# * Èloveštvo je tisoèletja dolgo dobro sha- jalo brez psihoterapije. Obstajale so osebe, ki so bile zaradi doloèenega osebnega iz`a- revanja, govorne spretnosti in preprièljivosti zmo`ne, da so vedno znova opogumljale lju- di, potrebne pomoèi in tola`be. Ljudem so pogosto obljubljali blaginjo in praviènost v onostranstvu ali pa so njihovo trpljenje razlagali kot preizkusne kamne na poti k sreèi, pomagali pa so si s sugestivni- mi metodami, da bi pregnali zlo iz duše. Pri tem so bile v “pomoè” filozofsko-etiène ideal- ne podobe, s katerimi bi bilo mogoèe obvla- dati posameznikovo `ivljenjsko usodo. Psi- hoterapija je bila vera in obratno. Ta zvezanost v okviru mistike je vsekakor dolgo ote`evala znanstveni pristop k psiho- terapiji, in èe danes skušamo najti razum- ske razlage za nerazumno èloveško ravna- nje ter ponujati razumska pomagala v ravno tako nerazumsko zasedenih `goèih dušev- nih polo`ajih, stojimo na zelo ozkem gre- benu med brezdanjima prepadoma: na eni strani brezno temnih globin mistike, na dru- gi pa neèloveško kolesje mehaniziranega “manipuliranja z dušo”. Iz “psihoterapije brez magije” je hitro na- stala “psihoterapija brez duše” in kar je mogla pridobiti po znanstveni plati, je veèkratno izgubila po èloveški. Èloveštvo se je `e izza sinje davnine za- nimalo za psihološka vprašanja, saj je èlovek `e od nekdaj uganka samemu sebi. Sebe in drugih ne do`ivljamo zgolj kot posameznike, primerke ali pripadnike svoje vrste. Do`iv- ljamo se kot osebe in osebnosti, kot bitja, ki v sebi zdru`ujejo veliko znaèilnosti in last- nosti. Teorije osebnosti imajo svoje zaèetnike med zdravniki, ne med psihologi. Zato ni èudno, èe so le-ti med psihologi veljali za od- padnike in upornike proti konvencionalnim nazorom, metodam in praksi. Temelj psihoterapije predstavlja psihoa- naliza Sigmunda Freuda. Ta “embriolog du- še” je o sebi zapisal, da je velik del `ivljenja pre`ivel tako, da je unièeval svoje iluzije in iluzije èloveštva. Po njegovem je èloveška du- ševnost podobna orjaški ledeni skali, ki plava po morju in le manjši del štrli kvišku nad gla- dino, vse drugo pa je pod njo. Manjši del predstavlja zavest, veèji podzavest. Sodobna porabniška dru`ba je dru`ba u`i- vanja. Miselnemu trendu v smeri kvantitativ- nega stopnjevanja u`itkov je dal Sigmund Freud s svojim naukom skoraj planetarno raz- se`no, posebno pobudo. Ta nauk pravi, da je temeljni gon v èloveku volja po u`itku, ki pa ima svoje korenine zmeraj v seksualnosti. Znaèilno je, da mo` v Evropi ni imel za- vidljivega uspeha. Pred nacizmom je pravo- èasno emigriral v Anglijo. Tam je psihoana- litièna teorija našla plodna tla in se po drugi svetovni vojni vrnila v Evropo v podobi pan- seksualizma: nevrotièna zavrtost izvira iz pot- laèenih spolnih `elja, ki jih mora èlovek po- tešiti in iz`iveti, èe se hoèe razviti v zdravo osebnost. Jez seksualnim nagonom je bil pre- bit, frustracija in prikrajšanost v spolnosti pa postane glavno psihohigiensko svarilo v vzgo- ji, v osebnem in zakonskem svetovanju. Vsi tabuji ob seksu in seksualnem iz`ivljanju so odpadli. Porabniška dru`ba se je preusme- rila v dru`bo u`ivanja in videla v njej svoj vi- šek: doseganje `ivljenjskega cilja — sreèe. Za Freudom kmalu nastopi njegov uèe- nec in hkrati odpadnik — Alfred Adler. Nje- (,&' & H       * gova teza: temeljni gon v èloveku ni volja po u`itku, temveè volja po moèi in oblasti. Tudi Adler je bil Jud, kot socialist pa je s