kmetijsko zadrugo
iztoke, z.o.o.
tel.: 0601/73 524
sporoča,
da prične s prodajo JARKIC pred nesnostjo.
JARKICE SO ODLIČNE PASME - ISA BRAVVN, TER V DOBI VZREJE TRETIRANE Z VSEMI PREDPISNIMI CEPUENJI.
NAHAJAJO SE PRI:
ROŽANC MIRI, Kostrevnica 10 (pri Vidergi), tel. 0601/Z5-10Z ROŽANC SLAVKI, Golce, tel. 0601/63-406
MALOPRODAJNA CENA JE Z00 SIT.
NA VEČJE KOLIČINE POPUST PO DOGOVORU.
Informacije KZ Izlake - g. Pavšek tel.: 0601/73-524
cc
<
o
3
CC
30
C
a
>
GOSTINSKO
PODJETJE
RUDAR p.
O.
3 trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota)
*	PiZZer\\a RUD AR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze
*	Pivnica ZLATOROG KLUB
*	Bar FONTANA
vsak dan ponujamo sveže pecivo
*	Slaščičarna ZANZIBAR
*	Slaščičarna KEKEC
*	Restavracija ZASAVC
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Gostilna KLEK
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Bistro 75
dnevna ponudba svežega peciva
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE
j?
fcm	d i
INTEGRAL Zagorje d.o.o.
Tel.: 61 018. 64 032,61 284

POTOVANJA - IZLETI
PLIBERK	24.3.1995	1.150,00 SIT
LENTI	1.4.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK	7.4.1995	1.150,00 SIT
LENTI	3.4.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK	14.4.1995	1.150,00 SIT
LENTI	27.4.1995	1.650,00 SIT
GARDALAND	27.4.1995	5.600,00 SIT
PL1BERTK	23.4.1995	1.150,00 SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
ra.saiN.-r ra.saiN.-r ratoatm-r ■mmmit

"Um vJI $	>
tI
__
TRBOVLJE
ij Trg svobode 1 la, 61420 Miovlje fj tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
Lepo pozdravljeni!
Smrt je neljuba gostja tudi takrat, kadar pride pravočasno. Če pa v življenje vstopi nasilno, ob kakršnikoli že sopomoči, je toliko bolj kruta. Dvajset ur smo vsi, ki smo slišali za rudniško nesrečo, upali, da se drugega ponesrečenega rudarja ne bo dotaknila, pa je bila upanje zaman. Anteja Dejanoviča so h grobu pospremili v ponedeljek. Ekrem Sakič pa bo tistih neskončno dolgih šest ur, ko sta si z belo damo zrla iz oči v oči, pomnil za vedno.
Življenje okoli njiju pa je hitelo naprej. S polno hitrostjo smo mu želeli slediti tudi delavci in sodelavci Zasavca. Obiskali smo mlade, malo manj mlade, pa starejše. Preskakovali smo iz političnega na gospodarsko, pa društveno, kulturno, športno področje. Posebej so se potrudili predstavniki zagorske občine, da smo bili tokrat več časa z njimi. V regiji pa je zanimiv projekt zbiranja odpadkov in gospodarjenja z njimi, ki Vam ga bomo v prihodnjih mesecih zelo podrobno predstavili. Tokrat smo se vsi, mi in Vi, močno razpisali v pismih in jih potegnili kar na dve strani, ni šlo drugače. Izvedeli pa smo tudi, da hotel Jelka v Harstniku še vedno ni prodan, čeprav smo bili seznanjeni obratno. V mesecu, v katerem večkrat kot sicer v naši družbi omenjamo žensko, mater, smo tudi mi obiskali več žensk, tokrat stevardeso, doma iz Trbovelj, ki je nedolgo tega postala mati. Z Nevo in Mitjem smo šli po svetu, pot bomo nadaljevali, doma pa se tudi zabavali na različne načine.
Seznanite se v prihodnjem tednu z vsem, kar smo za Vas pripravili, ob listanju in reševanju tistega na zadnjih straneh se še prijetno sprostite. Z naše strani Vam želimo lep teden,
jfv<uUL>

Niiiieiiibi
Bo Iskri Semicon uspelo?
Trbovlje - V iskri Semicon, kjer je trenutno 338 zaposlenih, so pred dnevi ustavili proizvodnjo, ker so ostali brez reprodukcijskega materiala. 15. marca je proizvodnja spet stekla, kar: pa ne pomeni konec težavam. Ce Iskri Semicon do konca marca ne:bo uspelo pridobiti 600.000 DEM kredita in prepričati upnikov, da svoje terjatve spremene v kapitalne deleže, bo Šlo podjetje v stečaj. Eden večjih upnikov Unimercat iz Muenchna je sodišču že predlagal stečajni postopek. 21. marca se bo vodstvo firme tako sestalo z večjimi upniki, lastniki, vladnimi predstavniki in nekaterimi ministri v upanju, da brle ti pomagali preprečiti najhujše. Več o tem v prihodnji številki.;.
T.P.
Nad dolinami je širno okolje, ki vabi.
NASLOVNICA; Slavko Garantini
Risba: Branko Klančar
IPEi, 1
UH
Nesreča v trboveljskem rudniku
Naj ciciban Zasavja
Uspešne aktivnosti v zagorski občini
Spekter razpisuje neprofitna stanovanja
Gospodarjenje z odpadki v zasavski regiji
Jelka še ni prodana


Varno v šolo in domov
t-T :

m*
ml
Pogovor: stevardesa Alenka Dežman Za bistre glavice in pridne bralce Rockerji Reguiem gredo v Amsterdam Kviz z New Sving Ouartetom Luknja pri luknji Ret mesecev "Zlatega zahoda"
Z nahrbtnikom v svet
Karaoke v Trbovljah
Čudež v Zagorju
"Vse se je zgodilo v dveh sekundah"
Človek je v primerjavi z naravo nemočan. To seje pokazalo tudi v petek, 10. marca ob 3.15 zjutraj, ko seje v trboveljskem rudniku zgodila nesreča.
