CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JULIJA — FRIDAY, JULY 21, 1944 japonska vlada odstopila ZAVEZNIŠKI USPEHI NA RAZNIH FRONTAH Rim. — Zmagoslavne zavezniške sile so v svoji največji zmagi za Rimom zavzele te dni mesto Livorno (Amerikanci mu pravijo "Leghorn"), ki je tretje italijansko pristanišče. Na vzhodnem obrežju Italije so si osvojile pristanišče Ancona. Za mestom Pontedera so prednje čete naskočile zunanje utrdbe nemške gotske bojne črte. London. — V Normandiji so Amerikanci zavzeli važno trdnjavo St. Lo in prepodili iz nje zadnjega Nemca. Tudi so dobili tri bližnja mesteca Rampan, Grand Hammel in La Chapelle. Britiška 2. armada je zavrnila močan nemški protinapad v veliki oklopni bitki in je prišla skoraj sedem milj naprej od mesta Caen. Na Pacifiku. — Naši še vedno obstreljujejo Guam v Mari-unskih otokih. Zaradi svojih neuspehov so Japonci malo premešali svojo vlado. Mini-sterski predsednik Tojo, do sedaj tudi poveljnik generalnega štaba japonske armade, je to mesto odstopil generalu Yoshi-jiro Umezu. Admiral Shimada je bil odstavljen kot poveljnik mornaričnega generalnega štaba. Njegovo mesto je prevzel admiral Nomura. Cela Tojova vlada je odstopila. Cesar Hiro-hito je markizu Kido poveril sestavo nove vlade. London. — Nad 4,000 zavezniških vojnih letal je bombardiralo industrijske tarče v južni in zahodnji Nemčiji; tudi Mo-nakovo. Rusi so že precej daleč v Lat-viji, kjer so začeli novo ofenzivo na 44 milj dolgi fronti južno od Ostrova. Zavzeli so tudi ključ do Varšave, Brest Li-tovsk, ter prekoračili reko Bug. I Najsilneje pa pritiskajo od tam dalje proti jugu in so še samo par milj od Lwowa, ki je SKOČITI SO MORALI V JAREK J^^Pv^j^^^E^" ■ ■ jP ■ ^ . '■'■^gg&f':jJlH m lir: vfflHP^^K^^ fjfl Sžfciil !3§fPiiBi f Tf^ssu^. >■ t ^^^^^IfSBmBxBBSSKi^SBxSSSm W!mm VELIKANSKI KAHNOLOM j PRIREJEN ZA SKLADIŠČE '. . • " j Chicago, 111. — Vlada je uredila vse potrebno, da dobi dne 1. avgusta tega leta v zakup 75 let stari apnenčev kamnolom blizu Atchison, Kansas, ki ga bo dala predelati v največjo ameriško shrambo za svojo mast, jajca in druge predmete, ki se lahko skazijo. i--- V tej jami je 12 milijonov čati za najetje prostorov po kubičnih čevljev prostora in se vsakovrstnih drugih skladiščih, bo dalo notri spraviti .60 do 75 Kot pravi WFA, bo imelo to tisoč ton jestvin. Z drugimi be- vladno podvzetje tri dobre po-sedami, v to jamo bo šlo toliko, sledice. Farmarji bodo lahko kakor gre na 3,000 do 3,500 prodali prašiče po dobri ceni hladilnih železniških vozov, tudi takrat, ko jih je največ na Samo v tej jami bo ena desetina trgu, ker bo WFA kupovala vsega ohlajenega prostora, kar prašiče tudi potem, ko bodo že Amerikanci to morali pu*iiii ttuka blixu St. Seuv«ur-la-Vicoml«, v Franciji, in si poiskati kritje T Jmr,ff.' ko «««**»» začel« krog njih irigati nemike krogle. Z napeto pazljivostjo vračajo nemški ogenj s puškami in strojnicami. * ga imamo na vseh ohlajenih ščih v tej deželi. razpolago po vsa navadna skladišča, kjer javnih skladi- j spravljajo meso, napolnjena. Drugega ne bo treba, kakor po- EKSPLOZIJA PRETRESLA PACIFIŠKO OBALO Port Chicago, C»Iif. — V noči med ponedeljkom in torkom sta v Port Chicago, kjer nalagajo municijo na ladje, eksplo- KRKE* SVETA — London. — Te dni je povedal vojni tajnik Sir James Grigg nižji zbornici, da so ,.. . . ... ____Nemci postrelili 33 nadaljnih ft* P+?1I.nLmU,i,C1JC- Eksplozjjo ujetih zavezniških* letalcev. eno največjih železniških kri- dirali dve veliki mornarični la-žišč v Evropi. NEMČIJA SE PRIPRAVLJA so cutlh 50 m,lj „a okrog, m;Prej so jih pomorili 50 kakor vecrmljdaeč so b.le vse Upe je 23. jun. naznanil zunanji pobite Mestece Port Chicago tajnik Anthony Eden. je podrto. Zdaj tam štrlita iz _ Np„. Vnrlr — Rr.'o- 2E ZA PRIHODNJO VOINOvode>frHrižena trTJrh ŽJt\ I IHlIvrl-FlltJ VF TVftf 11V vornih ladij, nove 10,000 tonske nik 10i. am. par. divizije je --Quinault Victory in 7,500 ton- ' bil ubit v Normandiji> ko je nje_ Chicago, 111. — V založništvu Harper & Bros, je te dni iz-ske Liberty ladje E. A. Bryan. jgov »gijder" padel na zemljo v šla zelo pomembna nova knjiga, ki jo je spisal naš prejšnji dr- Denarnf škoda sega v milijone. Normandiji. Bil je na mestu žavni podtajnik Sumner Welles, z naslovom "The Time for De- Sanl0 „ dve ladji sta bmlmrtev nn i* nn,,- . „ ,, ... v . . . , . . . vredni $4,300,000. Kaj je po- cision' (Cas za odločitev). V njej razodeva skoraj neverjetne VZročilo eksplozijo stvari, ki jih na kratko podaja-j mo tukaj. Nemški generalni j važno industrijo po celi IJvropi štab, ki ve, da je v sedanji vojni Nemčija propada, je že sestavil načrt, kako bo pahnil svet v tretjo svetovno vojno in takrat pripravil pot za nemško gospodovanje nad celim svetom. Agent je nemškega generalnega štaba so si že preskrbeli državljanstvo v dveh zaporednih deželah; največ jih je izvežbanih, da bodo predstavljali velike trgovske in finančne interese in razpolagali z velikimi svotami, ki so jih Nemci že zadnja leta pod eno ali drugo pretvezo naložili v nevtralnih deželah. Nemški častni-, ki bodo delovali iz stališča, da je bila druga svetovna vojna za Nemce zgubljena ne po nemški krivdi, ampak zaradi ameriške veleproizvodnje vojnega mate rijala. Temu mislijo zanaprej odpomoči tako, da bodo pod roko dobili kontrolo nad vso in imeli izza kulis na vajetih tu- rn znano. Tudi ne morejo dognati, koliko oseb je izgubilo življenje, ker je bila razstrelba tako silna, da di politično življenje cele Evro- je vse zletelo v prah; do sedaj pe. Osebe na raznih najbolj sc našH samo štiri trupla. Vedo važnih in odločujočih mestih pa, da je bilo ubitih okrog 350 bodo kako dobili na svojo stran, mornarjev, med njimi nekaj Vse to mora biti tajno. Ko,bi nastopali očitno in s silo, bi se ljudstva takoj uprla. V tej voj-1 civilistov, ni so dobili zadosti izkušenj in ! vedo za celo Evropo, kje je kaj in. kakšna nesoglasja so povsod ; in kako je mogoče povsod iz-podvrtati. Nemški generalni štab ima veliko več osobja, kakor je javno znano, in dela ter bo delal povsem tajno; prav tako bodo delali nemški agentje, brez ozira na to, kake politične spremembe se med tem godijo v Nemčiji. Ti ljudje ne bodo prenehali s svojim satanskim delom, dokler bodo mogli gibati, ker imajo to delo za svoje življensko poslanstvo. njimi Častnikov, ranjenih pa je bilo blizu 1000, med njimi tudi 150 KATERI VOJNI KAPLAN JE BIL PRVI V FRANCIJI Chicago, 111. — Prejeli smo izrezek iz vojaškega lista, ki ga dobivajo naši vojaki v Angliji. Ta list je priobčil, da je neki gotovi vojaški kaplan prvi dospel v Normandijo. To je izzvalo velikanski odmev med vo;aki različnih oddelkov, ki takole pišejo dotičnemu listu: JOLIETSKI FANT ODLIKOVAN Washington, D. C. — Mornariški oddelek naznanja, da sta te dni dva mornarja iz Illinois prejela posebno priznanje (citation) za svojo hrabrost pri bojevanju v Evropi. Eden izmed njiju je Gunner's Mate Third Class Theodore Martin Planinšek, sin družine Martin Planinšek, 1314 Elizabeth St., Joliet, 111. Odlikoval se je posebno kot član oborožene posadke na krovu S. S. J#hn M. Schofield v nastopu proti sovražnim zrakoplovom v pristanišču Bari v Italiji, dne 2. dec. 1943. POŽAR V DOUGLAS TOVARNI ZA AEROPLANE Če bi h^eli zgraditi poseb- slati jih v Atchison. Kadar bo no poslopje, ki bi imelo toliko; preveč jajc, jih ne bo treba kr-prostora, bi stalo $15,000,000, miti živini, in mast ne bo treba naravna shramba v Kansasu pošiljati v tovarne za milo. Kapa bo stala komaj desetino te dar bo kjerkoli v deželi dobra Chicago, 111. — Velikanski svote. Vlada bo vsled tega na- letina za eno ali drugo stvar, plameni so objemali v bo mogoče vse spraviti in ohra- torek črta prihranila vsako leto $3, zjutraj administracijsko po- 400,000, ki jih ne bo treba pla- • niti, kar se ne bo takoj rabilo, slopje od Douglas Aircraft Co. blizu severozahodne meje Cfe&v cage ter napravili škode za 500,000 in bi se bili kmalu lo-: tili tudi ostalih poslopij te velikanske tovarne, kjer izdelujejo ogromne C-54 Skymaster tovor- Boston, Mass. — Te dni je umrl tukaj William James Sidis, ne aeroplane. Takoj po polnoči ki je bil kot otrok tak nenavaden veleum, da se mu je čudil celi je začelo goreti v pritličju v fo- svet. Presenečenim profesorjem na Harvard univerzi je kar za- tografskem laboratoriju. Nočni . , . .. ,, * , - . .. . delavci so brž začeli gasiti. P1Fal° **PO' k° Jim Je razkladal sv°Je teorije o četrti dimenziji. Kmalu so morale priti požarne |Umrl Je kot čisto nava<*en pi MARAL UMSKEGA DELA neral,.ki je izgubil življenje v Normandiji. — Ottawa, Canada. — Kanadska vojska je imela od začetka te vojne pa do konca letošnjega maja 21,689 vojnih nezgod; od teh je 5,483 ubitih, 10,837 ranjenih, 430 pogrešanih, 3,629 vojnih ujetnikov. — London. — Nemški leta- ; 000. lec Capt. Joseph Wuhmheller, ki je sam sestrelli 102 