Katollšk cerkven Ust.
Tečaj XII.
V Ljubljani 7. mal. serpana 1859.
I Asi 14.
Vesena si iftarifa.
„Česena si Marija Glej! revni grešniki
Zdaj k tebi perbežimo. V nadlogah groznih vsi, Se v Tebe mi ozrimo. O Marija, pros' za nas!
„Ti polna gnade Božje, Gospod je sam s Teboj!"
Ustni!' se nas Devica. DodtT zaslužek svoj
Tud nam. nebes Kraljica! O Marija . pros' za nas!
„0 žegnana Marija. Med vsim' ženami Ti !u
Le enkrat. pros'mo 6rote. Na na9 se milo ozri;
Odverni časov zmote. O Marija, pros' za nas!
rln žegnan sad telesa Je Tvoj'ga: Jezus — Bog,a
O Mati Božja — D'vica, Pomagaj nam z nadlog,
Premila poniočnica. O Marija, pros' za nas!
J V.
Mojimu ljubljenima duhov s l vu MjU-vantinske škofije blagor in blagoslov od Gospoda, in iisii mir, ki ga nam svel ne more dali!
Že 10. n. m. sim Vam, prečastiti! bil poročil, dc prav priserčno molite z vernimi občinami k Očetu luči, od kterega vsak dober dar prihaja, naj bi nam ljubi mir ohranil. Neskončno modri Vladar vsih reči ni blagovolil naših želja uslišati. Znani sovražniki naše drage domovine, kakor tudi naše svete Cerkve, so s prckucuhi sklenili zavezo, stare pravice s prederzuimi nogami taptati, našimu cesarstvu pravično posestvo, — veri in Cerkvi pridobljeno svobodo poropati. Tako tedaj je vojska sveta dolžnost Avstrii.
Njih apostoljsko veličanstvo svitli cesar so dobro ve-dili, kaka kervava šiba za dežele in narode de je vojska, koliko blaga iu kervi pobere. Enaki dobrimu očetu, ki svoje otroke v miru ohrani, nar delj ko more, so torej s prečudno prizanašlivostjo terpeli vse žaljenje, draženje in zabavljanje od naših sovražnikov, ki so sc s puntarji sklenili, de bi Avstrijo in katoliško Cerkev po vsi sili iz Italije spravili. Ko sc je bila že prenapolnila mera laži iu pre-derznosti, krivice in šuntanja , še celo pogosto potuhnjene morije pri naših nasprotnikih, so bili naš gospod in cesar prisiljeni, ako tudi s kervovečim scrcam. po vojskuim meču seči, kakor nam visoka cesarska beseda 2H. u. m. nazuauuje.
Avstrijauski pridni, zmagoviti vojšaki so stopili v deželo sovražnikovo, pravična vojska se je pričela, de bi se otele nar svetejši dobrote, de se brani avstrijansko poštenje, prestol in altarji, vera in sv. Cerkev. Naš veličauski cesar se kakor Jozve s svojo serčuo vojsko z našimi sovražniki za nas vojskuje, iu pridni sinovi naše dovovini se na vojski bijejo; tudi mi s svojimi občinami nočemo biti vnemami bravci časnikov iu gledavci, tudi za nas je čas, de se serčno dela lotimo. Kakor sta nekdaj Mozes in Aron v Ur-u na hribu svoje roke k Bogu povzdigovala iu stanovitno molila, ko se je Jozve vojskoval z izraelskim Ijudstvam zo-
per sovražnike; tako tudi mi v tih tehtnih dnevih stanovitno molimo k Gospodu vojsknih trum, dc bi Vsemogočni naše orožje blagoslovil, naj Avstrija, kakor bramba svete katoliške Cerkve, premaga, tle Bog svojo sveto vero pri nas ohrani, njegovo kraljestvo v miru iu milosti med nami cvcte, in se zgodi v vsim Njegova sveta volja.
Sveti Oče papež l'ij IX. so velikonočni čas razpis poslali do vsih škofov vesoljniga keršanstva, in so po prelepita zgletlu svojih sprednikov k molitvi vse Cerkve pri-bežali, ter brez pomude po vsih škofijah očitne prošnje ukazali, naj bi verni po močni priprošnji neoinadcžane Matere Božje in Device Marije k Bogu za usmiljenje klicali, de bi zavolj zaslu/.enja svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa svojo jezo od nas odvernil. vojsko odpravil, vsih serca z ljubeznijo keršanskiga miru vžgal, tle bi mi zveličavni pokoj z Bogam, sami seboj in z vsimi ljudmi dosegli. Dc bi pa verni z veči ljubeznijo in obilnišim satlam zapovedane molitve opravljali, so sveti Oče odperli zaklade nebeških milost, iu podelili so odpustek za 300 dni vsim vernim, kolikorkrat so goreče in pobožno pričajoči pri zapovedanih molitvah, in še dokler bodo tcrpclc te molitve, enkrat v mescu popolnama odpustek, ki ga verni zamorejo doseči, ako se spovedo iu obhajajo ter eno cerkev obišejo in v imenovani namen ondi molijo.
Torej je od prejetja tega pisanja za ves čas vojske zapovedano:
1.	Do vsaki farni maši ali po pridigi, po litanijah, kakor tudi po vsakdanji maši z blagoslovama. kjer je v navadi, naj se pobožno obmoli (»!*. psalm: Deus in adjuto-rium meum intende (Gospod, hiti mi v pomoč) v maternim jeziku, s 3 molitvami: Deus culpa offenderi« (Bog. kteriga greh razžali), potlej za papeža, cesarja, kakor sc najde po litanijah vsih svetnikov, s 3 očenaši in češenamarijami, iu naj se sklene z versticami tudi v domačim jeziku: Ct regibus et priucibus christianis pacein ct veram coucordiatn donare digneris — (tle kcršanskeni kraljem iu oblastnikam mir in pravo cnovoljnost dodeliš), ut cuncto populo christia-no pa ceni et unitatem largiri digneris — (dc vsimu ker-šanskim ljudstvu mir in edinost daš)! Te roga mu* audi nos -— (Te prosimo, usliši nas)!
2.	Pri vsaki sv. maši (eiccptis missis in festo I. clas-sis cuuctis, ct ca ut al is in festo II. classis) sc privzame ko poslednja dnevskih molitev: molitev iz obljubite maše za čas vojske.
3.	Naslednji binkoštni ponedeljik je odločen za očitno procesijo; iu po previdnosti duhovnih pastirjev naj se ali po okolišitiah napravi procesija k bližnji, naj raji h kaki Marijni cerkvi, ali pa naj se v duhovuijski cerkvi sami pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesa m opravi slovesna Božja slu. , de bi sprosili od Boga srečo iu blagoslov za našo vojsko ter stanovilin mir.
Molitev ob vojsknim času pa naj ima dve pomočnici, de bo Bogu dopadljiva in zveličavna: spokoruost iu lju-
bežen <1 •> domovine; te -te obojni roki, ki podpirate molitev k nebesam. kazen za greh je kervava vojska; naše poniževanje pod roko ljubijočiga Očeta. ki nas obiskuje gasi vitjtkiiie plamene. Tega nas uči sv. vera iu zgodovina priča. 1'elih 33 let smo imeli stanovitiu mir; Bogu se smili, de mnogi tega milostniga časa spoznali niso ter so ga k v hudo obračali. Kervava znotranja vojska se je bila vnela pred II leti v oserčji našiga lepiga velikiga av-strijauskiga cesarstva. Kakor s čudežem z Božjo pomočjo je bila rešena naša Avstrija, in vživali smo zopet mir Hl let. t) dc bi jih bili obernili v Božjo čast . v naš resnični prid in v blagor svoje domovine! — In zdaj zopet Bog pripusti. de na« zadeva zunanja vojska; skerbimo in pomagajmo z zed i njeni m i iiočmi. de bo (a vojska Avstrii v čast in nam v zveličanjc; le potem pride zmaga, z zmago mir. z miram pa gotovo blagor.
ko so ncverski Sirjanje Božje ljudstvo hudo stiskali, tempelj Gospodov bili oropali, pravim častivcam Božjim altar podcrli. in jc bil neusmiljeni Antijoh sklenil. Izrael do čisliga zatreti: tedaj zbere Juda Makahcjic svoje zveste, in pelje lili v Mesto. Bogu posvečen kraj. Med postani in molitev jo <•» obhajali slovesno Božjo službo, so se skesali svojih grehov iu Bogu zrocili svojo itastajočo voj>ko. |*oi>'iu v-tane .ludj Makabejic inrece: »Opašite se in bodite junaški sinovi, pripravljeni vojskovati zoper nejevernike. ki »n prišli, pokončat nas in naše svetišč; zakaj bolje je za nas na vojski umreti, kakor to sramoto našiga ljudstva in svetiša gledali. Kakor pa ho volja Božja, tako naj se /.z »di V '.jat smo bili poskušaui. pa nikoii še ne za-puseni.- — Z B-igam su šli nadušeni Izraelov i sinovi v boj. s .ra/ tiki so ii!i premagani, z veselo zmago so prcdobivci zopet sli v Jeruzalem.