Na kraj nesreče smo pohiteli že takoj ob prvem sporočilu, vendar nismo mogli izvedeti ničesar uradnega. Le tu in tam je bilo iz ust prisotnih rudarjev mogoče slišati, da je eden od pogrešanih rudaijev, Ekrem Sakič, že rešen, dmgega, Anteja Dejanoviča, pa reševalci še iščejo. Uradno informacijo, ki joje podal generalni direktorRRPS Aljoša Kink, smo na tiskovni konferenci dobili ob 12. uri. Povedal je, daje na mehaniziranem čelu v AB polju kota 225 prišlo do vdora vode in blata. Rudarji ( v rovu naj bi jih bilo 16) so zbežali, toda kmalu so ugotovili, da dva pogrešajo. Zaposleni so z reševanjem začeli takoj. Direktor nas je še seznanil, da je bil kontakt z enim od pogrešanih vzpostavljen ob 9.00. V jami je bila prisotna tudi zdravniška ekipa ter inšpektorji.
Ekrema so rešili iz jame in ga prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Po besedah nekaterih rudarjev - reševalcev, ki so pred vhodom v rov nestrpno čakali nadaljnjih informacij, je imel Ekrem srečo v nesreči. Našli so ga, ko mu je že primanjkovalo kisika. Do vratu je bil v blatu. Skozi majhno odprtino, ki je še ostala, so hitro potisnili cev in mu tako dovajali kisik. Potem pa so
kopali, da so prišli do njega, druge možne rešitve ni bilo. Po besedah enega izmed reševalcev, Franca Gorenca, je Ekrema rešilo to, daje bil ves čas pri zavesti. Tako so z njim lahko vzpostavili stik in ga bodrili.
V trboveljski bolnišnici nam je informacijo o zdravstvenem stanju ponesrečenega rudarja povedal dr. Miran Gala: "V bolnico je bil pripeljan ves blaten. Rentgensko smo ga poslikali, vendar zlomov nismo videli. Izključili smo tudi notranje poškodbe. V predelu desne ledvice ima oteklino, kakršna sicer nastane zaradi udarca."
Novinarjem, ki smo prišli v bolnišnico, so tudi dovolili obisk pri rešenem rudarju, ki nam je nekaj pred trinajsto uro povedal, da se že počuti nekoliko bolje. Bil paje še vedno zelo pretresen. Iz njegovega glasu in videza je bilo razbrati, da je še vedno v šoku in zdelo seje, kot da dogodka še ni v polnosti dojel. Povedal nam je: "Vse se je zgodilo v dveh sekundah. Bežal sem, vendar mi zbežati ni uspelo. Ko so prišli reševalci do mene, so me klicali, tako da smo se pogovarjali in sem imel stik z njimi." Več ga ni smo spraševali, saj je bil potreben počitka in miru.
"Ob takšnih trenutkih dobi človek nečloveško moč, nagon za preživetje. Vse to pa je zaman, če je blato oziroma mulj hitrejši. Izredno je težak, in če seže le do gležnja, je tako. kot da bi bil
zabetoniran v tla. Najhuje je to, da si brezmočen. Izhoda ni. Le čakaš in čakaš, da te bo kdo rešil," je bila zgovorna tiha pripoved enega od rudarjev pred rudniškim rovom tistega sicer sončnega petka dopoldan.
Anteja Dejanoviča so našli, žal mrtvega, dvajset ur po nesreči. Pokopali so ga v ponedeljek, 13. marca.
V torek je bila ponovno sklicana tiskovna konferenca, kjerje generalni direktor RRPS Aljoša Kink podal izjavo o nesreči. Povedal je, daje bilo področje, kamor je vdrlo okoli 200 kubičnih metrov materiala, kategorizirano v I. stopnjo ogroženosti z vdori vode in tekočih mas, kar pomeni, da v dosedanji praksi pri odkopavanju premoga po veljavnih odkopnih metodah ni prišlo do tovrstnih vdorov. Pred vdorom je bil stalni dotok čiste vode na etaži v stebru med obema lesnima progama, iz dolgoletnih izkušenj pri odkopavanju v zasavskih jamah pa so veljala območja odkopavanja s stalnimi dotoki vode za vama pred vdori vode in tekočih mas. Zato tudi v skladu z rudarsko prakso tu vdora ni bilo pričakovati. V svoji izjavi direktor nadaljuje, da iz geološkega profila in dejanske situacije oziroma na podlagi vrtin in mehanizma vdora ugotavljajo, da se je zelo verjetno nad talnino v stropnem delu odkopa akumulirala voda kot posledica izredno močnih padavin. Ker plasti niso bile dovolj propustne, da bi se voda sproti odcejala skozi stara dela, seje nad odkopom akumulirala večja količina vode. Prišlo je do pretrganja talninske plasti in s tem do vdora na odkop. V izjavi je zapisano, daje to zaznavno tudi iz pričanja delavcev, ki so bili na odkopu. Izjavili so, da je prišlo pred vdorom do močnega poka in izpiha zaprašenega zraka, takoj nato pa do izliva.
To območje je sedaj opredeljeno kol območje III. stopnje ogroženosti, kar pomeni izvajanje najbolj poostrenih varnostnih ukrepov pri odpiranju in odkopavanju. Trenutno izvajajo sanacijo odkopa v skladu z načrtom sanacije, da bo spet možen ponovni zagon proizvodnje.
