YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIV., ŠT. Ptuj, 28. maja 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Nazadovanje gospodarske rasti (stran 3) Usmerjeno izobraževanje - priprave v OZD (stran 5) V Stopercah pridno delajo (stran 6) Ormoške mestne pravice (stran 9) v množičnem recitalu so sodelovali učenci in dijaki CSUI Ptuj ter vojaki. Na dvorišču vojašnice Dušan Kveder se je zbrala množica mladih in ostalih občanov Z OSREDNJE SLOVESNOSTI OB DNEVU MLADOSTI V PTUJSKI OBČINI Tito, mladost, domovina, svoboda v počastitev dneva mladosti so v ponedeljek 25. maja potekale številne slovesnosti, ki so jih po krajevnih skupnostih in šolah si- rom ptujske občine združili s sprejemom pionirjev sedmih raz- redov OŠ v vrste ZSMS. Skupaj je bilo sprejetih nad 1.100 pionirjev. Osrednja občinska slovesnost ob dnevu mladosti je bila opoldne v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju. Flazen ptujskih osnovno- šolcev. mini maturantov in dija- kov centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju so se zbrali tudi številni predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in SO Ptuj. vojaki in starešine ptujske garnizije. ter delovni ljudje in občani ptujske občine. Na slovesnosti so uvodoma prebrali pozdravne brzojavke in čestitke ob dnevu mladosti, ki so jih prejeli občinska konferenca ZSMS Ptuj in pripadniki JLA. Zatem je o simbolu dneva mla- dosti. o majih s Titom in brez njega, — a v naših srcih, o njegovi osebnosti govoril Stane Lepej, iz- vršni sekretar koniteja občinske konference ZKS v Ptuju. Sledil je izredno dobro pripra- vljen množični recital pod na- slovom Tito, mladost, domovina, .svoboda. Recital so pripravili mentorji Branka Bezeljak-Glazer, Mira Mijačevič, Slavica Štajner. Vladislav Pulko, Boris Komenič in Dušan Zidarič. Izvajalci pa so bili učenci osnovnih šol Ivana Spolenjaka in Franca Osojnika iz Ptuja, ter recitatorji in pevci Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Ob koncu slovesnosti so pre- brali še pohvale in priznanja vo- jakom ptujske garnizije, razšli pa so se s pesmijo Druže Tito. mi ti se kunemo. M. Ozmec Stane Lepej, slavnostni govornik na osrednji slovesnosti 8. avgusta v Stopercah Prejšnji četrtek se je v Stopercah sestal odbor za organizacijo prireditev v počastitev praznika občine Ptuj in dneva republike, ki deluje pri predsedstvu skupščine občine Ptuj. Skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Stoperce in njenih družbeaopoliticnih organizacij so obravnavali aktivm>st krajevne skupnosti Stoperce v zvezi z naloga- mi. ki so povezane s praznikom občine Ptuj. Dogovorili so se, da bo osrednja proslava v počastitev praznika občine Ptuj v soboto, 8. avgusta ob 14. uri v Stopercah. ko bi odprli tudi novi dom krajanov v Stopercah. Za tem bi bila slavnostna seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj in podelitev priznanj. Sledil bi kulturni program, v niem oa bi sodelovali poleg ptujske- ga pihalnega orkestra se DPD Svoboda Majšperk. mladi harmonikarji IZ Stoperc. osnovna šola in OO ZSMS in morda še kdo. o tem se bodo podrobneje pogovorili na posebnem sestanku in tudi o vsebini kultur- nega programa. Nadaljnji orogram bodo pripravili krajani Stoperc sami, seveda ob sodelovanju znanega ansambla Tornado, krajevnih društev in organizacij. Obljubili so tudi. da bodo v sodelovanju s ptujskimi kulturnimi delavci pripravili v šoli posebno razstavo »Kraj skozi čas« in organizirali ,še druge prireditve. FF Ob dnevu mladosti v Ormožu Tudi v ormoški občini se je ob dnevu mladosti zvrstila vrsta prireditev, ki so jih mladi združili s sprejemom pionirjev v vrste ZSMS. Tako so v počastitev tega praznika ze v petek 22. m^a zvečer v tam- kajšnjem domu kulture svečano odprli razstavo o Titu. pod geslom Mladost — TITU Razstava je odpita vsak dan. zaprli pa jo bodo v petek 29. maja. Na sam dan mladosti, v ponedeljek 25. maja popoldne pa so se v domu kulture sestali na slavnostni seji člani predsedstva občinske konference ZSMS Ormož, kjer je bil slavnostni govornik Branko Jovanovič, predsednik tamkajšnje mladine. Na seji so najzasluženjšim mladincem in mentorjem podelili 18 priznanj OK ZSMS Ormož. Zvečer je bila še slovesnost v ormoški mestni grabi, kjer so bogat kulturni program pripravili cicibančki. pionirji in mladinci. M. Ozmec § RAZPRAVA O OSNUTKU RESOLUCME IIL KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE G resoluciji v slehernem okolju z oceno lastnega stanja Koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev v ptujski občini je na seji v prejšnjem tednu ocenil dosedanje aktivnosti v občini Ptuj in pri tem ocenil, da je delo odbora potekalo skladno s "prejetimi aktivnostmi. Da pa nekatere naloge niso bile izvršene,je iskati ^zrok v kasnitvi osnutka resolucije. Osnovno je, da o osnutku resolucije razpravljamo v slehernem delovnem okolju. Ne gre za formalno razpravo, temveč razpravo po- ^^zano z oceno lastnega stanja. CJlavnina razprav bo v času od 25. maja do 10. junija. V delovnih organizacijah bo razprava na razširjenih sejah delavskih svetov, na katerih bodo sodelovali člani ZK, vodstva DPO, ^"dilni in vodstveni delavci in drugi; v krajevnih skupnostih pa se bodo razširjenih sejah sestale krajevne konference socialistične zveze. Na ''^jah je potrebno podati poročilo o lastni organiziranosti in razvitosti Samoupravnih odnosov, poročilo o vsebini resolucije in sklepe oziroma Usmeritve za boljše in drugačno urejanje odnosov. V vseh okoljih bo v času do kongresa živahna aktivnost. Razprava ^resoluciji je bila tudi na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS "tuj, rednem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih org,anizacij sindikata: zaključek razprave o resolu- pa bo na po.sebni seji zbora združenega dela skupščine občine Ptuj. k' b() 9. junija. Poseben prispevek za kongres samoupravljalcev Jugo- slavije bo okrogla miza. na kateri bo st)delovalo 30 predsednikov de- '^Vskih svetov in ki bo ocenila delovanje svetov in njihovo vlogo pri Uresničevanju samoupravljanja. . Iz ptujske občine bodo na kongresu sodelovali 4 delegati in sicer: ^ragica Voda. Edi Kupčič. Marjan Štulfa in Aloj/ Roškar. Pon čilo o delu koi t^resa bodt; delegati podali v č-isu od 20. junija do :0. julij j 'akrat ;-)o -prejet.'" Jud: .:ktivnust uresničc^ :.nja rcs .lucije. M i AKCIJA NAS NE SME PRESENETITI 81" V vseh okoljih dobro pripravljeni Na letošnjo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, ki jo bomo v ' ptujski občini izvajali konec meseca maja, smo se v krajevnih skupno- stih in v delovnih sredinah tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu dobro pripravili. V akciji bomo preigrali 6 predpostavk, sprejetih v občinskem okviru ih usklajenih v medobčinskem svetu socialistične zveze. Pri opredelitvi predpostavk se je izhajalo iz zaključkov akcije NNNP 79. ko je bilo ugotovljeno, da so bile posamezne praktične izvedbe zelo dobro pripravljene in izvedene, vendar niso imele praktič- nega trajnejšega učinka za vse strukture, ki so sodelovale in tudi za vse prebivalce v posameznih krajevnih skupnostih. V okviru letošnjih priprav na akcijo seje zato dal poudarek takim aktivnostim, ki služijo vsem pri premagovanju ovir morebitnih izred- nih razmer, ki se lahko v posameznih delih občine pojavijo. V okviru akcije bodo v 11 krajevnih skupnostih mesta Ptuja odigrali potres in ravnanje prebivalstva in vseh struktur civilne zaščite, narodne zaščite, komitejev v primeru potresa. Prav izvajanje praktičnih ukrepov bo služilo vsem krajevnim skupnostim za pripravo ukrepov delovanja vseh struktur in pa občanov v primeru potresa. Načrti iz vaje pa bodo sestavni del načrtov izrednih razmer in tu se kaže praktičnost teh vaj. V krajevnih skupnostih Slovenskih goric se bodo v okviru vaje spopadali s pojavom kužnih bolezni, živalske parkljevke in slinavke. Gre za praktični primer glede na pojav te bolezni v sosednji Avstriji in da določene nevarnosti obstojajo. V teh krajevnih skupnosti se je že izvedel ciklus predavanj, v okviru vaje pa bodo belili hleve, cepili določene domače živali in podobno. Krajevne skupnosti Ptujska gora, Majšperk, Dolena in Videm bodo odigrale poplave. V okviru vaje pa bodo izvedli določene prosto- voljne aktivnosti in očistili razne propuste in jarke. Tudi tuje prisoten praktični vidik vaje. Določene predpostavke so glede na letošnje usmeritve usmerjene tudi na vojaško področje. Tako bo na območju Ptujskega polja protidesantna borba, kjer bodo sodelovale tudi enote teritorialne obrambe; na Dravskem polju pa bodo izvedli bombne napade z zažigalnimi sredstvi in vsemi posledicami ter v Halozah evakuacijo prebivalcev in sprejem disperziranih materialnih sredstev. V akcijo se vključuje najširši krog delovnih ljudi in občanov ter posamezne strukture. Posebej pa so se v pripravah na letošnjo vajo izkazali v občinskem štabu civilne zaščite občine Ptuj, teritorialni obrambi, oddelku za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo in seveda strokovne skupine, ki so pripravile material za posamezne predpostavke. V akcijo se polno vključujejo tudi osnovne šole v občini, ki bodo izvajale aktivnosti obrambnega dne. Posebno pozornost pa seje v pripravah na akcijo dala tudi infor- miranju. MG S SKUPŠČIftEZVEZNE MDA SLOVENSKE GORICE - HALOZE 81 i* V soboto 6. junija pričetek letošnjih akcij Na prvi seji so se v četrtek 21. maja dopoldne sestali člani skup- ščine zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice — Haloze 81. Po uvodnem delu so po predhodnih kadrovskih uskladi- tvah imenovali za predsednika skupščine letošnje ZMDA Sava Kozjaka, sekretarja izvršnega sveta SO Ptuj, za podpredsednika skup- ščine pa Staneta Lepeja, izvršnega sekretarja komiteja občinske kon- ference ZKS v Ptuju. Za predse- dnika izvršnega odbora letošnje akcije so izvolili Branka Novaka, sekretarja občinske konference ZSMS v Ptuju, razen tega pa še deset članov tega odbora. Na skupščini, ki jo je pričela Dagica Voda, predsednica ob- činske konference ZSMS Ptuj, so še posebej toplo pozdravili pred- stavnike občinskih konferenc iz bratskih republik in avtonomnih pokrajin od koder bodo prišle letošnje brigade, ter predstavnike SO Lenart in Ptuj. V nadaljevanju so predstavniki investitorja in izvajalca del gradnje vodovodnega omrežja — Komu- nalnega podjetja in Samoupra- vne komunalne skupnosti občin Lenart in Ptuj, pojasnili program in obseg letošnjih del bri- gadirjev, ki slonijo izključno na gradnji vodovodnega omrežja na območju Haloz in Slovenskih goric. Sicer pa so delegati že ob vabilu za sejo sprejeli prvo leto- šnjo številko glasila OK ZSMS Ptuj Gremo na delo, ki je v celoti posvečena letošnjemu bri- gadirskemu poletju. Dela na izgradnji primarne in sekundarne vodovodne mreže bo- ,io !i;\ ;idirji /v;ii,;li na omenjeni!' obmot"'h skladno s programom srednjeročnega razvoja in letnim programom Samoupravne komu- nalne skupnosti občine Ptuj in SIS za komunalno in cestno dejavnost Lenart. Tako bodo na območju Slovenskih goric izvajali dela v"KS Destrnik (Ptuj) in KS Zgornja Sča- vnica (Lenart). V Halozah pa v KS Ptujska gora, Majšperk in zaključna dela v KS Podlehnik. Kot dopolnilo se po oceni in- vestitorja v program lahko vključujeta tudi KS .luršinci in deloma KS Gorišnice. Obseg del in nalog, v katerega se letos vključujejo brigade zajemajo izkop zemlje III. kategorije, plani- ranje dna jarkov, nakladanje odvečnega materiala, zasip jarkov z nabijanjem zemlje, planiranje te- rena. pomoč pri montaži in pola- ganju plastičnin cevi ter nekatera .! :i;.>a dela. P*^-'iv-ievajo, da bo- do "irigade v letošnjih i/.menai; opravile okoli 50 tisoč efektivnih delovnih ur. Skupna vrednost del v katerih bodo sodelovale brigade znaša 18,5 milijona din, delo bri- gadirjev samih pa je ovrednoteno na okoli 8,5 milijona din. Delegati so zatem v celoti sprejeli program dela in finančni načrt ZMDA SG—Haloze 81. Sprejeli so tudi program interesnih dejavno- sti, ki so ga posamezni predstavni- ki izvajalcev programa sproti raz- lagali. Ob koncu pa so predsta- vniki posameznih občinskih konfe- renc od koder bodo sodelovale letošnje brigade in predstavniki iz- vajalcev podpisali še samoupravni sporazum o letošnji akciji. Po -^eji so si vsi udeleženci ogle- dali še naselje letošnje zvezne akci- je. ki bo tako, kot pet let nazaj v preniivljeni in letos še dozidani ■ ■ i OŠ v Dornavi. Tu bo v sobo- to 6. junija po letu dni .