teto LXVII
FoSfnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v petek, "dne 17. novembra 1939
Itev. 264(
Cena 2 din
Naročnina mesečno 23 Din, c« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva la oprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-0«, 40-03 — Izhaja vsak dan ajutraj razen ponedeljka In dneva po praznika
Čekovni račnn; Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Pteobrnjena gesta
Marsikdo si je že postavil plemenito geslo, ki bi naj mu svetilo kot bodrilo in vodilo na njegovi življenski poti. Toda čim dalje je šla njegova pot, tem bolj je pešala vnema za vzvišene ideale, tem bolj je bledelo bo-drilno geslo iz mladih dni. Tako poedinci, tako pa tudi ljudska in politična gibanja. Kje je n. pr. danes po 20 letih Sovjetija od dni, ko je še poizkušala uvesti »ascetičen komunizem«, v katerem naj bi vsakdo delal po svojih močeh za skupnost, za plačilo pa dobil od države le toliko, kolikor bi potreboval za življenje! To lepo načelo pa je v teku let bilo ob dotiku s trdo življensko stvarnostjo popolnoma preobrnjeno. Danes je tudi v boljševiški Sovjetiji splošno uvedeno tolikokrat prekleto »buržujsko« in kapitalistično načelo, da je vsak plačan po pomenu in vrednosti svojega dela; torej dobi navaden delavec 400 rubljev, inženir, nadzornik, višji uradnik pa 2.000—10.000 rubljev mesečno... Tako izgube ideali na svojem blesku in sijaju in žive kvečjemu še v propagandi; praktično pa je za njimi ostala komaj kaka sled.
Pa to se ne dogaja samo komunistom, isto usodo doživljajo tudi ideali velike francoske revolucije! Tudi francoska revolucija je pred 150 leti mislila, da je za vse čase utisnila svetu novo podobo. Mislila je, da bodo za večne čase iz družbe izginila ona socialna zla, ki so Francijo pritirala do revolucije in da bodo nova načela, ki so jih revolucionarji postavili, za vedno blestela nad vsakim političnim in državnim programom: torej mesto osebne odvisnosti — svoboda, mesto socialne neenakosti — enakost, mesto medsebojnih sporov in prepirov — bratstvo! Celih 150 let so te človečanske zahteve bile res temelj vsake ustave, vsakega političnega programa, ki je hotel odgovarjati zahtevam kulture in civilizacije. A tudi ta ideal je zbledel. Prva je bila Sovjetija oziroma boljševizem, ki je načela o svobodi, enakosti in bratstvu razglasil za »meščanski predsodek« in vrgel francoski revolucionarni program v ropotarnico. Za njim je javno in brez sramu isto napravil fašizem zlasti pa nemški narodni socializem, ki s ponosom poudarjata, da sta zavrgla načela »zlagane demokracije«. Postavljajo se nova načela, nov program, ki naj ima vekotrajno vrednost: prvenstvenost proletarskega razreda in razredne borbe, ki vodi do paradiža na zemlji, prvenstvenost države in'njene vsemogočnosti, prvenstvenost plemena in krvi! Novi ideali, ki naj usmerjajo pot sedanjemu in bodočemu rodu. Med tem pa, ko italijanski fašizem vedno izrazitejše hodi svojo lastno pot in išče zasidra-nosti v kulturni tradiciji italijanskega naroda oz. latinstva, pa se nemški narodni socializem in boljševizem po ugotovitvah njunih vodilnih mož tako miselno, kakor tudi gospodarsko in politično vse bolj zbližujeta.
Kar je 150 let veljalo za ideal, se je sprevrglo v popolno nasprotje.
Zahteva po svobodi se je sprevrgla v prisiljeno istosmernost celotnega življenja. Nihče nima pravice, da bi sam določal svojo usodo. To pravico ima le razred, družba, država ali pleme. Pa tudi kolektiv ni samoupraven. Nad njim vlada en človek, ki suvereno odloča o usodi vseh. Tudi o svobodi gospodarstva že davno ne moremo govoriti. Načrtno gospodarstvo, državno nadzorstvo, davčni sistem... vse to usmerja gospodarsko življenje brez ozira na želje in zahteve poedin-cev. Svoboda tiska, svoboda govora, svoboda združevanja, — tudi to spada le še v preteklost. Pa tudi na mesto svobodne veroizpovedi se pojavlja obvezno »svetovno naziranje«. Zunanja uniformiranost pa je le izraz notranjega miselnega in duhovnega izenačenja.
Nič boljše kot s »svobodo« ni z »enakostjo«.
Razredna komunistična morala pozna enakost le za pripadnike svojega razreda, pa tudi za te le, če so včlanjeni v isti stranki, v istem gibanju. In kako je z enakostjo narodov, ki jo je francoska revolucija proglasila za vrhovno politično načelo? Ze davno je, kar je bil pisal Nietzsche o gosposkem človeku in o ljudeh s suženjsko moralo. Toda od tedaj se je razvila cela »znanstvena« teorija, ki po bioloških osobinah razdeljuje narode v manj in več vredne, v narode, ki so poklicani, da drugim gospodujejo in v narode, ki samostojnosti niso vredni in morajo drugim biti podložni. Samo zaradi značilnosti omenjamo, da je te dni izšlo v Nemčiji delo, (»Vprašanje življenskega prostora narodov«), kjer neki dr. Mayer dokazuje, da zahteva naravno pravo, da se pri narodih vpošteva predvsem njih kvaliteta. Kvaliteta pa nujno zahteva med narodi hierarhično ureditev, to se pravi: eni so poklicani da gospodujejo, a drugi da ubogajo. Zakon neenakosti, ki ga narava diktira, pravi pisec, napovedovalno zahteva, da se kvalitetno manj vredni narodi ne stavljajo na pot za gospodstvo poklicanim narodom in jim ne delajo ovir pri razmahu njihovega življenskega prostora. Sožitje narodov je namreč več vrst: vzporednost, podrejenost močnejšemu, pa tudi povžitje šibkejšega po številno in telesno jačjem narodu... Senecovo geslo, ki ga je postavil na čelo svojega stoičnega naravnega prava: »Res sacra vita hominis — človeško življenje je
Jugoslavija posreduje med Bolgarijo in Romunijo
v
Švicarski listi napovedujejo balkansko konferenco, ki bi ustalila odnošaje med Romunijo in Bolgarijo
Pariz 16. nov. t. Vsi tukajšnji listi objavljajo danes poročilo, ki je izšlo v »Baseler N a c h -richten« o diplomatični razgibanosti na Balkanu Švicarski list, ki ima v Belgradu svojega posebnega dopisnika, namreč pravi,
da je posebno jugoslovanska diplomar eija izredno pridno na delu, da izposre-duje sporazum med Romunijo in Bolgarijo, kakor je že nedavno iz-posredovala zbližanje med Madžarsko in Romunijo in pred tednom dni s pomočjo angleške diplomacije tudi zbližanje med Bolgarijo in Turčijo. Jugoslovanska diplomacija da se trudi, tako piše švicarski list, da bi se romunsko-bolgarski odnošaji za dobo trajanja sedanje vojne utrdili na osnovi določenega sporazuma. V ta namen naj Romunija izjavi, da je v načelu pristati na gotove bolgarske težnje glede Dobrudže, Bolgarija pa naj izjavi, da je pripravljena počakati na konec vojne in da do tega časa ne bo prijavljala nobenih ozemeljskih zahtev napram Romuniji.«
Po informacijah švicarskega lista je Romunija že odgovorila, da je pripravljena takšen načrt sprejeti. Iz Bolgarije pa prihajajo glasovi,
da se sofijska vlada ne more spuščati v nobene negotovosti, ki bi ji vezale roke, a ji le malo nudile. K večjemu bi bolgarska vlada pristala na takšen načrt pod pogojem, da se vse balkanske države brez izjeme obvežejo, da jamčijo za to, da bo Romunija po vojni Dobrudžo zares odstopila, ter pod nadalmlm pogojem, da dobi Bolgarija Ze sedaj otipljiva jamstva za to, da se bo to tudi zgodilo.
Jugoslovanska diplomacija da se sedaj zavzema za to, da bi pridobila še Turčijo in Grčijo, da sprejmeta gornje jamstvo. Ako bo končno bolgarska vlada le pristala na načrt, v katerem bi ji šli daleč nasproti, potem bi ne bilo nobene ovire več, da se ne bi v Belgradu sklicala balkanska konferenca, ki bi načrt obravnavala in ga sprejela. Na konferenco bi povabili tudi italijanske in madžarske opazovalce.
Italija podpira
»da se Sovjetska Rusija odvrne z Balkana...«
Rim, 16. nov. t. »Lavoro Fascista« javlja, da je Romunija pripravljena vrniti Dobrudžo Bolgariji po vojni. Bolgarija pa da je izjavila svojo pripravljenost, da predlog sprejme pod pogojem, da jamčijo vse balkanske države za to, da bo Romunija besedo držala in če Bolgarija takoj dobi gotove dokaze romunske dobre volje. V tem pravcu delujejo takorekoč vzajemno italijanska, jugoslovanska in angleška diplomacija. Glavni cilj teh prizadevanj je, da bi Bolgarijo rešili sovjetske nevarnosti in vpliv Sovjetske Rusije sploh izrinili iz Balkana.
Italija živahno pripravila prijateljski pakt s Turčijo
Ankara, 16. nov. t. Italijanski veleposlanik v Ankari je zadnje čase razvil veliko delavnost. Obiskal je skoraj vse člane turške vlade in imel ž njimi v stroko spadajoče razgovore. Prav tako je priredil na čast turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu veliko večerjo, ki so se je udeležili vsi člani vlade, poveljstvo oborožene sile in diplomati vseh držav, ki so v prijateljskih odnošajih z Italijo. V Ankari odkrito govorijo, da je delovanje italijanskega poslanika samo priprava za pogajanja, ki naj
postavijo odnošaje med obema državama na prijateljsko podlago. V krogih italijanskega poslaništva ne zanikajo možnosti takšnih pogajanj. Italija bi bila pripravljena s Turčijo podpisati dvostransko prijateljsko pogodbo po vzorcu italijansko-grške pogodbe.
Turški tisk daje mnogo prostora poročilom iz Rima, ki potrjujejo namen italijanske vlade, da obnovi prijateljstvo s Turčijo.
Sovjeti predlagajo pogajanja s Turčijo
London, 16. nov. AA. Reuter: Carigrajski dopisnik »D a i I y Herald a« trdi, da je Sovjetska Rusija predlagala Turčiji, naj se nadaljujejo razgovori, pretrgani pred nekaj tedni. Sovjetski poslanik Terentijev je turški vladi formalno predlagal, naj imenuje dvoje delegatov za nadaljevanje razgovorov. Dodal je, da je Sovjetska Rusija pripravljena podpisati pakt s Turčijo v tisti obliki, v kateri je bil v začetku razgovorov predlagan, če je Turčija voljna pristati na nekatere zahtev Molotova glede ankarskega pakta.
Dopisnik lista trdi, da je turška vlada odgovorila, da se mora poprej posvetovati z Londonom in Parizom.
Napad na Madžarsko...
Neresnična poročila v Londonu
London, 16. nov. b V londonskih krogih se že nekaj dni širijo vesti o možnosti predora Nemčije na jugovzhodu. Dobro poučeni londonski krogi pa smatrajo te vesti za pretirane, ker poe-dine balkanske države ne dajejo nobenih razlogov za tak nastop. Opozarja se, da bi 6e nemška akcija v tem delu Evrope mogla započeti edino z napadom na Madžarsko.
Rim, 16. nov. b. Poročila londonskega lista, po katerih koncentrira Nemčija svoje čete na vzhodu, označuje italijanski tisk kot vznemirljive novice, ki so se zadnje dni raznesle v zvezi z nemškimi pripravami za napad na Nizozemsko. Te novice označuje »Giornale d'Italia« kot vojno hujskarijo zahodnih velesil, ki hočejo s tem izzvati vznemirjenje v nevtralnih državah. Zato
pravi ta list, da so londonska poročila o pripravah za nemški napad proti Madžarski prav tako tendenciozne kakor vesti o pripravah za napad na Nizozemsko.
»Obnova Avstrije in češke pomen1 obnovo — Habsburžanov« pravi nemški list
Berlin, 16. novembra. AA. NDB. »B e r I i n e r BSrsen Zeitung« prinaša članek Karla Me-gerla pod naslovom »Politika restavracije proti Evropi«. Člankar govori o obnovi Avstrije, CSR in Poljake in pravi, da je ta načrt nemogoč in da ni dejansko nič drugega, kakor obnova Metternichovih načrtov iz prve polovice 19. stoletja, načrtov, ki so stremili za tem, da zaduše napredek malih narodov v Evropi. Metternichova politika se je posluževala sile v korist Bourbonov in Habsburgov. Današnja nova politika se spet poslužuje sile prav tako v korist Bourbo'nov in Habsburgovcev kot orodja svoje politike v donavski kotlini. Vsi načrti, ki govore o samostojni Avstriji, ne pomenijo ničesar drugega, kakor obnovo Habsburgovcev in njihove monarhije v kakršnikoli obliki. Zahodne države se vračajo k metodam Habsburgov in Metternicha samo zato, da razdro enotnost Nemčije.
„lz pepela in razvalin bo vstala nova Poljska in nova Evropa
Predsednik poljske vlade Sikorski o vojnih ciljih
II
London, 16. novembra. AA. Reuter: Predsednik poljske vlade general Sikorski je imel danes govor pri kosilu, na katerega so bili povabljeni dopisniki tujih listov.
_ V svojem govoru je Sikorski opisal, kako poljska vojska zdaj sodeluje z zavezniškimi oddelki. Poljaki in nova vlada imajo zdaj samo eno poslanstvo, to je, da ostanejo zvesti tistim, ki so dali svoje življenje, da bi Poljska živela častno in dostojno. Zdaj smo na zgodovinskem preobratu. Z gotovostjo pa nikdo ne more reči, da bo misel o evropski vzajemnosti prej ali slej združila vse narode v skupnost svobodnih in neodvisnih držav. Ali mar ne izhaja končno ta misel po svojih naravnih posledicah iz moralnih, duhovnih in materialnih vrednot grško-rimske in krščanske omike? Mi Poljaki ne dvomimo v to, da bo iz pepela in podrtin, v katere je padla naša država, morala nastati pravična in združena Evropa.
Sicer pa ne predstavlja za nas Poljska edino vprašanje. Mnogo stoletij smo branili in predstavljali v tem delu Evrope omiko, ki nas je bodrila, da moramo težiti k postopni, modri in odločni prilagoditvi narodov pravičnemu upravljanju in mednarodnim odnošajem. Samo na ta način se more svet rešiti bremena oboroževanja in neprestane grožnje z napadalnimi pohodi, pa naj pridejo od katere koli strani.
Nočem navajati pozitivnih koristi, ki so jih naši zavezniki imeli od žrtve moje države. Dosti je, če rečem, da pri tej vojni ni nobenih front, ki bi predstavljale koristi za posameznike. Samo eno bojišče je, na katerem Poljska je in ostane — vzhodno področje. Razgovori, ki sem jih zadnjih nekaj dni imel glede tega vprašanja, so mi potrdili popolno enakost naziranj Poljske in Velike Britanije tako glede ciljev, ki jih je treba doseči, kakor tudi glede načinov, katerih se je treba oprijeti. Poljska vojska, ki se zdaj organizira v Angliji in Franciji, je dobila pri zavezniških vladah največjo moralno in gmotno podporo, kakor se to tudi lahko pričakuje med vojnimi tovariši. Naše ladje že pomagajo močnemu angleškemu brodovju, naše mornarje pa so sprejeli prisrčno kot vredne vojne tovariše. Cez nekaj mesecev bo poljsko le-
sveto« in ki ga je Pij XI. tudi vporabil v svoji okrožnici o krščanskem zakonu, to geslo po tem »naravnem pravu« očitno nima več veljave. Toda, ne da bi hoteli polemizirati z dr. Mayerjem hočemo le naglasiti, da so novi nazori, ki se širijo po velikem delu sodobne Evrope, neskončno daleč od načel francoske revolucije.
In kaj naj rečemo šele o »bratstvu«!
Ze samo sedanja vojna nam dokazuje da ga nil V mednarodnih odnošajih pa se to načelo sploh odklanja. Večkrat, ko evangelij ljubezni slišimo evangelij sovraštva. Mesto: Ljubi svojega bližnjega, Be glasi zapoved: Ti moraš imeti sovražnike, ker si boš šele v borbi z drugimi razvil vse one udarne kreposti in čednosti, ki jih država od tebe pričakuje. Komunizem uči sovraštvo do vsega,
kar ne spada v njegov razredni krog, nacionalni šovinizem oznanja sovraštvo do vsega, kar ne pripada lastnemu narodu. Pač pa se oznanja novo bratstvo: bratstvo med pripadniki istega razreda, iste krvi, istih interesov ...
Načela francoske revolucije, ki so oblikovala Evropo zadnjih 150 let, so torej že mnogokje docela obrnjena. In je škoda. Kajti kljub temu, da so jih mnogokrat napak ume-vali, da so jih zlorabljali in celo to, da so nastala iz napak umevane človeške narave, — so vendar imela v sebi neko etično vrednost, izražala so vero v zbližanje in pobratim-stvo med narodi. Grmenje topov, ki odmeva po Evropi, pa nam oznanja, da ne gre borba ie za nove življenske prostore, temveč tudi za nove ideje.	Drin
talstvo in poljska kopenska vojska pripravljena, da odigra svojo vlogo skupno z zavezniško vojsko.
Moje osebno stališče — je končal general Sikorski — je v tem, da sedanja vojna, ki nam je bila vsiljena, presega meje spino oboroženega spopada med narodi. V nevarnosti so temeljna načela prava in pravice, ki se nanašajo na ves človeški rod. Zame pomeni veliko olajšanje, kadar pomislim, da sem od začetka svojega vojaškega življenja in kot državnik stavil vso svojo vero in vso svojo nado v svojo domovino v prijateljstvo z velikimi zahodnimi demokratičnimi državami. To moje prepričanje in upanje me nista nikdar pre-varila. Vedno bolj sem prepričan v zmago Velike Britanije, Francije in Poljske. Ta zmaga bo pomenila zmagoslavje pravice in prava.
Ali je Italija nevtralna
»Italija se noče pustiti izriniti od sodelovanja pri ureditvi Evrope po vojni«
Rim, 16. nov. t. Italijanski tisk se zadnje dni mnogo peča z vprašanjem, če ie Italija nevtralna in zakaj nevtralnosti ni objavila. Značilna sta odgovora dveh vodilnih listov »Messa-gero< in »Assalto«.
»Messagero« pravi, da Italija ni nevtralna, ampak, da se ne udeležuje vojne, kar ni eno in isto. Vojne se ne udeležuje zaradi tega ne, ker trenutno noben njenih interesov ni ogrožen. Toda Italija čaka v polni pripravljenosti.
»Assalto«, ki izhaja v Bologni pa pravi dobesedno:
»Nevtralne države, to se pravi tiste, ki so se v naprej odrekle vsaki udeležbi vojne, končno izgubijo vsak vpliv na razvoj spora. Ko je vojna končana, se sklepa mir brez njih, ne da bi jih kdo vprašal za mnenje in celo proti njihovim koristim. Italija odklanja, da bi zašla v takšen položaj. Ona se noče v naprej odpovedati vsaki vojni, ker se kot evropska velesila ne more odreči ne samo svojim lastnim koristim, ampak tudi koristim vse Evrope in bodočnosti naše celine. Ako bi Italija objavila svojo nevtralnost, bi se v naprej odrekla pravico, da sodeluje pri bodoči gospodarski in politični osnovi in nreditvi Evrope, na katero je Italija življenjsko povezana tako. da ga nI evropskega vprašanja, na katerem bi Italija ne bila interesirana.c
Washington, 16. nov. AA. Reuter. Zloglasni cikaški tolovaj Al Capone je spuščen na svobodo.
Zagrebška vremenska napoved: Polagoma se bo zvedrilo. Temperatura bo narasla.
Zemunska vremenska napoved: Hladneje v severnih krajih. Delno jasno v zgornjem Pri-
morju in v severnozahoanih predelih. V ostalih krajih bo hladno in megleno vreme, ponekod pa tudi dež. Na visokih gorah utegne snežiti.
Dr. Lončar In nova kmečko-delavska zveza
V	Zagrebu je bila ustanovljena za Slovenijo nova stranka, kmečko delavska zveza. Zadnjič smo o tem poročali ter pristavili, da to nI dr. Lončarjeva skupina, ker dr. Lončarja ni več pri tej akciji. Naknadno pa nas je g. dr. Lončar informiral, da je 6icer bil bolan, vendar se je dal kandidirati v odbor nove stranke. S tem popravljamo svojo prvotno pomotno informacijo,
JP Za moralni preporod Srbov -
V	Belgradu je začel izhajati nov politični tednik »Srpski glas«, ki ga izdaja Dragiša Vasič. V svoji prvi številki prinaša uvodnik, kjer govori o svojih nalogah v teh časih. V članku se peča s sporazumom med Srbi in Hrvati ter pravi, da morajo v sporazumu biti zastopani tudi Srbi. Med drugim naglaša: »Ali pa se bodo Srbi, če bodo imeli popolno svobodo, pri reševanju ustavnega vprašanje te svobode tudi poslužili, kakor bi bilo to za njihove in državne interese najbolje, to je odvisno zgolj od Srbov samih. Srbi, ki so vajeni strastne politične borbe, morajo končno uvideti, da je za tak boj bilo prostora v mali predvojni Srbiji ali v posebni srbski deželi, če se bo Jugoslavija preuredila federativno, da pa takega boja ne sme biti, kadar se postavlja vprašanje o medsebojnih odnošajih med Srbi in Hrvati... V predvojni Srbiji za vlade kralja Petra so vse srbske slranke v vprašanjih zunanje politike izražale težnje srbskega nacionalizma, kar je pri vsej strankarski razcepljenosti ustvarjalo našo silo v časih krize. Tega zahtevamo od srbskih strank dandanašnji ... Stranke so močne, kadar imajo za seboj politično razgiban narod. Pri Srbih pa je že dalj časa politika postala stvar poklicnih politikov. Navadni državljani gledajo le po »svojih poslih«. Zato pa nastopajo nekatere bolezni v našem političnem življenju: politiki brez kontrole državljanov se bolj brigajo za stranko kakor za državo, državljani pa vso skrb Za kulturni in gospodarski napredek prepuščajo državi. Zalo se je moglo zgoditi, da je vkljub govorjenju o »srbski hegemoniji« srbski narod v nekaterih panogah kulturnega in gospodarskega življenja pokazal manj napredka kakor pa Hrvati in Slovenci. Zadnje čase slišimo: Srbi na okup! Tudi mi mislimo, da je zbiranje Srbov potrebno, vendar pa bi to ne bilo dovolj, ko bi se istočasno ne zbudil ludi tisti duh, ki je ustvarjal njihovo veličino v preteklosti. Kar je danes potrebno, to je moralni preporod.«
Kdo stoji za novim listom »Srpski glas«
Okoli novega srbskega tednika »Srpski glas« se zbirajo znani srbski kulturni delavci, med njimi Dragiša Vasič in dr. Vlada Corovič, ki sta že znana jx> svojih nastopih o jugoslovanski ideologiji. Dr. Corovič je o jugoslovanstvu mnogo pisal v znano revijo »Vidici«, g. Vasič pa je nekak naslednik rajnega Skerliča, ki je bil pred vojno zlasti med mladino močno priljubljen jugoslovanski ideolog. Da je naloga teh jugoslovanskih ideologov s tem listom krepiti srbsko misel, je zelo značilno. Poleg teh * dveh značilnih imen stojijo za listom tudi drugi delavci in organizatorji »Srbskega kulturnega kluba«, kjer se zdaj zbira elita srbske inteligence. Zdi se, da bo novi list zastopal ideje Slobodana Jovanoviča,
» J ugosio venski kulturni kiub v Belgradu«
»Jutro« od 15. t. m. poroča: V soboto zvečer je bila v Belgradu redna letna skupščina Jugo-slovenskega kulturnega kluba, na kateri je bil izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Milošem Trifuncem, profesorjem belgraijske univerze. V odboru je cela vrsta odličnih slovenskih, srbskih in hrvatskih prosvetnih delavcev. Slovence zastopa predsednik Državnega sveta dr. Štefan Sagadin. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki ponovno ugotavlja, da ni jugoslovanska misel nobena ovira za upoštevanje plemenskih in regionalnih posebnosti kot neizbežne posledice našega narodnega življenja v preteklih vekovih. Nato med drugim pravi:
»Jugoslovenski kulturni klub bo o«fal tudi v naprej zvest 6veti resnici, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Prežet jugoslovanske ljubezni, ki objema enakomerno vse del našega naroda od Triglava do Vardarja, se bo Jugoslovenski kulturni klub samo radoval, če bo sporazum resnično pripeljal do sodelovanja tudi najširše sloje Hrvatov ... itd « — Zagrebški »Obzor« se tudi peča s to resolucijo tega kluba ter pristavlja: »V tem klubu je zbranih nekaj srbskih intelektualcev, verjetno članov »Velike lože« v Belgradu. V J. k. klubu je tudi nekaj Hrvatov... Morda je prav njihovo članstvo v tem klubu povod, da je klub svojo v stvari srl»ko zamisel ogrnil z jugoslovanskim plaščem.«
Dragoljub Jovanovič o Radičevi politiki
Zagrebški »Jularnji list« prinaša poročila o zborovanjih dr. Drag. Jovanoviča, ki je podal na zadnjem zborovanju v Mitrovici o Radiču v zvezi z napačno politiko srbijanskih strank. »Pri tej priliki je dr. Jovanovič mnogo govoril o prvih srečanjih Zagreba z Belgradom ter je zlasti napadel hegemonistično politiko srbijanskih političnih krogov. Ti krogi niso znali izkoristiti ugodnega jx>ložaja, ki ga je ustvaril Stjepan Radič ,ki je leta 1924 dejal: >Ce Srbi hočejo kralja, hočem tudi jaz kralja. Ce je za Srbe dobra vidovdanska ustava, je dobra tudi zame! Ce Srbi hočejo monarhijo in dinastijo, hočem tudi jaz monarhijo in dinastijo. Vendar so oblastniki, dasi so vedeli za te Radičeve besede, tri mesece pozneje Radiča zaprli ter obznano raztegnili na vso HRSS — Hrvatsko republikansko seljačko stranko. Po volitvah leta 1925 je Radič prišel v Belgrad. Tedaj je rekel: »Iz imena stranke sem vrgel R (republiko), vrgel bom ven še H (Hrvatsko), pa bomo napravili narodno seljačko stranko. Na srbijanski slrani pa lega zopet niso sprejeli. Radič se je moral pomirili s Svetozarjem Pribičevičem.«
Volivni zakon za hrvatski sabor podpisan
Zagrebški listi poročajo, da »o kraljevi namestniki podpisali volivni zakon za hrvatski sabor.	______
Zagreb, 16. nov. b. -Jufr! sp vmp prva »Vupina 80 hrvaških romarjev iz Rima. Druga skupina se vrne v torek, 21. t. m.
Novi imenovani senatorji
Belgrad, 16. nov. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog j>rcdsednika ministrskega sveta so bili imenovani za senatorje:
dr. Dragoljub Arandjelovič, univ. profesor v
Belgradu;
Alekšič Jovan, načelnik ministrstva prosvete
in bivši senator; dr. Budisavljevič Srdjan, minister za socialno
politiko in ljudsko zdravje; Vasič Aleksander, ekonom iz Krčina, mor, ban.; dr. Vujevič Paja, odvetnik iz Sombora; Vukosavljevič Sreten, drž. podtajnik v penziji
iz Prijepolja; dr. Gavrilovič Milan, publicist iz Belgrada; dr. Glu.sac Vaso, gimnazijski direktor v p. iz
Banjaluke; dr. Grgorič Jakov, odvetnik iz Livna; Erakovič Sima, tajnik cerkvenega sodišCa ▼ p. iz Tuzle;
Zlvanovič Jeremija, ban v p. iz Belgrada; 2eljkovii Roško, bivši narodni poslane« iz Bosn-
ske Krupe;
dr. Zec Petar, zdravnik in bivši senator, GospiS;
Ilit Vlada, industrijalec iz Belgrada;
dr. Karametimedovič Hamdija, minister v p. in
bivši senator iz Sarajeva; dr. Korošec Anton, bivši predsednik senata; Kostič Josif, general v p. in bivši senator, Belgrad; Košutič Avgust, inženir iz Zagreba; dr. Krnjevič Juraj, odvetnik iz Zagreba; dr. Kulenovič Diafer, min. za gozdove in rudnike; dr. K u I o v e c Fran, minister v p. iz Ljubljane; MagaraševK Dimitrije, minister prosvete na r. iz Zagreba;
Haksimovič Boiidar, prosvetni minister; Martinovi* Pelar, general v p. iz Cetinja; dr. Maček Vladko, podpredsednik min. sveta;
' Glasilo Srbskega kulturnega kluba
Srbski glas o Jugoslaviji
Belgrad, 16. nov. m. V Belgradu je danes izšla prva številka pred kratkim napovedanega novega tednika »Srbski glas«, ki ga izdaja proizvajalna založniška zadruga »Svoboda«, ki se je nalašč v ta namen ustanovila in za katero stoji Srbski klub. Tednik se javnosti predstavlja z nasled-nimi besedami:
»Prišel je ča6, da se mora slišati tudi Jisti srbski glas. V velikih starih nacijah ee je težko znajti v labirintu idejnih interesov, ki sedaj vladajo svet. Zato je tako velikim, kakor tudi malim narodom samoohranitev edini zanesljiv kažipot. Za radi tega smo se tudi mi odločili, da se naslonimo na zdrav srbski instinkt, ki je od belgrajskega pašaluko ustvaril Šumadijo in Srbijo ter pozneje tudi Jugoslavijo. Mora se enkrat slišati srbski glas, ki bo prost, ki bo svoboden vseh tujih teorij in strankarskih predsodkov, da bi močno srbstvo moglo prežeti Jugoslavijo s svojim borbenim duhom in jo izročiti kot oporoko prihodnjim rodovom. Umaknili se ne bomo in 6e tudi nočemo. Hodili smo in bomo hodili vedno naprej.
Če bi bilo treba dokazov za nujnost močne jugoslovanske države, jih je najnovejša evropska zgodovina dovolj dala. Brez močne Jugoslavije ni samostojnega obstanka, kaj šele napredka ne za Srbe, ne za Hrvate, ne za Slovence, ki morajo imeti enake pravice, pa tudi enake dolžnosti in enako ljubezen za svojo narodno državo. V tem pogledu ne sme biti nobenih omejitev in tudi nobenih dvomov. Jugoslavija mora biti tudi duhovno in materielno tako močna, da ee bo lahko uprla vsakemu napadu. Ena suverenost, ena državna ideja, en borbeni duh, en cilj, to so glavni pogoji, da bo Jugoslavija ostala naš varen zaščitnik. O vsem drugem 6e lahko sporazumemo v ufrte-jeni in pravni državi,«
V Jugoslaviji so Srbi najštevilnejši in imajo največ državnih izkušenj. Zaradi tega so jim tudi drugi Jugoslovani priznali pravico prvenstva med enakimi. Ne zanikamo nikomur pravice, da se bori za lo prvenstvo, želimo pa, da ga Srbi ne vzdržujejo samo na podlagi svoje sijajne preteklosti, ampak hočemo, da ga zaslužijo po svoji modrosti in s svojim bodočim delom v sedanji jugoslovanski državi. Do sedaj se je pri Srbih občutilo pomanjkanje skoro ene cele generacije, ki se je ugonobila v herojskih bojih. Od tod poleg medsebojnega nejjoznavanja izvira tudi mnogo srbskih napak v vodstvu sedanje države. Mi pa že vidimo novo generacijo, ki dorašča in ki ho v družbi starejših in izkušenejših pokazala, da šele zdaj nastopa in prihaja pravo srbstvo. Srbski narodni preporod je na pomolu in s tem tudi pre|>orod Jugoslavije.
Zaupanje v sebe je podlaga vsake dobre politike, toda v težki dobi je nujna potreba imeti tudi dobre prijatelje. Mi te prijatelje vidimo v narodih, ki so nam to bili, in v tistih, ki imajo iste interese kakor mi. Balkanski sporazum mora biti eden izmed stebrov naše zunanje politike. Dobra jugoslovanska politična uprava mora biti izraz narodnega mišljenja in narodne volje. Njena prva dolžnost je, da zaščiti važne moralne in ma-terijalne interese naroda. Ona mora s svojim de-
lom pokazati, da ni močne države brez kulturnega naroda, to se pravi: brez naroda, ki ee zaveda svojih dolžnosti in pravic in ki more najti pravo mero med disciplino in svobodo vseh državljanov.
Vsi Srbi in Jugoslovani, ki se z nami strinjajo v teh osnovnih pogledih na našo notranjo politiko, so naši somišljeniki in zato ne delamo razlike med nacionalnimi strankami in tudi ne želimo, da bi bili njihovi tekmovalci v pridobivanju glasov. Imamo toliko dela na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. Naša prava akcija pojde v tej smeri. Politika je samo sredstvo, da pridemo do vsestranskega narodnega napredka. Obenem bomo pa brezkompromisni, da zahtevamo, da se v vsakem javnem delu izvede izbira voditeljev na boljše, ker smo prepričani, da samo pravi ljudje in pravi voditelji morejo privesti narod in državo na pravo pot ter srbstvu in Jugoslaviji zagotoviti vsestranski napredek.
