ŠTEVILKA t E tO XIVit, ?.7 NOVEMBER 2015 CENA 1.6CEUR Društvo zgornjesavinjskih Člani Ribiške družine Mozirje Planinci poskrbeli, da ima diabetikov Mozirje obeležiio proslavili 60-letnico Dom na Menini novo, svetovni dan sladkorne delovanja leseno fasado bolezni STRAN 10 STRAN 11 STRAN 12 Oglasi Urite Reuertmli s.o, tj ubije 5 url it 03 5S3 11 Sf? lil it, 5 Ji <619 634 kcrossc.feosfcnk^iio: TE-. ri Tenlooraec.cofd KOROŠEC APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOLARIJ, MASAŽE, KOZMETJČNI SALON Miklavž, Božiček in dedek Mraz t ^^ kupujejo pri nas. DARfLNI BON - za naše storitve je lahko lepo darilo! Zbirajte naše sončke In Si pr:sk-i:le gfatis itoiitev. Ta vsak nakup darilnega bona v mesecu decembru dobite dvojne sončke. '—| Da boste ¡¿žarele v vsej svoji lepoti ter boste takSne tudi OVh^S^^^I doiakale prihod novega I^^Hk^ leta, vam pok ta nj a m o v mesecu decembru 1 popust na vse mani kure in gelish 2 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Vse manj sredstev za kmetijsko svetovalno službo.................................................4 Svet županov SAŠA regije: Pretežkim tovornjakom na zgornjesavinjskih cestah bo odzvonilo.........4 SŠGZ: Podjetnikom predstavljene novosti, ki jih prinaša uvedba davčnih blagajn.....................6 Savinja med prodnimi biseri: Pred projektom urediti poplavno varnost območja...................................................8 Gradbena sanacija: Bo gradbincu tokrat uspela trajna zaščita Mozirskega gaja?..................................8 Tretja stran •^"Sjjfa Hiisai i i|||li§ji iSili w — iúmm ■ 1 •í mí® »r-" ■ - ~ ■■ £>?Fk6 ■•J?-™ (JM) Prihova: Po dolgih letih dočakali modernizirano cesto...... Zlata paleta 2015: Božičeva in Špeceva z bronasto paleto, društvu srebrna...................................................16 PGD Okonina: Tokrat je gasilce požar presenetil kar pri njih samih.................................................22 Kmetijstvo bi moralo postati gospodarska panoga Kmetijska svetovalna služba, ki deluje pod okriljem Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je bila v preteklosti in je tudi danes eden od ključnih dejavnikov pri razvoju kmetijstva in podeželja. Svetovanje, ki ga izvaja omenjena služba, je usklajeno s temeljnimi cilji slovenske kmetijske politike in celostnega razvoja podeželja, to pa so: stabilna pridelava kakovostne in cenovno konkurenčne hrane, zagotavljanje prehranske varnosti, ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje in varstvo kmetijskih zemljišč ter voda pred onesnaženjem in nesmotrno rabo, trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprečno produktivnim pridelovalcem. Po mnenju dr. Staneta Kavčiča, agrarnega ekonomista na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, se je vloga kmetijske svetovalne službe s spremembo družbenoekonomskega modela v Sloveniji bistveno spremenila. Prej je bila kmetijska svetovalna služba prvenstveno namenjena pospeševanju pridelave hrane, danes pa je njena glavna naloga pomoč kmetom pri izpolnjevanju raznih obrazcev. Z vedno manj finančne podpore država slabi svetovalno funkcijo omenjene službe, še bolj pa je okrnjeno njeno delo na področju organizacije in pospeševanja pridelave. Kavčič je prepričan, da bi moralo kmetijstvo v Sloveniji postati gospodarska panoga. Izmed več kot 60 tisoč kmetij je namreč v Sloveniji resnih tržnih pridelovalcev le okoli sedem tisoč, druge kmetije s prodajo pridelkov niti ne pokrijejo stroškov pridelave, kar pomeni, da jih v njihovi funkciji ohranjajo izključno subvencije. Iz tega lahko sklepamo, da so kmetijske subvencije v bistvu socialni transferji, kar je dolgoročno škodljivo. Količina denarja za subvencije se bo namreč v prihodnje zmanjševala, takrat, ko kmetom plačila ne bodo več zadoščala za preživetje, pa bo že prepozno za preoblikovanje slovenskega kmetijstva v progresivno, razvojno naravnano gospodarsko panogo. In kako gresta skupaj na prvi pogled nasprotujoča si trenda v Sloveniji - ekološko kmetijstvo in zagotavljanje prehranske samooskrbe? Dr. Stane Kavčič: »O ekološkem kmetijstvu kot pomembnem prispevku k samooskrbi lahko govorimo le, če govorimo o samooskrbi posameznih gospodinjstev, ne pa na ravni države. Vsekakor je nujno razmišljati v smeri trajnostnega razvoja kmetijstva, a pri tem ne bi smeli biti preveč omejujoči, češ da je trajnostno izključno tisto, kar je ekstenzivno in/ali ekološko. Zame je trajnostno kmetijstvo praksa, ki poskrbi za zaključen krogotok snovi in katere pomembna značilnost je, da ne vodi v izčrpavanje proizvodnega potenciala kmetijske zemlje.« Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 9 ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 48, 27. november 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 3 Tema tedna, Aktualno KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE Vse manj sredstev za kmetijsko svetovalno službo Kmetje so dandanes obremenjeni z vodenjem številnih evidenc in administrativnih poslov, pri čemer jim je z različnimi izobraževanji in svetovanji doslej uspešno pomagala kmetijska svetovalna služba. V lanskem letu je vlada za namene kmetijske svetovalne službe na ravni države namenila 500.000 evrov manj kot leto poprej, kar pomeni tudi manj izobraževanj, delavnic in predavanj za kmete. Namesto neposrednega financiranja je vlada pripravila javne razpise, na katere se poleg svetovalne službe lahko prijavi kdor koli, ki izpolnjuje razpisne pogoje. VPRAŠLJIVA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJ Da taka izobraževanja niso vedno na ustreznem nivoju in ponudniki izobraževanj gledajo bolj na svoje koristi kot na kakovost storitve, so ugotavljali člani odbora območne izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na nedavni seji v Mozirju. Vprašljivo je tudi povezovanje teorije s prakso pri nekate- rih ponudnikih omenjenih storitev. Kmetijska svetovalna služba, ki se sedaj srečuje s konkurenco na razpisih in je doslej izvajala taka izobraževanja, ima veliko izkušenj in prakse po letih neposrednih stikov s kmeti. Njihova znanja so se gradila na realnih izzivih s terena. Država in evropski predpisi od kmeta zahtevajo pogosta izpopolnjevanja, če hočejo ti priti do sredstev ne glede na to, da imajo iz mnogih področij že večdesetletne praktične izkušnje. MLADI PREVZEMNIKI V prejšnjem programskem obdobju je veljal ukrep zgodnejšega upokojevanja kmetov, ki so do izpolnitve upokojitvenih pogojev dobivali rento, če so kmetijo predali mlademu prevzemniku. Ta ukrep ne velja več, za mlade prevzemnike velja sedaj nov razpis, ki še posebej za naše hribovite kmetije ni ustrezen. Zahtevo po šestih hektarih primerljivih površin na zgornje-savinjskem območju je težko izpolniti. Zato na mozirski izpostavi KGZS doslej beležijo le tri mlade kmete, ki so se odločili prevzeti kmetije po pogojih tega razpisa. Predsednik odbora izpostave Jože Orešnik je ob tem dejal, da so ukrepi v sedanjem programu ra- zvoja podeželja naklonjeni velikim in ravninskim kmetijam. Sporna se zdi članom odbora tudi zahteva razpisa, da mora delovno mesto, ki si ga bo tako ustvaril mladi kmetovalec, trajati vsaj tri leta, za kar mu pripada 45.000 evrov. »V treh letih se na živinorejski kmetiji včasih ne obrne niti reprodukcijski cikel,« so bili kritični. Sprejeli so sklep, da na zbornico oziroma vlado naslovijo zahtevo, da bi se v zahtevane površine štel tudi gozd, kar bi tukajšnjim kmetijam bolj ustrezalo. ZAHTEVE IZPOLNJENE Da so zahteve in pobude kmetijsko gozdarske zbornice do kmetijskega ministrstva dostikrat presli-šane oziroma je odgovor »Taki so evropski predpisi«, je povedal Stanko Jamnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Včasih pa SVET ŽUPANOV SAŠA REGIJE Pretežkim tovornjakom na zgornjesavinjskih cestah bo odzvonilo Matija Mavrič (levo) je dejal, da gre pri preveliki osni obremenitvi tovornjakov za uničevanje cest in za slabšo prometno varnost. (Foto: Marija Lebar) Že dolgo se opaža, da po zgornjesavinjskih cestah vozijo pretežko naložena tovorna vozila. Večinoma gre za tovornjake, ki prevažajo hlodovino. Ker preobre-menjujejo ceste, ki jih občine že tako težko vzdržujejo, so župani na skupnih sestankih o možnih rešitvah že večkrat razpravljali. Na zadnjem so sklenili, da bo težo tovornjakov na tukajšnjih cestah nadziralo usposobljeno podjetje. Večkrat je bilo tudi opaženo, da tovor, ki ga je po naših cestah vozilo eno vozilo, pred prehodom v Avstrijo razložijo na dva tovornjaka, saj v sosednji državi striktno upoštevajo omejitve teže na cestah. Omenjena problematika je bila tudi ena od točk seje sveta županov SAŠA regije, ki je potekala 16. novembra v Nazarjah. Predsedujoči župan Matej Pe-čovnik je na sejo povabil predstav- nika podjetja Cestel Matija Mavri-ča, ki je prisotnim predstavil svoje podjetje in možnosti izvajanja storitve tehtanja tovornih vozil. Mavrič je dejal, da gre pri preveliki osni obremenitvi za uničevanje cest, kar ni edina težava. Preobremenjeni to- vornjaki vplivajo na slabšo prometno varnost, morebitni trki pa so zaradi teže dosti močnejši. Podjetje Cestel ima izkušnje na področju tehtanja v tovornem prometu po drugih območjih v Sloveniji. Večkrat so glede na predpise zaznali celo za petdeset odstotkov pretežke tovore. Globe za take prekrške se gibljejo od 1.000 do 10.000 evrov. Cestel izvaja statična tehtanja tovornih vozil. V podjetju so razvili tehnologijo, ki omogoča celo tehtanje med vožnjo. En dan tehtanj naročnika stane okoli 650 evrov. Matej Pečovnik je povedal, da se je Občina Nazarje že odločila, da bo ukrepala glede pretežko naloženih tovornih vozil. Zato so že v dogovorih z medobčinskim inšpektoratom in podjetjem Ces-tel. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je menil, naj se v to vključijo vse zgornjesavinjske občine, da bo kontrola možna na vseh tukajšnjih cestah. Franjo Naraloč-nik, župan občine Ljubno, je dodal, da naj se pripravi skupni terminski plan kontrol in tehtanj za celotno dolino. Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Tema tedna, Iz občin se vendarle zgodi, da se upošteva mnenje kmetov. Zbornica je tako na primer letos zbirala podpise podpore zahtevi, da se ukine obvezno dvostavno knjigovodstvo na kmetijah. »Nekoliko smo bili razočarani, saj so se kmetje zelo pritoževali glede sprememb zakona o dohodnini, ki zahteva na kmetijah obvezno knjigovodstvo, potem pa smo uspeli zbrati podpise le od približno 7.600 pobudnikov. Pri tem moram pohvaliti mozirsko izpostavo, saj so bili na celjskem območju najbolj uspešni in so zbrali 254 podpisov. Za to, je menil Jože Oreš-nik, gre zahvala predvsem svetovalkam in dejstvu, da je bilo mogoče podpise overiti kar v isti zgradbi - v upravnem centru. Izkušnje kažejo, da se drugod ljudem, ki bi morali napraviti le nekaj korakov od sedeža svetovalne službe do notarske pisarne, ni zdelo vredno, da bi to storili. Vlada je prejete podpise in upravičene razloge kmetov tokrat upo- števala. Sedaj se kmetije lahko same odločijo, ali bodo šle v sistem knjigovodstva. VELIKE ŠKODE PO DIVJIH PRAŠIČIH V zadnjem času na nekaterih območjih, kot na primer v Le- pi Njivi in Šmihelu, beležijo številne od divjih prašičev razrite površine. Lovci in kmetje sicer površine poravnajo, a ruše se zarastejo šele v nekaj letih, pri obdelavi s stroji pa pride v krmo zemlja. Zaradi tega je živinska krma neustrezne kakovosti. Potreben bi bil številčnejši odstrel, so menili na seji. Sklenili so, da skličejo poseben sestanek s predstavniki lovcev in nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, na katerem bodo skupaj dorekli možne rešitve. Marija Lebar Predsednik odbora mozirske izpostave KGZS Jože Orešnik (na sredini) je poudaril prizadevanja svetovalk pri zbiranju podpisov za neobvezno dvostavno knjigovodstvo na kmetijah. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Rebalans proračuna in proračun občine obravnavana z mnogimi vprašanji in pripombami Zadnji meseci v letu so čas, ko občinski svetniki sprejemajo rebalans proračuna občine za tekoče leto in proračun za leto, ki prihaja. Te pomembne naloge so se na novembrski seji občinskega sveta lotili tudi v Gornjem Gradu. Rebalans proračuna so sprejeli v drugem branju. Župan Stanko Ogradi in članica odbora za proračun Barbara Osolnik Košar sta svetnikom predstavila največje spremembe. Realizacija proračuna je bila namreč nekaj manj kot dva odstotka višja od planirane. Kot je dejal Ogradi, je temu tako zaradi nepredvidenih prihodkov s strani države za sanacijo po žledolomu. Prihodki so bili za dobrih 44 tisoč evrov višji, kot je bilo načrtovano v proračunu. Med odhodki je bila realizacija višja med drugim pri investicijah na področju šolstva. V šoli je bilo namreč nujno potrebno urediti učilnico za gospodinjstvo, zamenjana so bila okna v šolski knjižnici in nabavljena hladilna komora za šol- sko kuhinjo. Odstopanje je bilo tudi na programu urejanja občinskih in lokalnih cest. Ker se nekateri programi niso realizirali v celoti, so se sredstva prenesla v naslednje leto. Med drugim prebivalci občine niso počrpali razpisanih sredstev za male čistilne naprave. DRAGO ODPRAVLJANJE OKVARE NA KANALIZACIJI Ob odhodkih se je pojavilo vprašanje svetnikov, koliko je stalo odpravljanje okvare na kanalizaciji na črpališču v Bočni. V avgustu naj bi namreč odpovedali obe črpalki na enem od črpališč. Več kot teden dni je bilo potrebno odvažanje blata na čistilno napravo v Gornji Grad. Ker je garancija za črpalke potekla, je bil strošek na plečih občine. Svetniki so izpostavili, da je trajalo kar nekaj časa, da se je okvara odpravila. Razlog naj bi bil v tem, da so morali na dobavo delov iz Nemčije čakati deset dni. Stroški za zamenjavo črpalk, odvoz blata in popravilo so znašali skoraj 10.000 evrov. VELIKO VPRAŠANJ GLEDE PRORAČUNA Pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto je bila osnova za večino postavk realizacija letošnjega. Na prihodkovni strani je občinska uprava predvidela 90 tisočakov manj od letos, saj trenutno ni aktualnih razpisov, je povedal župan. Večje odhodke planirajo za investicije v šolstvu. Prostovoljno gasilsko društvo Nova Štifta bo predvidoma prejelo del sredstev za nakup mo-štvenega vozila. Več sredstev bo namenjenih za zaposlitve, spodbujanje razvoja turizma ... Občina bo odslej morala imeti tudi podžupana, da bodo zadostili pravilom zakonodaje. Trenutno je edina v naši dolini, ki podžupana nima. Med svetniki ni manjkalo vprašanj za različne postavke, med drugim glede visokih odvetniških storitev, zaposlovanja, novih projektov in podobno. Klemen Petek je izpostavil, da ostale obči- ne namenjajo sredstva za športno in kulturno infrastrukturo, ki je v lasti društev. Tudi vprašanje sofinanciranja vlaganj v infrastrukturo društev se vleče še iz preteklega mandata. Petek je dejal, da društva sama s prostovoljnim delom ne bodo mogla financirati večjih naložb. Omenil je, da je planinsko društvo že avgusta prosilo za sestanek z županom z namenom, da bi mu predstavili investicijo v Domu na Menini. Ogradi po Petkovih besedah do sedaj še ni našel časa, da bi jih sprejel. Ogradi je povedal, da bo še enkrat pridobil mnenje pristojne službe glede vlaganj v infrastrukturo društev, mu je pa bilo doslej ustno zagotovljeno, da to ni izvedljivo. Ko bo prejel pisni odgovor, bo sklical sestanek s predstavniki društva. Svetniki so proračun sprejeli, za načrt razvojnih programov pa so predlagali dopolnitve, ki naj bodo vnesene vanj pred drugo obravnavo. ŠMS Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 5 Gospodarstvo, Organizacije SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Podjetnikom naše regije predstavljene novosti, ki jih prinaša uvedba davčnih blagajn Aleksander Štefanac je predstavil standard, s katerim naj bi povečali izobraženost ter izboljšali delo računovodskih servisov. (Foto: Primož Vajdl) V Velenju je 11. novembra potekalo srečanje podjetnikov Savinj-sko-šaleške regije glede uvedb davčnih blagajn, ki jo je organizirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. S 1. januarjem 2016 bodo za vsa podjetja, ki prodajajo blago, in za vse storitve z gotovino obvezne davčne blagajne. Izjema bodo le tisti, ki ne morejo imeti internetne povezave. Davčne blagajne bodo tako morali imeti povsod, kjer je mogoče blago in storitve plačevati z gotovino ali bančnimi karticami, a le, če je prodajalec zavezanec za izdajanje računov. Tisti, ki jim po zakonu ni potrebno izdajati računov, davčne blagajne ne potrebujejo. V to kategorijo spadajo kmetje, gozdarji in čebelarji, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske, gozdarske oziroma čebelarske dejavnosti. KAJ DOLOČA ZAKON O DAVČNEM POTRJEVANJU RAČUNOV? S 1. decembrom bo že mogoče pošiljati račune v davčno potrjevanje, vendar to še ne bo obvezno. S pričetkom naslednjega leta bo v veljavo stopilo prehodno obdobje, ki bo trajalo dve leti. V tem obdobju bo obvezna uporaba davčnih blagajn, podjetniki bodo lahko na dva načina izdajali svoje račune: z uporabo elektronske naprave ali z uporabo vezane knjige računov. S 1. januarjem 2018 naj bi v veljavo stopila obvezna izdaja in potrjevanje računov pri gotovinskem poslovanju z uporabo elektronske naprave. Obveznosti vseh zavezancev so, da si pridobijo namensko digitalno potrdilo, prilagodijo vsebine računov izdanih iz elektronske naprave ter da dosledno upoštevajo določila, ki jih predpisuje zakon o davčnem potrjevanju računov. V kolikor bi prišlo do kakšnih koli prekrškov, sledijo kazni, ki se določajo glede na kršitelje in težo kršitev. Kazen poleg prodajalcev lahko dobijo tudi kupci, v kolikor ne zadržijo računa neposred- no po odhodu iz poslovnega prostora ali če na zahtevo ne predložijo računa pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa. POMEN RAČUNOVODSKIH SERVISOV ZA PODJETNIKE Po besedah predsednika Zbornice računovodskih servisov pri GZS Aleksandra Štefanca bodo imeli pri uvedbi davčnih blagajn pomembno vlogo računovodski servisi. Zbornica računovodskih servisov si tako prizadeva za razvoj in prepoznavnost računovodskih servisov ter zastopanje interesov članov pri institucijah, ki vplivajo na njihovo delo. Ker morajo podjetniki vsako leto pripravljati finančna poročila in predvsem, ker je izobrazba slovenskih računovodij pod evropskim povprečjem, so pri tej zbornici leta 2013 pričeli s pripravo t.i. standarda, s katerim naj bi povečali izobraženost ter izboljšali delo računovodskih servisov. Z uvedbo standarda s 1. januarjem 2015 naj bi se tako izboljšalo več stvari pomembnih tako za podjetnike in izvajalce računovodskih storitev kot tudi za širšo poslovno okolje. Z doslednim izvajanjem določil, ki jih standard določa, naj bi se povečala zaščita in kredi-bilnost podjetnikov, dvignila izobraženost in strokovnost izvajalcev računovodskih servisov, prav tako naj bi prišlo do boljše preglednosti poslovanja različnih podjetnikov. Eno izmed možnosti uporabe elektronskih naprav za izdajanje računov so razvili pri podjetju Pro -bit. Ponujajo mobilno davčno blagajno, ki deluje na različnih tablič-nih računalnikih ali pametnih telefonih, ki imajo podprt operacijski sistem android, iOS ali windows. Ta način uporabe davčne blagajne je dobrodošel predvsem za tiste, ki že imajo tablične računalnike, saj si lahko namestijo zgolj program ter pričnejo s takojšnjo izdajo in potrjevanjem računov. Primož Vajdl DOM KULTURE NAZARJE Pogovor o prihodnosti družine in zaščiti otrok Koalicija »Za otroke gre!