Uto Vt„ St, 188. Poštnina v pstalnl. I?ufelfani, v sred-© 23, avgusta 1922» Posaffi. št, 75 p. NAPREJ Glasi!© Sodalisficme stranke Jiig^sianSIe. Bell teror. Stavka žagarjev v Bos. Dubici se na-ipi V D0^nem obsegu, ker uprava pod-t]a noče pristati na upravičene zahteve 2n *y?ev ker se trudi z vsemi silami bib> de^avsk° organizacijo. Ker so pa ker V-Sa Drizadevanja podjetja zaman in sta i?1 vtudi nič Pomagalo, da so najeli moč h -aze uprava Poklicala na povil v .aYno oblast. In zares se je posta-Ka iJajni ^avar popolnoma na stran te-bre_ občevalnega podjetja ter je začel Prot' ^ega D0v0da uradno postopati vim* ^^kuiočemu delavstvu in njego-£lav Zast?Pnikom. Zastopniku okrajnega ^vilo a 3e zadostovalo. da ie podjetje iz-]av • ne smatra več stavkujočih de-držaf Za stranko, proti kateri se mora g0s 'uS°vor. Z vso silo se je vrgel na iij0 farsko oslabljene delavce, ki se bo-SdIo^ SVo,o pravično stvar. Zastopnik Šina"jne delavske zveze sodrug Špiro Ooj-treh » i?^ Povelje, da mora zapustit! v nit; v/l. ®os’ Gubico in da mora preki-iaviij v i Zvezo z delavstvom. To so mu Glava,- i e<*ečem škandaloznem odloku: okraja Bos. Dubica v Bos. Dubici. Ot. Prež. 1922. 1. dne 15. avg. 1922. Gospodu Špiru Gojšinu, ainiku banjaluške Delavske Ker zveze v Bos. Dubici. Je ravnateljstvo parne žage — * •* ▼ lkUlvIJ » |J llv h d‘ v ®os* Dubici s svojim dopi-okra}«110 ^ av^usta 1922. 1. obvestilo Sodb ° glavarstvo, da je prekinilo do-lija t j delavci, ki se nahajajo od 24. ju-za svn- V s*avkl- ter da jih ne smatra več stvn iJe delavce. je s tem Vaše poslan-končano. Ker nima več smisla, da se pogajate z ravnateljstvom žage »Una«. Vam v interesu javnega miru in reda ne dovoljujem občevati z nezaoosleirm delavstvom na teritoriju okraja Bos. Dubica. Ker se ie treba upravičeno bati. da bi nezaposleno delavstvo motilo javni mir in red in da bi postalo nevarno za tuje imetie. in ker se moramo nadalje bati, da bi potegnilo v borbo za delavske pravice nezainteresiran stan. kakor meščanstvo in kmete. ? čimer se tudi ogrožuie javni mir, Vas poživljam, da zapustte mesto in okraj Bos. Dubica najpozneje danes do 2. ure popoldne. Neizvrševanje te naredbe se bo kaznovalo kot neizvrševanie uradnih ukazov z zaporom od 20 dni in z izgonom v pristoino občino v smislu polic, statuta od 1916. leta. Zastopnik okr. glavarja: Marko Šujica, zapisnikar. Na stavkujoče delavce pa, ki niso pristojni v Bes. Dubico. so pa naslovili sledeči razglas: Razglas! S tem zapovedujem vsemu nezaposlenemu delavstvu parne žage »Una«. ki ni semkaj pristojno, da se danes ob 6. uri odstrani iz Dodročja mesta in okraia Bos. Dabiče, ker ,?e ravnateljstvo te tvomice javilo okrajnemu glavarstvu, da vas ne smatra več za svoj delavstvo in da so pogodbe z vami neveljavne. Neizvrševanie te naredbe se bo kaznovalo po polic, štatutu 1916. leta ter z izgonom v pristoino občino. Delavci lahko pridejo po svoje delavske kniižice na okrajno glavarstvo do 5. ure popoldne. Zastopnik okr. glavarja: Marko Šujica, zapisnikar. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 min 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. To sramotno in povsem neopraviče-. no postopanje okrajnega glavarstva je iz-: zvalo upor vsega prebivalstva v Bos. Dubici, ki je radi tega brez razlike strank poslalo sledeči protestni brzojav Ministra stvu notranjih poslov: Ministrstvu notranjih poslov v Belgradu! Izzivania ter nestrpna samovolja zastopnika okrajnega glavarja Marka Šujica proti meščanom in delavcem je neznosna. Prosimo, da se ta nesposobni človek od* strani ker odvračamo v nasprotnem slu* čaiu vsako odgovornost za eventualne iz-> grede, ki bi jim bil samo on povod. Slede podpisi meščanov in delavcev. če se nad takim postopanjem zgražajo celo meščanski elementi, potem si lahko mislimo, koliko krivic se .ie zgodilo tamošnjemu delavstvu. Jasno ie. da je postal zastopnik državne oblasti navaden najemnik tujega in sovražnega kapitala. Jugoslovenski orožniki morajo torej nape-i riti svoja bodala