ANNALES I O/' 97 pregledno izvirno znanstveno delo UDK 33(497.4/5 lslra)(091K093! 016:33(497.4/.5 Istra) ISTRA OD SREDE 13. DO ZAČETKA 19. STOLETJA V LUČI GOSPODARSKOZGODOVINSKE LITERATURE: REZULTAT) IN PERSPEKTIVE Darko DAROVEC ZRS Koper, SI-6000 Koper« Garibaldijeva 18, e-roail: dwovec@xrs-kp.si IZVLEČEK Pri pevek obravnava poglavitno literaturo o gospodarskozgodovinskib študijah Istre. Obdobje deli na dva glavna dela, in sicej na obdobje od vede 13. do .vede 16. stoletju i" od srede 76. do začetka 19. stoletja. Za pivo obdobje so značilna razmeroma ugodna gospodarska gibanja v primeijavi 5 sosednjimi, tako italijanskimi kot zalednimi današnjimi slovenskimi in hrvaškimi deželami za drugo obdobje pa je značilna stagnacija in celo upad gospodarskega razvoja. Nekoliko vrč pozornosti je namenjeno IS. stoletju, ki /o kljub najobsežnejšemu zgodovinskemu 'gradivu v obravnavanem kontekstu najmanj preučeno. Poleg poglavitne literature avtor izpostavlja tudi nekatere vsebinske m metodološke probleme, od navajanja glavnih gospodarskih panog do ugotavljanja pomena demografski i), etničnih m obče političnih dagajan), ki so . .. sooblikovali ekonomsko strukturo istrske družbe. Ključne besede: gospod«» ska zgodovina, historiografija, Istra, Trst UVOD Obravnavano obdobje v zgodovini litrskega polotoka nedvomno lahko delimo \j na dva poglavitna dela: 1. obdobje od 1 3. do srede 16. stoletja m 2. od srede t':, do začetka 19. stoletja l/ho- zlasti konca obravnavanega obdobja je morda navidez presenetljiv saj običajno zgodovinarji perio-di;:uajo istrsko ¿godovi »o s propadam Beneške republike-, (oda kc se je večina družbeno-gospodarskih odnosov v osnovi ohranila oziroma se je zrcalila še v < as do takoimenovanega drugega avsti ¡skega obdobja v Istri ¡181 j , j« taka izbira razumljiva. Začetek obravnavanega obdobja pa je morda man; vezan na beneško postopno zasedbo poglavitnih istrskih krajev kot na kvalitativno in kvantitativno ohranjene zgodovinske vire. Za penodizacijo znotraj izbrane tematike je značilno da |A(e51iO2C000V|NSKE 107-1H o vzgoji tobaka 0 988), Pavanija (1890» in Ribarita (i953) o proizvodnji svite, Miheličeve, Bonina (1989} in Darove a (1995) «j vinogradrtišlvti in vinarstvu. Pri razpravi slednjega je značilno, da je za raziskavo uporabil davčne predpise in popise. Na ta metodološki pristop je med drugim opozoril Hocquet v že omenjenem delu, ki je kot odličen vii za preučevanje gospodarske zgodovine izpostavit ravno strukturo beneške davčne politike, kar je 2e leta 1961 predstavil tudi Cbenni- Vizel v istrski gospodarski zgodovini opaža tudi Elto Apih v svojem prispevku k istrski agrarni zgodovini (1973), ko ugotavlja pomen zgodovine odnosa med človekom in obdelano zemljo. Kljub temu pa dodaja, da je tudi Combijeva obsežna bibliografija (i8645 premogla le dvanajst referenc pod geslom "agricoltura". Pomembno dimenzijo gospodarske strukture odkriva tudi pred kratkim objavljen: prispevek Marina Manina o gospod a rs ko -s oc i a I ri i h odnosih in demografskih spie-membah v Istri 16. stoletja (1994), ki, potem ko oriše poglavitne ugotovitve gospodarske zgodovine, na primeru Kaštela (Caslel Venere) metodološko povsem upravičeno potegne korelacijo med obravnavanimi kategorijami družbenega življenja. Področje vpliva demografskih sprememb na razvoj gospodarstva in obratno je za gospodarskozgodovinske raziskave nadvse pomembno, zato lahko pritegnejo našo pozornost tudi dela Marina Budicina o demografskem stanju Novigrada (1989) in Vrsarja (1988), Poreča in okolice pa se je lolil Fgidio Ivetič (1991), ki je v svojem najnovejšem monografskem ■delu (1997) za celotno Istro uid; metodološko odlično prikazal medsebojno odvisnost demografskih in gospodarskih gibanj. Sicer pa so na tem področju ledino orali ■Bernardo Benussi (1910), Giovanni Netio (1975), Ivan Erceg (1980, 1981, 1986), za avstrijski del oziroma pazinsko grofijo pa Camillo De Franceschi (1964). Nekakšno sintezo istrskega gosjxx.iarskega ustroja 18. stoletja s posebnim poudarkom na proizvodnji oljčnega olja je sicer podal Giovanni Zalin {1976). V njej se avtor ne poglablja fe v problematiko proizvodnje oljčnega olja, temveč posega praktično na vsa področja gospodarskega življenja v obravnavanem obdobju, nakaže nekaj novih metodoloških prijemov, s statistiko in s pritegnitvijo še neobravnavanih virov iz beneškega državnega arhiva. Toda ravno preobsežnost izbrane tematike avtorja povrne na izhodiščne raziskave m ugotovitve zgodovinarjev gospodarstva Istre s konca prejšnjega in i/ prve polovice tega stoletja. Če se za obravnavano tematiko ozremo k starejšemu ¡talij anskemu zgodovinopisju, ugotovimo, da so bile pravzaprav že v njem zajele poglavitne ugotovitve, ki so bile predmet nadaljnjih prikazov in razprav Prva v vrsti tehtnih razprav o istrskem gospodarstvu 18. stoletja je bila nedvomno Morteanijeva (1881), na katero so se v naslednjem obdobju opirali tako Bernardo Benussi (1924, 361-390) kot Baccio Ziiotto (1965), in sicer morda ne toliko na izsledke njegove razprave, kot bolj na izbor vira, tj. poročil koprskih podestatov in kapitanov, objavljenih v AMSI. V tej reviji so bila zlasti v 11. letniku (1895) objavljena poročila še nekaterih drugih istrskih mestnih načelnikov, ki so dajala še popolnejšo sliko gospodarskih razmer v ¡stri v 18. stoletju.