« je skupaj s somišljeniki iz Zgornje Savinjske doline 17. novembra organizirala srečanje, na katerem so gosti predstavili svoja stališča o prihodnosti družine in bližajočem se družinskem referendumu. Zbranim v dvorani Doma kulture Nazarje je spregovorilo več gostov, vsi so zagovarjali stališče, da je treba 20. decembra na referendumu, na katerem bomo odločali o redefiniciji obstoječe zakonske zveze, glasovati proti. Zbrane je najprej nagovoril Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Predstavil jim je argumente, zakaj se mu zdi predlagana novela za- Udeleženci srečanja v Nazarjah so predstavili svoja stališča glede prihajajočega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (Foto: TG) kona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo predmet referenduma, sporna. V njegovem razmišljanju so se mu pridružili še drugi gostje. Najprej mag. Mojca Magdič Belci, ki zaključuje doktorat v Rimu na temo teorije spola in je v Sloveniji ustanovila 1. katoliški portal za samske. Sledil je nagovor zakoncev Danija in Vilme Sitar, ustanoviteljev društva Družina življenje, in San-dija Korena, mozirskega župnika in tajnika Medškofijskega odbora za družino. Po predstavitvi svojih stališč proti spremembam omenjenega zakona so gostje odgovarjali na vprašanja iz vrst občinstva. TG 6 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Gospodarstvo, Politika, Iz občin KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Za oddano silažno folijo jabolka brezplačno Podjetje PUP Saubermacher se je odločilo, da bo do 1. januarja 2016 na svojih zbirnih centrih brezplačno sprejemalo čisto in ločeno folijo od silažnih bal. V dogovoru z njimi se je akciji pridružila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki bo omenjeno folijo sprejemala na svojem posestvu v Ravnah pri Šoštanju. zadevala, da bi lahko zbirala in stiskala odpadno folijo, vendar tega predpisi niso omogočali. Sedaj so se zato povezali s podjetjem PUP Saubermacher, ki bo folijo zbiralo tako v zbirnih centrih v Velenju kot na Podhomu. Za večje količine v podjetju ponujajo možnost brezplačnega prevzema pri povzročitelju. Gre za čisto folijo, Ivan Drev (desno) je v imenu Kmetijske zadruge Šaleška dolina prevzel priznanje župana občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja. (Foto: ML) V zadrugi so stopili še korak naprej: vsakdo, ki bo očiščeno si-lažno folijo oddal na zadružnem posestvu v Ravnah pri Šoštanju, bo od prisotnega delavca o tem prejel potrdilo. Z njim bo lahko v zadružnih trgovinah dobil pet kilogramov jabolk iz njihove lastne integrirane pridelave. Zadruga si je že pred časom pri- OBČINSKI SVET NAZARJE Imenovali so nove predstavnike v svet osnovne šole Svet zavoda Osnovna šola Nazarje je pisno obvestil Občino Nazarje, da bo potekel mandat članom sveta zavoda. Svet je občino kot ustanoviteljico pozval k imenovanju svojih predstavnikov v tem organu. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Janez Štiglic je na seji občinskega sveta poročal, da je komisija omenjeno vsebino obravnava- ni, da naše podeželsko okolje ostane čim bolj ohranjeno. Pri bali-ranju se porabljajo velike količine folije, ki večkrat konča v vodi ali v grmovju. Prej očem skrita postane v jeseni, ko odpade listje, grd madež v okolju.« Da je zadruga družbeno odgovorna, priča njihovo zavzemanje za sonaravno kmetovanje, zato že nekaj let odkupujejo in pod blagovno znamko Ekodar plasirajo ekološko meso in tudi izdelke iz tega mesa, na primer hrenovke. Tako za klavne usluge kot predelavo so poslovno povezani s Kmetijsko zadrugo Rače. Da so bila zadružna prizadevanja uspešna in da je njeno delovanje v okolju prepoznavno, pričata kar dve občinski priznanji, ki so ju prejeli to jesen. V septembru so ob praznovanju občinskega praznika v Šoštanju prejeli plaketo občine Šoštanj, v novembru pa jih je odlikoval župan občine Šmartno ob Paki s svojim priznanjem. Marija Lebar kjer je mrežica pravilno ločena. Za onesnaženo in nepravilno ločeno folijo je prevzem plačljiv. Direktor zadruge Ivan Drev je ob tem povedal: »Za zbiranje silaž-ne folije in nagrado tistim povzročiteljem, ki jo bodo pravilno ločevali in oddali v Ravnah, smo se odločili predvsem z vidika varstva okolja. Kot zadruga smo zainteresira- la in pripravila predlog novih predstavnikov, ki so z imenovanjem soglašali in ki bodo zastopali občino v svetu šole. Občinski svet se je s predlogom strinjal. Od 1. januarja 2016 bodo kot predstavniki občine za naslednje mandatno obdobje v svetu šole Nikolina Ignjatic iz Nazarij, Filip Blatnik iz Kokarij in Olga Obojnik iz Šmartnega ob Dreti. Marija Lebar Minimalni osebni dohodek bo zvišan Državni zbor je sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki prinaša spremembe v višini minimalnega osebnega dohodka. S 1. januarjem se le-ta zvišuje na nekaj manj kot 289 evrov, medtem ko sedaj znaša dobrih 270 evrov. Novosti na področju otroškega dodatka ... Sprejet je bil predlog spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem bo prenehal veljati del varčevalnih ukrepov pri otroškem dodatku. Obratno pa novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih podaljšuje varčevalne ukrepe pri starševskih nadomestilih, dodatku na veliko družino in pomoči ob rojstvu otroka. ... in na področju trga dela Soglasno je državni zbor potrdil tudi zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki delodajalce, ki bodo zaposlili osebo starejšo od 55 let, za dve leti oprošča plačila prispevkov za socialno varnost. Poslanci so nadalje potrdili zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Javni uslužbenci bodo prihodnje leto prejeli višji regres. Polni regres v višini minimalne plače bo pripadel le tistim z osnovno plačo, nižjo od 1.360 evrov bruto. Zaposleni z višjo plačo bodo prejeli manj, a še vedno 350 evrov več kot lani in letos. Občine niso uspele izpogajati višjih povprečnin V prejšnjem tednu je državni zbor sprejel državni proračun za prihodnji dve leti. Občine, kot proračunski porabnik, z dodeljenimi sredstvi niso zadovoljne. S sprejemom zakona o izvrševanju proračunov je DZ določil pov-prečnino v višini 522 evrov, poslanci so s tem zavrnili želje občin po višji povprečnini. Podjetniki proti predlaganim davčnim spremembam Osnutki treh zakonov za izvedbo t. i. mini davčne reforme, ki jih pripravlja vlada s socialnimi partnerji, so močno razburili gospodarstvenike. V Klubu slovenskih podjetnikov se z drugimi gospodarskimi združenji dogovarjajo glede ukrepanja, če bodo predlagane spremembe sprejete. Ne izključujejo niti protestov, vlado pa opozarjajo, da se lahko ob uveljavitvi predlagane davčne reforme podjetja iz Slovenije pričnejo izseljevati v tujino. TG Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 7 Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo SAVINJA MED PRODNIMI BISERI Pred projektom urediti poplavno varnost območja Na razpravi okoli projekta Savinja med prodnimi biseri je bil izpostavljen problem poplavne varnosti ob Savinji in njenih pritokih. (Foto: Benjamin Kanjir) V prostorih Medgen borze, na Rečici ob Savinji, so 12. novembra udeleženci okrogle mize razpravljali o projektu ureditve območja ob Savinji. S projektom Savinja med prodnimi biseri naj bi ob obeh straneh reke uredili prostor za preživljanje prostega časa, učne poti in podobno. Razpravljavci so v debati izpostavili pomisleke glede poplavne varnosti tega območja in s tem smiselnosti gradnje različne infrastrukture. Uvodoma je župan Vinko Jeraj predstavil projekt, njegove cilje in namen občine, da uredi in s tem zaščiti območje ob Savinji. Ogromno priložnosti, med njimi ureditev kopalne vode, plovbe po reki, ureditve izobraževalnega poligona, sprehajalnih in kolesarskih poti, možnosti razvoja turizma ter s tem kmetijstva in ribištva bi izvedba tega projekta uresničila. Decembra prihajajo novi raz- pisi, ki bodo dajali prednost tistim projektom, za katerimi bo izrazit naravovarstveni vidik. Občinska uprava, Zavod RS za varstvo narave in Agencija RS za okolje, katerih predstavniki so sodelovali v razpravi, zato dajejo projektu velike možnosti za uspeh na razpisu Interreg Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020. Slednji spodbuja ohranjanje, varovanje, promovi-ranje in razvoj naravne in kulturne dediščine ter spodbujanje ekosis-temskih storitev, tudi na območjih Natura 2000, kamor ta del rečiške občine spada. Med razpravo, na katero so bili povabljeni lastniki zemljišč, predstavniki agrarnih skupnosti, ki so solastnice zemljišč, na katerih naj bi se projekt izvedel, različni uporabniki, predstavniki društev in drugih inštitucij, ki tu izvajajo svoje aktivnosti, je bilo izrečeno odobravanje. Vsi so se strinjali s potrebnostjo ureditve tega območja in s tem razvoja občine. Prav tako so izražali enotno mnenje, da izvedba ni smiselna, če se prej ne pristopi k celoviti ureditvi poplavne varnosti na tem območju. Savinja s pritoki ob močnih deževjih prestopi bregove, tu je tudi razlivno območje. Reka uničuje zemljo in premoženje ob njej živečih občanov. Nesmiselno bi torej bilo graditi dodatne infrastruktur-ne objekte, med njimi je predvideno tudi manjše golf igrišče, ki bi jih prva večja voda odnesla. Benjamin Kanjir GRADBENA SANACIJA OB MOZIRSKEM GAJU Bo gradbincu tokrat uspela trajna zaščita parka cvetja? Sanacija brežine Savinje ob Mozirskem gaju se zdi končna. Že dva meseca in več ob Mo-zirskem gaju gradbeni delavci dograjujejo brežino na desnem bregu Savinje od Delejevega jezu do Ločkega mostu. Sanacija se izvaja zaradi vpliva razdiralnih vod ob večjih poplavah ter celovite proti-poplavne zaščite, ki jo izvajajo ob gradnji novega jezu nižje omenjenega mosta. V teh dneh so se lotili še zahodnega predela varovalne škarpe, ki jo je voda že večkrat poškodovala. V Mozirskem gaju je bila katastrofalna poplava 1. novembra 1990, ki je park cvetja prvič opustošila tako, da je bil naslednjo sezono zaprt. Iz parka je največja povodenj odnesla na sto tisoče čebulic, le-te so še vrsto let cvetele v porečju