imel tudi priliko slišati krasno petje tega odličnega pevca. Ker je v Claridgu in drugih (Dalje na 8. strani) Farrell-Sharon, Pa. Tem potom sporočam Slovencem v tukajšni okolici, da se bo vršil v soboto 13. aprila ob osmi uri zvečer tukaj koncert slovenskega pevskega društva “Zvon” iz Clevelanda. Koncert bo prirejen v korist Slovenskega delavskega doma. Prosim vsa tukaj šna društva, kakor tudi kakšnega .morebitnega sitnega ženina, da na tisti večer ne prirejajo nobenih zabav ali parties. Tisti večer bomo praznovali praznik slovenske pesmi v našem Domu. Upam, da “Zvon” že večina tu-kajšnih rojakov pozna, ker je že gostoval v našem Domu, zato vem, da tisti, ki ga je slišal enkrat peti, ne bo izostal od prihodnjega koncerta. Tisti, ki ga še niso slišali, pa naj tudi pridejo, ker se ne bodo kesali. Podrobnejša poročila še sledijo. To je le v obvestilo, da lie bomo OTOK ZAKLADOV Angleško spisal K. L. STEVENSON Poslovenil J. M. .j. f % (Nadaljevanje) Papiga jo sedela na rami Dolgega Johna in si snažila perje. On sam se mi je zdel bolj bledega in resnega obraza, kakor po navadi. Nosil je še vedno ono fino sukneno obleko, v kateri je prišel kot odposlanec, vendar je bila že zelo slaba, nmazana od ilovice in raztrgana od ostrega trnja. “Torej tako,” je dejal, “Jakec Hawkins je tukaj, v resnici! Priletel notri, ali ne, kaj? Dobro, naj bo, jaz smatram lo kot prijaznost.” In vsedel se je na sod za žganje in začel tlačiti svojo pipo. “Daj mi malo ognja, Dick,” je rekel, in potem, ko je prižgal. “zadostuje!” je pristavil, “vtakni vgorek tja v kup lesa, vi pa, gospodje, naredite si po domače. Ni vam treba stati radi gospoda Jakca Hawkinsa, on vam že oprosti, bodite prepričani. Torej, Jakec,” in je basal'tobak, “tukaj si zopet; prav prijetno iznenadenje za ubogega starega Johna. Da si pravi ptiček, sem vedel že, ko sem te prvikrat videl, vendar to-le se mi pa zdi vseeno malo prehudo, da.” Na vse to nisem ničesar odgovoril, kot si vsak lahko misli. Postavili so me s hrbtom proti steni, in tam sem stal, gledal Silverju v obraz, na zunaj sicer še precej korajžen, v srcu pa nad vse obupan. Silver pa je z najvecjo mirnostjo potegnil enkrat, dvakrat svojo pipo in potem zopet nadaljeval. “No, vidiš, Jakec, ker si žo tukaj,” je rekel, “ti hočem malo svoje misli razložiti. Vedno sem te imel rad, da, kajti razumen dečko si in tak kakor jaz, ko sem bil še mlad in zal. Vedno sem želel, da bi se mi pridružil in vzel svoje dežele in umrl kot gospod, in sedaj, moj petelinček, si resnično pri meni. Kapitan Smolettt je imeniten mornar, to ti priznam vsak dan, samo neznosen radi svoje discipline. ‘Dolžnost je dolžnost,’ pravi, in prav ima. Torej le ogibaj se kapitana. Zdravnik se je zopet do smrti jezil nad teboj — ‘nehvaležni malopridnež,’ je rekel; in na dolgo in kratko je cela stvar taka-le: sedaj ne moreš več nazaj k svojim, ker te ne marajo več, in če nočeš ustanoviti še tretje ladjine družbe, kar bi bilo zelo dolgočasno in samotno, se moraš pridružiti kapitanu Silverju.” Do tu je bilo vse dobro. Moji prijatelji so torej še živeli, in čeravno sem deloma verjel Silverjevemu sporočilu, da so se ljutili name radi mojega bega, me je vse to, kar sem slišal, bolj potolažilo nego razžalostilo. “O tem ne rečem ničesar, da si v naših rokah,” je nadaljeval Silver, “pa makar neprostovoljno; zanesi se na me. Jaz sem za to, da se izlepa dogovorimo; nikdar nisem videl, da bi grožnje imele dober uspeh. Ako ti služba ugaja, svobodno lahko odgovoriš, svobodno in dobrodošlo, tovariš, in preklicano, če more kdo drugi lepše govoriti!” “Torej naj odgovorim,” sem vprašal s tresočim glasom. Iz vsega tega porogljivega govorjenja sem moral spoznati, da mi je grozila smrt, in moja lica so žarela in moje srce je močno utripalo. “Fante,” je rekel Silver, “nihče te ne