Leto ifll, štev. 264 Ljubljana, torek 16. novembra 1926 Poštnina pavsalirana. Cena 2 Din =s. I »ha j a ob 4. zjutraj, aas Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Dir« 40*— neobvezno. Oglaw po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. kJL Telefon štev. 71, ponoči tudi 4tev ii. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravnfStvo: LJubljana, PreSemov« ulica St 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek} Ljubljana, Prcšei-nova ulica št. «. — Telefon St 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St x. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu t Ljub-jana St 11.84» - Praha čislo 7>.i8o. Wien. Nr 105.14» Ljubljana, 15. novembra. Včeraj je SLS na ust.-j svojega voditelja izkopala tz groba Sukljejevo poetično elastiko! Stranka, ki o sebi trdi, da je načelna kakor nobena druga, da ima najbolj podrobno izdelan vsestranski program, ie v stiski svojega srca. ob pogledu na rušeče se temelje ljudskega zaupanja in v strahu za svojo bodočnost proglasila, da hoče za vsako ceno v vlado ... In ona more v vsako vlado, z najhujšimi cemralisti in najostre:šimi reak-cijonarji danes, s federalisti in komunisti. če bi trebalo. jutri. Ona je pripravljena sedaj s Pašičem, pa zopet z Uzu-novičem. njej ie dobrodošel Radič, ako io popelje k ministrskim stolom, a bi z isto vnemo prijela Pribi"cviča za roko. SLS je zvesta Davidoviču, dokler upa. da bi ob njegovi strani mogla naprej, a je seveda njegova nasprotn;ca kadar smatra, da to sosedstvo ni zanjo koristno. Ona je avtonomistična pri volitvah, centralistična pri državnem krmilu, je jugosiovenska. če to nese. in samoslo-venska. k;-.dar je to taktično priporočljivo. Doslej ie manjkalo avtoritativnega potrdila te metode, sedaj je tudi ta ne-dostatek odpravljen: Dr. Korošec je*v lapidarnem stilu zagrabil za jedro ter slovesno proklanural «ooliti5no elastičnosti za princip SLS. če je bilo še kaj potrebno, da se klerikaiizem popolnorra razgali. Korosčeva beseda je to v polni meri opravila. Stari g. Šuklje bo morda vesel: Slovenci imamo zopet svoje elastičarje. Najbrže pa bo tudi ta klasični oportunist preteklih časov zmajeval z glavo. Kajti kar se je moglo njemu in njegovim prijateljem priznati kot olajševalno, posebne prilike in razmere komaj probtijajo-Cieea. v najprimitivnejših političnih od-liošajih napram tuji državni sili živečega naroda, to je za stranke in politike današnje dobe in v narodni državi najgorostasnejša morali.no . politična dekadenca in priznanje izgubljene vere v silo in uspeh lastnega programa in dela. Tragično pri tem je. da SLS kot trenutna posestnica velike večine slovenskih mandatov identificira svojo politiko s politiko celokupnega slovenskega ljudstva ter nas Slovence na ta način predstavlja kot najširše politične špekulante, ki so vsakemu na prodaj. G Korošec si morda utvarja, da je s proglasitvijo elastične politike olajšal sebi in svojim pot v vlado. Mi menimo, da je dosegel nasprotno. I11 akoravno so mu skrbno izbrani zaupniki ploskali, ko je položil program SLS na elastiko, narod, ki hoče jasnih smernic, bo z elastičarji 5e hitreje obračunal, ker dobro razume, da so voditelji SLS s prehodom v politiko elastike sebi samim izrekli nezaupnico in obsodbo. Ves dr Koroščev govor je v ostalem eno samo priznanje krivde na nesrečah in neuspehih, ki sta jih prizadejala on in njegova stranka slovenskemu ljudstvu z usodno dobo avtonomistične politike ^ suhih let=. Nič ne de. da je doktor Korošec skušal valitj odgovornost s pleč SLS na njene nasprotnike v isti sapi. ko je proglasil za SLS načelo: -Mi in samo mi!» Da bo to storil, smo že v naprej napovedali, kakor smo tudi pričakovali na zboru zaupnikov SLS naj-naivnejše demagogije. Vprašanja: Ali se hočete odreči slovenskemu jeziku, svoji veri? pravice do ^popolnih samouprav v Sloveniji*, ki jih ie stavil doktor Korošec svojim zaupnikom, se čuje-jo, kakor da bi bili Slovenci tudi v Jugoslaviji v opasnosti. da jih vse skupaj deponirajo v italijanske kolonije. Naši klerikalci bi pač zaslužili, da se jih pošlje vsaj za kratek čas med neodre-šene brate v Primorje, da bi se vsai tako nesramno ue norčevali iz belega kruha, ki bj ga pri nas lahko vsi uživali, ako bi ga ne kvarila brezvestnost in nesposobnost klerikalnih in radičevskih demagogov ter radikalskih korupcijo-nistov. Še nekaj ie treba, da pribijemo. Dr. Korošec je na zboru zaupnikov v Celju tudi trdil, da klerikalna načela niso in ne moreio biti nikak predmet pogajanj. »Naša načela so bila, ko te države še ni bilo in taka bodo tudi ostala.« V zvezi s temi načeli iu kot praktično dopolnilo teoretičnega programa SLS je bil menda izvoljen za posle-vodečega podpredsednika SLS g. dr. Marko Natlačen, čegar kandelabrski govor iz 1. 1914 je dolgo onemogoča! politično karijero nekdanjega miljenca dr. Šusteršiča. V dobi elastike je g. Natlačen postal posledoveči podpredsednik SLS. Gostovanje beograjske opere v Budimpešti Beograd, 15. novembra, k. Med intendan. toma budimpeštanske in beograjske opere ic bila danes sklenjena pogodba, po kateri bo januarja 1927 gostovala beograjska ope« ra dva dni v Budimpešti. Izvajala bo aBo° risa Godunovac. Utis Koroščevega celjskega govora v Beogradu SLS je sedaj bolj daleč od vlade, kakor je bila prej. — Uzunovič in Dragovič v avdijenci. — Kralj odpotoval v Topolo. Beograd, 15. novembra p. Včeraj ves dan so se vršile med radikali na Uzunovičevi m Pašidevj strani konference, katerim se pripisuje poseben pometi. Dopoldne je kralj sprejel v dveurni avdijenci min. predsednika Uzunoviča, nato pa znanega pašičevca posl. M Dragoviča. Popoldne jc kralj zapustil Beograd ter se je odpeljal v Topolo, kjer ostane nekaj dni. Danes skupščina. nima seje. Jutr: bo rai-pravijalo o ratifikaciji konvencije z Ru-ntuniio glede dvoiastništva ob granici. Opozicija uamerava pri tej prilik' zahtevati od ministra Ninčiča, da poda ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. V veliki dvorani vseučilišč;! se prične jutri konferenca delegatov gospodarskih organizacij o našem železniškem programu. Beograd. 15 novembra p. Listi objavljajo glavne točke Koroščevega govora v Celju, ki je predmet živahnih političnih komentarjev. Reči se mora, da je učinek nasproten temu. kar ie voditelj SLS očividno hotel doseči. Zlasti rnegov povdarek. da ie SLS elastična stranka, se skrajno nepovoljno komentira. Povdaria se, da ie to prvi slu- čaj v politični zgodovini naše države, da se je našla stranka, ki proglaša skrajni opti tnizem za svoj flrincip. 'z dr. Koroščevih besed se vidi, da js SLS sedaj ko ji gre za to. da za vsako ceno pride v vlado, pripravljena zapostaviti vse svoje programa-tičr.e zahteve ter se popolnoma približati radikalom, a jutri, če ji bo to kazalo, zopet kreniti v skrajno levico. V političnih krogih se ta taktika označuje z jako drastičnimi iz razi, ki jih ni mogoče reproducirati. Posebno ogorčenje je izzval Koroščev govor tudi v opozicijskih krogih in zlasti davidovičevci ga proglašajo za nečuvenost. Dopoldne se je vršila konferenca radikalskih ministrov na kateri se je m. dr. razpravljalo tudi o Koroščevem govoru, namenjenem na adre-so radikalskih- prvakov. Kakor je Vaš poročevalec izvedel, se je ugotovilo, da ta go vor ne nudi nobenih garancij za iskreno politiko SLS. Eden izmed radikalskih Prvakov je izjavil vašemu dopisniku: »Kar se nas tiče morem reči, da SLS še nikdar ni bila tako oddaljena od vstopa v vlado, kakor po celjskem govoru dr. Korošca. Ne poznam tudi nobene druge stranke, ki bi na temelju takih naziranj hotela biti z SLS v vladi.« Dr. Wiifan je bil le žrtev »slučaja in pomote" Američani pravijo, da mobiliziramo proti Italiji! Beograd. 15. novembra r. Italijanski poslanik general Bodrero je izjavil novinarjem, da je do aretacije dr. Wilia-na prišlo le slučajno. Bii je aretiran ua cesti ter pripeljan na poi cijo. kjer mu niso verjeli, da je poslanec. Ko pa je zaprosil za telefonski razgovor z Mus-solinijem. se mu ie dovolii, nakar je Mussolini odredil, naj se izpusti. Končno je general Bodrero označil kot neprimerno, kar govori St. Radič proti Italiji, fašizmu in Mussol niju ter je izjavil, da bi bilo potrebno misliti na likvidacijo cele zadeve. V. Beograd je dospela tudi brzojavka g. VVilfana, v kateri javlja, da je zopet izpuščen ter prosi, da naj se smatra aiero za likvidirano. (Izjava g. Bodrera o »slučajni« aretaciji dr. VVilfana je seveda le prazna izgovor. Najbrž ie bila tudi hišna preiskava v > VVilfanovem stanovanju Ie slučajna ' ip tržaška policija menda ni verjela, da je to stanovanje poslanca VVilfana, pozneje pa, ko je to dognala, je stanovanje stražila, dokler se ni v Rimu ugotovilo, da je bil dr. Wilfan Ie slučajno in pomotoma aretiran . . . Beograd, 15. novembra p. Po brzojavki iz Trsta, slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu niso zasedli fašist, temveč so le izvršili preiskavo, zlasti v stanovanju upravitelja šole g. Štoke. Pariz, 15. novembra r. »Chicago Tribune* javlja, da je Jugoslavija odredila delno mobilizacijo proti Italiji. O o je prava amerikanska raca. Op. ur.) Kardinal, ki hvali Musso- linija Rim, 15. novembra, o. Danes je bilo v Ostiji slovesno pokritje nove bazilike, ki se gradi s podporami iu prispevki vsega sve ta. Ostijski škof kardinal Vannutelli je imel pri tej priliki kratek govor, v katerem je med drugim dejal: c Obiskovalci tega božjega hrama naj bi ne smeli pozabiti moliti, da bi se zopet ustalil na svetu trajni verski i u socijalni mir in da bi v naši Italiji bili oven čani z uspehi neumorni napori velikega sina krepke Kampanje, ki je očividno poklican po božji previdnosti, da deluje za dosego tega cilja v zgodovinskem trenotku, ki ga preživljamo.* Vesti o novem atentatu na Mussolinija neresnične Bim, 15. novembra, s. cAgenzia Štefanu dementira vesti, da bi bil na Mussolinija ponovno izvršen atentat. Bim. 15. novembra, o. Danes se je vršil v palači Viminale velik raport poveljnikov vojaških okrajev in oddelkov fašistovske milice. Med udeleženci je bil tudi poveljnik tržaškega vojaškega okraja general Monesi. Mussolini je razlagaj navzočim veliko in važno nalogo fašistovske milice, ki ji je poverjena vojaška vzgoja italijanskega naroda in priprava za vojaško službo. Položaj na Poljskem Varšava, 15. novembra, (pr.) V pravnem odboru so sprejele vse stranke predlog soa cijalistov glede takojšnjega razveljavljenja tiskovne uredbe. Odbor bo na prihodnji plenarni seji o tem predlogu definitivno sklepal. Mordy, 15. novembra, (pr.) Tu so imele Rtonarhistične kmetske zveze zborovanje, na katerem so zahtevale vzpostavitev polj* skega kraljestva. Na kongresu je bilo več sto delegatov. Delovanje Društva narodov Priprave za . svetovno gospodarsko kou-ierenco. Ženeva, 15. novembra (pr.) Danes je bilo otvor.ieno drugo pripravljalno zborovanje za svetovno gospodarsko konferenco. Predsednik je v svojem otvoritvenem govoru naglasi! zboljšanje gospodarskega položaja Sedanje zborovanje ima namen, določiti prognm svetovne konference. Angleški delegat Baliour je potem govoril v imenu mednarodne trgovske zbornice. Francoz Jouhaux pa j* zahteval s stališča delavcev, da morajo priti na program konference tele točke: 1. stabilizacija valute, 2. zaščita carinskih dogovorov, 3. ureditev izseljevanja delavcev |n 4. ustanovitev mednarodnega gospodarskega urada. London. 15 novembra s. Reuter poroča, da bo Chamberl&in načeloval angleški delegaciji na decemberskem zasedanju Sveta Društva narodov. Papež proti vmešavanju vere v politiko Rim, 15. novembra I. Zadnje čase se je začelo glasilo Vatikana »Osservatore Romano« baviti s smernicami in propagando »Action francaise«. Povod temu je dalo znano pismo kardinala Mourina, čegar vsebino je papež odobril s protipismoni. Da se preprečijo morebitne napačne razlage stališča Vatikana do te zadeve, piše »Osservatore Romano«: »Pod imenom »Action francaise (kakor se imenuje ta francoska stranka oiicijelno) je razumeti 1. stranko in sporedno njeno politično šolo ter tudi Ligue d' action francaise, ki je njena organi čn a emanaedja in 2. Ust istega imena. Stranko kot tako je Vatikan obsodil, v kolikor se zavzema za vzspostavitev monarhije. Papež ie izrecno rekel, da priznava katoličanom popolno politično svobodo, vendar ne more odobravati, da bodi vera podložna stranki in da vodijo stranko načela, ki niso v skladu s katoliško doktrino in moralo. Glede Ligue d' action francaise obžaluje Vatikan, da je tako številna in dobra mladina pod vodstvom in vplivom voditeljev. v čajih spisih vedno bolj nazadujejo katoliška vera, pravična podreditev politike veri in zelo mnogokrat tudi spoštovanje katoliške morale. Poboj i med francoskimi fašisti Pariz, 15. novembra s SnoS je prišlo v prostore lista »Acrion francaise« deset fašistov, kjer se je priče! pretep z navzočimi Jeli sr padat! streli iz revolverjev. Kn fašist je bil težko, dva pa lahko ranjena. Fašistovski vodja Valois je izjavil, da je dal kakim desetim fašistom z namenom, da bi tako napravil konec proti fašistovski kampanji »Action francaise«, nalog, naj raz-bijejo njeno opravo, ne da bi pri tem koga napadli ali rab!H omžje. Fašisti so prerezali telefonske žice ter razbili več šip. Nato so pričel: nanje streljati. Uredniki »Action francaise., med njimi Doudet in Putz, pa zatrjujeta, da je prišlo okoli 30 mož v njihove prostore, razbili so opravo, pričeli deliti klofute in končno streljali na urednike. Francoski državni dohodki Pariz. 