Savinje vse do Celja. Upravljavec je bil ob ves zaslužek sezone, s sanacijo objektov in gredic ter zelenic je skupaj veljalo več kot 150.000 evrov. V letu 1991 je bilo postorjenega veliko. Na novo je bil zgrajen Dele-jev jez, nasip po celi dolžini Gaja do mostu čez Savinjo ter kasneje nov most (gradnja v loku) brez podpornikov čez Savinjo. V letu 1992 je park prevzelo v upravljanje Ekološko hortikulturno društvo (EHD) Mozirski gaj, ki še danes z velikim prizadevanjem in napori ohranja ta atraktivni vrt in magnet zgornjesa-vinjskega turizma. »Vrsto let za tem so jesenske visoke vode delno ogrožale Gaj, a brez večje škode vse do 5. novembra 2012, ko je poplavna vo- da spet udarila preko prenizkega nasipa v spodnjem delu parka. Zalila je polovico parka, podrla ograjo na vzhodu, nanosila mulj v objekte in na travnike, sanacija je trajala celo spomlad 2013 do otvoritve sezone. Takrat ocenjena škoda je bila okrog 30.000 evrov, škoda pa odpravljena z veliko prostovoljnega dela prijateljev, sodelavcev in vodstva društva,« je povedal predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele. Dolgo pričakovano sanacijo obrežja Gaja so pričeli letos pozno poleti, obsega pa izgradnjo nove, s skalami utrjene brežine pri De-lejevem jezu ter zvišanje zaščite na spodnjem delu, kjer je poplava udarila v park. Po mnenju Beleta se pri dosedanjem izvajanju kaže pomanjkljiva kakovost del, nasip pa bi naj bil glede na izkušnje še vedno nekaj prenizek. Nasip se ne zdi dovolj kompakten, saj je le iz zemljine, ki bi jo visoka voda zlahka odnašala. Bele je dodal, da je to stvar stroke in nadzora gradbenih del, a se kot odgovorna oseba za upravljanje Mozirskega gaja boji, da bi ob velikih vlaganjih ostalo to varovanje še vedno šibki člen protipoplavne zaščite. Po njegovih besedah je zdaj ključna še izgradnja kamnite škarpe pri zgornjem jezu, da morebitna povodenj ne bi prebila zemljišča nad kapelico ter skozi Gaj poplavila naselja Loke. Tekst in foto: Jože Miklavc 8 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Iz občin, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki PRIHOVA Po dolgih letih dočakali modernizirano cesto Vaščani Prihove so dolga leta čakali, da bi skozi njihovo vas peljala nova cesta, brez desetin zaplat in udarnih lukenj. Toliko bolj jih je zato razveselila obljuba župana Mateja Pečovnika, da se bodo po novem asfaltu zapeljali še v tem letu. Prihovčani so se tako 13. novembra zbrali na slovesni otvoritvi modernizirane ceste. je veselje, da se je cesta, zgrajena pred mnogimi desetletji, zopet uredila in dobila spodobno obliko. Na otvoritvi so spregovorili tudi otroci in se zahvalili, da se lahko sedaj s kolesi, rolkami in podobnim bolj varno vozijo in izkoriščajo prosti čas. Ob tem so dodali iskreno željo, da bi občina poskrbela še za postavitev znakov, ki bi omeje- Cesto so z rezanjem traku uradno predali namenu župan Matej Pečovnik (levo) ter Prihovčana Frančiška Žunter in Matjaž Kovač. (Foto: Benjamin Kanjir) Z množično udeležbo na uradni predaji težko pričakovane nove ceste so pokazali svojo enotnost. Enotni so bili tudi v času gradnje, ko se je bilo potrebno dogovarjati okoli zemljišč za razširitev ceste. Večine slednjih je lastnica domačinka Frančiška Žunter, ki je potrebne metre z veseljem odstopila v ta namen. Za otvoritev je pripravila govor, v katerem je izrazila svo- SOTESKA Odvrženi asfalt odstranjen iz narave V 44. številki Savinjski novic smo objavili fotografijo v okolje nemarno odvržene večje količine asfalta. Asfaltni estrih je na območju Soteske tik pred mejo občin Mozirje in Braslovče v opuščenem kamnolomu »odložil« neznani storilec. Iz podjetja VOC Celje so sporočili, da odpadka niso odvrgli njihovi delavci, so pa omenjeni asfalt ustrezno in na svoje stroške stvo, da besede zahvale ne gredo le njemu, ampak celotni občinski upravi in občinskim svetnikom, ki so podprli investicijo. Kaplan Damijan Vračko je z obredom poskrbel za blagoslov, za prešerno vzdušje med samo otvoritvijo pa Primož Zvir s svojimi harmonikarji. Ob zvokih ansambla Golte so se vaščani po uradni slovesnosti družili še dolgo v noč. Benjamin Kanjir vali hitrost prehitrim voznikom. Veseli bi bili tudi ležečih ovir, ki bi hitrosti fizično omejile. Župan Pečovnik je izrazil veselje, da se je projekt tako dobro speljal. Okoli 450 metrov moderniziranega cestišča je stalo približno 52.000 evrov, od tega je občina dobila zagotovilo, da bo država preskrbela za 18.000 evrov sofinanciranja. Izpostavil je dej- odstranili. Primož Vodušek, cestni preglednik pri VOC, je povedal: »Čeprav asfalta nismo odvrgli v naravo mi in torej greh ni bil naš, nam ni vseeno, kakšen videz kažejo ceste, ki jih vzdržujemo in kako zgleda njihova okolica. Asfaltni ostanki so za nas surovina. Odpadke poberemo in recikliramo ter ustrezno pripravimo za nadaljnjo uporabo.« Marija Lebar Pred 25 leti DAN, KO JE UMRLA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Katastrofalna poplava, ki je 1. novembra poleg porečja Savinje zajela tudi druge kraje, je najhuje prizadela prav Zgornjo Savinjsko dolino. Povodenj je ogrozila naselja in posamezne hiše ob vseh rekah, potokih, potočkih, hudournikih. Četrtek, prvi dan Ponoči je začela voda močno naraščati. Groziti so začele vse vode v mozirski občini, na celotnem območju doline pa je začelo poplavljati nekaj po peti uri. Približno ob devetih dopoldan je podivjana Savinja pretrgala vsakršno zvezo z Lučami, poplavila tovarne v Nazarjah in tudi drugod po dolini, ogrozila domove, odnašala mostove. Popoldne je začela voda počasi upadati, organizirali so se gasilci in štabi civilne zaščite, vztlelo je upanje, da je najhujšega konec. Petek, drugi dan Ob štirih zjutraj se je preko Črnivca in Kranjskega Raka prebila v Luče ekipa geologov z radijsko postajo. Tako je bila vzpostavljena prva zveza z Lučami, ravno pravi čas, do so Lu-čani sporočili, da je voda v Podvolovljeku prebila naravni most in, da grozi celi mozirski občini. Jez se je pretrgal nekaj pred šesto zjutraj in še enkrat poplavil Luče. Na Lučnici se je začela nova zajezitev, ki je povzročila, da strahu še ni bilo konec. V spodnjem delu doline pa se je začelo stanje počasi normalizirati. Popoldne so prišli v Mozirje predsednik vlade Lojze Peterle ter minister Janez Janša in Miha Jazbinšek. Agonije v Lučah pa še ni bilo konec. Vsak trenutek so pričakovali, da se bo podrl jez na Lučnici in trepetali za življenja. Po dolini so se začela prva očiščevalna dela. Sobota, tretji dan V soboto je ponovno deževalo, na srečo je vmes začelo snežiti in tako se je začelo upanje, da je vsega konec. Vendar se je pojavila nevarnost plazov. Trbiž, Rastke in še marsikje je grozila drseča zemlja, ki je za sabo puščala vidno sled. Ponovno so padala drevesa, razpoke v zemlji so se širile. Zopet so prihajale grozljive vesti o podrtih hišah, ogroženih domovih in življenjih, o cestah, ki jih ni bilo več. Še vedno so bili nekateri kraji odrezani, brez elektrike, skoraj povsod po dolini ni bilo pitne vode. A očiščevalna dela so se nadaljevala, pomoč je prihajala. Potrebno je iti naprej, so najbrž sklenili prizadeti Zgornjesavinjčani in obrnili hrbet 1. novembru. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 9 Organizacije, Iz občin DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Dobra volja je dobro zdravilo pri sladkorni bolezni Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni so se člani Društva zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje 13. novembra srečali v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Ob prijetnem programu, ki so ga pripravili na gornjegrajski osnovni šoli, so podelili priznanja zaslužnim članom, ki jih na predlog društva podeljuje Zveza društev diabetikov Slovenije. Udeleženci so si po prireditvi ogledali katedralo in muzejske zbirke. BOLEZEN PRERAŠČA V EPIDEMIJO Predsednik društva Anton Venek je spregovoril o sladkorni bolezni, ki jih združuje v društvu, za katero je v svetu obolelih kar 366 milijonov ljudi, v Sloveniji 136 tisoč. Bolezen prerašča v svetovno epidemijo. Oboleli s sladkorno boleznijo lahko zase največ naredijo z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja, je v govoru izpostavil Venek in izrazil željo, da bi ljudje razmišljali o preventivi, dokler je še čas. »Najmočnejše orožje proti sladkorni bolezni je prepoznavanje zgodnjih znakov in znanje. Več vemo o njej, lažje jo bomo poskušali preprečiti.