na stavkujoče jugoslo* venske delavce, ki se borijo za skorjico črnega kruha, da zadovoljijo pohlepom črnožoltih trotov s čim boljšimi dividen* dami. Posestniki, popolnoma črnožolta pasma, ki so nastavljali po svojih pisar* nah in ravnateljstvih vsemogoče k. u. k. tipe. propale oficirske tipe. med katerimi se nahaja na pr. zagrebški Tegethoff — znan radi svojega »junaškega« obnašanja na veselici črnožoltih častnikov v Zagre-; bu — ti posestniki so veseli, kajti preži* rani »balkanci« napravljajo zanje red med rajo! In da ie ironija še večja, se sklicuje okrajno glavarstvo na policijski statut iz 1916. leta! Take stvari se dogajajo v državi Ju-, goslaviji, štiri leta po narodnem osvobo* ienju in uiedinienju! LISTEK. rižev pot italijanskega proletariata. (Konec.) 0stro ^Pr°tie razredov je v Italiji zelo V0jn?; ,° dokazuje ne samo državljanska Peterih i dokazuje tudi žalostno stanje : in Ginii^^kratskih strank od Salandre katolišk r Da C*° Nittija. Na drugi strani: še Ver) a *-nidska stranka združuje v sebi k°uSe no Dristne proletarske elemente in ! nike ■v vne- reakcionarne veleposestnike h *ma5° zadnii v parlamentu ZasleH, •®Sedo ne opravičuie dejstva, da ftiani n 0 *aš'st' po deželi popolare nič §ki Dol h°i s.oc‘aliste. da se borijo katoli-■eani2ac- skupno s socialističnimi orali^ llami- Sovražnemu vedenju soci-leč, (ja v Darlamentu. ki so šli tako da-da ^ vedno glasovali proti vlad in odklanjali vsako skupno delovanje I s popolari, tudi v posameznih vprašanjih, temu vedeniu gre krivda, da so se potisnili nonolari vedno bolj na desno stran. Podčrtati se mora vsaka beseda Ser-ratiievega članka v katerem biča občudovanje in zauDanie._ s katerim gledajo danes posamezni socialistični činitelji — s tem sledijo razpoloženju mas — na D’Annunzia in Nittija. Pa ravno radi tega bi ne smeli trezni maksimalisti povzdigniti tega za načelo, da žigosajo vsako sodelovanje z enimi ali drugimi kot zločin. Mogoče pa je. da je to najtežje vprašanje. da pripada skoro vsa^ parlamentarna frakcija desnemu krilu. Strankino vodstvo jo je obsodilo na popolno brezdelje, ker se je balo, da M frakcija ne mogla združiti taktičnega de1 S z načelnim ustavlianiem oroti desnosocialistični koalicijski politiki. Upor frakcije ie moral nastopiti. Da vodi nasprotno ustavliame do kolaboracije ne na do razkola v stranki, to lahko upamo predvsem radi tega ker ne bi — kakor je Turatti izrecno izjavil — vstoo socialistov v vlado ničesar koristil, in ker nima za to praktičnih predpogo-iev. Nasprotno pa lahko kakor aktivna, ne povsem negativno orientirana parla-t mentarna taktika, ki bi hotela združiti po-polare in del demokratov pri izvrševanju gotovih miniir ’nih zahtev^ potisne na le* vo velike mase malomeščanstva, ki se zaradi nezaslišanih izgredov fašizma od-< vračaio od niesra in ki delavstvo v najbolj tlačenih pokrajinah tudi moralično podpirajo. Prav tako bi taka taktika združila socialistično stranko s strokovnimi zve-, zami preko vseh prepirov za skupni boj. kar bi zopet oiačilo skupno delovanje. Mnogo, ali vse ie od tega odvisno, bo li maksimalistična frakcija stranke, ki se sedai bavi s programom za kongres, stopila ored ljudstvo s takim programom, ki se bo oziral na gori omenjena razmišlje-vania in ki ne bo teoretično, temveč praktično in stvarno združil vse strankine smeri k skupnemu delovanju. P@SItIžra@ vesti. + V Belgradu se je vršil preteklo ne-. shod delavstva proti neznosni draginji. Poročala sta ss. Topalovič in Kovač. t Na Češkem je izbruhnila rudarska stavka, ker so hoteli delodajalci znižati mezde za 25%. + V Miinchnu so pred vojnim muzejem slovesno sprejeli Vdmaršala Hindenburga, ki se je vozil skozi mesto v bavarske gore. Monarhizma Wirthova vlada še ni iztrebila. + Proti moskovski smrtni obsodbi je se poslala svoi protest socialistična stranka v Zedinjenih državah, socialistična stranka na Letskem* potem delavstvo, zbrano na protestnih zborih v mestih ob baltiškem obrežju ter strokovna zveza v Uiarleroiu. ki