-5 Splošne ugotovitve gospodarskih razmer, ki se še kako prepletajo tudi s splošnimi političnimi dogodki severnojaciranskega prostora v 18. stoletju, so zlasti padajoča gospodarska moč nekdaj vodilne trgovske velesile - Beneške republike, ki so jo na eni strani povzročili svetovni dogodki, kot je bila stalna turška nevarnost na območju Balkana in Male Azije ter preprečena "normalna" pot na daljnoazijska tržišča, odkritje Amerike in s tem prenos svetovne trgovine na obale atlantskega oceana, na drugi strani pa vzpenjajoča moč Avstrije v boju proti Turkom ter tako ustvarjena priložnost za aktivnejšo vlogo ne !e v srednjeevropskem, temveč preko tržaškega in reškega pristanišča predvsem tudi v mediteranskem prostoru. GOSPODARSKO STANJE V ISTRI 17, iN 18, STOLETJA Spremenjena politično-gospodarska podoba severnega Jadrana se je še najbolj odražala ravno v Istri, ki so jo od 16. stoletja dalje pestile še razne vojne in predvsem epidemije (Schiavuzzi; Sertoša, 1985), Kot v začaranem krogu je bilo povezano gospodarsko nazadovanje s splošnim pomanjkanjem, lakotami, izbruhi epidemij, ki so imele pri neodpornem prebivalstvu še hujše posledice, svoje pa so dodale še vojne. Pred grozečo opusto-šenosljo Istre so se tako Benečani kot Avstrijci v svojem osrednjem delu polotoka poskušali zavarovali z dotokom novega prebivalstva. Za naseljevanje Istre se je tedaj izkazalo kot najprimernejše in zaradi Turkov tudi najbolj ogroženo ravno slovansko in drugo prebivalstvo z balkanskega polotoka, ki pa je s seboj prineslo tudi spremenjen način agrarnega gospodarstva. Pri njih je bila namreč bolj prisotna živinoreja, zlasti vzreja drobnice. Ta poglavja istrske zgodovine so sicer dokaj dobro preučena tudi v novejši hrvaški (Bertoša, Erceg, Kleni, italijanski (Cervani m E. De Franceschi, 1973.) in slovenski (Darovec, 1993, 1995a) historiografijl, toda podobno kot v času iredentističnega gibanja se dandanes uveljavlja prepričanje, da je ravno zaradi teh prvenstveno ekonomskih vzrokov šele tedaj priseljeno slovansko prebivalstvo vzpostavilo tisto etnično podobo istrskega polotoka, kateri srno brli priča v 19, stoletju, 3 Pt»»'- Alti p Mernorie del la Società Istriana dr Archeologia i Stoiia Patria (dalje AMSI). Imlk 1884-1993, Tiiesfe 199«!, 1 5-77, še posebnosti- fj2-65in$t 813,816,839,844 (HI. 109 ANN AL ES 10/'97 Darko DAROVfC: ISTRA OD 5RI0C ' i. PO ZAttl'KA f). STOLEllA V LIJČ! Ü05MWARSK0200IX>W.VSKE ... 107-116. stoletju začetkov nacionalnih konfliktov. Seveda nas v tem kontekstu razmišljanja zanimajo predvsem ekonomske razmere,, ki pa so, kot smo videli, imele nemajhen vpliv tudi na splošno demografsko in zlasti nacionalno podobo "dežele na meji". Prepletenost romanskega, germanskega in slovanskega sveta je namreč že v zgodnjem srednjem veku bila osnova za raznovrstnost ekonomskih odnosov, na katere so vplivale tudi geografske danosti, kot so bile na eni strani morie in pomorska trgovina ter mediteranski proizvodi (olje, vino, sol), na drugi pa celinske dežele s presežkom žitaric in živinoreje, kar pa so potrebovala primorska romanska mesta. Tako se je v zaledje istrskih mest postopoma naseljevalo slovansko prebivalstvo in na podeželju mes' kot socialno-gospodarska komponenta v etničnem smislu tudi kmalu prevladalo (Kos, 1950), o čemer morda najbolje priča vsaj sredi 14. stoletja ustanovljena funkcija kapitana Slovanov na koprskem podeželju (Benussi, 1893; Klen, 1%1). Nenazadnje tudi tržaški škof Sitvio Pitcolomini, kasnejši papež Pij II., sredi 15 stoletja ugotavlja, da je istrsko podeželje pretežno slovansko, lorej Se pred množičnimi beneškimi naseljevanji slovanskega življa od le^a obdobja dalje, v S 7. stoletju pa to nedvoumno zapiše tudi novigrajski Škot Tommasini (1837). Socialnoekonomski status pa je ravno tako vplival na etnično integracijo mestnega prebivalstva, kjer med romanskim prebivalstvom po dokumentih vsaj ocl 12. stoletja dalje že lahko sledimo posameznikom slovanskega porekla .** Predvsem ekonomski pa tudi drugi dejavniki so bili vzrok za stalno mobilnost prebivalstva v srednjem, še bolj v novem veku, socialnoekonomska struktura pa je v Istri tudi v 18. stoletju Se pogojevala etnično pripadnost; tako so se npr. številne družine, naseljene iz l urianije na ozemlje koprskega komuna, na podeželju integrirale v prevladujočem slovanskem (priimki Furlan ipd ), v bližini mesta in v samem mestu pa v romanskem elementu, toda razen v veroizpovedi etničnih konfliktov tedaj se ni zaslediti. Tako je socialna in etnična dihotomija mesta in podeželja ustvarjala specifične ekonomske odnose vse do konca 18. in v 19. stoletiu; mesta so predstavljala trg podeželskim produktom, podeželani pa so v mestu našli proizvode za svojo domačo uporabo, presežki obeh so se preiazporejafi ali preko morja v Benetke in Furlanijo ali po poteh v zaledne avstrijske dežele. Toda morda je ravno ta stalnost in neprilagodljivost novim razmeram, ki pa so jih Se najbolj trmasto vzdrževali v sami beneški metropoli, privedla do Se večjega nazadovanja tudi potem, ko se je istrsko prebivalstvo v 7 8. stoletju