Kaj je navdihnilo te junake z nadčloveško seri nosijo? Ter d n o zaupanje v Boga in živa ljubezen za domovino. Torej lepa glasilka našiga blaziga cesarja k voj-*ki: ..Z B o g a m za d o m o v i n o!-
l.jubezcn do domovine, res. lepa beseda, tako rada na jeziku, pa ne zmiraj v djanji! ti si kristjanu prav sveta dolžnost, in ravno so na-topili dnevi. v kterih naj pokažemo, de svojo domovino v resnici ljubimo. Komur ni noben dar pretežek, kadar tirja blagor in rešcnic domovine, kdor jc pripravljen dati kri iu blago za Boga in sv. Cerkev, jo za cesarja in domovino voljno dati. kdor se v tako hudim času z vojskujočimi vojskuje, z jokajočimi joka, se pa tudi z veseleči m i svoje domovine v Gospodu veseli. on svojo domovino v resnici ljubi — drago domovino, zibelko svoje olike, svoje časne sreče in večniga zveličaiija. „To je dol/, ii os t keršanske čednosti, domovino ljubiti kakor telesne starše", uči veliki sv. Avguštin. —-1» .m.»rodna pomožna dražba se je za čas vojske ua Dunaji napravila, de naj bi se prava, živa ljubezen domovine pokazala in se pri vsili stanovih, lepo v djanji razodevala. Po v-ih vrčih mestih se skušajo keršanske gospejske družbe, ranjenim vojakam s perilam. povoji iu obezili pomagati, ki v sili imajo vcci ceno kot zlato. Kar se godi po velikih mestih, naj st» tudi po tergih in vaseh, naj sc tudi v koči ubožuiga ne opusti; zakaj kje je hiša, kje vas v obširni domovini, de hi ne imeli sina. brata, draziga znanca v verstah junaških branivcov domovine, ki morebiti ravno naše p »moči še potrebuje? Vsaka pridna gospodinja ima kaj stare /.»• obnošene domače platncnine, ki jc k temu namenu posebno pripravna. Zbirajte skupaj take kerpe; pridni šolski otroci jih bodo ob prostih urah pripravljali, kakor jiin bodo pokazali gg. učeniki in njih žene; pridne deklice bodo ob nedeljah in praznikih obezila pripravljale ter z njimi svojim terpečim bratam pomagale. Kdor ima pa več in boljšiga za uboge bolnike dati. naj sc mu ne zdi škoda ter skazuj djansko ljubezen usmiljeniga Samarijana; ker domovina ima potrebo veliko ob času tolikih stisk.
Moja prošnja do Vas, preljubljeni tovarni delavci v
vinogradu Gospodovim! je ta, de bi to dobrotno družbo v svojih občinah po okolišiuah krajev umno napravili, z besedo iu djanjem modro podpirali, in njen vspeh ali naravnost ali po dekanijstvu do celjske opatije, ali do škofijstva pošiljali, de se dalje odpravi. Vsak dar, če je tudi še tako majhen, se hvaležno sprejema, in ne bo zgrešil svojiga plačila.
Prečastiti bratje! težka poskušnja je prišla nad nas in našo domovino. Nasledkov in konca te vojske ne previdi nobeno človeško oko, de pa svojo tehtno nalogo kakor učeniki in tolažniki s šibo Božjo zadetiga ljudstva spoznamo in prav rešimo, nam bodi dogodba. ki sim jo ravno kar v svojo tolažilo b-al, prijazna in jasna zvezdica. „Neki duhoven se poda čez široko morje na daljno pot, de bi ueverskim narodam v j ti t rovi Indii sv. evangeli oznanoval. Strahovit vihar zdivja, siloviti vetrovi valove kopičijo in žugajo, barko razsuti. Vse se trese in javka, tudi naj pre-derzuiši so obupali, de bi se mogli rešiti: le samo mali šestletni sinček kermarjev je bil ostal ves neprestrašen in se je sladko smejal kakor angelček. Začuden ga misijonar vpraša: ..Zakaj si v nar veči nevarnosti tako vesel, mali otročiček?"4 Fantek reče: _Cimu bi se toliko bal viharja, dokler so moj oče ua kermilu? Oni bodo že vedili našo barko tako kermariti. de nam vihar nc bo nič mogel." Kes je imel kerinar srečo, de je s svojim trudam. urnostjo in stanovitnostjo barko oicl viharju ter jo srečno zakermil k varnim u bregu. Vsi oteti so hvalili Boga in kermarja za rešitev. — To je podoba, ki bodi zapopadek naših tolažnih ogovorov ob času hudih poskušiuj. - Avstrija ima juiia.ški-ga kermarja ob viharnim času. mnogo skušaniga deželniga očeta Frančiška Jožefa. Colnič «.\. Petra vodijo naš za Boga in Njegovo sveto vero nadušeni oče keršanstva. Pij IX. Nad nami stanuje Oče, ki vetrovaui in morju zapoveduje: in ta vsigamogočni pomočnik v sili bdi in čuje. — To nam bodi tolaž, nauk, in naše terdno zaupanje ne bo osramoteno. — Mir Gospodov bodi z Vami.
V	Šent-Andreji 22. majnika 1859.
Anton Martin. I. r. škof.
v
tj Jat is hi misijon r Smartnupri Krajan.
(Konec.)
V	nedeljo, 29. vel. travna, je bilo skupno sv. Obhajilo. Častitljivo slovesnost tega dneva so povzdignili stolni prošt in veliki namestnik . prečastitljivi gospod A n ton K os, ki so med spremstvam prečastitiga korarja gospoda Janeza Novaka in vsih pričujočih duhovnov imeli ob 8. slovesno pontifikalno mašo in so po maši dali blagoslov s svetim Kešujim Telesam. Nasledovai jc kratek poduk od bližnjiši priprave k sv. Obhajilu, so se molile 3 božje čednosti in potem je bilo obhajanje. Ker je bila cerkev tako natlačena, jc to nekoliko težko stalo, vender sc jc tako v lepim redu opravljalo, de bi nobeden ne bil mislil; ljudje so bili omečene volje in so vse vbogali, dva duhovna sta pri velikim altarji obhajala, trije drugi so verne vravnovali, iu tako sc je vse lepo iu brez kake neprijetnosti opravilo. Sveto Rešuje Telo jc bilo med obhajanjem izpostavljeno, iu h koncu se je dal z Njim žegen. Med obhajanjem ste dve pevski versti v cerkvi zaporedama pele pesmi od sv. Rešnjiga Telesa, vmes med odstavki so pa zvonovi slovesno zapevali ter so sveto veselje te duhovnije vse na okrog ozna-novali. Bili so verni silno ginjeni od svetosti tega božjiga opravila, na njih obrazih se je vidil /.notranji pokoj, spoznali so, kako sladek je Gospod tistim, ki Njega ljubijo. Ta dan je bilo obhajanih okrog 3000, med misijonam pa otrok, varhov iu dru/.ih kacih 1000; ptujih ki so bili tukaj spo-vedani in kje drugej obhajani, ali pa obhajanih v sosednjih duhovnijah, v Krajnu. v Loki, v Šent-Jurji itd., ko-dar so prav goreče spovedovali, je bilo 1—2000. Šteti se
more, de je pri 5 do 6000 vernih svete zakramente prejelo in ee popolnama odpustkov vdeležilo.
V nedeljo popoldne je bilo postavljanje misijonskiga križa. Bil je nar pred na naj lepšim prostoru na pokopališu vložen podnožni kamen, 36 centov težak, z napisani: „Spomiri svetiga misijo na 15. maja 1859." Križ. h podobo 2 sežnja visok, je bil pripravljen v duhovnišnici (fa-rovžu). Bil je lepo ovenčan in 12 mladenčev pošteniga imena ga je neslo v slovesnim spremstvu; muzika je donela in spremljale so ga belo oblečene device, ki so grede pele pesem od sv. Križa; vihrale so bandera, svelilnice svetile in zvonovi veselo peli. Nesli so sveti Križ v cerkev kakor v častitljivi in preslavni zmagovini. Ne da ae dopovedati, kako ginljivo je bilo ta prezali sprevod gledati; bila je živo pred oči postavljena neskončna ljubezen Jezusa Kristusa , ki je za nas na križu umeri, in pa naše upanje na to sveto znamnje; nar veči del neštevilne ljudske množice je bil do solz ginjen. Zdaj so križ na veliki altar postavili, gospod prednik misijonarski so ga blagoslovili, nato so stopili na lečo, so blagoslovili tudi roženkrance, svetinjice in druge reči. ki so jih ljudje v rokah imeli, potem pa so imeli pridigo od češenja sv. Križa. Potem so sveti Križ v ravno taki slovesnosti nesli na pokopališe ter so ga lahko iu lahno v spretno pripravljeno dolbino v podnožje vsadili. Molilo se je 5 očenašev in češenamarij za pridobljenje odpustkov, ter so se povernili v cerkev, kjer jc bil sklepni ogovor od stanovitnosti. Pridigar je povzel gnade sv. misijona, živo zaterdoval obojnimu spolu, de naj stanovituo in zvesio spolnujejo svoje storjene sklepe, je prosil, de naj občina tudi za misijonarje moli iu je zročil vse v varstvo Božje in presvele Marije Device. Potem so bile litanije iu slovesna zahvalna pesem (Te Deum).