poudar- janjem moèi in oblasti dajal miselno oporo socialistom, nehote pa potuho Hitlerjevim nacionalnim socialistom v njihovi blazni ihti za podjarmljenjem vsega sveta. Nauk o èu- tu nadvrednosti in njegovem bolnem nas- protju v èutu manjvrednosti vzbuja zanimivo mo`nost kolièinsko zasnovanega ideala sreèe, ki se prav tako izèrpava v kvantitativni les- tvici: imeti manj ali veè. Vzporedno s Freudovim panseksualiz- mom, ki je preplavil ves Zahod, prešinja tudi Adlerjev vzorec z `eljo po veèvrednosti, nad- moèjo in nadoblastjo vso porabniško dru`bo, ki je tudi z `eljo po moèi le posebna oblika u`ivanja. Tretji, prav tako pomemben psihoanali- tik, je Carl Gustav Jung. Proti svojemu uèi- telju Freudu postavi za temeljno gonilno silo v èloveku `eljo po samouresnièevanju, v ka- terem je èlovek tako rekoè stvarnik samega sebe. Jungov nauk je pravzaprav `e tretje stop- njevanje kolièinskega pojma vzorca sreèe od Freuda prek Adlerja, vendar s to velikansko razliko, da gre tu kvantiteta `e prav v zunanjo sterilnost, ven iz èloveka v materialni svet, njegovo premo`enje in oblast nad njim. Vsem trem pa je skupno izrazito biološko izhodišèe; bili so otroci 19. stoletja, ki velja za biologistièno in materialistièno. Po drugi svetovni vojni pa nastopi še èetrti iz vrste odloèilnih psihoanalitiènih psihia- trov, ki so izšli iz dunajske šole Sigmunda Freuda, to je Viktor Frankl. Viktor E. Frankl, avstrijski psihoterapevt in filozof, je utemeljitelj logoterapije. Logo- terapija je posebna psihoterapija, ki jo vodi naèelo: volja do smisla. Logoterapija poudari sreèevanje med Jaz in Ti, kjer partnerja resnièno poslušata drug drugega. Logoterapija se ukvarja z logosom ali s smislom. To je tudi posledica dejstva, da logoterapija ni samo analiza, ampak tudi terapija. Èe bi pretirano poenostavili, bi lahko lo- goterapijo opisali z dobesednim prevodom kot zdravljenje s smislom. Ne smemo pa po- zabiti, da je logoterapija, ki je daleè od tega, da bi bila èude`no zdravilo, uporabna v do- loèenih primerih, v drugih pa ne. Predvsem je uporabna za zdravljenje psihiènih noogenih nevroz, nevroz miselnega izvora. Le-te nasta- nejo v zvezi z moteno umsko dejavnostjo, èlo- vekovo napetostjo med biti in morati, to je med njegovim dejanskim polo`ajem in smi- selnimi mo`nostmi, ki jih dojema kot svo- je naloge. Ta napetost je zdravo, normalno in trajno stanje èlovekovega duha v odnosu do stvarnosti. Gre za izvorno èloveški mo- tivacijski sistem v njegovi duhovni razse`no- sti. Deluje po naèelu svobode in privlaènost- ne motivacije vrednot v objektivni stvarnosti, s katerimi je èlovek v odnosu s svojo voljo do smisla, medtem ko vso telesno in prete`no tudi duševno motivacijo obvladuje potisna motivacijska nuja. Noogene nevroze se to- rej nanašajo na dolgotrajno duhovno prikraj- šanost. Pojavijo se, kadar èlovekovo iskanje smisla obtièi na nezreli stopnji ali pa se za- gozdi v pesimistièno preprièanje, da je `iv- ljenje nesmiselno. Kakšno je `ivljenje danes? Nasilje narašèa, èlovekov moralni èut zanj izginja. Nasilnost in zloèin sta postala sprejemljivi del vsakdanje morale. Sporoèila o velikanskih razse`nostih zla, ki jih sodobni èlovek dnevno sprejema, opravljajo svoje — okrutnost in unièevalnost ne prizadeneta nikogar veè! Do njiju postaja èlovek neobèutljiv. Znajde se v dilemi. Ali verjeti umetnikom, znanstvenikom, filozo- fom, duhovnim uèiteljem in utemeljiteljem religij, torej modrosti velikih prednikov, ali