« Omenil je dva glavna tipa bolezni. Med glavnimi vzroki za sladkorno bolezen tipa 2, ki se pojavi pri ljudeh po 40-tem letu starosti je prevelika telesna teža in premalo gibanja. Za boleznijo tipa 1 pa lahko zbolijo tudi že otroci. Venek je spregovoril tudi o posledicah, ki jih bolezen prinaša. V društvu si želijo, da bi se izobraževalnih vsebin udeleževalo čim več ljudi, ki nimajo sladkorne bolezni, s tem bi preventivno poskrbeli zase in zmanjšali ogroženost. »Tudi dobra volja pripomore k zniževanju krvni sladkor,« je dodal Ve-nek, zato je prav, da se vseh dejavnosti društva člani udeležujejo v čim večjem številu. Na območju doline sedaj kar pet šol sodeluje v tekmovanju o poznavanju sladkorne bolezni, kar je po besedah Veneka vredno pohvale. Anton Venek (prvi z leve) je v družbi Katke Fužir (prva z desne) podelil priznanja Mariji Mutec (druga z leve), Betki Beričnik in Občini Gornji Grad, v imenu katere je priznanje prevzel župan Stanko Ogradi. (Foto: ŠMS) PRIZNANJA ZASLUZNIM Priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije so na predlog društva prejeli dolgoletna tajnica društva Marija Mutec, ki je prejela zlato plaketo. Bronasto plaketo je prejela Betka Beričnik, dolgoletna članica nadzornega odbora. Zahvalno listino je prejela Občina Gornji Grad, ki društvo finančno in moralno podpira ter jim omogoča, da opravljajo meritve sladkorja v krvi v kraju. Priznanja sta podelila Anton Venek in Katka Fužir, ki v Gornjem Gradu skrbi za diabetike. V imenu nagrajencev je zahvalne besede spregovoril župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je v pozdravnem govoru omenil, kako pomembno je, da se ljudje zavedajo verjetnosti, da zbolijo za sladkorno boleznijo, še preden do tega pride, da imajo zdrav življenjski slog in seveda izkoristijo možnost meritve sladkorja v krvi, ki jo nudi društvo. Pohvalil je delo društva in jim tudi v bodoče zagotovil vso podporo. HUDA ČEBELJA GNILOBA V OBČINI GORNJI GRAD Spore lahko živijo tudi do dvajset let Pred časom so v enem od čebelnjakov v gor-njegrajski občini odkrili in uradno potrdili kužno bolezen - hudo gnilobo čebelje zalege. Veterinarska inšpekcija je takoj zavzela potrebne ukrepe, da se ta zelo nalezljiva bolezen ne bi širila dalje. Okužene čebelje družine so ustrezno odstranili (zažgali). V polmeru treh kilometrov od žarišča bolezni so že ali pa še bodo pregledali vse čebelnjake. Pregledi, ki jih opravljajo strokovnjaki celjske enote nacionalnega veterinarskega inštituta, morajo biti končani do konca aprila prihodnje leto. Kot je povedal predsednik Čebelarske družine Gornji Grad Janez Fale, doslej žarišč v drugih čebelnjakih niso odkrili. Poleg domačih čebelar-stev bo inšpekcija pregledala tudi tiste čebelnjake drugod po Sloveniji, od koder so bili prevaže-valci, ki so svoje čebele pripeljali na pasišča na omenjeno območje. Fale je pojasnil: »Težko je reči, od kod huda gniloba, saj je čebelar, pri čigar čebelah se je bolezen pojavila, skrben in natančen. Res pa je, da je tudi sam prevaževalec in je imel v času paše svoje čebele včasih tudi na drugih območjih. Poleg tega je pred leti nekaj čebel tudi dokupil. Naj ob tem pojasnim, da lahko spore hude gnilobe čebelje zalege v ugodnih razmerah preživijo tudi do dvajset let.« Marija Lebar Moderatorka prireditve Alenka Mozgan se na prireditvi ni omejila le na sladkorno bolezen, ampak je spregovorila tudi o lepi jeseni. Ta bolnikom omogoča aktivnosti v naravi. Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole, ki so prireditvi dali mladosten in živahen ton. Prepeval je pevski zbor pod vodstvom Eve Stvarnik in ob klavirski spremljavi Petre Krajnc, folklorna skupina pod vodstvom Marije Vincek Veliki facki je uprizorila ples o času miklavže-vanja. Na violino je zaigrala Polona Kerznar, na prečno flavto Daša Urlep. ŠMS SVET ŽUPANOV SAŠA REGIJE Različna mnenja o dokapitalizaciji Golt Na sestanku sveta županov SAŠA regije so med drugim govorili tudi o dokapitalizaciji Zimsko letnega turističnega centra Golte, o čemer sta poročala predstavnika družbe PV Invest, ki ima v Golteh največji delež. Deležnice so tudi občine SAŠA območja, zato naj bi sodelovale v do-kapitalizaciji. Župani so se seznanili še z napovedjo regijskih projektov in projektov za dogovor, ki sta jih predstavili Jasna Klepec (SAŠA ORA) in Iva Zo-renč (RASR). Klepčeva je župane seznanila tudi z informacijo glede podjetniških krožkov za mlade. Več o teh temah v prihodnjih številkah Savinjskih novic. ML 10 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Organizacije, Oglasi 60 LET RIBIŠKE DRUŽINE MOZIRJE Varuhi narave in športni ribiči predvsem skrbijo za vodotoke in ribji živelj V soboto, 14. novembra, so se v Radegundi na praznovanje 60-le-tnice delovanja zbrali člani Ribiške družine Mozirje. Ob spremljajočem programu, ki so ga izvedli učenci Osnovne šole Mozirje, so se spomnili ustanoviteljev ter dobrih gospodarjev, ki so v vsem tem obdobju skrbno ravnali z vodotoki, varovali in vzgajali ribji zarod, izvajali športni ribolov ter skrbeli za zgledne medsebojne stike, izobraževanje, povezanost s sosednjimi in prijateljskimi ribiškimi družinami ter Ribiško zvezo Slovenije (RZS). IZVOLILI NOV ODBOR Pred slovesnostjo so člani na volilni skupščini ocenili delo v preteklem letu, sprejeli poročila in se zahvalili dosedanjim funkcionarjem, članom upravnega in nadzornega odbora. Na predlog delovnega predsedstva so nato izvolili nov odbor, ki ga bo po desetih letih še naprej vodil predsednik Milan Kojc. Za tajnika društva so izvolili Mirana Matjaža, gospodar družine je postal Jernej Bastl. V slavnostnem delu je delovni predsednik Branko Hriberšek nagovoril članstvo in goste z dobrodošlico ter se vsem zahvalil za sodelovanje pri izvajanju obsežne- ga programa minulega dela in jih spodbudil, da še naprej delujejo za dobrobit družine ter ribištva v dolini in širše. IZJEMNI POSAMEZNIKI Milan Kojc je v predstavitvi delovanja družine v minulih šestih desetletjih poudaril zasluge nekaterih leta 1955, takratnega predsednika Bora Blagojevica, ki je društvo vodil do leta 1961. Ko je to delo prevzel Franc Pogelšek, so dolžnosti gospodarjev zapored opravljali dr. Boris Skalin, Miha Cajner, Franc Bastl, Alojz Hanžekovič, Branko Jerovč-nik, Dušan Žunter in Srečko Novak. Pri vodenju sta se zvrstila še Han- Dr. Miroslav Zaberl je predsedniku Ribiške družine Mozirje Milanu Kojcu podelil listino in plaketo Ribiške zveze Slovenije v znak zaslug za uspešnost in sodelovanje. (Foto: Jože Miklavc) izjemnih posameznikov, ki so skrbeli, da je družina kljub slabim obdobjem delovala neprekinjeno ter dosegala dobre uspehe. Omenil je ustanovitev organizacije koncem žekovič ter leta 2005 Kojc. Pokojni Franc Pogelšek je leta 1993 postal častni predsednik. Omenjenim in drugim so se zahvalili za plemenito delo in poslanstvo. Podžupan mozirske občine Roman Čretnik se je v imenu župana zahvalil za odlično sodelovanje in plemenito delo ter članom čestital ob visokem jubileju. Peter Solar iz celjske ribiške družine je poudaril neločljivo sodelovanje obeh organizacij vse od ustanovitve dalje. JUBILEJNA LISTINA IN PLAKETA Predsednik upravnega odbora RZS dr. Miroslav Žaberl je pohvalil skrb vodstev in članov ribiških organizacij in komisij, ki so zaslužni za ponovno vse boljše ribolovne razmere in ribji fond v porečju Savinje. Meni, da so v desetletjih veliko škode na vodnem življu povzročale hudourne poplave, ljudje z onesnaževanjem, krivolov, povečan razplod ptic plenilk, »suhe letine« pritokov in osrednjih voda. Lipan se je po nekajletni zapori lova povsem povrnil, tudi druge vrste rib so si dobro opomogle. Družini je predal jubilejno listino in plaketo za 60 let uspešnega delovanja v okviru zveze. Zaslužnim članom so podelili priznanja za članstvo ter dobro in dolgoletno delo. Visoko priznanje RZS listino za 40 let zvestega članstva v družini so vročili Janezu Brinovcu iz Letuša. Jože Miklavc Članstvo ob jubilejnem občnem zboru v Radegundi. (Foto Jože Miklavc) I Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 11 Organizacije, Oglasi ■ DOM NA MENINI Planinci poskrbeli, da ima dom novo, leseno fasado Dom na Menini planini stoji na nadmorski višini 1.453 metrov in je v lasti Planinskega društva Gornji Grad. Člani društva so ga zadnja leta skrbno preurejali in preteklim izboljšavam v notran- josti letos dodali novo macesno-vo fasado. Projekt sta predstavila predsednik društva Jure Roj-ten in gospodar doma Ivo Šinkovec. USPEŠNI NA RAZPISU Sredstva za obnovo doma so pridobili na razpisu Fundacije za šport. Z dobro pripravo projekta so poskrbeli, da so prejeli polovico od 60.000 evrov vredne investicije. Uredili so fasado, vhod, klanči- no za invalide, kar je prvi tak primer v državi, in prenovili rastlinsko čistilno napravo. Šinkovec je povedal, da so z deli pričeli 17. avgusta. Več kot 70 članov je opravilo skoraj 1.500 prostovoljnih ur oziroma 2.000, če se dodajo ure za pripravo projekta, vloge na razpis in sestanke. »Veliko so k zmanjšanju računa poleg članov pripomogli izvajalci, ki so prav tako opravili nekaj solidarnostnih ur, prav tako prevozniki,« je sodelujoče pohvalil gospodar doma. Večino del so opravili domači izvajalci, izjema je bil arhitekt, ki je v sodelovanju z društvom pripravil projektno dokumentacijo. KANDIDIRALI BODO ZA NOV CERTIFIKAT S prenovo rastlinske čistilne naprave bodo v prihodnjem letu lahko kandidirali za certifikat okolju prijazna planinska koča, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije planinskim kočam, ki s celokupnim delovanjem čim manj obremenjujejo okolje. V lanskem letu so že prejeli certifikat družinam prijazna planinska koča. Certifikati so po besedah predsednika Roj-tna in gospodarja Šinkovca dobra referenca in reklama za dom, kar prinaša večji obisk, čeprav je skozi vse poletje dobro obiskan. Obiskovalcev mu ne manjka niti izven sezone. Vsem, ki so bili udeleženi pri obnovi, tako članom, ki so opravljali prostovoljno delo, kot izvajalcem, donatorjem in ostalim, se bodo v društvu skromno oddolžili spomladi, ko bodo pripravili srečanje zanje. Kot sta povedala sogovornika, je bilo v sam projekt vloženega ogromno truda in iznajdljivosti. Po njunem mnenju pa je »najtežji« del projekta dobiti termin za sestanek pri gornjegrajskem županu Stanku Ogradiju. Že vse od avgusta, preden so se pričela izvajati dela, čakajo na srečanje z njim, da bi mu predstavili projekt. ŠMS Predsednik planinskega društva Jure Rojten (levo) in gospodar doma Ivo Šinkovec (Foto: ŠMS) Gornjegrajski planinci so letos Domu na Menini planini dodali novo macesnovo fasado. (Foto: Ivo Šinkovec) 12 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Zgodovina in narodopisje, Oglasi Velika beseda (16) ski uslužbenci ustanoviti pevski zbor. Do tega ni prišlo, so pa kmalu na pobudo Jožeta Brun-ška ustanovili zbor pri prosvetnem društvu. Imenoval se je Savinja. Če pomislimo, da je Acman moral na pevske vaje prihajati iz Šmihela, je tudi to bila občudovanja vredna okoliščina. Piše: Aleksander Videčnik ZANIMIVE OSEBNOSTI (NADALJEVANJE) Ko opisujemo kulturno delovanje v Mozirju, na kar smo lahko zelo ponosni, se spomnimo še na najbolj zaslužnega za razvoj zborovskega petja v kraju. V