Tako je bil misijon dokončan, samo v ponedeljik po procesii so bile še slovesne bilje za umerle duhovnijane in pri obhodu po pokopališu so izpeli Libera pri misijonskim križu. Totem so se gg. misijonarji napravili k odhodu; z gospodam domačim duhovnim očetam vred so bili pri č. gospodu dekanu v Krajuu pri kosilu, kjer se je razodevala naj prijazniši zahvala in vošila; in ob treh so se podali proti Ljubljani; zahvala in serčna hvaležnost duhovstva iu ljudstva jih je spremljevala.
Občina je bila za misijon neizrečeno vneta. Bilo jim je v pripravljavnih pridigah priporočevano. de naj bodo pri vsih pridigah iu podukih pričujoči, kolikor je koli mogoče, ter naj opuste ta čas svoje časne opravila, k čimur so pač odmajevali in se pogovarjali, kako bodo v cerkev hodili — enkrat eni, drujikrat drugi. Ko so sc pa pridige začele iu je slovesna Božja služba bila serca ganila, so pozabili vse dogovore: vse je šlo v cerkcv. le samo stari bolehni ljudje so doma ostajali; vse opravila so počivale, skoz 14 dni je bil vedin praznik. Misijon jc ljudstvo prav močno ginil in pretresel, zdaj so vidili zbrani in zamišljeni; upajo de bo sad stanovitin. Vrelo je k misijonu ludi silo veliko ptujcov, bili so ljudje pričujoči iz nar večiga dela duhovnij te škofije, torej pa tudi tolika gnječa v cerkvi, de velikrat kar nikakor ni bilo moč med ljudstvani k altarju priti. Vender ni bilo nobeniga pabanja in sovanja. vsaki je poter-pcžljivo in zadovoljno prenašal tesni slan in soparico med tolikim ljudstvam. Misli se, de je bilo po 5—6000 ljudi pri pridigah, poslednje dni tudi po 7 — 8000. Gosp. prednik so rekli, dc jim je sapa zastajala, ko so prišli pervi-krat na prižnico in so vidili veliko cerkev glavo pri glavi tako gosto natlačeno pred seboj, in pristavili so. de kaj taciga se nikjer niso našli. V Stražiši so imele vse hiše po 10 do 30 ptujcov v prenočevanji, vse vrata so bile vse noči odperte, po vsih kotih in oglih so kuhali. Zraven tega pa se ni pripetila nobena kraja, nobena nesreča z ognjem, nobeden ni zbolel, nobeden v cerkvi v gnječa vi ni bil poškodovan, nobeniga pijaniga ni bilo viditi. nika-koršua nespodobnost ni ljudi motila ; povsod je bil svet mir,
misijon je bil pod posebno brambo Božjo. Prav veliko sosednjih in daljuiših, višjih in uižjih gospodov duhovnov se je misijona vdeležilo ter so pomagali spovedovati. Njih imena zamolčimo, ker nočejo očituo imenovani biti. opomnimo pa samo, de ravno ta splošna vnema jc nar bolj očitno spričevanje, kako potrebin de je zares misijon. Kavno tako so tudi gg. misijonarji prosili, de naj bi se oni iu njih delavnost, kolikor je moč. očitnosti utegnili. Vender pa \ spričevanje resnice moramo pristavili, de so se oni skazovali kakor možje Božji, so živeli edino Ic svojimu poklicu; kadar niso bili v cerkvi, so v slanicah svoje navadne pobožnosti opravljali, iu bili so ločeni, kakor doma v svoji misijonski hiši; niso si privolili nobeniga oddiha in poeitka. še na vertu ne. in so dajali sacerdotibus nar lepši zgled, kako skerbno je treba čas obračati; od nikogar niso štipendij jemali ali daril, niso govorili sami od sebe in svojiga djauja. ter so si pridobili vse skozi uar veči spoštovanje iu češenje.
naznanila iz Tonkinga in Mahiu-kine (Miovincine).
(kosec.)
Gospod Hermosila piše: Terpljcnje nase je veliko večji, kakor je pa v misijonu srednjiga Tong-kinga. Na vzhod-njim Tong-kingu so vse cerkve. bolnišnice in odgoji-a raz-derte: cerkvene reči so nam vse ali pokradene, ali sozga-ne, ali pa pozgubljene; veliko vasi je sovražnik obsedel, veliko jih je oropal; veliko sprcobcrujcncov je bilo vjelih. strašno martranih in veliko k smerti obsojenih. 8. prosenca so vjeli verska učenika llinh-a in Vong-a, tri odgojencc in pet druzih katoličanov, ktere so prav neusmiljeno mar-trali. Pa, Bogu bodi hvala! vsi so stanovitno svojo vero spoznali in nič niso povedali. kar bi njihovim bratam v Kristusu nevarnost pripravilo. — Nar veči je nesreča . k» jc naše odgojiše v Songiu zadela. — To odgojiše je pod varstvam nekiga kristjana naše duhovnije. ki je bogat posestnik in okrajni prednik. Sosednji malikovavci so ga cer-tili zavoljo njegoviga vcliciga premoženja iu zavoljo njegove časti, ker povsod, kamor je prišel, so ga silo spoštovali; pa tudi zavoljo tega. ker jih je nektere krati kszno-val zavoljo njih hudobij. Zato so tcdai sklenili, ga s priložnostjo umoiiti. De bi pa to njih maševanje se bolj eu-til. ga zatožijo velikimu mandarinu. de ima pod svojo streho domače in evropejske duhovne, de so na njegovim zcmljiši cerkve, v kterih duhovni sveto vero oznaiiujejo. Tako so ga v veliko nevarnost pripravili.
De bi tedaj lega časti vredniga moža nevarnosti rešili, v kteri bi bil svoje posestvo, ali šc celo ovoje življenje zgubil, ko bi bilo dokazano, de je (o res. česar so ga tožili. smo bili prisiljeni, skorej vse svoje odgojence izpustiti, prelepo kapelico sv. Jožefa podreti, ki smo jo šc le pred dvema letama zidali, polovico svojih poslopij razdreti iu pripravo za daljno zidanje poskriti; zraven tega je pa šc bilo treba mandarinove pomoči, dc bi sc nam to srečno poravnalo; zavoljo tega smo mogli 5000 frankov plačati, kar pa morde še ne bo zadosti, ker tožbe se ni konec.
Vsak mojih tovaršev je nekaj prctcrpcl. Ker je ljudstvo vidilo, kako pogostama se mandarini po vaseh iu mestih prikazujejo, se je vse prestrašilo, iu je priteklo zavetja iskat pri gospodih Thevrel-u in Vcuard-a. bližnjih misijonarjih tistiga okraja, ktera sta pa sama prisiljena bila se v nar temnejših koleh skrivali, še v podzemeljske votline sc podati. — Nekimu drugimu misijonarju neprestraš-Ijivimu O. Titardu so hišico in cerkvico podcrli in on sam jim je mogel ubežati. Gospoda Matevona bi bili sovražniki tudi kmalo zgrabili. Ravno je bil v neko vas prišel, kjer so bile samo tri katoliške hišice; mandarini so tudi ravno takrat v to vas prihruli. ker so dveh pijaneov iskali, ki sta bila pri nekim pretepu; ko so pa v misijonarjevo
o
hišico prišli, so prijeli njegoviga verskiga učenika in pa njegoviga voditelja, in gotovo bi bili tudi njega, ko bi se jim ne bil skril v izbico. ki je pod streho bila, in se ondi h šupniki zakril. To piše gosp. Hermosila od srednjiga Tougkinga.
Zdaj pa gosp. Retord dalje svoj misijon popisuje:
V svojim misijonu imam zdaj 11 spoznovavcov sv. vere. ki so v ječah. Ti so večji delj bogati kupčevavci mesta Vihoang-a; skorej vsim se pozna, de so že nekaj preterpi li za Kristosovo vero. Med temi v ječah posebno veliko terpi mornir Dojnhat, kteriga so z verigo na vratu na kol razpeli, i;i potem pod kapni žleb vergli, kjer je revež veliko terpet. posebno ko je deževalo, ali burja hudo pihala. — Pomagam jim, kolikor morem, pravi gosp. vikar; pa težko >e do njih pride, ker straža vsaciga zapre, od kteriga mislijo, de je kristjan, iu tirjajo veliko denarja, de ga izpuste.
I»red kratkim je bilo še 200 katoliških družin v mestu Vihoaug-u; zdaj so nekteri v ječi. drugi so pa bežali, dc bi jih ne zapcrli; in če so tudi nekteri se doma, si vender ne upajo spreobernenca prenočiti, kakoršnih v to mesto pošiljamo, de bi vjete kristjane tolažili in oscrčsvali.