^pet zado- nel gromki brigadirski Z — D — R — A — V — O, zdravo, zdravo, zdravo... V prvi izmeni, ki bo trajala 28 dni bodo sodelovali brigadirji iz občinskih konferenc Ljubljana — Šiška, Ravne na Koroškem, Pri- štine in Bosanske Gradiške. V drugi izmeni bodo sodelovali brigadirji iz OK ZSM Žalec, Dravograd, Ali Bunar in Dugo Selo, v zadnji tretji izmeni pa iz Krškega, Radovljice, Sarajeva in Belega Manastira. Naj vam predstavimo še štab letošnje ZMDA. Komandant bo Janko Lah iz Ljubljane, namestnik komandanta za naselje bo Mile Miloševič, namestnik komandama za delovi',če bo Ivan Skedelj, za inieresne dejavnosti pa P^ujfa ' a Diana Bohak. M. Ozmec Delegati in gostje na 1. seji skupščine ZMDA v slkratka. pravi maturanti \ mini izvedbi. Dobro razpoloženi so se v spremstvu vzgojiteljic odpravili po ptujskih ulicaii in se ustavili pred Merca- torjevo blagovnico Ploščad je bila polna otrok, saj so se mini- maturantom. ki so /branim obča- nom zapeli nekaj pesmi, pridru- žili tudi otroci mlajših skupin. Ob povratku .so se ustavili tudi na ptujskem gradu. I. kotar Vesel konec male šole (foto I. kotar) Sloves- nost v Žetalah v počastitev Dneva mladosti so v petek 22. maja v Žetalah pripra- vi i in izvedli proslavo s kresova- njem in baklado. Krajani so se v precejšnjem številu odzvali vabilu osnovnošolcev in mladincev, ki so popoldan i/vedli športna srečanja ekip iz krajevne skupnosti, zvečer pa kulturni del in kresovanje. Tekst in foto: I. kotar Zbranim je uvodoma spregovoril Jože Krivec, predsednik OO ZSMS Prisrčen kulturni program so izvedli učenci osnovne šole, z recitalom pa so se jim pridružili člani organizacije mladih Kres (postavili so ga osmošolci, visok je bil kar 7 metrov) so prižgali z I bakljami, ki so jih v sprevodu prinesli na prizorišče proslave. OB DNEVU MLADOSn V OORNAVI Odkrili kamen ob Titovem drevesu Med slovesnostmi širom ptuj- ske občine naj omenimo priredi- tev pri osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi. kjer so zbrani učenci in učitelji te OŠ v počasti- tev dneva mladosti odkrili kamen ob spominskem Titovem drevesu. Zbranim je o izredno plodni in bogati Titovi življenjski poti ter njegovih idejah govoril ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Franc Predikaka. Zatem pa je učiteljica Irena Pravdič odkrila spominski kamen ob platani. ki sojo zasadili v spomin na tovariša Tita. Na kamnu sta napisani samo dve besediTlTOVODREVO.Intidve besedi pomenijo mnogo, mno- go. . . / Po krajšem kulturnem progra- mu v katerem sta sodelovala dva pevska zbora in recitatorji. so opravili še sprejem pionirjev v vrste ZSMS. M. Ozmec Zbranim je ob spominskem Tito\«m drevesu govoril ravnatelj Franc Predikaka. Izboljšanje električnega omrežja Za naložbe pri širitvi in obnovi električnega omrežja so v TOZD Elektro Ptuj letos namenili 37.390.000 dinarjev. S temi sred- stvi bodo zgradili 11 kilometrov 20 kV daljnovodov in kablovo- dov. 15 kilometrov nizkonape- tostnega omrežja in 20 transfor- matorskih postaj s pripadajočimi 20 kilovoltnimi priključki ter ustreznimi vključitvami v nizko- napetostno omrežje. Na območju občine Ormož bodo zgradili transformatorski postaji v Osluševcih in Pavlov- skem vrhu. na območju občine Ptuj pa v Štukih. Mejah. Podleh- niku, Tržcu. Dražencih. Sovičah, Dornavi. Bukovcih. Turškem vrhu. Gruškovcu. Nadolah. Kr- čevini pri Vurberku. Majšperku, Podvincih. Vidmu. Pristavi in Zagojičih. Zraven navedenih pa še transformatorsko postajo v Dubravi pri^Zavrču v SR Hrvat- ski. Koncem aprila so zaključili dela pri izgradnji poslovne stav- be ob Ormoški cesti in tako imajo sedaj vse prostore na enem kraju. -Za objekte, ki so pomembni za krajevne skupnosti (transforma- torske postaje, priključni daljno- vodi-in obnove nizkonapetostnih omrežij), je sistem sofinanciranja ostal enak kot prejšnja leta. Krajevne skupnosti tako prispe- vajo okrog 30 odstotkov predra- čunske vrednosti objekta, ta udeležba pa je lahko v denarju, delu. materialu, odvisno seveda od posamezne krajevne skupno- sti. - I. kotar Trafo postaja in obnova omrežja v Halozah (foto z. kodrič) Mladi ponovno začeli z delom Po daljšem premoru so mladi, združeni v OO ZSMS Veleprodaja in Maloprodaja iz Poljčan ponovno pričeli z delom. Svoje aktivnosti usmerjajo na več področij. Posebno pozornost posvečajo organiziranju prireditev ob vseh pomembnejših praznikih, sodelovanju v akcijah, kijih organizira OK ZSMS Slovenska Bistrica in tudi skrbi za lepše okolje. Na področju kulturne dejavnosti .se prav te dni vključujejo v številne prireditve in srečanja ob Dnevu mladosti. Med delovnimi akcijami so najbolj uspele akcije čiščenja okolja v naselju Poljčane in zbiranje odpadnega papirja, zbrali so kar 5 ton tega materiala. Sredstva od prodanega papirja bodo namenili za poživitev dejavnosti organizacije. Spoznanje, daje od velikega števila mladil\ v kolektivih Velepro- daja in Maloprodaja aktivnih nekaj nad 30 nalaga tej OO ZSMS nalogo vključevanja novih članov. Med pomembne dejavnosti, ki jih čakajo uvrščajo tudi organizacijo pogovornih-mladmskih ur. kjer se bodo do- govarjali o problemih, s katerimi se srečujejo mladi pri študiju in ob delu. Mladi iz Poljčan se dobro zavedajo, da so kultura, šport in rekreacija med vrstniki najbolj priljubljene aktivnosti, nato bodo razvoju teh posvečali posebno pozornost. Viktor Horvat OTVORITEV NOVEGA ŠPORTNEGA IGRIŠČA V KS „6LGA MEGLIČ" PTUJ Primer dobrega sodelovanja med šolo in krajani V krajevni skupnosti »Olga Meglič<( je bilo minulo nedeljo izredno slovesno. Ob prisotnosti mladine, krajanov, vojakov ptujske vojašnice in gostov, so svečano predali namenu mladinsko športno igrišče, kije zmaga sodelovanja med telesno-kulturno skupnostjo, osnovno šolo »Olga Me- glic« in krajevno skupnostjo »Olga Meglic«. Pri gradnji igrišča so se mladi izredno angažirali, pomagali so jim tudi vojaki ptujske vojašnice' skupno pa so opravili čez 400 prostovoljnih delovnih ur. Zbranim je ob tej priložnosti govoril Jože Vrbnjak, predstavnik zveze borcev na terenu in poudaril pomen skupnega sodelovanja ter nove pridobitve. S tem pa načrtov še ni konec, v krajevni skupnosti so pri- pravljeni, da do 8. avgusta uredijo dodatna igrišča in sicer za balinanje ter otroško igrišče za domom, kot tudi obnovitev doma krajanov. S kulturnim programom obogatena slovesnost, v njem so sodelovali mladi krajevne skupnosti, vojaki ptujske vojašnice in učenci OŠ »Olga Meglic«, je zelo uspela. Poseben prizvok ji je dal še svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. , Mladi so se na proslavi oddolžili tudi vsem, ki jim pri njihovem delu pomagajo, kot tudi vsem, ki so jim pomagali pri uresničitvi načrta ureditve mladinskega športnega igrišča. Priznanje so prejeli Željko Sarič, vojaki ptujske vojašnice in Vili Pšeničnv. V zaključnem delu otvoritve športnega igrišča, so se v rokometu pomerili mladi krajevne skupnosti »Olga Meglič« in vojaki ptujske vojašnice. Za tem pa je za veselo razpoloženje poskrbel zabavni ansambel ptujske vojašnice. ^^^ Novo športno igrišče je pomembna pridobitev foto: L. Kotar Obiskali smo na domu bolehne in nepokretne prostovoljce borce za severno mejo 1918-1919 Na območju ptujske občine imamo še 38 živih čla- nov prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919. Obisk je potekal tako: Biš, Polenšak, Tibolci, Moškajnci, Mezgovci, Formin Muretinci, Meje, Cirkulane, Lancova vas, Stoperce, Cermožiše in Cirkovce. In lako smo obiskali 11 bolehnih bor- cev. Prevozili smo prek 200 km. Našli smo zelo bola- ne in v slabem stanju, ki so že več let priklenjeni na posteljo. Vsakemu članu borcu, ki smo ga obiskali, smo dali skromno pomoč 200 din, in to iz naše ročne blagajne, k -.•t smo pri^teriili denar. Vsi so bili obiska zelo veseli in so nas prosili, da jih naj še pridemo obiskat, to smo jim tudi obljubili, če nam bo mogoče ali zdravje dopuščalo. Ta obisk je bil za nas zelo naporen, ker vsi trije, ki smo obiskali smo že strari prek 84 let. Srečo smo imeli, ker je bilo tisti dan lepo in sončno. Ta obisk so opravili, v soboto 16. maja: Konrad Krajnc, predsednik, Franc Ris, tajnik in Alojz Vid- mar, odbornik. Ustanovljeno področno združenje folklornih skupin za podravsko-pomursko regijo le lansko leto je bilo na območju Slovenije usta- novljeno republiško združenje folklornih skupin. Da bi delo, ki so si ga zastavili bolje steklo, so se odločili za ustanovitev področnih združenj. Tako je bila mi- nula soboto v Obrežu, občina Ormož, ustanovna konferenca združenja za podravsko-pomursko regijo. Le-ta zajema občine Maribor, Lenart, Slovenska Bi- strica, Ptuj. Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava. Skratka območje kjer je izvirna folklora še močno prisotna. Osnovna naloga združenja je, da na svojem obmo- čju nudi folklornim skupinam strokovno pomoč, opravlja izmenjavo izkušenj med skupinami, pomaga in razvija založniško dejavnost in pomaga pri drugih delih iz folklornega področja. Gosiiteljica ustanovne konference je bila Zveza kulturnih organizacij Ormož, ki je konferenco zelo skrbno pripravila. Od 52 vabljenih delegatov se je konference udeležilo kar 49, s čemer so le-ti že pri ustanovitvi potrdili, da bodo resno prijeli za delo. Za predsednika združenja je bil izvoljen Anton Br- glez iz Cirkovc, za predsednika izvršnega odbora pa Metod Spur iz Maribora. Sedež združenja bo v Ma- riboru. OP fCDNIK -28. maj 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 ORMOŠKE MESTNE PRAVICE rirugeg^ maja je minilo 650 let L^asa. kP je Ormož dobil vice in !>vobu.;cine avtonom- mesta. Takrat sta Herdegen SLki in njeg^'^ Friderik ičlila prebivalcem Ormoža ^'msern Biirgern darzue dem (|J!,LI,FRMUHS«) vse pravice in ■iboščine. kakor jih imajo me- i^ani v mestu Ptuju. Listino je les izdajateljev overilo še P'"'^- njimi pisar in ^Vnik mesta Ptuja, vitez Wul- fne iz Ormoža, Herman, sodnik OrnH>žu in Gregec, ormoški )neščan. V listini Ptujski tudi lljubljajo, da bodo kasneje izdali prave mestne pravice — ^%zroki. daje Ormož dobil take praviee in da so tekle tudi pripra- ve za izdajo statuta mesta, niso toliko odraz gospodarske moči niesta. kot stoje za tem politični vzroki. Kajti gospodarsko Ormož bil lako močan kot Ptuj in ni jniel lako razvite trgovine. Na to moramo gledati s širšega geopoli- tičnega aspekta. V Avstriji so vedno bolj močni Habsburžani, [,jli so tudi že deželni knezi na Štajerskem, ki so bili prav takrat ^eio ekspanzivni. S podeljeva- njem svojim mestom bi dobili fevdalci (Ptujski gospodje) veliko oporo pri obrambi pred dežel- nim knezom in bi zavarovali svoje interese — predvsem gos- podarske. Kakšne so bile te pravice in kaj so obsegale se da razvideli iz ptujskega mestnega statuta iz leta 1376. Čeprav so te pravice šele takrat zapisane, so bile v veljavi že dosti pred tem, saj sije meščanstvo že v 13. stol. priborilo mestno avtonomijo. To se izraža predvsem v samostojni upravi in sodstvu, ter v svojevr- stnem razvoju gospodarstva. Meščani so bili svobodni, zato jim sodijo po posebnem pravu (Sladtrecht) njihova lastna sodi- šča. Skupnost vseh meščanov voli svoje predstavnike v mestni svet — dvanajst najuglednejših m naj premožnejših meščanov. Ti iz svoje sredine volijo mestne uradnike in funkcionarje, tudi mestnega sodnika, ki je najvišji uradnik mestne samouprave in mestnega sodišča. Mesta so imela običajno pravico samo do nižjega sodstva. Višje kazensko sodstvo Dkrvava rihta« je spadalo pod oblast deželnega vladarja. V mestu se smejo ukvarjati s trgovino in obrtjo samo pravi meščani — torej tisti, ki so bili sprejeti v meščansko skupnost. Vanjo je bil sprejet obrtnik ali trgovec, ki stanuje in dela v mestu ali se namerava tam naseliti, če ima v mestu lastno hišo ali jo namerava kupiti. Ob sprejemu se mora tak novi me- ščan obvezati s posebno meščan- sko prisego, da bo poslušen mestni oblasti, obenem plača tudi poseben prispevek mestni blagajni. Prebivalstvo mest se je delilo na maloštevilne zastopnike plemstva in duhovščine ter na meščanstvo, ki je predstavljalo sloj obrtnikov in trgovcev. Me- stni proletariat so sestavljali lju- dje brez lastnih nepremičnin; hlapci, dekle, dninarji in druga služinčad. Bili so osebno svobod- ni. 1, e so eno leto nemoteno živeli v mestu .>»die" Stadtluft macht frei«). Potrditev pravic mesta Ormo- ža zasledimo spet leta 1486, zapisane v u"barju. Mestu je potrjeno samostojno sodišče, lastno ozemlje in vse pravice nad njim. Izmed sebe si volijo in postavljajo sodnike, vendar s privolitvijo in vednostjo gospo- stva.. Za gospodarski dvig obrt- nega in obmejnega mesteca je poskrbel takrat novi mestni gos- pod Jakob Sekeli z novimi letni- mi sejmi. Leta 1497 je namreč cesar Maksimiljan podelil sodni- ku in meščanom mesta Ormoža dva navadna letna sejma na dan •Marije Magdalene in na dan sv. .Martina. .^levilni zapisi in poročila nam pričajo o bojih mesta Ormoža za samoupravo, o dolgotrajnih in trdovratnih sporih in pravdah, ki jih je imelo mesto od druge polovice 16. stoletja dalje s svojimi fevdalnimi gospodarji v ormoškem gradu. Mesto je kol samostojno in avtonomno skrbno in ljubosum- no varovalo svoje pravice in svoboščine napram grajskemu gospodu, ki je bil obenem tudi mestni gospod. O prvi veliki pravdi Ormoža proti graščaku Mihaelu Zackiu je ohranjena pergamentna listina iz leta 1577. Mestni gospodje so se namreč vmešavali v volitve mestnega sodnika, kratili meščanom njiho- ve pravice in jim vsiljevali nove obveze in dajatve. V lej pravdi je mesto zmagalo, saj razsodba puivi: »Glede volitev mestnega sodnika naj meščani po starih izročilih vsako leto iz svojih vrst izvolijo dva moža in njuni imeni sporočijo ormoškemu gospodu v potrditev. F-.nega od teh mora graščak sprejeli in potrditi za sodnika«, Fudi v vseh ostalih spornih zadevah, kot je sprejem meščanov in potrditev meščan- skih pravic glede davka, mostni- ne, odnosa grajskih uslužbencev do meščanov in podobno, so bile mestu potrejene vse stare pravi- ce. Tudi v 17. stoletju zasledimo cel kup pritožb mesta na račun mestnih gospodov. To je obdob- je. ko so mestna gospodarsko propadala, ker s svojimi predpisi in omejitvami obrti in trgovine ni.so bila več konkurenčna. Me- •stni gospodje so zahtevali vedno večje dajatve, mesto pa tega ni zmoglo, ker se je gospodarsko prepočasi razvijalo. Proti koncu 18. stoletja je z novimi političnimi in upravnimi reformami stopilo v ospredje vprašanje, kako urediti položaj mest, ki stvže od srednjega veka imela svoje posebne pravice, a so jih brez sprememb ljubosumno čuvala. Za Ormož je bilo že določeno, da izgubi pravice niž- jega sodstva in da postane popol- noma odvisen od novega politič- noupravnega oblastva. Vendar se Ormožanci niso vdali. Leta 1796 je bilo ugotovljeno, da ima Ormož možnosti za organiziranje novega magistrata s šolanimi uradniki. Končno je 1803. mesto doseglo pravice samostojnega magistrata. Novi magistrat (žu- pan. mestni tajnik in trije sveto- valci), je bil zaprisežen pred predstavnikom gospostva Ormo- ža. Razni spori in pravde z mestnimi gospodi so trajale do leta 1848. ko tudi Ormož doživi nacionalno prebujenje, ko Slo- venci dvignejo glave in postavijo svoje zahteve na popolnoma drugačne in nove temelje. Od takrat dalje ne govorimo več o bojih za stare mestne pravice, temveč o boju Slovencev proti izkoriščevalskim in narodno na- sprotnim tujcem. Ivan Lovrenčič Listina iz leta 1331, 2. maj »Ich Heirdegen von Pethaw Marschal in Steier...