sili. Premisli si celo stvar. Nihče nas te ne priganja, tovariš; v tvoji družbi čas tako prijazno mine, vidiš.” “No,” sem rekel nekoliko bolj pogumno, “če mi je dano voliti, izjavljam, da imam pravico izvedeti, kaj in kako in zakaj ste tu in kje so moji prijatelji.” “Kaj in kako?” je ponavljal eden izmed roparjev in zamolklo godrnjal. “Srečen bi bil oni, ki bi to vedel.” “Zapri svoja usta, dokler ne boš vprašan, prijatelj,” je grdo zavpil Silver nad tem govornikom. Nato pa je odgovoril s svojim prejšnjim prijaznim glasom meni: “Včeraj zjutraj, gospod Hawkins,” je rekel, “za časa pasje straže (od štirih do petih zjutraj) je prišel dr. Livesey z zastavo premirja. Morebiti smo ga pili en kozarec ali dva in eno zapeli. Nočem reči, da ne. Vsaj nihče od nas ni pazil. Ko smo pa pogledali tja, grom in strela! stare ladje ni bilo več. Nikdar nisem videl trope norcev tako neumno gledati, in verjemi mi. če ti povem, da sem jaz gledal najbolj glupo. ‘No,’ pravi zdravnik, ‘nare-diVno kupčijo?’ In barantala sva, on in jaz, in tukaj smo sedaj: zaloga živeža, brandy, koča; lesa si v svoji prijaznosti dovolj nanosil. Kar se onih tiče, hodijo okoli, vendar ne vem, kje so.” In zopet je mirno potegnil svojo pipo. “In da ne boš mislil,” je nadaljeval, “da si tudi ti omenjen v pogodbi, evo njegovih poslednjih besedi, ki jih je spregovoril z*nami: ‘Koliko vas je’ sem ga vprašal, ‘za pot?’ ‘štirje,' pravi, ‘štirje in eden izmed nas je ranjen. Kar se pa onega fanta tiče, ne vem, kje je,’ je dejal, ‘in mi tudi prav nič ni mar. Do grla smo ga že siti.’ To so bile njegove poslednje besede.” “Ali je to vse?” “No, vse, kar moreš slišati od nas, moj sinko,” je odvrnil Silver. “In sedaj naj izbiram?” “In sedaj izberi, veruj mi,” je rekel Silver. “No,” sem rekel, “jaz nisem tak norec, da ne bi vedel, kaj me čaka. In tudi če me doleti najhujše, mi je zelo malo mar. Premnogo sem jih videl umreti, odkar sem se seznanil z vami. Vendar vam imam eno ali dve povedati,” sem rekel in sedaj sem bil že zelo razvnet, “in prvo je to: tukaj se nahajate sedaj v zelo slabem položaju; ladja izgubljena, zaklad izgubljen, možje izgubljeni; cela vaša kupčija je splavala po vodi; in ako hočete vedeti, kedo je to storil — jaz! Jaz sem bil v sodu za jabolka v oni noči, ko smo zagledali zemljo, in slišal sem vas, John in vas, Dick Johnson in Hands, ki leži sedaj na dnu morja, in preden je minula ura, sem povedal vse, kar ste se pogovarjali. In kar se tiče ladje, sem bil jaz, ki sem jo odrezal, in jaz sem bil, ki sem pobil mornarje, ki so se nahajali na njej, in jaz sem bil, ki sem pripeljal ladjo tja, kjer je ne boste več videli, niti eden od vas ne. Jaz imam pravico smejati se, jaz sem imel pri vsem tem opraviti največ od začetka! In bojim se vas kot muhe. Ubijte me, ako vam drago, ali mi pa prizanesite. In samo še eno vam povem in nič več: če mi prizanesete, naj bo pozabljeno, kar se je zgodilo, in ako bi utegnilo priti pred sodišče radi pomorskega roparstva, jaz vas rešim vse, kolikor bo le v moji moči. Na vas je, da izbirate. Umorite še enega in škodujte samim sebi, ali rhi-pa prizanesite in-si obdržite-pričo, ki vas bo pomagala rešiti vislic.” (Dalje prihodnjič) GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 4. strani) rudniški zdravnik dr. Jenšter-le, posestnik Alojzij Cestnik, posestnik Iloš Ferdo ter Brečko Martin. Kakor se čuje, bodo imenovani še nekateri drugi. Iz Karlovca poročajo, da so te dni neki svati iz sola Jelše šli k poroki preko zamrznjeno Kolpe v sosedno vas Ilrnetičo, kjer je župna c'ei',\ev. Pod težo se je vdrl led in dva svata sta padla v vodo. Le z velikim naporom so ju ostali svatje rešili iz nevarnega položaja. V okolici Repaša v hrvat-skem Zagorju sta lovca Ljudevit Klanšček in Josip Gazdek v lovišču graščaka Pongratza ustrelila te dni že tretjega