zavezniška aeroplana, je bilte dni ubit na francoski fronti. — V Normandiji. — Naš vojni tajnik Stimson, ki je po prihodu iz Kima obiskal in pregledal tukajšnjo fronto, je povedal, da je <3en. Eisenhower rav- brambe iz Chicage in 9 pred- sar' P°Polnoma pozabljen in salni stroj, in preden je bil star mestij. Ko bi jih ne bilo, bi bilo pri 46 letih ves izžet- Celih 25 10 let'.je.f1ladko govoril po1 du7 vse pogorelo. Vsi zapisniki ,et ni hotei opravljati drugega j cata jezikov, bral m razumel kartice in poslovne knjige so dela' kakor ka^ take^' "kjer Jib je pa še precej več. Pozneje zgoreli, vendar podjetje ni pre- ni treba nič misliti-" f je P08™*1* v,ŠJexmU racun^vu nehalo z obratovanjem. Prepise ! "-----*---— — se zač- čas, naj se tudi tvoje noge za-|Chicagi je na svojem domu na stvih zemljepisne bližine Velike Rusije. Katoliški Hrvatje ^/Zfl 11- - smHati' |čno premikati. To se je pri-1115 Jackson St. dne T julija J * . . ..... , J, .. ■'.kakšne neumne reci je počen- godilo že skoraj pred dvema umrla Mrs. Frances Civha, ro- (na biovence je clanKar pozabil!), bodo morali najti SVOJ jal med neVarnostjo. Vzemimo letoma v Moresby. Bilo je o- jena Košir. Bolna je bila 6 me-prostor v novem jugoslovanskem občestvu, ki bo, kakor na primer slučaj, ko je 100 ja-izgleda, bolj radikalnega socialnega in političnega značaja, ponskih aeroplanov bombar-V obnovljeni Čehoslovakiji bo sedanje delovanje Fathra diralo Port Moresby. Tise z naziji zadeva zelo neprijetnega spomina, če ne še Tisto jutro okrog osmih so hujšega značaja. „ nam P°vedali* da prihajajo Vse to namnoži zelo veliko odgovornost za katoličane aeroplaiM v naši sme- rvj » »i j » , . ri» kar pa nismo verjeli, ker v Združenih državah in v manjši stopnji za katoličane v smo videli toliko naših boril_ Angliji. Izmed 340 milijonov katoličanov na svetu bo sa- j nih letal vse okoli nas. Petero mo 23 milijonov katoličanov v Združenih državah in 4 mi- nas je sedelo pod perotjo mo-lijone v Angliji lahko sodelovalo v odločevanju raznih več- j jega aeroplana in srebalo co-jih posvetnih velesil. Kristusov namestnik na zemlji se bo coa' ko Je nenadoma prišlo krog desetih tisto jutro in smo secev. Doma je bila iz Polhove-ravno iskali razne japonske ga Gradca, v Ameriko pa je spominke in zapuščine. Kar prišla leta 1914, v North Chica-nedoma pa začno črnci na le- go, 111., kjer se je v letu 1916 tališču bežati. Eden izmed njjh je imel na glavi svojo čelado, na strani mu je pa visela plin- Enterod as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. KATOLIŠTVO V POVOJNEM SVETU Glede stališča katoliške cerkve v povojnem svetu se dosedaj še ni mnogo javno razpravljalo. Gotovo pa je, da je sveta stolica v Vatikanu pripravljena na vse razne pojave, ki bodo nastali potem, ko se bo vojna zaključila in se bo svet na novo prenavljal v vseh ozirih. Profesor K. F. Bode, ki poučuje ekonomijo na^Stanford univerzi, piše glede katolištva v povojnem svetu tako-le: Ob koncu te vojne ne bo nobena izmed večjih političnih velesil katoliška po vladi, ali pa po prebivalstvu. Prvič tekom šstnajstih stoletij, ki so potekla od dobe rimskega cesarstva, ki je sprejel in priznal katolicizem, bo nastal v Evropi in drugod po svetu v vseh katoliških deželah pojav, v katerem bodo katoliške dežele postale druge manjše vrste velesile na vseh političnih poljih. Francija in Italija bosta po tej vojni ostali oslabeli. Nemčija, katere katoliško prebivalstvo je imelo velik vpliv za časa Weimarske republike, bo komaj kaj štela. Moč in neodvisnost Poljske bo sicer obnovljena, toda le pod posebnim dovoljenjem. , Take velike spremembe ni prinesla v tem oziru svetu niti srednjeveška reformacija. V Lutrovem času sta bili katoliška Španija in pa katoliška Portugalska odločujoči evropski velesili. Nemčija in Avstrija sta ostali katoliški. V sedemnajstem in osemnajstem stoletju je bila katoliška obračal na Ameriko za večja prizadevanja in za večjo pomoč ameriških katoličanov, s katero bo mogoče voditi delo med soverniki v Evropi. Edino, kar moremo, je upati in moliti, da Bo edinost in medsebojna povezanost vseh udov mističnega telesa Kristusovega tako močna in živa, kakor je njihova želja po edinosti njihovih narodov in ljudstev. Tako piše profesor Bode o katolištvu v povojnem svetu. Njegovo razmotrivanje je zelo važno za vse katoličane prav po vsem svetu. Katolištvo ima težke probleme pred seboj in le z veliko modrostjo in čuječnostjo jih feo moglo primerno rešiti. H poročila z Mihaelom Civho. Zapušča soproga in sestro Mrs. Anthony Gosar v Waukeganu. ska maska, vendar pa jo je u- Dva brata sta padla v prvi sve-biral hitreje po cesti kakor vsi itovni vojni. Pokojna je rada drugi. Neki truk nas je pobral pomagala pri društvih in klu-in končno smo došli tega fan- bih, je bila splošno priljubljena tiča, ki jo je brisal kakor blisk, obenem je pa izpuščal čudne glasove vseh mogočih vrst. Voznik je malo ponehal, da bi lahko pobral še njega, ali črni je obračal svoje prestrašene o-či, da se je belo videlo, in~ zaklicali "Ne ustaviti, saj vas bom ujel!" Siromak je zažel Q_ ge je ^ ^ qv aKrav ljn^a_doPusta se i® Povrnil na->ny naročil, naj pošljem po-^aj'*1 svoje taborišče Ludwig in Mrs. Peter Rojakinja umrla Emlenton, Pa. — Umrla je JPO-SS IN SANS tam še je kako letelo vnelo zdrave vsem v Waukeganu v Prah, sm Mr. Chicago, 111. I in padlo; tedaj vsa seveda za- njegovem imenu; sedaj je zelo rrajl 12 1806 23. St. Prihodnja seja podružnice čela kričati kakor otroka! Ko zaposlen. In če kdo iz Strittar-štev. 8, Slovenska sekcija Ju- se je oglasil klic, da je vse mir- jeve mlekarne v North Chicagi goslovanskega pomožnega od- no, so goreli ognji vse na o-'bere te vrstice, naj mi blago- bora in podružnice štev. 60 rog, nekje pa je začela eks- voli sporočiti, kako je kaj z j 12. junija Mrs. Hose Kožuh, ro* Francija največja po prebivalstvu in najbolj mogočen na- mogoče vam ne dopušča gaso-SANSa se bo vršila v ponede- plodirati zaloga gasolina. Spet Frankom Strittarjem. Sta- jena Penca. Stara je blia okrog rod v Evropi, enak tovariš protestantovske Anglije na Iin' se pripeljate ž njo, po-|ljek, 24. julija v Tomažinovi sva se zagnala nazaj v svoje noval je z našo družino v Chi- 56 let. Doma je bila iz Malih splošno v svetu. V družbi evropskih velesil, ki SO vladale tem se P°služite busa* katere-; dvorani, 1902 West Cermak luknje, ker sva mislila, da so cagi, zato bi rad vedel, kako Vodenic, fara Kostnajevica na V devetnajstem stoletju so bile \vstro-Oeerska Italiia in ga dobite takoj zadaj za buss Road. Pričetek točno ob osmih to nove bombe. Cez nekaj ča- se mu godi. S Tonyjem sva se Dolenjskem. V Ameriko je pri- ' k« zvečer. Po seji bomo imeli ne- sa sva malo pokukala ven, in pogovarjala o vseh, ki jih po- šla leta 1912. Zadnjih 25 let je koliko pijače in morebiti tudi ko sva videla, da so to naši znava tam, pa sem se nejprej bivala na farmi. Zapušča moža lastni ognji, sva zahvalila Bo- spomnil na Mr. Strittarja. Karla Kožuh, sina v New Gui- ■n •• i i. j - \t aj j - postajo in bo imel napis "Spe- Francija katoliške države. Nemčija in Združene države cial,, Malo pred 1(j uro si ta_ so imele močan katoliški element. Le Anglija in Rusija in koj 'kupite listek, nato pojdite prigrizek pozneje Japonska so bile v večini nekatoliške. Toda po tej zadaj, kjer vas bodo busi ča-vojni bo nadvlada Evrope v rokah "treh velikih" ali "štirih kali, da vas pripeljejo na za-velikih" velesil, o katerih se ne more reči, da so zaščitnice željeno mesto. Za odrasle je ali branilke vere. ! "round trip" 60 centov, za o- Sicer ni razloga še zdaj za kako vznemirjanje glede ^%Paa ZecT^ * " tega prospektivnega stanja razmer. Druženje in obceva- _______i^—___ j-t^.f Ta seja, bo zelo važna, pr- ga- Izkobacala sva se ven in — Veseli me, ko mi pišete, da nea, brata Aptona v Wyoming, vič, podani bodo računi zad- verjemite (ali pa ne — oba sva berete moja pisma. Dobro j sestro Josephine Dolinar v Chi-nje prireditve, drugič, volili še vedno Vdržala v roki vsak srečo želim vsem j cagi in štiri sestre v Jugoslaviji. T. Sgt. "Vic" Ceryanec, j Pokopana je bila 15. junija iz bomo dva delegata in dva na- svojo skledico cocoa! Začela mestnika za konvencijo SAN- sva se smejati, ali samo nekaj pa "special busses" biti Sa, ki se bo vršila meseca sep- trenutkov prej sva bila prestra-„ . . , , . že prenapoljeni, potem dobite tembra v Clevelandu, Ohio, šena do smrti, nje med močmi verstev in političnih Sli je postalo zadnja bus z napisom 4. Ta gre tam tretjič, razdelile se bodo zelo Cez nekaj dni so Japonci! desetletja hladno, posebno V-sedanjem času. Vlade katoli- mimo, ter mu povejte, naj se informativne publikacije v slo- spet prišli neko noč; to pot so Ških narodov so po največ katoliške le po imenu. Medna- ustavi pri Slovene Franciscan venskem in angleškem jeziku, spuščali močne belo žareče rodne zadeve se upravljajo ne glede na narodnost, barvo Fathers at st- Mary's Hill, ali vero. Mnoge katoliške občine so jenjale uživati svojo sueriro™^otrebn^da ste državno moč in prednost kot odločujoči element v svoji ra- £a mestT'ob6 času^ da° ste** ^ katoliška cerkev času, aa ste potem lahko pričujoči pri sv. maši, ki bo ob 11. uri pri groti. 