« KUPUJEMO MANJ KNJIG? Da, precej manj kot v preteklem [etu, so povedali v knjigarni Mladinske knjige v .Ptuju. Pozna se, da so življenjski stroški višji, zato bralci raje zahajajo v Ljudsko in študijsko knjižnico. V knjigarni prodajo precej manj leposlovnih del, pa tudi strokovna lite- ratura ne gre v prodajo tako kot prejšnja leta. Po slednji segajo bolj organizacije združenega dela, pa še te le po tisti literaturi, ki je neobhodno potrebna. Leposlovne knjige prodajajo v večini na obročno odplačevanje, saj je treba za knjige v sloven- skem jeziku odšteti kar lep kupček denarja. V knjigarni Mladinske knjige so v zadnjem času prodali več leposlovnih del tujih avtorjev, v tem mesecu pa predvsem različne knjige o življenju in delu predsednika Tita, medtem ko je med domačimi avtorji med bralci trenutno največ zanimanja za Rožančevim delom Metulj. In še to so povedali v ptujski knjigarni, da večina kupcev kupuje knjigo za darilo, manj je takih, ki kupujejo zase, ker radi berejo in dobro knjigo želijo imeti v domači knjižni omari. Sicer pa prodajalke v knjigarni rade postre- žejo tudi z nasvetom, katera knjiga je za določeno starost primerna, predvsem pa priporočajo bralcem dela s kvalitetno vsebino. N. D. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Izdelava domačega platna spa- da med najstarejše in najbolj razširjene obrti. Pri nas je bilo tkanje zelo razvito in se je dolgo obdržalo. Preja je ena od faz pri izdelavi domačega platna. Lan in konoplja se morata najprej pri- praviti: po trganju najprej nekaj časa odležita. potem pride na vrsto su.šenje. obdelava na trlicah in stopah. Tako dobljena preja se prede na kolovratih. Kolovrat je sestavljen iz več delov in varira v oblikah. Glavni sestavni deli so: stojalo »rušt«. kolo. stopalo »nagaunca«, vilica in »špulca« na katero se navija nit. Preslica stoji samostojno ali pa se zatakne na kolovrat. Preja se pritrdi na preslico. z vrtenjem se suče nit. Spredena nit se toliko časa previja in beli. dokler niso pripravljene klopke za tkanje na statvah. Smiljan Peter-Marčec Predica, 1%2, foto: L. Bras, št. fototeke: 530. Kandit se popravlja Pred časom smo v Jezikovnem razsodišču opozorili na nemogočo slovenščino tovarne Kandit iz Osijeka v navodilu, ki ga prilaga svojim izdelkom. Zdaj nam je direktor tovarne poslal opravičilo, češ, daje bil rok za tisk navodila kratek in da so se zanesli na človeka, ki živi pri njih, in mislili, da zna dobro slovensko. Ker pa so se kupci iz Slovenije zelo zgražali zaradi mrcvarjenja slovenščine, je dala tovarna natisniti nov prevod. "Navodilo je res na novo natisnjeno, tudi prevod je nov, vendar še zmeraj preveč pomanjkljiv, da bi bil v čast tovarni in primerna rekla- ma za njene izdelke med slovenskimi odjemalci. Ker pa si tovarna Kandit očitno zeli prodajati svoje izdelke z neoporečnim slovenskim besedilom, smo navodilo jezikovno še izboljšali in ga poslali v Osijek, naj ga natisnejo namesto prejšnjih dveh. Vsak madež in vsaka smet slovenščini škodujeta, zato si bo Jezi- kovno razsodišče še naprej prizadevalo opozarjati tudi na drobne in na videz nepomembne napake in malomarnosti, saj s tem širi krog jezi- kovno budnih, da se v vseh nas krepi čut za jezik m zavest dolžnosti do njega. O prebujenem čutu za dolžnosti do jezika nam priča tudi to, da večina prizadetih — lako kakor Kandit — rada popravi in odpravi pomanjT^ljivosti. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse driige. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predlo- ge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb"! Ilegalni ujetniki (3. nadaljevanje) Jože Lacko ni prišel več k zave- sti, po desetih dneh je za vedno zaspal. V zgodnjih jutranjih urah ga pazniki v odejo zavitega odnesli iz celice na dvorišče zapo- rov in ga odložili ob zidu studenca nasproti okna moje celice. Paznik Pihler mi je povedal, da je slišal razgovor med gestapovci in da njihovemu šefu Hubi ni bilo prav, da so do smrti pretepli Jožeta Lac- •^a. Kdo ve kakšne načrte je še z njim imel šef gestapa. Hube je bil namreč eden od visoko poHcijsko Volanih gestapovcev v Ptuju in kdo koliko muk, trpljenja in poni- ^nj je imel pripravljenih še za Jožeta Lacka. Ko so po zaslugi izdajalca gesta- Povci ujeli Lacka, so zaprli tudi njegovo 80 letno mater, ki ji je bil Jože edinec. Bila je močna, precej Velika in kljub njenim visokim le- |om zravnana žena. Tisto jutro, ko njen sin Jože ležal že mrtev ob Zidu dvorišča, so jo gestapovci zelo ^odaj spustili na dvorišče zapo- da se je lahko po dvorišču sprehajala. Opazovala sem jo pozi okno, menda so jo opazovali tudi gestapovci, videla sem, kako ^ ji oči pogosto ustavljajo na tru- ki je tam ležalo zavito v odejo l^oco. Mislila sem, da bo odgr- kočo in pogledala, kdo je v "Jej zavit, vendar tega ni storila. gotovo so se ob tem naslajali ^stapovci, da bi opazovali, kako ^ reagirala mati, ko bo na dvori- ^^ zagledala svojega mrtvega Cez kako uro je prišel gesta- P^ec in jo odpeljal nazaj v celico, ackova mati je bila sicer zdrava, etidar je bila močno naglušna. Okrog enajste ure je prišlo na dvorišče precej gestapovcev, med njimi je bil edini Ptujčan, zobo- zdravnik Reich. Izhajal je iz ugle- dne slovenske družine, njegov oče je bil šolski upravitelj in znan domoljub, sin pa kulturbundovec in prijatelj gestapovcev, ki si je skupaj z njimi ogledoval v kočo zavito truplo Jožeta Lacka. Kmalu za tem je paznik na stežaj odprl vrata, ki so vodila na dvorišče zaporov in delavec je pripeljal voz s kripo za prevoz gramoza. Gesta- povci pokličejo paznike, ki so s pomočjo komunalnega delavca spravili v kočo zavito truplo na voz. Ker je bil Jože Lacko precej težak mož, so se morali precej tru- diti, da so spravili truplo v kripo. Dobro se še spominjam, da so iz kripe molele bose noge. Konji so potegnili in voz je oddirjal z dvori- šča, gestapovci so vse to opazovali in se glasno krohotali, vse'dokler paznik ni zaprl vrat dvorišča. Gla- sen smeh in krohot gestapovcev je kar odmeval po dvorišču zaporov. Vse to me je močno prizadelo in pretreslo. Zelo me je tudi prizadelo, ko mi je paznik povedal, da so v zapore pripeljali dva ujeta partizana slovenskogoriške čete in to mla- dega fanta Ceha, ki je bil organist, doma iz Slovenskih goric in Puk- šiča, ki je bil delavec v opekarni 7,abjak, prav tako doma iz Sloven- skih goric. Paznik Pihler mi je povedal, da so ju zaprli v celico v drugem nadstropju in da ju hodijo v celico gledat ptujski kulturbun- dovci, kot da bi ta dva partizana bila neke zveri. Paznik mi je še povedal, da ju gestapovci niso pre- tepali in da se Ceh v celici zelo čudno vede, baje si žvižga in poje, dočim je bil Pukšič bolj zaprt vase. Paznik mi je tudi povedal, da jima gestapovci dajejo cigarete, klobase in časopise in da Ceh zelo dosti govori. Osebno teh dveh partizanov slo- venskogoriške čete nisem poznala, ker takrat nista bila zraven na tis- tem podstrešju opuščene opekarne v Janežovcih. To, kar mi je pove- dal paznik, me je zelo, zelo zaskr- belo. Obnašanje Ceha, njegovo žvižganje in petje v celici je bilo zame slabo, da ne rečem grozljivo znamenje. Ko sem čez nekaj dni ponovno vprašala paznika, kaj delata tista dva partizana, mi je povedal, da sta dobila v celico kupe papirja in da sedaj samo pi- šeta. Povedal je še, da ju gesta- povci obiskujejo, jima prinašajo cigarete, oglejujejo in ocenjujejo njune rokopise in da so videti z njima zadovoljni. To je bila zame zopet slaba, zastrašujoča novica. Res, ni minil niti dober mesec po tem, ko je padla Slovenskogoriška četa, ko so ljudje že mislili, da je stvar končana in da ne bodo izva- jali represalij, so se na območju Slovenskih goric začele množične aretacije. Nekega jutra mi pri razdeljevanju hrane paznik Pihler pove, češ, danes smo pa sami v zaporu, ker da so se zjutraj ob svitu vsi gestapovci odpeljali z osebnimi avtomobili, za njima pa prazni kamioni v Slovenske gorice. Pove še, da je zjutraj, ko je prišel v službo, srečal gestapovca in ob njem Ceha, ki je biPtudi v gesta- povski uniformi, oba sta sedla v osebni avtomobil in se odpeljala. Tako se je dogajalo več kot teden dni. Vsako jutro so se gestapovci odpeljali s Cehom in Pukšičem na lov za ljudmi v Slovenske gorice, zvečer pa so se vračali s polnimi kamioni aretiranih ljudi. Vsakič jo pred zapori nastal strahovit krik, jokanje, vmes pa kričanje gestapovcev ,,los, los", uboge lju- di so kar s škornji suvali v celice in jih zmerjali z ,,vindiše šveine, fer- damte pakaž,^ ferdamte banditen, vindiše hunde in še in še. Predno so jih pahniH v celice, jih je vsak dobil še z bikovko po hrbtu. V našo celico, kjer smo prej bile tri ženske z dvema pogradoma, so sunili še štiri kmetice iz Slovenskih goric. Paznik mi je povedal, da so iz Slovenskih goric pripeljali okrog 80 do 100 ljudi in so z njimi popolnoma napolnili vse celice v zaporu. Nekaj starih zapornikov so zaradi tega baje morali premes- titi na Bori, ker je v zaporih bilo premalo prostora za vse aretirance. Bilo je joka in kričanja v prostorih zapora, da se je človeku od bolesti krčilo srce. Zlasti še, če si vedel, da ti ljudje niso zakrivili drugega kot to, da so ljubili svojo zemljo, svoj jezik in dali partizanu kos kruha ali zatočišče za eno noč. Tiste štiri kmetice, ki so jih prig- nali vmojo celico,sploh v življenju niso okusile drugega kot garanje od jutra do večera na svojih kme- tijah. Bridko so jokale, še sama sem z njimi zajokala, zlasti še, ko mi je, okrog 30 let stara žena povedala, da se piše Fras in da so jo odtrgali od doma od treh malih otrok. Nobeden od njih še ne hodi v šolo, doma da jih je pustila brez varstva. Pripovedovala je, kako so se je otroci oprijeli in kričali — mama, mama, ko jo je gestapovec suval na kamion. Povedala je, da so tudi njenega moža aretirali in je prav tako v tem zaporu. Pozneje, po vojni sem zvedela, da so oba — moža in ženo Fras ustrelili kot talca. Tudi druge kmetice so jokale, vse so doma pustile male otroke, le da so nekatere imele doma še star- še, ki so prevzeli v varstvo otroke, kljub temu pa so bridko jokale. Pripovedovale so, da jih je z gesta- povci prišel iskat tudi Ceh, ki je imel brzostrelko in je po vaseh s prstom kazal gestapovccm hiše, v katerih so se kdaj zadrževali par- tizani. Povedale so tudi, da jih je Ceh, enako kot gestapovci in poli- cisti, suval s škornji na kamion in nad njimi kričal, kar po slovensko ,,prašiče". Naslednje dni, ko so te ženske klicali na zaslišanje, sem jih ves čas bodrila in učila, kako se naj zagovarjajo. Trdno sem jim zabi- čevala, da naj ja nič ne priznajo, da naj bodo močne, da se naj za- držijo junaško. 7.e pred osmo uro so začeli posameznice, tudi iz moje celice khcati na zaslišanie. drugo za drugo, nazaj pa dolgo nobene ni bilo. Šele popoldne po drugi uri so s pomočjo paznika posamezne komaj prilezle nazaj v ceHco, izčr- pane, pretepene, polne fX)dpludb. Na moje vprašanje, če so dejanja tajile, so mi s solzami v očeh govo- rile: ,,Saj smo sprva tajile in bile zato tudi tepene, toda kako naj ta- jimo, ko pa nam je gestapovec potem vse sam naprej povedal in dejansko je tako tudi bilo, vse vejo, kdaj in kje so bili partizani pri nas, kje so spali, kaj sem par- tizanom skuhala, vedeli so celo, kaj smo se s partizani pogovarjali tedaj, ko so bili pri nas. Vse kar se je pri hiši dogajalo in govorilo, vse vedo gestapovci..." Nadalje so pripovedovale, da so jim gestapov- ci govorili, da jim je vse to o njih povedal sam Lacko, da jih ie spra- vil v nesrečo itd. Uboge neizkušene ženske so temu nasedle... Kar ostr- mela sem nad to gestapovsko podlostjo in začela žene prepri- čevati, da to ni res in jim opisala, kaj se je dejansko zgodilo z Lac- kom. Zene so me potem nekaj časa začudeno gledale in končno le ipoznale, da so nasedle gestapu. Sele takrat, ko sem slišala, kaj vse gestapovci obdolžujejo Lacka, sem razumela paznikove besede, ko mi je povedal, da šefu gestapa Hubi ni bilo prav, da so gestapovci že prvi dan do smrti pretepli Lacka. Se z mrtvim Lackom je gestapo špekuliral, kaj vse bi šele počenjali, če bi bil živ. Resnica je, da tisto, kar so gestapovci govorili ženam, da so zvedeli od Lacka, so dejansko zvedeli od Ceha in Puk- šiča. Konec prihodnjič 10 - NASI DOPISNIKI 28. maj 1981 TEDNI Kopalna oprema v zadnji rubriki smo se pogovarjale o rekreacijskih oblačilih. Ker še čas ni bil primeren /a plavalni trim. sem namensko tovrstna obla- čila izpustila. Zdaj pa se bliža čas, ko se bomo začeli kopati, saj so na.še domače toplice bile že nekaj dni odprte. Verjetno je še prerano za mnoge izmed nas, vendar kopalke si lahko že priskrbimo in tudi vse ostale rekvizite. Kot vsa leta nazaj velja tudi l<"tos nenapisano pravilo, da so enodelne kopalke primer- ne za močnej.