Leto LXX štev. 151 a V Ljubljani, v soboto 4. julija I942-XX Spedlilone In abbonamanto poital« Poštnina plačana t gotovini Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-•tvo 20 Lir — nedeljska iedaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inaerate. Podružnica i Novo meeto. SLOVENEC Uhaja vsak dan s|utra| razen p ooedelfka la dneva po praznika. Izključna poohlaSčenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega | izvora: Unlone Pubblicita Italiana S. A, Milana I (Jredolitvo In apravai Kopltarfava 6, L|nbl|ana. Redazlooe, Ammlnlitrazlonai Kopitarjeva 6, Lobiana. Telelon 4001—40CS. Abboo*m*ntii Me«e 18 Llrei Estero, mete 4) Ure, bduiuoe domenica. inno 34 Ura, titero SO Lire. C. C t*4 Lubian« 10 650 per gli abbo-namentti 10.349 p«T 1« tn«M»ioni, Filial«! Novo meeto. Concesslonaria etclnslva per la pnhbliclti di provenlenra Italiana ed estera: Unionr Pubblicita Italiana S. A. Milana. Osne čete prodirajo jugovzhodno od E1 Rlameina Vojno poročilo it. 766 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Delovanje osnih sil se ugodno razvija jugovzhodno nd KI A lame i na. Mogočne sovražne postojanke so bile zavzete, prijetih je bilo nad 2000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uuičenih 30 topov iu številna oklepna vozila. Tudi včeraj je naše letalstvo krepko posegalo v boje na suhem ter je v bojih uničilo pet angleških letal. Letališči v Mikabhi in Ta Venezijl sta bili silovito bombardirani in številne bombe vseh velikosti so neposredno zadele njune naprave. Spremljevalni italijanski in nemški lovci so v zračnih bojih sestrelili 1? angleških letini. Pet naših letal se včeraj ni vrnilo z dnevnih vojnih poletov. Naši hitri čolni, ki delujejo v Črnem morju, so napadli sovražne prevozne ladje, bežeče iz Se-liastopola ter so potopili eno rusko stražno ladjo v zalivu Da I a k I a v a. Ankara, 3. julija. AS. Po poročilih iz Egipta so Angleži odpeljali vse zlate zaloge egiptovske Narodne banke iz Kaira v neko mesto v Južni Afriki. Uspeh italijanskih »Masov« in podmornic v Črnem morju Rim, 8. julija. AS. Flolilji italijanskih »Masov« in podmornic, ki so se udeležile obleganja Seba-stopola, poveljuje kapitan fregato Francesco Mim-belli, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge. Italijanska flotilja je v štirih tednih izvedla mnogo napadov na sovražni promet in je potopila tri sovjetske podmornice, dve 10.000 tonski ladji, od katerih je bila ena natovorjena s strelivom in dve manjši ladji z vojaštvom. Ena potopljena rdeča podmornica je bila >Ekvoka« drugi dve pa •ta pripadali razredoma »Dekabrist« in iščac. Osne sile bodo spoštovala neodvisnost Egipta Rim. 3. julija. AS. Agencija Štefani poroča: Države Osi v trenutku, ko njihove oborožene silo zmagovito napredujejo na egiptovskem ozemlju, slovesno potrjujejo svoj trdili namen, da bodo spoštovale in zagotovile neodvisnost ter suverenost Egipta. Osne sile ne vstopajo v Egipt kakor v sovražno državo, marveč z namenom izgnati Angleže iz egiptovskega ozemlja in nadaljevati vojaške operacije. proti Angliji v svrho osvoboditve Bližnjega vzhoda izpod angleškega gospodstva. Politiko Osi vodi načelo, da je Egipt last Egipčanov. Ko bo Egipt osvobojen okov, ki so ga vezali na Anglijo in po sili katerih je moral prenašati posledice vojne. bo zavzel določeno mesto v skupnosti neodvisnih in suverenih narodov. Nad 50.000 ujetnikov v Sebastopolu Nemške in zavezniške čete napadajo na 300 km široki fronti — Bombe na Aleksandrijo Hitlerjev glavni stan, 3. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Jugozahodno od S e b a s t o p o Vn so zadnji ostanki holjševiških čet na skrajnem koncu polotoka Kerzoneza pred uničenjem. Pri boju za trdnjavo Sebastopol je bilo do 2. julija prijetih nad 50.000 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih 21 tankov, 503 topovi, 002 metalcev granat kakor tudi mnogotero drugo orožje in vojno gradivo vseh vrst. Na morju pred Krimom so nemški in italijanski hitri čolni potopili tri sovražne oborožene stražne čolne in zajeli člane posadke, ki so se rešili. Na kavkaški obali Črnega InAzov-skega morja so bojna in ftrmoglavna letala s posebnim uspehom napadla več pristanišč, med drugimi Novorosijak, A na pa in druge kraje ob kavkaški obali. En mlnonosee in 10 obalnih ladij je Ijilo potopljenih, 4 rušilci, 7 trgovskih ladij, I šolska ladja ter 1 plavajoči dok pa so bili uničevalno zadeti. Na južne m odseku vzhodnega liojiSča so nemške in italijanske čete odbile več krajevnih napadov s krvavimi izgubami za Sovjete. Napadi nemških in zavezniških čet so skoro 300 km široko načeli sovražno fronto. Zagrizeni protinapadi sovražnih oklepnih brigad so bili odbili s težkimi izgubami zn sovražnika. Samo ena hitra divizija je od 28. junija do 2. julija brez lastnih tankovskih izgub uničila 100 sovjetskih tankov. Močne letalske skupine so bombardirale sovražne postojanke in preskrbovalo! dovoz po cestah in železnicah. Pri K ž e v ii so nemške čete vdrle kljub žilavemu odporu v sovražne postojanke in zavzele več krajev. V zalivu Kola so bili ponovno obrežni pomoli, ladjedelnire kakor tudi preskrbovalni obrati v pristaniščih lt os t a in Murmansk z bombami zadeti in izbruhnili so požari v mestu ter pristanišču. V Egiptu je bilo pri razširitvi prodora skozi črto pri E1 Alameinu zavzetih več močno utrjenih postojank. Nad 2000 Angležev je bilo ujetih, uničenih ali zaplenjenih pa 30 topov in pa mnogo tankov. Nočni letalski napadi so veljali vojaškim napravam v Aleksandri ji. Vzhodno od Islandije jo neko letalo potopilo 1.100 tonsko trgovsko ladjo. Pri kratkem dnevnem napadu desetih »ngle-ških bombnikov na mesto Flensburg je irjubil sovražnik dve letali. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev. Preteklo noč so slabe angleške letalske sile spuščale razdiralne in ziitigalne bombe na okolico in mesto Bremen. Izgube civilnega prebivalstva so majhne. Požari so nastali predvsem v stanovanjskih četrtih. II napadajurih bombnikov je bilo sestreljenih. Berlin, 3. julija. AS. Izvedelo se je iz vojaškega vira, da so Sovjeti včeraj izgubili v letalskih dvobojih 71 letal. Posledice zavzetja Sebastopola Slockholm. 3. julija. AS: »Svcnskn Dagbla-det« objavlja v poročilu svojega londonskega dopisniku, da, čeprav še v London ni prispelo uradno sovjetsko poročilo <> padcu Sebastopola, tamkaj nihče ne dvomi v resničnost nemških vojnih poročil in vojaški kritiki raznih listov že premišljajo, kako občutno ho padec Sebastopola vplival na druge odseke vzhodnega bo- jišča in da bo nemško letalstvo, ki je bilo prej zaposleno pri Sebastopolu. lahko nastopilo na drugih področjih. V Londonu ne vedo, kaj se ho zgodilo z rusko mornarico v črnem morju, upajo pa. da se ie lahko še pravočasno zatekla v Hatuni in Novorosijsk nu kavkaški obali. Zadnje dni v Sebastopolu niso mogli več gasiti požarov, ker ni bilo vode. Tisk tudi odkrilo priznava razdejanje na utrjenih sehastopojskih postojankah, ki iih je nemško letalstvo dnevno 10 do 20 krat bombardiralo, tako da so sploh opustili alarme zaradi pogostih napadov. »Dailv Kksprcss« piše: Padec Sebastopola bo imel težke posledice za celotni potek vojne, čeprav so imeli Nemci znatne izgube, bodo vendar lahko večino svojih sproščenih sil vrgli proti Timošenku in na bojišče pri llnrkovu. Velika nova naloga bo padla na angleško vojsko na Bližnjem vzhodu. Padec Sebastopola ji- znak /a napad, ki lahko dovede Os do končne zmage. uko bo uspel. Lahko se smatra, da se je pričakovana velika osna ofenziva pričela. Uspešni nastopi zoper upornike v Bosni Zvgreb, 3. julija. AS. Obsežni nastop italijanskih vojnih sil zoper nestalno zaplotniško vojskovanje partizanov na Hrvatskem pojasnjuje obsežna uradna razlaga, ki jo prinaša hrvatski tisk. Ta poudarja, da je boj potekal med težavami vseh vrst in da je zmagal ovire, ki jih je postavljala lutda zima, neprehodno ozemlje in pa bojni sistem upornikov sam. Italijanski bojni nastop, pravi hrvatska razlaga, je mogoče razdeliti na tri razdobja: prvo sega od 15. marca do 15. aprila. Tedaj so italijanske čete krenile na vse strani po ozemlju, ki ga imajo zasedenega ter so prizadejale hude udarce, da so imeli čez 2000 mr.tvih. Hkrati so sprožile italijanske, nemšike in hrvatske čete mogočne napade v Bosni. Drugo razdobje je trajalo od 15. aprila do 15. maja. Tedaj so italijanske, nemške in hrvatske čete ob sodelovanju italijanskega letalstva in pod visokim vodstvom poveljnika II. italijanske armade izvajale v vzhodni Bosni, poglavitnem središču vstaje, obsežne akcije za potlačitev v6taje in sicer vzhodno od Sarajeva. Vedno pod vodstvom poveljnika 11. lta^.janske armade so potem bili očiščevalni nastopi na predelu jugovzhodno od Sarajeva. Strti >-o bili vsi poskusi upornikov za odpor. Boj se je razvijal z nepremagljivim zagonom in navdušenjem. Uporniki so imeli čez 3000 ljudi vrženih iz boja, od tega 600 mrtvih. Takoj po prihodu čet v očiščene kraje so hrvatske oblasti prevzele civilno upravo in spet prinesle tja red in mir. V tret jem razdobju, odv srede ma ja pa do t»retje desetine junija so italijanske čete navzlic naporom in preskušnjam dolgih mesecev nadaljevale svoj pohod po neprehodnih pokrajinah ter uničevale po Hercegovini nasprotnikove tolpe, ki so zastonj skušale pobegniti. Samo prav majhnemu delu se 'je posrečilo rešiti, glavno jedro pa je bilo obkoljeno in prisiljeno, da položi orožje. Ugotovljene izgube znašajo 500 mrtvih, nekaj sto ranjenih ter 1500 ujetnikov. Boj se nadal juje in ne bo dolgo, ko bodo ostanki uporniških tolp uničeni. Med zajetim plenom, ki je v zelo dobrem stanju, je veliko pušk, strojnic in strojniških pušk ter nekaj topov. Novozelandske čete v Kairu Cnriqrad, 3. julija. AS: Izvedelo se je. da so zaradi zmedenega vojaškega položaja v Egiptu novozelandske čete zasedle Kairo. Vinki, ki prihajajo iz Iraka in Transjordaniie *v Turčijo, imajo velike zamude zaradi gneče na iraških železnicah. Potniki poročajo o precejšnjem gibanju vojaštva v smeri proti Siriji in Trans-jordaniii. Italijanske sile, končuje uradna razlaga, ki so se dolge mesece upirale v tej eipizodni, pa zagrizeni vojni, puščajo v brazdi, ki jo je uspešno zaoralo orožje, seme omike, seme tisočletne ideje, ki je navzlic mejam združevala evropske narode v boju zoper sovražnika omike. Od Tobruka do El Alameina Osni oddelki so v 11 dneh zavojevali 540 km dolgo pot Rim. 3. julija. AS. Vojaški govornik je podal kratek pregled dogodkov, ki so so odigrali od padca Tobruka (21. junija) do zasedbe El Alameina (1. julija). V 11 dneh so osne čelo prehodile in zavojevale 540 km dolgo pot. To je pravi rekord. Ko so Italijani in Nemci 21. junija zasedli Bardijo in Tobruk, so bili 23. junija zvečer že na Egiptovski meji, ko so štrli sovražni od|>or v trdnjavah Cupuzzo, Solum, Ilallaja in Sidi Omar. Naslednjega dne sta se deseti in 21. italijanski ar-inadni zbor nahajala v Bugbugu, italijanske in nemške motorizirane sile pa so bile že 50 km vzhodno od Sidi Barranija. Razdalja med Tobru-kom in egiptovsko mejo znaša 140 km. Osne čete so zmagale to pot v manj kot treh dneh in v naslednjih 24 urah so imele za seboj novih 80 km med egiptovsko mejo in Sidi Barranijem. Zmagoviti oddelki, ki so se nezaustavljivo valili proli vzhodu, so morali zlomiti resno oviro v trdnjavi Marsa Matruh. Angleške utrdbe v in okoli te trdnjave so bile čudovite. Trdnjava je bila obdana s tremi protitankovskimi jarki. Prvi, ki je bil približno 20 km daleč od meje, jo bil 4 metre širok in 3 metre globok. Drugi je bil zavarovan z obsežnimi minskimi polji in številnimi Žičnimi oviram. En kilometer za njim je bil zopet velik jarek, ki je prav tako bil zaščiten 7. žičnimi ovirami. Med temi jarki so bile krepke protitankovske ovire iz železobetona, po tri in tri skupaj in trdno zasajene globoko v zemljo. Med protitankovskimi jarki so sc nahajali številni topovi in bunkerji ki so bili tako razporejeni, da je bil možen prehod samo po določenih ihodnikihc, kjer je bil na napadalca osredotočen topovski in strojnični ogenj. Churchillov obračun v spodnjem domu Ker nihče noče prevzeti zavožene Churchillove dediščine, mu je zbornica morala izglasovati zaupnico Rim, 3. julija. AS. Churchill je včeraj v angleški poslanski zbornici z enim svojih običajnih govorov končal razpravo o vojskovanju. Odgovarjal je na čedalje številnejša vprašanja poslancev in na očitke glede vladnega dela. zlasli pa še dela Churchilla samega. Priznal ie, da mu je zelo težko zbrati misli v skuščinski razpravi, misli na »strašno in usodno bitko, ki se odigrava zdaj v Egiptu, odkoder pa vsak trenutek lahko prispejo zelo pomembne novice«. Potem ie nadaljeval: »Vojaške nesreče zadnjih«. dveh tednov v Cirenajki in v Egiptu so docela spremenile položaj ne samo na tem področju, pač pa tudi v vsem Sredozemlju. Izgubili smo nad 50.000 mož. katerih večino je sovražnik ujel. Kljub temu. da je bilo organizirano načrtno rušenje naših oporišč, so vendar velike količine zalog padle sovražniku v roke. Posledic, ki bi jih lahko imelo napredovanje osnih sil na Turčijo, Španijo, Francijo in Francosko Severno Afriko še ni bilo moči oceniti. Gotovo pa je, da smo zdaj pred tem, da bodo naši upi in naši načrti na Srednjem Vzhodu in na Sredozemlju zbledeli tako, kakor se to še ni zgodilo vse od tedaj, ko je padla Francija.