GLAS NARODA
tisiisIovefislohiflelavceVvATOer&L
HOOVER JE PREDLOŽIL KONGRESU SVOJE POROČILO
HOOVER ZAHTEVA VELIKE VSOTE ZA JAVNA DELA, HOTEČ S TEM ODPRAVITI NEZAPOSLENOST
V svoji poslanici je skušal nekoliko olepšati obupen položaj, ki je zavladal v Združenih državah. Kongres naj takoj dovoli za javna dela stopet-deset milijonov dolarjev. — Predsednik se stri-no z Reedom glede omejitve priseljevanja.
WASHINGTON, D. C., 2. decembra. — Predsednik Hoover je poslal kongresu poslanico, v kateri skuša nekoliko olepšati slabe čase, ki so zavladali v deželi. Poslanica izraža tudi upanje, da bo v Združenih državah kmalu nastala velika prosperi-teta.
Navedel je statistiko, s katero je skušal dokazati, da ni vse tako črno kot se splošno domneva.
Tako so naprimer veletrgovine prodale le za sedem dstotkov manj blaga kot so ga leta 1 928, produkcija tovarn se je pa zmanjšalo "samo" za dvajset procentov.
Od kongresa je zahteval, naj čimprej dovoli stotisoč do stopetdeset tisoč dolarjev za javna dela, čes, da je to edin pripomoček za odpravo nezaposlenosti.
Denar naj bi bil izročen posebnemu kabinetnemu odboru, ki bo določil, v kakšno svrho naj se ga uporabi.
Vodilni demokratje so takoj označili to zahtevo kot nekaj smešnega.
Senator Garner je naprimer rekel: — Mi vemo bolj še kot pa predsednik, kako naj bi se uporabil
ta denar.
Ta vsota ni vključena v proračun za bodoče leto, in ker je že v tem letu osemdeset milijonov dolarjev primanjkljaja, obstaja možnost, da bo narasel primanjkljaj do konca fiskalnega leta na dvesto trideset milijonov dolarjev.
Senator Harrison je rekel, da se je skušal Hoover izogniti resnici s tem, ker ni naprtil glavne krivde za sedanje slabe čase novim tarifnim določbam, katere so uveljavili republikanci.
Hoover se povsem strinja s senatorjem Reedom. ki je pred kratkim zahteval, naj se za dve leti prepove splch vsako priseljevanje, da ne bodo mogli inozemci konkurirati s tukajšnjimi delavci.
Senator Thomas pravi, da Hoover zelo podcenjuje število brezposelnih. Po vladnih statistikah je v Združenih državah dva in pol milijona ljudi nezaposlenih, katerim je treba prišteti še en milijon onih, ki so začasno brez dela.
Po zatrdilu senatorja Thomasa je v Združenih državah najmanj osem milijonov ljudi brez dela.
Senator Brookhardt je predložil program z a gradnjo novih deželnih cest. V to svrho naj bi se potrošilo tisoč milijonov dolarjev.
W. MITCHELL PROSLAVLJA PROHIBICIJO
Generalni pravdnik o -požarja z zadov o 1 j -stvom na izveden je pro-hibicije. — Ureditev vojnih zahtev večinoma končana.
WASHINGTON. D. C., 2. dec. — V letnem poročilu, ki je bilo danes objavljeno, se je pečal zvezni generalni pravdnik, William D. Mitchell na dolgo in široko s prohibi-cijo.
Z vidnim zadovoljstvom je poročal, da so sodišča v 27.709 slučajih naložila zaporno kazen kršilcem prohibicijike postave. To je 5107 sluiajev ved kot v preteklem letu.
Z enakim d^vtipom je izjavil generalni prchibicijsid tajnik, da so bile kazni v tem slučaju iiujše kot v preteklem letu..
Glede zavlačevanja justice je rekel generalni pravdnik:
—	Ta problem še vedno ni rešen.
—	Več sodnikov je treba, da se prepreči pr ena poln j en je - zveznih, kaznilnic. Ustanoviti je treba več zveznih farm, kjer bodo kaznjenci delali.	•
V svojem letnem poročilu se je dotaknil M.tchell tudi nemških vojnih zahtev. Glede njih je rekel:
—	V pričfctku leta je bilo 29 takih zahtev. Tekom leta se je pojavilo 208 nadaljnih. Predsednik jih je 15 odobril. 14 jih je bilo umaknjenih ali drugače rešenih. Vsled tegu je ostalo še 30 zahtev, ki niso bile Še rešene.
Denar oziroma lastnino v vrednosti skoro $18,000,000 se je vrnilo. Tekom leta je dobil upravitelj tuje lastnine pravico, da vrne lastnino tujim lastnikom.
MUSSOLINI
JE ŽE IZBRAL _NASLEDNIKA
Grof Ciano bo postal zaenkrat namestnik ministrskega predsedni k a oziroma obrambni minister. — Spor med to-'
variši.	,
--------
RIM, Italija, 2. decembra. — Po Italiji se vztrajno širijo vesti, da je Benito Mussolini že določil člove- ' ka, ki bo postal diktator Italije v slučaju Mussolini j eve smrti ali kakega drugega nepričakovanega dogodka. Ta možak je grol Constanzo Ciano, eden najožjih Mussolini je vih prijateljev.
Ciano je s^ar nekaj nad petdeset let, velik in krepak možak, ki je začel svojo karijero kot mornar ter je sedaj prometni minister v Mus-solinijevem kabinetu.
Splošno prevladuje mnenje, da bo vkratkem imenovan namestnikom ministrskega predsednika oziroma ; ministrom zao brambo.
Ciano je popolnoma udran svojemu gospodarju. Kar Mussolini reče, to Ciano izvrši. Še nikdar ni pri- | šlo med njima do kakega neso- i glasja.
Kot znano, so zgodovinski pohod i protii Rimu organizirali Mussolini, i Italo Barbo, ki je sedaj minister za 1 aviatiko, general Emilio de Bona, minister za kolonije, in Cesare Maria de Vecchi, ki je italijanski poslanik v Vatikanu.
Balbo, Bono in Vecchi se neprestano prepirajo, kdo izmed njih bo j nasledil Mussoliniju. Vsi pravijo, da so upravičeni do nasledstva, ker so vsi enako prispevali k uspehu fašizma.
Ker se noče Mussolini nobenemu izmed te trojice zameriti, je izbral povsem drugega moža za svojega naslednika, namreč Constanza Cia- . na.
VDOVE IMAJO ČUDNO MOC
53-letni policist Walter E. Shar-land je pred dvemi leti ustrelil vdovo Mrs. Christino Quiniun nato pa hotel usmrtiti Se samega sebe. Zagovarjati se je moral zaradi umora po drugem redu pa je bil oproščen Par mesecev aatem je t>il sprejet nazaj v policijsko službo In kmalu nato penzijoniiun. Izza onega časa se je preživljal a prodajanjem časopisov.
Včeraj se je pa zopet oženil in sicer z vdcrtro Mrs. May E. Oveiander.
ADVERTISE 0« "GLAS NARODA''
PET MESECEV JE
ŽIVEL V OMARI
BOSON, Mass., 1. decembra. — Danes se je prostovoljno javil oblastim Oliver B. Garrett, bivši član prohibicijskega oddelka bostonske
policije.
Pred petimi meseci bi se imel vršiti proti njemu proces zastran izsiljevanja. Na predvečer obravnave ga je zmanjkalo. Sinoči se je pa pripeljal s svojim odvetnikom pred j sodnijsko poslopje.
Sodniku je povedal, da se je pet mesecev skrival v stanovanju svoje žene v Franklin, Mass. Večino tega časa je preživel v veliki omari.
----^
Največji si or enaki dnevnik	fl
Iv Združenih državah
VeUa xa vse leto ... $6.00	|
Za pol leta.....$3.00	§
Za New York celo leto - $7.00
Za inozeosatvo celo leto $7.00	o
TELEFON: CHELSEA 1575__Katere« •m MecmnA Class Matter, September 21, 1—I, at the fort Office at New Ywfc, N. Y„ mdtt Act el Coogmi ef March t, 117«	TELEFON f" CKELSBA 1*71
NO. 283. — STEV. 283.	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 3. 19». — SREDA, 3. DECEMBRA 1930	VOLITM« ZTTKVIEI _ lJTWT^~TTTVm
The largest Slovenian Da2y in the United States.
a lnoed every day except Sundays |	and legal Holidays.
|	75,000 Readers.
SOVJETSKA INDUSTRIJA ZAOSTAJA
Obtoženi inžinirji n e domnevajo, da bi Rusija nadkrilila Združene države.— Najrazličnejši načini sabotaže.
MOSKVA, Rusija, 2. decembra. Eden ruskih inžinirjev, ki so obtoženi veloizdaje, je zastopal v da-aašnji razpravi prepričanje, da ne bo sovjetska Rusja še tako kmalu prekosila Združenih držav v tehničnem' oziru.
Obtoženec je bil 67-letni Aleksander Fedotov, katerega je vprašal državni pravdnik Kriienko, če misli, da se bD posrečilo Rusiji nad-kriliji Ameriko.	'
— Jaz sem seveda kriv, — je odvrnil stari inžinir, — vendar pa ne morem reši drugega, kot da ne vr-jc. mem, da bi Rusija v bližnji bodoč-njsU nadkrilila Amerik j.
Neka nadaljna priča je izpovedala, <ia so zarotniki izranžirali ameriške tekstilne stroje ter jih nadomestili z angieskimi stroji slabšega tipa.
• To izpoved je podal Alkesij Kir-potenko, izvedenec glede tekstilnih strojev, ki je podpiral Fedotova v sabotažnem. delu.
Fedotov je povzročil precej presenečenja v sodni dvorani, ko je izjavil. da so uganjali sabotažo v tekstilnih napravah v Ivanovu. katere so predstavljali obiskujočim tujcem kot uzorne naprave.
Inžinirji so pričali v križnem zaslišanju, da je obstajala njih sabotaža pogosto v tem, da so delali napačne n-ačrte, da so dajali nižjim uradnikom sovjetov napačne ■ cenitve in da so skušali kar največ zamotati stvari. Koliko je bdi uspešen ta načrt, ni mogoče reči, a razkrili so več slučajev, v katerih so se izjalovili načrti inžinirjev.
Čarnocki, ki je imel dosti opravka s transportacijo v Moskvi, je poročal o izjalovljen ju sobotažnega gibanja.
MILITARISTI
__SO NA DELU
Vojni tajnik je sporočil predsedniku, da je armada pripravljena. »
•
WASHINGTON. D. C., 2. dec. — Vojni tajnik. Patrick J. Hurley je podal ckines svojemu vrhovnemu poveljniku, predsedn.ku, poročilo ter izjavil, da armada nI bila še nikdar izza svetovne vojne tako pripravljena kot je v sedanjem času. da se spusti v boj.
Istočasno pa je objavil tri sva- ' rila, da ne bi propadla zmožnost j naše armade.
V prvi vrsti mora prenehali navada, da iz raznih oddelkov koman-dirajo vojake v službo lei*.iLsk.ega zbara.	j
Armada mora imeti svoj lastni ter popolnoma neodvisni letalski zbor.
Rezervam bi prav nič ne pomagalo ustvariti v slučaju potrebe svoj lastni avijatiški zbor.
— Z izjemo par izboljšanj, katere je prinesla postava iz letu1
1922, je ostala plača ista kot prej, ' čeprav so življenski stroški v teh letih poskočili.
Položaj mlajših častnikov je posebno mrk. Od njih se dosti pričakuje. Raditega bi morali biti zadosti plačani.
ZDRAVNIK UMRL
OD LAKOTE
—-—
ST. BRIEUC, Francija, 1. dec. — Tukaj so našli mrtvega dr. Pierra Merala, ki je zapustil pismo, v katerem pravi, da ni šestdeset dni po-kusil nobene jedi. Poleti mu je u-mrla žena, in to ga je tako pretreslo, da je sklenil prostovoljno umreti. Izbral si je pač čuden način samomora: izstradal se je do smrti.
