Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« 3-80 za 1 mesec......« 130 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. nagrade dobi, kdor prijavi točno sled tatov, ki so »plenili v noči od 22. na 23. skladišče trgovca S^n-carja pri kolodvoru in pripomore, da se izsledi ter dobi ukradeno blag;o. Boljševizem, :..........................................................-¦ V Rusiji vlada še vedno boljševik Ljenin — na Ogrskem boljševik Bela Kun. Boljše-viki so uvedli komunizem, t. j. odpravili so zaseebno lastnino in proglasili celo narodno premoženje za skupno last. Veleposestnike se je rrazlastilo in zemlja razdelila med kmete in deiavce. Seveda ni kmet lastnik dodeljene mu zemlje, sme jo le obdelovati, pridelki pa so skupni in namenjeni za splošno razdelitev. Človek bi mislil, da je z uvedbo teh socialističnih idej nastopilo v obeh boljševiških državah največje blagostanje in splošna za-dovoljnost. Mislili bi si, da je med komunisti zginilo vsako sovraštvo, da med njimi ni sebičnosti in da vlada med ljudstvom ljubezen do bližnjega. V resnici je pa ravno nasprotno Komunisti vidijo svojo prvo nalogo v tem, da si skuša vsak nakopičiti čim največje premoženje. Komunisti pobijajo, in ropajo svojega bližnjega. Povsod — največja korupcija. Odiranje je v polnem cvetu, draginja nepopisna. Saj stane n. pr. v Budapešti gos 2000 K, kg mesa 150 do 200 K, eno jajce 8 do 10 K. Zmagoslavni polet Sokola med Srbe. (Nadaljevanje.) Vzorna vrsta naša je res vzorna, že sam njen prihod te elektrizira. Stane nastopi s krasno vajo, v kateri se združuje sila z gibčnostjo. Veletoč je tem junakom, ki so se komaj odpočili od vojnih naporov, najlažja in najnavadnejša vaja. Vse se jim čudi in pohvala za pohvalo jim doni od trideset tisoč gledalcev. Bratje Hrvati in Srbi so se odlikovali na visoki bradlji. Sredi telovadišča postavijo novo malo nizko bradljo. Bratje telovadci ooihajajajo, nastopijo pa sestre telovadkinje iz; Zagreba na bradlji. Poslednja točka in najlepša je bil nastop vrnite najboljših telovadcev vseh slovenskih žj;up, pod vodstvom brata Stane Vidmarja. N4a petih bradljah se telovadi. Pet bratov izastopi na povelje, istočasno skoči vseh pet naa bradljo in potem istočasno izvaja vajo, istočasno odskoči in vstopi v vrsto. Pet kras- V obeh državah vlada popolna anarhija. To je napotilo zvezne sile, da so pričele razmišljati o oboroženi intervenciji v boljše-viški Rusiji in Ogrski. Eno je jasno: Dokler ne nastopi red v Rusiji in na Ogrskem, tako dolgo ne pride do mira v sosednih državah. Posebno obstoji nevarnost za našo državo, da jo vedno zopet ogroža boljševizem, katorega bi sovražniki ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev tako radi zanesli tudi med naše ljudi. Nasprotnega mnenja je pa jugoslovanska socijalna demokracija. Kakor znano, je sklenila deraostracijski štrajk za 20. in 21. juli, da protestira zoper oboroženo intervencijo zveznih sil v Rusiji in Ogrski. Nastopila je torej odločno za ruske in ogrske boljševike! Stavka dne 20. in 21. julija t. 1. se je sicer ponesrečila. Delo ni počivalo, vozili so celo vlaki in tako je našo ljudstvo najbolje po kazalo, da nikakor ne mara boljševiških razmer v našem kraljestvu. Vlada v Beogradu je odločno obsodila gibanje naših socijalistov v prid ruskih in ogrskih bolj Me viko v, prepovedala je shode in obhode, peželna vlada v Ljubljani ni bila tako " Ji-e ' Pokazale so se pa tudi takoj posledice. Med ljudstvom je itak ukoreninjena nekaka splošna nezadovoljnost. Državi nevarni elementi bi kaj lahko, to nezadovoljnost na zloben način uporabili v razširjanje loljševiškega gibanja. Ker deželna vlada ni nastopila z vso odločnostjo proti stavki, je takoj zrastel greben raznim boljševikom in le tako je razlagati obžalovanjavredne pojave, ki so se pokazale po 21 juliju v Mariboru in drugod. Storiti moramo vse, da udušimo v kali vsak pojav boljševizma. Tu mora storiti v prvi vrsti vlada svojo dolžnost. Zatrla pa ne bo boljševiškega navdahnenja samo s silo, temveč treba je odstraniti vzroke nezadovoljnosti. Treba je izpolniti reforme, katere so nujno potrebne in jih ljudstvo opravično pričakuje Treba je, pravične izvesti agrarno reformo. Treba je stopiti od- nih vaj so izvedli z največjo točnostjo in 1 gotovostjo. Konec tvorita dve krasni skupini stoj in razovk na vseh petih bradljah. Posebno poslednja je elektrizirala vse, ker je stalo na vsaki bradlji dve minuti dolgo pet bratov v stoji na rokah, torej je bilo 25 bratov naenkrat v stoji na rokah. Omeniti še moram, da je prisostovalo vse službe prosto vojaštvo s svojimi poveljniki javni telovadbi, torej se vidi, da vojaško ministrstvo zna ceniti naše sokolsko delo. Prehitro je zopet minulo, Odhajali smo s tremi godbami v dolgem sprevodu, za nami vojaštvo v mesto, povsod še prjsrčneje pozdravljeni, kakor dozdaj. Zvečer so bili koncerti in predstava v gledališču bratom sokolom na Čast. Bratje zveznih odborov pa so se posvetovali do 3. ure v jutro in določali program za seje različnih odsekov, ki so celi dan 20. junija zborovali in pretehtavali, kaj naj Sokol vse vkrene in kakor naj deluje za. blagor in čast svoje prekrasne, toliko pretrpele domovine. Celi dan smo delali, do 21. ure zvečer. ločno na prste vsem navijalcem cen, vstvariti ljudstvu boljše življenske pogoje, odpraviti draginjo vsaj življenskim potrebščinam ? In kaj je s konfiskacijo vojnih dobičkov. Ali bi ta ne nesla naši državi več za preskrbo invalidov in za zboljšanje gmotnega položaja našega delavstva, kakor prostovoljni doneski! Pri nas še nimamo boljševizma — hvala bogu, toda imeli ga bomo v kratkem, če ne izvršimo kmalu prepotrebnih socijalnih reform. j Krajna imena in naši uradi, j ; P. Vajda 1...........................¦„............................j Nedavno mi je prišel pred oči novi krče-vinski občinski pečat z napisom „Karčovina.u Vprašal sem nekega prisednika gerentskega sosveta, zakaj je gerent dal napraviti to spa-kedranko. Dobil sem odgovor, da je okrajno glavarstvo naročilo nove pečate za občine. Ime občine je jasno. Ljudstvo govori „Krčo-vina", slovniško pravilno je „K r č e v i n a", toda v naših krajih govorijo za mehkimi so-glasniki o namesto e, pravijo „konjov" namesto „konjev". Nemcem je polglasni r neznan, napravili so ime ,,K.arčovhi&" in prej pisali po nemško „Kartachowina". Upali smo, da bodo slovenski uradi odpravili takšne spake-dranke, a smo se varali v tem upanju. Ako uradnik sam ne ve, kako je pravilno, naj vpraša strokovnjake. Imamo v Ptuju gimnazijo, v Mariboru zgodovinsko društvo, v Ljubljani Slovensko Matico, našli bomo torej ljudi, ki bodo določili pravilno obliko krajevnih imen. Zdaj se sestavlja novi občinski kataster, ta naj določi enkrat za vselej pravilna imena. Predstojnik zemljemerskega urada je tudi predložil piscu teh vrst seznam občinskih imen