Šmihelu je živel zelo prijazen in vsestransko ugleden glasbenik Anton Acman, ki mu namenjamo naslednje poglavje. Anton Acman Že v knjižici Velika beseda (Mozirje 1996) sem omenil, da spada med najzaslužnejše zborovodje Anton Acman, doma iz Šmihela. Najprej je prevzel novoustanovljeni moški zbor, ki je leta 1996 praznoval trideset let delovanja in je deloval v okviru mozirskega prosvetnega društva. Poleg tega je Acman vodil še mešani pevski zbor. Seveda je to postalo vendarle prenaporno, zato je vodenje mešanega zbora prepustil svojemu sinu Antonu, mlajšemu. Spet je prevzel novo nalogo. Mozirski upokojenci so želeli v okviru svojega društva ustanoviti še pevski zbor. Kakršen je bil Anton Acman, st,. je prevzel zborovodstvo še novoustanovljenega mešanega pevskega zbora upokojencev. Spet je vodil dva zbora. Anton Acman je v času med obema svetovnima vojnama zaključil šolanje na orglarski šoli v Mariboru. Ko se je vrnil v rodni Šmihel, je takoj pričel zbirati pevce okoli sebe, pa tudi v cerkvi je orglal. Tudi delo na odrskih deskah ga je zelo pritegnilo. Režiral je precej iger. Ko je pred menoj obujal spomine na tiste čase, je poudaril veliko zanimanje Šmihelčanov za igre in koncerte. Domala vsaka kultura prireditev je bila odlično obiskana. To je seveda krepilo voljo do kulturnega dela. Njegovo delo je prekinil vpoklic v jugoslovansko vojsko. Kot vojak je bil zajet in poslan v nemško ujetništvo v Nemčijo. Od tam mu je uspelo pobegniti in se vrniti v domačo vas. Doma v Šmihelu so tedaj bili vojaki (partizani) tehnične enote. Med njimi je bilo nekaj odličnih pevcev in že so stopili skupaj in kmalu zapeli. Prvič so nastopili pri polnočnici leta 1944 v šmihelski cerkvi. Ko je bilo vojne konec, je Acman prevzel posle tajnika na krajevnem ljudskem odboru v Šmihelu. Kulturno se je še naprej udejstvoval. Tako so že leta 1946 v Šmihelu pripravili samostojni koncert mešanega pevskega zbora. Po službeni dolžnosti je moral v Mozirje, kjer je delal na občini. Kmalu so nameravali občin- Anton Acman je za svoje plodno kulturno delo prejel najvišje pevsko priznanje - Gallusovo listino, podelila mu jo je Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Občinska ZKO mu je tudi dodelila zlato plaketo. ZAKLJUČEK Zakaj smo se pri Savinjskih novicah lotili kratkega zgodovinskega pregleda kulturne dejavnosti v Mozirju? Na Spodnje Štajerskem je bil naš kraj nekaj posebnega. Zadnje ljudsko štetje pred prvo svetovno vojno je omenjalo v Mozirju le sedem Nemcev, torej je bil trg slovenski in takšna je bila tudi omika. Mozirje je v tistih časih veljalo kot narodni kraj. Ne zastonj. Kdor je prebiral naše prispevke v Novicah, je lahko spoznal velike korake v slovenski kulturi, kakršnih v tedanjih krajih, ki so bili pod deželno vlado Gradec, ni bilo. Dežela Štajerska je podpirala močne razna-rodovalne pritiske v slovenskih krajih. Nekatera mesta so bila do polovice prebivalstva nemška, bolje rečeno, nemčurska. Kot primer lahko omenimo Celje, kjer je izkazovalo poročilo občine še leta 1936, da je bila izposoja knjig v mestni knjižnici 50-odstotno nemška in le 50-odstotno slovenska. Kot otroci smo bili v mestni osnovni šoli priče vzvišenemu obnašanju naših vrstnikov iz nemških in nemškutarskih družin. Nekateri teh fantov so se kot mladi možje potem došolali v nacističnih središčih tedanje države Nemčije. To so bili pozneje najhujši izvajalci nacističnega terorja. Tudi znotraj politične policije so se pokazali kot zločinci, saj so ravnali z nami kot z najve- čjimi sovražniki, čeprav smo skupaj odraščali in živeli kot sosedi. Naj opišem doživetje v drugem razredu osnovne šole. V razredu, ki ga je vodil prepričano slovenski učitelj, Stanko Gradišnik, sta sedela dva brata iz izrazito nemčurske družine. Čeprav je bil njihov priimek izrazito slovenski, so trdili, da izvirajo iz nemške družine. Vedno sta imela sveže žemljice, namazane z maslom za malico. Kaj takega večina nas šolarjev sploh poznala ni. Očitno sem opazoval starejšega od bratov, kako je pripravljal mali zavojček z žemljo za malico. Verjetno je opazil moje poglede in me vprašal, če bi pojedel njegovo žemljico. Seveda sem ves srečen izmomljal besedo: »Prosim!« On pa je odvil žemljo jo popljuval in mi jo ponudil. Vzvišenost in nesramnost brez primere. Seveda popljuvane žemlje nisem hotel, on pa jo je pred menoj vrgel v koš za smeti. Ko primerjam tedanje življenje v Mozirju s tistim v Celju, potem trdim, da je slovenska kultura reševala naš narod pred izginotjem. Pozneje, ko sem odrasel, me je moja pot vodila po poteh kulturnega delovanja, saj smo se Slovenci lahko le tako borili proti nemškemu nasilju. V Celju smo imeli Slovenci tedaj, čeprav je mesto štelo le kakih 5.500 prebivalcev, tri pevske zbore, tri igralske skupine in vrsto družabnih prireditev. Že kot mlad fant sem na željo očeta pristopil k pevskemu društvu Oljka, ki ga je vodil moj brat Mirko, in ko je Gustl Cerar ustanovil Celjski oktet, sem se mu pridružil. Igral sem v dveh skupinah, spet nas je kultura naredila opazne. Imeli smo svoj lokalni časopis Nova doba in vrsto učiteljev ter profesorjev, ki so nas navajali h kulturnemu delovanju in narodnemu ponosu. Zaslužijo si najlepše spomine za njihovo pokončno držo! Konec. Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 13 Nasveti, Organizacije Adventna dekoracija malo drugače DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Približujemo se času adventa. Adventni ven-ček je nepogrešljiva novoletna dekoracija. Hkrati je izdelovanje novoletnega okrasja lep razlog za druženje in ustvarjanje v krogu najbližjih. Ljubitelji naravnih materialov lahko s pomočjo najmlajših izdelajo venček, ponujam vam tudi recept za »advent v kozarcih oziroma skodelicah«. VENČEK IZ NARAVNIH MATERIALOV Potrebujemo: • naravni material (želodi, orehove lupine, lešniki, cimetove palčke, janeževe zvezdice, manjši in večji storži, zelene vejice, mah), • lesene ploščice, nažagane iz veje s premerom čajne svečke za podstavek svečk, • dekorativni material (okrasni trakovi, mini zlati zvončki), • obroč iz slame za osnovo • zlato in belo akrilno barvo, • lepilno pištolo, • bele čajne svečke, ki so lahko tudi kakšne druge barve. Venček lahko obesimo na vrata, le da potem na njega ne damo svečk. Lahko ga prislonimo ob steno. Če želimo malo prazničnega vzduš- okraskov na venček je najbolj zabaven del, pri katerem se pokaže naša domišljija, ustvarjalnost in veselje. ADVENTNI VENEC V KOZARČKIH IN SKODELICAH Novi časi in stare navade. Sporočilo se ne skriva le v tradiciji adventa in njegovih tradicionalnih simbolih. Advent lahko izrazimo tudi drugače. Pomembno je, da vzbudimo občutek miru, veselja in ljubezni. Vedno je dobrodošlo, da imamo igriv in ustvarjalen pristop. Potrebujemo: • kozarce različnih oblik in velikosti ali skodelice, • bele ali kakšne druge barve svečke različnih velikosti, • plodove dreves, oreške, cimetove palčke, janeževe zvezdice, • dekorativne trakove, vrvice, • mah, bršljan, drugo zelenje, • posušena zelišča, posušeno sadje, kavna zrna, vejice ... Pobrskajmo po hiši, kleti in najdimo štiri kozarce oziroma skodelice. V predalniku bomo mogoče našli še svečke od lanskega leta, ki jih še nismo uporabili, ker smo se odločili za druge. Kot dekoracijo uporabimo: lešnike, orehe, kostanjeve bodice, cimetove palčke, kavna zrna, ara-šide, različne suhe liste dreves, vejice, mah, praprot, posušena zelišča ... Za dekoracijo kozarčkov oziroma skodelic potrebujemo le malo ustvarjalnosti in domišljije. To je namig za tiste, ki imate radi stare navade, ampak ste se tradicionalne dekoracije naveličali. Zato poskusite »zapakirati« adventni venček nekoliko drugače. Veliko domišljije in ustvarjalnosti vam želim. MIKLAVŽEV VEČER NA REČIŠKEM TRGU Prvemu decembrskemu dobrotniku se bodo pridružili junaki iz pravljic ja v soju sveč, ga položimo na mizo in na lesene podstavke, ki jih nalepimo na venček, postavimo mini čajne svečke. Ko dogorijo, jih lahko brez problema zamenjamo. Ker gre za prazničen čas, lahko plodove pobarvamo z zlato akrilno barvo. Storžkom lahko pobarvamo robove z belo barvo, da dobijo videz snega. Naravni material lepimo z lepilno pištolo na osnovo venčka. Osnovo naredimo lahko sami iz vej ali kupimo v trgovini že narejen obroč iz slame. Nanašanje in lepljenje V Turističnem društvu Rečica ob Savinji, kjer tradicionalno pripravljajo Miklavžev večer, je vse pripravljeno, da na osrednjem rečiškem trgu 5. decembra pozdravijo Miklavža, ki se bo na trg pripeljal v spremstvu parkljev in angelov. Kakšna darila bodo pripravljena, je seveda skrivnost, ki jo poznajo samo Miklavževi pomočniki; vsi skupaj pa obljubljajo, da otroci ne bodo razočarani. Kot že nekaj let bodo organizatorjem pri nakupu daril pomagali tudi starši - boni po osem evrov so na prodaj v rečiškem vrtcu, Marketu Kea in Medgen borzi. Program na miklavževa-nju bodo pripravili s pomočjo učencev rečiške šole. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za tople napitke, da bodo vsi obiskovalci lažje pričakali prihod dobrega moža. Decembrski čas bo letos na Rečici ob Savinji še posebej bogat in pisan. S pomočjo občine bodo poskrbeli za dodatno osvetlitev krožišča in trga, kjer bodo v decembru ob sobotah in nedeljah pripravljali dodatna druženja za najmlajše in tiste, ki verjamejo v čarobno moč pravljic. Marija Šukalo 14 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi GOSTILNA IN PICERIJA BOHAC V NAZARJAH Nespremenjene cene in razširjena ponudba Malice, pice, jedi po naročilu, nedeljska kosila in zaključene družbe, poleg ponudbe pijač, je to, kar želi ponuditi pri Bohaču v Nazarjah novi najemnik Martin Slapnik. Z utečenim delom v gostišču Afrika imata izkušnje z ženo še nekaj časa, tako da bo nova lokacija nov izziv. Lokalni gostje in tisti od dlje se bodo z naslednjim mesecem že lahko ustavili pri Bohaču in preizkusili kaj novega. Picerija bo zaživela za šankom, na očeh gostov. Novi najemnik je natakar. Osebje ostane, potreboval bo še koga dodatno, v popol- Martin Slapnik, novi najemnik gostilne in picerije Bohač, bo decembra predstavil novo ponudbo. (Foto: Slavica Tesovnik) danskem času bo delal tudi sam. Prisluhniti želi gostom, pravi pa, da bo poudarek na picah in dobrih malicah. Med zelenjavo in sokove bi rad uvrstil lokalno pridelavo. Dobavo želi vsakodnevno, saj hoče svežo zelenjavo in meso. Ponudba solat bo izboljšana, ne bo manjkalo testenin, mesnih izdelkov, zrezkov in jedi z žara. Za prvo leto je plan pozitivna ničla, ki jo podpirajo zadovoljni gostje, ki se vračajo. Vrata lokala bodo zapirali ob desetih, saj ne želijo nočnega dogajanja. Slavica Tesovnik MAG. ANDREJ DEBELJAK O SKRIVNOSTIH ČLOVEKOVE PSIHE Prvih pet let vpliva na naše nadaljnje življenje Medgen borza na Rečici ob Savinji je 6. novembra ob pomoči Zdenke Božič in Klementine Je-raj gostila strokovnjaka za zakonsko in družinsko terapijo mag. Andreja Debeljaka. Ta je številnim obiskovalcem spregovoril o skrivnostih človekove psihe. »Človek se pogosto sprašuje, kaj se z njim dogaja, a ne dobi odgovora. In ko imamo težave, moramo poiskati razlog in se vprašati, kdaj so te nastale. Težave v človekovem čustvenem sistemu so namreč, seveda, če so stvari pretežke, preveč boleče in prenevar- Mag. Andrej Debeljak je odgovoril na številna vprašanja, ki so se ob zaključku predavanja porajala obiskovalcem. (Foto: Marija Šukalo) Debeljak, ki je bil sprva duhovnik ne, da te stvari pozabi. To pomeni, in ljubitelj adrenalinskih športov, težkih motorjev in plezanja, je danes oče dveh otrok. Kot magister družinske in zakonske terapije se ukvarja s svetovanji ter piše knjige. Debeljak je med drugim poudaril, da otroštvo, predvsem prvih pet let otrokovega življenja, ko se oblikuje človekov karakter, vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Pri tem sicer zavestno živi, a ga vodijo stvari iz podzavesti. tega časa ne spominja oziroma zelo malo. Kar pa ne pomeni, da to ni del njega. To sicer ne obstaja v operativnem spominu, je pa v nekem delu spomina, ki ga imamo v možganih.« Ob zaključku zanimivega predavanja se je med udeleženci razvila sproščena debata in razmišljanja, ki so porajala vprašanja. Na njih so dobili odgovore predavatelja. Marija Šukalo da jih potlači, odmakne ali zamrzne. Preko določenih vzorcev pa jih lahko prepozna. Prepozna, kaj so tiste zgodbe, modeli, čustva, ki jih je kot otrok prejel in vplivajo na njegovo podzavest,« je izpostavil predavatelj, ki meni, da, če bi želeli prepoznali dogodke, ki smo jih potlačili, si postavimo samo vprašanje, koliko se spomnimo svojih prvih pet let življenja. »In navadno tedaj človek dobi odgovor, da se Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 15 Kultura, Informacije ZAKLJUČEN PROJEKT ZLATA PALETA 2015 Božičeva in Špeceva z bronasto paleto, društvu srebrna V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so se v torek, 17. novembra, na delovnem srečanju zbrali člani Kulturnega društva likovnih uslvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Na njem je predsednica Branka Ermenc predstavila delo društva v letošnjem letu in projekt Zlata paleta 2015. Slednjega že več kot desetletje in pol pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije. Projekt so zaključili v soboto, 14. novembra, v trboveljskem delavskem domu s postavitvijo razstave likovnih del avtorjev, ki so si na sedmih tematskih razstavah prislužili certifikate za svoja dela. Kot je povedala Ermenčeva, so v Trbovljah podelili zlate, srebrne in bronaste palete posameznikom in društvom. V letošnjem projektu je Marjeta Sepec, Branka Ermenc in Blanka Božič (od leve) s paletami za likovne dosežke (Foto: Marija Šukalo) bilo na ogled 648 del. S priznanji je Med dobitniki palet sta bili tudi čla-bilo nagrajenih 244 del, s certifika- nici Kulturnega društva Gal Marjeti za kakovost 59 in 21 s paletami. ta Špec in Blanka Božič. Obe sta si prislužili bronasti paleti, in sicer Špeceva za grafiko, Božičeva za kiparstvo. Društvo se je med 25 sodelujočimi uvrstilo na drugo mesto in prejelo srebrno paleto. Svoja dela je na ogled na vseh sedmih razstavah v letošnjem letu postavilo deset galovcev, ki so prejeli 18 priznanj in štiri certifikate. Kar tri: za grafiko, moderno slikarstvo in kiparstvo je prejela Božiče-va, enega za grafiko pa Špeceva. Na srečanju je čestitke društvu in dobitnicam izrekel župan Vinko Jeraj, ki ni skrival zadovoljstva ob izrednem dosežku. Z njim se je strinjala tudi vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Zadravec. Marija Šukalo RAZSTAVA V JAKIJEVI HISI Nazarje skozi čas v likovnem snovanju Slikarska dela udeležencev likovne kolonije, ki je potekala v okviru Vrbovškega praznika, so na ogled v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje. Otvoritev je bila 13. novembra, dela pa so na ogled vse do 4. decembra. Dogodek je bil izveden s strani Kulturnega društva Nazarje, Občine Nazarje, mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Razstavljena dela je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj. Slikarska dela so nekateri udeleženci ustvarili 11. julija, drugi so jih dokončali doma, je povedala. Platna so zaživela v olju ali akrilu, tema je bila široka, vsi pa so slikali na isti format. Ustvarjalci, pet Zgornje- savinčanov, ostalih 16 je iz oddaljenejših krajev, so prišli z različnimi izkušnjami in predznanjem, nekateri so slikali hitro, drugi počasi, a vsi so se trudili in si zaslužijo čestitke, je zaključila Terezija Bastelj. Simona Zadravec je prisotnim udeležencem v imenu javnega sklada podelila priznanja in rože. Otvoritev razstave je pripadla županu občine Nazarje Mateju Pečov-niku. Ob veznih besedah Vladke Planovšek je kot virtuoz na harmoniki publiko obogatil Matija Veninšek. Slavica Tesovnik Razstavljena dela je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj. (Foto: Slavica Tesovnik) KNJIŽNICA MOZIRJE Knjižne novitete v novembru LEPOSLOVJE: Čampa, Jože: Na mrtvi straži : roman z Bloške planote, Basara, Svetislav: Fama o kolesarjih, Quinn, Julia: Ženinova skrivnost, Reed, J. C.: Ohrani ljubezen, Deveraux, Jude: Do konca dni, Sund, Erik Axl: Izdajalska roka, Hunter, Madeline: Izzivalna z biseri, Young, Samantha: Ulica v mesečini, Molan, Darja: Vem, da zmoreš, Darja : moje soočanje z rakom dojke, Glines, Abbi: Za vedno zaljubljena, Rigler, Marjeta: Bom grmovje posekal, travice požel ..., Podstenšek, Tomo: Tihožitje z mrtvo babico. STROKOVNA LITERATURA: Juvanec, Borut: Slovenski čebelnjak, Esen-ko, Ivan: Kako živijo metulji, Lavrenčič Vrabec, Darja: Človek, ne jezi se : priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015, Jarnjak, Marjan: Nepozabni romantični izleti, Barnard, Neal D.: Program za ozdravitev sladkorne bolezni, Klopčič, Sonja: Voditeljstvo : vodenje in sodelovanje, moč in odgovornost, Bauer, Martin: Higiena objektov in procesov, Enders, Giulia: Čarobno črevesje : vse, kar morate vedeti o najbolj prezrtem organu, Byrne, Lorna: Ljubezen iz nebes. MLADINSKA LITERATURA: McRitchie, Rebecca: Edvard in veliko odkritje, Maneru, Maria: Zgodbe s kmetije, Zürcher, Virginie: Zvezda živalskega vrta, Howarth, Heidi: Oto noče izpustiti mamice, Peyo: Astro-smrk, Peyo: Vajenec Smrk, Collin, Renaud: Mi-nioni. 1, Banana!, Smallman, Steve: Poseben gost, Parachini, Jodie: Najboljša služba za Eli, Štefan, Anja: Svet je kakor ringaraja : pravljice, pesmi in uganke. 16 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Kultura, Oglasi, Čestitke RAZSTAVA SLIK SABINE POLIČNIK V LUČAH Strast in izziv ji je biti sel intuitivnega sveta Ob nedavni predstavitvi knjige Vinka Polič-nika v Lučah so bili gostje povabljeni tudi na ogled spomeniško zaščitene in preurejene Ju-vanove hiše v neposredni bližini. V njenih prostorih je Sabina Poličnik za to priložnost pripravila razstavo prav posebnih slik, imenovanih Žive slike. Avtorica slika z akrilnimi barvami na platno. O svojem ustvarjanju je povedala: »Upodabljam izraz večdimenzionalnega sveta, kjer se prepletajo subtilne niti in tvorijo pisano kreacijo imenovano Življenje. Namen mojih slik je, da spodbujajo in vabijo predvsem čustveni svet v polno živeči izraz življenja. Njihova vibracija odpira vrata domišljije in duše in je zdravilna.« Kot pravi Sabina Poličnik, ima za seboj desetletje slikanja, a le nekaj razstav lokalnega značaja, saj ni usmerjena v razstavljanje, temveč v zdravljenje in ozaveščanje skozi umetnost. »Očetovo povabilo k razstavi in kasneje sama iz- Sabina Poličnik: »Z barvami in oblikami lahko izraziš vse neizrečeno, potlačeno.« (Fotodokumentacija SP) kušnja mi je odprla srčna vrata povezave s predniki. Srčno sem ponosna na to najino sodelovanje,« je še dodala. Poličnikova po poklicu ni slikarka, čeprav je že od malega čutila nagnjenje k takšnemu načinu izražanja. Težka življenjska preizkušnja jo je preko zdravljenja pripeljala na to pot. »Ne omejujem se in ravno tako strastno in predano se rada izražam v plesu, kot v slikanju, besedi ..., da le začutim dovolj varno-svobodnega prostora, da se lahko prosto izrazim.« Trenutno v Ljubljani vodi skupino Plesalke luči. »Naš namen je, da prinesemo luč preko plesa v institucije, kjer so ljudje tega najbolj potrebni - v domove starejših občanov, invalidne mladine ...