NADALJN1
KRAVALI ___V NEMČIJI
Komunistični k r a v a 1 pred rotovžem v Berlinu. — Spopadi v drugih delih dežele. — Policija na svojem mestu.
BERLIN, Nemčija, 2. decembra. Policija se je danes posluiila kre-peicev, da razžene komuniste, ki so se zbrali pred rotovžem Berlina ter kričali:
— Mi hočemo dela in več plače!
Več stotine moških in žensk je odkorakalo skozi mesto. Policija je posegla vmes. Nekateri udeleženci so se zabarikadirali za v ruti rotov-ža.
Več aretacij je bilo izvršenih a nikdo ni bdi težje ranjen.
Po vsej državi so se v nedeljo pripetili krava!:, tekom katerfh je bil ubit en človek In ranjenih 50.
i
V	zveznem gla/vnem mestu je morala policija nastopiti proti dvanajstim manjšim političnim krava-lom ter je vprizorila 34 aretac.j. Šest oseb je bilo poškodovanih.
Neki narodni socialist, ki je bil v Luebecku v soboto težko ranjen, je umrl.
V	bližini spomenika bitke narodov v Lipskem je tolpa 100 komu-
1 nistov napadla štiri faš ste ter jih grdo premikostila.
V	Muehlheimu so prodrli komunisti na zborovanje fašistov te metali stole med na too če. Dosti je bilo ranjenih. Policija se je poslužila krepeljcev, da zaduši nadaljne nemire.
V	Frankfurtu ob Meni so prevedli v bolnico 15 ljudi, potem ko je neki avtomobil zavozil v skupino komunistov.
NEMČIJA POD
DIKTATORSTVOM
BERLIN, Nemčoija, 2. decembra. Nemški predsednik Paul von H n-denburg se je včeraj poslužil diktatorskih pravic na temelju zvezne ustave, da z dekreti uveljavi svoje zasilne finančne odredbe.
Že drugič v šestih mesecih je bila nemška vlada prisiljena uveljaviti zastopstvo brez reprezentacije.
ŽELEZNIŠKE DRUŽBE ODSLOVILE ČETRT MILIJONA!
DELAVCEV
-
WASHINGTON D. C., 2. dec. — Iz poročila meddržavne trgovinske komisije za september je razvidno, da je bilo pri 161 železniških družbah zaposlenih meseca septembra 267,910 manj delavcev kot jih je bilo meseca septembra prejšnjega leta.
ZA REVIZIJO VERSAILLSKE MIROVNE POGODBE
BAZEL. Švica, 2. decembra. — Tukajšnje časopisje je objavilo poročilo iz Uudimpšete. da je ministr ski predsednik grof Bethlen objavil, da bodo Madžarska Albanija, Turčiju in Bolgarska zahtevale revizijo VersailLske mirovne pogodbe.
AVSTRIJA BREZ VLADE
DUNAJ, Avstrija, 2. decembra. — Zveznem u-predsedniku Milklasu se dose daj še ni posrečilo dobiti vlado za Avstrijo. Dr. Ottonu Enderju je naročil, naj sestavi nov kabinet, toda vsa njegova prizudevaija bo bila bi trn uspešna.
Tekom vojne je bil Ciano zelo ak- ! tiven častnik Laške mornarice. Pod • njegovim poveljstvom so bile baje potopljene -avstrijske križarke Wien, j Sant Stephen in Tegethoff.
Njegovemu edinemu sinu. Ga- J leazzu danu, je dal Mussolini za . ženo svojo najljubšo hčer Eddo. Zdaj je Galeazzo italijanski konzul v Šanghaju.
PSE KRADEJO IN
JIH PRODAJAJO
Društvo za zaščito živali poroča, da je v New Yorku ganga, koje čla- j ni kradejo dragocene pse. Ukradenega psa najprej prebarvajo, ostri-žejo ali mu drugače izpremene zunanjost. Nato ga skušajo prodati.
MORROW ODPOTOVAL
V WASHINGTON
ENGLEWOOD, N. J., 2. decembra. Bivši ameriški poslanik v Mehiki. Dwight W. Morrow, ki je bil izvoljen za senatorja v državi New Jersey, je danes odpotoval v Washington, kjer bo jutri zaprisežen. Sprem-j ljal ga Jbo njogov tajnik A. H. Eprin- j i ger.
REKA SEINE STRAHOVITO NARASLA
PARIZ, Francija, 2. decembra. — Reka Seine je naraslu za devetnajst čevljev. Pravijo, da bo začela voda šele jutri padati. Vsled poplave se ne vrši na Invalides postaji nikak promet. Po nekaterih ulicah ne more voziti niti avtomobil niti vozovi .cestne železnice. Fovodenj ogroža | Pariz 2e reč kot štirinajst dni.
— Vem iz pogovorov z izvedenci, j da so hoteli graditi pretežke stro-!je ter povzročiti velikanske stroške, — je izpovedal obtoženi.
Iz sličnih razogov so skušali uvesti inžinirji sistem avtomatične zavore.
PREPOVED UVOZA
IZ RUSIJE
WASHINGTON D. C., 2. dec. — Senator Oddie iz Nebraske je vložil lanes predlog, naj se prepove ves uvoz iz Sovjetske Unije.
V prepoved naj bi bilo razen blaga, ki ga izdelujeo v Rusiji, vključeno tudi blago, ki ga izdelujejo v drugih deželah iz ruskega materi-jala.
POVODENJ V ARGENTINI
BAHIA BIANCA, Argentina, 2. decembra. — Vsled velikih nuiivov je Colorado reka tako narasla, da je preplavila velko ozemlja v južnem ;delu osrednje Argentine.
Prebivalci so pobegnili v višje le-jžeče kraje.
NEMIRI V INDIJI
BOMBAY, Indija, 2. decembra. Več tisoč Indijcev je vdrlo danes v mestno četrt, kjer je naprodaj evropsko blago. Razdejali so več trgovin ter smrtnonevarno ranili nekega trgovca.
" V Kalkuti sta bila aretiraa dva Indijca katera dolže, da sta usmrtila policijskega inšpektorja na postali v ChaxMfmrr
Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se posluzu jete naše banke za obrestonosno nalaganie r pošiljanje denarja v staro domovino
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljen cev uoCn« ▼ polnih zneskih, kakor so IzKazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bre* umud» >•«», hrf-nadaljnlh potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene t puapL^u naslovijencev^ in žigom zadnjih post katere dostavljamo po&UJs teljem ▼ dokaz pravilnega izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaju ns sreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih »lučajih tudi na sodni j i v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasne pc treba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir
V Jugoslavijo	V Italijo
Din 500 ------------------------- $ 9.40 Lir 100_________ » S.iS
-	............-.......- 5 18.60	-m	Sil 3s
-	2000.............................. $ 37.00	--------* ™
-	2500 ______________;.___________ S 46.25 " 500-----*16
5000 ______________$ 91.50 " 500---------$27.40
* 10,000------------------------$181.80 " 100Q____________»54.28
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.—» 90 centov, za $50.— $1.—, zrn $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—.
Za Izplačilo ved jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar J1L lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakasi lih priporočamo, da &e poprej z nam pismenim potdto sporazum*-te glede načina nakazila
">	*	*r'	C-;;- &	•
Najna n skalila izvršujemo po Cable Letter u pristojbino 75 eosir
SAKSER STATE BANK
a CORTLANDT STREET	NKI9 IOKK. » t
Telephone Barclay 0580 — 0381
"MATI" JONES
V	bližini zveznega glavnega mesta Wsutliingtouu je umrla j><> dolgotrajnem bojn s smrtjo v 101. letu starost: "mati" Jones.
Ž njo se je poslovila iz življenju značilna ženska, ki i«* kot pristna proleiarka stala vedno v prvih vrstah n»rej*a se delavskega razreda.
Pokojna Mrs. Mary Harris Jones je bila rodom Irka. Njen o<"e je bil železničar.
V	starosti sedmih let je dospela v Združene države kjer se je v nekem samostanu izobrazila za učiteljico. Pozneje se je poročila v Tennessee z nekim livarjem. Rodila mu j«* štiri otroke. Ko je* bila stara sedemintrideset let. ji je vzela rmena mrzlico moža in otroke.
Podala se je v Chicago, kjer je otvorihi malo trgovino, pa ni imela sreče. Tekom velikega požara leta 1871 ji je vse zgorelo.
V	Chicagu ae je seznanila z delavskim gibanjem, ka-teremu se je posvetila z dušo in telesom.
Tekom velikega železničarskega štrajka je prvič natopila kot govornica.
V	vročih bojih, kojili posledica je bilo organiziranje premogarjev v Pennsvlvaniji in Illinoi.su. je vršila pijo-nii sko delo.
Kot neustrašena ženska je uspešno kljubovala vsem nasiljem kompanijskih najetežev.
Brez strahu se je postavila pred puške miliearjev in pomožnih šerifov, ki se niso upali nikdar sprožiti, če je bila "mati" Jones na bojišču.
Zatem se je preselila na Za pa d.
V	Colorado. Idaho in Montani, je naeelovala organizatorjem, ki so spravljali v unijo rudarje.
"Western Federation of Miners'" se mora nji zahvaliti, da so se postavili na njeno čelo možje, kot sta bila < harles H. Mover in William D. Haywood.
Najprej je bila v vrstah soeijalistične stranke, ki se ji pa ni zdelo dovolj radikalna. Dosti bolj ji je ugajala l ojevita organizacija 1. W. W.
Večkrat je sicer kaj storila, kar ni bilo v polnem soglasju z njenim dotedanjim delovanjem, toda vselej se je pravočasno znašla.
Malo pred smrtjo je določila v oporoki tiso<"- dolarjev za Springfeild United Mine Workers of America ter dostavila, "da dam s tem brco izdajalcu John L. Lewisu".
"Mati* Jones *bo živela še vnaprej v tej deželi kot simbol proletarske bojevitosti.
Poleg E. V. Debsa bo zavzemala častno mesto v spominu slehernega zavednega ameriškega delavca.
ii«i mmmmmv .
I	"Glas Naroda"	|
Owned and Published by 6LOVEN IC PUBLISHING COMPANY (A CocponUoD)
Frank Saltier. President	L. Benedlk, Trcas.
PiM.ce of bualn«M of the corporation and addresses of above officers: 1 U« W. 18th Street. Borough of Manhattan, New Yecfc City, N. ¥.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Z a celo leto velja Ust za Ameriko r Za New York za celo leto $7.00 ;
In Kanado ..........................»6.00 Za pol leta ..................-..............$3.50
Za pot leta.......................$300 Za inozemstvo za celo leto........$7.00
T i retrt leta ...............„..............-S1-5QH Za pol leta _________________________13.50
Subscription Yearly $«.00.____________'
Advertisement on Agreement. _ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj ln praznikov._
.'i brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-(•?< voli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ] proximo, da se nam tudi prejšnje bivališče .naznani, da hitreje najde- , ____ mo naslovnika.
"GLAS NARODA", SIC W. ltth Street. New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3811 i— ni ................................m—uii—ii......i ■mmmmm 1
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 3, 1930
gfct LA1GM1 IIOT1W DAILY W P. H t
Iz Slovenije.
Dopisi.
j Peter Zgaga j
VIŠEK ZAKONSKE SRE^E
On je bil bogat, mlad in čeden.
Ona je bila vzor lepoto Sveža ko pamiaani cvet.
Pcrc^ila se je ž njim v zemi mla-doiii. stara komaj šestnajst let.
Ni:i za sedanjost, iiit; za bcioj-Jnc-i jima ni bilo tr.o.i skrbeti
On .i.-? hcdil v očetov urad, le z:i-j:o. ker je bl^i moda. da mora i nem i dela'.:. do:lni je oru ubijala j svoje dn^ve deloma v posleiji. cie-ilrma na dirkališčih, i
j Siarii; o jima oprem.l: Kra-no j ..-.uicvanje, imela sla služabnike in sploh. vse. kir sta poželeli.