divjega prešita. Zadnji je bil največji: visok je bil 110 cm,! dolg pa 170 cm. Vsi trije preuči so prišli iz1 Madžarske preko zamrznjene Drave. Tudi ljudje prehajajo preko Drave, ki je pokrita s trdim ledom. V gozdovih pri Dardi v Sla-i voniji se je v zadnjem času pojavila velika čreda divjih svinj. Lovci so priredili lov, pri katerem je obležalo deset svinj. Meso so razdelili siromašnim prebivalcem. Vagon mesa na loteriji. V Beogradu ie priredilo Udruže-nje mesarjev originalno loterijo. Ta loterija nima za dobitke običajnih predmetov, kakor pohištvo, vozove, avtomobile, gramofone, razne dragocenosti itd. temveč ima meso rad 8000 kg. in sicer v živem blagu in v raznovrstnih mesnih izdelkih. Med prvimi dobitki so pari plemenskih volov, krav, svinj itd. Razstavljene so cele čredo. Manjše dobitke pa tvori med drugim 150 kg slanine, 100 kg salame in še enkrat toliko raznih drugih klobas. Za originalno loterijo se Beograd zelo zanima. dni) in krsna slava (on dan). Za katoličane: Božič (dva dni), Velika i noč (dva dni), Binkošti (dva|dni), Vsi svet! (en dan) in Tolovo (en dan). Za muslimane: Kuraban Bajram (tri dni), Ramazan Bajram (tri dni), Medvud (en dan). Končno zabranjuje naredim ministrskega predsednika med uradnimi urami in v uradnih prostorih uživanje kakršnekoli pijače in tudi kave. Obenem naroča ministrski predsednik vsem državnim uradom, da se morajo uradni prostori izkoristiti kar najbolj raci-jonalno in po možnosti nastaniti vsi državni uradi v državnih zgradbah, da se na ta način izogne država visokim najemninam. Oddajanje državnih zgradb v stanovanjske svrhe se pr i nci p i j el n o zab ran j u j e. Od Sremske Mitroviče do Boš uta je Sava. v dolžini 24 kilometrov popolnoma zamrznila. Mnogo volkov je iz Bosne preko zamrznjene Save prešlo v Srem, kjer so raztrgali že mnogo ovc. Kmetje so priredili pogon na volkove. Nekateri deli Jugoslavije so bili konci januarja dobesedno zakopani v sneg. V Bosni* Hercegovini in Sandžaku je ponekod sneg zapal tri do štiri metre na debelo. Sneg je prignal cele jate dvijačine v bližino človeških bivališč. Glasom poznejših poročil je nastopilo južno vreme in tajajoči se sneg je povzročil povodnji, ki so pobrale mnogo živine in zahtevale tudi nekaj človeških žrtev. Urednik Kemperle oproščen. Izredni sodni tribunal v Rimu je še razmeroma hitro razpisal razpravo proti Poldetu Kem- star perletu aretiranemu uredniku j “Goriške Straže,” ki je bil obtožen, da je tihotapil in zbiral municijo in orožje v prevratne) svrhe. Razprava je pokazala, da so bila sumničen ja brez podlage in da je Kemperle nedol- j žen. Zato je bil oproščen vsake krivde. V Celju živi družina gostilničarja in mesarja Ferdinanda Dečmana, kjer bodo v kratkem imeli krst sedemnajstega otroka. Za botra je bil naprošen kralj Aleksander, ki se je obljubil odzvali' po svojem zastopniku. Sedemnajsti otrok je deklica. Pred. dvemi leti je kralj kumoval šestnajstemu Dečmanovenni otroku. Oče je 47, mati pa 43 let. Od v Slovenskem Narodnem Domu na Claridge, Pa. Taka prilika za prve vrste duševni užitek so vam no bo kmalu nudila. Nikomur ne bo žal, ki pride, in gotovo ne bo nikdar pozabil kaj zna pravi pevec napraviti iz večno-lepe slovenske pesmi. Torej, na svidenje! Anton Kosoglav. Claridge, Pa. Člane društva sv. Mihaela, št. 40 JSKJ poživljam, da se bolj redno in številno udeležujejo mesečnih sej, ker od tega je mnogo odvisen napredek društva. Posebno vabim člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se vrši 10. marca. Na dotični seji se bo med drugim razpravljalo tudi o koncertu opernega pevca g. Šublja, ki se bo vršil v tukaj-šnem Slovenskem Narodnem Domu v nedeljo 17. marca ob j dveh popoldne. Tem potom vabim vse tukajšne in okoliške Slovence, da nas posetijo omenjeni dan, ker se jim bo nudila nenavadno dobra