z raznimi ukrepi uspelo obvarovati moreči h bolezni in ko je Benečanom uspelo vzpostaviti "trajen" mir na svojih mejah 7. Avstrijo. Benečani, ki so bili po eni strani utesnjeni z zrm-gami Avstrijcev nad skupnim turškim sovražnikom, po drugi zaverovani v moč svoje trgovske mornarice, se sprva niso vznemirjali nad uspehi tržaškega mesta, na katere pa je bilo resda potrebne», predvsem zaradi nespretne avstrijske politike, od uveljavitve statusa svobodnega pristanišča kar dolgo čakati. Na to najbolje kaže porast prebivalstva v Trstu: od okoli 5.000 leta 1719 je teta 1758 število naraslo le na okoli 6.500, toda že leta 1775 je Trst štel 10.000, leta 178S pa 17.000 prebivalcev. Sorazmerno s porastom prebivalstva se je v Trstu večal tudi promet in seveda ekonomska uspešnost, ki so se ji kmalu pridružile razne gospodarske ustanove, kot je bila najprej neuspešna Vzhodna pomorska družba (L'Imperiale privilegiata compagnič Orientale), nato borza, pa zavarovalstvo, banke. Medtem je npr. Koper v vsem 18. stoletju štel okoli 5.000 prebivalcev, ie na koprskem podeželju, ki je merilo okoli 300 km, kar je celo nekaj večji obseg od današnje (1997) Mestne občine Koper, se je z okoli 7.000 v začetku 18. stoletja prebivalstvo povzpelo na okoli 11.000 konec stoletja. Največje mesto v beneški Istri je bilo v 18. stoletju nedvomno Rovinj z okoli 12.000 prebivalci, kjer so nekateri daljnovidni mestni načelniki še v pivi polovice" 18. stoletja videli možnost vzpostavilve podobnega svobodnega pretoka dobrin kot: v Trslu aii na Reki, toda beneška oblast je bila gluha za take in podobne pobude {Benussi, 1924, 386-387). kraj / ieto 1554 1741 1770 1803 j Milje 1411 i S 49 1190 1094 ozemlje 137 475 969 Koper 5706 '1808 5010 4957 ozemlje .SSftft 7118 9771 11802 izoia 160D (395 2020 2452 ozemlje 100 244 266 238 Piran 3100 3747 4100 5S54 ozemlje 417 595 494 Rovinj 17R9 7966 12232 10195 ozemlje 130 347 722(v 314 Rfcn. Istra 52765 70315 0576?. 91505 Tab. 1: Število prebivalcev po letih ter krajih in njihovih zalednih ozemljih (po Erceg, 1950, 1982). •i Let,I 1145 v Puli Petrus Sclavus. A de Stok a, Radius, I Sclavo idr. teta 1202 v Miljah, Mencsciavus v Piranu leta 1222, leta 1234 so vinogradi v novigrajskem zaledju j«a "Monte Sclavo" (Prim. Codice Diplomatie» Istriano ad aiinoj, sredi 13. stoletja pa so te notarji v Kopru in Piranu slovanskega porekla {Vitalis filius Menesclavi, Sclavionus de P)rano}; prim. Oaiovec, 1994, 226-231. S Pedestanji Rovinj so biii v tem času priključeni še nekateri komuni (vasi!, ki prej niso bili v tej teritoriaino-administrativni enoti, pa niti kasneje (npr. skoraj celotno ozemlje markiza!a Petrapilose idr. vasi; prim. Erceg, 1980, 237). Pri štetju leta P70 j»> med mestno prebivalstvo vključeno tudi ozemlje Rovinjskega sein, v drugih štetjih pa spada to naselje v ozemlje Rovinja. 110 ANNALES 10/97 Dmwi OAROVEČ- 15FbA Of> SRf Ot t i DO ZACCTKA 11. STEKCUA V IÜCÍ WSrODARSKOaXJCXlMNSKe ..., Í07-116 ii-,'. Toliko o wiri dosedanja historiograHja, ki pa je, kot sok» ?c omenili, svoje zaključke povzemala v glavnem iz poročil beneških načelnikov v ¡str ali iz ¡aznih spominov in opisov dežele na prelomu 19. stoletja, (i pa so nujno subjektivne narave, kor na primei poročilo ."p i u I i a Cesar..1 Barganija (Apih. 1902: Pederin, 1984). Obdobje- po padcu Beneške republiko do konca Ilirskih provinc zlasti v pogledu gospodarske zgodovine s temeljitimi nukro Študijami slabo prezentirano. Temeljno delo za francosko obdobje je poleg Šetičevega 11989) nedvomno št' delo Quarantotlija (1954). Temeljiteje o tem obdobju v Rov in ju spregovoril Benussi (1888, i'10-222), za poreško območje pa SetiC <"1987, 157-169). Pregled dogajanj v Istri j« poda! turlj Milanovi«; 0967, 2C>-52), za celo'.it- ¡Sirske province jij gospodarsko sliko podala M. Pivec-Steič, ka¿e pa omeniti še zbornik več avtorjev Napoleonove Ilirske piovince. . Ali lahko pritegnemo razmišljanju lucciarta Pezzola ¿- (1994!, Ha vzrokov za gospodarsko recesijo v zadnjih ' • stoletjih Beneške republike le ne gre iskati izključno v .¿nepravilni in nestimulativni fiskalni politiki? Vsiljuje se nam se vprašanje, ali je v beneški Istri dejansko sploh ¿Id zo tolikšen gospodarski zastoj fii ali ni bila o njem poción:, le sprevržen? slika razmer, na katero je vplival predvsem nagel razvoj vselej konkurenčnega Trsta, od 18. stoletja dalje pa v nedosegljivem razvojnem vzpo- nu? in ali so bili v ozadju istrskega (ne)dogajanja še drugi gospodarski vzgibi, ki jih iz uradnih fiskalnih knjig ni zaznati, so pa še kako krojili preživetvene pogoje prebivalstva? K takemu razmišljanju nas vodijo tudi rezuhati raziskave popisa prebivalstva iz leta 1803, ki jih je na podlagi arhivskega gradiva prezentirai Ivan Erceg (1982, 1983), Popis je v pogledu strukturnega razvrščanja prebivalstva za tedanjo dobo nedvomno izredna redkost, saj defs prebivalstvo na plemiče, duhovnike in uradnike, obrtnike ter kmete. Iz njega sledi, da prebivalstvo tako po socialni in ¡2 nje izvirajoči ekonomski kot demografski slrukturiranosti ni prav nič zaostajalo za večino tedanjih sosednjih dežel, če seveda odmislimo Trst z neposredno okolico. Se več, v nekaterih mestih, kot v Kopru, Porefiu in Piranu, je bil deleč obrtnikov izredno visok (Koper in Poreč: 60%, Piran 25%), še večji pa je bil delež oseb v neagramih panogah v teh mestih. Seveda gie pri tem v veliki večini za prebivalstvo v mestih, medlem ko je bil delež agrarnega prebivalstva npr. na celotnem koprskem ozemlju 77% (Poreč 57%, Piran 70%), vendar ni verjetno, da bi lolik&no število obrtnikov (npr. v Kopru 2.989) izdelovalo svoje izdelke le za potrebe neposredne okolice, št-; manj pa, da ta struktura ne bi bila podedovana še; iz časa Beneške republike. Lov na sardele v zalivu Sv. Križa pri Izoli (Die Monarchie, 1891). Catching anchovies in the Bay of Sv. Križ by Izola. Ill ANNALES 10/' 9 7 Dmîîo DAROVfC: ISTRA OP SRLOE 1 * DO ZAČETKA !