Ona je bihi vesela m b:'oljava. do-Ičim je postajal cn zadnje čase pre-Icej zamišljen.
Zdelo se e. ko da bi hrepenel po ; nečem, in da bi mu bila sreče šele [tedaj popolna, ce b: se uresničilo ! njegovo hrepenenje.
Vse zimske večere sta presedela v 1 naslonjaču pole? kamina ter se med
i poljubi in objemi vdajala vsak svojim sanjam.
j In tako sta sedela tudi tistega ve-jvečeiu, ko je skienU. da ji razodene jru»>večjo željo svojega srca
j Zunaj je brila burja, v .cb. je jbUa cmamno prijerno, žerjavica v kaminu je kemaj žarela iz.-x>d p?-(p?la.
On je imel na sebi svilen spalni plašč, ona je bila oblečena v rahlo, presoj no spalno obleko.
Nekaj časa sta molčala, nato je pa skočila k njemu in so kot mu-čica zvila v njegovem naročili.
1 Slanino je potegnil dim iz cig^-jrete, se zagledal v zasnežena okna iter jo narahlo pomladil po glavi.
—	Ah. — je vzdih nil. — ah, ah.. .
—	Kaj 2 dihu ješ, dragi? — ga je • vprašala, in takoj ji je zablestela ; solza v temnem očesu.
—	Ali ne bo.i huda, če ti nekaj ; rečem? — je spravil z muko na dan.
Jaz huda? Nate, presrčno ljubljeni? — je zagosioleia ter mu pokrila s pDijub. cb-uz.
Zasačen vlomilec.
15. novem bi-a ponoči se je posrečilo policiji aretira'i nevarnega vlomilca. ilci je že dalje časa ogrožal varnost tujega imetja, ki pa se je znal doseauj pred varnostno oblastjo skrivati. Pretekle dni popoldne sta prišla v gostilno Alojzije Miil-itrjeve v Janševi ulici v Sp. Šiški dva mlada neznanca, ki sta se 00-
1
mudila v lokalu dalje časa in izpila; ceia dva iitra v*na. Bila sia ž? pre- i coj v rožicah, nakar sta se poslovi- I ia. zvečer pa sta se zopet vrnila. I Zvečer nista baš toliko piia. marveč sa se doige ure potiho, vnpto pogovarjala med seboj. V gostilni sta ostala dto policijske ure in odšla na cesto šele rcjL poziv natakarice Te-reze Planinškove. Nista pa odšla daleč, te*iveč sta se zadržala v bližini gostilne ter čakala, da so v hiši ugasnile vse iuči. Okrog 1., ko je bilo krog in krog vse mimo in je via orala povsod tema pa sta huškni-la do Mulleneve gostilne dve senci, ki sta se ustavili pred pritličnim oknom. Takoj nato sla pričela neznanca pri šip: odstranjevati kit, kar pa je šlo le poc-asi od rok. Zaradi tega se je eden izmed obeh kr? tke malo odločil in šipo enostavno utrl. Te pa je povzročilo precej- i šen ropot. Zaradi žvenketa šip so se | domač: zbudili in tako storilca ni- i s.u zamoala odpreti okna ter zlesti v notranjost gostilniških prostorov. ki sta jih nameravala izropati. Kukor hitro sta vlomilca opazila v zgornji sobi luč. sta se obrnila in hotela pobegniti. Imela pa st-* smolo. Njuno početje sta namreč opazila tadi dva stražnika, ki sta pri-! šla malo popreje po cesti. Skrila sta j se i\i vogal ter čakala ugodne pri-llike, da zajameta oba nočna pti-jča. Pričel se je divji lov in je eden j izmed stražnikov kmalu ujel po postavi večjega tatu. dočim se je posrečilo drugemu pobegniti v neko stramoko ulico in izginiti v noč.
Aretiranca sta stražnika odvedla na stražnico, kjer so dognali, da gre za 27-letnega brezposelnega delavca An t. Žnidaršiča, doma iz Meng,- | ia. Dopoldne so na policiji uaoto- ; vili, da je Žnidaršič že včekrat predkaznovan vlomilec in tat, ki pa se je v Ljubljani najbrže tudi v poslednjem času bavil s tatvinami in vlomi. Žnidaršič je jako zugTizen in svojeglav ter nikakor ni hotel izpovedati. kdo je bil njegov tovariš.
Strašna smrt otroka.
Tragična smrt železničarja.
17. novembra okrog 4. so opazili noki žek-zniški delavci na progi v Zeleni jami mrtvo truplo neznane- : ga moškega in so takoj o tem poročali na glavni kolodvor. Opozor-jen je bil tudi policijski agent Ivan. Savi. ki je tukoj obvestil policijsko 1 stražnico in nato policijsko direkci- , jo. Na mesto je že pred 5. odšal nad- : jzernik T:ne Leglša in stražnik Ma- !■ Uevž Breznik. Na Sla sta ležati truplo med tračnicami sredi železniške- j j ja. mestu. Od truplu je bila popolnoma odločena glava, ki je ležala j zunaj tirnic. Nekako	korakov !
proč od trupla in glave sta biLi na , tleh železniški pixšč in pa čepica, i Ekišli ±elezriičarji S3 spoznali v ne- : srečnežu 37-letnega Ivana Harmana. pprevodnLka tovornega vlalta. stanu jočega v Mostah na Zaloški cesti j .Vt. 12.. Take j po ugotovitvi identi-j tete je bila o strašni smrti moža ob- j včščena tudi Hermanova ženu. Ro- | zalija. k; je izpovedala, da je odšel njen mež v službo že v petsk in da je peljal vlak v Zagreb. Vrniti bi se moral domov naslednega dne. a ga ni bilo. Zaslišan je bil tudi želez. | skup. vodja Gostič. ki je izpovedal, j da sta bila s Hermanom skupno pri- |' j spela v Ljubljaqp v sooorlo popsl- ! dne, nakar sta odšla v Pavškovo go-1 stilno na Šmartnski cesti. Tam jej 1 sedel Gostič do mraku, dočim je
1
cc-.al Herman še naprej. Kam se jej pozneje p:dal. mu seveda ni znano.! Tudi Hermanova žena Rozahja je j izpovedala, da je bil njen mož pred odhodom v službo popolnoma vesel in ni kazal nobenih znakov otjž-nosti.
Sava odnaša rodovitno zemljo.
V brežiški okchci kakih 5 km pod mestom preti hrvatski meji se razprostira lepo skupno zemljišče v, premeru 90 hektarov. To zemljišče j je last 56 posestnikov iz občine Mi- ' halovec. Ker pa je zemlja tik ob j Savi in je tok reke epr- ravno v to : zemljišče, je tekom zadnjih let po- | j žrla vodu že okrog 25 hektarov. To 1 je za lastnike občuten udarec. Zemljišče je povečini pašniško in se posestniki bavijo v prvi vrsti z živinorejo. Posestniki prosijo za pomoč hidretehnični oddelek v Ljubljani, ker jih zamere le nujna regulacija Save obvarovati izgube posesti.
To zemljišče je bilo razdeljeno po agrarni reformi pred štirimi leti in kar se je tedaj nekaterim posest-tnikom vpijalo v zemljiško knjigo za , lastnino, žc ni več res. ker je Sava ,med tem odnesla že lepe kose zemljišča.
__i
Ridgewood. N. 1*.
Pred kratkim se je vršLlo prijetno gedovanje v hiši Andreja in Margarete Kecelj. 1713 Putnam Ave. Navzoči so bih Mr. & Mrs. Ignac N-s'kxst, Mr. & Mrs. Vincent Popo-vič, Jeriču Šoberl, Mr. & Mrs. Martin Stare z družino ter več drugih prijateljev in znancev, ki s2 vsi iskreno zahvaljujejo za izborno po-atrežbo.
Miza je bila tako obložena, da se je kar šibila pod raznimi jedili, pecivom, klobasami in šunkami iz Cieveianrira itd. Da tudi pristne kapljice ni manjkalo, mi skoro ni treba omenjati. Da je bila zabava tem prijetnejša, je godec Franc Po-povič izvabljal iz svojega mehu vesele valčke in polke.
Torej se enkrat hvala!
Eden navzočih.
Johnstown, Pa.
Ni moj namen prepirati se v javnosti, ker pa je pri tem prizadeta čast nekaterih oseb. vas prosim, eo-aped urednik, da mi odmerite malo prost?:ra v edinem nepristranskem listu Glasu Naroda, kateri v resnici zastopa oz. dela za dobro slovenskega žlvlja v Ameriki. Upam, da mi ne boste odrekli, ako se v vašem listu branim pred napadom.
V listu Prcietarcc gotovi kranikar zliva gnojnico čez plot in išče. kako bi postavil v slabo luč mene in nekatere osebe, ki so se zavzele v skrajni sili za družino Glavač ob času, ko je izgubila v požaru hišo in vso premičnino.
Omenjeni kronik ar jaiikuje. da se lahko brez luči najde usmiljeno osebe, ki v svojem krščanskem u-smiljenju kolekta iii reveža in se pri :em iznebi starega pohištva brez gmotne škode.
Resnici na ljubo b^di pavedano, da kar je John Glavač dobil starega pohištva, ni štel nobenega centa zanj. Dano n;u je popolnoma na prosto voljo, vzeti ah ne: rabiti kot pohištvo ali sežgati kot drva. Revežu pa so drva ravno tako potrebna, in mislim, da staro pohitšvo ravno tako gori oko se dobi zastonj, kakor draga plačana drva.
Kronikar, pridi izza plota, pokaži javnosti svojo smrdljivo puško, zapiši svoje polno ime in mi doka-ži, koliko sem jaz dobil za staro po» hištvo. Za vsak cent, ki mi je plačal John Glavač za pohištvo dobiš ti $10 nagrade.
Torej na delo, krokar, hočem reči kronikar!
Nadalje se sklicuje, kako smo o-sebni, da se nasijuje špetir. da se smili -»osti. Kako. ljubi moj'' Kako se boš smilil Bogu, ker trdiš, da ga ni? Kako na svetu se mu boš smilil? Kdo. vprašam te. kdo seje prc.pii. ak; ne strupeno pero. ki po-šil/a v svet iaži in zliva gnojnico na ki se nisi drugega pregrešile, kakor pomagal- bližnjem a v slučaju sile po svojih skromnih mo- J jeli. V*, ki je kličete napredne in1 sle00dno mislece, v natolcevanju ra- J kumete scaijalirem in v obrek-yvanju ! vaš sorijalni čut. v slučaju pairebe i ra se p:.stavite preti krvni sekiri.!
Ali je to i'^oijaino?
Kronikar izliva svoj žolč na vsa- ! ko dobro idejo, katera ne teče na ! njegov mlin v znamenju dolarja. Pod krinko socijaiizma, bi izpil src- j nz kri svojega brata trpina, ka- j teri ne trobi v njegov rog.
Želim vesele božične praznike ro- • jakom sirom Združenih držav in | Canade. kakor tudi vam. uredništvo! Giai Naroda.
Matliias Klucevsek. __j
SAMOMOR SOLASTNIKA
BRIONSKIH OTOKOV!
