320
List iz Dunaja
o gospodarskem ličilu ljudskih učiteljev.
Poslal J. Levičnik.
24. septembra. (Zakasnjeno.) Naj Vam, predrage „Novice", predno se ločimo ljudski učitelji odtod, iz cesarske metropole, pišem še nekoliko vrstic. Radi smo prišli v Beč, a radi tudi odhajamo zopet odtod; zakaj dolzega sedenja in obilo hoje po trdem dunajskem tlaku se človek pri najboljši volji nazadnje vendar le naveliča.
Te dni  smo  imeli  še  tri  veče demonstracije.    18. dne t. m.   sta nas  peljala profesorja  dr. Reitlechner in dr.   Wilhelm   v   tukajšnjo   mašinsko  fabriko   gospodov Clavton Schuttleworth & Comp., kjer se izdelujejo razne gospodarstvene  mašine.    Sli  smo  z  omenjenima profesorjema   od   poslopja   do   poslopja   ter   ogledavali poljedelske stroje v posamesnih  delih  in v celih sestavah.    Predvčerajšnjim   smo   imeli  v   politehniki  drugo demonstracijo;   pri  tej  nam je razkazeval dr. Wilhelm zopet v modelih razne gospodarstvene stroje; dalje razkladal nam nauke,   kako  naj se postopa  z mlekom, kako se dobro   napravljata sirovo maslo in sir, — tudi razne živali nam je kazal v slikah, volno pa nam dal videti „in natura"   od najslabejše   baze do najžlah-nejšega pridelka.    Videli smo  tu  take žlahne pridelke, da bi jih bil človek prej mislil za svilo, nego za volno. Predsinočnim smo   se snidili po občnem razgovoru velika večina učiteljev v podzemeljski dvorani Likey-eve gostilnice. *)    Počastili  so  nas  bili pri   tem shodu tudi ministerijalni svetovalec vitez  dr. Hamm, ministerijalni tajnik dr. Lorenc in vsi  profesorji.    Bilo je več govorov,   mnogo slava klicev  na svitlega cesarja,   ministra Potocki-ta ter   na  nazoče gg. prednike itd.   Pelo se je najprej nemški, potem po visi želji tudi slovenski;  zlasti se je določno zahtevala naša: „Pridi Gore nec!", ktera  se je pa po spodbudi častne želje tudi tako iskreno zapela,   da je vse po dvorani čude poslušalo.    Bil je to najlepši dan in večer,   kar smo jih na Dunaji preživeli.    Včeraj smo bili obdarovani v našem II. razredu vsi  učitelji  vsak   s peterimi   lepimi  in koristnimi knjigami; učitelji drugih dveh razredov so boje po eno knjigo manj dobili.   Lepa, iskreno živa zahvala za tako blaga darila!
Popoldne sta nas peljala še gg. profesorja Hajek in Bisching v „geoiogische Reichsanstalt", kjer smo v enajsterih sobah pregledovali raznovrstno in raz-nobarveno kamnje iz vseh dežel našega cesarstva; tudi od čuda veliko okamnin je tu razpostavljenih, kterih starost se šteje na stoletja.
Danes ob 12. uri smo skončali našega tukajšnjega šolanja čas.    Gosp. profesorji   pa   so   se   več   ali   manj
*) Podzemeljskih gostilniških dvoran na Dunaji je čedalje več ter so zlasti o poletnem času žejnim Dunajčanom kaj mile pribežališča iz solnene vročine do hladnih virov izvrstne pive.
Vred.
vsi s prav ginljivimi govori poslovili od nas , ter po-kladah nam na srca, naj marljivo nadaljujemo v daljnih domovjih to, kar smo se tu učiti pričeli. — Na kratko, pa vendar iskreno in nekako z otožnim srcem smo si podali po skončanem zadnjem uku dosedanji znanci in prijatelji desnice svoje, dobro vedevši, da z veliko večino njih se vidimo gotovo zadnjikrat; — ni čuda toraj, da marsikomu so se silile skrite solzice v oči. Drevi proti deseti uri se bomo večidel vsi, kar nas je iz dežel proti jugu, ločili od tod ter djali slovo „z Bogom" ogromnemu dunajskemu mestu. — Kakor drugekrati, pošljem tudi še danes zadnjič od le-tod dragim znancem in rojakom v daljni domovini svoj iskreni pozdrav! Srečno!