ptujskega okrajnega glavarstva. Žalibog nisem strokovnjak in mu nisem mogel povsod dati zadovoljivega pojasnila. Da se določi pravilna oblika krajevnega imena, treba je temeljitega zgodovinskega in Drugi dan je bila druga glavna skupna skupščina. Že pred skupščino si opazil neko nenavadno vrvenje med brati Sokoli odposlanci. Prvi glavni predlog je predlagal združenje vseh Sokolskih društev Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno zvezo z imenom jugoslovanski Sokol. Predlog je bil sprejet z največjim navdušenjem jednoglasno. Potem so najstareji bratje vseh odsekov prečitali zaključke teh odsekov in predloge, kateri naj se stavijo vladi glede sokolskega dela, posebno, ker je Sokol v novem sedanjem položaju popolnoma vojaško društvo, v tem smislu namreč, da pripravlja za brambo domovine telesno in duševno močne in odločne može in jednake ženske, ki naj rodijo krepak narod in v slučaju potrebe stojijo zvesto na strani mož pri vseh naporih. Vsi zaključki in predlogi odsekov so bili sprejeti s pohvalo in odobravanjem. Ena najlepših točk, prav za prav nekak intermezzo, je pa bilo prečitanje neke sestre Hrvatice, kaj si prava sestra Sokolica predstavlja pod imenom sestra Sokolica. Cel ta njen govor izide v Sokolskem glasniku ! Z veliko večino je prodrl predlog, da se __ 2 — jezikovnega znanja ter dobrega pozornega ušesa za ljudsko govorico. Če se med ljudstvom poizveduje po imenu kraja, se ne sme vprašati naravnost: kako se zove ta kraj ? ampak vprašati se mora: kje sem? odkod si? kam greš? Iz odgovora na ta tri vprašanja, si mora izobraženec napraviti pravilno ime. To priporočam zlasti učiteljstvu in duhovništvu. Previdnosti je treba pri črkah s in z, ker so Nomci za oboje pisali s, n. pr. Zabovci. Letos smo dobili dijake iz Zamušan. Del te občine je všolan in cerkveno podrejen k sveti Marjeti, drugi del pa k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. En dijak je imel v krstnem listu in šolskem izpričevani „Samušani", drugi pa „Zamušani" To je anarhija ! Še hujši je sledeči slučaj: v krstnem listu nekega dijaka od Sv. Marjete stoji kot rojstni kraj „Gorišnica". Ker sem v bližini doma, vem, da ljudstvo odgovarja na prej omenjena tri vprašanja: v Gorišncih, iz Go-rišinjec, v Gorišnce. Po ljudski govorici so torej mogoče le sledeče oblike: Gorišenci, Gorišinci, Gorišinjci. Jezikoslovec mi je povedal, da je veljavna prva oblika: Gorišenci. Le po neodpustljivi površnosti je mogla priti v krstni list oblika: Gorišnica! Semkaj spada tudi ime „Spuhlja", ki se je začelo šopiriti. Ljudje govorijo: v Spuhlih, iz Spiihel, v Spiihle, tako vsaj se spominjam iz mladih let. Torej je pravilna oblika: Spuhlji. Oblika „Hajdin" se je odomačila, a gotovo pod nemškim vplivom. Pred 30 leti so ljudje govorili: na Hajdini, iz Hajdine, na Hajdino, torej bi ime bilo : Hajdina. Nemci so slovensko končnico a izpustili, ostala je oblika Hajdin, ki je v slovenščini moškega spola. Ravnotako je nastala nemška oblika „Kartschowina" pri Mariboru. Izobraženci, ki so v prvi vrsti poklicani, da varujejo imena pred popačenjem, največ grešijo v tem oziru. Nimajo čuta za naša množinska imena, kakor kažeta primera Gori- j Senci in Spuhlji. Dvomim tudi o pravilnosti • imen Dražence, Cirkovce, mislim, da so ta , imena vsa moškega spola na — ci j Nadalje bo treba določiti načelno stališče, j ali naj obvelja ljudska oblika Krčovina, Ga- j jovci, OsluŠovci ali slovniška Krčevina, Ga- j jevci, Osluševci. Drugo vprašanje je, ali se j naj piše po zgodovinskem razvoju ali po slovniško veljavnem pravopisu. N. pr. ime j moje rojstne vasi Stojnci je pokojni zgodo-vinar Slekovec razlagal iz imena Stojan, j Stojanci. Verjetno je, da je pri bajuvarskih j Nemcih iz Stojandorfa („Stoan") nastalo | nemški Steindorf. Ali se naj vsled tega piše j Stojnci ali pravopisno Stonjci (kakor konj), j Če so nemški uradniki pačili naša slo- j venska imena, ne smejo tega delati naši slovenski izobraženci. Nevarnost za to je tem večja, ker zdaj prihaja vedno več Slovencev iz drugih pokrajin, ki ne poznajo našega na- „im........_________________ i -- ___________ ¦ ________________ i voli zvezni vrhovni odbor za dobo pet let. Jednoglasno je bil sprejet predlog, da naj j - bo sedež glavnih činiteljev odbora in s tem odbora samega za dobo pet let v Ljubljani. Bratje Hrvatje so predlagali, naj se dosedanji Sokolski glasnik premeni v „ Jugoslovanski sokolski glasnik." Kot glavni nasprotni govornik je pobijal predlog general Štefa-novič in rekel med drugim, da je iz cele Srbije onkraj Save navzoč en sam odposlanec, ker Sokoli stare kraljevine Srbije čuvajo še mejo proti Madžarom in Nemcem, torej naj pazijo vsi zborovalci, da ne žalijo srbskega narodnega Čuta. Ako bi se imenoval skupni sokolski list, vestnik jugoslovanskega Sokola, potem bi mogli priobčevati tudi izdajice Bolgari svoja sokolska poročila v njem. Srbi pa j še ne smatrajo Bolgarov za sebi jednakim, { zato naj se list imenuje samo Sokolski vest- j nik Srbov, Hrvatov in Slovencev in izhaja j naj v Zagrebu. Glavni odbor zveze Sokola Srbov, Hr- j vatov in Slovencev je bil voljen jednoglasno J po od vseh treh dosedanjih zvezah predla- j gani listi. Slovence je doletela velika čast, j da imajo v tem odboru, to je v skupnem ' rečja. Ljudstvo pri nas ima sicer mnogo nemških izrazov za razne predmete, jezikovni črt pa je še dobro ohranjen, gotovo boljše nego v Ljubljani in drugod, kjer požirajo končnice. Ta čut naj se ne kvari z uradnimi spakami! ¦ ¦ Dve y»žni zadevi mesta Ptuja! V današnjem času, ko se vse nekako hitreje suče, se je v zadnjih dneh raznesla skoro neverjetna vest po našem mestu, da so se po inšpekciji neke višje vojaške osebe odločili vojaški krogi, da preselijo naš ptujski pijonirski in saperski kader v Osjek v Slavonijo in neko majhno mesto v Srbijo ob Donavi. Ob enem pa se vedno bolj potrjuje vest, da misli uprava južne železnice preseliti tudi reparaturno delavnico, ki je na tukašnjem kolodvoru, v Maribor. Ta novica je vse osupnila, ker je vendar ta delavnica za naše mesto velevažna industrijska postojanka; vse, kar misli na gospodarski in financijelni proc-vit Ptuja, ne more odobravati preseljevanja podjetja, kakor je ta delavnica, v kateri dela vsaj 50 rodbinskih očetov, ki imajo v Ptuju in njega okolici svoje domove, ki so jih postavili z velikim trudom. Vsi ti rodbinski očetje, bi naj potem ali prodali svoje hiše tukaj in se preselili v Maribor, ali pa zapustili predčasno svojo službo, na katero so navezani in za par krone mesečno šli v pokoj, samo da bi jim ne bilo treba zapustiti svoje hišice, ki so si jo zgradili z tolikimi žrtvami! Vsak namreč dobro ve, da danes in za mnogo let sploh ni misliti na ustanovitev ozir. zidanje noveda doma kje drugje. Kaka Škoda pa bi naspala za vse ptujske obrtnike in trgovce, ve zopet presoditi samo oni, ki