Veliki mandarin svojo jezo do kristjanov s tem ska-zujc. de je dal pisanje nabiti na vsih štirih mestnih vratih, v kterim kristjanje obrekuje, posebno pa duhovne zaničuje. Tudi žuga gospej lloai, ktera je gospoda Khang-a v njegovi ječi preživita, de jo bo dal zapreti in križati, kakor je bil njen Jezus, ako jo le dobi. - Ker tedaj veliki mandarin tako s .vraži našo vero. pravi gosp. vikar dalje, nismo mogli veliko v našim poklicu delati; samo 131,118 S ;so jih Spovedali, torej 100,000 manj kot druge leta; samo 551 odrašenih smo kerstili, skorej 1000 manj kot drugikrat; 2557 bolnih smo s sv. zakramenti previdili, 815 jc bilo poročenih; 1280 keršanskih in 19.381 ajdovskih otrok keršenih. ki so kmalo potem uuicrli. in so zdaj angelci v nebesih: 'tli novorojenih zdravih otrok smo odkupili, iu katoliškim družinam v izrejo dali; s tem delam smo svojo katoliško d.uzbico pomnožili, in bi jo še desetkrat zvckšali, ko bi mogli take otročičke prerejevati; neverniki namreč svoje otroke v mesta kiisijanov nosijo, in jih na sredi cest popušajo. ker terdno zaupajo, de se jih bodo kristjanje usmilili.
\koravuo nas je pa nadloga že tako tepla, vender še ni nehala; zmirej se še vzdigujejo valovi preganja\stva. tako de hi se ue najdel kmalo kraj. kjer bi zamogli mirno, brez vsiga strahu in brez nevarnosti dolžnosti svojiga svetiga poklica spolnovati.
O kakošno je le življenje v takim kraji, kjer se ne sliši nič druziga. kakor vedno novo zapovedi, v kterih se ukazuje kristjane zalezovati, preganjali, neusmiljeno trino-ziii; kjer se sliši le obrekovanje, zaničevanje kristjanov; pa kako težko mora biti človeku* pri sercu. ker se ne sme potegniti za pravico, za svojo reč. za reč. ki je nar sve-tejsi. nar častitljivši med vsimi! O kako človeško serce presune. ko vidi, kako mnogoterim kristjane inartrajo, pa jim vender ne more pomagati! Tako sklepa gosp. vikar svoje pismo, ter le še želi. de hi še enkrat v takim kraji bil. kjer bi smel brez nevarnosti iu strahu sveto Božjo besedo oznan«vati. in bi se mu ne bilo treba skrivali, kakor hu-dodt lniki. de ue pridejo sodnii v roke.	Bogoljub.
Mar ifantka družba, bratovšina Ma-rijnik otrok, ati kongregacion.
(Dalje.)
Vstav tc bratovšine je ob kratkim la le:
1. Presveta Marija Devica in Mali Božja je vikši varhinja tc družbe; torej iuiaju marijanski družuiki do Xje prav posebno češenje, in si prizadevajo zlasti s čistim in nedolžnim življenjem Njene čednosti posnemati itd.
2.	Družba ima duhovniga visjiga ali p r e d s e d n i k a, vodnika in dva pomočnika, tajnika in 6 — 12 svetova vcov, ki pomagajo bratovšino vladati. Marijanci sleher-nimu po ujegovi časti spodobno čast skazujejo.
3.	De se namen te lepe in častitljive družbe ložej doseže, namreč napredek v čednosti in šolskih naukih, se taki, ki žele v to družbo stopiti, poprej z dolgo spovedijo očistijo; ako so pa že kterikrat dolgo spoved delali, jo ponove od tistiga časa, razun ko bi spovednik iz tehtnih vzrokov drugači razsodil. Potem pristopijo vsako tretjo nedeljo v mescu, zlasti ob velikih praznikih k sv. zakramen-tam. Družbni častniki pa še pogostniši prejemajo sv. zakramente ter drugim z lepim zgledam svetijo.
4.	Ob nedeljah se združeni pogovarjajo od duhovnih reči, kakoršuc jim predsednik ali vodnik zaznamnja; to terpi nekako eno uro.
5.	Taki bogoljubni iu kratkočasili dogovori se začenjajo iu sklepajo z molitvijo.
6.	Ako se more, gredo vsaki dan k sv. maši, in ob dnevih sv. Obhajila pa po okolišinah in /.notranjim nagonu saj četert ure obernejo v besedno molitev, ali premišljevanje.
7.	Zjutraj vsak dau molijo zraven navadnih molitev 3 o č e n a š e iu č e š c n a m a r i j c, vero in č e š e n a si Kraljica v čast presv. Trojice; zvečer pa 3 očen. in česen, in psalm iz globočine za verne duše v vicah.
8.	Ker si marijanski družuiki za vikši popoluamost prizadevajo, se jim sploh čednosti, dobre dela in molitev bolj živo priporočajo, u. pr. dnevnice Marije Device, rožen-kranc, litanije, premišljevanje, nevednim dobre svete dajati itd., kakor jc navada v družbi.
». Posebno lepo se poskerbi zanj, ako kdo zmed družuikov zboli ali umerje.
10.	Ako kteri tudi drugam gre, ostane še zmiraj de-ležin molitve in dobrih del svojih bratov.
11.	Marijanski družuiki se med seboj posebno ljubijo, k dobrimu budijo in nevarnosti varujejo.
12.	Ako kteri kako dolžuost zamudi, se med seboj po bratovsko opominjajo.
13.	Ob glavnim prazniku obnove s prižganimi svečami v rokah svojo posvečbo k bratovšini. Tako tudi v god druziga patrona, vender z manjši slovesnostjo.
14.	Postave bratovšine imasleheru zase in jih večkrat bere; tudi si prizadevajo, jih prav zvesto spolnovati.
Dobrote te bratovšine se dele v splošne in posebne. Splošne so take le: Marijanski družnik živi čistejši; greši manj; ako greši, se hitrejši poboljša; je bolj varin iu previdin; se večkrat mem druzih nebeških milost vde-ležuje; umerje z večini zaupanjem ; bo v vicah hitrejši očišen, ker se je že tukaj skerbuu očiševal; bo obilniši v nebesih obdarovan, ker ima več zasluženja. Posebne dobrote te družbe so skorej neštevilui odpustki, ki so z njo sklenjeni in se zamorejo živim in mertvim v prid obračati. Opomnimo samo, de je altar vsake marijanske družbe privilegiran ali s popolnama odpustki sklenjen za sleherniga duhovna, ki na njem mašuje za ranjce družuike; za duhovne, ki so v ti družbi, pa jc vsak altar v kteri koli cerkvi prepoobla-sten ali privilegiran, ako mašujejo za kaciga ranjciga druž-nika.	(D. nasl.)
Kabeževavsko slovstvo*
Otroci iz Zamurskiga pripovedujejo, kakošne grozo-vitne sulice divjaki v njih deželi imajo, ki so s stranskima kaveljnama tako okovarjene, de sc brez strašniga mesar-jenja ne morejo več z života izdreti kadar so se vanj zasadile. Globoko v serce me je pretreslo, ko sim od tega smertniga orožja slišal. Take sulice so tudi nekteri sovražniki keršanske čednosti, kteri se v serce kaciga naroda vsedejo in tako globoko zagrizejo, dc se brez velicih bolečin ne dajo več izdreti; ali gorje rokam, katere jih zasa-jajo! Odkrimo za zdaj le nektere take sovražnike, kteri
se navadno s slovstvam in pod njegovim klobukam v kak narod zagrizujejo, kakor divjaška sulica v kožo in meso njih nasprotnika.
Slovstvo je lepa reč, je blago prizadevanje; tode le takrat kadar je res lepo, blago, pošteno slovstvo. Zgodej iz učenskih let sim se bil jel pečati s slovstvam, zlasti naslednjič z domačim slovstvam, in marsiktero dušno veselje sim iz njega vsi val; ali kmal, hvala Bogu! de še precej do časa sim jel spoznavati, de tudi tukaj je obilno ljulike vmes, de je ž njo vse slovstvo obilno nastlano , de je zgrešena pot, po kteri bi prišli do prave katoliške beletri-strike;išejo je nektcri.pa nišli je še niso. Starci so noreli in mnogi še nore ter škilijo le bolj nazaj v neversko ali pa tudi v krivoversko beletristiko in jo mesijo z mesenostjo in poželji-vostjo. Torej tudi ni čudo, ako se mladeneč na to pot ober-ne, de se skazi prejden ve, kaj de počne. Starci menijo le prcradi, de morajo babeževati, sicer jim gre slovstvo in narodnost v pene, — in mladi radouki zgodej v njih stopinje stopijo. O revno, o zanikamo narodstvo in slovstvo, ako mora biti na babeževanji zastavljeno; zares, slaba čast za narod, kterimu koli sc kaj taciga podtikuje, ali ki meni, de brez tega mora njegova narodovnost zaspati! Narodovnost mora biti med katoličani katoliška, to je neogibljivo potrebno; ne nejeverska, ne krivoverska, ne mesena in poželjiva; ampak v katoliškim duhu, ne veri, ne lepi nravi, ne zve-ličanju nasprotna. Boljši nobene, kakor pa tako. Zoper to vse učeno skazovanje, vsi zgledi druzih narodov nič ne premorejo; to bi le hotlo toliko reči, kakor de bi greh ne bil greh, ker se povsod najde.
