eorija ^ in raksa Iz vsebine: STANE KAVČIČ Polom neke politike LADO RUPNIK Kredit in njegove meje RADO MIKLIČ Urejanje delovnih razmerij KOMUNISTI IN NAŠ ČAS 8-9 LJUBLJANA V SEPTEMBRU 1966 Teorija in praksa — revija za družbena vprašanja Izdaja Visoka šola za politične vede v Ljubljani Urejuje uredniški odbor: Roman Albreht, Vlado Benko, Adolf Bibič, Stane Kavčič, Dragana Kraigher, Sergej Kraigher, Stane Kranjc, Boris Majer, Lev Modic, Mitja Ribičič, Zdenko Roter, Rino Simoneti, Majda Strobl, Mitja Švab, Zvonimir Tanko, Joža Vilfan, Boris Ziherl GLAVNI UREDNIK: Stane KAVČIČ ODGOVORNI UREDNIK: Stane KRANJC Tehnični urednik: Janez KOROŠEC, lektor: Mojca MOČNIK, oprema: ing. arch. Branko SIMČIČ UREDNIŠTVO: Ljubljana, Titova c. 102, tel. 31 10 39, 31 13 77 UPRAVA: Ljubljana, Titova c. 102, tel. 31 13 77 int. 232 Letno izide 12 številk. Celoletna naročnina 30 N din (3000 starih dinarjev), polletna 15 N din (1500 dinarjev), posamezen izvod 3 N din (300 dinarjev) Cena te številke 4,5 N din (450 dinarjev) Za tujino dvojna cena Tekoči račun 504-603-13 Visoka šola za polit, vede — za revijo »Teorija in praksa« Tiska ČP »Delo«, obrat Blasnikova tiskarna, Breg 12—14 Rokopisov ne vračamo Teorija in Praksa Letnik 111.1966 št. 8-9 revija za družbena vprašanja VSEBINA STANE KA.VCIC: Polom neke politike 1107 I ADO RUPNIK: Kredit in njegove meje 1114 liADO MIKLIC: Urejanje delovnih raz-raerij " " NIKO TOS- Problemi študija soeio-logije l'^8 ANTON Zl'N: Teorija elite in demokracija KOMUNISTI IN NAS CAS: STANE KRANJC: Odgovornost nas vseli MARJAN TAVČAR: Komunisti o sebi MARJAN OROŽEN: Mladi v Zvezi komunistov 1189 POGLEDI, GLOSE, KOMENTARJI: IVAN KRISTAN: Osebna odgovornost in ostavka H91 A. JAN: Morala »vernih.? 120' JANEZ ŠINKOVEC: Sodniki porotniki 12»»» ANA KRANJC-CUKOVA: Psihosoeial-no ozračje v podjetju 1214 JANEZ SKULJ: Financiranje, družbenih potreb 1219 SOCIALISTIČNA MISEL PO SVETU: J. II. WESTERGAARD: Razredna razčlenjenost v kapitalizmu izobilja (Mitologija in stvarnost) 122* MEDNARODNI ODNOSI: SONJA DAPCEVIC-ORESCANIN: Politika Kitajske v Aziji 1241 MILAN VELJAŠEVIC: Vzroki krize v Indoneziji »260 ZNANOST IN DRUŽBA: ZTOMUNT BAUMAN: Kultura in vzgoja 12T3 PRIKAZI, RECENZIJE: MIRKO STIPLOVSEK: Znanstveno posvetovanje o OF 1286 DUŠAN DOLINAR: Jugoslavija in gospodarski razvoj dežel v razvoju >292 JOSIP VIDMAR: Misli (Jože Pogačnik) J5«* VID PEČJAK: Poglavja iz psihologije (Borut Šali) 1510 PAOLO LEON: Hipoteze o razvoju kapitalističnega gospodarstva (Marija Ambrožič-Poekar) 1314 Beležke o tujih revijah 1319 BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN ČLANKOV «24 CONTENTS COAEPJKAHHE STANE KAVČIČ: Failure of a Certain Policv 1107 LADO RUPNIK: Crodit and its Lirnits 1114 RADO MIKLIC: Regulation of Labour Relationships 1152 MKO TOS: Problems of Ibo Studv of Sociologv 1148 ANTON 2UN: Theorv of Elite and Demoeracv 1165 THE COMMUNISTS AND OUR TIME: STANE KRANJC: Responsibilitv of ali 11-1 MARJAN TAVČAR: Communisls about Theraselves 1172 MARJAN OROŽEN: Youth in League of Communists 1189 GLOSSES, V1EWS, COMMENTS: IVAN KRISTAN: Personal Responsibilitv and Resignaiion 1195 A. JAN: Moralitv of .-Believers.? 1207 JANEZ ŠINKOVEC: Jury 1206 ANA KRANJC-CUKOVA: Psvcho-so-cial Atmosphere in Firnis 1214 JANEZ ŠKULJ: Financing of Social Needs 1219 CTAHE KABHHM: FlpoBaA oAHoii nOAHTHKH 1107 AAAO PYIIHHK: KpeAHT h ero rpaHHUH 1114 PAAO MHKAHM: PeryAiipoBaHHC TpyAOBbIX OTHOLUeHHH 1132 HHKO TOIII: ripoGAeMi.i invMenuH couHOAorim 1148 AHTOH >KYH: Tcopna 3AHTU h AeMOKpaTH* 1163 KOMMVHHCTH H HA1IJE BPEMH: CTAHE KPAHbU: OTBercTBenuocTi, Hac Bcex 1171 MAPAH TAB4AP: KoMMyHHCTH o ce5e 1172 MAPAH 0P05KEH: MoAOAbie b CoK>3e KOMMyHHCTOB 1189 B3rAHAbI, 3AMETKH KOMMEH TAPHH: HBAH KPHCTAH: An>inaa OTBeT- CTBeHHOCTb H OTCTaBKa 1195 A. AH: MopaAb »Bepyiownx«? 1203 AHE3 UIHHKOBEU: IIpHCsjKHbie 3aceAaTeAH 1206 AHA KPAHbU-MVKOBA: ncHXOAO-nmecKu-comiaAbHaH ouciaHOBKa Ha npeAnpnsTHH 1214 AHE3 LUKVAb: tiinanciipoBaHHi; o6mecTBeHHbix noTpeSHoeTeH 1219 SOCIALIST THOUGHT IN THE WORLD: J. H. \VESTERGAARD: Class Division in the Capitalism of Afluence (MythoIogy and Reality) 1227 COUHAAHCTH^ECKAH MbICAb B MHPE: H. X. BECTEPrAAPA: KAaccoBbie pa3ACAeHHH b KanuTaAH3Me H30- Giiauh. (MutjjoAorHfl h achctbh-TeAbHOCTb) 1227 INTERNATIONAL RELATIONS: SONJA DAPCEVIC-ORESCANIN: Chi-nese Policy in Assia 1241 MILAN VELJAŠEVIC: Causcs 0r the Crisis in Indonesia 1260 MEJKAVHAPOAHblE OTHOIIIEHHfl: COHH AAnMEBHM-OPEIUAHHH: IIoAHTHKa KuTaa b A3hh 1241 MHAAH BEAHUIEBHM: IlpuHiuibi Kpn3Hca B HHAOHesim 1260 SCIENCE AND SOCIETV: ZVGMVNT BAUMAN: Culture and Educ-ution 1275 HAYKA H OBIUECTBO: 3HTMVHT BAVMAH: KyAbTypa h BocnHTamie 1273 P.EVIEVVS, NOTES 1286 Notes on Foreign Reviews 1519 BIBLIOC.RAPHV OF BOOKS AND ARTICLF.S 1524 0B03PEHH«, PEU.EH3HH 1286 no CTpaHHljaM HHOCTpaHHbIX 5Ky p H3AOB 1319 BHBAHOrPAmoč« in »oblast« (»ifacht«, »Herrscbaftc) je posebno ostro poudaril M. Weber (Wirtschaft und Cesellschaft, 4. izd. 1956, str. 28 ter 541 in nasl.); v skladu s tem je tudi Webrovo pojmovanje družbene struk- ture (materialno bogastvo, družbeni ugled in družbena moč). 15 M. Duverger, Les partis politiques, 2. izd. 1954, str. 462. " M. Weber, op. cit. str. 167. nini poudarkom na stopnjo politične aktivnosti pa je \Veber razločeval med poklicnimi politiki (Berufspolitiker), postranskimi politiki (Nebenpolitiker) in priložnostnimi politiki (Gelegenheitspolitiker).17 S stališča tako razčlenjene strukture sodijo v »politični« razred strankini voditelji kot poklicni politiki in praviloma tudi finančni meceni. 7. Tretja značilnost, ki jo poudarjajo teoretiki elite, je v zvezi s tistim pojavom, ki ga je Pareto nazval »kroženje elite«. Ta pojav se največkrat označuje kot vertikalna mobilnost v strukturi »odprte družbe«, ki se pojmuje kot družba »odprtih razredov« ali družba »brez meja«. Pri tem upoštevajo dve smeri te mobilnosti: proces prelivanja v elitno manjšino tistih, ki so bili prej po svojem položaju, vlogi ipd. zunaj okvira elite, in proces zamenjave elitnih skupin znotraj »političnega razreda« v ožjem pomenu pri neposrednem opravljanju politične oblasti. Glede na odnos med družbo in njeno politično funkcijo, pojmovano v smislu vodenja osrednjih družbenih zadev, temelji torej »čista teorija elite« na doslej omenjenih konceptih: politično oblast opravlja manjšina;18 to vlogo ji družba priznava zaradi njenih lastnosti, zlasti intelektualnih, psiholoških in ekonomskih; ta manjšina je oligarhično organizirana, toda neekskluzivna. 8. Vprašanje o odnosu med družbo in politično oblastjo je bistveno vprašanje vsakokratnega političnega sistema; značilnosti v tem odnosu določajo obliko tega sistema. Ob tem vprašanju je treba spregovoriti o funkciji elitne manjšine v demokratičnem političnem sistemu in o navideznem protislovju med teorijo manjšine in meščansko teorijo demokracije. Poudariti moramo, da je to protislovje dejansko le navidezno. Politične odločitve sprejema manjšina, čeprav ustavnopravno »vsa oblast izhaja iz ljudstva«. Sodobna meščanska politična teorija pojmuje tako dejansko stanje kot pogoj za normalno funkcioniranje demokratičnega sistema. To pomeni, da ta teorija v bistvu ni presegla liberalističnega pojmovanja demokracije. Demokracijo pojmujejo kot vladavino manjšine v imenu večine; »ljudsko oblast« (»pouvoir de peuple«, »Volksherrschaft«) v tistem pomenu, ki sta ga temu pojmu pripisovala Rousseau in Marx, pa označujejo za nedemokratično totalitarnost. »Tistim, ki vedo, da so vladajoči vselej manjšina in da demokracija obstaja zgolj glede " M. Weber, Politik als Beruf, 1919, str. 10 in 11. 18 To teorijo nekateri imenujejo »teorija manjšine« (»Minderheitstheorie«, »teorica minoritaria«). na določene lastnosti te manjšine, vladavina večine ne more biti kaj dragega kot tiranija. Velike .demokracije' (s tem izrazom avtor pojmuje anglosaksonske demokracije — op. A. Ž.) so v resnici —• glede na svojo strukturo — komplicirani in močni sistemi za obrambo pred večino«.19 Slej ko prej se uveljavlja liberal isti ena kritika demokratične ljudske oblasti; to oblast pojmujejo kot despotiono, izenačujočo in uravnavajočo. laka oblast skruui in duši individualne svoboščine ter vpeljuje izenačenje in uravuilovko; svoboda pa ni monotona harmonija, marveč različnost in množica raznovrstnosti, svoboda pomeni torej kontrast, boj, selekcijo in konkurenco. Hkrati pa taka oblast enači suverena in vlado; ustvarja iz ljudstva, ki je titular suverenosti, tudi izvrševalca suverenosti. Nasproti tej »centralistični in tiranski demokraciji«, ki temelji na nedeljivosti oblasti, uveljavljajo prevladujoči koncepti meščanske politične teorije: delitev oblasti, prenos dejanske suverenosti od ljudstva na parlament (in torej neodvisnost poslanca od volilnega telesa), ločitev suverenosti od oblasti.20 To pomeni, da ob titularni suverenosti večine obstaja dejanska suverenost manjšine. Tako si je teorija elite utrla pot v meščanske koncepte demokracije; ta pojem je prežela z lastno vsebino. 9. V političnem sistemu liberalne demokracije se politična oblast v ožjem pomenu, to je sfera neposrednega političnega odločevanja. deli na zakonodajno in izvršilno. To oblast opravljata parlament in vlada. Za njun medsebojni odnos je značilna premoč parlamenta. V sodobni meščanski demokraciji, ki formalno slej ko prej temelji na načelu delitve oblasti, pa dozoreva nov proces, katerega značilnost je postopno prehajanje vsebine politične oblasti od parlamenta na izvršilne organe. Glede na načelo reprezentance parlament še vedno pojmujejo kot nekakšen reprezentativen posnetek ljudstva ali — če uporabimo Marxov izraz — kot »ljudstvo v miniaturi«. S tem vzdržujejo fikcijo o ljudski suverenosti, dasiravno je politična oblast dejansko v rokah »političnega razreda«, v čigar okviru se sodobni proces »kroženja« nagiba v smeri od reprezentativnega legislatorja k »izvršilni« birokraciji. Na omenjeno fiktivnost je Kelsen opozoril takole: »Če politični teoretiki označujejo parlament sodobne demokracije kot ,predstavniški' organ navzlic njegovi pravili neodvisnosti od volilnega telesa, če nekateri teoretiki celo trdijo, da je imperativni mandat nujna " B. Maranini, Miti e realla della democrazia, 1958, str. 199. =0 Gl. L. CoiJetti, Siato di diritio e sovranita popolare, >Societac 6/196U. sestavina predstavniške vladavine, tedaj ti teoretiki ne razvijajo znanstvene teorije, marveč le zastopajo politično ideologijo. Naloga te ideologije je, da prikrije dejanski položaj, da vzdržuje iluzijo o tem, da je ljudstvo zakonodajalec,, in to navzlic dejstvu, da je funkcija ljudstva, oziroma pravilno — volilnega telesa, dejansko omejena zgolj na oblikovanje zakonodajnega organa.«21 Tako je vidni meščanski pravnik obračunal z enim izmed temeljnih načel meščanske predstavniške demokracije. Toda Kelsen s tem pravzaprav ni povedal nič novega. Politični teoretiki, ki jih in abistracto omenja, niti ne »prikrivajo dejanskega položaja«. Omenimo konkretno dva izmed njih, ki sodita celo v različni politični stranki. Teoretik SPD Stammer izraža misel, da »ljudstvo danes v procesih socialnega in političnega odločanja ne more nastopati kot razčlenjena enotnost« in zato demokracija »ni oblast ljudstva, marveč oblast po naročilu in pod nadzorstvom ljudstva«, kajti ljudstvo »v modernem demokratičnem sistemu nastopa kot najvišja prizivna instanca«. Teoretik CSU in sedanji zunanji minister Zvezne republike Nemčije Schro-der pa izrecno poudarja tole: »Moderna demokracija je postala plebiscitarna demokracija, v njej volivci zgolj z aklamacijo potrdijo sklep, ki so ga že drugi sprejeli.«22 Fiktivna narava ljudske suverenosti in ljudske oblasti, poj-movanih celo v liberalističnem smislu, je s tem docela izpričana. Sklicevati se na ljudsko »prizivno instanco« je le platonična deklaracija. Teorija elite je torej postala vsebina prevladujočih meščanskih konceptov demokracije. tO. Kelsenove misli o vlogi volilnega telesa (ljudstva) posegajo v vprašanja o družbenem priznanju elite v smislu »političnega razreda«. Volilno telo ima občasno možnost presoje politične elite. Toda splošna volilna pravica v predstavniški demokraciji še nikakor ne pomeni resnične ljudske oblasti. Za meščansko politično teorijo sta značilna — skladno z njenimi že omenjenimi pogledi na tako oblast — dva elementarna koncepta: prvič, le elita je zmožna razlagati voljo ljudstva; drugič, elita ustvarja ljudstvo kot oblikovalca volje v sferi političnega odločanja in torej tudi v funkciji občasnega presojevalca elite. Oba ta koncepta je Schroder (v obratnem vrstnem redu) izrazil takole: »Demo- !1 H. Kelsen, General Tbeory of Law and State, 1945, eit. po srbskohrvat-skem prevodu Opšta teorija prava i države, 1951, str. 279. 23 O. Stammer, Das Elitenproblem in der Demokratie, 1951, str. 26; G. Sckrcder, Elitenbildung und soziule Verplielitung, 1955, str. 6; glej E. Gottscliling Ilerrschaft der Elite?, 1958, str. 53 in nasl. krationa elita si mera prizadevati, da oblikuje množico, ki bo — navzlic vsem težavam, izvirajočim iz njenega značaja — zrela in zmožna za pravilne politične odločitve... Nato mora skrbeti, da tudi izrazi ravno čut množice.«23 Marksistični kritik Gottschling je prepričljivo opomnil na nev-zdržnost teli konceptov. »»Dialektika« te »elitarske« miselne strukture se razčlenjuje takole: Teza — samo »elita« je zmožna odločanja, »množica« tega ni sposobna; antiteza — presoje nesposobna »množica« mora izreči sodbo o »eliti«, ker to terja demokracija; sinteza — »elita« mora oblikovati »množico« tako, da bo zmožna presojati isto »elito«, ker ta izraža ravno čut (!) »množice«. Krog je sklenjen!«-"' Družbena presoja elite izhaja torej iz presoje elite o lastni vrednosti in ustrezni vlogi v družbi (Micliels!). 11. Skušali smo opomniti na zgolj navidezno protislovje med teorijo manjšine in meščansko teorijo predstavniške demokracije. Pri tem soočenju smo se oprli predvsem na »klasično« teorijo manjšine (Mosca, Pare t o. Micliels). Poudariti moramo, da nekateri sodobni teoretiki elite — npr. francoski sociolog R. Aren in ameriška sociologa Parsons in C. W. Mills — v marsičem odstopajo od omen jenih konceptov. Vendar pa se tudi njihova pojmovanja ujemajo v leni, kar je osnovnega pomena za določitev vloge elite v meščanskem demokratičnem sistemu; vsi opozarjajo na nesporno dejstvo, da je politična oblast v rokah manjšine Ne glede na različne razlage takega stanja in različen odnos do tega pojava ostane ugotovitev, da meščanska demokracija ni nikakršna »vladavina večine« in še celo ne »oblast ljudstva« v pomenu rousseaujevske »splošne volje«, marveč zgolj vladavina manjšine, ki ji njen poseben položaj v družbi omogoča, da nastopa v imenu večine. " C. Schrodcr, op. cit. str. 11. 14 E. Gottschling, op. cit. str. 5*5. Komunisti in naš čas Odgovornost nas vseh Intenzivnost in kvaliteta spreminjanja in revolucionira-nja družbe in odnosov v njej je v marsičem odvisna od revo-lucioniranja usposobljenosti in zavestnega hotenja njenih najnaprednejših sil. Zato je tudi proces reformiranja Zveze komunistov in njenega usposabljanja za naloge v sedanjem času težavna in odgovorna naloga. Ali bo Zveza komunistov o celoti izkoristila učinke politične dejavnosti in ustvarjalne kritične analize IV. plenuma centralnega komiteja ZKJ? Rezultati revolucioniranja in prilagajanja Zveze komunistov zahtevam in možnostim družbe, ki razvija samoupravljanje delovnih ljudi, pa je stvar nas vseh, članov in nečlanov Zveze, tistih, ki se ukvarjajo s teoretično mislijo, in vseh onih, ki s svojimi praktičnimi izkušnjami, kritično zavzetostjo in ustvarjalnim pogumom lahko prispevajo k tem procesom in jih pospešijo. Reorganizacija in razvoj ZKJ ne moreta biti le stvar komisije ali le vodilnih forumov organizacije. Postati morata stvar gibanja kot celote in vsakega njegovega pripadnika. Taka razprava bo lahko dala kar najboljše uspehe, omogočila bo, da bo članstvo resnično postalo subjekt ustvarjanja in uresničevanja idejnih stališč in politike Z K. Reforma Zveze komunistov pa je seve le del širše družbene reforme, katere poglavitni cilj je, da se samoupravljanje konstituira kot temeljni družbeni odnos. Razprava mora zato podvreči javni kritiki številna popačenja in druge nepravilnosti, ki so v družbi, odkriti njihove vire in tudi nosilce. Demokratična in svobodna razprava, podprta z argumenti in analizami, osvobojena etikiranja in diskvalificiranja, bo tudi proces obnavljanja idejno-politične enotnosti Zveze komunistov, enotnosti, ki bo izrasla iz ustvarjalne in kritične analize, resničnega boja mnenj in ozračja, v katerem bo imel vsak član občutek, da se njegovo mnenje, predlog ali kritika upošteva in ovrednoti. To pa lahko dosežemo le, če se bomo osvobodili prakticizma, birokratsko uradniške miselnosti, hierarhične podrejenosti in nadrejenosti, forumske vsevednosti in zaprtosti, idejne pasivnosti in pritlikavosti, politične liturgije ter podobnih odnosov in navad, ki jih. žal, 5* "7/^7 ni malo. Proces demokratičnega boja mnenj in diferenciacije naj jasneje loči resnično napredno, resnično demokratično in resnično humano od vsega tistega, kar se pogosto skriva pod temi gesli, o resnici pa se bori le za ohranitev starih biro-kratsko-hierarhičnih odnosov, različnih oblik privilegijev ter zanikuje samoupravljanje in pravice delovnih ljudi. Večja javnost dela vseh vodstev in organizacij Zveze komunistov, pripravljenost kritično analizirati razmere in odnose v »lastni hiši«, pa bo gotovo močna spodbuda v tej razpravi. Naravni zaključek takšne razprave pa bi naj bil izredni kongres Z K J. Revija želi v naslednjih mesecih v vrsti sestavkov obravnavati vprašanja in različne vidike reorganizacije in razvoja Zveze komunistov. Pričakujemo in želimo, da bi sodelovali vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo, jih zavezujejo in ki hočejo tudi na publicističen način prispevati k revolucioniranju družbene vloge Zveze komunistov kot tudi odnosov v njej. STANE KRANJC Komunisti o sebi V določenem smislu študija,1 o kateri bo govora v tem sestavku, na doslej še dokaj nenavaden način proučuje odnose med komunisti. Anketi se je prerado odrekalo vsakršno vrednost in spoznavno možnost, češ da z njo ni moč preverjati ali »otipavati« teh ali onih »političnih stališč in razpoloženj« med ljudmi. V ta namen so pač prikladnejše »forumske analize in ocene«, ki jih dajejo posamezniki ali politično avtoritativne skupinice, četudi marsikdaj samo na podlagi svoje »občutljive« politične žilice in intuicije. Nikoli ni preveč še in še opominjati ne le na udobnost, ampak tudi na tveganost in izmaličenost takih »političnih ocen terena«. V tem sestavku ne bo moč prikazati vse študije, ki obravnava vrsto pomembnih vprašanj: mnenja komunistov o 1 Gre za študijo, ki jo je po naročilu občinskega komiteja ZKS v Novi Coriei izdelal oddelek za družbene raziskave pri novogoriški delavski univerzi Sredi lanskega leta je bilo anketiranih 569 komunistov iz petnajstih večjih podjetij — t. j. kar 75 '/o vseh komunistov v teh podjetjih ali skoraj petina komunistov v občini. Vprašalnik, ki je obsegal približno petdeset vprašanj z več področij, je bil tako prirejen, da so nanj lahko odgovarjali tudi manj razgledani komunisti. Anketa je — dasi anonimna — doživela živahen odziv med članstvom in je glede tega nedvomno uspela. odnosih med njihovo osnovno organizacijo in samoupravnimi organi podjetja; v čem vidijo komunisti poglavitne pomanjkljivosti svoje osnovne organizacije; kolikšni so vpliv, aktivnost in znanje komunistov; kakšna je »atmosfera« na sestankih osnovne organizacije; kako komunisti ocenjujejo nagra-jevalni sistem, njegovo stimulativnost in morebitna nesorazmerja pri delitvi osebnih dohodkov; kakšen odnos imajo po mnenju komunistov ostali delavci — nekomunisti do osnovne organizacije itd. Ni odveč, če opomnim na značaj podatkov, ki jih prinaša analiza. Z anketno metodo ni bilo moč — to niti ni bil namen študije — proučiti nekaterih povsem »objektivnih« potez delovanja in vloge OO ZK v podjetju. Tokrat smo z raziskavo želeli poseči v svet ocen, vrednotenj in gledanj komunistov. S tem, da smo pokazali zanimanje za »anatomijo« javnega mnenja in vrednotenj komunistov, pa se še ni bilo treba povsem odreči tudi objektivni vrednosti tek »mnenjskih« podatkov. Svet nazorov, ocen in vrednotenj ljudi je v določenem smislu tudi objektivna danost, ki jo zlasti ne kaže spregledati v političnih analizah. Sfera vrednot in ocen ljudi je konec koncev tak ali drugačen odsev realnega sveta, resničnih družbenih odnosov, v katerih človek živi. 1. Premajhna aktivnost komunistov — največji očitek Kako komunisti ocenjujejo vlogo svoje osnovne organizacije v podjetju in odnose na sestankih komunistov? Eno izmed vprašanj je od anketiranca terjalo, da odkrito opiše vse poglavitne pomanjkljivosti pri delu njegove osnovne organizacije, ki jih on najbolj živo občuti in najpogosteje opaža. Čeprav je bilo vprašanje odprtega tipa, je nanj odgovorilo 475 komunistov, ki so obširno navedli kar 629 raznih kritičnih pripomb in zapažanj, zadevajočih ta ali oni vidik dela in položaja OO ZK v podjetju. Iz odgovorov je bilo lahko razbrati veliko odkritosrčnosti in kritičnosti. Po vsebinski analizi vseh teh odgovorov je bilo moč sestaviti naslednjo paleto slabosti, za katerimi bolehajo mnoge naše osnovne organizacije: Vsebina kritike: Število kritik 1. Številni komunisti so preveč pasivni, »utrujeni«. Pri mnogih sta plačevanje članarine in obisk partijskih sestankov edini znamenji njihovega članstva in aktivnosti. Na sejah večinoma molčijo. Neresnost, ne- Vsebina kritike: Število kritik odgovornost, nizka partijska zavest, brezbrižnost do političnega dela in dela v OO ZK so znamenja njihove apatičnosti...............116 2. OO ZK premalo obravnava iz življenja vzete probleme podjetja. Premalo je seznanjena z življenjem v podjetju, ne spremlja ga ali pa nanj prepočasi reagira — vse to na račun prevelike in neučinkovite načelnosti, neživljenjskosti in formalizma pri delu. 108 3. Sestankov je odločno premalo: le dva do tri na leto. 103 4. Mnogi komunisti imajo pomanjkljivo izobrazbo, premalo so razgledani in le redki se študijsko izpopolnjujejo. Ideološka vzgoja v OO ZK je premalo sistematična, študijskih sestankov je premalo ali pa so prerevni, da bi prispevali kaj bistvenejšega k oblikovanju strokovno in moralno zrelejše idejne podobe komunistov.................43 5. Na sejah je preveč očiten vpliv ljudi, ki v podjetju zasedajo pomembnejša vodilna mesta. »Vodstvena hierarhija« iz podjetja se rada prenaša tudi na sestanke OO ZK, kar poraja lahko le strah pred zamero in posledicami v stilu »da ne zineš katero preveč«. Opaziti je tudi familjarnost in konformi-zem, ki pa imata svoje vire spet le v hierarhičnosti odnosov..................36 6. Seje OO ZK so neredko slabo pripravljene, včasih le formalno sklicane, zato so rade dolgočasne, utrujajoče in jalove. Sklepov ne uresničujejo...... 31 7. Znotraj OO ZK je pogosto vzdušje neodkritosrčnosti in nezaupanja. Križajo se osebni interesi, čutiti je sebičnost in »nefair« odnose med komunisti..... 31 8. Partijska disciplina rada hitro opeša: premalo kličemo »na odgovornost«, kaznovalna politika je neustrezna. neučinkovita in včasih pristranska. ... 30 9. Udeležba na sestankih je slaba. Čutiti je, da niso redki tisti, ki se sestankov izogibajo iz »opravičenih razlogov«................26 10. OO ZK posveča premajhno skrb novemu kadru. Prešibko je povezana s kolektivom, zlasti z mladino. Krog komunistov je premajhen in preveč zaprt vase. 22 11. Vsa OO ZK ima le neznaten vpliv v našem podjetju. Njene sklepe se rado obide. Vpliv imajo le nekateri posamezni komunisti.............21 TlfT Vsebina kritike: Število kritik 12. Ostale kritike letijo na rovaš neustreznega, pasivnega in neodločnega vodstva OO ZK, na premajhno povezanost OO ZK s samoupravnimi organi podjetja ali pa upoštevajo nekatere objektivne okoliščine, ki otežujejo delo komunistov v osnovni organizaciji. 50 Pomembnosti navedenih pripomb ne kaže tehtati zgolj po številu komunistov, ki so jih dali. Večjo pozornost zasluži predvsem vsebina teh odgovorov, saj že implicite vsebuje mnogo dilem: ali ni z opisanim stanjem, kakor ga občutijo komunisti, resno načeta progresivnost družbenega poslanstva take OO ZK v podjetju? Ali s tem ne zamira vitalnost in prizadevnost komunistov, da vsakodnevno prispevajo k rasti samoupravljanja in uveljavljanju družbenega človeka? Ali se ni politično, interesno mnenjsko in emocialno sozvočje, kakršno bi moralo vladati v odnosih med komunisti v OO ZK, prevesilo v premalo demokratičen, v premalo sproščen in enakopraven, v premalo moralno identičen in človeško iskren dialog med zagovorniki sicer različnih gledanj na stvari in odnose v kolektivu? Mar se s toleriranjem in brezmočnim zmigovanjeni ob takih razmerah v nekaterih OO ZK ne izpostavljamo nevarnosti, da postanejo osnovne organizacije zaprte in inertne enklave v sicer bolj odprtem, družbeno in človeško bolj razgibanem samoupravnem presnavljanju v kolektivu? Naj navsezadnje preslišimo mnoge kritične in samokritične glasove komunistov, ki jih grenijo mnogi pojavi, katerim je podlegla OO ZK in oni sami? Ti komunisti ne izražajo le zahteve, da se tako stanje reformira, ampak tudi pripravljenost pomagati pri preoblikovanju odnosov v OO ZK. 2. Sestanek osnovne organizacije o ocenah komunistov Slabosti osnovnih organizacij se opazneje pokažejo zlasti na njihovih sestankih. Pogosto slišimo od resnih komunistov, ki torej ne veljajo za kritikastre, pikre pripombe na račun sestankov. Ti se v marsikateri OO ZK radi sprevračajo v jalova in posiljena razpravljanja o nepomembnih zadevah, v gol formalizem, medtem ko živi problemi ne pridejo na dnevni red. Ko človek na koncu odhaja s takega sestanka, se mu ne vsiljuje zaman občutek neke praznine, zapravljenega časa, občutek, da je bil tak sestanek zanj nekoristen, odveč, saj ni na njem ničesar novega pridobil ali zvedel. Na vprašanje, ki je zadevalo omenjeni problem, smo dobili naslednjo procentualno skalo odgovorov: 23 % — na partijskem sestanku se vedno naučim ali zvem kaj koristnega; 46 % — le včasih se mi zdi sestanek koristen; 22% — skoraj nikoli ničesar ne pridobim; sestanki v taki obliki so zame nekoristni. Da ni zmeraj vse v redu s sestanki OO ZK po podjetjih, priča nezadovoljstvo dobre petine članstva, ki je na podlagi meril, kot so koristnost, smotrnost in življenjskost, negativno ocenila sestanke, kakršne sklicuje njihova OO ZK. Zanimivo je, da so komunisti -— delavci neprimerno ugodneje ocenjevali koristnost sestankov, medtem ko so številni komunisti s srednjo in visoko izobrazbo odkrito povedali, da jim sestanki v taki obliki in s tako vsebino razprav pogostokrat ne povedo idejno ali strokovno kaj novega. Seznam »senčnih« strani partijskih sestankov po podjetjih se za čudo tesno pokriva s prej naštetimi hibami, ki težijo vso OO ZK: Odgovorov 1. Sestanki so odločno preredki, s slabo udeležbo in ne tako redko nesklepčni.............142 2. Pasivnost na sestankih, večina prisotnih je tiho, ni odkrite razprave, diskutirajo le eni in isti; komunisti so premalo pripravljeni in neinformirani...... 71 3. Sestanki so slabo pripravljeni in vodeni, predolgi so in utrujajoči v svojem »medlem cepetanju na mestu«. 69 4. Premalo obravnavamo probleme podjetja; sestanki so po vsebini nekonkretni, boječe presplošni, s preveč organizacijskimi in premalo vsebinskimi dnevnimi redi. ...................68 5. Sestanki so premalo učinkoviti, sklepi radi utonejo v pozabo od zadnje do prihodnje seje; sestanki so preveč formalizirani, »višji« opravijo po svoje brez sestanka OO ZK...............68 6. Bojimo se odkrite besede, molčimo, ne povemo si, kar mislimo in kar nas teži. Ozračje v odnosih, ki se spletajo na sestankih, je nesproščeno, neodkrito. Preveč je konformizma in premalo samokritičnosti..... 46 7. Pomanjkanje in kršenje discipline; preveč mlahava partijska odgovornost nas komunistov....... 24 8. Prevladujoč vpliv vodilnih ljudi v podjetju, včasih glasujemo pod nekim pritiskom, ki ga je težko legalno komu dokazati, vendar v resnici lebdi med prisotnimi na sestanku. Iz tega se poraja ravnodušnost, ki jo je teže odpraviti, laže pa povzročiti......... 16 Iz analize zlasti bodejo tiste ugotovitve in mnenja, ki pričajo o dokajšnjem delu idejno in akcijsko »zamrznjenega« članstva v naših OOZK: nekako tretjini članom ZK ne bi delali krivice, če bi jim, glede na njihovo aktivnost in odnos do vprašanj, ki bi komunista vsekakor morala zanimati, prisodili naziv »formalni komunisti«. Mnogi od njih že leta in leta uspešno vedri jo v naših osnovnih organizacijah; lahko so sicer sila vestni pri opravljanju osnovnih formalnih dolžnostih člana ZK, zato pa tembolj neopazni in idejno inertni v vsakdanjem delovanju. Čeprav so razlogi, zaradi katerih imamo sedaj opraviti s takimi komunisti »le po izkaznici in imenu«, lahko nadvse različni, pa pomenijo za partijo težak davek, ki ga mora osnovna organizacija pri svojem delu plačevati tako s pojavi oportunizma, idejne negibnosti in konformizma kot z jalovostjo prizadevanj, da bi se idejno razgibala. V zavetju zmanjšane aktivnosti OO ZK pa si ti »komunisti« laže ohranjajo svoj nadvse škodljivi »modus vivendi«, katerega duh je moč čutiti v znanih izjavah in rečenicah, kot so: »Nočem se vtikati v politiko«; »Sam puščam druge pri miru, oni pa naj me tudi ne vznemirjajo!«; »Če si lepo tiho, še najbolje shajaš!«; »Za to so drugi, da skrbijo, se vznemirjajo in razmišljajo, mene pa zadeva ne more (ali ne sme) zanimati!« Na partijskih sestankih je take člane moč hitro opaziti. Tudi ob sicer burni razpravi ne odprejo ust, ne izrečejo svojega mnenja in pripomb. Glasujejo ali povsem neprizadeto ali pa preračunljivo glede na »razmerje sil« in razpoloženje na sestanku. Ugotovitev ankete zato poznavalca razmer niti ne more preveč presenetiti: skoraj tretjina komunistov predstavlja na partijskih sestankih molčeč avditorij. Ob tem je treba pripisati še očitek, da skoraj isti komunisti prodajajo svojo pasivnost tudi v samoupravnih organih in na sestankih ekonomskih enot. Spričo take idejne in akcijske negibnosti tretjine članov osnovne organizacije v podjetju ni težko do kraja speljati razpravljanja o tem, kaj to pomeni za učinkovitost omenjene organizacije v podjetju. — Pomembno je tudi vprašanje, kje tiče razlogi za pasivnost tolikšnega dela komunistov. Čeprav se dejstvo, da se kdo redno oglaša na sestankih s svojim mnenjem, ne more nujno ujemati tudi že z njegovo resnično idejno in akcijsko vrednostjo, pa si je za popolno omrtvičenostjo kakega komunista na sestankih še teže predstavljati ustvarjalnega in borbenega komunista. Vprašanje, zakaj v razpravah na sestankih nikoli tudi sam ne sodeluje, je bilo namenjeno precej več komunistom, vendar je nanj odgovorilo le 126 anketirancev. Dokaj odkritosrčno so navedli kar 211 »zaviralnih« okoliščin, ki da jih tako ali drugače odvračajo od tega, da bi na sestankih igrali aktivnejšo vlogo. Naj kar naštejemo te razloge za molčečnost tretjine komunistov: Število Na sestankih sem tiho, ker ... razlogov in 1. sem premalo izobražen in nerazgledan, nisem dovolj seznanjen s stvarmi in ne razumem dovolj obravnavanih vprašanj; nimam daru govora, slabo se izražam in imam občutek manjvrednosti pred šolanimi;.............76—36% 2. se bojim posledic, sankcij, zamere: bolje je biti previden iii molčati; imam slabe izkušnje, po-smehujejo se, ker so navajeni, da molčim . . . 38—18% 3. ne zaleže, četudi bi katero rekel; prezrejo me, moj glas premalo velja; če te nihče ne upošteva, si raje tiho; razočaran sem, saj je brez učinka: nima pomena, samo besedičenje, brez haska; . 30—14% 4. imajo vodilni največji vpliv; »ta šolani« vodijo diskusijo; nimamo vsi enako »težke« besede: obratovodja ostane tudi na partijskem sestanku vodja; vedno diskutira le peščica ljudi, zmeraj eni in isti;...............29_14% 5. nimam priložnosti, dnevni redi so predolgi, sestanki so utrudljivi, dolgočasni, preredko se sestajamo; le redko pridem na sestanek: . . . 25—12% 6. že drugi povedo, kar mislim; vprašanje je že kdo drug načel.............13— 6% Skupaj: 211—100% Opraviti imamo torej s spletom okoliščin, ki se pogosto še kumulirajo, katerih učinek pa je na koncu zmeraj isti: pasivizacija tolikšnega dela članov ZK, da resno deformirajo vso vlogo osnovne organizacije v podjetju. Ni po naključju omenjeno na prvem mestu pomanjkljivo znanje, ki ovira mnoge komuniste — delavce, da bi se lahko ustvarjalneje vključili v delo tako osnovne organizacije kot samoupravnih organov. Večinoma so to nekvalificirani in priučeni delavci ter uslužbenci z nižjo izobrazbo. Kako neverjetno nizka je raven teoretičnega znanja teh komunistov, priča že podatek iz študije, da kar 84 (15%) komunistov ni vedelo niti tega, kaj pomenita pojma, kot sta »proizvajalne sile« in »proizvodni odnosi«. Med priučenimi delavci več kot vsak tretji komunist ne pozna teh pojmov. Ali lahko ti komunisti potem spremljajo delo OO ZK? Ali lahko učinkujejo kot komunisti, ali so lahko vodilna sila? Ali so lahko kos zapletenim družbenim in ekonomskim dogajanjem v podjetju in v družbi? Kako lahko razumejo mnoga idejna presnavljanja in protislovja, s katerimi se srečujejo v življenju? Ali jim je kdo sploh poskušal dati osnovno znanje, jim vzbuditi zanimanje ali jih prisiliti, da bi sprejeli kot življenjsko nujo in dolžnost komunista, da se je treba neprestano učiti? Ali se sami sploh zavedajo svoje nemoči in idejne zakrnelosti? Ali se sami ali kdo drug sprašuje o tem, kaj sploh še pomenijo za osnovno organizacijo: ali res samo še število in nekaj obveznih formalnosti? Ali se »vodilni«, ki so gonilna sila v osnovni organizaciji, sploh zavedajo pomena svoje malomarne ugotovitve, da na to tretjino ne kaže računati, saj da so sami edina zmožna, napredna sila v OO ZK. Bolj kot pomanjkljivo znanje, ki je zaviralna okoliščina objektivne narave, presenečajo naslednji trije razlogi zadržanosti mnogih komunistov v OOZK: bojazen pred takimi in drugačnimi sankcijami; malodušje zaradi prepričanja, da bi bilo vsako njihovo osebno angažiranje neupoštevano in jalovo; in končno priznanje, da dajejo razpravljanju v OO ZK odločilen ton prav ljudje, ki igrajo prvo violino že v samem podjetju. Omenjene okoliščine je opazilo sicer manjše število komunistov, vendar so le-te pomembne prav zaradi političnega in sociološkega obeležja. Odkrito opozarjajo na nevarnost, da OO ZK ni imuna pred birokratizacijo odnosov v njej. Nezaupanje, bojazen pred odkrito kritiko, izigravanje in egoistično kalkuliranje oportunistov. kaj se splača in kaj ne, kot tudi pasivna vdanost v nespremenljivost razmer, vse to so bolezenska znamenja povsem človeške narave, zato pa nič manj nevarna za pionirsko vlogo, ki naj bi jo OO ZK. odigrala v družbenem življenju podjetja. Osnovna organizacija, ki jo znotraj razjedajo tovrstni odnosi, tudi navzven ne bo uspela izbojevati boljših in demokratičnejših razmerij. 3. O »razmerju sil« v osnovni organizaciji Slišati je morda malce nenavadno, če komunist pravi: »Bojim se, da ne rečem katere preveč, ker bi sicer slabo naletel!« Vendar, sodeč po izjavah, je takšno ozračje v nekaterih osnovnih organizacijah vsakdanji pojav. Znotraj neredkih osnovnih organizacij straši hierarhija s svojimi odnosi oblasti, moči in vpliva, ki jo kaj radi spremljajo grožnje, pritiski in demagogija. Spodnji členi te hierarhije se temu »upirajo« na več načinov: s popolno podreditvijo in omrtvičenjem, v najslabšem primeru pa gredo vse do pasivne rezi-stence, ignoriranja in odkrite posamične revolte. Razumljivo je dejstvo, da je Zveza komunistov po sestavi svojih članov strukturirana organizacija. Vendar pa vplivi te strukturiranosti ne smejo doseči takih oblik in razsežnosti, da bi se posamezne kategorije komunistov morale umakniti v ozadje povsem nevplivne in neupoštevane; da bi se druge kategorije, resda neformalno, zato pa dejansko inavgurirale za skupino, ki ji gre vsa moč in ves vpliv, ki se hoče oklicati za edinega oblikovalca stališč in javnega mnenja v osnovni organizaciji. Ni prepogumna trditev, da kažejo mnoge osnovne organizacije znamenja take notranje birokratizacije. V analizi je sicer le 67 komunistov eksplicite priznalo, da v njihovi osnovni organizaciji vladata na eni strani strah, previdnost in pasivnost, na drugi pa vpliv peščice, ki pa se ne naslanja zmeraj na znanje in priznano avtoriteto, ampak tudi na grožnjo in izigravanje. Da taka »konstelacija sil« v OO ZK resno ogroža njene osnovne idejne in politične temelje, ni treba posebej poudarjati. Poraja se tiho nezadovoljstvo, prikrito nestrinjanje, apriorno kritikastrstvo in boječ ali sebičen kon-formizem. Da je tako, potrjuje prerez javnega mnenja anketiranih komunistov o tem, ali se kdaj dogaja, da komunisti med seboj kritično pretresajo razne probleme, ki sodijo tudi na sestanek partijske organizacije, vendar pa si tega na sestanku OO ZK ne upajo povedati. 287 ali kar polovica komunistov iz petnajstih podjetij je pritrdila mnenju, da se to zelo pogosto dogaja z mnogimi komunisti. Le 17% jih je menilo, da so taki primeri redki. Javno mnenje večine komunistov se torej nagiblje k prepričanju, da njihova osnovna organizacija z odnosi, kakršni vladajo znotraj nje, ni zmeraj najugodnejši kraj za razčišča-vanje raznih vprašanj, za kritiko raznih nepravilnosti, za soočenje in poenotenje gledišč, ki se morda razhajajo. Tako mnenje tolikšnega dela članov ne le da povsem izolira tisto peščico, ki obvladuje osnovno organizacijo s svojim vplivom, marveč grozi, da se boj mnenj med komunisti prenese iz organizacije na povsem zgrešen način. Ustvarjajo se tabori zakotnih kritikantov in skupinice dobromislečih kritikov, iz katerih pa tako dušenje iniciative znotraj OO ZK vztrajno ustvarja razočarane in nihilistično razpoložene ljudi. Taki pojavi »divje« kritike niso nikoli koristili, v vrstah komunistov pa zgubijo še zadnjo upravičenost. Na mnogih mestih v študiji smo naleteli na problem koncentracije vpliva pri vodilnih posameznikih ali skupinicah. Domala v vseli primerih je bila z vodilnimi položaji, ki jih posamezni komunisti opravljajo v podjetju, povezana tudi njihova »vodstvena« vloga v osnovni organizaciji. Ta okoliščina je sicer povsem naravna in sama po sebi še ne pomeni zla. Zaskrbljenost povzroča šele tedaj, če postane pravilo z le malo izjemami. Prenašanje hierarhije vodstva podjetja v odnose znotraj osnovnih organizacij, hkrati ko se samoupravnim, demokratičnejšim odnosom zapirajo vrata, pa je birokratska lastnost, kateri podlega marsikatera naša osnovna organizacija v podjetjih. Pri proučevanju funkcioniranja osnovnih organizacij ZK ne smemo obstati samo pri ugotovljeni socialni strukturi komunistov. Znotraj organizacije se oblikujejo lahko tudi neformalne skupine različnega socialnega izvora, ki pa jih druži podoben položaj pri delu in vodenju podjetja. Ta peščica komunistov lahko ustvarja razpravo na sestanku tako, da jemlje pobudo in vrednost ostalim, pa čeprav samo »nevo-dilnim« članom ZK. Sestanki ZK se v teh primerih radi spre-vržejo iz polemične in demokratične tribune vseh komunistov v podjetju zgolj v instrument, s katerim rokujejo le nekateri posamezniki. Potemtakem ni naključje, da je v anketi kar 65% glasov potrjevalo mnenje, da na sestankih OO ZK v podjetju prevladuje beseda »vodilnih« iz podjetja—• od direktorja in drugih vidnejših članov uprave pa do vodij obratov in oddelkov. Le petina komunistov je menila, da se lahko na sestankih uveljavlja vpliv vsakega komunista. Dejavnosti in usmerjenosti večine osnovnih organizacij dajejo poglaviten, če že ne edini ton komunisti iz uprave podjetja. S tem je resda zagotovljena mnogo lažja koordinacija med OO ZK in upravo, zato pa take razmere pomenijo tudi hudo nevarnost, da se vodstvi OO ZK in podjetja povsem zlijeta. Pri tem pa je največkrat OO ZK tista, ki je izgubila večji ali manjši del svoje samostojnosti in vodilne vloge v podjetju. Zapiranje vseh odločitev, vsega vpliva v omenjene skupine, s stališči katerih se mnenja ostalih članov ZK lahko tudi razhajajo, namreč nevzdržno ekskluzivira značaj partijske organizacije v podjetju. 