Milialovie Anton, bivši ban b bivši senator b
Kereatinca;
Ostojič Mladen, prota iz Zirovca v vrbaski ba«
novinij
Pešič Petar, opolnomočeni minister in izredni po*
slanik v p. iz Belgrada; . dr. Popovič Kosta, odvetnik in bivii narodni po*
slanec iz Sombora; dr. Popovič Lazar, vseučiliški profesor iz Za* greba;	j
dr. Račič Jakša, zdravnik iz Splita;	'
dr. Raskovii Miloš, zdravnik iz Vrnjačke Banje) dr. Josip Smodlaka, zdravnik iz Splita; Strezovič Krsta, ekonom in bivši narodni poslai nec iz Resna;	j
dr. Tartaglia Ivo, bivši ban Iz Splita; " 1 Cvetkovič Dragiša, predsednik ministrskega sveta' in
dr. ČingriJa Nelko, odvetnik iz Dubrovnika.
Preveč se zavedamo veličine zgodovinskiE trenutkov, ki jih preživljamo. Zato se ne sme dovoliti, da bi se kdorkoli, ki kaj velja, izognil neobhodni duhovni mobilizaciji. Ne sme nas vznemirjati niti veličina nalog, ki nas čakajo, niti število nasprotnikov. Ali nepismeni srbski kmetje niso imeli še težjh nalog, ko so se napotili obnavljat Nemanjino Srbijo? Ali naše pleme ni tolikokrat pokazalo čudeže energije ravno v trenutkih, ko so nasprotniki že mislili, da je obnemoglo? Zato pozivamo vse poštene Srbe in Jugoslovane na delo. Treba je vedno čuti, misliti, delati in verovati v dober genij; našega naroda in iti naprej.«
Visoko odlikovanje
g. senatorja Smodeja
Belgrad, 16. nov. m. Kraljevi namestniki sd podpisali ukaz, s katerim so odlikovali g. senatorja Franca Smodeja ob njegovi 60-letnici rojstva s redom sv. Save I. stop. za njegovo narodno delovanje.
r
Prerekanje zaradi Bosne
»Hrvati nočejo nikomur biti bavbav!«
»Muslimanska svijest« je prinesla članek, kjer odgovarja srbskim listom zaradi Bosne in Hercegovine ter pravi, da bi Hrvati, ko bi bili združeni katoličani in muslimani, tudi zoper voljo Srbov lahko dobili v Bosni še mnogo drugih okrajev ter na koncu veli: »Vsekakor bi banovina Hrvatska dobila 29 bosansko-hercegovskih okrajev, mogoče pa celo tudi 34, med tem ko bi srbski banovini ostalo samo 10 okrajev s čisto srbsko večino. Od teh okrajev jih je 9 v bosanski Krajini, ki bi na stotine kilometrov daleč ne imeli nobene meje s Srbijo ter bi Bili nekaka teritorijalna oaza v banovini Hrvatski.«
Zanimivo pa je, da Je. zoper to pisanje, nastopilo glasilo HSS »Hrvatski Dnevnik«, ki pod naslovom »Hrvati nočejo nikomur biti bavbav« ostro zavrača tako pisanje ter med drugim pravi:
»Za avtonomijo Bosne in Hercegovine si prizadeva muslimanski del HSS, prizadeva si tudi dr. Kulenovič, torej to ni noben patent Muslimanske svijesti. Toda ta list, da bi pridobil Srbe za avtonomijo Bosne, je prekoračil vse meje dovoljenega.« Nato »Hrvatski Dnevnik« povzema, kaj piše omenjeni muslimanski list, nakar nadaljuje: »Tak način pisanja preveč diši po izsiljevanju in grožnjah ter nima nobene zveze s hrvat-stvom. Zlasti pa se zavarujemo zoper to, da bi kdo Srbe na Hrvatskem imenoval narodno manjšino, ker Srbi na Hrvatskem uživajo ter bodo uživali iste pravice kakor Hrvati. S takim dokazovanjem
I pač ne bo mogoče .pridobiti Srbov za avtonomijo Bosne, ker bi bili tako Srbi v Bosni »narodna manjšina«, če bi se muslimani izrekli za Hrvate ter z njimi skupaj naredili hrvatski nacijonalni blok. Če pa bi se muslimani izrekli za Srbe, bi bili Hrvati »narodna manjšina«. Če pa se muslimani sploh ne izreko, potem bi bilo res, kar očitajo muslimanom nasprotniki bosanske avtonomije, češ da so muslimani anacijonalni. Za avtono-
Politična razgibanost opozicijskih strank
Dr. Kramer niha med JNS in SDS
Belgrad, 17. nov. m. Danes v Belgradu zaradi številnih slav ni bilo važnejših političnih dogodkov, razen nekaterih sestankov, ki so jih imele opozicionalne stranke. Na vladni strani teh sestankov ni bilo, ker je večina ministrov že odpotovala iz Belgrada deloma na svoje domove, deloma pa v volivne okraje. Tako je snoči odpotoval v Zagreb tudi podpredsednik vlade in zastopnik odsotnega finančnega ministra dr. Maček. Z njim je odpotoval tudi ban banovine Hrvatske dr. šubašič, ki se je zaradi končne ureditve banovine Hrvatske več drri mudil v Belgradu. Pred odhodom je dr. Maček vodil tudi sejo gospodarskega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o odpošiljatvi hrane v pasivne kraje.
Politične stranke se pripravljajo na nedeljska zborovanja. Stnroradiknli so napovedali večje zborovanje v Rum i, demokrati pa v več mestih v Srbiji. Vladni zemljoradniki bodo imeli v nedeljo zborovanje v Kragujevcu, Gruži in čačku. Na njihovo zborovanje bo prišlo baje tudi zastopstvo HSS, kar bi pomenilo, da hoče HSS v Srbiji predvsem podpirati zcmljo-radnike, ki so zastopani v vladi. Dosedanja skupina levega krila zemljoradnikov, ki ga vodi dr. Dragoljub Jovanovič, je zatrjevala, da je dr. Maček na njeni strani ter da bo HSS podpirala nje, ker hoče v Srbiji ustanoviti čisto Kmečki pokret ter v tem smislu razvija svojo akcijo Dragoljub Jovanovič, ki se vedno mudi na terenu in fe od časa do časa prihaja v Belgrad ter o svoji akciji poroča dr. Mačku.
V nedeljo bo zborovala tudi JNS. Vodslvo stranke bo zopet odšlo v Skoplje ter se bo udeležilo sestanka tamošnjega banovinskega odbora. V vodstvu te stranke so zadnje vesti, ki jih je omenjalo časopisje o Kramerjevih pogajanjih z Vilderjem za vstop JNS v SDS, precej mučno odjeknile. Kljub demantiju v časopisju, ki sta ga objavila Vilder in dr. Kramer, dobro poučeni krogi poročajo, da je dr. Kramer o lem vprašanju kljub temu brskal, kar dokazuje dejstvo, da je tukajšnja »Pravda« dva dni zaporedoma poročala
o teh razgovorih iz Zagreba. Dr. Kramer je vodstvo stranke zagotavljal o svoji še nadaljnji lojalnosti in privrženosti in je voditelju Živkoviču poslal brzojavko naslednje vsebine: »Vesti o vsebini razgovora z Vilderjem so docela izmišljene. Vaš dr. Albert Kramer.« Politični krogi dobro poznajo težko situacijo, v kateri se je znašel dr. Kramer. Na eni strani ga dolgoletne politične zveze in prijateljski stiki s funkcionarji SDS vlečejo v to stranko, ker misli, da bi se lažje prikopal prej na politično površje, kakor v dosedanji organizaciji. Na drugi strani pa je politično in programsko s svojim centralizmom ves v JNS. Sedaj samo gleda, v kateri stranki bi izvlekel čim več političnih koristi.
Zanimivo zborovanje je bilo danes v Novem Sadu, kjer so se sestali staroradikali, ki jih vodi dr. Zivkc Prodanovič, zdravnik iz Srbobrana. Na sestanek je prišlo od 68 52 članov delovnega odbora staroradikalov za Vojvodino. Na sestanku je dr. Prodanovič uvodoma omenjal razloge, zaradi katerih je z 5 drugimi tovariši zapustil zadnjo sejo ožjega izvršilnega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika bivši vseučiliški profesor dr. Mirko Kosič.
Na današnjem sestanku se je »a odbor ne oziraje se na izvršilni odbor nanovo konstituiral er je bil izvoljen za predsednika dr. Prodanovič. Izvoljenih je bilo več odborov, tako organizacijski ter programski odbor. Na sestanku so se razpravljala tudi razna vprašanja, kako bi se odstranili številni nesporazumi med staroradikali. Poslali so brzojavko voditelju staroradikalov Aci Stanojevi-ču. Današnji sestanek staroradikalov v Novem Sadu priča, da razdor med vojvodinskimi staroradikali še ni izglajen.
Na drugem mestu se je v Novem Sadu sestal izvršilni odbor vojvodinske SDS. Na sestanek so med drugimi prišli senator dr. Milan Kostič, dr. Dušan Boškovič, Sava Seljenič in drugi. Na sestanku so razpravljali o vprašanju obnove demokratske stranke v Vojvodini ter razna notranjepolitična vprašanja.
mijo Bosne je treba navesti že boli resne razloge, kakor pa so tisti, ki jih razglaša Muslimanska svijest, misleč v svoji naivnosti, da bo z njimi preplašila Srbe ter jih tako pridobila za avtonomijo.
Zavarujemo se, da bi kdo plašil Srbe z nami Hrvati, zlasti pa je to grdo, če to delajo tisti, ki bi hoteli veljati za nekake »hrvatske nacijona-iste«. Koncepcija avtonomne Bosne bi bila res klaverna, ko bi za njo ne bilo drugačnih razlogov. Zato naj muslimani, ki so udani tudi svojemu hrvatskemu narodu in ki upoštevajo posebne razmere v Bosni, če zagovarjajo njeno avtonomno, nag! aša jo druge razloge za njo, bolj resne, bolj solidne, vsekakor pa take, ki ne bodo za nikogar žaljivi, najmanj pa za hrvatski narod, ker Hrvati niso in ne Žele nikomur biti bavbav.c
»Tudi tako ni!«
Pod fem naslovom je belgrajsko »Vreme« odgovorilo »Hrvatskemu Dnevniku«, ki je v sredo zavrnil govor ministra dr. Čubriloviča zaradi Srbije in Bosne. »Vreme« naglaša, da je pravilno poročalo o ministrovem govoru, nakar stvarno odgovarja »Hrvatskemu Dnevniku«:
»V stvari niti Srbije niti Bosne pravno ni. Pravno je samo Jugoslavija in v njenem okvirju banovina Hrvatska ter sedem navadnih banovin ter je mogoče le o tem govoriti, ko se govori o pravni organizaciji Jugoslavije. Sicer pa ni važno, aH sta Srbija jn Bosna pravno posebne enote. Važno je, da pravno in resnično stoji velika Jugoslavija. Srbija je preneh'ala pravno živeti, da bi s hrvatskimi in slovenskimi kraji postala Jugoslavija. Prav tako, kakor je Srbija svoje slavno vojne zastave zamenjala z jugoslovanskimi, prav tako je tudi svoje ime utopila v ime velike Jugoslavije. Važno je to, da stvarna Srbija in stvarna Bosna hočeta Jugoslavijo ter fo je stvarna Srbija prepričana, da tudi Hrvatska in Slovenija hočeta z njo — s Srbijo — to veliko Jugoslavijo za svojo skupno domovino.«
Zoper voljo 1,200.000 Srbov
Sarajevska »Jufeoslovenska pošta«, ki je glasilo JNS, prinaša dolg članek, kjer polemizira zaradi avtonomije Bosne in Hercegovine ter pravi, da se Srbi v svoji akciji zoper avtonomijo Bosne in Hercegovine niso postavili zoper Hrvate ali muslimane ter pravi: »Srbi niso govorili o Bosni m Hercegovini, niso se dotikali mnenja muslimanov in Hrvatov, pač pa so zgolj povedali, ko je ureditev države bila postavljena na načelo treh narodov: Mi bosansko-hercegovski Srbi imamo le eno izbiro: S Srbijo! »To stališče ne žali svobodne opredelitve niti Hrvatov niti muslimanov.« Nato pa polemizira dalje ter med drugim pravi: »Ako kdo muslimanskim množicam resno dela upe, da bi mogla priti avtonomija Bosne celo zoper voljo Srbov, če bi se v tem združili katoličani in muslimani, tedaj jih vodi po poti velikih zmot. Zakaj avtonomije Bosne ni zoper voljo 1,200.000 Srbov, in Srbi so že jasno povedali, da je ne mara jo I S tem je za vsakega pametnega človeka ta akcija odstavljenega z dnevnega reda. Drugo pa bo rešeno na drug način, ki bi zadovoljil prav tako Srbe kakor Hrvate in muslimane. Taka rešitev se mora najti.«
Zborovanje mostarskih muslimanov
Ob muslimanskem prazniku ramazanu je bilo v Mostaru 15. t. m. zborovanje muslimanskega društva »Ihvan«, ki se ga je udeležilo 400 ljudi. Govorili so o avtonomiji Bosne in Hercegovine. Sodnik Sačir Konjhodžič je govoril, da je zahteva po avtonomiji Bosne že stara več sto let ter je živela že takrat, ko je Bosna bila samostojno kraljestvo, živela pod Avstrijo in živi še danes. Muslimani hočejo pravico, enakost in svobodo, da bodo svoji na svojem. Za to svojo idejo se bodo muslimani do zadnjega borili. Potem je bila sprejeta resolucija, ki nazadnje naglaša te le zahteve: »Muslimani, vsi skupaj! Avtonomija Bosne ln Hercegovine v zgodovinskih mejah. Poprava vseh krivic, storjenih od leta 1918 do danes. — K tej akciji so povabljeni vsi muslimani. Vsi navzočni so izjavili, da bodo vse storili, da se akcija posreči. Izvoljen je bil akcijski odbor, ki bo delo nadaljeval.
Vtisi iz Nemčije
(Opazovanje švicarskega časnikarja)
Posebni dopisnik dnevnika »N eue ZUr~ eher Z e i t u n g* v več člankih objavlja vtise s potovanja po Nemčiji. Članki nam vsaj do neke mere dajo pogled v razmere v Nemčiji in nam tudi odkrivajo, kako se nemški narod skuša znajti ob novih potrebah.
Na meji
Najprej nam člankar popisuje, koliko raznih formalnosti je danes treba opraviti, preden je mogoče prestopiti mejo. Prestop nemške meje je mogoč samo z vizumom kakega nemškega konzulata, ki jih izdaja pod raznimi vidiki. Razumljivo je, da vse nemške oblasti budno pazijo, da se ne vtihotapijo v deželo kaki elementi, o katerih po njihovem dosedanjem obnašanju ni pričakovati, da prihajajo samo na razgled v smislu tujskega prometa. Treba pa je poudariti, da so nemške oblasti do inozemskih zastopnikov tiska, zlasti iz nevtralnih držav, zelo popustljive, pa naj bo to glede podelitve vizuma, glede formalnosti na meji ali tudi glede bivanja v notranjosti Nemčije, na primer dovoljenje krajevne policije za bivanje v določenem kraju, dovoljenje za avtomobilske vožnje in nabavljen je bencina in tudi glede nabav-ljenja hrane. Ker je v Nemčiji živež na posamezno osebo dokaj skromno odmerjen, dobijo inozemski zastopniki tiska takoj na meji dodatne izkaznice, s katerimi morejo večkrat zaviti v gostilno ali restavracijo. Na podlagi teh izkaznic imajo pravico do obrokov, ki jih sicer dobivajo le delavci pri težkem delu.
Pregledovanje na meji — pripoveduje ta švicarski časnikar — je kolikor mogoče prijazno in širokogrudno. Sicer pregledajo vsak košček prtljage, pa ne toliko zaradi tihotapljenja blaga in carine, ampak bolj zaradi tiskovin vseh vrst in zlasti zaradi zapečatenih pisem. Glede carini podvrženega blaga so obmejne oblasti proti predvojnim časom naravnost velikodušne in si je kar težko predstavljati,- da bi kak zavitek mesnin ali čokolade padel pod carino vsaka količina živeža, ki kakor koli pride v deželo, nekoliko razbremeni sistem prehranjevanja.
Potovanje z železnico
Prejšnja udobnost potovanja z železnico se je nekam porazgubila. Vozni redi so večinoma zelo podaljšani in vlaki vozijo mnogo počasneje, ker mora železnica prevoziti tudi veliko vojaških čet. Dobra stran tega sistema pa je, da vlaki kljub temu večinoma vozijo točno po voznem redu, brez znatnejših zamud. Spalnih in jedilnih voz je vedno manj na progah. Ponoči vlaki vozijo večinoma v popolni temi. Ker je veliko Vlakov tudi ukinjenih, število potnikov pa ni toliko upadlo, vlada na vlakih skoraj stalna gneča. Na cestah se vidijo samo vojaški avtomobili in tisti, ki jim je policija v kot evidenčne tablice dala rdeč trikotnik — znamenje, da vozijo v državnem interesu, smejo torej biti v obratu in dobivati bencin. To so avtomobili oboroževalne industrije, zdravnikov in živino-zdravnikov in podobnih javno važnih poklicev.
Prehrana na izkaznice
Prehrana je vsa na izkaznice in z vso toč-.nostjo odmerjena. Potnik, ki pride čez mejo, dobi i na meji izkaznice do konca svojega potovanja, da se more hraniti med potjo. Ko pride v namenjeni kraj, je nadalje na hrani v gostilni ali ho-
„Bo$a nazaj v državo!"
Skupina francoskih častnikov je s fronte, kjer služijo, poslala francoskim dnevnikom naslednje pismo;
»Častniki, podčastniki in vojaki, ki smo pripravljeni, da žrtvujemo svoje življenje, da rešimo krščansko omiko, ko jo utelešuje naSa domovina, smo globoko razočarani nad praznino našega tiska v sedanjem časa. Razumemo, da ni mogoče spremeniti štiri vrstice uradnih poročil v štiri strani navdušujočega branja. Toda zakaj ne bi naš tisk v sedanjem hudem času začel v temeljih preiskovati vzroke, ki so nas privedli na rob prepada. Naši predniki so se žrtvovali pred 25 leti. Sedaj je treba vse začeti z nova. Morda so se takrat zmotili glede vzrokov zla? V dobri veri so bili prepričani, da so bili vzroki političnega značaja. Sedaj, po 25 letih smo spoznali, da so nravstvenega značaja.«
»Prišli smo iz vseh krajev Francije, od vseh stanov in vseh poklicev. Vsi smo se zedinili v prepričanju, da je nemogoče obnoviti mir na svetu, ako v državno občestvo ne vrnemo Boga! Samo vera bo dala narodom možnost, da bodo našli ravnotežje na znotraj in osnovo, na kateri se bodo zbližali med seboj. Za to je potrebno, da Francija pokliče nazaj k življenju vse svoje krščanstvo, da bo mogla brez hinavščine pozvati tudi kristjane drugih narodov, ki čakajo na svobodo, pa naj bo to v Nemčiji ali v Sovjetski Rusiji.«
. »Čudimo se, da se to osnovno vprašanje, od katerega ni odvisno samo življenje naše domovine, marveč življenje vse naše omike, ne obravnava na prvih mestih časopisja. Kako želimo vsi, da bi v tisku našli odmev svojih lastnih skrbi glede bodočnosti, kajti nahajamo se v dobi, ko zla ni več mogoče prikrivati. Ako vam cenzura brani, da bi svoje svobodne misli razvijali o navadnih novicah, zakaj pa se ne dvignete na višjo ploskev, ki je cenzura ne doseže, kjer boste imeli vso svobodo in kjer vam bodo z veseljem sledili vsi, ki čutijo, da bi bilo takšno delo blagodejno, tvorno in odrešilno za vse.«
Sledijo podpisi.
Številni francoski časopisi so prinesli to pismo. Mnogi so se obrnili na vodilne katoliške mislece s prošnjo, da prispevajo v zaželje-nem smisla. Tako bo velik del francoskega časopisja na to pogumno prošnjo vojakov na fronti odprl svoje strpni tvornemu pisanja o vprašanjih, ki tičejo moralne rasti narodov. Da, Boga nazaj v državno občestvol
telu, kjer stanuje — ta si preskrbi izkaznice tudi zanj in prejema zanj živež. Potniki, ki nameravajo dalj časa bivati v istem kraju, dobe na podlagi policijskega potrdila izkaznice za daljše razdobje — sedaj teče razdobje od 23. oktobra do 19. novembra; 19 novembra si bo spet treba poskrbeti izkaznice za naprej. Na tako krušno izkaznico se dobi 7.6 kg kruha na osebo in 1.5 kg moke ali namesto moke še 2 kg kruha. Na mesno karto se dobi 1.2 kg mesa in 800 gr ostalih mesnin za osebo. Na izkaznico za marmelado ali sladkor se more dvigniti 1 kg sladkorja in 400 gr marmelade ali namesto marmelade še 160 gr sladkorja. Izkaznica za milo je veljavna eno leto, nanjo se vsak mesec dobi kos »enotnega mila« ali zavitek milnega praška; moški poleg tega dobe še na štiri mesece košček mila za britje. Količina ostalega živeža se odmeri od časa do časa. Sedaj ti n. pr. v restavraciji za 100 gr makaronov z izkaznice za živež odtrgajo štiri kupone (vsak za 25 gr), vseh kuponov pa je 64. Za maščobe in zabelo so posebne izkaznice. Za pretekle štiri tedne se je na te izkaznice in za osebo moglo kupiti 450 gr masla, 375 gr margarine ali jedilnega olja, 250 gr svinjske masti, slanine ali loja, 250 gr sira ali namesto sira 500 gr skute. Jedilni listi v gostilnah in restavracijah poleg vsake jedi tudi povedo, koliko odrezkov z izkaznice bo treba dati za to ali ono jed. Vsaka restavracija pa mora imeti vsaj eno jed, ki se dobi brez izkaznice. Ribe, perutnina in divjačina se dobe brez izkaznice, toda nastalo je tako povpraševanje, da so dobavitelji vpeljali seznam svojih odjemalcev in jih dobavljajo le še stalnim odjemalcem. Seveda so te izkaznice na ta način postale stalen predmet vsakega pogovora; v vsaki družbi se izmenjavajo izkušnje in nove možnosti tega preživljanja.
Kaj smeš in moreš kupiti
Izložbe sicer kažejo nekdanje razkošno lice, toda promet znotraj v trgovini je povsem drugačen. Poljubno si moreš nabaviti le sočivje in
sadje, seveda po obstoječih cenah, pri vsakem drugem blagu pa je uspeh veliko odvisen od tega, kaj se najde v seznamu stalnih odjemalcev. Omenjeni časnikar govori tudi o prometu v tekstilnih trgovinah. Tekstilno blago se dobi na posebne naročilnice. Te naročilnice pa si morejo preskrbeti
le revnejši, ker je prej treba dokazati, da n. pr. nimaš več kot dve zgornji obleki, dva plašča, šest robcev, dva para spodnjih hlač, dve srajci itd. Tudi naročilnice za čevlje se dobijo le proti dokazu, da prosilec nima več kot dva para čevljev. Kakor se pripoveduje, bo za naprej vsak dobil naročilnico za tekstilno blago, ki bo imela sto ločljivih odrezkov, pri vsaki nabavi tega ali onega oblačila bo trgovec odtrgal določeno število odrezkov. Naročilnica bo baje veljala eno leto. Vendar pa se pri tem n^vem sistemu nekoliko boje, da bi se mogla izven trgovine s tekstilnim blagom razviti trgovina z naročilnicami za tekstilno blago.
Pičle nade Nemčije v pomoč Sovjetske Rusije
»Samo nekaj premoga in železa«, piše vojaški list
Berlin, 16. nov. t. »Militiirwochenblatt« (Nemški vojaški tednik) objavlja članek o izvozu raznega za vojsko v poštev prihajajočega blaga iz Sovjetske Rusije. Člankar prihaja po natančni razčlembi sovjetskega gospodarstva do zaključka, da more Sovjetska Rusija Nemčiji dobavljati prav za prav samo premog in železo. Kovine, ki jih nemška vojna industrija nujno potrebuje, kot na primer baker, cink, nikel, svinec in antimon mora Sovjetska Rusija ali sama od drugod uvažati ali pa jih ima komaj toliko, da krije svoje potrebe. Bakra ima za polovico premalo. Od leta 1931 do 1938 je pridelovanje bakra sicer zvišala od 31.000 ton na 92.000 ton, toda 1. 1937 je bakra porabila 157.000 ton in je morala skoraj polovico svojih potreb uvažati. Podobno je s svincem. Nikla uvaža Sovjetska Rusija vsa-ko_ leto za 5000 ton. Za izvoz v Nemčijo prihajajo samo manganove železne rude. O izvozu petroleja skoraj ni govora, ker notranja uporaba hitreje narašča kakor pridelek. Sovjetski izvoz petroleja vsako leto pada. Leta 1932 je še izvozila 6 milijonov ton petroleja, 1. 1938
pa komaj dva milijona. Izvoz je v prvi polovici 1939 še bolj padel. Zvišanje petrolejskega pridelka pa bi zahtevalo nekaj let dela. ker sedanje naprave večjega pridelka ne zmorejo. Nemška vojaška revija prihaja do zaključka, da nade v kakšno izredno pcmoč Sovjetske Rusije na polju surovin niso upravičene. V vprašanje živežnih dobav se revija ne spušča.
Anglija in Francija nadzorujeta že 87% petrolejskega pridelka na svetu
Pariz, 16. nov. t. Ministrstvo za propagando je izdalo poročilo, da je gospodarska vojna uspela v toliko, da sta Anglija in Francija dobili pod svoje nadzorstvo 87% v se ga pridelka petroleja na svetu. Nemčiji ostane samo še 13%, ki pa ne zadostujejo za kritje njenih potreb, tem manj, ker na dobave iz Sovjetske Rusije ne more resno računati, prvič, ker Sovjeti zahtevajo plačilo v zlatu, drugič pa zato, ker porabijo vedno več petroleja za svoje lastne potrebe.
Poročila z bojišč
Na suhem
Pariz, 16. nov. AA. Havas. Slabo vreme spet ovira vojaške operacije na bojišču in je bilo včeraj v glavnem le nekaj krajevnih prask. Dočim na bojišču samem ni bilo pomembnejših dogodkov, je bilo letalstvo precej delavno, v prvi vrsti nemško letalstvo, ki je nadaljevalo z ogledniškimi poleti nad severnovzhodnim delom Francije. Nemška letala so letela tudi nad dolino Meze ter nad dolino reke Chambre.
Berlin, 16. nov. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Včeraj ni bilo nobenih važnejših dogodkov.
Kdaj nemška ofenziva?
Pariz, 16. nov. t. Pariški listi navajajo poročila dveh navadno dobro poučenih listov o nemških namenih na zahodni fronti. Berlinski poročevalec »Baseler Nationalzeitung« poroča, da odložitev nemškega napada ne pomeni, da se bo vojna nadaljevala v sedanji obliki tudi v zimskih mesecih. Vojaški sotrudnik lista angleškega ministra Edena »Vokshire Post« pa pravi, da so nemški generali prepričali Hitlerja, da je ofenziva po 14. novembru nemogoča in da je potrebno, da se nemška vojska pripravi na to, da prezimi na zahodu, kjer bi začela svojo ofenzivo še le spomladi 1940.
Glavni del nemških čet zbran pri Hannoverju
Pariz, 16. nov. AA. Havas. O vojnih pripravah nemškega vrhovnega poveljstva ob holandsko-bel-gijski meji se je zvedelo, da so te priprave še vedno velike in. da je glavni del čet zbran v okolici Hanoverja. Med višjimi poveljniki nemške vojske je veliko število takšnih, ki so bili dozdaj na vzhodnem bojišču. Glede na kako morebitno akcijo na francoskem bojišču je znano, da so za Sieg-friedovo črto znatni oddelki, ki so razmeščeni po raznih točkah, toda ničesar zanesljivega se še ne ve o skorajšnjih namerah nemškega vrhovnega poveljstva.
Na morju
■■■■■■aai ,
Nizozemska ladja potopljena
Stockholm, 16. novembra. AA. Štefani. V Baltiškem morju, južno od Falsterboja 6e je potopila nizozemska motorna lad ja »S a p h e« (6.000 ton), ker se je zadela ob neko nemško mino.
Norveški parnik torpediran
London, 16. nov. t. Reuter poroča, da je dne 12. novembra nemška podmornica brez opozorila
torpedirala norveški parnik »ArnekjcJe«. Morje je bilo ob času torpediranja viharno. Nemška podmornica ni nič storila, da bi rešila posadko (22 mož). Dva polna dni pozneje je neka angleška ladja rešila 23 mož, ki so čepeli v. enem samem čolnu, dan pozneje pa spet 12. Pet mornarjev še pogrešajo.
Belgijska ladjica eksplodirala
Pariz, 16. nov. AA. Štefani. Na odprtem morju je nedaleč od Dunquerqua je nastala na nekem večjem motornem čolnu eksplozija. Čoln je plul pod belgijsko zastavo. Trije mornarji so bili ubiti. Vzrok nesreče ni znan.
Angleži zaplenili nemški parnik
London, 16. nov. AA. Reuter. Angleži so zaplenili in odpeljali na zahodno Angleško nemški parnik »L e a n d e r«. Mislijo, da je bil ta parnik v pristanišču Vigu, ko se je začela vojna, in da se je njegova posadka skušala pretolči do Nemčije, ker ni mogla dobiti živeža.
Angleži se boje za svoje blago, ki je bilo na skritih nemških trgov, ladjah
London, 16. nov. t. Zanimiva debata je nastala v angleški trgovski zbornici. Gre namreč za angleško blago, ki leži natovorjeno na nemških trgovskih parnikih, ki so po izbruhu vojne zbežali v nevtralna pristanišča, kjer se še vedno skrivajo. Angleži cenijo to blago okrog 4 milijone funtov (1 miljardo din) in se trudijo, da bi ga dobili nazaj, ker je po večini plačano. Kapitani nemških ladij pa, so odgovorili, da morajo Angleži plačati do 30% vrednosti tovora in nositi stroške, nastale s prebivanjem v pristanišču kakor tudi stroške do najbližjega angleškega pristanišča. Londonska trgovska zbornica je sedaj odločila, da naj angleški lastniki natovorjenega blaga plačajo samo 2% od vrednosti blaga in nič več.
Služijo pa — Amerikanci
Lndon, 16. nov. t. Ameriške potniške ladje, ki poleg italijanskih skoraj edine opravljajo čezmorski promet med Ameriko in Evropo, so vedno prenapolnjene, tako, da morajo potnike zavračati. Včeraj se je odpeljal iz Southamptona parnik »President Haring« tako preobložen s potniki, da so morali po krovih postaviti zasilne postelje, a je družba morala odkloniti še nekaj sto potnikov.
V zraku
Nemška letala nad Francijo
Pariz, 16. nov. t. Letalsko ministrstvo javlja, da je v zadnjih 24 urah preletelo več nemških letal severni del Francije, posebno industrijske predele. Nemška letala so skoraj vsakokrat priletela čez Belgijo in se tudi po isti poti vrnila.
Nemško letalo sestreljeno
Lille, 16. nov. AA. Havas. Neko nemško letalo, ki je letelo 11. novembra nad Dunquerquom so s protiletalskimi topovi sestrelili. Letalo jo padlo v morje. Pilot je utonil, druge tri letalce, ki so bili tedaj na tem letalu, je rešila neka holandska ladja.
»Nemška poročila neresnična«
London, 16. novembra. A A. Havas. Mornariško in letalsko ministrstvo sporočata: Berlinska vest, ki jvopisuje napad nemških letal na Shet-landsko otočje dne 13. novembra in ki trdi, da so nemška letala uničila dve britanski vojni vodni letali, ni resnična. Nobena ladja in nobeno letalo ni poškodovano.
Angleži o nemškem letalstvu
London, 16. nov. t. »Daily Herald« objavlja članek Willy Frischauerja, ki trdi, da letalska moč Nemčije niti od daleč ne dosega moči, ki jo opisuje nemški maršal GSring, ker že primanjkuje specializiranega delavstva za gradnjo letal v velikem obsegu, in ker primanjkuje gotovih kovin. ki 60 za izdelavo letal neobhodno potrebne.
Tedenski pregled
Sikorski napoveduje nastop
London, 16. nov. t. V spodnjem domu je namesto obolelega predsednika vlade Chamberlaina dal tedenski pregled dogodkov minister za finance sir John Simon, ki je dejal, da je glavni dogodek preteklega tedna, mirovna pobuda belgijskega kralja in nizozemske kraljice, na katero je angleška vlada odgovorila dne 12. novembra. Finančni minister je nato dejal, da so se ves teden širila poročila o nameravanem vpadu Nemčije na
„20.000 rdečih vojakov v »svobodni" Lilvi
V Estoniji so Sovjeti zasedli nove postojanke
Kaunas, 16. nov. t. Sovjetske čete zaporedno zasedajo mesta, ki so jih izbrali za sovjetske posadke na litvanskem ozemlju. V južnolitvansko mesto Alytus 60 vkorakale že topničarske čete. Z njimi pride te dni pehota in letalstvo. Rdeča garnizija bo štela 5000 mož. Tudi v Gaizu-itl, ki je predmestje prestolice Kaunas, jc že prišla oklopna četa. V 40 km južno 6d Kaunasa ležeče mesto Prieny bo te dni prišla rdeča konjenica. Glavna moč sovjetskih čet pa bo zbrana v Vila! (Novo Vilejka), kjer bo sedež divizijske oblasti. Skupno število sovjetskih posadk v Litvi ne bo presegalo 20.000 mož, ako se ne pojavijo kakšne nepredvidene nujnosti. Pogodbeno pa moč sovjetske posadke ni omejena.
Iz Estonske prihajajo poročila o novih sovjetskih zahtevah. Sovjetska vojaka je do aedaj zasedla skoraj vse okrajno glavarstvo Wiek, a se e tem ne zadovoljuje. Za-
zedla je vse estonske otoke, izvzemši dveh neznatnih. Povsodi je začela graditi utrdbe in letališča. V ta namen je sovjetska vojska kar na svojo pest izpraznila 50 kmetij in poslopja podrla, ljudi pa napodila v notranjost dežele. Prišli so ie sovjetski piloti in letalci, toda letal na estonska tla še ni bilo.