« Potcin je govoril Churchill o padcu Tobruka in dejal, da je pred vdajo dobil od Auchin-lecka brzojavko, v kateri mu ta sporoča, da je bila za lam določena posadka, da ie obramba v popolnem redu in da imajo čete za 00 dni hrane in drugih potrebščin. »Bilo je upanje« — je nadaljeval Churchill, da bomo mogli držati utrjene obmejne postojanke pri Sollumu in Ilal-faii. Auchinleck je bil v resnici prepričan, da bo lahko držal te postojanke vse dotlej, dokler mu velike pošiljke, ki so bile na poti, ne bi omogočile izvesti močnega sunka, dobiti pobudo v svoje roke ler preiti v protinapad. Ministrski predsednik ie nato govoril o svojem potovanju v \Vashington in o razgovorih z Rooseveltom. Dejal je. da so se razgovori skoro izključno nanašali na premike čet, na vprašanje ladij, topov, letal, zlasti pa na ukrep, ki iih je treba storiti proli izgubam na morju ter na vprašanje o nadomestitvi potopljenih ladij. Churchill je govoril potem o neugodnem ozračju, ki ga ie vse to ustvarilo v Združenih državah pri angleškem zastopstvu, in nadaljeval: Ne bi hotel, da bi sc v zvezi z vojskovanjem kaj spremenilo in da bi kdo kaj očital našim poveljnikom ali da ne bi zaupal našim vojakom, ki jim prvi poveljujejo. Seveda moram priznati, da ie bilo najbolj boleče v cirenajški bitki to, da smo bili v prvem razdobju te bitke premagani ob okoliščinah, ki so nam dejale upravičeno upanje na uspeh. Naše sile v Severni Afriki so bile zares mnogo številnejše od sovražnikovih. Imeli smo več bojnih vozil. Razmerje je bilo 7:5 za nas. Imeli pa smo tudi več topništva in sla bili naše in sovražnikovo v razmerju 8:5. Topništvo je imelo na razpolago najsodobnejše vrste orožja. Pa tudi glede letalstva smo imeli premoč. Vse to je opravičevalo naše tipanje na uspeh v oferlzivi, ki naj bi se bila začela prve dni junija, če nas ne bi sovražnik prehitel s svojo pobudo. Najžalostnejše v vsej tej cirenajski bitki pa ie, da smo bili tepeni v okoliščinah, ki so dajale popolno upanje na uspeh. 18. junija smo poleg letalstva poslali v boj 300 bojnih vozil. Do večera jih je ostalo samo še 70. Pri tem pa niso všteta lahka vozila. Na žalost sovražnik ni imel toliko izgub. »Ne vem.« je poudaril Churchill, »kaj in kako se je to zgodilo. Navaiam samo dejstva. »Med temi dejstvi je treba navesti«, je doda! Churchill, sda je Anglija skupno z drugimi deli imperija in Združenimi državami zbrala na srednjem vzhodu skoraj milijon vojakov, 60'00 letal, 5000 topov in 4500 tankov«. Nalo je Churchill dejal, da odklanja obdolžilev, češ da je zavedel zbornico v zmoto. Nadalje je izjavil, da nima namena reči kaj o bodočnosti, marveč da poziva spodnji dom in narod, naj pogumno sprejme vse, kar utegne prinesli bodočnost. Nato je govoril o razvoju vojne po japonskem Med 24. in 20. junijem so oklepne edinire skupno z motorizirano pehoto stopile v slik s prvimi obrambnimi črtami pred Marsa Matruhom. Deseti in 21. italijanski armadni zbor sla navalila na trdnjavo od zahoda in juga, 00. nemška oklepna divizija pa jo napadla od vzhoda. Oklepnim edinicam se je sprva postavila po robu velika množina sovražnih tankov severno od Bir Kalde. 27. jun. so Angleži izgubili mnogo tankov. Ponoči na 28. so si sovražni tanki prebili umik proti vzhodu. 28. jun. so pehotne čete, kakor tudi čete nemške SK).. oklepne divizije stopile v stik z branilci Marsa Matruha. Ko so se oklepne enote že obrnile proli CO km oddaljeni Kukf, se je začel masni napad na Marsa Matruh. Pehota se je vrgla skozi edino možno prehode, letalstvo pa je obstreljevalo sovražno topništvo. Ob 0.30 je 7. polk bersaljerev zlomil odpor, kar se je istočasno posrečilo tudi iM). nemški diviziji. Istega dne je pehota že prodirala proti vzhodu ob obrežni cesti. 30. junija je bila žo v stiku s sovražno obrambo pri El Aiameeinu na (iO km dolgem bojišču. El Alamein je bil še edina resna ovira na poli proti Aleksandriji. Angleži so tamkaj organizirali podobni obrambni sistem kakor v Tobruku in Marsa Matruhu. Med Marsa Matruhom in El Alameinom znaša razdalja 150 km. Tridesetega zvečer je prešel 21. italijanski armadni zbor v napad od severa, italijanski in nemški oklepni oddelki so navalili na sovražno fronto nn sredi, ena italijanska oklepna divizija ter drugi italijanski armadni pehotni zbor pa od juga. Napad se je vršil 1. julija. Bitka je bila trda, ker se je sovražnik besno boril, zavedajoč se odločilnega pomena te bitke. Angleške obrambne črte so bilo zlomljene v nekaj urah. Italijanska divizija »Trento* se je vrgla skozi izsiljeni prehod, da je obkolila ostanke angleških sil v El Alameinu. Isto je storila tudi 00. nemška divizija, ki je nasprotniku zaprla umik proti vzhodu. Drugi oddelki so te operacije podpirali. Na jugu je 20. italijanski armadni zbor ter italijanska oklepna divizija »Litlo-rio< obkolila trdnjavo še v širšem pasu. Odločilna bitka jo bila dobljena. Angleški pritisk na vlado v Egiptu Ankara, 3. julija. AS: Iz Egipta poročajo: Namesto da bi Angleži nudili odpor prodirajočim osnim četam, so vedno bolj nezaupni ter slavijo vedno več zahtev egiptovski vladi, boječ se, da bi no bila voljna zadostiti angleškim željam. Določili so nekega člana angleškega poslaništva v Kairu za jzvezo« med predsednikom egiptovske vlade in pristojnimi angleškimi častniki v Egiptu ter angleško vlado za nadzorstvo nad delovanjem vlade v Egiptu. Ta korak je izzval v egiptovskih političnih krogih precejšnjo zaskrbljenost. napadu in rekel: »Nikdar nisem bil mnenja, da bo vojna kratka. Mnogo verjetnejše je, da bo vojna dolga.'. Nato je Churchill brez sramu klepetal: .»Brez ozira na naše izgube v Aziji, na naše porazo v Libiji, na naraščajoče število potopljenih parni-kov z zaupanjem trdim, da se je moč in splošen izgled združenih narodov mnogo zboljšul od konca preteklega leta, ko sem obiskal Hoosevelta.< Churchillovo zboljšanje naj bi bil ruski odpor, ki da je omogočil osredotočenje vseh sil proti osnim vojskam v Libiji in pa pomnožitev letalske sile pri zaveznikih. Nalo je hitro preletel položaj v Til;ein morju in na zaključku izjavil, da bo imel poraz v Egiptu z.elo važne posledice. Ko je končal svoj govor z običajnim slavospevom o zmagi, je Churchill dejal: »Po vsem Jem se torej še borimo za svoj olsstoj. Naloga zborlH.ce je, podpreti ali spremeniti vlado. Če je ne more spremeniti, jo mora podpreti.« Zbornica je nato s 475 : 25 glasovom odbila predlog za nezaupnico vladi in s tem dokazala, da ni nobenega kandidata, ki bi hotel sprejeti težko Churchillovo nasledstvo v trenutku ko bi se na oblasti lahko opekel. Zlonosna vlada pod predsedstvom Chuchilla, ki je nevelikodušno naprtil odgovornost ztr svojo zmoto in za svoje udarce vojaškim poveljnikom in borcem, ostaja tako na oblas sti, da bo še nadalje pehala Anglijo v pogubo. Uvedba vojaških služnosti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Lastninska pravica na nepremičninah okrog po6lopij, zgradb in vojaških naprav vobče, potrebnih za obrambo, se sme obremeniti a služnostjo v izmeri in s sankcijami iz naslednjih členov. Člen 2. Služnosti in predeli, na katerih ee te ustanavljajo, se odredijo in določijo z razglasom najvišjega vojaškega poveljništva čet, razporejenih v pokrajini. Take služnosti praviloma no trajajo več ko dve leti. l'o preteku tega roka se lahko obnovijo. V razgla.su se določi, ali in katera znamenja se morajo na zemljišču namestiti, da se občinstvu vidno označijo s služnostjo vezani predeli. Razglas se nabije na oglasno desko občin, kjer so s služnostjo obremenjene nepremičnine. Njegov sestavni del je geometrijski načrt zemljišča, ki se položi pri občinskih uradih teh občin in je razgrnjen občinstvu na vpogled. V času objave te naredbe po odredbi katerega koli vojaškega oblastva ie obstoječe služnosti, ki so bile prizadetim v kateri koli oblLki priobčase, ostanejo v veljavi. Člen 3. V členu 1. navedene služnosti se lahko nanašajo: a) na obveznost lastnika ali njegovega namestnika, da ne sme odpirati poti, kopati jarkov ali jam kakršne koli vrste, da ne sme nakupičevati zemljo in druge snovi, ne postavljati električnih vodov ali vodovodov ali plinskih vodov, ne naprav-ljati določnih nasadov ali izvajati določnih poljskih dol, ne hraniti lahkovnetljivih snovi, ne imeti ko-vačnic ali drugih naprav z ognjiščem in z dimnikom ali brez njega; b) na obveznost lastnika ali njegovega namestnika, da ne 6ine postaviti zidov ali poslopij ali da jih sme postaviti samo do določene višine ali zgraditi samo z določnim gradivom; r) na začasno prepoved prehajanja ali postajanja oseb, vozil ali živali. Člen 4. Vojaško oblastvo sme ob naložitvi služnosti preurediti stanje stvari, ki bi nasprotovalo vojaškim potrebam na zasebni lastnini, in sicer tudi s tem. da se poslopja ali druge stavbe v celoti ali deloma porušijo. Takšne preureditve dajejo pravico do odškodnine, ki jo določi, Če med strankami ni o tem sporazuma, po cenitvi izvedencev upravno oblastvo prves topnje. Taka odločba je nepreklicna. Prizadete stranke imajo pravico zahtevati revizijo cenitve s služnoslmi ali omenjenimi preureditvami zadetih zemljišč, Če bi se zaradi njih obdavčljivi donos znižal. ' Člen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po upravnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 2000 lir. Člen 6. Upravno oblastvp, pri katerem se vodi kazenski postopek, sme pooblastiti vojaško oblastvo, nalog za vzpostavitev, v katerem določi rok. Če obsojenec nalogu za vzpostavitev ne ustre-že v določenem roku, jo izvede uradoma vojaško oblastvo ob obsojenčevih stroških. Izvršnost računa o stroških, nastalih za vzpostavitev potrdi Visoki komisariat, ki odredi izterjavo preko davčnih uradov po predpisih, veljajo-čih za izterjevanje državnih davkov. Vsi spisi v zvezi z izvršbo so proeti vsakršnih taks in pristojbin. od Kriza in sv. Terezijo (špansko), ki sta oba bila karmcličanskega reda. P. rektor, ki mi je ljubeznivo dal nekaj podatkov o fakulteti, se je prav dobro spominjal, da imamo tudi Slovenci karmejičunsko naselbino na Selu pri Ljubljani, le dni bodo pa tu v Rimu praznovali slovesno osmino ob 400letnem rojstnem jubileju sv. Jane/a o,l K ri/u. Poleg cerkvenih pobožnosti bodo vsak večer tudi predavanja, ki naj širši publiki prikažejo lik tega velikega bogoslovca in mistika. Kot zadnji bo govoril beneški patriarh kardinal 1'iazza, izredno učen in pobožen mož, ki je tudi karmeličan. Veliki kancler fakultete je vsakokratni generalni predstojnik karmeličan-skegn rcrln. Dekana fakultete, ki ga predlaga red, potrjuje kongregaciju za semenišča. Posušena zelenjava in sočivje - važno živilo Zelenjava in sočivje sta v poletnem Času za prehrano prebivalstva nad vse važna. V zimskem času vse gospodinje hudo pogrešajo svežo zelenjavo in sočivje in prav zurndi tega marsikdaj ugibajo, kaj bi pripravile za obed. Prav lahko je napraviti si zalogo posušenega so-čivja in zelenjave, ki traja lahko vso zimo do pomladi. Tako marsikdaj odpomore težavam v kutiniii. Treba ie le pravilno posušiti zelenjavo in jo pravilno hraniti. Kiiko to napravimo, razpravlja g. Kalol v zadnji številki I in mor t a lis Doi lilius« in ji takoj naklonil bogoslovno in filozofsko fakulteto s pravico podeljevanja akademske časti. Spočetka so inogli biti ua tej univerzi vpisani le gojenci Urbanovega kolegija, sčasoma so pa na 1'ropngando pripustili gojence tudi drugih kolegijev. Danes po-sečujo predavanju na »PropapandU poleg bogoslovci^, ki so v Urbanovem kolegiju, imenovanem navadno tudi kar »Propaganda«, še gojenci tridesetih drugih papeških kolegijev, kakor etiopskega, ukrajinskega, rumunskegn, armenskega, španskega, grškega, madžarskega kolegija in mnogih drugih redovnih kolegijev. Pred vojsko je bilo slušateljev navadno 6—700. sedaj trenutno jih je zaradi vojnih razmer okrog 500. Med njimi je veliko Afričanov, lndccv, Kitajcev in Japoncev. Poleg obeh fakultet, teološke in filozofske, na katerih traja študij za teologijo pet, na filozofski fakulteti pa štiri leta za one ki hočejo napraviti doktorat, pa je na Propagandi vpeljan tudi »nižji teča]< tako za bogoslovje kakor za modroslovje. Nižji tečaj, ki gu posečnjo oni slušatelji, ki ne mislijo doktorirati, troja za bogoslovje štiri, za filozofijo pa tri leta. Ni pa nižji tečaj samo kra jši z ozirom na učno dobo ampak ie tudi lažji v pogledu učne snovi, ki se zahteva. — Ruzven tega je še na zavodu dvoleten Propedevtičen kurz, v katerega morajo oni, ki bi rudi študirali bogoslovje. pa se niso v srednji šoli učili tomistične filozofije. Da bi pa »Propaganda« mogla vzgojiti res sposobnih misijonarjev, ki naj bi poleg bogoslovnega znanja poznali tudi delo v misijonih, dežele, v katerih bodo morali delovuti, ljudstva, njih jezike, navade in družabne ter zdravstvene razmere, je v zavodu ustanovljen tudi Znanstveni misijonski institut, v katerem se znanstveno obravnavajo tako nabožne kakor svetne vede, ki so za delo v misijonih potrebne. Pobudo za to ustanovo je dal že papež Benedikt XV. z apostolskim pismom »Maxiinum illud« (30. novembra 1919), nakar so spočetka ustanovili na »Propagandi« le stolico za misionologijo. Ko pa je izšla okrožnica Deus Scientiarum Dominus« dne 24. maja 1931, so pa takoj ustanovili Misijonski znanstveni institut, ki je dobil svoje knnonično potrdilo od kongrcgacije za semenišča in univerze dne t. septembru 1933. Misijonski znan-st veni institut je samostojen zavod, ki ima svo-jegu vodjo in lasten profesorski zbor. Njegov prvi namen ie. da vzgoji nalašč za ta namen izbrane in nadarjene gojence po znanstvenih in tehničnih metodah v katoliški misijonski znanosti, tako da bodo kasneje lahko sami postali učitelji iz te vede; njegov drugoten namen pa ie vzgajati tudi praktične misijonarje, ki na i se na zavodu teoretično vpoznajo z vsemi misijonskimi problemi, ki jih čakajo v njihovem bodočem delovanju. Študij na institutu traja tri leta in ga morejo kot redni slušatelji posečati le tisti kleriki, ki so dovršili bogoslovne in mo-droslovne nauke. Po treh letih morejo položiti tudi doktorat. Sprejemajo pa tudi izredne slušatelje, klerike iu lajike, od katerih se ne zahteva tolikšnih predhodnih študij, tudi si lahko izberejo kot učno snov le nekaj predmetov, a se seveda ne morejo potegovati za doktorsko čust. Na institutu se predavajo vsi predmeti, ki jih bo slušatelj bodisi kot bodoči znanstvenik ali kot praktičen misijonar rabil. Torej poleg osnovne misionologiie tudi misijonsko pravo, zgodovina, misijonska pustorulka .misijonska geografija, statistika, zgodovina verstev in primerjalno bogoslovje, etnologija, delovanje ncka-toliških niisijonov, misijonska medicina in posebej še jeziki: angleški, kitajski, sanskrt, arabski. afriški in indski jeziki. Veliki kancler univerze na »Propagandi« je vsakokratni kardinal prefekt kongregncije za širjenje vere, sedaj kardinal Peter Fumnssoni-Biondi. Ta imenuje rektorja, ki pa ga mora potrditi kongregacija za semenišča. V našem času je rektor tajnik kongrcgacije za širjenje vere monsignor ( elsus Costatini. Glavni študijski prefekt pa je monsignor Sylvius Romani, zelo poznan jurist. Glavni tajnik po ie primorski rojak monsignor Karel