7031451 90th Attack Sqdn, 3rd Attack Gp. A.P.O. 565, San Francisco, Calif. PIKNIK SMO IMELI Kansas City, Kansas. pošiljam Vam nove in stare sti, tekmi in drugače. Resnično, KatonsKa cerKev prav lahko izhaja brez vsake podpore, ki jo je prejemala v prej- šnih stoletjih iz medsebojnih predpravic in zvez z gotovimi Tu se bo molilo za vse sinove velesilami v tistih časih. Kakor države združijo:in sorodnike slovenskih star- ljudi ne glede na vero, tako tudi cerkev združuje ljudi ne šev> ki se nahai° v vojni služ- glede na njihovo državljanstvo. bl' za n?+ih T1 hitrejšo in sre- Tri- 1 .L . , . , . , . , J eno vrnitev domov, pa tudi za IZ Kljub vsemu temu je treba pa le priznati, da ko bodo zmago in trajen mir Radi tega | izginile iz pozoriša večje katoliške velesile, bodo sledile tu-1 pridite vsi, ki čitate te vrstice, patam nasilne preuredbe z likvidacijo totalitarizma. Cer- in vsaj enkrat na leto se udele-kev, zvesta svoji večni misiji, je morala najti takoimenova- žite tega pomembnega ni način "modus vivendi" z raznimi protidemokratičnimi in Zatorej, udeležite se vsi za- plamenice skoraj ravno nad stopniki in zastopnice, kakor našimi glavami, tudi odborniki in odbornice treba planiti v društev, klubov itd. Na svidenje na seji in rodo ljubni pozdrav! . ju ravno imeli, in ju položili dne 25.'junija. Vršil se je na Anton Krapenc, predsednik, leP° varno v krilni graben vrtu pri stari cerkvi. Kljub ne-John Gottlieb, tajnik, ter pokrili z našimi lastnimi ugodnim sedanjim razmeram John Kochevar, blagajnik, i jeklenimi čeladami. Ko so Ja- se je piknik dobro obnesel; -o--ponci že letali nad našimi gla- Pekli smo janjce na ražnju po PACIFIŠKEGA BOJIŠČA vami» smo mislili pred vsem le belokranjski šegi. 25. junija. na Pozdravljeni vsi skupaj! Pred nekaj minutami je bil K<> s6 bombe začele padati, je stalo suho ta dan. cerkve Pa. sv. Mihaela, Embleton, Poškodovan na delu So. Chicago, 111. — Pri delu je bil močno poškodovan Mr. Frank Sommers (Samotorčan), Spet je bilo naročnine za Am. Slovenec in . , . . . _ luknje, toda Novi Svet. Naznanjam tudi, da -'" rT ^^f nar0cn,koa na" preden smo to storili, smo vze-.smo imeli piknik, ki ga .je pri- Ml:\ Lovrenca Samo- li dve steklenici žganja, ki smo redilo društvo najsv. Imena ^an Odpeljal, so ga v bolnis- nico, kjer se mu ze obrača na bolje. Na operacijo So. Chicago, 111. — Na ope-Obiskali so racijo se je morala podati Mrs. tisti dve dragoceni stekle- nas tudi nekateri Poljaki injAngela Novak, soproga našega niči in celo sneli svoje čelade! Kočevarji. Nobeno grlo ni o- farana Mr. Louis Novak. Operacija se je posrečila in zdrav- Dal Bog, da bi bilo skoraj je se ji polagoma vrača. Ome- roma- tukaj. Tony Keber iz Wauke- samo sreča, da nobena ni | gana, 111., in dolgo časa sva se Poletela blizu našega jarka, konec vojske in bi zopet napo- njena je hči od Mr. in Mrs. nedemokratičnimi oblastmi, katere so v zadnjem desetletju Po swe}1 naši bodo krožki Pogovarjala. Povedali smo mu ker smo bili stisnjeni notri ka- čili bolj veseli časi. Math Cerar iz Chicago. . ... . _ ............. _ ' * . - __* . mfkli VP^Kolna iroio no limku Itron n VT«.,: P...-__• i • 1______J!_ r»i i* . tu., , zastopnik. J. Kastelec, -o- Sinček Chicago, 111. — Pri družini Joseph in Frances Gomilar se je 17. tega meseca oglasila vražni, napovedujejo dobo brezprimerne antiklerikalne go- ru- nje v Italiji, verujoč, da bo dolgo druženje Vatikana s fa-! °b d™gi uri se pro" s;™^™, -j j• . . • „ rr gram. Na programu bodo raz- sizmom zelo svoje posledice sovrastva m preganjanja. To, DVA GORIČANA PIŠETA Camp Sutton, N. C. Velecenjeno uredništvo! Po daljšem molku imam zo-i štorklja in jim pustila čvrstega dobile kontrola nad mnogimi deželami v Evropi. Prav radi Zfj*^™^*? hribu vse o Novi Gvineji, kako je bi- kor sardine. Zlezli smo ven in + • -L j i_ j «• j t i j Pn paviljonu. Ob tem času se lo, ko smo pred dvema letoma smo bili silno veseli ker se na- tega je pa neizogibno da bo padec protidemokraticnih vlad bo tudi serviral okusen lunch, prišli sem ^ kako tedaj nis™ šima steklenicama ni nič zgo-1 ustvaril številne probleme za Cerkev m katoliška prebival- tako da radi jedil vas ni tre-j verjeli, da bomo tako dolgo o- dilo! Nismo se zavedali tedaj, stva. Izvleček iz Sherman Haydenovega poročila o zuna- ba skrbeti. Dobili boste vse za stali živi. Med pogovorom smo v kaki nevarnosti smo bili, ali nji politiki Vatikana pravi: "Kritiki, ki so prijazni in so- žejne in lačne kar na prosto-,si privoščili tudi običajno ve- ko vse to premišljujem zdaj, i černo skledico cocoa, napra- vidim, kako neunuii smo bili. pet priložnost stopiti v pismeno i sinčka, ki so ga prav veseli, ker vljeno s konserviranim mle- Lahko bi sedel in popisal zvezo z Vami. Zeio se poču-! imajo zdaj hčeyko in sina. Mrs. kom, ki smo se ga ves ta čas stran za stranjo, kaj smo do- tim srečen, odkar prebivam na Gomilar je znana kot spretna karnrr^nia Vf^rA^ ™ T+oK^ l™ A™^ ™ ^ovorniki ^r razne zanimi-.tako privadili, da se nam zdi, živeli, kako so morali fantje tem novem naslovu. Hvala Bo- igralka na odru, prav tako tudi vme*j«i xxct^uen za xtaujo, do zaaeio uiui "»loge ai"uge Ve točke podružnic št. 2, 20 da bi sveže mleko morda celo skakati iz letal s parašutami, gu, sem se le vendar otresel one- Mr. Gomilar, ki je pa še bolj dežele. N pr. v Franciji so nekateri škofje čutih narav- in 16. Ostalo popoldne se vam pokvarilo pravi okus! kako so nas japonska letala ga starega, katerega sem bil sitjznan kot spreten igralec na nost potrebo in so bili tudi prisiljeni nuditi sodelovanje s bodo pa nudile razne zanimi-j Toliko izmed vas mi je pisa-1 obstreljevala in bombardirala do grla. Zdi se mi, da mi sonce harmoniko. Prej so prebivali "silami zakona in reda" proti raznim podzemeljskim gi- v°sti, brez katerih pa ne sme-jlo, da ne morem več šteti pi- in o nešteto drugih stvareh; že bolj prosto sije. na St. Louis in 30, St., pred banjem. te prej oditi. sem. Kako bi se vam zahvalil, posegel bi lahko celo tako da-! Sedaj sem pa gotov, da mi dvema mesecema pa so se pre- Potem imamo Španijo. Rusko zunanje stališče ni bilo nist^ že dT° sedaj res ne vem' časa pa tudi ni" leč nazaj- da bi povedal, kako bodo Vaši poljubi časopisi pro-' selili v So. Chicago, kjer sb si nevtralno napram Španiji po zadnji civilni vojni. Tojla Ru^ borite to tako^^aiti bi I^T" T—tPvPeljBli ^^ laf !to ?rihajali- ^f^at mi jih kupili svoj dom na 9807 Ave L. ■ . / -i j is ri . • - s™™* t0 takoj, Kajti lepo bo, odgovoril; prosim torej, nikar jah in kako so nas zasledovale še ni treba pošiljati, doker,— Naše častitke — Poroče- sija ni mogla ničesar storiti glede Španije. Zanesljivi vin da se zopet letos snidemo vsi ne mislite, da zato ne pišem, podmornice. Ali sedaj bo tre-j (Dalje na 4. strani) j valeč. i KDO BO VŽDR2EVAL RED V AZIJI? Glede povojne ureditve raznih delov sveta se čita in čuje sleherni dan to in ono. Svet je vedno imel razne politične preroke, ki so ga reševali. Tudi sedanja doba ima polno raznih kolonarjev, člankarjev, ki rešujejo svet na papirju in napovedo to in ono. Svet pa se vrti po svoje naprej in dogodki se razvijajo čisto drugače. Ko je bil objavljen znani Atlantski čarter, je bilo takdj vse polno odmevov, da bo za naprej na svetu drugače. Vsi narodi bodo postali samoodločujoči in na svetu ne bo več vladanih in ne onih, ki bi vladali druge. Lepo zveni taka beseda in taka pesem, ki pa hitro izveni, ka&or hitro pogledamo na stvarne možnosti v takih zadevah. Atlantski čarter bo ostal v marsičem le utopija, ker uveljaviti ga bo mogoče le delno in v zelo omejenih načinih. Za nas Amerikance je zelo važno vprašanje, kdo bo vzdrževal red v Aziji po tej vojni. Na konferenci v Kairo se je vrtil ves razgovor na tem temelju. Atlantski čarter smo objavili in z njim dali vsem narodom gotove obljube. Ali jih bo mogoče izvesti ? To je drugo vprašanje. Azija je svet svojih značajev in posebnosti, ki se razlikujejo od narodov in ljudstev drugih delov sveta. Azija ima druge potrebe kakor Amerika ali Evropa. Narodi v Aziji so gospodarsko, politično in socialno, posebno pa še kulturno, daleč za Evropo, posebno daleč pa še za Ameriko. Narodu, ki si pridobi gospodarsko, narodno in politično svobodo in neodvisnost, je potrebna v prvi vrsti kulturna izobrazba. Brez primerne izobrazbe se noben narod ni sposoben vladati primerno sedanjemu modernemu veku. Sto in sto reci je tu vmes. TEH PA NE BI PUSTIL! v- ■** ' i ■ 111../ . , ' ZRAČNI PREVOZ AMERIŠKIH RANJENCEV JE ZELO USPEŠEN Ko so se Amerikanci vkrcali na Udje xa