>) STOLfTIA V LUtl GOSPODASSKOZGODOVINSKÏ .., 107-1J* Pri teh statističnih podatkih preseneča zlasti tedanje največje istrsko mesto, Rovinj, kjer naj bi v mestu živelo 10.195 oseb, na podeželju 314, od skupnega deleža prebivalstva pa je bito kar 9.30? oseb kmečkega stanu. Ravno ta primer pa nas pri preučevanju gospodarske strukture usmerja tudi v preučevanje lokalne upravne ureditve, ki se ¡e z leti pa tudi glede na vrsto posameznih obveznosti spreminjala. Poljedelstvo in živinoreja vsekakor ostajata poglavitni gospodarski panogi podeželskega prebivalstva, toda tudi na tem področju je opaziti le malo sprememb. Sredi 18. stoletja so začeli sejati koruzo, vendar se zaradi večkratnih suš vzgoja te rastline nt ravno obnesla, zato so mnogi prenehali s pridelovanjem te kulture in so se raje povrnili na tradicionalni sirek. Predsodki kmečkega in očitno tudi mestnega prebivalstva so bili zelo prisotni tudi ob uvajanju pridelovanja krompirja, saj so še leta 1794 v koprski akademiji razpravljali o koristnosti in nujnosti prepričevanja kmetov, da bi sadili ie hranilne rastline {Apih, 1973.. 126). Kar nekaj privatnih pobud je bilo na področju rnerkantilizma in ob začetkih industrializacije, Taka je bila tudi predilnica Gian Rinalda Carlija, postavljena leta 1761 v Cereju ali Carlisburgu pri Kopru. V njej je zaposlil SO delavcev, jo posodobil z barvarno, toda ko je prosil beneško oblast za davčne subvencije, mu ta ni prisluhnila {Apih, 1973a, 172-206). Poleg nerazumevanja beneške oblasti je naletel Se na občutno zavračanje domačega okolja, ki je poleg nekaterih nesreč, ki so spremljale njegov projekt, zlasti pa splošne gospodarske neclozorelosti pokrajine, postavilo piko na i Carlijevim razsvetljenim poskusom v Istri (Darovec., 1997). Hvalevreden poskus je tako klavrno končal. Sicer pa so v Kopru zagnali obrat za izdelavo voska, v Rovinju so odprli strojarno usnja, fabriko likerjev in testenin, v Poreču suknarno.6 v Piranu obrat za izdelavo "morlaških" klobukov/ v Labinu so začeli z izkoriščanjem premoga, v Sovinjaku pri Buzetu pa s pridobivanjem galuna (Benussi, 1924, .366-367). Na Koprskem so poskušali z nasadi murv že ob koncu 17. stoletja, sredi 16. stoletja pa je ta dejavnost prinesla tudi nekaj dobička. Leta 1741 so Koprčanom dovolili vzgajati ostrige (Benussi, 1924, 365). Vsi napori na področju industrializacije beneške Istre so bili zaman v primerjavi z močno proizvodnjo avstrijskih dežel, še zlasti pa Trsta. Konkurenčnost avstrijskih izdelkov in popoln neposltih beneških oblasti za vsesplošni gospodarski pa tudi kulturni razvoj dežele, s stalnimi izgovori o trmastem in lenem istrskem kmetu, istrskega gospodarstva niso mogle pripeljati cilje kot do kronične recesije, povečanega tihotapstva ir? razboj- ništva (BiančO, 1994). O tem pričajo mnoga ohranjena poročila istrskih mestnih načelnikov, uradnikov žitnega urada (Magistrate alle biave) in zdravstvenih nadzornikov fProvveditori alla sanita). Toda morda je ravno tihotapstvo, ki je bifo bolj značilno za severozahodna kot za jugozahodna istrska mesta, kazalo na tisto potrebno samoohranitveno težnjo Istranov ob izteku "ancien regimea", na njihovo sposobnost prilagajanja novonastalim razmeram z graditvijo Trsta kot enega najpomembnejših mediteranskih pristanišč za srednjeevropske potrebe. Nepopustljivo?! beneške oblasti se je kazala zlasti v vedno višjih davkih na izdelke, ki so bili vitalnega pomena za Sstrarte. To so bili v prvi vrsti sol, olje, ribe, tako sveže kot soljene, les, istrski kamen in marmor ter vino. Za prve je značilno, da so morali za prodajo najprej romati v Benetke, kjer se je tudi plačeval davek, medtem ko vina niso smeli izvažati na to tedaj eno med najbogatejšimi svetovnimi tržišči. Zato se je še srednjeveška tradicija tihotapstva tudi najbolj razbohotila ravno v 18. stoletju. O njegovem obsegu morda še najbolje priča pritoževanje koprskega podestata in kapitana leta 1750, ko je pričakoval 30.000 dukatov letnega davka od prodaje olja, v blagajno pa se je steklo le 5.000-6.000 dukatov (Benussi, 1924, 366). Temu je nedvomno še najbolj botroval Trst, nekoliko manj Reka. Od leta 1719 sta pristanišči namreč pridobili status "svobodnih pristanišč" (porto frartco), kjer na prodano blago ni bilo potrebno plačevati nobenega davka. Očitno so jim ravno te okoliščine in pridobljene izkušnje najbolj godile ob po petstoletni beneški vladavini vsekakor nenadnih političnih spremembah v letu 1797 Čeprav Avstrijci v svojem