4. O ugledu komunistov Komunisti so s svojim delovanjem v podjetju in v vsakdanjem življenju izpostavljeni neprestanemu presojanju ljudi. Ko proučujemo vlogo in vplivnost komunistov v podjetju in v širši družbi, vprašanje ugleda komunistov med ljudmi radi spregledamo. Kakšen ugled uživajo komunisti v podjetju, je seveda odvisno od tega, kakšni so, kaj in kako delajo, kakšna stališča zavzemajo ob posameznih vprašanjih in kakšne odnose imajo do drugih ljudi. Ugled je torej rezultanta moralno človeških, delovnih in družbenih vlog, ki jih komunist opravlja v podjetju in zunaj njega. Pri presoji, kakšen je kak komunist, se ne upošteva zgolj njegova vloga, ki jo igra v OO ZK, marveč se vrednoti vsa njegova življenjska dejavnost. Preprosti ljudje ne ocenjujejo le posamezen izsek iz osebnosti komunista, marveč vrednotijo vsega človeka. Čim ugodneje in skladneje so pri ljudeh ocenjene vse bistvenejše vloge, ki jih komunist igra v življenju, tem večji ugled bo užival pri njih. Vprašanje komunistovega ugleda v kolektivu, med ljudmi, je tesno povezano z vprašanjem lika komunista. Vendar pa si v študiji nismo mogli privoščiti, da bi natančneje in znanstveno ustrezneje proučili ta nadvse pomemben vidik vloge komunistov v naši družbi. Kljub temu smo zgolj »za orientacijo« vseeno tvegali vprašanje o tem, kaj komunisti sodijo o sebi, ali kot skupina uživajo večji ugled v kolektivu ali pa, kar zadeva ugled, ni razločka med komunisti in drugimi člani kolektiva. Komunisti so se torej ocenili, kolikšen ugled jim po njihovem mnenju prisoja kolektiv. Dali so naslednje odgovore: — večina komunistov uživa v kolektivu večji "gled................41— 7% — približno polovica komunistov uživa večji ugled................50— 9% — le nekateri posamezni komunisti uživajo večji ugled................ 158—28% — ni razlik glede ugleda med komunisti in neko- munisti............... 290_51 % — brez odgovora.............30— 5% Skupaj: 569—100 Pričakovati je bilo, da bodo komunisti dali tako oceno svojega ugleda med kolektivom, iz katere bo moč razbrati ugotovitev, da komunisti na splošno uživajo večji ugled kot ostali člani kolektiva. Vendar dobljeni rezultati, izraz mnenj šeststo komunistov, niso povsem v prid gornji hipotezi. Le 16% anketirancev sodi, da komunisti nasploh ali da vsaj polovica komunistov uživa večji ugled v kolektivu kot nečlani. Ta dokaj črnogleda ocena lastnega ugleda sicer še ne pove dovolj o resničnem ugledu komunistov. Vendar je zanimiva že kot mnenje komunistov samih o sebi. Sicer pa vseeno velja, da samo članstvo v ZK človeku še ne more zagotoviti tudi večjega ugleda pri ljudeh, posebno še, če član sploh ne zasluži, da je v ZK. Ugled človeka se ne oblikuje že s samo formalno pripadnostjo h kaki organizaciji, čeravno so njen program in cilji važno, a ne zadostno spričevalo. Ugled si mora komunist priboriti na podlagi svojega dela, prizadevanj in pozitivnih delovnih in značajskih lastnosti. Ugled je vrednost, ki jo ima komunist v očeh okolice. To vrednoto lahko prizna samostojno samo družba, ljudje. Ni je pa moč vsiliti. Vsekakor bi kazalo vprašanju ugleda komunistov posvečati več praktične in teoretične pozornosti, saj je tesno povezano z učinkovitostjo in prepričljivostjo delovanja komunistov v vsaki družbeni okolici. V študiji nas je tudi zanimalo, kaj sodijo komunisti o drugih članih v svojih OO ZK. Vemo, da so v marsikateri OO ZK ljudje, ki zaradi različnih razlogov ne zaslužijo, da bi bili še člani ZK. Zlasti še zato utegne biti njihova nadalj-na »vedritev« v ZK škodljiva za OO ZK. S svojim slabim zgledom namreč mečejo neugodno luč na vso OO ZK, ki take člane še trpi v svoji sredi. Taki ljudje so ali slabi delavci ali goje komunistu neprimerne odnose do drugih ali pa so po značaju, v zasebnem življenju ali kako drugače razvrednoteni v očeh delavcev — nekomunistov. Taki člani občutno otežujejo uveljavljanje pozitivnega vpliva vse OO ZK. V teh primerih gre za pojav neke vrste psihološkega transfera, ko ljudje radi celoto (OO ZK) ocenjujejo po posameznostih (nekateri slabi komunisti). Vsakega anketiranca smo zaprosili, naj navede približno število članov svoje OO ZK (če taki člani so), za katere sodi, da ne zaslužijo, da so še v vrstah komunistov. Ne glede na to, da se pri tako zastavljenem vprašanju nismo mogli izogniti verjetno sila različnim kriterijem in gledanjem, pa dobljeni rezultati v celoti le lahko vsaj simptomatično dajejo slutiti, kakšno je tovrstno stanje v proučevanih OO ZK. ~U83 Dobili smo naslednje odgovore: Število' slabili članov: Števila {%) mnenj: do 5 slabih članov v OO ZK 129 23 % od 6 do 10 članov 30 9% od 11 do 20 članov 34 6% od 21 do 30 članov 16 3 % 31 in več slabih članov 19 3% v OO ZK ni slabih članov 217 38 % odgovora se je vzdržal 104 18% Skupaj: 569 100% Odkrito rečeno, dobljeni odgovori so nas nemalo začudili. saj je kar 248 (44%) anketiranih komunistov menilo, da je v njihovi OO ZK manjše ali večje število članov, ki po njihovi oceni ne sodijo v ZK. Večina je navajala, da je takih članov ZK največ do deset. Značilno je tudi, da se 18% anketirancev ni želelo opredeliti, češ da je vprašanje preveč kočljive narave, s čimer so posredno dali vedeti, da sicer priznavajo, da taki »neustrezni člani« so, da pa tega ne kaže na glas izjavljati. Velja pa napisati, da je velika večina (92%) tistih komunistov, ki so omenjali slabe člane v svoji OO ZK, sodila, da omenjeni člani občutno zmanjšujejo ugled in vpliv vse osnovne organizacije. To so podatki, ki mečejo dokaj slabo luč na našo kadrovsko in kaznovalno politiko v mnogih OO ZK. Izigravanje kriterijev, ki jim mora komunist ustrezati, torej ni tako izjemno redek pojav. Rezultati študije so po posameznih podjetjih pokazali sila različno podobo stanja v osnovnih organizacijah. Analiza rezultatov ankete je bila napravljena za vsako OO ZK posebej, tako da je bilo moč presoditi, katero organizacijo so komunisti na splošno ocenili ugodneje, katero pa slabše. Tako je na primer število »ožigosanih« članov ZK v štirih podjetjih sorazmerno za trikrat preseglo število slabih komunistov v najboljših dveh OO ZK. Zgovorno je tudi dejstvo, da se dobljene ocene osnovnih organizacij skorajda povsem ujemajo s stopnjo razvitosti samoupravljanja v teh podjetjih. V podjetjih, kjer se je samoupravljanje močneje uveljavilo kot drugod, smo zasledili ugodnejše razmere tudi v partijskih organizacijah. To dejstvo potrjuje mnenje, da Zveza komunistov ne sme postati zaprta organizacija, če hoče še naprej ostati najnaprednejša, od ljudi sprejeta vodilna sila v podjetju. Kjer so se osnovne organizacije preveč konservi-rale, kjer so njihova vodstva s predsodki gledala na potrebo po vnašanju bolj samoupravnih načel in razpoloženj tudi v partijsko organizacijo, tam smo naleteli na pogoste in ostre kritike članstva. 5. Nekateri razlogi odklanjanja vstopa o Z K Kadrovska politika v ZK je zadnje čase pogosto predmet razprav, zato ne bo neprimerno, če se seznanimo z nekaterimi zanimivejšimi ugotovitvami študije, zadevajočimi ravno kadrovanje. Slišati je opozorila, da se delavci v sorazmerno premajhnem številu vključujejo v vrste ZK, kar lahko ogrozi reprezentančnost strukture te organizacije. Srečujemo mnogo primerov, ko dobri, zaslužni in napredni delavci, ki bi zaslužili sprejem v ZK, odklanjajo z najrazličnejšimi motivi vstop v ZK. V raziskavi smo vsaj do določene mere želeli proučiti okoliščine in razloge, zaradi katerih nočejo ali ne morejo vstopiti v ZK ljudje, ki bi sicer to glede na svoje človeške, delovne in nazorske kvalitete povsem zaslužili. Postavili smo vprašanje: »Verjetno med svojimi sodelavci pobliže poznate vsaj dva sodelavca, ki bi po vašem mnenju zaslužila, da bi bila sprejeta v ZK, vendar pa tega nočeta. Ali vsaj približno veste, zaradi katerih razlogov se izogibata stopiti v ZK?« Na vprašanje je odgovorilo kar tri četrt anketiranih komunistov, ki so dali 1085 sodb o tem, zakaj eden ali oba poznana človeka odklanjata sprejem v ZK. Tako smo dobili vrstni red najpomembnejših razlogov, ki po mnenju komunistov odvračajo preprostejše ljudi, da bi vstopili v ZK: Razlogi odklanjanja vstopa v ZK Število (%) odgovorov 1. Visoka članarina 292 27% 2. Razni verski zadržki 249 25% 3. Noče sprejemati dolžnosti in partijske discipline 210 19.5% 4. Pozna nekatere komuniste v podjetju, ki so slabi delavci, ki so ljudje brez ugleda, kar meče slabo luč na vse komuniste v podjetju 205 19% 5. Komunisti nimajo (več) nobenih prednosti v podjetju, ne morejo (več) v vsem ukazovati in sami odločati 80 7.5 % 6. Ne strinja se s temeljnimi načeli ZK 26 2% 7. Ostali razlogi (zavračanje, lagodnost, lahko je vseeno- delaven in napreden ipd.) 25 2% Skupaj: 1085 100% Čeprav na videz neresni in površinski, pa so našteti razlogi dovolj soglasno izrečeni, zato jim kaže posvetiti večjo pozornost. Vsekakor preseneča »primer« članarine, ki po mnenju komunistov marsikoga odvrne, da bi vstopil v Zk. Prav verjetno je v tem podatku tudi precej lastnega mnenja komunistov samih. Na odprto zadnje vprašanje so namreč mnogi takole napisali: »Zdi se mi, da ste premalo spraševali o članarini!« »Marsikdo bi vstopil v ZK, če bi ne bila tolikšna članarina«. »Članarina preplaši marsikaterega preprostejšega delavca, da ne gre v ZK« ipd. Čeprav bi bilo napak, da bi vprašanje članarine predimenzionirali, vendar pa ga tudi ne smemo povsem omalovaževati. Proučiti bi bilo treba predvsem to, zakaj članarina — sodeč po mnenju komunistov — sploh igra tolikšno vlogo, saj bi morala biti vendarle samo postranska okoliščina pri pripravljenosti delavca-kandidata, da vstopi v ZK. Precej laže je razložiti »verske zadržke«, ki so jih anketiranci omenjali v skoraj četrtini primerov. Le malo komunistov je s tem mislilo na kandidata, ki je sam veren, pa zato noče v ZK. Večinoma je šlo le za primere, ko kandidat sam sicer ne veruje (več), vendar pa živi v družbeni okolici, ki je verna. Zaradi obzira do staršev, do žene, zaradi javnega mnenja soseda, vaščanov se noče izpostavljati nevarnosti, da bi se tej okolici zameril, izneveril in odtujil. Njegov »ateizem« je pogosto le z navado pridobljena skepsa do vere ali cerkve. Ni pa to osveščen, razumsko in čustveno osvojen marksistični pogled na svet. Zaradi tega tudi zlahka klone v konformnost z versko okolico svoje družine, soseda ali vasi. »Zaradi ljubega miru v hiši« se raje odpove sprejemu v ZK: čeravno sam ni religiozen, pa njegov neke vrste indiferentni ateizem dopušča ideološko lojalnost do verskega pogleda na svet. Nadvse pomemben in zaskrbljenost vzbujajoč je naslednji zaviralni moment, ki je bil omenjen v petini primerov. Nepripravljenost sprejeti disciplino in dolžnost, ki jih komunistu nalaga članstvo v ZK, ostati »zunaj« in biti »nevezan«, ne da bi se s tem odrekel naprednim idejam in prizadevanjem, je pojav, ki ga ne srečamo samo med delavstvom, ampak v precejšnji meri tudi pri mladih intelektualcih. Zelo verjetno pa gre za izveden razlog, ki korenini v primarnejših vzrokih odklanjanja članstva. Tovrstna politična udobnost in nezaupljivost delavcev do svoje OO ZK se ne poraja samo zaradi njihovih morebitnih izkrivljenih predstav o tem, kakšna da je partijska disciplina. Včasih prav poznavanje dejansko slabih razmer v osnovni organizaciji in primerjava s tem, kakršne bi morale biti, odbija takega zunanjega opazovalca — kandidata. Spet primer več, kako daljnosežno škodljiv je lahko ugled slabo uveljavljene partijske organizacije v podjetju. Kako so delavci, ki sicer zadoščajo pogojeni za sprejem v ZK, občutljivi za razmere v OO ZK, v katero naj bi bili sprejeti, priča kar 203 v anketi izraženih mnenj. Slab zgled, ki ga dajejo nekateri komunisti, majhen ugled, ki ga imajo nekatere osnovne organizacije v kolektivu, vse to ustvarja neugoden vtis pri nekomunistih. Ni čudno, če »morajo še temeljito razmisliti«, preden se odločijo za vstop v tako neugledno ali celo razvrednoteno osnovno organizacijo. Zlasti še, ker preprosti ljudje pogosto ne ločijo posameznikov in njihovega delovanja od vse organizacije in njene načelne, napredne vsebine. Čeprav je le 80 odstotkov omenjalo nekak »osebni, politični utilitarizem«, ki naj bi ga nekoč omogočala včlanje-nost v partijo, ki pa je sedaj odpadel in s tem odbil »politične koristolovce«, se vseeno z nekaj mislimi pomudimo ob teh trditvah. Verjetno je zrno resnice v tem, da partijska izkaznica danes človeka ne legitimira več že a priori kot dobrega »našega« zavednega in delovnega človeka, ki ga je treba varovati, mu zaupati, mu pomagati in politično podpreti. Tudi delovanje in vplivanje komunistov v novih družbenih razmerah ne poteka več s pomočjo direktiv, raznih političnih pritiskov, neposrednega nadzora in intervencij, kar vse je godilo nekaterim pragmatistom in tehnokratom v osnovnih organizacijah. Vodilna vloga ZK v samoupravnem sistemu se ne kaže več v neposrednem boju »na barikadah«, to je v otipljivem operativnem družbenem intervencionizmu, marveč pod precej težjimi pogoji prepričevanja, dogovarjanja, načelnega usmerjanja, pri čemer večja demokratičnost in samoupravnost odnosov ne sme biti ovira, ampak spodbuda za učinkovitejše, uspešnejše delo ZK. Razumljivo je, da so te nove okoliščine povsem nevabljive za tiste, ki so iskali s članstvom v ZK kakorkoli svoje koristi. Pri sprejemanju v ZK pa je treba upoštevati tudi osnovno organizacijo samo, kako si le-ta prizadeva spremljati delo ljudi, ki bi zaslužili sprejem v ZK. Imamo tudi take primere, ko posamezni delavci zadoščajo pogojem za sprejem v ZK in bi tudi sami želeli biti sprejeti, vendar ni nikogar, ki bi jih predlagal za sprejem v OO ZK. Včasih slišimo, kako vodstvo OO ZK in njihove kadrovske komisije tožijo, češ da v njihovem kolektivu ni več nikogar, ki bi ga bilo moč sprejeti v OO 7.K. Zato smo vprašali komuniste, ali poznajo koga. ki bi zaslužil in tudi sam želel postati član ZK. vendar je doslej ostal še »zunaj«. Vsak četrti anketiranec je potrdil, da v kolektivu pozna ljudi, ki bi bili po njegovem dobri komunisti. Čeprav so bili pri tej izbiri uporabljeni bržkone različni kriteriji, pa so komunisti navedli kar 90 imen sodelavcev, s katerimi bi kazalo »delati« in jih kasneje vključiti v OO ZK. Opozorili so tudi na razloge, zakaj ti delavci doslej niso bili sprejeti. Večina — 33 odgovorov — je sodila, cla se OO ZK premalo briga za sprejem novih članov in sprejema kampanjsko. Sedem kritik leti na rovaš nezaupljivosti do mladih delavcev, češ da še niso zreli, cla so še novinci v podjetju ipd. Omenjali so tudi primere »prevelike birokracije, formalizma in zavlačevanja« pri sprejemu ali primere, ko se preveč vztraja na »daljni preteklosti« človeka, čeprav se je le-ta spremenil in poboljšal. Skratka: če le količkaj damo na te izjave, potem kaže, da se marsikatera OO ZK. ki se stara, izumira ali spreminja v klub ljudi iz uprave, tudi sama obsoja s tako zaprto kadrovsko politiko. Skozi vso' analizo smo imeli priložnost opazovati, kako so komunisti sila različno ocenjevali razmere in pojave v svojem podjetju in v OO ZK. Ta različnost vrednot, gledanj, kritičnosti se je največkrat manifestirala kot odkrit boj mnenj med komunisti. V nekaterih primerih pa je prevzela tudi obliko prikritih, javno neizraženih nesoglasij, ki so navidezno enotnost, kohezivnost skupine (v tem primeru komunistov) dejansko razkrajala v interesno in vrednostno močno lieterogeno skupino. Različnost gledanj največkrat korenini v različnosti položaja. ki ga posamezne kategorije zaposlenih imajo a družbeni strukturi podjetja. Kako komunisti vrednotijo in kritično ocenjujejo, koliko so pripravljeni in zmožni zavzemati stališča do posameznih problemov, na vse to vpliva vrsta okoliščin. Determinante idejnega, vrednostnega sveta komunistov niso le v njihovem bolj ali manj enotnem ideološkem, svetovnonazorskem izhodišču. Svoj vsakokraten vpliv imajo tudi ti ste družbene koordinate, ki določajo položaj človeka v mreži družbenih odnosov v delovni skupnosti kot tudi zunaj nje — v komuni. Družbena aktivnost komunista, njegova splošna izobrazba in razgledanost, njegova strokovna usposobljenost in izkušenost na delovnem mestu, njegov položaj v vodstveni strukturi podjetja, družbeno okolje, v katerem živi, in družbene skupine, katerim pripada, kot tudi osebna zgodovina in psihološke lastnosti so razen marksistične svetovnonazorske usmerjenosti tudi pomembni činitelji, ki oblikujejo svet ocen, interesov, vrednot in vzorce obnašanja komunistov. Problem, prek katerih različnosti je v OO ZK treba ustvarjati idejno, interesno in akcijsko enotnost komunistov, z gornjimi ugotovitvami nedvomno še zdaleč ne more biti izčrpan. Ne bomo pa mnogo zgrešili, če povemo, da to vprašanje v ZKJ doslej ni bilo deležno večjih teoretičnih in empiričnih proučevanj. Vendar pa je moč marsikatero senčno stran pri delu naših OO ZK, o čemer smo tukaj pisali, najti na »črnem spisku« napak, pomanjkljivosti, neprilagojenosti, ki jih želimo odpraviti s skorajšnjimi spremembami v delovanju ZKJ. MARJAN TAVČAR Mladi v Zvezi komunistov Razmere, v kateri danes živi in se razvija naša socialistična družba, nalagajo Zvezi komunistov čedalje bolj občutljive naloge. Te naloge bo ZK laliko nedvomno uspešneje opravljala, če se bo v svoji družbeni akciji tudi poslej najtesneje povezovala z mlado generacijo in omogočala, da se bodo njene vrste obnavljale z mladimi ljudmi, ki so dovzetni za napredno in novo (če se jim znamo približati) ter posebno občutljivi in nestrpni glede vsega, kar nas v našem ustvarjalnem pohodu zavira (posebno če smo nosilci tega mi sami). Izhajajoč iz zgodovinskih izkušenj partije oziroma Zveze komunistov, bi bilo normalno, da bi se tudi danes, v času bitke za cilje gospodarske in družbene reforme, prav mladina najhitreje in v največji meri vključevala v Zvezo komunistov, videč v tem še večje možnosti za zadovoljevanje in uresničevanje svojih in s tem tudi družbenih interesov, idej in teženj. Čeprav je bilo v letu 1965 sprejetih v članstvo Zveze komunistov Jugoslavije okrog 30.000 mladih ljudi, pa podatki vendarle kažejo, da njihovo število v daljšem časovnem razdobju ne narašča, ampak, nasprotno, naglo upada. Spričo tega je v zadnjem času na raznih razgovorih opaziti zaskrbljenost glede nadaljnjega razvoja in pomlajevanja Zveze komunistov in slišati zahtevo, da se je treba z vso resnostjo truditi, da odkrijemo vzroke tega pojava, da odgovorimo na vprašanje, kaj je to, kar mladini jemlje voljo, da bi se v večji meri odločali za vstop v Zvezo komunistov kot organizacijo, ki bi jim omogočala globlje politično angažiranje tako v njej sami kakor tudi v družbenem življenju nasploh. Ker nimamo na voljo zanesljivejših in kompleksnejših raziskav, menim, da bi razpravljanje o tem lahko pripomoglo, da bi vsaj posamezne vidike lega vprašanja malo bolj osvetlili in obdelali. Razprava bi bila koristna tudi zato. ker bi. opiraje se na analize izkušenj iz prakse, verjetno opozorila, kako nu jno potrebna je popolnejša znanstvena raziskava. Namen tega prispevka ni odgovoriti na zastavljeno vprašuje niti spuščati se globlje v vzroke in njihove morebitne posledice. Želel bi samo v okviru že obravnavane teme »Mladi in naš čas« opozoriti na izražene težnje, nekatera mnenja in hopo-teze in s tem spodbuditi nadaljnjo razpravo. Tovariš R. Jan je v svojem prispevku v 4. številki zapisal. da so »problemi mladine dejansko problemi vse družbe in tudi njene slabosti so predvsem slabosti družbe kot celote.;. Mislim, da bi s tega vidika lahko razpravljali tudi o večjem ali manjšem deležu, večji ali manjši participaci ji mladih v Zvezi komunistov. Če so hibe mladih hibe družbe kot celote, potem je tudi vprašanje mladine v Zvezi komunistov predvsem vprašanje Zveze komunistov same — odraz njenega delovanja, njenih uspehov in napak, pa tudi njene usmerjenosti h generaciji mladih, ki dozoreva v samoupravni družbi in demokratičnejših odnosih v njej. A načelu usmerjenost ni sporna. Zapisana je v vseh pomembnejših dokumentih, sprejetili v zadnjih letih na kongresih in plenumih tako v federaciji kot v republikah. Kljub temu pa življenje kaže, da se stvari razvijajo v nasprotni smeri. Pred petnajstimi leti je bila ZKJ kot celota sorazmerno zelo mlada. V sestavi članstva je bilo 39,8% mladih do 23. leta starosti. Konec 1965. leta jih je bilo samo še 12.6%. v sestavi ZK v delovnih organizacijah v gospodarstvu pa le 10.3%. Takšni premiki so seveda posledica normalnega »staranja« članstva, vendar s tem ni mogoče vsega pojasniti. Drži namreč, da so bila vrata v ZK mladini zadnja leta dosti bolj zaprta, kot pa so bila v povojnili letih. To pokažejo tudi številke o sprejemanju mladine v članstvo ZKJ. Leto 1958 1959 1960 1961 1962 1965 1964 1965 ZKJ 69.609 86.644 60.129 42.172 16.565 23.419 24.126 30.650 ZKS 3.153 7.822 3.569 1.935 995 1.355 1.217 1.364 Ali izraženo v % od skupnega števila sprejetih: Leto 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 ZK] 66 63 62,5 62,5 62.0 59,5 58,3 59,5 ZKS 66,2 60.1 55,9 48,4 54,3 53,2 51.9 55,3 Nižje absolutne številke so deloma posledica tega, da je .bilo sprejemanje nasploh manjše; to hi se še dalo razumeti. čeprav je padec z 69.609 na 30.650 (v ZKS — s 3.153 na j.364) precej občuten. Manj razumljivo je, da se ob tem zmanjšuje tudi relativni delež mladih v številu vseh sprejetih, in sicer od 66 na 59,6 %, v Sloveniji celo od 66,2 na 55,3 %. Vprašati se je torej treba: ali je današnja mladina manj zrela, kakor je bila generacija iz leta 1958^59, ali pa se ji ne znamo približati? Ali je mladina prejšnjega obdobja čutila večjo potrebo po ZK, kot pa to čuti sedanja generacija? Kako pojasniti to, da prihajajo te težnje do izraza v razdobju »pomlajevanja« kadrov v ZK? Nekaj mnenj o vzrokih in posledicah Vzroke, ki jih danes navajajo ob različnih priložnostih in v različnih zvezali, bi po mojem mnenju lahko uvrstili v dve skupini (seveda, kolikor ima takšno razvrščanje sploh kakšen pomen in smisel). V prvo bi uvrstili tiste, ki se pojavljajo v raznih oblikah v Zvezi komunistov sami, v drugo pa šiiiše vzroke, ki se kažejo in pojavljajo kot problemi celotne družbe in katerih pojavne oblike so različne glede na stopnjo splošne razvitosti, ravni razvitosti samoupravljanja in demokratičnih odnosov, splošne in strokovne izobrazbe, kulture itd. Čeprav sta ti kategoriji vzrokov med seboj povezani in jih mehanično ne gre ločevati, bi se v tem prispevku vendarle poskusili zadržati samo pri prvi kategoriji oziroma pri vzrokih, ki nastajajo in obstajajo v Zvezi komunistov. Mnoge parcialne raziskave in analize so potrdile, da mladina, lahko bi rekli, v celoti sprejema program Zveze komunistov, njene proklamirane politične cilje kakor tudi način boja in metode za doseganje teh ciljev. To njeno stališče pa doživi vidno preobrazbo takrat ko se sreča s konkretno organizacijo, obremenjeno z mnogimi pomanjkljivostmi, ki jo motijo in odvračajo. Predvsem in najpogosteje moti premajhna učinkovitost osnovne organizacije in komunistov pri odpravljanju raznih napak v družbi in pri komunistih. ki so marsikdaj njihovi nosilci, premajhna zavzetost v boju proti raznim birokratskim pojavom in za uresničevanje proklamiranih (programskih in ustavnih) načel v vsakdanjem delu. Kar se tega tiče, imamo na voljo nešteto primerov, vendar bi uporabil samo enega, odgovor mladinca iz enega kranjskih delovnih kolektivov. Kaj ni značilno stališče mladega delavca, ki pravi: »Ne želim v Zvezo komunistov, ker med komunisti ni dovolj odgovornosti in prizadevanj za reševanje kritičnih problemov podjetja.« laki in podobni odgovori resno terjajo, da se prepričamo, ali so neka organizacija ZK in komunisti v njej zreli in sposobni, da dejansko, v svoji delovni organizaciji, v svojem okolju, v praksi uresničujejo družbeno vlogo Zveze komunistov, (Pri tem imam v mislih pojav kot (ak,-šen, ne organizacije, na katero se nanaša omenjeni primer.) Eden izmed vzrokov za to je vsekakor v tem, da so marsikje organizacije ZK še vedno bolj obrnjene k upravnemu aparatu namesto k človeku in njegovemu položaju, delovnemu kolektivu in samoupravnim odnosom v njem. Identifikacija (posameznih) organizacij ZK s posameznimi odločitvami, sprejetimi v ožjem krogu, in prepletanje funkcij v Zvezi komunistov z oblastno-upravno-organizatorskimi funkcijami, od delovne organizacije pa do najvišjih organov, vsekakor vpliva na njeno učinkovitost, povezanost z delovnimi ljudmi in hromi njen kritični odnos in odgovornost za reševanje nerešenih vprašanj, ki jih zastavljajo delovni ljudje. Mislim. da bi bilo v zvezi s tem zanimivo malo globlje analizirati. kako in \ kakšni meri vpliva na to tudi socialnoekonomska struktura članstva, pa tudi struktura vodstev v ZK. Na drugem mestu med pomisleki mladih glede vstopu v ZK je največkrat kritika praktieistične. ozko organizacijske, formalistične naravnanosti v delovanju posameznih organizacij in njihove enostranske usmerjenosti samo na področje gospodarsko materialnih odnosov, pri čemer zapostavljajo odnose, ki pojmujejo človeka kot vsestransko bitje s potrebami, ki niso samo materialne narave. Dejstvo, da smo v Zvezi komunistov doslej vse preveč zanemarjali moralno-etična vprašanja in se vse premalo ukvarjali z razčiščevanjem in reševanjem idejnih problemov, ki se pojavljajo kot odraz in posledica napak in negativnih pojavov v medsebojnih odnosih, pomanjkljivosti v sistemu delitve po rezultatih dela. je dokaj pripomoglo k temu, da mladi ljudje v dani organizaciji ne vidijo možnosti, da bi izrazili svoje poglede, stališča, razmišljanja itd. in jih v praksi tudi uresničevali. Ker te možnosti ne vidijo, mnogi, ki niso neprizadeti in ki veliko razmišljajo, ostajajo zunaj ZK. njihove potencialne sposobnosti in revolucionarne ideje pa ostajajo marsikdaj neizkoriščene ali pa se »sproščajo« pogosto neracionalno, neučinkovito, pa tudi negativno. S tem pa je za ZK izgubljeno mnogo tega, kar označujemo s pojmi: odločnost, polet in smelost, lastnosti, ki so bile in «o tudi danes predvsem značilnost mladih ljudi. Mnogi so mnenja, da bi morali, če hočemo, da bo mladini več do tega, da bi bila sprejeta v ZK. marsikaj spremenili in izpopolniti v načinu delovanja osnovnih organizacij. pa tudi občinskih in drugih komitejih na višji ravni. Poleg tega. da se preusmerimo k temeljnim idejnim vprašanjem in jih analiziramo, kar naj bi bila osnova za jasnejšo in učinkovitejšo akcijo komunistov, ob krepitvi družbene odgovornosti samoupravnih, upravnih in oblastnih institucij in forumov — in komunistov v njih — bi vsekakor morali upoštevati tudi to. da mnogi naši sestanki — sestanki zaradi sestanka — niso ravno najbolj privlačna oblika. V naših naporih za sodobnejši modernejši način dela ZK se bo verjetno treba še precej truditi tudi za to. da bi sestanek komunistov res postal »delovni dogovor«, mesto, kjer se krešejo mnenja in potem na tej podlagi izdelajo stališča. Zato pa je potrebno nekaj več kot samo sestaviti in objaviti dnevni red, potem pa razpravljati o vsem mogočem; saj se razidemo z vtisom, da smo sicer dobro kritizirali, da pa pravzaprav ne vemo, zakaj smo se sestali. Ko smo pred VIII. kongresom razpravljali o statutu, niso bila redka mnenja, da je treba omogočiti, da bodo lahko sprejeti tudi mladi, ki še nimajo 18 let. Ta možnost je v novem statutu dana kot izjema. Pričakovati je torej bilo. da se bodo vrata mladini odprla bolj na široko. 1 oda pričakovanja se niso uresničila, nasprotno: delež m ladih v strukturi novo sprejetih članov je manjši, v tem okviru pa še posebno delež mladine do 20 let (to je mogoče dokazati tudi s tem, da prihaja v JI.A na odslužitev roka čedalje manj obveznikov, ki so člani ZK. kakor tudi s tem. da se nenehno krči starostna skupina članstva do 25 let). Na to vprašanje ni treba gledati samo kot na organizacijski problem, temveč kot »a vsebinskega. Takšna naravnanost kaže na določeno nerazumevanje in nezaupanje ZK v generacijo, ki v sedanjih razmerah izredno hitro dozoreva. Zdi se mi. da naše organizacije nimajo dovolj pred očmi tega, da je ta doba »nemirnosti« in dozorevanja ttila- (lega človeka nadvse pomembna, da ne rečem usodna, za njegovo življenjsko opredelitev. S statističnimi podatki bi bilo mogoče dokazati, da se tisti mladi ljudje, ki so bili sprejeti v ZK ravno v tej dobi, mnogo bolj stanovitno oklepajo organizacije kot oni, ki so bili sprejeti v poznejših letih, potem ko so se (zunaj ZK) že dokončno izoblikovali. Sicer pa nam to dokazujejo zgodovinske izkušnje naše partije pred vojno in med njo, in na teh bi se morali še nadalje učiti. Zategadelj bi se bilo treba poglobiti razen v to, kaj mladino odvrača od tega, da bi vstopila v ZK, malo globlje tudi v vzroke, ki ZK — organizacije ZK — ovirajo, da se pri svojem notranjem utrjevanju danes manj usmerjajo h generaciji mladih. V tem pogledu navajajo zelo različne vzroke. Eden med njimi je, da ZK s tem, ko stari, izgublja stike z mladino oziroma postaja nesposobna za dialog z mladimi, njihovo nestrpnostjo in »revolucionarnimi« zahtevami tako znotraj kakor tudi zunaj Zveze komunistov. Drugi navajajo kot razlog idejno neučinkovitost Zveze mladine, ki je, obremenjena z raznimi formalno-orga-nizaeijskimi in drugimi problemi, zapostavila področje moral no-etičnih in družbenih odnosov, ki danes mladino in njena razmišljanja čedalje bolj zaposlujejo. Spet drugi menijo, da se še vedno nismo otresli starih »aktivističnih« meril za ocenjevanje politične zrelosti in angažiranosti mladine. ki se dandanes ne zadovoljuje več samo s sestanki in političnimi predavanji, ampak teži k temu, da bi se izrazila na mnogo širšem področju — posebno v tako imenovanih interesnih dejavnostih, ki (čeprav tega marsikdaj ne mislimo) imajo velik moralno-politični in vzgojni pomen. Vsi ti (in drugi) problemi dokazujejo, da prihaja čas, ko ni več mogoče samo ugotavljati, da »mladine ni«, da »mladi v ZK ne gredo«, ampak je treba napraviti učinkovitejše korake. Problema bi se kazalo lotiti s sistematično politično in družbeno akcijo (ki pa ne sme biti kampanja), zasnovano na znanstvenih metodah, in s pripomočki, ki naj bi omogočili, da odkrijemo in odpravimo dejanske razloge in vzroke. To pa naj bi ne bila samo naloga vodstvenih organov ZK ali posameznih ustanov, ampak dolgoročnejša orientacija ZK kot celote in s tem vsake organizacije posebej. To tembolj, ker s stališča nadaljnjega razvoja Zveze komunistov in njene vloge v družbi, posebno zdaj, v času naše gospodarske in družbene reforme, postajajo ti problemi vse manj samo organizacijsko, temveč eno izmed bistvenih idejno-političnih vprašanj. MARJAN OROŽEN Pogledi, glose, komentarji Osebna odgovornost in ostavka T zadnjem času je bilo nekaj primerov, da so vodilni / delavci (predvsem direktorji) nekaterih delovnih organizacij podali ostavko oziroma grozili, da bodo dali ostavko. Takšni primeri so bili tudi zunaj delovnih organizacij: z ostavko je grozil predsednik občine, celoten svet za kulturo ipd. Ozadje teh (groženj) ostavk so bila različna gledanja na načelno politiko na določenih področjih, protest zoper obstoječe ovire, ki so preprečevale izpolnjevanje sprejetih nalog ipd. I Ob teh ostavkah oziroma grožnjah z ostavkami, ki so izvirale sicer iz različnih razlogov in so imele tudi različne razsežnosti razreševanja, se je pokazalo, da bi bilo koristno organizirati razpravo o ostavki nasploh in jo oceniti kot družben pojav pri nas. Ta potreba je očitna zlasti zato, ker je slišati nekaj preveč enostranskih negativnih vrednotenj ostavke in če bi se tako gledanje razširilo, bi lahko bistveno zavilo ustvarjanje ustreznega družbenopolitičnega ozračja, v katerem bi ostavka dobila ustrezno družbeno mesto. Prispevek k razpravi in razčiščevanju tega vprašanja je tudi reagiranje občinskega sindikalnega sveta v Kopru in komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov na nekatere primere ostavk na Koprskem. (Delno so o tem meseca junija in v začetku julija pisale »Primorske novice« in »Delavska enotnost«.) I. Politična reakcija ob znanih primerih ostavk je lahko pozitivna v dvojnem smislu, širša obravnava ostavk bo predvsem povzročila, da bo dobila ostavka ustrezno družbeno težo, da bo postala resno in premišljeno dejanje, za katero se posameznik odloči samo ob zares pomembnih vprašanjih. šele v skrajnem primeru, ne pa ob vsaki malenkosti, tako rekoč vsak dan. Na drugi strani pa bo to zajezilo pojav nenačelnega medsebojnega solidariziranja vodilnih delavcev; če zagrozi z odstopom eden, store iz solidarnosti isto še drugi, čeprav sporno vprašanje, zaradi katerega je prvi 7795 \ zagrozil z ostavko, ni v neposredni zvezi z delovnim področjem in osebno odgovornostjo drugih (vendar tudi ta problem ni tako preprost, če ga ocenjujemo s stališča značilnosti, ki jih ima teamsko delo). 2. Dvome pa vzbuja stališče, ki se pojavlja v razpravi in ki ostavko v bistvu zavrača, češ da ni združljiva s sistemom samoupravljanja. Po tem stališču je edina sprejemljiva ostavka kot prostovoljen umik s položaja zaradi nesposobnosti oziroma zaradi tega, če kdo ni kos nalogam, ali pa iz zdravstvenih razlogov ipd., vsaka druga ostavka pa pomeni negacijo samoupravljanja, češ da ostavka objektivno vselej pomeni pritisk na samoupravne organe in izsiljevanje kolektiva. Nihče nima pravice svojih stališč, pa čeprav so to napredna stališča, uveljavljati in izsiljevati, grozeč, da bo dal ostavko. I akšna ostavka je ocenjena kot izsiljevanje samoupravnih organov in kolektiva, kot nova oblika birokratske samovolje ipd. Posledica tega stališča bi bilo na eni strani to. da bi bile dejansko politično onemogočene vse ostavke, ki bi nastale na podlagi boja mnenj in različnih gledišč glede reševanja določenih bistvenih vprašanj — imenujmo jo problemsko ostavko — ker se za ostavko, ki ima moralno-politično negativen pečat, ne bo skoraj nihče odločil. Na drugi strani pa bi apriorna moralno-politična diskvalifikacija »problemske« ostavke negativno vplivala na uveljavljanje ostavke sploh, tudi ostavke kot prostovoljnega umika posamezniku. To bi namreč zavrlo ustvarjanje ustreznega družbenopolitičnega ozračja, v katerem bi javno mnenje postalo učinkovitejši dejavnik pri krepitvi zavesti o osebni odgovornosti. Vprašanje je torej, ali smemo ostavko vnaprej moralno-politično opredelili kot pojav, ki s sistemom samoupravljanja ni združljiv. Ali niso nasprotno tudi argumenti, ki kažejo, da je treba ostavko smatrati za docela sprejemljiv pojav v sistemu samoupravljanja? Težko bi tudi zanemarili številne sociološke in psihološke vidike, ki ne dopuščajo tako enostranske apriorne obsodbe ostavke. II 3. Nobenega dvoma ni. da je treba pri obravnavanju ostavke izhajati predvsem iz osebne odgovornosti vsakogar na njegovem delovnem mestu. Na podlagi izhodišč naše ustave je mogoče ugotoviti, da so naša splošna družbena prizadevanja usmerjena k temu, da se okrepi osebna odgovornost in da se le-ta jasneje opredeli v naši družbeni praksi. Vemo. Trn kakšne so bile naše dosedanje izkušnje: ob določenih napakah skoraj nikoli ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je osebno odgovoren zanje, ampak smo se malodane vedno izgovarjali na številne »objektivne« dejavnike in na anonimno kolektivno odgovornost: vsi smo odgovorni za vse. Nova ustava je jasno uzakonila načelo osebne odgovornosti, v praksi pa šele iščemo poti, da bi to načelo učinkovito uresničili. V tem pogledu je z/a nt i. zelo pomembno izpopolnjevanje statutov delovnih organizacij in izdelava pravilnikov o delovnih razmerjih. Toda kot normalen komplementaren sestavni del osebne odgovornosti je ustava predvidela možnost odpovedi funkcije, če kdo ne bi mogel prevzeti osebne odgovornosti za uresničitev nalog, ki so mu zaupane. Zaradi tega je treba možnost ostavke zagotoviti vsakomur. Te možnosti pa dejansko ne bi bilo oz. bi bila zgolj deklarativna, če bi ostavko (in s tem tistega, ki bi jo podal) ovrednotili kot moralno-po-1 iti eno deklasirano metodo pritiska in izsiljevanja. A. Ena vrsta ostavk so ostavke, ko se posameznik umakne, ker spozna in prizna, da ni kos nalogam, ki jih kaka funkcija oziroma delovno mesto zahteva od njega. V tem primeru je potrebna dokajšnja osebna samokritičnost (ki pa je koristna, če je pravočasna). Seveda pa je pri kom spoznanje. da ni kos nalogam, tudi posledica javne kritike njegovega dela. javne kritike napak na njegovem delovnem področju itd. Ostavk (zlasti pa tudi odstavitev oziroma razrešitev) na tej podlagi smo imeli razmeroma malo. kar po svoje dokazuje, da načelo osebne odgovornosti ni bilo dovolj učinkovito konkretizirano v praksi. Eden izmed vzrokov za to pa je prav gotovo nerazvito mcralno-politično ozračje (doslej tega nismo bili vajeni), nerazvito javno mnenje, ali natančneje, neučinkovitost javnega mnenja, v katerem prihajajo do izraza kritike raznih napak in ki postavlja v ospredje zlasti moralno-politični vidik osebne odgovornosti. Seveda je vprašanje, kaj v danem trenutku pojmujemo pod »javnim mnenjem« ter kako ocenjujemo njegove razsežnosti in »specifično težo«, ker so naše metode za natančno in hitro ugotavljanje javnega mnenja pri nas še zelo nerazvite. Zaradi tega je tudi težko izpodbijati subjektivni občutek in trditev mnogih, da kritike in pripombe občanov kot izraz javnega mnenja marsikdaj niso bile upoštevane, ampak je obveljal pregovor: Pes laja. karavana pa gre mimo. Seveda pa ostavka te vrste, naj bo prostovoljen odstop ali posledica pritiska javnega mnenja — imenujmo jo »sa- mokritična« ostavka — ne more pomeniti, da je posameznik z odstopom tudi že razrešen osebne odgovornosti za pomanjkljivosti in napake, ki jih je zagrešil. Osebno odgovornost (bodisi moralno, politično, disciplinsko, kazensko itd.) je treba realizirati. Edino na ta način bo »samokritična« ostavka dobila svoje pravo mesto, predvsem pa bo do nje prišlo pravočasno, ne šele potem, ko so se napake že preveč nakopičile. Med vzroki za prostovoljen umik s položaja pa so razen priznanja, da prizadeti ni bil kos nalogam, lahko tudi drugi osebni razlogi, npr. zdravstveno stanje ipd. Nadalje so znani primeri, da kdo zagrozi z ostavko, ker ni zadovoljen z delovnimi pogoji, s splošnim vrednotenjem njegovega dela, z osebnimi dohodki itd. Ponavadi se razmere šele takrat uredijo. 