15. novembra, s. Francoski državni dohodki so dosegli v mesecu oktobru re. kordno višino. Znašali so 5.,016,100.800 frankov napram 2.,130.794.600 frankov v oktobru 1925. V prvih desetih mesecih Ie. tošnjega leta so dosegli francoski državni dohodki 30.311 milijonov napram 8432 mi« lijonov frankov v istem času prejšnjega leta. Oficijelna pogajanja med Pašičem in njegovimi nasprotniki Poskus doseči Pašičevo prostovoljno umaknitev na kompromisni podlagi. — Maksimovič pri Pašiču. — Optimizem Velizarja Jankoviča. Beograd, 15. novembra, p. Glavna pažnia vseh poiitič. krogov je posvečena akciji, ki so jo začeli radikali radi razčiščenja odno-šajev v lastnih vrstah. Kakor smo že javili sc zdi, da se je Pašiču predočiio, da se ni ltadejari njegovega skorajšnjega povratka v vlado, akoravno nekateri pašičevci stalno trdijo, da se to vendarle zgodilo kar tiai-preje. Gotovi umerjenejši Pašičevi radikali so začeli akcijo za pomiritev centruma s pašičevci. Tekom današnjega dneva se je moglo opaziti izredno živahno kretanjc med Pašičevim stanovanjem in radikalskim klubom in predsedništvom vlade. Glavna emi-sarja za pomiritev sta Velizar Jankovič in podpred rad. kluba Ilija Mihajlovič. Tudi dr. Kojič in dr. Janjie sta poizkušala igrati posredovalno vlogo, računajoč, da bi zato Kojič dobil ministrstvo za šume in rudnike, Janjič pa ministrstvo za vere. Zdi se pa, da sta bila takoj eliminirana. Dopoldne se jc vršila konferenca radikalnih ministrov, ki' je trajala do 14. Značilno ie, da ie ua to konferenco opetovano prišel tudi Ilija Mihajlovič z Velizarjem Jamkovičem, ki sta nosila sporočila Pašiču in se vračala /, njegovimi odgovori. V radikalskem klubu je vladalo danes izredno razburjenje ter se je z največjim zanimanjem pričakoval rezultat teh razgovorov. Ko so ministri odhajali s te konference so izjavljali novinarjem, da gre za pomirjerrje v rad. klubu. Ministrski predsednik Uzunovič sam je izjavil novinar jem: Razgovar.iali smo se o delu vlade in o tem, kako bi se pripravil teren za čim složnejše delovanje v klubu. Ostali ministri so bili bolj odkriti ter so obvestili novinarje, da so se vršili razgovori, pod kakimi pogoji bi se vendar enkrat započelo z res-snim delom. Ministri so izjavljali, da tako ne more več naprej, ker Narodna skupščina ni sposobna za delo iu se ničesar r.e more spraviti skozi odbore. Konferenca radikalov so jc muialicvaia popoidne. Posebna senzacija pa je bil poset Bože Maksinioviča pri Pašiču. Minister Maksimovič je Pašiča posetil danes popoldne v njegovem stanovanju, ter je bil pri njeni od 16. do IS. Z ozirom na dejstvo, da je Maksimovič prononsirani voditelj onih radikalov, ki so proti Pašiču, mnogi niso niti verjeli, da bi se bil ta sesiauek res vrši',. Iz vladnih krogov se dobiva informacija, da bi bil kompromis mogoč, ako bi neko. liko praznih resortov zavzeli prononsirani pašičevci in b; se predvsem Krsta Miletu: pomiril z Božo M a k si mo vi tem ter vstopil v vlado. Omenja da bi imel iz vlade od= pasti g. Ninko Perič, in da bi PaSič pristal na to, da nc skliče glavnega odbora radi. kalne stranke, v katerem ima absolutno ve» čino. Ali jc itncl Maksimovičev razgovor s Pašičem kaj uspeha, se v trenotku še ne ve. Maksimovič je zvečer konferiral z Uzu« novičem, nato pa je odšel na dvor, odko. der je imel daljši telefonični razgovor s Topolo. Novinarjem jc odrekel vsako po« jasnilo. Tudi Uzunovič sam ni hotel dati novinarjem nobenega točnejšega obvestili, rekel je le: Nikar nc pričakujte izpremem. be v vladi. Glavni posredovalec z« pomi« ritev dr. Velizar Jankovič pa je izjavil vašemu dopisniku: Hvala Bogu, dnvršuje» mo velik posel. Jaz sem deset dni delal na pomiritvi. Na vprašanje vašega dopisnika na kakšnem temelju se vrši ta pomiritev, je Velizar Jankovič odgovoril, da sc o osebnostih še ni ničesar odločevalo, glav. no pa je, da se je našla platforma, na ka. teri se bo dosegel sporazum. Po dobljenih informacijah bo jutri zvečer velika konfe. renca širšega odbora NRS. katere se bo udeležilo '20 do 25 prvakov radikalne stran, ke. Pričakuje se. da bo tej konferenci prisostvoval tudi Pašič, ter da so bo na tej. seji našla definitivna rešitev. Ugoden potek rudarskega glasovanja 29. in najbrže zadnji teden stavke. — Odločitev je odvisna od glasovanja krajevnih rudarskih zvez. — Ogromna Škoda vsled stavke, London, 15. novembra (lo.) Prvi rezultati • krajevnih glasovanj so ugodni. Število delavoljnih rudarjev trajno narašča in znaša sedaij 336.153 mož. Vse rudarske zveze se morajo odločiti do" četrtka, nakar se sestane v petek konferenca rudarskih delegatov, da prejme odločitve na znanje. V večjih rudarskih okrajih je odločitev izpadla pozitivno iu pričakuje se, da se bo večina rudarskih okrajev odločila za vladne predloge. London, 15. novembra s. Notranji minister ceni škodo, ki jo jc povzročila stavka, na 400 milijonov funtov štediugov, t. j. več nego so znašali stroški za južnoafriško vojno. Prof. Belwey na londonski gospodarski šoli ceni neposredno izgubo na 160, dalje izgubo na prodaji premoga na 96, izgubo na delavskih mezdah na 30, izgubo na trgovini z.železom in jeklom na 35, izgubo železnic na 26, dajatve želczničarskili organizacij, ki so radi stavke odpadle na 3, izdatke zveze transportnih delavcev na 13 milijonov ter končno izdatke zveze kotlar-jev na 173 tisoč funtov. Celokupno število onih, ki so postali vsled stavke brezposelni, znaša brez rudarjev 351.578. Občinske volitve v nemški Gornji Šleziji Poljaki v manjšini Varšava, 15. novembra (pr.) Pri včerajšnjih občinski volitvah so dobili Nemci v vseh mestih v Gornji Šleziji večino. Občutne Izgube so imeli poljski socialisti, za katere so poprej precej glasovali nemški delavci. Berlin, 15. novembra (be.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Gornji Šleziji so dosegli Nemci večjo zmago, kakor se je prvotno poročalo. Združeni nemški sooijali-sti so dobili v mnogih občinah, zlasti industrijskih do 60 odstotkov oddanih glasov. Velike izgube ima Koriantyjeva zveza, nadalje stranka upornikov in poljska zveza zaoadnih pokrajin. Draždane, 15. novembra (be.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah so zelo pridobile levičarske stranke, zlasti v velikih mestih. Posebno velike izgube so Imeli nacionalisti. Tudi na Radenskem so izgubile meščanske stranic precej glasov. Razorožitev Nemčije Pariz, 15. novembra (pr.) Veleposlaiti-ška konferenca je poslala generala Walsha v Berlin s seznamom zahtev glede razorožitve Nemčije, da nadaljuje zadevna pogajanja V ugodnem slučaju sc more velepo-slaniška konferenca baviti z vsem kompleksom vprašanj vojaške kontroj| Nemčije že v decembru. Verjetno pa je, da sc to zgodi šele pomladi. Berlin. 15 novembra (pr.) Vlada pripravlja predlog za razorožitev, ki naj ga Uvede bodoča vojaška kontrola Društva narodov. Nemčija ie protestirala proti temu da je predsednik te kontrole francoski general. Zunanje ministrstvo Je poslalo prof. Forsterja v Pariz, da uvede v tej stvari pogajanja Dr. Stresemann se namerava udeležiti teh razprav le tedaj, ako bosta prisotna tudi Briand in Chambedain. Socijalnopolitične mednarodne konvencije Beograd, 15. novembra, p. Danes zvečer je bila seja skupščinskega odbora za pretres mednarodnih konvencij dela, ki so bilo sklenjeno v \Vashingtonu, Ženevi itd. Teh konvencij je '20. Minister za socijalno politiko Simonovič je poilal daljši ekspozč, v katerem je naglašal. da večina teh konvencij soglaša z našo delavsko zakonodajo, nekatere pa ž njo niso v skladu. Poslanec Vujič j o aihteval. da se seja odgodi, da bi so m ogl« konvencije proučiti, ter da se o ujili potem razpravlja ua prihodnji seji. Ker je minister na to pristal, se je seja odgodila. Obveza našo države napfaui mirovnim pogodhaai obstoji v tem, da se morajo te konvencijo predložiti parlamentu v ratifikacijo. Mirovne pogodbe pa ne zahtevajo izrecno, da m morajo konvencije sprejeti. Zato se zdi, da en del teh konvencij ne bo ratificiran, ter.j-več odklonjen. Demonstracije ameriških komunistov proti rumunski kraljici Chicago, 15. uovembra. d. V soboto jc skušala skupina ljudi, večinoma komuni, stov, prodreti policijski kordon, ki jc omo» g očal rumunski kraljici Mariji vožnjo po mestu. Prišlo je do pretepa med redarji in demonstranti, pri katerem je policiji prijela več komunistov. London. 15. novembra, s. o ie nabralo na ccf'i več tisoč ljudi, ki so hoteli kraljico videti. Kraljica jo Sla tudi v rumunsko židovsko sinagogo, kjer >0 ostala nad eno uro. Oster obračun Svet Pribičeviča z radikalsko stunko Poziv davidovičevcem, muslimanom, zemljoradnikom in poštenim radikalom v enotno fronto s SDS, da se vrže sedanji pogubni režim. Beograd, 15. novembra. Po treh letih ie Svetozar Pribičevič v nedeljo zopet prišel v Veliki Bečke-rek in je govoril pred velikansko množico novih pristašev, ki so prihiteli z železnico, peš. na konjih in na okrašenih vozovih od blizu in daleč, da ga pozdravijo in čujejo njegovo jedrnato' besedo, ki neumorno širom države izreka neizprosno kritiko današnjega režima in današnjega stanja v državi. Že spotoma je bil g. Pribičevič predmet raznih sprejemov in manifestacij, a v samem Velikem Bečkereku se je formirala velika povorka, ki je Pribičeviča spremljala na zborovališče. Med burnimi ovacijami je mladina ponesla Pribičeviča na tribuno pred spomenikom kralja Petra. Zboru je prisotvovalo tudi večje število nemških in madžarskih novinarjev, ki jim je g. Pribičevič dal in-tervjuve. V svojem govoru pa je gospod Pribičevič tokrat z izredno jedrnatostjo in duhovitim sarkazmom izvajal: — Po naši ustavi so kralj, ministri in uradniki zapriseženi na narodno edin-stvo. Toda stranki, ki sta sklenili sporazum, ga ne priznavata. Radikalska stranka ne priznava niti edinstva Srbov. a kje neki edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! Zanjo so tudi pre-čanski Srbi vojni in davčni obvezniki, ne pa enakopravni državljani. Radikalska stranka nc priznava osi, okoli katere se vrti cela državna politika, ne priznava niti onega, na kar je sam kralj položil prisego. Ustava zahteva narodno edinstvo, ne pa sporazum plemen. — Jaz ne vodim politike mostov, kakor Laza Markovič, marveč politiko načel. Radikalska stranka je dandanes navadna trgovska družba za eksploatl-ranje države, ne pa stranka, ki bi vodila državno politiko. S celoto radikalske stranke ne pojdemo mj nikoli več skupaj. Radikalom je glavno, da imajo v rokah oblast in jaz sodim, da bi zavoljo oblasti še Boga prodali. Mi pa medtem nikakor ne jadikujemo, ker nismo na vladi. — Ne samo , da ni rešeno niti eno gospodarsko vprašanje, marveč je gospodarska kriza tako globoka, da narod tarna in obupuje pod bremeni. Naša uprava je nesposobna in nepoštena. Pravijo, da vse poti vodijo v Rim, a sigurno je, da vse poti naše uprave vodijo v Beograd, kjer se rešuje vse od malenkosti do najvažnejše stvari — ali pa še bolje rečeno: kjer se vobče ničesar ne rešuje ... Ta uprava je tako slaba, da* narod premišlja, ali he bi bilo bolje dvigniti kramp in motiko in jo razbiti. Na čelu današnje vlade je mož, ki je bil že minister agrarne reforme, prometa, javnih zgradb, socijalne politike itd., a nikjer ni ničesar storil. Sedaj je kot predsednik vlade minister brez ministrstva. O Pašiču se jc govorilo, da je stoletni starec in da zato ne more ničesar storiti. A sedanjo vlado očividno tvorijo sami dvestoletni starci, ker je Radičev fiasko v Prekmurju Shodi v senri bajonetov. Ostra opozicija ljudstva proti Badieevim govorom. Seljaku mesto davčne razbremenitve puško, uradniku figo. Radičev nedeljski nastop v Murski Soboti in v Doljni Lendavi se je izpremenil v čudno komedijo, ki pa je končno postala že toliko opasna, da je njegov spremljevalec drž podtajnik dr. Pernar alarmiral orožniStvo, ki je moralo Radiča čuvati z nasajenimi bajoneti. V Murski Soboti se je k shodu zbrala precejšna množica, med katero pa je bilo bore malo radičevcev in še to večinoma Madžarov. Čim se je Radič pojavil, je med množico završalo. Ko pa je začel govoriti, je nastal tak oglušujoč trušč, da se ni razumela niti ena njegova beseda. Radiča so kar spre-letavale barve. Šele, ko je orožništvo p-j Pernarjevi naredbi stopilo v akcijo ter potisnilo protestirajočo množico v ozadje, s« je Stjepan Radič ponovno dvignil ter s silno nervoznostjo mešal razne kolobocije. Zahvalil je dragega Boga, da mu je dal lepo vreme in dobro pamet. Povdaril je, da je njegova stranka zares največja v državi in je navajal rezultata dosedanjih volitev. Ko je omenjal, kako so nekateri ob lanskih volitvah kričali, da je treba Radiča kot komunista vtakniti v crežts, so padli vzkliki: cTo bi bilo treba tudi danes! > 0 Pašiču je dejal, da zaspi na ministrski seji ali pa vobče ne pride na sejo, ker se izgovarja, da mu je zdravnik predpisal mir. Sedaj pa imamo predsednika vlade, ki je gospodar in ima svojo zemljo in livade. Njegova žena je gospodinja, njegov brat kosi, a tudi sam Uzunovič je še nedavno sukat koso. O sejah ministrskega sveta je Radio pripovedoval: Ministri pridejo in si pripovedujejo, kako je ta plesal tu in oni tam, končno pa pravijo drug drugemu: Podpišite to rešsnje — in ministrska seja je gotova. Ko je on, Radič, prišel te dni v Beograd, je cul, da pridejo v viado z njegovim pristankom Pašič in njegovi ljudje, ki so svojim ljubicam kupovali nakite za 9 milijonov dinarjev. Radič je povedal kralju, da tega ne mara in če bi se tako zgodilo, gre v opozicijo, nakar bo stvar huda. Ko je Korošec, "ki da je Radičev prijatelj in bo morda vstopil v vlado, čul, da gre Radič v Prekmurje, je dejal nekemu novinarju: Kaj naj Radič počenja v Murski Soboti, ko pa tam nima niti mačka! Res je, pravi Radič, da tu nimam niti mačka, niti kakega drugega imetja, toda prišel sem, da se vidi, da smo enega duha . , , Te besede so iz- dandanes žaiibog še mnogo slabše, kakor pod Pašiičevo vlado. Pravijo, da je cigan najprvo obesil svojega očeta, ko je postal car. A sedanji radikalski ministri so obesili svojega očeta Pašiča. Nas sicer to ne briga, to je njihova notranja stvar, ki pa je vrlo značilna za stranko. — Naša država je danes podobna vozu, v katerega so na obeh straneh vpre-ženi konji, ki vlečejo vsak v svojo smer. Eni so radikali, drugi radičevci. čas je, da izprežemo radikalske in radičevske konje, da nam ne raznesejo voza. Vedno sem bil za to, da se osnuje Gospodarski svet (privredni savet), ki naj ga tvorijo vsi naši gospodarski sveti. Brez tega se ne bi smelo reševati niti eno gospodarsko vprašanje. Sklicujem se lahko na vas, da smo mi rešili vsa politična vprašanja, ki so bila pred nami. Mi smo prisilili h kapitulaciji vse sovražnike države. In če je naša stranka lahko obravnavala vsa politična vprašanja, bo mogla presekati tudi gordijski vozel številnih težkih gospodarskih problemov. Ljudstvo ne more več prenašati toliko bremen. Vi mi pritrjujete in z vami vred tudi oni radikali, ki so danes tu. Toda njihovi poslanci v Beogradu pravijo, da ni tako in da je narod kakor limona, ki se da izcejati. — O meni pravijo, da sem nacijonaLni šovinist in nekak troglodit. ki bi najraje pogoltnil vse Nemce in Madžare. Ne maram se braniti pred takimi očitki, pač pa lahko povdarim, da ne morem dopustiti, da bi se v dvom spravljal naci-jonalni značaj naše države. Narodnostnim manjšinam pa dajem toliko, kolikor zahtevam za naše brate pod Italijo. Zvest sem načelom in problemom v politiki, ali lažnjiva je trditev, da preganjam narodnostne manjšii. v državi. V ostalem pa sedanji režim preganja tudi Srbe in Hrvate in Slovence, ki ne pripadajo kateri izmed vladajočih strank. K zaključku svojega govora poziva Pribičevič narod, naj se izprsi, da postane gospodar v svoji državi, naj se priključi za borbo samostojnim demokratom, ki so glavni faktor opozicije. V enotno fronto z SDS pa naj se strnejo i davidovičevci, zemljoradniki i musli. mani i oni radikali, ki so proti sedanjemu sistemu. S složnim nastopom naj vržejo sedanjo vlado. — Ne rečem, da bi radikali hoteli rušiti državo, toda oni s svojim delom, odnosno s svojo lenobo,'z pljačko^in nasilji ter z nesposobno upravo rušijo temelje države. Mi hočemo zakonitost, mi hočemo vlado, ki bo vodila politiko narodnega edinstva, mi hočemo pošteno evropsko državo. S temi besedami je g. Pribičevič zaključil svoj govor, ki ga je množica kvi-tirala z dolgotrajnim bučnim pritrjevanjem, ki se je ponavljalo, ko so nato govorili še narodni poslanci dr. Pivko, Vilder, dr. Boškovič in general v p. Vo-ja Zivanovič. SSS- zvale ogorčene proteste. Sledil je zanimiv incident, ko je Radič govoril o Kristusu in ga je eden izmed seljaikov tik pred govorniškim odrom vprašal: «Ali vi verujete v Boga?s Radič se je strašansko razljutil in kričal: cVi ste magarac in če bi se nahajali med ljudmi v Hercegovini, bi vas premla-tili. Kaj je dejal Jezus, ko so ga tako vprašali? Za mene svedoči moje življenje, za mene govori sedem let rešta!