zastopa 50.000 delavcev. + Strokovno - politična internacionala poljedelskih delavcev je otvorila v začetku prošlega tedna svoje zborovanje na Dunaju. Udeležili so se tega zborovanja zlasti nje zastopniki iz Nemčiie in za-padnoevrooskih držav. Dasi je internacionala še čisto mlada, vendar ima že danes preko dva milijona organiziranih članov, kader socialistične razredne zavednosti. Na četrtkovem zasedanju so zborovalci sorereli ostro protestno resolucijo proti obsodbi ruskih socialno - revolucionarnih mučenikov s strani boljševiške krvave justice. Dnevne vestS. II. Ljubljanski veleseinenj se vrši od 2.—11. j septembra t. 1. Da se vendar enkrat javno spoznamo. V četrtek. 3. t. m. se je ponesrečil na av-tomobilni vožnji nadpivar pivovarne »Union«. Pogreb bi se moral vršiti v soboto 5. t. m. Ker pa ie bil nepozabljeni pokoinik zelo priljubljen pri delavstvu, ga ni mogel trpeti g. Florjančič, podravnatelj pivovarne »Union«. Zares sramotno je, kako se je hotel maščevati nad pokojnikom, Sam je prevzel vodstvo za izvršitev pogreba. Preprečiti je hotel..da bi se delavstvo udeležilo pogreba in tako pokazalo svojo ljubezen in spoštovanje do pokojnika. Glavnemu zaupniku, ki ie prišel do informacije, je rekel, da se bo vršil pogreb ob 5. ooDoldne. ob 4. pa naj prenehajo z delom. Kdor hoče, se lahko udeleži pogreba, sicer pa. da se je pokojnikova soproga izrazila, da ii je vse eno, če se kdo pogreba udeleži ali ne. Ko je zaupnik to povedal delavcem, le ti niso hoteli verjeti, da bi bila kai takega rekla pokojnikova soproga; Prepričani so bili vsi, da si ie to le izmislil g. Florjančič, ki bi se še rad maščeval nad pokojnikom, ker 2a ta ni hotel poslušati, ko mu ie zapovedal, da mora šikanirati delavstvo. Delavstvo pa je protestiralo proti temu s tem, da le oooldne prenehalo z delom in se dostojno udeležilo nogreba. G. Florjančiču pa svetujemo, na’ človeško postopa z delavstvom, od katc '2ga živi. če ne. pa bomo še večkrat govorili v javnosti. Sedaj imamo v oodietju organizacijo. Gosp. Florjančič ne bo liudi metal na cesto, ka-kor ie to delal pred vojno. Ne damo se več šikanirati od nekaterih gospodov, zavedamo se. da živi ves svet od delavskih Pivovarniški delavci. Klceaplazstvo. Hud; so jasj za delavstvo in sicer tako, da ie del oneija delavstva, s ka-tertm svoitpaj sam si sh,žll kruh. bil primoran poseči po svojem zadnjem orožju — stavki, da sl ohrani vsaj nekoliko pravic do človeškega živ-Ijema. ..ta\ka pa ni zmerom samo nesreča. Delavec, ki mora drugače dan na dan Karati drugim za dobiček, sl za časa stavke marsikaj napravi sain za se, si malo oddahne, inia čas pre- mišljevati in Ima tudi čas in priložnost, da stori nekaj za svoj zasužnjen razred in za svoje sotrpine. Ker sem imel tudi jaz v stavki preveč časa, sem šel med delavstvo drugih krajev. V prvi vrsti me je seveda zaniroalo. zakai se delavstvu tako godi. da sicer celo svoje življenje gara in ustvarja, da pa naposled nima niti toliko pravice, da bi se smelo boriti za svoj človeški obstanek. To, kar sem spoznal na svojem potovanju, me ie privedlo do tega zaključka, da si je delavno ljudstvo svoje nesreče v največji meri samo krivo. Med drugim setn prišel tudi v neko industrijsko predmestje. Zvedel sem tam. da se je inženir, vodja nekega podjetja, poročil ter odšel na dopust in potovanje. Ko se je vrnil, so mu delavci napravili pri vhodu v tovarno lep slavolok za spreienv Ti delavci so bili večina zaupniki, ki so se hotelj na ta način hlapčevsko in ponižno prilizovati Torej zaupniku katerim delavstvo zaupa izboljšanje svojega položaja potom svojih sbojevnih« organizacij, ti zaupnik} bojazljivo klečeplazijo. Kakšno hrbtenico ima potem šele ostalo delavstvo? Kdo pa tebe sprejema s slavolokom pri tvojih porokah? Beda in pomanjkanje sta največkrat tvoja usoda že v prvih dnevih tvojega zakonskega življenja. Nihče od tistih, ki imajo vsega v izobilju se ne zgane za te. Zakaj pa še klečeplazite? Morda radi tega, ker s svojim pridnim delom vzdržujete celo