t.i. prvem obdobju vladanja v bivši beneški Istri (1797-1806) v globaiu niso spreminjali družbene ureditve, ki je seveda v glavnem tudi ustrezala njihovi, so si z ukinitvijo davkov na obrtne proizvode ali zmanjšanjem obdavčitve za poglavitne tradicionalne istrske proizvode pridobili naklonjenost tedanjega prebivalstva. Gospodarski položaj istrskega prebivalstva pa se je pod oblastjo italijanskega kraljestva (1S06-1809), še posebno pa pod neposredno francosko oblastjo v okviru Ilirskih provinc. (1809-1813) precej poslabšat. Stalne vojne in visoki neposredni in posredni davki na posest, izdelke in raznovrstne storitve, ki so segali od 10-37% vrednosti, celinska blokada in odhod mnogih moških na bojišča so nedvomno izredno poslabšati življenjski standard (Šelič, 1989, 99-106). Tihotapske izkušnje iz časa Beneške republike in razbojništvo, ki so ga francoske oblasti sicer od časa do časa tudi uspešno zatrle, pa so se razmahnili do neskrtenih razsežnosti. Opisano stanje je privedlo do velikega pomanjkanja, podhranjenosti in nevzdržnih b Prim. 1746. 1. avg. - Relazionç Zuan Cabnele Bactoer, AMSI, 10, 71. ? Prim. 1764. 10. febr. - Relajjione Vicetuo Balbi, AMSI, t S, 120. 112 ... .. ANNALES W/'97 Oarlio IWWICi »IRA OO SRUX U. 00 ZAČtTK* t<>. STOLE VIA VrUCl ciS&POOA^KOZČOOtmsSKfc . ¿dravstvenih razmer, fo so se jim pridružite še neugodne vremenske razmere s posledicami v lotili pc> Napoleonovi vladavini v Istri, menda Se najbolj v letu 13! 7 ob izbruhu nove epidemije, kot je to nazorno opisal Beitosa (1989a) ZAKLIUČME MISLI ■ borile di Pieta. kjer so te ustanove obstajale (Ive, 1885:, kar je deloma nakazal že Zalin v omenjenem delu ¡z tega giadiva so razvidni plačilna sposobnost, hranil-riitvo in zavarovalstvo (Darovec, 1991, 1992', možnosti vilganja v nove naložbe in pretoka dobrin, razne jptvno institucionalne oblike, tako na področju primarnih kot terciarnih dejavnosti, npr. v okviru raznih fon-dacii in mansonerij (Darovec, 19ci1>. praviloma pri jajčnih ali cerkvenih bratovščinah (Erceg, 1983a), skratka v delovanju te ustanove se zrcalijo skorajda vsi gospodarski odnosi na nekem mi kron i vo ju. Za popolnejšo sliko gospodarskega stanja v dež^-ii in na posameznem mestnem teritoriju >e potrebno preučiti fg- razne komunsfce ustanove, v prvi vrsti fontike in t.i. Ob tej priložnosti bi ponovno opozoril na javnosti Se vedno odtujeno arhivsko gradivo koprskega komuna iz časa. Beneške republike, ki bi že po osimskem sporazumu moralo najti svoje mesto v matičnem kraju, je pa se vedno zaprto nekje v Benetkah. Kolikšnega pomena je to gradivo za celotno istrsko zgodovino, nedvomno izhaja že iz ugotovitve, da je bila "Capo d'lstria" nekdaj istrsko prestolno mesto, kjer ni bil le sedež prizivnega sodišča, temveč že oci začetka 14. stoletja tudi osrednje istrske komore. Popolnejšo podobo bo nedvomno nudilo še ne dovolj preučeno (in urejeno) gradivo gospodarskih in davčnih ustanov Beneške republike v beneškem državnem arhivu, za obdobje po propadu Republike pa arhivi v Trstu, Ljubljani, na Dunaju, v Milanu in končno tudi v Parizu. in nenazadnje ne gre pozabiti na preučevanje migracijske in splošne demografske dinamike, slojevi-tosti in družbene stratifikacije, tudi in zlasti v povezavi s preučevanjem raznih dejavnikov, ki so vplivali nanje, od vojn do epidemij, vremenskih razmer in globalnih političnih dejavnikov. li ¡STRIA FROM THE MID 1 3™ TO THE BEGINNING OF THE 19™ CENTURY FROM THE POINT OF ViEW OF ECONOMIC-HISTORICAL LITERATURE: RESULTS AND PERSPECTIVES Darko DAROVEC ZRS Koper. 51-6000 Koper, Garibaftlijeva 18, «-mail: cJarovec.@zrs-kp.ii ; : SUMMARY The treatise deals with the principal literature on the economic-historical studies of ¡stria. The dealt with period is divided into two parts, i.e. the period from the mid ? j"' to the mid 16iJt cent, and from the mid 10"' lo the beginning of the t9'n cent. Most characteristic of the first period are relatively favourable economic, trends in comparison with those in the neighbouring countries, namely Italy as well as hinterlands which are today a part of Slovene and Croatian territories. The second period, on the other hand, ivas marked particularly with stagnation and even a decline in the economic development. Some more attention is focused on the 18'" cent which has been., in spite ot its substantial historical material, least investigated in the dealt with context. Apart from the principal literature, some methodological problems are dealt with, from stating the main branches of economy to the assessment of the significance of demographic, ethnic and genet a I political developments which played an important part in the economic structure of the Istiian society. Key words: history of regional economy, historiography, istiia, Trieste LITERATURA Apih, L. (19tf>): 11 rapporto sull'lstria del consigliere di Stato Giuiio Cesare Bargain (1806). Atti CRS, 12, 203-Apih, K. (1973): Contributo alia storia dell'agricoltura .335. :•£ ' V istriana (1750-1830). Atti CRS, 4, 119-129 Apih, E. (1973a): Kinnovamento e iiluminismo nel '700 italiano. La formazione culturale di Gian Rinaldo Carli. Oeputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, Trst. Basioli, f. (1963): Razvitak ribarstva na zapaclnoj obali Istre. Problemi sjevernog Jadrana, Rijeka, 1, 75-151 Basioli, j. (1966): Trgovina i raspodjela morske ribe na obalama Istre u prošlosti. Jadranski zbornik, Pula, Rijeka, 6, 165-196. A'-. -■■■:"'. V 113 ANNALES 10/'97 Oarko DAROVECISTRA OP SREDE I i. DO ZAČETKA 19- STOLETfA V UK*» C0SP0DARSK02C0D0VINS« .... 