Japonska — Sovjetska Rusija
Sanghaj, 16. nov. AA. Štefani. General Fužita, novi poveljnik japonske vojske v Šanghaju, je podal izjavo dopisniku agencije Štefani o stališču japonske vojske do Sovjetske Rusije. V tej izjavi pravi general tudi tole:
Mislim, da se je treba ogniti spora s Sovjetsko Rusijo, ker ta spor nima nobenega cilja, obenem pa s tem še bolj utrdimo mir.
v Spodnjem domu
samostojne poljske armade
Nizozemsko in Belgijo. Te govorice so spremje-vala poročila o zbiranju nemških čet na nizozemski in belgijski meji. V Angliji niso videli potrebe, da bi tem poročilom pripisovali pretirane važnosti. Dne 13. novembra je nemška vlada sporočila Belgiji in Nizozemski, da bo spoštovala njuno nevtralnost, ako jo bosta spoštovali tudi Francija in Anglija. V imenu angleške vlade izjavlja, da bo Anglija tako kakor doslej tudi^ v bodočnosti sveto spoštovala nevtralnost obeh dežela. Sir John Simon je nato omenil napetost med Finsko in Sovjetijo ter jo ohžaloval, da niso prišli do sporazuma. Glede Poljske je dejal, da bo poljska armada kmalu nastopila kot samostojna edinica na francosko-nemški fronti. Nato je razlagal politiko angleške vlade napram Indiji in izrazil upanje, da 6e bo vse v redu izteklo. Govoreč o pomorski vojni je dejal, da angleške trgovske plovbe ni v ničemer zmanjšala in da angleško in francosko vojno brodovje neomejeno gospodarita nad morji. Zaplenili so v zadnjem tednu Nemcem 4 velike ladje, dve pa sta bili potopljeni, izgubili smo eno trpedovko in dve trgovski ladji, eno večjo in eno manjšo.
Poslanci opozicije so s hvaležnostjo vzeli na znanje poročilo vlade.
V lordski zbornici je prebral podobno izjavo lord Stanhope v imenu zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki je bil zadržan. V debati je laburistični lord Sneli izjavil, da bi morala angleška vlada izjaviti že sedaj, da bo po zmagi spoštovala nemško državno ozemlje in da bo Nemčiji spet pomagala na noge.
Newyork, 16. nov. AA. DNB. V Long-Beachu blizu Newyorka so na županstvu ubili župana in njegovega čuvaja. Morilec je občinski stražnik. Ubil ju je iz maščevanja. Več tisoč ljudi je hotelo morilca linčati.
Naši gospodarji in Slovenija
Ljubljana, 16. nov.
»Jutro« in njihovi tako svanl gospodarski krogi ie vedno nočejo nehati s popolnoma od-višnimi svarili glede bodoče ureditve Slovenije. Da pa ne bodo mislili, da naše mnenje ni mnenje ogromne večine slovenskega naroda, jim navajamo samo en stavek poslovnega poročila Zbornice za trgovino, obrt b industrijo, ki je bil podan na včerajšnji plenarni seji. Ta stavek pravi:
»Želimo, da se ▼ okvira predvidene zakonite možnosti tudi dravski banovini da široka upravna, gospodarska in finančna samostojnost, da bi mogla intenzivneje zadostiti potrebam, ki jih nalaga sedanji čas in ki so v emi-nentnem interesu pospeševanja našega kulturnega, socialnega in gospodarskega razvoja ter zgradbe našega gospodarstva.«
Če kaj takega jasno izjavljajo gospodarstveniki, ki so bližje »Jutru« kot nam, je to dovolj jasna obsodba »Jutrovega« pisanja.
GatpCKLcMtvo
Nas gospodarski položaj
Iz poslovnega poročila zbornice TOI
Kaj pravijo o draginji Hrvati
V	sredo je bila v Zagrebu konferenca v Gospo-gariki slogi, ki je razpravljala o pobijanju neopravičene draginje. Po mnenju referenta na tej konferenci g. dr. Rudolfa Bičaniča je potrebno, da se odrede najvišje cene pšenice in koruze, kakor tudi da se ustavi na-daljni izvoz pšenice in moke. Nadalje smatrajo, da je potrebno odpraviti vpliv na najvišje cene, ki ga ima zadrževanje Dlaga v skladiščih in špekulacija z izvozom in uvozom. Drugi zopet predlagajo popis zalog industrije na surovinah in izdelkih.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
V	zemljiški knjigi se dnevno množe zaznambe novih kupnih pogodb in prenosi lastninske pravice na kupce. Zemljiška knjiga zaznamuje poleg tega še prav mnogo drugih zemljiškoknjižnih poslov. Do včeraj je zaznamovala ta važna knjiga že 808*5 poslovnih številk. Zaznamovane so bile drugače v zadnjih dneh te-le pogodbe:
Skok Janez, posestnik v Spod. Pirničah št. 26 je prodal gdč. Mariji Rotarjevi, zasebnici v Ljubljani, Ilirska ulica št. 27 par št. 91/2 k. o. Spodnje Pirniče za 20.000 din.
Družba Sv. Vincencija Povelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko zaščito v Ljubljani je prodala Vekoslavi Makov-čevi, poštni uradnici v Ljubljani, Mestni trg 17 pare. št. 474/8 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 800 m» za 44.188 din.
Čebular Ivan in Čebular Marija, posestnika v Vižmarjih št. 14 sta prodala Veri Nedohovi, posestnici na Brodu pri Tacnu pare. št. 157/3 njiva k. o. Vižmarje v izmeri 594 m* za 8.613 dinarjev.
Vzajemna posojilnica, reg. za.'ruga z o. j.
v Ljubljani je prodala Minki Logarjevi, soprogi ban. inšpektorja v Ljubljani, Ilrenova ulica 3 posestvo vi. št. 353 k. o. černuče s hišo za 200.000 dinarjev.
Kozič Aleksander, elektrotehnik in posestnik v Ljubl jani, Cesta v Rožno dolino št. 44 je z darilno pogodbo odstopil svoji soprogi Klari Kozičevi roj. Poersch polovico svojega posestva vi. št. 208 k. o. Gradiško predmestje v ce-nilni vrednosti 90.000 din.
Baron Codelli Anton je prodal ge. Alojziji Medokovi, Ljubljana, KobI arjeva ulica štev. 13 pare. št. 169/48 k. o. Udmat v izmeri 588 m/ za 37.895 din. — Isti lastnik pa je prodal Janku in Olgi Vida, Ljubljana pare. št. 168/47 k. o. Udmat
v izmeri 530 m2 za 28.000 din.
*
Pšenična mešanica. Odbor za nadzorstvo in ureditev cene beocinfki mešanici je na svoji seji 15, in 16. novembra v iinančnem ministrstvu sprejel sklep, da se odstotek metilnega alkohola v bencinski mešanici poveča od 0.6 na 1.2 s tem, da se cena bencinski mešanici zaradi tega ne sme povišati. Seji je predsedoval načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu dr.' Pavlič z delovodjo odbora dr. Piperom, upravnikom glavne belgrajske carinarnice.
Izvoz orehovega lesa. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra ter na podlagi čl. 13 zakonskega osnutka o splošni carinski tarifi sklenil, da se točka 2 odlcka ministrskega sveta št. 6789-4 od 28. februarja 1935 spremeni v toliko, da bodo v bodoče izvozniki orehovega okroglega, tesanega in žaganega lesa dolžni odstopiti ministrstvu vojske in mornarice 20% količine, pripravljene za izvoz omenjenega lesa pod pogojem iz točke 3 gornjega odloka.
Uvoz premoga za plinarne. Kot smo že poročali, je dovoljena oprostitev carine za premog, ki ga uvažajo plinarne. Da to dosežejo, morajo svoji prošnji priložiti potrdilo Industrijske zbornice, da se bavijo s proizvodnjo plina. Carinarnica mora predhodno ugotoviti kapaciteto potrošnje dotične plinarne. Komisijo tvorijo upravnik carinarnice, starejši uradnik in državni ali samoupravni strokovni organ. Plinarne morajo voditi posebno knjigo o uvoženem premogu in porabi.
Garancije za izvoz in uvoz. Devizno ravnateljstvo Narodne banke obvešča pooblaščene zavode, ki se Narodni banki zn račun svojih komitentov (izvoznikov in uvoznikov) dali garancije, da bodo v predpisanem roku opravili pogojen izvoz odn. uvoz, odn. da bodo — če tega pogoja ne izpolnijo — položile kot penale gotov odstotek v korist sklada za premiiran je izvoza, da bo devizno ravnateljstvo na dan dospelosti garancije poleg vterjanja event. kazni preiskalo v vsakem konkretnem primeril tudi raz-oge, radi katerih komitent ni odgovoril postavljenim pogojem. V kolikor se ugotovi, da plača posamezni komitent kazen v korist sklada za prenmiranje izvoza, da ni podvzel potrebnih ukrepov radi efektivne izvršitve pogojenega uvoza ali izvoza, bo devizno ravnateljstvo poleg vterjanja kazni ustavila takim tvre kam na-dal jne izdajanje odobrenj za izvoz, odn. za uvoz, ker bo tako dalje smatrala za zlonamerno kršitev deviznih predpisov. O vsebini le okrožnice morajo pooblaščeni zavodi obvestiti svoje komitente predno jim izdajo garancijo kakor tudi one, za katerih račun so že izdali garancije.
Povišanje cene železnemu blagu. Z dnem 11. t. m. so se zvišale cene gradbenih okovov za okoli 10 odstotkov, istočasno pa so se zvišale tudi cene črsopločevinastegs blaga za okoli S odstotkov.
Iz poslovnega poročila Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za dobo od marca do novembra
1939 jjosnemamo tele ugotovitve:
Poljska je bila za našo državo važen dobavitelj za pogonska sredstva, mazilna olja, parafin, železniške tračnice, premog. Nasprotno pa smo na Poljsko izvažali sadje in tobak, kože drobnice in ekstrakte ter je postajala tudi pomenbna za naš turizem. Ne vemo, kaj bo s tem tržiščem,
Naše gospodarstvo v največji meri podpira uspešna prizadevanja naše zunanje politike, da ostanemo še naprej nevtralni, da nam bo tako lahko mogoče nadaljevati dosedanje delo.
Nova železniška tarifa, ki je stopila v veljavo dne 1. aprila 1939, je močno prizadela našo banovino, ki je na stotine km oddaljena od večine surovin in mora izdelke svoje industrije odvažati zopet na osrednja tržišča na daljavo do 1000 km. Važen korak je bil storjen z ukinitvijo obvezne prodaje četrtine izvozniških deviz, vendar nismo od lega imeli mnogo koristi, ker se je kmalu začela vojna.
O dosedanjih poizkusih tekstilne industrije s porabo nadomestnih surovin še niso dali zadovoljivih rezultatov. Domača proizvodnja bombaža v vardarski banovini krije komaj 1.2% domače jjotrebe. Poizkusi s kotoniziranjem konoplje bi mogli v primeru uspeha nadomestiti kvečjemu 10% dosedanjega uvoza surovin. Zato smo še vedno navezani na inozemsvto. To velja tudi za kemično industrijo, industrijo gume itd. Potrebujemo pa tudi manjše količine važnih surovin kot so bela pločevina, kositer, fosfati, azbest in žveplo. Naše zaloge so bile radi slabega dovoza, ki je bil v zvezi z deviznimi težavami, slabe. Zato je kmalu prišlo do zviševanja cen. Zbornica je nadalje mnenja, da surovinske centrale ne bodo dosegla svojega cilja. Težave so tudi s prekmorsko trgovino.
Zbornica smatra, da je potrebno trgovinsko politiko voditi z onega mesta, kjer se vsa vprašanja strokovno vsestransko proučijo in nato izda enoten ukrep, kakor ga narekujejo interesi gospodarstva kot celote. Sedanji trgovinski minister je že dal iniciativo za to.
Septembrski dogodki so izzvali v prvem trenutku popolen zastoj v železniškem prometu, pa tudi v plovbi čez dobrih 14 dni pa se je položaj razbistril in se je povečalo število razpoložljivih vagonov in je postopno nastala tudi normalizacija v pomorskem prometu.
Poročilo pravi, da stara tekstilna veleindu-strija, ki ima okoli 150 milij. din terjatev med svojimi odjemalci, sploh ni odpovedala kreditov niti ni izpremenila dobavnih pogojev, pač pa so to strosila šibkejša podjetja. Nato omenja ustanovitev dveh central: za sladkor in kvas.
Telefonske razmere potrebujejo še veliko investicij, pri tem pa so naše jDotrebe v investicijskem načrtu poštnega ministrstva premalo upoštevane, saj je avtomatska centrala za Kranj šele na 6. mestu v prvi skupini, centrala za Celje pa šele na 10. mestu. Posebej opozarja zbornica nevzdržne razmere v telefonskem prometu z Zagrebom in Belgradom v poletnih mesecih, ko morajo interesenti p>o več ur čakati na zvezo, če je sploh dobe. Zaradi tega izgublja poštna uprava na svojih dohodkih.
Tujski promet izkazuje do 1. sept. tele uspehe (v oklepajih podatki za isto dobo lanskega leta): Bled 23.577 (20.616) gostov s 177.999 (160.737) nočninami, Bohinj 4251 (5084) gostov in 31.069 (38.903) nočnine. Dobrna 3631 (3496) gostov in 56.092 (52.946) nočnin, Radovljica 1528 (1452) gostov in 20.088 (19.413) nočnin, Laško 2780 (2356) gostov in 30.931 (26.152) nočnin, Rogaška Slatina 6478 (6551) gostov in 88.508 (78.089) nočnin in Kranjska gora 4263 (4517) gostov in 53.572 (56.113) nočnin. Skupno je imela Slovenija 153.507 (138.781) gostov in 880.279 (816.605) nočnin. Opaža se, da je zlasti padlo število gostov iz deviznih držav, naraslo pa je število gostov iz držav, ki dajejo turistom na razpolago le omejen znesek. Nemci so prihajali k nam v potovalnih skupinah.
Plačilo davkov v letu 1938—1939 je dalo tele uspehe (v milij din): zaostanki 29,4, zemljarina 19.35, zgradarina 33.35, pridobnina 28.1, rentnina 6.86, družbeni davek 23.65, samski davek 0.26, davek na poslovni promet 130.8, vojnica 0.65, uslužbenski davek 42.3, 1% izredni pribitek 6.3,
zamudne obresti 3.9. Izredni prispevek za sklad za državno obrambo bo dal v naši banovini okoli 50 milijonov dinarjev.
V	zadevi pobotniških taks na službene prejemke je finančno ministrstvo na zbornično pred-stavko odločilo, da knjiženje plač v blagajniški knjigi še ne daje zadostnega povoda za pobiranje takse.
Glede zahtev hrvatskih zbornic pravi naša zbornica, da se nahaja večina programatskih točk v hrvatskih zahtevah že davno v resolucijah naših gospodarskih organizacij. Izredno važna konferenca je bila v Belgradu glede novelizacije obrtnega zakona, ki pa zaradi ogromnega gradiva ni mogla dokončati svojega dela in se bodo konference še vršile.
Glede krošnjarsfva predlaga zbornica, naj se v zakonu jasno izreče, da je iskanje naročil pri zasebnih strankah za vsakršno blago brezpogojno prepovedano.
Predsedstvo zbornice je sklenilo, da pristopi zbornica kot ustanovni član k snujoči se Jugoslo-vansko-ilalijanski trgovinski zbornici, katere potrebo živo občutimo.
Pri združenjih trgovcev v Sloveniji je bilo dne 1. oktobra 1939 včlanjenih 9147 samostojnih trgovcev s 3613 pomočniki (1942 moških in 1671 žensk) ter 1763 vajenci (964 moških in 799 žensk). Zaključni računi vseh združenj so znašali za 1938 1.9 milij., preračuni za 1939 pa 1.6 milij. din.
Vina je bilo v Sloveniji lani potočenega v gostinskih obratih 218.507 hI, leta 1937 184.221 in 1936 174.845 hI, žganja pa za ista leta 9.082, 7.069, in 5.879 hI. Tu je vsebovan samo trošari-njeni konzum.
Od skupnih 164 združenj je poslala zbornici statistike 151 združenj, ki so imela 17.848 članov, od tega banovinska združenja 1.963, strokovna 8.456 in skupna 7.429 članov. Pomočnikov je bilo 12.287, vajencev pa 8.900. Na novo je bilo lani prijavljenih 3.359 vajencev, pomočniški izpit pa je lani napravilo 2.447 vajencev. Preračun združenja je znašal 1938 1.9, imovina pa 2.27 milij. din.
Statistika obrtnih nadaljevalnih šol kaže, da je bilo v letu 1938-39 občih nadaljevalnih šol 37 s 4.593 učenci, specialnih strokovnih šol 5 s 1.180, občasnih strokovnih tečajev 25 z 827 učenci, število učiteljev je znašalo 372, oz. 79 in 81, skupno torej za 6.600 učencev 532 učiteljev, od tega moških 377, ženskih 37, veroučiteljev 78, mojstrov 36 in mojstric 4.
Predlogi zbornice TOI
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo navajamo še naslednje samostojne predloge gg. zborničnih svetnikov:
Cestna dela.
G. Milko Senčar je predlagal, naj se zbornica zavzame za popravila ceste Maribor— Ptuj. Ob tej priliki so ostali zbornični svetniki opozorili še na nekatere druge cestne potrebe. Posebej so opozorili na one ceste, ki so letos trpele radi izrednega prometa v mesecu septembru in oktobru. Te ceste bi bilo treba spraviti v najkrajšem času v porabno stanje.
Položaj gostinstva.
V	svrho izboljšanja položaja gostinstva v naših tujskoprometnih krajih je predlagal g. Miro Peterlin, naj se gostinskim obratom zniža obrestna mera in konvertiraje naj se obstoječa posojila v dolgoročna. Uvedejo naj se vozne olajšave za praznike ter za razne prireditve v letoviščih, prirede naj se narodni festivali, razstave in kongresi, dajo naj se davčne in taksne olajšave, poceni naj se električni tok in uvede intenzivna propaganda v sosednih nevtralnih državah, ki bi nam lahko dale večje število gostov.
Prejemki delavstva v primeru bolezni
G. J. Zadravec je predlagal, naj se določila obrtnega zakona prilagode socialnozavarovalni zakonodaji tako, da gre delavcu plača le za čas, ko ne dobiva hranarine, to je za prve tri dni bolezni.
KINO SLOGA tel. 27-30. Danes ob 16., 19, in 21. url. Nabavite si vstopnice v predprodaji 1 Zivljenski roman enega najdrznejših krotilcev divjih zveri v izredno napetem filmu:
Odlična dresura levov in tigrov, atrakcije v ogromnem pariškem cirkusu.
V levjih krampljlh
Nemška dospodarska strokovnjaka v Zagrebu. V Zagreb ie prispel dr. Fritz Berthold, tajnik Trgovske zbornice za Jugoslavijo v Berlinu, z njim pa od iste zbornice g. M. Frenck. Imela sta že konference z merodajnimi hrvatskimi gospodarstveniki.
Ukinitev kliringa z Romunijo. Iz Belgrada jx>-roča.jo, da zadevajo naša pogajanja z Romunijo glede dobav bencina na velike težkoče. Romunija, zahteva, da uvoz bencina plačamo delno z devizami, delno pa s kompenzacijami (baker, železna ruda, konoplja, surove kože in slično. Kaže, da bomo ukinili kliring z Romunijo ter plačevali ves bencin z devizami, ker dobimo za naštete proizvode lahko vedno in povsod plačilo v devizah.
Nepremičnine družbe Zvečan na dražbi. Radi raznih terjatev v znesku 2.04 milj din, predvsem bankam, državi in Narodni banki bo dne 20. decembra javna dražba nepremičnin družbe Zvečan d. d. v Kosovski Mitrovici.
Povišanje glavnice. Družba Jugoslovanski Ganz, v kateri je udeležen pretežno madžarski kapital, predlaga občnemu zboru delničarjev dne 15. decembra 1939 povišanje glnvnice. Se-dajna glavnica znaša 1 milij. din, bilančna vsota 1937 28.5 milij. din.
Izpremembe pri Jugoslovanskem jeklu, Z ozirom na politične izpremembe v državi je sklicana izredna skupščina delničarjev Jugoslovanskega jekla, da izvoli nov upravni in nadzorstveni odbor.
Nova delniška družba. V Zagrebu je bila v trgovinski register vpisana Hrvatska d. d. za promet s premogom. Glavnica znaša 1 milij. din. Člani upravnega sveta so dr. Peketa Dobre. Sto-jadin Stenovič in Ilija K., Fanič, vsi iz Bei-grada.
I t El7ln PhHipp. V Curihu je umrl predsednik in glavni ravnatelj Avstrijske Dinamit-No-bel družbe v Bratislavi, ki je bil tudi član uprave Srednjeevropske Laenderbanke, katero ie zastopal v več upravnih svetih. Kot zastopnik Dinnmit-Nobela je bil vsa leta po vojni podpredsednik upravnega sveta Tvornice za dušik v Rušah. Kot zastopnik Srednjeevropske Liin-derbanke je bil od leta 1926 dalje tudi stalno član upravnega sveta Trboveljske premogokop-ne družbe. Končno je bil v naši državi tudi še podpredsednik upravnega sveta Bosanske električne d. d. v Jajcu.
Domača tvornica perila, d. d. Zagreb. Izbri-lta Prokurista Weigl Siedfried in Alfred Oser, oba z Dunaja, vpisan pa kot predsednik sedanji član uprave g Marko Bauer, kot podpredsednik pa dosedanji član uprave g. Svetozar Mi-Iinov.
Jasenica, d. d., Belgrad, prešla v Jugoslovanske roke. Večina delnic delniške družbe »Jasenica«, ki izdeluje vagone, je bila dosedaj v rokah francoskih delničarjev. Glavni delničar je bila francoska Societe Lorraine des anciens Etablisse-menta Dietrich & Cie, Luneville. Sedaj je večina delnic prešla v roke jugoslovanskih delničarjev, katerim načeluje g. Jovan Petrovič, pripada pa tej skupini tudi tvornica letal »Zmai« in tvornica cikoriie »Favorit«, Tvornica je povečala število delavstva.
Nova tvornica olja. V Belgradu je bila osnovana delniška družba »Industrija olivnega olja Stari Bar« z glavnico 1 milij. din. Ustanovitelji so Milan Richter, glavni ravnatelj Jugoslovanske industrije vžigalic (pravijo, da je pri podietiu viozen tudi Švedski kapital), Aca Pavlovič, Širna in Vasa Marič ter 2. Miletič.
M Kino Kodeljevo tei. 41-64 mmB
Danes in Jutri ob 20. uri dva šlagerfilma: H
Clganiek
JANE WITHERS in BORA MINJEVIC z zborom na orglice v filmu zlatega humorja in prisrčne komike.
Častna legija
Film o herojstvu in nesebični ljubezni francoskega kolonijalnega oficirja je brez dvoma biser filmske produkcije.
PRIDE: HORDUBALOVI - VAL<BK
Borze
Dne 16 novembra 1939.
Denar
AmerlSkl dolar 55,— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagreb. borzi je znašal 3,656.610 dinarjev, na belgrajski 6.5 milij. din. Puhneta v efektih na belgrajski borzi je bilo 0.8 milij, din.
Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt . ■ i • ■ ■ « a 173.70— 176,09 Pariz 100 frankov .».,,, , 98.25— 100.55
Newyork 100 dolarjev..... 4418.75—4478.75
Ženeva 100 frankov d , , , , , 995.99—1005.00 Amsterdam 100 gold. i , , , , 2314.70—2382.70 Bruselj 100 belg , , , > , , 722.70— 7334.70
Ljubljana — Svobodno tržišče
London 1 funt . , , , , , , ,	214.87— 218.07
Pariz 100 frankov . » > , . ■ ,	121.60— 123.90
Newyork 100 dol. .11.9.»	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov ...........1229.91—1239.91
Amsterdam 100 gold. a..........2899.95—2937.95
Bruselj 100 belg.	893.87— 905.87.
Zagreb — Zasebni kliring Solun 100 drahem .*»>•,) 35.415— 36.115
Belgrad — Zasebni kliring
Solun 100 drahem . , , , . , s 34.35— 35.35
Zurih, 16. nov. 1939 ob 12. Pariz 9 93, London 17.505, Newyork 445.375, Bruselj 73.—, Milan 22.50, Amsterdam 236.40 Berlin 178.50, Stockholm 106.10, Oslo 101.20, Kopenhagen 86.—, Atene 3.40 ponudba, Helsingfors 8.80, Bueno6 Aire6 104.—.
Vrednostni papirji
Vojna Skoda;
v Ljubljani 437 —438 v Zagrebu 430 —433 v Belgradu 436.75—437.50
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 97—98, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 437—438, begluške obveznice 80—81, dalmat. agrarji 75.50—76, 8% Blerovo pos. 92—94, 7% Bler. posojilo 89—90, 7% posojilo Drž. hip, banke 97—99, 7% stab. posojilo 90 den. — Delnice: Nar. banka 7.000—7.100, Trboveljska 200—210.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. posojilo 97 denar, agrarji 52 denar, vojna škoda promptna 430 do 433 (432), begluške obveznice 80.75 blago, dakn, agranji 70.50 blago, 4% severni agrarji 52 blago, 6% šumske obveznice 76 denar, 8% Blerovo po-sojilo< 95.50 blago, 7% stab. posojilo 94 blago. — Delinice: Narodna banka 7.050 denar, Priv. agrarna banka 203 denar, Trboveljska 200—220, Gutman 45 denar, Sladk. tov, Osijek 100 denar, Osj. livar« na 150 denar.
Ali ste Že naročili letošnje Mohorjeve knjige!
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99 denar, agrarji 54 denar, vojna škoda promptna 436.75—437.50 (437), begluške obveznice 80.75 do 81 (80.75), dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 52—52.50, 6% šumske obveznice 73—74, 8% Blerovo posojilo 94—94.50 (94). 7% Blerovo posojilo 89.75—90 (89.75), 7% posojilo Drž hip. banke 98.50 denar. — Delnice; Narodna banka 7.060 denar, Priv. agrarna banka 200—203 (drobni komadi).
2ltnl trg
Na žitnem trgu so danes notacije novosadske borze nekoliko popustile, bolj pri moki kot pri pšenici. V ostalem pa je bil tržni položaj neizpremenjen, kar posebno označuje pomanjkanje ponudbe.
Novi Sad. — Pšenica bač. okol. Novi Sad 200/02, srem 198/200, slav. in baranj 198/200, gornje bač. 200/02, bač. ladje Tisa 201/03, — Rž bač. 146—148 —Koruza bač. in bač. pariteta Indjiija 143—145, ban. 140/42. — Moka bač., ban. 295/305, 275/85, 255/65, 235/45, 205/75, 130/35, srem slav. og ogg 290/300, 270/80, 250/60, 230/40, 200/10, 130/35. — Tend. slaba. Promet srednji.
Živinski sejmi
V brežiškem opraju, dne 6.' novembra 1939. Voli I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50 din, telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3 din, krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 2-2.50 din teleta I. vrsle 5, II. 4.50 din, prašiči: špeharji 9, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12, II. 10 din, svinjina 15, slanina 16, svinjska mast 22 din, čisti med 18—20 din za 1 kg. Surove kože: goveje 8.50, telečje 12—13, svinjske 2 din za 1 kg. — Pšenica 160, ječmen 150, rž 150, oves 150, koruza 140, fižol 400— 500, krompir 200, lucerna 75, seno 50, slama 25 din za 100 kg. Jabolka I. vrste 250, II. 200, III. 100—156 din, hruške I. vrste 300, II. 256 III. 120 din, pšenična moka 320 din za 100 kg. — Drva 75—80 din za 1 m", jajca 1.25 za 1 kos, mleko liter 1.50, surovo maslo 32 za 1 kg, grozdje 2.50—3 din za 1 kg. Navadno mešano vino mošt pri vinogradnikih za liter 4 din, finejše sortirano vino 5—6 din.
v Laškem, dne 7. nov. 1939. Voli: I. vrt te 5.25, II. 4.75, III. 4, telice: I. vrste 5, II. 4.50, III. 3.75, krave: .1 vrste 4, II. 3, III. 2.50, teleta: L vrste 6, II. 5, prašiči: špeharji 9, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. — Ooveje meso: I. vrste 10 din, II. 8, III. 7, svinjina 18, slanina 18, svinjska mast 20, surove kože: goveje 9, telečje 10, svinjske 7 din za 1 kg. - Pšenica din 200, ječmen 175, oves 200, koruza 175, fižol 300—350, krom-pin 150, seno 80-90, slama 30, jabolka I. vrste 250, II. 180. III. 125, hruške 1. vrste 300, II. 200, pšenična moka 350, koruzna moka 250, ajdova
moka 450 din ra 1qq k". _ Drva 65—70 din za
1 m\ jajca 1.25 din za kos, mTeko 2 din liter, surovo maslo 28—30 din za 1 kg.
Iz časov narodnostnih bojev na Koroškem
Ob 60 letnici zaslužnega koroškega narodnega borca in slovenskega politika
senatorja Franca Srnodeja
Danes obhaja 60letnico svojega rojstva zaslužni narodni borec na Koroškem in slovenski politik senator gospod Fran Sraodej. Rodil se je 17. novembra 1879 v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju. Po končani ljudski šoli v domači župniji je študiral na celjski gimnaziji, kjer je leta 1900. maturiral. Na nasvet svojega starejšega tovariša, sedanjega stolnega dekana v Mariboru dr. Franca Cukala se ie vpisal v celovško bogoslovje, ker je takrat bilo pomanjkanje slovenskih duhovnikov na Koroškem. V mašni-ka je bil posvečen v tretjem letniku bogoslovja leta 1903., naslednje leto pa je nastopil prvo kaplansko službo v št. Jakobu v Rožu, kjer je župnikoval zaslužni narodni delavec g. Matej Ražun.
Narodni buditelj
Poleg dušnega pastirskega delovanja je g. Smodej razvil živahno narodno delovanje in je ustanovil ter vodil moški in mešani pevski zbor. Uvidel ie namreč takoj, da je pri koroških Slovencih petje izvrstno sredstvo za narodno vzbudo. Kjerkoli sta nastopala njegova pevska zbora — in to je bilo skoro vsako nedeljo — tam so se zbirale ljudske množice, zavedni in nezavedni Slovenci, ki jih je koroška narodna pesem zajela in združila v zavedno slovensko narodno družino. Prav tako uspešno je deloval tudi v Št. Vidu v Podjuni in v Prevaljah, kjer je zopet s slovensko pesmijo zbiral ljudstvo v slovenski tabor, zlasti se je pa ukvarjal z organizacijo slovenskega katoliškega delavskega društva v Prevaljah. Sodeloval je tudi v posojilnici, ker je bila nevarnost, da pride posojilnica v nemške roke, kar je g. Smodej preprečil. Komaj je uspešno dobojeval borbo za slovenski katekizem v prevaljski ljudski šoli, že je bil premeščen na severno narodno mejo v Ti-menico, v narodnem oziru zelo zanemarjen kraj, kjer je začel zelo lepo in uspešno organizirati ljudstvo njegov prednik provizor Ivan Seraj-nik. G. Smodej je njegovo delo nadaljeval in to zopet s pomočjo slovenskega cerkvenega pevskega zbora, ki je pri raznih prireditvah nastopal tudi v Celovcu. Vse ljudstvo je začelo prihajati v cerkev in je zelo obžalovalo, da je čez leto dni (1907) bil provizor Smodej premeščen v Celovec, kjer je po soglasni želji in prošnji slovenske duhovščine pri takratnem škofu dr. Kahnu prevzel uredništvo »Mira« in tajništvo Katoliškega in političnega gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Urednik »Mira« in tajnik političnega društva
Politično organizacijo koroških Slovencev je Smodej spravil na tako dovršeno višino, da se je nekoč pok. dr. Jan. Ev. Krek, ko je v ured. »Mira« pregledoval to organizacijo, dejal da tej organizaciji ni para v ostali Sloveniji. Dejansko je narodna zavest med koroškimi Slovenci od leta 1907. pa do začetka vojne tako rastla in postala močan faktor ne samo v koroški, ampak tudi v slovenski politiki sploh, da je bilo videti: Še deset let takega dela in koroški Slovenci bodo rešeni. Skoraj ni bilo nedelje in praznika, da g. Smodej ni imel kakega shoda ali sestanka. Nemci so čutili to prebujanje Slovencev, šo se ga bali in tuhtali na vse načine, kako bi zavrli ta narodni val. Tik
Sred svetovno vojno je bil znani narodni ta-or pri Sv. Katarini v Podjuni, ki ga je organiziral Smodej in na katera je govoril tudi dr. Krek o jugoslovanskem vprašanju. Takih taborov bi moralo biti še več v drugih krajih na Koroškem, pa jih je vojna preprečila.
Med svetovno vojno
Ves srd koroških Nemcev se je osredočil v Sovraštvu in jezi proti g. dr. Brejcu kot vidnemu eksponentu slovenstva, ker je bil predsednik političnega društva. To sovraštvo se je pa obrnilo za časa vojne hitro proti g. Smodeju, ker se je g. dr. Brejc umaknil v Breže na zgornjem Koroškem, ker v Celovcu ni bil varen življenja; Smodej je moral vso težo tistega časa nositi popolnoma sam. Še pred vojno je bmodej izvedel zasebno ljudsko štetje kot tajnik političnega društva, toda še preden so bili zbrani vsi podatki, je oblast razpustila politično dru-* štvo in prišla v pisarno političnega društva, da bi zbrani material zaplenila in tako onemogočila koroškim Slovencem, da bi mogli pokazati, kako sleparska so bila uradna ljudska štetja.