svoje življenje dan na dan ves današnji družabni red, da potem nazadnje nimate pravice do najnujnejših življen-sklh potreb med katere spada tudi zakonsko življenje? Ubosa paral Pa ne samo industrijsko delavstvo klečeplazi in se prilizuje na nečloveški način. Tudi na kmetih obstoji malikovanje in lizunstvo. — Na svojem potovanju sem Prišel zvečer v neko kmečko vas, ko se je ravno začel slavnosten sprevod in ko so začeli mož-narji pokati. Spredli so šli trije godci. Za to »godbo* pa dvajset mož požarne brambe v paradi, noseč goreče bakle, za njimi pa ostalo občinstvo. zlasti irtladina. Vprašal sem kaj to pomeni m izvedel, da ima drugi dan župan god. Kolikor ie meni znano vem. da smo do sedaj imeli zelo malo županov, ki bi si bil zaslužil nekako posebno hvaležnost od strani Občinarjev, zlasti pa revnih, še manj pa je takih, ki bi si bili zaslužali kakšen pomp ali podoknice ob priliki svojega godu. Mogoče, da si je slučajno ta župan pridobil večne zasluge s poštenim in požrtvovalnim delovanjem za dobrobit svojih večinoma revnih Občinarjev. Pa. tudi takrat, če bi bilo to res, bi to bilo njegova uradna dolžnost in bi ne bilo treba podoknic in klečeplaztva od strani Občinarjev! Ampak ljudje se kaj radi ponižujejo in prilizujejo na tako pasji način, mesto da bi s poštenim delom in rednim obnaša-njom dokazali svoje človeško dostojanstvo. Še preveč imamo v sebi srednjeveške suženjske krvi. še za nas veljaio besede pesnika, ki je svoj čas delavnemu ljudstvu napisal: » ... in za lonec slabega riža ponižno palico liže, ki ga je večkrat tepla.« Pri režimskem koritu. Prejeli smo sledeči dopis: Metode današnjega režima presegajo že vse meje. Do danes nimamo primere za takšno politično nemoralo, brezplodnost, nesposobnost in za toliko spletkarij. Vse kar more meščanski režim državotvorcev In reakcionarcev storiti, vse je storil. Ni ga sredstva, tudi najbolj umazanega in najbolj ogabnega ne, ki bi se ga ne posluževali ti politični jezuitje. Nobena napaka, nobea poraz ali škandal jih ni mogel zapoditi od korita, ki so ga napolnili s trudom In znojem delavstva. Kraljeva poroka je bila povod, da so ljudstvu zopet praznili žepe. Nikola Pašid in njegovi ministri so se pa Šopirili, da je bilo smešno, če bi ne bilo žalostno. Izdajali so milijone dinarjev za dekoracije, zastave, uniforme, parade; ljudstvo pa hira in umira. Španski ceremonial, beli konji In zvišana civilna lista, vse na račun izkoriščanega in izžemanega ljudstva. Ko je bila kraljeva poroka pri kraju, so ti ljudje našli takoj drugo »državotvorno delo«.\ Na dnevni red je prišla Stejičeva afera. Skuhali so iz tega kar kabinetno vprašanje; ali Stejič ali pa mi, tako je pisalo njihovo časopisje. Minister pravcle Laza Markovič je potoval na Bled In zopet nazaj. Grozili so z odstopom kabineta, če bi kralj pomilostil Stcjiča. In končno! Kralj je pomilostil Stejiča — ministrstvo pa je ostalo. Ce v zasebnem življenju človek ne drži besede, ga imenujejo neznačajnega. Kako bodo imenovali še le te glave v državi! Ta politični režim, ki je uvede! batine, vsemogočnost orožnikov in policije, sc je naučil tudi politične krivce na smrt obsojati. Človeško življenje nima za ta režim sploh nobene vrednosti. Vsak dan slišimo o kaki novi aferi, toda režim se ne odmakne od korita. Koliko časa bo delavno ljudstvo to še trpelo? Delavci odprite oči, pa sami odstranite to korito! Dne 1. iuliia 1922 ie stopil v veljavo novi zakon za bolniško zavarovanje delavcev. Poslovalnice ljubljanskega okrožnega urada pa še do danes najbrže nima- jo nobenih' natančnih navodil in se bolnikom izplačuje boleznina še vedno po v rem, akoravno se prispevki od 1. tam 1922 že predpisujejo po novem ^aK°nu; Naredba ministra za socialno f dne 3. junija 1922, štev. 1077 § 1* p ’ da se mora zavarovanje delavcev iz jati od 1. julija 1922 dalje po vsem območju kraljevine SHS. in sicer po odrezan tega zakona. Zakaj se potem ne izv j * ako ie zakon tukai. ki to predvideva, roma ki to določuje? Ali so danes zaKoiu