pa se prepustiti sodobni resniènosti, prepre- deni z razgrajujoèimi vidiki èloveškega biva- nja. Èloveštvo še nikoli v zgodovini ni bilo v tako nevarnem, brezizhodnem polo`aju kot  # * danes. Na posameznika še nikoli ni tako na- padalno in unièevalno vplivalo okolje in še nikoli ni imel tako brezsmiselnega `ivljenja, kljub obilici vsega. Ljudje so èedalje bolj sa- modestruktivni in razgrajevalni, èedalje bolj votli, prazni, izpraznjeni. Posledice so `alost- ne in zaskrbljujoèe. Ka`ejo se v poveèanju šte- vila samomorov, stopnjevanju kriminalite- te, spolnega sprevraèanja, omam in zasvoje- nosti. V bivanjski praznoti bujno poganja- jo nevrotiène mno`iène histerije in nevarne te`nje k samounièevanju. Nièesar ni te`je prenašati kakor obèutka o nesmislu lastnega `ivljenja; s tem se ne da primerjati niti hudo telesno trpljenje. Vprašanje, èemu sem na svetu, je najosnov- nejše, najpomembnejše in najodloèilnejše od vseh, kar si jih more in mora zastaviti èlovek. Resni ljudje nanj odgovarjajo zavestno in izrec- no, površni, lahkomiselni in topi pa z naèi- nom `ivljenja. Povsem izogniti se mu nihèe ne more. V resnici je tako, da ima èlovek kljub vsemu vedno nekaj za svoj glavni `ivljenjski smoter, èetudi se tega ne zaveda. Najboljši zaèetek za “iskanje smisla”, ki ga ni mogoèe predpisati z receptom, je razkrivanje mo`nosti, ki so na izbiro, opozarjanje na pri- lo`nosti za svobodno odloèitev. Mo`nosti za izbiro so namreè zmeraj samo v povezavi z osebnim ciljem, ker so tako enake razliènim potém, ki lahko peljejo k temu cilju. Ljudje dostikrat mislijo, da v danih oko- lišèinah ne morejo ali ne `elijo veè `iveti, ker vse skupaj nima smisla, ker je vse brezupno in izgubljeno. Toda to je nezdravo duhovno stališèe, ki nesreèo le še poveèuje in dela vse skupaj še hujše, kakor je `e tako. Tukaj pri- skoèi na pomoè logoterapija in prizadetega ozi- roma “iskalca nasveta” pripelje nazaj do spoz- nanja, da ima še vedno mo`nost, pa naj bodo vsa dejstva v zvezi z njegovo nesreèo še tako trdna in neizpodbitna, da s pomoèjo logote- rapevta odpre in sprosti notranje moèi ter svo- jo usodo vendarle zasuka k dobremu. Najveèja ovira so seveda lastne slabosti, èloveku je najte`je preskoèiti lastno senco in lastne napake. Èe dr`i, da je èlovek duhovno svoboden in neomejen, potem lahko sprejme tako zunanje trpljenje, kakor tudi spreme- ni odnos do notranje šibkosti. Èlovek ima prosto izbiro tudi, ko gre za njegove napa- ke, lahko se jim vda ali jim kljubuje, tudi njim ni kar prepušèen, kot ni prepušèen de- javnikom usode. Nekaj velièastnega je v Franklovem nau- ku. Èlovek po njegovem ni podvr`en nago- nom, ne hlasta samo po nadmoèi in tudi mu ni dovolj, da se zgolj samouresnièi. Kadar èlo- veku postane vodilo `ivljenja iskanje smisla, dobi odloèilno vlogo osebna zavest, èlove- kov jaz. Smisel lahko išèe samo èlovek, ki se zaveda sebe in si zastavlja odloèilna vprašanja o sebi. Smisel najde v lastni ustvarjalnosti, v do`ivljanju vrednot in ljubezni ter v trp- ljenju, èe ga zna sprejeti. Mo`nost osmišljanja trpljenja je povezana s predrazumsko preda- nostjo tistemu, kar Frankl imenuje nadsmisel in kar je zanj izrecno religiozno. Ta smisel nujno presega èloveka in njegov svet, zato se mu ni mogoèe pribli`ati z zgolj razumskimi postopki. Èlovekova najpomembnejša naloga je, da zaupa v nadsmisel, ki ga ne more pre- veriti, lahko pa ga sprejme. @ivljenje iz smisla in za smisel je temeljna danost, po kateri