5. Razen teh primerov pa je realno pričakovati, da bo do ostavke prihajalo zlasti o primerih, ko bodo glede pomembnih in načelnih vprašanj obstajali različni koncepti rešitev. Vsakdo je na svojem delovnem področju osebno odgovoren za strokovnost in kakovost svojega dela. Zaradi tega mora imeti možnost, da v primeru, če samoupravni organ ne bi sprejel njegovih predlogov in zato prizadeti odgovorni delavec ne bi mogel prevzeti osebne odgovornosti za to področje, lahko odstopi, ne da bi bil izpostavljen uevarnosti, da ga bodo vnaprej ožigosali, češ da izsiljuje, da je sovražnik samoupravljanja itd. Različna stališča se lahko pojavljajo prav na vseh področjih, npr. ob delitvi dohodka, in sicer zaradi različnih konceptov glede razširjene reprodukcije in politike družbenega standarda delavcev; različni koncepti se lahko pojavijo oh vprašanju modernizacije oz. rekonstrukcije podjetja; različne poglede srečamo glede kadrovske politike, politike izobraževanja in sploh glede perspektivnega investiranja v strokovne kadre; različni koncepti se pojavljajo glede nadaljnjega razvoja delovne organizacije, glede morebitne preusmeritve predmeta poslovanja; različni so lahko koncepti o organizaciji podjetja, o odnosih med delovnimi enotami, o stopnji samostojnosti delovnih enot in njihovih kompetencah (delitev dohodka na ravni enot ali ne, razpolaganje s skladi na ravni enot ali ne itd.) iti podobno. 6. S tem nujno pridemo do vprašanja, ali je te vrste ostavka v nasprotju s samoupravnim sistemom ali ni. Kolikor bomo razen kolektivne odgovornosti gojili načelo osebne odgovornosti, bo ostavka neizogiben pojav: kdor bo menil, da zaradi določenih razmer ne more prevzeti osebne odgo- vornosti na svojem delovnem mestu, bo odstopil oziroma bo najprej navedel, kaj ga ovira pri delu. Če ovire ne bi bile odpravljene, bo prizadeti posameznik zahteval, da se ga bodisi razreši osebne odgovornosti ali pa je treba računati s tem, da bo odstopil. Kdo drug pa bo odstopil iz protesta, ker se ne strinja z določenimi ukrepi, čeprav to ni neposredno zvezano z njegovo osebno odgovornostjo. Ostavka oz. grožnja, da bo kdo podal ostavko, tedaj ni nekakšen izjemen pritisk na samoupravne organe, ampak je le zadnja faza v razpravi o določenih načelnih vprašanjih, o določenih konceptih poslovne politike itd., pomeni do vrhunca zaostren konflikt, boj mnenj, hi pa se s lem reši praviloma pozitivneje, kot pa če se boj mnenj sploh ne bi zaostril. Ostavka tudi ni tisto, kar edino povzroči pritisk na samoupravne organe, oziroma niso organi upravljanja zgolj zaradi groženj koga. da bo podal ostavko, postavljeni pred dileme. Nasprotno, tako rekoč vsak dan so izpostavljeni številnim dilemam in pritiskom, ki jih porajajo zakonitosti bla-govno-tržnega gospodarstva, nestabilnost trga, nevarnost poslovnega rizika itd. Seveda je treba pri vsaki odločitvi računati z dvojnimi posledicami: s posledicami, ki bodo nastale, če bo predlog sprejet, in s posledicami, ki bi nastale, če predloga ne bi sprejeli. Pri raznih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delovno organizacijo, bodisi glede organizacije dela. poslovne politike, delitve dohodka, investicij itd., je tedaj še veliko večjega pomena, da obojne posledice še posebej jasno prikažemo in jih argumentiramo. Zaradi tega je docela razumljivo, da se ob teh vprašanjih boj mnenj zaostri in da kdo izmed tistih, ki dela na prizadetem delovnem področju, s katerim je povezana njegova osebna odgovornost, reče, da v takšnih okoliščinah ne bo mogel delati, ker se s takim konceptom ne strinja, in bo raje odstopil. Res je, da se to pravi groziti, da bo podana ostavka, in tudi je res, da je to pritisk na tiste, ki sprejemajo odločitev. Toda takšna grožnja ni članov samoupravnega organa v ničemer oropala njihovega samoupravnega statusa, ampak, nasprotno, jih je postavila v položaj, da morajo odločiti o bistvu problema, poznavajoč posledice, bodisi če predlog sprejmejo ali pa ga zavrnejo. Ker se je zaostril boj mnenj celo z grožnjo ostavke, so člani samoupravnega organa morali posledice svoje odločitve obravnavati dosti bolj skrbno in z večjim občutkom odgovornosti kot sicer: poleg drugega je treba pretehtati še to, kakšne posledice bodo nastale, če prizadeti strokovni delavec odstopi. Seveda ni nujno, da do ostavke tudi res pride: ker je to pravzaprav zadnja faza razprave i ji se v njej vsi bistveni argumenti še enkrat pretehtajo, pride še do dodatnih pojasnil in utemeljitev, na podlagi katerih se stališča ponavadi zbližajo. Na ta način zaostreni konflikt se torej reši pozitivno: bodisi da prevlada prepričanje, da je obravnavani predlog treba sprejeti, bodisi da zmaga stališče, da predlog ni sprejemljiv in se ostavka sprejme. V resnici to pomeni krepitev samoupravljanja, ker se ob važnejših in težavnejših dilemah izostruje čut za gospodarjenje, oblikuje zavest o odgovornosti za posledice svojih odločitev itd. Praktična šola samoupravljanja ne predpostavlja idealno usklajenih odnosov, ampak realne odnose z vsemi protislovji, konflikti in dilemami vred. V tem pogledu je zaostritev v boju mnenj tudi z grožnjo ostavke le ena izmed poti za praviloma pozitivno rešitev konflikta. Nekateri znani primeri ostavk kažejo, da so samoupravni organi oziroma delovni kolektiv kritično ocenili koncept rešitve, ki ga je zagovarjal direktor in ki ga je podprl z grožnjo ostavke. V dveh podjetjih na Primorskem so koncept, ki ga je zagovarjal direktor, zavrnili in sprejeli njegovo ostavko. (Praksa bo pokazala, ali je bila ta odločitev modra. Na vsak način pa je kolektiv zavestno vzel na sebe posledice te praktične šole.) III 7. Aprioristična moralno-politična obsodba ostavke l>i tedaj lahko imclii posredno (ker marsikdo ne bo pripravljen zaostriti mnenj o načelnih vprašanjih) resne negativne posledice več vrst. Ustavna pravica do ostavke bi tako lahko postala dokaj dvomljiva, pravzaprav mrtva črka na papirju. Nadalje bi se posledice kazale ne samo pri razvijanju osebne odgovornosti, osebne iniciative in osebnega izpostavljanja pri obrambi novih konceptov, novih zamisli itd., ampak bi to lahko povzročilo tudi razraščanje škodljivega konformizma, lagodnosti, brezbrižnega odnosa do problemov, svojevrstnega oportunizma itd.: češ zakaj bi se izpostavljal, če ni potrebno, če je drugim prav, bo pa še meni, itd. Ti pojavi in problemi nam niso neznani in jih bo veliko teže zajeziti, kot pa spodbujati. Nekateri uporabljajo, pričakujoč reelekcijo, prijeme, ki zagotavljajo začasno osebno priljubljenost pri kolektivu (so strpni do raznih pomanjkljivosti pri delu posameznih služb itd.). Cenena priljubljenost sicer ni nekaj trajnega, vendar pa lahko traja nekaj let, preden večji del kolektiva spozna, da božanje samo po dlaki navzdol, izogibanje ostrim bojem mnenj, izogibanje kritiki napak, izogibanje, da bi kdaj prišlo do izbire med dvema ali pa več različnimi koncepti rešitev itd., dejansko ni vedno v korist kolektiva, ampak mu je prej v škodo, ker beg pred obravnavanjem problemov, pred zaostrovanjem in bojem mnenj povzroči, da podjetje na nekaterih področjih počasneje napreduje, kot bi sicer. 8. Pri tem je vsekakor treba upoštevati tudi osebni značaj prizadetega strokovnega delavca. Eden je nagnjen h kon-formizmu, noče zaostrovati stališč, je pripravljen takoj prilagoditi se situaciji in svoje predloge umakniti, drugemu pa ni vseeno, kako bo s podjetjem čez leto ali več, in svoja stališča vztrajno brani, tudi tako, da grozi podati ostavko. Ko se bodo pokazale negativne posledice neke odločitve, ko se bodo pokazali slabi poslovni rezultati, ko bodo zaznali recesijo v razvoju podjetja, bo le vsakdo sklepal: nesposoben je bil, ni imel pravih konceptov glede razvoja itd. Le malokdo bo vprašal, ali je do tega prišlo zato, ker ni dovolj vztrajal pri svojih konceptih, ker ni hotel izvajati pritiska, ker si ni tipal iti tako daleč, da bi zagrozil podati ostavko. S tega stališča je razumljivo, da mora imeti vsakdo možnost — brez nevarnosti, da bo vnaprej moralno diskvalificiran — da lahko v odločilnem trenutku zagrozi celo, da bo podal ostavko, ker meni, da zaradi osebue odgovornosti in osebnega ugleda, ki ga uživa kot strokovnjak, ne more in ne želi tvegati, tla bi prišlo v njegovem delovnem področju do določenih napak itd. In ne samo to! Osebna poštenost strokovnega delavca do kolektiva terja, da svoje stališče zavzeto in argumentirano brani, da načenja dileme, da se ne umakne takoj, da opozarja na posledice itd. Šele, če se stališča ne zbližajo, tudi res odstopi. To je bolj razumno in za kolektiv bolj koristno, kot pa takoj podati nepreklicno pismeno ostavko, ki ne dopušča več nobenih razprav. 9. Več razlogov torej govori za to, da ostavke ne bi smeli ocenjevati kot birokratsko metodo pritiska na samoupravne organe, ne bi je smeli kratko malo izenačevati z novo obliko samovolje itd., skratka, jo posplošeno ocenjevati kot pojav, ki s samoupravnim sistemom ni združljiv. Analizirati in oceniti bi jo bilo treba v vsakem posameznem primeru posebej, in to ne le zunaj delovnih organizacij, ampak zlasti usposobiti za to notranje subjektivne sile v kolektivih. Konkretna analiza bo pokazala, ali gre za povampirjeni birokratizem in za nenačelno grupno solidariziranje ali pa za argumentirano ostavko, ki je posledica različnih stališč glede bistvenih vprašanj. Torej bi bilo napak, če bi pred ostavko bežali in če bi jo načelno odklanjali, češ da je nesprejemljiva metoda pritiska na samoupravne organe, ter da bi bilo nasprotno pametneje našo subjektivno akcijo usmeriti v to, da bodo samoupravni organi in politične organizacije v danem trenutku sposobne trezno analizirati in razširiti konflikt, ki se je zaostril. Kajti tudi če ostavko moralno-politično obsodimo, protislovja, konflikti in dileme ne bodo odpravljeni. IV 10. Nobenega dvoma ni. da spremljajo ostavke razni negativni pojavi. Med temi so primeri, ko se posamezniki poigravajo z ostavko in grozijo odstopiti tako rekoč ob vsaki malenkosti. Ozadje teh primerov je precenjevanje lastne osebnosti, skonstruiran občutek o nenadomestljivosti ipd. Če v takšnih delovnih organizacijah družbenopolitično delo ni razvito, če so samoupravni organi bolj ali manj formalna fasada (to pa je tudi posledica nedejavnosti družbenopolitičnih organizacij), lahko posameznik s takšno metodo »permanentnih« ostavk tudi nekaj časa uspeva. Kaj boljše zdravilo zoper takšne pojave bi bilo pripraviti kolektiv do lega, da bi ob prvi priložnosti ostavko sprejel, ne da bi dopustil možnost preklicati jo. Nadalje so znani že omenjeni primeri nenačelnega soli-dariziranja, tj. verižnih ostavk večjega števila vodilnih delavcev: največkrat je to poizkus pritisniti delovni kolektiv ob zid iz same birokratske samovolje, ne pa na osnovi tehtnosti ekonomskih in drugih argumentov. Kdor nepremišljeno, ne-argumentirano grozi, da bo podal ostavko, in tega ne podpre z dejstvi, z opozorili o predvidenih posledicah itd., se dejansko lahko dostikrat znajde na poziciji birokratizma; deluje predvsem z logiko birokratske samovolje: ne dopušča nobenega razpravljanja, ne želi razpravljati in navajati novih argumentov, prepričevati ljudi, politično delovati, ampak prestižno in nepopustljivo vztraja pri stališču »ali-ali«. Te in še druge negativne pojave bo treba imeti pred očmi, da bi. ko bomo analizirali in ocenjevali konkretne primere ostavk, lahko nanje pravilno in pravočasno reagirali in se takšnim metodam uprli. 11. Seveda se ob problemu ostavk pojavlja še vrsta drugih nerešenih vprašanj. Eno takšnih vprašanj, ki ga bo treba obravnavati, je povezanost ostavke in delovnega razmerja. To vprašanje je pereče v primerih, ko je opravljanje kake funkcije, kake delovne dolžnosti povezano z obstojem delovnega razmerja. Vprašanje je namreč, ali naj ima ostavka na neko delovno mesto v delovni organizaciji vedno za posledico tudi prenehanje delovnega razmerja ali pa je v določenih primerih mogoče to dvoje ločiti, (npr. če delavec poda ostavko kot vodja neke službe in želi delati na manj odgovornem delovnem mestu). Podobni primeri nastopajo ob reelekciji vodilnih delavcev, če kdo od njih ni ponovno izvoljen na isto delovno mesto. V 12. Nedvomno bi bilo treba problem ostavk še veliko bolj poglobljeno in obširneje analizirati, zlasti s socioloških, psiholoških pa tudi formalno pravnih vidikov, da bi lahko bolj zanesljivo zavzemali dokončna stališča glede tega. kako se bo ta institut uveljavljal v naši nadaljnji družbeni praksi. Vsekakor si bo treba prizadevati, da bo ostavka postala resno in premišljeno dejanje, ne pa nepremišljena oblika vsakdanje govorice. Vendar pa se, ob doslej znanih argumentih in spričo navedenih pomislekov, ni mogoče strinjati s stališčem, ki tako imenovano problemsko ostavko (ostavko zaradi različnih konceptov, zaradi različnih gledišč, ostavko iz protesta do posameznih ukrepov ali neurejenih razmer ipd.) vnaprej moralno-politično deklasira, češ da pomeni metodo pritiska ter izsiljevanja in da je v nasprotju s sistemom samoupravljanja. To stališče se mi zdi nesprejemljivo predvsem zalo, ker bi zavrlo tako moralno-politična kot tudi formalnopravna prizadevanja za krepitev načela osebne odgovornosti. Prav od tega pa je v precejšnji meri odvisen uspešen nadaljnji razvoj sistema družbenega samoupravljanja. širša razprava o tem vprašanju bo koristna, ker vprašanje ostavke ni aktualno le na nivoju delovne organizacije in morda občine, ampak na vseh nivojih družbenopolitičnih organov in organizacij. IVAN KRJSTAN Morala »vernih«? Katoliška cerkev tudi v Sloveniji preživlja obdobje svoje intenzivne preosnove. Vatikanski koncil je sprožil mnoga nova pa tudi vzpodbudna gibanja v njej. Za Jugoslavijo pomeni tudi podpis protokola z Vatikanom pomemben korak naprej v smeri urejevanja odnosov med cerkvijo in državo, kar bo moralo imeti v svojih konsekvencah tudi vpliv na nekatere aspekte medčloveških odnosov. Zal moramo ugotoviti, da stanje ni vedno tako, in kot kaže, prav v religioznem tisku ni posebno vzpodbudno. Verski list »Družina« je v vrsti sestavkov pod naslovom »Fantje iščejo Kristusa« (»Družina« dne 15. januarja, 15. maja in 15. junija) obravnaval psihološke, čustvene in moralne probleme mladih fantov, ki da so rešljivi le tako, da se ti zatečejo v naročje religije. Če snamemo mistično prevleko tega pisanja, obstanemo pred zelo nacionalnim problemom, ki ga pisec obdeluje, namreč: kako pridobivati mlade ljudi za katoliško religiozno miselnost; to je za svojo cerkev. Do tukaj bi bilo vse v redu in prav. Tako delajo z večjo ali manjšo gorečnostjo vse cerkve na tem svetu; tudi pri nas imajo za to vse zakonske možnosti. Vendar pa mimo take vrste »gorečnosti«, kot preveva te članke v Družini — tisti, ki srno se osvobodili religiozne miselnosti in ne gojimo religioznih čustev — ne moremo, ne da bi se vsaj oglasili. Pisec se čuti, tako kaže, poklicanega ocenjevati in vrednotiti predvsem moralne ter človeške kvalitete tistih, ki ne verujejo v boga. Ocene polaga v usta mladih iskalcev boga in spreobrnjencev. Te ocene so surove, enostranske in žaljive. To je posploševanje nekaterih slabih človeških lastnosti, tako kot da so te poglavitna značilnost tistih, ki ne verujejo v boga. Pisec niza npr. tudi takele sodbe in izjave o nereligioznih oziroma o razmerah v nereligioznih družinah (tako menda govori mlad fant, ki se je, še ne polnoleten, spreobrnil v katoliško vero): — »Moj oče ni katoličan, pa tudi za mater moram reči, da nima vere. Lahko boste razumeli, kakšen sem mogel zrasti sredi družine, kjer so bili na vrsti vsakdanji napadi na vero ...« — »Naš dom je bil kot hlev, kjer se živi, žre in uživa ...« — »Živali ne gredo v cerkev. Toda jaz nisem žival...« — »Vsi drugi imajo Gospoda, kralja neba in zemlje... Sem mar jaz pes?« Opisi smrti in pogreba nereligioznega fanta v enem izmed nadaljevanj navedenega članka so ogabni in verjetno brez primere v sodobni evropski publicistiki. So odsev docela srednjeveške predpostavke pisca, da je brezbožnost: zločin. Preberimo: — »In je umrl kot zver od krogle.« — »Pogreb je bil brez duhovnika, kot da je bil samomorilec, in z veliko cvetja in razkošnih vencev, kot da je bil bogataš.« Itd. lake ocene in namigovanja bi še lahko navajali. Čeprav bi bilo vredno obširneje citirati posamezne odstavke, nam prostor tega. žal. ne dopušča. V navedenih številkah jih bo vsakdo našel v celoti. Vse kaže, da se je nazadnje celo uredništvo »Družine« zavedelo, kako neprimerno je to pisanje. Zato se je, v eni zadnjih številk, s tole notico previdno izgovorilo: »Več bralcev v pismih sprašuje, ali uredništvo soglaša z vsemi mislimi, ki so izražene v dnevniku ,Dekle iz Saxo-bara' (podlistek — op. A. J.) in .Fantje iščejo Kristusa', misleč, da avtor članka polaga svoje misli v namišljene dnevnike. Pojasnjujemo, da avtorji teh člankov objavljajo zapiske iz resničnih dnevnikov mladih ljudi, ki so iskali in našli pot h Kristusu. Od njih pa še ne moremo pričakovati zrelih sodb: včasih pretiravajo, včasih poenostavljajo vprašanja, ki so zapletena, včasih tudi koga preostro sodijo (npr. ateiste). S temi nepravilnimi in pomanjkljivimi sodbami uredništvo ne soglaša. Želimo le čim bolj pristno podati resnično zgodbo.« (»Družina,« 1. 6. 1966). Nas seveda pravna stran tega pisanja ne zanima (čeprav naknadno izgovarjanje na mladoletne ni kdove kaj pošteno niti hrabro). Vse skupaj pa je močno podobno znani anekdoti: »Sicer imamo svoje stališče, vendar se z njim ne strinjamo«. Osupli smo spričo poguma, ali bolje predrznosti, s katero nekateri, ki so sami sebe razglasili za moralne, vrednotijo druge. Na straneh »Teorije in prakse« je že bilo (ob Gajškovem procesu) pokazano na nekatere nekulturne tradicije slovenske katoliške cerkvene hierarhije. Pisanje »Družine« pa nas to pot opozarja tudi na globoko nehumanost metod, s katerimi se bore za svoj »prostor na soncu«; te so preračunane na prav posebne, nizke nagone ter, izgleda, predpostavljajo nerazvito etično razsodnost svojih bralcev (ali pa jih zavestno poneumljajo, kar bi bilo še huje). Vprašujemo se, koliko je taka naravnanost v skladu z duhom in vsebino koncila. Še dosti manj pa je taka rabota v skladu s socialističnimi pogledi in načeli o odnosih med ljudmi, strpnostjo, medsebojnim spoštovanjem itd. Seveda smo daleč od tega, da bi vsak tak pojav, tudi ta, ocenili, kot da je lasten miselnosti vseh verujočih ali pa morda vseh duhovnikov. Ni razlogov za taka sklepanja, posebno še, ker je prav narodnoosvobodilna borba pokazala, kako so se tudi verni in tudi duhovniki aktivno opredeljevali proti taki miselnosti in aktivnosti. Pred kratkim je izšla grozotna kronika o golgoti naše slovenske preteklosti: »Sv. Urli«. Bolj kot skrb za vzgojne probleme v ateističnih družinah bi bila na mestu skrb katoliške cerkve na Slovenskem za prevrednotenje vzrokov za te grozote. Ti vzroki pa so prav gotovo zunaj »pokvarjenosti ateistov«. Zato pričakujemo, da bo »Družina« poskušala razložiti moralo tistih vernikov (?), ki so ta zverinstva počeli ali podpihovali. Od kod so črpali svoj pogum in moč? Prav slovenskim katoličanom bi bilo treba to moralo razjasniti. A. JAN Sodniki porotniki V34. členu ustave SFRJ je pravica občana, cla odloča v družbenih zadevah kot sodnik porotnik, določena kot pravica družbenega samoupravljanja. S tako opredelitvijo je porota dobila novo vsebino, kakovostno popolnoma drugo kot v prejšnjih družbenih redili. S tem, da v sodstvu sodeluje tudi porota, je zagotovljeno dvoje ustavnih načel: načelo družbenega samoupravljanja in načelo javnosti delovanja sodišč. Nekteri menijo, da je porota družbeni cenzor poklicnih sodnikov. Ker so poklicni sodniki voljeni in morajo izpolnjevati zakonite in moralne pogoje za to delo. po teh mnenjih porota torej ni potrebna. Če bi se uveljavila taka stališča, bi to pomenilo krepitev etatističnih prvin sodstva, kar pa je spričo vsebine -sodnega dela nesprejemljivo. Sodišča obravnavajo družbena vprašanja, ki so za državljane izredno občutljiva — o osebni svobodi in izjemoma celo o življenju, o obstoju družine, o premoženjskih odnosih, skratka take odnose med ljudmi, ki pogosto posegajo v njihove ustavne pravice. Prepustiti reševanje teli zadev le poklicnim sodnikom bi v resnici pomenilo omejevati samoupravne pravice delovnih ljudi. V predpisih ni uporabljen ravno posrečen izraz za sodelovanje državljanov pri sojen ju, kajti v resnici ne gre za porotnike v smislu zgodovinske tradicije, temveč za enakopravne sodnike, ki soodločajo s poklicnim sodnikom o pravnih in dejanskih vprašanjih. Porota ima torej pri nas vsebinsko popolnoma drugačno nalogo, pomeni družbeno samoupravljanje. Ne gre le za korektiv poklicnega sodnika, za preprečevanje rutinstva in formalizma (čeprav tudi tega ne smemo podcenjevati), v ospredju je družbeni pojav deetatizacije. Nekatere oblike deetatizacije državnih sodnih funkcij lahko opazimo tudi v ZSSR, namreč tovariška sodišča, in v CSSR, kjer imajo krajevna ljudska sodišča, ki so z določenimi omejitvami pristojna za manj pomembna kazniva dejanja. Vendar bi glede teh ustanov, predvsem tovariškik sodišč, pritrdil univ. prof. dr. Zlatariču (»Problemi kazenskih sankcij in varstvenih ukrepov«, referat na posvetovanju kriminologov v Ohridu 1966), ki ima pomisleke glede smotrnosti teh sodišč. Po njegovem mnenju se zaradi pritiska neposredne okolice kot reakcije na določen dogodek lahko porodi dvom o objektivnosti teh organov. Težko se osvobodijo notranjih vplivov kolektiva. Razpravljanje povzroča nestrpnost proti obravnavanemu članu v kolektivu, posledica razpravljanja in sankcija pa sta občutni še dalj časa v odnosu do prizadetega. Taiko postanejo ukrepi teh sodišč pogosto bolj usodni v nadaljnjem delu prizadetega državljana, kot če bi ga izrekel organ zunaj njegovega kolektiva. Pri nas so se uvel javili poravnalni sveti, ki pa ne izrekajo sankcij, sklepajo le poravnave. Če ne pride do poravnave, prevzame zadevo na zahtevo stranke sodišče. Poravnalni sveti so nova oblika reševanja sporov med ljudmi in ta oblika je prav zaradi tega. iker ne obstaja državni pritisk, še toliko bolj pomembna v družbenem procesu deetatizacije. Poravnalni sveti uporabljajo posebno obliko družbenega pritiska na prizadete stranke, ki je predvsem moralnega značaja. Njihova dejavnost temelji na uveljavljanju humanih odnosov med ljudmi, poudarja moralo in ugled članov poravnalnega sveta pripomore, da prizadeti spozna svoje nepravilno ravnan je in je tako moč doseči poravnavo. Če upoštevamo, da obravnavajo ti sveti kazniva dejanja, ki se preganjajo z zasebno tožbo, in taikšne delikte, za kakršne mora imeti javni tožilec predlog oškodovanca, se pristojnost naših poravnalnih svetov približuje tovariškim sodiščem v ZSSR v pogledu kazenskega prava. Naši poravnalni sveti rešujejo tudi premoženjske spore. Rešitev, da poravnalni sveti urejajo spore s poravnavo, ne pa s sankcijo, je bolj smotrna, dosega večjo »medsebojno solidarnost, izpolnjevanje dolžnosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar« (ustava SFRJ), in kar je najpomembnejše, brez uporabe pritiska države. Spričo vseh teh razlogov' niso ravno razveseljivi statistični podatki, ki kažejo, da ponekod dejavnost poravnalnih svetov močno pojema. Pojemanje te dejavnosti je moč opaziti predvsem na nekaterih področjih. Razlogi za to so zelo različni. Mnogi poravnalni sveti nimajo rešenih osnovnih gmotnih vprašanj — nimajo denarja za vabila strankam, za pisarniške potrebščine in podobno. Ker gre za družbeni organizem, so sodišča v veliki meri nehala sodelovati s temi sveti, organizacije SZDL pa še niso v celoti prevzele skrbi zanje. Ponekod so pozabili na načela rotacije. Večletno opravljanje teh funkcij postane posameznim članom odvečno in neprijetno. Na vasi želijo imeti za člane poravnalnih svetov ugledne in napredne gospodarje, in ti so ponavadi starejši ljudje. Spričo splošne težnje, da se pritegnejo mlajši ljudje, so ponekod prenagljeno pretrgali tradicijo in pritegnili k poravnalnim svetom premlade državljane. Starejši kmečki gospodarji pa ne želijo obravnavati sporov pred mladimi, saj so po njihovem mnenju neizkušeni, ter se raje zatekajo na sodišča. Vse te pomanjkljivosti, finančne, politične in psihološke, je mogoče kaj hitro odpraviti in prav bi bilo, da bi družbene organizacije, predvsem pa krajevne skupnosti, temu posvetile več pozornosti. Opaziti je mogoče celo močnejše težnje, da bi se poravnalni sveti okrepili in njihove pristojnosti razširile. Tako npr. mnogi menijo, naj bi poravnalni sveti tudi sami od sebe vabili zakonce, če postaja njihova družinska skupnost majava, pa vzroki niso tehtni in bi bili lahko prizadeti otroci; da bi vabili starše, če bi opazili premajhno skrb za otroke; opozarjali sodržavljane, ki bredejo v alkoholizem, in podobno. Kar zadeva družbeno vlogo sodnikov porotnikov, nam je jasno, da se vsa teoretična načela kaj hitro izpridijo, čc državljani, izbrani za opravljanje teh funkcij, niso zanje primerni. Z nekaj statističnimi podatki in pridobljenimi izkušnjami bi skušal prikazati negativne pojave v praksi in nakazati nekatere smotrnejše rešitve. Vseskozi po osvoboditvi je bila struktura zaposlenosti sodnikov porotnikov precej neugodna. Lani je bila takšnale: 53,6% uslužbencev, 19,3% delavcev in 10% kmetov. Odstotek delavcev je neugoden, posebno še, če upoštevamo, da izhajajo uslužbenci predvsem iz državne uprave in mnogo manj iz gospodarstva. Taka struktura slabo vpliva na uresničevanje načela javnosti sodišč. Težnja, da bi se s pomočjo sodnikov porotnikov utrjevali socialistična morala in zakonitost v čim širšem obsegu je ob taki strukturi komaj uresničljiva. Zaradi tega, ker so sodelavci večidel uradniki, pa je (do neke meje) dvomljiva uspešnost težnje po debiro-kratizaciji sodstva. Pritegnitev občanov k sojenju ima tudi ta namen, tla ljudje iz neposrednega življenja vnašajo v sojenje svoje izkušnje, občutek za pravico in podobno. Močno pritegovanje upravnih delavcev, ki so zaradi vsakdanjega dela vajeni administrativnega načina dela. pa kaj hitro povzroči, da se na konkretno zadevo gleda bolj kot na akt, ki ga je pač treba rešiti, ne pa kot na družbeni odnos, kot na reševanje usode prizadetega z vsemi daljnosežnimi posledicami. Ob vprašanju, kašna naj bo poklicna struktura sodnikov porotnikov, se je treba opreti na splošno gospodarsko strukturo področja, ki ga zajema določeno sodišče. Zato je smotrno stališče komisije za volitve in imenovanje skupščine SRS, da skuša najprej doseči zaželeno strukturo sodnikov porotnikov in šele nato razpravlja o predlaganih kandidatih. Nerazumljivo pa je dosedanje stanje, namreč, da imajo tipična delavska središča med porotniki le malo neposrednih proizvajalcev in področja z močno kmetijsko proizvodnjo nobenega kmetovalca. Ni malo sodnikov, ki menijo, naj bi bila porota pri sodiščih splošne pristojnosti specializirana. Tako naj bi prometne nesreče sodili šoferji ali vozniki amaterji, kmečke spore kmetje, gospodarski kriminal računovodje itd. To težnjo zagovarjajo z domnevo, da bi ti porotniki bolj prizadevno sodelovali, pa tudi s strokovnim znanjem prispevali k boljšemu razčiščevanju posameznih zadev. V veliki meri je to težnjo narekovala dosedanja neprimerna struktura sodnikov porotnikov. Če bi se ravnali po teh mnenjih, bi to pripeljalo do neke vrste cehovskega sojenja, pojavljalo bi se vprašanje nepristranosti in objektivnosti, v nekaterih primerih pa tudi vztrajanje na starih družbenih pojmovanjih, namesto da bi se iskale nove poti v družbenih in premoženjskih odnosih, ali vsaj vprašanje doslednega izvajanja zakonitosti in smeri družbenega razvoja (kmečki spori). Pogavitno vodilo pri izbiri mora biti taka inteligenčna stopnja porotnikov, da so ti sposobni spremljati zadevo in soodločati. V zadevah gospodarskih postopkov niso redki pojavi, da skušajo sodniki porotniki nezakonite pojave omiliti, ker se tako dela tudi v njihovi delovni organizaciji, šoferji zmanjšujejo pomen protipravnega ravnanja voznika, ker so po svoji miselnosti bližji vozniku kot pešču, in podobno. Delež žena — sodnic porotnic je lani zdrknil na 24,3%, kar je za 5 odstotkov manj kot v letu 1964. Na občinskih forumih je še vedno močna težnja po moških sodnikih porotnikih. V celi vrsti zadev, ki jih obravnavajo sodišča, predvsem s področja rodbinskega prava, so porotnice po- gosto bolj soustvarjalue ter je zato tak odnos neutemeljen. Pri okrožnih sodiščih, kjer so letos nanovo volili porotnike, je struktura ugodnejša, in sicer zaradi izdelanih stališč komisije republiške skupščine. Slišati je željo, da bi bilo treba doseči, da bi imeli sodniki porotniki tudi neko formalno izobrazbo. Uveljavitev take zahteve v zakonu bi predstavljalo cenzus, ki ne bi bil v skladu z ustavnimi načeli o enakopravnosti državljanov. Na ravnost mučno pa je sodelovati s sodnikom porotnikom, če postane očitno, da ne razume niti osnovnih vprašanj, ki se obravnavajo. Postavljanje cenzusa torej ni sprejemljivo, več kot očitna pa je potreba, da je sodnik porotnik toliko razgledan, da je sposoben spremljati obravnavo in predvsem sposoben samostojno odločati. Prav zato ise ob izbiri porotnikov nujno srečamo s težnjo, naj imajo vsaj osnovno izobrazbo. V letu 1964 so imeli sodniki porotniki občinskih sodišč v 0,8 odstotka 1 do 4 razrede osnovne šole. 22,1 odstotka 4 do 7 razredov osnovne šole in 30,6 odstotka dokončano osemletko. Pogosto pa tudi formalna izobrazba ne zadovoljuje. Potrebna je vsekakor osebnostna lastnost, da je sposoben samostojno odločati. Ta sposobnot je posebno pomembna ob daljših procesih, da sodnik ne bi prišel pod vpliv časopisnih poročil, različnih komentarjev ali se pretirano ravnal po mnenju javnega tožilca oziroma obrambe. Ob tem vprašanju se je treba kritično ozreti tudi na nekatere, sicer redke sodnike, ki štejejo poroto za nekakšno nujno zlo. Taki sodniki pred začetkom obravnave ne seznanjajo sodnikov porotnikov iz vsebino zadeve, s pravnimi predpisu, ki prihajajo v poštev, jih ne opozarjajo na stvari, na katere morajo biti posebej pozorni itd. Če začno porotniki sami od sebe zastavljati vprašanja, so nejevoljni, pri posvetovanju takoj povedo svoja stališča, namesto da bi k odločanju pritegnili porotnike. Ob takih sodnikih je navzočnost porotnikov res le formalna in simbolična. Značilno je, da porotniki včasih izjavijo, da s tem ali onim sodnikom ne želijo sodelovati, in te izjave so odraz sodnikovega odnosa do njih. Najpogosteje pa so nezadovoljni s tehniko obravnave, če je ta dolgovezna, močno formalna in brezosebna. Mnenja sodnikov porotnikov o posameznih sodnikih so zanimiva ter se ujemajo z oceno, ki vlada o sodniku tudi v strokovnih krogih. Spričo vseh razlogov, ki smo jih navedli, je torej le treba iskati porotnike med razgledanimi državljani. Sodniki porotniki opravljajo občutljivo funkcijo. Zato morajo imeti med osebnimi lastnostmi močno poudarjene T21(T moralne odlike. Med te moramo šteti: poštenost, ugled, urejeno osebno življenje, pa tudi to, da kandidat ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki bi ga delalo nevrednega zaupane mu funkcije. Na obravnavah se izjemoma zgodi, da stranke zanikajo moralne kvalitete sodnika porotnika, pogostejši so kasnejši ugovori v zasebnih pogovorili, kar ne vpliva ugodno na ugled sodišča. Najpogostejši so ugovori udeležencev NOB. če je med porotniki po naključju kdo. ki ni sodeloval v NOB ali pa je bilo z njim celo kaj narobe, čeprav je bil po osvoboditvi vseskozi prizadeven delavec. Seveda je razumljivo. da stranka, katere zadevo sodišče obravnava, želi in upravičeno pričakuje, da bodo tisti, ki bodo odločali o njeni zadevi, zgledni državljani. Ni se redko primerilo, da smo bili naravnost osupli, videč, kdo je bil izbran za porotnika (npr. na smrt obsojeni državljan, ki je bil sicer kasneje poniiloščen). Po zakonu je lahko izvoljen za sodnika porotnika polnoletni državljan. Očitno je v veljavi praksa, da morajo imeti porotniki le večje življenske lizikušnje; zato je med porotniki le malo mlajših polnoletnih državljanov. Višja sodišča imajo starejše porotnike, kar je razumljivo, ker obravnavajo težavnejše zadeve. Doslej je bilo med sodniki porotniki precej upokojencev, predvsem iz finančnih razlogov, ker je to za sodišče najceneje, ni namreč potrebno delovni organizaciji nadomestiti njegov osebni dohodek. Napačno bi bilo stališče, da bi nasploh zavračali upokojence. Vendar pa je treba med njimi izbirati le takšne, ki so družbeno deja\ni in fizično ter duševno čili. Pred leti je bilo med porotniki nekaj takih, ki zaradi starosti niso mogli slediti bolj zapletenim obravnavam. Posebno vprašanje je tudi družbena dejavnost sodnikov porotnikov. Državljani, ki ne sodelujejo v družbenem dogajanju. pač ne pridejo v poštev. Napačno pa je določati prepogosto za 'porotnike državljane, ki imajo že sicer veliko odgovornih funkcij. Tako se pripeti, da se taki porotniki sojenja dejansko sploh ne morejo udeleževati. Prav zato so sodišča iskala porotnike ined upokojenci, ki se radi odzovejo, vendar se spreminjajo skoraj že v poklicne sodnike, kar pa deformira načela. Iz podatkov v letu 1964 izhaja, da so nekateri sodniki porotniki navedli neverjetno število dni sojenja — eden 177 dni (očitno več kot poklicni sodnik), drugi 102 in tretji 91 dni. Za sodnike porotnike ni zakonite omejitve glede tega, kolikokrat so lahko izvoljeni. Zaželeno je, da pritegnemo k sojenju čimveč državljanov in da bi bila več kot dvakratna izvolitev izjemna. To stališče se počasi uveljavlja; v letu 1960 smo imeli pri občinskih sodiščih 34,8 odstotka sodnikov porotnikov, ki so bili iz-izvoljeni že tretjič in večkrat, v letu 1964 pa le 19,9 odstotka. Skladno s splošno težnjo, naj se državljani ne obremenjujejo prekomerno s funkcijami, se zmanjšuje tudi število sodnikov porotnikov s 4 ali več funkcijami. V letu 1960 smo imeli takih porotnikov pri sodiščih splošne pristojnosti kar 24 odstotkov, v letu 1964 pa se je ta odstotek znižal na 8. Na kratko naj omenim, da je vloga sodnikov porotnikov pri gospodarskih sodiščih precej drugačna. Poleg osebnih kvalitet, ki jih morajo imeti sodniki porotniki sodišč splošne pristojnosti, je tam zelo poudarjena strokovnost, pogosto celo specializiranost. Zvezna in republiška ustava in temeljni zakon o sodiščih določajo, da volijo sodnike in sodnike porotnike ustrezne skupščine družbenopolitičnih skupnosti ali pa neposredno državljani. Republiški zakoni so prepustili volitve vseh sodnikov skupščinam. Iz ustavnih določb moramo sklepati, da mora biti pravica predlaganja sodnikov porotnikov, če nismo sprejeli neposrednih volitev, pristojnost bolj živih družbenih organizmov. Pravico predlagati sodnike porotnike bi morali imeti predvsem zbori volivcev, šele na drugem mestu krajevne skupnosti, odbori SZDL in samoupravni organi delovnih organizacij. Dvomim, da bi bilo utemeljeno prenesti pravico predlagati kandidate na samoupravne organe delovnih organizacij, kajti ustava izrecno govori o volitvah, ki se jih udeležujejo neposredno državljani, poudarjeno je teritorialno načelo, ne pa načelo volitev oziroma predlaganja v delovnih organizacijah. Drugačna narava porote pri gospodarskih sodiščih narekuje tudi drugačno izbiro. Zato bi morala biti tu pravica predlagati kandidate prepuščena sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom v gospodarstvu. Prenehati pa moramo z načinom, ki je ponekod še v veljavi. namreč da sodnike porotnike izbira ozek krog občinskih funkcionarjev skupaj s predsednikom sodišča. Tako se porotniška služba pač ne more uveljaviti, težko bi tudi trdili, da se s takim postopkom utrjuje pojmovanje družbenega samoupravljanja. Tudi ni prav, da kandidatov za sodnike porotnike prej ne povprašajo, ali bi bili pripravljeni sprejeti to funkcijo. Mnogi državljani zaradi preobremenjenosti ali pa zaradi svojega značaja nikakor nočejo sodelovati. Posebno odklanjajo nekateri sodelovanje v kazenskih procesih, pa tudi v občutljivih pravdah iz rodbinskega prava. Doslej teh vprašanj pogosto niso obravnavali. Mnoga izmed načel se torej v vsakdanjem delu kaj lahko izrode. Zato je pravilna izbira državljanov za to funkcijo eno izmed temeljnih vprašanj. Razen tega pa je treba z izbranimi državljani prizadevno delati na sodišču, sicer je nemogoče zahtevati, da bi sodniki porotniki bili enakopravni s poklicnim sodnikom. Poklicni sodnik je dolžan voditi obravnavo, po svoji vesti in znanju skrbeti, da se zadeva temeljito razčisti, in sodnikom porotnikom jasno razložiti pravna pravila, ki so jih dolžni v danem primeru uporabiti. Sodnik porotnik je s poklicnim sodnikom enakopraven pri odločanju o stvari; da bi to ne bila le teoretična predpostavka, morajo bolj prizadevno usmerjati. Težavno vprašanje je določati oziroma vabiti sodnike porotnike k obravnavam, kar spada v pristojnost predsednikov sodišč. Predsednik sodišča lahko z izbiro porotnika vpliva na izid kazenskega postopka. Izbere lahko po značaju mile ali stroge porotnike, lahko tudi take, ki so bolj ali manj brezbrižni in nesamostojni, ker čakajo na stališče predsednika senata. Ni primerno vabiti sovaščanov k sojenju zaradi kakega dogodka ali stanja, ker tak človek že ima svoje stališče o stvari ter zato ne zasleduje dokazovanj in ne sklepa le na podlagi izvedenih dokazov. Obremenjen s predsodki, ni neodvisen v polnem pomenu besede, vezan je na stališče okolja, v katerem živi. Tudi porotniki sami ne želijo sodelovati v zadevah iz njihove bližnje okolice, boje se podtikanj prizadetih ali očitkov ožje javnosti. Načini, kako vabijo porotnike, so različni. Verjetno je najbolj utemeljen način, da vabijo sodnike porotnike po vrstnem redu v seznamu ter se tega ne drže le tedaj, če obravnava sodišče zadevo iz bližnje okolice porotnika ali če je podan kak drug zakoniti zadržek. Žal ta red pogosto ne drži, in sicer zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, in posebno proti koncu leta vabijo bližnje porotnike, »cenejše«, najpogosteje upokojence. Veliko je torej vprašanj, od katerih ureditve je odvisno, ali se bodo sodniki porotniki res uveljavili kot element družbenega samoupravljanja. JANEZ ŠINKOVEC Psiho-socialno ozračje v podjetju Kaj je psiho-socialno ozračje v podjetju Psiho-socialno ozračje je širok pojem, ki združuje v sebi številne interferentne psihološke in sociološke pojave v danem kolektivu. Pri tem pa ne gre samo za skupek posameznih pojavov, ampak se iz številnih interferenc oblikuje posebna struktura. To je najširša struktura tipičnih stališč, mnenj, odnosov, ki se je razvila v okviru celotnega kolektiva in je vanjo vpleten ves kolektiv. V sebi združuje vse, ki so zaposleni v danem podjetju, in s svojo tipičnostjo odseva v doživljanju in obnašanju posameznikov. Nekateri so pod večjim, drugi pod manjšim vplivom psilw>socialnega ozračja, ki vlada v delovnem kolektivu. Zato pri nekaterih delavcih pogosteje zaznamo obnašanje in stališča, ki so tipična za njihov kolektiv, pri drugih pa redkeje. Dr. M. Gotte pa pravi o psiho-socialnem ozračju v podjetju tole: »Na oblikovanje stališč članov nekega podjetja odločilno vpliva splošno ozadje družbenega življenja v podjetju, h kateremu spadajo hierarhični družbeni odnosi, odnosi, temelječi na naklonjenosti in interesih, ter druge splošne strukture. Posledice tega splošnega oblikovanja je ozračje v podjetju, tj. skupni imenovalec stališč in načinov vedenja članov podjetja, skupni imenovalec, ki se kaže v prevladujočih načinih občevanja in znova učinkuje na le-te s stališči in načini vedenja članov v podjetju ob informalnem urejanju in kontroli.