samo, da se blišče po papirju, ali da se tudi izvajaio? Ker se nam zakon zai zakon, ker hočemo spoštovati zakonoa J ni odbor vsaj takrat, ko sklepa zakone . delavske pravice, ne moremo prenas dalje, da bi se delalo tako samo ' temveč zahtevamo, da se izvrsujeio ^ vsi predpisi zakona. Okrožnega ura Ljubljani ie prva oziroma bi bua orvf , loga. da takoj izda vsem svojim dog nitn poslovalnicam natančna navoa ia. bi dobil delavec v slučaju bolezni kar mu zakon predvideva. Ako ima vec pravico da sme takoj. kakor j. stopi v veliavo. po njem tudi boml» v;ce soevke plačevati, mora imeti tuH ustvarjajoči se tvrdki, Citate!lieto odkril0 zanimalo, kake nosledice ^a._. enerK13^ v moderni tehniki. Prva teli ■ ' ge omej. je skoraj zastonj, dragi Prc!'\, c($o Dražba se bo vršila zriii te- Društvo lotosralsklh ,.a® Zasrebu- £l"g.ra-kraljevino SHS so osnovali atnaterske "joga društva je napredovanje • predavan) fije. izpopolnjevanje začetnico . in _ ‘ tografske razstave, izdajanje f0|0grafsM'. za glasila, skupni izleti v svrho sDruStvu itd. Interesenti nai se pnlavno^ j5. promet stranaca« v Zagrebu .* Uublians- Redna odborova seia v oe** družnice »Svobode« se bo ea tainis 25. t. m. v prostorih centralne* ^ »Svobode«. .. . .._ prejeli sm di- Godba dravsko d.v zl e. ba ggvs Ven-deči dopis: Vsepovsod slovi S & Ceri 'katerl vizije, katero vodi *. kapelnl^«„^0 rf. dar pa moramo u.ccotovHI, "^KiuU L njeni oddelki pod vsako kri« v v slovi v tem oziru oddelek, Ji prvo^s^jr« volk Godba dravske divizij® oav Lhiljanl te bi bilo pričakovat!, «lo- x nedostatkom- ___ tein* svojim nedostatkom. Sl«* od-» iikPdvrvr6*3- ^,sre(Jo dne 23. avgusta t. I. v ve-daie čialn™ ^stuega doma. Društvena pisarna cid Sv "evno od 18' do 2a ure Sntorma--v. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. Na „ , l.tost* tz celjske »Nove Dobe«. Iva,!»°v.ni, strani 1e »ženialni« članek g. ni « jz^ka- Upamo, da ga bo g. držav-ohra^^ni- dobro orečital ter nastopil v in Sm mKoslovanskih zakonov, sodišč Štva bo zagovornik oderu- sl h;u - 103‘ in 104- s™. kaz. zak. Ce oHsa; aas! sodrugi zaradi idealnih stvari dnwaetr D? istem zakonu (glej slučaj so-nm* Leskoška — zaradi antialkoholne dili^rj3 zakaj bi takih ljudi ne obso-’JrOST?oc^ urednik Šimnic pa bi javne-v j7!cen,u tnnogo manj škodoval, če bi tak-P TSeyaniu svoje dolžnosti ekspediral sledu a !Se ~~ v Uradništvo bodi do-_ter ne sedaj za isto strankino Bizjakove sorte! — Zaradi urednika žimnica je v zagledal luč sveta članek, v mizo tank J«*Mestnosti .•Novi Dobi« Z katerom ~ ^>vwia uanctt, • Šek ak i. meni neki dopisnik, da tvori vi ^ pOrtn° 1*0 rro*«-rz-v O_________j ;;__ gostiln* M?e razstave v Celju Bernardijeva je videnjm- sosecbla točilnica piva. Kakor jemalo' ie popivanje organizirano v Celju menda še zato mora »No- V>j r> _____ _______„ _______ rai0> Se bolj širiti demokratsko mote v;tr ■ 'ntenzivnejše širjenje kulture lavce nD511na za siromake — vrvake in de-Dreclujemot^ 2 — mesto zastonj. Na- Sfci 0i?sin’ *n okoliški celjski soc. občin-D°nedpi^n imajo medklubovo sejo v v hotel,!6 c!',le -8- k m< ob uol 8. zvečer Hega Jz * Balkan«. Udeležba je vsled važ-^nevnega reda dolžnost! n° so nrpV°Znost ce,’skih demokratov. Sil-'2uienio tr'°Čni in.to že Dar mesecev opa->o rešn- kitr° jim serviramo kak-smo Se J00' .Da so že na pol znoreli. Ko Oni o obrf2^1*' ma4° drugače misliti, nego ^ svoin razstavi in smo povedali sa-staVe j., mnnie o vrednosti obrtne raz-celo« k avce’ so sc ta'k° razburili, da hi«. p so kritiko priobčili v »Novi Do-^adovAr' °.SD°da. kompliment za reklamo! ZaDjSa ni smo, kal bi storili, če bi bilo ^an- Got V ^apreju«; Ponatis prepovejo ovo bi se obesili od same norosti. ,BooniiiIne2^nefra gibanja pekovskih po-sk( Do"‘ • Kruh. katerega pečejo pekov-,Bekarni na svoj račun v Korenovi nam .izboren, težak, kar srce se Ibojstrj ™en’., ko ga gledamo. Pekovski ruh. kar, Decei° sami iz bele moke »črn« °°1 surov LRa ie grenak, ali pa na Mri seshi; \ ra* so se Pekovski moj-aie ski-Arr ' se