Takoj ob začetku svetovne vojne je bilo aretiranih več Slovencev, skoraj sami duhovniki. Smodej je šel takoj na deželno vlado in pri deželnem predsedniku Fries-Skenetu protestiral proti aretacijam ter vprašal za razloge aretacij. G. Fries-Skene mu je prinesel dve stari števil-
ki »Mira«, v katerem je bil seznam darovalcev za Rdeči križ za časa balkanske vojne. Dež. predsednik se ie zelo razburjal, češ da so to vsi državni izdajalci in da jih bo dal vse aretirati. Smodej ga je svaril pred tem, češ, da je Rdeči Križ mednarodna in od vseh držav priznana or-anizacija. Nato je še pripomnil: Preglejte do-ro seznam vseh darovalcev, med njimi boste našli tudi moje ime in če mislite, da imate prav, me izvolite kar tukaj aretirati. Predsednik je bil ves zmeden in ni kazal prav nobene volje za aretacijo g. Smodeja. Ko je bilo čez nekaj dni spet aretiranih nekaj duhovnikov, se je Smodej vnovič podal na deželno vlado, pa mu je deželni predsednik dal sporočiti, da ga ni v Celovcu, dasi je sedel v svoji pisarni.
Ob udeležbi okrog 4000 ljudi je g. Smodej razglasil majniško deklaracijo v hotelu Trabe-singer v Celovcu. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko. Vlada je sicer s početka nameravala to manifestacijo prepovedati, toda Smodej se je takoj brzojavno obrnil na Jugoslovanski klub na Dunaju in njegov predsednik dr. Korošec je poslal na to manifestacijo kot zastopnika Jugoslovanskega kluba pokojnega poslanca dr. Lovra Pogačnika. Takoj naslednji dan je pa celovška vlada izdala nalog, da morajo oblasti aretirati vse, ki bodo nabirali podpise za deklaracijo. Za čosa deklaracijskega gibanja je g. Smodej govoril na številnih taborih po vsej Sloveniji.
Komisar narodne vlade za Koroško
Ob prevratu je bil g. Smodej imenovan za komisarja narodne vlade za Koroško v Celovcu. Smodej je bil tiste dni v Ljubljani in je nesel s seboj v Celovec razglas narodne vlade. Ker so bili vsi vlaki ustavljeni, se je moral Smodej peljati od Jesenic naprej kar poleg strojevodje na lokomotivi, ki je vozila vojaški transport. V Podrošci je vlak nepričakovano dolgo stal in ko je Smodej vprašal strojevodjo, zakaj tako dolgo stojijo, mu je ta dejal: Menda se je vtihotapil v vlak neki jugoslovanski špijon in ga sedaj vojaki iščejo po vagonih. Nihče pa ni mislil, da je Smodej -— špijon na lokomotivi. V Celovcu je Smodej šel takoj k deželnemu predsedniku, mu pokazal dekret narodne vlade v Ljubljani in izjavil, da bo pod svojo upravo vzel vse slovenske dele Koroške. Prosil je predsednika, naj to vzame na znanje. Predsednik je z obžalovanjem odgovoril, da nima dejansko nobene oblasti več, da je samo še figura in da je vso oblast vzel v svoje roke dr. Artur Lemesch, znani vodja nemških nacional-cev. Smodej je šel nato v hotel Trabesinger, kjer je odprl svojo pisarno in razobesil na hotelu veliko slovensko zastavo. Ni mogoče v kratkem opisati, kakšna borba je nastala med Smodejem ter nemškimi politiki in nemškim vojaštvom. Celovški Slovenci z g. Smndejom na čelu so zaman pričakovali skozi Celovec vračajočih se slovenskih ali slovanskih vojakov, da bi mogli vzeti v roke vso upravo. Tudi vse prošnje na narodno vlado v Ljubljani, naj jugoslovansko vojaštvo zaseda Celovec, so bile Ijrezuspešne, ker narodna vlada ni imela na razpolago vojaštva.
Ob plebiscitu
G. Smodej je bil imenovan za člana Narodnega veča v Zagrebu in pozneje za narodnega predstavnika v Belgradu. Že takrat je večkrut izrazil svoje nezadovoljstvo z načinom agitacije, kakor jo je uvedel za plebiscit narodni svet v Velikovcu pod predsedstvom generala Maistra. Predsednik narodnegu sveta za Koroško ob koncu vojne je bil namreč g. Smodej, potem pa, ko je bil on v Belgradu, so pod uplivom raznih prišlecev ustanovili nov narodni svet. Za časa agitacije za plebiscit se je g. Smodej podal iz Belgrada nu Koroško, kjer je ostal do konca plebiscita in poznavajoč dušo Korošcev, začel z drugim načinom agitacije, ki je koli-kortoliko zajela ljudske množice, kamorkoli je prišel g. Smodej. Že na dan plebiscita je iz Koroške zbežalo vse, kar je bilo prišlekov, ki so imeli za časa plebiscita veliko besedo, tako da je ostal v Velikovcu Smodej čisto sam. Naložil je vse agitacijsko gradivo in vse spise narodnega sveta na tovorni avtomobil in dal odpeljati na okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu. S šoferjem narodne vlade v Ljubl jani, ki ga je zadržal, se je g. Smodej kot zadnji odpeljal iz Velikovca, kjer so mu Nemci po ulicah že kazali pesti, čez Jezersko v Ljubljano.
Glavni urednik »Slovenca«
Ko je potekla dolžnost narodnega predstavništva, je Franc Smodej vstopil v uredništvo Slovenca«, kjer je bil glavni urednik lista do volitev leta 1925. Kot glavni urednik »Slovenca« je gosp. Smodej pokazal velikansko pridnost, ki je sploh značilna za njegov značaj, kjer koli je deloval. Bili so časi, ko je bilo sila težko biti glavni urednik vodilnega slovenskega katoliškega dnevnika. Gosp. Smodej je v burnih časih s sebi lastnim optimizmom in ljubeznijo do ideje prebrodil vse čeri ter usmerjal svoj list vedno v pravcu pravilne presoje dogodkov ter ni v načelnem oziru nikdar kolebal. Veliko večino uvodnikov je spisal sam, poleg tega pa še vedno sam pregledoval rokopise, da je bil vedno na jasnem o vsem, kar naj bi prišlo v list. Ze to delo, ki ne pozna nobenega odloga, je pri dnevniku ogromno. Toda Smodej se ni zadovoljil s tem, marveč je, kadar koli je imel le hipec časa, svoje moči posvetil tudi organizacijskemu delu. Na vso moč se je zanimal za delavsko organizacijo ter zlasti rad zahajal med tobačno delavstvo, ki mu je stal ob strani kot moder svetovalec in voditelj v najbolj burnih časih.
Zlasti pa moramo iz teh časov naglasiti njegovo veliko neustrašenost, ki jo je kot glavni urednik »Slovenca« pokazal ob znani orjunski gonji leta 1924 ter ob žalostnih trboveljskih dogodkih. Takrat, ko je orjunski teror hotel ustrahovati vso Slovenijo, je bil »Slovenec« pod Smo-dejevim vodstvom edino glasilo, ki se je z vso odločnostjo uprlo terorju ter bistveno pripomoglo, dfi je bil ta teror strt.
Poleg vsega tega pa je tedanji glavni urednik preživljaj svoje dneve in večere med neprestanimi obiski, ki so hodili k njemu bodisi po nasvete, še bolj pa po pomoč in podporo. Lahko rečemo, da so bila njegova vrata vedno na stežaj odprta vsakomur, ki je potreboval dobre besede ali dobre Smodejeve roke. Pri vsem tem pa naš
Odkar ima g. senator Smodej od leta 1929 razen v Ljubljani tudi v Belgradu stalno stanovanje, je vsaka važnejša akcija belgrajskih katoliških Slovencev tesno vezana z njegovim imenom. Saj tudi drugače ni moglo biti. Človek, ki je vse svoje življenje deloval v političnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah v narodnostnem oziru na najbolj izpostavljenem ozemlju nesebično in z vso ljubeznijo samo za druge, za narod in nikdar za sebe, je po prihodu v Belgrad sam prišel v Prosvetno društvo in v druge naše belgrajske organizacije ter je takoj zopet prijel za delo in pomagal, kjer koli je bilo treba, bodril in dajal nasvete za to ali drugo stvar. In nikdar ni bil tako zaposlen, da ne bi bil našel toliko časa, da bi se osebno ne udeležil vsake društvene prireditve. In kadar so bile v društvu težave ter je bilo treba plačati to ali oifo stvar, je društveni odbor nazadnje vso stvar le rešil tako, da se je obrnil na Smodeja in vse je bilo urejeno. In gosp. Smodej, kakor vsi veliki ljudje, je najraje videl, če za take stvari ve čim manj ljudi, ker ni eden tistih, ki vsako najmanjše dobro delo takoj obesijo na veliki zvon.
Važno za belgrajske katoliške Slovence je bilo Smodejevo delovanje med njimi v letih diktature, ko so se slovenski izkoreninjenci po znani slovenski resoluciji razbesneli tudi v Belgradu ter so se proslavili s famoznim protestnim shodom belgrajskih Slovencev proti slovenskim »punkta-cijam« in znani poslanici jugoslovanskih škofov. Vsi vodilni slovenski ljudje so bili odgnani v internacijo, v Belgradu je ostal samo Smodej. Človek pa tudi v Belgradu ni smel in mogel govoriti odkrito zaradi legije ovaduhov, ki so bili po vseh javnih lokalih in po ulicah. Tedaj je postalo Smodejevo stanovanje zatočišče vseh naših belgrajskih ljudi. V njem so se zbirali, razpravljali o vseh vprašanjih in se spominjali vseh; ki so po krivici trpeli v internaciji. V tisti dobi so belgrajski katoliški Slovenci z uredništvom »Glasnika belgrajske nadškofije«, ki so ga imeli v rokah Hrvatje, napravili sporazum, po katerem so v tem listu imeli na razpolago nekaj prostora tudi belgrajski katoliški Slovenci. Gosp. Smodej je seveda sodeloval in tudi nosil pretežno breme na svojih ramah. Ni pisal samo zanimivih uvodnikov, temveč je tudi gmotno list zelo podpiral.
Tedanje politične razmere tudi v Belgsadu niso bile najugodnejše za nemoteno in svobodno udejstvovanje katoliških organizacij. Zato je bilo sicer manj vidnih zunanjih manifestacij, toda notranja povezanost med našimi ljudmi je bila močnejša, kakor kdaj koli poprej. V teh težkih dneh je bil g. Smodej vedno z belgrajskimi katoliškimi Slovenci, ki mu tega nikdar ne bodo pozabili. Danes se je zgodilo nekaj temu, jutri zopet drugemu, treba je bilo pomagati, posredovati, iskati dela, zaposlitve in podobno. Težki dnevi 1 Gospod Smodej jih je sam tudi okusil. V Osrednjem ti-
Zavednl Slovenci in Slovenke!
Dne 19. novembra 1939 bo dinarska akcija Slovenske straže za našo severno mejo. Pokažite svojo narodno zavest in darujte za revno slovensko deco ob severni meji!
Trdna meja, varna domovina!
jubilant ni bil nikdar nepotrpežljiv ali nervozen, kakor pravimo danes tej bolezni, marveč je vedno znal ohraniti svoje vedro lice, tako da noben obiskovalec, najsi je prišel ob še tako neprilit-nem času, ni dobil vtisa, da je nedobrodošel. Franc Smodej je bil v tein pogledu velik krščanski optimist, ki je tako storil neprešteta dobra dela, ki za nje levica nikdar ni vedela in je celo sani na nje že davno pozabil.
Smodej poslanec
Ko so bile leta 1925 razpisane nove volitve, so zaupniki ljubljanske okolice zbrali Smodeja za svojega kandidata. Smodej je znova prišel v Belgrad, tokrat kot poslanec, ki je belgrajsko ozračje že dobro poznal. Kot poslanec je deloval du 6. januarja leta 1929, ko je bil parlament raz-puščen in ustava odpravljena. V teh skoraj 4 letih se je Smodej izkazal kot pravi ljudski zastopnik, ki je bil kot mravlja pridno na delu za interese svojih volilcev. S svojimi zvezami, ki si jih je v Belgradu znal kaj hitro najti, je res svojemu okraju in volivcem celo v politično sovražnih razmerah znal pridobiti marsikako korist. Zlasti pa se je odlikoval kot priden član rnznih parlamentarnih odborov, kjer je nastopal z neustrašenostjo in odločnostjo, tako da je pri svojih nasprotnikih vzbudil rešpekt ter je marsikdaj preprečil kak škodljiv sklep za slovensko ali katoliško stvar. Kot poštenega nasprotnika so ga spoštovali vsi poslanci drugih strank, kot moža čistih rok, ki ga nikdar niso vodili drugačni nagibi kakor pa stvarni, so ga zlasti spoštovali srbski poslanci, dasi so nikdar ni bal vpričo vseh šibati raznih koruprij-skih afer ter ni nikdar pozabil naglašati. da jfc centralizem najhujši sovražnik ne le slovenskega naroda, marveč tudi jugoslovanske države. V boju za slovensko avtonomijo je bil Smodej vedno kakor lev odločen. Bil je kakor le redko kdo prisrčno vdan jugoslovanski državni ideji, zato ga je tako zelo bolelo, da so strankarski centralisti s svojo centralistično gonjo tako zelo kompromitirali jugoslovansko državno misel med Slovenci in Hrvati, medtem ko od centralistične politike tudi srbsko delovno ljudstvo ni imelo nobene koristi. Korist centralizma je bila in je namenjena le nekaterim izvoljencem.
Ko je zaradi nesrečnih dogodkov v naši notranji politiki napočil naposled 6. januar in je bil parlament razpuščen, smo rahlo upali, da se bo z začasno odpravo ustavnih svoboščin posrečilo državo preurediti na novi podlagi v smislu zdravih načel in želja Slovencev ter Hrvatov. Takrat je bil Smodej imenovan tudi za načelnika upravnega oddelka V'centralnem Presbiroju v Belgradu. Toda kmalu se je pokazalo, da pojde politika čisto drugačna pota. Zato so tudi Smodeja v tej osrednji ustanovi kmalu izrinili. Ko se je začela likvidacija diktature, je bil Smodej leta 1936 imenovan za senatorja, letos pa je bil kot nosilec liste v Sloveniji znova izvoljen za senatorja.
Slovenci
skovnem uradu ni bilo več mesta zanj ter je moral najprej lia prisilni dopust, kateremu je sledila upokojitev. V tistih dneh se je g. Smodej zaril v knjige ter se je vrgel na delo, kakršnega do sedaj Slovenci še nimamo. Pričel je pisati srbsko-slovenski besednjak. Na njem je delal polnih šest let, od leta 1930 do 1936. Besednjak je res veliko delo ter je v njem 55—60.000 besed. Je to najpopolnejši srbsko-slovenski besednjak. Izdati ga je hotela Mohorjeva družba, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa tega, žal, ni mogta storiti ter to ogromno gradivo še vedno čaka založnika.
Po likvidaciji režima JNS se je g. Smodej znova vrgel v politično življenje ter je od vsega začetka deloval v osrednjem tajništvu JRZ. Toda kljub prezaposlenosti v politični organizaciji in v senatu, kjer je bil vedno poročevalec fin. odbora, svojih belgrajskih Slovencev ni pozabil ter je med nje zahajal prav tako, kakor prej. Posebno rad je vedno predaval o manjšinskem problemu, predvsem o njemu najdražji Koroški in koroških Slovencih. Njegov gostoljubni dom je ostal še za naprej odprt ne samo ožjemu prijateljskemu krogu, ki je pri njem tako rekoč doma, temveč za vse, ki žive ali stalno v Belgradu, ali pa prihajajo v prestolnico po svojih opravkih. In še nekateri vedo za Smodejev dom in za njegovo predobro srce. Vsi tisti, ki so podpore najpotrebnejši, številni brezposelni slovenski delavci, ki ali prihajajo iz Slovenije v Srbijo, ali se pa iz Srbije vračajo domov in nimajo sredstev za prevoz in za prehrano, in pa dijaki, za katere se je g. Smodej res vedno zanimal in jih je podpiral, kolikor je največ mogel.
Gospod Smodej pa ni znana osebnost samo med belgrajskimi, temveč tudi med srbskimi in ostalimi časnikarskimi ter političnimi krogi sploh, med katerimi ima izredno veliko znancev, političnih in osebnih prijateljev, ki ga vsi spoštujejo kot načelnega in neizprosnega borca za pravice našega naroda in kot človeka čistih rok. V tem oziru je Smodej ostal še vedno Smodej iz prejšnjih let. Mladostno borben in neustrašen vedno, kadar je treba braniti narod, njegove pravice, se zavzemati za enakopravnost med narodi v državi, kadar gre za pravice naših najvišjih kulturnih ustanovi Borben vedno za druge in nikdar za sebe! Smodej tak, kakor je vedno bil! Fant, zrel mož in prav nič šestdesetletnikl
Svoj prosti čas, kolikor pač javno udejstvovanje to sploh dopušča, g. Smodej trenutno porablja za zbiranje gradiva za obširnejše delo o politični zgodovini Koroške pred plebiscitom. Od časa do časa pa piše tudi basni za otroke.
Katoliški Slovenci g senatorju Smodeju žele ob šestdesetletnici predvsem mnogo, mnogo zdravja in blaeoslova božjega, da bi mogel vse svoje velike načrte izvesti, obenem pa prosijo Boga, da bi Slovencem dal še več Smodejevi
Anglija je uvedla spremstvo trgovskih ladij z bojnimi ladjami. V ospredju: Sprednji del
francoskega rnšilca
Senator Smodej in belgrajski
Kovice
Koledar
Petek, 17. novembra: Gregorij Čudodelnik, škof; Šaloma, devica.
Sobota, 18. novembra: Odon, opat; Roman, mučenec, ,
Kontre-admlral
Josip Kubelka
V četrtek popoldne ob 2 je umrl v Ljubljani v palači »Viktorija« 71-letni kapetan bojnega bro-da g. Josip Kubelka, kontreadmiral a. h, v pokoju. Pokojnik je bil sin podjetnega češkega inženirja Vence6lava Kubelke in zaveden Jugoslovan. Po maturi je šel v vojno mornarico in je postopoma dcsegel vedno višje položaje. V svojem poklicu, ki ga je vodil po širnih morjih vedno na odgovornem mestu, je prepotoval skoraj ves svet. Dvakrat je bil na Kitajskem in na Japonskem. Med svetovno vojno je še pred razsulom Avstrije prosil za upokojitev in je bil tudi še pred prevratom upokojen. Izredno je ljubil Ljubljano, svoje rodno mesto in je še v aktivni službi zidal hišo v Ljubljani, kjer je hotel prebiti svoja stara leta. Po prevratu se je za stalno naselil v Ljubljani in živel pri svoji sestri ge. Mili Kambičevi, zadnja leta v palači »Viktoriji«. Tudi njegov brat, ki je umrl pred dvema letoma, je bil v službi pri mornarici kot korvetni kapetan. Poleg gospe Kambičeve, ki živi v Ljubljani, živi še njegov brat v Združenih državah Severne Amerike v Livingston Manor-u. Tudi ta je zaveden Slovenec in 6e pogosto vrača na daljše obiske v Slovenijo. Zadnja leta, ki jih je preživel v Ljubljani, si je pridobil nebroj prijateljev, ki ga niso visoko spoštovali le zaradi njegove globoke izobrazbe in dobrosrčnosti, ampak tudi zaradi njegove družabnosti. S posebno ljubeznijo pa se je oklenil svojega nečaka Marjana, ki mu je nadomestoval očeta. Vsi številni prijatelji bodo prijaznega pokojnika, ki ga je odlikoval kremenit značaj, ohranili v globokem 6pominu. Spremili ga bodo na zadnij poti izpred palače »Viktorije« na Aleksandrovi cesti 4 v soboto popoldne ob pol 4. Užaloščenim rodbinam sorodnikov pa naše najgloblje 6ožalje!
Osebne novice
= Upokojeni so nižji godbenik I. razr. Ferdo Tomanek; topniški narednik vodnik I. razr. Josip Tušar in mornariški narednik vodnik III. razr. strojne stroke Rudolf Vojta. Poslednja dva sta
istočasno prevedena v rezervo.
*
IA"
i— Nov* častna občana. Občinski odboO v Pre-dosljah pri Kranju je na svoji včerajšnji seji imenoval za častna občana g. ministra za javne zgradbe dr. Miha Kreka in g. bana dr. Marka Natlačena.
—	Gospa dr. Adlešičeva — krstna botra trinajstemu otroku. Pod našim ljubkim Krvavcem je podgorska vasica Dvorje, iz katere je izšel Davorin Jenko, In danes je bilo tam v Dvorjah nekaj posebnega. V nizki, skromni hišici so imeli krst. Trinajstorojenko so ponesli h krstnemu kamnu v Cerklje. Sicer ni to nič posebnega. Saj pri Močnikovih v Dvorjah skoro vsako leto zakriči rov nebogljenček v 6vet. Pa vendar je danes vsa družina Močnikova v slavnostnem razpoloženju. Kako ne! Saj je prihitela iz bele Ljubljane med nie kot botra njihovemu trinajstemu otroku gospa Vera dr. Adlešičeva, soproga ljublj. župana. Koliko sonca je prinesla dobra gospa botrca s svojo besedo, prisrčnim nastopom, koliko sreče so prinesle v to skromno družino njene usmiljene, dobrotne roke. Marljiva in 6krbna Močnikova mama se trudi z vzgojo svojih otrok in gotovo bo vso skrb posvetila tudi mali trinajstorojenki Manjetici, da bo delala veselje visoki gospe botrei. Zavest, da je osrečila revno delavsko družino, naj" bo gospe dr. Adlešičevi v plačilo za njeno tako prisrčno in globoko umevanje malega slovenskega človeka.
—	Novo šolsko poslopje v Dolžu. Iz DolŽa pri Stopičah nam pišejo: Naše podgonje je dobilo novo šolo, ki ni ponos eamo naši vasi, ampak je lahko nanjo ponosna V6a dravska banovina. Takšne šole 60 redke. — Žrtvovali emo vse, da smo jo zgradili. V nedeljo, 19. t. m. jo bo blagoslovil g. prošt K. Čerin iz Novega mesta. K blagoslovitvi bo prišel tudi gospod ban osebno. Take slovesnosti še nismo imeli nikoli in jo menda tudi zlepa ne bo.
_ V vašem podstrešju leži morda še dobro
ohranjena otroška obleka ali plašč, pa tudi kaka uporabna igrača, kar je vašim otrokom že vse odslužilo. Ali veste, da imamo v naši gluhonemnicl stotino siromašnih otrok, dečkov in deklic od 7
Sčaj jphavitef
V Ljubljani se ie skoraj mesec dni daje v Operi Massenetova romantična opera »Glumač Matere b o i j e*. Je to prelepa legenda iz samostanskega življenja, ko ubogi samostanski brat, nekdanji potujoči iongler, ne ve, kako bi lastil Marijo, pa jo iasti na svoj način s plesom in petjem vojaških pesmi ter ga Marija počasti s svetostjo. Krasna srednjeveška snov, polna religioznega iara, s prelepo legendo o kadulji, ki je sprejela Jezuščka vase in ga skrila pred Herodom. Vsaj ta arija je doslej ganila vsakega, ki jo je slišal. Pa ne, da bi zaradi le lepe snovi, kakršne nismo bili vajeni gledali na deskah naše Opere, bila glasba morda kaj manjvredna. Nasprotno: Massenet, skladatelj »Manona« in »Wertherja*, eden največjih svetovnih glasbenikov, je ljubil to svoje delo izmed vseh najbolj in tudi svetovna kritika govori o delu z najlepšimi besedami. Bil sem slučajno v Ljubljani v nedeljo in sem stopil v Opero. Kakor me je predstava navdušila, tako sem bil čalosten praznih prostorov. Saj je bila to vendar predstava za ljudstvo po zelo znižanih cenah in človek bi mislil, da bo velika dvorana Opere nabito polna občinstva, ki so take lepe prireditve kot nalašč zanj. Pa sem se zmotil. Morda pa občinstvo ne ve dovolj, kakšne vrednote — vsebinske in glasbene — so skrite v tem delu? Ali pa nima smisla za lepo glasbo? Ne verjamem v to zadnje. Toda tisti čas je bilo v Kranju na tomboli 12.000 ljudi.
Kaj pravite, ali ima to kakšno zvezo?!.
do 17 let, ki vam bodo od srca hvaležni, če jim kaj takega podarite. V zavodu imamo krojača in šiviljo, ki lahko predelata otrokom tudi obleke odraslih oseb. Ni treba, da imate pota in stroške z dostavo, ampak javite 6amo svoj naslov Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, Ljubljana, Zaloška cesta 5, ki bo radevolje poslalo koga do vas, odno6no prevzelo 6troške za pošiljko.
—	Zahvala. K organizaciji in uspehu letošnjega protituberkuloznega tedna je predvsem pripomoglo p. n. uradništvo banske uprave in srezkih načelstev, nadalje gg. zdravniki, učiteljstvo, šolska mladina itd. V6i ti so z največjo vnemo sodelovali v protituberkuloznem tednu kot nadvse marljivi organizatorji, požrtvovalni predavatelji in zbiratelji prostovoljnih prispevkov. Kolikor je Pro-tituberkulozna zveza mogla doslej zaključiti svoje račune, je znašail izkupiček za razno propagandno gradivo s prostovoljnim prispevki okroglo 86.000 din. Računi dokončno sicer še niso zaključeni, ker Zvezi posamezne njene edinice še niso poslale svojih obračunov, vendar pa pričakujemo, da bo ta vsota za nekaj tisočakov še narastla. Podpisana Zveza 6i šteje v prijetno dolžnost, da izreče tem potom v svojem in v imenu vseh bolnikov, ki 60 6pričo njihovega zdravstvenega 6tanja podpor potrebni, najprisrčnejšo zahvalo vsem uradnikom politične uprave, gg. zdravnikom, učiteljem, šolski mladini, skratka vsakomur, ki je bodisi moralno ali gmotno količkaj pripomogel da je protituber-kulozni teden kakor prejšnja leta tudi letos razmeroma dobro uspel. Protituberkulozna Zveze prav tako prosi in pričakuje, da ji bodo vsi uradni in privatni činitelji stali tuid v bodoče zvesto ob 6trani. Ponovno: vsem in vsakemu najiskrenejša zahvala! — V Ljubljani, dne 18. novembra 1939. — Predsednik: dr. Joža Bohince s. r.j Tajnik: dr, France Debevec e. r,
—	Pedikura je modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Dozorele, lepo dišeče jagode nam je poslal prijatelj našega lista iz Gorij pri Bledu. Jagode 6o dozorele na vrtu g. Martina Svetina na Rečici.
—	Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 23. novembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Dovški mežnar vzbuja spomine o župniku Aljažu. Nedeljski članek pod tem naslovom popravljamo v toliko, da je župnik Aljaž prišel na Dovje v letu 1889. Ker je umrl 1. 1927, je pastiro-val na Dovjem okrog 38 let. Ni pa že preteklo od njegove 6mrti 38 let, ampak šele 12 let.
—	Namesto venca na grob tovarišici, pokojni Mariji Kerinovi, je darovalo trebanjsko učiteljstvo 200 din podpornemu skladu na zavodu za 6lepo deco v Kočevju, V imenu 6lepe mladine iskrena hvala!
pO dhšzxwi
*	Nad dva milijona din za umsko pomoč siromakom v Zagrebu. Ožji odbor zagrebških dobrodelnih društev je imel te dni sejo, na kateri je sprejel važne sklepe glede zimske pomoči zagrebškim siromakom. Po podatkih, ki jih je zbral odbor, so se razna zagrebška podjetja, denarni zavodi, trgovci itd. zavezali, da bodo zbrali nad dva milijona dinarjev v to 6vrho,
*	Zagrebško reševalno društvo dobi novo palačo. Zagrebško prostovoljno reševalno društvo, ki ima sedaj svoje prostore v Martičevi ulici, bo dobilo novo trinadstropno zgradbo v Vojnovičevi ulici, ki bo veljala okrog dva milijona in pol din, Društvo ima sedaj 4 reševalne avtomobile in 17 nameščencev. Kako veliko delo opravlja, je razvidno iz statistike za letošnje leto. V letošnjem letu je društvo opravilo že nad 8600 voženj.
*	Po 18 letih je zvedel, da ima še živega očeta, 18 letni Vlado Terzič iz Dubrovnika je te dni našel svojega očeta, o katerem je mislil, da je že zdavnaj mrtev. Ko je bil star tri mesece, je prišel z materjo v Dubrovnik. Njegov oče je bil na solunski fronti kot dobrovoljec, po vojni pa se je vrnil v Ameriko. Mati pa je prišla v Dubrovnik k svojim sorodnikom. Tako se je izgubila zveza med možem in ženo. 2ena je dobila čez nekaj časa obvestilo, da je mož padel na solunski fronti. Pred kratkim ee je mladi Vlado obrnil na vojno ministrstvo zaradi nekih podatkov, Iz ministrstva pa je med drugim prejel tudi obvestilo, da njegov oče še živi v Ameriki. Vlado je takoj pisal očetu v Ameriko in te dni je dobil od njega odgovor. Obenem mu je oče poslal tudi nekaj denarja Zakon Vladove matere, ki se je medtem drugič poročila, je potemtakem neveljaven.
*	Morskega psa so te dni ujeli ribiči iz Ro-goznice pri Šibeniku na odprtem morju. Ujeta zverina je dolga 2.10 m, težka pa 120 kilogramov. Ribiči so šli z malo ribiško ladjo na lov. Naenkrat so opazili morskega pea, ki ae je približeval njihovi ladji. Zver 6e je zagrizla v desno stran ladje • takšno 6ilo, da 6e ji je zlomil zob, Ribiči so se spustili v boj s pošastjo in po razburljivi borbi se jim je posrečilo, da so jo ubili. Nato so jo potegnili v ladjo in jo pripeljali v Šibenik,
*	Nov izum obsojenega ponarejevalca Soviča. Ponarejevalec Sovič, o katerem smo včeraj poročali, da je izumi! in pred 6odniki pokazal aparat, ki zanesljivo ugotovi, ali je novec pristen ali ponarejen, je te dni najavil novo svojo iznajdbo, ki bo imela veliko praktično vrednost. Gre za izum, ki bo omogočil streljanja vseh vrst orožja brez poka. Sovič trdi, da je stvar teoretično dobro premislil in da mu ne bo spodletelo. Še ko je bil na svobodi, je delal po«ku«e, vendar z njimi ni bil zadovoljen, kajti povsem ni mogel še zadušiti detonacije pri strelu. Čul se je še vedno neznaten prasket. Zdaj pa pravi, da bo odpavil tudi to in da bo njegov izum omogočil povsem neslišno streljanje z vsemi vrstami strelnega orožja.
*	Učitelj napadel kmeta. V vasi Dražil pri Somboru je ondotni učitelj napadel kmeta Ivana Šuperiča « samokresom. Na srečo ni prišlo do prelivanja krvi, kajti drugI kmetje so planili nad učitelja in ga razorožili. Učitelj je doma iz Istre. V vasi je silno zasovražen zaradi svojega postopanja v dobi diktature, v kateri je kot lokafni či-nitelj igral precejšnjo vlogo, Zlasti pa se je kmetom zameril kot predsednik volilnega odbora,
—	Počne lastovke. V Gorjah na Bledu so le 5. novembra videli pet lastovk.
—	Zenitovaniski slepar obsojen. Kovaški pomočnik Janko Babšek iz Laverce, Vi je bil nedavno obsojen na 10 mesecev strogega zapora zaradi raznih tatvin, je bil pred malim kazenskim senatom v Ljubljani obsojen še zaradi ženitovanjske sleparije. Neki služkinji, nameščeni v ljubljanski restavraciji, je obljuboval, da jo bo poročil ter je od nje izvabil 1150 din gotovine in hranilno knjižico za 4000 din. Knjižice ni mogel vtiovčiti, niti prodati. Reva je bila ob ves svoj, težko pri-služeni denar. Izdajal se ji je kot »Slavko, mitni-čar«. Od 10 mesecev mu je bila sedaj kazen zvišana na 13 mesecev strogega zapora.
Ob grobu dr. Lozarja
Zavelo je tiho, skrivnostno skozi vrhove drevja, ki se je vzpelo — v nemi žalosti sem sklonil glavo, ko sem zvedel o nenadni smrti vrlega, katoliškega slovenskega moža, dr. Lozarja Franca, sodnega starešine v Kostanjevici.
Golo drevje moli svoje vejevje v zrak, Jesen je v deželi. Jesen, ko odmira življenje, ko obiramo plodove, ki nam jih je prinesla poletna doba. Bliža se tudi zima in padajo orjaki, ki so kljubovali mnogim viharjem, pa jih je končno doletela usoda vsega stvarstva: smrt.
V globoki tihi žalosti zrem na to pusto okolico, ki je podobna mojemu notranjemu razpoloženju. Padel je orjak, ne po telesu, ne po slavi, ampak velikan srca, mož, kakršnih potrebujemo Slovenci in Slovenija zlasti v današnji dobi resne preizkušnje. — Ni šel o njem glas širom domovine, bil je znan mogoče le nekaterim inteligen-tom po svojih spisih in razpravah ter onim, ki jim je pomagal mnogokrat po svoji moči. Toda kljub temu in ravno zaradi svojega tihega, skritega dela je veliko storil. Saj je najvažnejše, kakšna je osnova, važno je izoblikovanje poedin-cev. Ce bo slovenski narod imel veliko število mož in žena, očetov in mater, hčera in sinov, ki bodo znali sebe in svojo okolico izoblikovati in klesati, kakor je znal to pokojni dr. Lozar, tedaj smo lahko prepričani, da nam še ni blizu dan, ko bomo izginili iz zgodovine, čeprav nas je malo po številu. Zgodovina uči, da obstoj posameznih narodov ni odvisen od števila prebivalstva, ampak od notranje izgraditve. Važna je vsaka najmanjša etanica narodnega telesa, kajti iz še tako neznatne rane se lahko razširi kužna bolezen po vsem telesu, čemur pač sledi neizogibna smrt.