Kje, kdaj iu kako pa se bo začela čista katoliška be-letristika? Kje so moči, de si bodo upale gosti jez napačnih meuitev in nastavljene verste lažnjivih prerokov pre-dreti, ter gnoj s poti spravljati, kolikor ga že je, pred novim pa steno postaviti, de bi čez njo ne mogel peršati? Kje je serčuost, de se vse to premaga? Tukaj naj se le misel sproži iu serca k čuječnosti zbudč, de k manjšimu slehern ve po svoji dolžnosti, moči in okolišinah hudimu nasproti delati in pohujšanje odvračevati, kolikor je v njegovi moči.
Buohler*) zlasti duhovnim pastirjem zastran po-hujšljiviga slovstva besede govori, ki so vsiga premišljevanja vredne, in torej so tudi v. č. gospod špirit val in ka-kanonik J. Vole lansko leto ta odstavek svojim bogoslov-cain brali in zaterdovali. Imenovani pobožni pisavec iu gorečnik za čisto keršanstvo med drugim piše: Jasno je. de mora pastirsko oskerbovanje vse to obsegati, kar zveličanje njih zaupaucov pospešuje, ali pa mu škoduje ali ga celo ugouobuje ... l)e bo dušno pastirstvo duše vladalo iu v nebo vodilo. mora dušni pastir vsak kamen spod nog spraviti, kteri je spotikljiv ti vladbi in voditvi. naj že taki kamen pod noge potakuje, kdor koli si bodi.
Od te strani ne sme in ne more vestnimu duhovnimu pastirju vneinarno biti. kaj de p. njegovi podložni bero. kakošne bukve, in zlasti kakošni dnevniki ali časniki sc med njimi prebirajo. Satanov misijon se v ti reči sedanje čase tolikanj prizadeva, de zamore le izdajska brez vestnost to brezbožno gnaujc mirno gledati. Ako se nam je česa od naših sovražnikov učiti, je gotovo ravno tista živost, s ktero išejo po slovskim potu svoj namen doseči, s čimur pa, se ve de, nočemo ne malopridnih pomočkov k namenu ne tnalo-pridniga namena priporočevati.
Se dalie piše imenovani učenik o ti reči: ,.Durch dic Zusammctmirkung vieler Ursachen hat nun einmal diel.cselust in hohem Grude zugcnommen. In Ortcn. ja in den dem VVeltgetiiinmcI entlegcnsten Dorfschaften. in deneu seit mensehengedenken kein Tagblatt u. s. f. gehalten und ge-lesen vvurde, triflTt man solehe an, und selbst die Baueru
*) Aus des Priesters Seelsorgerleben. S. 255 itd. SchalThausen
1857.
suehen und litidcn in ihnen cin gut Stuck 1'nterhaltung ihrer Politikerei und Komauisterei, und dadurch StolT zu ihren geselligen Gesprachen za llause und bci den offent-lichen Zusamrnenkuiifteu. Das Tagblatt mit seinen ver-schicdeneu Namen nach Land, Fluss, Berg oder Thal, ist darutn eine ofleutliche Maeht genorden, die, \venn gut geleitet, gute, wenn schlecht gcleitet, schlechte Friichte hervorbringen wird, eiu 1'mstand, der doch \\ahrlich dem Seelsorger uicht gleichgiiltig sein kann."
rDass aber die Tagesliteratur bis hinab zu den kleiu-steu Tagblattcrn vielfach eine schlechte und verderbliche ist, zeigt eiu GriflT nach dem nachsten besten sogenanntcu Blatt-leiu. Und die prosaisehe llunds-, Markts-, Kaše-, Tanz-, Gant-Auzeigen u. s. f. zu versiisscu, sorgt der Hedakteur gevvohnlich uoch fiir ..gemeiuiiulzige* uud vermisehte l.um-pereien durch Aufuabme von eiufaltigcti \Vitzeii und tolpel-hafteu Anekdoten; oder. \veiiu er zu den „Gcbi!deteii- ge-bort, ziindet er aueh seiue Irrlichter iu politisehen und kirchlichen Diugen an; als Senf uud lliiuptspeiseii zugleieh aber paradirt Jahr aus Jahr cin eine liedcrliche. oder h«"»f-lieher gesagt, eine sentimentale l.iebcsgesr-hiehte (kje iz narodnosti babeževj um bes.iuders das r,gefuhlvollea Publi-kuiu zu bcfriedigcn, dem es nie \vohlcr ist, als vventi cs in solchen Firlefanzereien und Absurditaten liisUvandeln kann.-
„Diese Tagbiiitter finden nun aber den \Veg iu den entlegensten Orten. Man trillt sie ... in allen Hirths-hausern uud aucli bei vielen Privaten, uud ieh babe die Frfahrung gemacht, dass junge l.eute die gelesenen l.ie-besgeschichten vfdlig au-\\ eudig hersageu kounen, und sic besunders zur \Vinterszeit zum Gegenstande der ab-ndliclicu 1'uterhaltuugeii iui Kreise ihrer Genossen macheu. %ve*s-halb man sich uicht v. undern darf. uenii selbst unter llau-crnbubeu uud Bauernmadcheii viel ..Romantik" gclundeu \vird. Dieses Gift driugt viel sebnellcr eiu , als die zehu Gebotc Gottes, und \\as man am Sonntage durch christ-lichcn Lnterricht aufbaut, reisst das licderliche Tagblatt eine Stunde naclihcr uieder ein. — l*nd solehe Zeitungs-blatter bezablen uud lesen lluudertc —cs ist eine Schinach — Huuderte von Kat h olik en lesen olt nur desshalb keine auderen Blatter, \veil man in fauler Saainseligkeit oder feigcr Meuschenfurcht den I .e seru noch nie die \ugen gcoflTuet bat.-4
rZu dieser Zeitungspest kommt noch dic Biicher-pest, besonders \vetiu man das Fugluck hat. in der Nahe einer Stadt zu \vohncn. \vo schlehte l.cihbibliotheken siud. Kine l.eihbibliothek koiuitc uncrmesslichen Nutzcn scbaffen, wciin sie von einein gevvissciihaften Marin gehaudhabt \vird. Ich verlange nich. dass blos aussehliesslieh religiose Biicher in Ftulauf gesetzt \verdcn, aber das kanu man vcrlangcn, dass keine schlcchten Biicher feilgebotcn \verdcn. Auf dic sinnliche l.ust und sitinliches l.escvergnugeii hiti spekuliren und damit sich den Beutcl zu spicken . ist doch vvahrlich ein Verbrechen. das der Giftmischerei glcichzuštellcti i*t.u Kdor želi še več od tega brati, najde v imenovanih bukvah, ktere so v resnici vredne, de sc slehernimu duhovnu pri-poroče.
Milic
k duhovni vojski.*)
De nam zdaj se ni samo zoper meso in kri vojskovati, ampak zoper zmote duha. krivice, nevere, to sprevidi sedanji čas vsaki, ki še ima dušne oči prave vere.
Tej bolj dušni, kot telesni sovražni vojski ni dosti, le telesno moč, železni meč. samo človeško moč proli postaviti; ampak tud duhovno vojsko, oboroženo in opasano z Božjo močjo. Pastirski listi vsih škofov tako terdijo.
•) Ta spis, ki jc na vse strani zmožio dobre misli obudili, podam*
v prevdarek častnim bravcam, kakor smo ga prejeli. Vr.