zabava. Poživljam tudi člane našega društva, da strogo nadzorujejo bolnike, da nihče ne bo izkoriščal blagajne. Iz tega nastanejo izredni asesmenti, kar povzroča nezadovoljstvo med članstvom. Pozdrav vsem članom J. S. K. Jednote! Frank Zupančič, predsednik dr. št. 40 JSKJ. Chicago, 111. i Dne 3. marca je preminul tu rojak in sobrat Frank Simon-cich, član društva Zvon, št. 70 JSKJ. Star je bil 7(5 let. Tu v Chicagu zapušča ono hčer, pri kateri je bival več let, na Ca-lumetu, Mich., pa zapušča več sinov, hčera in drugih sorodnikov. Zemeljski ostanki pokojnika bodo prepeljani v Calumet, Mich., kjer počiva tudi njegova soproga. — V imenu društva Zvon, št. 70 JSKJ, izrekam sožalje družini in sorodnikom. John Zvezich, predsednik dr. Zvon JSKJ. 'ISK0V1NE Tl od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Dozdevnem mrliču so zvoni-i, namreč Francu Dimcu, ki so 2'a našli na Bregu pri Litiji na-mrznjenega. Težko ponesrečenega Dimca, ki je bil do paru že' ves trd. so odpeljali v iabljansko bolnico. Po okolici se je pa že raznesla vest, da je Dimeč med tem že umrl in ;o dali rajnkemu tudi zvoniti. Med tem pa se je nekdo izmed domačih le obrnil telefonično °.a ljubljansko bolnico, ki je ■poročila, da je Dimeč še — l\v. Ta neobičajna dogodba, da so zvonili živemu mrtvecu, je Izzvala povsod najživahnejše govorice. Ministrski predsednik Pera živkovič je izdal naredbo, ki ureja vprašanje praznovanja praznikov v državnih uradih. Kakor znano, so se zlasti gospodarski krogi pritoževali zaradi reštetih praznikov, ob katerih so počivali tudi državni uradi. Na-redba razen tega ureja tudi delovni čas v državnih uradih in predpisuje, da morajo biti državni uradi odprti dopoldne in popoldne. Posamezni predstojniki uradov so odgovorni za to, da se bodo podrejeni uradniki vestno držali predpisanega delovnega časa in točno prihajali v urad. Glede praznovanja praznikov predpisuje naredba, da praznujejo praznike državni uradniki po svoji veroizpovedi, in sicer veljajo: Za pravoslavne: Sv. Sava (en dan),-Božič (dva dni). Velika noč (dva dni), Binkošti (dva sedemnajstih otrok jih živi 11 in sicer 6 dečkov in 5 deklic. _o------------- Stara igrača. V muzeju Oxford univerze je možno videti otroško ropotuljo, :> kateri sodijo znanstveniki, da je bila izdelana nekako 550 let pred Kristom. Izkopana je bila v Mezopotamiji. Ropotulja je ■zdelana iz gline in vsebuje v votlini glinasto krogljico, ki povzroča ropotanje, če se igračo potrese. To kaže, da so imeli otroci pred tisočletji prav tako muhe, kot jih imajo dandanes, in da jih je bilo mogoče zadovoljiti s podobnimi igračami. DOPISI (Nadaljevanje iz 7. strani) naselbinah Westmoreland okrožja naseljenih mnogo Slovencev, se je odbor S. N. Doma odločil, da povabi pevca šublja baš v našo naselbino. Razlogi zato so, ker ima ta Dom najbolj prostorno dvorano v tej okolici, in ker je naselbina Claridge iz raznih strani lahko dosegljiva. Na več strani vodijo namreč dobre, e cementom tlakovane ceste. Tem potom so vabljeni rojaki iz Claridga in vseh bližnjih naselbin, da gotovo posetijo šub-ljev koncert v nedeljo 17. marca. Koncert se prične ob treh popoldne. Vabljena je tudi turojena slovenska mladina, da bo enkrat imela priliko slišati slovensko pesem v vsej njeni lepoti. Gotovo bo po koncertu ponosna, da izhaja iz naroda, ki ima take pevce in ki goji take krasne pesmi. Nam starejšim bo pa slovenska pesem, čustveno in umetniško zapeta, vzbudila spomine na rojstno domovino in na naša mlada leta, ko so nam matere pevale uspavanke. Torej, rojaki, ne pozabite koncerta na St. Patrick Day, to je v nedeljo 17. marca, in ne pozabite, da se prične ob treh popoldne illx;imm;nTTYirrTTTr JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE j. TXT? Za VELIKO NOC ŠUNK E Šunke so preparirane po pra- J vi kranjski metodi