Rudar Ekrem Sakič je že v domači oskrbi. Za otroke pokojnega Anteja Dejanoviča so v RRPS prevzeli skrb do njihove polnoletnosti. Pomagali bodo tudi njegovi trenutno brezposelni ženi.
Mateja Leskovšek
Rešeni Ekrem Sukič
mm:
B
Da bodo Trbovlje lepše in življenje v njem prijetnejše in varnejše.
Foto: Gregor Naglav
Specialitete
Dalmacije
Trbovlje - Za dneve dalmatinske kuhinje, ki so od 7. do 12. marca potekali v Gostinskem podjetju Rudar, je "kriv" Zadrčan Danko Zimic. Kot organizator in pripravljalec scene že vrsto let s skupino Maraska, pevcem Mladenom Lokinom in kuharjem potuje po Sloveniji. Dalmatinci tako navdušujejo še vedno po Jadranu nostalgične Slovence in seveda se jim niso mogli upreti niti Zasavčani.
Danko Zimic, ki se ima za Dalmatinca, čeprav je njegov oče Slovenec, je povedal, da so s fanti obiskovali Slovenijo že tudi pred slovensko vojno, vendar takrat
predvsem pozimi, saj so imeli poleti dovolj dela doma. Zdaj je drugače, že tretje leto je turizem v Dalmaciji mrtev. Zaradi tega se toliko bolj zadržujejo v Sloveniji. Obredli so že skoraj vsa mesta, od Celja, Krškega, Jesenic, Otočca, Lipice... "Slovenci so fantastični gostje," se je nasmehnil Zimic, "tako za mizo kot na plesišču. In naši glasbeniki igrajo dalmatinsko in plesno glasbo." Mladen Lokin je na Hrvaškem priljubljen pevec, ne sicer toliko kot sta Oliver Dragojevič ali Giboni, vendar "iz njega še nekaj bo", je gotov Zimic. "Ko Slovencem pripraviš dober "štimung" in seveda kvalitetno hrano z morskimi specialitetami: hobotnico, rižoto z morskimi sadeži, škampe, morski list in škcdjke pripravljene na žaru, so
zares hvaležne stranke."
Zagotovo so se vam pocedile sline. Morda pa se bodo Zadrčani še vrnili v Trbovlje in boste imeli priložnost poskusiti njihove kulinarične in glasbene specialitete. "Kjerkoli smo delali," je Danko Zimic rekel za konec, smo se trudili, da bi prireditev postala tradicionalna. Tako se v Krško in Lipico vračamo vsako leto in upamo, da se bomo tudi v Trbovljah še srečali. In, če bo tako, - bomo tudi zapeli "U tebe sam se zaljubila." Ni kaj, tudi na dušo znajo Dalmatinci prav spretno pihati.
Tatjana Polanc
Medijske Toplice v lanskih številkah
Izlake - Podatki o lanskem poslovanju in vsem drugem snovanju nas morajo zanimati zavoljo tega, kar nam prikazujejo to ali ono dejavnost v celostni podobi. In ker smo priče prizadevanjem po razvitejšem turističnem gospodarstvu - lani je omogočil nekaj manj kot 820 milijonov dolarjev izkupička - ne bo odveč, kako so lani delali v tem hotelu.
Domačih gostov je bilo 2579, njihovih prenočitev pa 7350. Gostili so 984 tujcev, ki so ustvarili 2862 nočitev. Ali skupaj: 3562 gostov in nekaj nad 10:200 nočitev. Razumljivo je, da seje tako število gostov in nočitev glede na letni čas spreminjalo. Najmanj gostov je bilo v povprečju maja in decembra, vendar je bilo tujih gostov največ maja. Najvišje število nočitev so dosegli avgusta. Primerjava z letom 1993 pa vendarle pokaže rahlo odstopanje; tega leta so imeli nekaj manj gostov, vendar je številka zanemarljiva.
Zanimive so tudi številke o kopalcih v letnem in pokritem bazenu. Na odprtem kopališču so našteli lani 33.612 kopalcev, vendar sem niso všteti vsi, ki so imeli stalne mesečne ali poletne karte. V notranjem bazenu se je zvrstilo 17.000 ljudi. Ni treba ponavljati, da je slednji podatek zanimiv tudi zaradi tega, ker je bazen vse prej kot velik, kljub temu pa je privabljal kopalce od blizu in daleč. Na Izlakah je vse bolj v ospredju seminarski turizem. In ker se odvija v zimskem, pomladnem in jesenskem času, to pomeni, da Medijske Toplice ne samevajo. Z nekaterimi pogodbami so si zagotovili za letošnje mesece razmeroma ugodno zasedenost zmogljivosti. Tako januarja kot februarja letos so imeli v primerjavi z enakima mesecema lani več gostov. In ker sta oba prva in deloma še tretji mesec v letu tudi v drugih zdraviliščih dokaj problematična, bi lahko rekli, da to za Izlake ne velja.
Milan Vidic
Nagrade za navzočnost pri delu
Hrastnik - V Steklarni se je odsotnost z dela (predvsem zaradi bolniških izostankov) tako razširila, daje postala pereč problem. Zato je kolegij Steklarne Hrastnik sprejel sklep, da bodo spodbujali navzočnost pri delu oz. dčlavcem dajali stimulacijo. Tisti delavci, ki do konca leta ne bodo izostali z dela zaradi bolniške, bodo zadnji dan v letu dobili dodatek 30.000 tolarjev ali pa polovico povprečene plače, če bo za delavce ta možnost ugodnejša. Ta sklep pa ne velja za člane kolegija Steklarne Hrastnik.
J.V.
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 3. do 9. marca sredstva prispevali: Dani Tori, Zagorje, 5.000 sit.
V tem tednu ste zbrali 5.000 tolarjev, skupaj pa že kar 12.126.758,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.