> Te besede so razdražile Radičeve privržence, ki so hoteli izživača pretepsti, medtem ko je Radič še nadalje ves divji kričal: za 11 odst. Vtdi se iz navedenega, da ima sovjetsko gospodarstvo uspehe, a vendarle še ne zadovoljivih; gospodarska obnova ne napreduje v onem razmerju kot v kapitalističnih državah. Na zaključku devetega leta boljševiškega režima je situacija v sovjetski Rusiji bolj nejasna kot ob dosedanjih obletnicah oktobrskega prevrata. Zato gledamo na deseto leto s tem večjo pozornostjo. Darujte za dijaške kuhinje 1 Grof Begouen o Strossma-yerju in njegovih prijateljih Profesor na univerzi v Toulousu, grof Begouen, veliki prijatelj našega naroda, je imel v pondeljek v veliki dvorani ljubljanske univerze zanimivo predavanje o viadiki Strossmayerju in njegovih prijateljih. Izvajal je približno sledeče: Biskup Strossmayer je bil eden izmed onih, ki se s svojo delavnostjo ne omejuje na svojo domovino. On je bil razumel potrebo mednarodnih stikov in si je znal navezati in ohraniti med naj-reprezentativnejšimi tedanjimi evropskimi možmi važna prijateljstva: Glad-stone m lord Acton na Angleškem, Min-gheti v Italiji itd. Ne bom se sedaj bavil z njimi, ampak priklical bi rad v sporni nekatere eminentne Francoze, ki so bili njegovi prijatelji S hvaležnostjo lahko rečemo, da je bil Strossmayer vedno prijatelj Francije, dokazal je to leta 1870. z žal neuspelo demaršo pri Rusiji. Cenil je našo literaturo in smatral Francijo za najgorečnejše ognjišče vseh plemenitih in vzvišenih idej. Vendar je prišel samo enkrat v Pariz in to leta 1867. Bilo je v dobi, ko so se vršila pogajanja za avstro-ogrski kompromis. Dunajski dvor ni hotel, da bi bil pri tem navzoč ta hrvatski domoljub in ga zato naprosil, naj gre občudovat čuda pariške svetovne razstave. Mgs. Stross-mayer je svoje bivanje v Parizu izkoristil s tem, da se je seznanil z izvest-nim številom osebnosti in njegov prvi poset je veljal takrat že bolnemu Mon-talemberju. Grof De Montalembert je ena največjih in najplemeuitejših oseb francoskega katolicizma v 19. veku. Bil je sijajen govornik in je že kot 20 letni mladenič zaslovel, ko se je z vso gorečnostjo svoje mladosti potegoval za svobodo pouka in je sam z Lacordaicre-m otvoril osnovno šolo. Ker je bil pair Francije, so ga pozvali na odgovor pre i to sodišče, kjer se je pričela njegova bieste-ča govorniška karijera. Mož širokega obzorja, usmiljenega srca, se ie navduševal za vse vzvišene probleme in zato začel braniti zatirane narode, Irlandijo, Poljsko itd. Razumljivo jc. da sc je biskup Strossmayer z njim lahko ujemal. To tembolj, ker so 1. 1867. pričeli govoriti, da se bo sestal koncil. V tej isti skupini se je nahajal tudi pater Gratry. ki je obnovil red oratorijancev, filozof in vzgojitelj, član francoske akademije, ki se je tudi močno zapletel v borbo zoper oportunost proklamaciie dogme nezmotljivosti in je bil najprej ravno tako goreč, kot je bil pozneje ponižen, ko se je podvrgel sklepu koncila. To je bilo itak stališče vseh francoskih liberalnih katoličanov zlasti skupine mgr. Dupanloupa, velikega škofa orleanskega, ki je bil posebno dober prijatelj z djakovskim škofom m njegov zvesti tovariš v ljutj borbi. Med koncilom sta se shajala skoro vsak dan pri mgr. Darboya, nadškofu pariškem, ki je bil v izbornih odnošajih z Napoleonom III., ki mu je dajal na razpolago duvolj denarja za vse njegove reprezeiuacij-ske stroške. Najel si je bil palačo in v tej so se shajali vsi člani opozicije. Bil je to mož finega koncilijantnega imra-ja, ki je igral važno vlogo pomh.Sevalca. Usoda je hotela, da ie umrl na žalosten način. Ustrelili so ga s predsednikom Bonjeanom in s tolikimi svečeniki vred vstaši (komunardi). Francoska zgodovina ima malo žalostnejših prizorov kot je bil ta. Strossmayer je bil v stikih tudi z mgr. Plače, škofom mar-sejskim, ki ie imel edini pogum, da je vztrajal do konca in zagovarjal Stross-mayerja tekom one znane viharne seje dne 22. marca 1870. S tem je približno končana vrsta prijateljev in ožjih stanovskih tovarišev Strossmayerjevih. V krogih znanstvenikov in literatov je prištevati med njegove prijatelje sledeče osebnosti: Louis Leger, učeni slavist, kateremu je bil vdan od začetka. Pod njegovimi avspicijami je prišel v Djakovo tudi grof Begouen 1. 1887. Slava Strossmayerjeva je imela veliko privlačno silo na Francoze. Malo po berlinskem kongresu Je prišel k njemu arheolog de Cair de St. Aymour, potem Marbeau, državni svetnik, Henri Lorin, eden ustanovnikov socijalnih tednov (semaines sociales), ki je umrl žal prekmalu, ne da bi bil doživel uspeha svojega dela. Dalje baron de VVitte Charles Loiseau, ki se je v Djakovem poročil s hčerko Vojnovičevo in Begouen sam. Ti trije so edini še živi izmed Francozov, ki so poznali slavnega biskupa. Otvoritev Oražnovega iškega Ljubljana, 15. novembra. V nedeljo ob 10. dopoldne je bil na skromen način otvorjen Oražnov dijaški dom v Wolfovi ulici Na dvorišču so se pred vzidano plaketo velikega dobrotnika našega dijaštva zbrali vsi dijaki, H uživajo že sedaj dobrine njegove Toroke. Navzoči so bili dalje: rektor Sr. Lukman, dekan juridične fakultete dr. Krek, dekan medicinske fakultete, dr. Šerko, dekan tehnične fakultete inž. Kropač, dekan teološke fakultete doktor Aleš Ušeničnik. Zdravniško zbornico sta zastopala 'r. Defranceschi in doktor Gregorič. Otvoril je slavr^sf go- spod dr. Alfred Šerko s kratkim nagovorom na navzoče, v katerem se je spominjal velikega dobrotnika, omenil delo odbora in končal z vzldikom, ki je | bil geslo dr. Oražna in njegove dobe: «Vse za svobodo in narod! Naj ne ugasne njegov spomin med našim dijaštvom Slava mu!» Imenom dijakov-medicincev, ki uživajo prosto stanovanje v Oražnovem domu, je imel nato zanosen govor gospod Kožuh. Proslavljal je zasluge doktor Oražna kot človeka, borca in do- i brotnika dijaštva in izrekel v imenu di- j jaštva zaobljubo, da se bodo ravnali po j njegovih željah, da koristijo svojemu j narodu. Po slovesnosti so si udeleženci proslave ogledali preurejene prostore doma in dijaška stanovanja. K razpustu občinskega zastopa v Mežici Mežica, 15. novembra Y~ r smo pred nekoliko dnevi pc o-5a'<. "1 razpuščen v Mežici občinski od-b- iravlja t"1" posle vladni t-inik Samo Se danes ob 4. In po! 6.; HEHNV PORTEN v vtiefilmu Rož® z Juga ki je tri dni polni, kino ,D»or* do zadnjega kotičKa. - Ml dini primemo. KINO «L JUBL J AN SKI DVOR« Telefon 730. Dve sliki sobotnih *t!:tev V ike um ivei si". tev li Zbornična dvorana 2 volilno komisijo. Za predsedniško mizo sredi štirih stoječih komisarjev sedi preds. volilne komisije g. Ljuba Jurkovic. V ospredju vidimo zaklenjeno skrinjico v katero baš spušča vo« lilec glasovnico. Agitacijski lepaki n letak- na _;odi-iku univerze. V soboto so bile vse deske akademskih društev na hodniku v prvem nadstropju vseučilišča polne lepakov in letakov, s katerimi so si pristaši posameznih list še zadnji trenutek odgovarjali in skušali pridobiti čim več neopredeljenih za sebe. Na lovi deska aJadrana® z lepaki Baliste, na desni deska marksistov s svojimi lepaki. zvezda za Hollywood. Volitve v Ljubljani dne 19., 20. m 21. v kinu ^Ljubljanski dvor«. Vse dame, ld želijo sodelovati na konkurenci, naj se prijavijo pred predstavo v pisarni kina »Ljubljanski dvor« Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 16. novembra: Zaprto. Sreda, 17. novembra: »Skopuh® Red A. Četrek, 18. novembra: Ob 16. uri: «Doktor Knock« ali »Triumf medicine®. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Petek, 19. novembra: e doma z zn?niTi vulkanskim glenom (blatom) 70° vročih iveplenih vrelcev kopališča Pistvan. Dobiva se po vseh lekarnah ali v kockah „Pi-Qa' naravni glen ali kot gotova gleno.a ob loga „Ga-tna kom pre sa". Boljše in uspešnejše cd vseh zdravil. Vprašajte svojega zdravnika. — Poiasnila daje glasno skladišče: L.Schreiber Zagreb, Akademičk: trg 111. Ideaim boleli spoieni z vsemi kopelmi za lečen e po zimi v kopališču Pistvan. Iz Kranja r— Izžrebene številke loterije Kolašic. Včeraj ob 12. uri se je vršilo v prostorih podružnice Jadranske banke žrebanje srečk loterije, ki jo je organizirala agilna kranj« ska podružnica Kola Jugoslovenskih sester v prid revne šolske mladine tukajšnjih osnovnih šol in gimnazije. Izžrebane so bile sledeče številke srečk: 13 : 20: 24 ; 38; 59: 98; 122: 133: 151: 178: 183; 240; 302; 313; 340; 350; 364: 379: 407; 411; 43S; 458; 477; 483: 505: 594: 672; 717: 731: 785; 786; 811: 859: 882: 908 : 946; <*>5: 1040; 1056; 1060; 1130; 1188; 1235: 1261; 1327; 1353: 1373: 1412: 1431; 143S: 1456; 1499: 1515; 1518; 1520: 1546: 1578: 1590: 1611: 1637; 1677; 1702; 1714; 1723; 1724: 17f>2: 17ft4; 1787; 1846; 1856: 1S63; 1879: 1892; 1896; 1919: 1931; 1977: 1991. r— Igra narave. Preteklo nedeljo je na« trgala dijakinja Milka Kotslova na Kalva> riji nad Kranjem šooek lenih trobentic. r— Konj se je splašil. V soboto popol« dne se je splašil hlapcu lekarnarja Savnika konj in zdrrja! z vozom po trgu proti Pun« gratu. Fred Kušlanovo hišo je zadel ob voziček neke branjevke ter ga treščil ob zid; nato se je ob vogalu razbil voz wm. Konj se je ustavil šele pred pungraško cerkvijo s sprednjim delom voza. Na cc» sti, ki je sicer vedno zelo prometna, ni bi; lo k sreči nikogar. r— Higijenski večer. V soboto je pro dava! zdravnik g. dr. Edvard Šavnik v okrilju oodn.inice Ko.'.i jugoslov. sester o higijcnskiii narekih. Skrbno sestavljeno, z ljubeznijo podano predavanje je vzbudi« lo pri številnem poslušalstvu, večinoma kranjskega ženstva in gojenk gospodinjske ga tečaja, veliko pozornost in priznanje. Prihodnje dni bo predaval zdravnik g. dr de Gleria. r— Lep an češke kolonije. Tukajšnja češka kolonija, ki jo v glavnem sestavljs. jo nastavljenci pri tekstilnih tovarnah «JugOčeške», je nabrala povodom slavja narodnega praznika Češkoslovaške republ;* ke dne 28. oktobra 800 Din za poplavljen« ce v naših krajih. Denar so izročili srez.. kemu poglavarju. __ T—, Poslovilni \-ečer g. Jože Pehar ca. Preteklo soboto zvečer so priredile caci« jonalne domače organizacije v Narodnem domu poslovilni večer v čast g. Jožu Pe. harcu. magistru farmacije pri" lekarnarju Savniku, ki odhaja te dni po skoro 25!et« nem bivanju v Kranju na novo službeno mesto v Zagreb. Potek večera je bil jasen i/-raz spoštovanja, hvaležnosti in prijatelj« stva. ki so ga manifestirali v svoiih govo« rih reprezentanti in delegati tukajšnjih na. cijonalnih organizacij in napredne javno, sti v našem starodavnem Kranju, v čije pr« ve vrste je spadal g. Peharc. g^ELK -uu JLJLSJJJLJU JuncTOJooanDr} Znatno znižane cene g za BSA motocikle in bickle □ do 31. decembra 1926 3 H nudi 9 R JtJGO-AVTO, LJUBLJANA 8 Dunajska c. 36, te.eion 236. g 3 Izrabite ugodoc priliko! Italijanski aeroplan pristal v Beli Krajini Metlika, 15. novembra Včeraj ob 16.55 je pristal v bližini kolodvora Rosalnice pri Metliki italijanski aeroplan r Ibaus-, last družbe Transadriatica v Benetkah, ki vrši redni potniški promet med Benetkami ia Dunajem. Letalo ima tri motorje in je tipa Junker. Aeropiaa je od-plul z Dunaja ob 12.40 in se je ustavil v Celovcu. Nato je hotel nadaljevati vožnjo preko Trbiža v Benetke. Po izpovedbi pilotov je pričel nad Trbižem pihati nasproti močaa veter in je bilo vrh tega zelo oblačno. Letalo se je hotelo izogniti vetru ln je poletelo zato po jugoslovenskem ozemlju preko Triglava. Na poti pa se je pokvaril levi motor, nakar se je letalo v višini 3600 m pričelo polagoma spuščati Pilot je izgubil radi oblakov smer ia se Je znašlo letalo naenkrat nad Gorjanci. Od tu so skušali doseči Reko, vendar pa je bilo letalo rad; pokvarjenega levega motorja končno prisiljeno, aa je pristalo pri Rc?a!