po v starem f kraju izučenem mesarju. Okus f naših šunk je neprekosljiv. Tc* I litajo od 8 do 10 funtov. PLEČETA Plečeta so istotako preparirana enako kot šunke. Vsa maščoba odstranjena. Fin okus. ŽELODCI I; ŽELODCI so prvovrstni ter so ; L nadevani iz samega svinjskeR*1 | j, mesa. Fin okus in idealne j ‘‘hinch’ KLOBASE Kl.OBASlj ' so Aeprekosjlive-Delane so ii samega svinjskega mesa ter prekajene po staro* krajskem načinu. Kadar naročit? meso, vam 1,1 potreba pošiljati denarja. Pl®’ čali boste ko prejmete.'Mi sPe" cijaliziramo samo v prekaif nem mesu in vse je sušeno i" izvršeno po starokrajski meto' di, kar stori, da je meso in klobase pravi KRANJSKI prt)' dukt. Glejte, da bodo vaša na; ročila v naših rokah vsaj 10 dnj pred Velikonpčjo. Na.',e meso Is jamčeno tako v kakovosti ki'1 v čistoči. . Slovene Provision Co* Slovensko trgovina suhega 3452 Independence Rd CLEVELAND, O. Telefon: Broadway 1 3K3-M n P: Vi ci v «e m bo do ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, ¥*■ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke l1} PHaiV vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko *11 L ' stari kraj. Pišite ali pridite osebno. NAZNANILO IN ZAHVALA Tožnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja ljubljenemu soprogu, oziroma očetu Leopoldu Kravos. Za vedno je zatisnil oči dne 11. februarja. Pogreb se je vršil dne 14. februarja po katoliškem obredu na pokopališče sv. Petra in Pavla. Pokojnik je bil rojen leta 1877 v vasi Male Zabije pri Sv. Križu na.Vipavskem. Bil je član društva sv. Alojzija, št. 87 JSKJ in društva Kršno Primorje, broj 50 HBZ. Tu v St. Louisu zapušča soprogo in pet otrok, v Clevelandu, O., dva bratranca, v starem kraju pa enega brata, tri sestre in dva bratranca. Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem darovalcem vencev, vsem, ki so pokojnika prišli obiskat ob času njegove bolezni ali na mrtvaškem odru, in vsem, ki so se udeležili pogreba. Ti pa, nepozabni soprog in oče, ki si dokončal trudapolno življenjsko pot, počivaj mirno pod ameriško grudo. Odšel si od nas, toda mi Te bomo vedno ohranili v ljubečem spominu. Žalujoči ostali: Frances Kravos, soproga; Leopold. John in Frank, sinovi; Mary in Frances, hčerki. St. Louis. Mo., 19. februarja 1929. rF Dr. George Milavetz, ZOBOZDRAVNIK 23 East Sheridan St. (preje urad dr. McCarty-ja) ELY, MINN. Uradne ure: Od 9. do 12. dop. od I. do 5. pop. od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah po dogovoru. (Telefon za urad in stanovanje: 504 R). ‘ Največja in na]starejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Jetiji Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh c«" in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE L* 6033 St. Clair Ave. in 93# E. 79th St., Clevelud, O. ‘I*6!?; -fair ________________________________________________________________ 4ala .JMed Sa r Ha vi ve. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine: mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli gu bomo pošiljati. Vs» oisma naslovite na: GLAS NARODA ^ ConiMi.ii sst.. New Torfc, N. Y. Jr KOLEDAR IZŠEL JE Slovensko Amerikansk' fe, c] fen, (Jučj %čj J«i s_ lito, ipčem za leto 1929 Cena 50c Naročila pošljite na Slovenic Publishing Ped *o JI Co. t* 82 Cortlandt St., NEW YOUK, N. Y. ]S|e(j ih di Za Veliko Noč Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih o& pošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki ^ preko najboljših zvez. Kje 1st; _ v . _ ,L n& Za pravočasno izplačilo se obrnite praV^pca časno na Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City Nci lf*tu i'. * rV)J3 »C f otv, RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Pas’ , P°tr Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko etrok® PVj g spadajoče posle. ttidp Cleveland, Ohl 933 E. 185th St. L