še postave, dvo- delne pa za vitkejše. Zato si oglejmo nekaj modelov ko- palk in ostalih kopalnih pri- pomočkov. — Kopalke so takšne kot lani ali že kar nekaj let nazaj, le da so bolj pastelnih barv, katere letos narekuje moda. — Kopalne halje so še zmeraj široke, dolge ali krat- ke, ter predvsem tople iz bombažnega frotirja, kateri lepo vpija vlago. Lahko iz- gledajo kot pelerine, ki se dajo spremeniti v velike brisače za brisanje, ali ležanje na njih. — Se še spominjate, pred leti zelo aktualnih »borš«. Radi smo jih nosili na poto- vanja, predvsem pa mladina na izlete. Zdaj so zopet aktu- alne in sicer kot kopalne tor- be. Narejene so iz svetlečega s plastiko prevlečenega platna. Poslikane so z ekzotičnimi motivi. — Klobuki za na plažo so, bodisi s širokimi krajci in nizkim zgornjim delom, ali pa z ozkimi krajci in visokim zgc-rnjim delom. Drugi po obliki malo spominjajo na safari čelade. Pleteni .so iz fi- nih slam, rafij in ekzotičnih trav- — Či- radi ':itaie medtem, ko se sončite in nosite očala, da ne bi pp-več gubali čela, .so zelo zanimiva in aktualna nčala s temnimi stekli in.sve- tlimi okvirji, po možnosti v barvi kopalk ali halje. Na vsaki strani so potegnjene malo navzgor, po »mačje«. — In kadar nas je sonce le malo preveč opeklo in je po- trebno, da se skrijemo pred soncem, ni pa v bližini dreves, vzemite senčnik. Letošnji so zelo romantični, z volančki, enobarvni ali z drobnimi cvetličnimi motivi. — Čevlji za to sezono so brez pet, zato so tudi za na plažo primerne »balerinke«, »indijanke« ali »špagarice«, z popolnoma ravnimi podplati. Verjemite mi, da so zelo praktični ti čevlji za na plažo, bodisi čeje iz peska, kamenja ali skal. Ce pa le želite, pa tudi postavo zdaljšajo, lahko no- site nalikače z visokimi peta- mi, le precej visoke in tanke morajo biti. Rekvizitov je kar precej, upajmo, da bo letošnje poletje tudi radodarno s soncem. VERA Kopalni plašč kot pelerina Velika borša za na plažo Kopalke so letos pastelnih barv Način sprejema me je prizadel v sredi) 13. maja tega leta sem okrog 15.45 z rtšilcem Reševalne postaje Ptuj in napotnico Zdravstvene postaje Majšperk pripeljal v ptujsko bolnišnico ženo Hildo, invalidsko upokojenko, staro 54 let. Ko sem s pomočjo .šoferja spravil ženo v hodnik pred sprejemno pisarno internega oddelka, ni bilo tam razen treh strežnic, ki so čistile prostore nikogar. Kmalu nato je z gornjih prostorov prišla službujoča medicinska sestra, mi vzela napotnico, jo pogledala začela glasno negodovati češ, saj to ne spada k nam pač pa v C elje. Ker je površno pogledala napotnico in videla kraj rojstva Laško. Na moje pojasnilo, daje žena sicer rojena v La- škem, vendar na našem območju živi že od otroštva, seje pomirila, spravila ženo v sprejemno pisarno,jo slekla, odprla okno in odšla v nadstropje po opravkih češ, zdravnika trenutno ni, ima nujne opravke in bo pač treba počakati. Tako sem čakal dobre tričetrt ure; ženo je pri odprtem oknu in ker ni bila pokrita začelo zebsti, nato sem šel iskat v gornje nadstropje sestro, da bi ženo vsaj pokrila, če že moramo čakati. Sestra je prišla dol in zaprla okno, pokrila je pa ni. Takoj nato je prišel tudi zdravnik dr. Neudauer, ki je ženo pregledal, se opravičil zaradi čakanja in odredil zdravljenje v infekcijskem oddelku. Službujoča medicinska sestra mi je pomagala spraviti ženo nekoliko do polovice poti, nato je šla nazaj, češ, da tu gorjo bom že nekako spravil, ona pa da ima nujno delo. Ko sem ženo spravil v sprejemnico infekcijskega (.Hldelka, i-.ta bili tam dve ženski. Sedaj ne vem več ali medicinski sestri ali strežnici. Pokazali sta kopalni- co, češ. naj .se sleče. Ker .sem skozi priprta vrata videl, s kolikšno težavo se slači, sem vprašal, če ji lahko pomagam. Odgovorile so, da notri nimam kaj iskati, ker da so zato oae tu. Pomagala ji pa seveda ni nobena. Nato sem odšel. Moram povedati, da .sem ob takem postopku bil zelo razočaran. Sestra na internem oddelku meje obsodila celo za pijanega, saj me je tudi vprašala zakaj imam tako kalne oči. Ko sem ji rekel, da bi ona tudi imela kalne oči, če eele noči ne bi spala, podnevi v službo, pa še delala karje pač treba opraviti v hiši in okrog nje, je bila tiho. Žena Hilda je preživela svojo mladost v Stogovcih pod Ptujsko goro. Oče Franc Super je bil slep in kot tak okupatorjevi soldateski ni bil ravno sumljiv. Zato so aktivisti Osvobodilne fronte pri njem uredili takozvano »Lackovo tehniko«, kajti vsi pri hiši od najstarejšega do najmlajšega so tesno sodelovali z borci NOB. vendar je to zgodba za.se in ne spada v ta .sestavek. Od osebja v zdravstvu pričakujem nekoliko več humanega postopka ob sprejemu, ker je vsak bolnik že samo s tem. daje bolan zadosti prizadet. Stanko Žerak »Kdo leži tukaj, mami?" Stojimo pred gomilo, ki je posuta z drobnimi cvetkami in belimi svečami. Lani je bilo težko, toda letos, ko minevata dve leti je še huje. Letos, ko se poslavljamo od šole, te najbolj pogrešamo, Irena. Nemo in tiho si odšla od nas in nikoli se ti ne bo izpolnil življenjski cilj. Nikoli ne boš stopala po cesti, ki bo kmalu odpeljala v svet vse nas, tvoje sošolke. Vsaka od nas si bo izbrala svojo pot, le ena potka bo prazna, le en cilj ne bo nikoli dosežen. To je cilj, ki si ga želela doseči ti. Kako žalostne so cvetke na tvoji gomili. Ti drobni cvetovi so klonili k tlom. Zdi se, daje te cvetove sram pred nami, pred svetom, ker cvetijo prav tu na tvoji prerani gomili. Toda za tvojo smrt niso krive cvetice, ptice, ljudje. Za tvojo smrt je kriva kruta usoda življenja. Le nekaj dni nas loči še od slovesa. Le nekaj dni še in zaprle bomo dnevnik, ga odložile in začele pisati nov dnevnik. Začele bomo novo življenjsko pot. Čez mnogo, mnogo let bo morda sinko ali hčerka pritekla s podstrešja z zaprašeno knjigo v rokah. »Kaj je to, mami«, se bo slišal otroški glasek. Me pa bomo z mislimi že daleč proč. Ob spominu na .šolske dni se nam bo na lice prikradel nasmeh, toda naslednji hip nam bodo po obrazu tekle solze. Stekle bomo na travnik, nabrale zvončkov, mačic ter jih nesle tebi Irena. Takrat nas bo otroški glasek spraševal: »Kdo leži tukaj, mami«. To vprašanje bo kot bodica v naša srca. Izjokale se bomo nad belimi cvetovi, svečami, nad tvojo sliko. Med ihtenjem bomo privile otroka v svoje naročje in zbežale. Zbežale bomo daleč, daleč vstran z željo, da naš otrok takšne bolečine ne bi nikoli čutil. Le zakaj moramo me vedeti za to bolečino, zakaj to bolečino občutijo Irenini domači? Zakaj? SOŠOLKE Andrej Lukovič Cas dopustov Spet prihaja čas dopustov in rekreacijskih poskusov, le ven iz zaprtega prostora užit potrebnega odmora. Na morje mnogi bi želeli, na vroči plaži bi se greli, v morski vodi se solili sonca, piva se navžili. V hribe mnoge vleče še si^e kjer gozd šumi in rože cvete, tam še pravi mir prebiva, da oddih se prav uživa. Turizem sega že med kmete za postrežbo dobro vedno vnete, žgance, mleko in svinino zraven še domače vino. Ob tem pa v roke, grablje, vile simbole kmečke te idile, za žulje med dopustom bo obilo v jeseni ozimnica plačilo. Manj časa za nakupe v središču krajevne skupnosti Oplotnica so pred nedavnim od- prli eno najsodobnejših trgovskih hiš na območju občine Slovenska Bistrica. Pridobitev je toliko po- membnejša, ker je skrajšala mnogim pot, ki sojo do pred ne- davnim morali krajani večkrat opraviti, če so hoteli nabaviti tudi najosnovnejše življenjske potreb- ščine, v Slovensko Bistrico ali Slovenske Konjice. Ob tem so iz- gubljali dragocene ure. Nova tr- govina, ki deluje v okviru Planike iz Slovenske Bistrice je dala mo- žnost, da si v Oplotnici lahko preuredijo tudi nekatere sedanje, zastarele trgovine v specializira- ne, za prodajo pohištva in drugih materialov. V zgradbi trgovine so tudi pro- stori banke, lekarne in zdravstve- nega doma, kar je še nova, prav tako težko pričakovana pridobi- tev. Oplotničanom so se tako uresničile dolgoletne želje, delati v sodobnejših trgovinah, ponuditi več vrst blaga, kupci pa so si pri- hranili dragoceni čas. V okviru trgovske hiše je tudi bife, kjer so na voljo okrepčilne pijače. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Nova trgovska hiša v Oplotnici. TUDI TAKI POTROŠNIKI SO Potrošnik je zadnje čase zelo aktualna zadevi- ca. Ker je bilo že toliko napisanega in poveda- nega bolj ali manj kritično prav z vidika obna- šanja na.šega potrošnika, ne bi škodil še ta prispevek, ki bo s.čisto individualnega stališča osvetlil ta opazovani pojav. Priložnostno sem izvajala anketo za Agroko- merc iz Velike Kladuše in hkrati propagirala njihove proizvode. Mimogrede, zastonj sem namreč delila majonezo. In ko takole sprašujem anketirance, katere Agrokamercove proizvode poznajo, kako so jim všeč ... dobiš pač različna mnenja in ustvari se ti predstava o splošnem potrošniškem mnenju. Le tisti, ki za ustrezno pripravo hrane nimajo časa oz. ki se hranijo sami (od študentov, vdovcev), kupujejo razne konzerve, juhe v prahu oz. bolj ali manj umet- no pripravljeno hrano, ki pa ima prednost hitre priprave. Menda imajo v nasprotju s pričakovanjem, take tovarne perspektivo, ker nas je ljudi s pomanjkanjem časa vedno več. Na žalost. Ven- dar se še najde kdo, ki pove, da je doma pripravljena hrana najokusnejša in da mu še na misel ne pride, da bi odgovarjal na moja vpra- šanja, pa se je nekake zataknilo. Dobro hranjen moški, srednjih let, zelo kavalirski na pogled, s košaro v roki mi pove, da za Agrokomerc še sploh ni slišal. Skušam mu pomagati, da najbrž ne pogleda kateri proizvod kupuje, ali je to Podravkino ali katerokoli že. Človek pač kupi. Ne, trdi, da sploh ne kupuje pri nas. Čudno ga pogledam, potem po še njegovi prazni košarici. Tudi on pogleda na košaro in se ozre po polnih policah. Razloži, da mleko še kupi, žena mu je ravnokar naročila in maslo. Stopi do založene police, vzame liter mleka in stopi še do police z maslom. Sledila sem mu. Čimprej bi želela anketo končati. Možakar maslo pogleda in prebere: ABC Pomurka. Nezadovoljen je, pravi, da je še edino ptujsko maslo okusno, druga so zanič. Pa le obrača tisto maslo naprej in zasledi napis: Uvoz: HOLANDIJA. Navdu- šen pograbi maslo, hkrati pa z vso ihto razlaga, da to pa ja, Holandija, to pa že. Zasmejim se, ne morem drugače. Taisto maslo v minuti obravnava vsakič drugače in končno zarad tistega HOLANDIJA, maslo dobi vso veljavo. Pripovedovati mi začne, da njihova družin® kupuje v Avstriji, čez mejo skočijo, da dobij' dobro blago, kave, da ni pri nas, saj tako ni^^ sar ni, pravi. In kje bi na bila ta Velika Kladu ša, vpraša, ker ni vedel, čeprav je baje prepotoval, toda.. Da, potrošnik takšen in drugačen, kritičen d' proizvajalcev. Včasih je prisiljen kupiti tisto kar mu sploh ne ugaja, vendar pa ^a razmere' to tlačijo. Takšnih razmer pa je pre(^| današnja naglica s pomanjkanjem časa, P/*- dohodki, pa slabo kvalitetni izdelki proizvaja^ cev in kaj bi naštevali. To pesti nas vse. No j® upamo, da čisto ekstremnih primer"' potrošnikovega nezadovoljstva ni tako velik" Ni to krivo tudi neko naravno nagnjenie P' tujem, ki bi naj bilo boljše ali pa je naše f® tako slabo? Sicer pa so to vedeli že naši niki, ko so uveljavili rek: ,,Pri sosedu je kru' boljši-" ^ ^ KRATKE VESTiJ IZ TGA IN Ks " KIDRIČEVO J^led mnogimi delovuj organizacijami, ki imajo svoje i?' čitniške domove in tudi zmog^ vosti v zakupu, sodi tudi DO Kidričevo, ki si prizadeva čimboi^ izpolniti želje vseh tistih, ki [jj* radi porjaveli svojo kožo na prj^ lačnih in lepih plažah ob naJ" Jadranu. Med drugimi ima |V TGA nekaj počitniških hišic tu^ Neresinah in ker je sezona vse J že, je tja že 14. maja odšlo dv, najst mladincev na delovno akcij da uredijo okolico počitni^id! hišic. Ob tistih, ki že nestrpno čakaj na odhod na morje, pa ne smeJ" pozabiti tudi tistih, ki si bolj željj" planinskega zraka, nabiranja gj! in gozdnih sadežev. Za take ij,, bitelje je narava v planinskih kfj^ jih več kot primerna. Za gobarjejj nabiralce drugih gozdnih sadež^ pa so primerni tudi izleti ob koncu tedna. Ker so zaposleni delavci v DO TRG Kidričevo, (predvsem tisti k proizvodnje, ki si ne morejo tako privoščiti dopusta ob vsakem času glede na bolniške izostanke in redne letne dopuste,) že vrsto lei navajeni na enodnevne izlete, kj« se po napornem delu vsaj m^o sprostijo. Zato je tud letos velikj zanimanje za take izlete v okvim OOS v TOZD. Kot mnogokje okrog nas se bo tudi v Kidričevem pričela kopalnj sezona ob bazenu v Kidričevem Služba za družbeni standard TGA je-že. tudi pripravila cenik uslug m bazenu, ki bodo za vsakogar do- segljive in možne, medtem pa lahko delavci TGA Kidričevo dobijo v sindikatu TGA vsak das od 18. maja dalje brezplaSne vstopnice za bazen, kar je zelo pohvalno in še malce dokaza za tiste, ki trdijo, da ne vedo zakaj plačujejo sindikalno članarino. Na četrti seji predsedstva KK SZDL Kidričevo pod vodstvon predsednika Staneta Perka, se člani predsedstva med drugim obravnavali tudi potek akcijt „NNNP 81", ki se bo tokrat odvi- jala v KS Kidričevo pod motom „GOZDNI POZAR". Seveda j( pred tem potrebno temeljito sezna niti občane KS o sami vaji in o njenem poteku. Zato so sklenili, da se izvedejo zbori krajanov, « katerih bi naj to temo obravnavali, poleg te pa še v nekaterih vaseh KS tudi o ponovitvi referenduma inc podobnih akcijah. Seznanili pa bi naj tudi s statutarnimi spr« membami v KS in s planom KS! obdobje se 1981 —1985. Ker se v zadnjem času pojavlja problem neaktivnosti mladinski organizacije, predvsem po krivdi vodstva, so na 4. tedni s«)' predsedstva KK SZDL razpravljali tudi o tem problemu in menili, ds je potrebno sklicati morda celo izredno problemsko konferenco Kritično je še treba omeniti, da s« član predsedstva KK SZDL, ki j< tudi predsednik aktiva (ali nila' dinske organizacije ZSMS Kidri^ čevo) ne udeležuje sej predsedstvi KK SZDL, na katerih bi lahko rt šili mnoge aktualne probleffl' kjer bi prav mladina lahko storit mnogo. prance Me§k( f^PNIK - 28. maj 1981 DELO DRUŠTEV-11 tekmovalci med tekmo na Trebeliškem Skupni posnetek vseh tekmovalcev slepih in slabovidnih Slovenije TEKMOVANJE V MINI KEGLJANJU 2ve7.a društev slepih in slabovidnih Slove- •jg je v soboto. 23. maja priredila tretje repu- Imo prvenstvo v mini kegljanju, imenovano Jj »rusko keglji.šče<(. Prireditev je bila v po- , jjjtev me.seca mladosti, priredilo pa jo je društvo slepih in slabovidnih Celje. Tekmovanje je bilo pri Velenju na idiličnem afišču Trebeliško, kije znano tudi po dirkah v Jjotokrosu. Kljub dežju je bilo tekmovanje uspešno. Udeležilo se gaje osem ekip društev slepih in slabovidnih Slovenije. Prvo mesto je osvojilo Celje s 132 točkami in je tako že drugič osvojilo prehodni pokal. Drugi je bil Maribor s 125 osvojenimi točkami, tretje mesto pa sije priborilo Novo mesto s 120 točkami. Naše ptujsko društvo je zasedlo 6. mesto in je doseglo 107 točk. Andrej Furjan, član na.