-nicah. V aeroplanu ie bilo šest oseb: inž. Renato Monardi. pilota Riccardo Pasquaii in Umberto Bianchini, dalje mehanik Avgust Polzi, vodja letališča v Celovcu, \Val-ter Lux in gdč. Olga Schuoii iz Celovca. O dogodku so bile takoj obveščene naše civilne in vojaške oblast: ia se vrši sedaj preiskava, kaj je pravzaprav pravi vzrok, da je letalo poletelo brez dovoljenja čez naše ozemlje Sah Ljubljanski šahovski k!ub je izvolil na rednem občnem zbcu 13. t m. sledeči odbor: Predsednik inž. V. Zupane, podpredsednik ta blagajnik R. Mrzlikar, tajnik C. Vidmar, redatelj L. Furiani. knjižničar !n gospodar K. Konič. Novi odbor bo v zimski sezoni posvet1! največ pažnje notranjemu ustroju kluba in domačim prireditvam. Na programu je velika siimritanka dr. Vidmarja, prvenstven; mateh Furiani-JeroSov. ki bo določil prvaka Ljubljane, trening -mateh za finalno tekmo državnega prvenstva Ljufoljana-Novi Sad it Vsi člani se naprošajo, da do konca novembra obnove svoj vpis v klub pri g. Mrzlikariu in plačajo članarino za oktober in november. Kdor tega ne bi storil, sc bo smatralo, da ie izstopil iz kluba. Naši onstran grame Po dnevih nasilja v Gorici Po dnevih groze in vznemirjenja se je povrnilo v Gorico zopet normalno življenje Duhovi so se umirili, ljudje prihajajo z de« la in vprašujejo v pritajeni besedi, kaj se je zgodilo, meščani v istotako pritajeni besedi odgovarjajo, kaj je bilo. Ta pritajenost je namreč značilna za nas še razmere. Fašistovska vlada je podvzela zelo stroge mere, da se vzdrži na krmilu. Tod vtisom novih zakonov, ki pretijo s strogimi kaznimi, se vrši naše življenje, ki je zavzelo nek poseben ton. Ljudje se še o čisto navadnih, nekaznjivih stvareh ne upajo pogovarjati glasno. Meja med do« voljenim in nedovoljenim je tako majhna, da je niti opaziti ni mogoče. Ne zahajajo v gostilne, nekateri so se odpovedali tu« di kavarnam, jedva doma se jim zdi var« no zavetišče pred nesrečo, ki lahko začne z nepremišljeno besedo. In to ne samO med Slovenci, ampak tudi med prebivala ci druge narodnosti. Molk je značilen za naše dni, ki jih preživljamo. , Molk tudi v časopisju. Niti en list ni prinesel niti ene črke o dogodkih, ki so sc odigrali zadnje dni po Italiji. Vse je odeto v črno tajnost in pokrito z nepro« dirnim molkom. Komaj med vrsticami smo zadnjič brali, da so se vršile demonstracij ■c pred francoskim poslaništvom v treh mestih. To je poročala «Edinost» in če se ne motimo, je bila ravno radi tega zaple« njena. Nič o divjanju v Gorici, nič o de* jonskih izpadih na Nemce v Poadižju in na Francoze v Alpah za Turinom, nič o r.asiijih proti opozicijonalcem. Grozna tis šina vlada, in ne vemo, kaj naznanja. Ni čuda tedaj, da naši ljudje s čudom gledajo, da listi nič ne poročajo, prihajajo sami v mesto, da izvedo kaj natančnejšega. Ustno izročilo pa je hujše nego časopis« je. Novica, ki je prenešena od ust do ust vžge vse močneje, kot more vžgati zapisa« na beseda. Danes, ko to pišemo, smo pre« pričani, da ni slovenskega doma, kamor bi žc ne bil prišel glas. da so v Gorici pu« stOšili naše kulturne domove. In če je prišel ta glas v slednjo sloven« sko hišo jc naredil svoje poslanstvo. Vžgal ie slednje slovensko srce v novem ognju. To pa poznamo naše ljudi: Streti se pa ne dajo. * Vsa poročila, ki so prihajala prve dni, so imela kljub točnosti nekaj napak. Ljud« ie so bili zbegani in so govorili vse kri« žem različne stvari, nekateri se sploh niso upali preveč prikazovati na ulicah. Tako se je raznesla vest. da so neodgovorni mla« deniči v zloglasni noči razbili tudi upravo »Goriške Straže«. Ne samo to je res, pri« staviti moramo tudi, da so razdejali isto« tako tudi uredništvo in tajništvo goriške« gi pol. društva «Edinost» (dr. Bitežnika), nad katero so se znesli s posebno vnemo, tako, da so mu ceh pult razklali. Vsi tri« je uradi se namreč nahajajo v eni in isti hiši, via Mameli št. 5. Izmed razbitih lokalov se je opomogla le Narodna tiskarna, ki je popravila raz« bite šipe in pobrala raztresene papirje in povrnjeno pohištvo. Društvo «Mladika» je moralo raznesti svoj inventar na vse stra« ni, da je napravilo fašistom prostor. Zveza prosvetnih društev še vedno kaže svoje razdejanje, ki je eno najvzornejših, kar so jih mogli narediti. Trgovski dom je tu* di dobil svoje prejšnje lice. Fašistovska straža z glavnih vrat je izginila; črn pepel, ki je nastal na cesti od požara inventarja, je dež izpral, mrtvaške zastave so izginile z oken, razbite šipe v oknih prostorov Pev« skega in glasbenega društva so namestili z novimi. Časopisi so prinesli vest, da ima« jo goriški fašisti svoj sedež v via Petrar« ca. Iz tega je jasno razviden namen in po« men fašistovske noči, ki so jo bili uprizori« !■ v Gorici. — V četrtek — dne 11. t. m. so imeli otvoritveno slavnost s plesom. Za ilustracijo naj povemo še to, da so imeli vse dni na sredi dvorane napravljen katafalk, pregrnen s črnim prtom, na ka« terem je stala mrtvaška glava, ob katafal« ku pa je stala tabla z napisi Slovencev: Besednjak, Podgornik, Srebrnič, Gabršček, Medvešček. Značilno je tudi, da so prinesli italijan« ski listi kratko poročilce z zahvalo in po« hvalo na fašistovsko sekcijo v Gorici in v Podgori, češ, da so lepo in primerno pra* znovali obletnico zmage in so čisto v duhu velikih idej, ki jih zastopajo, zaključili praznovanje. Lepe besede, ki govorijo za cele strani, čc ne za cele knjige! p— O potrebi vodovoda za Trst so si na jasnem vsi poklicani faktorji. Vse pa kaže. da velikega, izdatnega vodovoda Trst ne dobi. Občina si bo morala pomagati z manjšimi vodovodi. Razpravlja se zopet načrt s Padežem in Suhorco. Iskala se je podpora pri vladi ali ta jo je odrekla. Naj« prvo se izvrše vodovodna dela v Osapski dolini. p— Iz Trsta poročajo, da društvi «Zora» v Rojanu in «Kres» v Štor j ah na Krasu nista bili razpuščeni. p— V OcizluKlancu v Istri imajo hudo italijansko učiteljico, ki sovraži «drugo« rodne« otroke. Nabija jih s palico po gla« vi, suva v obraz s pestjo, deklice vleče za kito. Surovo zmerja otroke in njihove stariše. Oddana je pritožba na šolsko oblast. p— V parmsko pokrajino je bilo preme« ščenih največ slovenskih železničarjev. Ni je vasice v deželi, ki bi ne imela slovenske« ga železničarja. Pravijo, da so domačini z njimi prijazni. Ponesrečena izredna glavna skupščina LNP. Predčasno zaključeno zborovanje Policija v zborovalni dvorani. V nedeljo se je vršila v Ljubljani izred« tia glavna skupščina Ljubljanskega nogo« metnega podsaveza. Skoraj vse dosedanje skupščine te glavne organizacije sloven« skega nogometa so bile sicer zelo burne, vendar pa so se mogle vsaj redno končati. Vedno in vedno se je upalo, da se bodo mogla nasprotstva med Ilirijo in Primor« jem, ki so glavni vzrok za sedanje neznos« ne razmere v našem športu, vsaj toliko ublažiti, da bi se moglo računati s tem, da bo naš šport vidoma napredoval, ker je znano, da imamo za to vse potrebne po« goje. Toda medsebojno nezaupanje in so« vraštvo narašča, temu se pridružujejo osebni prepiri in rezultat je vedno bolj mučen. Svoj višek je to neznosno stanje doseglo na nedljski glavni skupščini LNP, ki jo je predsednik predčasno zaključil in pri kateri je cclo v zborovalni dvorani nastopila policija. Kaj pa sedaj? Ni nam še znano, kaj bo ukrenil JNS. Slišijo se glasovi, da bo LNP razpuščen in da bodo slovenski klubi pri« šli pod upravo Zagrebškega nogometnega podsaveza. To bi moralo strezniti naše športnike. Ne da bi hoteli pokazati s temi vrsticami napram ZNPu kako nezaupanje, moramo povdarjati, da bi ta sklep pome« ril samo to, da smo mi sami nezmožni so« diti svoje športno gibanje. Tukaj gre za naš športni prestiž. Naj vodi naš nogo« m-etni šport Peter ali Pavel, vsekakor mora upravljanje našega nogometa ostati v na« ših rokah. To naj prizadeti klubi dobro premislijo. Zborovanju ie predsedoval predsednik LNP»a g. Jaklič, prisostvoval mu pa je kot delegat JNS*a g. Riboli. Zastopanih je bilo 24 klubov. V verifikacijski odbor so bili izvoljeni gg. Deu, Dorčec, Pogorelec in Šuput. Zalibog je ta odbor delal v isti dvorani kot je zasedala skupščina, in kma« lu je večina zborovalcev bila zbrana okoli tega odbora ter kontrolirala njegovo delo Izkazalo se je, da je bila mariborska Svo« boda izstavila nič manj nego tri razna po« oblastila! Verifikacijski odbor je odobril pooblastilo g. Grebenca, skupščina pa je na predlog g. Vodiška s 13 proti 10 glaso« vom po prav ostri debati sklep verifikacij« skega odbora razveljavila. Glasovanje je Šport sicer pokazalo, da so pristaši Ilirije v znat« ni večini, vendar je g. Vodišek s svojim predlogom s katerim je povzročil desavui« ranje verifikacijskega odbora in s tem tu« di odločitve svojih klubskih prijateljev napravil stvari slabo uslugo. Razpoloženje jo postajalo vedno bolj bojevito in burno. Nato ie podal tajnik LNP g. Kuret svo« je poročilo, ki so ga zborovalci mirno po« slušali. Predsed. g. Jaklič je obžaloval, da so bili v klerikalnem listu člani enega iz« med včlanjenih klubov (Primorja) grdo napadeni kot prireljeni elementi ter kon« statiral, da pisec tega napada dosedaj še ni dal zadoščenja. Pripomnil je tudi, da do sedaj še ni usoel glede priznanja novo prijavljenih klubov pri Savezu, a upa, da se bo to v kratkem popravilo. Nato je otvoril debato. Medtem se je bilo zbralo v dvorani po« leg delegatov precej članov raznih šport« nih klubov. Prišli so tudi zastopniki klu« bov, ki v LNP še niso sprejeti. Naenkrat se je dvignil v imenu teh klubov g. Maksi« movič (zastopnik novega kluba «Zmaj») ter je zahteval pojasnila, zakaj ti klubi še niso sprejeti. Zastopnik Saveza g. Riboli ni priznal g. Maksimoviču formalne pra« vice staviti na skupščini delegatov LNP predloge in vp-ašanja. To pravico imajo le verificirani delegati, najmanj pa zastop« niki klubov, ki še sploh niso sprejeti. Me« sto g. Maksimovida naj stavi to vprašanje eden od verificranih delegatov. To pravil« no stališče Saveznega zastopnika je dalo povod za burna objašnjevanja. Na skup« ščini so na mah prevladali Krat Cas Idi UIT-. Temoei 4e> m-gt Smei vetra in 0013! 105 v »/o brzina v m opazovanja 0—10 (. 7696 146 83 SW 13 4 Ljubljana .1 8. 7706 15(J 82 NE 13 4 (dvorec) | 14. 771-0 18-0 67 mirno 3 21. 773 4 14 6 82 S 0.5 IC Maribor ... 8. 7710 12-t 72 NW 3 0 Zagreb ... 8. 770 3 15-0 87 SW 3 3 Beograd ... i 7691 14-0 68 mirno 9 Sarajevo ... Skoplje ... 5. 7722 10-0 83 E 1.5 9 a 771 7 90 mirno 0 Dubrovnik . . 7 7706 14 0 79 N 13 0 Solit .... 7 771-2 150 84 mirno 6 Praha .... 7. 768-9 10-0 - WNW 7 10 Vrsta padavine u jpazovbim i nir oi uri dež 02 0.3 Solnce vzhaia ob ^57 zahaja ob 16-32 una /zhaia ob 14 45 zahaja ob M7. Najvišja temperatur« danes » Ljubljani 18 4 najnižja 13 8 C Povprečni barometer je danes v Ljubljani višji za 3. i mm kot včeraj. Tržaška vremenska napoved za torek: Razn; šibki vetrovi. Nebo oblačno, me^la; ne koliko dežja. Temperatura okli 14 stopinj. Morje mirno. omeeting« spremenil v pretep, je vdrla po« licija ter napravila debatam konec... Savezni tajnik je za popoldne sklical konferenco delegatov včlanjenih klubov in onih. ki niso bili še sprejeti. Kljub temu, da je ta konferenca trajala zelo dolgo, ni prišlo do sporazuma. Brez uspeha so se delegati razšli in sedaj čakajo na odločitev Saveza. Nedeljske nogometne tekme LJUBLJANA: Dijaški športni klub : SK Slavija komb. 5 : 1. Dijaški športni klub ima v svojih vrstah precej dobrih mo« či. Slavija je igrala nekoliko preostro. Ja« drart rez. : Panonija komb. 7 : 1, Ilirija komb. : Reka 8 : 1. Obojestransko dobra igra, zlasti se je odlikoval napad Ilirije. Ilirija komb. : Krakovo 3 : 1. TRBOVLJE: SK Celje komb. • SK Tr* bovlje 3 : 1 (2 : 0). Celje jc predčasno za« pustilo igrišče. MARIBOR: SD Rapid : Klagenfurter AC 1 : 1 (0 : 1). V nedeljo je gostoval v Mariboru proti Rapidu Klagenfurter AC., ki pa ni pokazal posebno lepe igre. Publi« ka, ki jo je bilo precej, je dokaj razočara« na zapustila igrišče. Neodločni rezultat ne odgovarja poteku igre. Zmago bi zaslu« žili domačini, ki pa so imeli pred golom precejšnjo smolo. RapidOvci so izenačili v začetku drugega polčasa. Borba je bila precej živahna. Sodil je zadovoljivo go» spod Radolič. Omeniti je treba, da Rapi« dovO igrišče ni primerno za boljše tekme, ker ie premajhno. TSK Merkur : ISSK Maribor komb. 3 : 2 Poraz Mariborovega moštva, ki je bilo se« stavljeno večinoma iz rezervnih igračev. je zakrivil v prvi vrsti vratar, ki bi bil lahko ubranil dva gola. Pač pa je vratar Mer« kurja sijajno branil svoje svetišče. BEOGRAD: Prvenstvene: Jugoslavija : Soko 5 : 1 (1 : 0). BSK : šumadija 5 : 3 (3 : 3), Jedinstvo : Slavija 4:1 (2:0). ZAGREB: Zagreb : Budimpešta 1 : 1 (I : 0). Budimpeštansko moštvo je bilo boljše kot domačini. Od Zagrebčanov je zlasti Perška odpovedal. Gol za domačine je zabil Pavelič. Dobro je sodil dunajski sodnik Kaufmann. — Hašk : Viktorija 7 ; 1 (3 : 0). DUNAJ: Prvenstvene. Vienna : \VAC 7 : 1 (3 : 0), Rapid : Admira 6 : 2 (4 : 2), Amateure : \Vacker 2 : 2, Hakoah : Slovan 2 : 0 (1 : 0). Prijateljske. Slovan : Šport« klub 1 : 0 Nicholson : Rudolfshiigel. BUDIMPEŠTA: Madžarska : Švedska 3 : 1 (2 : 0). Madžari so bili v sijajni for« mi. PRAGA: Slavija : Teplitzer FC. 2 : 0, Židenice : Sparta Košire 6 : 5, Viktorija Žižkov : ČAFK 3 : 1. BRATISLAVA: Bratislava : Simmerin« ger (Dunaj) 1 : 0. ROTTERDAM: DFC (Praga) : Sparta (Rotterdam) 5 : 0. PARIZ: FC Barcelona : reprezentanca Pariza '4 : 1. DEBRECIN: Vzhodna Madžarska : II. reprezentanca Budimpešte 2 : 1. GRADEC: GAK : Strassenbahner 4 : 0. Kolesarske dirke ASK Primorja Na svojem igrišču je kolesarska sekcija ASK Primorja priredila v nedeljo kolesar« ske dirke, katerih so se udeležili kolesarji domžalskega Diska, Dirije, Primorja in za« grebških Železničarjev. Izidi so bili na« stojmi: Dirka juniorjev: 1. Cihler (Pr.) 2.7, 2. Fi. stric. 