vpad na Francijo, je vsak dobil ikatljo cigaret. Tukaj pomagalo nekemu ameriškemu padalcu na pristal no ladjico ob normandijskem obrežju, da ga bodo pripeljali do velike ladje, kjer imajo bolnišnico. Siromak je hudo ranjen in ves oskropljen s krvjo vendar pa krčevito stiska tisto skalijo cigaret. TO m ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA DOSMRTNI ZAPOR Marana Field, Ariz. — Lt. Howard E. Stittsworth, 21, ki i je pri neki priliki nalašč letel . tako nizko, da je nekemu mo- Svoboda m neodvisnost sta za vsak/narod toristu s perotjo svojega aero- kakor dva najdražja bisera, katera pa ne gre izročiti ne- plana odtrgal glavo, je bil se-komu, ki ne zna preceniti, koliko sta vredna in ki ne ve, kaj daj pred vojaškim sodiščem ob-pomenita. In Azija ima še celo vrsto takih narodov in 8°ien na dosmrtno ječo in trdo ljudstev. V Kitajski sami je na stotine milijonov ljudi, ki deI° ter °dslovljen. iz vojaške bi jih vzelo zelo mnogo časa, da bi znali pravilno ceniti, čuvati in hraniti svojo neodvisnost in svobodo. Pač še niso vzgojeni za to. Taka vzgoja tudi ni mogoča kar čez noč. službe. ČUDEN RANJENEC Ali bo dobil kako medaljo Zgodovina evropskih narodov priča, da je bilo treba sto- ali ne, je težko reči, zanimivo letja, predno so narodi in ljudstva dozoreli za ta namen. Pa J"e» kaJ se ie dogodilo neke-Vzemimo dalje na stotine milijonov ljudstev vseh raznih mu Herbertu Sather iz Taco-rodov v Indiji. Glede važnosti neodvisnosti in narodne ma: ki je- prostak pri svobode so popolni nevedneži. Stoletja bi vzelo, predno bi 5jg£ C^Ytri'voT se izobrazili do one višine, da bi znali pravilno ceniti važ- turno. Naneslo je tako, da se je nost lastne neodvisnosti in svobode, to je, ceniti jo v istem tudi on moral udeležiti vpada smislu, kakor jo znamo ceniti ljudje v Ameriki in zapadni na Francijo #art)-tian z drugi-Evropi. Predno se more zaupati komu politično svobodo in mi padalci. Svilnato padalo ga neodvisnost, je potrebno vedeti, če jo bo znal primerno ce- je lepo PrinesI° na tla v N<>r- niti, vzdrževati, ščititi in hraniti. mandjji; niti en las se mu ni oi. mi . ,. , , skrivil pri tem. Vendar, nekaj S tem pa nikakor ne mislimo, da je vsled tega potrebno nenavadnega se je pripetilo azijske narode zametavati in zapostavljati in zgubljati gle- Sather ju, kakor se sploh rado de njih upanje, da bodo kedaj dosegli potrebno zrelost za pripeti* padalcem, in prepelja-lastno narodno neodvisnost in svobodo. To nikakor ne. so morali nazaj v Anglijo Pokazati hočemo le, kako težka naloga bo to in koliko te- kot raQjenca. Ko je bil v svoji žav in sitnosti bo, predno bo to doseženo. Azijski narodi lisičji luknji; se je neka krava so v tem slučaju podobni brezdomnim otrokom, ki so se sa- u nanj 1 _ mi razvijali brez skrbne vzgoje v vse različne smeri in na- RADIO V VOJNI čine, slabe in dobre. In naravnati staro drevo je vse nekaj Vojni oddelek naznanja, da P ^drugega, kakor pa vzgojiti mlado drevo. . j je pri vpadu v Normandijo naš Kitajska ima dolgo zgodovino. Po čudnih potih se je Signal Corps deloval skoraj razvijala. V zadnjih stoletjih se je razvijala tako čudno, brezhibno- Najvišje vojno poda je zapravila skoro vso svojo neodvisnost, prav posebno v Washingtonu in Lo"" pa možnost, da bi svojo neodvisnost sama vzdržavala. Ve- j „1 stLu z^^evanfeTna" I vseh frontah. To je mogoče vsled skrajno hitrih radio strug. Vojni oddelek pravi, da v vsej zgodovini bojevanja se ni še nikoli zgodilo kaj takega kar bi se dalo primerjati z u-spešnostjo naših signalskih čet pri tej invaziji. Iz središča v Washingtonu gredo radio zveze kakor žarki na vse konce sveta. Od tam dajajo lahko kar naravnost povelja vsem ladjam, letalotn in mehanizirani infateriji v prvih bojnih vrstah. Za poskus uspešnosti je Brig. Gen. Frank E. Stoner, ravnatelj od Signal Corps Communication Service, poslal kratko porbčilce okrog sveta po štirih različnih potih. V treh- minutah in pol je prišlo poročilce krog sveta. --o- SLANA VODA ZA OPEK- liko jih je, najštevilnejši narod na svetu so. Pomenijo pa Japoncev je skoro desetkrat manj, pa delajo s Kitajci LINE Ko so se morali Angleži makniti pri DunkeJrt}ue,so zdravniki zapazili, da so se vojaki z opeklinami, ki so bili pobrani iz morske vode, prej pozdravili, kakor pa drugi opečeni vojaki, ki niso svojih o-peklin namočili v morju. Sedaj uporabljajo zdravniki v Mornariški bolnišnici Z. d. v San Diego edinole slano vodo za izmivanje opeklin. Z dvakrat močno raztopnino sodije-vega klorida, narejenega v laboratoriju, prepojijo lahke obveze, ali pa zahtevajo, da se bolnik koplje v vodi, ki ji je bila ta raztopnina primešana. Še prej pa očistijo opekline belim milom in navadno vodo. ^^[h Pred kratkim je bilo objavljeno, da je v teku leta 1943 pri zračnem prevozu ranjenih in bolnih ameriških vojakov iz fronte v ozadje od 173,527 pacientov samo 11 umrlo med letom. Na ta način je izračunano, da je v preteklem letu prišel en smrtni slučaj na povprečno 15,-775 prevažanih bolnikov. Od celokupnega števila prepeljanih ranjencev 161,541 — ali skoraj vseh 173527 — je bilo prepeljano po enajstih Preko-morskih Vojnih Silah. Dvanajsta Vojna Sila sama, ki deluje v področju Sredozemnega morja, je prepeljala 58,479 ranjenih, čez 16,491,266 milj, v času 131,726 ur, s samo enim smrtnim slučajem v teku leta, ; čeprav so vsaj polovica pacientov bili težki slučaji. Stanje precejšnjega števila bolnikov je bilo tako resno, da bi vsak drugi način prevoza, ali vsako odlaganje prevoza v glavne bolnišnice, mnogo pove-V Tuhisu, na To postopanje ima več pred- primer> je prenos ranjencev do nosti. Najprej je težko presaditi kožo na površje, ki je bilo prej namazano s kako maščobo. Ker bolniki pri kopanju lahko vsaj nekoliko premika-tudi boleče ude, so udje potem precej manj trdi in neokretni. Zdravniki tudi pravijo, da je mogoče na ladjah v takih slučajh uporabljati kar morsko vodo, toda prej jo je treba prekuhati, da se zamorijo razne bakterije. -o- STAL NA PRAVEM MESTU glavne bolnišnice trajal samo eno uro leta, ali samo 230 zračnih milj, medtem ko bi prevoz z ambulanco vzel .najmanj 12 do 15 ur, ali 20 do 22 ur z vlakom Rdečega križa. Manj kot eden odstotek pacientov je v zraku imelo morsko bolezen. Major General David N. W. Grant, direktor Zdravniškega oddelka Vojnih Zračnih Sil, je izjavil, da je uspeh vojne evakuacije v velikih tovornih aero-planih, ki pripeljujejo potrebščine ni. fronto ter pri povratku Konec naslednje dogodbice odpeljujejo vojake, ranjene v je tak, da je nekdo, ki je stal boju, zelo velik. Na ta način se na pravem mestu in imel glavo je tudi zmanjšala potreba za na pravem koncu, dobil $70 pripravljanje večjih bolnišnic zastonj. Zelo blizu bojišča. Izjavil je tu- Pri -vojakih je stara navada, di, da se je s tem načinom eva-da vsak novoimenovani častnik kuacije mnogo pripomoglo pri u-j podari prvemu vojaku, ki mu taktičnem uspehu v vseh večjih salutira kot častniku, dolar. =============——.- Pvt. Leon Stewart je hodil bli- napadih, kjer so sodelovale ameriške čete. Prva evakuacija pacientov z avionom v velikem številu je bila izvršena v poletju 1942 za časa Novo Gvinejske kontra-ofenzive proti Japoncem, ko so bolniki bili prevažani preko de- , vet tisoč čevljev visokega hriba Owen Stanly v Avstralijo. Na Guadalkanafu so se aeroplani za prevoz čet po noči spustili na Hendersonovo letališče, ter so izkrcali municijo in gasolin; potem so natovorili ranjene vojake ter leteli nazaj v svojo bazo na Novi Kaledoniji. Od tistega časa se je z izkustvom mnogo izboljšalo hitro prenareje-vanje tovornih avionov v ambulance. Ker je prvi zračni skvadron, poznan kot" prvi zdravniški skvadron za zračno evakuacijo, bil treniran na Bowman Field v Kentucky leta 1942, je še 25 drugih takih bilo tam treniranih. Tako je šola za Zračno evakuacijo, za vežbanje letečih kirurgov, letečih bolničark, ter letečih pomagačev,- bila ustanovljena tam junija 1943. Da bi se zasigurala zdravniška nega za več kot 2,500,000 vojakov Vojne Zračne Sile, ter da bi se pripravilo za evakuacijo in nego v teku leta za paciente suhozemne vojske, šteje moštvo Zdravniškega Odseka Zračne Sile 100,000 ljudi, od katerih je povprečno 75,000 vojakov in več kot 20,000 oficirjev. Več kot 8,000 je zdravnikov, med katerimi je tudi 4,000 kirurgov. Zdravniški Odsek A-meriške Zračne Sile vzdržuje tudi 230 bolnišnic z 64,000 posteljami. 10,000 WACS je dodeljenih temu Zdravniškemu Odseku; toda potrebovali bi jih še 25,000 več, samo ako bi jih mogli najti. FX. I.S.