Na noge tedaj, vsi Vi varhi sionski, vsak v svoji dn-hovnii p<> izgledu. prošnji in zapovedi našiga sv. Očeta Pija IX. ..Zmago te vojske je Bog na molitvo navezal," so Njih besede. — Na noge. \i vsi pravoverni, pravični kri-tdjani! Vzemimo Božje orožje v roke: t. Gospodovo sveto, čez vse sveto Ime ..Jezus4', in 2. Njegovo presveto Rešnjo kri! 3. Marijo brez madeža spočeto. »Stopimo skupaj, skle-ninio duhovno vojsko za ta čas, in molimo vsak dan imenovanim v čast za pomoč vsak očenaš in česenamarijo ali še več! Odpu>tki so nam že dani v ta namen, in zapoved od sv. Očeta. Vsaki duhoven te družbe naj vsak teden, ali \sak mesce zraven te molitve v ta namen eno sv. mašo opra\i. Verzitno prostovoljno vsaki, ki premore, nekaj v dnarjih vkup. enkrat vse. ali večkrat! ki nič ne premore, zamore saj molit, in se malo, kolikor hoče, postiti. — Kn del tih darov naj dobijo vlmgi, tle toliko več v ta namen molijo. Drugi del revni duhovni, dc za duše rajnih v ti vojski umcrlih vojakov in za duše v vicah mašujejo. Tretji del pa naj se za splošne vojskne stroške obcrnc. Tavžente se jih je žc v tej dolžni keršanski ljubezni do domovine, cesarja in ranjenih vojakov s tavžciit darovi sklenilo. Velika jc že njih družba.' Sczimo si tedaj tudi mi v roke! Sv. Očeta Pija IX., svitliga cesarja v toliki stiski in sili pač ne borno brez pomot i pustili? Rojakov, bratov, ne bomo brez Božje pomoči na tr.orise pošiljali; velja tudi nam. naši časni in večni sreči. — Na noge tedaj, vsi Vi pravični! sklenimo se kakor Ma-kabejci pod Judam, kakor Izracici pod Samvelain v spoznanji šibe Božje, in podperajmo vsak dan. kakor Arou in lTr, mke Mojzesove, roke našiga Očeta Pija IX. in našiga svitliga cesarja Frančiška Jožefa in naših hrabrih vojšakov v terdnim. nepremakljivim zaupanji v pomoč Božjo, iu v pomoč presvete Matere Marije neomatležane Divice.
A. J. Dobrovski.
IPgtcii /j« Slovenskim in dopisi.
Iz I j ubijam*. Prečast it Ij i va velika namestnija ljubljanska je s 24. u. m. razposlala do častitiga duhovstva razpis, ki go\oii od sedanjih stisk in kliče k pokori iu molitvi, de bi usmiljeni Bog milostno odvernil vojsko in druge hude šibe od sv. Cerkve, od našiga svitliga cesarja in naše ljube domovine, in napoveduje v ta namen primerne molitve in pobožne opravila. Naslednji je njegov obseg.
rZ razpisani I'.t. mal. travna t. I. (št. 716) je korar-sko zborstvo omenilo na>loječiga vojskniga šumenja, de naj se častilo duhovstvo z vernimi svojih duhovnij vred s pobožnimi sklepi piipravlja na dneve brit kost i, naj kliče k Bogu za odvernjeujc vojsknih nesreč. in ko bi nas po ne-zapopadlijvih Božjih sklepih vender Ic zadele, de bi Bog obkrajšal čas hude poskušnjc. nam pa dal moč, de bi se mogli pohlevno v llozjo voljo \dati.
Otl tistihmal se jc vojskna bakla vnela in hudo gori in žge. Od vsih strani se sliši iu bere kako silne naprave se delajo, neprenehama se okovarjajo za vojsko, vojake nabirajo. \se hiti pod orožje in v brambo.
Naš viteški cesar Frančišk Jožef, naš visoki, za Boga in domovino nadušeni gospod, se je odpovedal vsaki zlož-nofli v življenji, misleč le na blagor svojih podložnih se znajde v sredi boja zoper sovražnike naše drage domovine in naše svete Cerkve, v boju zoper sovražnike, ki stare pravice z nogami taptajo. v boju zoper sovražnike, ki hočejo poropati našimu cesarstvu pravično posestvo. veri iu Cerkvi pridobljeno svobodno*!.
Tavžente naj serčnisih boj a kov je zemljo s svoio ker-vjo napajalo, in zdaj sc rožlanje so\ražuiga orožja .udi k nam zmeraj bolj pomika.
V tem čezdalje bolj žalostnim stanu je tudi nam vsim zmeraj veči potreba, se zaupljivo iu skesano k Vsigamo-gočnitnu ozirati in ga v živo prositi: On de naj milostno blagoslovi avstrijansko orožje. Oii naj zediui orožje obla-t-nikov zoper vojskni oginj naših sovražnikov, de sv. vera
in Cerkev ohrani pridobljeno prostost, ter med nami cvete kraljestvo Božje, kraljestvo miru in milosti.
Prejel sim od prečastitljiviga gospoda vikšiga škofa papežev razpis, v kterim sv. Oče Pij IX. po zgledu svojih sprednikov pribeže k molitvi vesoljne Cerkve, ter velevajo, de naj se neutegama po vsih škofijah prično očitne molitve. Verni naj se priporočajo močni prošnji neomadežane Matere Božje in Device Marije ter kličejo k Bogu za usmiljenje, naj on zavoljo zasluženja svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa svojo jezo od nas odverue, vojsko pogasi, vse serca z ljubeznijo keršanskiga mirti vname, de dosežemo tako zaželeni mir z Bogain. sami seboj in z vsimi ljudmi. De bodo pa verni z veči ljubeznijo in z obilnišim sadam zapovedane molitve opravljali, so sveti Oče odperli zaklade nebeških milost, in vsim vernim podelili po 300 dni odpustkov za vselej, kolikorkrat bodo goreče iu pobožno pričujoči pri zapovedanih molitvah, dokler bodo terpele te molitve; po enkrat v mescu pa popolnama odpustek po vredni spovedi, sv. Obhajilu, obiskanji ene cerkve, v kteri naj se moli v ta namen , kakor je ravno bilo rečeno.
Zraven teh molitev za to škofijo se napovemo, de naj se pri vsih kuratnih cerkvah ob vsih nedeljah in zapovedanih praznikih pol ure pred popoldansko Božjo službo sveto Rešuje Telo vernim k molitvi izpostavi, in kjer je več duhovnov, naj duhoven, sicer pa kak pripraven posvetni moli na glas rožeukranc. ali litanije z 69. psalmam: Bog hiti mi v pomoč, in s tremi molitvami: Bog, kteriga greh raz/ali, — za papeža iu cesarja, in še 3 očenaše in čcšenamai ije.u
Korarsko zborstvo v Ljubljani 24. rožnika 1859.
Anton kos. I. r. veliki namestnik.
Iz Ljubljane. Desiravno v. č. gosp. provikar M a t. Kirchncr ni imel namenjeno v Ljubljano priti, smo ga vender tukaj imeli, pa le za nektere ure. V četertek po poldne je bil prišel z Dunaja in v petek opoldne sc je nazaj povernil; pretečeno nedeljo pa je imel odločeno, se po Donovi podati proti Carjiuiu gradu in otl ontlot v Alck-sandrijo. Posebni nagib de je v toliki stiski s časam šc k nam pogledal, je bilo (o, ker je imel od sv. Očeta papeža Pija osebno pooblaslenje z novo podobo Marije Device v novi kapelici skleniti posebne odpustke, kar sc je bilo v petek o poli enajstih z lepo slovesnostjo doveršilo. Ta lepa kapelica je bila že letaš napravljena, in ne le samo častite gospe l ršuliuarice, ampak tudi otroci znotranje šole, zlasti deklice iz marijaiiske družbe v nji veliko molijo. Bili so jo prcčastitljivi gospod veliki namestnik Anton Kos 24. sašca t. I. vpričo domačih gg. duhovnov, častitih gg. Cršulinaric itd. slovesno blagoslovili. — Precej naslednji dan je bila v novi kapelici slovesnost za Marijtie otroke, ktera jc vredna, de se nekoliko omeni. kolikor smo od nje zvedili.
Ob 2. popoldne sc zbero v koru vse nune z gorečimi svečami iu deklice zuotrauje šole v praznični obleki. Vi-sokočastita gospa prednica z drugimi nunami molijo naglas k sv. Duhu (Veni Creator Spiritus") in nektere molitve k Marii prečisti Devici. Marijna podoba je bila postavljena nato na nosilo. lepo s cvetlicami ovenčano in pele so se lavretanske litanije med tem ko se je začela ne ravno mala procesija iz kora. Naprej so šle male deklice in vsaka je imela v roki rudečo rožico, za njimi upnice ali aspirantine, to je, tiste šolaricc, ki so posebno pridne in bogoljubniga življenja ter imajo upanje, de bodo skorej dobile svetinjo ali medalijo za maiijansko družbo, torej nosijo zelene trake kakor znamnje tega čast ii iga upanja. Za njimi se je nesla prelepa podoba Marije Device čistiga spočetja, ki jo je naredil znani umetnik g. Tome v Šentvidu. Ob straneh so svetile Marij ne deklice, to je, tiste, ki so že dobile višnjevi trak z med. lijo ter so sprejete v Marijno družbo. To srečo dosežejo po-ebno izverstne deklice še le potem, ko so več
mescov kakor upnice poskušane. in to je prav posebna čast in lepota za poštene deklice. Zraven Marijnih deklic so svetile tudi 4 gospe nune z velikimi svetilkami ali baklami. Nasledovale so druge gospe s prižganimi svečami in poslednjič ravno tako klošterska deržina. Dolgo hodiše proti kapeli je bilo z natornirni in umetnimi cvetlicami tako lepo ozališano. de je bilo enako veselimu poniladanskitnu vertu. Ko se je procesija na hodiše prikazala, je zadonelo blizu nove kapele petje, spremljano s piano-forte. Med lepo vre-dcniini verstami je bila sveta podoba nesena v kapelo in na svoje mesto postavljena. Zdaj se začno otroci vse po ver-sti. začenši ud nar manjših, v kapelico snovati in vsaka položi svojo rožico pred altar na štaplo ter jo Marii daruje in sc verne nazaj v svojo versto. Petje iu muzika je spremljala to lepo iu nedolžno darovanje, ktero je bilo zanesljivo Marii neizrečeno ljubo iz pobožnih in nedolžnih ročic.