3. Srebljanovič (oba Železničarji). Dirka gostov: 1. Fistric, 2. Srebljanovič (oba Žel.), 3. Slibar (Disk). Dirka za pn-enstvo Ljubljane: 1. Hvala (Pr.) 3.45, 2. Šolar (II.), 3. Kosmina. Dirka s peštekom: 1. Glavič (Pr.) 2.48, 2. Jančigaj (II.), 3. Srebljanovič (Žel.). Dirka ciljev: Hvala in Šolar sta oba do« segla enako število točk, namreč pet. Hva« la je bil dvakrat drugi, enkrat prvi, Šolar pa dvakrat prvi in enkrat tretji. Tretje me sto je zasedel Zanoškar z 9 točkami. Parna dirka: 1. Zanoškar«Hvala 14.3, 2. Kosmina«Senica, 3. Slibar«Peterka. Dirka seniorjev: 1. Vospernik 2.24, 2. Lakovič. SK Ilirija obvešča članstvo, da se od« slej vrše plesne vaje redno vsak torek. — Odbor. Hazenska tekma Ljubljana : Maribor. V nedeljo se vrši radi odpovedi Zagreba medmestna tekma reprezentanc Ljubljane in Maribora. Tekma obeta biti zanimiva vsled popolnoma izenačenih moči, kajti v obeh reprezentancah bodo nastopile veči« noma igralke SK Ilirije in ISSK Maribora, ki so pokazale nedavno, da stoji hazenski šport v obeh mestih na približno isti stop« nji. Hitrec "ri dunajskem Rapidu. Bivši ig. " Gradjanskega Hitrec se jc preselil na Dunaj ter jc ^il k Ra- Gospodarstvo Majhna okrepitev cen na debelo v oktobru Indeks cen v trgovini na debelo, ki ga izračunava beograjski cPrivredni Pregleda, pokazuje za oktober t. 1. po posameznih skupinah naslednje številke (v oklepajih številke za september t. 1.): I. poljski pridelki 1403 (1339); II. živina in živinski proizvodi 1530 (1446); III. sadje iu sadni proizvodi 1161 (1113); IV. stavbni mateijal 1882 (1864); V, kolonijal no blago 1315 (1326); VI. industrijski proizvodi 1676 (1651); totalni indeks 1949 (1459). Totalni indeks, ki je od aprila do avgusta t. 1. odločno popuščal, je v septembru in dalje v oktobru f. 1. zopet poskočil. Od začetka letošnjega leta se je gibal tako-le: januar 1596, februar 1556, marc 1592, april !583, maj 1542, junij 1495, julij 1476, avgust 1443, september 1459, oktober 1494. Skupina poljskih proizvodov, ki je padla v septembru napram avgustu zaradi nove žetve za 107 točk ali za 7.5 odstotka, je oktobra, kakor vidimo, napram septembru znova porasla ža 44 točk ali za 3 odstotke. Skupina živine iu živinskih proizvodov so jo popravila v septembru za 79 loek ali za skoro 6 odstotkov, a v oktobru napram septembru za 84 točk ali skoro 7 odstotkov. Najbolj so se podražila v tej skupini jajca, dočim so se cene glavnih proizvodov, to je goveje živine in svinj, lc malo popravile. V skupini sadja in sadnih proizvodov so se popravile cene suhim češpljam in vinu. dočim se je žganje pocenilo. Stavbni materijal se je istotako po.lraf.il, in sicer zaradi živahnejše gradbene delavnosti. Kolonijalno blago se jo za malenkost pocenilo. V tej skupini je padla cena kavi. Tudi industrijski proizvodi so pokazali deloma tendenco skakanja cen, deloma pa so tudi popustili. Izvoz v mesecu oktobru 1.1. ni bil takšen, kakor se je pričakovalo. Uvoz je bil dalje slab; enako so bili posli v notranjem trgovinskem prometu slabi. Dinar jo bil vos mesec precej stabilen. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (15. t. m.) T u r š č i c a: sremska, nova, 5 vagonov 122.50—126; sremska, nova, 5 vagonov 131; sremska, nova, 2 vagona 135; sremska, Milena, 1 vagon 152.50; banatska, stara, 4 vagoni 173; banatska, nova, za december, 5 vagonov 125. Moka: baška, <2:>, 1 vagon 406; sremska, <7», 1 vagon 200. Tendenca nespremenjena. = Določba o valutnih poslih t načrtu novega borznega zakona, po kateri bi se smeli valutni posli obavljati samo na beograjski in zagrebški borzi, je vzbudila med slovenskimi gospodarskimi krogi upravičene proteste, ki so prišli do izraza zlasti na predvčerajšnji anketi o novem borznem zakonu v Ljubljani. Ne gre za to, ali smatrajo v Beogradu ta trenotek za potrebno, da dobi ljubljanska borza koncesijo za trgovanje z valutami in devizami, temveč za to, ker bi se s tako določbo, čim bi stopil zakon v veljavo, za dolgo bodočnost onemogočila izdaja dovolitve za valutno in devizno poslovanje na ljubljanski borzi. Bodoči gospodarski razvoj Slovenije bo potrebo po tej kou-cesiji najbrže pokazal mnogo jasneje, kakor jo vidijo danes na merodajnih mestih. Zato je popolnoma umestna zahteva, da se iz načrta borznega zakona črta oni stavek, ki pravi, da se smejo valutni posli obavljati samo na zagrebški in beograjski borzi. Namesto tega se lalrko vstavi kakšna splošna določba, ki bi vezala razširjenje borznih delokrogov na gotove pogoje. = Stanje posevkov v naši državi. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo stanje ozimnih posevkov v mesecu oktobru t. 1. povprečno dobro. Večina poznih jesenskih pridelkov se je ta mesec spravila s polja. Trgatev v vinogradih je bila končana; pridelek je bil majhen. Letina sadja je dobra. Stanje živine je bilo povoljno in je krme dovolj. Posebnih bolezni med živino ni bilo. = Češkoslovaško parobroilarsko podjetje v Trstu. Te dni se je ustanovilo v Trstu pa-robrodarsko podjetje pod angleškim imenom First Czeclioslovak Stenui Navigation H. Zdenkovič, za katerim je češkoslovaški kapital. Centrala podjetja se nahaja v Pragi. Tvrdka. ki razpolaga z lastnimi velikimi ladjami, je dobila dovoljenje, delovati pod češkoslovaško zastavo s pogojem, da postane Zdenkovič. ki je jugoslovenski državljan, pripadnik češkoslovaške republike. Podjetje bo vršilo službo med Trstom in severno Afriko. = Produkcija bakra v Jugoslaviji je znašala lani 7301 tono proti 8101 toni v 1.1924., 6838 tonam v 1. 1923., 5354 tonam v 1. 1922.. 4144 tonam v 1. 1921., 2439 tonam v 1. 1920. in 1332 tonam v 1. 1919. Skoro vsa količina, proizvedena v teh letih, se je izvozila. = Dohodki centralnih carinskih blasain v prvi dekadi oktobra t. 1. eo znašali 52,745 207 dinarjev, in sicer so dale posamezne blagajne (v milijonih dinarjev): Beograd 14.65. Zagreb 13.31. Novi Sad 10.41, Ljubljana 4.63, Maribor 4.08, Skoplje 2.73, Split 1.65, SuSak 1.15, Dubrovnik 0.14. Skupni dohodki od 1. aprila do 10. oktobra t. 1. so znašali 936.58 milijona dinarjev. — Valute po stabilnosti Na zadnjem zasedanju Mednarodne trgovske zbornice v Parizu se je razpravljalo tudi o stalnosti valut onih držav, ki so zastopane v zbornici. Po teh podatkih imajo najstabilnejšo valuto Zedinjene države; njim slede Avstrija, Madžarska, Finska, Nemčija, češkoslovaška. Nizozemska jo na devetem inestu. Velika Britanija na enajstem, potem pridejo švedska, švica, Jugoslavija (na štirinajstem mestu). Na dvajsetem mestu je Norveška, potem Danska, na dvajsetčetrtein mestu je Poljska. Najmanj stabilizirano valuto ima Franciji, ki je na zadnjem mestu. = Produkcija plemenitih koTin v Rumu-*iiji. Po rumunskih službenih podatkih je znašala produkcija plemenitih kovin v Ru-muniji 1. 1925. 1245 kg zlata in 23S2 kg srebra. Napram 1. 1924. je padla produkcija zlata za 66 kg. dočim se je produkcija srebra povečala za 36 kg. r= Borza za jajca v Pragi. Od le srede dalje se bodo na praški blagovni borzi vršili vsako sredo od 11__13. borzni sestanki za jajca. To je prva borza za jajca v Češkoslovaški. Trgovale se bodo ua borzi samo velike količiue. 1-5. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbo in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74—78, Vojna škoda 325—0, zastavni iu komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198. Ljubljanska kreditna 140—0 Merkantilna 100—0, Praštediona 865—868, Kreditni zavod 163—175, Strojne 100—0, Trbovlje 330—0. Vevče 105—4), Stavbaa 55 d;) 65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključek: hrastovi hlodi, od 25 cm premera naprej, od 3 m dolžine naprej, fco uakladalna postaja. '2 vagona 350—350 (350). Povpraševanje po hrastovih drveh in lanenem temenu brez ponudb. Ponudbe v smrekovih in jelovih deskah, žitu in drugih poljskih pridelkih brez povpraševanja. ZAGREB. Zasebue vrednoto kakor običajno. Vojna škoda se je zaključevala po 330, a se je proti koncu dvignili na 331 denar. Kasa se je proti koncu trgovala po 331. V terminih ni bilo poslov. — Na deviz-n e m tržišču se je okrepil Pariz, ki je mednarodno čvrst. Trgoval se je v Zagrebu po 190—192. Drugih večjih sprememb ni bilo, skupni devizni promet je bil precejšen in je dosegel 11.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2269—2275. Dunaj izplačilo 797—800, Berlin izplačilo 1346.5—1349.3, Budimpešta 0.07935—0.07965, Italija izplačilo 233.32—233.32, London izplačilo 274.6—275.4. New York ček 56.53—56.7», Pariz izplačilo 190.25—192.23. Praga izplačilo 167.7—168.5. Švica izplačilo 1092.75 do 1095.75; valute: dolar 55.9-56.1, lire 228 do 230: ef ek t i: bančni: Eskoniplna 100 do 100.5, Hipo 56.5—57, .lugo 95—96. Obrtna 50 do 52, Praštediona S65— 867.5, Ljubljanska kreditna zaključek 143, Narodna 4250—0: industrijski: Dubrovačka zaključek 410. Gut-lnann 240—260, Slavonija 33—34.5. Trbovlje 330—342, Vevče zaključek 103. šečerana Oi-jek 400—425: državni: investicijsko 0—77, agrarne 44—44.5. Voina škoda orouiptna 331—332. za december 3335—334, kasa _330 BKOGRAD. Devize: Amsterdam 2271 do 2273. D una i 7985—7995, Berlin 1348 do 1349. Bruselj 799—0. Budimpešta 0.0796 do 0.0797. Bukarešta 30.25-30.75. 1 tal i in 234.3 <1o 236. London 275—273.06. Pariz 190—191, Praga 168—168.10, Švica 1094_10<>4.25. CURIH. Beograd 9.1425, Berlin 123.12 New York 518.50. London 25.15125. Pariz 17.35. Milan 21.375. Praga 15.33. Budinme- ' Šla 0.007260. Bukarešta 2.8775. Sofija 3 73. Dunaj 73.075. Varšava 57—60.23. TRST. Devize: Beograd 42.30 —43.23. Dunaj 335—350. Praga 71—72. Pariz 80—81, London 116.75—117.75. Xe\v York 24.20 do 24.35. Curib 4H0—470, Budimpešta 0.0330 do 0.0340 Bukarešta 13—14: valute: dinarji 42—43. dolarji 24.05 -24.30. '20 zlatih frankov 96—101, zlata lira 467.22. DUNAJ. Borza radi praznika ni poslovala. Devica Beograd na ostalih linrzah: v Pragi 59.475. v Berlinu 7.417, v Londonu (popoldneh 274, v New Yorku (13. t. m. po borzi) 1.77. .B 111..11 nnmr ii v.oroiansae zgodovine ie 'aiet romar Angelin Hidar Spisai ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1-50 več Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Qta liliiinimiiiiiimiiiiinii UMIH KMETOVI Večerno pisma Broširano Din 16--, platno Din 26-- Naroča se pti nsKovnl zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 5» lllilllllllllllllllHIllIHIll GJ19 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je naš dobri soprog, oziroma oče, brat, gospod ANTON OGRIN trgovec danes v nedeljo, ob 4. uri popoldne, previden s sv. zakramenti, v 64. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 16. novembra ob pol 4. uri popoldan iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Novo mesto, 14. novembra 1926. Žalujoči ostali. zrvli e Edisonov umik V vsej tišini je zaključena čudovita karijera znanstvenika Edisona. Mož s tisoč patenti, največji izumitelj vseh časov, se je te dni umaknil v privatno življenje s tem, da je sinu izročil vodstvo vseh svojih podjetij. Edison, o čigar dolgi in burni življenski poti smo že podrobneje pisali, ni samo iznajditelj, marveč zastopnik posebnega tipa modernih mislecev, ki je domala postal že mističen. Edison je tip ameriškega um-nika. s katerim je nerazdružno vezana reklama. Tako se godi, da se spravlja v zvezo z njegovim imenom pretežni del modernega tehničnega napredka, četudi ima dejansko ž njim malo opravka. Edison je marka za vse velike izume. Njegove konstrukcije presegajo število njegovih patentov, a obenem je tudi resnica, da se marsikateri izum pri-pisuje njemu. Zanimivo je Edisonovo pripovedovanje o svojem prvem patentu, ki ga je dobil za svoj takozvani cfjkker>. Edison pripoveduje: Prišel sem s fikkerjem v Newyork, da si pridobim patent. Zadovoljil bi se bil z 2000 dolarji, obenem pa mi nI šlo iz glave, da ne bi mogel dobiti tudi 5000 dolarjev. Stopil sem torej k fabrikantu, ki so mi ga priporočili, razložil sem svoj model in načel pogovor. Ko je tovarnar hotel vedeti moj zahtevek, se mi je nekako zameglilo pred očmi. Vsa moja želja je bila, da bi zahteval 5000 dolarjev; toda bal sem se, da bi me tovarnar gladko odbil, zato sem jecljaje vprašal, koliko blagovoli sam ponuditi. Dejal je, da se bo premislil in me je povabil za naslednje jutro Vso noč sem sanjal samo o čekih za 2000 in 5000 dolarjev. Zjutraj sem se odpravi] ves skromen k tovarnarju. Tako sem bil pobit, da sem že 1000 dolarjev smatral za ogromno vsoto. Fabri-kant me je mrko pogledal in nato hladno povdaril: : Velika nesreča z granato. Pri Pane« veggiu v Fleimski dolini na Južnem Tirol« skem se je pripetila v soboto velika ne« sreča. Pred barako, v kateri je bilo 14 gozdnih delavcev, je nekdo kopal. Pri tem je moral zadeti ob granato, ki se je bila zarila v mehko zemljo še za vojne. Grana« ta se je razletela in je na mestu ubila 11 oseb. med njimi tri ženske. Ostali trije so bili hudo ranjeni. Eden od njih je kmalu potem v bolnišnici umrl. Delavci so bili večinoma mladi Italijani. Po drugi verziji so delavci vedeli za granato in se je eden z njo igral kljub opozorilu ostalih. X Mi kodo v agoniji. Iz Tokia poročajo, da je stanje mikada Yushihita. ki je že dlje časa opasno bolan, vedno bolj resno in pričakujejo vsak hip njegovo smrt. ad mariborsko Proslava osme obletnice premirja v Parizu V četrtek, 11. novembra, so Francozi na kar najslevesnejši način slavili osmo oblet« nico premirja in zmage v svetovni vojni. Slavnostni defile čet se je kakor vedno ob sličnih svečanih prilikah pomikal skozi Slavolok po prostranih Elizejskih polja« nah, in več stotisoč ljudi je tvorilo nepregleden špalir ob straneh sprevoda. Naša siika prikazuje defile francoskih vojaških zastav, ki so se poklonile grobu Neznane« ga vojaka pred Slavolokom. Lov za zlatom v sibirski tajgi V kupeju tretjega razreda vzhodnosibir-ske železnice sedi nekoliko Tatarov, mladih koščenih mož v visokih škornjih in z zelenimi čepicami, sibirfki kmet s košatimi črnimi obrvmi in močno ožganim obrazom ter končno novinar Peter Saharov, ki ga moskovski vladni list «Izvestja> pošilja v vzhodno sibirsko gubernijo Jakutsk. Ko se je vlak po daljšem postanku v Novosibir-skem premaknil, vpraša eden izmed Tatarov- novinarja Saharova, kam ga vodi pot. — Vozim se proti Aldanul se glasi odgovor. Pri teh besedah skočita iz mrež, namenjenih. za prtljago, dva Kitajca, ki sta doslej nevidno ždela poleg svoje prtljage, in Peter 1 Saharov je naenkrat objekt največje pozornosti svojih sopotnikov. — Aldasika? O, Aldasika! Mnogo zalota! kričita kakor obsedena oba Kitajca zatrjujoč: cTudi midva se voziva v Aldasiko, da, tudi midva !> Kmalu je ugtovljeno, da so vsi namenjeni tja, kamor Peter Saharov. Skozi okno lega v kupe večerni mrak. V živahnem razgovoru poteka vožnja. Pridruži se le neka ženska, ki prileze iz sosednega kupe ja. Pripoveduje, da se je njen mož lani podal v novo deželo zlata. Prišel pa je samo do Vitima, ker vladni komisar nikogar ne pušča dalje radi velike lakote in pomanjkanja. ki vlada v aldanski pokrajini. Njeno pripovedovanje vidno zapušča znake razočaranja na obrazih obeh Kitajcev. Majhna zadrega. Takoj nato pa čvrsito povdari 6i-birski kmet: »Nesmisel! Tajga je velika in široka. Kdo nas more ovirati, da ne bi po i skritih potih dospeli v Aldan? Gladu pa ■ smo itak vajeni.. .