«1 Psiho-socialno ozračje v podjetju kot širši skupini (ki z.aobsega še druge manjše skupine) lahko primerjamo s tem, kar imenujemo v manjših skupinah »moralo skupine«, le da so posamezne skupine ožje formacije kot celoten kolektiv, in zato mnogih dejavnikov, ki vplivajo na psiho-socialno ozračje, pri morali skupine ne zaznamo ali pa vplivajo nanjo v manjši meri (kot npr. vpliv hierarhične strukture, vplivi širšega družbenega okolja na podjetje, obveznosti, ki jih ima podjetje navzven itd.).' 1 Dr. Martin Gotte: »Betriebsklima«, Verlag fiir Psychologie, C. J. Hogrefe Ciittingen. ' Standler: The effects of working for group and individual rewards on the social climate of children's group, J. Cenet. Psvchol., 1951; Thelen-Whithall. Three fraines of reference: The description of climate, Hum. Relat. 1949. Psilio-socialnega ozračja ne smemo enačiti z medoseb-nimi odnosi, ker je širše kakor medosebni odnosi, ki so le del ozračja, na katero pa pomembno vplivajo. A ajvažnejse sestavine psiho-socialnega ozračja Med drugim se tudi v psiho-socialnem ozračju zrcali močna hierarhična struktura v podjetju, v katerem so posamezne strate med seboj zelo ostro ločene. Opazovanja so pokazala, da je povečini posebno malo vezi med vodilnimi in upravo sploh ter proizvodnimi delavci. Ponekod nastaja močno nasprotstvo med posameznimi stratami, in sicer deloma: a) zato, ker uprava premalo upošteva psiho-socialne probleme, ki nastajajo med delavci, in se ukvarja predvsem z reševanjem problemov, ki zadevajo proizvodnjo, čeprav ne zanikamo, da je za vsako podjetje primarne važnosti proizvodno delo. Pog Iejmo nekaj psiho-socialnih problemov, ki bi se jih upravne službe morale dotakniti, oziroma bi jih morali v vsakem podjetju reševati strokovni in vodilni uslužbenci. — medosebna nesoglasja, — prestiž posameznih delavcev v isti delovni skupini, — odnos med starimi in mladimi delavci (stari delavci se pogosto čutijo zapostavljene, ko se primerjajo z mlajšimi, posebno zato, ker je plačevanje po opravljenem delu pustilo ob strani nekatera druga merila, ki so tudi pomembna, če hočemo, da bo osebni dohodek za posameznika spodbuden), — problem, ki izhaja iz nezadovoljene potrebe po uveljavljanju lastnega mnenja (predvsem delavci pogosto menijo, da imajo premalo možnosti, da bi povedali svoje mnenje oziroma da bi ga uveljavili) in podobno. Pomembnosti teh problemov ne upoštevajo dovolj in jih zato ne rešujejo v toliki meri, kot bi bilo potrebno, na psilio-socialno ozračje pa vplivajo izredno negativno. Drugi dejavnik nasprotstva nastaja zaradi b) nezadostne obveščenosti in neustaljenega sistema občevanja med upravo in proizvodnimi delavci. c) Obenem pa vpliva tudi različni položaj, ki ga ima v kolektivu ena in druga strata. Marsikdaj so za proizvodne delavce v veljavi drugačni kriteriji kakor za upravne službe oziroma vodilne. Različna disciplinska merila za eno in drugo strato ju npr. še bolj ločijo v izolirani vase zaprti skupini v kolektivu. Ko prelistavamo zapisnike o delu disciplinskih komisij, vidimo, da obravnavajo praviloma le prestopke delavcev, vse drugo so izjeme. Sprašujemo se, ali je delovna disciplina tistih, ki delajo v upravi, res popolna in brezhibna? Spomnimo se samo na zamude, odhajanje od dela, izostanke. d) Končno je nasprotstvo med upravo in proizvodnimi delavci odvisno tudi od širših zunanjih družbenih vplivov. Splošno pojmovanje umskega dela in ostro ločevanje umskega dela od proizvodnega, ki je razširjeno v naših splošno družbenih pogledih, se zrcali tudi pri delavcih. Cesto imajo delavci premalo splošne izobrazbe, da bi take poglede lahko kritično sprejemali; zato jih pogosto sprejemajo a priori take, kot so. Iz njih pa se rodi nepravilno ocenjevanje (podcenjevanje) funkcije uprave in vodilnih služb, ki jih imajo v vsakem kolektivu, ker se pač organski del celotnega podjetja. In dalje, iz tega izhaja zavračanje vsakršnega administrativnega aparata v podjetju, potrebnega ali nepotrebnega, ustreznega ali neustreznega. Zunanji vplivi, ki spodbujajo nasprotstvo med proizvodnimi delavci in upravnimi službami, so splošnega značaja, ne opazimo jih samo v eni ali dveh tovarnah, vplivajo pa zelo negativno na psiho-socialno ozračje in posredno tudi na proizvodnjo. Učinke tega vpliva bi se dalo izboljšati delno s širjenjem ustrezne izobrazbe med delavci in z izboljšanjem formalnih poti, po katerih bi delavce seznanjali z delom uprave v podjetju. Na psiho-socialno ozračje v podjetju pomembno vpliva funkcioniranje sistema samoupravljanja. Velikokrat ga kalijo nerazjasnjeni pojmi o vlogi delavskega samoupravljanja, o vlogi strokovnih in vodilnih služb, ki bi morala biti še posebno poudarjena in izdelana prav v sistemu samoupravljanja. in to povzroča potem nerazpoloženje pri delavcih. Vendar samo izdelani pojmi o samoupravljanju, ki naj bodo jasni večini ljudem v naši praksi, še niso dovolj. Potegovati se moramo za to, da se koncepti tudi izvajajo in realizirajo. a) Samo grobo vulgarno pojmovanje delovanja samoupravnih organov je dejansko nemogoče, ljudje pa pogosto za njim teže. Vulgarno pojmovanje samoupravljanja se izraža v mišljenju, naj delavec odloča o vsem in vedno, v za-meiavanju vseh pozitivnih elementov stare organizacije dela, v mišljenju, da strokovne in vodilne službe v podjetju niso več potrebne itd. Zelo pogosto ga srečamo pri nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcih. Zato pride do negativn ih interferenc na psiho-socialno ozračje, kar bi se pa dalo omejiti, če bi koncept samoupravljanja članom kolektiva jasneje prikazali in pojasnili. b) Drugi negativni vplivi na psiho-soeialno ozračje v zvezi z delavskim samoupravljanjem nastajajo predvsem takrat, ko je delovanje samoupravnih organov neustrezno npr.: — če se zavira iniciativnost delavcev, ki so v organih delavskega samoupravljanja; — če se sprejemajo odločitve pod vplivom formalnih avtoritet; — če se zadeve neažurno rešujejo (predvsem tiste, ki prihajajo iz vrst delavcev); — če skušajo na samoupravne organe vplivati institucije zunaj podjetja, ki jih pa člani kolektiva izrecno odklanjajo itd. Na splošno ljudje že čutijo potrebo po samoupravljanju, kjer pa ta potreba ni tudi zadovoljena, se lahko zgodi, da se zaposleni zatekajo v neformalne skupine in v njih izražajo svoje težave in skušajo priti do rešitev. Eden izmed pogojev za učinkovito delo samoupravnih organov bi bil zagotoviti ustrezno strukturo samoupravnih organov, in to glede na več značilnosti članov: kvalifikacijo (izobrazbo), starost, položaj v podjetju, splošno prizadevnost posameznika itd. Zavedamo pa se, da je ustrezna struktura samoupravnih organov samo eden od številnih pogojev, da nastane tudi zaželena porazdelitev vpliva v danem kolektivu. Zgodi se lahko npr. tole: čeprav bi bili v delavskih svetih pretežno delavci, še ni dokaz, da bi tudi odločali s stališča delavcev. Podrejeni, ki je za nekaj ur postavljen v enakopravni položaj s svojim mojstrom, bo tudi takrat mislil na njegovo mnenje in ga upošteval, ker je sicer, ko ni več v tej situaciji, spet odvisen od njega. Empirično bi bilo treba ugotoviti, kakšna struktura delavskih svetov bi bila najuspešnejša. Kakšna je najugodnejša struktura svetov glede na doseganje ciljev, ki jih ima lahko podjetje: gospodarska in poslovna uspešnost, ki naj jo spremlja subjektivni občutek zadovoljstva ob delu? Na to mi danes še ne znamo odgovoriti, ker nimamo empirično preizkušenih podatkov. Opazovanja so pokazala, da so na sejah delavskih svetov ponekod pomembne razlike med intenzivnostjo prizadevnosti vodilnih delavcev. To je tudi sicer že znano. Mlačnost utegne izvirati iz prenizke stopnje znanja delavcev, vpliva avtoritet, oblike neposrednega vodenja (avtokratsko ali demokratsko), odvisnosti napredovanja od predpostavljenih, dejanske povezanosti med DS in kolektivom itd. Mlačnost pri vodilnih bi lahko imela drugačne vzroke, ker je tudi njihovo odločanje drugače determinirano. Najpogosteje se za tem skrivajo oslabeli motivacijski mehanizmi, zmanjšana osebna iniciativnost, delovna ustvarjalnost, premajhna odgovornost do dela ipd. Poglavitna zavora, da bi se plodneje razvijala prizadevnost nevodilnih, bi poleg drugega bil tudi občutek neenakosii, zasnovanje socialne difereciranosti med člani DS in zunaj tega organa glede na to, v kateri strati so po položaju, o čemer pa smo že prej pisali. Ne bi se spuščali v razpravljanje o tem, koliko je taka diferenciacija upravičena, res pa je, da bi utegnili nastati negativni vplivi, posebno na področju, kjer se šele goji mlada in neizkušena (brez tradicije) samoupravna dejavnost pri delavcih, ki zanika ob vsakem, objektivnem in subjektivnem, motečem jo vplivu. Težko je pripraviti nekoga, ki ni bil naučen odločati in dejavno posegati v okolje, da spregovori. Poleg razlike v stopnji prizadevnosti vodilnih in nevodilnih članov v DS obstaja med prizadevnostjo enih in drugih še druga razlika. Ponavadi je prizadevnost pri vodilnih porazdeljena enakomerno na vse člane. Za malo vodilnih članov bi lahko dejali, da so kot člani samoupravnih organov pasivni. Med člani-delavci pa je predvsem nekaj dejavnih članov, ki so jedro delavcev v razpravah. To so ponavadi vedno isti člani, poleg drugih, ki so nedejavni ali pa le prav malo dejavni. Vertikalna porazdelitev vpliva in psiho-socialno ozračje V podjetjih je v veljavi vertikalna porazdelitev vpliva. Poteka lahko navzgor, tj. vpliv poteka od proizvajalcev na mojstre, srednje in višje vodilne kadre, ali pa navzdol, kjer se vpliv prenaša od nadrejenih na podrejene. Nobena zgolj enosmerna porazdelitev vpliva ni opravičena. Odvisna je od oblike vodenja. Težimo za vertikalno, obojestransko porazdelitev vpliva, ki naj temelji predvsem na strokovnosii. Možno je, da potekajo vplivi v podjetju tudi horizontalno (na istem nivoju hierarhične strukture podjetja kot v primeru prekinitve dela, enotnega nastopanja delavcev v določeni akciji itd.), vendar so ti vplivi neformalni. Ne bomo tu govorili o vplivu, ki naj ga iina pri odločitvah strokovnjak, ki je neko odločitev obširno strokovno obrazložil in utemeljil, ni pa vsilil svojega mnenja. Zaradi večjega strokovnega znanja pomaga pri odločanju drugim članom delavskega sveta. To je najugodnejša porazdelitev vpliva, ki je tudi v sistemu delavskega samoupravljanja potrebna in upravičena. Vključuje vpliv navzdol, od nadrejenih na podrejene, ko odločajo tudi delavci. Neka porazdelitev vpliva vedno obstaja in tudi mora obstajati. Popačena pa je porazdelitev vpliva takrat, ko poteka vpliv odločanja izključno po položaju in po vrsti dela oziroma po funkcijah. To je neustrezna porazdelitev vpliva, ki povzroča negativne posledice pri neposrednih proizvajalcih in jo je treba zato kritično presojati. Izredno negativno vpliva na psiho-socialno ozračje v podjetju. Del psiho-socialnega ozračja je zadovoljstvo pri delu, ki ga občutijo posamezniki. Pogosto opazimo, da so nezadovoljni predvsem zaradi premajhne gmotne spodbude in večino problemov jim v zvezi s tem povzroča višina osebnih dohodkov. Veliko manj pozornosti kakor osebnim dohodkom posvečajo delavci med osebnim odnosom. V zvezi z odnosi so še najbolj občutljivi glede razumevanja na relaciji mojster—delavec in jo tudi najbolj kritično jemljejo. Vprašanje zadovoljiti gmotne potrebe delavcev je zamotano, če pa bi bilo rešeno, bi nadvse pozitivno vplivalo na psiho-socialno ozračje v podjetju. Kakšno je socialno ozračje v podjetju, boljše ali slabše, nam pokaže marsikaj, med drugim tudi obseg fluktuacije in odsotnost. Po neki teoriji fluktuacija in odsotnost v podjetjih, kjer je psiho-socialno ozračje izrazito negativno ali pa neizoblikovano (vzrok je lahko razbitost kolektiva), večja, kot je normalno. ANA KRANJC-CUKOVA Financiranje družbenih potreb Za sedanji sistem financiranja družbenih potreb veljajo predvsem naslednje ugotovitve: V razvoju je sistem samoupravnega urejanja odnosov na posameznih področjih in takemu razvoju sledi tudi finačni sistem, ki zagotavlja materialna sredstva za financiranje posameznih dejavnosti. Kljub takšni poglavitni usmeritvi predstavljajo zlasti občinski proračuni za sedaj še nekak omnibus za vse nujne in tudi manj nujne potrebe. s* 1219 Marsikatera postavka ostaja v proračunih po zakonu inercije, večkrat gre pa tudi za nesistemske rešitve in za odločitve, ki jim botrujejo vplivni predstavniki posameznih področij. V tem sestavku bi se dotaknil predvsem proračunske potrošnje, opomniti pa je treba tudi na povezavo z ostalimi oblikami splošne potrošnje, na investicijske naložbe v gospodarstvu in na stanovanjsko graditev. Nekatera področja negospodarskih dejavnosti so za družbo tako pomembna, da jim le-ta posveča posebno skrb z razvijanjem in poglabljanjem samoupravnih odnosov in z zagotovitvijo materialnih sredstev. Že od sprejetja nove ustave sem občine ne definiramo kot temeljno političnoteritorialno enoto in kot družbenoekonomsko skupnost, ampak kot družbeno politično skupnost, v kateri se povezujejo in usklajujejo interesi občanov, združenih v asonacijah proizvajalcev, v družbeno političnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih skupnostih ter v vseh ostalih oblikah našega samoupravnega mehanizma. Občina sedaj nima več operativnih nalog na področju gospodarstva. Na tem področju ji ostaja predvsem še skrb za nadaljnje poglabljanje sistema samoupravnih odnosov in krepitev vloge proizvajalcev, ki sami neposredno sklepajo o rezultatih svojega dela. Podobno kot se dosledneje uveljavlja in krepi samoupravljanje v gospodarstvu, se polagoma, a nezadržno rušijo ostanki bolj ali manj administrativnega sistema in proračunskega etatizma tudi na negospodarskem področju, zlasti na področju družbenih služb. Občani se po posameznih področjih združujejo v samoupravne skupnosti, kjer v okviru zakonito določenih pravic in dolžnosti samostojno urejajo vsa ustrezna vprašanja. Doslej so se sistemi samoupravnih odnosov že izoblikovali na področju socialnega zavarovanja (zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje), zaposlovanja, zavarovalstva, v teku so razprave o ustanovitvi izobraževalnih skupnosti itd. Za vse te samoupravne skupnosti je značilno, da gre za združevanje v širših okvirih, ki daleč presegajo meje ene občine. V zadnjem času se je v delovnih organizacijah bolj uveljavilo zbiranje sredstev za posamezne skupne potrebe, kot so npr.: financiranje strokovnega šolstva, graditev šol, mostov, cest, bolnišnic in podobnih objektov. O takšnem zbiranju sredstev je slišati različna, včasih diametralno nasprotna stališča. Nekateri zagovarjajo cen- tralizacijo sredstev, drugim ni všeč način, tretji se ne strinjajo z namenom in podobno. Verjetno je najbolj pravilno stališče tistih delovnih organizacij, ki menijo, da pomeni tako zbiranje sredstev samoupravni dogovor za financiranje konkretnih potreb. Treba bi bilo spremeniti sedanjo prakso, da se pogovarjamo predvsem z direktorji, in za posamezne skupne probleme neposredno zainteresirati organe upravljanja in proizvajalce. Samo takšen način zbiranja sredstev bo zaostril vprašanje odgovornosti za dosledno izpolnjevanje samoupravnega dogovora. Tak način zbiranja sredstev prinaša neprimerno večje zagotovilo, da bodo združena sredstva uporabljena za določen objekt ali drugo skupno potrebo, ki ustreza skupnim potrebam občanov — proizvajalcev, kot če bi sredstva zbirali po administrativni poti. Z rednimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti bi bilo treba financirati temeljne — ustavne naloge (predvsem osnovne dejavnosti), z združenimi sredstvi delovnih organizacij pa predvsem graditev raznih objektov gospodarske in družbeno infrastrukturne in dopolnilne dejavnosti. Finančni sistem zagotavlja delitev materialnih sredstev za splošne družbene potrebe s tem, da parcialni deli tega sistema pokrivajo posamezna področja splošne potrošnje. V takšnem sistemu pa se proračuni ne pojavljajo kot skupna blagajna za vse, ampak predstavljajo le del sistema za zagotavljanje sredstev za splošne družbene potrebe, predvsem za potrebe, ki so povezane z dejavnostjo državnih organov. Proračunskega omnibusa seveda ni mogoče raztovoriti naenkrat, ampak so v posameznih primerih potrebne sistemske rešitve s spremenjenimi predpisi. Proračunska potrošnja na posameznih področjih Sedaj gre večji del proračunskih sredstev za dejavnost družbenih služb, med katere sodijo: šolstvo, zdravstvo, kulturna dejavnost in družbeno varstvo. Drugo, veliko področje, ki ga vsaj deloma financiramo iz proračunov, je komunalna dejavnost (kolektivna komunalna potrošnja). Pomembno mesto zavzema dejavnost državnih organov. Dejavnost državnih organov v širšem smislu obsega razen osnovne dejavnosti (upravne in strokovne zadeve) še gospo- darske posege in del negospodarskih in gospodarskih investicij. Proračuni predvidevajo tudi del sredstev za dejavnost krajevnih skupnosti in za delo družbenopolitičnih organizacij in društev. Financiranje šolstva prav sedaj urejajo s posebnimi predpisi. Samoupravni odnosi in samoupravni vpliv vseh faktorjev, ki so zainteresirani za napredek vzgoje in izobraževanja, bodo zagotovljeni v okviru regionalnih izobraževalnih skupnosti in republiške izobraževalne skupnosti. Finančni sistem sledi spremembam v samoupravnem sistemu tako, da za vzgojo in izobraževanje namenja lastne vire sredstev, in sicer del prispevkov od osebnih dohodkov ter del prometnega davka. Za financiranje šolstva namenjena sredstva se odde-ljujejo od proračunov in postajajo ena izmed oblik splošne potrošnje. Za finančni sistem velja — podobno kot za pravni sistem — da je nadgradnja obstoječih družbenoekonomskih odnosov. Pri nas dajemo ob tem poseben poudarek odnosom v samoupravnem sistemu. Za finančni sistem velja še posebej, da sodi pravni sistem v njegovo infrastrukturo. Glede na navedeno tudi materialnih problemov šolstva ni mogoče urejati samo s finančnimi posegi. Vprašanje šolstva je treba rešiti z ustreznimi političnimi in samoupravnimi odločitvami, kar zadeva program, mrežo šol, profil kadrov, ki jih šole dajejo, in podobno. Določene šole in ustanove, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, predstavljajo le dopolnilno dejavnost. Uporablja jih sorazmerno majhen krog. (To so predvsem razne glasbene šole itd.) Vsaj del sredstev za takšno dopolnilno izobraževanje naj bi prispevali neposredni uporabniki. Ta del naj bi rasel sorazmerno z dviganjem osebnega standarda občanov. Osnutek zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja predvideva kot dohodke izobraževalnih skupnosti proračunska sredstva. Tako puščamo staremu sistemu odprta zadnja vratca. Dosledno bi bilo treba uveljaviti načelo, da pokriva proračun samo del splošne potrošnje, in to tisti del, ki ni urejen z avtonomnimi sistemi financiranja oz. kjer je potrebno neposrednejše poseganje državnih organov v družbeno dogajanje. Sama globalna delitev narodnega dohodka je takšna, da proračuni ne morejo predstavljati dopolnilnih sredstev za tista področja splošne potrošnje, ki imajo svoje vire financiranja. Sistem, v katerem bi proračuni predstavljali dopolnilna oz. rezervna sredstva za posamezna področja splošne potrošnje, bi ohranjal proračunski etatizem in zmanjševal odgovornost in vlogo samoupravnih organov v samoupravnih skupnostih posameznih področij. To, kar glede proračunskih sredstev velja za šolstvo, bi veljalo tudi za vsa ostala področja splošne potrošnje. Tu je treba omeniti predvsem zdravstvo, v katerem obstoječi predpisi proračunom še vedno nalagajo določene naloge. Ne da se zanikati, da je preventivna dejavnost integralni del vse zdravstvene dejavnosti in da bi bilo z gledišča funkcionalne delitve dela najustrezneje, da že samoupravna skupnost v zdravstvu skrbi tudi za preventivno dejavnost. V primeri s sredstvi zdravstvenega zavarovanja proračunska sredstva za zdravstvo ne predstavljajo velikih vsot, zato gre tu predvsem za načelne rešitve. Na področju kulture bo le treba storiti premik v smeri večje neposredne udeležbe uporabnikov kulturnih dobrin. Hkrati z večanjem deleža osebnih dohodkov v strukturi narodnega dohodka naj se veča delež neposrednih uporabnikov pri financiranju kulturnih dobrin. Taka usmeritev bi imela za posledico večjo selekcijo potreb tudi na tem področju. Občani bi s plačevanjem vrednotili kulturne storitve. Seveda bi ne bilo primerno komercializirati kulturo. Večanje prispevka uporabnikov bi postavilo pred kulturne institucije zahtevo, da potrebe po družbenih sredstvih še posebej utemeljijo. Jasno je, da tega prehoda ni mogoče napraviti naenkrat, ampak v daljšem razdobju. Množična telesna kultura naj najde svoje mesto tudi v programu šolstva. Prizadevati si bo treba, da se za telesno kulturo namenjena sredstva uporabijo predvsem za množično športno dejavnost, ki pomeni našemu delovnemu človeku rekreacijo, vsej družbi pa pomemben prispevek pri izboljševanju zdravstvenega stanja občanov in tudi pri dviganju produktivnosti. Ko so zbori volivcev v Ljubljani razpravljali o proračunih, so imeli precej pomislekov pri dodelitvi sredstev za nogomet. Ugotavljamo veliko razdrobljenost sredstev za telesno kulturo, hkrati pa tudi, da veliki športni objekti niso vzdrževani s skrbjo dobrega gospodarja. Vsaj v Ljubljani naj bi izročili vse večje športne objekte (razen tistih pri šolah) v upravljanje posebni specializirani delovni organizaciji, ki bi ji dodelili tudi ustrezna denarna sredstva. Tako bi bilo mogoče bolj smotrno usklajati in usmerjati delo športnih vzgojiteljev, ki bi bili v delovnem razmerju s to delovno organizacijo, in razvijati množično športno aktivnost. V proračunih zavzemajo precejšnjo postavko izdatki za kolektivno komunalno potrošnjo. Individualno komunalno potrošnjo financiramo s plačilom neposrednega individualnega uporabnika. Za tarife cen individualne komunalne potrošnje (voda. plin itd.) v večini primerov velja, da praviloma ne omogočajo priliva sredstev, potrebnih za razširjeno reprodukcijo. Drugače je s kolektivno komunalno potrošnjo, v kateri individualni potrošnik ni znan. In vestic-ijska sredstva za to obliko potrošnje smo doslej zagotavljali deloma iz komunalnega prispevka, deloma iz cestnih skladov, deloma iz proračunov, včasih tudi iz vodnih skladovi n na podobne načine. Financiranje kolektivne komunalne potrošnje (naložbe v infrastrukturo in tekoče komunalno vzdrževanje), naj bi zajemalo iz ustreznih namenskih sredstev, kot sta prispevek za uporabo mestnega zemljišča in prispevek za urejanje mestnega zemljišča. Za gradnje, rekonstrukcije in tekoče vzdrževanje cest naj bi prispevali uporabniki cest, in sicer s taksami, ki jih plačujemo ob registraciji motornih vozil, še bolj pa z družbenimi dajatvami pri ceni goriva. Ne samo v prid financam, ampak tudi v okrepitev prometne varnosti bi bilo zvišanje denarnih kazni za prometne prekrške. Vse družbene dajatve, ki jih vsebuje bruto prodajna cena goriva, naj bi uporabili za potrebe cest. Zato bi bilo treba gorivu postaviti ustrezne cene. Ob večji selektivnosti proračunskih potreb bi bilo mogoče marsikaj prihraniti tudi pri sredstvih za delo državnih organov. Spremenjena vloga občine ustvarja pogoje za znižanje števila zaposlenih v raznih plansko analitičnih službah. Usmerjenost večjega števila analitikov in vodilnih uslužbencev v razdeljevanje proračunskih sredstev je s svoje strani utemeljevala proračunski etatizem in miselnost, da je poglavitna naloga občine razdeljevanje proračunskih sredstev. Negospodarske investicije pod pogoji reforme polagoma izginjajo iz proračunov. Za posamezna področja, ki so zrasla iz okrilja proračunov, so z lastnimi viri dohodkov za- gotovljena tudi sredstva za investicijska vlaganja. Za kolektivno komunalno potrošnjo bodo investicijska sredstva zagotovljena z namenskimi viri dohodkov. V proračunih seveda še dalje ostajajo sredstva za anuitete od posojil za razna vlaganja v negospodarsko infrastrukturo. V prihodnje bo treba voditi času primernejšo politiko, ko bodo družbenopolitične skupnosti dajale poroštva gospodarskim organizacijam. Zlasti pri kreditiranju gospodarskim organizacijam imajo dajalci kreditov razne druge možnosti, da zavarujejo posojilo. Enako velja tudi za ostale delovne organizacije, zato bi le-tem poroštev načelno ne dajali. Družbenopolitična skupnost bi dajala poroštvo samo skladom, ki jih je sama ustanovila, in to do višine, določene z vsakoletnim splošnim aktom (proračun). Kljub temu. da se posamezna področja otresajo proračunskega sistema, bi družbenopolitične skupnosti s politiko regresiranja obresti lahko bistveno vplivala na razvoj posameznih dejavnosti oz. na vlaganje v infrastrukturo po posameznih dejavnostih. Tako bi pospeševala vlaganja v objekte in naprave individualne komunalne potrošnje, v zdravstvo, socialno varstvo, v gradnjo cest in podobno. Možnosti za taka vlaganja ni presojati samo iz sedanjega položaja, ko odpravljamo posledice prejšnje prezadolženosti. Ob dosedanji stopnji vlaganj v sklade (samo v občini Lj. Center je bilo v letu 1965 vloženih v sklade preko 26 milijard S din ob dobrih 100 milijardah narodnega dohodka) bo v nekaj letih dovolj družbenega kapitala, ki bo iskal najdonosnejši plasma. Na podlagi povedanega bi bilo mogoče skleniti naslednje: — Uvajajo in uveljavljajo se oblike samouprave po posameznih področjih in — kot materialna baza takšnem razvoju samouprave — avtonomni dohodki za posamezna področja. — Nekatere družbene potrebe, kot npr. komunalna dejavnost, naj bi se financirale iz ustreznih namenskih sredstev. — Ob upoštevanju gornjih tendenc bo ostalo v neposredni skrbi skupščine vedno manj področij, ki bodo potrebovala proračunska sredstva. — Dosledneje bo treba izvajati selekcijo splošnih družbenih potreb na vseh področjih, torej tudi v proračunih. — Dosledneje bo treba uveljavljati načelo, da naj ob povečani udeležbi osebnih dohodkov v strukturi narodnega dohodka za nekatere namene več prispevajo neposredni uporabniki. — Proračunska sredstva ne morejo rabiti kot dopolnilna ali rezervna sredstva področjem, ki so se že izvila iz proračunskega okrilja. — Tudi proračunska sredstva, ki so namenjena za stimuliranje vlaganj na posameznih področjih, se vključujejo v enoteu sistem doslednega uveljavljanja ekonomskih odnosov na posameznih področjih. — Ob racionalni uporabi sredstev za vse oblike splošne potrošnje našega gospodarstva ne bo treba obremenjevati z visokimi družbenimi dajatvami, zaradi česar se Ido laže vključilo v mednarodno delitev dela in s tem prispevalo znaten delež k našemu napredku. JANEZ SKULJ Socialistična misel po svetu J. H. W E STE R GA A R D Razredna razčlenjenost v kapitalizmu izobilja (Mitologija in stvarnost) t! zgodnjih petdesetih let odmeva v zahodnih družbenih ko- mentarjih trditev, da se razredna struktura kapitalizma razkraja. Etikete, ki jih pridevajo »novemu« družbenemu redu — »država blaginje«, »družba izobilja«, postkapitalizem itd. — so postale klišeji. Njihova različnost in nenatančnost opozarjata na nezanesljivost diagnoze in prognoze. Tudi vrednotenja se zelo razlikujejo: reakcije segajo od zmagoslavja do potrtosti. Toda samj opisi položaja imajo marsikaj skupnega: trditev, da stari izvori razrednega konflikta usihajo ali da postajajo nepomembni; da se zahodne družbe prelivajo v kalupe srednjega razreda; da so takšne razvojne težnje znamenje »konca ideologije«. Takšne predstave so po svoje prepojene z nekakšnim prizvokom družbene gibljivosti, ki vzbuja vtis, kot da zanikuje nekdanje oznake kapitalizma.* Toda v vsem tem razpravljanju je ugibanje zavzelo mesto dokaza, postulat pa mesto razumnega argumenta. Zato je brez dvoma dosti razlogov, da vnovič proučimo modne interpretacije kapitalizma sredine dvajsetega stoletja in njegovo domnevno raz-krajajočo se razredno strukturo, interpretacije, kot so bile posebej formulirane v Britaniji in v Združenih državah. * To je del za >Teorijo in prak$G< prirejene razprave, ki je bila, z različnima naslovoma, objavljena najprej v Nem Left Reoiem (London), julij-avgust 1964, kasneje pa v nekoliko spremenjeni obliki tudi v zbornku P. Andersona in R. Black-burna Torvards Socialistu, London, Collins (Fontana Librarv), 1965. Argumenti, na katerih temelji ta pregled pojavov v razredni strukturi — pretežno v Britaniji in v Združenih državah — so zasnovani na precej obširni literaturi in raziskavah. Ker je prostor preveč omejen, da bi lahko navedli vsaj ustrezne glavne \ire in vsaj pomembnejša razmišljanja o tej temi, se je zdelo primerneje izpustiti vso navedeno literaturo, kot pa našteti nekaj po naključju izbranih virov. Bralec, ki ga ta tema zanima tudi v podrobnostih, bo našel natančnejše vire v verziji prispevka, objavljeni v Towards Socialism. — Nekatere nadaljnje politične posledice socialne strukture sodobnega kapitalizma bo avtor obdelal v posebnem prispevku. Te interpretacije temeljijo na dveh domnevah. Prva je, da se poglavitne neenakosti zgodnjega kapitalizma zmanjšujejo. Druga: da radikalno nasprotovanje obstoječemu postopoma slabi, vzporedno s tem, ko novi način življenja in nove aspiracije zani-kujejo ali sekajo stare razredno vezane horizonte in lojalnosti. Bistvene neenakosti se zmanjšujejo, tako zatrjujejo, z nenehnim prerazpodeljevanjem bogatsva in večanjem ekonomske varnosti; s čedalje večjo pomembnostjo srednjerazrednih poklicev; s tem. da se čedalje bolj oži neenakost glede priložnosti za individualno kariero; s čedalje večjo razpršitvijo moči. Kolikor pa ostane moč še koncentrirana, ne izhaja to več iz privatne lastnine, ampak iz kontrole nad birokratskimi organizacijami — tako nad javnimi kot zasebnimi — v katerih je moč ločena od bogastva. Tako se dve bistveni razsežnosti neenakosti nič več ne prekrivata. Kolikor pa še obstoje neenakosti v možnostih glede bogastva, zdravja, varnosti in individualnega napredovanja, izgubljajo te razlike značaj pomembnega vira konfliktov, ker se njihovi učinki vzporedno z rastočo življenjsko ravnijo in razširjenimi državljanskimi pravicami čedalje bolj omejujejo na čedalje ožje področje življenja. Špekulacije o kulturnih in političnih posledicah teh sprememb se osredotočajo na manualni delavski razred, katerega homogenost in specifični značaj, tako zatrjujejo, se čedalje bolj izgubljata. Med ročnimi delavci, pravi ena izmed interpretacij, so razredno zavest spodrinile preokupacije s statusom: nekdanja enotnost interesov se je razbila spričo čedalje večje občutljivosti za razlike socialnega prestiža in stila življenja. Na drugi strani pa nekateri opozarjajo, da se delavčeve aspiracije čedalje bolj zožujejo na dom in neposredno družino, pri čemer da prevladuje skrb za gmotne dosežke, ki nima dosti opraviti niti z rituali statusa niti z ideološko usmeritvijo razreda. V obeh različicah je lojalnost do sveta dela zamenjala lojalnost do ožjega družinskega kroga; perspektivo delovnega trga so nadomestile perspektive potrošniškega trga; vero v kolektivno akcijo je nadomestilo zaupanje v individualne dosežke za varnost družine; skratka, domneva se. da etos, ki je bil tradicionalno značilen za srednji razred, čedalje bolj prodira zelo globoko med ročne delavce. Povrh tega, tako včasih trdijo, prihajajo v ospredje nove loeilnice v kulturnih razlikah in političnih napetostih, ki nimajo nobene zveze z nekdanjimi: na primer med starimi in mladimi; med »voditelji« in med »množicami«, ne glede na družbeni položaj; med starimi, upokojenimi, in ljudmi s fiksnimi dohodki na eni strani in takšnimi, ki imajo nestalne dohodke — delodajalci in delojemalci v enaki meri — na drugi strani; med ljudmi v njihovi vlogi proizvajalcev in (nekoliko shizofrenično) njihovo vlogo kot potrošnikov; med strokovnjakom in med »človekom organizacije« tako v zasebni kot javni administraciji. Bistvo teh argumentov nam je znano; toda veliko manj vemo o tem, koliko je v njih resnice in zmote, dejstev in špekulacije, verodostojnosti in neverodostojnosti. 1. Neenakosti o bogastvu V svoji najpreprostejši obliki trdi »postkapitalistična* teza. tla se nenehno zmanjšujejo neenakosti v dohodkih in bogastvu. Posebno, tako poudarjajo, so dohodki zelo izrazito težili k srednji ravni od konca tridesetih let. To trditev lahko spodbijamo iz dveh razlogov. Prvi, ki velja vsaj deloma, je, da zmanjšanje v merjeni neenakosti dohodkov odseva povečano uporabo prijemov, kako se izogniti davčni obveznosti. Takšni prijemi spreminjajo realne osebne dohodke v oblike, ki niso podvržene normalnim stopnjam davka na dohodek — in ki se ne prikazujejo kot dohodek v običajnih informacijskih virih. Ker so, razumljivo, takšni prijemi bolj dosegljivi za tiste s sorazmerno visokimi dohodki, /.lasti pa za privatni business. je pač čisti rezultat takšen, da se v običajnih podatkih podcenjuje neenakost dohodkov. Dejansko je nekaj poskusov prirediti podatke o dohodkih tako, da bi se bilo mogoče izogniti davčni obveznosti, pokazalo, da gre za dokaj milejšo redistribucijo dohodka, kot se ponavadi domneva — in še ta je v grobem ali izključno omejena na štirideseta leta. Drugi ugovor se nanaša na pravkar omenjeno okolnost. Tudi brez davčnih oprostitev je zmanjšanje neenakosti dohodkov, kot ga lahko zasledimo v britanskih in ameriških analizah, v grobem pojav druge svetovne vojne in let neposredno okrog nje. Znamenja kakršnega koli doslednega oženja razlik v dohodkih v desetletjih pred tem so bleda in nezanesljiva: in petdeseta leta pričajo o rahlem nazadovanju v porazdelitvi dejanskega dohodka v smeri večje neenakosti, kot je bila značilna za štirideseta leta. Redukcije v neenakosti dohodkov, ki je do njih prišlo, so torej omejene in v bistvu posledica posebnih zahtev vojnega gospodarstva in politike v času vojne ali tik pred njo oziroma tik po njej. Nekaj dejavnikov je, ki bi spričo njih utegnili pričakovati, da bodo povzročili dolgoročnejše težnje po izenačevanju dohodkov: spremembe v strukturi poklicev; zmanjšane razlike v dohodkih glede na različno spretnost, spol in starost; in čedalje večja uporaba progresivnih stopenj davka na dohodek. Toda kar se tiče zadnjega, je treba reči, da redistribucijske učinke omejujejo še vedno pomembne oblike neprogresivnega obdavčevanja in prijemi, s katerimi se izognejo obdavčenju. Še več, če izvzamemo štirideseta leta, se zdi, da redistribueijski učinki teh dejavnikov niso zadoščali, da bi premagali druge dolgoročne dejavnike, ki so delovali v nasprotni smeri: med temi je treba upoštevati večji delež starih in upokojenih ljudi v celotnem prebivalstvu, povezan z dejstvom, da — vsaj v Britaniji — dohodki upokojenih ljudi, odvisnih od javne podpore, niso sledili splošnemu povečanju dohodka. To bi utegnilo koga napotiti k temu, da bi mislil, da je nastal premik v naravi dohodkovnih neenakosti — od razlik med razredi in poklici k razlikam med starostnimi skupinami. Toda takšna razlaga bi bila napačna. Revščina v starosti ni splošen pojav upokojenih, ampak tistih, ki kot upokojenci nimajo niti lastnine niti privatne pokojnine, da bi se oprli nanjo. Revščina — v sodobnem pomenu — je postopoma prehajala na dno delavskega razreda in nižjega srednjega razreda; vendar pa je slej ko prej problem teh razredov. Neenakost v dohodkih se tako ohranja deloma zaradi različne dostopnosti k obrobnim beneficijem (ki so pogosto javno dotirani) in neobdavčenih virov dohodka. Stare razlike se ode-vajo v novo obliko, ki ustreza korporativni ekonomiji sredine dvajsetega stoletja. Toda lastninska pravica je še naprej močan, neposreden vir neenakosti dohodkov. In porazdelitev privatne lastnine ostane še naprej očitno neenaka. Cenijo, da sta bili-v Britaniji ob koncu petdesetih let dve petini vse privatne lastnine v rokah komaj enega odstotka odraslega prebivalstva, štiri petine pa v rokah komaj desetih odstotkov. Koncentracija je dosegla še večjo skrajnost petdeset let pred tem; toda kolikor je prišlo do difuzije, se je ta samo obrobno dotaknila velike večine prc bivalstva. Pravna lastnina privatno korporiranega businessa' je posebno visoko koncentrirana, štiri petine vsega kapitala delničarjev so v rokah komaj enega odstotka odraslega prebivalstva in skoraj ves ostanek v rokah preostalih devetih ali desetih odstotkov. Zdi se, da koncentracija privatne lastnine v Združenih državah ne seže do takih skrajnih meja, vendar je še vedno zelo izrazita. Sredi petdesetih let je en odstotek odraslega prebivalstva imel v svojih rokah četrtino vse privatne lastnine. Vrh lega tudi ameriške številke prav nič ne kažejo, da bi neenakost .v razpodelitvi lastnine kakorkoli dosledno pojemala, če jih opazujemo v časovni razsežnosti; in kljub rahli večji razpršenosti delnic ubira koncentracija privatne pravne lastnine privatnih poslovnih korporacijah isto pot kot v Britaniji. Tako torej nimamo opraviti z uepretrganim trendom v smeri izenačevanja dohodkov in široke razpršitve lastnine. S tem seveda nočemo reči, da se značaj ekonomske razčlenitve kapitalizma ni prav nič spremenil. Mnogo milejši značaj gospodarskega cikla po tridesetih letih je ublažil negotovost življenja delavskega razreda — čeprav je ročni delavec še vedno bolj kot drugi izpostavljen tveganju, ki ga prinašata skrajšani delovni čas in obilje, in čeprav se je nezaposlenost v zadnjem desetletju povečala, posebno v Združenih državah. Razmah splošnih družbenih služb — dasi se njihov redistributivni učinek na splošno precenjuje — je sprostil osebne dohodke za izdatke na drugih področjih. Tudi če je tako, pa takšna razširitev »državljanskih pravic« ni bila niti avtomatičen niti nepretrgan proces. V novejši zgodovini Britanije in Združenih držav je značilen pojav tridesetih in štiridesetih let. V petdesetih letih se je ta politika le neznatno razširila ali pa je ostala tam, kjer je bila: v Britaniji je pravzaprav opaziti ceio nazadovanje v nekaterih pogledih, medtem ko so v Združenih državah ukrepi, uvedeni predvsem v razdobju New deala, prepustili obsežna področja temeljne družbene varnosti ali ne-varnosti, posebno zdravstvo in stanovanjsko politiko, bolj ali manj nebrzdani igri tržnih sil, lastninskih interesov in privatni dobrodelnosti. Omilitev neenakosti z razširitvijo državljanskih pravic in ekonomske varnosti je bila tako odvisna od uveljavitve »radikalne zavesti«. Splošna življenjska raven se je, razumljivo, tudi zboljšala kot posledica sil bolj kontinuiranega in manj neposredno politično opredeljenega značaja: dolgoročni rastoči trend v produktivnosti; in razmah vzorca maloštevilne družine, ki je omejila nekatere tradicionalne fluktuacije v ekonomskem položaju družine delavskega razreda. Skratka, neenakosti v dohodku in lastnini so se le neznantno zmanjšale. Toda te ostajajo na področju izdatkov, ki se čedalje bolj oddaljujejo od čistega življenjskega minimuma, in v razmerah, ko na splošno raste povprečje realnih dohodkov. Zato utegnejo trajajoče oblike neenakosti postopoma dobiti različen pomen. Očitnost ekonomske neenakosti se utegne zmanjšati, ker jo zatemnjuje in jo bo zatemnjevalo preteklo in verjetno prihodnje zboljševanje splošne življenjske ravni. Prikrita lahko ostane tudi, če začno njeni učinki delovati v življenju vedno kasneje. Prizadetost se lahko zmanjša ali pa spremeni svoj značaj, če se neenakost bolj nanaša na življenjske »okrase? kot na bistvene življenjske dobrine, od katerili je odvisen človekov obstoj. Trditve v tem smislu vsebujejo nekatere bolj premišljene teze o »postkapitalizmu«. Le-te ne trdijo, da se je spremenila ekonomska struktura razredov, ampak da so se spremenile razmere, ki so bistvene za oblikovanje razredne zavesti: niso se torej zmanjšale neenakosti, ampak njihovi »odsevi«. Toda v tem premiku poudarka so vsebovane domneve, ki niso niti same po sebi očitne niti marsikdaj niso zadosti argumentirane. Osrednja takšna domneva je premisa, da bo tisto, kar ima kak opazovalec za »okras«, tudi na splošno sprejeto kot takšno. Toda »standardi« življenja, v smislu predstav o tem, kaj je tolerantna ali razumna življenjska raven, niso stalni, ampak težijo za tem, da bi rastli bolj ali manj vzporedno z dejansko življenjsko ravnijo. Logika teze o »postkapitalizmu« zahteva, naj bi to bilo rajši »manj« kot »bolj«. Ta teza vsebuje domnevo, da gre vzpon v dejanski življenjski ravni na splošno v korak z vzponom pričakovanj, ki jih ljudje goje; ali pa, da noben presežek »pričakovanj« nad »ravnijo.; ne bo zadosten, da bi porodil politični radikalizem in industrijsko bojevitost. Zares, zdi se, da ta teza domneva, da noben presežek »pričakovanj« ne bo sprožil potencialov socialnega protesta, ampak samo pobudo za višji individualni napor v mejah obstoječega ekonomskega in političnega reda — torej le pobudo za učinkovit konformizem. Takšne domneve pa morajo seveda biti izrecne in konkretno dokazane. Politični trendi v zahodnem svetu po drugi svetovni vojni niso dokaz, da držijo. Tudi ne moremo vzeti za dokaz številne študije in impresionistična zapažanja, ki so poudarila povečane materialne aspiracije in to, da delavci prevzemajo življenjske standarde »srednjega razreda«. Predstava, da delavci nekako »lovijo« vrednote in orientacije srednjega razreda, brž ko prevzamejo potrošne navade, ki so bile prej mogoče samo za pri- padnike srednjega razreda, je skrajno naivna. Proces, v katerem postajajo včerajšnji predmeti razkošja nujna potreba današnjega dne — ki jim pa spet sledijo novi predmeti razkošja — je dolgoročen; njegovega konca sploh ne vidimo. Toda ta proces lahko spreminja svoj značaj — vendar ne neizogibno v smeri, ki jo nakazujejo modni komentarji. Verjetno je namreč, da ljudje čedalje bolj štejejo današnje predmete razkošja za nujne življenjske potrebščine — ,in to ne za jutrišnji dan niti ne za oddaljeno prihodnost — ampak tudi za današnji dan; da prero-gative enega razreda čedalje bolj postajajo pravica, ki jo zahtevajo vsi; skratka, da se stopnja vzpona pričakovanj hitreje zvišuje, kot pa stopnja rasti dejanske življenjske ravni. Povprečne standarde aspiracij lahko čedalje bolj določajo tiste ravni, ki jih dejansko edina dosega uspešna manjšina. Današnja kapitalistična ekonomija pravzaprav zahteva takšen trajni pritisk na potrošnjo, kot kaj radi poudarjajo branilci sodobne reklame. Če je vse to res, potem moramo ugotoviti, da se razredna struktura prav gotovo spreminja. Značaj posameznih razredov kot »quasi skupnosti«, kot deloma ločenih subkultur, ki ima vsak izmed njih značilne in različne standarde in aspiracije, se rahlja in se bo rahljal. Provincialne, na tradicije vezane omejitve pričakovanj in zahtev v delavskem razredu bo postopoma zamenjal splošni, »srednjerazredni« kriterij materialnih dosežkov. Čeprav to ni nov pojav, je zelo verjetna sodobna pospešitev tega procesa izredno pomembna. Apologeti sodobnega kapitalizma to dostikrat priznajo, vendar pa ne znajo iz tega povzeti sprejemljivih sklepov. Kajti medtem ko se splošni »srednjerazredni« kriterij kontinuirano razmahuje, je raven materialnih dosežkov, ki jo predpisuje, trajno zunaj dosega večine prebivalstva. Neodjen-Ijive ekonomske neenakosti lahko ohranjajo notranjo napetost med smotri in objektivnimi možnostmi, da jih dosežemo. Ali se bo ta napetost izrazila v političnem radikalizmu ali pa bo našla drugačne pojavne oblike, je posebno vprašanje. Toda jasno je, da smo vsaj v tem pogledu daleč od tega, da bi možnost za razredni konflikt pojenjala, ampak se utegne, nasprotno, še povečati. 