Musizza. Profesorji pri|>a-dajo raznim redovom in tudi svetni duhovščini. Po narodnosti prav tako pripadajo najrazličnejšim narodom. šolski prostori so najmodernejše opremljeni z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki, z velikimi, prostornimi predavalnicami, študijskimi kabineti, zavod ima najmodernejšo projekcijsko dvorano itd. Kakor no vseli drugih papeških univerzah je seveda tudi na Propagandi učni jezik latinščina. Minoritske bogoslovne fakultete Početki ininoritskega bogoslovnega učiliščn v Rimu segajo daleč v zgodovino. Že leta 158S. je bil ustanovljen minoritski kolegij, ki se je imenoval po sv. Bonaventnri in je imel mednaroden značaj, linel je tudi pravico, da je smel slušateljem ininoritskega reda podeljevati nkn-dernske časti. Njegovi prostori so bili v kon-ventu, ki je poleg bazilike Dvanajstih Apostolov, ki jo oskrbujejo minoriti. Leta 1875., ko so nastopili novi časi, je minoritski kolegij sv. Bo-naventuro prenehal s svojo delavnostjo za celih dvajset let, dokler pa ni 1895. zojjet v življenje obudil po|>ež Leon XIII.. ki je tudi obnovil njegove prejšnje privilegije. Ko pa je Pij Xl(l. z znano okrožnico »Deus Scientiarum Dominus« uvedel nov red za katoliška bogoslovna učilišča, je tudi ininoritska bogoslovna fakultetu dobila značaj papeške visoke šole in prevzela naslov >Pontificia facultas tlieologica Fratrum Mino-rum Conventualium in Urbet. Njeni prostori so sedaj na via S. Teodoro 42., tik pod Palatinom. Učni pogoji so tudi tukaj isti kot nn vseh ostalih papeških univerzah. Vsakokratni minoritski general je veliki kancler, ki izmed profesorjev (sedaj jih je 12) Koiigregnciji za semenišča predlaga fakultetnega prezesn v potrditev. Zadnjo leta študira na minoritski bogoslovni fakulueti precej Poljakov. Bogoslovna fakulteta karmeličanoo. Tudi bosonogi karmeličani imajo bogoslovno fakulteto za gojence svojega reda. Ustanovljena je bila leta 19 35 z dekretom Kongrcgacije za bogoslovja in semenišča. Svoje prostore ima v zelo lepi redovni hiši na Corso d'Italin. Prav tam pa je bil že leta 1926 ustanovljen kartficličanski bogoslovni kolegij, no katerem je študij trajal pet let. No njem so študirali zlasti tisti karmeličanski bogoslovci, ki so se pripravljali za delo v misijonih. 4 1 Karmeličanska bogoslovna fakulteta (Facultas tlieologica CoUegii Internationalis de Vrbe Ordin is Carmelitarnm Discalceatorum) ima za svojega patrono cerkvenega učenika sv. Janeza Kronika diplomatskih zgodb in spletk: I [bunaj^konrrešm] Marija Luiza je za svoje obnašanje prejemala opozorila in nauke od drugod. To seveda niso bili knez Metternich, njen oče cesar Franc I., ali pa nadvojvodi Kari in Rudolf, ki so bili večkrat rn njej, pač pa od stare kraljice Marije Karoline iz Neaplja, sestre nesrečne francoske kraljice Marije Antoniette. Kraljica Marija Karolina je srečno prišla na Dunaj s Sicilije, dasi so ji Angleži to hoteli preprečiti. Pri cesarju Francu je zagovarjala pravice svojega moža kralja Ferdinanda, ki bi moral prevzeti prestol, ko bi pregnali vsiljivca Joahima Murata, Napoleonovega svaka. Marija Karolina je Najiolcona najprej sovražila, ko pa je bil v nesreči, ga je spoštovala. Zlasti je bila razkačena, ko je ugotovila, na kakšen zahrbten način hočejo na Dunaju umazati zakonsko vez, ki je vezala Marijo Luizo na Napoleona. Žalostilo jo je, da bo Napoleon na ta način v svoji nesreči izgubil zadnjo tolažbo. Stara kraljica je govorila: »Če se bo to spletkarjenje nadaljevalo, tedaj hi morala Marija Luiza zvezati rjuhe skupaj in pobegniti preoblečena skozi okno. To bi jaz storila na njenem mestu, kajti če se je kdo s kom poročil, tedaj je storil to za celo življenje.« Marija Karolina je imela prav, vendar pa ni poznala slabotnega značaja svoje nečakinje. Napoleon je hotel ostati v sliku s svojo soprogo. Pisaril ji je pisma, pa ni prejel nobenega odgovora. Zato se je osebno obrnil na toskanskega nadvojvodo, da bi pri svojem bratu, avstrijskem cesarju tolmačil njegovo željo, to je. da bi rad ostal skupaj s svojo ženo. Napoleon je pisal: »Vaše kraljevsko Visokost prosim, da mi odgovori, če h- mi dovolila, da bi ji poslal vsak teden eno pismo za cesarico. Obenem bi mi pošiljali njene odgovore in pisma grofice Montesquiou, ki je vzgojiteljica mojega sina.« Toda Napoleon ni na svojo prošnjo prejel nobenega odgovora. Vitez Collona, ki je osebno nesel pismo v Firenze, se je vrnil s slabo tolažbo. Pravil je,da ga toskanski nadvojvoda ni sprejel ravno »častno«. Sprejel ga je tudi Fossombroni, ki je bil zastopnik toskanskega nadvojvode na dunajskem kongresu. Vedno bolj je bilo jasno, da je Metternich sklenil, da mora biti konec vseh vezi med Napoleonom in njegovo ženo. Na Dunaju se je vitez Collona obrnil še na drugega zastopnika toskanskega nadvojvode Corsinija in ga zaprosil, da naj pri Mette.rnichu načne to boleče vprašanje. Metternich je zvijačno nasvetoval, da naj se dopisovanje med Napoleonom in Marijo Luizo razvija po posredovanju toskanskega nadvojvode, vendar pa je zahteval, da mora avstrijska policija poprej vsa pisma prebrati in pregledati. Metternich je moral namreč nekaj storiti, ker ga je tudi Marija Luiza prosila, da naj na nek način dovoli dopisovanje s soprogom. Bilo je koncem novembra. Marija Luiza je plavala v negotovosti tako glede svojega osebnega položaja, še bolj zmedena pa je bila v svojih čuvstvih. Njen mož so ji je smilil in najbrž ji je tudi čut dostojnosti veleval, da mora tolažiti Napoleona. Nikdar pa ni pomislila na to, da bi šla na Elbo in to ne bi bilo težko, ker ji je Napoleon celo v Aix poslal svojega spremljevalca. Čutila je, kako se gradi zid mod njo in njenim možem, pa se ni uprla. Metternich je ukazal Neippergu, da naj se podviza in tega Neippergu ni bilo treba dvakrat reči. Napoleon je nehal s svojimi pismi, Marija Luiza pa je od daleč čutila njegov bes in njegovo sumnlčenje. Zadeva je dozorevala še nekaj mesecev. V Schonbrunnu so j vsi čutili, da se nekaj pripravlja. Marija Luiza ni nič več govorila (o svojem velikem soprogu. S svoje kočije je dala celo odstraniti i Napoleonove grbe. Svojega sina je še zelo ljubila. V ljubezni do bijia je našla zatooišče za tisHe čitke vesti, o katerih ni ma- Drobne gospodarske Prva hrvatska štedinnica v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 95 milijonov kun čistega dobička 8.17 milijonov kun. Iz srbskega gospodarstva. Znana veleblagovnica Mitič zvišuje glavnico od 1 na 25 milij. din. — Te dni je bila ustanovljena v Belgradii centrala za premog, ki ureja gospodarstvo s premogom od proizvodnje do nadrobne prodaje. — V Banatu je bila ustanovljena družba Hcrba z glavnico 1 milijon din za zdravilne rastline. — Ve-likobečkereška tvornica sladkorja izkazuje za lansko leto čistega dobička 20.146.166 din, k čemur Je treba prišteti še 13.553:521 din prenosa izleta 1J4U. Vclesejcm v Budimpešti bo letos od 14. do 24. avgusta. Sodelovala bo tudi Italija, nadalje tudi Nemčija, Japonska, Mandžurija,' Bolgarija, Hrvatska, Slovaška, Švica in najbrže tudi Belgija. rala vec razmišljati. Grof Neipperg je postajal silno vljuden ,v njegovi družbi je Marija Luiza postajala vedno bolj šibka. Nekega večera se je izdala. Neipperg bi moral priti na dvor na večerjo, vendar ga ni bilo od nikoder. Marija Luiza je vedela, da je bil Dunaj tedaj poln vohunov in plačanih morilcev. Tudi Napoleon je imel na Dunaju svoje tajne odposlance. Na cesti proti Schonbrunnu je bilo lahko streljati, saj je cesta bila ponoči Jako samotna. Marija Luiza je postajala nemirna in se nazadnje ni mogla več obvladati, ter je poslala sla na Dunaj, da bi povprašal, kaj je z Neippergom. Začela se je večerja, ne da bi bil general prišel. Tedaj so se Mariji Luizi odprla usta in začela je govoriti o njegovi dobroti, njegovem razumu, požrtvovalnosti; postajala je vedno bolj navdušena in govorila je s takim zanosom, da so vsi navzoči vedeli, kaj se dogaja. Meneval in grofica Montesquiou sta se spogledala in molčala. Nazadnje je Neipperg prišel in se opravičil. Na Dunaju se je zadržal, ker je to zahteval kongres. Pogajal se je s Ferdinandom Cornachijem, ki mu je poročal o položaju v Parmi. Marija Luiza ga ni več poslušala, Parma je ni več zanimala, zadovoljna je bila, da se je Neipperg vrnil. Od tedaj je na malega Napoleona II. pazila in zanj skrbsln njegova dobra »mamica« — gospa grofica de Montesquiou. V ŽENSKEM KRALJESTVU. Ko je Talleyrand v sredini septembra 1814 prišel na Dunaj je stanoval najprej v Johannesgasse v sredini mesta blizu Kiirtner-strasse in sicer v stanovanju, ki mu ga je preskrbel La Tour du Pin. V njegovem spremstvu je bil mladi vojvoda Dalberg, tajnik, blagajnik, točaj, dva sobarja, dva lakaja in — pianist. Preden se je princ Talleyrand sešel z Matternichom in drugimi pooblaščenci, si je poiskal žensko družbo. Tega ni storil iz kakšnih posebnih namenov, pač pa zaradi tega, ker je vedel, da bo z žensko pomočjo brž izvede.) is> vse, kar se bo dogajalo na kongresu. (Dalje.) žive igrače - najnovejša moda te od nekdaj so bili v Ljubljani močno zastopani rejci malih živali, ki so že zdavnaj spoznali, da je reja malih živali koristen in plodo-nosen posel. V današnjih časih, ko polagajo vsi tako važen poudarek na samopreskrbo, je seveda navdušenje za kokošjerejo, kunčjerejo in kozjerejo šo bolj naraslo. Nekdanji mali gospodarji, ki so si žo v prejšnjih letih nabrali izkustva, so seveda danes veliki mojstri. Vedno jih je bilo in še danes jih je največ v zunanjih okrajih mesta, kjer ima skoraj vsaka hiša gotovo svoj vrtiček pa tudi nekaj zelene trate. V takih razmerah reja malih živali ni bila težavna, saj je bilo zelenjave in zlasti trave vedno dovolj na razpolago. V sredi mesta, kjer so hiše v strnjenih črtah in večinoma brez vrtov, se reja kokoši ali zajrev ni izplačala in zato se tudi nihče ni ubijal z njo. Danes se seveda izplača, čeprav zahteva neprimerno več skrbi in dela. Če ni prostora v primerni drvarnici ali kleti, pa ostane zajčja ali kokošja družina kar sostanovalec, samo da ne plačuje najemnine. Dobro, male živali so pod streho! Ostane le še vprašanje, kako jih bomo redili. Pa so jo pogruntali meščani, živeči v sredi mesta. Saj imamo vendar zunanje okraje, kjer je mnogo trave, bomo pa tam dobili travo za naš drobiž. In res! Vsak dan lahko vidite, kako hodi mladina in nabira travo po vseh mestih, kjer je takorekoč — občinska. Položile hrežine Ljubljanice so postale žo presneto redke. Nič več niso tako zelene kakor so bile druga leta. Pridni nabiralci pulijo in trgajo skoraj sproti vsako travico, ki je le primerna za kokošji kljun. Na žalost je vseh teh zelenih jas v mestu Ljubljani, ki ima na tisoče novih rejcev, mnogo premalo. Zato jo poskuša zlasti mladina včasih iti na posodo v zunanjih okrajih mesta kar k sosedom. Toda trava je danes važna za vsakogar in budne oči pazijo, da se je ne dotaknejo nepo-zvani gostje. Vsak dan se ponavljajo prizori v Trnovem, v Šiški, v Vodinatu in povsod drugod, Leto 1942 bo bržčas najbolj suho leto Za vremenske pojave se zanimajoči človek kaj rad prelistuje stare vremenske zapiske, kjer izbrska kidw" zanimivosti in podrobnosti o vremenu. Ko človek takole primerja podatke o deževnih dneb in podatke o padavinah, nehote pride ie sedaj do sklepa, da bo leto 1942. eno najbolj suhih let v zadnjih desetih odnosno dvajsetih letih. Vseh šest mesecev v prvi polovici tega leta izkazuje veliko manj padavin ali dežja, kakor so jih ti meseci izkazovali druga leta. Ali bo to suho leto prineslo ob koncu bilance zadovoljivo in prav dobro letino? Znaki kažejo, da bo letina povoljna, le da ne pridejo od julija tja do konca septembra kake hujšo vremenske katastrofe. Že svoj čas smo omenjali, da je junij v vremenskih zapiskih in razpravah zaznamovan kot mesec z II. maksimom padavin v tako imenovanem ljubljanskem deževnem pasu. Mesečni povpreček padavin za junij je izračunan takole na 148 mm. Letos junij daleko ni dosegel tega povprečnika! Bil je junij izredno lep, topel, sončen in splošno reven dežja. Junij je letos imel le deset deževnih dni, ko je padlo po računih meteorološkega zavoda samo 78.8 mm dežja. Lepo in brezdeževno razdobje je trajalo prvič od 1. do 12. junija, drugič od 20. do 26. junija in naposled še zadnjega junija. Lanski junij je bil veliko bolj moker in hladen. Bilo je lani 18 deževnih dni, ko je padlo do 148.8 mm dežja, torej za še enkrat toliko kot leto«. Imeli smo junija nekatere prav vroče dneve. Tako je bila 6. junija najvišja dnevna temperatura + 30.6° C. Ista višina temperature je bila lani zaznamovana 27. junija. Velikanska je razlika padavin letošnjih prvih šestih mesecev in lanskih! Letos je bilo v šestih mesecih 89 deževnih dni, ko je bilo zaznamovano 326.7 mm dežja. Lani v tem času pa je bilo 98 deževnih dni z 844.3 mm dežja. Torej je bilo lansko leto za najmanj 100% mokrejše od letošnjega. Prav ti podatki nehpte človeka silijo do sklepa, da bo bržkone to leto mnogo bolj suho kakor je bilo lansko. Mnogi kmetje so mnenja, da je bil letošnji junij premalo moker, V juliju si žele še mnogo lepih in sončnih dni, da bo mogel posebno krompir lepo dozorevati, kajti krompir sedaj ne ljubi preveč mokrote. Zanimivi so dalje vremenski podatki za junij v nekaterih prejšnjih letih. Še bolj suh je bil junij leta 1938. Takrat smo imeli samo devet deževnih dni, ko je padlo samo 27.5 mm dežja. Podobno suh in vroč je bi! junij leta 1936. Takrat je v 12 deževnih dneh padlo le 27.8 mm dežja. Prav to leto je bil junij izredno vroč in je pritiskala velika vročina, saj smo takrat zaznamovali rekordno dnevno temperaturo, ko je toplomer 28. junija dosegel izredno višino + 38° C, kar se redkokdaj primeri. V zadnjih desetih letih pa sta bila dva junija izredno deževna. Leta 1937. je junij zaznamoval 18 deževnih dni z 234.5 mm dežja in leta 1934. celo 16 dni s 303.5 mm dežja. Takrat 60 bile tudi povsod v naših krajih hude nevihte s točo. kjer rastejo ob hišah še pasovi zelene trave, ki kažejo, da nihče ne dovoli, da bi mu kdo populil travo izpred nosa: >Vi, kaj pa delate! Tista trava je naša! Pojdite kam drugam!