107-1 Hi Basíoii, J. (1973): Lov male plave ribe obalama ístre u prošlosti. Jadranski zbornik, Pula, Rijeka, 8, 257-279 Sasioíi, J. (1978): Ribarski propisi u statufima istarskih primorskih komuna. Jadranski zbornik, Pula, Rijeka, 10, 119-158. Benussi, B. (1888): Storia documéntala di Rovigno. II. izdaja, Trst, 1977, Benussi, B. (1893): La liturgia slava nell'lstria. AMSI, 9, 151-283. Benussi, B. (1910): Frammento demográfico (Capo-dislria). V: Miscellanea di studi in onore di Attillio Hortis 2. Trst, 985-1021. Benussi, B. (1924): L'lstría nei suoi dne millenni di storia. Trst. Benussi, B. (1928): Raggualio delle monefe, dei pesi e delie misure per serviré alia storia delle nostre province. AMSI, 40, 227-236. Berloša, M. (1974): La guerra degli Uscocchi e la rovi na dell'economia istriana. Atti CRS, 5, 35-127. Bertoša, M. (1985): Etos i etnos zavičaja. Pula. Bertaša, -Vi. (1986): Mletačka Istra u 16. i 17. stolječu, III. Pula, Istarska naklada. Bertoša, M. (1988): Neki podaci o krijumčarenju (i uzgoju) duhana u Istri u XVIII. stolječu. Problemi sje-vernog Jadrana, Rijeka, 6, 83-108. Bertoša, M. (1989): Zlikovci i prognanici. Socijalno raz-bojniilvo u Istri u XVII. i XVIII. stolječu. Pula, Istarska književna kolonija "Grozd". Bertoša, M. (1989a): Glad i "kriza mortaliteta" godine 1817: istarski mikrokozmos i evropski kontekst (Oba-vijest o arhivskim sondiranjima i metodama elabo-racije). Rad Jugosiavenske akademije znanosti i umjet-nosti 445, Knjiga XXVIII. Društvene znanosti. Zagreb, 353. Bianco, F. (1994): Ribeliismt, rivolle antifiscali e re-pressione della criminalilfc nell'lstria del 700, V: Acta Histriae III. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 149-164. Bibliografija o ekonomsko) historiji Jugoslavije (7978), Acta historico-oeconomica lugoslaviae, Zagreb Bonin, F. (1989): Izvoz vina iz Pirana v letih 1750-1780. Kronika, Ljubljana, 37, 49-52. Budicir», M. (1988): Alcune linee e fattori di sviluppo demográfico di Orsera nei secoli XVI-XVIII. Atti CRS, 18, 93-120. Budicin, M. (1989): L'andamento della popolazione a Cittanova nei secoli XVI-XVIIL Atti CRS, 19, 75-106. Cervani, G., De Franceschi, E. (1973): Fattori di spo-polamento nell'lstria veneta nei secofi XVI e XVII. Atti CRS, 4, 7-118. Cherini, A. (1961): Aspetti ddl'ordinamento tributario nell'lstria del Settpcento. Pagine Istriane, Trst, IV S,, XI, 4, 309-321. Cherini, A. (pseudo. Grustíno Poli) (1970): La pesca in Istri a negli anni tra il 1700 e ií 1800. Pagine Istriane, Trst, ÍV. S„ XXX, 27, 48-60. Combi, C. (1864): Saggio di bibliografia istriana. Trst. Co la k, N. (1962): Naše ribarstvo do pada Mietačke republike. V: Pomorski zbornik (Povodom 20-godišnjico dana mornarice i pomorstva Jugoslavije, 1942-1962). Zagreb, 1, 393-438. Darovec, D. (1991): Poročilo o delit na fondu Kapiteljskega arhiva Koper v Pokrajinskem arhivu v Kopru, namenjenem restituciji (1991). Annales, Koper, 1, 1, 273-275. Darovec, D. (1991, 1992): Oblike zavarovalstva v severni Istri v obdobju Beneške republike. Annales, Koper, 1,1, 69-80, in 2, 2, 109-118. Darovec, D. (1993): Migracije in (etnična) dihotomija mesto - podeželje v Istri do konca !8. stoletja. Medt-teran v Sloveniji - Časopis za kritiko znanosti, Ljubljana, 158-159, 179-193, Darovec, D. (1994): Notarjeva javna vera. Notarji in vicedomini v Kopru, Izoli in Piranu v obdobju Beneške republike. Knjižnica Annales 7, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Darovec, D. (1995): Vinogradništvo in vinarstvo kot poglavitna gospodarska panoga v severni Istri v obdobju Beneške republike. V: Dežela refoška. Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Knjižnica Annales 10. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 121-Î40. Darovec, D. (1995a): Poskus opredelitve problematike naseljevanja Slovencev med Dragonjo in Mirno do 17. stoletja in njen vpliv na oblikovanje slovenske etnične meje v ¡stri. V: Slovenci v Hrvaški. Ljubljana, Inštitut 2a narodnostna vprašanja, 37-61. Darovec, D. (1996): Studi storico-economici sull'lstria alla fine del'"Ancien Régime": risultati e prospettive. Ricerche di Storia Sociale e Religiosa. îstituto per le Ricerche di Storia Sociale e Religiosa, Vicenza, 49, 113134. Darovec D. (1997): Merkanti lističu i poskus G i an Rinai-da Carlija: predilnica v Cereju pri Kopru. V: Acta Histriae V. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovaino središče Republike Slovenije Koper, 91-102. De Franceschi, C. (1964): Storia documenta ta della Contea di Pisino. AMSI, 62-63-64. Gerosa, E. (1921): Progetto di Bomficazione delle exSaline di Capodistria, delle Valli di Stagnone e cli Campi e deüe exSaline di Muggia e Zaule. Milano. Die osterrechisch-ungarisc.be Monarchie in Wort und Bild. Wien 1887-1891. Erceg, I. (1970): Trst i bivše habsburške zemlje u meclunarodnom prometu. V; Grada za gospodarsku povijest Hrvatske, knj. 15. Zagreb, 183-189. Erceg, I. ¡1976): Nosioci obrta, pomorstva i trgovine u gradovi m a Karlobag, Senj, Bakar, Rijeka i Trst (1775). Acta historico-oeconomica lugoslaviae, Zagreb, 3, 7-41. Erceg, I. (1977): Sjeverojadranske loke u ekonomsko) politici bečkog dvora (18. stolječe). Acta historico-oeconomica lugoslaviae, Zagreb, 4, 7-21. 