preračuna, koliko manjka v takem kraju, ako se izseli 500 ljudi, ki so zaposleni v industrijo, kjei; vendar vsak dan nekaj zaslužijo in kupi2j«nef življenske potreščine. Koliko časa se je ptujsko mesto potegovalo, da se je zopet obnovila ta delavnica na južnem kolodvoru pred 20 leti, ker je v letu okoli 1870 bila že enkrat opuščena. Seveda velekapital, kakor je južna železnica, misli le na to, kako bi kje kako krono prištedila, da pa delavci v velikem mestu kakor je Maribor, veliko težje izhajajo, to nje ne briga. Pa tudi iz krogov ptujskih trgovcev, obrtnikov in meščanov prihaja danes glasen klic na mestni svet v Ptuju, da tatoj stori vse korake, da se nam ta postojanka industrije, ki jo do sedaj imamo, v Ptuju ohrani in nikakor ne skrči, ampak prej še razšli i. Gotovo je, da more vršiti dandanes delavec le tam z uspehom svojo delo, kjer je primerno in dovolj prehranjen. To je v srednjem mestu, kakor je naš Ptuj, za te v tukajšnji delavnici zaposlene ljudi veliko lažje, sokolskem odboru vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev štiri glavne Činitelje in to : Starosta je brat dr. Oražen, načelnik brat Stane Vidmar, blagajnik brat Kajzelj in tajnik brat dr. Fuchs. Dragi čitatelj teh vrstic, posebno če si že Sokol, pomisli, koliko čast je to za naš narod, koliko zaupanje nam je s tem izrečeno, a zavedaj se tudi, da smo vsi slovenski Sokoli prevzeli težko, zelo težko a Častno nalogo, da vodimo našega jugoslovanskega feniksa, našega prerojenega Sokola k svetlemu solncu, da posokolimo celi narod, in ga pripeljemo k zavesti, da je samo oni vreden svobodnega državljanstva, ki si je v to svrho odgojil um in telo. Po izvolitvi govorili in prisegali so vsi novoizvoljeni, da hočejo posvetiti vse svoje sile, duševne in telesne, samo sokolskemu delu in s tem naši prekrasni troedini kraljevini. Stane Vidmar je pokazal s svojim govorom, da ni samo najboljši telovadec, ampak da je tudi najboljši pojmovalec sokolskih načel in sokolskega poslanstva. Med drugim je prosil vse brate, naj bodo čisti in naj ljubijo svoje sobrate z iskreno sokolsko bratsko ljubeznijo, da more brat bratu v istini odkrito- ko v Mariboru, kjer je itak velika delavnica južne železnice, ki zaposluje do 4000 delavcev z rodbinami in zraven teh še živi 36.000 civilnega prebivalstva v tem mestu. Isto velja za naš pijonirski in saperski kader. Ta dva vojaška oddelka, posebno pijonirski, je bil zadnjih 50 let nekako zraščen s Ptujem, in sedaj se nam hoče to vzeti, kar je tako potrebno, že radi velih nevarnosti pri prepogosto se ponavljajočih povodnih naše Drave. Ves materijal bi se seve razvozil na vse vetrove in ostale vojaške naprave, ki so služile dolgo let za vaje pijonirjem in saperjem, pa naj bi počasi razpadle. Seve, ako se ne zdi škoda višjim vojaškim krogom in ne premislijo, da vendar ne gre, da bi se pustilo tu kratkomalo razpasti toliko vrednosti, na drugih krajih pa postavljati z milijoni davkoplačevalcev nove naprave, potem moramo ugovarjuti tudi kot davkoplačevalci in kot lokalni domoljubi. Kaj pa bode, ako pride danes ali jutri do velike povodni, kakoršnih je bilo najmanj 10 do 12 v zadnjih 50. letih, kakor nam kažejo letnice ob stebrih pri železniškem mostu! Takrat se bo pa vse čudilo, da je bila država tako neprevidna s tem premeščanjem in pa, da se mesto ni pobrigalo ob pravem času. Da se nam ne pripeti ta dvojna škoda, ki bi bila za mesto Ptuj naravnost nenadomestljiva, poživljamo mestni svet, da stori vse korake in z vso odločnostjo, dokler je še Čas, ker star pregovor „po smrti je kesanje prepozno", nas uči, da se da odvrniti marsi-kaka škoda še o pravem času, ako se ne vstraši truda. F. 0. ¦ ¦ j Mlajši trgovci in obrtniki — Slo- j venci na deželo! ¦ ¦ M • "........................................................... I Grešne nemčurske duše delajo pokoro. To se vidi v mest h kakor se tudi opazuje na deželi. Laskajo se sedaj slovenskemu ljudstvu, hlinijo najbolše patriote ter pravijo, da so tudi poprej takšni bili. Pa kdo jim bo verjel, da so se res spokorili, spoznali svojo zmoto in se spremenile iz Savla v Pavla. Nekateri so se res poboljšali in skušajo popraviti grehe prejšnjih dni. Mnogim pa se na obrazu vidi, da se samo hlinijo in obračajo plašč po vetru. V srcu pa so ostali to, kar so bili poprej, neznačajni in nezanesljivi — še vedno narodni odpadniki. Ljudstvo jih dobro pozna, se jih sramuje in jih zaničuje. To so razni gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki. Ti sedaj žanjejo, kar so prej sejali, ko so uživali ugodnosti pod nemško vlado. Prav je, da jih je slovenska oblast prisilila k temu, da so razobesili slovenske napise. Toda vsi niso izpolnili ukaza Napra- srčno zreti v oči. Ves Vidmarjev govor se je poslušalo z največjo pazljivostjo in ne ponehati hoteče odobravanje je dokazalo, da vsi bratje razumejo našega Staneta. Skupščina je bila zaključena in oznanila se nam je vesela vest, da odplovemo drugo jutro ob 7. uri po Donavi v Beli grad. Odločena je bila takoj ura počitka, to se pravi, določene so bile sokolske patrulje, ki so dobile nalogo, ob 23. uri pregledati vse javne prostore in slučajno še bedeče brate opomniti na potrebo počitka. Pa kako bi sploh človek prišel ta poslednji večer v gostilno ali kavarno, saj je bil vendar poslednji večer pri dragem srbskem gostitelju. Ej ljudje božji, nimate pojma, kako smo se poslavljali celi večer, da celo pia-kala so mehka bratska srbska srca in tudi mi Slovenci smo rojeni za ljubezen in nežna čutila, tudi nam so se rosile oči. Povabljali smo brate Srbe v našo ožjo domovino, da spoznajo nje krasoto, da vidijo, da je mnogo mnogo tisoč Srbe ljubečih našincev ostalo doma. (Nadaljevanje sledi.) — 3 — vili so kot napis le svoje spakedrano ime, k prejšno nemško reklamo pa so popolnoma opustili ter je niso nadomestili s slovensko. Marsikoga bi sicer napis v slovenskem jeziku spravil v zmoto, da bi šel k nemčur-skemu trgovcu kupovat. Pa ravno te spake-dranke v imenu ga bodo opominjale na človeka, katerega se naj izogne. Ako greš po deželi ter si ogledaš obrtnike, gostilničarje in trgovce, najdeš med njioii še vedno največ nemčurjev, ki fte vedno pričakujejo, da bo prišel rešitelj. Ljudstvo jih pozna ter se jih bode sčasom obranilo. Pa kako naj to stori, ko pa nima slovenskega trgovca ali obtrnika blizu, v mesto pa je predaleč. Hočeš ali nočeš, moraš iti k nemčurju kupovat. Slovenci na deželi si žele slovenskih obrtnikov, solidnih in vljudnih trgovcev, ker hoče pijavke odstraniti, jih iztrebiti. Ima še spomin na to, kako so jih v vojnem Času odirali in s surovimi psovkami odganjali. Sedaj bi jim sloven*ki kmet to rad povrnil! Za to je klic na slovenske trgovce in obrtnike v mestih, posebno na mlajše : pridite na deželo, med nas kmečko ljudstvo," čimprej uslišati! Vsem mlajšim trgovcem in obrtnikom dajemo