2. Neenakosti glede priložnosti V modnih komentarjih opažamo stalni refren, da postajajo zahodne družbe čedalje bolj »gibljive«. Trdijo, da se ekonomske in druge razlike med socialnimi sloji vse bolj zabrisujejo in da je gibanje med sloji bolj pogosto kot nekoč, priložnost za takšno gibanje bolj enako razdeljena. Homogenost, posebni značaj in dedni karakter delavskega razreda slabijo — tako zatrjujejo —• ker posamezniki čedalje bolj dobivajo, ne pa dedujejo, svoj razredni položaj; in ker beloovratniška dela odpirajo nove poti za socialno gibljivost navzgor. Dejstva jasno nasprotujejo nekaterim formulacijam te teze, glede drugih pa se zbujajo resni dvomi. Prvič, zdi se, da se splošna neenakost glede priložnosti za družbeni vzpon in padec v Britaniji in 7x1 ni žen i h državah v tem stoletju ni zmanjšala in ravno tako ne v večini zahodnih dežel, za katere so nam na voljo podatki. V primerjavi, na primer, s sinom strokovnjaka ali poslovnega človeka so možnosti sina ročnega delavca, da doseže status strokovnjaka ali sploh delo srednjega razreda, ostale prav takšne, kot so bile na prelomu stoletja. Še več, podatki o tem, kako je razporejena priložnost za izobrazbo v sodobni Britaniji, in o trendih v socialni mobilnosti po drugi svetovni vojni v Združenih državah ne obetajo, da bi v prihodnosti prišlo do odločilnih sprememb. Drugič: lahko bi seveda kdo ugovarjal, da relativne neenakosti v priložiiostih pomenijo manj kot absolutne možnosti za napredovanje: recimo absolutna možnost, ki jo ima sin delavskega razreda, da se vzpne iz razreda, v katerem začenja svoje življenje. Če spremembe v strukturi poklicev (ali druge spremembe) bistveno povečajo takšne absolutne možnosti mobilnosti navzgor — čeprav te spremembe povečajo perspektive za kariero tudi med tistimi, ki so se rodili bolj proti vrhu socialne lestvice — bi to zmanjšalo stopnjo, do katere je delavski razred, in se zdi, da je, trajen in deden. Dejansko bi se lahko zdelo, da trendi v strukturi poklicev opravičujejo takšno pričakovanje. Toda njihov čisti učinek na socialno mobilnost navzgor je bil skrajno obroben. Nobenega znamenja ni, da bi se možnost splezati po socialni lestvici navzgor bistveno razširila. Zahodne kapitalistične družbe niso »zaprte« družbe — niti Britanija niti Združene države — kljub starim stereotipom. Toda stvar je v tem, da te industrijske družbe, kljub temu da so delno odprte«, niso postale bolj odprte v tem stoletju. Dejavniki, ki bi od njih utegnili pričakovati, da bodo sčasoma spremenili stopnjo gibljivosti, so bili bodisi nepomembni po svojih učinkih ali pa so drug drugega izključevali. Na primer, priložnosti za izobrazbo so se razširile. Toda razširile so se tako. da je to bilo v precejšnji meri v prid vsem razredom. Izobrazbene kvalifikacije, ki se ponavadi zahtevajo na določeni točki poklicne lestvice, so se kratkomalo dvignile. Res je, da se zdi. da so se nekoliko zmanjšale neenakosti v priložnostih za izobrazbo. Toda to se je zgodilo — kar se tiče Britanije v zelo počasnem trendu, ki se ni kdo ve kaj pospešil po drugi svetovni vojni — v bolj omejenem obsegu, kot se običajno domneva; in je bilo, razen tega, skoraj popolnoma nevtralizirano s kratkimi omejitvami družbene gibljivosti na področjih, ki so zunaj izobrazbenega sistema. Kajti s profesionalizacijo, birokratizacijo in avtomatizacijo dela je imenovanje na delovna mesta na srednjem in višjem delu poklicne lestvice postalo bolj odvisno od šolskih in univerzitetnih kvalifikacij kot od osebnih lastnosti in izkušenj, pridobljenih pri delu. Družbena gibljivost ni večja, pač pa je omejena bolj na eno samo fazo življenjskega ciklusa. Če naj bo posameznik socialno mobilen, mora to biti v letih, ko se formalno izobražuje: potem ko nastopi svojo delovno kariero, se možnosti za napredovanje alj nazadovanje ožijo. Položaj odraslega ročnega delavca — in zdaj tudi rutinskega uradniškega delavcu — postane bolj. ne manj stalen. Lahko bi kdo ugovarjal, cla ta premik v značaju socialne mobilnosti utegne vendarle spremeniti človeško zaznavanje možnosti za napredovanje. Mobilnost postane institucionalizirani proces, ki mu je prilagojen izobraževalni sistem. Priložnosti za kariero je mogoče bolje predvidevati. »Komolci«, zveze in sreča štejejo manj. Zaradi tega se utegne zdeti, da so možnosti, da se vzpnemo na socialni lestvici, večje, čeprav v resnici niso; neuspeh utegne biti sprejet bolj vdano, če je rezultat »fair« selekcije. Toda ta trditev je dvoumna. Neuspeli utegne biti toliko teže sprejemljiv, kolikor bolj bi pomenilo to. cla se z njim sprijazniš, priznanje svoje intelektualne sinferior-nosti«. Še več, prav instituciaonalizacija izobrazbe kot poti k uspehu zelo verjetno poveča pričakovanja do točke, na kateri bodo prišla v konflikt s še vedno obstoječimi omejitvami priložnosti. Popolnoma utemeljeni razlogi so, da verjamemo, da se zahteve po izobrazbi širijo precej proti dnu socialne lestvice. To je pravzaprav logična reakcija na čedalje večjo pomembnost formalne izobrazbe: ker postanejo želje po lastnem napredovanju pri odraslem delavcu še bolj nerealne, se njegove aspiracije osredotočijo na otroke. Tukaj imamo drug primer, kako slabijo nekdanje kulturne razlike med razredi. Toda prav v tolikšni meri, v kakršni delavci vedno bolj delijo »srednjerazredne« aspiracije glede izobrazbe in kariere svojih otrok, prav v tolikšni meri morajo še vedno obstoječe neenakosti glede priložnosti za izobrazbo rezultirati v splošni frustraciji teh aspiracij. Takšno frustracijo je še teže trpeti, ker je obsodba tako staršev kot otrok na stalen nižji status bolj dokončna in nespremenljiva, kot je bila nekoč. Moč različnih dejavnikov, ki so v teh procesih zaobseženi, ni znana. In oblike, v katerih se utegnejo izraziti frustrirane aspiracije, so nejasne. Vendar pa je tudi na tem področju možnost, da se bo socialni protest krepil, vsaj toliko verjetna kot nasprotna možnost, da bo pojenjal. Sodobni kapitalizem poraja napetost med čedalje bolj razširjenimi aspiracijami in med priložnostmi, ki zaradi same narave razredne strukture ostanejo omejene in neenako porazdeljene. 3. Spremembe v strukturi poklicev Delež beloovratniških poklicev se je v tem stoletju večal. Komentatorji so marsikdaj pretiravali glede obsega in implikacij tega trenda. Težili so na primer k temu, da ne bi pripisali pravega pomena dejstvu, da je bila v tem procesu struktura moške delovne sile veliko manj prizadeta kot ženska delovna sila. Vendar pa je res, da je prišlo do zmanjšanja nekvalificiranega in priložnostnega dela in do povečanja polkvalificiranega ročnega dela in različnih vrst kvalificiranega dela. Še več, ne samo da se bo beloovratniški trend nadaljeval v prihodnje, temveč bo avtomatizacija v industriji povzročila, da se bo število kvalificiranih de- lavcev ju tehnikov zelo povečalo. Takšne perspektive je pozdravil širok krog ljudi kot nov vir kapitalistične družbene stabilnosti: kot krepitev središča namesto »polarizacije«. Toda tudi tukaj je dovolj razlogov, da dvomimo o tako samozadovoljno navdušeni interpretaciji. Razmerje med dvema trendoma — med avtomatizacijo in čedalje večjim povpraševanjem po tehnični ekspertizi ter še vedno uveljavljajočo se mehanizacijo starega tipa z njeno čedalje večjo zahtevo po polkvalifi-ciranih delavcih — je še vedno negotovo in utegne ostati takšno še nekaj časa. Verjetno je, da bo uvajanje avtomatizacije počasno in neenakomerno potekalo. Odločilni kriterij pri tem bo seveda dobičkonosnost, ne pa samo zadovoljevanje potreb po delu z »razširitvijo možnosti zaposlitve«. Ker kapitalistični ekonomski sistem omogoča le malo mehanizmov za delitev dobičkov in izgub, bo odpor zoper avtomatizacijo precejšen. Ni dvoma, da se bo odpor delavcev večal, če se bo razširil ameriški vzorec zadnjih let, kjer obstaja paradoks, da je stopnja brezposelnosti kljub ekonomski prosperiteti še vedno visoka. Tukaj nastopi za delavsko gibanje nova nevarnost; da se nekvalificirani delavci in delavci v propadajočih industrijah, ki jih najbolj prizadene tehnološka brezposelnost, ločijo od delavcev, katerih delo itna visoko ceno na spreminjajočem se trgu. Toda ker napredka avtomatizacije ni mogoče natančno začrtati in je njen značaj omahujoč, se utegne zaradi tega ta nevarnost zmanjšati. Tehnološka prenovitev poraja tako napetost prav tiste vrste, ki naj bi bila stvar preteklosti. In ker je vir takšne napetosti inherenten kapitalistični ekonomski organizaciji, jo lahko preseže le obsežna javna intervencija, ki naj bi bila, če verjamemo teorijam o »post-kapitalizmu«, v sodobnosti nepomembna. Če naj bi si tako sadove kot žrtve, ki jih prinaša avtomatizacija, delili vsi. morajo biti socializirani: argumenti zoper privatno lastnino in privatno ekonomsko kontrolo dobijo še večjo veljavo. Tehnološko prenovitev lahko zavira, kot na primer zdaj, tudi pomanjkanje kvalificiranih delavcev in tehnične ekspertize. Toda če bo to pomanjkanje premagano z izobraževanjem in priučevanjem, se bodo nagrade, kakršne lahko danes zahtevajo novi strokovnjaki, še zmanjšale. Ne da se napovedati, ali bo »razširitev možnosti zaposlitve« z avtomatizacijo omilila politični radikalizem, ker bo povečala zadovoljstvo pri delu; kajti razmerje med zadovoljstvom pri delu in razredno zavestjo doslej še ni skoraj nič raziskano. Toda če gledamo na stvar z ekonomskega stališča, lahko rečemo, da sleherni »srednjerazredni« potencial nove »delavske aristokracije« sloni na razmerah delovnega trga, ki so verjetno le začasne. Na splošno povedano, »optimistično« vrednotenje trendov v strukturi poklicev je utemeljeno s statičnim pogledom na relativno nagrajevanje, ugled in razmere, združene z različnimi poklici. Domneva se, da bodo nagrade za redke spretnosti ostale, čeprav ni verjetno, da bo ostala redkost. Domneva se, da bo belo-ovratniško delo ohranilo svoj tradicionalni status, čeprav širjenje tega dela spreminja njegove tradicionalne poteze. Raciona- lizacija. mehanizacija in delna avtomatizacija administrativnega dela bodo poudarile delitev na kontrolorje in nadzornike na eni strani in na rutinske črno oblečene operativce na drugi. Če bo tako, bodo zadnji postajali birokratski korelat polkvalificiranih delavcev v industriji. Obstoji dolgoročni trend v tej smeri. Toda verjetno je, da se bo ta trend še pospešil; in da bo dobil še večji pomen, ko bo tradicionalna kompenzacija za rutinsko administrativno delo, ki je pomenila možnost za vzpon, izginila. Ali bo končna posledica teh trendov socialna in politična identifikacija rutinskih adminstrativnih delavcev t. razredom ročnih delavcev, ni jasno. Spremembe v njihovem statusu, razmerah in perspektivah lahko povzročijo drugačne reakcije — morda precej manj prijetne. Vendar pa še nadalje drži, da pomeni interpretirati razmah beloovratniškega dela tako, kot da to krepi »stabilni« srednji sloj družbe, uporabljati merilo, ki ima čedalje manj veljave v sodobni družbi. 4. Porazdelitev moči Spori glede strukture moči sodobnega kapitalizma se sučejo okrog dveh sorodnih konservativnih teorij. Prva je teorija o »ma-nagerski revoluciji« — čeprav so interpretacije te teorije po drugi svetovni vojni vsebovale le malo pesimističnih prizvokov, ki so bili izraženi prej v Burnhamovi knjigi z istim naslovom. Druga teorija pa je teorija o »uravnoveša j oči h se močeh« ali /-pluralizem«. Teorija o managerski revoluciji trdi v svoji verziji iz časa po drugi svetovni vojni, da dobijo s tem. ko se delniška lastnina čedalje bolj cepi med mnogo rok. dejansko kontrolo nad korpo-rativnim poslovnim svetom izvršilni organi, ki niso lastniki. Ker ti »menagerji; črpajo svojo moč iz položajev v birokratski hierarhiji businessa, ne pa iz bogastva, se njihovi interesi razlikujejo od interesov nekdanjih lastnikov-podjetnikov. Njihova kontrola je usmerjena k namenom, ki so lahko v konfliktu z načelom največjega profita namreč k rasti korporaeij kot smotru, ki je sam sebi namen; k interesu zaposlenih, strank, javnosti sploh, kakor tudi k interesu delničarjev. Četudi naletimo zdaj na nevarnosti, pa le-te izvirajo iz koncentracije moči. ki je značilna za vsako birokratsko organizacijo; so pu brez zveze s porazdelitvijo privatne lastnine. V vsakem primeru tvorijo »manager-ji« — ne nov vladajoči razred, kot se je bal Buniham — ampak poklic, katerega etika je »služba«. Tako je bila privatna lastnina ukročena v sami sebi. Javna lastnina je postala brezpredmetna — tako sklepajo — čeprav se zdi, da se takšen sklep kaj malo ujema z implikacijo, da privatna lastnina nima več nobene jasne funkcije-. profiti, ki se delijo kot dividende delničarjev, ne morejo biti spodbuda za managersko učinkovitost. Dejansko ta analiza zateinnjuje resnično porazdelitev pravne lastnine. Kajti delničarji — ki so sami zelo drobcen del celotnega prebivalstva — se ostro delijo na mnoge, ki imajo malo in na maloštevilne, ki imajo mnogo. Res je sicer, da je razpršitev zdaj večja. Mnogi so lastniki nekoliko večjega in maloštevilni nekoliko manjšega deleža celotnega števila glasov kot nekoč. Vendar pa je delniška lastnina še vedno zelo močno koncentrirana. In ravno zaradi difuzije potrebujejo veliki delničarji — družbe ali posamezniki — manjši del celotnih delnic, da bi lahko imeli odločilen vpliv na politiko. Ni nujno, da bi se takšen vpliv uresničeval — in pogosto se tudi ne — z neposrednim sodelovanjem v formalni kontroli. Lahko se realizira tudi z naravno istovetnostjo interesov tistih, ki imajo kontrolo, in velikih delničarjev. Zakaj direktorji in vrhunski managerji, ki majo v svojih rokah bistvene odločitve, so sami lastniki velikega dela delnic: pravzaprav so najbogatejši delničarji med vsemi skupinam, ki jih lahko identificiramo v družbi. Njihove delnice so lahko razdeljene med večje število družb; njihov delež v volilni kvoti v tistih korpo-racijah, kjer delajo, je ponavadi sorazmerno nizek — toda zelo pomemben v absolutnem znesku. Toda težko je verjeti, da bi kot bogati delničarji dovolili, da bi njihovo politiko narekovali razlogi, ki bi bili v neposrednem konfliktu z načelom dolgoročno največjega profita. Sodobne formulacije managerske ideologije sicer poudarjajo družbeno odgovornost korporativnega businessa. Toda zdi se. da ni nobenega dokaza, da bi bilo najvišje merilo, ki bi določalo politiko in opredeljevalo »družbeno odgovornost«, drugačno od načela največjega profita. Verjetno je, da ta smoter danes učinkoviteje in bolj »strokovno« uresničujejo kot v dobi klasičnega kapitalizma 19. stoletja. Če vzamemo daljše razdobje, lahko ugotovimo, da utegnejo dobičkonosnost podobno ocenjevati in to je brez dvoma tudi dejansko tako — veliki delničarji in vrhunski managerji v nasprotju z malimi delničarji. Toda nobenega sprejemljivega dokaza ni. da bi obstajal nekakšen nostranji konflikt med interesi velikih delničarjev in tistih, ki imajo v rokah neposredno kontrolo. Z družbene perspektive se interesi obeh prekrivajo. Še več: nobeden od njiju nima prostih rok, da bi spremenil svoje smotre: oba sta podrejena logičnim pritiskom velike kapitalistične ekonomije. Toda kapitalistično podjetje bi vendar utegnilo biti ukročeno z neke druge strani, od zunaj. To je jedro teorije o »uravnove-šajočih se močeh« v njenih različnih verzijah. Moč je porazdeljena. tako zatrjujejo, med množico različnih skupin. Pripadnost k tem skupinam se spreminja od problema do problema. Posledica tega je napol tekoče ravnotežje razpršene moči, v kateri ne prevladuje noben posamezni sklop interesov. Birokratska zaprtost utegne ločiti vodstvo od navadnega članstva v posameznih skupinah in organizacijah; toda takšne neenakosti v moči sekajo tradicionalne neenakosti razredov, lastnine in bogastva. Ne moremo zanikati, da je nekaj resnice v tem opisu. Toda ni je več kot toliko, kolikor je samo po sebi očitno: ni popolne koncentracije moči v rokah nobene posamezne skupine. Ta teorija ne more nadomestiti analize o dejanski porazdelitvi moči. Kajti ne odgovori na dvoje bistvenih vprašanj. Prvič: koliko ra- zlične formalno ločene skupine, med katerimi je porazdeljena moč, ne zastopajo različnih konfliktnih interesov, ampak v grobem podobne interese v različni institucionalni preobleki? Globlja analiza bi lahko odkrila izrazito zbiranje glavnih virov pritiska. Drugič: ko smo identificirali te poglavitne skupine interesov, kdaj je doseženo med njimi ravnovesje? Da bi odgovorili na ti vprašanji, bi bilo potrebno raziskati sestavo različnih elit in skupin pritiska, potrebno bi bilo ugotoviti stopnjo istovetnosti med njimi glede na socialno poreklo, vsakodnevno druženje in politično-ekonomske usmeritve. Raziskati bi tudi bilo treba sprejete odločitve in njihovo uresničevanje. Ta raziskava se ne bi smela — kot se marsikdaj napačno domneva — omejiti na to. da ugotovi izhod konfliktov med izrecno formuliranimi alternativnimi predlogi in pogledi: na to namreč, da bi zgolj videli, ali je končna odločitev v posameznih primerih bliže eksplicitnim predlogom te ali one stranke v konfliktu. Kajti sami ti predlogi so izraz »realistične«, taktične ocene verjetnega izhoda in so omejeni s tisto institiicionalizacijo konflikta, ki je bistvo sodobne politike. Ta institucionalizacija pomeni, da je konflikt reguliran s celo vrsto kompromisov, ki ne samo opredeljujejo sredstva in postopke v konfliktu, ampak tudi področje konflikta v vsakem danem trenutku. Kompromis tako začrtuje meje konfliktu: samo zelo neznaten del od celote možnih alternativ pride v dejansko razpravo. Glede nekaterih problemov je ta možnost tako ozka, da se zdi, kot da odločitve sploh niso bile »sprejete« — ampak da nekako avtomatično pritekajo iz »ozračja javnega mnenja«, ki ga je ustvaril prvotni kompromis. Da bi torej določili, kje je moč, moramo raziskati naravo samega kompromisa: lokacijo (znotraj celote alternativ, ki pomenijo dolgoročne, objektivne interese spopada jočih se skupin) tistega ožjega razpona alternativnih politič-nik predlogov, na katere se spor dejansko, čeprav morda le zu-časno, nanaša. Po teh merilih je nesporno, da v Britaniji moč ni razpršena med množico interesnih skupin, ki bi imele vsaka različno identiteto. Moč je tu izrazito podobna »roju«. Vladajoča grupacija je maloštevilna, homogena elita bogastva in privatne korporativne lastnine, ki je politično usidrana v vodstvu konservativne stranke; povezana je z vrsto vplivnih javnih in privatnih teles; zagotovljena ji je splošna podpora tiska, če že ne (na javni politični ravni) javno kontroliranih množičnih občil: njeni člani imajo v velikem obsegu skupno, ekskluzivno izobrazbo in so združeni z vsemi vezmi sorodstva in vsakdanjega druženja. Čeprav je ekonomska osnova te elite finančni in industrijski kapital, ima specifične britanske poteze, podedovane po agrarno-merkantilnem plemstvu in imenitnikih brez plemiškega naslova iz predindustrijske dobe. Ni niti tesno zaprta skupina — precej njene živ-ljenske moči utegne izvirati iz njene sposobnosti, da vsrka nove prišleke iz vsake generacije — niti ni monolitno združena. Toda znotraj se cepi le ob posameznih problemih in se ne oblikuje v velike in trajne razdore. Kolikor je bila njena moč izzvana, je to prišlo od zunaj: od delavskega gibanja. Drugi viri izzivanja so bodisi silno šibki ali pa težijo k temu. da jih vsrka delavsko gibanje. Vzpon delavskega gibanja — ki ima, drugače kot vladajoča konservativna skupina, socialno heterogeno politično vodstvo. toda dokaj homogeno množično podporo delavskega razreda — je prvotni eliti vsilil omejitve v izvrševanju moči. Posebno po drugi svetovni vojni je bila lastninska pravica na nekaterih področjih omejena, koncepti javnega interesa in socialne blaginje so se razširili, področje dejanskega konflikta se je v primerjavi s preteklostjo premaknilo proti levici. Na splošno so se te težnje nadaljevala ne glede na to, ali je imelo laburistično gibanje formalno kontrolo nad vlado. Res je sicer, da ni mogoče prezreti desničarskega zamaha na področju socialne in ekonomske politike pod konservativno vlado po letu 1951. Toda večji del ukrepov, ki jih je uvedla laburistična vlada po vojni, je ostal bolj ali manj nedotaknjen — in nekatere ukrepe bi bili prav gotovo vsaj deloma storili tudi konservativci, če ne bi bili dobili leta 1945 večine labu-risti. To osvetljuje omejitve, ki jih vsiljujejo glavni eliti stalne opozicije. Toda motili bi se. če bi mislili, da imamo opraviti z nekakšno »enako« delitvijo vpliva med obema skupinama. Delavstvo kot gibanje ostane v opoziciji celo v primeru, ko njegova parlamentarna stranka sestavi vlado. V šestih letih svoje povojne večine, do leta 1951. je uveljavila malo sprememb, ki bi jih bila zahtevala radikalna politika. Ekonomsko kontrolo je večidel opravljala prek privatnega businessa, kasneje pa je to kontrolo stalno zmanjševala. Nacionalizacija se je skrčila na omejeno in deloma nerentabilno področje; pri tem ni bilo kake jasne koncepcije o tem. kako naj se nacionalizirano področje uporablja kot instrument javne politike; članstvo upravnih odborov je v precejšnji meri izhajalo iz privatnega businessa. s katerim je obdržalo zveze; in njegova odgovornost vladi, parlamentu in javnosti je ostala omejena in nejasna. S tem seveda nočemo zanikati dejanskih dosežkov povojne laburistične vlade in resnično levi premik v prvih letih njene vladavine. Res pa je tudi, da je izziv delavskega gibanja le modificiral, ne pa tudi radikalno omejil moč vladajoče elite in privatne korporirane lastnine. Toda za laburistično vlado iz leta 1964 ne bi niti mogli uporabiti tega koncepta »izziva«. Tega ne spreminja okolnost, da je takšno stanje izbralo laburistično gibanje samo zaradi dolgotrajne negotovosti glede svojih smotrov. Institucionalni kompromis, ki pogojuje politični konflikt, je bil sklenjen v trenutku, ki je bil pretežno ugoden za interese kapitala. Tem interesom1 je še bolj naklonjeno »ravnotežje močit v Združenih državah. To je tako očitno, da se niti ne zdi potrebno ta problem obravnavati. Vendar pa je, presenetlji vo, teorija o uravnovešajočih se močeh dobila najmočnejšo podporo pri ameriških komentatorjih; med njimi jih je več postavljalo nasprotje med domnevo »pluralističnim« vzorcem razčlenjene moč i v Združenih državah in med »elitnim« vzorcem v Britaniji, kjer, tako zatrjujejo, podpira koncentracijo moči široko sprejeto stališče spoštovanja »legitimne oblasti«. Res je, da britanske družbene in politične vrednosti vsebujejo prvino takšnega spoštovanja. Toda uporabiti to dejstvo za to, da potem v celoti s tega vidika označimo britansko stanje ,in ga primerjamo z ameriškim, je absurdno. To pomeni, da ne upoštevamo dejstva, da je v Britaniji prevladujočo vlogo privatnega kapitala izzvalo delavsko gibanje, katerega opozicija, se je lahko institucionalno izrazila tako na političnem kot na industrijskem področju. Res je sicer, da sta bila učinkovitost in radikalizem oslabljena spričo usedlin spoštovanja, ki ga je gojilo tako vodstvo kot članstvo do oblik in simbolov tradicionalne avtoritete — čeprav je to samo eden izmed mnogih virov šibkosti. Res je tudi, da institucionalna omejitev interesnih konfliktov vsebuje stalno tveganje, da skrči strankarsko politiko na tekmovanje, ki ima samo obredni pomen. Takšen simbolizem brez vsebine je za britansko politično sceno značilen vsaj od leta 1964. Če je tudi tako, izziv je bil vendarle tu, in čeprav so kratkoročne in srednjeročne perspektive še tako nerožnate, je še oedno tu kot možnost, ki utegne vplivati na prihodnost. V nasprotju s tem takšnega izziva ni bilo niti malo v ameriški politični sceni, kjer celo dandanašnji poganja kritika »konsenza« močnejše korenine le med skupinami, ki so nujno v manjšini — med študenti, intelektualci in črnci. Kljub vsem svojim posebnostim sledi Britanija splošnemu vzorcu visoko razvitega kapitalizma v Severni Evropi, ki ga je zgodovinsko modificirala socialnodemokratska opozicija — ki je bila na oblasti ali pa ne. Neuspeh ameriškega delavskega gibanja, da bi si izdelalo stalno in dosledno politično orožje, je dobro znana izjema glede na splošno izkušnjo industrializiranih družb. O vzrokih tega že dolgo razpravljajo. Njihova posledica je, da so bile v Združenih državah omejitve privatne lastnine veliko manjše kot na splošno drugod po svetu. To je na primer očitno na takšnih področjih vsakdanje socialne blaginje, kot je stanovanjska politika, planiranje uporabe zemljišč in zdravstveno varstvo, kjer je vsak ukrep, ki je predlagan ali sprejet, pogojen s prvotno domnevo, da so pridobljene pravice privatne lastnine in privatnega profita nedotakljive do takšne mere, kot si ni mogoče zamišljati v nobeni drugi razviti kapitalistčni družbi. Kolikor se pri oblikovanju politike slišijo različni glasovi, se te razlike uvrščajo v kontekst te domneve. Takšen je tudi obseg »pluralizma«. Kompromis je bil sklenjen na točki, ki leži dosti bolj proti desni kakor »uravnoteženje moči« v Britaniji; in to na takšen način, da je na večini področij dejanski razpon med političnimi spori in družbeno kritiko zelo ozek. Tisti, ki vidijo- v takšni omejitvi politične debate krepost, ne delajo nič drugega, kot povzdigujejo eno izmed značilnosti običajne idealizacije »politike konsenza«, ki je po izvoru ameriška. Prevedel: A. Bibič Mednarodni odnosi Politika Kitajske v Aziji Kitajska politika v Aziji je posebnega pomena z razumevanje položaja LR Kitajske v mednarodnih odnosih. Razen tega. da je Azija — zaradi zemljepisnih. zgodovinskih in drugih okoliščin — področje najne-posrednejšega delovanja kitajske politike, moramo imeti pred očmi tudi to, da se nikjer bolj kot na tej celini ne križajo interesi velikih sil. LR Kitajska, ki je sicer nerazvita država in si po zmagi socialistične revolucije močno prizadeva, da bi premagala podedovano zaostalost, nastopa kot velesila s hegemonističnkni pretenzijami. Pri akcijah v tem delu sveta se izrazito čutijo zapletenost in notranja protislovja njene politike. Kitajska je začela oblikovati svojo politiko do Azije že v prvih letih po revoluciji. Toda ker se je tedaj posvetila notranjim problemom, ni mogla hitro izoblikovati svoje strategije, razen tega pa je tudi korejska vojna s svojimi neposrednimi reperkusijami otežila oblikovanje celovite koncepcije. Takoj po korejski vojni si je LR Kitajska prizadevala navezati stike z novoosvobojenimi deželami Azije, pri čemer je posebej poudarjala nekdanjo skupno kolonialno zasužnjenost in skupne interese v boju proti kolon ia-lizmu. Skupna kolonialna dediščina je nastopala kot kohe-zijski element, ki je pogosto prispeval k premostitvi nekaterih razlik in trenutnih nasprotij. Ta faktor je bil posebno pomemben za odnose med azijskimi državami v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Deloval je tudi kasneje, čeprav šibkeje, ker so z ustanavljanjem nacionalnih držav in z utrditvijo oblasti prihajali v ospredje drugi dejavniki, kot so ožji nacionalni interesi, prestiž in podobno. Za položaj LR Kitajske v Aziji je bilo velikega pomena v tem času dejstvo, da so bile izkušnje kitajske revolucije in prvi uspehi v gospodarski graditvi zelo privlačni za druge azijske države, ki so se znašle po zmagi nacionalne in antikoloni-alne revolucije pred podobnimi problemi. Za kitajsko stališče do azijskih držav je bila že tedaj značilna razdelitev teh držav na nekoliko kategorij: a) države, v katerih sta zrušena kolonializem in fevdalizem in ki gradijo »novo demokratično oblast«; b) države, ki so dosegle nacionalno neodvisnost, a v njih še zmerom vlada buržoazija, združena s fevdalci; c) države, v katerih imajo imperialistične sile še zmeraj svoja oporišča. Severna Koreja in Severni Vietnam, ki sodita v prvo kategorijo, sta ibila obravnavana kot poglavitni prijateljici in zaveznici LR Kitajske v Aziji. Ti dve državi sta dobivali tudi največji del kitajske gospodarske pomoči. Drugo skupino (Indija, Burma, Kambodža, Cejlon) so predstavljale v tem času države, s katerimi je razvijala Kitajska dobre sosedske in drugačne odnose. Prijateljstvo s temi državami je igralo pomembno vlogo v boju proti diskriminator-skim ravnanjem zahodnih sil do Kitajske. Politika tesnih stikov in prijateljstva z njimi se je razvijala vse do leta 1957. Kulminacijo je dosegla v Banduingu na prvi afri-ško-azijski konferenci, kjer je odigrala LR Kitajska pomembno in konstruktivno vlogo. V času bandunške konference je vzpostavila Kitajska več koristnih stikov s tedanjimi voditelji azijskih držav, ki so bile zunaj blokov; navezala je stike tudi is Pakistanom in Tajlandom. Ko se je nekje leta 1957 po uradni kitajski oceni spremenil odnos sil med Vzhodom in Zahodom v korist Vzhoda1 in ko je LR Kitajska na podlagi te ocene postavila Sovjetski zvezi zahtevo, da se to, v skladu z njenimi splošnimi koncepcijami, izrabi za »obračun z imperializmom«, so nastale velike spremembe v kitajskem odnosu do politike neangaži ran osti, s tem pa tudi do socialističnih koncepcij mnogih azijskih držav. Od 1957. leta dalje začne Kitajska odkrito nastopati proti politiki neangažiranja, s tem pa tudi kampLicirati svoj položaj v Aziji. Tako je zašla v protisloven položaj, da se je deklarativno naslanjala na nacionalna gibanja nerazvitih držav, hkrati pa zanikala njihove zunanjepolitične koncepcije. V letih po 1957 je Kitajska drastično spreminjala svojo politiko do neangažiranih držav v Aziji. Od politike prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov je prešla na politiko ostritve in izzivanja spopadov. Leta 1959 je izbruhnil indijsko-kitajski spor zaradi meje. Precej za tem se je sprla z Indonezijo zaradi statusa Kitajcev v tej državi. Mimo tega 1 Ta ocena je bila objavljena v mnogih kitajskih dokumentih, najobšir-neje, pa so jo razložili v članku »Naprej po poti velikega Lenina«, Žen Min Ži Bao, 22. IV. 1960, glej Dokumenti Inštituta za proučevanje delavskega gibanja. Beograd, 1960. so se vneli mejili spori z Burmo in Nepalom. Ker so se la čas zaradi sovjetsko-kitajskega spora poslabšali tudi odnosi med Kitajsko in SZ in ker so bili kitajski odnosi z Zahodom zmerom slabi, je privedlo poslabšanje odnosov z neangažiranimi azijskimi državami Kitajsko v precejšnjo osamitev. V tem položaju je Kitajska že leta 1960, hkrati s korekcijami v politiki velikega skoka naprej iin komun v notranji politiki, popravila tudi svojo zunanjo politiko. Začela je z intenzivno akcijo proti izolaciji na mednarodnem področju, pri tem pa je ohranila svoja stara stališča glede odnosov s SZ, ZDA, Indijo in Jugoslavijo ter še bolj zaostrila odnose z njimi. Spremembe v njeni tedanji politiki so bile usmerjene predvsem na razvijanje odnosov s sorazmerno majhnimi azijskimi državami. Z njimi je vzpostavila pretrgane zveze in iskala stika na gibkejši podlagi, /te da hi pri tem ocenjevala njihovo notranjo ureditev in njihove odnose s svetovnimi velesilami. Burma je bila prva, ki je imela korist od te kitajske politike v Aziji. Januarja 1960 so podpisali v Pekingu kitaj-sko-burmansko pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju in pogodbo o vprašanju meja. S prvo je bilo predvideno mirno urejanje vseli sporov in nepristopanje k paktom, uperjenim proti drugi sopogodibenici. Ti pogodbi sta bili •skoraj povsem ugodni za Burmo, ker je Kitajska z njima priznala Mac Mahomovo črto (ki je pa noče priznati, kadar gre za indij sko-kitajske meje). Leto 1960 so na Kitajskem imenovali leto kitajsko-burmanskega prijateljstva in pomeni prehod na diferencirano politiko Kitajske do azijskih držav. Pogodbe o ureditvi vprašanj meja je Kitajska podpisala še z naslednjimi državami: z Nepalom 1961.2, z Mongolijo 1962.3 in s Pakistanom 1963. leta4. Ta tako imenovana gibka kitajska politika v Aziji je kljub nekaterim omejitvam prispevala, skupaj z nekaterimi potezami, ki jih je storila predvsem v Afriki in Latinski Ameriki, k izboljšanju mednarodnega položaja LR Kitajske. Toda med uveljavljanjem te politike so se začeli že ! Protokol o kitajsko-nepalski meji je bil podpisan 21. januarja 1962 v Pekingu. Podpisali so ga na podlagi pogodbe, sklenjene oktobra 1%1, ko je rtepalski kralj obiskal Kitajsko. 