Q
Anja Zore
Še ne enoletna Anja se med svojimi prijatelji očitno dobro počuti. Anja pošilja pozdrave iz Šmartnega pri Litiji.
X_V V februarju je Kirn upihnila prvo svečko. Mala veseljakinja stanuje v
Zagorju.

Rok Hafner
Ciciban Rok se je pred fotoaparat postavil takole, zraven pa dodal "Ah, (kako sem lep". Doma je v Trbovljah.
Tina in Jernej Piki
Jernej je star tri leta in pol, Nina pa šteje pet mesecev. Bratec in sestrica stanujeta v Kisovcu.
Aljaž Železnik
Ko bom velik, bom imel veliko konjičkov, trdi Aljaž, ki bo julija dopolnil četrti rojstni dan. Doma je v Zagorju.
Katja Bokal
Katja nam je poslala fotografijo, ki je nastala za njeno prvo srečno in veselo pot v malo šolo. Stanuje v Čemšeniku.
Tudi danes se vam predstavlja šest cicibanov, za katere boste lahko glasovali na podlagi kupona. Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca. K sodelovanju pa ne vabimo samo cicibanov, ampak tudi vas, dragi bralci. Sodelujete lahko na podlagi kupona, kjer boste obkrožili številko cicibana,ki se vam zdi najbolj simpatičen. Izmed vseh, ki boste glasovali, pa
bomo ob zaključku akcije izžrebali enega, ki bo prejel nagrado.
Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še
velik paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5 Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja Izžreban bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolaijev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja. Vse slike cicibanov, prejete do 28. 2. 1995. bomo objavili.
	OŠTIR	trgovina AA j	‘OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ‘ OTROŠKI KOMPLETI ‘ŽENSKE BLUZE
	✓VI04CCL	‘ OTROŠKE, ŽENSKE IN UOŠKE BUNDE ‘ LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE
	Jerebova 2, LITIJA	tel.: 061/884 032	Partizanska 5, TRBOVLJE	Noj KVALITETA za NAJNIŽJE CBJE! Prt naki^ju nad 5.000 SIT DARILO !
ODPRTO: od 800 -19.00, sobota 8.00-13. ute		
M;
a
Opozorilo: Slike, ki so bile poslane do najkasneje 28.02.1995, bodo vse objavljene v nadaljevanju.
V sak teden sproti bomo preštevali tudi glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli do petka. Vendar pa pošiljanje glasovnic ni časovno omejeno. Upoštevali bomo vse, ki bodo v uredništvo prispele do izteka naše akcije. Tako bodo objavljeni rezultati le začasni in se bodo spreminjali vse do konca. Trenutni rezultati bodo objavljeni le za prvih 12 cicibanov, ki bodo prejeli največ glasov.
Posebno obvestilo: Nekaj staršev je prosilo, da jim slike vrnemo po objavi. Vsakemu posebej žal ne moremo poslati slike. Vendar pa bomo vse objavljene slike malčkov hranili do konca akcije Naj ciciban Zasavja. Oglasite se na sedežu podjetja Zasavc, kjer sliko svojega malčka lahko dobite.
Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili nakuponu. Na kuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanju, kjer bomo nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja.
Romana Benko
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Šola v naravi na Pokljuki
Učenci petih razredov osnovne šole Ivana Cankarja iz Trbovelj so bili od 19. do 24. februarja v Šport hotelu na Pokljuki. V okviru šole v naravi so imeli tečaj alpskega smučanja in druge aktivnosti.
Spremljali so jih učitelji Manca Žibret -Milovančev, Stane Košnik, Boris Žavbi ter smučarska vaditelja Maja Zupan in Dušan Drobnič. V hotelu so imeli na razpolago telovadnico in televizijo z videokasetami. Glede na znanje smučanja so bili učenci razdeljeni v več skupin. Smučišče, ki je zraven hotela, je zelo primerno za take tečaje. V popoldanskem času so se po želji preizkusili v teku na smučeh. Osnovne korake je pokazal Stane Košnik. V ponedeljek zvečer je bilo krajše predavanje o gorah ter planinski alpinistični opremi. Vodil gaje Tom Froebe. V sredo zvečer pa je Jože Mihelič predaval o Triglavskem narodnem parku ter pokazal precej lepih diapozitivov.
V torek dopoldne je manjša skupina odšla proti Viševniku (2050 m). Prišli so približno 1800 m visoko, od koder je lep razgled na Pokljuko ter okoliške vrhove. V četrtek popoldan so šli na izlet na Javornik, eno uro hoda od hotela. Do večera j e ostalo še dovolj časa za zabavo in družabne igre.
Pri organizaciji so pomagali tudi starši. V podjetjih, kjer so zaposleni, so zaprosili za pomoč. Odziv je bil precejšen. S tem je bilo omogočeno, da so se skoraj vsi otroci udeležili šole v naravi. Pomagala so naslednja podjetja: RRPS, Finales, SDK Trbovlje, ZRC Trbovlje, Peko, Naš market, Zlatarstvo Trbovlje, Cementarna Trbovlje, Parna d.o.o.,Garmuš d.o.o. Dobovec, Tehnohit Trbovlje, Slapi in Agrohit Trbovlje. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč.
Predsednik sveta staršev OŠ Ivana Cankarja Tom Froebe
Zimska šola na Kopah
Litijska šola organizira zimsko šolo v naravi že od leta 1987. Prvih šest šol je bilo na Jezerskem. Zaradi neurejenih razmer glede žičnice in pomanjkanja snega so lokacijo spremenili, tako so

letos imeli šolo že tretjič na Kopah.