< • Ob Aidanu. desnem pritoku reke Lene v vzhodnosibirski guberniji Jakutsk 60 zopet našli bogata skladišča zlata. Aldanska pokrajina je gotovo ena najbolj pustih v Sibiriji s svojimi klimatičnimi eksiremi med 46 in 62°. Gosle goščave se bočijo po hribovju na jugu. Zapad je pust, a proti severu se širi velika tundra, foldivja nomadska plemena (Jakuti, Tunguzi. Lamuti. Jukagi-ri, čukči in Korjati) donmjejo v teh go-čajvah. Sedaj pa se od Boga zapuščena pokrajina naglo oživlja: uradniki ia postopači, lovci, šamani in brezposelni iskatelji sreče, izkušeni izsledovalci zlata in agenti velikih konzumnih zadrug — vse drvi v pokrajino Aldansko. Ne strašijo jih niti močvirja niti goščave, niti pomanjkanje. Sibirski >Klondyke«. ki doslej še nima svojega Jack Londona, da bi poveličal romantiko Vzhodne Sibirije, leži kakor orne-Djeno ob Aldanu. Pot do Jakutska meri nad 2000 km, amurska železnica je od tod oddaljeni kakih 900 km. Toda vse te velike daljave ne omejijo mrzlice za zlatom. »Amurskii Pravda* beleži strahotne drame, ki se odigravajo v močvirnatem pra-gozdovju aldanske pokrajine. V zlaiifc rudnikih, kolikor ie odkritih, zares že nekaj časa vlada strašna lakota. Okrog 2000 ljudi je izročenih počasnemu umiranju. Vladni komisarji jakutske republike razglašajo v vseh aldanskih vaseh, da je dostop na ozemlje zlatih rudnikov najstrožje zabranjen. Na cestah, poteh in zasedah prežijo straže, ki imajo nalogo, da s svincem in mečem od-ženejo vsakega pritepenca. ki je namenjen v močvirni sibirski eldorado. Navzlic vsem strogim ukrepom je nadav-no skušal večji oddelek novod oslih iskalcev zlata po skritih poteh doseči Aldan. Siromaki pa so se izgubili v goščavah in močvirjih. Zaloga živeža je pojenjala. Vživali sc že usnje svojih škornjev in pasov. V neprestanem obupnem tavanju so končno prišli na mesto, kjer vobče niso mogli dalje. Glad jih je prisilil k strašnemu sklepu. d2 si želodce potolažijo s človeškim mesom. Razsekali so Kitajca, ki je umrl pred par urami. Tekom naslednjih dni so povžili še dva umrla Kitajca in enega Tatara. Prišel je nato usodni dan, ko nihče ni umrl radi gladu. Kaj storiti? Soglasno so sklenili, da bodo žrtev izžrebali. Nesrečnika, ki ga je zadel žreb, sta dva tovariša ustrelila za bližnjim drevesom. Ko je par dni nato pogodil smrtni žreb starega izkušenega iskalca zlata Vjunova, ki se je podal proti Aldanu v spremstvu dveh svojih sinov, je bila vsaka prošnja zaman. Določeno je bilo, da starca zvečer ustrelita dva Tartara. Obupanec se je s poslednjimi močmi plazil proti inorišču. Tartara sta ga vodila precej daleč — in ravno ko sia hotela vanj naperiti puške, je odjeknil divji vzklik obsojenca in nato njegovih krvnikov: V goščavi je ležal konjski kadaver. Kakor hijene so se sestradanci vrgli na smrdečo mrhovino in jo v par minutah pospravili do kraja Naslednji dan so se plazili nazaj, odkoder so prišli. So dolgem tavanju so srečali novo ekspedicijo iskalcev zlata, ki so gladnim Z3 prvo silo postregli z živežem. Doživljaji prestradanih iskalcev zlata so novo ekspedicijo tako pretresli, da so se vsi skupno vrnili nazaj proti domovini. Po previdnih cenitvah jakutske vlade je v aldanskih rudnikih za kakih 45.000 funtov zlate zaloge. V rovu Nezametnaja zapušča kubični meter peska 70 do 430 gramov zlatega prahu. Ali se je torej čuditi, da se gruče brezumno podjetnih iskalcev zlata navzlic vsemu množijo rušeč najtežje zapreke in umirajoč v sibirskih puščavah?! amo Se danes liui>< lepa Tor- iinja mladega krist-ana v prekrasnem velefilmu V HAREMU $3mo še danes se Vam nudi prilika ogledati si najlepši doseda izdelani velefilm „V haremu", Divni naravni posnetki iz Nizze in Tunisa. S.imo še danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Elitni Kino Matica». Tel. 124. Že danes Vas opozarjamo na naš sijajni jutrašnji spored. Salon — toalete — razkošje in flirt. Nove knjige in revije Darujte za dijaške kuhinje Zofka Kveder Demetrovič: Po potih življenja Novele in črtice. Zagreb 1926. Str. 68. Cena 20 Din. Pristno ženska knjica, ki bi pa morala predvsem zanimati moške. Ker v vseh je mož subjekt, a žena objekt. ■.-Vsi, ki nas je rodila zemlja, a zlasti me žene mnogo sanjarimo. občutimo ter hrepenimo za srečo. A sreča je varljiva in skoraj vedno se plačuje z mnogimi solzami. Zamoriti željo za srečo je največja sreča. Zakaj srečen si. če si ničesar več ne želiš.« pravi pisateljica. V vseh teh njenih novelah in črticah so žene v zakonu spočetka srečne, a postanejo vse nesrečne. »Zaradi drugih žensk, ljubic ali tešč! Žena je ženi volkulja moški pa je slabič. s katerim se igra ženska strast ali la-Icomnost. Vsi ti moški so neznačajni, topovski. podli. A ne iz sebe. po svobodnem nagonu, nego zavedeni, zaslepljeni, vrženi s tira vesti in poštenosti po ženski. »Čitatelj, ne išči modelov — sreča vaš jih na vsakem koraku Is pravi avtorica. Ona jih je srečavala, med vsemi sloji, po Zagrebu, v Sloveniji, v Sarajevu. Dubrovniku, Bitolju, Skopiju. v Dalmaciji in Zagorju. Povsod so zakonski možje nezvesti, a žene vzlic vsi svoji ljubezni in žrtvam zato nesrečne. Zanje ni utehe, zakaj ^oprostiti jim je mogoče, pozabiti pa nikoli ne» . . . e prepleta skozi vso knjigo kakor vodilni motiv skozi moderno opero: bedne zveste žene! Vso srečo jim jemljejo podli, a še vedno žarko ljubljeni možje, ki so jih oropali celo edine utehe: Boga. «Vze-11 so svojim ženam Boga, cerkev, sveče, kadilo. vse ono lepo, s čimer so se naše babice tolažile, da so mogle živeti . . . Pamet, ponos? Lepo je oboje, dokler si srečna. A ko te zaboli duša in trpiš, ti je stozdo. ker si zaradi moža ostavila ono. kar si nekdaj verovala. Novega nam možie ne dajo. Tako ostajamo same v obupu. Ničesar nam ni=o dali možie. nego samo strašno skepso. da ni nikjer ničesar več ...» Lepa. zelo zanimiva knjiga. Čitale jo bodo s pridom žene in dekleta, a možem se odpre posrled v žensko dušo. ki ie nežna, krasna. Tudi mož:e bodo ugovarjali: koliko je nesrečnih mož zaradi neznačainih. podlih, topovskih žen? koliko je srečnih zakoncev? čemu se ženi čim dalje manje moških? zakaj je toliko ločitev? — Tehtnica moške in ženske krivde ie pač v ravnotežju. A sev°-da: lahko je modrovati. Toda že Heine je pel: «Es ist eine alte Gesehichte. doch bleibt =ie evrig neu. und wenn sie just passieret. dem bricht das Herz entrsvei . . Z globokim čustvom in uverljivim temperamentom napisano knjigo, polno zaninr-vib živlienskih problemov torej prav toplo priporočam. Naroča se pri avtorici, Zasrreb. Pantovčak 1 b. Fr Govekar. marski referent inž. Janko Urbas v Mariboru in inž. Zmago Zirnfeld, vršilec dolžnosti gumarskega direktorja. Knjiga obeega 685 strani velikega formata in ima to-le vsebino: Šumarska udruženja, niega ^rodovina in delovanje, Šumarji pokojniki, Naše Sume, Strokovna dela, šumarski književniki in Epilog. _ cPola stoleče šinnar9tva> je delo, ki je "po svoii opremi in po svoji vsebini v čas-t izdajateljem. Na svojo spodi en - knjigo so lahko ponosni. »Jugoslovenski Pokret" Koncem meseca oktobra t L je pričelo v Beogradu izhajati pre>potrebno glasilo jugo-slovenske akademske omladine cJneosln renski Pokret>. Lisi bo izhajal vsak mesec 5. in 20. Naročnina za vse leto je 40 Din. Naroča s« pri upravi v Beogradu, Beogradska 58. — Prva številka tega lista je prav zanimiva ia pestra. Uvodnik > Omladina kao politifki faktor« je napisal urednik lista Sava Selen i č sam. Pisec se postavlja na stališče, da so Jugosloveni en enoten narod, in odbija z czirom na to tudi tezo o troplemenskem našem narodu. Zato povdarja. da je treba r uničiti brez sentimentalnosti in brez oklevanja vse plemenske granice, a ž njimi tudi plemenske interese ter postaviti v prvo vrsto idejo iugoslovenstva in skupnih ;ugosl'>-venskih interesov. — Branko Vukdragovič je napisal razpravo o »Problemu jugosloven-skog jezika i književnosti.« V svoji razpravi prihaja, upoštevajoč rezultate svoječasne dr. Skerličeve ankete o tem problemu, do zaključka, da mora mlada generacija uveljaviti latinico z ekavščino kot skupno jugoslovensko pismo in da se mora vsak zavedni in kulturni Jugosloven posluževal samo tega pisma. — V članku »Ujedinjenje Jnsoslove-nar se zavzema dr. Sima Miloševič za to, da se v jugoslovensko zajednico sprejme tu-li Bolgari. Naloga bolgarske omladine je. da i vsemi silami deluje za popolno jugoslovenski ujedinjenje, kakor je bilo to v načrtu pokojnega Stambolijskega. — O dijaškem potre "j na ljubljanskem vseučilišču poročata dva izvestitelja — neimenovan Slovenec in Srb Radomir Nedeljkovič. V svojih nazorih s? malodane krijeta. — To so glavni članki, ti po svoji vsebini vzbujajo pozornost, list pa pri občuje polno drugih člankov in razprav, ki so takisto zanimivi. »Jusroslovenski Pokret« toplo pozdravljamo, mu želimo mr. >-go uspeha in ga priporočamo naši čitaioči publiki, zlasti pa akad. naobraženstru v poi-poro in naročanje. Mistična sila varuje Musolinija tako, kakor človeka slaba obleka pred mrazom. Kupujte zato vedno le oblaala pn tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. ,.Po!stol»tnica šumarstva 1876 - 1926" Jugoslovensko šumarsko udruženje je izdalo "pod tem naslovom v proslavo svoje petdesetletnice krasno, na finem papirju tiskano. bogato ilustrovano spominsko knjigo, ki je posvečena društvenemu pokrovitelju Ni. Vel. kraliu Aleksandru Na čelu knjige sta sliki kralja Aleksandra v barvotisku in prestolonaslednika Petra. Posvetitev knjige kralju pokrovitelju je himna gozdu, šumi. cV zgodovini našega naroda sta šuma in planina tesno zvezani z vsem našim življenjem. Še v naitemneiši prošlosti se uveljavlja skozi kopreno davnine šuma kot osnovni pogo; človekovega življenja. Ona ga hrani in ščiti. Ko je počelo kretanje in tekmovanje narodov, ie nam šuma postala en-varica svobode . . . Šuma nam je zibelka dragocenega našega zaklada — narodne pesmi . . . šuma n.~m je rodila, krepila in vzdrževala misel osvobojenja . - . Naša šuma in planina čuvala nam je svobodo ne samo tisoč let, marveč je baš ona kronala tudi po lednjo našo borbo za osvobojenje z venčen: krvi in slave, z vencem Ornega vrha, Cera Rudnika in Kajmakčalana . . ■ Sedaj je č?k da se pokrene novo življenje. Osvečeno Kosovo naj rodi pšenico - belico. Šuma, muč'-nica stoletna, naj postane neusahljivo vrelo našega blagoslania. Da sroie. dvieajo in ču vajo šumo, v to je življenje poklicalo šumar je-v . . . Knjigo ie uredil dr Aleksander Ugrenovič. šumarski inženjer. vseučiliški prof. in urednik tšumarskega Lista>, prispevalo pa je za spomenico kakih 50 šumar-skih strokovnjakov iz vseh delov naše domovine. Izmed Slovencev so sodelovali: vladni svet. Oton Detela. višii šum. svetnik Vladimir F-?an. industr. Josip Lenarčič na Vrhniki, inž. Anton Ružič v Mariboru, obl. šumarski referent inž. Anton šivic, obL šu- Triglavanom! Na naš sobotni članek i>od gornjim naslovom smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da ni imel ljubljanski »Triglav« nikdar večine članstva, ki b-; zahtevalo samostojno listo za današnje volitve, je bila vendar v sramoto predlagateljev la gotovo ne v korist naprednega študentstva taka lista vložena, res pa je, da se je članstvo »Triglava« na svojem rednem občnem zboru 5. L m., kakor tudi na izrednem občnem zboru dne 9 t m. z večino članstva izreklo za vložitev samostojne liste, dalje, da ni res, da bi »snoč! dospelo na ljubljanski »Triglav« pismo »Starešinske zveze«, res pa je, da je v listu citirano pismo dospelo »Triglavu« šele po objavi v »Jutru«, namreč v soboto dne 13. XI. ob 10.15. Ljubljana, 13. novemb-a 1926. Za Jug. akad. društvo »Triglav« v Zagrebu, podružnica Ljubljana: Joža Tajnik, t č. predsednik: Marijan Rus, t č. ajnik L Poročni prstani / . Čuden, Prešernova ul 1. „KLJUC" najboljše.najtrpežncjsc zato najce-nejše. Dopisi NOVO MESTO. (Sokolsko gledališče v Novem mestu: K preemijeri »Golgote«.) Ven iz zatohlega samostanskega zidovja, v svobodo, v življenje! Ne samo zgodba o izgubljenem sinu, tudi himna ljubezni, potna hrepenenja in srčnega miru je blago-vest Njegova. In pater Demetrij zasluti ta klic. Z dneva v dan mu postaja jasnejši Ne more mu odoleti, ker je življenje tara zunaj vse bogatejše, pestrejše, naravnejše: svoboda, ljubezen, žena! Mahoma se oprosti vseh spon. Ali pretežke so in ga — sproščene — ubijejo. Preveč je solnca In — oslepi, preveč ljubezni in — zasovraži, preveč svobode in — postane suženj Življenje samo, ki ga je klicalo, mamilo in vabilo v svoje prostrano naročje, ga opehari. Ubijalec - lastne žene, strt in zavržen od človeške družbe, potrka zopet skesano na samostanska vrata. Izgubljeni srn! Ali — »odpadnik je kavrženec iti morilec sa-tanas, ki mu ni mesta pred križem . .« Apage! 