—Common Council. zu barake, kjer so ravno nekaj minut prej napravili 70 fantov za druge poročnike. . Drug za drugim so novi častniki prišli ven. Prostak Stewart je vsem z eno roko sal utiral, z drugo pa je prijemal denar, Še hodi sreča po svetu, še! MEH ZA SMEH DRUŽABNIKI — Ali je res, da je pravnik g. M. — kompanjon svojega očeta? — Da; oče vodi knjigo prejemkov, gospon sin pa knjigo izdatkov. me. kar hočejo. Odkod to? V glavnem je to radi tega ker !2a katere ga vzdržuJemo' morajo plačati stroške sami. V med Kitajci ni vzajemnosti. Za vzajemnost niso vzgojeni. f* nai?ien S1 Anglež navadno sam določi posebne koncesije, Za vsakim hribom vlada drug glavar, ki je bil vsaj do no-i^1 lzcrpavan-!e naravnih bogastev v takih deželah, kot vejših časov neomejen samopostavljenec čez ljudi, ki jih je j 7olja' ^umiJa' ali kar se sPloh dobi in ima za izkoriščal in držal v temi. Narodne vlade so morale ^ j Angleže kaj vrednosti. Kaj bodo zahtevali Rusi, š STARINSKA NAJDBA Ne daleč od Nairobija v Ke- — niji, v Srednji Afriki, so v neki LOGIKA dolini naleteli na najstarejše j Pijan mož prikolovrati ob okostnjake predpotopnih živa- zori domov. Naravno, da ga li, katere so, po mnenju odkri- žena po svoje ozmerja. On jo vateljev, živele pred 400.000 posluša in reče: "Nikar se ne leti. Med okostnjaki so našli ne- deri, baba! — Kaj misliš, da znane vrste slonov in okostnja- bi sedaj ne bilo štiri zjutraj, a- nekega se ni tihega glavarje upoštevati, če ne, so jim povzročali večne upore in jznano* bodo le bolj vlogo težave. V kaki neodvisnosti, v kateri bi morali ti glavarji parTerja druge vrste- KaJ več ne bodo imeli govoriti. Na kapitulirati, bi nastala godlja, ki bi trajala desetletja, pri sPlosJ?° pa: PreceJ rodov ne bo doživelo prave uredbe v Azi-Kitajcih morda stoletja, saj je znano, da kamor pride Ame-1 J1- v saj v tem stoletju je še ne bo. ke prašičev, kateri so morali tehtati do 2000 kg, kakor kaže- i jo kosti. -Vmes so našli tudi kamenene sekire, puščice in druga orožja, t Ce je trditev odkrivateljev prava, je to najstarejše in najbogatejše predzgodovinsko naj- j dišče. ko bi ležal pri tebi?" NAVIHANEC Jurček vpraša učitelja: rikanec v desetih letih, ali Evropejec v petdesetih letih, vzame Kitajcu petsto let. V skrivnostni Indiji, katero razen Angležev drugi narodi prav malo poznajo in zato tudi ne vedo, kako z njo ravnati, bi bile še hujše težave. Na stotine rodov in plemen s svojimi posebnimi običaji, številna verstva in drugo.1 Kako to spraviti v pravi tir, da bi se v lastni narodni neodvisnosti razumeli in da bi sodelovali? To ni mala naloga. Toda, če bodo hoteli uveljaviti Atlantski čarter, bo moral Anglež, ki je dosedaj iz Indije upravljal službo nekakega mednarodnega policaja v Aziji, ven iz Kitajske. Japonec bo ponižan in bo moral na svoje otoke. Da bi šlo v Aziji med stotinami raznih rodov in plemen vse lepo mirno, kakor v kakem raju, pa lahko vsak veruje, če je tako naiven. Mi tega ne verjamemo. Kdo bo potem držal v nekem redu azijske narode, ko bi se začeli kavsati in lasati med seboj? Ali bo Uncle Sam sprejel to nalogo? Lahko jo sprejme, če hoče, ampak se je.bo kmalu naveličal. Velesile, ki bodo odločevale v Aziji, bodo najbrže Amerika, Anglija, Kitajska in Rusija. Te bodo pao morale odločiti glede povojne ureditve Azije. Amerikanci smo z demokracijo in svobodo zelo radodarni. Anglež je druge vrste realist. On pravi, skrbeti je treba za red, a tisti, POVEST. KI SE PONAVLJA pr rr T ■ "Ali je človek lahko kaznovan tudi za stvar, ki je ni naredil ?" "Nikakor," pravi učitelj. "Potem je pa dobro," se odreže Jurček, "jaz namreč nisem naredil domače naloge." *___ gOLARSKA Učitelj: "Kaj nas uči usoda Ludovika XVI.?" Učenec: "Da jie smemo glave nikoli zgubiti." ====== Z A ŽELJE NI On: "In tako torej še niste poročena ?" Ona: "Ne!" On: "Ali morda upate na koga, ali ste dali obljubo?" Ona: "Ne!" On: "Kako je to vendar mogoče?" Ona: "Oče pravijo, da mora biti dober trgovec, soliden in zdrav. Mamica pravijo: Biti mora skromen^ marljiv, pazljiv in iz dobre hiše. Jaz "pa pravim, da mora biti mlad, lep, črnolas, plavook, izobražen in — bogat! In tako čakamo vsi trije na — pravega t»» NA SLIKI SE BO POZNALO v "Kam tako naglo prijatelj?" "Pusti me! Zelo se mi mudi! — najprej povprašam starega Bregarja, ako mi da svojo hčer in potem grem k — fotografu !" "Joža, če hočeš imeti res dobre, nepopačene slike, pojdi najprej — k fotografu." Kakih 15 zelo mrtvih Nemcev, ki je bilo po njih. ko je zavezniška krogla predrla to "nepremagljivo" jekleno in betonsko trdnjavo v St. Marcouf, Francija, leže po tleh. kjer je bU postavljen top, kakor bi bili kup polomljenih igrač. Krogla je pogodila ivoj cilj naravnost. Po stenah se vidijo znaki irapnela. UTRINKI Eva ni nikdar pustila Ada-j ma samega doma, da bi šla sama agitirat za žensko enako-I pravnost. * i Najbolje se je ogibati na-| svetu nevoščljivcev, ti so hujši kakor vsi odkriti sovražniki. Veliko jih obogati med tistim časom, ko drugi čakajo sreče, da bi se jim prišla njih lastni dom poklonit. na Ce bi veljalo to, kar ljudje o samih sebi mislijo, potem bi bili vsi sami angel ji. ljudje so najbolj "firbčni" o tistih zadevah, ki jih popolnoma nič ne brigajo. * • e Preiskava je čestokrat u-metnost zasledovanja, ki preklada grehe iz ene rame na druge. Petek, 21. julija 1944 _'__AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S (Dalje prihodnjič) J ^M^n——— ► Edina na osrednjem zapadu. s izključno slovenskim programom ▼ < ► I obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko ; t \ \ WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1460 Kc.) J► Oddaja jo slovenski list "Jugoslovcnski Obzor v Milwaukee. — < ► J ► Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih ; ► objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV- <| J► ENIAN) RADIO HOUR, 630 West National Avenue, Milwaukee, i \ > «; Wis. Telefon Mitchell 4373, ali Mitchell »551. ;» . FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 858 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. ' Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 (•I k««h AMVMIKAHSX1 SLOVENEC S0VRA2NA BRATA jezdece. In Mitja je spoznal, da ga bo sovražna druhal zajela in dejal je materi: "Skrij me, mati, brž me skrij!" Mati je vstala, da bi skrila svojega ljubljenega sina Mitjo. Skrila ga je v podstrešno izbo in se je vrnila v sobo. Tedaj so se burno odpela vrata in na pragu je stal Gri-gorij s tolpo razuzdanih tovarišev. Močno je zaudarjal po žganju. "No, stara, kam si skrila mojega brata Mitjo," je vprašal z groznim glasom. "Ali meniš, da mu moji tovariši niso za petami?" "Tvojega brata Mitje nisem videla," je odločno izjavila mati. "Ne laži se, stara!" jo je nahrulil Grigorij. "Ali misliš, da bom imel usmiljenje s svojim najhujšim sovražnikom?" Svojim jezdcem je zauka-zal, naj natančno preiščejo hišo in dvorišče. Na to se je zgrudil na stol, si prižgal cigareto in nagubančil čelo^ Mati je vsa Po vaseh, mestih in mestecih je divjala državljanska vojna. Zdaj tu zdaj tam so izbruhnili plameni in vsi dnevi so bili polni regljanja mrtvaških ragelj. Zdaj tu zdaj tam so se razpo-čile granate in tolpe so prodirale po širokih in ozkih pu-stinjskih potih. Zdaj so zmagali ti, zdaj drugi. Neka mati je hrepeneče pričakovala obeh sinov, da se povrneta z bojišč: vojna je bila že zdavnaj minila in prepričana je bila, da ju ne bo več dolgo čakala. Prihodnji mesec se ji je povrnil najstarejši sin, Mitja, ki je bil vitez štirih zaslužnih križcev. A Mitja je prišel vprav tedaj, ko je bil vitez sv. Jurija že brez pomena, ko so častnikom trgali našitke z ramen. Mitja ni dolgo ostal v svojem rojstnem mestu in ni dolgo tolažil svoje matere. Le enkrat mu je zarožljala sablja po u-borni sobici in že je odhitel s svojim oddelkom k Donu. Mati je bila vsa obupana: Ali je samo zato sedevala v prejšnjih letih dan in noč pri šivalnem stroju in si tako pridobila por trebnih sredstev za šolanje Mitje v gimnaziji, da ga zdaj vidi le za en sam hip? Še v drugo ji je bila sreča mila: povrnil se je tudi drugi sin, Grigorij. A tudi njega je prinesel trušč vojakov, ki so plenili povsod po hišah. • Grigorij, ki je bil dokončal obrtno šolo, je bil pred vojno v službi mestnih kovačij. Tedaj materi ni bilo že nič več tako hudo ko takrat, ko je s šivanjem šolala Mitjo. Grigorij ji je vsak teden prinesel večje ali manjše zneske svojega zaslužka. Zdaj je mislila, da bo tudi tako, a tudi to upanje jo je bridko varalo. Grigorij ni ostal dolgo v svojem mestecu in ni dolgo tolažil svoje uboge matere. Le enkrat je zaropotal s sVojo puško po uborni sobici in ko je vprašal, kje je Mitja in zvedel, kam je odšel, je kmalu odhrumel s svojo tolpo k Donu. Zdaj je bil Don velikanska uganka za mater. Slišala je pac praviti, da so se ob Donu zbrale razkropljene častniške čete; vedela je, da so se rdeči pripravili za novo vojno proti častnikom, ni pa mogla razumeti, da sta njena sinova v dveh različnih taborih. Ni ji šlo v glavo, da njena sinova Mitja in Grigorij nekje v don-skih pustinjah naskakujeta drug drugega ko divje zveri, da se mogoče že zdaj » borita drug z drugim na življenje in smrt in je mogoče že brat brata prebodel z ostrim mečem, da hrope v