« To so napotki, ki jih dobivajo nabiralci iz srede mesta na svojih poteh. Drugi, ki so morda že obupali nad nabiranjem trave, so našli boljši izhod. Vsak dan lahko vidite, kako v popoldanskih urah odhajajo iz srede mesta deklice in šolarji z živimi igračami v rokah. Ta nosi v naročju kokoš, druga zajčka itd. Kdor ima večjo družino, si naloži svojo majhno živino v rekar in jo ponese na zunanji rob mesta. Oh Gra-daščici, ob Glinščici in povsod drugod, kjer še raste trava brez gospodarja ali nadzorstva, se zbirajo ti zastopniki malih rejcev. Tja hodijo na pašo moderne mestne pastirice in pastirčki, pa si znajo pomagati. Kokoši, piščanci in petelini se ne spre- hajajo kar svobodno po zeleni trati. Tudi jih pastirji in pastirice ne pasejo s šibami, kakor pravi pastirčki. Male živali so vse predragocene, da bi si smele poiskati na svojo pest pot v svobodo. Kokoši in vsa perutnina so na vrvici, podobno kakor je že od nekdaj veljalo v Tivoliju: »Pse na vrvico!« Tako je mladi pastirček lahko brez skrbi, da mu dragocena kokoš ne bo ušla. Krepko stiska vrvico v roki in tako vodi na nogo privezano kokoš po paši sem in tja. Na tisoče takih mladih pastirčkov in pastiric premore danes Ljubljana, da ne govorimo o bolj izkušenih pastirjih, ki pohajajo po zunanjih okrajih s kozami na vrvici. V sredi mesta se zdi marsikomu, da imajo ti pastirčki le nove žive igrače. Kdor jih pa vidi zunaj, kako resno stopajo s svojo malo živinico, ki se pase in nabira moči, da bo potem v mirnem zatišju kuhinjo ali predsobe znesla tako težko pričakovano jajce, lahko hitro spozna, da je tudi ta [»osel prav za resen in da še zdaleka ni igrača niti za male, niti za velike. mg mm m ■ vv ■ ■ ■ Kresija m pojem »mescanske imovine« Ljubljana, julija. Dostikrat slišimo in čitamo v javnosti izraz »meščanska imovina«, vendar pa si večina Ljubljančanov le nejasno predstavlja, kaj je to. Največkrat zamenjujejo ljudje meščansko imovino z vso imovino mestne občine ljubljanske, dasi sta dva posebna in ločena pojma, kar velja tudi za sestavo mestnega proračuna in za knjigovodstvo. Meščanska imovina je namreč premoženje, ki se je nabralo v teku časa iz raznih ustanov, daril in pristojbin za podelitev meščanstva. To premoženje je obstojalo večinoma iz hiše meščanske imovine. takoimenovane meščanske bolnišnice in pa iz vrednostnih papirjev. Meščanska bolnišnica je stala tam, kjer stoji sedaj palača »kresije«. Ljudstvo je namreč temu poslopju vedno dejalo -Kresija«, ker je bil nekoč v njej nameščen mestni okrajni urad za ubožce, takozvani »Kreisamt.« Meščansko imovino je od leta 1854 dalje upravljala mestna občina ljubljanska s posebnim odborom, v katerega je volil občinski odbor ljubljanskih meščanov za dobo po 6 let. Ta odbor šestih čianov. ki obstaja v nekoliko spremenjeni obliki še dandanes, voli iz 6voje 6rede načelnika in načelnikovega namestnika, oskrbuje meščansko imovino, gospodari z meščanskim poslopjem in je etavljal nasvete glede podelitve meščanskih podpor in ustanov. O njegovih nasvetih potem odloča mestni magistrat, oziroma mestni svet. Potres 1. 1S95 je bivše poslopje meščanske bolnišnice poškodoval tako močno, hkrati tudi vse sosedne niše, da je morala dati mestna občina vso skupino hiš v bivši Špitalski ulici, 6cdaj Stritarjevi ulici podreti. V Stitarjevi ulici so sploh vse hiše, raven ene, nove. Na prostoru, kjer so bile nrej stare hiše, je dala mestna občina zgraditi 1. 1S98, torej preti 44 leti novo veliko palačo meščanske imovine, sedanjo »kresijo«. To razsežno in veliko poslopje je veljalo tedaj okoli 700.000 zlatih kron, za tedanje čase ogromen znesek. Poslopje je letno dona-šalo 53.000 zlatih kron, iz tega zneska pa se je odplačeval dolg. Prvotno je dobivalo iz dohodka 40 meščanov po 60 vinarjev, 22 revnih meščanov pa po 40 vinarjev podpore na dan. To lepo poslopje je zgradil nemški arhitekt profesor Theyer iz Gradca. Zgradil ga je v mirnem renesančnem slogu, dal pa mu je nekoliko baroku-joč nakit. Isti arhitekt je zgradil tudi sosedni Filipov dvorec, in sicer v slogu pozne nemške renesanse. To poslopje je pred 15 leti prešlo v last Mestne hranilnice ljubljanske ter ga sedaj torej tudi upravlja mestna občina. Obe poslopji predstavljata še danes lep pogled s frančiškanskega trimostja ter napravljata na slehernega dober vtis, ker 6ta skladno in mogočno zidani. Ribolov v Ljubljanici je bolj pičel Ljubljana, julija. Naši Ljubljančani, ki imaio zvrhano mero tiste lastnosti, kateri pravijo sami »firbec« ali radovednost, sedaj prav radi opazujejo dečke, kako se potikajo po dnu Ljubljanice, in love ribice . saj voda je zelo plitva. Marsikoga močno miku. da bi povprašal, ali se ta ribji lov v Ljubljanici dečkom tudi kaj izplača. Seveda otroci so kaj kmalu zadovoljni, če nalove nekaj kapeljev. ki jih poleni kje spečejo ali pa kar osmode na samem ognju. brez olja in masti seveda. Saj bi se mladim dečkom rad pridružil trotovo tudi kak starejši, zakaj ribje pečenke ni zametavati. Ne smemo podcenjevati Ljubljanice, ki je prav bogata dobrih rib. seveda kako leto boli, drugo zopet manj. V Ljubljanici pod Ljubljano in nad Ljubljano živi več vrst plemenitih rib, za katere vedo prav dobro koncesionirnni ribiči. Tudi Gruberjev prekop je bogat rib. enako tudi dotok Ljubljanice Gradaščica. V Polhovem grad cti — to vedo ljubljanski izletniki — love neko posebno vrsto okusnih postrvi, ki živi samo v Gradašcici. Ta riba je manjša od običajne domače ali ameriške postrvi, toda fineišega okusa. Dalje so v Ljubljanici sulci. prave postrvi, okusni lipani, ki prav nič ne zaostajajo za po-strvmi ter imajo na trgu prav tako ceno. kakor postrvi, dalje ribe belice, ostriži, piškurji in seveda tudi kapel ji. Prav rado se pripeti, da podjeten ribič potegne iz Ljubljanice ali Gruberjevega prekopa več kil težkega sulca. ki potem običajno roma v kako restavracijsko kuhinjo. Gruberjev prekop, v katerega se stekajo odpadki klavnice, pa včasih prav mrgoli samih dobrih in precej velikih rib. Švicarska zunanja trgovina. Meseca maja je znašal uvoz v Švico 211.5 mili j. frankov, kar pomeni v primeri z aprilom povečanje za 24.8 mi-lij. frankov. Izvoz je znašal maja 126.5, kar je povečanje za 12.6 milj. frankov. V primeri z lanskim majem se je obseg švicarske zunanje trgovine zelo povečal, še bolj pa vrednost radi naraslih cen. V prvih 5 mesecih, t. I. je bila švicarska zunanja trgovina pasivna za 266.4 milij. frankov, dočim je bila v prvih 5 mesecih lani pasivna za 204.4 milij. švicarskih frankov. Karte za kadilce v Grčiji. Grško ministrstvo za preskrbo sporoča, da bodo ta mesec vpeljane karte za kadilce v velikih mestih. V Ljubljani sami pa se pripeti včasih, da je tudi sredi mesta voda precej polna rib. zlasti takrat, kadar nenadno zapro zatvornico na Prti-jah in ribe ostanejo jia dnu. Tedaj jih mladina in brezposelni pobirajo bodisi z jeklenimi klini ali kar z rokami iz vode. Znano je. da ie neki brezposelni delavec v bližini gostilne pri »Mačku« večkrat pobral kar po več kilogramov li-panov iz vode, ki jih je seveda prodal. Letos pa razmere tem priložnostnim ribičem sredi Ljubljane sreča ni preveč naklonjena. Zatvor-nica na Ljubljanici na Prulah je stalno zaprta, tako da ribe ne morejo po reki navzdol, ie iz Gradaščice prihajajo kapel ji in manjše belice. Te love sedaj otroci in so prav srečni, če jih nalove za skromno večerjo. Potem, ko bo dograjena nova zatvornica pod Cukrarno. kier je zgrajena tudi ribja steza, se bodo razmere za ribji lov v Ljubljanici sredi mesta zboljšale in morda bodo imeli ti priložnostni ribiči nemara boljšo srečo. Strah pred ie no (Po bosanski pripovedki) Bik) je v tistih nekdanjih časih, ko so se godile pravljice in so vladali še cesarji, s katerim* se je človek lahko po domače pogovarjal. Tako je vladal tudi v Bosni cesar, z umoiri razsvetljen, ki je študiral tudi ljudske misli in njihovo resnično hrabrost. Kajti vsakdo 6e je rad ba-hal, kako se nikogar ne boji. K temu cesarju je prišel človek. Rekel mu je: »O, cesar, dovoli, da pobiram davek od vsa-kegs. ki ,'e svoje ii-ne boji!« Cesar se je začudil: »Kaj so res taki mo/je, da se 6voje žene boje? Kakšni junaki so pa to?« »O, svetli cesar, pa še kaj mnogo jih je. Takšnih, ki se svojih žen;i ne boje, takšnih je pa malo,« je odgovoril človek. Cesar se je nasmehnil in rekel: »Ako je tako, kakor govoriš, bodi! Pvo ti pismenega dovoljenja. Zbiraj davek od mož, ki se boje 6voiih žen. A ko se vrneš, pridi, da vidim, koliko jih je,v mojem cesarstvu, ki se svoje žene boje.« Človek je jroljubil cesarju roko in je odšel.. • Leto in dan je preteklo. Cesar je že malone pozabil na čudnega zbiralca davkov. »Najbrž se je ukanil,« se je smehljal, ko se je na to spiomnil, »in 6ram g.i je, da bi se poka/al.« Ali človek se je vrnil. Cesar ga je pogledal in 6meh je bil v njegovih očeh. »No, pripoveduj,« je rekel, »da slišim, kako 6i ojiravil.« »Svetli cesar!« je rekel ponižno človek. »Velika hvala za tvoje dovoljenje, Zakaj bogat sem |X)stal. Zbral 6em tri tovore blaga, ki ga stotero oslov komaj nosi. In v znak hvaležnosti sem ti pripeljal darilo.« »Darilo?« se je nasmehnil ces.ir. »Kakšno darilo? — Kaj mi sploh kaj daruješ?« Človek se pokloni in reče: »Krasno devico, svetli cesar, takšno lepotico, da ji v tvojem cesarstvu ni para, sem li pripeljal.« Cesarju so zaigrale oči. Malo se je vzravnal, 6e ogledal in zašepeta!: »Kje je?... Ampak... tiho govori, pazi, da ne 6liši cesarica!« Človek se je nasmehnil in se priklonil: »Svetli cesar, tudi ti, prosim, plačaj davek, kakor so ga nešteti v tvojem cesarstvu!« Pesem planin.— Zgodba vedele in plemenite fantovske duše. — f ar verne mladosti je prelepa lantov-ska povest K. \VKISEKJA II. izdaja. Prevedel Jože Jagodic. Broš. L 14.—, trdo vezana L 17.—, v platno vezana L 21.—. Knjiga je pravkar izšla. STARŠI! Lepše o učinkujejo kamniti kvadri, s katerimi so obloženi. Na 6podnji strani so ob glavnih opornikih že dograjeni trije okrogli stebri oporniki, sestavljeni iz rezanega kamna. Ti bodo nosili železobetonski mo-6tiček, ki bo vezal 6trojne naprave zatvornice. Sedaj že pripravljajo leseni opaž za železobetonski mostiček. Opaž je sedaj še dober meter nad zaključkom sedanjih okroglih 6tebrov, ki bodo podaljšani z velikimi in nad vse učnikovitimi glavami iz umetnega kamna. V kratkem bodo postavili na okrogle stebre tudi te glave, nakar bodo zabetoni-rali mostiček. V notranjosti glavnih stebrov opornikov bodo v kratkem začeli urejati potrebne prostore za vse strojne naprave. V 6tebrih opornikih bodo namreč v višini železobetonskega mostiča vgrajene tudi vse 6trojne naprave, potrebne za avtomatično delovanje zatvornic, v prvi vrsti močni elektromotorji, ki bodo gnali prestave in vitle; ti bodo dvigali težka železna vrata zatvornic. Mestna občina je za dobavo in montažo strojnih naprav že dobila ponudba od več uglednih italijanskih strojnih tovarn, tako da bo lahko naročila vse potrebne naprave pravočasno. Za izdelavo strojnih naprav bodo tovarne potrebovale okrog 3 mesece. Ce bo naročilo oddano se v letošnjem jx>letju, bo zatvornica lahko opremljena z vsemi strojnimi napravami še v letošnji jeseni, saj bodo gradbena dela na njej nekako do septembra meseca zaključena. Upravičeno lahko upamo, da nam bo letošnja jesen prinesla dokončni zaključek vseh regulacijskih del na Ljubljanici, 6 čemer bo središče mesta mnogo pridobilo. V beto-niranem koritu Ljubljanice skozi mesto bo namreč mogoče dvigniti gladino vode na potrebno in primerno višino. Ljubljanica bo tekla lahko skozi mesto, ob povodnjih pa bo voda lahko brez zadržka odtekala jxj dveh velikih urejenih strugah z ljubljanskega Barja naprej proti Fužinam. S tem bo tudi ustvarjena osnova za dokončno zboljšanje ljubljanskega Barja, kar bo v 6edanjih časih še tem večjega pomena. ■•■■■■■■■■■■■•■■■■■■BaBnaaHBHB NAROČAJTE »SLOVENCA« KULTURNI OBZORNIK Dr. Vilko Faidiga: Moralni čudeži Prof. dr. Vilko Fajdiga, ki je znan širši javnosti kot urednik Naše zvezde, kol; pisatelj in prevajalec mnogih asketičnih knjig, večinoma iz moderne francoske nabožne literature, je zdaj pri Bogoslovni akademiji v Ljubljani (knjiga XIV) izdal novo znanstveno delo iz apologetike in primerjalnega vero-slovja, skoraj sto strani obsegajočo razpravo o »moralnih tudežihki naj veljajo kot kriteriji za dokaz o božanstvu Jezusa. Kristusa. Razprava je izredno zanimiva ne samo za teologa, temveč tudi za laika, in to modernega laika, ki je bolj kakor za dokaze fizičnih čudežev dovzeten za dokaze o božanstvu Gospodovem in božjem poslanstvu Cerkve, ki jih nudijo moralni čudeži. Zato je vprašanje, ki ga dr. Fajdiga načenja in rešuje v tej knjigi, moderno in važno. Važno že zato, ker v tej točki obstajajo med apologeti zelo različna mnenja ter je bilo treba obseg moralnih čudežev šele pojasnjevati in opredeljevati. V svojem prvem delu poda pisatelj zgodovino tega problema, ki so ga čutili že prvi cerkveni očetje, predvsem pa sv. Avguštin, pa so jih poznejša stoletja, temelječa bolj na eksperimentu in intelek-tualizmu, nekako zapostavljala, dokler ni po zaslugi velikega kardinala Dechampasa vatikanski cerkveni zbor (1870) v znani konstituciji »Dei Kilius« priznal zgodovinskemu dejstvu Cerkve — t. j. moralnim čudežem — prav tako vrednost močnega kriterija, kakor sta kriterija fizičnih čudežev in prerokb, ki pa jima gre prednost zaradi lažje spoznatnosti. Toda to prvo poglavje ne podaja samo zgodovinskega pregleda razvoja tega vprašanja, temveč rešuje tudi že vprašanje opredelitve »moralnih čudežev«. V različno pojmovanje teh čudežev je dr. Fajdiga pri- nesel nov red, kakor ga je sestavil večinoma na podlagi obširne moderne francoske teološke literature. Tu navaja za »moralne čudeže« naslednja dejstva v zgodovini Cerkve (iz njih izloči že naprej s4mo čudežno zgodovinsko osebnost Kristusovo, pa tudi spreobrnjenje sv. Pavla) ter jih podaja v zaporednosti kot postavke gradiva, ki naj se jim določi moč kriterija za dokaz resničnosti krščanske vere, ustanovljene in vodene od Boga: 1. edinstveni značaj judovskih prerokov; 2. čudovito razširjenje krščanstva; 3. odlična svetost v Cerkvi; 4. junaštvo tn vztrajnost mučencev; 5. neizčrpna plodovitost v vsem dobrem; 6. edinost, združena z vesoljno Cerkvijo; 7. dejstvo nikdar premagane Cerkve; 8. *si-gnum, levatum in nationes*, t. j. katoliško dejstvo, dejstvo Cerkve; 9. čudovita rešitev problema človeškega življenja, in 