2e dokaj obdelano snov je Tučič spretno in svojevrstno obrazi! ter s primesjo pikrega, nitra marginem zaslute-nega sarkastičnega žela preobličil v trode-jatisko dramo. Dejanje se razpleta mahoma in učinkovito. Ker drama v ostrih obrisih biča človeške strasti in ponazoruje življenje do potankosti, si osvaja vsepovsod možnost dobrega vprizarjanja. Pred par leti nam jo je nudilo tudi dramsko gledališče v Ljubljani To pot pa so jo odigrali na deskah novomeškega sokolskega gledališča In reči moram takoj: častno in dostojno. Režiserju g Burgerju se je z veliko trodaljubivnostjo in globokim umeva-njem posrečilo, da nam je predočil vemo sliko časa, kraja in ljudi. Najboljši inter-preti slednjih so bili gdč. Ahačičeva kot žena, g Paučič kot Demetrij, g. Hlede kot Makarij in g. Bernard kot Kristus. Gdč. Ahačičeva je okusno in dosledno doživljala ter je vsekakor vrlo simpatična odrska pojava. Težko vlogo Demetrija je obvladal g. Paučič z veliko rutino in toplo čustvenostjo. V manjših vlogah sta zadovoljivo kumovala g. Dular in g. Memard. Ostali redovniki so bili na mestu. SEVNICA. V kratkem se izseli tukajšnji praktični in zobozdravnik dr. VVienerrol-ther, ker nI dobil našega državljanstva. Zdravniški okoliš pa ie precej obširen in je nemogoče, da bi ga obvladal en sam zdravnik, zlasti, ker je tukajšnji okrožni zdravnik obenem železniški zdravnik in zdravnik bolniške blagajne ter kot tak mnogokrat vsled službenih opravkov tudi odsoten. Neobhodno potrebno je, da se tu naseli še drug praktični zdravmk, ki bi se istočasno pečal tudi z zobotehniko, ker je imel dr. VVienerroither zlasti v tej panogi mnogo posla. Posebej bodi še omenjeno, da sta bila v Sevnici že dolgo vrsto let vedno po dva zdravnika ter imela oba dovolj posla in zaslužka. Tukajšnjim merodajnim čmt-teljem »zlasti občini in okrajnemu zastcspu se prav toplo priporoča,. da gredo novemu zdravniku, v vsakem oziru ni roko, da mu bo eksistenca tem bolj zasigurana. ZAGORJE OB SAVI. V soboto, dne 13. t. m. je bila seja gerentskega sosveta, na kateri se je razpravljalo o tatvini, izvršeni pri gerentu. Gerent je pojasnil, da so tatovi prijeti. Našli so pri njih še 107.000. Upanje je, da dobijo v kratkem še večji znesek. V kolikor bo primanjkljaja, bo kril gerent V zadoščenje na dopis v »Slovencu« z dne 11. t. m. je izrekel sosvet gerentu popolno zaupanje. ORMOŽ. V soboto zvečer je priredila domača Čitalnica čajanko s prav lepim sporedom. Društveni pevski zbor je pod vodstvom g. Serajnika zapel nekaj prav lepih narodnih in umetnih pesmi in žel obilo pohvale, kakor tudi društveni orkester in kvartet pod vodstvom učitelja g. Pap-sta. Programu je sledila prosta zabava s plesom. — Ob kolodvoru železniška uprava prav marljivo popravlja ce-ste do hriba in ograjo za dolgi peron tako, da bo imel kolodvor zopet prav čedno lice, ko se pripelje kralj semkaj na lov k veleposestniku Bombellešu Dvorni vlak stoji tedaj na ormoški .postaji, kamoi prihaja kralj prenočevat v svoj salonski voz. — Napeljava voda falske elektrarne v Prekmurje je že dovršena, tudi odčep proti Središču. Sedaj dovršujejo transformatorje in je upati, da bo že o Božiču svetila luč falske elektrarne, kar pomenja za vse te kraje nov razmah. SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. V nedeljo smo imeli pr-; nas že drugič sestanek demokratske stranke, pri katerem je govoril odvetnik g. dr. Reismau iz Maribora. Naš kraj se sploh lepo razvija v naprednem duhu. Naročniki »Jutra« in »Domovine« se stalno množijo in vsi hvalijo te demokratske liste, ki jih tudi klerikalci rajše čitajo kakor »Gospodarja« Napredovati pa hočemo tudi gospodarsko Potegujemo se za telefon, katerega so nam pri ljubljanski poštni direkciji že odobrili, sedai pa čakamo še rešitve poštnega ministrstva Upamo, da bodo tudi tam kmalu rešili zadevo. Ker gre blizu naše občine nova električna napeljava falske elektrarne, smo začeli tudi pri nas misliti na to, da bi si dali napeljati stransko progo skupno s Sv. Bolfenkom In Štrigovo. Knjige Vodnikove družbe naročnikom zelo ugajalo in bomo imeli prihodnje leto gotovo še večje število članov Vodnikove družbe. Z JESENIC. »Edinost« je priredila v soboto, 6. t m., predavanje o zasužnjenih bratih na Primorskem. Lepo sestavljeno, po vsebini bogato predavanje bi vsekakor zaslužilo boljši obisk. V nedeljo, 7. t. m. Je tekmovala »Edinost« napram celovškemu KAC. Izid 1:4 (izmed teh en auto-gol). Vidi se, da člani športnega odseka napredujejo. — Podružnica Jugoslovenske Matice priredi v petek, soboto in nedeljo, 12., 13. in 14. t- m. »Dinarske dneve«. Osvežimo spomin na nesrečni Rapallo s primernimi darili Jugoslovenski Matici na Jesenicah. Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243 Pekarijo dobro idočo. na prometnem kraju v Sloveniji, z inventarjem vred takoj o d d a tu proti primerni odškodnini, event. tudi e hišo vred prodam. Pismene ponudbe pod »Pekarija« na oglasni oddelek »Jutra«. 3C998 Prekajevalskega pomočnika samostojnega specijalista v izdelavi kranjskih klobas, z dobrimi spričevali, sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 34204 Avtomobile vsakovrstne in motorna kolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Flor-jančič. Karlovska cesta £3. dobe Čevljar, pomočnika dobro moč. sprejmem takoj v trajno delo za razna zbi-ta dela. Vsa oskrba v hiši Plača po dogovoru. Janko Mladič, Pristava, p Križe, Gorenjsko. S1S52 Šivalni stroj dobro ohranjen, radi selitve naprodaj v Gradišču št. 7, pri hišnici. 34370 iscejo Absolventinja trgovske šole z odličfairai spričevali, vešča enostavnega in dvostavnega knjigo-vodstva, slovenske, hrvatske, nemške in deloma tudi italijanske korespondence ter pod značko Spretna 65>. 343G5 Pletilni stroj 5, z izmenjavo plošče It. 12, za fine spodnje ma-ice in nogavice, prodam 3opise pod »Dobro ohranjen št 1000» ua oglasni oddelek »Jutra«. ■ 31342 Štedilnik (Tischherd) lep, skoro nov, io ugodni ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 34346 Dekle vešče vseh hišnih del, ki govori tudi nemško, išče službo pri manjši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Boljša natakarica išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 34374 Odvetniški pisarnovodja perfekten konceptni uradnik, zmožen tudi stenografije in strojepisja, z 181etno prakso, želi primernega mesta v večji odvetniški pisarni. Plača po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek Jutra* pod šifro «F. H.» 34339 Učenke sprejme »Leda«, domača tvornica damskega perila — z. z o z.. Ljubljana-Moste 25. 34326 Ekonom zmožen vseh vinogradniških in kletarskih poslov, neomenjen, vojaščine prost, se sprejme. — Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega zaposlenja pod »Lj 14» na oglasni oddelek .Jutra* 34341 Kinooperater z večletno prakso išče stalno nameščenje — Ponudbe pod »Za-10.101« na Puhlici, tas d. d., Zagreb, Gundnli-čeva U. 34337 Vdova brez otrok, stara 39 let — sposobna za vsa težja del* in tudi nekoliko gospodinjstva. išče službe. Naslov Ana Osolnik. Domžale 33. 34360 Vpokojeii železničar a ti orožnik, pošten, še dela zmožen, dobi mesto hišnika na Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra* S4357 Samostojen trgovec e 5 trg. pomočniki, z dobro idočo trgovino v sredini Zagreba. išče poštenega in marljivega blagajnika ali blagajničarko za trgovino, z jamčenjem od 100.000 Din v denarju Za vloženo vsoto primerne obresti. Prednost imajo gos|>o-dične, vdove aH starejši go-spodje. Ponudbe na naslov: 1. Kampuš, Zagreb. Kame-nita ulica Str. 5. 34043 Pletilje nogavic z lastnim strojem dobe stalno delo na dom Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod »Stalni zaslužek 1927» 34327 Dobra služba stalna se nudi tistemu. Ca-teri posodi 12.000 Din Nastop takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* ood »Stalna služba 12. 84345 Delavko ki je že šivala na stroj v kaki tovarni ter je urua. sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 34347 Pridno dekle Zeli mesta pri šivilji, kjer bi se izučila v šivanju. — V prostem času bi pomagala pri gospodinjstvu Naslov , oglasnem oddelku »Jutra* 34353 Kontoristinja mlajša, dobro izvežbana večletno pisarniško prakso zmožna tudi večje podjetje samostojno voditi, želi mesto kontoristinje ali blagaj ničarke pri kakršnemkoli podjetju Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Samostojno vodstvo l*. 34280-a Absolventinja dri. dvorazr. trgovske šole, vešča samostojne slovenske in nemške korespondence, strojepisja, dobra računati ca, išče službo v Ljubljani Prevzame tudi mesto bla gajničarke Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna 81», 34193 Med pristni, namizni ta potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, vek-čebelar. Vrhnika 32262 IS hI vina letnika 1925 proda Josip Lah, Osluševci 34202 Kočijo enovprežno, novo in moderno. koleselj. Iestevni voz, konjsko opremo in gospodarsko orodje po najnižji cen' proda Franc Papež, Hadeče pri Zidanem mostu. 33919 Trg. pomočnik ki hoče dobiti dobro plačo in stalno mesto, mora biti obenem izložbeni aranžer. V oporo se Vam nudi knjiga »Izložbeni aranžer* s 183 slikami in navodili. — Cena 60 Din. — Podružnic* »Jutra* v Celju «333». 34198 Pletilni stroj 8/26, najboljše znamke ter v dobrem stanju, radi pomanjkanja prostora zelo poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 34163 Registr. blagajno National 69999 prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34150 Stikalna plošča marmornata za 220 Volt in 80 Amper, trofaznim stikalom in varovalci naprodaj pri Fr. Stupica. Ljubljana. 34139 Gumijeve steznike ter trebušne pasove v najnovejših modelih smo pro-jeli Priporoča 66 tvrdka G. Besednik in drug Ljubiiana. Prešernova ut. 5 33908 Prazno sobo ouporabo kuhinje takoj oddam brezplačno 1—2 osebama za varstvo 2 otrok Naslov v oglasnem oddelku Jutra» 34259 Opremljeno sobo oddam s 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34331 Separiran kabinet električno razsvetljavo, oddam s 1. decembrom za 200 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34332 Gostiln, posestvo uro od Ljubljane, 7 oralov njiv, gozd. travnik, vse v enem kosu, proda za Din 120.000 »Posredovalec* v Ljubljani. 34366 Velik vrt in gorke grede ugodno od' dam v najem vrtnarju. — Naslov v oglasnem oddelku got^ t- no u-t 18—K let »t»io - radi tenitve. Cenj. dop;^ s fotografijo na oglasni o-l-delek »Jutra* pod značko «343» Diskrecija častno jamčena. 3-13-iU Stanovanje obstoječe iz ene velike sobe in kuhinje oddam proti mesečni najemnini 500 Din. — Vselitev takoj, Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra* 34335 Opremljeno sobo lepo, v sredini mesta, z električno razsvetljavo, oddam takoj boljšemu go-ipodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84348 Sobico oddam dijaku ali solidnemu gospodu s hrano za 850 Din. brez iste za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> 31328 Klavir (\VindhofferfIiigel) naprods; na Jesenicah 113/1. Gorenj sko. 3*351 Gramofon dobro ohranjen, s 50 ploščami prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34152 Gramofonisti! Prih-unili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. — V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. 23i/m Med vožaju Maribor—Ljubljana tamenjanl zavitek elektro- materijal* m čevljev ima podpisani, ki prosi. . 11926-a Etui za cigarete srebrn, z monogramom F. St. sem zgubil v soboto opoldne okrog 1. ure v Tivoliju. Najditelj se naproša. da ga odda proti dobri nagradi v trafiki Bela!; na Dunajski cesti 17. 84362 Bukovih drv poceni naprodaj. — Matija Jelene. Velike Laiče. 34121 Knjigovodja z dobrimi referencami, perfekten v kartoteki in «Jur-nalu». slovenski srbohrv in nemški korespondent vešč vlaganja tožb za fak turne zneske itd — sedaj nameščen v tovarni, želi premeniti mesto Gre tudi kot zastopnik ali temo podobno Dopise prosi na podružnico «Jutra» v Mariboru pod .Veščak* S41B2 Drva hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni n a d o m paru* žaga V Soaguetti Ljubi j* na za gorenjskim koiodvo rom — Pri odvzemu večje množine znaten popust 193 PREMOG - DRVA »Ilirija« Kralja Petra tre UteT. 8. Tel. 220. 85 Ježice in oglje Prodam 1 vagon ježic in l vagon bukovega oglja. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Ježice 10*. 34203 Prodajalko samostojno, s 5—10.000 Din kavcije iščem za galanterij-sko-manufakturno trgovino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34329 Pletiljo dobro izurjeno iščem. St»-novanje in hrana v hiši — plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 34338 Agilne potnice i 5 č e m o za prodajo finega damskega predmeta privatnim strankam proti visoki proviziji V poštev pridejo le reflektantinje, ki bi potovale po Hrvatski, Dalmaciji in Srbiji Ponudbe pod «Lep zaslužek 32* na oglas oddelek «Jutra» 34324-* 14—181etno deklico iščem k enemu otroku — Ponudbe je poslati, če mogoče s sliko, na »Delavski dom*. Senovo pri Rajhen-burgu. S4343 Jamskega obratovodjo absolvent* radarske šole z dolgoletno prakso v rudarstvu iščem za premogovnik Reflektant mora biti brez-pogojno v samostojnem vodstvu verziran in kot tak zaposlen Oferti s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Verziran in samostojen». 34122 Trg. pomočnik išče službo s 1. ali 15 !*-nuarjem. Pogoj hrana in stanovanje — Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mari-bom pod »Zanesljiva moč* 84108 Blag3jničarka vešča vseh pisarniških del, išče službe Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Januar*. 34197 Uslužbenec izložbeni aranžer, 27 let star, modist in poznavalec deželnih izdelkov, prvovret. na moč kot detajlist ali erosist. želi premeniti svoje mesto Ponudbe na upravo «Jutra» v Maribora pod »Izvežban*. 84305 Kuharica vešča samostojnega gospodinjstva. išče mesta gospo* dinje ali kuharice pri manj. ši, boljši družini, najraje v okolici Marihora. eventuelno tudi kje drugje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pnd »Samostojna 92». 84293 Izurjena šivilja za perilo in obleke gre Šivat na dom. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 34214 Oklic. V konkurzni masi Kralj & Bolha v Ljubljani. Komen-skega ulica št 18. se proda pisarniška oprava 1 klubska garnitura, 2 pisalni mizi s fotelji io stoli. predsobna stena itd., vse iz hrastovega lesa, črno po-titir*no; 1 pisalna miza in mizica za pisalni 6troj. iz hrast lesa, naravne barve; 1 pisalni stroj Ideal elektr svetiljke. telefonski .aparat, stekienic« za vzorce itd — Vpraša se v pisarni odvetnika dr Ivana Modica v Gradišču St 10 od torka naprej vsak dan od 9.—13 ure in od 15.—18. ure 34243 Pletiljo ki bi me naučila na moj stroj vseh pletenin, iščem proti dobri plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru* pod «Takoj>. 34157 Pouk v nemščini konverzacijo daje gospodična. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 81375 Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kan-didate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspeli siguren Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekte gratis. Natančne informacijo v avto-5koli. Zagreb. KapteJ lo. — Telefon 11-95. 254 Železen štedilnik dobro ohranjen kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34363 Bukov les za kurjav« od 50 vagonov naprej kupim C«na po mož-nosti v lirah Gulič Maks. Trieste, Petronlo 2. 84344 Prikolico za B. S. A. 3 Ml k s., kupim Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Maribora pod «BSA». 31038 Kože polhovk*, krtove I« '»eh vrst divjih živali kupuje D. Z d r a v i £ v LJubljani, Florijansk* aHea ">» 9 21601 5000 Din posojila iščem za 4 mesece proti vrnitvi 6000 Din in visoki garanciji. — Posredovalcu dam 10 % provizije. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra» pod značko »Zanesljiv 6». 34369 Vinotoč v Mariboru z obširnim inventarjem, veliko kletjo, sredi mesta proda lastnik A. Ko«, Maribor, KlavniSka ulica 12. 