šega društva je v de- setih metih v A kategoriji prijateljskega sreča- nja bil najboljši, sajje s 34 točkami zasedel prvo mesto med posamezniki in si s tem priboril tudi medaljo, obenem pa ponovno potrdil, daje res najboljši. Našim tekmovalcem v mini kegljanju želimo v bodoče še več športne sreče in uspeha. ■Besedilo in posnetki: R. Rakuša GASN^KO DRUŠTVO SELA Kupili bodo gasilski avto v gasilskem društvu Sela so se na letošnjem občnem zboru gotovo med prvimi odločili za uve- ljavitev načela o kolektivnem delu tudi v društve- nem življenju. Izvolili so kolektivno vodstvo in kot ugotavljajo po nekajmesečni praksi, se ta oblika i- vodenja kar obnese. Gasilsko društvo v Selah šteje 67 članov, mnogo je med njimi mladincev pa tudipionirjev, zato se za bodočnost društva ne bojijo. Tehnično je gasilsko društvo dobro opremljerio, manjka jim edino ga- silsko vozilo, zato je nakup tega njihova največja ■ naloga in seveda želja. Akcijo za nabavo gasilskega avtomobila so zastavili zelo resno in že uspeli za- gotoviti svoj delež sredstev, zahvaljujoč pomoči krajanov, ki so akcijo dobrodušno podprli. Drugi del potrebnih sredstev so zagotovili s kreditom, ki jim ga jeodobrila zavarovalna skupnost Triglav, seveda pa računajo tudi na polovico potrebnih sredstev, kijih prispeva občinska gasilska zveza Ptuj. Vozilo, ki bo vezalo skoraj 60 starih milijonov, je gasilcem v Selah nujno potrebno, saj je njihov po- žarnovarnostni rajon zelo velik, pokrivajo celotno območje krajevne skupnosti Dolena. to so vasi Sela, Barislovci, Trnovci, Zgornja Pristava. Popovci in Dolena. Zaradi velikega območja in haloških predelov, ki jih zajema njihov požarnovarnostni rajon .so usta- novili tako imenovani gasilski trojki, eno v Selah. drugo v Doleni. Poleg osnovnega namena teh trojk, ki je v urjenju mladih gasilcev, je njihova gasilslca tehnika primerna za gašenje manjših požarov predvsem v hribovitih predelih, kier je dostop s težjo gasilsko opremo otežkočen ali celo nemogoč. Ko govorimo o gasilskem društvu je potrebno poleg gospodarskega dela omeniti tudi operativno delo. Temu so vsa leta posvečali precej pozornosti, redno .so skrbeli za vzgojo mladih gasilcev, se ude- leževali vseh gasilskih telcmovanj in poželi precejš- nje uspehe. Tudi naprej nameravajo na tem pod- ročju aktivno delati, nanava novega gasilskega av- tomobila pa bo njihovemu delu gotovo nova vzpodbuda. JB Predsednik predsedstva G D Sel Alojz Muzek Srečanja z naravo in rekreacijo Nedaleč od občinskega sredi- šča Slovenska Bistrica se razteza sklop večjih in manjših ribnikov, kijih obdaja še skoraj neokrnje- narava in tako predstavljajo pravo naravno bogastvo za ljudi ^^Ijne oddiha in rekreacije, še posebno ljubiteljev ribolova. Pred nekaj dnevi so člani ribiške družine Slovenska Bistri- ca, ki opravlja z enim od večjih ribnikov v Videžu in tudi skrbi za urejanje okolja, predali svojemu namenu ribnik. Čas premora .so člani družine uporabili za obno- vo ribnika in ureditev okolja. Sam ribnik meri okoli štiri, skupno z pripadajočim okoljem pa kar sedem hektarjev. Takšna površina in še posebno oddalje- nost od večjih prometnic dajejo kraju novo vrednost današnje dobe. čistost narave, mir in prijetno rekreacijo. To so mnogi Bistričani pa tudi iz drugih odda- ljenejših krajev kmalu spoznali, zato je obiskovalcev vedno več. Ob ribniku se obiskovalci lahko srečujejo tudi z redkimi živalmi pa čeprav niso ribiči. Med njimi so vodni galebi, orli. divje race. fazani in kukavice. Zgodnji ob- iskovalci pa se nemalokrat sreča- jo tudi s srnami. Vzdušje in urejenost okolja pa prav gotovo ob ribniku na Vide- zu ne bi bilo tako bogato, če za to ne bi poskrbeli člani ribiške družine Slovenska Bistrica, ki so ribnik leta 1975 zgradili, prav tako s prostovoljnim delom in prispevki zbranimi iz vrst članov, lično brunarico. Težko bi danes prešteli vse opravljene prosto- voljne ure. ki so jih člani le družine porabili za urejanje oko- lja. skrb za pomlajevanje ribjega zaroda in redkih ptic, ki živijo tod okoli. Srečanje z naravo in rekreaci- jo. predvsem ribolovom postaja- jo ob ribniku na Videžu-vedno bolj privlačna, ne samo za Bistri- čane. ampak tudi Mariborčane in iz drugih okoliških krajev. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ^oda, gozdovi in travniki pomenijo na Videžu uresničitev želja zaposle- "^a občana. Piknik na letališču v Moškanjcih Ptujski gostinci .so razveselili skupino gostov iz Avstralije z novo ponudbo, piknikom na letali.šču. Gre za prvi poskus take oblike turi- stične ponudbe v ptujski občini, ki pa je zelo uspel. Gostje so bili nad prikazanim zelo navdu.šeni. niso mogli prehvaliti lepot našega območja, ki so jih opazovali iz letala. Niso jih razveselili samo markovški najmlajši plesalci folklore, temveč tudi gostoljubnost kraja, pa seveda tudi zakladi domače kuhinje. Ob koncu so izrazili željo, da bi še ponovno prišli k nam. Piknik na letališču bo postal trajna oblika ponudbe ptujskih go- stincev. Gostje iz .Avstralije so bili navdušeni nad organizacijo piknika na letališču foto: Ciani Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na osnovi 11. in i3. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, st. 16/67 in 27/72), na seji dne 20. maja 1981 sprejel nasled- nji SKLEP Javno se razgrnejo za dobo 30 dni od dneva objave v Ted- niku Ptuj, v prostorih Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v Ptuju, Srbski tra' soba 38/11 osnutek spremembe in dopolnitev urbanističnega načrta mesta Ptuja, ki ga je izdelal Projekta inženiring Ptuj pod št. 302/81, v aprilu 1981 programski del zazidalnega načrta obrtne cone I, ki ga je izdelal Projekta inženiring Ptuj pod št. 274/71, v aprilu 1981 programski del zazidalnega načrta obrtne cone II, ki ga je izdelal Projekta inženiring Ptuj pod št. 84/81, v marcu 1981 ^ programski del zazidalnega načrta Majšperk —Breg, ki ga je izdelal Projekta inženiring Ptuj pod št. 174/81, v marcu 1981. Osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta mesta f^tuj ter osnutke zazidalnih načrtov si lahko v času javne raz- ^grnitve ogledajo zainteresirane temeljne in druge organizacije združenega dela. Krajevne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva ter občani ter dajo nanje predloge in pripombe. Predsednik IS skupščine občine Ptuj Martin Berden, dipl. oec. I. r. Mladinci iz Hajdoš na mednarodno tekmovanje Minuli petek je bil za gasilce iz Hajdoš posebno pomemben dan. Mladinska desetina tega društva je postala namreč na lanskem državnem prvenstvu državni prvak, s tem pa si je priborila pravico sodelovanja na mednarodnem tekmovanju. Prav tako je to prizadevno društvo v petek obiskala strokovno-tehnična komisija iz Beograda z namenom, da bi ugotovila strokovno in kondicijsko pripravljenost tekmovalne ekipe. Delegacijo je vodil predsednik strokovno tehničnega sveta Gasilske zveze Jugoslavije ing. Slobodan Spasi^, ki je tudi komandant beograjske gasilske brigade. Spremljali so ga še:tajnik strokovno-tehničn^a sveta Pavle Madrovič, kapetan jugoslovanske reprezentance Josip Sunteršič tehnični vodja reprezentance ing. Tone Sentočnik, ki je sicer načelnik Gasilske zveze Slovenije in drugi sodelavci kot so sodniki in trenerji. Tajnik strokovno tehnične komisije Pavle Aladrovič je ob tej priliki dejal, da je to prvo srečanje po lanskem tekmovanju in prva prilika, da lahko zmagovalcem tudi osebno čestita. Izrazil je prepričanje, da se tudi naprej dobro pripravljajo, da pa bi malo odpravili tremo in napetost, ki običajno vladajo pred pomembnimi tekmovanji, bodo poskušali organizirati predtekmovanje z avstrijskimi gasilci. Poudaril je tudi, da pričakujejo, da bodo mladi gasilci iz Hajdoš dostojno zastopali mlade gasilce vse Jugoslavije na mednarodnem tekmovanju, ki bo meseca julija v Beblingenu pri Stuttgartu v Nemčiji. Za tem so si člani strokovno-tehnične komisije ogledali praktično delo desetine, ki bo tekmovala. S pripravljenostjo so bili očitno zadovoljni, zato lahko pričakujemo, da bodo opravičili pričakovanja. Tekmovalce bosta spremljala — vodja ekipe Stanko Glažar in mentor Anton Gabrovec. Besedilo in posnetki: L. C. Od leve proti desni: .Štefan Vidovič, tehn. vodja operativnega štaba OGZ Ptuj, Slobodan Spasic, predsednik strokovno tehničnega sveta, član sodniškega zbora, Ciril Murko, poveljnik operativnega štaba OGZ Ptuj, Pavle Aladrovič, Stanko Polajžer, poveljnik GD Hajdoše in vodje. Tone Sentočnik in .losip !>unteršič. Desetina, ki bo tekmovala, od leve v prvi vrsti: Igor Glažar, Stanko Vogrinec, Miran Gojkovič, Branko Stošič, Zvonko Glažar (v drugi vrsti) Miran Lles, Srečko Zunkovič, Franc Trafela in Srečko Glodež RIBIŠKO TEKMOVANJE V SUHIH DISCIPLINAH Pretekla sobota — 16. maja — je v Ptuju potekala tudi v znamenju ribištva. Na igrišču Partizan v Ljudskem vrtu je namreč potekalo prvo tekmovanje športnih ribičev (članov) v suhih disciplinah, ki šteje za republiško prvenstvo slovenskih ribičev v peteroboju. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz štirih ribiških družin in dva posameznika, tako da je skupaj tekmovalo 14 športnih ribičev. Ribiška družina Ptuj je tek- movanje dobro pripravila, saj je potekalo brez zastojev. Svoj delež k razpoloženju pa je primaknilo še vreme. Po prvem tekmovanju so uvrstitve ekip sledeče: prvo mesto je Josegla ribiška družina Paka f5oštanj, drugo RD Vevče, tretje RD Murska Sobota in četrto RD Velenje. Posamezno je največ točk dosegel Vlado ^lešič iz R D Paka Šoštanj. —OM Področna folklorna revija v Veliki Polani V nedeljo 24. maja je bila v Veliki Polani v Prekmurju področna Ibiklorna revija, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Len- dava in Kulturno društvo Velika Polana. Na njej .so nastopale folklorne ^kuplne iz Prekmurja. (iornje Radgone. Maribora, Veržeja, Lovrenca na Pohorju. Obreza in Cirkovc. Kot gost pa je sodelovala še folklorna skupina LI:N 11 iz Madžarske. Največ je bilo na sporedu prekmurskih plesov, kar je glede na njihovo področje ra/umljivo. Nekoliko je sicer motilo, daje prireditelj mešal otroške skupine z odraslimi, vendar so naraščajniki s področja folklore bili lako prikupni, da so odtehtali ta na vide/ neharmonični )bOutek. I\)leg gostov iz Madžarske sta zelo navudšili številne gledalce [ S Obre/ in »Vinko Korže<' i/ Cirkovc. Reviji je prisostvovalo veliko število obiskovalcev, kar nedvomno joka/uje. da si te vrste kultur') v obliki ljudskega izročila ljudje radi )gledajo. OP 12 - NAŠI DOPISNIKI 28. maj 1981 - TEDNlft PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA PERESA ^ POZDRAVLJENI! Po uspešnem začetku organiziranja „Soie mla- dih peres" v lanskem šolskem letu, smo podobno ,,šolo" v okviru centra za obveščanje in propagan- do organizirali tudi letos. Izkušnje, ki smo si jih pridobili prvo leto, so nam ,,narekovale", da moramo učencer,. osnovnih šol, ki obiskujejo to ,,malo novinarsko šolo" {imenovanje teh naših srečanj in pogovorov sploh ni važno), posredovati čimveč prak- tičnega znanja. Tako smo tudi dela- li. Sestajali smo se vsaj enkrat na mesec v prostorih osnovne šole ,, Tone Inidarič. " Naša sre- čanja so se vršila ob petkih popoldan in so se jih udeleževali učenci naslednjih osnovnih šol: Franc Osojnik, Leskovec, Videm, Markovci, Cirkovce, Zetale, Cikulane, Hajdina, Dornava, Juršinci, Kidričevo, Tone Žnidarič, Olga Meglič, Majšperk in Grajena. Podobno kot lansko šolsko leto ugotavljamo tudi letos, da nekatere šole ne kažejo nobenega zanimanja za tovrstno sodelovanje in izobraževanje svojih učencev. Kaj je temu vzrok? V vseh vabilih za srečanja smo vedno povdarjali, da naj se ,,šole mladih peres" udeležujejo učenci osnovnih šot neglede ali v šoli imate ustanovljen novinarski krožek, ali ne. Učenci, ki so redno prihajali na naša srečanja, so zadovoljni s takšnim načinom dela in nekateri najaktivnejši bodo letos postali tudi člani COP pri OK ZSMS Ptuj. Le-ti bodo v naslednjih letih organizirali razne oblike vzdrževanja na področju informiranja. Iz prvotnih, precej splošnih pogovorov, smo se razvili v prave klepetulje. Prav slednje, naučiti znati se pogovarjati, je tudi eden od namena^ ,,šole". — Ustanovitev novinarskih krožkov — izdajanjestenčasov, oglasnih desk.., — snemanje radijskih oddaj s praktičnim prikazom snemanja — izdaja glasila Vsem, ki ste sodelovali v ,,šoli" se zah- valjujemo za udeležbo in upamo, da se nam bodo v naslednjem šolskem letu pridružile še ostale šole.. O informiranju-predvsem O našem šolsicem radiu Kot na nekaterih osnovnih šolah imamo tudi na naši šoli šolski radio. Mentorica šolskega radia je učiteljica, ki poučuje slovenski jezik — Karoli- na Pičerko. Radijske oddaje snema tovariš jože Kramberger. Radijski sodelavci pa smo: Miro Janžekovič, Irena Janžekovič, Janja Pičerko, Danica Gajzer, Lidija Smigoc, Lidija Kolarič, Drago Slameršek ter Jožica Matjašič. V programu radijskih oddaj uvrščamo predvsem šolsko kroniko, poročila, ki so sestavljena na osnovi dogodkov, ki se dogajajo po svetu, objave, intervjuje ter spise, ki jih pišejo učenci od 1. do 8. razreda. Da lažje pišejo damo učencem pojasnila ter naslove po katerih naj bi pisali. Ostali program za oddajo sestavimo in pripravimo sami. Ko imamo ves program sestavljen, ga nesemo tajnici, da nam prepiše na stroj. Potem oddajo posnamemo in šele nato predvajamo. Vsako leto izdamo tudi glasilo, ki je delno literarno in delno informativno. Za letos pa je v programu, da izda- mo glasilo, ki bo informativno. Irena, 8/c, OS Markovci Pot V Šolo Sem učenka osnovne šole Leskovec. Moj dom je zelo oddaljen od šole. Vstajam že pred šesto uro zjutraj in nato pešačim do avtobusne postaje. Od tam pelje ob sedmi uri avtobus do šole. Spomladi in poleti je pot do avtobusne postaje zanimiva, saj opazujem naravo kako se prebuja v nov dan. Takrat mi pot krajšajo tudi ptički s svojim žgolenjem... Težje pa je pozimi, ko se mi zjutraj kar neda iz tople hiše. Velikokrat bi rada še spala, saj je zunaj še