10. dejstvo čudovite povezanosti judovstva, krščanstva in Cerkve. Ta dejstva, v apologetiki znana kot moralni čudeži, so se v apologetiki začela poudarjati kot kriterij za dokaz božanstva Kristusovega vedno bolj šele po vatikanskem zboru, zlasti še, ko je mnogo odličnih sodobnikov postalo pripravljenih sprejeti sveto vero zaradi njih. Tako so dobili veli,k praktičen pomen za apologetiko. V drugem delu svoje razprave, ki je sredina knjige in njen poudarek, je pisatelj nastopil dokazno postopanje o posameznih čudežih, in sicer prav na način dokaznega postopanja pri fizičnih čudežih, namreč najprej — ali so taki čudeži sploh možmi in če jih je kot take možno ugotoviti. Ta postopek gre po naslednjih stopnjah: najprej se ugotovi zgodovinska resnica, dejstvo dejstva, pptem poišče njena filozofska resnica, to je, da se z naravnimi silami ne da razložiti, nato šele teološka resnica, da je vzrok dejstva Bog, in šele nato relativna resnica, v koliki meri je to dejstvo kriterij za dokaz božanstva, še prej kot pride do takega postopanja z vsakterim izmed iu omenjenih moralnih čudežev, pa duhovito razprede vprašanje, {e moralnei čudeže more gov^ročiu Bog in če jih ne preprečuje svet, in če dejstvo, da s človeške strani ni ovir zoper možnost moralnega čudeža, tudi že ne pomeni konca človekove svobode? In še to: ali 60 ti čudeži moralnega značaja sploh spoznatni? Tako analitično razloži in dokaže, da so »čudež« judovski preroki, čudež razširjenje krščanstva v času največjih ovir in nasprotnega duha; čudež odlična svetost v Cerkvi, ki ima toliko svetnikov, ker priča za nadnaraven izvor. Čudež muče-ništvo vernikov, kajti to je dejanje srčnosti, ki ga navdihuje ljubezen do Boga, da je priča za versko resnico in za znamenja, ki jo potrjujejo. Tako je Cerkev 6ama, ki je postavljena za »znamenje med narodi« — »sinteza čudežev in še eden več«, kakor se je izrazil moderen veroslovec, kajti razvoj Cerkve se je vršil izven zakonov, ki vladajo druge socialne skupine itd. Tako pisatelj analizira vseh deset imenovanih »moralnih čudežev«, ki so vsi zadostni kriterij za dokaz božjega izvora. Ti kriteriji pa še pridobe, če navajamo več teh dokazov hkrati. S tem pa je prišel na tretji del svoje razprave, kjer govori o tem, kako je treba te kriterije uporabiti v apologetiki in kakšna je njih vrednost kot objektivnega znamenja za razodetje božje. In moralni čudeži so kriteriji izrazito objektivnega, subjektu zunanjega značaja, toda sekundarnega, takega, ki ga je teže spoznati. Zato moramo prvo mesto priznavati — zvesti navodilom cerkvenega zbora — fizičnim čudežem in prerokbam. Čeprav so ti fizični čudeži več vredni kot kriteriji, ker so laže spoznatni — so moralni sami na sebi višji od njih in za — sodobnega izobraženega človeka bolj sprejemljivi ter bodo veliko pripomogli pri onih, ki so pripravljeni na vero, da vero tudi sprejmejo. In to je velika njihova vrednost, ki dobiva danes še večjo ceno. To je vsebina te zanimive razprave prof. dr. Vilka Fajdige. ki jo je sicer z vsem kritičnim aparatom opremljeno izdala Bogoslovna akademija, pa je vendar pisana s prepričevalno toploto in v načinu, da je doetojNia *xidi vsakemu izobražencu. To je njena prednost poleg tega, da podaja obrambo vere in dokaz za njeno resničnost po poti, ki so jo hodili veliki duhovi, kakor Pascal, Nevvman, De-chamjis, Lacordaire in drugi, ter jp dostopna zelo tudi današnjemu človeku. Zato bo knjiga mnogim, ki iščejo in bi radi verovali, odprla pot v Kristusovo Cerkev ali iih pa utrdila v njej. Koristila pa bo neizmerno tudi duhovnikom, ki jim bo obnovila in dala v roke moderno apologetično knjigo z dokazi, ki jih je treba danes uporabljati v pismu in besedi za resničnost krščanstva. Ti moralni čudeži so ena izmed »znamenj, s katerimi spremlja Rog besedo svojih učencev«, kakor pravi Pismo. Pisatelj je posvetil knjigo pokojnemu profesorju dr. Lambertu Ehrlichu, ker ga jp on navdušil za študij apologetike in primerjalnega veroslovja ter mu pri znanstvenpm dplu tudi pomagal. Pokojni profesor je bil tudi škofijski cenzor te knjige, ki io je priporočil za imprimatur 5. maja t. 1., dvajset dni pred svojo mučeniško 6mrtjo. td Letno poročilo Glasb-ne Matice za šolsko leto 1941-1942. Izšlo je letno poročilo Glasbene Matice, kjer je poleg vsakoletnega šolskega gradiva v takih poročilih tudi nekaj za širšo javnost zanimivih člankov. Tako je Knrel Mali kota opisal delo Glasbene Matico od njeno ustanovitve pred 70 leti (leta 1872) ter ga podal v statističnem pregledu. Šo važnejši pa je njegova zgodovina Glasbene Malice. Ki jo je podal v drugem članku 60 let šole GM (prvo desetletje je bilo delo GM posvečeno samo izdajanju slovenskih narodnih pesmi!) Tu je v kratkem zbrana vsa zgodovina tega na:ega slovenskega zavoda za gojenje glasbe ter njeno veliko narodno in kulturno delo. Nato slede podatki o šolskem uspehu letošnjega leta ter imenik profesorjev in dijakov ter sporedi javnih produkcij. tdhOJ&na novice Koledar Soboti, -1. julija: Prokop, opat; Urh, škof; Eerta, devica; Ozej in Agej, preroka; Lavrijan, fckof in mučeneo. Nedelja, 5. julija: Ciril in Metod, slov. apostola; Ani. Zakarija, ustanovitelj reda; Zoa, sveta žena in mučenlca. Lunina sprememba: Zadnji krajec: 5. julija ob 9.5N. licrscbel napoveduje nestanovitno vreme. Novi grobovi ■f* V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Ignacij Itn*, okrajni tajnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo, 5. julija ob petih popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje! (laven kirurg ie napisal še =lavneišo knj'go, ki jo izšla v zbirki »Naša knjiga" Atidrea Majocchi: Kirurgovo življenje Prevedel Milko Javornik Knjga, vezana v platno, velja L 50.— Pohi ile z naročilom, ker bo v kratkem pošla Z a I o i b a Ljudske knjigarne.Ljubljana, Pred Škofijo 5 — Znvrini i:pit 11 a drorazredni trgovski holi Zbornice zn trgovino in industrijo b l.jubljnni se je« vršil v dneh od 17. do 27. junija t. 1. Predsedoval je odposlanec Visokega Komisariata g. prof. Budro-rich Attilio. Od Hit prijavljenih kandidatov in kan-didalinj so izpit opravile z odliinim uspehom: Ko/tir . Elvira, Martina Milena, Skrrjnnre Majda in Zajec Olga; s prav dobrim uspehom: Demšar Bojana, Detela Anica, Kovšca Snbina, Lapajne Marijn, Mar Zorka in Vodnik Albert; z dobrim uspehom je opravilo izpit 14, z zador-tnim uspehom 5 kandidatov in kandidatinj, trije so bili odklonjeni na tri mesece, en kandidat pa je izostal. — Oblačno vreme. Po primerni vročini 1. julija se je vreme toliko preobrnilo, da se je začelo oblačili, barometer pada. V petek zjutraj je na Barju valovila visoka megla, drugod je bilo ves čas oblačno. V četrtek ie bila dosežena naj-višia dnevna temperatura +25" C. V pelek zjutraj je pa toplomer kazal +16.!i® C. Bilo je dokaj soparno. Barometer je v pelek dosegel stanje 762.0 milimetra. — Lipovec cvcte. Splošno je razširjeno mnenje, da raste po rtaših krajih pretežno lipa, dasi večina dreves, ki jim pravimo lipa ni lipa, temveč lipovec. Botaniki namreč razlikujejo v glavnem dve vrsti lip: velelisto lipo, torej pravo lipo, ki pa jo je [To na.-ih krajih le malo, zlasti še v Ljubljani, ter malolisto lipo ali lipovec. Ta je mnogo bolj razširjena kakor velelista. Razliko pove že samo ime. Lipovec ima namreč manjše liste. Les obeh vrst je isti. cvetje obeh pa prav tako koristno za čaj, le da je lipovec skoraj bogatejši cvetja kakor prava lipa, ki pač bolj razvije listje. Oba, lipa in lipovec sedaj najlepše cveteta ter ljudje, zlasti pa mlaJina, pridno trgajo cvetje. Pozimi smo videli da je imelo posušeno cvetje prav odlično ceno. Letos je, kakor znano, v Ljubljani nabiranje lipovega cvetja nekako organizirano, saj se je prijavilo kar 700 nabiralcev, katerim so drevesa določena. Onemogočeno bo seveda pustošenje teh lepih okrasnih dreves, tako, da bodo prihodnje leto zopet mogle cveteti. V primeru z drugimi leti pa sta obe drevesi lipa in lipovec, pričeli letc6 iekoliko pozno cveteti. Običajno v začetku julija lipa že oocvete. Letos je temu pač vzrok prejšnja dolga zima. — Krompir kilelfar je dozorel. Prvi krompir ki v naših krajih dozori, je kifeljčar. Značilno zanj je, da skoraj nikoli ne cvete ali pa le redko z modrim cvetom: večina drugega krompirja namreč cvcte belo. Kifeljčar velja pri nas kot nekakšna vrtna specialiteta ter ga goje le kot zgodnji krompir, nikdar pa ne v večjem obsegu. Gospodarsko se namreč sajenje drugega, nekoliko poznejšega ali pravega poznega krompirja bolj izplača. Kifeljčar je sedaj v Ljubljani dozorel ter ga ljudje že kopljejo za sproti. Kot jed je kifeljčar prav okusen, dasi je seveda bolj voden kakor pozni krompir. Nikakor pa ni svetovati ljudem, da bi že 6edaj kopali drugi krompir, tudi če spada med zgodnje vrete. Na drugi krompir, kako-- na rožnik in podobne vrste, bo treba pač še malo počakati. — Javnrnikn Ivana in Zndnik Marijo, ki sta svojčas stanovala v Ljubljani, Cesta na Zadobro- vo 2, prosim, da se v sodni stvari mojega moža javita kot priči na okrožnem sodišču v Ljubljani, soba 0."), ali pa vsaj javita temu sodišču svoj naslov, — Štrukelj Ivana. — Zadeva o shranjenem platnu. Šivilja Štefka je letos v marcu zaupala svojemu znancu, trgovskemu pomočniku Tončku zavoj platna in drugega perila v vrednosti okoli 500 lir in ga naprosila, da ga ji primerno shrani. Trgovski pomočnik Tone pa je nato dal zavoj neki Katarini II. in jo naprosil, da ga mu hrani. Pozneje je Tone zvedel, da je bil zavoj zaplenjen. Tako mu je namreč Katarina sporočila. O zaplcnitvi platna in perila je seveda Tone obvestil tudi šiviljo Štefko. Ta so je začela zanimati za usodo platna in perila. Posrečilo se ji je, da je točno ugotovila pravi dejanski stan. Zavoj ni bil zaplenjen, pač pa je platno in perilo Katarina prodala neki osebi. Pred kazenskim sodnikom - poedincem na okrožnem sodišču je bila sedaj Katarina 11. obsojena zaradi prestopka poneverbe na 1 mesec strogega zapora, pogojno za 2 leti. Ljubljana I Mašniško jiosvečenje. V nedeljo, 5. julija, bo ob 7 zjutraj podelil v ljubljanski stolnici ljubljanski škof revi masniškega poovečenja 15 diakonom ljubljanske škofije. 1 Sveta maša zadiisnicn za blagopokojnim dr. Gustavom Gregorinom bo danes v soboto zjutraj oh osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja. 1 Prikaz, kako nastane umetniški portret po živem modelu bo v nedeljo, dne 5. julija 11)42 ob 11 v Jakopičevem paviljonu. Izvajal bo kipar France Gorše. Zanimivo ho tembolj, ker bo kipar izbral za svoj model enega izmed gledalcev. Prisotni bodo imeli priliko opazovati, kako raste iz umetnikovih rok glinasta podoba po modelu. Kipar bo tudi obrazložil karakteristiko modela in tehnično stran dela. Ker bo to prvi primer te vrste pri nas, upamo, da ho naši javnosti, ki z zanimanjem sledi naši umetnosti, gotovo ustrezen ta primer umetniškega ustvarjanja, ki bo nadvse zanimiv in poučen obenem. Razstava Gorše-Maleš je 6icer že zaprla, vendar pa bo ob tej priliki ponovno odprla ven dun, tako da si jo lahko še ta dan ogledajo tudi oni, ki še niso Imeli prilike. Nekaj dni potem bo objavljen v dnevnem Časopisju rezultat žrebanja (po eden izmed vsakih 50 obiskovalcev bo izžreban in prejme brezplačno po eno umetniško podobo, ki je na ogled na razstavi), Vabljeni 60 vsi, ki se zanimajo za našo umetnosti 1 Na II. dekliški meščanki Šoli v Ljubljani se pričtio završni izpiti v ponedeljek 6. t. m. ob 8. Upraviteljstvo. 1 Junijske odrezke za maščobe, sladkor ln milo bo mestni preskrbovalni urad začel prevzemati od trgovcev današnjo soboto, 4. t. m. ter ta dan pridejo na vrsto trgovci z začetno črko ft—Ž in tako dalje po običajnem vrstnem redu. Seboj morajo trgovci prinesti zeleno knjigo o prevzemu in oddaji blaga ter natančen pregled oddanih odrezkov po že znanih navodilih. I Razdeljevanje drv za kuho. Mestni preskrbovalni urad bo razdelil manjšo količino drv onim, ki jih nimajo niti za kuho. Pri razdeljevanju se bo pa urad natanko ravnal po odredbi Visokega komisariata, da je dovoljeno prodajati drva samo za kuhanje hrane, in sicer za en mesec po 0.8 kg na dan za osebo. Izključeni od dobav pa so oni, ki imajo zulogo drv, ki imajo plin ali pa so posestniki gozdov. Zato naj upravičenci prihajajo po nakazila v sobo št. 3 v II. nadstropju Mesinega doma vsak delavnik od ponedeljka, 6. julija daije, drva bodo dobili od torka dalje na mestni pristavi v Povšetovi ulici. Vsak reflektant mora s seboj prinesti mesarsko knjižico in potrdilo, podpisano od hišnega lastnika, da nima drv, da nima plina in ni posestnik gozda. Za zalogo drv se smatra količina, potrebna za kuho nad deset dni. Kdor ima torej nad 8 kg drv na osebo, ta ne more dobiti drv. Iz potrdila mora biti natnnko razvidno ime in priimek hišnega lastnika in prosilca ter njuno stanovanje. Ce je pa prosilec sam hišni lastnik, mora prinesti podpisano izjavo z enakimi podatki, kakršni morajo biti na potrdilu. Urez navedenega potrdila ali izjave ne bo nihče dobil drv. Ker pa je na razpolago zelo malo drv, naj pridejo ponje res samo oni, ki jih nimajo niti za kuho. Po odredbi torej naenkrat nihče ne sme dobiti več drv kot samo za en mesec, torej samo po pičlih 25kg na osebo. Po drva naj pa upravičenci z nakaznico prihajajo na mestno pristavo samo tisti dan, ki je napisan na nakaznici, ker drugače drv ne bi dobili. Miklavčkov Viktor Te dni sem čital, da je umrl v zdravilišču v Goriziji prijatelj Viklor. Zvonovi v Piedimelze so gotovo zapeli posebno turobno in žalostno, ko so oznanjali smrt svojega zvestega prijatelja, ki je skoro štirideset let dan na dan bil prvi, ki je stopil v cerkev oznanjat sveto jutro in zadnji, ki je odhajal iz njo po avemariji. Kdo ga ni poznal tam v dolini Baccia zvestega cerkovnika fare Piedimelze. Dobri prijatelj Murovec toži večkrat v pismih, da naša vas izumira. In ko mi je zadnjič, pisal, je omenjal tudi Viktorja, da je bolan, in lepo zadel njegovo značilno potezo: ...ima s cerkvijo veliko dela, a bi tega ne mogel pustiti, ker mu je to prav prirojeno. Naša vas menda res izumira. Če se mi še kedaj po dolgih letih sjiolul želja, da bom videl svoj dom, — koliko jih bo manjkalo od prijateljev in znancev iz lepih mladih let! Zadnje leto je vzelo dva najljupša soseda, lani