1 Mongolija in LR Kitajska sla podpisali pogodbo o mejah 26. decembra 1963 t Pekingu. ' Končni sporazum o razmejitvi med Kašmirom in Sinkjangom so podpisali 2. marca 1963 v Pekingu. od leta 1964 dalje vrstiti na azijskih tleh dramatični dogodki. ki po svojem pomenu presegajo regionalne okvire in ki so, med drugim, postavili na preizkušnjo mednarodno politiko velesil. Ko so ZDA zaostrile vietnamsko krizo v avgustu 1964. so se začela v Aziji čedalje večja politična vrenja, kontinent se je spreminjal ne samo v žarišče pre-tenzij hladne vojne, ampak tudi v žarišče neposrednih vojnih spopadov. Indijsko-kitajski odnosi so bili še v kritični fazi. ko so se poslabšali odnosi med Indijo in Pakistanom in ko je izbruhnil leta 1965 oborožen spopad. Povečani vojaški udeležbi ZDA v Vietnamu v letu 1965 in njihovim napadom na Severni Vietnam so se pridružili še neurejeni položaj v Laosu, čedalje hujši zunanji pritiski na Karn-bodžo, spor zastran Malezije, politična kriza v Indoneziji idr. V obnašanju LR Kitajske sredi tega položaja, posebno v njenem odnosu do Vietnama in Andi jsko-paikistanskega spora, kot tudi v njenem ravnanju med pripravami za drugo azijsko-afriiško konferenco, se je še bolj pokazala lažna revolucionarnost kitajskih koncepcij. Pokazalo se je namreč, da LR Kitajska ne želi, da bi se mednarodni položaj umiril, ampak da si prizadeva iz zaostrenega položaja, pravzaprav iz konflikta med drugimi izvleči koristi zase. ne da bi se pri tem neposredneje zapletla v nastale krize. Takšno obnašanje, pa tudi razvoj dogodkov v Indoneziji in Afriki, je pripeljalo LR Kitajsko v nezavidljiv položaj in pripomoglo, da je začela izgubljati prestiž v Aziji. Vse to priča, kako kitajski vpliv v Aziji zadnja leta niha. Ta nihanja .so rezultat različnih dejavnikov. Vrsta objektivnih faktorjev, kamor moramo vključti tudi nekatera neurejena vprašanja v sodobnem svetu, ustvarja na eni strani pogoje za krepitev kitajskega vpliva v Aziji iti v svetu. Na drugi strani pa doživljajo kitajska politika in njene koncepcije poraze zlasti v tistih trenutkih, ko jih postavi zaostrena azijska in svetovna situacija na resnično preizkušnjo. O kitajskem o plinu o Aziji Vpliv LR Kitajske se je v zadnjih letih močno povečal ne glede na občasne neuspehe njene politike. Ta vpliv je mnogostranski, raznovrsten in sporen. Po kvaliteti je različen. vendar je v tej ali oni obliki pričujoč v vseh azijskih državah. To je lahko razumeti, če upoštevamo, da je Kitajska največja azijska država, z velikansko površino in številnim prebivalstvom, .s samostojno izpeljano revolucijo, s političnim sistemom, ki ga — gledano od zunaj — odlikuje velika kohezija, s številno in aktivno narodno manjšino, posebno v državah Jugovzhodne Azije. Toda ko' govorimo v vplivu, ine mislimo reči, da je katerakoli država postala satelit Kitajske. Tega ni moč trditi niti za azijske socialistične države, iker jih splošni mednarodni položaj navaja tudi k sodelovanju z drugimi državami, pa tudi zato, ker vladajo med LR Kitajsko in temi državami močna mednacionalna nasprotja. Ta izvirajo predvsem iz kitajskih teženj po podrejanju teh držav pa tudi iz strahu pred močjo in aspiracijami močnejše sosede. Ostritev boja za nacionalno neodvisnost je ena od značilnosti mednarodnega položaja po drugi svetovni vojni, prizadevanje za samostojnostjo in politično individualnostjo pa je močno zastopano v sodobnih mednarodnih političnih procesih. Zaradi tega uporabljamo na tem mestu besedo »vpliv« v relativnem pomenu. Treba je poudariti, da kitajski vpliv ni samo izraz subjektivnih hotenj in aspiracij, ampak tudi rezultat tistih dejavnikov, ki ta vpliv sploh omogočajo. Za ocenjevanje odnosov med azijskimi državami in vpliva LR Kitajske v tem delu sveta je neogibna analiza nekaterih dejanskih procesov v Aziji: nacionalnih, ekonomskih, družbenih in meddržavnih. Po drugi svetovni vojni se je politični položaj v Aziji bistveno spremenil. Postal je veliko bolj kompliciran in bolj kompleksen ter je — v primerjavi s prejšnjimi časi — izraz veliko bolj heterogenih odnosov in interesov. Spremenil se je tudi splošen položaj v svetu, s tem pa tudi politika velesil, kar nenehno vpliva na razvoj dogodkov v Aziji. Procesi in spremembe v notranji strukturi azijskih držav, ki so odločujoč faktor pri oblikovanju njihove zunanje politike, njihovih odnosov do te ali one svetovne sile, koncepcije ali tedence, se ne pojavljajo v čisti obliki, zaradi česar nahajamo tudi v njihovi zunanji politiki različne elemente. Prav zato postaja v procesu razvoja azijskih držav in sprememb v njihovem mednarodnem položaju zunanja politika teh držav čedalje bolj odsev specifičnih notranjih razmer. Skoraj vse te države so si pridobile državnost med drugo svetovno vojno in po njej. 2e samo to dejstvo kaže na njihovo nacionalno »neizživetost«. To pojasnjuje ne samo nacionalni polet in željo za hitro uveljavitvijo, ampak tudi določeno nacionalno romantiko ter nerealna prizadevanja, ki se pojavljajo v nekaterih državah. Pri tem moramo poudariti, da je imel 'nacionalizem v azijskih deželah med prevzemanjem neodvisnosti veliko skupnega po vsebini in po svojih manifestacijah, ne glede na različne pogoje in metode boja. Toda s kasnejšim razvojem je nastopilo tudi tu obdobje diferenciacije, ko so se nacionalni interesi v posameznih deželah vedno bolj različno manifestirali —- odvisno od odnosa notranjih sil, stopnje notranje politične konsolidacije, gospodarskih problemov, števila prebivalcev ipd. Nekatere od teh dežel doživljajo šele po pridobljeni neodvisnosti proces, v katerem nastajajo kot narod, kii se uresničuje pod pogoji velikih ekonomskih in političnih težav (Indonezija). Zaradi tega včasih tudi izrabljajo zunanje nevarnosti kot sredstvo za mobilizacijo množic in za razvijanje njihove narodne zavesti. Kitajski vpliv izhaja v marsičem iz sorodnosti družbenih pogojev v azijskih državah. Kronična lakota, epidemije, kratka življenjska doba prebivalstva, izpostavljenost katastrofalnim poplavam in drugim nesrečam, uizka stopnja gospodarske razvitosti — to so skupne značilnosti kolonialne dediščine večine azijskih držav. Zelo nerazvit in maloštevilen delavski razred, velikanska množica kmečkega prebivalstva, obremenjenega s specifičnimi oblikami polfevdalne odvisnosti azijskega tipa, sorazmerno pomembni sloji obrtnikov in trgovcev, maloštevilna inteligenca — to so poglavitne skupne črte socialne strukture v večini azijskih držav. Zaradi vsega tega je pospeševanje gospodarskega razvoja najnujnejši in najpomembnejši družbeno-ekonom-ski problem azijskih držav. Kapitalistični sistem se je pokazal v sodobnih azijskih razmerah nezmožen, da bi potegnil države hitro iz zaostalosti. Nezmožen je celo učinkovito odpraviti zaostale fevdalne in polfevdalne odnose v proizvodnji. Številno prebivalstvo nekaterih azijskih držav (Kitajska več kot 700 milijonov, Indija več kot 480 milijonov, Indonezija in Pakistan več kot 100 milijonov), pa sorazmerno gosta naseljenost v posameznih državah tudi predstavljajo eno od pomembnih značilnosti azijske celine. Številnost prebivalstva, ki se včasih manifestira v problemu »prenaseljenosti«, postane v nekaterih primerih dejavnik, ki vpliva na ekspanziomistične tendence, postaja celo dejavnik politike sile. Velik odstotek nepismenosti in zaostalost širokih slojev prebivalstva vplivata na to, da se laže sprejemajo po- enostavljene ideje in sheme. Velik vpliv religije, ki gre do verskega fanatizma, kot tudi prepletenost nacionalne in religiozne zavesti, sodita med dejavnike, ki vplivajo na idejna in politična gibanja v Aziji. Ohranjene tradicije iz časov starih civilizacij (kitajska, indijska, khmerska idr.), predstavljajo pomemben element za razumevanje azijskih dogajanj. Čeprav lahko vpliva ta element v sklopu drugih dejavnikov, ki smo jih omenili, pozitivno, lahko deluje tudi negativno na gibanja v posameznih državah. Temu moramo dodati še skupni faktor nerazvitosti, ki v določenem smislu zbližuje azijske države, posebno v odnosih z gospodarsko razvitejšim delom sveta (in to ne glede na razlike v družbenih sistemih); ta se lahko pod določenimi pogoji manifestira tudi v tendencah globalnega kon-frontiranja in antagonizma z razvitimi. Ker obarvanost ras deloma koincidira z nasprotjem med razvitimi in nerazvitimi, lahko razmere v Aziji — zlasti še, če upoštevamo izkušnje, ki jih imajo azijske države z zahodnimi silami — podžigajo tudi rasna nasprotja, ki jih izrabljajo najbolj ekstremne in najreakcionarnejiše sile. Nacionalni, religiozni in etnični problemi, mnogokrat pa tudi problemi različnih jezikov in jezikovnih skupin, otežkočajo notranjo konsolidacijo v mnogih azijskih državah in krepijo notranja nasprotja kot tudi nasprotja med posameznimi državami. Kljub temu, da se azijske države še vedno borijo za razrešitev poglavitnih življenjskih problemov, prihaja med njimi včasih zaradi naštetih vzrokov do konfrontacij, do spopadov različnih aspiracij in do oživljanja tradicionalnih konfliktov in nesporazumov. Razen ostritve medsebojnih odnosov in splošnega položaja v Aziji se s tem ustvarjajo ugodni pogoji za delovanje neokoloni-alnih sil, za razna vmešavanja od zunaj in za izrabljanje posameznih »zgodovinskih nesporazumov« v docela posebne namene. Vsi ti različni faktorji prihajajo do izraza v odnosih med azijskimi državami ter v njihovih odnosih z drugimi državami, zlasti z velesilami. Hkrati utsvarjajo ugodnejša tla za intenzivnejšo prisotnost LR Kitajske v azijskem dogajanju, ki se ponekod manifestira kot dejavnik pritiska in strahu, drugod kot protiutež ZDA in njihovi politiki, ponekod pa v pomenu, ki ga lahko imajo kitajske izkušnje za posamezne države ipd. V zvezi s tem je treba poudariti, da je dosegla LR Kitajska po revoluciji kljub vsem teževam, napakam in ek- ~l24? stremom v notranjem razvoju pomembne rezultate, in to prav na področjih, ki so za azijske množice življenjskega pomena. Če pustimo ob strani metode, ki jih je uporabljala, iin različne motive, ki so jo vodili, ise je Kitajski z njenim sistemom oblasti posrečilo zagotoviti vsaj .najnujnejšo hrano prebivalstvu pa tudi visoko stopnjo gospodarske rasti. Čeprav je to dosegla s tem, da je nalagala velike žrtve kitajskemu ljudsvu, ne smemo pozabiti, da socializem in marksizem azijskim množicam ne pomenita isto, kot pomenita Evropejcem ali azijskim intelektualcem. Ta dva pojma dobivata tam poenostavljene oblike in se zreduci-rata na nekatere osnovne elemente: izgon tujcev in vzpostavitev nacionalne neodvisnosti, boj za tako življenjsko raven, na kateri bo vsakomur zagotovljen potrebni minimum hrane, spoštovanje tradicionalnih oblik življenja ipd. Raz vite oblike socializma so v Aziji še zmerom stvar daljne prihodnosti, predvsem zaradi stopnje splošnega razvoja teh držav. Razen tega je tudi družbena delitev v teh državah (če izvzamemo Kitajsko) tako neenaka, da se dandanes lahko teži samo k »pravičnejši delitvi«. Sorodnost pogojev, ki vladajo na Kitajskem in v drugih azijskih državah, pa tudi nekateri dejavniki, ki označujejo njen položaj na azijski celini in v svetu, ustvarjajo — v celoti vzeto — ugodne pogoje za različne oblike delovanja LR Kitajske in za njen dolgoročni vpliv v tem delu sveta. * * * Ko ocenjujemo vlogo in vpliv LR Kitajske v Aziji, moramo imeti posebno pred očmi razna meddržavna nasprotja, ki se manifestirajo na področju Centralne, Južne in Jugovzhodne Azi je. Kljub mnogim skupnim značilnostim je ta prostor zelo pisan in poln iimanentnih notranjih nasprotij, toda tudi nasprotij, ki dobivajo močne vzpodbude od zunaj. Zaostrena mednacionalna in meddržavna nasprotja v Azijii, med katerimi je treba posebej izločiti nasprotja med velikimi azijskimi državami, predstavljajo enega od dejavnikov, ki omogoča aktivnejše delovanje Kitajske na tem področju in izrabljanje teh nasprotij za krepitev njenega vpliva. Razdeljenost nekaterih azijskih držav in formiranje različnih družbenih sistemov v njih (Vietnam, Koreja) gre v določenem smislu na roko kitajskim koncepcijam ter jim rabi za argument, ki v praksi dokazuje »pravilnost« kitajskih koncepcij o imperializmu in negativni vlogi svetovnih velesil v tem prostoru. Velike azijske države si prizadevajo vsiliti svojo politiko manjšim, jih navezati nase in si jih podrediti. Ta tendenca se kaže v nasprotjih, ki se pojavljajo med njimi, ali pa v sklepanju občasnih zavezništev. Ind i j sko-ki ta j ska spor, ki se je začel ostriti v letu 1959 in ki je ogrozil svetovni mir leta 1962, je izraz nasprotij med velikimi azijskimi državami, čeprav odsevajo v njem tudi svetovni odnosi. Podoben mu je tudi indijsko-pakistan-ski spor zaradi Kašmiira. Ob obeli dogodkih so se večje azijske države različno razvrstile, se povezale v različne tabore, ne po ideoloških in idejnih afinitetah, ampak glede na podobne interese in pretenzije. Oba primera je poskušala LR Kitajska izrabiti za to, da bi vzpostavila nova in utrdila stara prijateljstva v boju proti Indiji. V tem boju se hkrati izraža tudi kitajski politični odnos do osrednjih svetovnih velesil — ZDA in SZ. Značilen primer, kako LR Kitajska izrablja nasprotja med velikimi azijskimi državami, ter primer njene taktike sploh je stališče v sporu zaradi Kašmira. Analiza reakcije LR Kitajske na ta spor in njenega zadržanja znova potrjujejo osnovno maksimo sedanje kitajske zunanje politike: oživiti spore in vojna žarišča, toda brez neposrednega kitajskega vojaškega angažiranja. Nameni kitajske akcije v času pakistansko-indijskega oboroženega spopada zaradi Kašmira so bili naslednji: a) Kitajska si je prizadevala še bolj približati Pakistanu in utrditi svoje odnose z njim; to je imela pred očmi, ko je po izbruhu oboroženega spopada poslala Indiji ultimat, da naj v treh dneh poruši nekatere vojaške naprave na sikimsko-tibetanski meji, kar naj bi praktično vezalo del indijskih sil na kitajsko mejo in omogočilo Pakistanu, da bi se še bolj angažiral v vojni; b) tako je Kitajska posredno prek Pakistana, pa tudi neposredno, z lastno akcijo, opravila na Indijo nov politični in vojaški pritisk, ki je bil preračunan na to, da jo kompromitira politično in vojaško; c) s tem, ko je pomagala zaostriti položaj v Aziji in ko je razglasila ZDA za poglavitnega krivca vojnega stanja v tem delu sveta, je skušala b itajska na primeru spopada za Kašmir »dokazati« pravilnost svojih koncepcij. Ugotoviti je treba, da delujejo takšne kitajske akcije, usmerjene k temu, da se drugi vpletajo v konflikte in spopade, negativno na mednarodne pozicije LR Kitajske in na njen vpliv v Aziji. Eden od bistvenih dejavnikov, ki povečujejo vpliv LR Kitajske v Aziji, je neposredna pričujočnost imperialističnih sil v tem delu sveta. Ne gre samo za razne neoko-lonialistične tendence, ki se posebej manifestirajo v zuna-njeekonomski politiki nekaterih zahodnih sil, ampak tudi za neposredno prisotnost tujih Oboroženih sil v Aziji (vo-jaše baze ZDA in Velike Britanije, sedma flota idr.), za neposredno okupacijo nekaterih ozemelj, za v bistvu kolonialno vojno v Južnem Vietnamu, za napade na Severni Vietnam, za nespoštovanje suverenosti nekaterih držav ipd. Razen ZDA. ki so poglavitni nosilec te politike, vzbuja odpor v Aziji tudi politika Velike Britanije, ki se izpričuje zlasti v njenem stališču do vietnamskega spopada, v sporu zastran Malezije itd. V nasprotju s tem pa označujejo politiko Francije v zadnjih letih nove, diferencirane preten-zije in v bistvu konstruktiven odnos do azijskih problemov. Okupacija Formoze in nekaterih drugih kitajskih otokov ter podpora Čangajšku neposredno zadevata nacionalno suverenost LR Kitajske. Ameriško stališče do tega vprašanja, kot tudi nasprotovanje sprejemu LR Kitajske v Združene narode, presega odnose ZDA—Kitajska in vnaša nasprotujoče si elemente na širšem območju. Oborožena intervencija ZDA v Vietnamu in njihova stalna podpora re-reakcionarnim režimom vzbuja odpor vsega vietnamskega naroda in daje močne argumente za širši odpor ameriški politiki v Aziji. Nemoč ZDA, da bi s klasičnim vojaškim posredovanjem pokorile ljudstvo, ki se bori za svojo neodvisnost, intervencije v Laosu, vojaški in politični pritiski na Kambodžo in podobno samo še bolj utrjujejo odpor do politike ZDA. Podobne sadove so dali tudi poskusi pritiska na nekatere druge države, kar še bolj dokazuje ne vzdržnost takšnih metod v sedanjem položaju. Tudi v državah, ki so na seznamu ameriških zaveznikov v Aziji, nastajajo značilna vrenja. Poskusi, da bi Japonsko spremenili v ameriško vojaško bazo in da bi uskladiščili atomsko orožje v deželi, ki je prva občutila njegovo strahovito rušilno moč, vzbujajo na Japonskem odpor in vplivajo na prizadevanja, da bi zavzela Japonska samostojnejšo vlogo v Aziji in v svetu sploh. Politika ustvarjanja vojaških blokov in prizadevanja, da bi države pritegnili vanje tudi z dajanjem vojaške ter ekonomske pomoči (kar bi jih pripeljalo v odvisen položaj), prav tako poraja tendence, da bi se osvobodili ameriškega vpliva. To se posebej vidi na primeru Pakistana, ki pa ni edini. Ameriška vojaška in gospodarska pomoč, v celoti vzeto, ne dajeta tistih rezultatov, ki so jih ZDA pričakovale, kajti kljub tej pomoči v Aziji narašča protiaimeriško razpoloženje. V tem se med drugim kaže, da so prizadevanja za popolno nacionalno neodvisnost močnejša od neposrednih gospodarskih koristi. Iz takšnih razlogov zadeva ameriška politika pri neuvrščenih državah na močne odpore, posebno še tedaj, ko poskuša nekatere od teh držav trdneje navezati nase. Vse to priča, da politika ZDA v Aziji praktično odpira vrata kitajskim vplivom, čeprav je njen poglavitni namen, kot pravijo, zoperstavljati se kitajskim pretenzijam. * * * LR Kitajska je kot nov pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih s svojim delovanjem postavila na dnevni red nekatere nove mednarodne probleme in vnesla nove elemente v obstoječe razmerje sil v svetu; ali bolje povedano, nekatere tendence v kitajski politiki so se srečale s podobnimi tendencami v politiki nekaterih drugih držav, ki sodijo k različnim grupacijam. Kot socialistična država je Kitajska hkrati tudi nerazvita država, ki jo tarejo enaki problemi kot druge nerazvite (pomanjkanje lastnih sredstev in tuje pomoči, neugodno gibanje menjalnih odnosov ipd.). Kot velesila (čeprav še zmerom predvsem po številu prebivalstva) kaže Kitajska v svoji mednarodni politiki hegemonistične pretenzije, vendar s svojih, neodvisnih pozicij. Ta kompleksen položaj v mednarodni skupnosti ji dopušča različne taktične poteze nasproti raznim silam v svetu, diferenciramo politiko do posameznih držav, grupacij držav in gibanj. Kitajska bo igrala zaradi svojega položaja in zaradi odnosov v sedanjem svetu kljub pomanjkanju materialnih sil tudi v prihodnje pomembnejšo vlogo v mednarodnih odnosih, kot ji dopušča njena materialna moč. Osrednji boj za vpliv v Aziji se bije med ZDA in Kitajsko. Celo v Indiji, na katero so usmerjene akcije ZDA in Sovjetske zveze, se za temi akcijami nahaja tudi Kitajska. Boj med ZDA in Kitajsko v tem delu sveta dobiva različne oblike, je dolgotrajnega pomena in bo v prihodnosti verjetno še bolj intenziven. Zaradi sedanje politike kitajskega vodstva se ta boj čedalje bolj spreminja v boj dveh svetovnih velesil za dominacijo na tem območju. Čeprav kitajska jedrska bomba ni spremenila razmerja sil v svetovnem atomskem klubu, je imela velik politični odmev v Aziji in pomeni za- lo* 1251 četek nove faze v dolgoročnem procesu konfrontacije ameriške in kitajske politike. Na obnašanje Kitajske v tej konfrontaciji, kot tudi na njeno politiko v Aziji sploli, bistveno vpliva precejšnje zaostajanje razvoja njenih materialnih sil za razvojem, ki so ga dosegle druge velesile in razvite države. Značilno za politiko Kitajske v Aziji je, da nastopa proti drugim državam pragmatično, kar je preračunano na dolgoročne cilje. Kitajska ne nastopa zmerom s pozicij sile; pri njenih akcijah je ne vodijo predvsem ideološki motivi. Deluje tudi po posredni poti, ne da bi se neposredno angažirala, pri tem pa je rafinirana in potrpežljiva, ker računa z dolgoročnimi učinki. V kitajski penetraciji v Jugovzhodni Aziji imajo pomembno vlogo kitajske manjšine v nekaterih deželah na tem področju. Čeprav je težko natanko določiti število Kitajcev, ki žive v teh državah, je njihov vpliv praviloma daleč močnejši od njihove številčne moči. V nekaterih državah predstavljajo Kitajci precejšen delež prebivalstva: v Mala ji 45%, v Singapuru več kot 85%, v Indoneziji jih je več kot 3 milijone, v Tajlandu preko tri in pol milijona itd.r> Po nekaterih ocenah živi v državah Jugovzhodne Azije več kot 14 milijonov Kitajcev, kar predstavlja približno 6,5% vsega prebivalstva na tem področju. Ko govorimo o gospodarskem in političnem vplivu kitajskega prebivalstva v državah Jugovzhodne Azije, moramo upoštevati nekoliko momentov; a) kitajske narodne manjšine predstavljajo praviloma močne in homogene celote in zavzemajo v posameznih državah sorazmerno močne gospodarske pozicije; b) pripadnike kitajskih manjšin največkrat odlikujejo posebne lastnosti, kot so vztrajnost, trdo vrat nost, podjetnost itd., ki godijo domačemu prebivalstvu; c) za politično miselnost kitajskih manjšin je značilna privrženost LR Kitajski, kar ni samo odsev nacionalne povezanosti, ampak tudi ekonomskega interesa. Njihov ekonomski interes se manifestira ravno v vedno tesnejši nacionalni povezanosti, kar prihaja pospešeno do izraza zlasti zadnja leta, ko se Čangkajškov režim vedno bolj kompromitira. Trdijo, da vlaga Kitajska v nekaterih državah prek 5 V Burmi živi okrog 400 tisoč Kitajcev, v Kambodži okrog 600 tisoč, v Vietnamu okoli 650 tisoč, pa tudi v drugih državah tega območja žive pomembne kitajske manjšine. Za Singapurom in Maiajo tvorijo Kitajci največji odstotek prebivalstva v Tajlandu (12,T °/o od skupnega števila prebivalcev), v Kambodži (10 %), v Južnem Vietnamu (7—S °/o) itd. bogatih trgovcev svoj kapital v donosna podjetja in tako tudi sama deloma sodeluje v njihovem gospodarskem življenju (Indonezija, Burma, Honkong, Pakistan). Razen tega izdajajo kitajske manjšine tudi svoje časnike, kar tudi prispeva k širjenju kitajskih koncepcij na tem področju. Pomembna črta v kitajski politiki do posameznih azijskih držav je bilo razreševanje mejnih sporov z nekaterimi od njih, o čemer smo govorili prej. To je imelo precejšen politični učinek in je deloma tudi nevtraliziralo agresiven kitajski pritisk na Indijo, katerega formalni povod je bilo neurejeno vprašanje meja. Kitajska si prizadeva razširiti svoj vpliv tudi tako. da se povezuje s posameznimi komunističnimi partijami ter s komunističnimi in drugimi političnimi skupinami. Zlasti močno je vplivala prek Komunistične partije Indonezije, ki je bila druga največja komunistična partija v Aziji. Ideološkega spora, ki je nastal v mednarodnem komunističnem gibanju, Kitajska ni prenašala na svoje odnose z azijskimi državami. Proti tem državam nastopa kot pripadnica afriško-azijske skupnosti, kot nekdanja kolonija, ki jo še vedno ogroža ameriški imerializem. Ideološka komponenta je v teh nastopih obrobna. Razen tega je Kitajska pripravljena v teh odnosih tolerirati tudi politiko neanga-žiranja in celo odnose z Jugoslavijo. Tako koincidira v Kam-bodži naraščajoči kitajski vpliv s prijateljskimi odnosi do Jugoslavije.. Podobno je tudi v Pakistanu. Dajanje ekonomske pomoči posameznim državam je tudi ena od oblik delovanja LR Kitajske v Aziji. Čeprav ta pomoč ni velika, ima politične učinke že samo zaradi tega, ker Kitajska, ki se sama bori z vrsto velikih gospodarskih problemov znotraj svojih meja, nastopa kot dajalec pomoči, in to pod zelo ugodnimi pogoji (nizka obrestna mera, dolgi odplačilni roki). Pri tem ji ne gre za gospodarski učinek, kar često poudarjajo, ampak za to, da pokaže. »kako bi bilo treba pomagati nerazvitim državam«.6 Toda kljub temu, da je kitajski vpliv v Aziji močan, bi ga ne bilo treba fetišizirati. Neodvisno od trenutne kon-stelacije odnosov v Aziji delujejo med vsemi azijskimi državami in Kitajsko takšni faktorji, ki vodijo k sodelovanju, a tudi k določenim nasprotjem. Kitajska, kot največja azijska država z velikimi aspiracijami, je vedno pred- • Kitajska si tudi prizadeva čimbolje proučiti pogoje in možnosti afriških in azijskih tržišč, da bi prodrla nanje s svojim blagom. Zunanjetrgovinske odnose ima z več kot 60 državami, z 20 državami pa je sklenila trgovinske pogodbe. stavJjala potencialno nevarnost za mnoge države v Aziji. Po drugi strani bodo lahko ideološki elementi v njeni azijski politiki, čeprav sedaj niso v ospredju, postali pomemben faktor. To bi se lahko zgodilo v razmerah drugačne konste-lacije azijskih odnosov, posebno v pogojih, ko bi začela slabeti ameriška moč na tej celini. Takšen razvoj bi povzročil novo razvrščanje sil in spremembe v azijskih odnosih. O odnosih LR Kitajske z nekaterimi azijskimi državami Indijsko-kitajski odnosi predstavljajo poseben primer v sedanji konstelaciji odnosov med Kitajsko in ostalimi azijskimi državami. To so odnosi neposredne in sovražne konfrontacije, ki jo utemeljuje vrsta okoliščin. Kitajska in Indija sta dve največji azijski državi, s pre-tenzijami, igrati temu ustrezno vlogo v mednarodnih odnosih, posebno pa v Aziji. Obe imata bogato kulturno tradicijo in nacionalno samozavest, ki počiva tako na njunih zgodovinskih tradicijah kot na njunem sedanjem položaju. Razen tega sta Kitajska in Indija poosebijenje dveh različnih sistemov, dveh metod pohoda iz zaostalosti. Z razvojem povojnega političnega položaja in nacionalnih aspiracij v obeh državah sta postali Kitajska in Indija sovražnici, čeprav sta ju prej družili prijateljstvo in medsebojno razumevanje. To se je zgodilo v času, ko je prišlo tudi v svetu do močnih diferenciacij; manifestirale so se predvsem v razraščanju sovjetsko-kitajskega spora in v določenem približevanju ZDA in SZ. To približevanje je sledilo karibski krizi, katere kulniinacija sovpada s poostritvijo kitajskih potez proti Indiji. Indijsko-kitajski obmejni spor v letu 1962, ki je bil predvsem političnega značaja, je vnesel nove elemente v odnose med obema državama, hkrati pa je vplival tudi na politiko velesil do Indije, kar je še bolj kompliciralo njihovo strategijo do posameznih azijskih držav. Od leta 1962 naprej je kitajska politika do Indije politika demonstriranja sile. Kitajske oborožene akcije proti veliki sosedi naj bi pokazale kitajsko vojaško pripravljenost in moč, slabost indijskega sistema, pripeljal naj bi pa v slepo ulico Sovjetsko zvezo, ker bi se morala odločiti med socialistično in neangažirano državo. S tem sporom si je Kitajska tudi prizadevala odvrniti Indijo od njene neodvisne in neangažirane politike, jo usmeriti k tesnejšemu sodelovanju z ZDA, k iskanju velike vojaške in gospodarske pomoči ipd. Spor z Indijo je pospešil proces diferenciacije v kongresni stranki, v komunističnem in socialističnem gibanju Indije in v njenem nacionalnem življenju sploh. Razen tega pa je vnesel v indijsko politiko neangažiranja novo komponento — iskanje ravnotežja med ZDA in SZ. Kljub temu, da je agresivni pritisk na Indijo naletel na obsodbe v Aziji, je bil za Kitajsko priložnost, da se pokaže kot največja vojaška sila na azijski celini, s katero bodo morale računati ne samo ostale azijske države, ampak tudi velesile. Hkrati s takšno politiko do Indije se je začela Kitajska približevati drugim azijskim državam, pri čemer je računala na različne razmere v posameznih državah in razlike v njihovem političnem in strateškem položaju. Tedaj je začela dobivati jasnejše obrise tako imenovana gibka kitajska politika. Posebno značilno je glede tega zbliževanje med Kitajsko in Pakistanom. V odnosih s Pakistanojn je hotela Kitajska izrabiti tako indijsko-pakistanska nasprotja kot tudi slabosti ameriške politike v Aziji. Pričakovanja Pakistana kot člaina SEATO in CENTO pakta so se izjalovila. Ko je Pakistan pristopil k SEATO paktu, je med drugim računal, da mu bo članstvo v njem pomagalo pri razreševanju spora z Indijo, medtem ko je s članstvom v CENTO paktu povezoval svoje prizadevanje po tesnejšem sodelovanju z muslimanskimi državami. Te težnje so se izkazale kot nerealne1. Pripadnost skupni religiji ni mogla rabiti za podlago skupnim akcijam. Konfrontacija Indije in Kitajske pa je po drugi strani privedla do premikov v ameriški strategiji, do povečanja ameriške pomoči Indiji, s tem pa tudi do sprememb v prej vzpostavljenem ravnotežju med Indijo in Pakistanom v odnosu do ZDA. Tako se je še enkrat izkazalo, da je politika izključne naslonitve na ZDA v nasprotju z interesi Pakistana. Posledica tega je bila, med drugim, da se je začela tudi pakistanska politika vključevati v dezintegracijske procese v zahodnem bloku. Sedanjo zunanjo politiko Pakistana označujejo dobri odnosi z ZDA in s Kitajsko ne glede na to, da so odnosi med tema dvema državama skrajnje zaostreni. Zanimivo je, da so se medtem zboljšali tudi odnosi med Pakistanom in SZ, kar je ustvarilo pogoje za poznejšo sovjetsko posredovanje v kašmirskem sporu. Čeprav je predstavljalo približevanje Pakistana LR Kitajski v začetku samo taktično potezo, je pomenilo Kkrati tudi izhodišče za postopno evolucijo v pakistanski zunanji politiki. Sedanji zunanjepolitični položaj narekuje Pakistanu, da igra aktivnejšo vlogo v mednarodnih odnosih, zaradi česar se v njegovi zunanji politiki, ki vsebuje sicer blokovske prvine, hkrati odražajo tudi tendence za iskanjem samostojnejših poti. Takšna evolucija v zunanji politiki Pakistana je šla Kitajski v račun iz več razlogov, posebno pa zaradi njenih odnosov z Indijo in ZDA. Kitajska jo je podprla z ureditvijo mejnega vprašanja v korist Pakistana (Sinkjang-Kašmir), dala mu je ugodno posojilo (60 milijonov dolarjev), obenem pa pokazala pripravljenost, da tolerira pakistanske zveze z ZDA, ni vztrajala pri tem, naj -se umakne iz blokovskih organizacij in naj odpove ameriško pomoč, tolerirala pa je tudi zveze Pakistana z Jugoslavijo. Gibka politika Kitajske do Pakistana je otežila ameriški položaj v Aziji, posebno kar zadeva balansiranja ZDA med Pakistanom in Indijo. Zadnja leta so se občutno spremenili tudi kamboško-kitajski odnosi. Čeprav sodi Kambodža v skupino nevezanih držav, kaže -— zaradi poostrene krize v Jugovzhodni Aziji — tendence naslanjanja na Kitajsko in tudi podpira nekatera kitajska stališča. Pritisk ZDA na Kaminu!žo v okviru njihove splošne politike v tem delu sveta, s tem povezani pritiski njihovih zaveznikov (Tajlanda in Južnega Vietnama), incidenti na kamboških mejah, nemirno stanje v Laosu — vse to je inspiriralo princa Sihanuka, da se je približal velikemu sosedu, ne glede na razlike v ideoloških koncepcijah in na potencialno nevarnost kitajskih pretenzi j na tem področju. Politika približevanja Kitajski vzbuja v državi opozicijo, toda kitajski odnos do Kambodže daje argumente v prid takšni politiki. Kitajska daje Kambodži gospodarsko pomoč, pri tem pa ne zahteva, naj sprejema njena stališča do SZ, Jugoslavije in ZDA. Kot nevezana država razvija tako Kambodža hkrati tudi čedalje boljše odnose s Kitajsko, kar posebno odobrava kitajska narodna manjšina v državi. Odnosi LR Kitajske s Honkongom so poseben fenomen kitajske politike v Aziji. Na tem kitajskem ozemlju, ki ima še vedno status britanske kolonije, se ne srečujejo samo Kitajci ter pripadniki drugih azijskih dežel, ampak prav tako Kitajci, Američani, Angleži itd., tako da predstavlja Honkong specifičen primer koeksisteuee prav tistih, ki sicer niso zanjo. Honkong šteje sedaj 5,5 milijona prebivalcev. Po nekaterih ocenah se je v zadnjih desetih letih doselilo iz LR Kitajske več kot milijon ljudi. Težko je verjeti, da je lahko tolikšno število ljudi prešlo mejo brez dovoljenja. Menijo, da gre za premišljeno infiltracijo LR Kitajske na tem področju. Honkong ima za LR Kitajsko velik gospodarski pomen, ker dobiva prek njega okrog 40% deviznih sredstev. Mimo denarnih pošiljk tamkajšnjih Kitajcev in rent, ki jih le-ti dobivajo na raznih osnovah, dobiva Kitajska devize tudi od tega, ker oskrbuje Honkong s kmetijskimi pridelki in pitno vodo. Če bi hotela Kitajska spremeniti svoj odnos do Honkonga, bi bilo dovolj samo, da ustavi tok reke Chun Chum, ki preskrbuje to milijonsko mesto s pitno vodo, pa bi prišlo v njem do velike zmede. Kitajska bnržoazija v Honkongu in LR Kitajska sta tesno povezani; poseben vir deviz predstavljajo Kitajski mešana podjetja, v katera vlaga sredstva skupaj z bogatimi Kitajci iz Honkonga. V Honkongu stoje druga poleg druge ameriške, angleške in kitajske trgovine. LR Kitajska ima tu tudi svojo legalno banko. Ena od posebnosti tega teritorija je ta, da ima LR Kitajska precejšen vpliv ne samo na siromašne, ampak tudi na bogate Kitajce, ki žive tu, čeprav je Honkong pod britansko upravo in so v njem prisotni ameriški kapital ter ameriški interesi. Čeprav Kitajska priznava sedanji status Honkonga, ga v določenem smislu obravnava kot del kitajske kvantunške province. Dva poslanca narodnega kongresa sta obenem poslanca za Honkong in za del pokrajine okrog Kantona. Zanimivo je pripomniti, da živita v Honkongu in da sta zelo ugledna meščana. Za analizo kitajske politike v Aziji je zelo ilustrativen razvoj indonezijsko-kitajskih odnosov. Znano je, da je bila Indonezija eden od pobudnikov politike koeksistence in ne-vezanja. Toda zadnja leta se je začela Indonezija v nekaterih zunanjepolitičnih koncepcijah naglo približevati Kitajski. Na premike v indonezijski zunanji politiki kot tudi na novejši razvoj dogodkov v tej državi je vplivala cela vrsta notranjih in zunanjih činiteljev. V posebnih notranjih in zunanjepolitičnih razmerah je prišlo v Indoneziji do znanih dogodkov 30. septembra 1965. Čeprav so ti dogodki predvsem rezultat notranjih procesov in notranjih slabosti indonezijske družbe, so zaradi okoliščin, v katerih so se zadnja leta razvijali indonezijsko-ki-tajski odnosi, hkrati zelo pomembni tudi za analizo kitajskih koncepcij in njihovih učinkov. Že pred temi dogodki je bilo očitno, da kitajskega vpliva, ki sta ga v Indoneziji neposredno širili komunistična partija in kitajska manjšina, ne bi bilo treba jemati kot konstantno dejstvo. Ta vpliv bo doživljal nenehno transformacijo in bo zmerom obremenjen s protislovnimi faktorji, ker so nasprotja med državama tako močna, da lahko v spremenjeni konstelaciji privedejo do raznih nesporazumov. Komunistična partija Indonezije je imela pomembno vlogo v premikih, ki so nastali v indonezijski zunanji politiki že pred sedanjo krizo. Sprejemala je kitajske poglede na svetovne probleme, kar je tudi igralo določeno vlogo v dogodkih 30. septembra. Zanimivo je, da je prihajala takšna politika komunističnih partij v Aziji do izraza že v obdobju med dvema svetovnima vojnama, v nekaterih primerih (vključno v Indoneziji) pa iše po drugi svetovni vojni. Posledica tega je bila, da so se komunistične sile osamile pred narodnoosvobodilnimi gibanji. Nekdaj je tako politiko in-spiriral Stalin, sedanje kitajske koncepcije na mednarodnem področju — brez ozira na njihove specifične variante — pa so v resnici samo en vidik stalinističnih koncepcij, ki vodijo v praksi do istih rezultatov. Komunistična partija Indonezije — ena najštevilnejših partij v Aziji in na svetu — je zaradi tega, ker se je vodstvo naslanjalo na kitajske koncepcije, doživela v dogodkih 30. septembra popoln polom; partija ni bila samo razpušče-na, pač pa so tudi fizično likvidirali večino njenih kadrov. Hkrati je treba ugotoviti, ne da bi se spuščali v razglabljanja o vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj Indonezije in njene zunanje politike, da je imel dosedanji potek krize za posledico znatno zaostritev odnosov med LR Kitajsko in Indonezijo. * * * Odkar se je pojavila LR Kitajska kot nova, neodvisna država, ki si je pridobila neodvisnost z antikolonialno in socialistično revolucijo, je čutiti njeno pričujočnost v Aziji veliko bolj kot prej. To ji omogoča vrsta činiteljev, ki utrjujejo njen položaj v Aziji. Mednje sodi tudi to, da je Kitajska od samega začetka predstavljala pomembno antikolonialno silo. K njeni močnejši prisotnosti v Aziji je pripomogla tudi politika ZDA do Kitajske: politika, ki žali nacionalni ponos in integriteto te države (kar se v Aziji zelo- dobro razume), razen tega pa še nekateri drugi vidiki ameriške politike v tem delu sveta, zlasti občasna agresivna dejanja zahodnih sil. Z drugimi besedami: LR Kitajska deluje v Aziji kot eminenten faktor že s samim obstojem in s posebnostmi svojega družbenega življenja, tako da predstavlja odnos do nje važno komponento v zunanji politiki ostalih azijskih držav. Toda ne glede na te objektivne po- goje je bila in je kvaliteta kitajskega vpliva v Aziji odvisna od kitajske politike, njene vsebine in ciljev. Kitajski vpliv v tem delu sveta je posebno naraščal v rtistih obdobjih, ko je bila Kitajska obrnjena predvsem v urejanje notranjih problemov in ko je vzporedno s tem vodila konstruktivno zunanjo politiko. Prevladovanje veli-kodržavnih koncepcij v kitajski politiki — koncepcij, katerih bistvo ni samo boj za enakopravno mesto Kitajske v mednarodni skupnosti, ampak tudi težnja, da bi uresničila nekatere velikodržavme interese —, je eden od poglavitnih vzrokov za sedanje neuspehe kitajske politike v Aziji. V današnji zapleteni mednarodni situaciji, ko se odpirajo nova vojna žarišča in ko grozi svetu novo uničenje, kažejo kitajske koncepcije o svetovni vojni kot sredstvu za zmago socializma v svetu popolno pomanjkanje realizma in absurdnost kitajske lažirevolucionarne politike. Po drugi strani pa kažejo nekatere neposredne poteze LR Kitajske do Vietnama (pa tudi v drugih primerih) nasprotje med proklamiranimi načeli in prakso. Kljub izjavam o pomoči osvobodilnemu gibanju v Vietnamu Kitajska s svojimi ravnanji ne prispeva k temu, da bi se uredil ta veliki azijski in svetovni problem. Politiko do vietnamske krize je usmerila tako, da se kljub svoji teoriji o novi svetovni vojni kot sredstvu za zmago svetovne revolucije ne vplete v neposreden spopad z ZDA, hkrati pa kritizira SZ, ker se aktivneje ne angažira v tej vojni in ne stopi v neposredno konfrontacijo z ZDA. LR Kitajska igra danes na azijski celini pa tudi zunaj nje pomembno vlogo ne glede na trenutne oscilacije kitajskega vpliva in občasne neuspehe, ki so predvsem rezultat njene sedanje politike. Zaradi delovanja objektivnih čini-teljev, ki označujejo politična razmerja v Aziji, kot tudi zaradi vpliva sodobnih mednarodnih problemov na ta razmerja bo vloga LR Kitajske v azijskem dogajanju še naprej zelo pomembna, čeprav sta moč in kvaliteta kitajskega vpliva odvisna predvsem od politike, ki jo bo v prihodnje vodila v Aziji in v svetu sploh. SONJA OREŠCANIN-DAPČEV1Č Vzroki krize v Indoneziji Skoraj leto je že minilo od poskusa državnega udara v Indoneziji. Ta je odkril vsa protislovja indonezijske družbe, ki so se kopičila od pridobitve neodvisnosti 1949. leta in omogočil vojski, da vzame v roke vso oblast. Vesti, ki prihajajo iz Indonezije, še niso take, da bi lahko rekli, kaj je dokončno preseženo in kaj nastaja. Da bi lahko spoznali nove indonezijske impulze in osvetlili vzroke krize, moramo analizirati dosedanjo strukturo indonezijske oblasti, gospodarstvo in zunanjo politiko. V krizi kolonializma, ki je zajela azijsko celino takoj po koncu druge svetovne voje, je bila Indonezija ena prvih držav, ki je dosegla neodvisnost z vojaškimi in celo vrsto političnih ter diplomatskih bojev. Toda pokazalo se je, da je to samo osnova za graditev trdne nacionalne enotnosti. Treba je bilo ustvariti možnosti za funkcioniranje nove države v nerazviti deželi z več kot 3000 naseljenimi otoki oddaljenimi med seboj tudi 4500 kilometrov — kjer je tuji kapital obdržal še naprej vse ključne položaje v svojih rokah. Podedovana zaostalost je dala poseben pečat indonezijskemu razvoju in prihajala do veljave tako na ekonomskem kot na političnem področju. Poglavitne vzroke krize, v kateri je danes indonezijska družba, je treba iskati v nasprotjih med zaostalo ekonomsko bazo in politično strukturo, razen tega pa tudi v subjektivnih napakah. Hkrati z utrjevanjem nacionalne neodvisnosti je bilo