__ i
Glavni solastnik Brionskih otc- j kov Karel Kupelwieser se je :e dni na vrtu zi svojo vilo ustrelil. Star j je bil šele 50 lt:. aZdnja leta se ni več pečal 3 trgov.no. temveč je ž:-! vel samo za znanast in umetnost. Bil je znan mecen in vsako leto je žrtvoval mnojo denarja zu podpi-|ranje znanstvenih raziskavanj, zlasti zvezdoslevskih. Nekaterim dunajskim profesorjem je na lastne stroške ustanovil in epramil privatne zvezdarne. Tudi v Trstu in Pu-Iju je ustanovil in vzdrževal zvezdami. Bricnski cteki so v rokahKu-peiweieserjeve rodbine. Kupil jih je njegov cče Karel, ki je spoznal, kako krasen je ta biser Jadrana. Ustanovil je na tej bivši avstrijski rivieri morsko letovišče ter zgradil i več krasnih hotelov in vil. In takoj !so postali Brionski otoki zbirališče naj odličnejše avstrijske dražbe s ! nrestolon-alednikom Ferdinandom j na čelu. Pa tudi milijonarji iz dru-jgih di-žav so radi prihajali na j Brionske otoke. Lastniki so kmalu Itako bogateli, da je spadala rcibina .Kupelwieser med največje finančne magnate.
INDIJSKI POLICIJSKI INŠPEKTOR USTRELJEN
KALKUTA, Indija, 1. decembra. Dva mlada moška sta usmrtila policijskega inšpektorja Mukherja. Atentat se je izvršil, ko j« stopil inšpektor iz vlaka na Champur postaji. Napadalca sta izginila brez ,»ledu
ILUSTRACIJA" je krasen mesečnik, ki izhaja v Ljubljani Objavlja zanimive slike iz naših krajev, lepe povesti, poučne članke s slikami, kulturni pregled, <iaio«itd- Po avoji opremi in vsebini »e lahko meri s siičnimi publikacijami največjih narodov. Če hočete dobiti par številk brezplačno ca o-«led, pošljtte 5 centov t amamkah sa poštnino na naslov: Vladimir LMrtorlea, 82 Cortland t 8<n«A, New
Ck^Cjt*	' ju
SAKSER STATE BANK
CZ COKTLANDT STRUT NEW YORK, N. X.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
hatakiM m vri hm Izjeme,
Zakonca Anton in Jožefa Furman j rz Gdnišnika. fara Sv. Peter sta, ila v gezd k nekemu poses'.niku r.a- , pravljati drva. Svoja dva otroka, enoletno hčerko Mar;jo in triletnega sinka Antona sta oddala v vur- , stvo slaboumni 23-letni Mariji Flo- ! rijančičevi. Ta je ctroka polož.ia v posteljo in je tudi stma odšla v bližnji gozd nabira: suhljad. Krrralu po njenem odhodu se je prebudil tri- ; letni Tonček, zlezel s postelje in1 začel stikati pa hiši. Prišel je tudi v i kuhinjo, kjer je našel užigaliee. Od- ' sel je z njimi nazaj v sobo, zlezel na ! posteljo ter se pričel igrati. Pri tem ' je vrgel gorečo vžigalico na poste- j ijc. ki se je takoj vnela in začela j Kfcreti. Videč ogenj, je fantek zbežal1 na prosto in se skril, na da mu ! komu povedal, kaj se je zgodilo.
Ko je ogenj objel že vso sobo in je bil udaril skozi streho, je opazi! požar slučajno mimo idoči fc-gar Šporer, ki je alarmiral ljudi in začel gasiti. Ogenj je bil sicer kmalu \ pogašen, vendar pa je bilo že pre- | pozno. Enoletni otrok je našel groz- j no smrt v plamenih. Njegovo tru- j pelce so našli docela zogledeno na j tleh poleg postelje. Proti staršem, ki jih je tragičrra usoda njihovega rmljeneka ae itak hudo udarila, pa je uvedeno kazenska postopanje.
Francoska le talka izginila nad Lo- : gatcem.
14. novembra bi morala prispeti na zagrebško letališče francoski letnika Hill, ki je pristala za polet na progi Pariz—Saigon. 14. novembra dopoldne je star ta ia v Gorici in bi morala priti že »okrog poldneva v Zagreb. Tam pa so jo zaman pričakovali. Poznejša poizvedovanja so domala le toliko, da so jo okrog poldneva opazili v višini 2000 m nad jugoslovansko-italijansko mejo. Letela je v smeri proti Logatcu, od tam naprej pa manjka za njo vsaka sled. Dojgmevajo, da -je zašla v megio in je morala kje zasilno pristati. Do večera ni bilo o letalki nobenih poročil.
PLOMBRANJE PLJUČ PRI | SUŠ1CI
i
j
Pred kratkim je n? praški Jira-j r.kovi kliniki predaval znani zdrav- ; ;nik in primarij vinohraske bolnice j dr. Jurmj Dlviš o nenavadno zani-j: jmivih operacijah pljuč pri sušiču- M vih bolnikih. Kakor znano nastajaj: pri daljšem delovanju bacilov tu- ' berkuioze na pljučih razpad pljuč- i ne votline, imenovane običajno ka-i veme. Te j-ame se pri na pred ova- j i nju sušice širijo in se približujejo : drusa drugi, da se naposled pljuča ; popolnoma uničijo. Te jame se po najnovejših dognanjih dado uspešno plobirati, s čimer se onemogoči nadaljno gnitje pljuč. Docent dr. Diviš in prof. Bečka sta iznašla novo sredstvo, ki služi za zadelavanje teh pljučnih votlin in ki sta ga že z uspehom uporabljala. Snov je sestavljena iz voska, loja, polysana in lipyodola. Loj in vosek pokazujeta mesto, kjer je vročina v pljučih nad normalo, polysan služi za razkuženje, lipoyodol pa v to, da se plomba pri rentgeniziranju loči od ostale pljučno gmote. Ta snov se uporablja za zadelavanje pljučnih ka-vern. Prsni koš se bolniku odpre in boleča mesta se napolnijo s to snovjo. S tako operacijo se posreči o-zdraviti pepolnoma človeka, ki je bU zapisan neizogibno smrti. Dr. Daviš je predstavil poslušalcem tudi dva pacijenta, ki sta prestala tako operacijo in sta danes popolnoma zdrava.
Kar se tiče kolektanja. sc bila ! peročano v tem listu imena oseb. ki1 so kolektaie kakortudi imena da- j rovalzev. Denar je bil izročen v ro- j ke Mrs. Mary Glavač v prisotnosti j petih oseb. Kaj je kupila, ni naša i pač pa njena stvar.
Mislim, da bi bilo lepše, če bi ne I vtikal kronikar svojega nosu v stvar, i ki ga ne briga, in vzdiguje prah.; ki kihko zamaže njegov lep obraz.
Kolikor je meni znano, ni Glavač plačal za nobeno stvar, kar je do- j bil pri rojakih. Če pa je kje kaj sta- r rega kupil, ni moja kakor tudi ne-tveja zadeva. Kupil je • so mu j razmere dopuščale.
Kronikar. ali bi ne bilo lepše, da bi držal svoje blato doma. kakor da j ga mečeš na osebe, katere pripo-znajo sočloveka enako vrednim.
Med vojno je pa tudi to letovišče močno trpelo, hoteli in igralnice so bile pralne in s tem so usahnili tudi bogati viri dohodkov tako, da si lastniki niso več opomogli. Star Kupelwieser je umrl leta 1920. Letovišče sta prevzala po njem pokojni Karel in mlajši sin Leopold, nad-p?ročnik na Dunaju. Karel je postal italianski državljan in celo fašist. kar so baje zahtevali interesi podjetja. Zakaj se je ustrelil, ni znu-no. Saje je bil zadnje čase zelo potrt. Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder v vili in fašisti iz Pulja so postavili samomorilcu častno stražo.
IŠČEM STANOVANJE z hrano ali brez hrane v okolici New Yorka. Oglasite se: — co Glas Naroda, 216 W. 18. St,. New York. N. Y.
i3x 1.3&5»
—	Soma sva, vedno sama. cdk.ir sva se poročila. In tega bo že leto dni. To se pravi, nisva sama. družbe bi imela lahko dovolj, če bi )o hotela. Kamorkoli prideva, sva z veseljem sprejeta, in moji prijatelji ter tvoje zrtanke se kar puh jo za najina vabila. Navzlic temu sva pa sama.
—	Res je. — mu je pritrdila. -Res je. Sama sva.
— Ali b: ne bilo lepše, če bi bili trije — io je boječe-sladko vprašal.
Zamislila se je. in vse telo ji je vzdrgetalo v nepojmljivem hrepenenju.
—	Da. krasno bi bilo, če bi bili trije — in je zašeetala in ga poljubila na uho.
On je z navdušenjem nadaljeval:
—	Ah bi ne bilo krasno, če bi midva takole tukaj sedela — pred nami na preprogi bi pa ležalo bitje, gledalo bi naju s svojimi nedolžnimi očmi, nebogljeno, malo btje, ki bi z vso silo mule, napol prebujene duše zahtevalo najme ljubezni.
—	Prav imaš, dragi prav imaš, — je zašepetala. Nebeško lepo bi bilo.
—	In ti bi ga vzela v naročje, — je nadaljeval. — pritisnila bi ga k prsim in vse njegovo malo telesce bi pokrila s poljubi.
—	Da, dragi. da. — je šepetala v sladki omami.
—	Kako prijetno bi bilo nam, če bi bili trije. Kako srečni bi bili.... In za nič na svetu hi se ne brigali. Mi trije bi tvorili sami zase cel svet. Jaz bi mu prinašal sladkarije in igračke, ti bi ga pa kopala in ga polagala k počitku.
—	Seveda, seveda — je zaploskala z rokama. Toda policijskega nočem .... Policijski so preveč divji.... tudi bulldoga ne.... ampak majhnega dakselna bi rada.... zadnjič sem jih videla v neki prodajalni.... in kako poceni, le pomisli.... po petindvajset dolarjev.... Sem ga ae hotela kupiti, pa sem se bala, da bi ti ne bil hud.... Ker si pa sam prišel na to srečno misel, ga bem koj jutri kupila...
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne Sta nmo vrni* čltmtro, pač pa vsi Slovene! v vali okolici,
(m ZA 06LASE SO ZMERNE
Ki«
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 3, 1930
VM LASQS8T BLOTTO OUli
BERAČENJE NAJBOLJŠI POKLIC
K. W AJRAM1S:
N? mine da n, da bi mi gospa Angela po večkrat ne telefonirala.
Bistvo najinih pogovorov so zelo
pereča vprašanja, na katera je tr<-t>a nemudoma odgovoriti.
Oni dan. postavim, je nujno potit bivala besedilo najmodernejšega tanga "Pijana mi je padla o-i'.og vratu' Zopet drugič vpraša je res, da se bo premog že zopet podražil ali če je že minila nevarnost papagajske bolezni, od c< sa prav za prav živi Pipkovic ali ce je res že sklenjeno, da se bo pri-i atelj Ecu ločil od svoje žene. .. Nedavno bi ji bil moral ceio dognali. če ima prav oni profesor, ki je v novinah oznanjal, da nas zadene še pred letošnjo zimo vročinski
In gorje mi. če ji ne morem da-i takoj potrebne informacije — Go pa Ancela je takoj užalieua, k kieči ne za dolgo. Čez dobro uro me napade z novim, strašno važnim vprašanjem, ka&or da se ni nit' zt£0,1'k>
T:da od zadnje nedelje k-akor da
je ndrLa v zemljo Naenkrat je te-1«. j.i nehal peti. nobenega vpra-
Po ™o.,pej Angeli se mi je skoro ■/ tožilo Hote! sem sam vprašati, k * je z njo, pa sem si premisli!. Ti /ko te dobiti zvezo z njo, njen ttkfon je vedno zaseden.
Da v: končno telefon zopet za-p< i Iz slušalke se je račul hripav
Saj bi me niti ne spoznali, a? K. ko divno govorim, a"> Že peti <iun lovim lisico
Kaj"* Na lov hodite? In celo na ksleo? Kam pa. če smem vpra-
- Častna beseda« Po vsem mestu lovim lisico
Živo lisico?
Ne norčujte se iz mene. poti dat ž! Lisico vendar ... tako. ki se
<,vlje okrog vratu Z vami je pa res
fCl i J , . r
Ix» to je vam vzelo toliko č&-Nt razumem.
—	N*kar ne mislite, da so to m emne solze Kupiti pošteno lisico ni taka igrača kakor napisati humoresko.