Pogajali, pa so se 1 Mania k j' - Ml si vedno želimo takega ehV 10 irr,cb vsaj dober kruh v hei okrajno sodišče v »St. Mareki ga Sori, ,e Povabilo nekega na- Ceiit a' Pričuje. No. fašisti! ,la in J!' Javnosti, konsumentom kruhki sto;f>U-a v znanje. Pekovski pomoč-sf^t . Je ze od 16. t. m. v stavki. Moj- Stri, k ’Z nV oa 10■ t- m- v Seio Mi„K j. Pontočniki stavkajo, prine-PgciV'i a st:avki, prav majhno količino hrtih j' vS!evno na Prodaj. Kdo dela !ena dpi-T« , mojstrov ni niti več navala žq ■ li’ kaj šele da bi sama izdelala-Prvj tc*mičnih ozirov toliko kruha! V Ozira rsti moramo iz zdravstvenega Zlasti z°riti javnost in mestni fizikat, stavkAiJia Inšpektorja dela na bolne Fran nfe i Aclileitner ima vajenca Višjen. vi jh^ka, ki je vsled jetike v naj-hrast ri^La.,bu noln nekakih infekcijskih ^ev'sih .dališi bolniški dopust Za re-banja }Iaci’ie svojega nepoštenega rav-ort mezdnem gibanju, je Achleltenr i poklical Planinška k delu. Od nedelje na-i prej dela infekcijsko nevarno bolni pomočnik oziroma vajenec, še boljše rečeno ' stavkokaz, kruh za celjske konzumente. Pri pekovskem mojstru Feiglu dela stav-kokaz bivši Westnov delavec, znani škro-fuioz Kribargek Avgust. Istotam dela posestnik in branjar, železničar Sotošek Josip. Železničar, ponoči pri peku. podnevu pa pri rednem delu, toži utrujen, da je lačen in da ne more vzdrževati fizičnega napora v službi. Kaj poreče k temu posta-jeaačelstvo in železniška delavska organizacija? Lesjak, znani povojni hišni posestnik. pa fuša s svojim »Kislim Janezom« — Janezom Čretnikom — (stavkokaz) posestnikom v Galiciji pri Celju, ki ima skoro več premoženja kakor Lesjak sam, ter s tem kvari oziroma onemogoča pekovskim pomočnikom izkoriščati svoje kvalifikacijsko znanje. Dne 21. t. m. je zopet dobil enega, kateri bo gotovo pri oblasti naznanjen za hlapca (ne pomočnika) kakor je že »Kisli Janez«. — Ivana Voš-niak si pomaga seveda z narodno socialističnim pristašem, pekovskim pomočnikom Joškom Oblišer(em- ki stavkokazi po receptu svojih učiteljev — narodnih demagogov. — Janič se spozna samo na bajonete; zato stavkokazi pri njemu pekovski pomočnik, ki ie zadnjič pred 30 leti izvrševal svoj poklic, potem bil vestni, danes vpokojeni orožnik. — Lopan si je pa kar kratkomalo izposodil pomočnika od »Ungvara« iz Vojnika in žnjim vred komai izdela pogodbeni kvantuin kruha za bolnišnico. Še enega nam ni bilo mogoče dobiti pri delu, toda opravičeno sumimo. da je Westnov delavec Mastnak Mihael tudi stavkokaz pri Lesjaku. — Oberžan si pomaga na ta način, da upre-za pri nočnem delu svojega Edija Žerjava, ki je istočasno vajenec v neki trgovini. Javnost nai sodi! Oblasti pa naj uradu-ieio in preprečijo, mogočno razširjanje bolezni! Konzumenti naj kupujejo kruh samo v pekarni stavkujočega delavstva, in sicer pri pekovskem mojstru Korenu. Knjižnica »Svobode« v Korenovi pekarni v Gosposki ulici je odprta vsak delavnik nepretrgoma od 8.—19.. ob nedeljah in praznikih pa od 8.—12. Sodrugi, knjižnic* ie najmodernejše urejena. Obiskujte knjižnico! Knjige vas bodo izobrazile ! Misel, ki ro še treba pozdravit!. Mariborska občinska uprava je sklenila, da otvori v najbližjem času na Rotovškem trgu mestno mesarno, v kateri se bo prodajalo meso po nabavnih cenah. Ta korak je treba pozdraviti, ker bo prav gotovo uplival na to. da bodo začeli mesarji po bolj človeških cenah prodajati svoje blago konsumentskim krogom. Kakšnih uspehov je pričakovati, ie razvidno najbolj iz dejstva, da stane kilogram go.vejega mesa v ntuiski mestni mesarni 44 K. dočim ga dobivamo tukai od mesarjev, ki se vedejo še kolikor toliko »solidno«, po 60 do 64 I<. Ta primer, ki ga navajamo iz »Volksstimme«. pove vse. Edino na ta način, da bo občina posegla praktično v neomejeno kraljestvo odiranja s strani pridobitnih krogov, bodo začele cene padati. Nesramnost pridobitnih krogov ie dosegla res že skrajno meio. Povemo naslednji slučaj: Pred nar dnevi so tukajšnji peki na nerazumljiv način zvišali cene kruhu do 3Q K za