Po tej slovesnosti so stopile deklice upnice z zelenimi tračiči pred Marijo čisliga spočetja in so sc z molitvico posvetile ljubi Božji Materi, de žele njeni otroci iu posebne njene častivke biti. Nato so od gospe matere namesto zc-Icuiga prejele višnjevi trak z medalijo na vrat in vsaka še posebne lepe bukve od marijaiiske družbe. Zraven tega je vsaka nova Marijna deklica prejela lep iu spodbuditi nauk, kako goreče naj časti in naslcdva svojo preljubo Mater Marijo Devico; druge gospe nune so pa tisti čas pele Magni-fikat in druge Marijiic pesmi. Sklenjena je bila ta /.notranja božja pot z molitvijo, s ktero je bilo po prečastiti gospe prednici vse Marii Devici posvečeno in njeiiiniu varstvu zročeuo. kar koli v lih svetih zidovih živi in giblje. Za pridavek so naslcdovalc še vesele spodbudne pesmi v obeh jezikih in zahvalna pesem je vse doveršila. — Ta popis naj služi tudi k temu, de se bolj pojasni, kako koristna je marijanska družba, ki jo Danica popisuje, k btidenju iu ohraiijciijii nedolžnosti in hogoljubniga življenja.
Oil sv. Petra. (S. Pietro degli Slavi) v videmski nadškofu. 1*. I*. — Mnogo me je veselilo brati v poslednjim listu Z g. Danice popisovanje ljudskiga misijoua v S m a r t n u pri Krajnu, ki so ga vodili čč. 00. Lazaristi iz Celja. Gg. OO. Jako p Horvat iu Jožef Brc mož sta imela ludi pri nas v listopadu I. 1858 sv. letu ljudski misijon. Morebiti sini v zmoti, ali čudno se mi je zdelo, de so ti gg. misijonarji še do zdaj le malo misijonov imeli na Krajnskiui. Mi Sloveni na Beneškim smo v vsim tako odcepljeni od bratov Krajncov iu zino imeli mnoge zaderžke odpraviti, de siuo si pridobili te očete; koliko ložej pa si jih zamorejo dobiti na Krajnskiui, ki jih imajo blizo in so si svesti. de bodo ljudje njih besedo razumeli. Bri nas na Laškim jc slovensko narečje nekoliko drugačno, ker so nektere besede popačene z laškim ali s furlanskim jezikam ; vender so naši Sloveni dobro razumeli gg. misijonarjo. Bes je, de na Krajnskiui se zvesto oznanuje beseda Božja; vender to je vsakdanje, in ljudstvo želi kaj noviga. V naši fari misijon ui bil nov, ker imeli smo duhovne vaje po kaplanijah kaeih Tkrat v 10 letih od g. O. Antona Bankič-a jezuita, našiga farmana, ki slovi po Furlanskim, Laškim. Goriškim, Dalmatinskim, in ki zdaj prebiva na Modeneškim. Vender je pa tudi La-zarjane iz Celja ljudstvo rado poslušalo, in v blagim spominu so pri nas. Pri nas sc beseda Bcžja nekaj ognjeno oznanuje, v laškim duhu; gg. misijonarji so pa nekaj bolj v mehkim duhu pridigali, iu to jc bila za naše poslušavce novica, močno koristna. Brcpričani smo, de misijoni iu duhovne vaje po duhovnijah so silno dobre iu koristne, iu gg. duhovnim pastirjem bi bilo prav močno skerbeti, jih napravljati v svojih duhovnijah.
Od hv. križa ol> Beli reki iz srednje Afrike piše naš rojak Jan. Klančnik ob koncu sušca tega leta, de je bil odiiieujen od takrat čez 2 mesca na pot v Kvropo se podati z nekim francoskim kupcam, ki mu je obljubil, de ga bo zastonj seboj vzel. Ta kupec, Aleksander Visser (?), velik prijatcl ondotniga misijona, je tudi skerbel, de je bil
ranjki misijonar Mozgau čedno in spodobno pokopan iu je misijonu marsikaj dobriga storil. Od misijona pravi, de misijonar V i e h \v c i d er (ki je nar poslednji v misijon prišel iz Tirolskiga). ni hotel Gondokore zapustiti, če je bilo ravno že vse pripravljeno, in je rekel, de ne gre od on-dol, dokler ne pride gosp. provikar tje gori. Kar oziiauo-vanje sv. evangelija tiče, meni on. de je še vse na pervi stopnji, iu de bo težko kaj. ako gospod Bog uc da posebne gnade. Gosp. Lanc hodi (udi šc to leto v Gog cerue učit; tode je malo upanja do zdaj. (Gospod provikar. ki jc tudi sam tam gori bil in oiidotni misijonarji si delajo sicer več upanja. To se bo zdaj pokazalo, ko sc je Kim zopet z veči gorečnostjo tega misijona lotil iu k< novi gosp. provikar z obnovljenim blagosiovaiu >\. Očeta \ misljmi giC. Pomnili pa je. kar smo ravno kar od gosp. Kirchucrja slišali. de sc vsim misijonam v Afriki (ako godi. kakor temu. •le se le počasi in z velikim (rudam zamorc kaj doscei, naj že bo \/.rok v last n i i tega nesrečniga černiga ljudstva iu njegoviga okletja. ali pa sploh, de čas milosti zanj še ni nastopil. Bo vsaki ceni jc vredno našiga milovaiija iu usmiljenja. Vr.)
itazyleil po ker*anmkhn ftretu.
Z Dunaja. Pervo naznanilo od družbe r čist i ga spočetja"1 za pomoč kristjanov na Jutru razkazuje 21.2tilgld., ki so dosihtiial dospeli iz 37 školij avstrijanskiga cesarstva ( med njimi Ljubljana z '.052 gold.). Kam dc so se li denarji obračali, le nekoliko v misel vzamemo, na. pr.: '' t kat. cerkev v Ploještu v Valahii	gld.. /a i/.zidanje več
cerkev v Bosuii 1501) gld.. za katol. šolo v Belgradu 250 gld.. za i/./.idanje nove kal. cerkve v Belini ua Bolgarskim 500 gld.. za katoličane v l:i Iii škofu Atan. Zubcrju v Batni 1500 gld., za anueusko-katoliške misijouc ua Jutru looo gld., za novo cerkev v Panjevim v Albanii 500 gld. škofu Bogdanov iču, za zidanje dekliške šole v Bukarcstu v Valahii 1600 gld., za armcnsko-kaioliskc šole v Smirni iu Adenu v mali Azii 2000 gld., aposioljskimu namestniku bosiiaiiskiiiiu, g. Marijanu Suiiicu za cerkev v Gučja-gori .100 cekinov — 1480 gld., za dvojna meliitarska misijona v Pcrsii 1000 gld., za armenski misijon v Ca rji m gradu 2000 gld. K temu tudi več cerkvenih oprav itd. raznim cerkvam, iu za druge stroške. - Te verstiee dosti obilno kažejo, de se darovi te družbe prav keršansko katoliško in apostoljsko obračajo. Bog daj družbi lepo ra-t iu dosti deležnikov.
V	Vero n o je IS u. m. prišlo iz vec krajev več usmiljenih sester ranjenim vojakam strec. Tudi i/. Zagreba jih je nekaj tje spremil v. c. g. Fidcl llopperger. prednik usmiljenih sester v hervaško-slavoiiski deržavi. I.e-te so precej prevzele vojniško bolnišnico ..a Santo Spirilo-. Kavno tisti dan so tam tje dospele tudi usiniljeniec iz Prage iu z Dunaja, te poslednje pa je g. llopperger spremil dalje v Vičenco. (Kat. I.)
Iz llrešjc imajo zopet časniki kaj pisati, de je oii-dotna duliovšina podala sardiiiskimu k r al j u za h v a I-no pismo, češ, de je on ljudstvo rešil, ne vem kakosiiih sii-skavcov in ošabuežev itd. — Mi s poštenim rVolksfreundam** vred takim lagojem le malo verjamemo, ker se zanesemo za svojo stran, de vse duhovsivo sc kaj laciga gotovo ui vdeležilo; rado pa se zgodi, de eden. dve ali (rije kaj narede v imenu množili, in jih potem petdeset poprasuje: ,,Od kod je to?u Zdi se nam. dc bo tudi tukaj taka.