to v vednost. Pojdite kot stebri med slovensko ljudstvo, nastanite se med njimi. Vaš obstanek Vam je zagotovljen. Zborovanje zaupnikov JDS v nedeljo, dne 6. julija 1919 v veliki dvo- : rani »Narodnega doma" v Ljubljani. i i..........................................................: (Konec.) „Kmečki svet" in kmečko tajništvo JDS. Za posvetovanje in odločanje v stanovskih in strokovnih kmečkih vprašanjih se osmuje v okrilju JDS in v pomoč načelstvu stravnke agrarno-strokovna or^anizaoija pod naslovom: „Kmečki svet". To se sestavlja tako, da voli vanjo vsaka okrajna organizacija po enega posestnika, izvrševalni odbor izmed članstva JDS toliko kmetijskih strokovnjakov, kolikor je to potrebno „Kmečko tajništvo JDS" naj tvori posredovalnico med kmetskim članstvom in vodstvom stranke, vodi naj ga poseben kmetijski strokovnjak pod nadzorstvom „Kmečkega sveta". Gosp. dr. Lavrenčič predlaga k poročevalčevemu predlogu nekatere spremembe ki merijo na to, da bi se kmečki stan kolikor mogoče osamosvojil pod protektor. stranke; tudi predlaga naj se ne rabi beseda kimčka,,zbornica", ampak kmečki „svet". V tozadevno debato so posegli razni drugi govorniki (dr. Dimnik, Oblak, Tavzes, Osterman). Zlasti se je izrekel proti vsaki cepitvi stranke bivši župan v Kranjski gori, gosp. Peterman, ki je v priprostih, a jedernatih besedah poudarjal, da je potrebna sloga, kajti „kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira". 26 let so vodili politiko in kmeta za nos Šustercijanci; kam nas je to privedlo, vidimo vsi. Prišel je do prepričanja, da je treba sedaj kreniti drugo pot, ki vodi v demokratsko stranko, v kateri so združeni vsi stanovi. Prosi torej, da se glasuje za predlog poslanca g. Ribni-karja. Besedam priprostega pa razumnega moža je sledilo nepopisno navdušenje in zbo-rovalci so sprejeli predlagane premembe statuta, potem ko je tudi g. poslanec Ribnikar pristal na to, da se rabi namesto besede ,,zbornica" ,,svet". Nato se prečita poročilo o volitvah. K zadnji točki slučajnosti se oglasi med drugimi tudi neka gospodična z dežele, ki se piitožuje nad postopanjem duhovnikov, ki se skušajo na umazan način maščevati nad vsemi, ki ne trobijo v njihov rog. Prosi, da bi gospodje poslanci kaj ukrenili v obrambo takih žrtev. Lepo uspeli shod se zaključi ob 17. uri 10 minut. Sledeče resolucije so se sprejele : Resolucije predlagane in sprejete na zbeoru zaupnikov JDS. Resolucija radi valute. Resolucija raili carine. ' Resolucija glede uvoza in izvoza. Resolucij:* glede prometa. Resolucija proti Židom. Resolucija glede agrarne reforme. Resolucija glede uradniških nlač. Resolucija glede obrtnega stanu. Resolucija glede sestanka avtonomnih mest. Resolucija proti konfidentom. Resolucija proti korupciji. Resolucija proti jesenski rekviziciji. Resolucija proti pogodbi z mlinskimi ve-leindustrijci. Resolucija glede železnice. Resolucija glede vseučilišča. Resolucija glede učiteljišča. Resolucija glede strokovnih šol. Resolucija glede vzgoje mladine. Resolucija glede krajnih šolskih svetov. Resolucija glede zveze nepolitičnih društev Resolucija glede občinskih volitev. Resolucija glede strankarskega boja. Zaupnica članom vlade JDS in narodnim zastopnikom. Gospodarstvo. Naše gospodarske razmere kričijo po zboljšanju. Cena živini pada, a pri mesarjih se nič ne pozna. Cena zrna pada, pšenica se dobi že po 2 K, moka pa še vedno stane B—7 K. Cene za sladkor, obleko in industrijske izdelke neprestano rastejo. Pod temi razmerami trpi le kmet, delavec in uradnik, ki so stebri družbe in države. Skrajni čas je, da vlada poseže z železno roko med izkoriščevalce ljudstva. Pogodba prehranjevalnega ministrstva z mlinarji se mora razveljaviti. Ministrstvo za prehrano je poklicano, da ščiti malega človeka, „e pa podpira na-vijalce cen! V Nemški Avstriji vlada pomanjkanje živil in vendar je tam kruh cenejši nego pri nas, kjer imamo dovolj živil. Priporočamo mestnemu uradu in vladi, da revidira cene kruha in mesa. Mlinarji, peki, mesarji ne bodo sami od sebe šli s cenami dol. Naše poslance pa poživljamo, da store svojo dolžnost. Pododsek komisije za stvarno demobilizacijo V Ptuju naznanja, da ima iz nekdanjih vojaških zalog večje število starih sodov na razpolago. Sodi imajo vsebino od 30 do 3000 1, največ je takih od 80—1601. Oddajali se bodo direktno uporabnikom ; prekupci so izključeni, Kdor si želi nabaviti sode, naj to javi potom občinskega urada ali potom pristojne kmetijske podružnice okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Nakaznice se bodo strankam razpošiljale potom občinskega urada. Državna posredovalnica za delo podružnica za Ptuj in Okolico. V tednu od 13. do 19. julija 1919 je iskalo delo 100 možkih in 74 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 44. Od 1. januarja do 19. julija 1919 je iskalo dela 456 delavnih moči. Delodajalci so iskali 417 delavcev in delavk. Posredovanj se je izvršilo v tem času 192. Delo iščejo: 1 oskrbnik, vrtnarji, poljski delavci, rudarji, kovači, ključavničarji, mehaniki, mizarji, kolarji, bičarji, usnjarji, čevljarji, vrvarji, peki, zidarji, trg. pomočniki, pis. moči, šivilje, služkinje itd. V delo pa sprejme posredovalnica : 2 poljska pristava, večje štvevilo poljskih delavcev in delavk, mizarje, kolarje, tesarje, pletarje, čevljarje, služkinje itd. Kranjska hranilnica v Ljubljani v slovenskih rokah. Kranjska hranilnica se je na zadnjem občnem zboru preuredila v slovenski zavod. Za predsednika je izvoljen veletrgovec gosp. Dragotin Hriber. Sprejeto je bilo toliko članov, da so imeli Slovenci večino in si izvolili svojega predsednika in svoje ravnateljstvo. Kaj pa je s Ptujsko šparkaso ? Ta ima popolnoma jednak statut. Ali bi ne mogli v Ptuju posnemati Kranjske hranilnice ? Dopisi. Ornigovo gospodarstvo. — a. Veliko je dosegel Ornig za ptujsko občino, še več je dosegel za svoj žep. Občina v celoti je imela malo dobička od Ornigovih naprav, Ornig sam in njegovi ožji prijatelji pa so obi ga-teli. Glavni znaki Ornigovega delovanja so bili: Slavohlepnost, dobičkaželjnost in svojeglavost. Slavohlepnost. Pri vseh zgradbah: v mestni hiši, v gimnaziji, v dijaškem domu v bivši dekliški šoli, sedanji Mladiki so značilne mramorne plošče, na katerih se v zlatih črkah blišči njegovo ime. Prospekti dijaškega in dekliškega doma se začnejo s slavospevom na župana in častnega meščana Orniga k >t ustvaritelja teh zavodov. Pri uličnih imenih velja sedaj načelo, da se razen po vladarjih ne imenujejo po možeh, ki še živijo Ornigu ni zadostoval „Ornigkai", moral je dobiti še „Orniggasse." Vsi Ptujčani so to Ornigovo slabost prav dobro poznali, nekateri so si kovali dobiček iz nje, drugi so se mu posme-hovali. Neti ugleden Nemec je hudomušno konštatiral, da bi Ptuj že imel tudi kanalizacijo, ako bi se ta naprava videla če mogoče iz celega Ptujskega