—	Seveda, seveda Oprostite, prosim...
--- No. vidite. Nimate pojma, ka-
* » sem se nabegala. In vsa pretila Jena sem že.
No, ali jo že imate, to preklicano lisico?
—	Kzj še! Saj niti ne vem, če jo -ploh dobim
LOV NA LISICO
—	Da bi se kaj takega v Varšavi ne dobilo? Neverjetno!
—	Vi ste pa. res tepček. In. to naj bo pisatelj! Ne. da bi se ne dobila, toda kupiti jo je težko. Tri dni sem rr.biia, da sem obhodila vse trgovine m se informirala o cenah. To je vt n<iar važno, mar ne?
—	Seveda je. Zelo praktični ste.
—	Hvaia 2a priznanje. Povem v:<m pa. da te tisice rtaibrž ne bom dobila.
—	Toda za boga, zakaj takoj tak
pesimizem""'
—	Danes sem že temeljito pou-
čena o položaju. In pravim vam: t krasna lisica, ki mi je vsec. je zar j rne predraga, tako poceni mi pa nij po volji. In tako hodim zopet že tretji dan po trgovinah in baran-; tam. Ce kupim lisico, vas telefo- j nično obvestim, dotlej pa....
In odzvonila je. Imam vtis, da bo trajal ta lov na lisico še dolgo. Gospa Angela mi da že nekaj časi mir. Hitim torej, da napravim iz tega humoresko. Kajti gospa Angela je govorila čisto resnico, da da je lažje napisati veselo zgodbo o lisici, nego ujeti pravo lisico.
NAJVAŽNEJŠI ZGODOVINSKI DOGODKI
Ameriški listi "Forum ' se je obrnil na mnoge odlične može s prošnjo, naj mu navedejo 12 zgodovinskih dogodkov, ki so po njihovem mnenju odločilno vplivali na razvoj zgodovine. Odgovorili so zaenkrat samo Henyrk van Loon Durant in H. G. Wells. Henryk van loon navaja naslednjih 12 najvaS-nt sih zgodovinskih dogodkov:
1 Leta 2200 pred Kr. izdaja zakonika kralja Hammuratisa, kralja prve babilonske dinastije. Ta zakonik je najstarejša priča praktič ne pravne vede.
2.	Leta 490 pr. Kr. maratonska bitka, v kateri se je odločila usoda Evrope, ki je postala svobodna, a bi bila sicer vazal Azije.
3.	Leta 323 pr Kr. smrt Aleksandra Velikega.
4 Lela 202 pr. Kr. bitka pri Z..mi, kjer je padia odločitev o go-spodstvu Rima nad Kartago.
5. Kristusovo rojstvo.
6 Leta 622, leto selitve Mohameda iz Mekke v Medino. začete * i: Umskega koledarja.
7. Leta 1354. ko se je prvič rabil srrodnik.
S. Leto 1517, nastop v Wittem-beigu, kjer je bilo pribitih na vrata grajske kapele 95 tez.
9 Leto 1683. osvobojenje Dunaja od Turkov.
10.	Leto 1769, James Watt je izumil parni stroj.
11.	Smrt Mirabeaua. ki je bil edini mož. ki bi bil po Loonovem mnenju lahko reišl francoski prestol.
12. Za najvažnejše leto naše dobe be priznava Loon leto 1917. ko je padia v Rusiji vlada Kerenskega
USODA PISATELJSKIH NAGRAD
Kakor poročajo listi, čaka letos- j njega nosilca. Noblove nagrade ?a j leposlovje, ameriškega romanopisca Sinclairja Lewisa neprijetna pravda Pisatelj je ločen od svoje žene,1 ki je navest, da bo nje ločeni soprog prejel znatno nagrado, tako,' j p od vzela vse potrebno, da naperi1 toi.bo zoper njega za povišanje aii-mentacijskega prispevka. Ženica zahteva sedaj tisoč dolarjev mesečno in kakor je v Ameriki sploh navada, ji bo sodišče najbrž ustreglo in pisatelj bo moral deliti za- i služeno nagrado. Časopisi orne-. n;ajo pri tej priliki primer nekega f/ancoskega pisatelja, ki mu je francoska akademija priznala nagi a do sto tisoč frankov. V tem primeru se sicer ni oglasila kaka ženska, pač pa se je vzdignila cela jata krokarjev-upnikov, ki so pesnika ogulili za zadnji frank. Pevcu \edno sreča laže.
V Li ver pool u je izvršil te dni samomor Gilbert Hansom, o katerem se je šele po smrti zvedelo, da ;e tii berač po poklicu. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je šege i po samomorilnem orožju zato, ker je bil že sit dvojnega življenja. V pismu pravi med drugim :— Celit. 10 let sem bil poklicni berač. Iz lastne izkušnje vem, da je beračenje v Angliji zdaj eden najboljših poklicev.
Hansom je živel s svojo nevesto v dobrih gmotnih razmerah in ji ni prikrival svoj pravi poklic. Beračil ni po Liverpoolu, temveč po Mnnchestru. kamor se je vozil vsak teden trikrat. V pismu omenja tudi te izlete in pravi: — Zbirali smo se v neki restavraciji, kjer smo se pripravljali na pohod po mestu. Eoen mojih prijateljev si je na hitro roko sešil iz cunj razcapano obleko, na katero je obesil tablico z napisom, da se je udeležil svetovne vojne in da živi sedaj v strašni bedi. Ker ni bil obrit, je vzbu-jr.i še večje sočutje. Vsak dan je pr.beračil vsaj en funt ($4.85). — Drugi moj prijatelj, ki ima samo ene roko, je pri beračil v eni restavraciji okrog 50 šilingov.
Hansom omenja v pismu še enega beraškega m a gnala, ki hodi s psom in nosi črna očala, da bi ljudje mislili, da je slep. Pol ure pribe-rači ta mož do 16 šilingov. Resnični berač, ki se omejuje samo na beračenje pred gledališčem, ima nad en fant dnevnih dohodkov. — Med londonskimi berači je celo magnat brez rok ki priberači toli-kr da se vozi v krasnem avtomobilu in da lahko preži vi vsako le* o počitnice v Parizu.
— Upam. — zaključuje Hansom svoje pismo, — da bo občinstvo v bodoče bolj previdno z berači in da bo našlo kak drug način, kako poka pomagati siromamom, ki so pomoči res potrebni. Doslej so poba-saii resničnim revežem namenjeno miloščino navadno spretni sleparji. Cek> onim beračem, ki niso ta-; ko srečni, da bi lahko stali in beračili na prometnih križiščih, se {..odi bolje kakor navadnim delavcem, posebno če so brezposelni. A tekih imamo v Angliji zdaj na mi- j lijone.
MEMORANDUM
sprejet na protestnem shodu, 28. septembra 1930, v Slovenskem narodnem domu, Cleveland, O.
Naj bo vesel |
Božič
lz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela.
Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike.
Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno.
Sakser State Bank
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stati kraj, je potrebno, d« je poučen o j potnih Ustih, prtljagi in rasnih i drugih stvareh. Vsled nase dolgo-! letne izkušnje Vam mi samorema dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brso-; pa mike.	j
Tudi ne državljani zamorejo po-■ tovati v stari kraj na obisk, toda! preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit )u Wash-! ingtona, ki je veljaven za eno leto i Urez permita Je sedaj nemogoče' priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari , kraj, ampak ga mora vsak prosilec, osebno dvigniti pred odpotova- . njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem fn oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje na Barge Office, New York. N. T.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom novo ameriško priseljeniške postave, ki Je stopila i ve-j IJavo a prvim julijem, snašu jogo-j slovanska kvota MS priseljencev j letno, u kvotni vise ji se isdajaio! samo onim prosilcem, ki imajo j prednost v kvoti te ti so: Stari*) j ameriških državljanov, možje n-j meriških državljank, ki so se po 1. j Junija 1MB. leta poročili; šene in j neporočeni otroci tac pod 11 letaj poljedelcev. Ti so opravičeni do prve j polovice kvote. Do drugo polorlci pa m opravičeni ione te naporoie-ni otroci ispod 21. leta onih nodr-šavljanov, k! so bili postajno pripuščati v to dešde sa stalno bivanje .
Za vsa pojasnilo se oteaiajto na znano te saasrijiio
SAKSER STATE BANK
SS CORTLAKDT STRUT ki	TOKE
VARNA OBRT
Spionažo smatrajo navadno za zelo nevarno 'obrt'**. Vohun, peseb-' no v vojni, vsak dan tvega življenje. Biti mora zelo spreten in neustrašen. Toda angleški pisatelj ; Richard Rewen, ki je zdaj izdal temeljito delo "Špionaža v svetovni vojni 1914—1918". trdi. da ni vohunski poklic niti od daleč tako nevaren, kakor ljudje splošno mislijo. V resnici je to prav miren posel Ni res, da se mora sleherni vo-1 hun ujeti v mišnico. Med vso sve i tevno vojno je bil n. pr. nemški vohun uradni tolmač pri pariškem; v: t jim vojnem, sodišču. Lahko si mislimo, koliko smrtnih obsodb je slišal pri obravnavah. Toda nihče: ni osumil tolmača samega. S pri-j služenim denarjem si je kupil po- j sestvo v domovini in zdaj mirno' redi pa prodaja prašiče blizu Lip-' skega.... V svetovni vojni je padel povprečno eden od pet vojakov.1 oočim os obesili samo vsakega 45.! vohuna- Ali ni to dokaj manj ne-' varen posel?
V očigled strašnega in nečlove-1 škega. ravnanja fašistične vlade kraljevine Italije; v očigled to-an-stva in brutalnosti fašističnih obit sti. katero izvajajo nad Jugoslovani. posebno nad Slovenci v zasedenem ozemlju Goriške. G radi-ščanske, Istre in v Trstu, seda; i-menovani Julijski Benečiji, in s^ posebno v očigled strašnega, civilizirane vlade nevrednega čina. to je, usmrtitev štirih mladih Slovencev—Franceta Marušie. Zve ni mir-ja Miloš. Ferdinanda Biacle in Franceta Valcnčič, dne 6. septembra. 1930., v Bazavici pri Tr.^tu, si usojamo ameriški Jugoslovani, svobodni državljani Zedinjenih držav ameriških. zbrani na ljudske.v. shodu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Ohio, dne 23. septembra. 1930.. predložiti ameriški javnosti. Ligi narodov in civiliziranemu svetu sploh, sledeči
MEMORANDUM
V mesecu januarju, leta 1S13, je zapisal pokojni predsednik Zedinjenih držav ameriških. Woodroa,-Wilson, ko se je razmotrivaio italijanske meje v Julijski Benečiji, sit deče:
" . . .Ratifikacija italijanske meje se mora izvršiti samo na podlagi jasno definiranega narodnega lastništva."
italijanska vlada je v svojem memorandumu odgovorila na besede Woodrowa Wilsona. sledeče:
"Italijanska zahteva temelji na takih plemenitih justicc. legitimnosti in moderacije. da se popolnoma zlaga s principi, katere je izrazli predsednik Wilson."
Ko je ukorakala italijanska armada ob podpisu premirju svetovne vojne v kraje, kjer se prebivali izključno Slovenci in Hrvati, je vrhovni poveljnik italijanske kraljeve armade izdal na slovenski in hrvatski narod sledečo okrožnico:
"Slovenci! Italija, velika država Svobode. Vam daje ista civična prava, katere daje svojim držav-ljunom. Ona Vam bo dala šole v VAŠEM LASTNEM JEZIKU, in to VEC ŠOL kot Vam jih je dala Avstrija. Vaša vera se spoštuje, ker j? katoliška vera, ki je vera Italije. Slovenci, bodite prepričani, da bo Italija, velika in zmagoslavna, skrbela za svoje državljane, NE GLEDE NA TO, KAKŠNA JE NJIH NARODNOST!"