temno in mrzlo. V šolo pridem pozimi velikokrat ozebla in prve ure pouka še pisati ne morem lepo. Podobne ,,mrzle težave" imamo pozimi s potjo v šolo mnogi učenci naše šole. Premraženi smo si vedno želeli sedeti v toplih učilnicah. Vse do letošnje zime so bile to le sanje... Letos pa smo že sedeli v ogretih učilnicah, saj smo dobili centralno ogrevanje. Tako je življenje v šoli prijetnejše. Jožica, OS Leskovec Pionirsica organizacija Pionirska organizacija je ena od pomembnejših organizacij na naši šoli. Mentor je tovarišica Štefka Jazbec, ki nas vestno spodbuja in vodi k delu, ki ga mora opraviti sleherni pionir med bivanjem na šoli. Zbiramo se vsaki četrtek, kjer se pogovorimo o problemih in težavah, ki nastanejo med pionirji na šoli. Zbiramo se predvsem predstavniki iz vseh razredov ter delegati pionirskega štaba, kot imenujemo predsedstvo naše PO. Vsako leto vestno in svečano pripravimo sprejem cicibanov v pionirje. Na pionirski konferenci si zadamo naloge in sprejmemo plan za naslednje šolsko leto. Udeležujemo se vseh pionirskih prireditev, izletov in drugih dejav- nosti, ki jih organizira predsednica pionirjev tovarišica Lizika Lacko. Naša glavna naloga pa je, da smo zvesti pionirski zaobljubi in naročilom tovariša Tita, ki je dokazal, da je vredno ljubiti svojo domovino, se učiti in biti dober tovariš do vseh ljudi. Majda, 0§ Zetale Vesela šola Vesela šola je najštevilnejša prostovoljna dejavnost na šoli. V razrednem tekmovanju 27. marca je tekmovalo kar 231 učencev od 3. do 8. rezreda. Rezultati tekmovanja so bili več kot vzpodbudni, saj je kar 96 učencev pokazalo od 60 % do 80 % potrebnega znanja in 88 učencev od 80 % do 100 % znanja. Torej se lahko udeleži šolskega tekmovanja kar 184 učencev. Seveda je bilo kljub temu, da je to ,,vesela šola" veliko resnega dela, saj smo morali zelo pridno reševati naloge in brati različne sestavke v Pionirskem listu. Zvedeli smo veliko zanimivega, dopolnili smo naše znanje in se večkrat od srca nasmejali Pepetu Napaki. Pri delu so nam pomagali tovariši učitelji, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Šolsko tekmovanje je bilo v petek, 17. aprila. Veselošolci smo se pripravljali nanj prav tako vestno, kot smo se na razredno. Vendar so rezultati šolskega tekmovanja precej slabši od razrednih. Boljši se bodo udeležili občinskega tekmovanja, ki bo v Ptuju v mesecu maju. Janja, 6/c, 0§ Markovci List iz mojega dnevnika Sem pri stricu v Središču in seveda tudi pri konjih, ki jih imam zelo rad. Vzamem ščetko in krtačo in začnem česati Diabola; danes bo prvič iiosil jezdeca. Drugi konji hrzajo, ker se je stric spet zadržal pri zajtrku. Vzamem vile ter dam hrano konjem. Trdi koraki se približujejo. Stric je. Leno stopi v hlev, počeše konje ter pogleda kobilo. ,,Skoraj boš dobila malega", pravi potiho. Vzamem uzdo in lahko sedlo ter osedlam konja. Diabbl se sprva otepa, vendar ko mu dam sladkor, se umiri. Zajaham ga. Zdirjam prek potoka na gozdno jaso. Vsepovsod se oglašajo ptički, zvončki odpirajo svoje rožnate glave. Vse je bilo, rumeno in zeleno. Veverica na drevesu skaklja in se krega z vrabcem. Naenkrat se konj vzpne ter udari s prednjimi nogami po kači, ki se mu je znašla pod nogami. Tedai se zavedam, kako pozno je že. Doma se najem ter pomagam pri raznih opravilih do večera. Potem se odpravim spat. Ponoči me zbudi močno hrzanje. Brž stečem [ roti hlevu. Tam je že nekaj sosedov ter stric. V siju drobne luči možje poskušajo spraviti na svet žrebička, na vse pretege vlečejo. Teta vzdihuje, jaz pa upam, da bo mali prišel na svet živ. Naenkrat se prikažejo noge, trup in glava. Mama ga obliže, potem ga bolje vidimo. Ves je lisast, zato smo mu dali ime Lisko. Dejan, 7/a, 0§ Olga Meglič, Ptuj Tiho smo spremljali modri vlak Bil je deževen dan. Nebo je bilo prekrito z velikimi temnimi oblaki. Drevesa so bila povešeno žalostna. Hiše so bile kot izumrle. Se ptički so prenehali peti. Skratka vse, prav vse je jokalo. Na ulicah so bili ljudje. Vsi s solznimi očmi. Nihče ni rekel niti besede. Slišal se je le tihi jok. In vendar. Vsi smo gledali odločno in pogumno. Vsi smo imeli v mislih le to: Nadaljevali bomo tvojo pot. Množica ljudi se je pomikala proti vlaku. Tišina. Počasi so odnesli truplo tov. Tita v vlak. Zatulila je sirena. Vlak se je skoraj nemo spustil po tračnicah. Vsak državljan drži v roki nagelj. Tisoči nageljnov za eno veliko srce. Mesto je negibno. Karzmrazi me. Veli- ko si potoval. To je bila tvoja najbolj mirna pot. Te res ni več? Vsak misli: ,,Tito, mi ti se kunemo . . ." Dež šumi. Lepe so dežne kaplje, lepe v svoji nežni žalosti. Jasna Krajnc, 5. razred, 0§ ,,01ga Meglič" Moj rodni kraj Moj domači kraj leži v širc .i dolini ob robu gričevnatih Haloz. Moj kraj je predvsem razvila široka avtocesta, ki pelje od Maribora pa do Zagreba. Ta cesta je prinesla v naš kraj mnogo turistov, zato je bi- lo treba nujno zgraditi tudi objekt v katerem lahko turisti prespijo. Dobili smo krasen nov motel, ki zaposluje mnogo ljudi, ki so hodili na delo v dvanajst kilometrov oddaljen Ptuj. V mojem domačem kraju je zgradila ribiška družina Ptuj, ribnik, ki je zelo pomembna turistična točka. V Podlehniku imamo tudi novo osnovno šolo, ki se imenuje po narodnem heroju Martinu Korezu iz Cermožiš. Pod- lehnik je zelo znan po nizkih vini- čarskih hišicah, ki so jih zgradili revni viničarji. Obdelovali so vi- nograde fevdalista, ki se je imeno- val Ornik. Ta fevdalist je živel v veliki ter prostorni vili, ki je danes preurejena v sindikalni dom. Kme- tijski kombinat, ki tudi zaposluje mnogo ljudi. Naš kombinat je po- vezan s kmeti kooperanti, ki sode- lujejo s kombinatom tako, da kme- tu kombinat daje seme za pridelek, kmet kooperant pa pridela in proda kombinatu svoj pridelek. Naš kraj pa je v 16. stoletju utrpel ogromno škodo. Ob vdoru Turkov v našo deželo so se kmetje zbirali v skupine, ki so se borile proti Turkom, okrog gradu Lehni- ka, ki je bil postavljen na lepem kraju, s katerega je bil lep razgled na dolino. Ko so Turki prispeli v naš kraj so se jim kmetje odločno uprli, vendar so se morali vdati, za- radi slabega vodstva in več dnevne- ga obleganja. Vse kmete so Turki strahotno pobili, grad pa izropali in ga porušili do tal. Na mestu, kjer je stal grad še danes stoji nekaj ostan- kov gradu in obzidja. Ljudstvo je bilo zato nekaj časa mirno in je zopet nadaljevalo svoje revno življenje. Toda njihovo življenje je premotila druga svetov- na vojna. Mnogo ljudi je padlo, mnogo jih je bilo pobitih in odpeljanih v koncetracijska tabori- šča. Ljudje so pričakali osvobodi- tev in takoj začeli z delom od začet- ka. Po drugi svet. vojni, se je naš kraj začel zelo razvijati. Kmetje so se začeli bolj ukvarjati z živinorejo in vinogradništvom. Ko je v naš kraj prispela avtocesta, so začele rasti gostilne kot gobe po dežju, zato je bilo nujno, da so zgradili tu- di novo postajo milice. Moj kraj se mi zdi najlepši od vseh krajev, ven- dar mi je žal, da se v njem ni rodil noben pesnik ali pisatelj. Darinka, 7/a, 0§ Podlehnik Učenci smo za čisto okolje človek je del narave. Odvisen je od mnogih življenjskih pogojev — tudi od čistega okolja, ki pa ga je, žal čedalje manj. Temu je krivo na- še pehanje za udobnejšim življe- njem in naša malomarnost. Tudi okolica naše šole že nekaj časa ni več, kar je nekoč bila — torej čista. K bližnji okolici šole spada ribnik, ki so ga lani nekoliko uredili, a ne dovolj. Žal,, pa tudi mi, učenci, ne pazimo dovolj nanj. Zanimalo naju je, kaj mislijo učenci o naši šolski okolici. Anke- tiranci so odgovarjali na vprašanja: — Kaj meniš o naši okolici? — Kaj te najbolj moti? — Bi bil pripravljen pomagati pri ureditvi šolskega okolja? Božena iz 6 razreda je odgovarja- la: ,,Naše okolje bi bilo lahko mno- go bolj čisto in šolsko okolje bi lah- ko krasilo več rastlin. V ribnik ne bi smeli spuščati kanalizacije. Krasno bi bilo, ko bi v njem v zimskem času uredili drsališče. Pri delih sem pripravljena pomagati." Mitja in Breda, 6. razred sta povedala: ,,Najprej bi bilo potreb- no poskrbeti za varnost otrok, ki se igrajo v bližini ribnika in okrog le- tega postaviti ograjo. V naši okolici bi moralo biti več košev za odpadke. Stare, že poškodovane moramo zamenjati z novimi. K šoli bi lahko iz ceste, ki pelje na hrib bi- le stopnice — tako kot pred dvema letoma. Učenci, ki prihajajo v šole iz tiste smeri, bi pohodili manj tra- ve. Ribnik bi morali tlakovati, da bi zadušilo rastlinje, ki raste iz dna. V ribnik bi morale voditi stopnice, saj je namenjen za drsališče. Nastavili bi zelene straže, ki bi pazi- le, da otroci ne bi hodili v vodo tudi ko ni ledu. Te zelene straže bi morale hkrati skrbeti tudi za čisto okolje." Maja, 5. razred: ,,Pogrešam klo- pi, kjer bi obiskovalci ljudskega vrta, lahko sedeli. Lastniki avto- mobilov le-teh ne bi smeli čistiti ob potočku in vanj spuščati umazane vode. Čimprej bomo morali or- ganizirati delovno akcijo in res temeljito očistiti našo okolico." Midve pa dodajva: ,,V ribnik bi morali naseliti tudi labode in race." Eva in Branka, 0§ Franc Osojnik Prišla si kot... Prišla si kot utrinek na večerno nebo, kot šum reke v daljavi seje izgubil tvoj glas. Prišla si kot sonce v večno temo, kot sanje se je razblinilo tvoje telo. Prišla si kot luna sanjava v moje srce, prišla si kot reka odšla kakor sanje. Tomi Gorišek, 8/h 0§ Olga Meglič, Ptuj Matematika naše veselje Na naši šoli imamo razne krožke in dodatne ure, ki imajo namen, Sjfj učenčevo znanje. Pri teh krožkih izvemo marsikaj zanimivega koristnega. Zaradi prostorske stiske pa je njihovo delovanje otežkočeno Pri nekaterih krožkih se pripravljamo za tekmovanje, na primer nI matematičnem. Mentor tega krožka je bil Boris Skok, sedaj pa je Marijica Gorica,, Pri dodatnem matematičnem pouku rešujemo težje naloge j, matematičnega delovnega zvezka ,,Pouk" imamo vsako dfugo sredo, p,: matematičnem krožku, ki ga imamo vsak četrtek, pa rešujemo nalojt matematičnega Hsta in Preseka. V Beograd pošiljamo tudi rešitve nalogi, matematičnih časopisov. Tako se pripravljamo na tekmovanja, na katerit smo dosegli že lepe uspehe. Vsako leto dobimo nekaj srebrnih Vegovii priznanj, lani pa je učenec Vlado Robar šel na republiško in zvezno tek- movanje ter dosegel zlato Vegovo priznanje. Marijica, 8/a, 0§ Videm Tudi osnovnošolcem marksizem ni bavbav Kaj sploh marksističen krožek je in kaj v njem delamo? Mnogi bi mislili, mnogi bi mislili, da se pogovarjamo o nevem kako učenih stvareh in pišemo kakšne politične članke. Pa ni tako! Pogovarjamo se o čisto vsakdanjih stvareh. Največkrat obravnavamo probleme nas mladih, zato so pogovori za nas vedno zanimivi. Prosto lahko izražamo svoje misli in hkrati izveš mnogo zanimivega. Na nekaterih šolah deluje ta krožek. Na naši šoli žal to ni možno, saj nimamo ne prostorov ne časa. Interesenti za ta krožek hodimo na javne tribune mladih v CSUI v Ptuj. Vodijo jih učenci srednjih šol, kar nas še bolj pri- teguje. Ti povabijo k sodelovanju ljudi, ki delajo na področjih, katera na tribunah obravnavamo. Lahko rečemo, da so tribune do- bro organizirane. Do sedaj smo imeli že tri tribune. Na prvi smo obravnavah delovanje emigrantov. Za boljšo pripravljenost smo prebrali po- sebno knjigo, ki obravnava to temo. Najprej smo poslušali pre- davanje in se seznanili o vzrokih in času nastajanja ter delovanju teh skupin. Potem smo se razdelili na skupine, kar nam je omogočilo boljšo vključitev v pogovor. Na drugi tribuni smo obravna- vali mladinsko prestopništvo. To je najljubša tema pogovorov, kar so pokazali rezultati tribun, ki so bile prejšnja leta. O tem problemu je govorila socialna delavka. Skupno smo ugotavljali izvore prestopništva in posledice. Mla- dinski prestopniki izhajajo iz alko- holičnih in neurejenih družin, veliko pa tudi iz družin, kjer se starši pehajo za denar m pn tem pozabijo na vzgojo otrok. Nam ni potreben denar temveč ljubezen, Prav v bogatih deželah je prestopnikov največ. Ce bi Se globlje razmišljali, bi prišli do marsikakšnenega sklepa. Na naslednji tribuni smo si nameravali ogledati risanke, vendar to ni bilo mogoče, ker nismo dobili kaset. Kljub temu je bilo zanimivo, vsaj za tiste, ki smo prišli gledat samo risanke. Ugoto- vili smo razlike med vzhodnimi in zahodnimi risankami in o vzgoj- nosti le teh. Zahodne risanke so bolj grobe, tehnično bolj kičaste in dražje, medtem ko so vzhodne ri- sanke bolj priljubljene cicibanom, Oboje pa so poučne, saj v njih velikokrat zaslediš pomoč ter druge vrline, ki naj bi oblikovale človeka. Razlike so tudi med ri- sankami za odrasle, za otroke in celovečerne risanke; ki so pač pri- lagojene različnim . starostim. Ugotovili smo, da vsi radi gledamo risanke o Tomu in Jerryju, pre- prosto zato, ker se ob njih sprostiš in se zabavaš. Naše risanke nam niso tako všeč, ker je že znano, da kar je iz tujine, je boljše." Za naslednjo tribuno pa bc temo razpisal republiški svet marksističnih krožkov. V okviru krožkov bo tudi tek- movanje za Kidričevo bralno značko, ki bi jo vsi radi dosegli Za dosego tega cilja moraš prebra- ti nekaj knjig in seveda obnoviti. Delo na tribunah je pestro in nas veseli, ker se lahko svobodno izra- žamo. Danica, 8/a, OS Videm Naša folklora F'ri nas, v Cirkovcih, deluje več kulturnih sekcij. Najuspešnejša med njimi je folklorna skupina ,,Vinko Korže", ki je že najdalj časa ustanovljena. Člani te skupine so zlasti srednješolci. Za boljšo predstavitev delovanja te sekcije sva se pogovarjala z dvema njeni- ma članoma. Pogovarjali smo se v prostorih kulturnega društva naše KS ob koncu plesnih vaj. Najina sogovornika sta bila So- nja in njen plesalec Franci. — Koliko sta stara in koliko časa že plešeta v tej skupini?" Stara sva: jaz (Franc) devetnajst let, So- nja pa šestnajst. Oba pleševa že od 1974 leta.! — Vama je na vajah všeč? ,,Seveda nama je všeč, v nasprot- nem primeru jih tudi ne bi obisko- vala." — Imate vaje večkrat na teden? ,,Zaradi različnih obveznosti domov skupine imamo vaje le en- krat na teden". — Koliko članov šteje ta skupi- na? ,,Šestintrideset nas je. Kar precej, ne?" — Zanima naju kdo vas uči vse te, že kar pozabljene ljudske plese? ,,Mentor naše skupine je Anton Brglez." — Se vaj udeležujete redno? ,,Zavedamo se, da lahko le ob red- nih in kvalitetnih vajah, dosežemo uspehe, zato jih vsi redno obiskujemo. — C eprav sta ie zelo mlada in se je vajina plesna pot komaj dobro začela pa naju zanima, če že kaj razmišljata o tem, da bi prenehala aktivno plesati. ,,Verjetno bova plesala do konca šolanja, oziroma do takrat, ko bom moral jaz k vojakom." Takšno je torej delovanje ,,veli- ke" folklore, ki je znana kol uspešna folklorna skupina v mno- gih krajih naše ožje, pa tudi širsf domovine. Mnogi člani, ki pleše]" v članski skupini, so bili pred teff člani pionirske folklorne skupin^; ki deluje v osnovni šoli. ,,Mala folklora deluje že enajst let in j" vodi Slava Knafeljc. Ze učenC prvih razredov se učijo plesni'' korakov. S svojimi plesi" ,,folkloristi" na prireditvah razve- seljujejo obiskovalce. Mnogi raje gledajo plesanje ,,ta malih'.' saj so zelo prisrčni in zanimiv'- Nastopajo tudi na proslavah izvef naše šole. Ko je bilo v Cirkovc'; zborovanje pionirskih plesnil; skupin, so naši plesalci najbo'^ navdušili gledalce. Tovariš''^ mentorica pravi, da je z nj'"^ veselje delati, saj so disciplinira'' in poslušni. Ponosni smo na obe naši folkl^^ ni skupini, saj s svojim plesoi^ ohranjajo na.