Ko pišem te vrstice, polagajo v naročje slovenske zemlje sina, ki je tako ljubil svojo domovino; na grobu mu daje poslednji blagoslov služabnik katoliške Cerkve, kateri je bil vedno zvest in vdan član. V istem duhu, kakor je sam živel, je vzgajal tudi svoje otroke: v strahu božjem in v ljubezni do rodne grude in naroda, ki tod prebiva.
Zapustil je ženo s še majhnimi otroki, kateri bodo pač bridko pogrešali dobrega ateka, a v uteho jim bodi, da je šel po plačilo, ki ga je prav gotovo tudi prejel od Gospoda, ki mu je zvesto služil. — Ave anima pial	Ambrozij.
Slovenski dijaki in dijakinje!
Dne 19. novembra 1939 vas revna slovenska deca na naii severni meji kliče na delo !
*	Spomenik z groba svojega moža je prodala, da bi imela denar za ljubčka. Pred štirimi leti je umrl v Sremski Mitrovici posestnik Gašparovič, ki je bil več let v Ameriki in si je tam pridobil lepo premoženje. Po njegovi smrti mu je vdova, ki je za njim podedovala vse premoženje, postavila na grobu dragocen spomenik, kakršnega si je v oporoki zaželel. Vesela mlada vdova pa 6i je prav kmalu po moževi smrti izbrala ljubčka, s katerim sta pričela zapravljati s težkimi žulji prigarano Gašparovičevo premoženje, V štirih letih 6e jima je to dodobra posrečilo in pred kratkim sta morala žalostnega srca ugotoviti, da od dediščine ni ostalo niti dinarja več. Vdova 6e je zaradi tega odločila, da proda spomenik na grobu svojega moža. Kmalu je našla kupca in dobila za spomenik prav čedno vsoto. Z njo se je odpeljala v Rumo, kjer živi njen ljubimec. Med katoličani v Sremski Mitrovici pa je ta prodaja spomenika zbudila razumljivo ogorčenje. Ko je prišel kupec z delavci na pokopališče, da bi odpeljal kupljeni spomenik, je tam zbrana množica preprečila njegovo namero.
*	Čudno gospodarstvo na gimnaziji v Sisku. 2e delj časa pregleduje posebna komisija banske oblasti poslovanje ravnateljstva gimnazije v Sisku za poslednja leta. Nedavno je bil imenovan za vr-šiloa dolžnosti ravnatelja prof. Rupič, ki pa ni hotel prevzeti te dolžnosti zaradi velikega nereda v administraciji. Komisija, ki natančno pregleduje V6e poslovanje, je ugotovila povsod velik nered in poleg tega tudi primanjkljaj okroglo 100.000 din, Zaenkrat še ni mogoče reči, ali gre za poneverbo, ali pa je ta primanjkljaj posledica neredno vodene administracije. Prebivalstvo Siska z velikim zanimanjem pričakuje nadaljnjih ugotovitev in izsledkov banske komisije.
*	Vlomilci zažgali trgovino Iz maščevanja. V Vojnovičevi ulici v Zagrebu se je pripetil predvčerajšnjim nenavaden primer požara. Neznani vlomilci so obiskali trgovino Franja Matejka, ki ima svoje prostore v Vojnovičevi ulici 34. Ker niso našli v trgovini nobenega denarja, so iz maščevanja trgovino zažgali. Ogenj pa so pravočasno opazili in poklicali gasilce, ki so ga hitro užugali.
*	Koruzo so prodajali za saharin. Svojevrstno goljufijo na račun kmetskega ljudstva sta 6i dovolila dva pustolovca iz okolice Čakovca. Nekje v Nemčiji sta kupila originalen papir za paketi-ranje saharina. Toda mesto saharina «ta zavijala vanj navadno koruzo in jo prodajala kmetom kot saharin, in to po 600 din za kilogram. Okrog 100 kilogramov koruze sta na ta način razipečala med ljudi. Najhuje je bil oškodovan krojač Leskovar iz Slovenskih Poljic, ki je kupil kar 10 kg .saharina« za izjemno znižano ceno 300 din kilo. Ko pa je odprl pakete, je našel v njih koruzo. Zanimivo je, da so finančne oblasti vedele za početje teh dveh pustolovcev, vendar ju niso ovirale pri njunem poslu, ker so menile, da te bo ljudstvo na ta način najprej odvadilo kupovati saharin, ki se v teh krajih na debelo tihotapi in prodaja. Šele pred nekaj dnevi je čakovska policija prijela oba pustolovca in ju izročila sodišču, ki ju je zaslišalo, nato pa izpustilo.
*	Iz neprevidnosti ustrelil tvojo babico. V vasi Dubrovcu pri Varaždinu so doživeli te dni žalosten dogodek. 13 letni «in kmeta Trojka Mirko je v odsotnosti tvojih staršev brskal po omarah in predalih, pa je pri tem našel očetov samokres. Orožje je hotel pokazali svoji 70 letni babici, ki je sedela pred hišo. Da bi staro ženo prestrašil, je pomeril na Tli n in ttnrngil, misleč, da samokres ni nabasan. V samokresu pa je bila še ena pa-trona in strel je zadel staro mater v spodnji del Života. V par minutah je starka izdihnila. Ko je
Ljubljana, 17.novembra
Gledališče
Drama: Petek, 17. novembra ob 15: Upniki, na plani Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 18. novembra ob 20: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 19. novembra ob 15: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene; ob 20: Številka 72. Izven. Znižane cene.
Opera: Petek, 17. novembra zaprto. — Sobota, 18. novembra ob 15: Olumač Matere božje. Ljudska popoldanska predstava. — Nedelja, 19. novembra ob 15: Pri belem konjičku. Cene ed 20 din navzdol. Izven. Znižane cene. Ob 20: Trubadur. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Petek, 17. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šol. ura: O bolgarski mladinski književnosti (g. V. Bučar) — 12 Naše pesmi (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Žeska ura: Obiski pri tovarn, delavkah (gdč. M. Kovač) — 12.80 Bolgarske pesmice (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Martinovanje med Slovenci (g. V. Pirnat) — 19.40 Objave — 19.50 Predavanje SPD: Razvoj zimske aplinistike v naših gorah (g. Tartar Karel) — 20 Reproduciran koncert simfon. glasbe — 21.15 Poljske nar. pesmi (ffdč. Vida Rudolf) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Drugi program!
Petek, 17. novembra: Zagreb: 20.30 Belgrad — Bratislava: 20 Ork. konc., 21 Vok. konc. —< Sofija: 19.50 Puccinijeva opera »Turandot« — Beromiinster: 20.40 Ork. konc, 21.10 Romunska klavirska gl, — Budimpešta: 19.30 Opera, 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 19.40 Koncertni prenos, 22.15 Zab. gl. — Hilversum: 20.30 Ork. konc., 21.15 Brucknerjeve skladbe, 22.35 Orgle: — Stockholm-Horbvi 20 Puccinijeva opera »La Boheme«, 21.30 /bor, 22.15 Kom, konc. — Trst-Milan: 17.15 Violina, 21.10 Igra, 21.40 Moderna glasba, 22.20 Pihala — Rim-Bari: 20.15 Operna glasba, 21.tO Simf. konc. — Florenca: 21 Operna gl„ 21.50 Poljudni spored — London: 20.15 Ork. konc., 22.30 Plesna gl„ 23.20 Sekstet — Reykjavikj 21.45 Večerni konc., 22.25 Arije, 22.40 Harmonika — Sottens: 20.45 Ork. koncert.
Prireditve in zabave
Ljubljanska filharmonija izvaja drevi ob 20 na simfoničnem koncertu v Unionu Rahmaninov koncert za klavir in orkester v c-molu, Lajovčev »Caprice« in Čajkovskega VI simfonijo »Patetično«. Kot solist nastopi klavirski virtuoz Anton Trost, prof. dunajske glasbene akademije. Klavirski part v »Caprice« izvaja dr. Danilo Švara. Koncert dirigira D. M. Šijanec, dirigent orkestra ljubljanske radiofonske postaje. Vljudno prosimo cenjeno občinstvo, da pride pravočasno h koncertu.
Fantovski odsek v Rokodelskem domu bo v nedeljo zvečer ob pol osmih priredil v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12. »Vesel večer«. Vabimo vse prijatelje in člane, da se tega večera udeleže polnostevilno in s seboj pripeljejo še svoje znance. Poskrbljeno je za veliko zabave in veselja.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo, 19. novembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Nicodemijevo tridejansko komedijo »Postržek« (Scampolo), ki je z odlično gdč. Kačičevo v naslovni vlogi pri premijeri na Martinovo nedeljo tako odlično uspela. — Vstopnice so od četrtka, 16. nov. dalje v predprodaji pri tvrdki A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Predavanja
Vzgoja in zaščita zanemarjenih in izprijenih otrok je gotovo eno izmed najaktualnejših pedagoških vprašanj naše dobe. O tem bo govoril g. Vojko Jagodič na drugem rednem predavanju Pedagoškega društva, ki bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 6 zvečer v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva.
Sestanki
F. O. Trnovo ima danes fantovski sestanek, na katerem bo predaval g. dr. Karel Capuder. Sestanek je strogo obvezen za vse člane.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne; dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; in mr, Gartus, Moste, Zaloška cesta.
fant videl, kaj je storil, je zbežal in ga doslej še niso mogli najti.
*	Učitelj obsojen zaradi dvoženstva. Pred
okrožnim sodiščem v Vranju je bil 42 letni učitelj Božidar Bogdanovič obsojen zaradi dvoženstva na tri mesece zapora. Bogdanovič je že leta 1921 vložil tožbo za ločitev zakona • svojo prvo ženo, vendar pa zakon ni bil ločen. Kljub temu pa se je poročil z mladim dekletom. Pred sodiščem je izjavil, da je odločitev pravoslavnega duhovnega sodišča, ki 6e je pečalo z njegovo ločitveno tožbo, razumel tako, da je njegov prvi zakon ločen. Tudi pravoslavni pop, ki ga je drugič poročil, ni dotič-nega akta drugače razumel.
*	Ponarejeni 50 dinarski kovanci. Poštni urad v Sibeniku je izročil policiji več ponarejenih 50-dinarskih kovancev, ki so jih neznanci hoteli oddati pri blagajni. Kovanci so tako dobro ponarejeni, da jih nevajeno oko le težko loči od pravih. Policija je uvedla preiskavo.
*	Vlom r pravoslavno cerkev. V Ilijašu v Boeni eo tatovi vlomili v tamkajšnjo pravoslavno cerkev in izropali cerkveno blagajno, v kateri je bilo 70.000 dinarjev gotovine in več vrednostnih papirjev,
Anekdota
Ko Te bil Mark Twain v svoji poletni hišici na oddihu, ^e poslal svojega slugo k sosedu s prošnjo, naj mu da tisto knjigo, katero je nedavno videl pri njem v knjižnici. Sosed mu je pa sporočil, da on sploh nikoli ne posodi kake knjige, pač pa nai gospod Twain sam pride in si naj knjigo ogleda v njegovi knjižnici. Kmalu zatem pa je sosed poslal slugo, ali bi mu Mark Twain posodil škropilnico. Mark Twain je to priliko izrabil za maščevanje. Dal je slugi listek, kjer je bilo napisano »Jaz sploh ne posodim nikoli kakega vrtnega orodja. A gospod sosed bi mogli priti k meni in lahko uporabite mojo škropilnico po mojem vrtu, kolikor hočete.«
f LJUBLJANA
Nevzdržno stanje v umobolnici v Ljubljani
in na Studencu
V	zvezi z našo noiico v torkovem »Slovencu« smo zvedeli, da )e nastopilo v umobolnici na Poljanskem nasipu in na Studencu glede prehrane nevzdržno stanje.
Uprava umobolnice je, izčrpala vse razpoložljive kredite za prehrano, novih kreditov, za katere je uprava prosila prvič že junija t. I., pa ministrstvo vkljub ponovnim urgencam in brzojavkam, še ni odobrilo. Umobolnica nima niti mleka, niti kruha, niti mesa. Za prehrano je na razpolago še krompir in nekaj moke, ki bo pa v nekaj dneh tudi pošla.
V	obeh zavodih se oskrbuje v celoti 845 bolnikov, osebja pa se prehranjuje v zavodu 221, skupaj je treba prehraniti dnevno 1066 oseb.
Ako pristojna oblast takoj ne odobri potrebnih kreditov za prehrano, bo morala uprava vse bolnike odpustiti, prav tako osebje.
Gotovo je to edinstven primer v zgodovini bolnišnic, da trpijo bolniki v sicer rednih razmerah v taki meri pomanjkanja v prehrani.
1 VII. prosvetni večer bo danes v petek ob 8. uri zvečer v irančiškanski dvorani in bo posvečen našemu izselieniškemu vprašanju. Izselje-ništvo je še vedno globoka odprta rana na našem narodnem telesu. Na jugu naše države živi veliko Slovencev. Med njimi delujejo slovenski duhovniki, ki gotovo poznajo njihove težnje in želje. Zato bo predavanje prečastitega gospoda generalnega viharja iz Skoplja brez dvoma zanimivo in nam bo pokazalo v kakšnih socialnih in kulturnih razmerah žive naši Slovenci. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. — Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj za Frančiškansko cerkvijo in v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 V ljubljanski Operi se bo vprizorila v soboto popoldne ob 3. uri Massenetova opera »Glu-mač Matere božje« kot ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Konec ob pol 6. Na ta lep srednjeveški misterij opozarjamo občinstvo, zlasti pa podeželske ljubitelje operne umetnosti.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg po min soo pol in n. z dr. S-br. 15 485. 25. V. 35
1 Pomenljiva 10 letnica je danes za vzhodni 'del Ljubljane, kjer se je do leta 1935 raztezala moščanska občina. Njen tedanji župan g. Jožef Oražem je pred desetimi leti ravno na današnji dan dne 17. novembra 1929 stavil v občinski seji predlog, da določi občina Moste za nujno potrebno zgradbo katoliške cerkve na ozemlju mo-ščanske občine 200.000 din, kajti dotlej ni bilo v celi obširni občini Moste nobene cerkve razen male kapelice pri karmeličankah na Selu. Ta prelepa zamisel za prospeh verskega življenja v tedanji občini Moste je obrodila izredno bogat sad, ker so tekom preteklih deset let na njenem ozemlju vzrastle kar tri hiše božje: Cerkev sv. Družine, ki je postala deležna velikodušnega občinskega daru, veličastna cerkev sv. Terezije D. J, na Kodeljevem ter lična javna kapela sv. Vincencija v Zeleni jami, ki sta pa vzrastli le iz milodarov požrtvovalnih vernikov.
1 Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 18. novembra ob 9. dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40, I. nadstropje. Interesenti so vabljeni.
1 Kemični institut je zrastel do vrha. Ob Mur-nikovi ulici gradijo za starim poslopjem tehnične fakulteta novo zgradbo kemičnega instituta. Vse poletje je ra6tla stavba in sedaij je dosegel betonski skeletni sistem že vrh tretjega nadstropja. Zadnji so začeli betonirati stropno konstrukcijo nad tretjim nadstropjem. V kratkem bo dograjen tudi venec, nakar bodo delavci z velikim veseljem postavili na vrh zgradbe smrečico, ki bo naznanjala veseli likof.
1 Moderna galerijo betonirajo. Ni dolgo tega, ko je začelo stavbno podjetje Karel Kavka odkopavati na stavbišču Moderne galerije. Veliko in razsežno stavbišče v Tivolski park in ob vveisovi cesti je zdaj že oživelo. Medtem ko z enega dela še odvažajo nakopano zemljo in grušč, 60 začeli ob Bleiweisovi cesti že betonirati temelje za veliko stavbo. Doslej so bile barake, v katerih je bila gledališka slikama, še nedotaknjene. Te dni pa 60 jih začeli razdirati, ker morajo napraviti prostor za nadalijni odkop. Če bo vreme količkaj ugodno, bo vsa razsežna 6tavba pogledala še pred zimo iz tal. Prav gotovo pa bodo zgradili kletne zidove v tisti polovici, ki leži ob Blei-vreisovi cesti.
1 Dovršitvena zidarska dela na vseučiliški knjižnici oddana. Včeraj je bila druga licitacija za dovršitvena zidarska dela na vseučiliški knjižnici v Ljubljani. Ta gredbena dela, ki obsegaijo v glavnem zidarska dela v notranjosti stavbe in na dvoriščih, 60 bila preračunana na 712.200 din. Pri licitaciji je ponudilo gradbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je opravilo tudi vsa dosedanja zidarska dela na knjižnici, 1% popusta na preračunane cene. Pripravljeno je prevzeti dovršitvena zidarska dela za 705.000 din. Prav verjetno je, da bo pristojno ministrstvo potrdilo licitacijo in bo tako tudi graditev vseučiiiške knjižnice, ki se je vlekla 6kozi toliko let, stopila v zaključno fazo.
1 Sodne stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do 15. t. m. podanih od hišnih gospodarjev v tem letu že 1379 stanovanjskih odpovedi, ki se večjidel nanašajo na izpraznitev manjših stanovanj, v katerih so stanovali revnejši sloji, in na izpraznitev raznih trgovskih, obrtniških in drugih lokalov. V oktobru samem je bilo zaznamovanih pri sodišču 119 odpovedi. Zanimivo je, da so začeli celo okoličani sodno odpovedovati stanovanja raznim strankam. Glavni vzrok za odpovedi je bil vedno »neredno plačevanje najemnine«. Nekateri gosfiodarji sklepajo z najemniki prav rigorozne in previdne najemne pogodbe. V te postavljajo n. pr. določila, da velja pri rednem mesečnem plačevanju najemnine enomesečni odpovedni rok, v slučaju, če stranka ne plača najemnine do 3. ali 5. v mesecu, pa stopi v veljavo 14-dnevni odpovedni rok. Prav zanimiv je dalje slučaj, da je hišni gospodar odpovedal stanovanje neki ženski, ki je Imela v hiši izgovorjeno dosmrtno stanovanje. Zaradi te zadeve je tekla dolga pravda. Sodnik je to odpoved kratkomalo zavrnil. Prepovedano pa je tej stranki imeti podnajemnika.
I Cestni snažilci dobe nove vozičke. Desetin-desetletja so rabili ljubljanski cestni snažilci za zbiranje smeti in razno nesnago dvokolesne, lesene vozičke, kamor so metali vse smeti, razne odpadke in druge stvari, pobrane po ulicah in cestah. Oboroženi z metlo in lopato so dan za dnem opravijaii svoje aeio mirno in redno. Sedaj pa jih hočejo nekako modernizirati. To mogoče iz hi-
gienskih in estetskih ozirovl Na mestni pristavi so izdelali nov model vozička za zbiranje smeti in odpadkov. Tak voz so sedaj uvedli na Tyrševi cesti in v bližnji okolici. Voz ima 2 gumijasti kolesi, ogrodje je lepo kromirano in postavljeni sta 2 veliki, iz pločevine izdelani posodi, kamor čistilec spravlja na kupčke zmetane stvari. Ta voziček je sedaj samo na poizkušnjo. Pravijo, da ni povsem praktičen, kajti pri pobiranju 100 kupčkov smeti mora sedaj snažilec napraviti 800 korakov več, ko pri starih. Nekateri nasvetujejo, da bi se uvedli primerno izdelani tricikli.
1 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
Celje
c Sestanek vseh slavistov iz Slovenije bo v Celju v nedeljo, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1940 v profesorski zbornici na drž. real. gimnaziji.
c Predavanje g. prof. Jakoba Šolarja v Celju. Pod okriljem Profesorskega društva, pododbora v Celju, bo v soboto, 18. novembra, ob 8. zvečer predavanje o kulturi slovenskega jezika. Predavanje bo imel g. prof. Jakob Šolar iz St. Vida nad Ljubljano.
- c Predstava v mestnem gledališlu. Velike sestre sv. Klare iz Ljubljane bodo uprizorile v nedeljo ob 4. popoldne v celjskem mestnem gledališču čudežno igro »Roksana<. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni.
Velika efektna loterija
Zadruge Slomškov dom v Petrovžah bo v nedeljo 26. norembra obenem s širokopo tezno vrtno prireditvijo. — 300 krasnih dobitkov. — Srečke samo po Din 5'—
c Naval na socialni urad celjske mestne obline. Mestno poglavarstvo je razpisalo, da naj se zaradi evidence za zimsko pomoč zglase pri socialnem uradu celjske mestne občine vsi, ki žele dobiti "podpore v zimi'. Na ta razglas se je že doslej priglasilo nad 350 potrebnih.
c Gasilska lupa za okraje Celje sporoča prostovoljnim gasilskim četam Dolenjavas, Groblje, Kapljavas, Latkovavas, šešče, Sv. Lovrenc, Sveta Magdalena, Prebold, Grajskavas, Ločica pri Polzeli, Sv. Peter in Trnava - St. Rupert, da bo v nedeljo, 19. novembra, ob pol 9. dopoldne v dvorani Zadružnega doma v St. Pavlu pri Preboldu važno predavanje o vojnih plinih in o obrambi pred sovražnimi napadi iz zraka. Predaval bo kapetan I. razreda g. Franjo Toš iz Celja. Gasilci teh čet naj se predavanja zanesljivo udeleže 1
c Prosvetna pisarna v Cankarjevi ul. 4 sprejema prijave za avtobusno vožnjo v Petrovče na dan žrebanja efektne loterije v nedeljo, 26. nov.
c Novi grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 76 letni posestnik Cigale Franc iz Potoka pri Rečici ob Savinji in 10 letna hčerka skladiščnika Kmetič Angela iz Rogaške Slatine. Naj rajnka v miru počivata I
c Javno zakloniSle pred napadi iz zraka je začela graditi tik celjske postaje železniška sekcija v Celju. Zaklonišče bo 24 m dolgo, 2 in pol metra široko in 4 metre globoko. Za gradnjo, ki mora biti končana v enem mesecu, se bo predvidoma uporabilo pet vagonov cementa in precej železnih drogov. Zaklonišče bo služilo predvsem osebju železniškega prometa.
c Za Delavsko zbornico v Celju je v preračunu Delavske zbornice za knjižnico 10.000 din. za preslikanje hiše in druga nujna popravila 10.000 din in 1500 din za razsvetljavo stopnic.
c Delavci-namešlenci v Celju naj čimprej zamenjajo svoje stare poslovne knjižice za nove, ki jih dobe pri predstojništvu mestne policije v Celju. Po novem letu ne bi smel biti nihče zaposlen s staro poslovno knjižico. Pohitite že sedaj, da ne bo pred novim letom prevelikega navala.
i
Danes zadnjikrat ob 16. uri
(večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta) Hans Moser —"Ida Wust — Lucie Englisch itd. _KINO UNION — TeL 22-21
Vesela, duhovita burka
Na okrajnem sodišču
i
Najnovejša poročila
Sovjeti razširjajo brezboštvo v zasedenem Poljskem
Pariz, 16. nov. A A. Havas poroča iz Berna: Švicarski tisk, ki je naklonjen protestantski veri, piše, da grozi po nemško-sovjetskem sporazumu velika nevarnost veri, ker vodijo Sovjeti proti niei veliko propagando.
Tako so dali več milijonov rubljev za propagando brczbožništva v krajih, ki so jih zasedli na Poljskem. Sovjetska okupacijska obla-
stva so prekinila na Poljskem vsako zvezo z duhovniškimi krogi, številni duhovniki so bili aretirani ter obtoženi, da so pripravljali prevrat, 14 duhovnikov je bilo zaradi tega obsojenih na smrt. Sovjetsko oblastva so prepovedala na Poljskem vse verske ustanove.
V zahodni Beli Rusiji in zahodni Ukrajini najbolj preganjajo pravoslavno cerkev.
Na čast jugoslovanskemu poslaniku v Londonu
London, 16. nov. AA. Danes je bilo v Beliol-Koledgu v Oxfordu prirejeno kosilo na čast jugoslov. poslanika v Londonu dr. Ivana Subo-tiča in njegove gospe. Kosilu so prisostvovali ugledni profesorji univerze v Londonu in Ox-fordu, med njimi Seatom Wutson, sir Bernard Perce, dekan fakultete za slovanske študije v Londonu, dalje Lefen, vseučiliški profesor v Cambridgeu, in prof. Subotič. Po kosilu sta jugoslovanski poslanik in njegova gospa izkoristila priliko, da obiščeta naše prijatelje iz za časa svetovne vojne, ki še živijo v Oxfordu ter oxfordske znanstvene ustanove, ki jih je obiskovala srbska mladina.
Angleška ladja potopljena v afriških vodah
Capetown, 16. nov. t. Uradno poročajo, da je bila v tamkajšnjih vodah potopljena angleška trgovska ladja »Scalashell«, ki je imela 10 tisoč ton. Potopilo jo je nemško vojno letalo, in sicer v teritorialnih vodah portugalske kolonije, okoli 180 milj severnovzliodno od luke Lourencomarquese. Posadka je bila rešena. Kapitana potopljene ladje so oblasti zaprle. Podrobnosti o dogodku še niso znane. — Durban-sko časopisje naglasa, da je neverjetno, da bi bile to ladjo potopile nemške križarke. Včeraj je priletel v Lourencomarques v svojem civilnem letalu pilot, ki je povedal, da je videl angleško ladjo, ko se je ravno potapljala. Takrat je bila kakih 200 milj severno od Louren-comarquesa. Ko je priletel blizu obale, je zapazil tudi več čolnov, ki so bili polni ljudi. Sklepal je, da je to posadka potopljene ladje. O tem je napisal pismeno poročilo ter ga vrgel iz letala nad najbližjim mestom.
Velike angleške bojne ladje Sob kanadski obali
New York, 16. nov. t. V zahodnem delu Atlantskega oceana so zapazali večje število največjih in najbolj oboroženih angleških bojnih ladij, med njimi tudi slovite bojne ladje »Hood«, »Repulse« in »Renown«. To angleško bojno brodovje križari ob kanadski obali. Vse kaže, da te ladje love nemški križarki »Deutschland« in »Admiral Scheerc, ako se morda niso umaknile iz angleških vojnih luk zato, da bi ne bile zaradi svoje velikosti privlačna tarča za nemške bombnike.
Izgube angleških letalcev
London, 16. nov. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja novo listo letalcev, ki so našli smrt v vojni. Po tej listi je 38 letalcev padlo, 11 jih pogrešajo, dva pa sta bila ujeta.
Skrito oroije v Vilni
Kovno, 16. nov. A A. Štefani: Litvanske oblasti so odkrile v Vilni številna tajna skladišča orožja, v katerih so se nahajale velike količine orožja in municije. Aretiranih je bilo okoli 100 oseb.
Nemci se selijo iz Latvlje
Tnllin, 16. nov. t. Iz latiškega pristanišča Tallin je odplul v Gotenhafen (poprej poljska luka Gdinja) nemški parnik »Sierra Cordoba«. Na krovu je 800 Nemcev, ki se iz Latvije vračajo v Nemčijo. Dozdaj se je iz Latvije vrnilo v Nemčijo že nad 12.000 nemških državljanov.
10 letnica letalske nesreče v Mariboru
Danes, 17. novembra pred desetimi leti je bil Maribor pozorišče velike letalske nesreče, ki je bolestno odjeknila po mestu ter je 6pomin na njo še danes živ. Na propagandnem poletu 6ta se ponesrečila nad mestom tajnik mariborskega Aero-kluba, mladi odvetnik dr. Ivo Šestan ter pilot nemške tovarne letal Raab-Katzenstein v Kasselu Herman Miiller. Mnogim Mariborčanom je potek nesreče, ki je bila zvezana s tako tragičnimi posledicami za oba mlada letalca, še dobro r spominu.
Pred desetimi leti je bil Aeroklub v Mariboru najagilnejša tovrstna ustanova v naši državi.
V Mariboru so bili vsako leto veliki letalski mitingi, ki so zelo dobro uspeli ter je bil njihov propagandni pomen zelo velik. V poletju 1929. je poslala tovarna Raab-Katzenstein v Kasselu v Jugoslavijo tri svoja 6portna letala, da bi dobila za nje interesente. Letala so sodelovala na letalskem mitingu v Ljubljani, ponudila so se pa tudi, da bodo nastopila na mitingu v Mariboru. Res se je tako zgodilo Oba nemška pilota sta bila v Mariboru lepo sprejeta in tudi interesenti za nakup letal so se pojavili. Tako je kupila eno letalo tovarna »Zlatorog« ter ga je uporabljala za propagandne polete, drugo pa je kupil mariborski trgovec g. Moravec. S tretjim letalom pa je delal pilot Miiller propagandne polete. Njegov najzve-stejši spremljevalec je bil tajnik Aerokluba odvetnik dr. Še6tan, ki je bil duša V6ega propagandnega deia za razmah ietaistva v naših krajih V nedeljo, dne 17. novembra bi moral biti v Središču,
rojstnem mestu dr. Šestana, letalski miting. Na tem mitingu bi moralo sodelovati tudi letalo pod
vodstvom pilota Miillerja, njegov spremljevalec pa bi bil dr. Šestan. Okrog pol 2 popoldne sta se oba letalca dvignila z letališča na Teznem Letalo je
zakrožilo nad Mariborom, da bi potem nadaljevalo s poletom vzdolž ob Dravi proti Središču. Nad mestom pa je na letalu nenadoma nekaj odpovedalo ter 6e je strmo spustilo nad Glavni trg. Pilot je hotel najbrž na trgu pristati, toda imel je premalo višine ter je zadel s kolesi v streho starega Bergovega skladišča, ki je tedaj še stalo na mestu sedanje nove Bergove palače. Toda to bi še ne bilo menda usodno, ker bi bilo letalo kljub temu pristalo, toda tik pred tem skladiščem se je tedaj nahajal na Glavnem trgu velik kup granitnih kock, v katere je udarilo letalo s kljunom ter se čisto razbilo. Izpod ruševin so očividci te strahotne katastrofe potegnili oba letalca, ki sta bila zelo ranjena Oba sta imela zlomljene noge ter poškodbe po ostalem životu. Prepeljali so ju v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki pod-vzeli vse. da jima rešijo življenje Poklicane so bile v Maribor priznane zdravniške kapacitcte, univ. profesorji kirurg dr. Budisavljevič, internist dr. Radojičič in specialist za oči dr Botteri. Vendar pa je bila vsa zdravniška umetnost zaman. Tako Mullerju, kakor dr. Sestanu so morali odrezati obe nogi, toda oba 6ta potem poškodbam podlegla Pilot Miiller je umrl 26. novembra ter so njegovo truplo prepeljali v Nemčijo. K njegovi smrtni posteiji so prišii tudi njegovi starši. Par dni nato, dne 28. novembra pa je umrl je dr. Šestan.
Egiptovski bombaž v Anglijo
Aleksandrija, 16. nov. AA. Reuter: Po uradnih podatkih je Egipt izvozil v času od 8. septembra do 8. novembra t. 1. 38 bal bombaža več kakor v istem času minulega leta. Angleški
imperij je kupil v istem času 45.781 bal bom baža, kar predstavlja več kakor je znašal prej šnji izvoz bombaža iz Egipta v Nemčijo, češko
slovaško in Poljsko. Ves izvoz bombaža iz Egipta v omenjenem razdobju znaša 84.806 bal.
JRZ na Hrvaškem
Belgrad, 16. nov. AA. Na pobudo predsednika glavnega odbora JRZ, Dragiše Cvetkoviča, so bile v Belgradu v prostorih glavnega odbora v Dečan-ski ulici 15. nov. konference strankinih zastoj>-nikov iz banovine Hrvatske, na kateri so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delom in reorganizacijo JRZ na področju banovine Hrvatske. Zastopniki posameznih okrajev so podali izčrpna poročila o razmerah v svojih okrajih in o perečih vprašanjih v zvezi s splošnim notranjim položajem. Po vsestranski razpravi so bili v so. glasju s predsednikom vlade Cvetkovičem sprejeti potrebni sklepi o bodočem delovanju stranke v banovini Hrvatski.
Osebne novice
Belgrad, 16. nov. m. S kr. ukazom je postav-jen za inšpektorja v 3-2 na gospodarskem odseku banske uprave v Ljubljani inž. Cvetko Božič pri oddelku za vrhovno gozdarsko nadzorstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike. — Upokojeni so: Marija Fridel, poštna uradnica v Novem mestu, ter žel. uslužbenci Herman Seil, Al. Smole in Jože Stojkovič.
Belgrajske novice
Belgrad, 16. nov. m. Med drugimi številnimi slavami, ki so bile danes v Belgradu, je imel slavo tudi vodja demokratov Ljuba Davidovič, kateremu so prišli čestitat vsi člani vodstva stranke, ki se nahajajo v Belgradu.
Belgrad, 16. nov. AA. Minister za socialno politiko Budisavljevič je sprejel danes dojx>ldne generalnega ravnatelja SUZOR-a Matijašiča in pomočnika Jezica, ki sta mu poročala o stanju SUZOR-a po ustanovitvi komisariata. Minister je sprejel tudi zastojvstvo Jugorasa iz Niša. Ti zastopniki so razložili ministru Budisavljeviču potrebo po ustanovitvi samostojne Borze dela v Nišu, kakor tudi o stanju v niškem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Drobne novice
Gibraltar, 16. nov. lj. Ribiški parnik »Izabell« se je v bližini Gibraltarja zaletel v neko angleško vojno ladjo. Ribiški parnik je dobil pri tem tako velike poškodbe, da mu je notranjost kmalu zalila voda in se je potopil. Posadko je rešila vojna ladja.
Gdansk, 16. nov. lj. Nemška vlada je potrdila načrt, da se obnovi plovnost Visle, oziroma da se se še poveča na dolžino 1000 km.