Dne l. decembra 1919., je kralj obljubil v svojem prestolnem go-vc-ru, da bo Italija respektirala avtonomne institucije.
27. septembra 1919.. je M. Titto-ui, tedanji ministrski predsednik, v parlamentu izrekel največjo in nsjsvečanejšo obljubo, da bo :ia-li'anska vlada spoštovala pravice manjšinskih narodov, ko je oejai:
"Vsled stipuhicije. katere zavzema mirovna pogod'oa. so Poljska, češkoslovaška. Rumunija in Srbija, prisiljene, da respektirajo jezik, religijo, kulturo, šole in vse liberalne institucije svojih manjšin, in ABSLUTNO POTREBNO JE. DA SE TE STIPULACIJE ALI DOLOČBE NATANČNO IN LEGALNO IZ-POLNUJEJO.
"Italija, ena velesil. NI vezana p0 nobeni juridični pogodbi te stipu-lacuje ali določbe izpolnjevati, toda, po mojem prepričanju, je ONA obvezana po ČASTI SVOJIH LIBERALNIH TRADICIJ, ki so njena slava in privilegij, ravnati enako.
SEZNAM KONCERTOV:
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffman ove pripovedkeChicago, 111.
14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, HL
28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio.
31. dec.: Lorain, Ohio.
Banovec Svetosar, 933 E. 185. St., Cleveland, Obio.
BKEZFLACNl IDVK.
BOARD OF EDUCATION nodi brezplačen pouk, Id se tele naučiti snglffhrt te hočejo postati dr-tavljani Zdrotenlh drtav. OgSante se sa pojasnila v Ijadski ioU itv. IT! East ti. eosta w potek sjatvo) od It. do IA, soka «tv. Itt, aH pa v poaddjob in sredo ob 8. do 8« so-

I
N
i
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
H
Prepričajte se!

, završila 6. septembra 1930, ko so j ustrelili štiri slovenske fante ne-; kaj ur po izreku obsodbe, v hrbet. Navedeni fakti so !e majhen del strahot in zatiranja Slovencev in Hrvatov, ki so bili že predloženi manjšinskemu odboru Lige narodov. kar pa ni prišlo v širšo javnost. Obljubljamo pa. da bomo iznosili pred kulturni svet v posebnem memorandumu vsa zlodejstva fašistične vlade Italije, da bo svet vedel, kako se potopa z manjšinskimi narodi v fašistični Italiji,
Ameriški Jugoslovani, državljani velike in demokratične republike, ki uživamo vse pravice svobodnega naroda in državljanstva; ml, ki u-ži varno konstitucijonaino zaščito v vseh slučajih kot vsak turojen državljan. mi, ki uživamo absolutno kulturno svobodo, nepreklicno pravico do kulturnega in gospodarskega razvoja; mi, ki se ne samo nemoteno poslužujemo svojega jezika v našem življenju in v vzgoji naših otrok, marveč uživamo postavno zaščito v rabi svojega jezika,. tako v krogu družine kot v vseh naših jugoslovanskih inetitu-
(Nadaljevanje na 4. strani.;



j KRATKA DNEVNA ZGODBA
"Ljudstvo drugih, narodnost:, ki je z nami združeno, naj spozna, da! je vsaka IDEJA ZATIRANJA ALI RAZNARODOVANJA NAM PO-1 POLNOMA TUJA; da bodo njih jezik in kulturne institucije respekt;-rane in da bedo njih admin_^t:rbitimi uradniki deležni vseh privilegijev naše LIBERALNE IX DEMOKRATIČNE ZAKONODAJE .
V istem smislu .o v -vl i h . v^-rii? obljubljali Slove učeni "... Hrvatom enakopravnost v vseh oz r.h. lela 1920 princ čolonm-	no-
vembra 1920.. grof Sforza; 27. novembra 1920.. poslanec Liu^i Luz-zati; leta 1921 M. Gillotti v parlamentu ter M. Bonom, poznejši ministrski pre<Ledr.:.-: .
Vse te deklaracije so imele zna-c:-.5 jasnosti, odkrito-rčnosti ..t vesti ter delajo cast smislu prr . -.i si;, katera jih je tedaj in.-.pirirala.
Toda—k^e je tista moralna obii-gstcija. katero so tako libt-iji .> .r. velikodušno tr:«sili r.a podjarmil .v-Slovence in Hrvate najbolj kvalificirani reprezentantje ItaJre5 Ai so bile ic obljubo Upoliijen.-?
Pritožbe, ki so prihajale r.a Lij. narodov cci Jadrana in :z Tirol, .o jasno pokazale, da kraljeva vlača Italije ni držala svojih svečanih obljub. Te pritožbe pa so s t še pomnožile, ko je zavzel laš.zem vladne vajeti. Javno mnenje demokratične Amerike in v^ega civiliziranega sveta naj sodi na podlaga faktov, izne^enih v tem memorandumu, v kojem hočemo navesti majhen odlomek nasilja, krutosti in zločinov, ki jih je in jih še danes izvaja fašizem nad Slovenci in Hrvati. Vsi ti fakti so oopolnoma resnični in se jih lahko verificira
SLOVENCI IN HRVATI OBTOŽUJEJO ITALIJO:
1 --da je uničila provincionaino m
komunalno avtonomijo; 2—da je zaprla 540 jugoslovanskih šol ter iste nadomestila z i-talijansklmi;
3.—da	je zatirala z vsemi mogočimi sredstvi rabo slovenskega in hrvatskega jezika v izobrazbi, administraciji, pri so-discih. v cerkvi in celo v privatnih zavodih;
4 -da je uničila vse politične svobode s tem. da je manipulirala z elektoralnim ustrojem;
5.—da	je zatrla pravico zborovanja in družabnega zbiranja za vse namene:;
6.—da	je zatrla vse časopise in revije;
7.—da	je upostavila v novih provincah sistematično režim terorja m nasilja, ki sestoja iz napadov na življenje in privatno iastnitvo, ki »e ne dajo primerjati niti najbolj primitivnemu mora In e m u standardu civiliziranega sveta.
IZVAJANJE TERORJA IN NASILJA
Sistematično upeljan terorizem ir. nasilje, sta se pričela izvajati nad Slovenci in Hrvati z vso ve-bemenco že 29. decembra 1918. ko so navalili na tržaški list • Edinost".
4.	avgusta 1919, pa so naskočili Italijani slovensko šolo na št. 20 Via Acquedotto. na privatno trgovsko šolo Via Cesare Bat tisti. Narodni dom, hranilnico in čitalnico.
Od tedaj naprej pa so bili napadi in teroriziran je ljudstva na ■drevnem redu. Italijani se nis'.» zadovoljili s terorizmon^ ljudstvi, marveč so pričeli uničevati in po-žieati hiše in narodne domove.
13. juh j a 1920. so zažgali Narodni dom v Trstu, cigar škoda je bila ocenjena na 15 milijonov lir. Iz Trsta se e razširila psžigaLua ma-njja na vasi in trge širom zasede-| n« ga ozemlja.
| 15. maja 1920 so zažgaii v vasi ! Škofi v Istri j i tri hiše. Drugi dan, IG. maja so zažgali Italijani šest j hi- v Cežan pri Kopru Isti dan so zcžeali hise v Mačkovijah ter me-tali v hiše bombe in 15 hiš so iz-ropali. Isti dan so pcžgaii. v Crni-kali šest hiš, v Poj ari v Istri tri hiše. v Oprtljavščini in Buzetščlni o>em hiš. V Bademi so fašisti vr-u:i v hišo Petra Buriča vžigalno b^mbt, na kar je izbruhnil ogenj. Oropali - > hi r- v Kr.nssi. Valturi, P. beg:. P mj:mu. Or.riah -Miije« in v Dohn:
V začetku aprila so fašisti požgali v Krnici 26 hiš ;n iiaropali bla-g.i za 100.000 lir ter ubili kmeta Ivana Rubini ..a in do smrti pretepli kmeta Jakoba 2vek. 6. septembra so zažaali Narc-dm dom v Kojanu. 12. scrprembra Narodni di.m pri Sv Ivanu, potenc pa v Gorici .n Pazinu.
To je le nekaj slučajev vandaiiz-nia, ki ne dela časti narodu, ki se ponaša s svojim rimskih pravom.
Pri vseh teh fašističnih kazen -skin ekspedicijah pa so ss vršila grozodejstva nad ljudstvom. Kakor izkazuje proglas primorskih SLovencev. je bilo po fašistih umorjenih tekom dobe okupacije 2000 Slovencev v ječo vržen.h pa preko 20.000.
Ljudstvo si ni upalo iz hiše. ko j t- legel mrak na zemljo ker ni bil n:iiče varen življenja. Fašisti so metali in še sedaj mečejo, ljudi v j'.ce brez povoda, kjer jih tepejo, b:»ejo do nezavesti in cclo do smr-
Vse kriminalne č_ne se pripisuje , Slovencem, da si jih ni? o Slovenci izvršili. Naj navedemo samo slučaj Giovarmi-a BorJ. pristnega Italijana iz Friuli. l. septembra 1921, je hst Popolo eti Ti-ieste" prinesel novico. da odkopava neki Slovenec nr> pokopališču Monte Capuccio trupla padlih italijanskih vojakov, jim octvzema zlatninD in obleko, katero potem prodaja Oblasti so zajele to zverino in prijeti je povedal, di je Italijan. G-rozili so mu s rinrtjj in obljubili so mu nagrado, iiko izpove, da je Slovenec. Boru ni Zi.a: ne pisati in ne govorici slovansko in se m hotel izdati za Slovenca. temveč je trdovratno vztrajal. da je Italijan, kar je potrdila tudi njegova hči. Bon; je sin stare italijanske hiše.
Ta novica, da Slovenec izropava trupla padlih italijanskih vojakov, sc je raznesla kol biisk po vsej Italiji in takoj drug; dan je plačal slovenski narod za zločin Italijana s tem. da .-o fašisti požgali Narodni c.Lrm pri Sv. Ivanu pri Trstu in sa-koLsko dvorano v Rojanu ter terorizirali ljudstvo in ga bili.
Da so Slovenci in Hrvati brezprav -na masa, ki nima pravice do zaščite zakonov, se pač jasno zrcali v zahrbtni eksekuciji Vladimira . Gortana. ki je bil ustreljen 17. oktobra 1929 in pa tragedija, ki se je
• in iiBwr'
NEW YORK, WEDNESDAY, PEČEM BER 3, 1131
m ubqhv surma milt ae,t a
Carovniško zlato.
■■■"■»ESi SOMAN IZ ŽIVLJENJA I I ——
Z m' Glas Naroda priredil G. P.
MEMORANDUM
t Nadaljevanje s 3. strani.)
Kretanje rarnikov
>— Shipping News —"
23	»Nadaljevanje.*
Izvedela je z vpraianjl, kaj mu manjka Ni pa ji ušlo. da je bil Son-fold kljub svoji čedni zunanjosti. Juti nic drugega kot zanimiv dru-
zaoglik.
Seveda je F- .tfrjd skrbno varoval izdat; svoje namene v njegovi
Na>iednJn:i dne je prijela mati Goetza za rokav.
Nii : .'> -j prinašam >rcne pozdrave od Jute. Bila sem namreč v vr:u1	'ro ::•>. clu ti ni treba biti ljubosumen na Son-
:'>i(: 1	k ,.t» . < - »i '• Juta že davno pregledala. Na njegovi le-
I v n;. Kit- »; .. c! 'jacUi ;;»nju kot kipar na sohi leptga AdonUa. To je % r 1 •"•'	vetemjak tj nikdar ne more postati nevaren' Za-
j t» in..i Juta prr.ada. Ali razumeš?
Clc,i './ p ljubil svoj, materi pnsrčno roko.
J <• zaupanje lahko prestavlja gore. draga mati! Mati se mu Je nasmehniti.
O ti to nezadostuje. potem sem že zadovoljna. Ooetz je postal v resnici mirnejši.