še ljudske običaja plese. Hermina in dve b'^ OS Cirkovc« fEDNIK -28. maj 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Vrsta BK Ptuj na sobotnem srečanju (foto: B. Rode) Frenutek iz borbe Novak—Cotschiling (foto: B. Rode) Vreme organizatorjem medna- rodnega boksarskega srečanja oicrepO'^"'^ vrste sekcije za boks tvD Partizan Ptuj z gosti iz Gradca ni bilo naklonjeno, zato so dvoboj izvedli v športni dvora- ni Mladika. Ob ringu seje zbralo več kot 400 gledalcev, boje pa .so vodili vrhovni .sodnik Volčič ter sodniki Eichmeiyer, Lešnik, Za- ložnik in Avguštm. Ob predstavitvi obeh ekip je eledalce in goste nagovoril član tJO BK Ptuj Rudi Košir. V začetku smo videli dve uvodni borbi, med njima tudi prvi na- stop Ptujčana Horvata in njego- vo prvo zmago. V prvi borbi dvoboja sta se pomerila Sekovanič in Kirman, slednji je borbo dobil po točkah • n Heros le vodil z 2:0 Zatem je Levatič ž res dobrim boksom premagal Friedricha in rezultat izenačil. Zelenko in Krawtz sta boksala neodločeno, drugo zma- go za Ptuj pa je nato priboril mladinec Vitez z zmago proti Pachzeltu. Tretjo zmago je za domačine dosegel superiorni Ko- bale, ki je v drugi rundi poslal na pod Palla. Velik interes je vladal za borbo domačina Merca z udeležencem minulega evropske- ga prvenstva Labnerjem. Mere se je proti močnemu nasprotni- ku (in tudi težjemu) boril zelo dobro in dosegeKneodločen izid. V predzadnji borbi je Dolenc Rremagal Gaberniga, v zadnji pa lovak zanesljivo »starega znan- ca« Cjotschllihga. Novak je vse tri runde boksal zelo dobro, borbeno in agresivno. V domači ekipi je nastopilo pet gostov iz Varaždina. gostje pa so nastopili oslabljeni. Vendar je uspeh Ptuja toliko večji, ker je Heros avstrij- ski klubski prvak. Pokrovitelj tokratne boksarske prireditve je bila TOZD Haloški niser, dvoboju paje sledil uspeli ples v hotelu Petovio. Vstopnice za dvoboj (po 100 in 50 din) so namreč veljale tako za srečanje v Mladiki kot za zabavo v hotelu. S takšnim sodelovanjem so gostin- ci popestrili ponudbo, člani BK Ptuj pa ob popularizaciji tudi nekaj prepotrebnih sredstev za nadaljne delo. 1. kotar Zaslužena zmaga domačinov Zaključek športnih tekmovanj v počastitev dneva mladosti , Na slavnostni seji občinske konference ZSMS so v ponede- ljek 25. maja podelili tudi pokale m priznanja najbolje uvrščenim ekipam in posameznikom ob zaključku športnih tekmovanj v počastitev dneva mladosti. OK ZSMS Ptuj je razpisala tekmovanja v vec disciplinah, vendar so se posamezne osnovne organizacije v ekipni konkurenci pomerile le v petih. Tako so tekmovanja potekala v šahu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, rokometu za mo- ške. namiznem tenisu in nogo- metu. V šahu je bila prva ekipa Gimnazije pred ekipama KK Ptuj in Moškanjci. V streljanju z zračno puško so se najbolje odrezali mladi iz Turnišč pred g^imnazijo in OO ZSMS Trnov- ^a vas. V rokometu za moške so bili prvi gimnazijci pred pripad- niki garnizije Ptuj in OO ZSMS Boris Ziherl. V namiznem tenisu so največ točk zbrali gimnazijci pred mladimi iz Turnišč in Ro^oznice. V nogometu pa so bih prvi nogometaši z Destrnika precl vojaki in mladimi iz Cirku- Priznanja sta podelila Dragica Voda, predsednica in Branko Novak sekretar OK ZSMS Ptuj. M. Ozmec S srečanja v rokometu med ekipama Kluba mladih in ptujske gimnazije, (foto: L. Kotar) Vsi na kolo za zdravo telo Pod tem geslom bodo v nedeljo 31. maja Planinsko društvo Ptuj, TVD Partizan Grajena in ZTKO izvedli množično trimsko akcijo v kolesarjenju. Začetek in zaključek bo^red OS Franc Osojnik. Med 8. in 9. uro bo odhod v manjših sku- pinah proti Rogozici, Podvincem, Pacinju, Mostju (1.- kontrola pri spomeniku v spominskem parku), Gaberniku, Juršincem in po Vinski cesti na Gomilo, kjer bo 2. kon- trola. Po okrepčilu bo povratek v Ptuj prek Polenšaka, Dornave in Rogoznice na izhodišče pri 0§ Franc Osojnik, kjer bo zaključek akcije s podelitvijo nalepk in trim- skih značk. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da morajo biti kolesa, zlasti zavore, tehnično brezhibna. V nedeljo se torej dobi- mo na trimskem kolesarjenju! 1. kotar PRVO I^ESTO ZA PETOVIO Tednik Mladina in ZTKO občine Ptuj sta minulo soboto v Ptuju izvedla prvi turnir zmagovalcev turnirjev v malem nogometu v Slo- veniji. Nastopilo je sedem ekip, ki so se razdeljene v dve skupini po- merile na igriščih RK Drava in 0§ Tone Znidaršič. V predtekmova- nju so bili doseženi naslednji izidi: -- skupina A: Petovio (Ptuj)-Po- murje (Murska Sobota) 0:0, Po- murje—Ciciban Semedela (Koper) in Ciciban Semedela—Petovio 0:5; — skupina B: Tednik Mladina (Ljubljana)—Korenine (Velenje) 1:0, Aškerčeva (Celje)—Študent (Maribor) 4:0, Korenine—Študent •:10, Tednik Mladina—ASkerčeva ':2, Aškerčeva—Korenine 7:4 in Študent—Tednik Mladina 4:1. Finalni del je potekal na roko- "letnem stadionu. V srečanju za 'retje mesto je ekipa Študent s 3:1 premagala Pomurje. Za zaključek pa sta se v finalu pomerila zmago- valca skupin ASkerčeva in Petovio. Prvi del so Ptujčani dobili z 1:0, zadetek je po lepi akciji Beka do- segel Maučec. V drugem polčasu so igralci Aškerčeve igrali veliko bolj napadalno kot v prvem, ven- dar brez uspeha. Ptujčani so zma- gali s 3:0, zadetka v drugem polča- su pa sta dosegla Plajnšek in Bek. Prvo mesto je tako zasluženo osvojila ekipa Petovio iz Ptuja, druga je Aškerčeva, tretji Študent in četrto Pomurje. Za Petovio so nastopili: Veličkovič, Panikvar, Lenartič, Plajnšek, Korenjak, Krajnc, Bek, Maučec in Klarič. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Mijatovič (Aškerčeva), najboljši vratar je Ptujčan Vojo Veličkovič, najboljši strelec Mari- nič (Študent), pokal za Fair play pa je prejela ekipa Ciciban Seme- dela. Pokale in nagrade sta pode- lila Savo Kozjak in Milan Seruga, predsednik komisije za množičnost pri ZTKO občine Ptuj, ki je v za- četku turnirja pozdravil nogome- taše in gledalce ter odprl to zani- mivo prireditev. Pohvaliti velja tu- di oba sodnika, ki sta vodila vsa srečanja, to sta bila Ivan Kneže- vič in Simon Muanda (oba doma- čina). Slabo vreme je povzročilo, da si je turnir ogledalo veliko manj gle- dalcev kot so organizatorji priča- kovali, mokro igrišče pa je onemo- gočilo tudi boljši nogomet kot smo ga videli. 1. kotar foto B. Rode F.kinii Pptnvin MINIMALNI PORAZ Z VODILNO EKIPO Ajdovščina, dvorana §RC Police, gledalcev 500, sodnika Humar (Kranj) in Hafner (Žabnica); Mlinotest: Orel. A. Boštjančič 1, D. Boštjančič 2, Čopič 2, Kodrič, Kalin, Stopar 2. Colar 8, N. Cefarin. T. Cefarin 7, Krašna, Kugonič; Drava: Farič. Vršič, Rimele 2, Vičar 6. Galun. Novak. Lepej 1, Mumlek 11, Kmetec 1. Sitzcnfrei; Sedemmetrovke: Mlinotest 6 (2). Drava 8 (8) Izključitve: Mlinotest 6 (2). Izključitve: Mlinotest 6 min. Drava O min; Ptujčanke so v pravem derbi srečanju slovenske rokometne lige prikazale najbolj.šo igro v spomladanskem delu prvenstva in za las zgrešile točko. V prvem delu so vodile že s tremi zadetki razlike, prednost pa jim v drugem delu ni uspelo obdržati ter so stalno »lovile« prednost domače ekipe, ki je dokazala, da je zasluženo najboljša ekipa v ligi. Po besedah trenerja Starkla so se tokrat v ptujski ekipi z borbeno igro ter veliko željo za uspehom izkazale prav vse igralke, vendar se mladim igralkam pozna neizkušenost. Poraz, minimalen, naj bo igralkam v spodbudo, saj so dokazale, da znajo igrati in se boriti, to pa najbolje ilustrira izjava delegata Jekoša: Zmagala je srečnejša ekipa. V prihodnjem kolu čaka Ptujčanke tretje težko srečanje v spomladanskem delu prvenstva. Na domačem igrišču se btnlo pt>merile z drugouvrščenim Prcddvort>m. srečatije pa bo v soboto s pričetkom ob 17.30 na rokometnem stadionu Drava. 1. kotar SREČANJLZ DELAVCI IZ ARANDJELOVCA Delavci M1 P-a so v soboto 16. maja gostili delavce Industrije elektro porcelana iz Arandjelovca. Ob tej priložnosti so se člani obeh delovnih kolektivov pomerili tudi na športnih poljih. Tako so izvedli srečanja v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, pikadu, rokometu in malem nogometu. I. k. S srečanja v malem nogometu (foto 1. kotar) Ptuj-Koroška 82:32 (39:21) Ptuj: Golob 2. Komik 17, Krničar, Teodorovič 4, Petrovič 6, Ve- ličkovič 6, Rozman, Jane, Kneževič 4, Korpar 18. Centa 4, Sirec 22. Ptuj-Koroška 107:77 (42:38). Ptuj: Gailhofer 20, Stojičevič 12, Žibrat, Cabrijan, Sterlem, Va- lenko, Vučinič 4. Kotnik 13, Vuk 34, Jakomini 8, Kranjc 16. Prvo mesto za Franc Osojnik v pbčinski ligi starejših pionirjev je nastopilo osem ekip. V finalu so pionirji OŠ Franc Osojnik premagali vrstnike z OŠ Tone Žnidarič in osvojili prvo mesto. Sledijo Olga Meglič, Majšperk, Kidričevo, Gori- šnica, Dornava in Podlehnik. 1. k. m Velenje-Drava 16:7 (5:4) Drava: Rižnar, Zupane, Šterbal, Vičar, Vraber 2, Gomilšek 3, Filipaja, Doki 2, Skaza in Preac. I. k. LIGA Z MK .OROŽJEM Strelci in strelke ptujske občine so izvedli dva kola v ligaškem tekmovanju v streljanju z malokaliberskim orožjem. Po dveh kolih v kategoriji MK puška vodi Slavko Gole, kije v vodstvu tudi z MK pištolo serijske izdelave. V streljanju z MK pištolo proste izbire vodi Branko Skrt, ekipno pa druga ekipa SD Turnišče. Tretje kolo bo na sporedu v nedeljo 31. maja. S. Ivanovič KOŠARKA KKPtuj-KK Vitanje (Člani) 105:101(56:48) športna dvorana Mladika: Gledalcev 50, sodnika: Krasnik G. in Krasnik M. oba Maribor. K K Ptuj: Filipič 22, Šeruga 10, Petek, Reš 2, Marčič 55, Vrbančič, Segulin, Cobelj 14, Kotnik, Komel 2, Erbus. KK Vitanje: Lampret 2, Julak 23, Šega 22, Munšek 20, Plankl 15, Klemene, Hafman. Igralci košarkarskega kluba Ptiij so izkoristili odmor med prven- stvom SKL-vzhod in se vkljličili v ligo medobčinske koša- rkarske zveze Maribor. KK Ptuj je nosilec ene izmed skupin, katere so sestavljene iz petih ekip. To tekmovanje bi naj služilo za vigravan^' pomlajenega moštva, saj so nekateri starejši igralci pre- nehali z aktivnim igranjem. Tekmo s KK Vitanjem so igralci Ptuja pričeli zelo neresno, saj so nasprotnika podcenjevali, kar pa bi se jim lahko maščevalo. Vitanje je ekipa skromnega tehničnega znanja, to slabost pa so nadoknadili z neverjetno borbenostjo, kije ekipi K K Ptuj zelo manjka.la. Kvaliteta pa je tokrat le prišla do izraza. Velja omeniti tudi izredno neenoten kriterij .s(xinikov pri dosojanju osebnih napak. Igralci Ptuja so imeli kar 3^ osebnih napak, tako da so bili nekateri igralci povsem onemogočeni, d^ pokažejo svoje košarkarske sposobnosti. ^ Z. M. Polskava-Apače 1:3 (jostje iz Apač so zasluženo premagali borbene domačine. Rezultat bi lahko bil še večji, toda napadalci gostov niso znali izkoristiti še tako zrele priložnosti. Pri gostih seje ponovno izkazal kot že večkrat Vlado Kralj, kije dvakrat premagal domačega vratarja. Sodnik ni imel težkega dela. Zadnje kolo pa bo potrdila koliko borbenosti je še ostalo v igralcih Apač, ko .se bodo pomerili na domačem igrišču z vodečo Skorbo. S. Knaus Uspel rally v Markovcih v organizaciji AMD — krožek Markovci je bil v nedeljo tradici- onalni »Rally — MLADOSTI« po vaseh krajevne skupnosti. Žal seje le 23 krajanov od tega 4 voznice odločilo sodelovati. Po turistični vožnji so udeleženci še nastopili v spretnostni vožnji na poli- gonu v Žabovcih in Markovcih in prikazali dokajšnjo mero znanja. Končna uvrstitev je naslednja: med voznicami je zmagala Silva Turnšek pred Silvo Njegač in Marijo Drevenšek, med vozniki pa Danilo Bezjak pred Mirom Bela in Francem Ambrožom. Ob koncu je predsednik krožka Vladko Korošec v kratkem orisal namen in pomen te prireditve ter podelil vsem sodelujočim priznanja trem prvouvrščenim voznicam in voznikom pa priznanja in pokale. anc 14 - ZA RAZVEDRILO 28. maj 1981 - TEmnit HUMOR s tem, da je bila ta pečenka svinjsko mala in svinjsko draga, še ne morete trditi, daje bila res svinjska . . . Res čudno, da ne pridelamo ve£ hrane, ko pa vedno nekaj sejemo Vse bolj ugotavljam, da bi naša detovna organizacUa bo|je stala, £e bi toliko delali kot lenarimo . . . Si videl, kako je grmovje v teh toplih dneh oživek), v vsakem nekaj miga . . . Tegale smo kupili v začetku leta, ko je veljala omejitev izplačevanja kilometrine Teh Jugoslovanov pa res ne razumem, ko se pri£kajo za letni in zimski čas. Eni bi radi, da bi bila poleti ura ena, pozimi pa enajst, ko je v resnid un dvanajst ADAR = mesec v židovskem koledarju ANI = kukavica, ki