Prebivali so v Grmovškovem domu. Ker je to planinska koča, je tudi bivanje v njem temu primemo. Smučarski tereni so kot nalašč za učenje smučarjev začetnikov, pa tudi tistih, ki to veščino že obvladajo. Nedaleč od doma je tudi urejena tekaška proga, katero so pridno obiskovali, saj ima šola nekaj parov tekaških smuči. V čudovitem zimskem okolju na Pohorju so učitelji smučanja s pomočjo učencev izdelali tudi pravi iglu. Učence so seznanili s pravili smučanja ob žičnicah, vrstah snega in nevarnosti plazov, nakupu smučarske opreme, mazanju in negi te opreme ter prvi pomoči oz. reševalni službi. Pod vodstvom razredničark pa so dopolnjevali pouk s kulturnimi prireditvami in zabavnim kulturnim življenjem.
Letošnje šole v naravi seje udeležilo 50 učencev petih razredov od 96, oz. 52 odstotkov. Žal niti letna niti zimska šola nista v obveznem programu, zato morajo starši plačati večino zneska. Del sredstev že vrsto let prispeva Občina Litija, vendar je to le okrog 17 odstotkov celotnega zneska. Šola ima nekaj parov smuči starih preko 15 let, ki so popolnoma iztrošene. Da bi omogočili udeležbo tudi tistim učencem v prihodnjem letu, katerih starši ne zmorejo nakupa smučarske opreme, bomo morali zaprositi za pomoč sponzorje. Pri letošnji šoli je pomagal Rdeči križ z denarjem in prehrano. Predilnica Litija in Tovarna usnja Šmartno za otroke delavcev oz. delavk, ki so pri njih zaposleni.
Stane Kokalj
Mladi ob dnevu žena
Trbovlje - 8. marca so mladi šolarji, cicibani in glasbeniki proslavili ta praznik v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. V organizaciji občinskega odbora zveze borcev Trbovlje, po zamisli in režiji Marjane Eberlinc, so izvedli program cicibani trboveljskih vrtcev, učenci osnovnih šol ter gojenci Glasbene šole Trbovlje. Celotna prireditev je potekala pod geslom: Samo en cvet, en češnjev cvet.
T.L.
Šifrer zabaval kupce
V sredo. 8. marca je znani pevec Andrej Šifrer v trgovskih prostorih Emona Merkurja na Kešetovem v Trbovljah pel in zabaval kupce in druge obiskovalce trgovine ob dnevu žena. Hkrati je predstavil tudi svojo novo kaseto Sedem irskih noči, ki je izšla te dni.
T.L.
Ws®©i$i,© akttvaMtt ? niunkl Mal
Danes teden se je v Zagorju sestal občinski svet. Od petindvajsetih se je seje udeležilo dvajset svetnikov. Spoprijeti so se morali z obsežnim gradivom, dnevni red je obsegal kar štiriindvajset točk.
Statut občine
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta, katere predsednica j e B ojana Kos,jeza to sejo pripravila osnutek statuta, svet pa gaje posredoval v javno obravnavo. Do same seje politične stranke statuta še niso obravnavale, zato tudi svetniki pripomb nanj še niso dajali v večji meri. Statut mora svet sprejeti do konca aprila, svetniki pa računajo, da ga bodo že na seji 11. aprila.
Zaključni račun 1994
Podrobneje ga je predstavil Vladimir Kojnik, ki je bil predsednik občinske vlade v zadnjem mandatu. Razložil je, kakšne hude obveznosti za občinski proračun pomeni projekt obveznic. Kljub temu so lani s tremi rebalansi uskladili prihodke in odhodke in dvamilijona tolarjev celo prenesli v letošnje leto. Poudaril je še, da je bil namen rabe uresničen, racionalnost zagotovljena, in da je to dobra popotnica za nov svet pri oblikovanju novega proračuna. Svetniki so v razpravi postavljali številna vprašanja glede posameznih točk in bili z odgovori zadovoljni, saj so zaključni račun sprejeli.
Vloga sveta
Med obravnavo o osnutku statuta in zaključnem računu je svetnik Rudi Regancin postavil vprašanje, kakšna bo sploh vloga sveta, če bo za proračun zadolžen župan in bo tudi on imenoval komisijo, ki bo bedela nad njegovim odločanjem, po statutu pa ima tudi mnoge druge pristojnosti. Župan Matjaž Švagan mu je odgovoril, da je svojo funkcijo prevzel z veliko odgovornostjo in jo bo tako tudi izvrševal.
Kolikšna bo občinska uprava?
Narejen je le začasni odlok o delovnem področju občinske uprave in zaposlenih v njej. V
državni upravi namreč sistemizacija delovnih mest še ni dokončno pripravljena, pa zato tudi občinska ni znana. Pričakujejo pa, da bo v občinski upravi zaposlenih med 20 in 25 delavcev. Sicer pa bodo občinsko upravo sestavljale štiri organizacijske enote: oddelek za gospodarskejavne službe, oddelek za okolje in prostor, oddelek za finance in proračun, družbene dejavnosti in gospodarstvo ter tajništvo občine. Na vprašanje, ali bodo v občini za ta dela izvedli javni razpis, je župan odgovoril negativno, delovna razmerja namreč sklepa on, in je že našel dovolj strokovno ekipo, s katero namerava delati. Delavci bodo odločbe prejeli 1. aprila.
Delna povrnitev za volilno kampanjo
Organizatoiji volilne kampanje za člane sveta in župana so smeli v skladu z zakonom porabiti največ 30 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca. Občina Zagorje ima 12.859 volilnih upravičencev. Svetniki so sprejeli sklep, da se vsakemu organizatorju volilne kampanje za občinski svet (sedem strank) povrne četrtina te vsote, kar znaša 96.442 tolarjev, organizatorjem oziroma kandidatom za župana (pet strank in skupina volilcev) pa petina možnega zneska oziroma 77.153 tolarjev. Organizatorji so že morali predložiti poročilo komisiji za volitve in imenovanja, ki ji predseduje Tadeja Nimac.