4 ANNALES I O/' 97 OíAo UAKOVfcC: ISTRA On SKEI1Ç 1.Í tX>2AttïkA 10. STOLÎTJAV LUČI OOSPODAR.SKOZGOOOV(NSKi ..„ Il)?-¡16 Erceg, J. <1980): Dva i pot stol ječa kretanja stanovništva Istre (1554-1807). V Cunjačin zbornik. Zagreb, 229250. Erceg, 2 11981 >: Broj i veličina porodica u Istri 12. polovica 18 stolječa). Acia historico-oeconomica krgosla-viae, Zagreb, 9, 1-16. Erceg, ! (¡982): Struktura stanovništva i njegova so-¿¡jalno-ekonomska osnova u bivšoj Mletačkoj Istri (1803). Acta historico-oeconomica lugoslavie, Zagreb, q, 29-52. Erceg, II- (1983): Kretanje stanovništva u bivšoj Mletačkoj Istri ¿a vrijeme austrijskog i irancuskog vladanja (1303-1811). Zbornik Zavoda za povijesne znanosti IC JAZU, Zagreb, 13, 1-50. Erceg, I. (1983a): Broj i financijsko stanje bratovstina u j|n ; 1741VHARP, Rijeka, 26, 103-123. Erceg, i. (1986): Struktura stanovništva i njegova zdiav-stvena zaštita potkraj XVII;. i početkom XIX stolječa u bivsoi mletačkoj Istri. VHARP, Rijeka, 27. 35-49. Erceg, I, (1995): Počeci proizvodnje soli i opseg šolana na isločnojadranskoj obali. Zgodovinski časopis, Ljub-JiSTia, 49, 4, 595-606 ; Cesti irt, F. (1965): Trgovina slovenskega zaledja s •primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana, ¿AZU. Gesltin, F. (1972): Nekaj virov za pomorske zveze Reke In drugih naših pristanišč s Senigalijo (1802-1811) VHARP, Rijeka, 17, 79-93. ■Gestrin, F. (1975): Gospodarstvo in družba zahodno-■ jugoslovanskih dežel od srede 15 do srede 17. stoletja Zgodovinski časopis, Ljubljana, 45-76. Gestiiii, F. (1975): Piranska potovanja v 15 stoletju. Kronika, Ljubljana, 22, 74-80 Gesliin, F. (1977): Prispevek k poznavanju povezav Pirana s slovenskim zaledjem. Oskrba Pirana z mesom v desetletjih okoli srede 15. stoletja. Slovensko morje in zaledje, Koper, 1, 11-19. GesUrin, F. (1978): Migracije Slovanov v Italijo. Rezultati jugoslovanske hisforiograflje. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 30, 7-21. Gesttin, F. (1978): Pomorstvo srednjeveškega Pirana Ljubljana, SAZU. Geste»), F., Mihelič, D, (1990): Tržaški pomorski promet 1759/! /60. Ljubljana, SAZU. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (1970). Zgodovina agrarnih panog 1. Ljubljana. Herkov, Z. (1971): Mjere Hrvatskog primorja s osobitim osvitom na solne mjere i solno trgovinu. Posebno izdanje historijskih arhiva u Rijec i Paziti..-. Rijeka, 4. Herkov, Z. (1974, 1977): Prinosi za upoznavanje naših starih mjera za ekižinu i povišinu. Zbornik Historijskog instituta JAZU, Zagreb, 7, 61-151, 8, 143-215. Hetlov, Z. (1978): O istarskim šupljim m je rama od kraja XVIII do polovice XIX stolječa. jadranski zbornik, Rijeka-Pula, 10, 353-392. Herkov, Z. (1981): još nešto o starim mjerama Hrvatskog primorja i Istre, jadranski zbornik, Rijeka-Pula, 11, 219-254. Herkov, Z. (1985): Dodatak uz stare mjere Hrvatskog primorja i Istre, jadranski zbornik, Rijeka-Pula, 12, 4S9-521. Hocquet, J.-C. (1979): Le sei et la fortune de Venise. Voiliers et commerce en Méditerranée 1200-1650. P.U.t. ¡ve, A. (1883): Det Banchi feneratizi e capitoli degli Ebiei di Pirano, edei Monti di Pie t à in Istria. Rovinj. Ivetič, E. (1991): La popolazione di Parenzo ne) set-tecento: aspetti, problemi ed episodi del movimenlo demográfico. Alti CRS, 21, 1 17-185. Jvetič, E. (1997): La popolazione dell'lslria nell'età moderna. Lineamenti evokitivi. Rovinj, CRS. Klen, D. (1954): Ekonomika Istre i Slovenskog primorja. V: Istra i Slovensko primorje. Sarajevo, 78-88. Klen, D. (1961): Valput u Istri. Zbornik Historijskog instituta JAZU, Zagreb, 3, 297-328. Klert, D. (196.3): Mletačka ekspioatacija istarskih šuma i obvezan prevoz tereta do lukc kao specifičan državni po rez u Istri od 15. do kraja 18. stolječa. Problemi sje-vernog Jadrana, Rijeka, 1, 199-280. Kicn, D. (1966): Šolane r nžišta na istočnoj obali ¡stre (XVII-XVU! st.). jadranski zbornik, Pula, Rijeka, 6, 237252. Klen, D. (1969): Fratrjja, fevd opatije sv. Mihovila nad Limom u Istri i njegova sela (XI-XVIII st.). Historijski arhivi u Rijeci i Pazinu. Klen, D. (1973): Urbari i popisi Lupogíava (1560-1571). VHARP, Rijeka, 18, 5-69 Klen, D. (1976): Ekonomsko značenje razvodenja u Istri i Istarskog razvoda napose. Istra, Pula, 14, 3-4, 41-47. Klen, D. (1977): Uvjeti i razvitak odnosa izmeiîu puča-na i grada na u mletačkoj Istri. Rado vi Instituta za hivafsku povijest, Zagreb, 10, 305-334. Kicn, D. (1986): Ščavunska vesla. Galije i gaiijoti na istočnoj obali Jadrana. Istra kroz stolječa, knj. 39. Pula, Čakavski sabor. Kos, M. (1950): O starejši slovanski kolonizaciji v Istri. Razprave SAZU. Razred za zgodovino in družbene vede, Ljubljana, 1, 1-27. Kos, M. (1954): Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji Slovenskega primorja. Ljubljana, SAZU, zv. III. i.ane, F. C. (1969): Andrea Barbarigo, Merchant of Ven ice. Venice and H ¡štor v. johns Hopkins Press. Manin, M. (1994): Prilog o gospodarsko-socilnim odnosi ma í o demografskim kretanjima u Istri tijekom 18. stolječa. Acta historico-oeconomica, Zagreb, 21, 117145. Mihelič, D. (1984): Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Zgodovinski Časopis, Ljubljana, 38, 193224 Mihelič, D. (1985): Neagramo gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Ljubljana, SAZU." 115 ANNALES SO/'97 Omit» DAROVCC: ISTKA OP SREDE I Ï. (X) ZAČETKA t V. STOLETJA V «.Uč» OOSPOOARSKOZGODOWNSKf -, 107-1 K» MiihelžČ, O, (1989); K osvetlitvi nekaterih votlih mer srednjeveškega Pirana. Kronika, Ljubljana, 27. 