Moskva, 16. nov. lj. Dopisnik agencije »Tass« poroča, da je treba po vsej verjetnosti smatrati, da so pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Finsko dokončno zaključena, pač brez kakšnega zaključka.
Budimpešta, 16. nov. b. Baron Gabrijel Ke-meny, vodja madžarskih socialistov, je bil obsojen na 8 mesecev zapora zaradi svoje akcije na Francoskem. Nekateri njegovi tovariši pa so bili obsojeni na 7 mesecev zapora.
Kairo, 16. nov. A A. Reuter. Včeraj se je pripeljala v Kairo romunska trgovinska delegacija, da se pogovori o izvozu romunskega lesa in nafte v Egipt, in o ureditvi plačila za dosedanje terjatve. Helsinki, 16. nov. b. Nad finskim ozemljem so se pojavila sovjetska letala. Ta letala so imela nalogo, da demonstrirajo po prekinitvi pogajanj med Finsko in Sovjetsko Rusijo v Moskvi.
V nedeljo, dne 19. novembra 1939 daruje vsak Slovenec in Slovenka za uboge otroke naše severne meje
pod geslom: »Trdna meja — varna domovina!
Slovenska straža v Mariboru.
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru
Včeraj dopoldne je bil v Mariboru občni zbor Prosvetne zveze, ki ga je vodil predsednik g. proi. dr. Jos. Hohnjec. Udeležba je bila zelo lepa. Predsednik je imel lep programatičen govor, nakar so bila podana poročila raznih zvezinih funkcionar-jev. Podrobno poročilo o občnem zboru bomo objavili v prihodnji nedeljski številki, ki prihaja v velikem številu zlasti med naše podeželsko ljudstvo.
KULTURNI OBZORNIKj
Etbin Boje: Naša narodna vzgoja in obramba
Za 20-letnico življenja v narodni državi je prof. Etbin Boje napisal v »Slovenskega učitelja« zanimivo studijo o »Naši narodni vzgoji in obrambi«, ki je vredna vse pozornosti in je zato tudi izšla v ponatisu kot lepa knjižica na 32 straneh (cena 10 din). Študija daje lep pregled o narodni zavesti sploh ter pomenu narodnosti in končno daje prav konkretne nasvete za utrditev slovenske narodne zavesti in obrambe. Tako pisatelj poda najprej pojem narodne zavesti in narodne »osveščenosti« ter pomen vzgoje k tej narodni zavednosti. Posebno poglavje je posvečeno narodnostnemu doživljanju, to je — kako moramo biti nekje trdno zasidrani, ako hočemo sploh biti tvorni. Jasno je razdeljeno razmerje med znanimi nasprotji v tem pogledu, med narodnostjo, mednarodnostjo in nadnarodnostjo, še bolj pa podčrtana velika notranja razlika med na tem temelječimi sistemi modernimi fašizmi, komunizmi in socializmi, katere primerja s krščanskim pojmovanjem narodnosti ter pride do mnenja, da nas bo rešilo »samo notranjo obrambno delo v smislu krščanske demokracije«. Odlod preide na slovensko posebno stališče, navajajoč slabosti in tudi prednosti malega naroda, katerega težnja ne more iti v ekspanzivnost, temveč v intenzivnost, v kvaliteto, ne v kvantiteto, ne v teritorianlo velikost, temveč duhovno veličino. Pri velikih narodih pride bolj do izraza državnost kakor narodnost, in zato je naša narodnoobrambna naloga, da dvignemo narod kot organizem, ga notranje oplemenitimo in telesno okrepimo in ga postavimo v okras stvarstva. Zato je treba preurediti našo narodnoobrambno delo v smislu tega intenzivnega dela po notranji zavednosti, ki Čaka na natančni načrt. Boje ga tudi postavlja z nanizanjem raznih tem, ki naj bodo predmet razpravljanju na najrazličnejših predavanjih po naših društvih. Predvsem prosvetno izobraževalno naj bo narodno obrambno delo, ki naj človek odznotraj pre-kvasi in napolni z notranjo odpornostjo in zavednostjo. Na str. 15—16 je priobčil tudi skico takih predavanj, ki naj zajamejo naše noše, zgodovino, navade, pesmi, etnografsko gradivo, naše kulturne svetinje, versko zavest, organizacije, socialno delavnost, skrb za zdravje, za nravo in gospodarsko rast itd. Ta predavanja naj bi bila dopolnilo življenjske narodne šole. Še posebej pa naj se ta naša narodna zrelost in zavednost kaže v skrbi za naše izseljence in brate izven meja, katerim posveča Boje veliko lepih besed. Prav tako pa spada v širše narodno obrambno delo tudi zveza z ostalimi Slovani, ki se izraža v tako imenovani slovanski vzajemnosti. Pri tem ima tudi veliko vlogo cirilo-metodijska misel, ki pomenja novi temelj
za versko orientirano skupno delovanje. Razčlenjenost Slovanov po avioninih kulturnih narodnih enotah je naravno dejstvo, kljub razčlenjenosti naj se poudarja skupnost. V tem okviru skrvan-stva imamo mi svoje slovensko poslanstvo: biti posrednik med slovanskimi kulturami ter delati mostove k lepši bodočnosti, kakor pa je sedaj dejansko 6tanje.
Konča pa svojo studijo z naslednjimi besedami, ki se nam zde vredne ponatiska zaradi konkretnega nasveta in pomena ter so j)raktiČno izvedljive v našem današnjem ustrojstvu:
Naj zdaj samo na kratko in na hitro pregledamo vse načine in možnosti tako pojmovanega narodnoobrambnega dela. Predvsem moramo po vseh naših obstoječih in izredno številnih ne le zgolj narodnoobrambnih, ampak tudi splošno izobraževalnih, telesnovzgojnih, stanovskih in vsemogočih drugačnih društvih ob nastopih, proslavah, na sejah in sestankih s predavanji in tečaji, pa tudi sicer z razpravljanjem o narodnih in narodnoobrambnih vprašanjih v naši javnosti z besedo in črko vzbujati zanimanje za ta vprašanja, buditi narodno zavest, odkrivati spoznanje narodnih vrednot in sploh poživljati in poglabljati smisel za pomen in važnost bitnih narodnoobrambnili vprašanj. Skratka, najprej je treba prepojiti obstoječe naše organizacije z narodnostnim duhom in narodnoobrambno vsebino ter kar se dd narodno prevzgojiti naše ljudstvo. Naša društva in njihovi člani morajo biti prežeti z narodnostno mislijo in se zavzeti za potrebo čim krepkejše narodne straže in obrambe. Seveda pa morajo biti ta društva glede narodnostnega dela vodena in podpirana s strani narodnoobrambnih društev, za katera pri nas nismo v zadregi in ki morajo narodnoobrambno delo pri nas enotno usmeriti ter smotrno, po načrtu voditi s svojega osrednjega delovnega omizja.
Ce bo slednji naš človek tako prežet in zavzet od te nujnosti narodnoobrambnega dela, če se nam bo v doglednem času po teh društvih in tudi drugače posrečilo prevzgojiti našega človeka, da bo na narodnoobrambna vprašanja in narodne vrednote gledal s pravim očesom, če bomo na ta način širše plasti našega naroda pritegnili k delu in žrtvam za skupno dobro, za blagostanje vsega naroda in njegovo svobodo, potem smo že s tem dosegli mnogo, skorajda vse.
Po vsem tem priporočamo to brošuro vsem društvom brez razlike svetovnih nazorov, ker nudi mnogo naravnost času potrebne misli za prehudo naše narodne zavesti ter narodne odpornosti.
Ladje, ki so jih bili Poljaki potopili, dvigajo na površje in jih popravljajo v luki Gotenhafen.
Pred koncertom pianista A. Trosta
Drevi bo imela Ljubljanska filharmonija svoj veliki simfonični koncert, pri katerem bo sodeloval pri klavirju znani virtuoz profesor Anton T r o s t z Dunaja.
Pa ne mislite, da je tujec, inorodec, če pride z Dunaja k nam, da nam ponudi izrednega užitka svoje muze, o ne. Trost je pristen Slovenec, rojen v Vodicah pod Šmarno goro. Je član odlične glasbeno izobražene družine, ki ji je bil oče nad-učitelj in živi čil in čvrst v pokoju. En sin je učitelj v Ljubljani, drugi v Kočevju, tretji je član naše opere, virtuoz na goslih, in sestra je profesorica na drž. konservatoriju.
Ko je Anton Trost končal vse, kar je mogel na Glasbeni Matici v Ljubljani, se je napotil še na Dunaj, da si izpopolni svoje umetniško znanje. Z odličnim uspehom je končal Glasbeno akademijo na Dunaju, kjer je bil najboljši učenec in je dobil zato Lisztovo premijo in diplomo. Mojstrsko šolo pa je končal še pri znanem mojstru pedagogu Sauerju na Dunaju. Ker mu domovina ni mogla dati kruha, je moral v tujino, kjer je poučeval vsa leta na renomirani glasbeni Hora-kovi šoli. Kmalu je zaslovel po svojih izrednih pedagoških uspehih, njegov ugled je rasel tako, da so ga všteli med najboljše pedagoge in je dobil časten naslov profesorja glasbe. Svoje umetniške zmožnosti ni zanemarjal. Odigral je v teku let skoraj vso večjo in znamenitejšo klavirsko umetniško literaturo po vsej Evropi. Znan je po večkratnih nastopih v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Ni tuj v Pragi, na Angleškem in ponesel je našo umetnost celo v Egipt.
Četudi mu je odprt ves glasbeni svet, se vendar vedno rad vrača domov, saj je po vsem bistvu Slovenec, o čemer vedo posebno popričati dunajski Slovenci, katerim je najiskrenejši prijatelj in predsednik v njihovi organizaciji.
Drevi bo z orkestrom naše Filharmonije odigral veliki Rahmaninov klav. koncert v c-molu,
in sicer v veliki unionski dvorani.
*
L. Mav: Tri Marijine pesmi za moški zbor. Samozaložba. Cena 4 din. — Te ljubke pesmi so kakor biseri, ki jih je vkoval skladatelj — ljubljenec naših cerkvenih zborov — v diadem nebeške Kraljice. Iz njih veje prijetna sapica melodij
Mira Pregelj: Dekle (Z razstave likovnih um. v Jakopičevem paviljonu)
in prijeten vonj dostopne harmonije. Težko je reči, katera pesem je lepša. Premišljeno izvajane, posebno brez orgel, bodo postale drage ljudem, ki hitro prisluhnejo, če jim zadeneš ob prave strune. — Dobi se zbirka pri skladatelju (trg. Kocutar, Stritarjeva 6) in v knjigarnah.
L. Mav: Tri obhajilne za moški zbor. Samozaložba. — Skladatelj nas obskrbuje s pesmimi, ki so za naše zbore res porabne: ne pretežke, pevne, brez umetničenja. Od teh treh ima prva bolj slovesen ton, druga je prav koralno primerna za sveti trenutek obhajila, tretja, menda najlepša, pa ima izvirno besedilo o »ovcah, ki dom so zgrešile«. Kratki stavki vedno ugajajo pevcu in ljudje jih hitro razumejo. Zato bo pesem vnela. Moški zbori, sezite po zbirki I Cena 4 din. Dobite jo v knjigarnah in pri skladatelju.
Srce žari v ljubezni. Devet pesmi v čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. — Zložil prof. Matija Tome. — Pri nakupu 10 izvodov stane partitura 12 din, ostalih 9 partitur dobite po 6 din. Pobožnost presv. Srca Jezusovega je postala pri nas zelo priljubljena. Razširjena pa je po vsem svetu. Saj so tej pobožnosti posvečeni vsi prvi petki in prve nedelje v mesecu in cel mesec junij. — Pesmi S. J. nam občutno primanjkuje. Ta vrzel se je s pričujočimi napevi dokaj spo-polnila, vendar bi bilo želeti še kakšne primerne zbirke, dostopne vsem zborom, mestnim in podeželskim, kakor je vprav imenovana. Napevi v tej zbirki so prikupljivega sloga, zelo pevni, polni pobožnega duha in čustvovanja do presv. evhari-stičnega Srca. Zanimivi so po obliki, ker se menjajo večkrat posamezni glasovi v raznih nastopih. Sedaj poje en glas, prehiti in ojači ga drugi, oglasi se veličasten enoglasen zbor; menja se moški z mešanim itd., kar da še posebno pestro sliko skladbi. — Vsak zbor jih bo rad in z učinkom izvajal. Verni poslušalci bodo pa ob teh na-pevih vneti in navdušeni za češčenje božjega Srca. Seveda se te pesmi lahko porabijo tudi kot splošne evharistične ter se lahko pojo pri vsaki sveti maši skozi celo cerkveno leto. Zbirko najtopleje priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Delo proti tuberkulozi. — St. 5. Glasilo proti-tuberkulozne lige, ki deluje z geslom »Le ves narod se more uspešno boriti s tuberkulozo«, prinaša v 5. letošnji številki na prvi strani protest proti množičnemu ubijanju zdravih ter pripušča kot protest še večjo zavzetost za bolnega! To naj da novo osnovo tudi boju proti tuberkulozi. Dr. Neubauer poroča o dispanzerjih Slovenije v letu 1938 in njihovem delu. Musek K. Vitko piše o obiskih v haloškem kraju. Dr. Fr. Smerdu je prispeval kratko a čustveno pesmico o Kapelici pri Golniku in Mariji v njej, ki »na Iučico žalostno gleda in mokre so njene oči«. N. poroča o V. jugoslovanskem kongresu proti tuberkulozi ter prinaša tri resolucije, ki se tičejo tuberkuloze in vasi, novejših metod kirurškega zdravljenja pljučne tuberkuloze ter o delovnih pogojih fizeologov z ozirom na istočasni škodljivi vpliv rentgenskih žarkov in bacilov jetike. Zadnje strani so posvečene poročilom o delu proti tuberkulozi pri nas in drugod. Tu je tudi kratka spominska opomba o smrti slikarja Fr. Koširja. Na prvi strani pa sta tudi dva važna izreka Mussoiinija in bana dr. Natlačena, ki govorita o dolžnosti borbe proti tuberkulozi. List izhaja že peto leto ter ga urejuje dr, Tomaž Furlan, Topolščica. Cena lefno 10 din. Uprava: Protituberkulozna zveza, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 2.-II. Naročajte in podpirajte tako potreben boj ter zvišujte zdravje našega naroda!
Vestnik prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru, št, 11. prinaša kot glavni članek predavanje prof. dr. Iv. Grafenaucrja »Ob 130 letnici rojstva Matija Majarja Ziljskega«, tega velikega domoljubca in Slovana, in sicer tako, da je prirejena za predavanja po naših društvih, ki dobe kot ilustracijo zraven lahko tudi skioptične slike. Želeti je, da bi še več slovenskih mož Prosvetna zveza na ta način popularizirala ter s tem vršila veliko kulturno vzgojo našega podeželja. V ostalem pa je številka posvečena obenem zboru Prosvetne zveze, ki je bil prejšnji mesec v Ljubljani
Mašniško posvečenje na fronti
Preteklo nedeljo, dne 12. novembra je bilo v neki mali cerkvici tik za utrdbami francoske Ma-ginotove črte mašniško posvečenje treh vojakov v aktivni službi. Obrede je opravil strasburški škof msgr. Ruch, ki je tudi vojni kurat 20. armad-nega zbora, ob asistenci 50 duhovnikov-vojakov, ki so bili poklicani pod orožje in služijo 6edaij v Maginotovih utrdbah. Med njimi je bilo nekaj višjih častnikov, nekaj pa tudi priprostih vojakov. Mašniško posvečenje so sprejeli trije vojaki in sicer narednik Jean Marie Vijoux, pehotni kape-tan Pierre Deck in topniški poročnik Andre Evet-te. Posvečenju je prisostvovalo tudi mnogo častnikov. Častna četa je bila postavljena pred cerkvico. Po cerkvenih slovesnostih je novomašnika, njihovo sorodstvo, škofa - vojnega kurata in vseh 50 duhovnikov-voijakov povabil na kosilo poveljnik dotičnega odseka Maginotove črte.
Skoraj navpičen padec
Ko ie novi poljski ministrski predsednik, general Sikorski, ki »vlada« zdaj v Franciji, pred nekaj dnevi pregledoval nove poljske legije, je obstal pred rekrutom, ki ni nič več mlad in je precej obilnega života in z naočniki. Zazdel se mu je znan in ga je vprašal, kako se piše. Re-krut, ves na pozor, je odvrnil:
»Jožef Lipski, poslanik na razpoloženju, vojak II. reda«. — Jožef Lipski, dolgoletni poslanik Poljske v Berlinu, kjer je že 1. 1933 in 1934 pripravljal nenapadalni pakt; Jožef Lipski, ki je bil v svoji pestri poslaniški uniformi tako eleganten gospod v berlinskih salonih, je zdaj prav navaden vojak brez vsakršnega čina, ki spi v spalnici v družbi rudarjev in enega natakarja.
Toda Lipskemu ni zato prav nič hudo. še ponosen je na to, da sme izvrševati svojo dolžnost, in pravi, da mu vojaška služba bolj ugaja kot diplomatska in da bo po vojni vstal rajši v voja-škme stanu.
Pisatelji v službi bolnikov
V bolnišnici Sv. Jerneja v Londonu se zdravijo mimo civilnih tudi razni bolniki iz armade in ranjenci s fronte. Ravnatelj bolnišnice je še posebej mislil na te poslednje, ko se je obrnil do najbolj znanih in največjih pisateljev Anglije s prošnjo, naj mu prepustijo novele, črtice in podobno, da se bodo bolniki zabavali in laže pozabili na bolečine. Seveda so vsi ustregli tej prošnji, in zdaj je izšla knjižna zbirka za bolnike v tej bolnišnici. V knjigi so zastopani književniki: Hugh Welpole, Noel Covvard, J. Priestley, Humbert Wolfe in še drugi. Andre Maurois zastopa inozemsko leposlovje. Ravnatelj bolnišnice je napisal pri-ličen predgovor, kjer so besede o miselni bolniški strežbi in o važni bojni fronti zoper otožne misli.
S I* © M T
SK Železničar iz Zagreba v Ljubljani
Tekmovanje v slovensko-hrvaški ligi počiva v nedeljo, 19. t. m. zaradi reprezentančne tekme med Zagrebom in Bratislavo. Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, in sicer z odigra-njem drugega povratnega kola. Moštvo SK Ljubljane čaka velika preizkušnja, nastopiti ima 26. nov. v Zagrebu proti Hašku. Odmor SK Ljubljane za teden dni je bil nujno potreben zaradi okrevanja nekaterih igralcev. Gostovanje zagrebškiE Železničarjev v nedeljo, 19. t. m. bo dober trening za moštvo SK Ljubljane, ker je moštvo SK Železničarja razen treh ligašev najboljše zagrebško moštvo in se nahaja v izborni formi. SK Ljubljana bo nastopila v kompletni postavi, a žal brez igralca Laha, kateri se nahaja sedaj v Mariboru zaradi odslužitve dijaškega roka. Pred-tekmo ob 13.15 odigra eno moštvo Ljubljane proti SK Grafiki. Glavna tekma se prične ob 14.45.
Pozna jesen v planinah
Pozna jesen v planinah. V gorah je že povsod jesensko razpoloženje. Hladna sapa veje preko poznih cvetlic, ki še na nekaterih mestih molijo svoje glavice iz hladne zemlje. Pota so pokrita z rjavim listjem in vlaga lega med golo drevje gozdov. Oster krivec trga zadnje liste z vrhov dreves. Kamor se ozre oko, povsod opazi čisto sliko: narava je izčrpana in lega k počitku. To umiranje pa je silno in veličastno. Z glasnim hrumom poje jesenski piš svojo pesem, zaletava se čez gorske grebene v ponosne smreke, ki se mu globoko priklanjajo. Cunjasti oblaki visijo nad gorskimi prepadi. Zgodaj vstaja večerni mrak ter se plazi vedno višje proti vrhovom, ki zažarijo v škrlatu zadnjih jesenskih sončnih žarkov. Planinec čuti neko tajinstvenost med skalami in gorskimi vrhovi, pričakuje dneva, ko bo zableščalo na njih bela snežna odeja. — Zadnje dni se je vreme preobrnilo, deževni dnevi so nehali in prijetno jesensko sonce greje planinca na njegovih izletih. Okolica Ljubljane nudi bogat spored izletov: Šmarna gora, Sv. Katarina, Tosc, Polhov-grajski Dolomiti, Kurešček itd. Prijetni so izleti v Kamniško Bistrico, ali višje na Veliko Planino in na Krvavec, kjer je že zapadlo nekaj snega. Bohinjsko jezero je temno, edinstven je pogled nanj s Koinne, kjer si je narava preskrbela že prvo snežno podlago za zimsko dobo. Planinec-smučar mora paziti, da se ne poleni. Tudi sedaj mora v naravo ter si izbrati najprimernejši kraj za svoje telovadne vaje. Slovensko planinsko društvo nudi vsakomur potrebne nasvete in informacije za izlete v sedanjem jesenskem času.
»Tek Zedinjenja«
ASK Primorje v Ljubljani priredi 1. decembra 1939 propagandno atletsko tekmovanja po Ljubljani in čez Ljubljanski grad »tek zedinjenja« v proslavo državnega in nacionalnega zedinjenja.
Start ob 11 dopoldne.
Tekmovanje se imenuje »tek zedinjenja« in se vrši V6ako leto ob določeni uri 11.30 dopoldne dne 1. decembra kot športno-spominska proslava zedinjenja. Tekmovanje bo po dveh različnih progah s skupnim startom pred Narodnim domom in skupnim ciljem istotam.
Tekmovalne proge eo naslednje:
1.	proga — daljša; Aleksandrova, Tyr8eva, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Študentovska, Na okopih, Grad, Pot na grad, Karlovška, Privoz, Prule, Trnovski pristan Krakovski nasip, Cojzova, Etnonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge približno 5000 m.
2.	proga — kraji«; Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin "trg, Stritarjeva!
Mestni trg, Start trg, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova in Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge približno 2.700 metrov.
Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije:
1. vojska, 2. člani Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, ki niso verificirani za športna društva, 3. člani ZFO, 4. smučarji, 5. neverificirani atleti do leta 1918, 6. neverificirani atleti leta 1918, 1919, 1920, 7. neverificirani atleti letniki 1921, 1922 in 1923, 8. juniorji 1. 1921, 1922, 1923, 9. juniorji 1924, 1925, 1926, 10. seniorji še neplasirani na progah čez 800 m in 11. seniorji že plasirani na progah čez 800 m. Atleti rojeni leta 1921 in mlajši ne morejo tekmovati v disciplini omenjeni pod 1. daljša proga.
Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAZ.
Pravico nastopa imajo V6i verificirani in neverificirani atleti, kakor tudi oni, ki se nahajajo pod zabrano nastopa zaradi prehoda ali kaznovani člani klubov JLAZ in včlanjenih klubov IAAF, kakor tudi klubov, ki niso včlanjeni v JLAZ.
Prijavo s priloženo prijavnico 5 din za neveri-ficirane atlete 20 din (verificirani atleti in inozem-6k atleti so prijavnine prosti) je poslati do dne 30. novembra do 12 opoldne na naslov: Odbor teka zedinjenja, Tavčarjeva ulica 1-IV. Prijave brez priložene prijavnine se ne sprejmejo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred pričetkom 6tarta in sicer proti enojni prijavnim v Areni Narodnega doma.
Razpis za morebitna prehodna darila objavimo pozneje.
Samo 47 sekund mu je manjkalo do novega rekorda na 100 km
Italijanski dirkač Priano Zuccotti je imel v resnici veliko 6molo pri svojem zadnjem podvigu za rušenje svetovnega rekorda na 100 km, V Milanu 6e je spravil na obstoječi svetovni Tekord, katerega je samo za 47 sekund zgrešil, Imel pa je pri tem poskusu res veliko smolo, ki mu ni privoščila novega rekorda. Na zadnjem kolesu so 6e mu zlomile štiri »špice« zaradi česar je moral zamenjati »mašino« Komaj se je zopet vsedel in že mu je uhajal zrak iz zračnice in je minulo 53 sekund, da se je lahko usedel zopet na prvo »mašino«. Toda kljub temu ije postavil nov svetovni rekord na 90 km katerega je zboljšal od 2:09:39 na 2:09:31. Zadnji 10 km 6o mu pa nekoliko popustile moči, tako, da je prevozil 100 km v ča6U 2:24:25, ki je samo za 47 sekund slabši od Sapo-netti-jevega svetovnega rekorda.
Devet Evropejcev na 100 m v 10.3 sek.
Če takole pogledamo, kdo od evropskih tekačev bi lahko ogrožal evropski rekorda na 100 metrov, vidimo, da imamo več takih kandidatov. So to Nemec Jonath, ki ima nemški rekord s časom 10.3 desk., dalje Nizozemec Berger, ki je leta 1934 postavil isti čas. Vendar pa moramo poudariti, da je 9 evropskih šprinterjev, ki so pretekli 100 ni proge v času 10.3 sek. Med temi je kar 7 Nemcev, dalje Nizozemec Berger in Šved Strandberg.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
STK Moste. Drevi sestanek juniorskega moštva. V nedeljo igramo prvenstveno tekmo z SK Svobodo in bodo prišli v moštvo samo oni, ki se bodo sestanka »rf^ležili, ali pa svoj izostanek opravičili.
Z D K
Odbojka. Članice ljubljanskih dekliških krožkov pričnejo z vajami za odbojko drevi ob tri četrt na osem v Vzajemni zavarovalnici. Pridilo točno, ker po osmih ne morete v telovadnico,
Film o ameriški jekleni armadi - o letalstvu
Da je film silovito propagandno orožje, tega se zaveda danes ves svet. Se bolj pa je propagandna moč filma stopila v ospredje v sedanji vojni. Vojskujoče se države se zlasti zavedajo, da bo filmska propaganda odločujoče vplivala na javno mnenje v nevtralnih državah. Zato so se vrgle na izdelovanje učinkovitih propagandnih filmov.
Toda taki filmi so potrebni danes ne samo vojskujočim se državam, marveč tudi tistim, ki jim je do tega, da bi se njihovo prebivalstvo čutilo v sedanji vojni vihri varno. Med njimi je prva Amerika, kjer so razne filmske družbe zadnje čase izdelale več velikih filmskih del o ameriški pomorski, vojaški in letalski moči.
Najzanimivejši film te vrste je nedvomno »Jeklena armada«. Film o ameriškem vojnem letalstvu, katerega je izdelal sloviti režiser Lloyd Bacon s posebnim odobrenjem ameriške vlade. Ameriško vojno ministrstvo je izjemno dovolilo, da lahko sodeluje pri posnetkih za ta film velik del ameriškega atlantskega bojnega brodovja ter večina ameriškega povodnega letalstva. Zunanji prizori za film so bili posneti v raznih pomorskih in letalskih oporiščih ameriške vojske. Delo je zaradi tehničnih težkoč trajalo več mesecev, toda prav dejstvo, da je narejeno s sodelovanjem ameriškega letalstva, mu daje največjo zanimivost.
Dramatično vsebino filmu daje motiv o ljubezni dveh bratov-letalcev, do istega dekleta. Glavno žensko vlogo v njem igra Olivia de Ha-villand, ki jo poznamo iz »Poročnika indijske brigade« in »Robina Hooda«.
Olivia de Havilland igra glavno vlogo v »Jekleni armadi«.
Prekucija pohajačev
Načelnik svetovne armade beračev
Govornik v parka Hydo
Nihče naj ne trdi, da je sedanja doba brez fomantike! Nihče naj ne reče, da je treznost 20. stoletja zaprla pot raznim vrtoglavcem, da ni nobenega mesta več na svetu za potujoče pevce in za prerokovalce in za Robin Hoode in podobne Pavlihe...
Jan Cornelius Soykaert ni noben zločinec, ne prekupčuje z dekleti, ne vtihotaplja mamila, ne krade; Soykaert je — v policijskem narečju — »nadležno človeče«. Njegovi prestopki so le ti, da se potepa po svetu, da berači, prenočuje tu in tam pod milim nebom, da krade poljske pridelke, da se vozi brez vozovnice, da se ne zmeni za ukaze, če je od kod izgnan itd.
Ta nadležni človek, Jan Cornelius Soykaert, je eden od romantičnih pojav velikih posebnežev in sanjačev te dobe.
V nedeljo popoldne moreš v londonskem parku Hyde na vsakih deset korakov dobiti kakega govorniki, ki stoji na kaki klopi ali pručici in govori, V tem parku more vsakdo javno govoriti, kar hoče — če ga kdo posluša! Tu sem pridejo predavat razni vegetarijanci, anarhisti, komunisti, pismouki, pacifisti... in eden teh je tudi Soykaert. Na glavi ima širok klobuk, ima dolgo brado in hlače ima prepasane z vrvico. Že zaradi te zunanjosti ga posluša več ljudi kot anarhiste in druge. Pa še zaradi njegovih besedi
Mlster Ketlay, »strokovnjak« ca sedenje na koncu jcastav, na vrhu nebotičnikov, kjer je še pojedel 18 zrezkov, pa se mu nič v glavi vrtelo.
Glasnik petega stanu
Cornelius Soykaert razvija pred svojimi londonskimi poslušalci velikansko novo zamisel, ki jo nazira »svetovna armada beračev«, in pravi:
»Marx in Lenin sta oznanjala obnovo sveta po udejstvovanju proletarcev. Proletarci, to je stan bodočnosti, sta dajala, in na milijone ljudi jima je verjelo. Toda ta teorija se v zgodovinskih trenutkih ni izkazala in ni obnovila sveta, in v edi,pi državi, kjer je proletariat zmagal, je ta zmaga le izmaličena nakaza njih ideje.
Kaj naj bi storili, se dandanes milijoni izpra-šujejo. Francoska revolucija je dvignila tretji, to je meščanski stan. Četrti stan, to so proletarci, pa je svojo pot zgrešil. Zatorej pozivam jaz peti stan, da naj stopi na noge. Jaz vodim peti stan, vodim armado, ki bo obnovila svet, vodim armado
Eetega stanu, armado razdedinjenih, armado po-ajačev, beračev, ciganov in brezdomcev. Ti edini zares ničesar nimajo, ti morejo svobodno in brez predsodkov presojati svet, oni so edini, ki so poklicani, da branijo besedo božjo...«
Kot pohajač po treh delih sveta
Cez dve uri nato, ko se je že zmračilo, pristopita dva stražnika in odvedeta Soykaerta na policijo, tega večera stražniki niso šli domov. Polovico noči jim je Soykaert pripovedoval o
svojih dogodivščinah. Pripoveduje jim, da je kot »slepi potnik« prepotoval Severno Ameriko, da je bil v Rusiji in Španiji, v Nemčiji in Egiptu, v
Maroku in Grčiji... Pripoveduje jim, da je na Madžarskem predsedoval svetovnemu kongresu pohajačev fn da je v beduinskem šotoru v Libijski
puščavi izdelal pravila svetovne armade beračev, da ima generalne zastophike v devetih državah, in da so arhivi njegove glavnega stanu skriti v skednju neke opuščene kmetije na — Hrvaškem (!). Tudi ni zamolčal, da so ga 122 krat prijeli in da je bil 19 krat oženjen...
Drugo jutro pride povelje za izgon: Soykaerta naj odženejo na belgijsko ladjo in naj ga odpeljejo v njegovo domovino. Toda celica na policijski stražnici je — prazna. Soykaert je ušel; kako, nihče ne ve; in kam, ni nikomur znano. Le časnikarju, ki je šel z njim na policijo in ki mu je obljubil, da bo molčal štiri tedne, je zaupal svoj načrt. Nato pa da sme spregovoriti.
Časnikar je bil mož beseda. Cez štiri tedne je bil Soykaert kot »slepi potnik« s parnikom za v Južno Ameriko dospel v novi svet. Od Pernam-buca do Valparaisa bo mogel zdaj nadaljevati svoje poslanstvo. Zdaj bo še nadalje pozival po-hajače in berače na prekucijo, bo še nadalje na-čeloval kongresu, bo spet zaprt in izgnan, bo še dalje nosil red šefa svetovne armade, bo še prenočeval pod mostovi, še nosil hlače prepasane z vrvico in bo še nadalje razlagal svoj nauk o obnovi sveta.
Nihče naj ne trdi, da je ta današnja doba brez romantike!
Najslavnejši stavbenik Italije umrl
Najslavnejši italij. stavbenik Oktavijan Koch je v starosti 86 let umrl. Koch je postavil več najlepših in najmogočnejših palač v Rimu.
Železniška nesreča
v Rimskih Toplicah
Celje, 16. novembra.
Celjski reševalci so pripeljali danes ob eni popoldne v celjsko bolnišnico 21 letno ženo železničarja Stopar Kristino, doma iz Laškega. Skrbna žena je prinesla svojemu možu obed v Rimske toplice. Nekaj minut pred poldnevom je hitela na zagrebški vlak, da bi se peljala domov. Na kolodvor je prihitela v trenutku, ko se je začel vlak že premikali. Hotela je skočiti v voz, toda na stopnicah ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila obe nogi pod kolenom. Nesrečnici so službujoči takoj priskočili na pomoč in jo odnesli v postajno pisarno.
Trbovlje
Javno predavanje o današnji Rusiji, komunizmu in naših domačih razmerah bo imel v nedeljo v Društvenem domu v Trbovljah ob 10. uri g, prof. Bitenc. Vsi vabljeni!
»Vest človeštva«, velefilm o borbi za pravico, v glavni vlogi P. Muni, bo predvajal v nedeljo kino Društveni dom v Trbovljah.
Ptuj
Noyal-kino Ptuj predvaja remek-delo dunajske umetnosti! Film o raspadu Avstro-ogrske monarhije! »Hotel Sacher« Elfie Mayerhofer iz Maribora poje v tem filmu pesem v našem jeziku! (Sybille Schmitz — Willy Birgel.)