Hjizv« ntega ]>a je nastopil sedaj ras žetve in ni imel časa. da bi se tKtujaJ brezpoldnim razmišljanjem.
Kadar ,«tu pri i Juta in ?ospa Sterneek v Oerlachhausen, je bil on
yonavadi po polju
ij	1 : i k	> virti la v teh dnevih skrajno poredko.
•S/0- '	• ii > !>>:• kli ..'.za rasa. ko je dospel Herbert Son f el d v Ravmuu
•	* J ' >1* h< rni dan. da je to najlepši čas njegovega
življenja
fc. -	* viacal s ttnis-prci,tora, katerega je pustila Juta napraviti V i-a! - ( ■ p;i Sterneck ju je že čakala pri čajni mizici na verandi.
je zavzela prostor in Sonfeld ji je položil šal krt*? vratu. Ho-' la i ic zahvaliti.
Meni je dosti gorko, hvala vam!
V. oči ste in lahko se prehiadite pri najmanjši sapici. Jaz ne mo-i .-rn dovol.ti. da bi se prehladila. Oliranite šal. meni na ljubo r
Spremljal je te besede z vročim, prosecim pogledom. Juta je bila ■v vajer/a *eh pogledov ter ostala njemu nasproti precej neprisiljena Smehljaje je obdržala šal ter pogledala k gospej Sterneck.
PusLm se tiranizirati od vašega gospoda nečaka z njegovo skrbjo. dragu goupa Sterneck!
Dolly je namerila nežen pogled na Sonfelda.
Zelo skrben je ter obziren. Že kot otrok je bil tak! Herbert je poljubil teti roko.
Vedno si me precenjevala, teta! Juta je zr.a zamišljena na cba. K-ako rada je imela, če sta se tako rada dobro imela!
Po čaju se je poslovil Herbert.
Vi ste strašno pridni, gospod Sonfeld. — je rekla Juta smeje. Poljubil >i je roko
Se nikdar mi se ni tako težko zdelo kot ravno tukaj. Tukaj imam rtlo prijetno družbo, a ukvarjati se s suhoparno knjižnjo modrostjo, to je okrajno mufno. Sila pa me priganja k temu. Vi veste, da moram stremeti za tem. da dosežem svoj cilj!
Vi delate prav, - je rekla. — Mož mora delati, in stremeti, če hoče kaj veljati.
Zahvalil se je s pogledom zavojevalca.
Če bom enkrat zopet v Berlinu, v svoji skromni sobici, bo živel spomin na grad Ravenuu kot pravljični grad. Spomnil se bom tudi vas iot najlepše n dobre pravljične princesinje. ki je blodila po gradu ter mi Mešala možgane s svojim smehljajem.
Prekinil je sumega sebe, kot prevzet od ganutja ter hitro odšel.. Juta je zrla za njim. nekol ko presenečena. Ali je bila to resnica ali šala?
Ker ni bila vajena takih komplimentov, jih ni znala presoditi po
njih pravi vrednosti.
Za; i?. . e ;udi naenkrat, kako se je Sonfeld naenkrat sklonil ter
• ' - K • ' -i '«■ -Zf*ubila. Prestrašena je zrla naprej ter videla,
kak.; e t »vidi n nec.pažcn, pritisnil ta trak na usta ter ga poljubil.
Kaj naj si misli o tem?
v 11 —'' »tk ni pu>tila ;z svojih oci niti najmanjšega dogodka tega prizora	H
Zadc , ljno )e videla, kako je Juta zardela.
'	-•!..» r ; da ne zapazi ničesar in rekla je cez nekaj
lasu pohlevno:
K 1 • 'hotela že davno nasloviti na vas neko vpraša-1 v	i *-m pi^iljena k temu. Ne smete pa mi zameriti, če se'
\r.m bom zdela malo diskretna!
Juta se je vprašaje obrnila nanjo.
Pr^im zelo, kuj hočete vedeti, gospa Sterneck? Ta je polomila roki na mizo ter zapičila oči v Juto s čudno gorečim pogledom, kot da .«e beri proti velikemu ginjenju: Zakaj ne govorite nikdar o svoji materi? Juta se je stresla ter nalahko obledela.
Kako pride'.e do tega vpraiunja? Dol-y je globoko vzdihnila.
K r m .-a •<:-*<-> pogrešala. Vi govorite o svojem starem očetu, o ■ u a nikdar o materifc	i
Juta je jokaje stisnila rt>ki skupaj.
Kako pridete do tega? Dolly je k hm tla naprej ter zrla globoko v oči Jute.
Krr em poznala vašo mater! Ju je skočila pokonci ter zrla na govornico.
R.« 'ica in bledica ata se izmenjavali na njenem obrazu. Pritisnila je | roko na srce.
Vi ste požirali mojo mater? In to mi poveste šele sedaj? — je1 vzkl.knila z napol zadušenim glasom.
Nisem si drznila prej govoriti o tem, ker nisem vedela če vam bo to prijetno ali ne.
Juta je omahnila nazaj na stol.
—	Meni neprijetno? Meni. ki tako hrepenim izvedeti kaj o moji | materi?
Z raapaljenimi lici se je sklonila naprej ter prijela roki gospe von Sterneck. j
—	Draga. ali je res, da ste poznali mojo mater? — je vprašala loteče
Dolly je pobožala njeni drhteči se roki.
—	Da, otrok, tako dobro, kot poenam ■samo sebe. Poenam tudi njeno žalostno povesit!
Jutu se je približala ter jo objela.
—	Pripovedujte ml vse, kar veste o nji. draga. Ne zamolčite niti ene besede. Vedno vam bom hvaležna. Pomislite, jaz sem oboževala svojo mater kot prikazen. Nikdo pa ni mogel ali hotel govoriti o njej. Ali je bila doba in lepa? — Da je bila lepa, to vem, a drugega ničesar kot to, da jo Je moj stari oče sovražil ter bil hud nanjo.
MjjMfaiyjfc	- Bj *	-— - —	*	•
;; :	(Dalje prihodnjič.) k
cijah in organizacijah; mi la smo smaIrani in sprejeti v poiitičnent življenju enakopravni lurojenim državljanom: mi, ki smo češče poklicani. da pokažemo ameriški javnosti svojo kulturo, šege in tradicije: mi. ki smo smatrani in spre-v vsem političnem življenju ena-kopravi turojenim državljanom, mi, ki znamo ceniti in spoštovati to demokracijo, svobodo in člove-čanstvo ameriškega naroda, vlade in zakonov, ne moremo več biti brezbrižni, ko se postopa z našimi rojaki v Italiji na tako avtokrati-čcn. barbarski in brutalen način, ko se tepta njih človeške pravice, ko se Jih smatra za pleme brez kulture ter skoro brez jezika in narodnosti, ko so vendar člani 203 milijonskega slovanskega naroda s svojo lastno kulturo in zgodovino Čut bratstva in krvne vezi ter čut človečnosti nam veleva, da opozorimo ameriško in svetovno javnost, da še živi v severni Italiji ob Jadranu slovenski in hrvatski narod, na zemlji, ki je bila stoletja njegova last, ki pa ki je pod fašistično diktaturo postal brezpravna masa, ki sc ga tepe. zapira, raznaroduje, uničuje moralno in fizično. Ta čut ram tudi veleva, da se spomnimo v istem smislu tudi nemškega naroda v Tirolah, ki je izpostavljen enakim šikanam.
Ameriško časopisje je prineslo poročilo o eksekuciji štirih žrtev z dne 7. septembra 1930. ki žali čut in naš narodni ponos, ko so dejali, da so te štiri žrtve "teroristi" in "banditje". Mi vemo, da so ta po-rcčila fašističnega izvora, in žsli-tro, da ameriško časopisje, ki je principijelno proti vsakemu terorizmu. izve resnico ter razbremeni Slovence in Hrvate težke obtožbe.
V stari Avstro-Ogrski, kjer niso imeli Slovani veliko pravic, se ni nikdar slišalo o kakih "teroristih" in "baifditih". Bili so mirni in zakon upoštevajoči. Kako to, da so sedaj ti mirni krotki Slovenci in Hrvati postali v kraljevini Italiji naenkrat taki "teroristi" in ' atentatorji" in "kriminalci"? Koliko "teroristov", "atentatorjev" in "kriminalcev" Slovencev in Hrvatov se nahaja v ječah v svobodnih Zedi-njenih državah? Kolikor je nam ziiano niti stoti del enega proccn-ta. Če so postali v Italiji to, kar se jih dolži, kar pa mi absoltuno ne verjamemo, zakaj so postali?— Ker se jih hoče popolnoma uničiti narodno, kulturno in gospodarsko: ker se jih biča s škorpijoni; ker se jih uničuje in upropašča moralno iii fizično; ker se bore proti nasilju in nasilni smrti; ker hočejo živeti. Še žival se zoperstavi svojemu mučitelju. Ali naj zahtevamo od človeškega bitja, ki ima um in dušo, da se pusti trpinčiti od sočlove-ka-mučitelja. ne da bi izustil protesta'1
Naši rojaki v Italiji ne morejo av.gniti protesta proti fašizmu, ker to bi pomenilo za nje smrtne mu-ke in končno smrt; njih protesti ne pridejo na mesta, kjer bi morali dobiti zadoščenje in zaščito. Zato pa si jemljemo pravico zagovora in zaščite teh bednih, do krvi. j kosti in mozga prebičanih rojakov' mi, svobodni ameriški Jugoslova-1 ni. državljani svobodne republike Severne Amerike ter apeliramo na ameriški narod.* vlado in časopisje. na svetovno časopisje in kulturne države, na svetovno človečan-' stvo, da se usmili teh naših roja-' kov v Italiji, ki so brez zaščite prepuščeni fašizmu, ki tepta njih pra-' vice. Apeliramo na one sinove, ne-j kdaj demokratične in liberalne Ita- , 11 je, ki imajo v svojih srcih čut pravice in človečanstva, katere tak-. isto preganja fašistična vlada, da' se zavzamejo v besedi in dejanju za te nesrečne sodržavljane. 12 let trpe Slovenci in Hrvati najstraš-, nejše muke. Ali bo svetovna civili-1 zacija dovolila, da se umori 500,000 Slovencev in Hrvatov? Ali bo Liga narodov dopustila, da pogine teh 500,000 Slovencev in Hrvatov nasilne smrti? Drznemo si, v očigled nezaslišnih krivic, ki se gode manjšinskim narodom v Italiji, posebno! Slovencem in Hrvatom, ponoviti besede našega ameriškega državnika Patrick Henry-a; "Give me liberty or give me death!" (Dajte mi svobodo ali dajte mi smrt!) Kaj bo prisodil kulturni svet tem zatiranim Slovencem in Hrvatom? Svobodo — ali — smrt....?
Mi, državljani Zedinjenih driav. jugoslovanskega pokoienja, odločno protestiramo v imenu človečan-PTOtl ti ran živa fašistične vlade kraljevine Italije; protestiramo proti eksekuciji nedolžnih
, vanov; naj odločne j protestiramo proti že izvršeni eksekuciji štirih slovenskih mladeničev; protestira-| mo proti izzivanju Jugoslavije o£' strani fašistične vlade Italije, katero izzivanje bi moglo povzročiti [novo svetovno vojno; protestiramo j proti sistematičnemu raznorado- 1 i vanju in končno protestiramo proti Rapalski pogodbi, s katero se je izročilo nad pol milijona Slovencev J in Hrvatov absolutni narodni smr-I ti In oblasti fašističnega terorizma. Jugoslovani, zbrani na tem pro- , testnem shodu, zastopajoč ves jugo- ; slovanski narod v Zedinjenih drža-1 vah. apeliramo na vlado Zedinjenih držav, na svobodno ameriško i časopisje ter sodržavljane; pozivamo Ligo narodov in najvišji tribunal svetovnega razsodišča, da prisili faišstično vlado kraljevine Italije k temu. da izpolni svoje ' obljube, katere je dala Slovencem 1 i:i Hrvatom, svojim manjšinskim narodom in Ligi narodov, da bo u-1 ]x>števaLa pravice anektiran.h na-^ rodov, jim dala narodno in kulturno avtonomijo ter jih smatrala ' enakovrednim svojim tir.livlja-iiom. Mi, aaneriški Jugoslovani zahtevamo za naše rojake v Italiu | rič manj in nič več kot narodno in { kulturno avtonomijo in enakopravnost z drugimi narodi!