Investicije v izvajanju
Občinski proračun bo za nadaljevanje investicij izleta 1994 na področju komunalne infrastrukture namenil 82 milijonov tolarjev. Sem sodijo vodovodno omrežje v mestu Zagorje, vodovodni sistem v Ravenski vasi, obnova omrežja na Hribu, vodovodni sistem na Izlakah, kanalizacijsko omrežje ob Cesti zmage, študija ravnanja z odpadki v regiji, odprave posledic poplav. 93 milijonov bo porabljenih za dokončanje del na regionalni cestni mreži, sredstva za te potrebe bo prispeval republiški proračun. Skoraj 60 milijonov pa bodo vredna dela pri odpravi posledic elementarnih nevšečnosti. Je pa
Brane Omahne
še za dodatnih 157 milijonov že ocenjenih škod, sanacija pa je predvidena v prihodnosti. Lani je bila zaključena gradnja prve faze plinovodnega omrežja. Septembra je koncesionar začel z gradnjo druge faze v Potoški vasi. ki jo bo zaključil v letošnjem letu. Lani so tako zgradili 6.880 metrov plinovodne mreže, prej omenjena druga faza bo pomenila še štiri kilometre, nadaljnje tri kilometre pa potrebujejo Izlake.
Kredit Betonu MTO d.o.o.
Svet je sprejel sklep o odobritvi kredita temu podjetju, kije hčerinsko podjetje GIP Beton Holdinga, ta pa je bil naslednik GIP Betona Zagorje, in za tega je občina leta 1992 prevzela garancijo za najeti kredit za tekoče poslovanje. GIP Beton MTO je sedaj prevzelo poroštvo občine in bo s tem poravnalo Holdingov dolg. Zadeva pa bo rešena tako, daje odobren GIP Betonu MTO kredit v višini 12 milijonov tolarjev za dobo treh let z obrestno mero R + 11%, pokritje vračila pa bo uresničeno z gradbenimi deli na občinski zgradbi, ta so ocenjena na 18 milijonov.
Program javnih del
milijonov tolarjev.
Prostorske zadeve
Kot vse kaže, bo letos stekla gradnja zagorske tržnice, projekt Pod uro smo v našem časopisu že predstavili. Svet je že sprejel sklep
0	začasni oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo tržnice, na osnovi javnega razpisa pa bo izbran najprimernejši ponudnik za izgradnjo.
| Sprejet je bil še sklep o izdelavi 8 tehnične dokumentacije za zunan-ib jo ureditev tega področja. Svet-g niki so sprejeli še sklep o izdelavi £ zazidalnega načrta Košenina na Izlakah, kajti prav na Izlakah je velik interes za gradnjo individualnih stanovanjskih obje-ktov. Občinapaje v četrtek tudi razpisala javni natečaj za najem kopališča v Zagotju s spremljajočimi objekti. Določene so še cene lokacijske dokumentacije. Le primer povejmo, da je za izdelavo lokacijske dokumentacije za individualno stanovanjsko hišo potrebnih najmanj 16 ur dela, cene posameznih dokumentacij pa se gibljejo od 9.800 (urbanistično mnenje) do 55.500 tolarjev (lokacijske dokumentacij e in izrisi iz PIA za zahtevnejše objekte ali več objektov skupaj). Ureditveni načrt prenove stanovanjskega kompleksa Polje
1	- 30 bo pripravil Raz-vojni center Planiranje d.o.o Celje, ki je bil izbran kot najboljši ponudnik.
Svetniki bodo delali zastonj
Svetniki so se na četrtkovi seji odločili, da nadomestila za delo v svetu ne bodo zahtevali - le potne stroške, ki pa ne smejo biti nižji od cene javnega prevoza, pa morebitno refundacijo podjetju, če bo seja sveta med njihovim rednim delovnim časom.
Brane Omahne je tajnik občine Zagorje
S tega področja nemeravajo v občini narediti kataster komunalnih naprav in določitev javnih površin, urediti gozdne površine in jih pogozditi, čistiti obrežja in struge vodotokov, odstraniti divja odlagališča odpadkov, urediti brežine in odvodnjavanje na lokalnih cestah ter urediti dvorišča in okolico gradu Gamberg. Vsa dela so vredna dobrih enajst
Svet je za tajnika občine soglasno imenoval Braneta Omahneta, rojenega leta 1959, profesorja zgodovine in sociologije. Brane Omahne je bil v prejšnjem mandatnem obdobju sekretar skupščine in izvršnega sveta, kot tajnik pa bo vodil tudi tajništvo občine, ki je predvideno kot servisna služba župana in občinskega sveta.
Ivana Laharnar

NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE
OBČINA ZAGORJE OB SAVI	OBČINA TRBOVUE
objavljajo
JAVNI RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, in sicer:
o.l 12 trosobnih stanovanj ter 1 garsonjero v Stanovanjsko-poslovnem objektu ob Cesti zmage v Zagorju;
b./ 3 triinpolsobnih stanovanj ter 9 trosobnih stanovanj v Stanovanjsko-poslovnem objektu na Savinjski cesti v Trbovljah.
Stanovanja bodo oddana v najem predvidoma v juniju 1995.
Na javni razpis se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine kjer se predmetna stanovanja oddajajo v najem, katerih mesečni dohodki na družinskega člana so se v letu dni pred tem razpisom gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Ur.l.RS 18/91) ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu (Ur.l.RS 54/92), ne presegajo pa naslednjega merila:
Število članov gospodinjstva /	Skupni dohodek družine preračunan na družinskega člana ne sme presegati spodaj nevedenega odstotka nad povprečno NETO plačo v državi v letu 1994
1	80% ( 108.160,20 SIT)
2	50% ( 90.133,50 SIT)
3	20% ( 72.106,80 SIT)
4	5% ( 63.093,00 SIT)
5 in veččlansko	0 % ( 60.089,00 SIT)
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovali prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki so odkupili stanovanje skladno z določbami Stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj oz. so pravico do odkupa stanovanja prenesli na ožje družinske člane, niti državjani, ki so lastniki primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše.