Iz Julijske Krajine
Značilno svarilo goriškega nadškofa. V škofijskem listu od 1. novembra 6e goriški nadškof pritožuje nad nepokorščino duhovščine. S posebnim poudarkom opozarja na kanonični predpis 2334, po katerem zapadejo ekskomunikaciji vsi, ki iidajajo postave, ukaze in odredbe proti svobodi in pravicam sv. Cerkve in ki posredno aH neposredno ovirajo izvedbo cerkvene jurisdikcije s tem, da se zatečejo h katerikoli si bodi javni (civilni) oblasti. Po kanonu 2336 so za duhovnike, ki zagrešijo tak zločin, predvidene hude kazni: suspendiranje, zguba beneficija, častnih me6t, pokojnine itd. To nadškofovo evarilo je zbudilo pozornost, ni pa verjetno, da bo rodilo uspeha. Včasih je treba k&none kar udejstviti.
Še vedno mrtveci iz svetovne vojne. Podgorski kmet Just Kožlin je našel na Kalvariji grob, v katerem je bilo zagrebenih pet junakov iz zadnje svetovne vojne. 0 6voji najdbi je obvestil pri-
stojno blast, ki je odredila, da so bili okostnjaki prepeljani v kostnico na Oslavju.
Smrtna nesreča letalca. Na južni strani Gorice, ob državni cesti, ki gre proti Trstu, imamo veliko, moderno urejeno letališče. Brnjenje in bob-njenje zračnih motorjev je za nas Goričane vsakdanja, že kar prijetna pesem. Zal, da drzni letalski posel prevečkrat zahteva svoje žrtve. Ne mine skoro mesec, da bi neustrašena družina letalcev ne žalovala nad zgubo kakega mladega tovariša. Zadnji torek se je smrtno ponesrečil 28 letni letalski podporočnik Emil Spaggieri iz Reggio Emi-lia. V četrtek zjutraj ie imel slovesen pogreb. Prepeljali 60 ga v rodno mesto.
Kraljeva sedemdesetletnica. Kakor v vsej državi smo tudi v Julijski Krajini slovesno obhajali sedemdesetletnico rojstva našega kralja in cesarja. V Gorici, kjer je vladar med vojno in tudi pozneie večkrat bival, je bila slovesnost še posebno svečana. Ob 10 predprldne 6o se zbrale goriške vojaške čete in strankine organizacije v parku nekdanjega pokopališča, kjer stoji spomenik padlim. Po pregledu čet je bil v stolnici slovesni »Te De-um«, katerega je imel goriški nadškof.
Obdavčene križanke v Indiji
Indijska vlada, tako poročajo Iz Booibaya, Je sklenila, da bodo obdavčene odslej vse nagradne križanke v V6eh bombayskih listih. Seveda so se založniki odločno uprli novim davkom, ki bi brez dvoma zmanjšali (ali celd odgnali) število naočnikov.
Dragocen meč
Španske občine so podarile vrhovnemu generalu Francu dragocen meč. Ta meč zmage je prekrasna mojstrovina španske zlatarske umetnosti in je zdaj razstavljen v neki madridski draguljarni. Za meč so porabili 6 funtov zlata in 1 funt platine. Meč je v vseh svojih delih okrašen z dragocenimi kamni, ki jih je kar 2279. Na eni strani kline so ujedkani španski grbi, na drugi pa je besedilo poslednjega nacionalnega vojnega poročila, 6podaj pa faksimilirani podpis generala Franca.
2rtve španske državljanske vojne
»Bulletin des čcolea chržtiennes«, list krčan-skih šolskih bratov, ki izhaja v Rimu, objavlja v svoji zadnji številki seznani 163 šolskih bratov, ki so bili med špansko vojno ustreljeni ali do 6mrti mučeni. Za posledicami hude ječe ali zaradi mučenja je umrlo še 5 bratov, 15 rektorjev, 3 lajiki in 4 hlapci
9trolkt kotiček
SLON SAMBO
(145) Kaj pa to? Nekdo je zavpil; »Stoj!« — »To ni mogoče,« je zaklical Filip, dasi mu je bilo vroče pri srcu. >Kaj pa hočejo ti ljudje?« se je Jan prestrašeno vprašal. Tukan pa je dognal: »Pa še puške imajo!« — »Takoj na breg!« je zaukazal klic, in preko vodnih rastlin in kamenja sta stopila na suho.
(146) Dolgi Jan Je vzel Tukana
pod pazduho v zavetje, Filip pa je za vse tri spregovoril. Toda stražnik ni razumel niti besedice. »Potni list!« jih je nahrulil »Brez potnega lista no pustimo nobenega tujca k nam!« Skušala sta mu pripovedovati o Sambu in sta mu kazala svoje uhlje, a vse to ni nič zaleglo, morala sta oditi s črnim človekom.
Arnold Fredericks:	34
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Koleno.
Enkrat ali dvakrat se je tako zganil, ko da hoče iti k stenski omari, a njegova pozornost je zbudila vedno kaka druga stvar. Potem je s stojala vzel zavitek cigaret. Gracija se je vprašala, kaj neki bi storil, ako bi prišel tje in bi odprl vrata stenske omare.
Bili so trenutki, ko je mislila na dom in na Richarda. Kako čudno je za oba, da sta v Parizu, tako dolgo ločena drug od drugega, in vendar tako blizu! Radovedna je bila, ali ji je Richard pisal in kaj misli, ker ne dobi od nje odgovora. Potem pa se je spomnila, da je komaj nekaj dni v Parizu — Richard bi niti ne mogel dobiti njenega pisma. Mislila je na starega Turnerja, ki oskrbuje cvetlične grede; na Lucijo, ki med pranjem veselo poje; na služkinjo, ki ob pomladnih večerih poje zabavne vaške pesmi, na Dona in druge pse, na kure in ljubke cvetlice in čudila se je, kako more biti vse to brez Richarda in nje.
V sanjarjenju jo je premotil ropot in jo prisilil, da se je približala vratom in razburjeno prisluškovala. Mož v delavnici ji je za nekaj časa izginil izpred oči v levem kotu sobe. Gracija ni mogla videti, kaj da je tam počenjal; med čakanjem, da se zopet pojavi, se je z odprtimi očmi nanovo vdala sanjarjenju.
Gracijo je zdaj zbudil otroški glas. Otrok že ni jokal, temveč je jasno in razumljivo govoril. »Rad bi šel domov,« je dejal s tresočim glasom. »Mamo bi rad videl!«
MnJ jo onFnvn} rszbur jcHO ndvpnjj;
} »Zdaj' ne moreš iti. Tiho bodi in zajtrku}.« L1 Kmalu se je prikazal na prostoru, ki je
bil viden skozi odprtino in Gracija je videla, da je držal za roko majhnega fantka: peljal ga je k mizi. Tam ga je posadil na stol in mu je dal kozarec mleka in pecivo.
»Hitro,« mu je mrko ukazal mož. »Zajtrkuj hitro! Iti moram!«
Te besede so vlile Graciji novo upanje. Ako ta mož odide, ona reši tega fantka in zbeži z njim.
Ni dvomila, da je to Stapletonov otrok. Namesto dekliške obleke, ki jo je imel takrat, ko so ga Graciji pokazali, je imel zdaj temno-modro obleko; bila je nekoliko umazana in zgubana. Obraz mu je bil žalosten, dolge kodraste lase so mu na kratko ostrigli. Videlo se je, da je fant zdrav, a zelo nervozen. Gracija je živo opazovala, ko je otrok izpil mleko in pojedel pecivo.
Ko je končal z zajtrkom, ga je mož prijel za roko in peljal v oni kot, ki ga Gracija ni mogla videti. Mlada žena je pritisnila obraz na vrata in se trudila, da bi videla, kaj zdaj dela tam, toda zastonj.
Slišala je, da se je fant protivil; z žalostnim glasom je prosil moža, naj ga spusti ven, da bi se igral; čuvaj pa se je ostro zadri nad njim, naj molči.
»Idi sem noter in molči!« je slišala Gracija njegov glas, nakar je otrok utihnil.
Naslednji trenutek se je mož spet pojavil, vzel klobuk in odšel. Vrata je zdaj skrbno zaklenil. Gracija se je vprašula, ali mu je dekle, ki je odprla vrata, govorilo o tem, da ga je iskala neka ženska in mu je s tem vzbudila sum?
Gracija je čakala Ko je slišala, da so se odprla in zaprla hišna vrata, pa je hitro stopila iz stenske omare in je šla v oni del sobe, kjer je mož z otrokom izginil.
Nn prvj pogled ni zasledila, kje da bi bil otrok skrit. Zid je bil siv, a žc star in umazan. Star stol je stal tam. In zbita figura centavra,
na katerega je bilo naslonjeno stojalo in nekoliko zaprašenih in s pajčevino prepletenih osnutkov.
Gracija je z največjo pozornostjo preiskala stene in tla. Zdelo se ji je mogoče, da skrita vrata vodijo v skriven prostor, kjer se skriva otrok. Dolgo časa je iskala, toda ni mogla zaslediti kakega skrivališča. Lesena tla so bila prašnata in razpoke med deskami so bile polne smeti, kar ni pričalo, da bi kdo pred kratkim hodil tum. Gracija je z ročajem nekega podobarskega mavca trkala po tleh, toda votlega bobnenja ni nikjer slišala.
Obstala je in vsa zmedena gledala kot. ko se ji je rodila nagla misel: figura iz mavca! Z lahkim okretom se je obrnila proti onemu kotu sobe; tam mora biti ena odprtina. Gracija je šla tje, da bi z največjo pozornostjo preiskala zaprašeni mavec.
V tem trenutku jc zaslišala po stopnicah bližajoče se korake, nakar je nanovo hitro izginila v oinari. Ko so se vrata odprla, je z velikim začudenjem videla, da ni vstopil isti človek, ki ie odšel, temveč drugi, še večji in od njega bolj plečat.
Ko se je mož ozrl in pogledal v oni del sobe, kjer se je Gracija skrivala, je videla, da ima črno brado. To je oni izsiljevalec — mož, ki ga je Gracija prejšnji večer videla pri Stapletonu. Ko da ga jezi, da v sobi ni našel nikogar; nekaj trenutkov je neodločno^ stal, potem pa se je vsedel, prižgal cigaro, začel čitati časopis, ki ga je privlekel iz žepa.
Gracija ga je točno opazovala in skoraj dihati ni upala, ker se je bala, da jo najde. Pretekla je ura in zrak v omari je postni zelo vroč, skoraj neznosen. Gracija je bila že tako nervozna, da bi najraje zakričala, ko so se vrata naglo odprla in je vstopil Durand.
Obn moža sta sr s priklonom pozdravila.
»Kje si hodil?« ie vrašal starejši nekoliko razdraženo.
»Novo baterijo sem moral kupiti.«
Iz žepa je privlekel kratko cev in jo položil na mizo.
»Ali je otrok tukaj?«
»Da.«
»Dobro. Sedaj pazi, kaj ti povem.« Govoril je bolj tiho in se je naglo ozrl proti zaprtim vratom. »Ob osmih grem k bankirju in dobim denar. Ob četrt na devet, ali nekoliko prej dobi Franc znak in ga potem da tebi. Ako bo svetloba modra, potem izpustiš otroka, zapr^š vrata in takoj prideš na trg Trocadero. Iz trafike sporočiš Stapletonu ta naslov — dvainštirideset, kajne? To bo ob pol devetih. Prej ne telefoniraj. Potem počokaš pred trafiko. Si razumel?«
»Da. ln ako bo svetloba rudeča?«
»Potem ne izpustiš otroka, marveč zapri vrata in pridi dol v trafiko, kakor navadno. Tam se dobiva. Mislim pa, da ne bo nikake nesreče. Dobil boš modri znak.«
»Knkor vidim, si prepričan o nspehu?«
»Da. Ta Stapleton se noče še enkrat izpostaviti negotovosti. Kakor hitro sem v avtomobilu, sem varen.«
»Ko greš k Slavoloku, te lahko na potu aretirajo, ko zapustiš hišo, ne?«
To je res. Toda kaj bi imeli od tega? Otroka bi ne dobili. Ne morejo dokazati, da sem ga jaz ukradel. Franc mi jc danes zjutraj sporočil, da je prisluškoval pogovoru med Štapleto-nom in ženo, k« sta o tem razpravljala. Policija se he bo vmešavala, vsaj tako dolgo ne, doki er ne bom v avtomobilu. Seveda se spustijo za menoj. Na to sem pripravljen. Toda veš, kako sem se zagotovil za ta sluča j.« Jezno se je smejal. »Ne, bodi miren, stvar se posreči. Brez najmanjše neugodnosti izginemo.«
»Toda vendar ... ako bi nastala kaka zmeda in bi jaz videl rudeč znak, kaj naj potem storim?«
»O tem bova govorila v slučaju ako se to v resnici zgodi. Pri gospe Martellc se najdeva.*
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem in vsem stanovskim tovarišicam in tovarišem naše nepozabne blagopokojne mamice, gospe
Marije Palme
ki so jo pokropili, ji poklonili vence in cvetje, se je spominjali v molitvi in jo spremili na njeni poslednji poti, ter vsem, ki so nam ob bridki izgubi izkazali sočutje, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebej še se zahvaljujemo g. dr. Misu za njegovo požrtvovalno večletno zdravljenje, nadalje zastopniku Zbornice TOI g. Žagarju, predsedniku obrtniškega združenja g. Možetu za spremstvo in odborniku združenja g. Igliču za tople poslovilne besede ob odprtem grobu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 18. novembra ob osmih v cerkvi sv. Florijana v Ljubljani.
Ljubljana-Ig-Vevče, dne 18. novembra 1939.
Rodbine Palme-Verhovc.
Dotrpel je za vedno naš dobri, ljubljeni soprog, brat, zlati stric, svak, bratranec, gospod
kapetan bojnega broda, kont. admiral a. h. v p. in imetnik več naših in tujih visokih redov in odlikovanj.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto popoldne iz hiše žalosti palača »Viktorija«, Aleksandrova cesta 4, v rodbinsko grobnico k Svetemu Križu.
Sveta maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 20. t. m. ob pol osmih zjutraj.
Ljubljana, Livingston Manor, Newyork, Wien, Volkermarkt, Metlika, dne 16. novembra 1939.
Globoko žalujoče rodbine: Mila Kambičeva roj. Kubelka in Kubelkovi v imenu vsega ostalega sorodstva.
Izšla ie
DRUŽINSKA PRATIKA
ZA LETO 1940
in se že dobiva pri vseh veletržcih in v knjigarnah. Na to posebno opozarjamo manjše trgovine po deželi in sejmarje. III Cena kljub večji obsežnosti _nespremenjeno ista.
Vse zahteva pratiko f podobo sv. Družine l
Reven akademik
lnstrulra vse gimnazijske predmete. Naslov v upr. »Slovenca« pod 17.747. u
Reven osmošolec
klasik, Išče tnstrukcljo. -Uspeh zajamčen, čo jo lo količkaj nadarjenosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17815.
Glasba
Harmonije in pianine
moderno Izdelane, z garancijo, dobavlja Ivan Kacin, Domžale. Sprejemajo se popravila. Uglasila. Zahtevajte cenik!
Čitajte »Slovenca«
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla moja dobra mama, stara mama, teta itd., gospa
Marija Kovač roj. Grad
Pogreb preblage rajnice se bo vršil v petek, 17. novembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Agati.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Dolsko, dne 16. novembra 1939.
msm
Trgovski vajenec
samo lz kmečke h!Se, brlhten, se takoj sprejme pri Plomentaš Jožefu, trgovcu, Planina pri Sevnici.
15 let star fant
zdrav, močan, zanesljiv ln priden se želi Izučiti mehanične ali ključavničarske obrti. Dopise na Stanko Mlklavc, Dobrna pri Celju.	(v
Uužbodobe
Krojaškega pomočnika
za velike kose, sprejme F. Dlaccl, Sv. Jedert, Laško.	(b)
Perfektno mož
v stenografiji ln strojepisju sprejme takoj odvetniška pisarna dr. Ant. Ogrizka v Celju. Začetniki Izključeni. — Prijavo pismeno.
Elektromotor
230-380 V, 4—6KS, z na-puščalcem ln drsalnimi obroči, kupi Sitar, Sml-hel, Novo mesto.
Kupinto
mam
(MTOtTatTfflfli
iHHHHnranHflir
__p_t
irmmrn
Umrl je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
dr. Stajnko Mihael
odvetnik v Mariboru
Na zadnji poti bomo spremljali nepozabnega pokojnika izpred kapele pokopališča na Pobrežju v soboto, dne 18. novembra 1939 ob pol štirih popoldne.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. novembra 1939 ob pol devetih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Maribor-Ljutomer-Pakrac, dne 16. novembra 1939.
Stajnko Pavla, soproga, dr. Marko in Anton Stajnko, brata, Tončka Stajnko in Adela Weigl, svakinji, in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Dobro dobre
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega dobrega očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
DRAGOTINA ČESN1KA
šolskega upravitelja v pokoju in posestnika
počastili njegov spomin s krasnimi venci in cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna zahvala.
Zahvaljujemo se še posebej gg. srez. šol. nadz. v pok. Alojziju Urbančiču in šol. uprav, v pok. Lovru Perku za iskrene poslovilne besede, društvu »Soča« za polnoštevilno spremstvo in zboru stanovskih tovarišev, ki je blagemu pokojniku, navdušenemu pevcu, zadnjikrat zapel v slovo.
Zahvaljujemo se depu,tacijam društev in podjetij, njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem za tako številno zadnje spremstvo, kakor tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje.
Sv. maša zadušnica za dragim pokojnikom se bo brala V soboto, 18. nov. ob %8 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 16. novembra 1939.
Rodbine Česnik — dr. Petri č.
Vsakovrstno ZlsfO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3.
Bukova drva
sveža, rok dobave mesec Januar, februar ln marec, kupujemo po kubičnem metru vsako količino za gotovino. Ponudbe z navedbo cene na Export, MeStrovič, Zagreb, Jela-člčev trg 16. Telef. 23-612
MALI OGLASI
V matih oglasih vefje vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjftl znesek' za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Pri »Bobenčku«
zopet namočena polenov-ka.	<1
Štajerska jabolka
(voSčenke), takoj ugodno prodam. — Trgovina Martine, TyrSeva 17.
Sodna dražba
Danes, 17. t. m., ob 2.30 popoldne se bodo v obratu »Jugolndusa« v št. Vidu nad LJubljano prodajali varilni agregati ln stružnice ter drugi stroji za večjo ključavničarsko obrt.
Negujte lase s Trilysinom, da odpravite prhljaj in izpadanje las. Nova učinkujoča tvarina, dodana Trily-sinu.čuva Vaše lase.
MASTEN ALI BREZ MASTI
spalne sobe, kuhinjske opreme, .stolce .in vse tapetniške izdelke dobavlja najceneje
,.OBNOVA" F. NOVAK, Jurlileva ul. 6. Glavni trg 1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, agilen ln posten, želi mesto v Bpo-cerljskl trgovini. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod šifro »Podjeten« St. 17997.	(a)
Dekle
vajeno gospodinjstva - — iščo službo pri majhni družini. Eržen Jan., Cerklje, Gorenjsko.	(a
Samostojna kuharica
želi službo k manJSl družini v Ljubljani. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »PoStena« St. 17818.
Parcelo
v ljubljanski okolici, kupim. Kocjan, krojaStvo, Dolenjska cesta 23.
Novo hišo
dvostanovanjsko, prodam ob cestni železnici. Trata št. 21, St. Vid n. Ljublj.
Novo hišo
takoj prodam za 85.000 din. Nežka Kupec, Brdo, Ljubljana.
Manjšo hišo
v Ljubljani, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« St. 17807.
Šofer - kmečki fant
gre za pomočnika k tovornemu avtomobilu ali karkoli. Klemen Kordež, Solčava.	(a
U Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: juže Kramar!«	izdajatelj: inž. Jože Sodj«	Urednik: Vikior Čenči«
| DUBL14N4
Nevzdržno stanje v umobolnici v Ljubljani
in na Studencu
V	zvezi z našo notico v torkovem »Slovencu« smo zvedeli, da je nasiopilo v umobolnici na Poljanskem nasipu in na Studencu glede prehrane nevzdržno stanje.
Uprava umobolnice je izčrpala vse razpoložljive kredite za prehrano, novih kreditov, za katere je uprava prosila prvič že junija t. 1., pa ministrstvo vkljub ponovnim urgencam in brzojavkam, še ni odobrilo. Umobolnica nima niti mleka, niti kruha, niti mesa. Za prehrano je na razpolago še krompir in nekaj moke, ki bo pa v nekaj dneh tudi pošla.
V	obeh zavodih se oskrbuje v celoti 845 bolnikov, osebja pa se prehranjuje v zavodu 221, skupaj je treba prehraniti dnevno 1066 oseb.
Ako pristojna oblast takoj ne odobri potrebnih kreditov za prehrano, bo morala uprava vse bolnike odpustiti, prav tako osebje.
Gotovo je to edinstven primer v zgodovini bolnišnic, da trpijo bolniki v sicer rednih razmerah v taki meri pomanjkanja v prehrani.
I
Danes zadnjikrat ob 16. uri
(večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta) Hans Moser — Ida Wiist — Lucie Englisch itd. KINO UNION — TeL 22-21
Vesela, duhovita burka
Na okrajnem sodišču
j
1 VII. prosvetni večer bo danes v petek ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani in bo posvečen našemu izseljeniškemu vprašanju. Izselje-ništvo je še vedno globoka odprta rana na našem narodnem telesu. Na jugu naše države živi veliko Slovencev. Med njimi delujejo slovenski duhovniki, ki gotovo poznajo njihove težnje in želje. Zato bo predavanje prečastitega gospoda generalnega viharja iz Skoplja brez dvoma zanimivo in nam bo pokazalo v kakšnih socialnih in kulturnih razmerah žive naši Slovenci. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. — Predpro-daja vstopnic v trgovini Sfiligoj za Frančiškansko cerkvijo in v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 V ljubljanski Operi se bo vprizorila v soboto popoldne ob 3. uri Massenetova opera »Glu-mač Matere božje« kot ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Konec ob pol 6. Na ta lep srednjeveški misterij opozarjamo občinstvo, zlasti pa podeželske ljubitelje operne umetnosti_
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg po min. soe. pol. ln n. tdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
1 Pomenljiva 10 letnica je danes za vzhodni del Ljubljane, kjer se je do leta 1935 raztezala moščanska občina. Njen tedanji -župan g. Jožef Oražem je pred desetimi leti ravno na današnji dan dne 17. novembra 1929 stavil v občinski seji predlog, da določi občina Moste za nujno potrebno zgradbo katoliške cerkve na ozemlju rao-ščanske občine 200.000 din, kajti dotlej ni bilo v celi obširni občini Moste nobene cerkve razen male kapelice pri karmeličankah na Selu. Ta prelepa zamisel za prospeh verskega življenja v tedanji občini Moste je obrodila izredno bogat sad, ker so tekom preteklih deset let na njenem ozemlju vzrastle kar tri hiše božje: Cerkev sv. Družine, ki je postala deležna velikodušnega občinskega daru, veličastna cerkev sv. Terezije D. J, na Kodeljevem ter lična javna kapela sv. Vincencija v Zeleni jami, ki sta pa vzrastli le iz milodarov požrtvovalnih vernikov.
1 Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 18. novembra ob 9. dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40, I. nadstropje. Interesenti so vabljeni.
1 Kemični institut je zrastel do vrha. Ob Mur-nikovi ulici gradijo za starim poslopjem tehnične fakulteta novo zgradbo kemičnega instituta. Vse poletje je rastla stavba in sedaj je dosegel betonski skeletni sistem že vrh tretjega nadstropja. Zadnji so začeli betonirati stropno konstrukcijo nad tretjim nadstropjem. V kratkem bo dograjen tudi venec, nakar bodo delavci z velikim veseljem postavili na vrh zgradbe smrečico, ki bo naznanjala veseli likof.
1 Moderna galerijo betonirajo. Ni dolgo tega, Uro je začelo stavbno podjetje Karel Kavka odkopavati na 6tavbišču Moderne galerije. Veliko in razsežno stavbišče v Tivolski park in ob Blei-■\veisovi cesti je zdaj že oživelo. Medtem ko z enega dela še odvažajo nakopano zemljo in grušč, eo začeli ob Bleiweisovi ce6ti že betonirati temelje za veliko stavbo. Doslej so bile barake, v katerih je bila gledališka slikama, še nedotaknjene. Te dni pa so jih začeli razdirati, ker morajo napraviti prostor za nadaljni odkop. Če bo vreme količkaj ugodno, bo vsa razseina 6tavba pogledala še pred zimo iz tal. Prav gotovo pa bodo zgradili kletne zidove v tisti polovici, ki leži ob Blei-weisovi cesti.
1 Dovršitvena zidarska dela na vseučiliški knjižnici oddana. Včeraj je bila druga licitacija za dovršitvena zidarska dela na vseučiliški knjižnici v Ljubljani. Ta gredbena dela, ki obsegajo v glavnem zidarska dela v notranjosti 6tavbe in na dvoriščih, 60 bila preračunana na 712.200 din, Pri licitaciji je ponudilo gradbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je opravilo tudi vsa dosedanja zidarska dela na knjižmici, \% popusta na preračunane cene. Pripravljeno je prevzeti dovršitvena zidarska dela za 705.000 din. Prav verjetno je, da bo pristojno ministrstvo potrdilo licita-
cijo m bo tako tudi graditev veeučiliške knjižnice, ki se je vlekla skozi toliko let, stopila v zaključno fazo.
1 Sodne stanovanjske odpovedi. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo do 15. t. m. podanih od hišnih gospodarjev v tem letu že 1379 stanovanjskih odpovedi, ki se večjidel nanašajo na izpraznitev manjših stanovanj, v katerih so stanovali revnejši sloji, in na izpraznitev raznih trgovskih, obrtniških in drugih lokalov. V oktobru samem je bilo zaznamovanih pri sodišču 119 odpovedi. Zanimivo je, da so začeli celo okoličani sodno odpovedovati stanovanja raznim strankam. Glavni vzrok za odpovedi je bil vedno »neredno plačevanje najemnine«. Nekateri gospodarji sklepajo z najemniki prav rigorozne in previdne na-
10 letnica letalske
Danes, 17. novembra pred desetimi leti je bil Maribor pozorišče velike letalske nesreče, ki je bolestno odjeknila po mestu ter je 6pomin na njo še danes živ. Na propagandnem poletu 6ta se ponesrečila nad mestom tajnik mariborskega Aerokluba, mladi odvetnik dr. Ivo Šestan ter pilot nemške tovarne letal Raab-Katzenstein v Kas6elu Herman Muller. Mnogim Mariborčanom je potek nesreče, ki je bila zvezana s tako tragičnimi posledicami za oba mlada letalca, še dobro v spominu.
Pred desetimi leti je bil Aeroklub v Mariboru najagilnejša tovrstna ustanova v naši državi, V Mariboru 60 bili vsako leto veliki letalski mitingi, ki so zelo dobro uspeli ter je bil njihov propagandni pomen zelo velik. V poletju 1929. je poslala tovarna Raab-Katzenstein v Kasselu v Jugoslavijo tri svoja športna letala, da bi dobila za nje interesente. Letala so sodelovala na letalskem mitingu v Ljubljani, ponudila so 6e pa tudi, da bodo nastopila na mitingu v Mariboru. Res se je tako zgodilo. Oba nemška pilota sta bila v Ma-ribasu lepo sprejeta in tudi interesenti za nakup letal so se pojavili. Tako je kupila eno letalo tovarna »Zlatorog« ter ga je uporabljala za propagandne polete, drugo pa je kupil mariborski trgovec g. Moravec. S tretjim letalom pa je delal pilot Muller propagandne polete. Njegov najzve-stejši spremljevalec je bil tajnik Aerokluba odvetnik dr. Šestan, ki je bil duša V6ega propagandnega dela za razmah letalstva v naših krajih. V nedeljo, dne 17. novembra bi moral biti v Središču,
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru
Včeraj dopoldne je bil v Mariboru občni zbor Prosvetne zveze, ki ga je vodil predsednik g. prof. dr. Jos. Hohnjec. Udeležba je bila zelo lepa. Predsednik je imel lep programatičen govor, nakar so bila podana poročila raznih zvezinih funkcionarjev. Podrobno poročilo o občnem zboru bomo objavili v prihodnji nedeljski številki, ki prihaja v velikem številu zlasti med naše podeželsko ljudstvo.
m V korisf narodni meji. Ko se vsa Slovenija pripravlja, da bo v nedeljo na obmejni dinarski dan zbirajo prispevke za ubogo deco na narodni meji, bo gotovo Maribor sam v vsakem oziru prednjačil/V Mariboru bo poleg te zbirke v ponedeljek še poseben cerkveni koncer v frančiškanski cerkvi, katerega dobiček gre v iste namene. Vabimo vse narodne Mariborčane, da si še v predprodaji oskrbijo vstopnice za ta koncert. Dobe se v Cirilovi knjigarni. Aleksandrova cesta št. 6, telefon 26-06.
m t Dr. Mihael Stajnko. V Mariboru je umrl znani odvetnik g. dr. Mihael Stanjko. Umrl je za posledicami komplikacij, ki so bile v zvezi z boleznijo slepiča ter se je prepozno podvrgel operaciji. Pokojnik je bil star 53 let. V Maribor se je preselil leta 1926 in je prevzel pisarno za umr-
jemne pogodbe. V te postavljajo n. pr. določila, da velja pri rednem mesečnem plačevanju najemnine enomesečni odpovedni rok, v slučaju, če stranka ne plača najemnine do 3. ali 5. v mesecu, pa stopi v veljavo 14-dnevni odpovedni rok. Prav zanimiv je dalje slučaj, da je hišni gospodar odpovedal stanovanje neki ženski, ki je Imela v hiši izgovorjeno dosmrtno stanovanje. Zaradi te zadeve je tekla dolga pravda. Sodnik je lo odpoved kratkomalo zavrnil. Prepovedano pa je tej stranki imeti podnajemnika.
1 Cestni snažilci dobe nove vozičke. Desetin-desetletja so rabili ljubljanski cestni snažilci za zbiranje smeti in razno nesnago dvokolesne, lesene vozičke, kamor so metali vse smeti, razne odpadke in druge stvari, pobrane po ulicah in cestah. Oboroženi z metlo in lopato so dan za dnem opravljali svoje delo mirno in redno. Sedaj pa jih hočejo nekako modernizirati. To mogoče iz higienskih in estetskih ozirov! Na mestni pristavi so izdelali nov model vozička za zbiranje smeti in odpadkov. Tak voz so sedaj uvedli na Tyrševi cesti in v bližnji okolici. Voz ima 2 gumijasti kolesi, ogrodje je lepo kromirano in postavljeni sta 2 veliki, iz pločevine izdelani posodi, kamor čistilec spravlja na kupčke zmetane stvari. Ta voziček je sedaj samo na poizkušnjo. Pravijo, da ni povsem praktičen, kajti pri pobiranju 100 kupčkov smeti mora sedaj snažilec napraviti 800 korakov več, ko pri starih. Nekateri nasvetujejo, da bi se uvedli primerno izdelani tricikli.
1 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
nesreče v Mariboru
rojstnem mestu dr, Šestana, letalski miting. Na tem mitingu bi moralo sodelovati tudi letalo pod vodstvom pilota Miillerja, njegov spremljevalec pa bi bil dr. Se6tan. Okrog pol 2 popoldne 6ta se oba letalca dvignila z letališča na Teznem. Letalo je zakrožilo nad Mariborom, da bi potem nadaljevalo 6 poletom vzdolž ob Dravi proti Središču. Nad mestom pa je na letalu nenadoma nekaj odpovedalo ter 6e je 6trmo spustilo nad Glavni trg. Pilot je hotel najbrž na trgu pristati, toda imel je premalo višine ter je zadel s kolesi v streho starega Bergovega skladišča, ki je tedaj še stalo na mestu sedanje nove Bergove palače. Toda to bi še ne bilo menda usodno, ker bi bilo letalo kljub temu pristalo, toda tik pred tem skladiščem 6e je tedaj nahajal na Glavnem trgu velik kup granitnih kock, v katere je udarilo letalo s kljunom ter se čisto razbilo. Izpod ruševin so očividci te strahotne katastrofe potegnili oba letalca, ki sta bila zelo ranjena. Oba 6ta imela zlomljene noge ter poškodbe po ostalem životu. Prepeljali so ju v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki "pod-vzeli V6e, da jima rešijo življenje. Poklicane 60 bile v Maribor jJriznane zdravniške kapacitete, univ. profesorji kirurg dr. Budisavljevič, internist dr. Radojičič in specialist za oči dr. Botteri. Vendar pa je bila vsa zdravniška umetnost zaman. Tako Miillerju, kakor dr. Sestanu 60 morali odrezati obe nogi, toda oba sta potem poškodbam podlegla. Pilot Muller je umrl 26. novembra ter so njegovo truplo prepeljali v Nemčijo. K njegovi smrtni postelji 6o prišli tudi njegovi starši. Par dni nato, dne 28. novembra pa je umrl je dr. Šestan.
lim odvetnikom dr. Pipušetm. Bil )e znan odvetnik, pa tudi popularen kot velik šaljivec in mož dobričina. Pogreb bo v 6oboto ob pol 16 na po-breško pokopališče. Naj počiva v miru!
m Prva opera v letošnji sezoni bo Rista Sa-vina »Lepa Vida«, ki se pod vodstvom kapelnika Lojzeta Herzoga in v režiji VI. Skrbinška že pridno pripravlja.
m Dekliški krožek frančiškanske župnije ima sestanek v nedeljo ob pol 11. uri v Domu na Slomškovem trgu 12.