smrtnem boju . . . Mati je planila s postelje in je blaznih oči bolščala v praznino. ' Še te iste hude noči je nekdo burno potrkal na okno. Naglo je vstala. Tedaj je zaslišala glas, ki ji je bil ijub in ta glas jo je prosil, naj odpre vrata. Skočila je na prag in zagledala je svojega ljubljenega Mitjo. "Prišel sem, mati, da mi pomoreš v moji zadevi." — "V kakšni zadevi, ljubi moj sin?" je zavzdihnila mati. "In čemu je to tvoja zadeva — ali ni tudi m6ja?" — Mitja se je nasmehnil in se usedel. "Zato ne more biti ta zadeva tudi tvoja, ker je ne bi mogla razumeti." — "Moj Bog," je , vzkliknila mati, "ali te nisem jaz vzgojila, moj ljubi sin? Kako da ne bi mogla najti besed, ki bi jih oba razumela?" "Ne boš jih našla, mati," je dejal Mitja, "zakaj, take besede bi iskala tudi za mojega brata Grigori-ja, ki je moj najhujši sovražnik." — "Tvoj najhujši sovražnik? Sin moj, kaj govoriš?" — In mati je zaplakala. "Ne jokaj se," je povzel Mitja in jo pobožal. Tedaj je začelo hrumeti po dvorišču. Mitja je planil k o-knu in v mesečini je spoznal, grozne sanje? RAZDEJANA POKRAJINA J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR J 23. Nedelja — 8. pobinkoštna 24. Ponedeljek — Kristina, dev. 25. Torek — Jakob, apostol 26.. Sreda — Sv. Ana 27. Četrtek — Krištof, mučenec 28. Petek — Janez Kolumbin 29. Sobota — Marta, devica OSMA NEDELJA PO BINKOŠTIH To |e bila prej »ima italijanske pokrajina blizu Valmonte. Potem je gotovi nemški blaznež pet v vojno in sedaj je lo italijansko okrožje razorano in okleščeno od težkega zavezniškega topništva. Trnki in tanki drvijo proti fronti. Nikakor, že dolgo sliši, kako hodi Mitja po prstih po podstrešju in kako nekaj išče. Luna skolraj že zahaja, nemara se zbuja že dan. Stenska ura tiktaka, venomer tiktaka. . . Spet začne sanjati o svojih bleda sedela pred njim in mol- srečnih, materinskih dneh. Teče gledala svojega sina. Tako daj vidi, kako se plazi njen je dišal po žganju, da se je sin Mitja k njeni postelji. Ra-nehote obrnila k oknu. Prir da bi ga posvarila in mu pove-sluškovala je trušč u krog hiše. dala, da ni Grigorij, da je ona, Ali bodo našli njenega ljubega sina? Šele ko so se jezdci vrnili in javili, da ni nikjer belega častnika, se je oddahnila. Ali vam nisem povedala? njegova mati, v postelji. A ne more, tako ji je, kot bi ji svinec ležal po udih. Spet je vsa v sanjah, omotično hitijo slike otroških dni njenih sinov mi- Zakaj ste prišli k meni ponj?" mo nje. Dokler se ne zgodi: •"Preslepiti nas hočeš?" je rdeča luč zaplamti v njenih o-zavpil Grigorij. "Da veš, tudi čeh . . , . s teboj nimam nobenega u- Mati ni kriknila — minila smiljenja in če do jutri ne izdaš mojega brata Mitjo." "Kako govoriš, m je. Tedaj je planil Mitja skozi okno in je bežal po praznih Grigorij ?' cestah in z njim so bežale ce-Ali se ne bojiš Boga S Ali si po- ste in hiše in še zemlja je be-zabil na otroška leta?" £aia prea njim . . „ zabil na otroška leta . "Ha, ha, ali jo slišite, tovariši? Moja mati me hoče ome-čiti!" Pijani jezdeci so se zakro-j hotali. Grigorij je vstal in je i rekel materi, naj mu v veži Vam ne dam točnega naslova, naredi ležišče, kjer bo do ju-j Odkar sem dospel v te kraje, IZ SLCV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) tra čakal njenega odgovora in njene poslednje besede. Mora povedati, kam se je skril Mitja. Opotekel se je v vežo in drugi so mu sledil L Stenska ura je tiktakala sekundah, čas je počasi mineval in vsaka ura je bila materi ko večnost. Nekje v dalji so _ peli petelini. Mati je gledala v vrstic, duhu svoja prejšnja leta, ljub- m ke obrazke svojih dveh malih sinov. Zdaj je v mestecu vse prazno in divje, zdaj se dva rodna brata bijeta drug proti drugemu in strežeta drug dru-! gemu po življenju- Zdaj hru-| nimam nikakega Vašega časopisa. V Texasu sem prejel štiri. Najlepša hvala. Z veseljem Vam javljam, da sem pred dvema dnevoma po v 16 mesecih prvo vest od doma prejel. S prisrčnim in veselim pozdravom zaključujem teh par Pvt. Jože Brecelj, Co. C, 1st Italian Reg. G. S. Camp Sutton, N. C. Velecenjeno uredništvo! Po enem letu velikega priza- lja član goriške pokrajine Pvt. Vladimir Murovec H Co. D, 2nd Italijan Engr. G. S. Regt., Camp Sutton, N. C. ' 'O- O KRALJICI INŠTRUMENTOV Piše Ivan Rečic mi po bivališčih grom držav- devanja v ujetništvu sem danes ljanske vojne, po potih divjajo prejel naslov Vašega velecenje-blazni jezdeci in brata nočeta nega uredništva. Pred vsem se poznati drug drugega, in niti moram predstaviti. Ime mi je mati jima ni več sveta. A prej Vladimir Murovec, doma sem — že zdavnaj! — sta jo boža- pa iz Goriške pokrajine. Eno la z mehkimi ročicami... leto sem se trudil in povpraše-Tiho je šla do vrat za vežo val, kam naj bi se obrnil, da bi in je obstala. Grigorij je smrčal prišel v zvezo s kako slovensko in tudi njegovi tovariši so trdno organizacijo ali časopisom v spali. Tedaj je šla mati na Ameriki. Nihče mi ni znal dati podstrešje in je dejala Mitji: j pojasnila, končno sem pa zve-"Ljubi sin, tvoji sovražniki del za Vaš naslov. Rad bi nam-spijo! beži, kar le moreš!" reč dobil v roke kakšne sloven-"Mati, ali so pijani?" ;ske časopise ali pa knjige. Tri "Pijani so, ljubi sin, kar lah- leta je že, odkar nimam nobe-ko boš zbežal skozi okno. Be ži, ljubi moj, beži!" nega slovenskega čtiva. Saj i morda tudi tukaj veste*- da je "ICje spi ,moj brat?" je ma- bilo nam Slovencem iz zasede-homa vprašal z drhtečim gla- nega ozemlja strogo prepove-som. dano čitati sloverifeke časopise. Mati. je pogledala Mitjo in Sedaj sem se rešil sužnosti, pa je v somraku opazila, kako se upam in prosim, ako bi Vam bi-mu oči sumljivo leskečejo. In lo mogoče ustreči mojim že-že je razumela, da hoče Mitja 1 j am. Bom Vam jako hvaležen, ubiti svojega pijanega brata Minilo je leto in osem mese-Grigorija. In ko je to spoznala, cev, odkar ne dobim niti ene je rekla, ne da bi kaj pomisli- same črke od doma. Boga pro-la: "Tvoj brat Grigorij spi v sim, da bi mi dal tolažbe v mo-moji postelji!" jem težkem položaju. Bil sem Mitja je dejal materi, naj težko ranjen in sem moral osem gre dol in naj ga ne moti več., mesecev prebiti v bolnišnici. Še enkrat ga je prosila, naj brž Hvala bodi Bogu, ki me je ohra-pobegne, nato je šla dol v so- nil. bo in se je ulegla. Drugega nimam več kaj. prU kruh dz ene same; vrste anol$e, In zdaj leži mati pod lahko staviti. Rad bi le.' ko bi se mi ali pa mešajo dve ali vršiti. Drugi pridejo, plačajo asesment, pa Goodbye! Ce katerega vprašam, zakaj noče biti na seji, pravi, da ga ne zanima, in kar bomo storili na1 seji, bo tudi zanj prav, če bo za nas prav. Tako prepustijo vse delo in vso odgovornost od- i bornikom. Ne vem, če je to popolnoma v redu, to pa vem, da se vseeno dobro razumemo med seboj odborniki in člani napredujemo tako v članih kakor v blagajni. Imamo več bolnikov. Nekateri so dolgo bolni, drugi pa le malo časa. Umrl nam pa še nobeden ni to leto, hvala Bogu. Imamo tudi več bratov pri vojakih, mislim da ravno 50 članov, pa — hvala Bogu — do sedaj tudi še ni nobeden padel v vojni. Zato vidite, kako dobro je biti zavarovan v društvu sv. Družine. So bolni, pa ne umr-jejo, — so pri vojakih, pa ne padejo. Da bi le ostalo tako še naprej. Kateri še niste pri tem društvu, pristopite sedaj, po- NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti in s potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela našega predobrega očeta in nikdar pozabljenega ljubljenega soproga LEOPOLD Z0BK0 Vdan v božjo voljo ter previden z zadnjo popotnico je mirno zatisnil svoje trudne oči dne 22. junija 1944, star 63 let. Rojen je bil na Vranskem. Spodnje Štajersko, dne 25. oktobra 1880. Po opravljeni pogrebni sv. masi v cerkvi Sv. Cirila in Metoda smo ga položili k večnemu počitku dne 26. junija. Najlepša hvala Rev. Father Koren za opravljene pogrebne obrede in za obiske na domu. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki sa ^odo brale za mir i« pokoj njegove duše. in vsem, ki so darovali krasne vence cvetlic. Ni nam mogoče imenovali vseh. ker jih je preveč. Prisrčna zahvala vsem, ki so ga obiskovali v njegovi bo-Iezm. m vsem, ki so gij prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Iskreno se zahvalimo vsem pogrebcem, in sledečim dru-A J' ?tT* Jans" Krsl- 82 A®2' <**• Bra*ie Zaveae iL 4 JPZS, dr. IIliri:a. Končna sahvala naj velja tudi vsem, ki ste dali svoie avtomobile na razpolago. _ , Tebi pa. ljubljeni soprog in oče. bodi lahka ameriška gruda, počivaj v miru božjem. Žalujoči ostali: W *NNA< omamna PAVLIC, m MART, omožena ?OX, hčeri; LEOPOLD (sedaj na Južnem Pacifiku s "Seabees"), sin. Sheboygan, Wis., 21. julija 1944. NAZNANILO IN Z AH V globoki žalosti naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je previden s sv. zakramenti za vedno zapustil ter se preselil v večnost nai dobri soprog in oče ki je izdihnil svojo blago dušo na svojem domu dne 26. junija. Več let je bolehal, zadnje leto in pol pa je čisto oslabel in je bil primoran stalno ostati v bolniški postelji. Rojen je bil 19. decembra 1867 v Ambrusu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1887. BU je eden prvih pionirjev slovenske naselbine pri Sv. Štefanu v Chicagi in kot tak eden začetnikov naših prvih podpornih društev in bratskih podpornih organizacij kakor tudi eden ustanov-mkov fare sv. Štefana. Pri društvih in pri cerkvi je bil vedno zelo delaven m požrtvovalen, dokler ga niso naraščajoča leta in vedno hujša bolezen odtegnili iz javnega delovanja. Kako so ga rojaki upoštevali, spoštovali in ljubili, se je lepo pokazalo, ko je ležal na mrtvaškem odru in na dan pogreba. Cvetlice, števil-ne sv. maše in velika udeležba pri pogrebni sv. maši, vse to zgovorno priča, da je izguba pokojnega zadela v srce ne samo njegovo družino in ožje prijatelje, temveč celo šentštefansko naselbino, ki ji je bil pokojni v marsikaterem o žiru tudi oče. Vse to izkazano priznanje pa nalaga na nas, ki nas je zapustil doma, veliko odgovornost, veliko dolžnost, ki ne vemo, kako jo bomo izpolnili. Najlepše besede zahvale ne morejo izraziti hvaležnosti, ki jo čutimo do vseh, ki so se v teh prestanih urah žalosti spomnili pokojnega m njegovih preostalih na en ali drug način. To je srčni dolg, ki ga ni mogoče poplačatL Ljubega Boga prosimo, naj obilno blagoslovi pred vsem vse tiste naše sosede in družinske prijatelje, ki so obiskovali pokojnega na domu, ko je bil hudo belan ter pomagali tudi pri postrežbi, ko si zadnje čase ni mogel sploh nič sam pomagati. Vsem tem zlatim srcem t nihče drug ne more povrniti kar so storili za pokojnega, kakor Bog sam. Nadalje nam primanjkuje besed, da bi se mogli primerno zahvaliti našim častitim gospodom duhovnikom pri Sv. Štefanu, za vso duhovno tolažbo, ki so jo nudili pokojnemu med boleznijo in ob smrtni uri. Članom društva najsv. Imena, sv. Štefana št. 1 KSKJ in'Katoliških borštnarjev št. 690 in društva sv. Mohorja iskrena zahvala za njihovo skupno molitev ob rakvi pokojnega v pogrebni kapeli. Krasne cvetlice, ki ste jih premnogi poklonili, in duhovno cvetje, to je sv. maše, ki ste jih tako velikodušno naklonili in ki bodo zares najlepši venček spominu pokojnega in najizdatnejša in najlepša prošnja pred tronom Najvišjega, ki je za Zemljane sploh mogoča, so tudi nam preostalim v veliko duhovno tolažbo, primerno zahvaliti se pa vsem ljubljenim sorodnikom, prijateljem in znanim za te usluge ne moremo. Bog vam bogato povrni vsem! Našim vrlim cerkvenim pevcem in pevkam kakor tudi zboru' šolskih deklic in dečkov, letošnjih graduantov iz šole sv. Štefana, ki so vsi tako lepo prepevali pri pogrebni sv. maši, bo tudi ostal v naših srcih zapisan trajen spomin hvaležnosti. Spet se je izkazalo, da kar človek seje, to zanje. Pokojni je vedno po svojih skrajnih močeh podpiral vse delo za napredek fare, in videlo se je, da so vsi želeli storiti zanj in za njegov spomin vse kar so največ mogli. Kako naj se vsem primerno zahvalimo? Naj vas vse Bog blagoslovi. Vsi, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, vsi, ki so šli na pokopališče, premnogi s svojimi avtomobili, naj bodo od srca zahval jeni. Tudi slovenskemu pogrebniku Mr. Louis Žefranu, ki je ves pogreb tako lepo uredil in vodU, kakor hidi vrlim možem pogrebcem bodi naša naj-prisrčnejša zahvala. Še enkrat se zahvaljujem vsem. Vaših imen nismo navedli iz stra-hu, da bi katerega izpustili in s tem užalili, zapisana pa so v naših hvaležnih srcih m, upamo, da so zapisana tudi v Večni knjigi. Naše besede zahvale, pa naj bi bile še tako izbrane, se vam ne morejo nikdar zadostno cddolžiti. Nebeški Oče naj vas vse blagoslovi za vsa izkazana dejanja naklonjenosti pokojnemu v bolezni in ob smrti in v uteho nam preostalim. Z Bogom, naš predragi soprog in oče! Nad zvezdami Že blaga duša biva; Ko v grob tvoj žalost Bridke solze zliva; Nikjer tolažbe srcu ni. Žalujoči ostali: Le križ nam sveti govori, Da zopet vidimo se Nad zvezdami, Da vidimo v raju večnem se, Nad zvezdami! MARY GREGOR1CH, žena; JOSEPH, ANTHONY, JOHN, EMIL in LOUIS (pri vojakih, sedaj v Evropi), sinovi; VERA in ROSE, hčeri. Chicago, IIL, 21. julija 1944. Mi . _, PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Stran « AMERIKA NSKI SLOVENEC Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. "Vidiš, mama, vse to moraš pojasniti očetu. Očita mi, da nisem prav storila, ker sem vam tako dolgo zamolčevala to zadevo. In vendar je sam kriv, da nisem poprej prišla z vesedo na dan, kajti bala sem se predvsem njegove jeze ... Toda ti, mamica, si pravična in dobra. Povej mi: ali sem res kriva, če sem si odkupila življenje za takšno ceno? Ali bi ti bilo ljubše, če bi bila danes mrtva, ali pa še bolj ponižana in onečaščena kakor zdaj?" "Ne! Ne! je vzkliknila gospa Le Cadre-ronova in se zgrozila ob tej misli. Objela je Orano in jo ljubeče privila na- ca • r - ■ „ i " DC . "Bogu bodi hvala, da si spet pri meni," je nežno dejala. "Moja sladka, mala hčerka ! Kako strašne dni si morala preživeti v tisti nesrečni deželi! Toda človek, ki te je rešil, mi je ljub, najsi bo kdor koli že. Hvaležna mu bom za to žrtev vse svoje življenje." "Predvsem morava pridobiti očeta," je dejala Orana, ki jo je to najbolj skrbelo. "Očka je tako zelo proti meni in moji španski poroki, da ne vem, kako ga bova pogovorili." "Nikar se ne muči, ljubica," je pomirljivo dejala mati. "Oče te ima zelo rad, zato ne bo težko pregovoriti ga. Ce bi sam doživel to, kar si doživela ti, bi drugače govoril, kakor govori zdaj. Res je, da moški laže in rajši kljubujejo udarcem usode kakor me, šibke ženske, toda to še ni opravičilo, da je grobo ravnal s teboj. Njegove besede so bile pod vplivom jeze, zato jih pozabi. Ali nisi videla ob svoji vrnitvi iz Španije, kako se te je razveselil in kako je hrepenel po tebi ? Vsakokrat, kadar je vzel v roko časopis, se je stresel ob misli, da bi med imeni pogrešanih bral tudi tvoje ime ..." "Oh," je zamišljeno dejala Orana, "vem, da oče ne bo dolgo jeze name kuhal. Skrbi me nekaj drugega: kako bomo uredili s to mojo poroko?" Mati jo je začudeno pogledala: "Kaj pa oče namerava?" "Rad bi, da bi jo razveljavili... da bi se pozneje poročila z Andrejem." "In ti, ljubica?" - "Jaz osebno ne želim ničesar posebnega. Meni se zdi ta poroka vprašanje časti. Poročena sem, in samo moj mož ima pravico, da me odveže moje zaobljube. Razumi me prav, mati. Nekakšen svet dolg je, ki mu ga dolgujem, in ki mu ga moram plačevati s svojim telesom." "Čisto tvojega mnenja sem, Orana. Dolžnost te veže. A kaj, če se bo tvoj oce spoznal s tem človekom in bo dosegel tvojo ločitev brez prepira, mirno, prijateljsko? Ali boš tudi tedaj odklonila?" Zdelo se je, kakor da Orana ne bi bila na to še nikoli pomislila. Njen že tako bledi obrazek je še bolj pobletfel. "2elim, da nihče od nas ne bi sprožil tega problema, kajti potlej bi bilo videti, kakor da to ločitev zahtevamo od njega ... Sicer pa zame ločitev zakona tako ne pride v poštev. Mojo poroko je blagoslovil duhovnik in kot krščanska žena tega blagoslova ne smem in ne morem zatajiti." "Morebiti," je zamišljeno dejala gospa Le Cadreronova, "bi bilo bolje, če bi rekla očetu, da tega mladega letalca ljubiš. Tedaj se vendar ne bi mogel tako upirati tvojemu zakonu." Orana je začudeno pogledala svojo mater. "Saj vendar veš, da ne ljubim Morena," je dejala počasi. "Ali ti nisem že koj v začetku razložila, da sem se poročila z njim samo v stiski in da gledam zdaj na ta zakon samo s stališča časti in dolžnosti?" "Res, to si mi dejala," je odgovorila gospa. "Vendar pa veš, da sem navdušena za romantiko. In na koncu koncev se mi ne zdi tako nemogoče, da bi žena ljubila svojega moža, posebno če ji je rešil življenje." YOUR FLORIST WILL APPRECIATE IT IŠČEMO JANITORJA starega do 50 let, mora znati Orana je začudeno pogledala svdjo mater. Ni mogla dognati, ali govori resnico, ali se samo šali. Kako si le more misliti, da bi ona tega Morena ljubila. Res je, ni bilo napak poslušati njegove nežnosti, tudi njegovo ljubkovanje je bilo prijetno, dokler . . . dokler ni prekoračil meje dostojnosti . . . Mlada žena je zardela do ušes, če se je samo spomnila na tisto noč. "Morda bi bilo to naravno, toda žal svojega moža ne ljubim," je nekoliko kislo rekla svoji materi. "Ne govoriva več o tem," je odgovorila gospa Le CadrerOnova. "Menila sem pač, da bi bila pri tvojem očetu ljubezen primernejše opravičilo za tvoje dejanje. Sicer je pa zdaj že tako prepozno. Orana, prav si storila, da si mi vse zaupala. Lahko se zaneseš name, skušala te bom kar najbolje izrezati pri očetu." "Res ne razumem, zakaj naj bi ljubezen kar na lepem odstranila vse ovire," je za-mrmrala Orana nejevoljno, kajti poslednje materine besede je kar preslišala. "Kako si le moreš misliti, da bi mogla ljubiti moškega, ki