Ta memorandum in protest je bil sprejet na javnem ljudskem shodu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Ohio. U. S. A . j dne 28. septembra 1930.
I
(Pečat Narodne Obrane)
Podpisi eksekutive in odbora za resolucije in memorandum.
Zgoraj naveden memorandum je sedaj v reviziji pri Press Bureau, in kakor hitro ga bo odbor nazaj, bo oal istega v tisk, na to pa ga razposlal na vse vlade, ki imajo svoja poslaništva v Zedinjenih državah. Ligi narodov in odboru Narodnih manjšin. Vse to bo stalo denarja,
in ker odbor odnosno NarodnaObra-
■
na, nima svoje blagajne t nje blagajna znaša $9.00), bo dramsko društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu uprizorilo v ta namen dramo "Kajn" in vabimo vse Slovence. da se udeleže te predstave, ki se vrši 7. decembra ob 7.30, v Slovenskem narodnem domu. Vstopnina je samo 50c.
Upajoč, da nas boste v tem delu vsestransko podpirali ter pomagali olajšati gorje našega Primorca, o-stajamo za pravico naših bratov.
Odbor Narodne Obrane.
LOČITVENA NAZNANILA
--
Davno obstoječi družabni običaj je. da ljudje v časopisju naznanjajo svojim prijateljem in znancem pomembnejše dogodke v svoji rodbini: smrt. rojstvo in ženitev. Pari-zani dodajajo k tem še četrti, nič manj važni dogodek: ločitev. Na ta način se človek izogne raznim ( neprijetnostim, ki v družbi nastanejo zaradi nepoučenosti o zaseb nih razmerah. Ločeni ženici je go-i tovo skrajno neprijetno, ako jo kdo 1 ljubeznivo in vljudno pobara po zdravju gospoda soproga, kadar je ta soprog že ločen, oženjen z drugo, pa tudi sama boljša polovica ' ima morda že drugega moža. Tudi 1 moškim je nerodno, ako jih sprašujejo po njih bivših soprogah. Da ! se ognejo temu, bodo ločenci izda-j j ali pismena obvestila o ločitvah, 1 ki se bodo glasila prav preprosto: I — Gospod in gospa Leblanc na-znanjata, da sta se dne tega in te-1 ga v slogi in sporazumno ločila. Doslej bodo objave le pismene, ko pa pridejo v splošno navado, se bodo zavoljo enostavnosti priobče-| vale tudi v listih. Pariške tiskarne imajo že na razpolago tiskovine, v katere je treba vstaviti le ime in svoj podpis. Navadno ločenca ne javita ločitve sporazumno, marveč jo stremečemu svetu razodene ona polovica, ki ima več interesa na '
' tem. i
! -
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproient, da jo po možnosti čimprej obnove. — i
i
Uprava lista. 1
SLOVENSKO AMER1KANSKI
i KOLEDAR
ZA LETO 1931
• • v f
je izšel
CENA 50c
f j •
j Po zanimivem č t i v u , presega vse dosedanje.
ONIM, KI SO GA NAROČILI SMO GA ŽE POSLALI
1 i|
ZASTOPNIKI NAJ ČIMPREJ JAVIJO, KOLIKO IZ TISO V ŽELE
j"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street
New York City
I	_
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in BOMANI:
(Nadaljevanje.)
Strahote vojn« .................................6«
Štiri aorti. 4. sv ...............................35
Smrt pred hite .................65
Stanley v Afriki ............................M
Spomin znanem HUrtic« ....	1.51
Stritarjeva Antologija bro& ..	.*».
Sisto Šesto, povest la Abru<-ev ..	.3«
Sij medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ JI
Stric Tomova koča ............. .50
Študent naj bo, V. sv............35
Sveta Notbnrra ................ .35
Spisje. male povesti ............ .35
Stezosledec ..................... JM,
Šopek Samotarke „.............. .35
Svrti noi	«30
Svetlobe In senc« .............. L!«
Slike (Meško) ...................60
HAKESPEAREYA DELA:
Maehbet, trdo vez. ............ .90
broširano....................70
Othelo ...........................*«©
Sen Kresne noč! ...............76
SPLOŠNA KNJIŽICA:
ŠLI. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, lvzlrna povest, 104 str., broširano .................... .35
St. 2. (Rado Mnrnik) Na Bledo, Izvirna povest, 181 str.. broS... 51
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broB. 105 strani ....................
št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str., broširano..................... JbQ
Št. 5. (Fran Milttnskl) Gospod Fr idoli d Žolna in njegova družina
veselouiodid črtice I., 72 strani, broSlrano ................ J55
Št.
6. (Novak) Ljubosumnost .. .30
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broS............33
Štev. 8. Akt štev. 11»...........75
Št. 5. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS. ....... .70
Št. 10. (Ivan Albreht}. Andrej Teraone, rilijefna karikatura in minulosti. 55 str., bro«. „......
Št. 11. (Povel Golla) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 olikah. 84 str., broš....... J35
Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, »1 str., broS.......... jo"
Št 13. (V. M. GarSin) Nadeida Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun. 112 tsr., broft. ........ .3®
Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str.,
......................... JI
Št 15. Edmond In Jules de Goa-
«wrt, Renee llauperln, .........40
Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., bro& ........ .45
Št 17. (Prosper Marlmee) Verne dofie t vieah, povest prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. JU
Št. 18. (JarosL Vrchllcky) Oporeka lukovfikega grajttaka, vese-. loigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 Btr„ brofl. .. .U 1
Št 19. (Gerhart Hauptman) potopljeni zven, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Pun tek. 124 stra^ broi. ...... M
Št 20. (JuL Zejer) CsmpsO In Kamnrasald, japonski roman, la čeSCine prevel tir. Fran Bra-daf, 154 str., broi. ............ .48
Št 21. (FridoUii Žolna) Dvanajst kratbiFssoft sgedbic, II„ 73 str.
broS. .o,.,.,,,,,,,,.,,,,,,,,
Št 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____
sonata ........................60
Št. 23. (Sophokles> Antigone, žalna Igra. poslov. C. Gular, «0 Btr^ broširano .....................JO
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., bro*..........................»0
'Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del .......................90
Št. 26. (L*. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broft. ........................ .55 1
Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za
brezposelne. 80 str„ broš........35
št 29. Tarzan sin opic ....... ■»<■ -
Tarzan sin opice, tr. vez. ___1.24» r
Št 3L Roka roke...............25 .
St 32. Živeti _................ .25
Št 35. (Gaj SalustlJ Krl?p) Vojna z Jugurto, poslov. Art Dokler. 123 strani, bnA .......... i0 1
Št 36. (Ksaver MeSko) Listki. ^
144 strani .................. AS
Št 37. Domate živali...........30
Št 38. Tarzan in svet ........L—
Štev. 39. La Bofacme .......... JHI
Št 46. Magda	.40
Št 47. Misterij dole............1—
Štev. 48. Tarzanove Uvali .... M
Štev. 49. Tnrianov sin ........ .90 ,
Št 49. Tarzanov sin, trd ves____1.20 .
Št 00. Slika De Graye..........L2a
ftt BL Slov. balade In romance JUi \
fit 54. V metežn................1,—
Št 55. Namišljen ibolnik ...... M ,
St 66. To in onkraj Sot le .... J
št 57. Tarzanova mladost.	1
trd. vest ................1.20 ^
Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ J»0
Št 59. (Dostojevski) Zapiski Iz
mrtvega doma, 1. del ..........1.—
štev. ©o. (Dostojevski) Zapiski U
mrtvega doma. II. del ........1.—
Št. 61. (Gular) Bratje in sestre .7."» št. 62. Idijot I. de!. (Dostojevski) JMI
Šr. 63. Idijot, II. del .......... .»0
Št C4. Idijot III. del.......... »
Štev. 65. Idijot IV. del ...... J»Q
Vsi 4 dell ..............3.15
št. 66. Kamela, skozi uho ii v soke, veseloigra .................45
Slovenski pisatelji n. sv. '
Potresna povest Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................
Tik za fronto ...................?o
TatW, (Bevk), trd. ves..........75
Tri indijanske povesti...........30
Tunel, soc. roman................i.j«
Trenutki oddiha ................ io
Turki pred Dunajem .......... .30
Tri legende o razpela, trd. vez. .65
Tisoč in ena noč (Rape)
vez. mala Izdaja............$1.—
Tisoč in ena noč
I. zvezek..................1.30
"..........................L40
HI.............................
KNJIGE SKUPAJ........$3.75
V	robstvu (Matlčič) .............L25
V	gorskem zakotja ............ .33
V	oklopnjakn okrog sveta, L del Jt
...................... M
Večerna pisma. Marija Kmetova . .75
Vojska na Turške« ........... jQ§
Veliki inkvizitor ................L—
Vera (Waldova), broS. ........
kdor Zeli pre2iveti
j BOŽIČNE PRAZNIKE j
med SVOJIMI v
STARI DOMOVINI
je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom
"ILE DE FRANCE"	j
preko Havre: veliki božični izlet
dne I 2. decembra 1 930
Po COSULICH PROGI z motorno ladjo —
"VULCANIA" veliki božični izlet
dne 10. decembra 1930
NA OBISK V STARO DOMOVINO —
zamore potovati vsak ameriški državljan In pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo.
Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni.
Sakser State Bank j
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
Tel. Barclay 0380
4. aecembra:
Stuttgart, Cherbourg. Erero«n
i.
Paris. Ha', r*
Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Augustus. Xapolt. Genova
I
6. decembra:
L*via than, Cherbourg
6 DNI PREKO OCEANA
^ i. .'-i ;
J
Najkrajia in najbolj ug:tfnj pot zi • potovanje na ogromr.ib parnikih:
PARIS 5. dec.; 24. dec.
(4 P. M.) (4 P. M.) J He de France 12. dec.; 6. febr. (10 P. M. >
Najkra^a jmt p.) /rl.-zni. i. V>-.ikil<» jp v	but kabini z \ s<-tm tn •.!^rr.,mi
udrtbtv »tml. — I'.j^.'a in ."I;ivnu fr.iii-(••>>-k.'i kuhinja. Izredno nizki' •
* Vprašajte k .!• rrt.ik 'i j
j® FRENCH LINE
^H^Bkl	STATE STREET
•AhHHL NEW YORK. N. V ___I
•0. decembra:
Vuliatili. Tr«t litre1 ifaria. Cherbour« Qeurge WashirigtoR. Cherbourg, Ham* burg
Con t* iiiincamaoo, Na pol I. G«cova
11.	decembra:
Berlin. Bou'ogne 9ur Uer, Bremen P.f-ma, Naifoll. Qenovm
12.	decembra:
I:* «5«- France. Mwvra Si Loui*. Cbrrbourg. Bremen 1S. decembra:
Kurupa. Cherbourg. Bremen
16	decembra:
i!aut etania. Cherbourg
17	dec-mbra:
Fr^sident Hooaevelt. Cherbourg. Hamburg
New York Cherbourg. Hamburg
18	decembra:
Dresden. Cherbourg, Bremen
23. decembra:
Albert UaMin, Cherbourg. Hamburg
24 dece.-nbra:
Amtrn^ Cherbourg. Hamburg
26 decembra:
Hi »•niftt. Cherbourg. Bremen
liiiwauk«'«' Cherbourg, Hamburg
Z1. decembra: Paris, Huvie Leviathan. Cherbourg
31. decembra:
President Hat ding. Cherbourg. Hun-
burn