« Dela kot animatorka, družabnica in vodja kreativnih delavnic v društvu Altra v Ljubljani. To je dnevni center za ljudi z duševnimi motnjami. Marija Lebar GLASBENI VRTILJAK V NOVI ŠTIFTI Pesem odmevala na prireditvi in na neformalnem druženju V dvorani kulturnega doma v Novi Štifti je v soboto, 21 novembra, odmevala pesem, slišati je bilo harmoniko in številni druge instrumente. Obiskovalci, ki so kljub sneženju do zadnjega kotička napolnili dvorano, so namreč lahko uživali v Glasbenem vrtiljaku. Zabavno-glasbeno prireditev so četrtič zapovrstjo pripravili člani Kulturnega društva Čar. Večer glasbe so jim pomagali sooblikovati vokalisti in instrumen-talisti, ki so doma v tem delu Za-drečke doline ali so z njo povezani preko sorodstvenih in prijateljskih vezi. Tako je bilo moč slišati »junake« šova Slovenija ima talent Mika Nas. Slednji so se za vstop v finale oddaje potegovali konec novembra. Svoje skladbe so predstavili člani ansambla Golte in s pesmijo Kmetije ne prodamo poželi bučen aplavz. Z anekdotami so nasmejali Labodi in Katzenwinkel. Da lepa slovenska pesem še ne bo pozabljena, so dokazali Zavolovškovi. V vokalno-instrumentalnem sestavu prepevata namreč dve generaciji. Ljubiteljski ansambel Rinka, ki je nastal prav zaradi nastopa v Novi Štifti, pa je prisegal na Avseniko-ve melodije. Tudi letos je dogodek s humorno noto po svoje začinila Gelca (Ivan Tesovnik). M M MARKETING dcn Sliini« BENCINSKI SERVIS M Agip STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126,03 752 07 08 4' lipm s: ¿-■I " 'A' Priložnostni ansambel Rinka je predstavil Avsenikove pesmi. (Foto: Marija Sukalo) "k * Zaključek večera je pripadel članom ansambla Čar, ki so se v pesmi spraševali, kam je šlo prijateljstvo. Da slednje med glasbeniki in domačini ne bo ugasnilo, je bilo opaziti na neformalnem druženju po prireditvi. Tudi tedaj je bilo slišati marsikatero domačo pesem. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: vr4iljak). Marija Šukalo I Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 17 Oglasi ^—Gostišče GRAD VRBOV^C^ F P^rjp STATVO, Miij-I FiíJiciját v¡i Savinjska i rao i. 3331 N-izaiif hevne malice in kosila Rezervacije y.a zaključene ilnrsbezn dogodke, kot 517 rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Dtiovniftl!: Poncih !j*k ■ četrtek od í¿' du J 7 ost )>'■!•■k. 1 M H Ji; ■■<'■ JI .j,-, ■ V ,!. rj i I ! ' i in h; f Nedt Sfa m im>ntiS/utlit.• '''HH ¡iPut^MS j í&V , ;v.. FBIB m i-^IM V-Tl i 1 ^H^^H flHH b^^'iPi p f^ ( =oto: MŠ) ZA SLUŽBO TUDI PO KOSTANJ V ŽERJAVICO Dosmrtni župan mozirske pustne srenje Drago Poličnik si je z dosedanjim delom v društvu prislužil veliko obveznosti, ob tem pa tudi prijetnih dolžnosti. Ena izmed njih je, da vsako leto na praznik sv. Martina, ko pustnaki poskrbe, da Mozirjani ne pijejo več mošta, ampak vino, ustoliči novo pustno kraljico. Kljub temu da je sam vsako leto vsaj za eno leto starejši, so pustne kraljice vedno mlajše in mlajše. Iz letošnjega jagodnega izbora kandidatk je visoko usposobljen odbor pustne vlade izluščil brhko Evo Brinovšek. Poljub, ki ob razglasitvi nove kraljice pripada Dragu Poličniku, zna biti zanj izvir nesmrtnosti in večne, če že ne mladosti, pa vsaj poskočnosti. 24 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 Križanka, Informacije izdelovalec ostrog sestavil: peter udir okorel Človek častna salvaz vojne ladje marki rna snov, označevalec kemijski simbol za radij vodja ustašev (pavelič) ženska. ki piše eseje kar je ovalne oblike rastlinska bodica MOŠKI suknjič strokovnjak za genetiko kdor pripada alternativi britanski polarni raziskovalec (john, 1813-16931 PRISTASl- nja nacional-socializma predstojnik samostana osina znamenje v obliki stebra povečevalno steklo, lupa tančica, pajcolan slonov Cekan bolezen vinske trte sl. slikar (božidar) sodni termin ameriški izumitelj (thomas alva) seznam blaga z navedbo cen kem simbol za titan mesto v RUSIJI (ZOI) razstavna plošča lendl, ivan napaka, spodrsljaj stvar, predmet kdor peče kruh, pecivo ograjen prostor smer v sodobni umetnosti naša 20 in 15. črka prostor za mejno črto igrišča rob reiner prostor pokrit s srenom zakrneli organ, Strceu udeleženec tečaja lepa, bogato okrašena kočija Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: RAE - britanski polarni raziskovalec (John, 1613-1893); ZETES - v grški mitologiji severni veter; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): MAST, MIG, AVI ATI KA, RAL, ERAR, EX TEMPORE, MO, ANEKS, AVKCIONAR, SALUT, REVERZ, LAST, AGA, ADA, HIAT. LEG VAN. BARNARD, DECI, NČ, INTI, JARUZELSKI, STEKLENICA, DEAN, TATAR, ATEK, AKRA V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): ■b Savinjske novice št. 48, 2l. november 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 27. november ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Delavnica Izdelajmo si adventni venček ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Odprta vaja harmonikarskega orkestra Primoža Zvira ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert Marine Igrickaje (sopran) in Olge Ulokine (klavir) ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Dobrodelni koncert (Karitas ŽK Mozirje-Šmihel) Sobota, 28. november ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem rabljene, nove in starodobne smučarske opreme ob 10.00. Prostori Mladinskega društva Nazarje Kuhanje za najmlajše ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjamo z Aljo - delavnica za otroke ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Kostak-Elmont ob 19.00. Prostori Mladinskega drušlva Nazarje Predvajanje filma Kaos sveta Nedelja, 29. november ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem rabljene, nove in starodobne smučarske opreme ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Litija (pionirji U-15) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Šentjur Tajfun (mladinci U-19) ob 15.00. Kulturni dom Radmirje Gledališka predstava Mama je umrla dvakrat Ponedeljek, 30. november ob 17.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik (kadeti U-17) Torek, 1. december ob 9.00. Pred Domom kulture Nazarje Pohod Društva upokojencev Nazarje na Čreto ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Župnikovi adventni večeri Sreda, 2. december ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z delavnico Izdelajmo okraske ob 17.30. Dom kulture v Velenju Dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole ŠC Velenje Četrtek, 3. december ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Sveti Miklavž in tri kepe zlata ob 19.00. Galerija Mozirje Predavanje doc. dr. Boruta Vrščaja Tla v našem okolju MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, od 130 do 150 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam meso bika, starega 2 leti, domače krme; gsm 051/637-671. Prodamo prašiče, težke od 100 do 140 kg, ugodno; gsm 031/832-520. Prodam tri breje ČB telice in eno brejo RJ telico; gsm 041/519-643. Prodam prašiče za zakol in nadaljnjo rejo; gsm 041/637-241. Prodam zajce za zakol ali za naprej, žive; 040/684-008. Bikca, rjavega, 10 dni starega, prodam; tel 03/5845-197. Prodam teličko za zakol, težko 140 kg; gsm 041/466-720. Prodam telico sivko, telila bo konec decembra; tel 03/5832-470. Prodam teličko sivko, staro 2 meseca, 90 kg, cena 320 EUR; gsm 031/481243. Prodam bikca ČB, starega en teden; gsm 041/519-507. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim teličko ali bikca, starega do 20 dni; gsm 041/226-251. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm Zemljo za nasutje prodam; gsm 031/695-208. Prodam meso mlade telice; gsm 031/585-735. Prodam suhe hrastove plohe, debeline 5 cm; gsm 051/636-032. Prodam jesenovo klado; gsm 031/800-852. Prodam borov les, debeline 50 mm; gsm 031/800-852. Prodam usnjeno sedežno, kotno, dimenzije 300x250, stara 4 leta, in dnevni regal; gsm 041/727-861. Prodam napravo za stiskanje suhome-snatih izdelkov (želodec, salame, bun-ke, špeh); gsm 041/287-976. Prodam orehova jedrca; tel 03/5845261. Kupersbusch bel, za kuhinjo, prodam; gsm 031/396-664. Posteljo masivno 140 x 200, prodam + Dormeo jogi; gsm 031/396-664. Vrtno kosilnico castelgarden prodam, 4,4 kW, 52 cm, samohodna; gsm 031/396-664. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. OSEBNI STIKI Ljubezni močno si želim, da punco prijazno, do 42 let dobim, lepšo prihodnost z njo delim; gsm 031/860-668. NEPREMIČNINE Oddam 36 m2 garažo za skladišče; gsm 031/539-051. V Sp. Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163. Manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam, lasten vhod; gsm 051/788-049. IŠČEM Iščem delo popoldan; gsm 070/500320. ŽIVALI - KUPIM 031/533-745. DRUGO - PRODAM 26 Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 I Gsin; 041 311 945 T« f Toll 03 B3S 12 63 gostisce. erme nt @ si ol. n et w w w.gostf ste-erm er e.blogsp ot.com MOZIRJE, Savinjska c, 29 wmsolavoznje-relax.si Savinjske novice št. 48, 27. november 2015 27 Akcijske cene na oddelku Baby centra Savinjska cesta 4. Mozirje TEL: 03/839-1 7-60 Blagovnica Mozirjc - I. nadstropje KGZ Krpan Mozirje vam nudi 10% miklavžev popust na vso ponudbo! •i. ; |c v. " |. p ' -Ar,'.: .) ko a. kriti:.! c-jU riu listt. ki jt> btifi uredništvu Sav njskih nove Izberite osebnost leta 2015 v vaši občini! prve tri tedne fl od 11. decembra dalje in šele od takrat dalje tudi šteli glasove za kandidate. 1(7'. •! ■ lr : : 11 II >..;i Mo?i \ ' . '»f 3&>?vi i i.ttjr-rj Ci cv I. ;br .ui:e • So>čaval T di bost«. :ihkovsokv svoji obe ni izhrall oXf»bo, ki «»v ti4 •pa fci^.ii r jvojtto raricj. žafca; gapol predlagalo Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja kupona, ki bo prejel zaboj jabolk (8 kg) Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Tokrat je bila sreča naklonjena Faniki Stropnik, Ljubija 58, Mozirje. Nagrajenka prevzame nagrado v TPC SAŠA na Prihovi. Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije, 5-dnevni paket letovanja v termah Olimia, Podčetrtek za štiri osebe + karte za bazen, ki jo prav tako podarja Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 1. decembra 2015, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. KMETIJSKA ZADKUCA &U.ESKA DOIIN4 /.oo..Soiun» Pokrovitelj akcije je