polja. Dobičkaželjnost. Seznam ptujskih hiš iz 1 1910 izkazuje 9 hiš, ki so bile last Ornigove rodbine, 3 obrtniške koncesije so bile v posesti te rodbine. Dijaški in dekliški dom sta bila dobra odjemalca Ornigova. Zato se pri raznih napravah ni gledalo toliko na solidnost, od česar bi občina imela trajno korist, ampak delalo se je površno za trenutni uspeh Gimnazijsko poslopje lahko služi za vzgled, kakršno ne sme biti šolsko poslopje; hodniki so ozki in temni, prostori za zbirke in knjižnice so nedostatni, profesorska govorilnica je odrezan konec hodnika, istotako prirodopisni kabinet in učiteljska zbornica. V govorilnici je nakopičena podporna knjižnica in dijaška knjižnica, v zbornici učiteljska knjižnica, katerih vsaka bi morala imeti svoje prostore. Še hujše je skrpucalo dijaški dom. Dekliški dom je na videz impozantna stavba; kdor pa pogleda v podzemeljske in podstrešne prostore, se mora zgražati: v podzemeljski li-kalnici so vsi likalniki zrjaveli do nerabno-sti, kopalnica in bolnišnica za gojenke sta umeščeni tako, da naravnost ško-j dujeta zdravju. Pa so bili strokovnjaki, ki > so opozarjali na razne nedostatke, toda Orni-: gova svojeglavost ni dopuščala ugovora. Kdor i ni slepo pel slave Ornigu in njegovim na-' pravam, ta je bil nemogoč v Ptuiu in godilo ; se je vse le po Ornigovi volji. Sokrivi so pač j tudi njegovi pomagači, ki so ali iz dobička-| željnosti ali iz političnih ozirov brezpogojno ; podpirali Ornigov režim. Ti bodo zdaj skup-! no z nedolžnimi morali nositi posledice | Ornigovega mestnega gospodarstva, ako niso \ kakor on pravočasno odnesli pet. Iz seje mestnega sosveta dne 8. in 9. julija 1919. Dnevni red: 1. Rešitev vprašanja i mestnih nameščencev. 2. Glasbena šola in i kino. 3. Disciplinarna zadeva Centrih. Mestni nameščenci se nastavijo začasno s četrtletno obojestransko odpovedjo, plača se nakaže dosedanjim zopet sprejetim dosedanja, novim pa po posebni pogodbi. Imena se objavijo, ko bodo dostavljeni dekreti in bodo imenovani izjavili, da sprejmejo. Ako ima občinstvo upravičene pritožbe proti kateremu nameščencu, naj jih javi mestnemu uradu. Službi otroških vrtnaric se zopet razpišeta. Z odpustom dosedanjih uslužbencev je rešena tudi tretja točka dnevnega reda. Glede glasbene šole se še vrše pogajanja z „Musikve-reinom." Kino se začasno zapre zaradi pomanjkanja premoga. Pri slučajnostih se izvoli odbor (kuratorij) za Mladiko in Dijaški dom, predsednik Vajda, ter gospodarski odsek za določitev cen, predsednik Rože. Sklene se razpis nadzorovalnega osobja za Mladiko in Dijaški dom. Obisk iz češkega. Naš rojak prof. Jos. Skrbinšek je prišel v domovino, da si ogleda Ptuj v slovenski obleki. Potoval je iz Prage ' skoz češko in Nemško-Avstrijo, ter nas bla- — 4 — gruje, da živimo v Jugoslaviji, zatrjuje, da je ta še najboljše. Pripovedoval je tudi, kako so gospodarili madjarski boljše viki na Slovaškem. Češke uradnike in učitelje so strahovito trpinčili, naravnost križali. Napisi V Ptuju lezejo počasi na dan. Kaže se pa gospodarjev upornost ali pa zabitost. Tu ne velja izgovor, da je firma tako ali tako protokolirana. Protokolacija se lahko vendar spremeni, saj toliko denarja so že mendar znadrli z nas konzumentov. Tudi Pirichova Lederfabrik in mestni Bad še malo izzivata. Upam, da mi ne bo treba več dre-gati, ker Jugoslovani smo sedaj vsi in moramo živeti drug poleg druzega, če ne v lepem, bo pa šlo v hudem. — Op. ured. Pustimo jim to veselje, poznali jih bodemo po njih perju. Tvrdka M. Leposcha v Ptuju nam poroča, da je pritožba glede prenizkega plačevanje uslužbencev neopravičena. Dotični uslužbenec dobi res majhno plačo, toda tvrdka ga je le na izrecno očetovo prošnjo še obdržala v službi, dasiravno za njega ni mesta. Uslužbenec sam nam to potrjuje in pravi, da mora biti zadovoljen vsaj s to službico, ker druge ni mogoče dobiti. Računski Sklep ptujskega okrajnega zastopa za leto 1918 je vsakemu davkoplačevalcu v 14-dnevni dobi na vpogled razpoložen. Petrolej in tobak prodajajo nekateri trgovci našega okraja, zlasti ob prejšnji hrvaški meji, kakor slišimo pritožbe našega ljudstva, za oderuške cene Črez mejo, med tem ko domače prebivalstvo teh stvari ne dobi. Opozarjamo dotičniko, katerih imena so nam I znana, da bodemo prihodnjič prišli z imeni j na dan in jih ovadili državnemu pravništvu, j če se bode to ponavljalo. Čudno se nam do- ! zdeva, da ne uvidijo ti trgovci, da škodujejo s tem ravnanjem celemu trgovskemu stanu in še povečujejo ogorčenost, ki je že itak j med ljudstvom. Dostavljanje pošte po deželi postaja v ne- j katerih krajih vedno slabše in množijo se pritožbe, da ostanejo ležati vsi dopisi pri poštnem uradu ali poštni nabiralnici tudi v takih krajih, kjer so nastavljeni in plačani raznašalci. Opozarjamo poštne vodje, da posvetijo dostavljanju pošte strankam večjo pozornost in skrbijo za to, da ne ostanejo dopisi ležati cele tedne na poštnem uradu, ker bi bili drugače primorani te pritožbe poslati na pristojno mesto. Iz Obreza. K znanjim dopisom iz našega kraja bi še imel dostaviti sledeče; Odvodne grabe, ki zbirajo in odvajajo vodo črez polje proti Dravi že niso bile iztrebljene in očiščene mnogo let. Vsled tega zaostaja ob deževju iz bregov prihrumela voda in poplavlja, kar bi se ne zgodilo, če bi bile očiščene odvodne grabe. To čutijo posebno posestniki iz zgornjega konca. Poživljamo županstvo in naš okrajni zastop, da ukaže obmejnim posestnikom, te grabe očistiti kakor se je to zgodilo prej in s tem bo preprečeno poplavljanje in zginilo blato iz cest in klancev. Temeljitega očiščenja sta potrebna tudi oba potoka Libonja in Bobot. Železniška nesreča. Na Pragerskem je povozila lokomotiva te dni železničarja Javor-nika, vrlega mladeniča zavednega Slovenca. N. p. v miru. Nesreča. V Mariboru na kolodvoru je ponesrečil železničar Zafošnik. Lokomotiva mu je strla nogo Kaj čaka vlada, da še ni odstavila vseh nemčurskih občinskih predstojnikov. Mnogo je že odstavljenih, pa v občini G. Pristava, kjer kraljuje Merkuš, zoper katerega je vsa občina, še danes ni rešitve.. Zato pa so tudi ceste tako slabe, da se po njih ne more voziti. Vinogradi. Vsled naliva je peronospora že napadla grozdje, nekateri trsi so postali rumeni in se z*čelipri vršiču sušiti, Vedni dež je zabranil, da še vinogradniki nismo mogli drugič škropiti, radi česar se bolezen na vinogradih vedno bolj širi. Ako ne bo nastalo toplo in lepo vreme, bo zrasla hujša kislica, ko lansko leto, če bo sploh grozdje dozorelo. Na Kranjskem ima vinarski nadzornik Skalckj podučna predavanja. Tudi za štajerske vinorodne kraje je treba vinorejcem poduka. Osnovati je tudi kmetijske podružnice, kjer še niso ustanovljene. Dirka. (Zakasnelo.) V Ljutomeru se je vršila dirka pri krasnem vremenu in navdušenju mnogobrojnega občinstva. Rekordi so se v splošnem dosegli lepi, boljšega