živi v Parag- vaju, Argentini, Floridi in Lousia- ni ter na Karibskem otočju dolga okoli 36 cm BREGANA = kraj pn Samobo- ru BROKOV = starejši češki kipar, avtor kipa sv. Ivana Nepomuka na Karlovem mostu v Pragi, pripadnik baročnega kiparstva (Jan, pravo ime Pro- koff, 1652-1718) KORBER = francoski filmski režiser (Serge, »Ni dima brez ognja«, »Blažen med ženami«, »Sedemnajsto nebo«) NEGOTINO = kraj pn Tetovem RELATIV = oziralni zaimek in prislov SAGAN = mlada francoska pisateljica, ki je zaslovela z romanom »Dober dan, žalost« (Francoise, roj. 21. junija 1935 v mestu Gajarc) SLOKAN = slovenski časnikar, urednik in prevajalec; urejeval je revije: Naša vas, Kmečki glas in Le livre slovene (France, roj. 1906) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Kolk, aed, Ipiranga, lepenkar, oralo, n. c., MA, Jug, jeti, Korab, otip, Serapis, Ikar, Neven, kolobar, noga, Ararat. EG, KR, Kravos, Irina, tris, Rauek, Tagore, Olib, Elina, Semiramida, tara, stres, dinar. fSDNIK -28. maj 1981 OGLASI IN OBJAV£ - 15 posvet pujjske garnizue m občinskega komiteja za slo in dsz Skupno o nalogah v SLO in DSZ v torek (19. maja) so se v ptujskem domu JLA zbrali na skupnem enodnevnem posvetovanju predstavniki ptujske garnizije in ptujske občine — nosilci obrambnih priprav. Posvetovanje so pripravili na pobudo ptujske garnizije skupaj z občinskim komitejem za SLO in družbeno samozaščito, z njim pa so želeli predvsem na osnovi dosedanjih priprav in izkušenj ter obrambnih načrtov prikazati, kako smo pripra- vljeni na eventualno agresijo oziroma vojne razmere. V razpravah so udeleženci najprej temeljito opredelili vse vidike koncepta splošnega ljudskega od pora, pomen teoretskega poznavanja in zavestnega osvajanja elementov koncepta SLO, naloge subjektivnih sil v uresničevanju koncepta SLO in naloge organov komande v pripravi vsebinskih programov in metodičnega usposabljanja izvajalcev učenja in urjenja. Zatem so govorili in opredelili vlogo krajevne skupnosti v vojni ter sodelovanje z enotami JLA, naloge enot teritorialne obrambe, JLA in komiteja za SLO in DSZ v krajevnih skupnostih, naloge civilne za.ščite v vojni, koordiniranje enot v krajevnih skupnostih, dosedanje izkušnje, pripravljenost in bodoče naloge kot tudi vlogo organizacije javljanja, obveščanja in alarmiranja, narodne zaščite in enot milice v krajevnih skupnostih v vojnih razmerah. Predstavniki garnizije so v razpravah posebno pozornost namenili še vprašanjem učno-vzgojnega procesa in prežemanja vseh programov z elementi koncepta SLO in DSZ, učenju in urejanju rednih in rezervnih enot, vprašanjem preskrbe enot na terenu kot tudi mestu in vlogi ZSM v razvijanju koncepta SLO ter vlogi kulturnega življenja v podružbijanju obrambnih priprav. Najrazličnejše oblike sodelovanja ptujske garnizije in prebivalstva ptujske občine so s tem posvetom dobile še eno priznanje, hkrati pa moramo zapisati, daje bil tak skupen posvet kar nekakšna nujnost, saj si vsi nosilci obrambnih priprav v Ptuju žele z dobro medsebojno pove- zanostjo, ki je eden od temeljev samega koncepta SLO, ustvariti čimboljše pogoje za učinkovito in vsestransko pripravljeno obrambo. V. P. Mladi se seznanjajo s sodobno vojaško tehniko. Po poteh revolucije bistriškega Pohorja Odločitev, da mladi občine Slo- venska Bistrica, z njimi pa tudi starejši občani praznujejo Dan mladosti na prostranostih bistri- škega Pohorja ni slučajna, saj je prav to območje v času NOB dalo velik prispevek in tudi žrtve za lepšo prihodnost, neodvisnost in socialistično usmeritev nove Jugoslavije. Ze nekaj let nazaj sre- čanja bistriške mladine kot tudi drugih krajanov občine ponazarjajo mladost in odločnost, da bodo stopali po poti, ki jo je začrtala ZK s tovarišem Titom na čelu. 2e tradicionalno je postalo skupno praznovanje Dneva mladosti, mladih občine Slovenska Bistrica in študentov mariborske univerze. Prav ta ustanova je prev- zela patronat nad enim najpomembnejših spominskih obeležij iz časov NOB na območju bistriške občine, Smolarjevim mli- nom pri Smartnem na Pohorju. Mladi delovne organizacije IM- POL iz Slovenske Bistrice in štu- dentje mariborske univerze so tudi letos to obeležje obnovili ob skupni delovni akciji v dneh pred prazpikom. Letošnja osrednja praznovanja dneva mladosti so v občini Slo- venska Bistrica pričela v soboto 23. maja, ko je v jutranjih urah, izpred spomenika NOB na Trgu svobode Slovenska Bistrica, krenila na pot posebna pohodna enota, ki jo je se- stavljalo 25 mladih iz občine Slo- venska Bistrica in prav toliko štu- dentov mariborske univerze. V dveh dneh so obiskali najpomembnejša obeležja in spomenike NOB na bistriškem Pohorju kjer so jih pozdravljali domačini, ki so pohodnike sezna- njali z dogodki iz NOB, organizi- rali srečanja mladih. Na svoji'poti so obiskali Oplotnico, Osankarico, Tri žeblje, Kebelj in se naslednji dan, v nedeljo zjutraj na Tinju priljučili udeležencem osrednje ob- činske svečanosti. Skupaj z njimi so nato odšli k Trem kraljem, kjer je bila letošnja osrednja proslava meseca mladosti. Na dan osrednje občinske proslave posvečene Dnevu mladosti, v nedeljo 24. maja, so se udeleženci svečanosti zbrali najprej v partizanski vasi Tinje na Pohorju kjer so jih nad- vse svečano sprejeli domačini. Sprejem gostov in kulturni program je potekal v vzdušju kakršnega so si organizatorji želeli. Posebnost je bila tudi razstava ro- čnih del domačink, ki so jo pri- pravili v tem okviru. Manjkalo pa ni tudi kruha iz domače kmečke peči ter zaseke iz kible. Pionirji, ki so hiteli novim nalo- gam nasproti so pot iz Slovenske Bistrice do osrednjega prostora svečanosti opravili kar peš. Okoli tri ure hoje je bila prva preizku- šnja vzdržljivosti in vztrajnosti. Iz Tinja so udeleženci svečanosti od- šli do Smolarjevega mlina. Od tukaj je večina udeležencev krenila peš do partizanske bolnišnice Je- sen, kjer je bila prav tako krajša svečanost s kulturnim programom. Nato so udeleženci nadaljevali pot na Tri kralje. Kar prek 3000 se jih je zbralo pred planinskim domom Anton Stuhec, kjer je v otvori- tvenem delu predsednik občinske skupščine Svetozarevo položil temeljni kamen prizidka k domu. V osrednjem govoru je podpred- sednik skupščine SR Slovenije Jože Globačnik poudaril vlogo pohorskega kmeta v boju proti okupatorjem in njihova pomoč partizanom. Spregovoril pa je tudi o nekaterih najpomembnejših dogajanjih tega časa. Predsednica mladine OK ZSMS Slovenska Bistrica je v nadalje- vanju svečanosti poudarila pomen in vlogo mladih v času NOB in v današnji izgradnji samoupravne, neodvistne socialistične Jugosla- vije. Ob tej priložnosti je bilo sprejeto v ZSMS okoli 550 pionirjev iz vseh osnovnih šol ob- čine Slovenska Bistrica. Sekretar OO ZKS mariborske univerze pa je 14 študentom predal članske izka- znice ZK. Predsednik občine Slo- venska Bistrica Mihael Spindler je devetim občanom izročil odliko- vanja predsedstva SFRJ. Vodstvo OK SZDL in Univerze iz Maribora pa sta najzaslužnejšim delovnim organizacijam društvom in posameznikom občine Slovenska Bistrica iz Maribora podelili zah- valne plakete. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Srečanja pri Smolarjevem mlinu so že tradicionalno dobro obiskana prav na dan mladosti. V tednu od 18. do vključno 25. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v dvefi prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno lažjo poškodbo in eno smrtno žrtev. UMRLA NA KRAJU NESRE V ponedeljek 25. maja ob 5.30 se je zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti med Ptujem in Ormožem v Budini, v neposredni bližini avtobusne po- staje. Kolesarka Marija Pačer se je peljala po levi strani ceste. Ko je z nasprotne smeri pripeljal s tovornjakom s prikolico Ivan Maidak-Zebič, je Pačerjeva zavi- la z leve na desno. Kljub zavira- nju voznik Zebič nesreče ni mogel preprečiti, kolesarko je zbif po cestišču, kjer j- zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. Delegati iz Slovenije za tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije Po podatkih, ki jih je zbral koordinacijski odbor SR Slovenije za pripravo 3. kongresa samoupravljal- cev Jugoslavije povzemamo, da je bilo v občinah na območju Slovenije izvoljeno skupno 195 delegatov, od tega je 86 ali 44 odstotkov žensk, kar tudi ustreza poprečnemu številu zaposlenih žensk v Sloveniji. Mladih do 27 let starosti je 31 ali 16 odstotkov, kar je porecej pod poprečjem števila mladih delavcev. Od izvoljenih delegatov jih 158 ali 81 odstotkov dela v gospodarstvu, od tega 124 ali 64 odstotkov v nepo- sredni proizvodnji. Na območju podravskih občin je bilo skupno izvo- ljenih 32 delegatov, od tega 24 v občini Maribor, 4 v občini Ptuj, 2 v občini Slov. Bistrica in po 1 delegat v občini 'Lenart in Ormož. Struktura je še nekoliko slabša od republiškega poprečja, saj je med delegati 40 odstotkov žensk, mad mladimi do 27 let starosti pa so le 4 delegati ali 13 odstotkov in še od tega polo- vico v občinah Ormož in Ptuj. Poleg 24 delegatov iz občina Maribor, so z našega območja še naslednji delegati: Iz občine Lenart: Viktor Kapi, roj. 1956, vodja elektro vzdrževalnih del v KEMOS TOZD Tovarna jeklenih konstrukcij Lenart. iz občine Ormož: Helena Šalamun, roj. 1958, kmetijski tehnik, pospeševalka v Slovin KK Jeruza- lem temeljna organizacija Kooperacija Ormož. Iz občine Ptuj: Edvard Kupčič, roj. 1937, inženir agronomije, vodja proizvodnje, KK Ptuj TOZD Sa- djarstvo Osojnik. Alojz Roškar, roj. 1942, vodja oddelka montaže, AGIS TOZD Avtooprema Ptuj. Marjan Stolfa, roj. 1933, medicinski tehnik intenziv- ne nege z anastezijo Zdravstveni center Ptuj, TOZD Bolnica. Dragica Voda, roj. 1955 dipl. ekonomist, vodja plansko analitske službe v Komunalnem podje- tju Ptuj. Iz občine Slovenska Bistrica: Ivan Brinovec, roj. 1927, vodja skupine orodjarjev, IMPOL Slov. Bistri- ca in Martina Kovač, roj. 1946, učiteljica razrednega pouka v OŠ Poljčane. PF V ponedeljek 25. maja popoldne so se v skupščinski dvora ptujskega magistrata sestali na slavnostni seji v počastitev dup"' mladosti člani občinske konference ZSMS Ptuj. Uvoidoma je o dn^v' mladosti in o bogati življenjski poti predsednika Tita. ki je simiJ mladih, govoril Branko Novak, sekretar OK ZSMS v Ptuju. Zatem so podelili 18 priznanj občinske konference ZSMS Mod 11 aktivnimi mladinci so priznanja prejeli: Dušanka Geoil Milisav Jankovič, Franc Ropič, Jože Krivec, Srečko Hauser, J^j/ Hvaleč. Zlatko Rajh, Janez Strami', Ida Tacinger, Silva Lenart ^ Slavica Kolarič. Od mentorjev OO.ZSMS so priznanja prejeli Edo Poharič, Marjan Škrila in Mirko Vamberger. Od osnovnih organizacij 1 ZSMS pa mladi iz Zagojič in Postaje milice Ptuj. Razen tega so prizna- nje podelili še Janku Vogrincu predsedniku občinskega odbora ZZB NOV Ptuj ter občinskemu štabu za teritorialno obrambo občine Ptuj, . Zatem .so podelili še priznanja in pokale najbolje uvrščenim ekipam in posameznikom ob zaključku športnih tekmovanj v počasti- tev dneva mladosti. M. Ozmec Članom predsedstva in dobitnikom priznanj je govoril Branko Nov. sekretar OK ZSMS Ptuj. 15-LETNICA BRALNE ZNAČKE V PTUJSKI OBČINI Slovesnostv ptujskem gledališču v vseh osnovnih šolah ptujske občine bo jutri, 28. maja in v petek. 29. maja izredno slovesno, saj bodo na priložnostnih prireditvah ob zaključku letošnje bralne značke, najbolj zvestim mladim bralcem podelili skupaj 4300 bralnih značk. Od tega je 1300 cicibanovih značk, 1000 bronastih Ingoličevih značk, 700 srebrnih Ingoličevih značk, 500 zlatih Ingoličevih značk in 800 Jurčičevih značk. Na teh slovesnostih bodo kot vsako leto sodelovali znani slovenski pisatelji in pesniki. Posebna slovesnost pa bo v petek, 29. maja v ptujskem gledališču in je posvečena 15-letnici bralne značke v ptujski občini. jvjc Rodile so: Vlasta Žižek, Dornava 10/a — Lidijo; Marija Soštarič, Brezo\ci 5 — Branka; Marija Krajnc, Lahonci 14 — Petra; Tatjana Murko, Ul. Haloškega voda 1 — Gregora; Ma- rija Arnuš, Dornava 99/a — Mihaelo; Jožica Turk, Lovrenc 71 — Dejana; Branka Petelinšek, Ma- kole 12 — Jureta; Irena Janžeko- vič, Zamušani 90 — Davida; Tere- zija Solina, Stojnci 104 — deklico; Nada Zuran, Grajena 10 — dekli- co; Terezija Majcen, Bratislavci 27 — Stanka. Poroke: Josip Roganov, Golobova 4 in Marina Bračko, Golobova 4; Ed- vard Belšak, Janški vrh 4 in Majda Horvat, Bolečka vas 5/a; Srečko Pukšič, Destrnik 2 in Katarina Taš- ner, Ločič 14; Branko Knez, Levajnci 22 in Darinka Petek, Bo- rovci 11; Franc Vek, Zg. Pristava 16 in Slavica Pernek, Rabeljčja vas ^ 20; Gvido Lipuš, Selnica ob Dravi, Ruška cesta 8 in Majda Plohi, Za- grebška 79/b; Mirko Dimic, Koz- minci 19 in Milica Hernah, Bistrica pri Limbušu 9; Stanko Kumer, Pri- stava 8/a in Zinka Kolednik, Med- ribnik 24; Rafael Korošec, Ob Stu- denčnici 6 in Andreja Ambrožič, Velenje, Cesta bratov Mravljakov 13; Vladislav Pogladič, Ob Grajeni 1 in Elizabeta Huzjak, Potrčeva 48; Stanislav Skrinjar, Turški vrh 102 in Slavica Trunk, Zamušani 15; Anton Murko, Apače 29 in Marija Strucl, Kungota pri Ptuju 83; Miro- slav Zajšek, Mlinska 15/a in Majda Strafela, Markovci 5/a; Jožef Bel- šak, Muretinci 16/ain Marija Sok, Moškanjci 7; Milan Kuri, Drbetind 32 in Darja Ornik, Kušernik 23. Umrli so: Anton Turk, Rajčeva 8, roj. 1940, umrl 16. maja 1981; Pavel Vaupotič, Trdinova 4, roj. 1927, umrl 16. maja 1981; Jože Cafuta, Kidričevo 8, roj. 1932, umrl 15. maja 1981; Anton Kuhar, Kajuho- va l,roj. 1911, umrl 18. maja 1981; Alojzija Zunec, Sodinci 80, roj- 1904, umrla 18. maja 1981; Franc Cimerman, Spuhlja 132, roj. 1920, umrl 19. maja 1981; Ana Težak, Mihalovci 51, roj. 1936, umrla 22. maja 1981; Alojz Veselič, Turški vrh 50, roj 1911, umrl 23. maja 1981. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNlK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiZ' vodov in storitev v prometu j® TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiZ' vodov.