treba reševati ne samo gospodarske in socialne, marveč tudi politične probleme v nerazviti družbi, kjer še ni bilo jasno ločenih socialnih skupin, ki bi se postavile na čelo družbenopolitičnega razvoja in mu dajale obeležje. Če imamo to pred očmi, potem se nam ne zdi čudno, da je družbenopolitični razvoj po pridobljeni neodvisnosti spremljala negotovost. ki se je kazala v veliki politični razcepljenosti in pogostih uporih, ki so včasih zajeli cela področja, in da je na prvih parlamentarnih volitvah leta 1955 nastopilo kar 107 političnih strank in skupin. Ta široki spekter političnih strank lahko pojasni politična razcepljenost, ki so jo namerno netile kolonialne oblasti zaradi lastnih interesov. Toda kljub tolikim strankam so se na volitvah uveljavile samo štiri: nacionalna stranka. Masjumi, Nahdatal Ulama in komunistična partija, in dobile 198 od skupno 260 mest v parlamentu. Druge stranke niso imele večjega pomena in so se v svojih nastopih povezovale z navedenimi štirimi. Toda tudi te niso imele jasno izoblikovane politične koncepcije, kajti antikolonializem kot edino geslo ni bil dovolj, da bi zagotovil kohezijo v zapletenih razmerah povojnega razvoja. Zato so dajali strankarski boji in stalne spremembe vlad indonezijskemu razvoju poseben pečat. Posledica takšne politike so ibile pogoste spremembe načrtov gospodarskega razvoja. Parlamentarna demokracija, kakršna se je razvijala v Indoneziji, ne samo ni služila splošnim nacionalnim interesom, ampak je zaradi nerazvitosti dežele in pomanjkanja zrelega javnega mnenja ustvarila možnosti za najrazličnejše zlorabe. Stare konservativne sile so si prizadevale preprečiti vsako pobudo, ki je hotela kolonialno strukturo družbe zamenjati z novimi oblikami, ki bi varovale predvsem nacionalne interese. Bale so se za svoje položaje, zato so se povezovale s tujim kapitalom, ki mu je bilo seveda do tega, da brani svoje koristi. Zato sta poskušali socialistična stranka in stranka Masjumi — močni središči, okrog katerih so se združevale reakcionarne sile — prevzeti v svoje roke najpomembnejše položaje v političnem življenju. Nasproti temu pa je večina naprednih sil, ki so bile večidel zbrane okrog nacionalne stranke, sprevidela, da je nujno zamenjati razmajano politično strukturo liberalnodemokratičnega tipa s sistemom, ki bo učinkovitejši in bo bolj ustrezal potrebam nerazvite države. Eden izmed dejavnikov, ki je cepil družbo in jo vodil v dezintegracijo, so bila poleg tega separatistična gibanja, ki so imela v geografskih razmerah Indonezije tudi svoje objektivne komponente (veliko število narodov, ki so bili na različnih stopnjah gospodarskega in kulturnega razvoja, in geografska razkosanost). V takšnih razmerah so konservativne sile izkoriščale iz kolonialnega obdobja podedovana nesorazmerja v razvoju posameznih pokrajin za to, da bi zbrale vse, ki so bili nezadovoljni z vladno politiko. Predvsem je bilo treba razbiti vpliv naprednega središča Jave iii onemogočiti uvajanje radikalnih reform. Del višjega oficirskega zbora — pomagale so jim nekatere zahodne države, ki so imele v Indoneziji naložen svoj kapital — je zanetil oboroženo vstajo v začetku 1957 na Sumatri, kasneje pa še na Celebesu. Imenovali so uporniško vlado, ki je dobila neposredno materialno pomoč od Čankajška s Formoze. Indonezija se je znašla v izredno težavnem položaju. Predsednik Slikamo je uvedel v državi izjemno stanje. Večji del armade, ki je bila prežeta z duhom boja proti nekdanjim kolonialnim izkoriščevalcem — Holandcem, je dobil podporo v ljudstvu. To je vsekakor pripomoglo, da je bil upor zatrt že v začetku leta 1958. Problem, s katerim se je srečala Indonezija, je bil v bistvu političen in ekonomski, čeprav je imel vojaški značaj. Z zatiranjem upora najreakcionarnejših oficirjev se je vojska čedalje bolj uveljavljala kot konstruktivna sila ne samo v boju proti upornikom, ampak tudi pri reševanju drugih vprašanj, ki so bila pomembna za celo nacijo. Poglavitna naloga, ki je čakala predsednika Sukarna po zlomu upora, je bila odpraviti politične napake, do katerih je državo privedla parlamentarna demokracija. To pa je bilo moč doseči samo z ustvarjanjem nacionalne enotnosti zunaj političnih okvirov strank. Idejni temelj nove države so bila načela »panča sila«1, načela, ki zaobjemajo široko lestvico pojmov in protislovnih nazorov ter so bila izraz prizadevanj, da se na ta način zmanjšajo konflikti med starim in novim. V novem parlamentu je že prav od začetka potekala razprava o vprašanju, katera so načela, ki bo na njih zasnovana država. Radikalni elementi so se zavzemali za uresničitev načel »panča sila«, medtem ko so se stare reakcionarne sile — predvsem veleposestniki in muslimanski duhovniki — zavzemale za to, da bi se Indonezija spremenila v islamsko državo. Ker ni mogla ne ena ne druga stran dobiti dvetretjinske večine glasov, je predsednik Sukaruo 5. julija 1959 razpustil ustavodajno skupščino in znova razglasil ustavo iz leta 1945. Ustava iz leta 1945 je dala legalno osnovo za uveljavitev programa družbenoekonomske in politične reforme. Sukamo je kot predsednik republike dobil precej večja pooblastila, kot jih je imel po ustavi iz leta 1950. Istega meseca je bil formiran nov kabinet; vanj so prišle osebnosti, ki niso pripadale nobeni politični skupini, in nekatere, ki so se odrekle strankarski pripadnosti. Ustava je prinesla posebno novost: vzpostavila je nova predstavniška telesa, ki naj bi v skladu z načeli »vodene demokracije« zamenjala stare oblike parlamentarnega sistema. Namesto prejšnjega parlamenta je bil ustanovljen Gotong-rojong parlament. Sestavljali so ga predstavniki političnih strank in predstavniki funkcionalnih skupin (delavcev, kmetov, vojske, mladine, inteligence, verski pred- 1 >Panča sila< označuje pet načel, na katerih naj bi bila zasnovana indonezijska država: nacionalizem, humanizem, demokracija, socialna pravičnost in vera v boga. stavniki). Vse člane Gotong-rojong parlamenta je imenoval predsednik Sukamo. Drugo telo, ki so ga ustanovili po reorganizaciji, je bil začasni ljudski konsultativni kongres, sestavljen po istem načelu in imenovan na isti način kot parlament. V njem so bili v večjem številu zastopani predstavniki provinc. Poleg tega je bil ustanovljen tudi vrhovni posvetovalni svet, ki ga je sestavljalo 45 članov. Družbenopolitični razvoj Indonezije je potekal po letu 1958 v znamenju iskanja najustreznejših rešitev, katerih namen je bil zbrati vse politične sile najrazličnejših nazorov v enotno indonezijsko gibanje. Toda vsi ti ukrepi so naleteli na nezadovoljstvo in odpor političnih strank, ker je ta pot držala k njihovi popolni odpravi. Uveljaviti jih je bilo moč brez večjih težav samo zaradi posebnih okoliščin notranjega razvoja, večletnega obsednega stanja (1958 — 1963), boja za priključitev Zahodnega Irijana in ekonomske krize. Pri tem je vsekakor igrala odločujočo vlogo podpora, ki jo je vladi dajala vojska. Ta politična neurejenost je bila kriva, da so bile skoraj vse odločitve kompromisne, sprejete z željo, da bi obranili enotnost po vsi sili, četudi na umeten način. V resnici so bile to samo začasne rešitve. Nasprotij med političnimi strankami ni bilo mogoče odpraviti. Vedno bolj so se poglabljala, posebno pa so prišla do veljave v antagonizmu med Komunistično partijo Indonezije (KPI) ter Nacionalno stranko na eni strani in stranko verskih učiteljev Nahdatal Ulama na drugi strani. Ker je predsednik Sukamo čutil naraščajoči vpliv KPI in nacionalne stranke, ju je želel vključiti v Nacionalno fronto, kjer bi med drugimi strankami izgubili svojo revolucionarnost. Toda KPI je v Nacionalni fronti hitro prevzela v svoje roke vse ključne pozicije. Zaradi tega se je predsednik Sukamo čedalje manj opiral na Nacionalno fronto in je iskal novo obliko političnega združevanja. Naslednja etapa združevanja naj bi se izvedla na temelju načel marhenizma2, kar naj bi predstavljalo uporabo marksizma v indonezijskih razmerah. V tem položaju je poskušala Nacionalna stranka izkoristiti to gibanje za svoje cilje, toda njeno vodstvo ni imelo niti širine niti političnega duha, da bi lahko ustvarilo osnovo, na kateri bi se zbrale vse indonezijske sile. 8 Marhen je indonezijska beseda in pomeni malega človeka, polproletarca, ki živi od svojega dela. V naslednji fazi združevanja političnih sil je začel predsednik Sukamo uresničevati idejo NASAKOM3. Bistvo te koncepcije je bilo v trditvi, da mora vse indonezijsko politično življenje temeljiti na enotnosti treh najpomembnejših političnih tendenc: nacionalistične, muslimanske in komunistične. NASAKOM naj bi predstavljal široko koalicijo, ne pa samo zvezo treh močnih političnih pojmovanj. Zaradi te nejasnosti pa so stranke tolmačile NASAKOM tako, kot je najbolj ustrezalo njihovemu trenutnemu položaju, in zato so pogosto sprejemali popolnoma nasprotujoča si stališča. Leta 1964 so prvič sestavili NASAKOM kabinet in tako so prišli v vlado komunisti. Toda to še ni pomenilo, da so poravnana vsa nasprotja med posameznimi skupinami. Osnovno vprašanje skupne platforme in skupnega nastopanja še ni bilo rešeno. Stranke so samo formalno ohranjale vladoi ker ni niti ena opustila izvajanja svojega programa. Vsaka stranka je še naprej delala sama zase in se ni hotela odreči nekaterim zahtevam. Vloga armacle Med reorganizacijo političnega sistema je vojska popolnoma podpirala predsednika Sukarna, s čimer si je zagotovila izjemen vpliv v notranjem razvoju države. Vojska je bila zastopana v vladi, v parlamentu, v planski komisiji, v planskem svetu, diplomatskem zboru; po nacionalizaciji tujih plantaž in podjetij — po vstaji leta 1957 — pa so prevzeli oficirji tudi vlogo podjetnikov. Vedno bolj izrazita vloga vojske v vseh sferah javnega življenja je vplivala na to, da so se v njej pojavile težnje po nevtralizaciji političnih strank, posebno še KPI. V tej smeri je nenehno pritiskala na predsednika Sukarna. Ker predsednik ni hotel postati lutka v rokah vojske, je iskal oporo v KPI, ki je bila najbolj organizirana politična stranka v državi. Ker je KPI čutila predsednikovo naklonjenost in ker je imela velik vpliv na najširše množice, je začela postavljati zahtevo, da se ji zaupa vloga, ki ustreza njeni množičnosti in vplivu. To pa je bilo v popolnem nasprotju z idejo NASAKOM. Vse to je bilo vzrok, da tudi združevanje na osnovi NASAKOM ni moglo rešiti politične enotnosti, ker so bili na političnem prizorišču venomer prisotni predsednik Su- 3 NASAKOM je sestavljenka iz začetnih delov besed: Nasionalis, Agama (religija) in Koniunism. ka-rno z državnim aparatom, vojska in KPI. S takšno politiko so lahko reševali poglavitne nacionalne probleme le začasno, rešitve pa so bile učinkovite samo v skrajnje zaostrenih in za nacijo nevarnih trenutkih. V resnici niso pripomogle k temu, da bi bila odpravljena ostra nasprotja med posameznimi strankami. Tako se je iše bolj večal prepad med najbolj odločujočima dejavnikoma — vojsko in KPI. V trenutkih, ko je popustila zunanjepolitična napetost, so prihajala do veljave vsa nasprotja, ki so tlela v političnih skupinah, le da je bilo včasih bolj poudarjeno grupiranje elementov, naperjenih proti KPI, včasih pa grupiranje v drugi smeri. Komunistična partija Indonezije 'Najmočnejša politična sila tako v organizacijskem kot v političnem pogledu je bila KPI. Popolnoma se je uveljavila v zadnjih treh letih. Razširila je svoj vpliv skoraj na vse sloje indonezijske družbe in si zagotovila pomembno mesto na vseh področjih oblaisti. S tremi milijoni vpisanih članov in z več kot desetimi milijoni pripadnikov sindikata SOBSI, Kmečke zveze, mladinskih in drugih organizacij, ki so ji sledile v njeni politiki, je vsilila KPI svoje zunanjepolitične koncepcije uradni vladni politiki. Indonezija se je za več let usmerila skoraj izključno na zunanjepolitične probleme, za kar sta ji bili potrebni notranjepolitična podpora in enotnost države. Tako politično konjunkturo je KPI spretno izkoriščala za svobodno delovanje v deželi. Pomanjkanje osnovnih živil in nerešeno vprašanje agrarne reforme sta bili ugodna priložnost za njeno delovanje, ker je partija nepretrgoma nastopala v obrambo pravic delavcev in kmetov. Zaradi takšne politike je postala najmočnejša organizacijska in politična sila. Izrazito kitajska stališča v zunanjepolitičnih akcijah partije si lahko razlagamo kot bojazen vodstva, da bi s svojo analizo ideološkega spora med SZ in LR Kitajsko povzročilo razccp v svojih vrstah; s tem pa si je prizadevala ohraniti samo mehanično enotnost. Kolikor bolj se je vračala njena moč, toliko bolj je bilo jasno, da bodo odnosi v državi čedalje bolj odvisni od njene notranje in zunanjepolitične orientacije. Kljub tolikšnemu vplivu pa je bila vojska še naprej naj-resnejša ovira za njene akcije. Partija si je prizadevala, da bi se zavarovala pred morebitnimi napadi vojske, zato je izvedla posebno akcijo za pridobivanje pristašev v vrstah armade, zlasti med nižjimi oficirji. S tem je bila povezana akcija KPI v začetku leta 1965, katere namen je bil organizirati in oborožiti delavce in kmete. Izgovor za to akcijo so bile britanske oborožene sile, stacionirane v Maleziji, ki so stalno naraščale. V resnici je partija čakala na ugodno priložnost, da ustvari novo vojaško ali polvojaško množično organizacijo, neodvisno od glavnega štaba, da bi se tako pripravila za bodoče obračunavanje z vojsko. Po intenzivni kampanji KPI je predsednik Sukamo objavil, »da bo zaukazal oborožiti delavce in kmete samo v primeru potrebe«. Partija ni bila zadovoljna s to odločitvijo in je delala naprej v tej smeri. Prizadevanja vojske, da bi na eni strani ohranila svojo neodvisnost, po drugi pa ustvarila vtis, da sprejema načela NASAKOM (to je, da sprejema vlogo KPI v političnem življenju), so jo pehala v čedalje bolj zamotan položaj. Vojska je bila toliko bolj občutljiva, ker je njena moč rasla iz notranjepolitičnega življenja. KPI je imela za birokrate in kapitaliste vse oficirje, ki so upravljali nacionalizirane plantaže in podjetja. Korupcija med takimi direktorji, pogosti nemiri med delavci in zmanjševanje proizvodnje v nacionaliziranih podjetjih so dajali partiji nove argumente proti vojski. Kriza indonezijskega gospodarstva Ko ocenjujemo vzroke, ki so vplivali na zaostrovanje indonezijske krize, ne smemo pozabiti na to, da vodstvo ni imelo veliko uspeha pri oblikovanju dolgoročne gospodarske politike. Nasprotno, to, da so pogosto odlagali načrte gospodarskega razvoja in da je primanjkovalo sredstev za financiranje, je negativno delovalo na ves gospodarski razvoj. Posebno težaven je bil položaj v kmetijstvu, glavni indonezijski gospodarski panogi, kjer je zaposlenih več kot tri četrtine indonezijskega prebivalstva. Delež kmetijstva v nacionalnem dohodku je bil leta 1956 54%, 1958 58% in 1961. leta 65%. Toda pri ocenjevanju rezultatov, ki so jih dosegli v kmetijstvu po vojni, moramo upoštevati, da se je med vojno precej zmanjšala obdelovalna površina in da je Indoneziji uspelo šele 1960 obnoviti predvojni zemljiški fond. Med tem pa se je prebivalstvo vsako leto pomnožilo za 2%, zaradi česar se je večala razlika med potrebami po hrani in možnostmi kmetijstva, da jo zagotovi. Ko gledamo podatke o gibanju deleža, ki ga ima kmetijstvo v oblikovanju nacionalnega dohodka, je treba poudariti, da povečanje ni rezultat uspešnega razvoja krneti j- stva, ampak predvsem čedalje manjše vrednosti proizvodnje drugih gospodarskih panog. Poglavitni problem kmetijstva so bila razdrobljena kmečka posestva, ki niso presegala 2 akrov'1, vsako od njih pa je sestavljalo 3 do 5 ločenih parcel. Več kot 70% kmetov na Javi in Maduri, kjer živi 75% indonezijskega prebivalstva, ima 0,5 hektara zemlje, 25% je ima od 0,5 do 1 hektara, 3% od 1 do 2 hektara, samo 0,5% pa ima posestva, večja od 5 hektarov. Medtem ko sta Java in Madura prenaseljeni, so velikanski kompleksi na Borneu, Sumatri in Celelbesu neobdelani. Razdrobljena kmečka posest onemogoča uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov, zaradi česar je pridelek posameznih kultur zelo pičel. Zaradi takšnega stanja v kmetijstvu je bila vlada konec leta 1959 prisiljena nastopiti pred parlamentom z zakonom o agrarni reformi, ki je bil sprejet decembra 1960. Da bi začeli zakon uresničevati, je bila imenovana posebna komisija za popis zemljišč, ki naj bi jih zajela reforma. Po končanem popisu je komisija priporočila, da se odvzame 27.000 lastnikom milijon hektarov zemlje. Čeprav je bil ta načrt precej umirjen, je sprožil oster odpor med veleposestniki in ga zato še do danes niso uresničili. Poleg vseh elementov, ki so bistvenega pomena, je vplivala na počasnejše napredovanje gospodarskega razvoja še vrsta drugih dejavnikov. Ker so dajali precejšnja sredstva za oboroževanje in za druge neproduktivne namene in zaradi odhoda holandsikih strokovnjakov po 1958. letu, niso mogli zgraditi veliko objektov, ki so bili uvrščeni v prvi petletni plan; stopnja naraščanja nacionalnega dohodka v obdobju 1955—1959 je znašala 2,2%, medtem ko je znašala v obdobju 1951—1954 3,5%. Vlada je sklenila pospešiti gospodarski razvoj, ki je bil razmeroma počasen, in je zato sprejela osemletni plan 1961—1969. Ta poudarja na prvem mestu razmah kmetijstva, da bi zagotovili lastno proizvodnjo živil in povečali proizvodnjo pridelkov za izvoz. S planom so bili določeni skupni izdatki v višini 240 milijard rupij. Med uresničevanjem plana pa se je pokazalo, da ocena dohodkov, posebno deviznih, ni bila realna. Prav tako niso upoštevali posledic inflacije, ki je spremljala povojni razvoj Indonezije. Poleg tega se je leta 1961 poslabšal ekonomski položaj države zaradi tega, ker so morali nameniti precejšen del sredstev za oboroževanje v zvezi s prizadevanji za priključitev Zahodnega Irijana. ' 1 aker = 0,40 hektara Tudi 1962. in 1963. leta se položaj ni veliko zboljšal. Za celo to obdobje sta bila značilna zmanjšanje proizvodnje in inflacija. Če upoštevamo, da se je povečalo število prebivalstva, je bila proizvodnja v še večjem zaostanku, visoka natalnost pa je imela za posledico spremembe v strukturi prebivalstva. Spričo hitrega naraščanja prebivalstva in pomanjkanja kapitala je bilo težko zagotoviti nujno potrebna sredstva za ustrezno povečanje kmetijske proizvodnje. Zaradi tega je tudi kmetijska proizvodnja stalno zaostajala za naraščanjem prebivalstva. Zmanjšanje proizvodnje kavčuka, sladkorja, čaja, kave in kopre, glavnih indonezijskih pridelkov, je povzročilo, da se je zmanjšal izvoz teh kultur, in to ne samo po obsegu, ampak tudi po vrednosti. Proizvodnja na plantažah se je zmanjšala tudi zato, ker so spreminjali plantažne površine v zemljišča, na katerih so pridelovali živež. Pereč problem je pomenila tudi starost nasadov. Konec 1958. leta je bilo 52% plantažnih nasadov starejših kot 30 let, to pa je starost, pri kateri je rodnost zelo nizka. Ekonomska nestaibilnost in neurejene razmere v zunanji trgovini so tudi vplivale na zmanjševanje proizvodnje/ Podražitev blaga, posebno nekaterih vrst industrijskih surovin, je pomenila poseben problem za indonezijsko gospodarstvo. Poleg tega je imela prekinitev odnosov z Malezijsko federacijo konec leta 1963 dvojne posledice. Prvič, Indonezija je izgubila najvažnejšega trgovinskega partnerja — 40% njenega izvoza je namreč šlo čez Singapur in Malajo — in drugič, ker so se zaostrili odnosi z Malezijo, je večje število zahodnih držav zmanjšalo svojo pomoč ali jo celo odpovedalo. Glavne indonezijske kmetijske •pridelke, kavčuk, ko-pro, kavo in poper, so, preden so bili pretrgani diplomatski odnosi, izvažali čez Singapur in Malajo, kjer so jih dode-lavali. Te pridelke je v normalnih razmerah moč pošiljati neposredno državam potrošnicam. Toda ker Indonezija nima na voljo dovolj ustreznih naprav za pripravo in dodelavo blaga niti razpredenega trgovinskega omrežja v tujini, se je tako znašla v težavnem gospodarskem položaju, ker so ostajale velikanske količine blaga v skladiščih. Najvažnejša naloga, ki je spričo teh razmer čakala vlado, je bila preprečiti inflacijo, ki jo je povzročila dotedanja proračunska politika. Leta 1964 in 1965 je zavzela inflacija velikanski obseg. Od 260 milijard rupij v letu 1963 je količina denarja v obtoku narasla do konca 1964. leta na več kot 500 milijard rtipij in znašala v začetku 1965. leta 818 milijard rupij. Posledice inflacije so povzročile povečanje življenskih stroškov. Posebno težavo je pomenilo financiranje gospodarskega razvoja, ki je bilo zdaj oteženo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Prej jih je Indonezija dobivala od ZDA in OZN. Ker so se odnosi z ZDA poslabšali, je ameriški senat sprejel sredi leta 1965 amandma k izakonu o pomoči tujini, s katerim se prepoveduje gospodarska pomoč Indoneziji. Skupna vsota ameriške pomoči v obliki posojil, daril in prodaje kmetijskih presežkov je znašala do začetka 1965. leta 700 milijonov US $. Ko je Indonezija v začetku 1965. leta izstopila iz OZN, se je hkrati odrekla tudi njene pomoči. Vse to je bilo krivo, da se je vrednost rupije nenehno zmanjševala. Čeprav je ostal uradni tečaj še naprej 1 US $ = 45 rupij, so prodajali na prostem trgu 1 US $ za 16.000 rupij. Tak gospodarski razvoj in stalni inflacijski pritisk sta povzročila, da se je znašla Indonezija ob koncu leta 1965 po višini nacionalnega dohodka na zadnjem mestu v Aziji (49 US $ na prebivalca), čeprav ima velika naravna bogastva in potencialne vire akumulacije. Zunanja politika Ker vsa prizadevanja, da bi rešili problem gospodarskega razvoja, niso dala pričakovanih sadov in ker ni bilo moč doseči politične enotnosti, je bilo treba združiti vse nacionalne sile v zunanjepolitičnih akcijah, da bi notranje težave prikrili z geslom boja proti zunanjemu sovražniku. Po tej koncepciji naj bi preložili reševanje gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj na poznejši čas. Razlogi, zaradi katerih so politične in vojalške skupine odlagale reševanje notranjih problemov in se zatekale k zunanjepolitičnim iniciativam, so bili različni in celo drug z drugim v nasprotju. KPI se je zavzemala za konfrontacijo z Malezijo in za zaostrovanje odnosov z zahodnimi državami. Vojaški krogi so upali, da se bo taiko še bolj razplamenel nacionalizem, da bodo izrabili zase vojaške uspehe in politične zmage, zato jim je bilo zaostrovanje zunanjepolitičnih odnosov po volji. Takšen položaj je ustrezal tudi predsedniku Sukarnu, ker je lahko odlagal frontalni spopad med političnimi skupinami. Nova zunanjepolitična usmeritev se je diametralno razlikovala od usmeritve, ki jo je zastopala Indonezija do leta 1964 in ki ji je prinesla veliko prednosti. Čeprav je bila Indonezija eden poglavitnih organizatorjev bandunške konference leta 1955 in čeprav se je udeležila tudi beograjske konference, je bilo od sredine leta 1964 čedalje bolj čutiti spremenjen odnos do politike ne vezanja in miroljubne koeksistence. Dejansko se je vse bolj odmikala od te politike in od akcij nevezanih dežel. To se je posebno pokazalo na kairski konferenci, ko je nastopila s tezo, da bo miroljubna koeksistenca med deželami v razvoju in imperialističnimi deželami mogoča šele tedaj, ko se bodo lahko postavile druga drugi po robu z enakimi silami. V indonezijskih nastopih so dobili svoje mesto argumenti kitajske politike proti nevezanju in miroljubni koeksistenci. Indonezijsko vodstvo je menilo, da v okvirih politike nevezanosti nima dovolj možnosti za uresničitev svojih ambicioznih zunanjepolitičnih akcij. Zato so v zunanji politiki posebno poudarjali snovanje novih zvez, v katerih naj bi igrala Indonezija posebno vlogo. Skladnost kitajskih tez in stališč indonezijske vlade je nastala na podlagi teorije o »novonastopajočih silah«, teorije, ki skriva v še nedefinirani dbliiki kitajsko koncepcijo o nasprotju med Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko na eni strani ter ostalimi kontinenti na drugi. Oddaljevanje od politike nevezanosti, politika zaostrovanja odnosov z nekaterimi sosednimi državami, konfrontacija z Malezijsko federacijo, posebno pa izstop iz OZN v začetku leta 1965 so Indonezijo čedalje bolj približevali kitajskim stališčem. Tudi istovetnost ambicij obeh držav je precej prispevala k temu, da je zavzemala identična stališča kot LR Kitajska. Kljub takšnemu približevanju pa so med njima še zmerom nekatera nasprotja. To so bili nekateri izmed zunanjepolitičnih problemov, ki so skupaj z že omenjenimi gospodarskimi problemi pripeljali do nadaljnjega cepljenja notranjih sil. Se bolj so zaostrili splošno krizo indonezijske družbe, ki se je manifestirala v poskusu državnega udara 30. septembra 1965. Ta naj resnejša družbenopolitična kriza po pridobitvi neodvisnosti je pripeljala Indonezijo na rob državljanske vojne. V noči med 30. septembrom in 1. oktobrom 1965 so v Džakarti objavili, da je ustanovljen revolucionarni svet, ki mu načeluje komandant Sukarnove telesne straže, podpolkovnik Untung. Naloga sveta je bila prevzeti oblast v državi, da bi »onemogočili prevrat, ki ga je spodbudila ameriška obveščevalna služba in podprla skupina indonezijskih generalov«. Poskus državnega udara se sicer ,ni posrečil, ker je general Suharto zelo hitro zadušil vstajo in se razglasil za začasnega komandanta armade, toda odkril je vsa protislovja, ki so se kopičila od neodvisnosti naprej. Takoj po zadušitvi vstaje so izrazile vladi podporo skoraj vse politične stranke razen KPI, ki je v svojem časniku »Harijan Rajat« označila vstajo za notranji problem vojske, gibanje 30. septembra pa za patriotično akcijo, ki je popolnoma pravilna. Takšnemu reagiranju je sledil napad vojske na KPI, ki so jo obdolžili, da je poskusila izvesti državni udar. Predsednik Sukamo ni v govoru po radiu 3. oktobra obsodil voditeljev državnega udara, niti jih ni identificiral s KPI. Izjavil je, da imenuje generala Suharta na položaj komandanta in mu nalaga dolžnost, da vzpostavi red. Ker je general Suharto objavil že dva dni prej, da prevzema poveljstvo, je bilo očitno, da predsednik Sukamo ni več odločal o tem in da se je vdal že sprejeti odločitvi. Predsednik se je izogibal obsoditi KPI. ker bi s tem obsodil tudi osnovo združevanja v okviru NASAKOM, ki mu je še vedno dajala največje možnosti za akcijo. To je bil vsekakor eden izmed razlogov, da je obljubljal najti rešitev za krizo, brž ko se bodo polegle strasti med ljudstvom. V resnici je čakal na ugodno priložnost, da znova utrdi svoj omajani položaj in izvede akcijo, ki naj bi zmanjšala vlogo generalov. Toda vojska je prehitela predsednika: 11. marca 1966 je moral privoliti v novo koncesijo, in sicer prepustiti pooblastila generalu Suhartu in podpisati dekret o prepovedi KPI. Po teh akcijah so sestavili nov prezidij šestih članov, v katerem ni bilo več ministra za zunanje zadeve dr. Subandria; njega in še 14 drugih ministrov so dali v »varstvo oboroženim silam«. KPI, ena izmed najbolje organiziranih strank, ki je dajala ton političnim gibanjem, je izginila z indonezijskega prizorišča, ker je pravno ni več. Vprašanje je zdaj, kako je mogoče, da je partija, ki je imela 3 milijone organiziranih članov in podporo večmilijonskih organizacij, ostala popolnoma osamljena. Odgovor bi morali vsekakor iskati v prešibki povezanosti vodstva partije s članstvom kot tudi v pomanjkanju ideološke osnove, ki bi povezovala vse članstvo. Število članov in simpatizerjev partije se je večalo zaradi težavnega gospodarskega položaja v deželi. Množice so iskale rešitve za probleme, ki so postajali trajni, toda možnosti so bile kar najmanjše. V teh razmerah je nastopala partija z demagoškimi gesli in nerealnimi zahtevami, za katere je vedela, da bi jih tudi sama ne mogla uresničiti, če bi bila na oblasti. Vendar si je s takšnimi nastopi ustvarjala naklonjenost med najširšimi sloji. Potem- takem ni bilo izdelane ideološke osnove, ki bi združevala članstvo in ga obvezovala, da se bori zanjo. Nasprotno, edina osnova zbiranja je bil nerealen program gospodarskega razvoja. Če bi analizirali vse dejavnike, ki so vplivali na intenzivnost sedanje indonezijske krize, bi morali začeti pri objektivnih težavah, ki so spremljale deželo od pridobitve neodvisnosti dalje (podedovana zaostalost, geografska razdrobljenost in tudi podedovana politična struktura). Po drugi strani je treba iskati vzroke v pomanjkanju enotnega političnega programa — kljub pogostim naporom, da bi ga ustvarili — v velikem birokratskem aparatu kot tudi v tem, da ni bilo velike socialne skupine, ki bi dajala ton splošnim političnim in gospodarskim gibanjem. Če dodamo temu še zunanjepolitični razvoj, ki je pripeljal tako daleč, da je Indonezija zdaj osamljena, dobimo odgovor na vprašanje, zakaj je ohranila ta dežela še 17 let potem, ko si je pridobila neodvisnost, kolonialno gospodarsko strukturo in zakaj je bilo tako malo storjenega za utrditev oblasti. Vnovič se je pokazalo, da indonezijskih problemov ne morejo rešiti niti osebnosti niti kompromisi, marveč samo sile, zbrane v skupni fronti, ki bi imela pred sabo nalogo ustvariti blaginjo indonezijske družbe. Vse jasnejše napovedi, ki prihajajo v sedanji fazi iz Džakarte, kažejo željo indonezijske vlade, da bi poiskala izhod iz krize; zaradi tega tudi predlagajo splošne volitve. Hkrati s tem poudarjajo, kako potrebno je, da postane začasni ljudski konsultativni kongres tisti forum, ki bo sprejemal zakone in določal glavno linijo, ki jo morata uresničevati predsednik in vlada. To bo mogoče doseči, če bodo vrnili pravice tudi drugi stranki. KPI se bo morala konso-lidirati in poiskati nove oblike dela, ki se bodo razlikovale od dosedanjih. Splošne volitve si je težko zamisliti brez tako pomembne politične sile, kot je KPI. Vsi ti dogodki kažejo, da je Indonezija v obdobju preizkušenj. Sukamo je še naprej predsednik republike in glavni poveljnik vojske, čeprav je docela jasno, da njegova vloga v vodenju državnih zadev ni več taka, kot je bila prej. Jasno je tudi, da ne bo mogel več uporabljati svojih nekdanjih neomejenih pooblastil, ker je vse močnejši glas tistih, ki zahtevajo, da se politika oblikuje v parlamentu. Vsekakor je Indonezija zdaj pred velikim preobratom, njena blaginja pa je odvisna od poti, ki jo bo izbrala. MILAN VELJAŠEVIČ Znanost in družba ZY G M UNT BAUMAN Kultura in vzgoja saka človeška grupacija, o kateri lahko iz kakršnih koli razlogov rečemo, da tvori celoto — »sistem« — in da ni zgolj običajna, slučajna skupina posameznikov, kot so to na primer potniki kakega tramvajskega voza, se med drugim loči od slučajnih skupin posameznikov po tem, da imajo njeni člani nekatere skupne lastnosti in da jim šele te omogočajo, da trajno zaživijo med seboj v eni družbeni skupnosti. Te skupne lastnosti so »vrednote« oziroma mnenja o ciljih, vrednih spoštovanja in posnemanja; »spoznavni vzori« oziroma kriteriji ali načela, ki povedo, kako deliti doživeto resničnost na njene sestavne dele in kako iz teh sestavnih delov znova sestavljati miselno razumljive, smiselne celote; »vzori selekcije« ali kriteriji izbora nekaterih načinov vedenja kot »dobrih« in zavračanja drugih kot »slabih«; jnorme« v navadah, ki povedo, kako naj se člani kake skupnosti obnašajo v posameznih situacijah. Vse te lastnosti imamo v mislih, kadar govorimo o »kulturi«. Določene vrednosti, vzore in norme ima vsak človek, zato lahko priznamo kulturo za nujni atribut človeškega načina bivanja. Toda posamezne človeške grupacije se med seboj vendarle rizlikujejo po tem, da so vrednote, vzori in norme, ki jih priznavajo, med seboj različne. Zato je treba govoriti ne le o človeški kulturi, ampak o kulturah; posamezna področja s skupno zgodovino, teritorialna in ekološka središča ter družbeni razredi so ustvarili lastne kulture, s tega ali onega stališča posebne, prilagojene urejanju človeškega obnašanja v situacijah, ki so za vsako skupnost najbolj tipične. Vse te kulture lahko gledamo kot neke vrste variante splošnočloveške kulture, kot posebno rešitev skupnih problemov vseh ljudi; vendar pa smo lahko pozorni tudi na posebne lastnosti teh kultur, na to, kar je posebno in neponovljivo v njihovih rešitvah — v tem primeru nas zanimajo kot posebne »kulturne celote«. Vzgoja kot — >kultioiranjez Vzgoja v najbolj splošnem pomenu besede je »kultiviranje« — to je napor, da bi mlade člane kolektiva ali prišleke iz drugih »družbenih skupnosti« utirili v spoštovanje kulture, ki je običajna v skupnosti, da bi jih pripravil urejati svoje obnašanje prav po teh vrednotah, vzorih in normah. Zaradi nenehnega pro- cesa kultiviranja, doseženega z vzgojo, se človeške združbe lahko obnavljajo v zapovrstnih po kole njih, lahko trajajo in pri tem ohranjajo relativno posebnost, lako ohranjajo nepretrganost v svojem razvoju. Vsak pedagog ve, da nihče ni človek »sam po sebi«, da je človek šele »treba postati«. Človeški dojenček se rodi povsem nepripravljen za specifično človeški način bivanja in vzgojno okolje je nujno potrebno za to, da postane dojenček človek, to pomeni, da dobi vsaj najbolj osnovne spretnosti, potrebne za življenje. Vzgoja napravi tako iz dojenčka »človeka na sploh«, ima torej bolj splošen in več kot samo partikularni aspekt. Podobno kakor se sleherni človek uči neke govorice, čeprav se je uči vedno v konkretni izdaji posameznega jezika — tako tudi dojenček, »ko postaja človek«, postaja to vedno glede na posebni model človeka, ki ga je ustvarila konkretna kultura. V vzgojnem procesu človek »interiorizira«, »ponotri« ne »vrednote na sploh ali »norme na sploh«, temveč konkretne vrednote ,in norme, ki jih spoštuje in vceplja stara kultura, ki v njej raste. To se pravi, da se določa kot človek, kot razumno bijte, kot človeška osebnost samo na ta način, da se določa kot član te ali one izmed konkretnih človeških grupacij. »Vzgojno okolje« slehernega človeka je torej vedno konkretna grupacija drugih ljudi, ki so predmet njegovih izkušenj in doživetij in ki — zavestno ali tudi ne da bi o tem sploh kaj vedeli vplivajo na končno podobo človekove osebnosti. V tem okolju se človek »uči« biti človek s tem. da se uči biti član določene kulture. Učenje ima veliko oblik; zavestno in planirano učenje, ki ga realizirajo poklicni pedagogi v specializiranih šolskih zavodih, nikakor ni edina ali celo najbolj pomembna oblika. V prvi vrsti je mogoče tu upoštevati »empatijo«, imenujemo jo lahko tudi nenamerno, spontano posnemanje. Živahno, nezavedno, ne da bi o tem vedel, napravi nogometni navijač z nogo gib, kakor da brca žogo, kadar napadalec njegovega moštva strelja na nasprotnikova vrata. Podobno reagirajo obrazne mišice na nasmeh drugega človeka, ustnice ob pogledu na usta, ki prepričljivo šepetajo s prvega plana na ekranu, noge, kadar v bližini navdušeno plešejo twist. Izmed vseh oblik učenja kultura učenja z empatijo razmeroma najmanj kontrolira; bolj natančno povedano: to učenje ni predmet zavestnega napora, usmerjenega k temu, da bi se človek podredil zahtevam vladajoče kulture. Prav spontanost empatije izključuje možnost, da bi se lahko empatija podredila planiranemu kulturnemu reguliranju. To pa ne pomeni, da se vpliv kulture nikakor ne bi realiziral s pomočjo empatije. Ta vpliv je sicer posreden in neplaniran, vendar pomemben. Morebitnih objektov empatije seveda ne selekcionira noben vgoji-telj, a do selekcije pride že samo z dejstvom, da je človek postavljen v takšno, a ne v drugačno vzgojno okolje; meje tega okolja označujejo hkrati tudi razred ljudi, ki lahko postanejo objekt empatije. Možnosti zavestne kulturne ingerence so veliko širše v drugi obliki učenja, v namernem posnemanju, ki mobilizira zavest in voljo učečega, ki si želi delati »to, kar dela X, in to tako, kot to dela X«. Skrajna, najbolj radialna oblika intencionalne imitacije je identifikacija, istovetenje samega sebe z X, želja »biti« v vseli ozirih »tak kot on«. V primeru namernega posnemanja pa učeča se oseba X-a ne izbira le za vzor, kako se opravlja dejavnost, ki mu je kakorkoli povšeči, temveč priznava X-a za razsodnika, ki določa, kaj je treba delati in kaj mora biti povšeči. V obeh primerih je polje /a zavestno vzgojno ingereneo zares ogromno. Po standardih, sprejetih v dani kulturi, so posamezniki različno ocenjevani, pač glede na to. kako je njihovo vedenje približano modelu, ki ga ima določena kultura za dobrega in pravega. Vpliv kulture se torej kaže — na splošno vzeto — v tem, da se posameznike, ki so z navedenega stališča najvišje ocenjevani, v vzgojnem procesu vsiljuje« kot primerne objekte za namerno posnemanje ali identifikacijo, kot »osebne vzore«, katerih ravnanje določa primerne standarde za vedenje drugih ljudi. Ne poenostavljajmo: tu ne gre za osebne vzore, kakor so posamezne konkretne osebe, zgodovinski ali literarni junaki, kakor ta ali oni pogumni- vojak, bistroumni učenec, slavni igralec ali odlični nogometaš. Pogosto imajo povsem nepravilno problematiko osebnih vzorov za problematiko modnih bogov, katerih popularnost naglo mineva in pušča sorazmerno neznatno sled v osebnosti njihovih priznavalcev. Ko opazujemo zvezo med ne-razpoloženjem doraščajoče mladine do frizerja in neukrotljivimi grivami Beatlov, ostajamo često pri tej površni zvezi in ne sežerno do globl jih, bolj bistvenih znakov kulturnega normiranja. Za to normiranje ni toliko značilno priznavanje aktualnega božanstva, kolikor kategorije oseb, izmed katerih se božanstva lahko izbirajo. Da bi se ognili nesporazumom, imenujmo to kategorijo »generični vzor« in si prihranimo termin »osebni vzor« za individualne, konkretne objekte posneman ja ali identifikacije. Kulture se razlikujejo po različni porazdelitvi generičnih A-zorov. V domala vseh stabilnih kulturah, ki, pripisujejo veliko važnosti posnemanju tradicije in niso naklonjene spremembam ali inovacijam, tvorijo generični vzor za mladino odrasli ali celo starci: saj so prav oni zbrali največjo zalogo doživetij, najbolj polno so si prisvojili pravi stil življenja — in so živo utelešenje tega, kar je dobro in vredno hvale. V drugih kulturah, med drugim tudi v naši. pa so generični vzori porazmeščeni v starostnih skupinah: prej jih je treba iskati med sodobniki kakor med starejšimi osebami. Kultura, v kateri je za najboljšo obliko reklame priznan izvesek z napisom »poslednja novost« ali »tega še ni bilo« in v kateri se petnajstletni učijo tega. o čemer tridesetletniki, ko so bili v njihovi starosti, pojma niso imeli — ne more povezovati avtoritete s starostjo. Nasprotno, ta kultura rada nadomešča spoštljivi termin »starost« s posmehljivim izrazom »zastarelo«. Stari ljudje, ki so bili v drugih kulturah pozitivni generični vzor, so tu negativni vrstni vzor; ugotovitev »obnašaš se kot tvoj stark ni več pohvala, ampak je norčevanje, opozorilo pred kaznijo, poziv k redu. Mladi človek ne določa samega sebe s tem. da se identificira s starejšim pokolenjem, ampak s tem, da se mu upira, da konstruira lastno osebnost s tem, da zanika lastnosti »onih«. Tiste kulture, v katerih