sem ga poznala komaj nekaj ur?" "Prav res," je smehljaje se dejala gospa Le Cadreronova. "To bi bila pač ljubezen na prvi pogled." "Kako si vendar mogla kaj takšnega misliti?" je vztrajala Orana pri svojem prvem vprašanju. "Nikar več ne misliva na to," jo je mirila gospa Le Cadreronova. "Govorila sem kar tako, tjavdan, ne vedoČ, da te bora s svojimi besedami užalila." "Saj. me nisi užalila, mama, toda ne maram, da misliš o men} stvari, ki jih v resnici ni," je skoraj zaihtela mlada žena. "Daj, daj, ljuba moja," je pomirjujoče dejala mati, čudeč se hčerkini razdražlji-vosti. "Takšna neznatna opazka vendar ne more zbuditi tolikšnega razburjenja." Morda so pa to leto Oranini^ živci tako oslabeli, da ne prenese več kritike in resne besede. "Zmotila sem se, Orana. Pozabiva ta nesporazum. Srečna sem, da te imam pri sebi, hčerka ljuba. Možno je pa, da je ta letalec — če sploh še živi — pozabil na neznatno Francozinjo, ki je bila eno samo noč njegova žena ..." Orana se je zganila, kakor da bi jo bil gad pičil. "Saj živi," je živahno odgovorila. "To so mi zatrjevali na poslaništvu in tamkaj se gotovo niso zmotili." "Na srečo se ni ta Moreno nič več zanimal zate, odkar si odpotovala iz Španije-znamenje, da te je že davno pozabil." Zdelo se je, da te besede Orani Bog ve iz kakšnega vzroka niso bile posebno v sec. "Hm. Morda bi bilo to možno ... Sicer pa ... Ali more pošten moški tako hitro pozabiti, da je poročen?" "O, to ni nemogoče Sicer dejansko ne pozabi, da ima ženo, toda nikoli se ne spomni nanjo. Za nas so posledice iste..." "Prav res." Orana se ni mogla spomniti ničesar primernejšega za odgovor, čeprav ii srce ni dalo miru, da ne bi kaj tehtnejše-ga odgovorila na te materine besede. Na lepem se je spomnila pripovedovanja Morenovega prijatelja Perrena o neki Karmenciti. Val nekakšnega novega čustva, bližjega samoljubju kakor ljubosumnosti, ji je žalil srce. "Zdi se mi," je nenavadno suho dejala, "da je v zasebnem življenju moj mož precej premožen. Razen tega sem celo v tistem kratkem času najinega zakona izve-" dela, da se rad zanima za lepe ženske. Ne bi bilo nemogoče, da tudi zdaj živi podobno življenje in da mu je spomin na francosko ženo-enodnevnico že čisto zbledel." "Vidiš, nekaj takšnega sem si tudi jaz mislila," je krotko dejala gospa Le Cadreronova. "Meni je to še bolj všeč, bom vsaj svojo hčerko še dolgo imela pri sebi." (Dalje prih.) f™ summer is favor- brati angleško in biti samski, j KmrdbuS H* Pellegrinetti: able for growmg flowers and ;Dobro meato za pravega člove-thus the regular selections at ka za ceio življenje. Zglasite this time of the year are available. Asters and gladiolis are the favorite flowers now, with roses and orchids, as well as gardenias for corsages and brides' bouquets. However, the quantities are considerably below normal, and it is always advisable to a-= se na 1332 So. Central Park' Ave., Chicago, 1st floor zadaj, i pri gospodinji. 4x SV. CIRIL IN METOD POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne- give your florist sufficient time 10. ure zjutraj when you are ordering flowers preko radio postaje WGES V for whatever purpose. In that ChicagL — way you will get a better selec- __ tion and satisfactory service. FANTOVSKI PRETEP London. — Od zadnje sobote naprej ameriškim četam ni več dovoljeno priti v Bristol; tisti večer se je namreč tam steplo 200 belih in črnih ameriških vojakov. Trije črni in štirje beli so morali v bolnišnico, eden, črnih pa je bil ranjen do smrti. Bela in črna vojaška policija je fante končno pomirila, štiri pa aretirala. DR. WM. M. TULLY DR W. J. FOSS ZOBOZDRAVNIKA -:-Cen« znižane u nizke dohodke Od 10. A. M. do 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefoni Yards 2148 HASTEN VICTORY VOJKA JE DALA NAŠO TOVARNO ■V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in odpo-šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni. Med 8 A M. in 8 P. M. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 So. 52nd Avenue. Cicero. 111. Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali peplično do tovarne. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO Odbor ca leto 1942! Predsednik: Anton 8trnlsa; Tajnik: Jot. J. Nemanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Lotos Kiaje. Društvo zboruje vsako prro nedeljo ▼ meseca ▼ spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1 JO popoldne. Asesmeni se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. ^ mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Poglejmo še njuno katehezo orodje tujega gospostva oz-o Kristusu v njegovi Cerkvi, nanjali mogočni, oboroženi in Večkrat in pri mnogih pisa- oblastni tujci, teljih vzhodnih, tako imenova- j A slovanske knjige, ki jih je nih pravoslavnih cerkva, sre- papež posvetil na oltarju sve-čujemo trditev, da sta bila sv. te Marije pri jaslicah, a sv. Ciril in Metod pristaša tako i-menovanih "narodnih" cerkva, da sta namreč hotela ne le narodno hierarhijo, ampak neodvisnost od Rima, cerkveno samostojnost _ (avtokefalnost.) To pojmdvanje nima nobene opore v zgodovinskih virih in I ves način delovanja svetih bra-j tov mu odločno nasprotuje. V i Moravsko sta šla na prošnjo j slovanskega kneza, po naroči-| lu bizantinskega cesarja, brez nasprotovanja cerkvene obla-|sti. Bila sta navadna misionar-• ja, lco pa je bilo treba v pokra-I jini urediti cerkveno upravo. Ciril, pokopan v rimski cerkvi poleg svetih ostankov rimskega papeža, ki jih je on po dolgem popotovanju prinesel z Vzhoda v Rim, a sv. Metod posvečen in kot apostolski legat pooblaščen od dveh papežev, a svetniško češčenje izkazano Cirilu v Rimu takoj po smrti, vse to še danes glasno kliče, da je Kristus, kakršnega sta sveta brata oznajala Slovanom, tisti pravi Kristus, ki hoče eno samo Cerkev, objema-jočo Vzhod in Zahod, Rim in Carigrad, Latinče, Slovane in Bizantince, v edinosti z apo- ! ita prišla v Rim. Vsi viri so- stolikom, to je z rimskim pape-| glasno dokazujejo, s kakšnim žem, naslednikom sv. Petra, spoštovanjem sta se klanjala Če je bil kdaj trenutek, ko rimski Cerkvi, s kakim zau-je bila edinost vesoljne Cerk-I panjem in s kako širokim srcem ; ve v Kristusu ožarjena s popol-1 ju je sprejel papež, rimska du- nim in čistim sijajem, je bil to jhovščina in ljudstvo. prav tisti trenutek, ko sta | Občudovanje, s katerim go- Ciril in Metod imeia slovesen vori papežev knjižničar Ana- Ivhod v Rim. Prišla sta iz Ca- Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, JOSEPH Zotf&lajnfk. 1045 Wadsworih Ave-No. Chicago. I1L ANTON BESPALEC. SR~ blag* Rim, spremljana slovanskih učen-seboj prve mm/m^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vara in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija. v Ameriki... Posluje že 51/leto. Premoženje: $5,500,000 Članstvo: 39,150 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% -,_•_ Ce hočeš dobro sebi in tvo$m dragim, zavaruj se pri najbolj pošteni in nadeolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaiqjei sa ami talne, rasne poškodbe, operacije, proti bolezni in onenjogloeti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in lenake od do GO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do &000J0. K. S. K, JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi dan aH članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi ee in pristopi takoj. , _ , * * ■' M Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse droge podrobnosti ee obrnite na uradnike in oraduice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU <51-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois stazij o Cirilu, bi bilo nerazu-jrifirrada z blagoslovom vzhod-mljivo, če bi bil v njegovem f.far-»a in Patriarha, ne- mišljenju količkaj sumil raz- isla relikvijo papeža skoraj ne-kolne misli ali prizadevanje Posrednega naslednika sv. Pesa neodvisnost od Rima; saj je tra' kl vse Je daljnega^ Kri-Fotij takrat že nastopil proti ,ma ^racal v Rimu in Anastazij je bil na- od s*uPine vzoč pri IV. carigrajskem cer-|cev; so. nesh- « . kvenem zboru (869), kjer je bil f?eteu knjlg! L*2*1**^ da Fotij obsojen. |bl Jlh paPez Magoslovfl, v slo- vesnem sprevodu sprejeta od Sveta brata sta vedela, da papeža, duhovščine in rimske-njuno apostolsko polje v Mo-jga ljudstva, ki ju je pozdrav-ravski in Panoniji spada k za-jljai0 s ploskanjem in spošto-hodnemu patriahatu; nikoli vanjem: stik treh narodnih nista niti najmanj skušala ta-;svet()Vt kjer so v. nebo jiti ali omejevati rimske pravi- oblački kadila, plamenčki sveč ce. Bili so pač prepiri o cer- in vzkliki ljudstva dajali ble-kvenih pravicah, pa ne od pa-gčeč pečat edinosti src in ve-peževe strani, marveč s salz- soljnosti svete Cerkve v Kristu-burškim, frisinškim in pasav- su in v papežu, kot neprema-skim škofom, ki so v imenu že gijivo upanje za vrnitev vse prej v Moravski in Panoniji iz- čre