bi pričakoval v pinimi dirki. Triletni so dosegli 1 :52V», v pinimi dirki 1:57; obratni so uspehi v dvovprežni vožnji, kjer so triletni z 2 : 39 zaostali za staršimi z 2:6. V galopu je rekord 9'/». V splošnem se je videlo pomanjkanje treninga, sicer bi bila pač Ljub-ljanca zmagovalka, zlasti se je pa to videlo po dvoprežni vožnji, kjer so starejši že pač večkrat bili v paru. Uspeh je z ozirom na dejstvo, da je glavna zabava dirkačev plug in gnojni voz, izboren. Kakor smo bili zadovoljni z uspehom, tako se mora karati slovenska netočnost in neorganiziranost. Stvar postaja dolgočasna za lajika — zvečina je bila taka — če se vleče za dve uri dalj nego je potrebno. Disciplina mora biti pri gledalcih in tekmovalcih. Travnik pa ni najbolj pripraven temu. Pogrešali pa smo tujci še bolj organizacije pri jedi. Pošiljalo se je človeka iz krčme v krčmo z zagotovilom, tam je pripravljeno. Seve ni bilo nič pripravljeno in radi tega ne, „ker gospa ne bodo delali." V tem obziru se lahko za drugo leto opozori, da si prinese vsaki obiskovalec, katerih bo, kakor upam, gotovo še več, svojo culico seboj, kakor na Ptujsko goro. Orešje pri Ptuju. Pri posestniku PetrinČiču je po vrgla krava naenkrat 3 teleta in sicer 2 telički in 1 bikeca, ki so jako lepi, močni in enake barve. Iz Pragerskega. Albina Bezjaka, obrato-vodja v opekarni Steinklauber na Pragerskem dolži nekdo, češ da postopa grdo z delavci, jih psuje z najgršimi priimki, ter jih celo pretepa. Nadalje se pritožuje nad neenakimi zaslužki, češ da nekateri delavci zaslužijo pri akordnem delu veliko več, ko drugi, ki nimajo akordnega dela, ki pa delajo ravno toliko časa. Kar se tiče postopanja Albina Bezjaka napram delavstvu, ki je zaposleno v tovarno, sem dognal, da so vsi ti očitki narovnost izmišljeni. Vsi štirje delavci, oziroma delavke tovarne, katere sem označil v sporazumu z delavci samimi kot njihove zastopnike, da mi sporoče krivice, ki bi se jim dogodile, so soglasni izjavili, da je zgornja trditev glede Bezjaka zlagana in da on z vsemi delavci v tovarni lepo postopa. Kar se tiče uieditve zaslužkov delavstva, je že dalje časa akcija v teku, ki naj prinese delavcem zboljšanje njihovega položaja in, kolikor bode le mogoče, odpravi neenakost zaslužka. Z odličnim spoštovavjem Dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slov. Bistrici, kot nadzornik in sekve-ster opekarne Steinklauber na Pragerskem. (Ker nočemo delati nikomur krivice, priobčimo tudi to. op. ur.) Iz Dravskega polja Med našim učitelj-stvom opravičeno precej vre, ker so se oddale vse službe po mestih in trgih pod roko in je bila onemogočena edina pravilna pot kom-petence, osled česar so prišle tuintam moči pod varno streho, ki bi tega ne zaslužile. Med take spada tudi nek učitelj iz dravskega polja, kateri 8e je ogibal do najnovejšega časa dosledno stanovskih zborovanj in tova-riške družbe, ki je bil naročen na zloglasno mariboržansko in ptujsko ,,giftno kroto", ki je sej al prepir med učiteljstvom in ljudstvom na prejšnjem in sedanjem mestu, mož, ki udriha danes po liberalcih, jutri grmi nad klerikalci, ki je zdaj ultra Slovenec, zdaj zopet „dajčfrajndlich", kak pač veter piše. In tak človek se hvali, da mu je zasigurano lepo učiteljsko mesto na Bregu pri Ptuju, za koje bi se oglasilo gotovo več zaslužnih družinskih očetov ! Pravica, ali si res popolnoma slepa ? Iz Št. Janža na Dr. p. Sprejmite g. urednik tudi iz našega kraja par vrstic in ne mislite, da smo čisto zaspani. Bes je bilo med nami precej nemškutarskega, novi naši zedinjeni Jugoslaviji nasprotnega duha, pa smo se pd malem dobro poboljšali, deloma , vsled truda naših domačih gospodov, deloma I j vsled tako potrebnih shodov. Takšnega je I s priredil tukaj g. dr. Senčar potem g. posl. I j Visenjak in na binkoštni pondeljek g. Sušen-1 I jak iz Maribora. Naznanjen je bil sicer sled- I j njič bolj gospodarski shod, pa spreobrnil ae I f je v političnega. V obeh preje imenovanih I l smo predsednika volili, pri tem pa je prevzel j j to častno mesto na lastno pest g. učitel N., ki si ni upal udeležiti se po poslancu Brenčiču prirejenega shoda v zadevi majniša.e deklaracije, ker se je menda vstrašil vladnega zastopnika, ne onega prirejenega po g. dr. Sen-carju, ker se mu je zdel menda preliberalen. Tudi g. nadrevizor ni povse ugajal, ker smo nekateri poslušalci slišali njegov govor že na drugih shodih in ker je premalo povdarjal naše kmetske koristi. Trdil je pač, da morajo biti naši pridelki mnogo cenejši, ni pa na-glašal nič, da dobi tudi blago, ki ga mi rabimo, primeroma nižjo ceno. Kipfelci in pečenke niso za nas ; mi rabimo marveč ceneno železo, sol, blago za obleko itd. Za strojno zadrugo ni bilo, žal, mnogo zanimania, a izvolil se je vendar tozadevni odbor. Omeniti je še treba, da je poslal tudi naš občinski odbor oster ugovor zoper nenasitno grabežljivost kletih naših sovražnikov Lahov in Nemcev v Ljubljano. Pesja steklina. V soboto 19. t. m. smo imeli v mestu neprijetni položaj radi steklega psa trg. Šošteriča iz sv. Vida. Ogri-zel je v mestu le par psov a na Bregu vpo-kojenega Val. Ajdnika, ki se je sprehajal ob Studenčnici pri Koroščevem mlinu. Kolifcor se je že poizvedelo, je ta stekli pes že začel v petek popoldan druge pse grizti in je isto večer zginil. Njegov lastnik je bil vendar opozorjen, a se ni nič brigal za to Bo imel pač tudi posledice trpeti. Radi njega so se morali vsi sumljivi psi pokončato, mod katerimi so bili gotovo dobri čuvaji. Kakor hitro bi se bil pes, ko je že ogrizel druge, uničil, bi ne bilo vsega gorja, ki lahko nastane. Zlasti še se lahko pripetijo nedogledne nesreče, če so se prikvili kateri ogrizeni psi. Vsakdo naj si dobro premisli, zlasti taki, ki imajo otroke, kaj se vse lahko zgodi in če le kolikaj sumijo, da je bil njihov pes v dotiki s tem steklim, naj ga raje dajo prej ko slej uničiti. Nečesa se namreč ne sme pozabiti, to je, da bolezen izbruhna z znaki, da nastane grižljivost, šele po tednih. Dotlej lahko zgleda žival kakor popolnoma zdrava. Kako je sedaj na Dunaju. Pred kratkim so me nujne privatne zadeve do vedle v Gradcu. V kavarni sedeč sem prebiral razne nemške časnike. Dolgo jih že nisem imel v rokah, ker jim je z ozirom na sedanje razmere pot v Jugoslavijo zabranjena. Marsikaj sem izvedel o razmerah v sosednih državah, a med drugimi me je zanimal kratki članek, ki sem ga zasledil v časniku „Neues Wiener Journal". Ta list piše, da je bil neki Anglež, ki je že prej večkrat obiskal Dunaj, tudi pred kratkim zopet v enkrat v tem mestu. Vtise, ki sijih je pridobil o Dunaju, opisuje Anglež tako-le: „Kar je vzbudilo posebno mojo pozornost, ko sem korakal po dunajskih cestah, je to, da ljudje v obče zel6 slabo izgledajo ali kakor pravimo, da tiče v slabi koži. Ne morem reči, da bi videl mnogo oseb, ki bi bile zdrave barve. Vse drugačne ljudi