dobrega Rusco-vega Pepča, lelos pa Viktorja, dva izrazita občana, jx> svoji naravi povsem različna moža, a oba dobri in mehki duši. ' Miklavčkova hiša. Koliko spominov je združenih s tem imenom. Vsi štirje pri hiši 90 bili neporočeni, dva stara strica in dve teti. Menda zato, ker niso imeli lastnih, so imeli pa otroke sosedov radi. Zalo sem bil rajši pri njih kot doma. Viktorju so bili ujci in tele, pa smo jih še drugi otroci klicali tako: ujec Miha, ujec Tone, leta Urša, teta Marijana. Koliko večerov sem preždel pri njih in požiral pravljice in pripovedke tete Urše. Pa krompir v oblicah in repa, kisalna in močnik, vse je bilo pri njih boljši kol doma! Miha. ki je imel za vse šaljivo besedo, je gospodaril, mežnaril, orgljal in njuhal tobak, brat Tone mu je pomagal doma in v cerkvi, sestri pa sta gospodinjili in ob suboian zaijšaii oiiarje. Bratovska družina. Nečak Viktor je zrastel pri Miklavčkovlh in poslal naslednik strica Mihe na domu in v cerkvi. Navidezno morda preresen, trd, mrk, je bil Viktor v resnici dober mož, vzgleden, razumen gospodar, ki se je zanimal za izobrazbo in napredek. V hiši so imeli od nekdaj časopise in dobre knjige in Viktor je jDOsebno rad čital. Sodeloval je vedno na vodilnih mestih izobraževalnega društva, vodil rajfajzenovko in deloval na zadružnem polju. Posebno pa je bil zvest in požrtvovalen v eni službi, v cerkovniški, kakor njegov prednik stric Miha. Mežnaril je od mladih let od časov župnika Priinšarja pa do smrti, — vedno točen, natančen kot ura. Za vsako malenkost v cerkvi je vedel, vse znal, v vse je bil vpeljan in vse je razumel, še mašo bi Uihko bral, če bi smel — so rekli o njem. Služba v cerkvi mu ni bila stvar zaslužka, 110, on jo je vršil s čutom dolžnosti in vnelosti za čast božjo. Ni služil le na zunaj cerkvi, bil je res veren, pobožen iz prepričanja, vsled česar so ga vsi, tudi drugače misleči, spoštovali. Skrbel je za cerkev, kakor bi šlo_ za njegove osebne interese, bila mu je ta služba ■'privzgojena, res kakor prirojena. Nikoli ni bil trdnega zdravja, bolehal je dolgo, a prenašal moško in vdano vse težave. Tam v tistih strminah in v bolj slabih zemljah je kmečko življenje trdo in težko, zemlja skopa. Človek mora garati kot tovorna žival, treha je skoro vse znositi na hrbtu. Viktor je pri svojem slabem zdravju že dolgo pešal in nosil v sebi kal prezgodnje smrti. Kljub šibkemu zdravju je moral v zadnji svetovni vojni obleči vojaško suknjo, v sedanji pa je zadela ista usoda njegovega sina — edinen, ki ga je bridko pogrešal na domačiji. Obilo bridkega je moral prenesti v življenju, z razočaranji mu tudi nI bilo prizanešeno. Mesto mirne žlvljenske jeseni, je dočakal še sedanje razburkane in hude čase. Sedaj ga je zlomilo in zopet manjka v našem tolminskem zakotju moža, ki ga bodo vsi pogrešali in ohranili v svetlem spominu. \ Bodi mu On, v katerega jo Imel vedno tako | živo vero, obilen plačnik za vse prestano hudo in I za njegovo delavnost in poštenosti T- 1 Progovne in sezonske delavce vljudno vabimo | na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 5. julija 1942 ob desetih dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, L nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je med ostalim (udi vprašanje o mezdnem gibanju. Vsi vljudno vabljeni. 1 Kupčije z zemljišči in hišami. Splošen pregled o vseh zemljiškoknjižnih zadevah, ki jih dajejo spisi zemljiškoknjižnega urada na okrajnem hodišču, kaže, da je bilo letos v prvih šestih mesecih zaznamovanih do 288 kupnih pogodb, s katerimi je bila lastninska pravica prenešena na kupce in s katerimi so bile kupljene razne nepremičnine v mestu in okolici. V mestu samem je bilo v prvem polletju prodanih mnogo starih stanovanjskih hiš, pa tudi mnogo novih, dalje razne stavbne in druge zemljiške parcele, v okolici travniki, njive in gozdovi. V 288 pogodbah navedena kupnina predatuvlja vrednost 11,280.424 lir. Prav 30. junija t, 1. je bila v zemljiški knjigi zaznamovana kupna jiogodba, s katero sta dr. Kavčnik Janko, zasebnik, Ljubljana, Resljeva 15, in ga. Itezika Praprotnikova, dedinja po pok. Avgustu Prajirotniku, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15, prodala Florijnnu Schvveigerju, industrijalcu in posestniku Ljubljana, Tavčarjeva ulica 4, parcelo šlev. 185-2 k. o. Karlovško predmestje v izmeri 2.01 ha in 49 kv. metrov za 200.1X10 lir. Parcela jo bila svoj čas last Strojnih tovaren in livaren. I Skakalnica v Mostecu oz. zimskosportni stadion. V zemljiški knjigi je bila konec junija vpisana kupna pogodba, s katero je mestna občina ljubljanska kupila od Franceta Kogovška. posestnika v Dravljah št. 58 dve, v kat. občini Spodnja šiška se nahajajoči parceli in sicer šl. 624 gozd in št. 625 travnik, v skupnem obsegu 15.055 ni3 za 37.637.50 lir. Kvadratni meler je bil no 2.50 lire. — Zemljiški kompleks tam okoli Mosteca pa je ljubljanskim občanom, kateri zelo ljubijo dnevne sprehode po Večni poti, pač dobro znan. Razteza se od mostička, ki vodi čez potoček na Vefni poli nasproti koseški opekarni. Od mostu je najprej lep travnik, nuto pa se vzpenja borov in jelšev gozd proti šišenskemu hribu. Tam so si nekateri šiškarji, ljuhitolji narave in vneti knaj-povci, zgradili skromno »knajpališče«, ki so ga lepo ogradili. Potoček jim je dajal dovolj vode za vse knajpovske kure. Oh nedeljah in praznikih poleti je bilo tam vedno sila živahno, kajti pri Mostecu so napravili tudi balinišča, kjer so vztrajno balinali in se prijetno zabavali. Človek je tam dobil tudi kako okrepčilo. Pred vojno je bilo napravljeno »knajpališčec v takozvanem »\Vttrlshofnu«, kraj, ki je stal na desno ob poti, ki vodi skozi Tivolski gozd proti Čadu pod hribom. V zavetju in hladu je bila tam postavljena leseena koliba s kabinami. »Wiirishofen< je bil kmalu opuščen in pozneje so se tam shajali iu iskali prenočišče mnogi izgubljenci. 1 Tatovi na polju in v gozdovih od dne do dne delajo večjo škodo v mestu in okolici. Velik del ljubljanskega prebivalstva redi male živali, predvsem pa koze in kunce ter kokoši. Kdor ima svoj vrt, njivico ali trato, naj si pošteno pomaga z rejo malih živali, da bomo lažjo prestali čase stiske. Toda lastniki vrtov, njivic in polja z začudenjem opažajo, da so najbolj navdušeni rejci malih živali prav tisti, ki nimajo niti za predpasnik svojega sveta. Z občudovanja vrednim uspehom in izrednim dobičkom rede po več koz, imajo kar farme domačih zajcev ter velike ko-košjereje. Vendar pa male živali no žive kakor lilije na polju brez krme, pač pa te živeli vsak dan pozobljejo prav mnogo ukradene detelje, trave, solate, korenja ler drugih poljskih pridelkov. 1 Ivan Cankar: »Kralj na BetajnovL« Drama v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantorja — P. Kovič, Hano, njegovo ženo — Gorinškova, Francko — Kraljeva. Nino — Simčičeva. Krneča — KoŠič, Maksa — VI. Skrbinšek, župnika — J. Kovič, Bernota — Na-krst, sodnika — Gorinšek, ženo — Kovičeva, Luža-rico — Starčeva, oskrbnika — Košuta, kmete: Bro-zigar. Gale. Blaž. Raztresen, Verdonik, Podgoršek. Igro je zrežiral Jože Kovič. 1 Franz v. Supp#: »Boecncclo.« Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccio — Mlejnikova, Lo-theringi — Anžlovar, Lambertucrio — Zupan, Scal-za — M. Sancin, Leonetto — B. Sancin. Fiametta — Barbičeva, Boatrice — Polajnarjeva, Peronella — Poličeva, Izabella — Spanova, Pietro — Drenovec, kolporter — Dolničar, majerdoin — M. Gregorin, Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. 1 Abonrntc rrda premierskega opozarjamo, da bodo imeli v torek, 7. t. 111. premiero opere bratov Riccijev: »Kri&pin in njegova botra« Ta fantastično-vese.la muzikalna komedija ima osem slik. Prevedel jo je Niko štritof. Peli bodo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlovar, Fabrizija — Janko, Asdro-bala — Zupan, Contina — Lipušček (namesto obolelega Sladoljeva), Bortola — Škabar, Aneto — Mlejnikova, botro — Golobova, Lizetto — Polajnarjeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Scenska zamisel je režiserjeva, načrti: inž. Franz. realizacija: V. Skrušny. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mie Franta, Poljanska cesta 15-11, telefon 32 84. Naznanila OLEDAMSfE. Tlrama: Snbota, 4. JulHa oh 17.30 »Vdova RoSlinka«. Izven. Znižane cene od ;0 lir navzdol. — Nedelja, 5. julija ob 17..W »Kralj na Betaj-novl«. Izveu. Znižane cene od \2 lir navzdol — Ponedeljek. «. julija: Zaprto. — Tnrok. 7. j\ ll.ia eb 17.30 »Kralj na Belajnovi' Red Torek. — Sreda, 8. julija oh 17. »Romeo in Julija . Red B. — Četrtek. 9. julija ob 17.30 »Kral.i na Betajnovi«. Red fetrtek. Opera: Sobota. 4. julija ob 17: »Rooraeio.« Operet«. Izv. Znižane ceno od IS lir navzdol. — Nedelja. 5. julija ob 1S i »Carmen . Izven. Gostovaije Elze Karlov-če\'o Znižane cene od 20 lir navzdol. — Ponedeljek. 6. julija: Zaprto. — Torek, 7 julija oh 17 »KriSpln ln njegova lintrn\ Premiera. Red Premlerski. — Sreda ob 111.30 »Carinen«. Itcd Sreda. Gostovanje Elze Kar-lovčeve, RADIO. Sobota. 1. tulila. — 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (S.00) Napoved Jasa. — 8.15 Poročila v Italijanščini. — 12.15 Koneert sopranlslke Nade Stritar — 12.40 Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari — 13.00 Napoved časn. PoroCila v Italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini, — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkesler vodi dirigent Petralla. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koneert radijskega orkestra, votli dirigent D. M. Sljaneo. Lahka glasba. — 14.45 Poročila v slovenSčlnl. — 17.19 Nove ploSčo Cetra. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v Slovenščini. — 19.45 Na harmoniko igrn Avgust Stanko. — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20 20 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.311 Vojnške pesmi. — 20.45 Lirična prireditev družbo EIAR: Mule: Slellljanska trilogi.in: La Znlfara. Taormina, La Monaeella della fonlana. V odmorih: Predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. Po končani operi poročilu v italijanščini. LEKARNE, Nočno službo imnto lekarne! mr. RuS-nik, Marl.iin trg 5, mr. Kuralt. Gnsposvetska cesla 10 in mr, Bohinc, dod.. Cesta 29. oktobra 31. S Spodnjega štajerskega LTmrla je v Marcnbcrgu Neža VIrtič roj. Kos, stara 75 let. Usoden padec s kolesa. Na cesti med Siko-. lami in Dogošami na Dravskeem polju je 37 letna | posestuica Rozika Pesek iz Prepol s svojim ko- lesom zadela ob obcestno drevo in padla b kolesa na glavo. Obležala je nezavestna. Ima hude poškodbe na glavi in po desni strani života. Reševalni avtomobil jo je prepljal v mariborsko bolnišnico. Nesreča. 30 letni mizarski pomočnik Avgu-tin Tadina iz Maribora se je s kladivom tako močno udaril po palcu leve roke, da ga je čisto zmečkal. Poštne pakete si je pridrial. Moric Ocvirk is Celja, star 21 let, je bil zaposlen v paketnem oddelku celjske pošte. Od januarja 1942 si je prilastil najmanj deset zavojev, od katerih jih je bilo pet, kakor je sam priznal, namenjenih za vojake na fronti. Kazenski oddelek pri poveljniku varnostne policije na Spodnjem Štajerskem je Ocvirka kot ljudskega škodljivca in zaradi zločina uradne poneverbe obsodil na 12 let ječe. Le mla-doletnost, neoporočna preteklost in 6kesano priznanje ga je rešilo smrtne kazni. Iz Hrvatska Junaštvo italijanskega vojaštva. Poleg uradnega poročila o borbenosti in poletu italijanskega vojaštva, s katerim so se posamezne edinice italijanske edinice vrgle na zatiranje motilcev normalizacije življenja v posameznih pokrajinah, ki so jih zusedle italijanske oborožene sile, poudarja sedaj tudi hrvatsko časopisje velik delež, ki ga je doprineslo italijansko vojaštvo pri uničevanju posameznih oboroženih skupin, ki so se skrivale v posameznih hrvaških krajih. Po zatrjevanju hrvatskega časopisja je čistilno akcijo pozimi precej ovirala izredno ostra zima. Kakor hitro se je vreme malo popravilo, so italijanske čete takoj zapustile svoje zimske postojanke ler pričele z novimi napadi. Dosedanje vojaške akcije deli »Hrvatski Narod« v naslednja razdobja: I. Razdobje obsega čas meseca marca in prvo polovico aprila. Italijanske čete, dobro preskrbljene t živili in strelivom, so se vrgle v akcijo. V to razdobje spada čiščenje terena od Korenire do Udine, Sretlnje gore, Srba, Varear Vakufa v področju Prozor, Stolac, Gaeko, Bileče in drugih krajih. V bojih so imeli odmetniki več kakor pa 2100 mrtvih. Drugo ruzdobje šteje »Hrvatski naroda od 15. aprila dn 15. maja. V Čistilni akciji so sodelovale italijansko-nemško-hrvatske vojaSke edinice. Posebno aktivne so bile Italijanske letalske edinice. Čistilna akcija je bila na področju vzhodne Bosne. Vojaške akcije so se razvijale zopet v dveh razdobjih: V prvem vzhodno od Sarajeva, v področju, ki ga meji črta 1'rača—Dol—lian Pijesak— Višegrad —(iorazde. Poveljstvo ima v rokah poveljnik druge italijanske armade. Sodelujejo tudi oddelki uslaške milice pod poveljstvom polkovnika Fraucetiča. V drugem razdobju so bile Čistilne akcije jugovzhodno od Sarajova, na področju med kraji: Sarajevo—Goražde—Fora—Kolinovik. Nad vsemi oboroženimi silami ima zopet poveljstvo poveljnik druge italijanske armade. Akcija se je razvijala po točno izdelanih načrtih. Odmetniki so imeli nad 600 mrtvih, ostalih izgub pa je bilo nad tri tisoč. Po končani vojaški akciji so povsod prevzele oblast in upravo hrvatske oblasti. V tretje razdobje uvršča »Hrvatski Narode čistilno akcijo od polovice maja do zadnje tretjine junija. Sem spadajo akcije kot posledica in nadaljevanje vojaških nastopov, omenjenih v prejšnjih razdobjih. Čistilna akcija je bila tudi v posameznih hercegovskih krajih in v neposredni bližini hrvatsko-črnogorske meje. Odmetniška središča so bila predvsem v Gackem, v zgornjem teku Neretve, Drine in v okolici Neveslnja in Stolca. Dosedanje izgube, ki so jih imeli odmetniki, znašajo 500 mrtvih in okoli 1500 ujetnikov. Zaplenjen je bil tudi bogat vojaški plen. Čistilna akcija Je sedaj v teku. »Hrvatski Narod-': končno zopet Izreka veliko zahvalo italijanski vojski, ki se neustrašeno bori tudi na hrvatskih tleh proti neprijateljem Evrope in kulture. Poveljnik hrvatskih letalskih edlnte general Kren je na povabilo vrhovnega poveljnika slovaške vojske generala čatloša odpotoval v Bratislavo. Za časa svojega bivanja na Slovaškem ho pregledal vse slovaške vojaške akademije ter letalske šole in vojaška letališča. Močna skupina hrvatskih ustaiev |e odpotovala v Bratislavo, kjer bo skupno s flanl slovaških in nemških mladinskih organizacij prebila tri tedne v skupnih taboriščih. Hrvatska vlada Je zvišala državno podporo za muslimansko veroizpoved od 12 na 13.5 milijonov kun. Iz Srbije »Pot nove Srbije«. Belgrajsko »Novo Vreme* objavlja pod tem naslovom uvodnik, v katerem govori o posebnostih srbskega naroda ter raz-motriva o sedanjem f>oložaju Srbije. Pri iskanju sredstev za ozdravitev sedanjega stanja omenjeni belgrajski dnevnik med drugim piše: »Sedanja doba nesreče srbskega naroda nam vsiljuje bolj kakor kdaj koli poprej dolžnost, da razmišljamo o sebi, o sedanjosti in bodočnosti in da se odloČimo, na katero pot se bomo podali. Zato se moramo sedaj, kakor bi bili morali to storiti tudi poprej, obrniti na svoj plemenski (rasni) genij in storiti to, kar zahtevajo naše narodne in nacionalne koristi. Doba 22 let življenja v skupni državi pripada preteklosti. Ta doba nam pa tudi najbolj iasno prikazuje stanje, ki nastane ,če narod vodijo voditelji brez možatosti in poštenja, kakor tudi narodna inteligenca pod vplivom ene ali druge internacionale ali internacionalnih pravcev. Razpotje in križišče, na katerem smo danes, brezpogojno zahteva to, da srbski narod zopet spravimo na staro preizkušeno nacionalno pot. To je tisto, s čemer mora srbski narod stopiti v Novo Evropo. Plemeenske (rasne) lastnosti srbskega naroda so same naznačile pot srbskemu narodu. Zato bo tudi edino ta pot našla in dala vse možnosti za zgraditev nove Srbije.