»Prva legija« se ponovi. V nedeljo 12. t. m. je Ljudski oder z velikim uspehom vprizoril krasno dramo »Prva legija«, katero na splošno željo ponavlja prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. ob 17. uri.
m Čudni dogodki na nemški meji. Danes popoldne je prišel brzvlak iz Nemčije v Maribor popolnoma prazen s polurno zamudo. V vlaku so bili samo nemški železničarji in financarji. Zvedeli smo, da so morali vsi potniki brez razlike državljanstva izstopiti na nemški postaji v Špilju ter so jih obmejne oblasti vse preiskale. Inozemske potnike so izpustili, da so nadaljevali potovanje z večernim osebnim vlakom, nemške potnike pa so zadržali v Špilju.
m Dela na strehi stolnice — končana. Te dni je bil odstranjen oder okrog vrha stolpa na stolnici. Obrtnik, ki je j>okrival stolp z bakrom, je končal svoje delo sicer z veliko zamudo, je pa temeljito opravljeno ter bo sedaj najmanj sto let mir, če seveda ne bo nepredvidena usoda segla spet po bakru na strehi ter ga nadomestila s kakšno navadno pločevino. Krasno se bleščita sedaj oba križa, veliki z jabolkom na glavnem stolpu ter manjši na stranskem malem stolpiču. Oba križa sta z jabolkom v ognju pozlačena, tako da bosta svoj blesk ohranila.
m Pobreška cesta — tlakovana. Včeraj so tlakarji končali svoje delo na Pobreški cesti, nato je stopil v akcijo še mestni valjar, snoči pa so cesto spet odprli za vozovni promet. Ljudje, ki hodijo sedaj jx> tem delu tlakovane ceste jo žalostno primerjajo z ostalim delom Pobreške ceste od Tržaške pa do Pobrežja, kjer je vsa zapuščena in razorana. Mestna občina je sedaj odsek Pobreške ceste, ki je njena last, reguliraja in tlakovala, sedaj pa bi bila vrsta na banovini, da še ona uredi ostali del Pobreške ceste, ki spada v njeno območje.
m Tovorni avto čez voznika. Na cesti v bližini Makol v Mostečnem je jx>vozil tovorni avto, ki je last nekega trgovca s sadjem iz Frama, 47-letnega voznika Franca Trsa iz štatenberga pri Makolah. Ko se je avto približal vozu, je Trs stopil h konjem, ker so plašljivi. Avto pa je tako blizu zapeljal mimo voznika, da ga je potegnil pod sebe ter mu zlomil nogo in roko in ga močno poškodoval na glavi. Trs se zdravi v mariborski bolnišnici.
m Smrtna irtev tihotapstva. V Budincih je padel od krogle graničarja komaj 16 letni posestniški ein Franc Horvat, ki se je nahajal skupaj s tovarišem na tihotapski j>oti. Oba tihotapca, ki sta hotela skrivaj prestopiti mejo, je zagledalo v temi budno graničarjevo oko. Stražnik je oba l>ozval s predpisanimi klici »stoje, ker pa sta se podala v beg, je za njima streljal. Horvata je
smrtno zadel, tovarišu pa so je posrečilo pobegniti.
m Kazen za pomoč pri begu če« mejo. Na tri
mesece zajiora — pogojno na 3 leta je bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem 23 letni Aj-lec Viktor, ker se je izkazalo, da je |>omagal nekemu Ivanu Ratajcu pobegniti čez mejo iz našo države v Nemčijo.
m Huda kurja tatova sta brata Franc in Ivan Kovačič iz Pobrežja, ki so ju tezenski orožniki nedavno izsledili ter smo o njuni aretaciji že poročali. Število njunih grehov namreč neprestano narašča. Sedaj se je ugotovilo, da sta hodila na tatinske pohode tudi v Razvanje in v Iloče ter sta tam odnesla šestim posestnikom 41 kokoši ter šliri zaj:e.
m Osebni avlo v tovornega je trčil v noči na četrtek na vogalu Kopališke in Kneza Koclja ulice. Tovorni avto je stal kakih 50 korakov od vogala obeh ulic, osebni avto pa je pripeljal z veliko naglico, pa je šofer najbrže spregledal, da stoji pred njim na cesti tovorno vozilo. Trčenje je bilo recej usodno za osebni avtomobil, ki si je razbil aroserijo.
m S strupom za miši se je zastrupil do smrti.
O nenavadni smrtni nesreči nam poročajo iz Prekmurja. Tam je bilo letošnje poletje silno veliko poljskih miši, ki so povzročale kmetovalcem ogromno škodo. Oblast se je močno trudila, da bi se mišja nadloga odpravila ter je preskrbela poseben strup, katerega so kmetje polagali mišim po njivah. Učinek je bil zelo dober. Nekateri pa so s tem strupom zelo neprevidno ravnali ter je bilo več lažjih slučajev zastrupljenj. Usoden pa ie bil slučaj, ki se je te dni pripetil v Gomilici. Neki posestniški sin je košček strupa shranil doma ter ga je imel zaklenjenega v omari. Ta strup je sedaj našel njegov brat, ki ni vedel, kaj je to, pa ga je pojedel. Kmalu so ga prijele silne bolečine ter je bila tudi zdravnišRa pomoč zaman. Naslednjega dne je revež v velikih mukah izdihnil.
Gledališče
Petek', 17. novembra: Zaprto. — Sobota, 18. novembra ob 20: »Hinavci«. Red B. — Nedelja, 19. novembra ob 15: »Navihanka«, ob 20: »Neupravičen ura«.
Celje
c Sestanek vseh slavistov is Slovenije bo v Celju v nedeljo, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1940 v profesorski zbornici na drž. real. gimnaziji.
c Predavanje g. prof. Jakoba Šolarja v Celju. Pod okriljem Profesorskega društva, pododbora v Celju, bo v soboto, 18. novembra, ob 8. zvečer predavanje o kulturi slovenskega jezik". Predavanje bo imel g. prof. Jakob Šolar iz Št. Vida nad Ljubljano.
c Predstava v mestnem gledališču. Velike sestre sv. Klare iz Ljubljane bodo uprizorile v nedeljo ob 4. popoldne v celjskem mestnem gledališču čudežno igro »Roksana«. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni.
c Gasilska iupa za okraje Celje sporoča prostovoljnim gasilskim četam Dolenjavas, Groblje, Kapljavas, Latkovavas, šešče, Sv. Lovrenc, Sveta Magdalena, Prebold, Grajskavas, Ločica pri Polzeli, Sv. Peter in Trnava - Št. Rupert, da bo v nedeljo, 19. novembra, ob pol 9. dopoldne v dvorani Zadružnega doma v Št. Pavlu pri Preboldu važno predavanje o vojnih plinih in o obrambi pred sovražnimi napadi iz zraka. Predaval bo kapetan I. razreda g. Franjo Toš iz Celja. Gasilci teh čet naj se predavanja zanesljivo udeležel
c Prosvetna pisarna v Cankarjevi ul. 4 sprejema prijave za avtobusno vožnjo v Petrovče na dan žrebanja efektne loterije v nedeljo, 26. nov.
c Naval na socialni urad celjske mestne obline. Mestno poglavarstvo je razpisalo, da naj se zaradi evidence za zimsko pomoč zglase pri socialnem uradu celjske mestne občine vsi, ki žele dobiti podpore v zimi. Na ta razglas se je že doslej priglasilo nad 350 potrebnih.
c Novi grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 76 letni posestnik Cigale Franc iz Potoka pri Rečici ob Savinji in 10 letna hčerka skladiščnika Kmetič Angela iz Rogaške Slatine. Naj rajnka v miru počivata!
c Javno zaklonišle pred napadi iz zraka je začela graditi tik celjske postaje železniška sekcija v Celju. Zaklonišče bo 24 m dolgo, 2 in pol metra široko in 4 metre globoko. Za gradnjo, ki mora biti končana v enem mesecu, se bo predvidoma uporabilo pet vagonov cementa in precej železnih drogov. Zaklonišče bo služilo predvsem osebju železniškega prometa.
Velika efektna loterija
Zadruge Slomškov dom v PetrovČah bo v nedeljo 26. novembra obenem s širokopo lezno vrtno prireditvijo. — 300 krasnih dobitkov. — Srečke samo po Din 5"—
c Za Delavsko zbornico v Celju je v preračunu Delavske zbornice za knjižnico 10.000 din. za preslikanje hiše in druga nujna popravila 10.000 din in 1500 din za razsvetljavo stopnic.
c Tragilna smrt Dolšaka Vinka. V sredo je prišel v celjsko bolnišnico 29 letni kočar Dolšak Vinko iz Gradiškega dola pri Rogaški Slatini. Dolšaka so napadli v Zagaju pri Slatini trije fantje in mu s koli prebili lobanjo, da je dobil nevarne poškodbe. Dolšaku so zdravniki takoj po prihodu v bolnišnico nudili svojo pomoč. Kmalu se mu je začelo blesti in v tem stanju je skočil skozi okno in se ubil.
c Narodno gledališle v Mariboru bo uprizorilo v sredo, 22. novembra v celjskem mestnem gledališču Š. Bekeffi veseloigro v šestih slikah »Ne opravičena ura« v režiji g. Jožeta Koviča. Predstava je za abonma, predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Sejmi v celjskem okraju so zaradi prenehanja slinavke in parkljevke zopet dovoljeni, prepovedani pa so še na področju celjske mestne občine.
c Delavci-nameSlenci v Celju naj čimprej zamenjajo svoje stare poslovne knjižice za nove. ki jih dobe pri predstojništvu mestne policije v Celju. Po novem letu ne bi smel biti nihče za poslen s staro poslovno knjižico. Pohitite že sedaj, da ne bo pred novim letom prevelikega navala e Nedeljski šport. V nedeljo bo na igrišču pri Skalni kleti ob pol treh popoldne zadnja prvenstvena nogometna telim«, med ccljskimi Atletiki in SK Amaterjem. V Hrastniku bo ob istem času nastopilo SK Celje proti SK Hrastniku.
Skupina letalcev .v Berlinu, ki so pripravljeni,da koj odletijo, če bi se nad mestom prikazala
sovražna letala
PG	a	m		MARI BOR I
KULTURNI OBZORNIK
Etbin Boje: Naša narodna vzgoja in obramba
Za 20-letnieo življenja v narodni državi je prof. Etbin Boje napisal v »Slovenskega učite-ija< zanimivo studijo o »Naši narodni vzgoji in obrambic, ki je vredna vse pozornosti in je zato tudi izšla v ponatisu kot lepa knjižica na 32 straneh (cena 10 din). Študija daje lep pregled o narodni zavesti sploh ter pomenu narodnosti in končno daje prav konkretne nasvete za utrditev slovenske narodne zavesti in obrambe. Tako pisatelj poda najprej pojem narodne zavesti in narodne »osveščenosti« ter pomen vzgoje k tej narodni zavednosti. Posebno poglavje je posvečeno narodnostnemu doživljanju, to je — kako moramo biti nekje trdno zasidrani, ako hočemo sploh biti tvorni. Jasno je razdeljeno razmerje med znanimi nasprotji v tem pogledu, med narodnostjo, mednarodnostjo in nadnarodnostjo, še bolj pa podčrtana velika notranja razlika med na tem temelječimi sistemi modernimi fašizmi, komunlzmi in socializmi, katere primerja s krščanskim pojmovanjem narodnosti ter pride do mnenja, da nas bo rešilo »samo notranje obrambno delo v smislu krščanske demokracije«. Odtod preide na slovensko posebno stališče, navajajoč slabosti in tudi prednosti malega naroda, katerega težnja ne more iti v ekspanzivnost, temveč v intenzivnost, v kvaliteto, ne v kvantiteto, ne v teritorianlo velikost, temveč duhovno veličino. Pri velikih narodih pride bolj do izraza državnost kakor narodnost, in zato je naša narodnoobrambna naloga, da dvignemo narod kot organizem, ga notranje oplemenitimo in telesno okrepimo in ga postavimo v okras stvarstva. Zato je treba preurediti naše narodnoobrambno delo v smislu tega intenzivnega dela po notranji zavednosti, ki čaka na natančni načrt. Boje ga tudi postavlja z nanizanjem raznih tčm, ki naj bodo predmet razpravljanju na najrazličnejših predavanjih po naših društvih. Predvsem prosvetno izobraževalno naj bo narodno obrambno delo, ki naj človek odznotraj pre-kvasi in napolni z notranjo odpornostjo in zavednostjo. Na str. 15—16 je priobčil tudi skico takih predavanj, ki naj zajamejo naše noše, zgodovino, navade, pesmi, etnografsko gradivo, naše kulturne svetinje, versko zavest, organizacije, socialno delavnost, skrb za zdravje, za nravo in gospodarsko rast itd. Ta predavanja naj bi bila dopolnilo življenjske narodne šole. Še posebej pa naj se ta naša narodna zrelost in zavednost kaže v skrbi za naše izseljence in brate izven meja, katerim posveča Boje veliko lepih besed. Prav tako pa spada v širše narodno obrambno delo tudi zveza z ostalimi Slovani, ki se izraža v tako imenovani slovanski vzajemnosti. Pri tem ima tudi veliko vlogo cirilo-metodijska misel, ki pomenja novi temelj
za versko orientirano skupno delovanje. Razčlenjenost Slovanov po avtomnih kulturnih narodnih enotah je naravno dejstvo, kljub razčlenjenosti naj se poudarja skupnost. V tem okviru 6lovan-slva imamo mi svoje slovensko poslanstvo: biti posrednik med slovanskimi kulturami ter delati mostove k lepši bodočnosti, kakor pa je sedaj dejansko 6tanje.
Konča pa svojo studijo z naslednjimi besedami, ki se nam zde vredne ponatiska zaradi konkretnega nasveta in pomena ter so praktično izvedljive v našem današnjem ustrojstvu:
Naj zdaj samo na kratko in na hitro pregledamo vse načine in možnosti tako pojmovanega narodnoobrambnega dela. Predvsem moramo po vseh naših obstoječih in izredno številnih ne le zgolj narodnoobrambnih, ampak tudi 6piošno izobraževalnih, telesnovzgojnih, stanovskih in vsemogočih drugačnih društvih ob nastopih, proslavah, na sejah in sestankih s predavanji in tečaji, pa tudi sicer z razpravljanjem o narodnih in narodnoobrambnih vprašanjih v naši javnosti z besedo in črko vzbujati zanimanje za ta vprašanja, buditi narodno zavest, odkrivati spoznanje narodnih vrednot in sploh poživljati in poglabljati smisel za pomen in važnost bitnih narodnoobrambnih vprašanj. Skratka, najprej je treba prepojiti obstoječe naše organizacije z narodnostnim duhom in narodnoobrambno vsebino ter kar se d& narodno prevzgojiti naše ljudstvo. Naša društva in njihovi člani morajo biti prežeti z narodnostno mislijo in se zavzeti za potrebo čim krepkejbe narodne straže in obrambe. Seveda pa morajo biti ta društva glede narodnostnega dela vodena in podpirana s strani narodnoobrambnih društev, za katera pri nas nismo v zadregi in ki morajo narodnoobrambno delo pri nas enotno usmeriti ter smotrno, po načrtu voditi s svojega osrednjega delovnega omizja.
Če bo slednji naš človek tako prežet in zavzet od te nujnosti narodnoobrambnega dela, Če se nam bo v doglednein času po teh društvih in tudi drugače posrečilo prevzgojiti našega človeka, da bo na narodnoobrambna vprašanja in narodne vrednote gledal s pravim očesom, če lK>mo na ta način širše plasti našega naroda pritegnili k delu in žrtvam za skupno dobro, za blagostanje vsega naroda in njegovo svobodo, potem smo že s tem dosegli mnogo, skorajda vse.
Po vsem tem priporočamo to brošuro vsem društvom brez razlike svetovnih nazorov, ker nudi mnogo naravnost času potrebne misli za prebudo naše narodne zavesti ter narodne odpornosti.
Ladje, ki so jih bili Poljaki potopili, dvigajo na površje in jih popravljajo j luki Gotenhaien.

Pred koncertom pianista A. Trosfa
Drevi bo imela Ljubljanska filharmonija svoj veliki simfonični koncert, pri katerem bo sodeloval pri klavirju znani virtuoz profesor Anton T r o s t z Dunaja.
Pa ne mislite, da je tujec, inorodec, če pride z Dunaja k nam, da nam ponudi izrednega užitka svoje muze, o ne. Trost je pristen Slovenec, rojen v Vodicah pod Šmarno goro. Je član odlične glasbeno izobražene družine, ki ji je bil oče nad-učitelj in živi čil in čvrst v pokoju. En sin je učitelj v Ljubljani, drugi v Kočevju, tretji je član naše opere, virtuoz na goslih, in sestra je profesorica na drž. konservatoriju.
Ko je Anton Trost končal vse, kar je mogel na Glasbeni Matici v Ljubljani, se je napotil še na Dunaj, da si izpopolni svoje umetniško znanje. Z odličnim uspehom je končal Glasbeno akademijo na Dunaju, kjer je bil najboljši učenec in je dobil zato Lisztovo premijo in diplomo. Mojstrsko šolo pa je končal še pri znanem mojstru pedagogu Sauerju na Dunaju. Ker mu domovina ni mogla dati kruha, je moral v tujino, kjer je poučeval vsa leta na renomirani glasbeni Hora-kovi šoli. Kmalu je zaslovel po svojih izrednih pedagoških uspehih, njegov ugled je rasel tako, da so ga všteli med najboljše pedagoge in je dobil časten naslov profesorja glasbe. Svoje umetniške zmožnosti ni zanemarjal. Odigral je v teku let skoraj vso večjo in znamenitejšo klavirsko umetniško literaturo po vsej Evropi. Znan je po večkratnih nastopih v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Ni tuj v Pragi, na Angleškem in ponesel je našo umetnost celo v Egipt.
Četudi mu je odprt ves glasbeni svet, se vendar vedno rad vrača domov, saj je po vsem bistvu Slovenec, o čemer vedo posebno popričati dunajski Slovenci, katerim je najiskrenejši prijatelj in predsednik v njihovi organizaciji.
Drevi bo z orkestrom naše Filharmonije odigral veliki Rahmaninov klav. koncert v c-molu,
in sicer v veliki unionski dvorani.
*
L. Mav: Tri Marijine pesmi za moški zbor. Samozaložba. Cena 4 din. — Te ljubke pesmi so kakor biseri, ki jih je vkoval skladatelj — ljubljenec naših cerkvenih zborov — v diadem nebeške Kraljice. Iz njih veje prijetna sapica melodij
Mira Pregelj: Dekle (Z ražetave likovnih uni. v Jakopičevem paviljonu)
in prijeten vonj dostopne harmonije. Težko je reči, katera pesem je lepša. Premišljeno izvajane, posebno brez orgel, bodo postale drage ljudem, ki hitro prisluhnejo, če jim zadeneš ob prave strune. — Dobi se zbirka pri skladatelju (trg. Kocutar, Stritarjeva 6) in v knjigarnah.
L. Mav: Tri obhajilne za moški zbor. Samozaložba. — Skladatelj nas obskrbuje s pesmimi, ki so za naše zbore res porabne: ne pretežke, pevne, brez umetničenja. Od teh treh ima prva bolj slovesen ton, druga je prav koralno primerna za sveti trenutek obhajila, tretja, menda najlepša, pa ima izvirno besedilo o »ovcah, ki dom so zgrešile«. Kratki stavki vedno ugajajo pevcu in ljudje jih hitro razumejo. Zato bo pesem vnela. Moški zbori, sezite po zbirki I Cena 4 din. Dobite jo v knjigarnah in pri skladatelju.
Srce iari v ljubezni. Devet pesmi v čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. — Zložil prof. Matija Tome. — Pri nakupu 10 izvodov slane partilura 12 din, ostalih 9 partitur dobite po 6 din. Pobožnost presv. Srca Jezusovega je postala pri nas zelo priljubljena. Razširjena pa je po vsem svetu. Saj so tej pobožnosti posvečeni vsi prvi petki in prve nedelje v mesecu in cel mesec junij. — Pesmi S. J. nam občutno primanjkuje. Ta vrzel se je s pričujočimi napevi dokaj spo-polnila, vendar bi bilo želeti še kakšne primerite zbirke, dostopne vsem zborom, mestnim in podeželskim, kakor je vprav imenovana. Napevi v tej zbirki so prikupljivega sloga, zelo pevni, polni pobožnega duha in čustvovanja do presv. evhari-stičnega Srca. Zanimivi so po obliki, ker se menjajo večkrat posamezni glasovi v raznih nastopih. Sedaj poje en glas, prehiti in ojači ga drugi, oglasi se veličasten enoglasen zbor; menja se moški z mešanim itd., kar da še posebno pestro sliko skladbi. — Vsak zbor jih bo rad in z učinkom izvajal. Verni poslušalci bodo pa ob teh na-pevih vneti in navdušeni za češčenje božjega Srca. Seveda se te pesmi lahko porabijo tudi kot splošne evharistične ter se lahko pojo pri vsaki sveti maši skozi celo cerkveno leto. Zbirko najtopleje priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
Delo proti tuberkulozi. — št. 5. Glasilo proti-tuberkulozne lige, ki deluje z geslom »Le ves narod se more uspešno boriti s tuberkulozo«, prinaša v 5. letošnji številki na prvi strani protest proti množičnemu ubijanju zdravih ter pripušča kot protest še večjo zavzetost za bolnega! To naj da novo osnovo tudi boju proti tuberkulozi. Dr. Neubauer poroča o dispanzerjih Slovenije v letu 1938 in njihovem delu. Musek K. Vitko piše o obiskih v haloškem kraju. Dr. Fr. Smerdu je prispeval kratko a čustveno pesmico o Kapelici pri Golniku in Mariji v njej, ki »na lučico žalostno gleda in mokre so njene oči«. N. poroča o
_ .	o	..............j —■ '.	v_»v_a u
V. jugoslovanskem kongresu proti tuberkulozi ter prinaša tri resolucije, ki se tičejo tuberkuloze in vasi, novejših metod kirurškega zdravljenja pljučne tuberkuloze ter o delovnih pogojih fizeologov z
ozirom na istočasni škodljivi vpliv rentgenskih žarkov in bacilov jetike. Zadnje strani so posvečene poročilom o delu proti tuberkulozi pri nas m drugod. Tu je tudi kratka spominska opomba o smrti slikarja Fr. Koširja. Na prvi slrani pa sta tudi dva važna izreka Mussolinija in bana dr. Natlačena, ki govorita o dolžnosti borbe proti tuberkulozi. List izhaja že peto leto ter ga urejuje dr, Tomaž Furlan, Topolščica. Cena letno 10 din. Uprava: Protituberkulozna zveza, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.-II. Naročajte in podpirajte tako potreben boj ter zvišujte zdravje našega naroda!
Vestnik prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru, št, 11. prinaša kot glavni članek predavanje prof. dr. Iv. Grafenauerja »Ob 130 letnici rojstva Matija Majarja Ziljskega«, tega velikega domoljubca in Slovana, in sicer tako, da je prirejena za predavanja po naših društvih, ki dobe kot ilustracijo zraven lahko tudi skioptične slike. Želeti je, da bi še več slovenskih mož Prosvetna zveza na ta način popularizirala ter s tem vršila veliko kulturno vzgojo našega podeželja. V ostalem pa je številka posvečena obenem zboru Prosvetne zveze, ki je bil prejšnji mesec v Ljubljani
Mašnišlto posvečenje na fronti
Preteklo nedeljo, dne 12. novembra je bilo v neki mali cerkvici tik za utrdbami francoske Ma-ginotove črte mašniško posvečenje treh vojakov v aktivni službi. Obrede je opravil strasburški škof msgr. Ruch, ki je tudi vojni kurat 20. armad-nega zbora, ob asistenci 50 duhovnikov-vojakov, ki so bili poklicani pod orožje in služijo sedaj v Maginotovih utrdbah. Med njimi je bilo nekaj višjih častnikov, nekaj pa tudi pripro6tih vojakov. Mašniško posvečenje so sprejeli trije vojaki in sicer narednik Jean Marie Vijoux, pehotni kapetan Pierre Deck in tofmiški poročnik Andre Evet-te. Posvečenju je prisostvovalo tudi mnogo častnikov. Ča6tna četa je bila postavljena pred cerkvico. Po cerkvenih slovesnostih je novomašnika, njihovo sorodstvo, škofa - vojnega kurata in vseh 50 duhovnikov-vojakov povabil na kosilo poveljnik dotičnega odseka Maginotove črte,
Shorai navpičen padec
Ko ie novi poljski ministrski predsednik, general Sikorski, ki »vlada« zdaj v Franciji, pred nekaj dnevi pregledoval nove poljske legije, je obstal pred rekrutom, ki ni nič več mlad in je precej obilnega života in z naočniki. Zazdel se mu je znan in ga je vprašal, kako se piše. Re-krut, ves na pozor, je odvrnil:
»Jožef Lipski, poslanik na razpoloženju, vojak II. reda«. — Jožef Lipski, dolgoletni poslanik Poljske v Berlinu, kjer je že 1. 1933 in 1934 pripravljal nenapadalni pakt; Jožef Lipski, ki je bil v svoji pestri poslaniški uniformi tako eleganten gospod v berlinskih salonih, je zdaj prav navaden vojak brez vsakršnega čina, ki spi v spalnici v družbi rudarjev in enega natakarja.
Toda •Lipskemu ni zato prav nič hudo. Še ponosen je na to, da sme izvrševati svojo dolžnost, in pravi, da mu vojaška služba bolj ugaja kot diplomatska in da bo po vojni vstal rajši v voja-škme stanu.
Pisatelji v službi bolnikov
V bolnišnici Sv. Jerneja v Londonu se zdravijo mimo civilnih tudi razni bolniki iz armade in ranjenci s fronte. Ravnatelj bolnišnice je še posebej mislil na te poslednje, ko se je obrnil do najbolj znanih in največjih pisateljev Anglije s prošnjo, naj mu prepustijo novele, črtice in podobno, da se bodo bolniki zabavali in laže pozabili na bolečine. Seveda so vsi ustregli tej prošnji, in zdaj je izšla knjižna zbirka za bolnike v tej bolnišnici. V knjigi so zastopani književniki: Hugn Welpole, Noel Coward, J. Priestley, Humbert Wolle in še drugi. Andre Maurois zastopa inozemsko leposlovje. Ravnatelj bolnišnice je napisal pri-ličen predgovor, kjer so besede o miselni bolniški strežbi in o važni bojni fronti zoper otožne misli.
ŠPORT
SK Železničar iz Zagreba v Ljubljani
Tekmovanje v slovensko-hrvaški ligi počiva v nedeljo, 19. t. m. zaradi reprezentančne tekme med Zagrebom in Bratislavo. Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, in sicer z odigra-njem drugega povratnega kola. Moštvo SK Ljubljane čaka velika preizkušnja, nastopiti ima 26. nov. v Zagrebu proti Hašku. Odmor SK Ljubljane za teden dni je bil nujno jx>treben zaradi okrevanja nekaterih igralcev. Gostovanje zagrebškifi Železničarjev v nedeljo, 19. t. m. bo dober trening za moštvo SK Ljubljane, ker je moštvo SK Železničarja razen treh ligašev najboljše zagrebško moštvo in se nahaja v izborni formi. SK Ljubljana bo nastopila v kompletni postavi, a žal brez igralca Laha, kateri se nahaja sedaj v Mariboru zaradi odslužitve dijaškega roka. Pred-tekmo ob 13.15 odigra eno moštvo Ljubljane proti SK Grafiki. Glavna tekma se prične ob 14.45.
Pozna jesen v planinah
Pozna jesen v planinah. V gorah je že povsod jesensko razpoloženje. Hladna sapa veje preko poznih cvetlic, ki še na nekaterih mestih molijo svoje glavice iz hladne zemlje. Pota so pokrita z rjavim listjem in vlaga lega med golo drevje gozdov. Oster krivec trga zadnje liste z vrhov dreves. Kamor se ozre oko, povsod opazi čisto sliko: narava je izčrpana in lega k počitku. To umiranje pa je silno in veličastno. Z glasnim hrumom poje jesenski piš svojo pesem, zaletava se čez gorske grebene v ponosne smreke, ki se mu globoko priklanjajo. Cunjasti oblaki visijo nad gorskimi prepadi. Zgodaj vstaja večerni mrak ter se plazi vedno višje proti vrhovom, ki zažarijo v škrlatu zadnjih jesenskih sončnih žarkov. Planinec čuti neko tajinstvenost med skalami in gorskimi vrhovi, pričakuje dneva, ko bo zableščalo na njih bela snežna odeja. — Zadnje dni se je vreme preobrnilo, deževni dnevi so nehali in prijetno jesensko sonce greje planinca na njegovih izletih. Okolica Ljubljane nudi bogat spored izletov: Šmarna gora, Sv. Katarina, Tosc, Polhov-grajski Dolomiti, Kurešček itd. Prijetni so izleti v Kamniško Bistrico, ali višje na Veliko Planino in na Krvavec, kjer je že zapadlo nekaj snega. Bohinjsko jezero je temno, edinstven je pogled nanj s Komne, kjer si je narava preskrbela že prvo snežno podlago za zimsko dobo. Planinec-smučar mora paziti, da se ne poleni. Tudi sedaj mora v naravo ter si izbrati najprimernejši kraj za svoje telovadne vaje. Slovensko planinsko društvo nudi vsakomur potrebne nasvete in informacije za izlete v sedanjem jesenskem času.
»Tek Zedinjenja«
..._ASK Primorje v Ljubljani priredi 1. decembra 1939 propagandno atletsko tekmovanja po Ljubljani in čez Ljubljanski grad »tek zedinjenja« v proslavo državnega in nacionalnega zedinjenja.
Start ob 11 dopoldne.
Tekmovanje se imenuje »tek zedinjenja« in se vrši vsako leto ob določeni uri 11.30 dopoldne dne 1. decembra kot športno-spominska proslava zedi-njenia. Tekmovanje bo po dveh različnih progah s skupnim startom pred Narodnim domom in skupnim ciljem istotam.
Tekmovalne proge so naslednje:
1.	proga — daljša; Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Studentovska, Na okopih, Grad, Pot na grad, Karlovška, Privoz, Prule, Trnovski pristan Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Selenburgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge približno 5000 m.
2.	prog« — krajša: Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva,
Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Selenburgova in Aleksandrova do Narodnega doma. — Dolžina proge približno 2.700 metrov.
Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije:
1. vojska, 2. člani Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, ki ni6o verificirani za športna društva, 3. člani ZFO, 4. smučarji, 5. neverificirani atleti do leta 1918, 6. neverificirani atleti leta 1918, 1919, 1920, 7. neverificirani atleti letniki 1921, 1922 in 1923, 8. juniorji 1. 1921, 1922, 1923, 9. juniorji 1924, 1925, 1926, 10. 6eniorji še neplasirani na progah čez 800 m in 11. seniorji že plasirani na progah čez 800 m. Atleti rojeni leta 1921 in mlajši ne morejo tekmovati v disciplini omenjeni pod 1. daljša proga.
Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAZ.
Pravico nastopa imajo V6i verificirani in ne-| verificirani atleti, kakor tudi oni, ki se nahajajo pod zabrano nastopa zaradi prehoda ali kaznovani člani klubov JLAZ in včlanjenih klubov IAAF, kakor tudi klubov, ki niso včlanjeni v JLAZ.
Prijavo s priloženo prijavnico 5 din za neveri-ficirane atlete 20 din (verificirani atleti in inozem-sk atleti so prijavnine prosti) je poslati do dne 30. novembra do 12 opoldne na naslov: Odbor teka zedinjenja, Tavčarjeva ulica 1-IV. Prijave brez priložene prijavnine se ne sprejmejo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred pričetkom 6tarta in sicer proti enojni prijavnim v Areni Narodnega doma.
Razpis za morebitna prehodna darila objavimo pozneje.
Samo 47 sekund mu je manjkalo do novega rekorda na 100 km
Italijanski dirkač Primo Zuccotti je imel v resnici veliko 6molo pri svojem zadnjem podvigu za rušenje svetovnega rekorda na 100 km. V Milanu 6e je spravil na obstoječi svetovni rekord, katerega je samo Za 47 sekund zgrešil. Imel pa je pri tem poskusu res veliko smolo, ki mu ni privoščila novega rekorda. Na zadnijem kolesu so 6e mu zlomile štiri »špice« zaradi česar je moral zamenjati »mašino« Komaj se je zopet vsedel in že mu je uhajal zrak iz ,zračnice in je minulo 53 sekund, da se je lahko usedel zopet na prvo »mašino«. Toda kljub temu ije postavil nov svetovni rekord na 90 km katerega je zboljšal od 2:09:39 na 2:09:31. Zadnji 10 km so mu pa nekoliko popustile moči, tako, da je prevozil 100 km v času 2:24:25, ki je samo za 47 sekund slabši od Sapo-netti-jevega svetovnega rekorda.
Devet Evropejcev na 100 m v 10.3 sek.
Če takole pogledamo, kdo od evropskih tekačev bi lahko ogrožal evropski rekorda na 100 metrov, vidimo, da imamo vefi takih kandidatov. So to Nemec Jonath. ki ima nemški rekord s časom 10.3 desk., dalje Nizozemec Berger, ki je leta 1934 postavil isti čas. Vendar pa moramo poudariti, da je 9 evropskih šprinterjev, ki so pretekli 100 m proge v času 10.3 sek. Med temi je kar 7 Nemcev, dalje Nizozemec Berger in Šved Strandberg.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
STK Moste. Drevi sestanek juniorskega moštva. V nedeljo igramo prvenstveno tekmo z SK avobodo in bodo prišli v moštvo samo oni, ki se bodo sestanka uH<»JežiIi, ali pa svoj izostanek opravičili.
Z D K
Odbojka. Članice ljubljanskih dekliških krožkov pričnejo z vajami za odbojko drevi ob tri ceirt na osem v Vzajemni zavarovalnici. Pridite točno, ker po osmih ne morete v telovadnico.