srečuvaš n. pr. v Parizu. Dunajski otroci so bledi, sfcoraj pto-zorni in preslabi, da bi se igrali. Vsi okraji Dunaja nosijo enak znak lakote. Bogato in siromaiko strada. Pomanjkanje je povsod pustilo svoje sledove. Obiskal sem tri šole, in kar sem tukaj videl, me je navdal* z veliko žalostjo. Polovica otrok ne more v šolo; bolni so ali pa so bolne njih matere ali pa nimajo kaj obleči. Otroci, ki sede v šoli, so slabi, apatični (brezčutni) in komaj da sledijo pouka. — Španska bolezen je zahtevala neizmerno mnogo žrtev, ker se ji ljudje radi slabe prehranitve niso mogli z uspehom upirati. Komisije za preskrbo živil si sicer na vso moč prizadevajo spraviti živila na Dunaj, toda kaj premorejo te napram tolikim lačnim želodcem ! Prej tako živahni in glasni Dunaj je postal izredno miren in tih. Dunaj je postalo mesto molka ali molčečnosti." Ne do- — 6 — stavljam tem besedam druzegu nego to : predložitev njenih pripomb, in ki pravi, da Razmišijajmo nekolUo o dunajskih razmerah, mirovna pogodba vpošteva vse protipredloge, primeriajno jih z našimi, morda se naseli v naša srca vsaj nekoliko več zadovoljnosti. Vse res ne gre tako gladko kakor bi bilo želeti, toda vsaj stradati nam ni treba. 0 Jugoslavija! Ti nisi zadnja med državami! A. K. Cirkovce na Dr. p. Tudi mi smo slavili rojstni dan našega kralja Petra I. in so plapolale narodne zastave celi dan iz oken vseh javnih poslopij in zastopov. Tem bolj je vzbudilo občno pozornost, da je le orožniška postaja bila brez vsake zastave in znamenja, ter imela zaprta vsa svoja okna. Temu se mi ne čudimo, ker poznamo dobro mišljenje našega stražmojstra, kateri še vedno pričakuje spremembe v naši državi. Tega duha se na-srka v družbi Staraachinov, kojih hčerka „Pepy" si dovoljuje prepevati s spremstvom kitare pri odprtem oknu : „Es braust ein Ruf", katera pesem je danes gotovo protidržavna. Oblast, kje si ? Priče smo na razpolago in hočemo imeti enkrat konec tega. Vaščani nismo željni po 22. uri niti slovenskega petja, še manj pa nemčurskega. Finančni pogoji za Avstrijo. LDU Haag, Nieuwe Bureau poroča iz Londona: „Daily Telegraph" je prejel od svojega posebnega poročevalca iz Pariza podrobnosti o finančnih pogojih, ki so bili naloženi Avstriji. V splošnem se vjemajo s pogoji za Nemčijo, vendar se posameznosti bistveno razlikujejo. Člen 3. pravi, da se sestavi posebna podrejena komisija za odškodnine. Člen 5. govori o vrstah plačevanja in o rokih. Člen 6. trdi, d« mora dati Avstrija gospodarske vire na razpolago aliiranim in asociiranim silam. Čilen 8, določa, da se mora oddati vne blago, kii so ga avstrijske čete prinesle seboj iz tu-jž-li držav, ali ki se je našlo na avstrijskem ozemlju, ne da bi se njih vrednost odtegnila. Člen 10. zavezuje Avstrijo, da poda aliiranim silam vse informacije, da se dožene škoda. Člen 11 zahteva, da mora Avstrija izdati vse zakonodajne odredbe, ki jih je treba komisiji za odškodnine. Od odškodnine bodo odšteti zneski, ki jih more Avstrija uveljaviti na podlagi obveznosti za gotova ozemlja, nadalje vrednost vodnih poti, železnic itd^ kakor tudi vsote ki jih more Avstrija jemati v po- ki so se polastile bivšega avstrijskega ki jih je nemško-avstrijska delegacija zaporedoma stavila v svojih notah. Izročitev mirovne pogodbe se je izvršila brez vsakršnih formalnosti. Med novimi klavzulami je omeniti določbo o mejah med Nemško Avstrijo in Madžarsko na eni, ter med Nemško Avstrijo in Čehoslovaško na drugi strani, določbo, ki je izpremenjena v toliko, da obsegajo meje Nemške Avstrije kolikor mogoče dosledno vse ozemlje, kjer stanuje nemški govoreče prebivalstvo. Pogodba ustanavlja mostišče na desnein bregu Donave južno od Bratislave. Razen tega predvideva tudi nekatere izpre-membe v okolici Griniinda na Nižjem Avstrij-kem. Klavzule o modelitetah, kako naj preide ozemlje, ki ga je Nemška Avstrija morala odstopiti Italiji, v italijansko oblast, so izdelane zelo podrobno. Med vojaškimi klavzulami je najvažnejša ona, ki določa, da jakost nemsko-avstrijske armade ne sme presegati 30.000 mož s častniki vred. V to število je všteto tudi moštvo nadomestnih formacij. Novačenje je dovoljeno samo potom nabiranja prostovoljcev, častnikov Nemška Avstrija ne bo smelo imeti drugačnih kot aktivne ; njih število bo smelo znašati naj več dvajsetino, število podčastnikov pa največ petnajstino celokupnega staleža armade. — Glede obnove odškodnine je v pogodbi sprejeto načelo, daje Avstrija s svojimi zavezniki odgovorna za vsako izgubo in škodo, ki jo je katerakoli izmed zaveznih kmečkih zadevah JDS. Tajniška pisarna daje pojasnila o vseh organizatoričnih in političnih vprašanjih. Istotam se otvori tudi informacijska pisarna, kjer dobijo vsi člani brezplačne pravne nasvete v vseh zadevah, nasvete v šolskih, stanovanjskih, službenih zadevah itd. Pisarna začne poslovati takoj po ustanovitvi okrožne organizacije v Mariboru na shodu zaupnikov celega okrožja začetkom avgusta. Zaupnike, ki jih bodo posamezne kraj. org. tekom julija izvolile, je treba prijaviti strankinemu načelstvu v Ljubljanu, in poslancu Voglarju v Maribor, ki bo vse prijavljene zaupnike sklical začetkom avgusta v Maribor. Do takrat se dajejo vsa potrebna pojasnila članom pismeno. Najboljši uspeh imaJ° °e/asi m^m^mmmJZmmi^mi^^IM^^ v »Ptujskem listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. Trgovci, gostilničarji in obrtniki I Pošljite nam inseratna naznanila. Sprejeti bomo mogli le omejeno število anons. Kdor torej prej pride, bo prej mlel. Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3, ali pridruženih držav, oziroma njih prebi- i pritličje levo. valstvo trpela vsled vojne, katero mu je vsi- j • _ • - ¦ _ —— lila z svojim napadom Avstrija, oz. njeni zavezniki. Kategorije škode, za katero se od Nemške Avstrije zahteva povračilo in poprava, eo popinoma iste kakor v mirovni pogodbi z Nemčijo. Saupno svoto ki predstavlja povzročeno škodo, bo dognala komisija za obnovo o kateri govori mirovna pogodba z Nemčijo in kateri bo podrejen poseben odsek za izvršitev pogodbe z Nemško Avstrijo. Ta komisija bo obsegala po enega zastopnika^ame-riSluh Zedinjenih držav, Velike Britanije, Francije, in Italije, od katerih bo vsak imel po dva glaaa. Razen omenjenih bo štela komisija še enega člana, ki ga bodo izvolile vzajemno Poljska, Romunija, Čehoslovaška in kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komisija za obnovo in odškodnino bo najkasneje do 1. maja 1921 obvestila Nemško Avstrijo koliko znaša skupna vsota njenih vojnih obveznosti. Vse države, *,Ptujski List" povečan. Od danes naprej bo izhajal „Ptujski List" redno na šestih straneh. V posamezni prodaji stane zato številka 40 vinarjev. 2sT a. r o c To a,_ ! Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. t štev od nekterih državnih in zasebnih imovin. — Tem določbam so dodane priloge. Prva priloga določuje značaj škod, ki jih ima Avstrija povrniti. Druga priloga omenja, kako je sestavljena komisija za odškodnine. Amerika, Anglija, Francija, Italija in Belgija bodo zastopane vsaka po svojem zastopniku, dočim bodo imele Grška, Poljska, Ro- monarhije, munska, Čeho-Slovaška in Srbija skupaj j le enega zastopnika. V tretji prilogi se ugo- i ta vi j a načelo odškodnin. Četrta priloga ob- se je lovski pes, lisast in črne barve. Lastnik naj se zglasi pri nočnem čuvaju tab. Strnišču, bar. 38. bodo morale prevzeti primeren del avstrijskega ^^ >. *4^»M>- *4#L4~ --državnega dolga iz predvojnega časa; pravtako «~><~» *~>e^\ »^s-\ i~>e-\ *^><-» tudi Nemška Avstrija. Iste države, toda razen Nemške Avstrije, ne bodo imele nikakih ob- j)S vezaosti, ki bi izvirale iz vojnih dolgov bivše ozemlja, oziroma ki so nastale iz razsula avstro-ogrske monarhije na njenem ozemlju, Preklic! Društvene vesti. ravnava plačila, ki jih ima oddati Avstrija j : J n«)VailC besede izrefrne v naravi. Kot prva dobi Italija 4000 molznih krav, 1000 volov, 1000 telet in 50 bikov. Romunija dobi polovico tega in poleg tega še 1000 konj. Srbija dobi 1000 molznih krav, 500 volov, 100 telet, 25 bikov, 1000 konj in 1000 ovac. Ta priloga se bavi tudi z vprašanjem odnesenih premičnin. Peta priloga določa oddajo avstrijskih mate-rijalij. Šesta priloga zahteva od Nemške Avstrije, da se odpove podmorskim in brzojavnim kablom, ki jih dobi Italija. Tudi pravice, ki jih ima Nemška Avstrija na podmorski kabel od Trsta do Krfa, dobi Italija. Mirovni pogoji za Avstrijo. Splošne določbe. LDU. Lyon, 20. julija. (Brezžično.) V nedeljo dopoldne se je generalni tajnik mirovne konference Dutasta v spremstvu atašeja v zarinistrstvu za zunanje stvari, Arnavona, pripeljal v Saint Germain in je izročil držav-memu kancelarju dr. Rennerju dopolnilo k miirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. Pogodbi }je priloženo pismo predsednika mirovne konference Clemenceauja, kjer se dovoljuje nem-šško-avstrijski delegaciji desetdnevni rok za Podpisani preklicujem inkrimi- na rovaš ter se Martin Mi&ošič, Zlet Mariborske Sokolske župe v Ptuj. Po petletnem odmoiu, po zadnjem župnem zletu 1DU Zahvaljujem za odstop Ott ka v Rušah na Vidov dan leta 1914 oživelo je ! ženskega postopanja. zopet v Sokolskih društvih Mariborske župe smotreno sokoisko delo. Da pregledamo svoje vrste, vrši se v nedeljo 7. septembra t. 1. v Ptuju župni zlet. Vse predpriprave je prevzel Ptujski Sokol. Delo je porazdeljeno na posamezne osebe; posluje že tehnični, reklamni, sprejemni, prehranjevalni in veselični odsek. Podravski Sokoli se snidejo z bratskimi društvi na zgodovinskih ptujskih tleh. Prepričani smo, da bo prireditev nad vse impo- jj zantna. Sosedni Varaždlinci so že obljubili j svoje Bodelovauje. Isto Pričakujemo tudi od } vseh drugih Srbskih in Hrvatskih sokolskih ! društev. Pokazati hočemo, da dviga tudi { Sokol ob severni meji mogočna svoja krila, i Vsem kraj. organizacijam JDS v maribors- \ kem Okrožju. V smislu sklepa shoda zaupni- j kov v Ljubljani, se otvori v Mariboru posebna kmečka pisarna, kjer bo dajal poseben kmeč-\ ki strokovnjak brezplačna pojasnila o vseh ¦ Ptuj, dne 13. julija 1919. Franc Lah. SENO km se kupi, kje pove uprava tega lista. Zahtevajte, Ptujski list! — 6 — iia Centrala v Ljubljani. 11011 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s s°\0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 3,|4°|0 čistili. Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. Išče se za kruh voditi • v (kočijažki ali mesarski voz) z ali brez gornjega dela. Nadalje se išče tudi plahta za VOZ. Natančni popis z ceno naj se posije na GUSTAVA PENN, pekarija, Jurovce pri Ptuju. POZOR! Priporočam svojo gostilno za obilen obisk, točim vedno pristna haloška vina, ob nedeljah sveže pivo; za zabavo vedno kegljišče in vrtiljak. Mih. Tomanič, Spodnji Breg pri Ptuju rizling in dalmatinsko od 56 1 naprej, ter sadjavec in kisla voda razpošilja po najnižji ceni podjetje Silva vrelec, Guštanj. Kupijo se stari zamaški. Prva mariborska cebejarska mizarnica v Mariboru, Ptujska cesta 14, Teženje 7 priporoča vse vrste izdelovanja čebelarskih panjev z vsemi potrebščinami. Kot specialno blago priporočamo navadne in boljše dvodelne Alberti-Snideršičeve panje. Za obilna naročila se priporočava proti solidni postrežbi. J. P. ALBERER. Prodam dve kobili, prva 6 let in druga 2*A let stara in žrebca • • • • V/i leta starega. Vprašanje pri Francu ŠOŠte riču, Sv. Vid pri Ptuju. mmmmmmmmm Strešni rušt zgotovljen in nov, 10 m dolg in 7 m široki se takoj proda pri g. J. Kravagna v Ptuju. * m m <9P Sposoben viničar I z eno, ali tudi z večimi delavskimi tS& močmi, se takoj sprejme na večje & posestvo, ozir. gorico pod jako ugod- 5$ nimi pogoji. Vstop takoj ali pozneje. % Naslov pove uprava „Ptujskega lista". $ GARJE ^^H a g uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g d Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o ! osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. S Prodaja in razpošilja s pošto arna Trnkdczv v UubljanK Kranjsko. aaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaoaa Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6'—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh ,3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jtinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. T$rata Vošnjak, ptuj ¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦•»¦»¦»*»»¦ trgovina z usnjenj, čevlji in surovimi Jožami. Qoveji in ielecji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo. «»i«m«iiiiHiHii €legantni boks-calj in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave te/etine. — jfa- vadni čevlji iz rujave kravine, podplaini in podpetni cveki, dreta, platno. elegantna, skoraj nova z telov- Salonska suknja nikom, za vitko osebo se po ceni proda. — Vprašati je popoldan v Anastazij-Griinovi ulici štev. 16, 1. nadstropje levo. Išče se v stalno službo: mlajši hlapec h* konjem, dekla in pekovski učenec. G. GomilšekJm Išče se «• jO J- OSL za 4 mesece v Gornje-Haloze (Sv. Duh.) — Oskrbovati ima kuhinjo za 6 delavcev. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Naslov pove uprava tega lista. Sadni kis no brata Slavvitseh, Ptuj. se kupi. Ponudbe prosimo v trgovi- Prostorna, iblovi se takoj odda. za samskega gospoda Kje, pove upravništvo tega lista. FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom priporoča sakovrstna Tina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi iz- venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja so v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za poši- Ijatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga* Začasni odgovorni urednik: Dr. Franjo Šalamun. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 18