« Proračun zaječarskega okrožja. V srbskem uradnem listu je objavljen proračun zaječarskega okrožja za mesece maj—deember 1942. Dohodki in izdatki okrožja so obseženi v znesku 24,963,000 dinarjev. Novi dirigent bclgrajskega radijskega orkestra. Radi premestitve dosedanjega dirigenta bel-grajskega radijskega orkestra dr. Hansa Homerja v Atene, je postavljen za njegovega naslednika v Belgradu pri tamošnjl radijski oddajni jxv staji vojak Karol List, ki je bil v mirnem času med stalnimi dirigenti monakovske filharmonije ter .je nekaj časa služboval tudi pri berlinski filharmoniji. Vodstvo prcosnovanegR srbskega vseučilišča v Belgradu. V smislu določil nove vseučiliške uredbe je postavljen za rektorja belgrajske univerze dr, Nikola Popov i 8, redni vseuč. profe-sov. Za d e k a n e so imenovani: na filozofski fakulteti: dr. Veselin čajkanovič, redni vseuč. profesor; na pravni fakulteti: dr. Laza K oslič, redni vseuč. profesor.; na bogoslovni fakulteti: dr. Lazar M i r k o v i č, redni vseuč. profesor; na medicinski fakulteti: dr. Milovan M i 1 o v a n o v i Č, redni vseuč prof.; na tehnični fakulteti: arhitekt Branko Popov lč, redni vseuč. prof.; na poljedelski fakulteti: dr. Mlhajlo Gradojevič, redni .vseuč. profesor. Japonska otroška leta Družina, rojstvo, poimenovanje, otroški vrtec in šola Vprav poslednji čaa naa je zaradi hrabrega vojskovanja japonskih vojakov primoral, da smo pomislili, odkod japonski vojak zajema svojo 1110Č in hrabrost, da zares »pogumno zre smrti v oči.« Večkrat pravimo, da so Japonci zahrbtni in hinavski, ker se vpričo vsakogar tako spoštljivo vedejo, so tako neznansko vljudni in imajo na obrazu zmeraj tisti, zares samo japonski smehljaj. Vendar to ni hinavščina, ampak je izraz njihove samozata-je in prefinjene duševne kulture. Brezobziren nastop v vojni in brezmejna požrtvovalnost za skupnost sta v zvezi s to brezbrižnostjo spričo osebnega trpi>nja in omalovaževanja lastne osebe. Fino razumevanje za prirodo in potreba po iskreni zvezi z naravo sta po vseh japonskih otokih enakomerno razširjeni. Nič drugega kot najčistejše spoštovanje spričo prirode vodi vrtnarju roke, če neguje pritlično drevce v svojem miniaturnem vrtiču in to a tako potrpežljivostjo, ki na-reja iz vse Japonske otroški vrtec v pravem pomenu besede. Prekrasne pokrajine radostno vplivajo na pogled, vrtovi brezprimerno lepo; ti dajejo bivališčem posebno značilnost. Jako učinkovito se loči temno zelenje borovca od nežne rdečice bre-skovega cvetja in divje cvetočih sliv. Cešnjeva drevesa pa v tisočih obrobljajo ceste in trge. Kak tujec ima le malokdaj pristop v japonsko družinsko iivljenje. To se giblje v mejah, ki poudarjajo prednost očetove oblasti in ki ga spremlja mnogo ceremonij, ki se začenjajo že v najneinej-Sem detlnstvu. Ce se rodi kak otrok, napravijo zanj najprej dvoje oblačil: en> je spodnje in je kimono svetlo-rumene barve, saj meni Japonec, da daje ta barva telesu zdravje in moč. Nato Je živordeče vrhnje oblačilo, ki naj njegova barva izraža najiskrenejše želje vseh svojcev in prijateljev. Poznejše vsakdanje oblačilo je za dečke modre barve — v vseh odtenkih — in za deklice svetlo — do temnordeče barve. Nato okrasijo stanovanje za zahvalno slovesnost. Mali hišni oltarček je še posebej okrašen in hišni malik dobi v zahvalo živeža in manjše darove. Vsi svojci in prijatelji se zberejo k pojedini. Tudi novorojenčku pogrnejo mizo. Čeprav ne moro še sodelovati. Starši pa po pojedini delijo darila tistim, ki so bili prinesli darila novorojenčku. Odrasli smejo le zaradi kakšnega prav posebnega razloga odkloniti povabilo na krstno pojedino — po naše bolrino. Četrti dan obrijejo otroku glavo in mu' hkrati dajo ime. Izbira imena je za Japonca prav posebno važna zadeva, saj pravijo, da ima ime velikanski vpliv na usodo človeka. Deklice dobijo največkrat imena: Hana (cvetica); Jukl (sneg); Ai (ljubezen); Matsu (smreka); Take (trs); Ume (pero). Dečki pa; Ihiro (prvorojenec), Tosliio (zvit), Ivao (močan), Isamu (hrahpr). Ko ima Japonec 30 dni. ga prvikrat odvedejo v tempelj, kjer svečenik pričakuje otroka in mater in moli nad njima posebne molitve. Nato naj otrok raste ^n se razvija. Večinoma je sam sebi prepuščen in skače in se plazi f>o cestah, trgih in tempeljskih dvorih. Pri tem seveda pozabi na pokorščino in disciplino. Te prostosti je kmalu konec. Nekega dne pricaplja malček, držeč se matere za ro- ko, v otroiki vrtee in nerodno pozdravi svojega senseja — učitelja. Najbolj priljubljeni vzgojni pripomoček' japonskih otroških vrtcev je risanje z barvniki. Seveda se pa tudi igrajo s papirjem, peskom, skakanjem in se zabavajo s petjem, pevskimi igrami in z žogo — kot pri nas. Učijo se pa tudi pokorščine. Prvikrat se mora njih trmasta glavica ukloniti in prvikrat spozna otrok, da je nad njim nekdo, ki mu mora biti brezpogojno pokoren. Začetek je seveda silno težak, toda po brezupni borbi za prostost, ki jo otroci hranijo s krčevitim jokom in svojeglavim cepetanjem, se zgodi čudež: otrok postane naravnost oboževalec reda in kisoku, to je postava, mu jiostane merilo njegovega ravnanja, ki se mu z navdušenjem podreja. Težko je povedati, odkod to izhaja. Edino kar bi lahko rekli, je tole: Jajioncom je io v krvi ne- izrečeno spoštovanje postave. Otroku venomer dopovedujejo, da so mora brezpogojno jiokoravati cesarju in učitelju. Spričo teh dveh ni nobenega ugovora, nikar upora. Da se otroci navadijo poslušnosti, spoštovanja, prijaznosti in ljubezni do bližnjega, Jim učitelj že zgodaj navaja posebne točke iz življenja cesarjev kot zglede za značujnost ali jim prij)oveduje zglede iz domače zgodovine. Ze v otroškem vrtcu so vadijo otroci velikega, slovesnega poklona pred cesarjevo podobo, če je otrok doživel kako cesarsko slovesnost, potem mu bo za zmeraj ostalo, da ho že ob samem imenu »najvišjega«, to je cesarja, v silni radosti zardel. Ko se otrok slovesno poslovi od otroškega vrtca, pride v ,l minute. Vprašujete če je to za 19 letnega atleta dober čas? Izbrali ste si vrsto teka, v kateri se boste morali urili še par let, da se boste približali najboljšim tekačem. Slovenski rekord v teku na 1500 m znaša 3:57.6 min. To je vsekakor visoka znamka, kar pa vas ne sme plašiti. .Mladi ste še in pred Vami je še lepa bodočnost. Na maksimalne uspehe lahko upate še le v petih letih resnega treninga. Svetujem vam, da trenirate tudi hitro hojo in gozdne teke. P. J. Lj. — Večkrat ste slišali, da je utonil vešč plavalec zaradi tega ker ga je zgrabil krč. Vprašujete, kako je treba ravnati v takem primeru. V mrzli vodi se često zgodi, da od|>ovcdo mišice poslušnost. Krč se pojavi najraje v mečah ali v bedrih. Proti krču si pomagamo s tem, da do-tično mišično skupino raztegnemo. Ce vas zgrabi krč v mečah, morate iztegniti nogo, prijeti za gornji del stopala m krepko potegniti proti sebi. I udi proti krču v bedrih postopamo podobno: primemo se za gleienj in pritegnemo r*to k se-dalu. Ce moramo vse to opraviti v vodi ,boste razumeli, da je potrebna precejšnja izurjenost v plavanju. Prav zaradi tega je priporočljivo, da se v plavanju toliko izurite, da lahko plavate tudi 6amo z rokami ali samo z nogami. S. D. Lj. — Prepričani ste, da je lahka atletika, ki so jo gojili že stari Grki, najlepši šport tudi za žene. Ze v šoli ste imeli posebno vaselje s teki in skoki. Radi bi vedeli, katero panogo lahke atletike lahko goji žena brez vsake škode? Najprej Vam moram povedati svoje zasebno mnenje glede vrednotenja ženskega športa: prvo mesto pripada lažjemu delu na vrtu in v naravi sploh, drugo igram, ki razveseljujejo človeka, tretje pa atletiki, Severna Afrika. Množica angleških vojnih ujetnikov čaka, da jih bodo odpeljali v zaledja smučanju, drsanju, plavanju. Prvo je torej domače delo, v katerem ne vidim t,amo koristnosti, telesne vzgoje in razvedrila, pač pa pravilno pojmo\anje doT/nosti. Glede lahke atletike same pa tole: je to najioren šport, ki zahteva veliko \olje in borbenosti. Ce hočete biti glede ženskosti natančni, Vam ne prif>oročatn tekov na kratke in dolge proge, tudi ne metov, ki so impozantni le tedaj, ie jih izvajajo orjaški atleti, pač pa skakanje v višino. Tu gre za tehniko, za spretnost in trenutno zbranost. Všeč so mi tudi gozdni teki, pri katerih pa ne gre za znojenje in maksimalno zmogljivost, pač pa za pristno uživanje narave. Gozdni teki za ženske naj bodo podobni snniškim izletom. Ne zagovarjam udobnost, pač pa zmernost. Odločite se torej za skakanje v višino in za gozdne teke! & K. R. — Ali še deluje belgrajska visoka šola za telesno vzgojo? O tej šoli mi je znano le to, da pravno še obstoja, da je omogočeno polaganje diplomskih izpitov, predavanj in praktičnih vaj pa leto« ni bilo. F. G. Lj. — Kakšno kamenje uporabljajo v lahki atletiki? V lahki atletiki mečejo Angle/i kamen, ki tehta 6.25 kg (nazivajo ga stone-, Nemci pa osmerokotni kamen, ki tehta 15 kg. Kamni, s katerimi se urijo težkoatleti pa tehtajo 16.75 kg. J. H. R. — Pišete mi o sinu. ki je star 17 let, je manjše rasti in zelo suh. Cital je, da so fantje njegove rasti posebno pripravni za teke na dolge proge. Ni Vam všeč, da se je lotil iia|>ornih tekov in vprašujete za mnenje in nasvet. Takole mislim o vašem primeru: v letih rasti je glavna naloga športne vzgoje v tem, da podpira telesni razvoj organizma; ta razvoj mora imeti pred očmi vsestra-nost, prav posebno pa še podpiranje normalne rasti v višino in širino. Res je, da so za tek na dolge proge sposobni manjši in vitki atleti, vendar ne v letih telesnega dozorevanja, temveč v leiih zrelosti. Vašemu 6inu svetujem, da se posveti prav posebno plavanju, pa tudi zmernemu udejstvovaniu v drugih športih. Veliko važnejše je, da se pravilno razvija in lepo rase, kakor da bi trošil energijo v najiornih tekih na dolge proge. Le-te naj prepusti odpornejšim tovarišem. Upam. da se strinjava. D. O. Lj. — Kdo je najhitrejši plavalec cravvla na svetu? Ce vzamemo za merilo plavanje na 100 metrov, bo treba prišteti med prvake vse tiste, ki preplavajo 100 m izjx>d ene minute. Takih je približno deset na vsem 6\etu. Svetovni rekord drži še vedno Amerikanec Fick 6 časom 56.4 sek. Je pa to čas, o katerem ne čitamo vsako leto. Slovenski rekord v craKvlu na 100 m znaša 1 min. 0.2 sok. Take in podobne čase dosežejo le športni prvaki, ki se urijo več let. Med ostalimi kopalci pa je le malo takih, ki bi mogli preplavali 100 m hitreje kot v dveh minutah. L. T. C. — V neki meščanski hiši 6te videli med podboji višeče kroge, ki so bili namenjeni domači telovadbi otrok. Ker se Vam zdi Vaš 11 letni sinko preslaboten. Vam je prišlo na misel, da bi mu oskrbeli kaj jrodobnega. Nobenega dvoma ni o tem, da je obešanje na kroge učinkovito in koristno, razen tega pa je možno izvajati na krogih tudi nekaj lažjih vaj. V splošnem pa veljajo krogi kot težko orodje, ki je le za odraze (mit lini na vaje na mestu). Najboljše boste storili, če boste peljali sina k zdravniku, ki ga bo pregledal in ugotovil kakšna telesna vzgoja bo zanj najprimernejša. E. S. L. — Z zanimanjem čitate poročila o lahki atletiki, vse razumete, samo kladiva si ne morete prav predstavljati. Nikoli ga še niste videli, nikjer čifali opisa. Kladivo je četrto orodje, ki ga ujx>rabljamo pri lahkoatletskih metih. Najpopularnejša je /ele/na krogla, precej razširjeno |»a je tudi metanje diska in kopja. Kladivo m nič drugega kakor železna krogla, ki je pritrjena na močno žico. na koncu žice pa je malo debelejši ročaj. Takšno »kladivo« torej primemo z obema rokama, ga vrtimo najprej na mestu, za tem pa irvedemo obrate, ki so j>odobni metanju diska. Kladivo telita 7.25 kg ii ima isto težo kakor krogla. Šport v kratkem Okrog sto izbranih atletinj se je borilo v Bo-logni za italijansko državno prvenstvo. Naslove prvakinj so dosegla naslednja dekleta: tek na 100 m Lucchini 12.7 sek, tek na 200 m Cattaneo 26 sek, tek na SOOm Tonam 2:25.9 sek, tek na SO m preko zaprek Franco 12.4 sek, skok v daljino.Franco 5.31 metra, skok v višino Jannoini 1.53 m, met krogle Piccinim 12.10 m met kopja Balaben 37.39 m, met diska Oabrič 37.97 m. Italijanske plavačice so dosegle na državnih tekmah v Rimu naslednje izide: 100 m prosto Fi-gari (Genova) 1:16.9 min, 200m prsno Derenzini (Fiume) 3:41.4 min, 400 m prosto Camprepher (Trenta) 6:18.7 min, 100m hrbtno Bertuzzi (Trie-st«) 1:29.4 min. Kfeopatra -egiptovska kraMca V zgodovini in književnosti je znana egiptovska kraljica Kleopntra. ki je bila najstarejša hči kralja Ptolomeja Auletesa. Ko ji je bilo šele 17 let. je postala j>o 0|x>roki svojega očeta so-vladarica in soproga svojega, šolp 13 letnega brata Ptolomeja XII. Dionizija. Varuhi tega mladoletnega kralja. 