Državljani Republike Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis bodo morali prošnjo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oddati na posebnem obrazcu, ki bo na voljo v tajništvu podjetja SPEKTER d.o.o. na Trgu revolucije 7 v Trbovljah.
Udeleženci razpisa bodo morali predpisan obrazec pravilno izpolniti ter priložiti fotokopije naslednjih dokumentov:
-	potrdilo o državljanstvu;
-	potrdilo o stalnem prebivališču (potrdilo ne sme biti starejše od enega meseca);
-	potrdilo o premoženjskem stanju (potrdilo ne sme biti starejše od enega meseca);
-	najemna pogodba;
-	za udeležence, ki imajo status podnajemnika - podnajemna pogodba registrirana pri pristojnem upravnem organu ter dokazilo o plačevanju podnajemnine;
-	potrdilo o gospodinjski skupnosti (potrdilo ne sme biti starejše od enega meseca);
-	potrdilo o NETTO osebnem dohodku za obdobje l.-XII. 1994 vseh zaposlenih družinskih članov;
-	potrdilo o prejetih sredstev štipendij za obdobje l.-Xll.l994;
-	prijava dohodnine za leto 1994 vseh družinskih članov, ki so zavezanci za prijavo;
-	potrdilo zavoda za zaposlovanje za nezaposlene polnoletne družinske člane (če le-ti niso dijaki ali študentje);
-	potrdilo o delovni dobi vseh zaposlenih družinskih članov;
-	potrdilo o izobrazbi;
-	za dijake srednjih šol in študente fakultet - potrdilo o šolanju;
-	v primeru gibalne nesposobnosti ali invalidnosti - ustrezno potrdilo.
Višina mesečne najemnine za predmetna stanovanja znaša 311,00 SIT/m2 brutto stanovanjske površine in se bo usklajevala skladno z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. Udeleženci razpisa bodo morali vlogo z vsemi prilogami osebno oddati v tajništvu podjetja SPEKTER d.o.o., Trg revolucije 7, Trbovlje do 31.03.1995. Seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis do 12.05.1995.
NSO SPEKTER d.o.o. Trbovlje OBČINA TRBOVUE OBČINA ZAGORJE OB SAVI
m*k
Gospodarjenje z odpadki v zasavski regiji
Pred dvema letoma so občine zasavske regije razpisale izdelavo študije gospodarjenja z odpadki. Za okolje je vedno najbolj občutljiva točka deponija. Na tisti,ki bo varovala prostor, je treba doseči minimiranjc količin in škodljivih snovi. Najboljši ponudnik za izdelavo tako imenovane feasibility študije je bila avstrijska skupina podjetij Austria System Muli in Rumpold. Minuli petek sta lastnik firme Bartel-Barkopa mag. Thomas Banfield-MUMB in vodja študije ing. Heinz Suchomel, prevajalka je bila njihova sodelavka Majda Britzmann, županom in presta vnikom občin Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ter novinarjem predstavila dokončano študijo.
Predstavitev projekta prejšnji petek v Medijskih Toplicah.
Pet občin v skupnem projektu
Sodelovanje občin je gotovo ekonomična in smiselna rešitev. V Sloveniji je zasavska regija prva. ki je pristopila k ideji skupnega projekta gospodarjenja z odpadki. Ideja je že udejanjena v študiji, ki je bila v petek posredovana v revizijo. Računajo, da bo ta zaključena v dveh tednih. Nato bo študija prebivalcem teh področij podrobneje predstavljena Slovenija naj bi bila razdeljena na več ekoloških regij, in ena od teh je zasavska.
Združeni podjetniki terjajo samostojnost
V Zasavju je več kot 400 podjetnikov, kar kaže na prebujanj e podj etništva. Združenj e podjetnikov, katerega upravni odbor seje prejšnji teden sestal na svoji tretji seji, deluje v okviru območne Gospodarske zbornice, in v načrtu slednje je, da bi se prav skozi to organiziranost podjetništvo še krepilo. V aprilu bo seja skupščine Zveze podjetnikov Slovenije, posamezno združenje pa ima lahko na 400 podjetnikov enega poslanca. Iz zasavskega združenja je to Janez Vidmar, ki je tudi predsednik Združenja zasavskih podjetnikov. Podjetniki so na seji v Trbovljah največ časa namenili statutu Združenja podjetnikov Slovenije in statuta Gospodarske zbornice Slovenije, ki pa sta si žal v nekaterih točkah nesprejemljivo narazen. Prav zaradi te neusklajenosti podjetniki terjajo večjo avtonomnost, sicer uspehov ne bodo želi. Postati hočejo torej enakopravni partner. Sedaj 50
Projekt gospodarjenja z odpadki v zasavski regiji je moralno in strokovno že podprlo Ministrstvo za okolje, s 30 odstotnim finančnim deležem pa bo omogočilo tudi izvedbo. V projektu je bilo ocenjenih deset možnih lokacij, v zaključni obdelavi pa jih je ostalo sedem. Prav lokacija bo verjetno tisti kamen spotike, ki mu bodo morali predstavniki občin v javni razpravi nameniti največ pozornosti. Znano j e namreč mnenje ljudi kjerkoli, da bi vsi radi imeli urejeno deponijo, le ob sebi je ne bi nihče želel imeti.
odstotkov članarine podarijo GZS, ostalih 50 pa se tudi deli na potrebe slovenske zbornice in manjši del ostane združenju. Zasavski podjetniki bodo postavili zahtevo po pridobitvi celotne članarine, od katere bodo 60 odstotkov namenili regijskemu združenju, ostalo pa zvezi. Tu pa moramo vendar omeniti pripombo, kije bila povedana mimogrede, da so namreč zasavski podjetniki slabi plačniki članarine. Lani soje plačali le 32 odstotkov, pa je bilo zato denarja še manj. V skupščini bo podana tudi zahteva, da morajo regijska združenja podjetnikov postati pravne osebe.