V	Kimu bi rad puntarski odbor, dc bi sv. Oče svoj plajš za Pieinontezi oberuili ali saj kako znamnje k temu dali. V ta namen so neki hotli v god Kristusoviga vnebohoda. tačas ko so sv. Oče z balkona v La teranu ljudstvo blago-slovljali. s francoskim vred ludi laško bandero razviti. Francoski general Goyon de jim je k temu svoje privoljenje dal. To in še druge homotije so sv. Oče še do časa zvedili,
ter so v pred veter francoskima generala pred sc poklicali in ga z nekako naslednjimi besedami nagovorili: ..Gospod general, vemo. de sc za jutri skuša zmešnjava napraviti, češ, de bi se francosko-sardinsko bandcro blagoslovilo, de bi sc šuntale serca rimskiga prebivavstva, in se papeška vlada iu naše poštenje v zadcrge spravilo. Moram vas pa poprej opomniti, gospod general, ne prederznitc si, kaj taciga početi! Ako bote pri trumah, ko pridete ua terg sv. Janeza, imeli seboj tribarvno italijansko baudero, berž ko to zvemo, ako bi bili tudi na nosilnim tronu. otlečeni z vclikoduhovsko opravo, jo bomo v tistim trenutku odložili iu Kim zapustili, toliko bolj. ker vemo, de razun zaničevanja. ki se dela naši časti, mislijo pri tem napadu z „,Kvviva I'Italija ( živi Italija J-skleniti tudi „proč Antonelli,u naš deržavni tajnik, iu nam vnovič s tirni ljudskimi klici silo delati. Vedite pa. gosp. general, de Pij IX. se ne da Francoza m gospodovati, tako malo kakor Italijanam; zakaj Piju IX. jc enako, če v Kimu ali v pregnanstvu živi, in ou je terdno sklenjen, nobenih krivičnih iu prisiljenih do-pušeuj ne dajati, ako bi bile tudi s francoskim orožjem podpisane. Pij IX. b>> cesarju poročil in naznanil, kakošno hrambo ou ima od njegoviga generala, in on t Pij IX.) bo vedil iz dežele pregnanstva razposlati klic do vesoljniga keršanstva.u Po tem pogovoru je bil francoski general prcsunjcu iu osramoteu pušeu spred sv. Očeta, iu precej potem je prepovedal vse odmenjene zmešnjave, rckši, de so sv. Oče vse to popred terdo prepovedali, zraven je dal povelje, de naj se ne dopusti nikakoršno ljudsko rogovi-Ijcnje.
Iz llima. Ko so bili sv. Oče v dan Kristusoviga vnthohoda pri sv. Janezu v l.ateranu veliko sv. mašo opravili. so se podali v sakristijo te bazilike. ter so dvoje določilo (dekreta i zastran po-večenja dveh svetili mož razglasili; eden jc francoz. zvel. Benedikt l.abbrc, drugi avstrijancc, zvel. Sarkandcr. »S serčnostjo in močjo so rekli sv. Oče, dc so čednosti ponižnost in zatajevanje tih keršanskih junakov primerili s sebičnimi in ropa željnimi nameni sedanjiga časa. Zmeraj bolj nadušeni so bili sv. Oee v govorjenji, nar bolj pa. ko so sp.iccvali. kako zvesta sta bila ta moža Božja do apostolj-skiga sedeža. grozili pa so se nad počenjanjein unih. ki so Saiuvcla zapustili in se •» Sa v elnam sklenili. Sveto navdih-njeuje se je preselilo v vse pričujoče, zlasii Francoze. General Govoii in vojvoda Grammoiit sta v pričo bila.
Naznanila zavoljo Him>kiga in papeža so si tako na>piotne in različne, de je težko razsoditi. pri čem de jc. in ne pomaga kaj. lažnjive ali pa negotove reči raznašao.
Med laškimi (untarskimi mesti jc tudi Pcrugia, ki se je bila zoper piaviga poglavarja vzdignila, in so mogli švauaioki vojaki puntaije s silo ukrotiti, ker lepo svarjtujc ni pomagalo. Časniki so na to debelo lagali, dc so potem vojaki prebivavcam silo delali; todc pisma od oudot clo v protestanških listih zdaj spričujejo, rekoč: rNasil-t* t c v z o p e r p r e biva v c esc n i s o t r u m c nikakor š-ii i h v d o I ž i I c; vse. kar s c j c od te reči kramljalo. so bile piemonteške laži."4 Med pismi začasne puntarske vlade so neki našli daljuopisne sporočila ministra Cavour-ja. ki neoveržljivo pričajo, de je on punta de-ležin bil.
Iz M od c n c. Kakor je Viktor Kmanvel v svojim kraljestvu s cerkvenimi rečmi delal, tako jc začel njegov začasni komisar tudi na Modeueškim. Ilal jc namreč ukaz, s kterim odpravlja jezuitarske vstave v modenski Vojvodini, jezuiti i z druzih dežel so megli v 4 dneh deželo zapuslili, iu njegova roka se je lotila premoženja tega reda. — Tu *e jasno vidi, kdo v puntu gospodari, — tisti namreč, kteriga nar veči sovražniki so jezuiti, to jc, mojster satan. Tudi Milan so mogli OO. jezuiti zapustili.
Na S vaj ca rk i m v Lucernu se je pričela lepa „bra-tovšina za keršanske starše", ki jc že po 18 du-hovnijah razširjena, in jc pod obrambo svete Deržine: Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Njene postave so: „Jest podpisani hišni oče (hišna mati) obljubim pred Bogam in zaterdim v obličji Njegove sv. Cerkve, de hočem vse Božje in cerkvene zapovedi zvesto spolnovati in dolžnosti svojiga stanu vestno opravljati. Zlasti pa sklenem in obljubim pred Bogam, de bom zvesto in goreče spoluoval:
A.	verske dolžnosti; zlasti hočem 1) nedelje in praznike zvesto posvečevati, pridno k dopoldanji in kolikor bo mogoče tudi k popoldanji Božji službi hoditi in zakramente sv. pokore iu sv. Rešnjiga telesa večkrat v letu vredno prejemali, in tudi svoje domače podložne k temu priganjati; 2) tudi domačiga duhov niga opravila s svojimi domačimi nc bom opasal, kakor molitve pred jedjo in po jedi iu splošne zvečerue molitve (sv. roženkratica!; 3) bom hodil, kolikor bo moč, tudi k bratovski Božji službi.
B.	I) j a tiske duhovne ali nravne dolžnosti; zlasti hočem s svojimi otroci in hišnimi 1) pošten red in strah Božji ohianiti. uikakoršnih hudobnih in nečistih pogovorov ne lerpcti, iu vsako priložnost k grehu odverniti, posebno kar'je zoper spodobnost in čistost; 2) bom skerbno čul nad njih drušiuo z druzimi. in nobene drušine s hudobnimi in razuzdanimi nc bom pripustil, ter bom skerbel, de nc bodo od ii)ih zapeljani; 3) ne bom tcrpcl in dopustil uikakoršnih veri in sveti Cerkvi sovražnih ali lepimu življenju škodljivih bukev, spisov, koledarjev (pratik) imeti ali brati. Po-slednjie bom vsak mesec enkrat — kako nedeljo — te postave bral. jih sam seboj pred Bogam v novo potcrdil, in vsako nedeljo bom sam sebe iu vse ude te družbe s 3 očenaši in češciiamarijami sveti Deržini Jezusu. Marii in sv. Jožefu daroval in priporočil.u Družba je od škofa poterjena iu priporočena.
Domače duhovne vaje,
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Ako se bogastvo obilša. ne navezujte nanj svojiga serca, pravi Bog po svetim pevcu ( Psa I m 61, 11). Bogastvo je sploh nevarna reč. Tako težavno in nevarno je, bogastvo ohraniti in dober kristjan biti, kakor jc težko iu nevarno bogastvo pridobivati. Večidel jc. dc človek v takim stanu ua eno zmed dveh zapeljivih razpotij zakernc: ali je lakomen in skop, ali pa zapravljiv. Zapravljivec sam sebi uar veči britkosti in zadcrge dela; skopež pa sebi iu drugim, ker on le prelahko zataji pravico, ljubezen in UMiiiljt nje do bližnjiga. Moder hišnik meri izdajke po dohodkih, in zraven tega ne pozabi ne na uboge ne na svojo lastno prihodnost; on ne terpi stradeža pri svojcih kakor sam pri sebi nc; nc odlaša od dne do dne dati, kar je komu dolžan, ali povčrniti, če jc komu kaj škode storil; se mu ne Irese loka, ko ljubezen tirja dati kaj za Božjo čast, za občne potrebe, za siroto ali ubogo vdovo iu njene otroke. Moder hišnik ima sam svoje posestvo v oblasti in nc po-scstvo njega. Ako ima bogatin denar v roki, se bo že piav oiaio; ako ima pa denar njega v pesti: joj bogatinu!
Duhovshe zadeve*
V ljubljanski škofii. I.okalija na Jančjim je dosedanjimu lokalistu na Gojzdu, gosp. Jan. Arko-tu, podeljena. Gojzd je tedaj 30. u. m. razpisan. Železniška fara je dosedanjimu lokalista na sv. Gori pri Vačah , gosp. Jožefu Jenohu, podeljena, in sv. Gora razpisana 2. t. ui.
Odgovorni vi edink: Lllka Jer&n. — Založnik: Jožef BlaZllUt