kilogram. Takoj, ko se je pojavila ta vest, ie moke po vseh trgovinah »zmankalo«. Stvar se je zgodila v tako čudnih okoliščinah, da je smatrala celo policija kot potrebno, da intervenira. Šla je preiskovat. — našla seveda ni ničesar, najmanj pa skritih zalog moke. Koncem preteklega tedna pa se ie moka po trgovinah nenadoma zopet pojavila — po 34 do 3.6 K kilogram! Pika. V Mariboru, kjer ne manjka kapitalistov vseh kalibrov, bi ne smelo biti pomanjkanja raznih socialnih ustanov, če je kapitalistični red res socialno pravičen, kakor trdi buržoazija. Kako je pa s tem, nam dobro dokazuje naslednic: V petek ie hotela neka delavka v obupu vreči svo-iega šestmesečnega nezakonskega otroka in sebe z dravskega mostu v Dravo. Komaj da se je nekemu stražniku v zadnjem trenutku posrečilo, da je izvršitev tega groznega dejanja preprečil. Sedaj bi pač bila dolžnost merodajnih faktorjev, da bij poskrbeli za mater in njenega otroka., Ampak ti merodajni krogi so v veliki za* dregi, ker nimamo tukaj n. pr. niti najpri* mitiyneišega zavoda za dojenčke in kat šele kaj drugega! Zgodilo se je tako. da so ji za to noč dali zavetišče na — poli* ciji, za nadajje pa »se bo poskrbelo«. Sploh nadomešča v Mariboru vse socialne dobrodelne ustanove — policija. Zad* niič smo poročali ,o tisti šivilji, ki se je zgrudila in onemogla ležala na javni cesti. in ni nihče vedel, kam bi revico spravili, ker je v bolnico niso hoteli. Ko je tako par ur ležala, so se na policiji posvetovali. ali bi je ne spravili, če drugam ne gre, vsaj v — policijski zapor... Bog va-rui. da bi tukaj proletariat zahteval re* medure! Takoj bi v »Taboru« stala notica. da je taka zahteva organizirano na-silstvo. ki ga je treba paralizirati s knuto in bombami. Amer«kanska delavska vprašanja. William Z. Ripley, profesor za nadredno gospodarstvo in zgodovino narodov na Harvardovi univerzi, piše v »The Surveyu«: Delavsko vprašanje v Zedinjenih dr-> žavah se ne da primerjati z razmerami nobene druge dežele. Popolnoma neobičajna sestava prebivalstva v Zedinjenih državah zahteva za svojo rešitev čisto posebno postopanje. Vsakdo, ki se bavi z amerikanskim delavskim vprašanjem, opaža vpliv naseljevanja iz Evrope in odi drugod. Toda vmes so še druge posebno* sti. Ena izmed teh je množina držav v Ze* dinjenih državah. Vsaka teh držav je sa* ma in s svojo lastno zakonodajo uravnala razmere med delavci, in delodajalci. Te različne odredbe so večinoma nastale v času. ko so bile razmere v industriji bi* stveno enostavnejše kakor danes. Današnja sodišča pa se držijo teh odredb prt razsojanju o veljavnosti sedanjih zakonov. kakor je n. pr. sklepanje kolektivne pogodbe, zastraženje delavnic od strani stavkujočih delavcev itd. To vse sili ame-rikanske delavske organizacije, da pritiskajo na delodajalce; za te odnošaje in razprave pa pomenja ta raznovrstna sestava prebivalstva veliko zlo. V strokovnih zvezah se pojavljajo narodna nasprotja. Iz tega nastajajo spo-oadi. za katere so odgovorni delavci, kap pa ni v vsakem slučaju pravilno. Tako so n. pr. na zadnjem občnem zboru strokov* ne zveze^ v Cincinnati odločno zavrgli predlog židovskih delavskih zvez. naf protestirajo proti sedanjemu načinu omejitve priseljevanja. Kako izkoriščajo delodajalci narodne različnosti, kaze sledeči primer; zelo ve* liko obratov skrbi za to. da nista nikdaff dva delavca iste narodnosti skupno za- Doslena. To pa ovira delavcc pri kritiziranju svojega položaja; ovira iih združiti se in staviti delodajalcem svoje zahteve. Pripeti se tudi. da sestavljajo podjetniki čete stavkokazov po njihovi narodnosti. Te pošiljajo proti stavkujočini druge narodnosti. s katerimi se ne morejo sporazumeti. Posledica tesa je bila večkrat, nosebno pri stavkah rudarjev, da je prišlo do krvavih spopadov med pripadniki različnih narodnosti. Nadalje pa je radi tega človeškega konglomerata zelo težko uveljaviti delavske zakone: tozadevni lepaki po tovarniških prostorih, bi morali biti natiskani v več kakor petdesetih