34180 Kdo posodi 25.000 Din na posestvo v le-)em kraju, vredno 125.000 Din, proti vknjižbi na prvo mesto. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. . 84361 Gostilno v prometnem trgu na Dolenjskem oddam v najem ali na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Gostilna S40«. 34340 Prostorno skladišče za kurivo, vsaj deloma krito in zaprto, bjizu glavnega ali gorenjskega kolodvora, po možnosti tudi hlev in sobo za skladiščnika, vzamem za daljšo dobo v najem. — Takojšnje ponudbe pod šifro »Stalno 6» na oglasni oddelek »Jutra«. S4356 2 pisarniški sobi sredi mesta oddam s 1. decembrom 1926 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34334 Gostilno vzamem v najem Ponudbe pod »Najemnik gostilne* na oglasni oddelek »Jutra*. 34254 Dve sobi opremljeni ali prazni, s kuhinjo ali s souporabo iste iščem. Ponudbe pod značko »Samostojnost 44» na ogl oddelek je sestro dojiljo za pred stojnico dnevnega zave tišča dojenčkov v Beogradu, ki je izvršila ka ko strokovno šolo za nego dojenčkov. Plača 1800 Din mesečno, stan kurjava in razsvetljava v domu društva. Ponudbe in dokumente je poslati takoj .Obdaništu Srp ska Majka" Miloša Ve likog 46, Beograd. 3XEaUUULILJUUDD Jadran iBV. Ksm. izdelkov lin Lanatoe Ljubijana-Koste — priporoča ,HUeif3YUS-HASr prirejeno špecijelno za lovsko *ri luristovsko obutev, ki napravi čevlje mehke in nepremočljive. Zahtevajte jo v trgovinah. n«70 a MILO „PALMOLIVE" ,e prvo milo, k. ni barvano. Njegova zelena barva je naravna in sicer od čistega polmovega in olivnega olja, ki pomlajuje. SAVON —— tabricr.lm sran(a.-m Kocenov atlas »zabil dijak v čakalnici Kranju. Najditelja na-jroša. da ga odda v pisarni tolodvorskega šefa v Kranja. S4350 Ui V) O z o Puške, pištole bezdimna municija originalna, ča-huri, pištoiska municija Generalno zastopstvo i tvomičko skiadalište PSRA O. O., Zagreb Račkoga ui. 7 d. hrnli injatvs vnof ini prodaja, zapuščine urejuje točno in ceno: DR. IVAN CERNE, Gopodarska pisarna Ljubljana, Miklošičeva 6. Veletrgovino vina in žganih pijač z vsem inventarjem, dobro vpeljano, prodamo ali zamenjamo pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod „Vinara P-388" na INTERREKLAM D. D. ZAGREB, Strossmayerova ul. 6. uses „ imnangimiHiiiHiiiiiimiinuiHiiiii Družabnika iščs oelefrgouina paplrfa in razglednic. Osebno sodelovanje mogoče. — Potreben kapital 50.000 do 100.000 Din. 11693 Ponudbe na ogl. oddelek „Jutratt pod »Eksistenca". NAZNANILO OTVORITVE. Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem otvoril z današnjim dnem novo urejeni elegantni, higijenični salon za dame, ker bom postregel 6 prvovrstnimi specijalisti za friziranje, ondulacijo, vodno ondulacijo, barvanje las, manikiranje, moderno striženje in vsa lasničarska dela in se priporočam za obilen obisk STANKO KELŠIN. brivec in frizer, LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica. -i- .^ „ » v'1. -.- . I mm ii .TRflPET smo prejeli. Kdor hoče za svoj denar najboljše galoše ta naj kupuje samo znamko „TRAPEZ" ki je odtisnjena na vsaki galoši in snežnem čevlju. Dobijo se v Ljubljani pri: a. kr1sper LJubljana, Mestni trg 26 M, Zevaco- s Papežinja Favsta Roman HI. Pardaillan. Ko je Guise polglasno govoril z deklico, je vzkipelo v srcu Karla Angouiemskega čuvstvo, ki ga dotlej ni poznal: ljubavna mržnja, najbolj nepomirljiva izmed vseh strasti... S stisnjenimi pestmi, brezumnimi očmi in obrazom spačenim od notranjega viharja se je -.zaril med molčečo množico, ki je stregla na sleherni gib in na vsako besedo vojvode Guiškega, svojega malikovanega junaka. Tedajci pa je začutil, kako ga je nekdo prijel za komolec. Nagio se je ozrl. »Vitez de Pardaillan!« je dejal z besno radostjo. --Bas o pravem času prihajate! ...i -Bogme da! Ce bi prišel trenutek kasneje, bi naredili neumnost!« je rekel Pardaillan. sKain se vam mudi? Opsovat vojvodo Guiškega, sinu Davidovega, kakor ga- imenujejo pariška zijala? Dober tek imate, vse kar je res... A na vsem svetu ie bil samo eden tak, da se ie mogel postaviti po robu deset tisoč meščanom, cepetajočim od mile nestrpnosti, da bi lokal: človeško kri... Ta edini je mrtev: bil je moi oče.« S takim besedovanjem je izkrušal omamiti mladega moža, da bi Si laglje izvlekel iz gneče. »Pardaillan,« je obupno .zastoka! vojvoda, itreba je, da govorim s tc;m človekom!« »Ei, tako mi Pilata, življenje ni kar si bodi! Jaz vsaj se ne dam zadaviti, dokler ne najdem vrlega Maureverta in še nekaterih drugih tičev in jim ne zapišem na kožo, kaj mislim o njih... Pojdiva že, smrti vara božje! 51 dne, Pardaillan! c je zamrmrai Karel, solzeč se od gneva. -Jaz pojdem do Guisa!-- Vjtez ga je pogledal nežno kakor starejši brat mlajšega brata- i-Za vsako ceno?« je vprašal, držeč ga za roko. ^Sovražim ga, da še nikoli ne tako! Gorje njemu in vsakomur, ki ga najdem na svoji poti!« t.O, ljubezen, vir brezumja in nesreče!« je vzdihnii vitez sam pri sebi. »Poizkusimo ga rešiti, siromaka!« In glasno je dodal: »Dobro, pojdiva, če ni drugače! Toda razgovor bo živahen, ua mojo dušo! Besedo boš imel ti, moj vrli rapir! Pardaillan se je vzpel na prste, vrgel nagel pogled po množici, ki ju je obdajala z vseh strani, potisnil si klobuk na uho in krenil naprej... V nekaj trenutkih sta dospela do prve vrste in sta zagledala vojvodo Guiškega, ki je sta! smrtnobled pred Criiionom ter buljil vanj s krvavimi očmi. bruhaje nerazumljive besede, ki so se izgubljale v divjem kričanju množice. Kaj je bilo vzrok te opasne minute? Crillon, hraber in zvest do smrti, je bil zvedel, da ie Henrik III. pobegnil iz Pariza, in je ostavil Mestni dvorec, kamor se je bil zapri s tisoč možmi garde in dva tisoč Švicarji, da bi odrinil k svojemu kralju! Gardi ie poveljeval on. Švicarji so imeli sami svojega polkovnika; toda ko se je vsa vojska, sestoječa največ iz ranjencev razvrstila v dvojne redove in prikorakala na Grevski trg. je stopil Crilloi na čelu in je zaklical: »Francoska in švicarska garda, naprej!...« LirdsKo morie je vzvalovalo: rjovenje, kričanje, grožnje in psovke so se vzdignile z vseh strani; vmes so v:kjJe ženske in so žvenketale heiebarde... To jc bil trenutek, ko je prihite! Guise. Mahnil je z roko in množica ie utihnila kakor začarana. Krenil je naravnost proti Crillonu. Stari poveljnik, čokat mož s sivimi brki. bulastim oklepom in okrvavljenim obrazom, je ustavil svoio četo in je z osorno kretnjo pozdravil vojvodo. »Veseli me videti,« ga je pikro ogovoril Guise, »da se vrača Louis de Crillon s svojo gardo k Njegovemu Veličanstvu. . .< »Uganile ste, gospod vojvoda.« je bojevito odv rnil Crillon. »Tedaj ste namenjeni v Louvre?« Crillon se je zagrohotal: »Kralja ni več v Parizu, gospod vojvoda! Kdor hoče h kralju, nima v Louvru česa iskati. Garda ostavlja Pariz!...« »Čuvajte se, kapetan!« je zarohnei Brazgotinec. »Neprevidno je bilo že to, da niste ostali v Mestnem dvorcu!« »Samo eno želim'zvedeti,« ga je srdito prekinil Crillon, »aU je pot prosta?« »Prosta je za dobre vernike,« je izbruhnil Guise. »In kralj...c »Živel kraljic ie zakričal Crillon. »Čuvajte se. visokost, čuvajte se izdajstva! Oba nosiva red Svetega Duha; ko sva ga sprejela, sva oba prisegla zvestobo kralju, našemu velikemu mojstru. Jaz ostanem svoji prisega zvest, pa da moram korakati preko trebuhov vse vaše Svete lige! In vi, gospod vojvoda? Ka; ste storili s prisego?« Človeško valovje na Grevskem trgu je spet zaoučalo. »Hozana sinu Davidovemu!...« »Smrt Herodu!...« Heroda so imenovali kralja. s.V vodo vso gardo! V vodo Crillona!« Bled kakor zid ie Guise razdajal svoji okolici nagla povelja. Zc so hiteii plemiči na vse kraje mesta, koder so stale Figarske čete... Crillon je dvignil meč... Toda švicarski polkovnik, ki je dotlei stal za njegovim hrbtom, je naglo stopil pred vojvodo in rekel na glas: »Ne jaz ne moji Švicarji ne pojdetno iz Pariza!« »Polkovnik,« je zavpil Crillon, »na svoje mesto!... Če nc, tako mi krvi Kriščeve. je eden naju dveh odveč na svetu!« »Visokost,« je reke! polkovnik, ne meneč se za te besede, »predam se Ligi!... Švicarji! Stonšte iz vrst!...« Tedajci pa. še preden so Švicarji utegnili izvršiti povelje, sc jc razlegel preko trga zvonak mladosten glas: »Izdajalec, ki se predajaš izdajalcu! . ..<* Elegantna precizna ura za zmerno ceno se dobiva po vseh boljših trgovinah z urami !19 Obvarujte se zlih posledic mraza vlage, prahu s tem, da rabite pastil je Valda Naprodaj v vseh lekarnah in drogerijah Zahtevajte {iti v SkaMicsh z natiskom imena Kdor oglašuje, ta napreduješ najbolje kvalitete in najcene e nudi Posavski umetni mlin Sisak. il^Z! Volna apsrtnih barv 23 pull-overje. žemperje iii obleke Došia tudi posebna volna «Lucero> za čepice IONI JAGER, Dvorni trg l, LJUBLJANA )©©^©©©©©©©©©©© Stresna lepenka £in&0-Buber leoenba, iesn cement dobavlja akoi vsak množini najceneje -r los. R. Puh "T .»ubrana Oradaška ulica 22. V globoki žalosti naznanjamo. da ] ie naš srčno jub jen dobn soprog i oče. gos ped Anton Bočkaj brivski moister ponedeljek 15 L tn ptevtden s toia | žili sv vtre mimo v Gospodu zaspal Ponreb n: otabn ga poi-oimka tx I » iorek, dne 16 novemtua 1926 ob 4 >opol Ine i« mrtva niče d i boln-ce na ekepal šče k Sv Križu. V Ljubljani, 16 novembra 1926. Brivska zadruga v L-ub- i 'an i javlja vsem članom zadruge, da je njen dolgoletni zvesti član, gospod Anton Bočkaj brivski mojster dne 15. novembra 1926 preminul Pogreb se bo vršil dne 16. t m. ob 4. poo. iz deželne bolnice. Tovarišu ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, 15. novembra 1926. Načelstvo. Denar tako' dobi tisti, ki te »a razpečevanj serijskega pr^lneia — Pc-nadbe pod «7000» ca «Pnblicitas> d d Zagreb. Guadnlioeva U 1191Š-J DRJMBENI OKLIC. Na prošnjo lastnikov se vrši vled sklepa okrajnega sodišča Tržič z dne 28 okt. 192b Nc 541/26 prostovoljna Javna dražba tovarniškega poslopia št. 236 v Tržiču s ca. 20 izde lanimt konjskimi silami kot pritikiino vi št. 346 k. o. Tržič dne 18. nov. 1926, ob 15. nri v notarski pisarni v Tržiču 215. Izklicna cena znaša 150.000 Din. Vadil znaša 15 000 Din. Celo skupilo se mora plačati v 10 dneh po dražbi v roke sodnega komisarja oz okr. sodišča Tržič. Dražbene pogoje se more vpogledati pri notarju Janku Svetliču v Tržiču. Tržič, g. novembra 1926. Janko Sveti'č, notar Kot sodni komisar. lt'«kia ___ DG IBM ČLANICA PARIŠKE VELIK K OPEKE, Marthe Chenil. dalje Vera Sergine, članica Pariškega teatra, MUtingaett, plesalka v Pariškem caano. in druge najlepše žene Paria, katerih slike bomo objavili, izjavljajo : Najboljša izmed v:ch krem za polepšani« je krema »d Neige Pes Cevennes, POIZKUŠAJTE NAŠE ŠPECIALITETE, kiikor: Cremc v.Veiae des Cevens-:, Citroniege (posebnost za roke), Gold Čream, Poudre de Riz Bouquet, Ruž za ustnice in lice v tekočini in paičiri, ki se ne razmaže, Matineige, tekoča krema in puder za večer, Mousse de Concombre (kumarena pene), ki odstranjuje pese, mozolje in Vas olepša, Lait de Concombre (kumarčno mleko) za vadrža-vanie lepote, Shampooing za lase, Dentinodol pasta -ia zobe. ki odstranjuje zobni kamen, Milo Neige in Cit-roneic;e„ Diamant, posebna specialiteta za svetlenje nohtov (nenadomestljiv), Sol kopilna, Parfemi, Lotioni L L d. Vee navedene produkte dobite v vseh drogerijah, parfu-merijah in lekarnah, kjer jih pa še ni, pa razpošilja glavno zastopstvo RRANCOSKI MAGAZIK, OfilJEK, L Tvornica : NEIGE DES CEVENESc, Pariš 12, Eue Calmels. Trgovci! Pišite našemu zastopniku BOK APvHAK, LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 27, da Vas obišče in predloži vzorce 11S52 Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti ziali, svetloba, skropuiozna teiesnt čistoče ob strogi higiiem v hrani, so bitni pouoji za dobro zdravje m za čvrstost vaše dece Izbrano tirano, k iemu rediina Dogato na vitaminih, losiorju. a v na,man,šem obsegu nudi Vam ako se uporablja v hrani dieteta že od oastavi-enja od prsi, ona daie dečiemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINF ie močno pomagalo za ca? knnčm dobe rastenja, v kratkem času izboljšati spiosno -tanje nežne, rahitične m bolehne dece. Ovomnltlne se dobi v »sa* aooteW t» droaeriti po ceni 218 100 gi 18-50 Din, 250 gi 36-25 Din, 500 tn 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiliatev. sklicujoč se na 'a list. od Dr. A VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dietetnih preparatov ZAGREB Jnrievsks ul. 37 Potrti v dno duše namaapmo, da }e naš, hrčuoi;ui>-Ijeoi. dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod IVAN GABER državni rjiokojenec, v poueaeljek dne 15 t. m. po kratiš in mučni bolezni v 80.* letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal- Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v -redo dne 17. novembra t. 1. ob" 3. uri popoldne iz hiše žalos!. ^podnp Šiška, Dermotova ulica št 12. na pokopaiiiče k Šv. Križu. 11930 V LJUBLJANI, dne 16. novembra ltrjb. Globoko žalujoči ostali. ZAHVALA. Ivan Primožie. šolati upravitelj v Meirinuh, v svojem in v imenn vsefc sorodnikov iskreno zahvaljuje za mnogubroice izraze sočutja, ki jih je prejel ob nenadni izgubi svojega nepozabnega strica, gospoda Karola Primožiča Posebno zahvalo izrekam predstavnišlvu »Društva sejmarjev za Slovenijo^, članom in Eanicam_ imeno- vanega društva zz častno spremsK-o in poklonjeni veno:, čč. duhovščini in konečno vsem prijateljem in ziianccm blagopokojnega, ki so ga v tako častnem številu spremili k . z..''nii poti 1193 V UUBLJANL dne 15 novembra 1926 Zahvala. 11917 Za vse dokaze iskrenega sočutja Dovodom bolezni in smrti našega predragega in nepozabnega soproga in očeta, gospoda Ivana Pircherja ekonoma in posestnika pri Sv. Lenartu izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčneišo zahvalo. Postbej se zahvaljujem prečastiti duhovščini, osobito g. župniku Iv. Pajtlerju za spremstvo pri pogrebu, njemu in g. šolskemu upravitelju J. Vel-na'ju za rosloviine besede na grobu, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja in vsem pokojnikovim prijateljem, ki so ga spreml.ali na njegovi zadnji poti Najpnstčnejša zahvala! Sv. Lenart, dne 9. novembra 1926. Ivanka Pircher z otroci. Urejuje Fraac Puc; izdaj« za Konaorcii cJutru Adoll Rihnikat Z* N»r«iui- — mo dd kot DsUrnarj- Frao ieaeriek. ia inaw.au del j« adgo^orce AJojaj Nov^l Vsi « Ljubijua