so razredne razlike ostro izražene in skrbno varovane, skrbijo za to, da so generični vzori v okviru razredov. Plemiču se ne spodobi iskati generičnih vzorov med sebi enakimi. »Obnašaš se kot gosod« je za kmeta očitek v enaki meri, kakor je »ravnaš kot kmet« za plemiškega sina. V naši kulturi, za katero je za spremembo značilno premagovanje posebnosti razrednih podkultur in ogromna družbena gibljivost, je tipično, da ni razrednih spremenljivk pri določanju generičnega vzora, to je iz-venrazredni egalitarizem vzorov. Končno so tu razlike med načini določanja generičnih vzorov pri posameznih kulturah, ki niso odvisne od stabilnosti kulture oziroma razredne delitve njene družbene baze. Primer zanje so lahko razlike, ki so v zvezi z razliko v spolih. Nekatere kulture ostro podčrtujejo razliko v vedenju deklet in fantov, spet druge pa razliki v vedenju glede na spol ne pripisujejo nobenega pomena in podpirajo podobnost obleke, etikete, slovarja in navad pri mladih osebah moškega in ženskega spola. In k temu še: generični vzori — naj bodo pozitivni ali negativni — so lahko tudi »zunaj« kulture; člane določene človeške skupnosti morajo na primer obvezno povezovati odločno negativne ocene s sosedi, ki pripadajo drugi kulturni skupnosti. S tako negativno oceno se navadno veže ostra prepoved učiti se od teh sosedov, posnemati jih in podobno — s pozitivno oceno pa je povezan praviloma ukaz posnemanja. Manipulacija z generičnimi vzori lahko olajšuje ali otežuje kroženje informacij med kulturami s tem, da ustreza izolaciji določene kulturne skupnosti ali pa da v nasprotnem primeru to skupnost »odpira«. Pri učenju s posnemanjem se oblikuje osebnost samo s kulturnimi sredstvi; instrumenti intervencije so pozitivne ali negativne ocene, ki napravijo otroke ali mladino občutljive za ene primere, a jih odvračajo od drugih. Kontrola nad procesom učenja je seveda najbolj polna v primeru posrednega učenja — ne s tem, da se posnema vedenje drugih ljudi, ampak s tem, da se prisvajajo določena načela in splošna pravila, ki učijo, kako ravnati v različnih življenskih situacijah. Tu kontrola nima več izključno kulturnega značaja: poleg običajnih ocen se uporablja tudi širok sistem nagrad za poslušne in kazni za uporne. Izbor vrednot, vzorov in norm, utrditev v postopkih ene norme in upadanje vpliva drugih se opravlja pod vplivom želje po nagradi in strahu pred kaznijo. Izbor nagrad in kazni, priznavanje ali nepri-znavanje določene dobrine za nagrado ali kazen je vprašanje kulture; nagrade in kazni oziroma mehanizmi, ki služijo njihovi rabi, so zunaj kulture — spadajo v sfero zadovoljevanja človeških potreb, v sfero družbenih odnosov, družbene strukture, kakor je to, denimo, v primeru ekonomskega pritiska, najbolj splošnega sistema kazni, ki so namenjene učenju discipline dela, ali v primeru šolskega spričevala, ki je pogoj za pristop do mikavnih družbenih pozicij in pomeni nagrado, ki spodbuja obvladanje programa, kakor ga predvideva šola. Obnašanje = norma + situacija Rezultat učnega procesa, ne glede na to, kako je prišlo do tega procesa, je v tem, da si človek prisvoji določeno zalogo informacij o tem, kako se mora obnašati. Vrednote, vzori in kulturne norme, vse to je kraljestvo dolžnosti. Pripoveduje o tem, kako je treba ravnati, katero ravnanje je modro, pravilno in prinaša človeku pohvalo ter povzroča, da je s seboj zadovoljen. Toda človekovo delovanje temelji in mora temeljiti na manipulaciji z zunanjim svetom. Ko deluje, spreminja človek konfiguracijo stvari in odnosov, ki obstajajo »zunaj« njega in niso del njegovega »jaza«; nekako zapušča za seboj sled svoje lastne osebe in njenih dejanj na stvarnem svetu. Informacije, ki jih ima človek o tem, kar mora biti in kako se je treba obnašati, označujejo njegove namere in motive. Toda realizacija namer je odvisna ne toliko od oblike dobljenih kulturnih informacij, kolikor tudi od materialne snovi« za delovanje, kot je na primer za človeka tisti izsek iz resničnosti, ki mu je dostopen in ki je predmet tega delovanja. Pomen te odvisnosti nam pojasnjuje poenostavljena analogija z odnosom med mizarsko risbo in neobdelanimi deskami, ki so mizarju na voljo v njegovi delavnici: da bi lahko nastala omara, je potrebna tako risba, ki uči, kakšna naj bo omara, kakor deske, ki omogočajo izvedbo v skladu z namero, seveda če ustrezajo risbi, ali pa deske ne dajo, da bi imela omara v resnici takšne lastnosti, kakršne bi po risbi morala imeti. Vlogo kulturnih Zapovedi lahko primerjamo z vlogo mizarske risbe, vlogo »zunanje resničnosti« pa z vlogo lesne surovine. Kulturne zapovedi- označujejo tako zaželeno obliko delovanja kakor obliko, kakršno naj dobi dejanskost kot posledica tega delovanja oziroma bolj natančno, tisti del oziroma tisti vidik, ki ga imamo lahko za »situacijo delovanja« določa možnost oziroma nemožnost doseči to obliko; omejuje človeško delovanje in njegove rezultate. Ni slučaj, da čutijo ljudje ta aspekt svojih izkušenj oziroma doživetij, ki jih pripisujejo kontaktom z »zunanjo resničnostjo«, za neprimerno bolj »neprodirnega«, ki se ne podreja njihovi volji, ki je; nasproten manipulacijam — v primeri z drugim aspektom. »miselnim«, ki je neposredno predmet postopkov razuma, ki je neposredno podvržen kontroli lastnega razuma. Znani amerikanski psihiater Kurt Goldstein je med zadnjo vojno raziskoval nekatere ranjene vojake, pri katerih jf; bila posledica delne poškodbe živčnega sistema v tem, da so bili sposobni samo takšnega delovanja, ki ni zahtevalo nobene (odločitve. Goldstein je imenoval takšno delovanje »delovanje rta lestvici konkretnega:« nekdo na primer vstopi v sobo, da bi vztel knjigo, ki leži na mizi; v sobi je temno, torej obrne stikalo, prižge luč in vzame knjigo, ugasne luč in odide Lz sobe. Ravnanje v navedenem primeru je tako sestavljena veriga dejavnosti, da izvira vsaka naslednja dejavnost enoznačno iz situacije, ki je nastala kot posledica prejšnje dejavnosti. Torej je ni treba izbirati, ni treba razmišljati o alternativah, delovati je mogoče brez pomote, brez omahovanja in zanesljivo, če si osvojil skromno zalogo pravil, kj povezujejo postopek Pj s situacijo Sj An postopek P2 s situacijo S2 itd. Veliko bolj zapleten je primer, ki ga Goldstein imenuje »delovanje na lestvici abstrakcije«. Predstavljamo si, da je v našem primeru vstopil ljubitelj knjig v sobo, v kateri je knjiga, in ugotovil, da v sobi na kavču nekdo spi. Iz dejstva, da leži knjiga v temni sobi, izvira potreba po luči; hkrati pa se je iz dejstva, da v tej sobi nekdo spi, rodil strah, da bi ga prebudili, torej prepoved prižiganja luči. Z druge stramora ustvarjati družbo v razmerju z lastno svobodo«. G. Ber-lingucr in P. Ciofi obširno razpravljata o delavskem razredu in socialnem varstvu. Članek je dokaj natančna primerjalna analiza ukrepov in uspehov, ki so jih razne, zlasti zahodne države izvedle na področjih socialnega varstva. Avtorja se največ ukvarjata z italijanskim socialnim varstvom. Ugotavljata, da ima v kapitalističnem svetu pojem »socialno varstvo« skoraj negativen pomen: je izraz uspeha delavskega razreda in pomeni obliko družbenega varstva delavskih koristi. V našem ča^u in vsaj v državah z razvitim kapitalizmom je socialno varstvo postalo del »nujnih potreb«, ki zgodovinsko označujejo vrednost delovne sile. Pravo in dosledno izvedeno socialno varstvo ni le en aspekt, ampak končni cilj demokratičnega programa družbe; pogoj, zanj so torej splošne družbene spremembe. R. Milibandova razprava >Marx in država«, bogato dokumentirana s citati, je pomemben prispevek k marksistični teoriji države. Avtor uvodoma ugotavlja, da poznamo danes Marxovo teorijo države pretežno skozi prizmo zapovrst-nih interpretacij in prilagoditev, ki že dolgo veljajo za marksistično ali mark-sistično-leninistično teorijo države. Mili-band meni, da je Marsova misel tako tesno povezana s politiko sodobnejra časa in tako globoko vsekana v »uradno« marksistično misel, da se velja vprašati, kaj je ravno Marx mislil in napisal o vprašanju države. To je tudi namen te razprave. — Čeprav Marx ni nikdar poskusil formulirati splošno in sistematsko teorijo države, pa že to, da najdemo bolj ali manj fragmentarne misli o državi v skoraj vseh njegovih delih, dokazuje, kakšen pomen je pripisoval temu vprašanju. Večji del Mi-libandove razprave analizira evolucijo Marxove misli o državi, od prvih člankov v Renskem časopisu, ki so še pod Heglovim vplivom, preko kritike Heglove filozofije prava, in do eksplicitno izražene lastne koncepcije v Manifestu. Avtor se obširneje ukvarja s konceptom predstavniške demokracije in diktature proletariata. Pri tem ugotavlja,- da Marx ni nikjer posebej razložil, kaj vsebuje diktatura proletariata, in. zlasti, kakšen naj bo njen odnos do države. V tem vidi tudi vzrok zmedam v teoriji o tem vprašanju, \larxova teorija države ne velja le za bodočo komunistično družbo, ampak prav tako za prehodno obdobje, ko je država, kot pravi Marx, še potrebna, toda sprejemljiva samo, če uveljavi soudeležbo in oblast ljudi. E. Raggioneri v bogato dokumentirani in v celoti zanimivi razpravi »fz-vori marksizma II. inlernacionalet obravnava zgodovino nastanka in uveljavitve revije »Neue Zeit«. Ta je splošno priznana kot uradno glasilo koncepeije, ki jo danes označujemo z >marksizjnom II. internacionalen. Ob metamorfozah tega časnika razgrinja zgodovino II. in-tcrnacionale, individualna stališča poglavitnih protagonistov, zlasti na široko pa piše o Kautskem in njegovem spreminjanju v socialdarvinista. »Razmišljanje o avstrijski socialdemokraciji« je prispeval F. Marek. Marsikatera teza socialistov o ravnotežju v družbi je odmev na zamisli teoretika avstromarksi/-ma O. Bauerja o »ravnotežju med razredi«. Zato avtor vprašuje: ali ima av-stromarksizem še kakšno vlogo v avstrijski socialistični stranki? Uradno je stranka pretrgala vezi z marksizmom, uradno je njena ideologija t. i. »družbeno soudeleževanje«. Redki so ideologi in le nekatere leve skupine, ki sc označujejo za avstromarksiste, in to v stranki, katere duhovni vzor je Karel Renner. Vendar pa so tradicije avstro-marksizma še vedno dokaj močne. V rubriki »Mnenja in polemike« oba prispevka obravnavata temo »kriza italijanske pravice«. Uredništvo z njima uvaja diskusijo o tej za Italijo tako aktualni problematiki. Bistvena vsebina je v predlogih za reformo pravnega sistema. Italijanska družba se spreminja, zakoni pa izražajo družbeno in politično stvarnost, ki je presežena. Gre za temeljna vprašanja človekovih pravi?: za zagotovitev državljanskih pravic, svobode mnenja in izražanja, za Sodobno koncepcijo družine in zakona. Javno mnenje nazorno obravnava te probleme. — nb — VOPROSY FILOSOFII, št. 4, 5, april in maj 1966 A. S. Kovaljčuk, >0 odnosu teorije in prakse pri graditvi komunizma«, meni, da zahteva analiza svetovnega socialističnega sistema predvsem upoštevanje dveh neogibnih pogojev: a) raziskovanje nOvih dejstev in b) filozofskih, splošnih metodoloških rešitev osnovnih problemov teorije in prakse, ki jih daje marksistična-lcninistična znanost. A. F. Zatov — F. A. Lehner »Posebnosti razvoja metod naravoslovja«, govorita o treh osnovnih stopnjah: 1. empirični, na kateri teorija in eksperiment še ostajata v vizualni povezavi s predmetom, 2. abstraktno-logič-ni metodi raziskovanja in 3. združitvi logičnih in gnoseoloških načel. I. A. Akčurin, M. F. Vcdenov, ]. Y. Sačkov, >Metodološki problemi matematičnega modeliranja*, ugotavljajo vzroke povečanja vloge matematičnega modeliranja v prirodnih znanostih in protislovja v tem procesu: na eni strani velika hevristična a loga mateina-. tičnega aparata, na drugi strani pa potreba vsake posebne znanstvene panoge po »svoji« lastni matematiki. O. K. Tihomirov, Heoristika človeka in stroja*, trdi, da se notranja miselna aktivnost človeka pojavi kot skrčena transformacija zunanje predmetne aktivnosti. Miselna aktivnost človeka ima selektivni značaj. Operacije stroja in mišljenja človeka nista identična procesa. Izkoriščanje miselnih zakonitosti za strojno programiranje terja tudi bistveno preoblikovanje aparata programiranja. S. J. Kogan, »Problem jezika v filozofiji Hegla in eksistencia-lizma«, pokaže na pomen Heglovega razločevanja med simboli in znaki. Jezikovne znake je prišteval Hegel k čistim formalnim znakom; v tem je tudi videl njihovo prednost, ker je tu zavest bolj svobodna zaradi naključne zveze med izrazom in pomenom. Hegel je poudaril enotnost mišljenja in jezika in razločeval med abstraktnimi predstavami in pojmi. P. G. Zikov piše o tAntidemokratizmu vodilnih tokov ameriške sociologije prava*. I. G. Kurakov, Znanost in učinkovitost družbene produkcije, prikazuje na podlagi matematične analize odnose med naslednjimi elementi proizvajalnih sil: a) številom ljudi, zaposlenih v proizvodnji, b) znanjem, ki ga izrabljajo in c) orodji, s katerimi so opremljeni. Pospešiti je treba osvajanje najnaprednejšega proizvodnega znanja, ker je le tako mogoče bistveno zvišati gospodarsko učinkovitost družbene produkcije. Statistika kaže, da vsak rubelj, vložen v znanost aH za izobraževanje delavcev, poveča — glede na povprečno doseženo raven — narodni dohodek od 3 na 5 rnbljcv. P. A. Račkov, Problem učinkovitosti znanosti v sedanjem času, analizira značilnosti uporabe znanstveno tehničnih odkritij v proizvodnji v primerjavi z izrabljanjem materialno-tehničnih objektov. Raste potreba po posebni znanstveni disciplini, ki se bo ukvarjala 7. učinkovitostjo znanstvenega razvoja in praktično uporabo znanstvenih dosežkov, Družbena narava znanosti je v kapitalističnih deželah v protislovju z zasebnim izrabljanjem njenih rezultatov. A. A. Ljapunov, O nekaterih posebnostih strukture sodobnega teoretičnega znanja. Govori o naslednjih štirih tipih znanstvenih teorij: t. empiričnih, ne-formaliziranih teorijah, 2. njihovih matematičnih modelih, 3. aksiomatičnih teorijah različnih teoretičnih nivojev, 4. logičnih metodah raziskovanja. J. P. Askin, Čas in vzročnost, kritizira poskuse izenačevanja vzročnih odnosov s časovnimi, izenačevanje vzročnih odnosov s funkcionalnimi odvisnostmi in tezo o istočasnosti vzroka in posledice. L. N. Danilova, Falsifikacija nauka Karla Marxa d duhu platonizma, zavrača poskuse angleškega neopozitivi-sta Karla Popperja, razložiti Marxove družbene nazore kot eno izmed variant Platonove predstave organizacije družbe na temelju kast. Revija prinaša obsežen povzetek stališč s konference >Sprememba socialne strukture sovjetske družbet, januarja 1966. Skupina sovjetskih filozofov, ki je bila leta 1965 v Jugoslaviji, posreduje svojim bralcem nekatera zapaža-nja o filozofskem življenju v Jugoslaviji. Njihove kritične, a objektivne pri- pombe zadevajo predanem abstraklno-normativistično osvetlitev problemov humanizma, pogosto neresno kritiko teorije odraza in izenačevanje kritike doginatizma s kritiko sovjetske filozofije. Pravilno so ugotovili, da naše poznavanje najnovejše sovjetske literature ni oedno na ustrezni ravni. Odkrili so, da sc v marsikateri knjižnici naših filozofskih oddelkov nahaja njihova zastarela literatura, ki je pri njih že davno ziinuj znanstvene uporabe. Dotok sovjetske literature v naše knjižnice je pogosto naključen. Delno je za to kriva, po mnenju sovjetskih gostov, tudi organizacija njihove »Mednarodne knjige«. Dialog med sovjetskimi in jugoslovanskimi filozofi mora po njihovem mnenju nositi tovariški in ustvarjalen značaj. DEUTSCHE ZEITSCHR1FT FOR PMILOSOPHIE št. 4. april 1966 Večinoma so prispevki posvečeni 20. obletnici združitve komunistične partije Nemčije (KPD) in socialnode-mokratske stranke Nemčije (SPD) Frit/ Hiehter, »Marksistični svetovni nazor in združitev KPD in SPD t, meni, da so pri združitvi obeh delavskih strank junija 1945 igrale odločilno, ideološko razjasnjevalno vlogo naslednje tri skupine problemov: a) vprašanja marksistične teorije države in revolucije; b) obračunavanje marksističnega svetovnega nazora s fašistično ideologijo in c) vprašanje oditosa med marksističnim svetovnim nazorom in drugimi svetovnonazorskimi smermi v odnosu do delavskega razreda iu demokratičnih sil. Fred Kohlsdorf, »Dvajset let SKD — dvajset let realnega humanizma*, oceni antifašistični, demokratični prevrat pod vodstvom SED kot humanistično dejanje zgodovinskega pomena. Prvič v zgodovini Nemčije je postal humanizem, ki sta ga utemeljila Marx in Engels, vsebina politike nemške države. Horst Krainer, >7.nanost in partija«, trdi, da pridobi z nastopom delavske- ga razreda družbena vloga znanosti nove kvalitete. Pri graditvi socializma in komunizma se razreši konflikt med partijnostjo znanstvenika in njegovim praktičnim političnim stališčem, ker sovpadeta cilj delavskega razreda, da izgradi pristen človeški družbeni red, in cilj znanosti — služiti vsemu človeštvu. Heinrich Opitz, »Praksa kot centralna kategorija materialistične družbene teorijepodrobno analizira razvoj Marxovega pojmovanja prakse v letih 1841—1845. Pri številnih marksistih je opaziti omejevanje prakse na spoznavno teoretsko raven, o čemer priča tudi razvrstitev snovi v učbenikih dialektičnega materializina. Praksa po mnenju pisca izpolnjuje naslednje bistvene funkcije: a) proizvaja družbeuo življenje in njegove potrebe, je dinamika tega življenja; b) zadovoljuje potrebe tega življenja in proizvaja ustrezne družbene potrebe; c) določa progres in smer družbenega življenja: d) prežema in določa vsa druga področja družbenega življenja (ideologijo, znanost, kulturo). DRUŽBENI IN ČLOVEŠKI VIDIKI ZNANSTVENO-TEH NIČNE REVOLUCIJE (Sociologicky časopis 1966/2) Tematika znanstveno-tehnične revolucije, ki že dolgo vzbuja pozornost družboslovcev industrijsko razvitih dežel Zahoda, prihaja čedalje bolj v ospredje tudi v industrijsko najrazvitejših socialističnih deželah: v NDR, ČSSR in SZ. V zadnjem času so v teh deželah dosegli marsikje uspehe, ki žanjejo vsestransko priznanje celo na Zahodu — in to ne le pri teoretični obravnavi, temveč tudi že pri praktični uporabi doseženih spoznanj, npr. na področju izobraževanja. Letošnja druga številka osrednje češkoslovaške sociološke revije je v celoti posvečena obravnavi te problematike. Revija prinaša prispevke 23-članske študijske skupine pri češkoslovaški akademiji znanosti, ki je bila o okviru priprav na XIII. kongres KPC zadolžena, da z Udika raznih ved — od socioloških do medicinskih ali filozofskih — osvetli znanstveno-tehnično revolucijo našega časa in njene perspektive. Iz povzetka in člankov z naslovi, kot so »Značaj in ozadje znanstveno-tehnične revolucije«, »Znanstvcno-tch-nična revolucija in spremembe \ strukturi dela, v kvalifikacijski strukturi in ravni izobrazbe«, »Visoke šole in znanstveno-tehnična revolucija«, »Nekateri filozofski aspekti razvoja socialističnega človeka in njegovih potreb«, »Znan-st veno-teh nič na revolucija in življenjski stil«, »Tehnika in fizično ter duševno zdravje človeka«, »Sodobni turizem in oddih«, »Znanstveno-tehnična revolucija in vodenje«, »Znanstveno-tehnična revolucija in spremembe * stra-tifikaciji« itd., povzemamo nekaj zanimivejših misli: — Znanstveno-tehnična revolucija pelje v novo civilizacijo; človek postaja osrednja produktivna sila — toda zunaj neposredne proizvodnje. Med človekom in naravo ni več le delovni instrument, temveč avtomatizirani proizvodni proces. Proizvodnja bo ob prelomu stoletja nehala bili detooni proces \ klasičnem pomenu besede. Avtomatizacija odpravi 80—90 odstotkov tradicionalnega dela; osnovni tipi delavca postanejo: delavec pri remontu, inženir-sko-tehnični tip (konstruktor, planer), znanstveni tip (raziskovanje). t— Razmerje med znanostjo, tehniko in proizvodnjo se spreminja: znanost postaja neposredno odločilna sfera človeške dejavnosti. Stara delitev na »produktivno« in »neproduktivno« delo je v tej perspektivi čedalje bolj neustrezna. Sposobnost ali nesposobnost za izkoriščanje znanstvenih dosežkov je merilo naprednosti družbenega sistema. — Avtomatizacija zahteva vsestranskega človeka, ne le delavca v klasičnem smislu. Komunistična družba in avtomatizacija druga drugo pogojujeta; toda proces skriva v sebi dramatične nejasnosti. Z znanstveno-tehnično revolucijo doseže družbeni razvoj tako stopnjo, ko pot naprej ni mogoča, ne da bi imeli oporo v oseh znanostih o človeku. — Za civilizacijo bo v prihodnosti značilno čedalje večje število navzkrižij in nesorazmerij; ostrejša bodo navzkrižja med generacijami. Vsaka generacija bo morala večkrat menjati svoj stil življenja v skladu s spremembami civilizacijskih razmer. — Nujno potrebno bo spremeniti planiranje o stvar vse družbe, vsedruž-benc razprave. Nujen korelat nepretrgani razpravi pa je organizacijska in vodstvena dejavnost vseljudske partije. Idejni boj se bo okrepil; moral pa bo dobiti drugačne oblike iu pravila, kakor so ta, ki jih narekuje razredni boj v sedanjosti (dialog). ■— Sistem izobraževanja je poleg proizvodnje na jkriličnejše področje znanstveno-tehnične revolucije. Mladostno »učenje za življenje« mora nadomestiti nepretrgano učenje skozi vse življenje. Dinamika znanstvenega in tehničnega napredka zahteva od šole, da vzgaja ljudi za samovzgojo in samoiz-obraževanje. Ne gre za oblikovanje človeka določenega tipa, temveč človeka, ki je sposoben, da se sam oblikuje v določen tip in se spreminja. Sola mora dati otrokom pedagoško prirejen pouk metaznosti — poleg klasičnih: gramatike, matematike in logike, tudi novih: teorije informacij teorije struktur in sistemov itd. — Množična potrošnja je nujen pogoj napredka: ni pa treba slepo ponavljati preobratov njenega stihijskega razvoja na Zahodu (racionalizacija, nujnost znanstvenih norm potrošnje, odprava tiranstva javnih občil itd.); pogoj za to je, da demokratizacijo potrošnje spremlja resnična demokratizacija odločanja v vsem družbenem, predvsem pa gospodarskem življenju. — Vzorec komunizma in pojmovanje marksizma, ki ne vključujeta znan-stveno-teluiične revolucije kot svojega bistvenega sestavnega dela in ki reducirala revolucionarni proces na vprašanje oblasti, oblik lastnine in ideološke spremembe (spremembe proizvajalnih sil, značaja dela ipd. pa štejeta le za zunanje okoliščine revolucije) praktično ovekovečata podedovane družbene oblike. -ink- Bibliografija knjig in člankov A. KNJIGE IN ČLANKI IZ SFRJ I. MARKSIZEM DRAGIČEVIČ Adolf: Teorija i praksa soeijalizma. Zagreb, Naprijcd 1966. 292 str. — 11468 PESIC-GOLUBOVIC Zaga: Marksizam i savremcni svet. — Polja 1966, br. 5, str. 97 RA5KOVIČ Vladimir: Lenjinov doprinos sociologiji. — Sociološki pregled 1965, br. 2—3, str. 19—31 SMA1LAGIČ Nerkez: Marks i Baku-njin o Pariškoj komuni. — Pregled 1966, br. 3, str. 193—211 II. FILOZOFIJA FROMM Erich: Covjek za sebe. Istra-živanje o psihologiji etike. Preveo Hrvoje Lisinski. Pogovor Gajo Petrovič. Zagreb, Naprijed 1966. 248 str. — 11025 MARCUSE Herbert: Eros i civilizacija. Filozofsko istraživanje Freuda. Prevod s engleskog Tomislav La-dan. Redakcija i pogovor Danilo Pejovič. Zagreb, Naprijed 1965'. 242 str. — 11456 MIKECIN Vjekoslav: Poslednji Lukacs. Osvrt na neke Lukacsove stavove od 1956 do danas. — Praxis 1966, br. 7, str. 403 -419 MUMINOVIC Rasim: Filozofija zavi-čaja. — Praxis 1966, br. 3, str. 354—366 PEJOVIČ Danilo: Max Scheler. Filozofski nazor na svijet. — Forum 1966, br. 3—4, str. 370—391 PEJOVIČ Danilo: Kasna žetva. (80-go-dišnjiea Georga Lukacsa i Erne-sta Blocha.) — Praxis 1966, br. 3, str. 315—321 PELEŠ Gajo: Lukacs i snvremena književnost. — Praxis 1966, br. 3, str. 393—403 RODIN Davor: Varijacije na Blochovu temu. — Praxis 1966, br. 3, str. 343—35?. SUPEK Rudi: Lukacseva teorija, partije. — Praxis 1966, br. 3, str. 381—392 TADIČ Ljubomir: Prirodno pravo i socijalna utopija. Marginalije. o filozofsko-pravnim pogledima Er-nesta Blocha. — Praxis 1966, br. 3, str. 321—332 in. SOCIOLOGIJA ACKOFF - RASSEL: Načrt sociološke raziskave. Prevedla Marija Lužnik. Ljubljana, Univerzitetna založba 1966. 741 str. (ciklosfil) — TV/1873 MILLER - FORM: Industrijska sociologija. Preveli Ilija Cosič i Marija Novosel. Zagreb, Panorama ' 1966. 1064 str. — 10034-10 SUPEK Rudi: Sociologija i soci&lizam. Eseji. — Zagreb, Znanje 1996. 437 str. — 11495 ' • BAKIČ Slobodan: Jedan pojiriovni okvir za sociološko istraživanje morala. — Sociološki pregled -1965, br. 2-3, str. 49—56 HOROWITZ Irving: O alijenaeiji i društvenom poretku. — Naše teme 1966, br. 3, str. 670—677 ILIČ Miloš: Teorijske premise zasni-vanja sociologije umetnosti. — Sociološki pregled 1965, br. 2-3, str. 33—40 ILIČ Miloš: Društveni aspekti boem- stva. — Polja 1966, maj, br. 93 JEROV5EK Janez: Uloga neformalne organizacije. — Gledišta 1966, br. 5, str. 655-660 KUVAČIČ Ivan: Veblenova kritika kapitalizma. — Praxis 1966, br. 3, str. 418—436 MILUTINOVIČ Milan: Prevencija omla-dinske delikvencije. — Arhiv za pravne i društvene nauke 196'!, br. 1-2, str. 61—85 MOZ1NA Stane: Delo na vodilnem delovnem mestu in formalna izobrazba. Organizacija kadrovska politika 1966, št. 3 NOVOSEL Pavle: Društvena stratifi-:kacija i norma o prihodu. — Naše teme 1966. br. 3, str. 617—631 PECUJLIC Miroslav: Socializem in razredne spremembe. Pogovor. — Komunist 20. V. 1966, št. 20. PUHAN Milan: Osnutek kadrovske politike. — Organizacija kadrovske politike 1966. št. 3, str. 42 SEMIZ-EFENDIC Djenana: Neke interpretacije socioloških aspekta Mar-ksove misli. — Pregled 1966, br. 3. str. 235 —241 SOKOLOVSKA Magdalena: Sociologija medicine. — Sociološki pregled 19,65, br. a-3, str. 87—93 2IVKOVIČ Ljubomir: Obeležja sves-nog društvenog razvitka u socija-lizmu. — Sociološki pregled 1965, bt. 2-3, str. 2—19. IV. PSIHOLOGIJA NOVOSEL Marija: Psihologija za in-ženjere. Zagreb, Panorama 1965. 375 str. — 10034-6 PLATONOV K.: Problemi psihologije rada. Prcvco Julije Kncževič. Zagreb, Panorama 1966. 254 str. — 10047-9 V. ZNANOST - KULTURA — .. PROSVETA - ŠOLSTVO —: ODGOJNI PROBLEMI u suvreme-noj porodici. (Autori: Mladen Ko-iItnik, Zoran Palčok, Josip Dema-rin i. dr.) Zagreb, Pedngoško-književni zbor 1965. 89 str. — 11490 SAGABIN Janez: Povezovanje pouka s produktivnim delom učencev v osnovni šoli. Ljubljana, Državna Založba 1966. 296 str. — 11485 SINKO Ervin: Socijalizam i kultura. (Clanak napisan za »Perganon Oxford) — Forum 1966, br. 3-4, str. 306—313 BEZDANOV Stevan i GRUJIČ Milcn-ko: Obrazovanje uz rad i pravo ■ na rad. — Socijalizam 1966, br. 4, str. 512—523 IKONOMOVA Vera: Nikada nije kasno — ali ne i za nepismene. — Gledišta 1966, br. S, str. 744—753 LEKO Ivan: O cijeni obrazovanja i dohotku. Jedinica cijene-naslavni sat. Kriza ali u odnosu prema obrazovanju. Školstvo bez hijer-liije. Uloga učeničke samouprave. — Vjesnik 30. i 31. V. i 1„ 2. i 3. VI. 1966 MARKOVIČ Nikola: Obrazovanje kuo prcduslov društvene afirmacijo mladih. — Gledišta 1966, br. 5, sir. 755—761 PEDICEK Frane: Nekatere spremembe v današnjem pojmovanju vzgoje. — Sodobna pedagogika 1966, St. 1-2, str. 1—11 VI. POLITIČNE VEDE 1. Splošna dela: -: MALA POLITICKA ENCIKLOPEDIJA. Predgovor Jovan Djordjcvič. Beograd, Savrcmena administracija 1966. 1533 str. — III/2463 TADIČ Ljubomir i INDJIC Trivo: Partija proletarjata. Beograd, Sedma sila 1966. 392 str. — 11455-4 2UN Anton: Država. O funkciji, tipu in obliki države. Ljubljana, Cankarjeva založba 1966. 66 str. — 11486 VRACAR Stevan: Pluralizum u socija-lisfiekoj demokratiji. — Pregled 1966, br. 3. str. 211—234 MII.OSAVLJEVSKI Slavko: Problemi teorije proleterske partije. Povodom zbornika »Partija proletarjata«. — Gledišta 1966, br. 5, sir. 771—780 MORAČA Pero: Istorija Suvcza komunista Jugoslavije. Krutak pregled. Beograd, Rad 1966. 247 sir. — 5574 2. Družbenopolitični sistem SFRJ BAKARIC Vladimir: Suvez komunista danas. (U Centru za političke študije i obrazovanje u Beogradu.) — Borba 19., Delo 20. V. 1966 BAKARIC Vladimir: Kako uspostavili jedinstvo u Savezu Komunista na novim principima. Razgovor s po-litičkim aktivom Srbije. — Politika 19. VI. 1966 BOSNIČ Slavoljub: Neki idejno-poli-tički problemi i tendencije u iz- boru predstavniških tijela. — Naše teme 1966, br. 3, str. 6)1—644 BRA1BANT Guy: Pravni vidovi i problemi planiranja. — Arhiv za pravne i društvene nauke 1965, br. 3-4, str. 212—228 -: DRUŠTVENO ANGAZOVANJE i organizovanje oinladine. Diskusija Velimir Tomanovič, Miroslav Ziv-kovič, Manojlo Bročič, Divna Mir-kovič, Janez Kocjančič. — Gledi-šta 1966, br. 5, str. 661—707 DRULOV1C Milojko: Osnova jedinstva i ravnopravnosti je, pre svega, u samoupravljanju. Medjnnacionalni i medjurepublički odnosi. — NIN 22. V. 1966, br. 802 GAMS Andrija: O odgovornosti. — Gledišta 1966, br. 5, str. 709—"2) GATARIČ Djuro: Pravni problemi samoupravljanja u državnim organi-ma. — Arhiv za pravne i društvene nauke 196), br. 1-2, str. 94—105 -: JUGOSLOVENSTVO DANAS. Sta znači Lenjinov princip >pre svega <1 svojoj kliči«? Referat u Grad-skom komitetu SKS u Beogradu. — Borba 28., 29. V. 1966 —: KONFERENCA Zveze komunistov ljubljanske univerze. Razprava o inteligenci 27. V. 1966. — Tribuna 1. VI. 1966, št. 27 KREFT Bratko: Posvet o mednacionalnih odnosih. (MK ZK Beograd). — Delo 24., Komunist 27. V. 1966, št. 21 LUKIČ Radotnir: Društvena svojina i naše pravo. — Arhiv za pravne i društvene nauke 1965, br. 3-4, sir. 167—18) PEROVIC Latinkn: Sloboda u društvu — a ne sloboda od društva. Intervju. — Vjesnik 5. VI. 1966 R AICEVIC Jovan: O centralizmu i decentralizaciji, jngoslovenstvu i nacionalizmu. — Soeijalizam 1966, br. 4. str. 4.33—460. RAKOCEVIC Milan: Ipak nešto novo. Još jedanput o slučaju Gajšck. Književne novine 28. V., II. VI. 1966, br. 276, 277 —: O NEKIM GLEDANJIMA i stavo-vima u časopisu »Praxis«. Sudje-lovali: Marinko Grujič, Milivoj Plačkovič, Kalnian Vaj s, Vatro-slav Mimica, Vlatko Pavletič, Mla-den Zvonarevič, Predrag Vranicki i. dr. — Vjesnik 14., I).. 16, 17. do 24. V. 1966 REDŽIČ Enver: Protivrječnosti ten-dencija u socijalnoj strukturi • Sa-\ezn komunista. — Pregled 1966, br. 3, str. 171—19) -: PROBLEMI OSTVARIVANJA SAMOUPRAVLJANJA: Dušan Bilan-džič, Adolf Dragičevič, Drago Go-rupič, Ante Fiamengo i. dr. — Naše teme 1966, br. 3, str. 517 do 593 TOMSIC Vida: Idejno politična organizacija novega tipa. Iz članka Na rob republiškim kongresom in zveznemu kongresu SZDL. - Naši razgledi 28. V. 1966, št. 10, Soeijalizam 1966. br. 3 VESELINOV Jovan: U borbi za jedin-stvo u SK mora se polaziti od op-štih i pojedinačnih interesa, interesa radničke klase i svili naroda i narodnosti. Plenom ( K SK Srbije. — Politika 17. V. 1966 3. Politični sistemi in organizacije: š A STIC Vojin: Kenija u previranju. Beograd, Sedma sila 1966. 64 str. — 9011—114 DAPČEVIC-ORESCANIN Sonja: Poli- tički sistem NR Kine. — Arhiv za pravne i društvene nauke 1963', br. 3-4, str. 183—194 BLAGOJEVIC- Novica: Uloga države u privrednom razvoju Afrike. Medju-narodna politika 16. V. 1966, br, 587 4. Delavska in progresivna gibanja GUSTAVSEN Fin: Vanblokovska solidarnost sa siromašnim svetom, Alternativa >nove levice« na Nordn. — Medu na rodna politika 16. V. 1966, br. 387. JANKOVIČ Mirjana: Kongres Komuni-stičke partije Italije. — Soeijalizam 1966, br. 4, str. 554—543. ROCHET Waldeck: Zahteve prihodnosti. Marksistična misel v svetu. Covor na marčnem plenumu C K. KP Francije. — Komunist 27. V. 1966, št. 21. 5. Mednarodni odnosi: BEBLER Aleš: Nemirna jugovzltodna Azija. Ljubljana, Cankarjeva za-zožba 1966. — 11085-9. GABELIC Andro: Strategijski aspekti evropsko bezbcdnosti. — Meduna-rodna politika 16. V., 1. 16. VI. 1966, br. 387, 388, 389. VII. POLITIČNA EKONOMI J A IN GOSPODARSTVO CERNE Frane: Ekonomija iz novega zornega kota. Ljubljana, Cankarjeva založba 1966. 339 str. — 11509. EKONOMSKI ZBORNIK VIII. letnik. Ljubljana, Univerzitetna založba 1966. 395 str. _ 11/3181-8. STIMULIRANJE I KADROM. Beo-grad. Ekonomika, preduzeča 1966. 176 str. — 4351-7/1. FABINC Ivo: O kriterijumimu zaštitne politike 11 razvijenim zemljama. — Medunarodni problemi 1965, br. 4. str. 9—25'. GUNDELACII Finn: G ATT i problemi medunarodne trgovine. — Medunarodni problemi 1965, br. 4, str. 123—129. GRLICKOV Aleksandar: Dvanaesti čas za slobodiliju razmenti. — Ekonomska politika 28. V. 1966, br. 739. KRND1JA Drago: Privredna reformo i razvoj poljoprivrede. — Pregled 1966, br. 3, sir. 157—175. MAHKOTA Rudi: Zaposlovanje v tujini. Pogovor Naših razgledov o ekonomski migraciji in zaposlovanju doma. — Naši razgledi 28. V. 1966, št. 10. M1KEC1N Vjekoslav: Politična ekonomija i socijalizam: L" povodu Leksikona političke ekonomije A. Dra-gičeviča. — Naše teme 1966, br. 3, str. 595—617. MARSENIC Dragutin: Kretanje produktivnosti roda u jugoslovenskoj privredi u periodu od 1952. do 1967. godine. — Produktivnost 1966, br. 4, str. 240-262. MILENKOVIC Vlada: Zajedničko trži-ste na pomolu. — Ekonomska politika 21. V. 1966, br. 738. -: NAŠA PRIVREDA U MEDJUNA-RODNIM EKONOMSKIM ODNO-SIMA. Kiro Gligorov o konvertibilnosti dinara. Danilo Mileševič o integraciji i medunarodnoj podeli rada. Miodrag Trajkovič o izvozu. Marjan Hubeni o podeljenosti svet- skog tržišta. — Socijalizam 1966, br. 4, str. 460—512. —: SVETSKE cene, ne i produktivnost. Aktuelni razgovori. — Ekonomska politika 21. V. 1966, br. 738. VEKIC Djuro: Zaposlenost u uslovima realizacije privredne reforme. Produktivnost 1966, br. 4, str. 243—250. VIII. SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA IN JAVNO MNENJE DZINIC Firdus: Jngoslovcnsko javno mnenje i VIII kongres SKJ. Beograd, Institut društvenih nauka 1965. 102 str. — II/l0280-4. GLEDIC Petar, Pandurovie Zoran: Ju- goslovensko javno innenje o aktu-elnim ekonomskim i socijalnim pi-tanjima 1965. Beograd, Institut društvenih nauka 1965. 219 str. — IX. RELIGIJA IN VERSKE ORGANIZACIJE BOŠNJAK Branko: Filozofija i krščanstvo. Racionalna kritika iracional-nog shvačanja. Zagreb, Naprijed 1966. 625 str. — 11455. CEPUDER Bogdan: Cerkev na Poljskem. Nekaj misli ob podatkih. — Naši razgledi 28. V. 1966, št. 10. KERŠEVAN Marko: Religija, znanost, znanstveniki. — Mladina 21. 28. V. 4. VI. 1966. št. 20, 21, 22. SOBOLEVSKI Mihael: Sta je sporno u odnosima izmedu crkve i države u Poljskoj. — Medunarodna politika 16. V. 1966, br. 387. FRIEDLANDER Saul: Pij XII. in tretji rajh. Dokumenti. (Prevedel Dušan Savnik.). Ljubljana, Državna založba Slovenije 1966. 198 str. — 11511. XI. POTOPISI — BIOGRAFIJE — —: SVJETSKI almanah 66. Dogadaji, einjenice, brojkc. Cetvrto godište. Zagreb, Stvarnost 1966. 759 str. — 9929-4. B. KNJIGE IZ TUJINE II. FILOZOFIJA JLHOS Bela: Die erkenntnislogisclien Grundlagen der klassischen Plivsik. Von Bela Juhos und Hubert Schlei- chert. Berlin (1964) 119 str. (Er-fahrung untl Denken, 12.) — 11/6367-12. KOCKA Jan: Gnozeologickč zakladv pojinov. Bratislava 1961. 167 str. (Filozoficka biblioteka, 6.) — 11349-6. GRIGORJAN Sergej Nikolaevič: Sred-nevekovaja filosotija narodov Bliž-nego i Srednego vostoka. Moskva, Nauka 1966. 350 str. — 11432. POGGELEIi Otto: Der Denkiveg Martin Ileideggers. (Tiibingen), Neske 1963. 318 str. — 11463. -: SOVREMENNAJA filosofskaja i so-ciologičeskaja mysl' stran Vostoka. (Olv. red. S. N. Grigorjan). Moskva, Nauka 1963. 241 str. — I L/10242. IIT. SOCIOLOGIJA ADORNO Theodor W.: Einleitung in die Musiksoziologie. Zvvolf tlieore-tisehe Vorlesungen. Frankfurt am Main, Suhrkamp 1962. 223 str. — 11473. AŠIN G.: Sovreruc iimija bur/jiaznaja sociologija. (Kritičeskij očerk idea-lističeskili teorij o roli narodnvh mass i ličnosti v istorii:). Moskva, Vvsšaja škola 1965. 203 str. (cir.) — 11326. BAILEY Robert B.: Sociolog)- Faces Pessimism. A studv of european sociological thought admist a fad-ing optiinisin. The Hague, Nijhotf 1956. 173 str. _ III/2465. BEIJER C,.: Rural Migrants in Urban Sctting. An Analysis of the literature on the problem consequent on the internal migration from rural to urban areas in 12 european eountries (1943—1961). The Hague, Nijhoff 1963. 327 str. — 111/2258. DA1IRENDORF Ralf: Homo sociologi-eus. Ein Versuch zur Geschichte, Bedeutung und Kritik der Kate-gorie der sozialen Role. 5. Aufl. Kolu und Opladen, Westdeutscher Vcrlag 196?. 92 str. — 11/10080. JA1DE Walter: Das Verhaltnis der Jugend zur Politik. Empirische Untersuchungen zur politisehen Anteiinahme und Meinungsbildung junger Menschen der Geburst-jahrgange 1940—1946 3. Aufl. (NTeu- wied & Wien), Luchterhand (1964). 174 str. — 11464. KATONA C.eorge: Tiie Mass Consump-tion Societv. Neiv York (itd.), McGraw-Hill (1964). 343 str. — 11/10243. MUMFORD Levvis: Die Stadt. Geschichte und Ausblick. (Aus dem amerikanisehen von Helmut Lin-demann.). (Koln & Berlin), Keipen-hener & Witsch (1963). 800 str. — H/10263. MYRDAL Gunnar: Das Wertproblem in der Sozialvvissenschaft. Mit e. Einfiihrung u. e. Anhang von Paul Streetn. Hannover, Veri. f. Literatur und Zeitgeschehen (1965). 275 str. — 11/10261. IV. PSIHOLOGIJA KISKER George W.: The Disorganized Personality. New York (itd.), McGraw-Hill (1964). 631 str. -11/10259. LEONT'EV Aleksej Nikolaevič: Pro-blemy razvitija psihiki. (2-e.. dop. izd.). Moskva, Mvsl" 1965. str. — 11447. MALETZKE Gerhard: Psvchologie der Massenkommunikation. Theorie und Svstcmatik. Hamburg, Bredow-In-stitut (1963). 311 str. — III/2464. VI. POLITIČNE VEDE I. Splošna dela BURDEAU Georges: Einfuhrung in die politisehe Wissenschaft. (Neuwied a. M. & Berlin 1964.) 502 str. (Po-litica, 12.) — 11/9026-12. CAGA Viktorija Francevna: Sovremen-nye psevdonaučnye teorii socializma. Moskva. Mvsl' 1966. 2"0 str - 11508. MEYNAUD Jean: Les consommateurs et le pouvoir par Jean Mevnaud. (Lausanne 1964.) 623 str. (Etudes de science politique, 8) — 10492-S. 5. Mednarodni odnosi GOROVE Stephen: Law and Politics of the Danube. An interdiseiplinary studv by Stephen Gorove. With a foreword by Hans Kohn. Tha Hague, Nijhoff 1964. 171 str. — H'10262. Iz vsebine naslednjih Številk: Franc Pediček: Problemi naše telesne vzgoje Lojze Sočan: Koncentracija slovenske industrije in mednarodno gospodarstvo Radomir D. Lukič: Nekateri problemi samoupravljanja Slavko Podmenik: Inteligenca kot sloj Robert Kaliooda: Hus in Wiclif Leszek Kolakowski: Krščanska zgodovina filozofije Alojz Laoriha: Problemi ekonomskega razvoja v CSSR Milan Merčun: Javnost dela in sredstva obveščanja Mirko Bunc: Turizem kot sodoben družbeni pojav TUJI AVTORJI JOHN HAROLD WESTERGAARD, rojen 1927, je višji preda vatelj sociologije na London School of Economics, raziskovalec pri Centru za urbane študije na londonski univerzi, sekretar raziskovalnega komiteja za urbano sociologijo pri Mednarodnem združenju zo sociologijo, član upravnega odbora Centra za socialistično vzgojo. Prispeval je več sestavkov za knjige: Centre for urban Studies (ed): London-Aspects of Change, London 1964; Ruth Glass and John AVeštergaard: London's Housing Needs, London (Centre for Urban Studies), 1965; P. Anderson and R. Blackburn (eds): Toroards Socialism, London. J 965. Razen tega je objavil več člankov v strokovnih in akademskih revijah o urbani sociologiji, družbenih aspektih načrtovanja mest in o socialni stratifikaciji.