je èlovek sploh èlovek. @ivljenje je `ivljenje iz smisla in zanj. Smiselnost je v predanosti ne- èemu, kar je veèje od posameznika. Smisel- nost je v preseganju samega sebe, kar pomeni tudi preseganje ujetosti, ki èloveka priklepajo in stiskajo k tlom. Ta smisel se poraja v odnosu, ko se v is- kanju le-tega naj`lahtneje razkriva ljubezen, kjer drugega do`ivljamo v njegovi enkratnosti in neponovljivosti. V ljubezni je ljubljeni èlo- vek dojet kot Ti in kot tak sprejet v neki drugi Jaz. Ljubljeni èlovek ne more niè zato, da sta v ljubljenosti uresnièeni enkratnost in edins- tvenost njegove osebe.    Ljubezen ni zasluga, ampak milost! Mi- lost je tista, ki ljudi pripelje skupaj z name- nom: odrešiti se, sprejeti drugega, pokloniti se mu in se mu darovati. Ne glede na to, ali je odnos intimen, prijateljski, dru`inski ali nakljuèen, vsak, ki nam pride naproti, je s svojo najglobljo èloveško bitnostjo oboga- titev za nas. Smiselnost v iskanju odnosa se nam raz- krije, kadar nam le-ta pomeni duhovno rast z drugim! Ljubezen ni zaljubljenost, ni ob- èutek, ni odvisnost, ni po`rtvovalnost. Lju- bezen je sooèenje z drugimi mnenji, z dru- gaènostjo. Ljubezen je izziv. Je tveganje, lo- èenost in disciplina. Za ljubezen se odloèi- mo. Dva sta skupaj, ker sta se tako odloèi- la, ne ker potrebujeta drug drugega, èeprav sta povezana s pripadnostjo. Le kdor resnièno ljubi sebe, lahko v drugem spozna, izkusi prek svoje vdanosti soèloveku, ki je njegov Ti, no- tranjo obogatitev, ki presega Ti. Kadar re- snièno ljubimo, je za nas ves kozmos širši in globlji po vrednosti, zablešèi se v `arenju ti- stih vrednot, ki se odkrijejo šele ljubeèemu. Milosti tega, da je kdo ljubljen in èaru ljubljenja se pridru`i še tretji moment v lju- bezni: èude` ljubezni. Z njo je izpolnjeno ne- kaj nepojmljivega, da — po ovinku èez bio- loško — stopi v `ivljenje nova oseba, sama pol- na skrivnosti v edinstvenosti in enkratnosti svojega bivanja: otrok! @ivljenjske stiske so posledica strahu in lenobe. Pre`enemo ju z znanjem, spozna- njem in izkustvom. Nikakršnega razloga ni, da bi se sramovali drugaènosti. V njej je po- seben èar, duhovitost, pestrost in modrost, ki naše `ivljenje spremeni v èude` in mu vdahne smisel! V medosebnem odnosu je èloveku dano iz- kušati tisto, kar se naznanja kot poslednji smisel biti — kot biti — za — drugega ali ljubiti. Oblikovanje odnosa je prav gotovo naj- pomembnejše oblikovanje v èloveškem `iv- ljenju in uèiti se ljubiti je èudovito do`ivetje. Ko se nauèimo ljubiti brezpogojno, je svet poln ljudi, ki jih ljubimo in, tako ta- krat do`ivljamo, tudi oni ljubijo nas. Lju- bezen ni tekmovanje. Tudi ni vsakodnev- no dokazovanje in zahteva za “povraèilo us- lug”. Ljubezen, ki je povraèilo za izpolnjena prièakovanja, je sebièna manipulacija in ne ljubezen. Sposobnost ljubiti prihaja iz notranje go- tovosti. Èe sem preprièana, da sem v redu in da sem ljubljena, lahko ljubezen dajem svobodno, brez zahteve povraèila. Ljubim, ker to hoèem, ne, ker bi si ljub- ljena oseba to zaslu`ila. Ljubim, ker je narav- no in dobro. To je èudovito do`ivetje in no- benega razloga ni, da ne bi ljubila. Ljubim, ker si `elim tega do`ivetja, ljubezni. Trenutki, ko se sreèamo, spoznamo, vzlju- bimo in drug z drugim podelimo usodo, so dragoceni. A minljivi. Èe si usodo delimo skrbno, lahkega srca in ljubeèe, bomo drug drugega obdarili z izo- biljem in radostjo. In tedaj bo trenutek postal vreden `ivljenja. *