1-2,. 22-26. Miheîié, D. (1993): Prispevek k poznavanju obiti v srednjeveških mestih Piran, Ljubljana in Maribor. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 47, 4, 497-503. iVUhelič, D. (1995): Vinogradništvo in vinska trgovina na srednjeveškem piranskem območju V: Dežela refoška. Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Knjižnica Annales 10. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 99-120. Mihelič, D. (1996): O začetkih piranskega solarstva. Annales, Koper, 6, 8, 339-348. Milanovič, B. (1967): Hrvatski narodni preporod u {stri. Pazi«. Morteam, L. (1881): Cond iz ion i economiche rli Trieste e l'lstria rsel secolo XVIII, stud i ate dalle rtilazioni de' Podestà-Capiîani di Capodistria. Trst. Miillner, A. (1909): Geschichte des Eisens in Krnin, Gorz und Istricn von der Urzeiten bis z.urn Anfange des XIX. Jahrhunderts. Wien-Leipzig. Napoleonove Ilirske province (1809-1814) ¡1964). (Zbornik). Ljubljana. Netto, G. (1975): L'lstria veneta nell'anagrafe clef 1766. AMSI, 75, 113-254. Nkolich, Ê. (1882): Cenni storico-statistici sulic- soline di Pirano. Trst. Pavam, E (1890): Cenni storici intorno alla seta in Gorizia, nell'lstria e in Trieste. A T., 16, 86-1 30. Pederin, L (1973): Istra u austrijskim i njemačkim puto-pisima 18. do 20. stoljeca. Isfarski mozaik, Pain, 6, 5468. Peršič, j. (1975): Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338-Î348). Kronika, Ljubljana, 23, 138-148. Peršič, ). (1977): Družina florentinskih bankirjev Solda-nieri v Piranu. Kronika, Ljubljana.. 25, 12-18. PcršiC, J. (1984): Židje v poznosrodnjeveški beneški Istri. Slovensko morje in zaledje, Koper, 6-7, 39-79. Pezzoio, L. (1994): Problemi liscali in Istria (secoli XV(-XVIII). V: Acta Histriae lil. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 165-1 72. Pivec-Stelé, M. (1930): le vie économique des Provinces illyriennes. Pariz. Priloži za bibliografiju objavljenih izvora za povijest Istre (1977-1981). I.-IV. Zagreb, jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti. Pullan, B. (1971): Rich and poor in Renaissance Venice The Social Institutions of a Catholic State, to 1620 Oxford. Quarantoüi, C. (1954): Trieste e l'lstria nell'età Na-polenica. Firenze. Ribane, j. (1953): Stupe i stupanje sokna u Istri. Zbornik za narodni život i običaje južnih Stavena, Zagreb, 37, 69-79. Rossetti, D. (1891): Oe/ie saline di Trieste. A.T., 7 7, 439-467. Schiavuzzi, B. (1888): le epidemie di peste bubbonica in Istria. Notizie Storjche. A M Si, 4, 423-447. Schiavuzzi, B, (1889): La malaria in Istria. Ricerche suläe cause che l'hanno prodotta e che la mantengono. AMSI, 5, 319-472. Schiavuzzi, B. (1901-1904): Cenni storici sull'etnografia del l'lstria. AMSI, 17-20. SSovemsko primorje in Istra (1953). Beograd. $cfič, N. (1989): Napoleon u Istri. Ptila, istarska književna kolonija "Grozd". Šetič, N. (1987): Poreč i PoreJtina u doba Napoleona (1805-1813). Zbornik PoreŠtine, Poreč, 2, 157-169. Tamaro, A. (1924): Storia dr Trieste l-ll Trst. Tommasini, G.F. (1837): De' Commentarj storici-geo-grafici della provincia dell'lstria. A.T., 4. Vilfan, S. (1957): Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom in Slavnikom. Kronika, Ljubljana, 5, 69-87 Vilfan, S. (1957): K obdelavi polja v Slovenski Istri. Slovenski etnograf, Ljubljana, 10, 61-70. Vilfan, S. (1962, 1963): K zgodovini kmečkega kupčeva n ja s soljo. Gospodarsko-pravne podlage povesti o .Martinu Krpanu. Kronika, Ljubljana, 10 in 11. Vilfan, S. (1983): Prometni položaj slovenskih dežel in preskrba zahodnih mest (od 14. do 17. stoletja). Zgodovinski časopis, Ljubljana, 37, 1-2, 5-20. Vilfan, S. (1987): Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih deželah do 17. stoletja. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 40, 397-412, Umek, E. (1957): Prispevki za zgodovino ovčje reje na Krasu in v Slovenski Istri. Slovenski etnograf, Ljubljana, 10, 71-76. Zalta, G. (1976): Economia e nroduzione olearia nell'lstria nel secondo Settecento. Economia e Storia, Roma, 1, 177-220. Zgodovina narodov Jugoslavije 1 (1953). Do začetka 16. stoletja (več avtorjev). Ljubljana. Ziliotto, B. (1965): Aspetti di vita politica ed economic* nell'lstria del settecento Pagine Istriane, Trst, 14, 7-59. Zovatlo, P., Passoiunghi, P.A. (1978): Bibliografia sto-rico-religiosa su Trieste e l'lstria 1864-1974. Roma, Multigrafica. Žilko, S. (1979): Solno tihotapstvo na območju piranskih, koprskih in miljskih solin v času Beneške republike. Slovensko morje in zaledje, Koper, 2/3, 79-95. 116