jezikih. Nadzornikom ie nemogoče ovaditi delodajalca radi prestopka 54-urnega dela ali zakona o zaščiti dece: kajti moral bi to dokazati z mezdnimi listami, na katerih se pisava imena kakega delavca vedno spreminja. Tudi delavskim organizacijam nastajajo tež-koče iz te babilonske zmešnjave jezikov. Svoje letake morajo tiskati v več jezikih in povečati število agitatorjev. K temu pride še zadrega, ker ie težko dobiti v kritičnih časih istočasno zbirališča za narodnostne oddelke v eni in isti strokovni zvezi. Pri zadnji stavki tekstilnih delavcev n. pr. ie bilo samo v enem kraju 15 odborov za vse narodnosti, ki so jih zastopali stavkmoči. Kako lahko ie tem ljudem, ki imaio korist od tega. razdvajati delavstvo. In policist, ki je navadno Irec stori svojo dolžnost, kadar pride do spopadov med ljudmi, ki po njegovem mnenju predstavljajo zakon in red, in med »neveščimi tujci«. Pa tudi med masami se neprijetno j udejstvuje ostro narodno nasprotje. Ko so ( po lakoti na Irskem prišli prvi irski nase- j ijenci v Ameriko in žnjimi tudi beda. in j ko so nameravali delodajalci z dobrodel- ! nimi ustanovami napraviti nekako poravnavo tedai so se socialni vidiki delavcev na eni in delodajalcev na drugi strani čudovito oddaljevali. Z*to ie že po naravnem nagibu ostalo sovraštvo delavskih organizacij naoram takim uredbam. Vpričo takih dejstev in z ozirom na to. da napreduje solidarnost med delavci zelo počasi, se ne smemo čuditi tem” da ie delavstvo v Ameriki za leta in leta zaostalo za angleškim in nemškim.^ Kajti težkočam priseljevanja se pridružuje še i vprašanje zamorcev ki je zelo obupno j ocglavie v zgodovini amerikanskih soci- ; alrih razmer. j Izdajate!]: Zvoninrr Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ) Odgovorni urednik : Anion Podbcvsek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. je znak testenin „Pekatete“ Temu dišijo ene, drugemu druge, čeravno so izdelane iz enakega testa. M. UH »LICU ŠTEV. 6 ===== REGISTROVAHA ZADRUCf 2 OMEJENO ZAVEZO. ===== fiSKOViNE ZA SOLE, ŽUPAN« EM USS&&E. KffiJMSffiER-KEJSE PLAKATE IN VABILA ZA SH03E IN VESELKE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA SA tssscanje eas©pasov, knjig, SRGSUR OTO. S?ERE©TlP!Jft. LSTOGRAFIJA. Zahvala. Podpisana rodbina se iskreno zahvaljuje vsem, kateri so nas podpirali in se udeležili pogreba našega nepozabnega očeta Anton Pock-a posebno pa steklarjem iz Zagorje, 21. avgusta 1922. Žalujoča rodbina Pock. i!Kopalna seziia!! KapaSne leosJume, hla€es frotir* plaSče, žefsBse.piavainc paseva itd. priporoča A, & E. Skabamč | Ljubljana, S4asSni trg se feudiSSs©, Bi » t @ Eta ke,werižiee, zlstf! Sffac, sreforaB o, ©žaB«* in 5JOPOCR0 prsSan® kupite najbolje pri JL Leinlk, sirar i n zlstar, Se a s e, Glavni trg š4. 4 Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. Tovarna fšSPVa vsakovrstno - -.........blago. Kemično Čisti obleke. veieselma bode brez dvoma oddeltk Sf. F 123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktične jše, najlepše h najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki dosedaj iznašla in preiskusila, svetovna tvrdka Sini®r»liwalsii stroji ! Boisrae & C®>. v svojih paviljonih na ogled. Najmodern. šivalne stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. CSbisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senz^cijonalne kino-predstave! Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvetSolikft stnice in srajce. ■ Podružnica: Šetenburgova ul. 3. Najhačfa aafoga Maribor Gosposka ul. 38 PosaruSnE«®! Novom^sto Glavni trg Kočevje Št. 39. Se priporoma za na- ii lil K jjjgjjl Srggl TVKOKA I. O O t-EM C, v,rn P° t, MHSerleva Bfliiica Št 5 m nizkih cenaj; Konsum* drnilt® rudariev ¥ Hrastniku vpissna xadi-uga z otnej®*!™ ------------ sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4*1*. Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.20 *82. Društveni delež K 17.10B*7i. L. Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100’—, Član postane lahko vsak. fnniKsssrssrms