1'othinos, Aliilej in Teodot so prevzeli u|>ravo države v svoje roko in so pregnali Kleopatro. katero so obdolžili, da streže svojemu bratu po vladarski kroni. Kleopatra je nato zbrala vojsko v Siriji. Ptolemej pa je taboril blizu Peluzionn da bt odbil v|>ad Kleopatro. Prav tedaj pa jo prišel Cezar v Egipt. Zahteval je od Kleopatro in Ptolomeja, da naj razpustita svoji armadi in naj so njemu podvržola Kleopatra se jo s|K>četka |>ogiijaIa z njim po posredovalcih, fl nato se jr osebno pojavila pri Cezarju in sicer tako, da je prišla ponoči preoblečena in vsa zastrta k njemu v kraljevski grad v Aleksandriji. Cezarju se je deloma zasmilila, deloma pa ga je omamila njena lepota in očaralo njeno vedenje, tako da si ga je Kleopatra jKivsem pridobila. Izjavil ji je, da soglaša z oporoko njenega očeta. Ko je leta 4" pred Kr. Ptolomej padel v bitki z njim, je Cezar Kleopatri in njenemu drugemu mladoletnemu bratu Ptolomeju XIII., ki so je Kleopatra z njim poročila, izročil vladarstvo, ki ga je ona seveda sama vodila. Po končani vojni je Kleopatra zadržala Cezarja še več mesecev v Egiptu in je prirejala v Aleksandriji njemu v čast razkošne [x>jedine in zabave. Celo odpeljala se je z njim na prekrasni ladji no Nilu. da bi mu razkazala lepote svoje države. Njen sin. kj ga jo rodila 1. 47 pred Kr.. ,je dobil ime jk> Cezarju in se je imenoval Cezarion. Leta 46 pred Kr. je prišla celo sama v Rim. kjer jo bivala v Cezarjevem vrtu in je bila sprejeta v družbo Cezarjevih prijateljev, nakar je postala zaveznica rimskega ljudstva. V vojnah, ki so izbruhnile po Cezarjpvi smrti, je podpirala triumvire. Vendar jo je dal Antonij, Cezarjev naslednik, 1. 41 jioklicatj k sebi na odgovor. Prišla je k njemu, toda ne kot ohdolženka. marveč kot boginja ljubezni Afrodita. Brž je znala omrežiti tudi Antonija, ki si ji je popolnoma vdal. Kleopatra ga je tako omamila, da Antonij ni bil nič več sposoben za vladarske posle. Bival je večidel v Aleksandriji pri Kleopatri in je od tu kar samovoljno odrejal o usodi svojih pokrajin na vzhodu. Več teh pokrajin Je podaril otrokom Kleopatre. Po bitki pri Artitimu je skušala Kleopatra omrežiti tudi Oktavijana. Antonijevega naslednika. Ker se ji pa to ni posrečilo, ni marala biti v posmeh zmagovalcev in je končala samovoljno svoje proslulo življenje tako, da si je dala strupeno kačo na roko in jp tako zastrupljena umrla. Še zdaj ima kača naočarka ime »Kleopatrina kača«. Za dobro voljo »Gospod doktor, koliko sem dolžan?« 380 lir za obiske, 100 pa za zdravila- »Tukaj, izvolite, 100 lir za zdravila.' »In za obiske« >Te bom pa vrnil drugi teden.« * Siromak zbira ostanke cigaret (čike). Ko jih seštoje, jih je vprav 49. Iz sedmih napravi eno 6valčiro. Koliko jih bo imel od vseh 49 ogorkov? »Sodem.« >Ne; osem. Kajti, ko bo tph sodem spravil v dim, bo iz ostankov zvil še eno »dišečo«. Dva inženirja sta preveč »Seveda, ti neumnica, ki take stvari preveč resno jemlješ! Izberi si tistega, ki ti bolj ugaja, na ostalo se pa ni treba ozirati.« Rdečelaska se je začela smejati in s težavo nadaljevala: »Stori tako ko jaz: razumem se Z vsemi, posebne fiozornosti pa ne posvetim nikomur. Ali pa obratno. Vse urejam tako, kot mi veleva trenutno razpoloženje srca.« Toda z Lauretto ni tako. Življenje, ki ji dosedaj še ni poklonilo niti ene ljubezni, jo je zdaj na lepem zasulo kar z dvema hkrati. Preveč razburjenja jo je nenadoma obšlo; sicer se pa tudi ni znala primerno opredeliti in se snkati v gotovih mejah. Vse preveč resno je pojmovala take zadeve in tako izgubila čut uravnovešenosti, Končno pa je šlo le za malenkostne ljubezenske zgodbice brez vsakega (pomena. Udeležila se je skupinskega izleta in že od jutra dalje sta ji dvorila dva inženirja. Občutek, ki jo je navdajal, se ji je zdel naj-silnejši izmed vseh, ki sploh obstojajo. Že je smatrala za popolnoma resne vse izjave obeli mladih dvorljivcev. že ju je videla pri dvoboju ali vsaj v prepiru za posest njenega srca. Prav trdno je bila uverjena, da je postala osrednja oseba velikega ljubezenskega romani. Prav gotovo bi tako razmišljala še naprej, če je ne bi prišel iskat eden izmed oboževalcev, inženir štev. 2. Stala je nekoliko proč od ostalih, ki so se odpravljali v gostilno na kosilo. »Kaj pa vendar delate tukaj sami? Zakaj ne greste noter z ostalimi?« — »že grem...« —• »Ste utrujeni, Pridite, greva na kratek sprehod. Notri so itak preglasni.« — Veselo jo je mladi, simpatični mož prijel pod roko. Mnogo se je razlikoval ta črnotasec od onega drugega, inženirja štev I. — »Torej... Ste ali niste prepričani, da mi upaj n te na prvi mah?« — »A če niti ne veste, kako mi je ime!« se je uprla Lauretta. — »Oprostite,« je odvrnil mladi mož v 6meholjuhljal njene ustnice, ki vedo za mlade in statre zadeve, kot okolica, ki jo obdaja. Koliko časa je preteklo od tedaj, ko je poslušala najslajše besede tega in sploh vseh svetov? Ena ura, dve... Zdaj korenjak s sladkim glasom spi. Dobro kosilo! utrujenost zaradi hoje in sonce so ga prevzeli: inženir štev. 2 spi na sveži travi poleg Laurette. Kako neki je ime inženirju štev. 2? Vsi ga kličejo 7.8 inženirja in to zadostuje, prav tako kot onega drugega, plavolasega inženirja šdvizal. Tukaj je moja posetnica: Ing. Robert Restelli. Nekaj komkov odtod stanujem: Ulica Sloge 5. Telefonska številka... Kaj vam je zdaj? Zakaj me tako gledate?« Lauretta je izgubljala živce. »Kako?, kako se pipete?« — »Restelli. Inž. Robert Restelli... Zakaj? Kaj pomeni vse to? Gosjiodične!« Toda Lauretta je že zbežala. Dan samih begov je to. Teče. toda v hipu se ustavi in priteče nazaj. »In oni prijatelj? Kako se piše vaš prijatelj?« — »Danilo. Danilo Mariani... Zakaj sprašu jpte?« — »Naslov!«... jp zaječala Laura. »Naslov za božjo voljo?« — »Tooa. kaj se dogaja? Garibaldijeva ulica 2... Ali lahko zvem. zakaj gre? Gospodična!...« Pa jo ujemi, če moreš! Krila imfl ta deklica, ki se je šele včeraj zavedla ljubezni in ki jo moramo prav zaradi toga razumeti in ji odpustiti... P rva ljubezen! Toda, vi se šalite? Uro pozneje ninio mož v tretjem nadstropju Gairi-haldijeve ulice 2 nič več devet in trideset vročine. ki mu ni dopustila, da bi šel na sestanek, pač pa je ima dekle zaradi l jubezni štirideset. Vročina, ki postaja nevarna, kajti ta posrečeni Danilo ves čns ponavlja: »O moj Bog, kako sc.m srečen! Torej je le res. da si to ti. moja Lainretta? In če pomislim, da bi te skoraj izgubil... pn tako neumno: pomisli — izkazno jxi = etnieo, ki je padla iz mojo listnice, mi jp dal Robert na izletu, rla bi še njegovo poleg svojo dai p41 , Nadaljevanje odličnega orientalskega filma CAPITAN TEMPESTA Leon Damaščan (po vsebini samostolen lllm) V clavnih vlogah: Carlo Ninchi, PorU Durantl, Cnrla Candianl in dragi KINO UNION . TEL. 22-21 Na bienalu v Veneziji s prvo nagrado nagrajeni velefilm Obleganje Alcazarja v glavn h vlogah: Foseo Glachetti, Marla Denis in Mlreille Hal In KINO SLOGA - TFL. 27-30 VSEM. KT STE O A POZNALI, SPOROČAMO, DA NAS JE PO HUDEM TRPLJENJU ZA VEDNO ZAPUSTIL, PREVIDEN S TOLAŽILI SV. VERE, PREDRAGI NEPOZABNI OCE IN STRIC, GOSPOD IGNACIJ RUS OKRAJNI TAJNIK V POKOJU NA NJEGOV ZADNJI DOM, GA BOMO SPREMILI V NEDELJO, DNE 5 JULIJA OB 17. URI IZ KAPELICE SV. ANDREJA NA ŽALAH, NA POKOPALIŠČE PRI SV. KRIŽU. LJUBLJANA, ZAGREB, ČRNOMELJ, DNE 3. JULIJA 1942. ŽALUJOČI OSTALI Giovanni Vergas Tone Nevolja Roman. »Teh pa ne kličejo na odgovor za to, kar jedo!« »Ti si mi pa všeč!« je odgovoril Leseni zvon: »ti tu, ki straži jo imetje poštenjakov, so mi všeč!* »Če bi ga na skrivaj vzeli v roke, bi tudi on vstopil v stranko!« je pri sebi govoril don Giammaria, trkajoč na hišna vrata. »Vsi so tolpa tatov!« in godrn jal je dalje, s trkalom v roki, sledeč z nezaupljivim pogledom naredni-kovim korakom, ki so se izgubl jali v temi, proti krčmi in razmišljujoč, zakaj neki hodi oni čuvat koristi poštenjakov v okolico krčme! Toda boter Tine je vedel, zaka j je don Mihael hodil čuvat koristi poštenjakov v okolico krčme, ker je po cele noči prežal za brestom tam blizu, da bi ga odkril; in imel je navado reči: »ITodi tja, da bi nn skrivaj klepetal s stricem Santorom, očetom Santuzze. Oni, ki jedo kraljevi kruh, morajo vsi vohuniti in vedeti za dejanje in nelian je vsakogar, v Trezzi in povsod drugod in stric Santoro, slep kot je, da se zdi na vratih krčme kot netopir na soncu, ve vse, kar se dogaja v vasi in bi nas lahko posamezno po imenu poklical, da le sliši našo hojo. Ničesar pa ne vidi samo takrat, ko gre massaro Filip molit Rožni venec s Santuzzo in tedaj je on pravi biser straže, boljši, kot če bi mu z robcem zavezali oči. Ko je Maruzza slišala biti eno uro po polnoči. se je kar se da urnih nog vrnila domov, tla bi pogrnila mizo: botre so se pomaleni razhajale in ker je tudi vas že zazibaval spanec, je bilo čuti morje, kako smrči tam blizu, na kraju uličice in od časa do časa je puhnilo, kot človek, ki se obrača in preobrača po postelji. Samo tam doli pri krčmi, kjer je bilo videti rdečo lučko, je hrup še dalje trajal in slišati je bilo vpitje Roka Spatu, ki je vse dni praznoval: »Boter Rok ima veselo srce,« je čez malo časa dejal s svojega okna Alfio Muha, ko se mu je zdelo, da doli ni nikogar več. »Oh, še ste tam, boter Alfio,« je odvrnila Mena, ki je ostala na, hodniku, da bi čakala na detla. »Da, tu sem, botra Mena; tu baš jem mine-štro; kajti, ko vas vidim vse pri mizi ob luči, se mi zdi, da nisem tuko sam, da mi celo tek uhaja.« »Ali vi nimate veselega srca?« »Ehl da ima človek veselo srce, je treba toliko stvari!« Mena ni ničesar odgovorila in po zopetnem kratkem premolku je boter Alfio dodal: »Jutri grem v mesto zaradi tovora soli.« »Ali boste šli tudi za Vse svete?« je vprašala Mena. »Bog si ga vedi; letos je tistih par orehov čisto segnilo.« »Boter Alfio gre v mesto, da bi si tam poiskal neveste,« je odvrnila Nunziata z nasprotnih vrat. »Ali je res?« je vprašala Mena. »F,h, botra Mena, kot bi ne imel drugega opravka: v moji vasi je dosti deklet po moji želji, ne da bi jih šel daleč iskat.« »Poglejte, koliko zveztl mežika tam gori!« je po kratkem premoru odvrnila Mena. »Pravijo, da so to duše iz vic, ki gredo v nebesa.« »Čujtel« ji je dejal Alfio, potem ko je tudi on pogledal zvezde, »vi, ki ste sveta Agata, kadar boste san jali srečno temo, povejte mi jo, da bom stavil nanjo svojo srajco in tedaj bom I lahko mislil na to. da bi se oženil...« ■►Lahko noči« je odgovorila Mena. Zvezde so mežikale močneje, kot da bi se vžgale in nad čermi so se iskrili »Trije kralji,« z rokami prekrižanimi kot sveti Andrej. Na kraju uličice je smrčalo yiorje, čisto polagoma in v dolgih presledkih je bilo čuti ropot voza, ki je v temi peljal mimo. poskakujoč po kamenju. Peljal je v svet, ki je tako velik, da če bi človek vedno hodil in hodil, podnevi in ponoči, ne bi nikdar prispel do kraja. In vendar so bili ljudje, ki so hodili po svetu ob tisti uri ter niso ničesar vedeli o botru Alfiu, ne o »Previdnosti«, ki je bila na morju, ne o prazniku Vseh svetih. Tako je mislila Mepa na mostovžu, čaka joč na deda. Preden je zaklenil vrata, je ded še dvakrat trikrat stopil na mostovž, tla bi pogledal zvezde, ki so bleščale bolj kot po navadi in nato zagodrnjal: »Grenko morje!« Rok Spatu se je drl na vratih krčme, pred lučko. »Kdor ima veselo srce, vedno poje,« je zaključil gospodar Tone. III. Po polnoči je veter pričel razgrajati in skesati oknice, kot da bi bile na strehi vse mačke iz vasi. Slišati ie bilo morje, kako rjove okoli čeri, da se je zdelo, kot da bi prišli skupaj voli iz sejma Svetega Alfia in dan se je kazni bolj črn <*1 Judeževe duše. Bila je tedaj grtla septembrska nedelja, tistega izdajalskega septembra, ko vas morje napade zavratno kot strel iz puške med indijskimi figovimi tlrcvesi. Vaške barke so bile zvlečene na obalo in dobro privezane k velikim kamnom pod pralnice. Zato so se paglavčki zabavali, da so vpili in žvižgali, ko so v daljavi videli pluti kako razce-frano jadro, sredi vetra in megle, da se je zdelo, kot da ima vraga na krnu; ženske pa so se križale, kot da bi videle z očmi siromake, ki so bili vkrcani. Mamizza Dolginka nj govorila nič, kar je bilo primerno, toda ni mogla obstati niti za trenutek in hodila je venomer sera in tja, po hiši in po dvorišču, da se je zdela kot kokoš, ki ima znesti jajce. Možje so bili v krčmi, ali v Pizzutovi prodajalnici ali pod mesarjevo lopo, da bi gledali kako dežuje, z nosom vperjenim v zrak. Na obrežju je bil samo gospodar Tone, zaradi tistega tovora volčjega boba, ki ga je imel na morju, s »Previdnostjo« in s svojim sinom po vrhu ter Loccin sin, ki pa ni imel kaj izgubiti in ki na morju ni imel drugega kot svojega brata Manica, na barki z volčjim bobom. Gospodar Fortunat Čebula je pravil, medtem ko se je bril v Pizzutovi prodajalnici. da bi ne dal niti dveh grošev za Boštjaneža in Menica della Locca, skupaj s »Previdnostjo« iu tovorom volčjega boba. »Zdaj hočejo vsi trgovati, da bi obogateli!« je dejal in stisnil ramena. »In potem ko so izgubili mulo, hodijo iskat uzdo.« V krčmi sestre Marieangele Santuzze so se gnetli: tisti pijanec Rok Spatu, ki je vpil in pljuval za deset drugih, boter Tine Gosja noga, mojster Turi Zuppiddo, boter Rožič, don Mihael, narednik carinske straže, s hlačami pod-vitimi v čevlje in s pištolo, ki mu je visela na trebuhu, kot da bi moral iti ob tistem pasjem vremenu lovit tihotapce, ter boter Marijan Počasne. Tisti slon mojster Turi Zuppiddo je za šalo delil prijateljem udarce s pestjo, ki bi ubili vola, kot da bi še imel v roki smolarski bat in tedaj je boter Počasne pričel vpiti in preklinjati, tla bi pokazal, da je srčen mož in voznik. Stric Santoro, zvit v klopčič pod tistim borim nadstreškom pred vhodom, je z iztegnjeno roko čakal, da bi šel kdo mimo in bi ga poprosil miloščine. »Oba skupaj, oče in hči.« je dejal boter Turi Zuppiddo, >si morata prislužiti prav lepih denareev ob takem dnevu, kot je danes in iptri tolikih ljudeh, ki gredo v krčmo.« Za Ljudsko tiskarno v Liubtiani: Jože Kramartc izdajale!]; InL Jože SosSia Urednik: Viktor CenlR!