Ivana Laharnar
KRS vse širši
Zagorje - V zadnjih tednih delavci izlaškega Elektroproma pospešeno priključujejo nove naročnike na kabelsko razdelilni sistem v Zagorju. Graditi so ga pričeli avgusta lani. Vzporedno s plinovodnim omrežjem so položili že okrog 20 kilometrov antenskega kabla. V Zagorju so
Deponija tu bo
Med trinajstimi ali petnajstimi ekološkimi regijami v Sloveniji je zasavska dejstvo. Namen študije je strokovno, tudi na osnovi izkušenj pokazati rešitve, s katerimi se da izogniti težavam, ki sicer spremljajo nestrokovno urejene deponije. Koncept gospodarjenja, ki ga predvideva skupina načrtovalcev, izhaja iz najbolj še ekološke u porabe subsitemov, kot so zbiranje, transport, deponija itd., in upošteva tako topografske razmere kot naselitveno strukturo zasavske regije. Velik pomen pri gospodarjenju z odpadki bo imela vzgoja prebivalcev. Da smo na tem področju še zelo slabi vzgojitelji in učenci, je dejstvo. Verjetno pa le moralna vzgoja ne bo zadostovala. Povejmo primer iz Avstrije. Tam že dve leti velja odredba o embalaži. Izdelovalec mora za vsak gram plačati pristojbino, kar seveda podraži vsak izdelek. Odločili so se za zbiranje embalaže, ki bo že uporabljeno vrnila v porabniški krog in tako pocenila izdelke. Že izkušnje prvih štirih tednov akcije so bile nad pričakovanji - občinstvo je v ločenem zbiranju embalaže intenzivno sodelovalo in se kasneje na to tudi navadilo.
Smiselno je ločeno zbiranje odpadkov
Poleg deponije je naj važnejše krčenje odpadkov, ki jih danes odlagamo na deponije. To terja ločeno zbiranje odpadkov, ki ga projekt predvideva. Deponija, ki bi zbirala reducirane odpadke, bi v zasavski regiji v petindvajsetih letih zbrala 600.000 kubičnih metrov odpadkov. Brez ločenega zbiranja bi sevistem obdobju nabralo 1,5 milijonakubičnih metrov odpadkov.
Odpadki so skrb vsakega prebivalca
Po opravljeni reviziji bo študija gospodarjenja z odpadki v zasavski regiji predstavljena prebivalcem. Prav bo, da se bodo v razpravo tudi vključili, saj bodo tako najbolje spoznali na modernih evropskih tehničnih smernicah predstavljeno deponijo, ki naj bi preprečevala emisije v tla in v ozračje. Investicija bo razdeljena na deset let, vredna pa bo okoli dvanajst milijonov mark.
Ivana Laharnar
zaenkrat priključili na KRS sistem okrog 500 naročnikov. V Elektropromu zagotavljajo, da bodo vzporedno s plinovodom polagali kabel do vseh novih stanovanjskih enot v Zagorju, že letos pa nameravajo omogočiti priključevanje na KRS tudi v nekaterih zaselkih, kjer plinovoda še ne bodo videli - npr. v Levstikovi ulici, v Toplicah, kmalu naj bi prišel na vrsto tudi Kisovec.
Preko kabelskega sistema lahko gledalci sedaj gledajo 3 zemeljske programe, lokalni program televizije ETV (z informacijami o vseh pomembnejših dogodkih v občini), in skoraj 20 satelitskih programov iz treh satelitov. Že v naslednjih mesecih bodo v kabelskem sistemu pričeli predvajati tudi program A kanala in Megličeve MMTV (dogovori z obema televizijama so že sklenjeni). Televizija ETV bo lokalni program obogatila z novimi oddajami (tudi v živo) v kratkem - takoj, ko bo studio na Izlakah z linkovsko povezavo direktno povezan s kabelskim sistemom v Zagorju.
M.P.
Nataša Eberlinc
INmiliul je lait
prebujanje
Ob misli, da pomlad že vstopa skozi vrata, me preplavijo prijetni občutki. Ne, da zima ni privlačna s svojo idilično snežno podobo, a kot vsak letni čas tudi ona prinese s seboj nekaj slabosti. Zrak je neprijeren in onesnažen, dnevi kratki in pusti. Le tu in tam kakšen res lep zimski-dan, sonce pa nas komaj kdaj razveseli s svojim sijajem. Že kratek sprehod mimo prebujajočih se grmičev, ki se bodo zdaj zdaj razcveteli v njihove značilne, živo rumene, rdeče in bele cvetove, je dokončno naznanilo, da se zima poslavlja. Pomlad je kot prebujenje, kot nežno vračanje narave v dogajanje, da se mi morda prav zaradi tega zdi tako lepa in vabljiva. Kot bi se pričelo novo življenje. Čeprav je le v ponavljajočem se krogu letnih časov, jo sama vselej doživljam drugače. Ne Zgolj zaradi nje, saj v svojem bistvu ostaja zvesta sama sebi, ampak zato, ker se skozi čas spreminjamo ljudje. Z leti lahko postanejo drobne različice vse bolj dragocene in zaznavne. Občutite tudi vi tako?
V	vseh teh mesecih se vam je morda naložilo nekaj odvečnih kilogramov in sedaj je pravi trenutek, da se spoprimete z njimi, ker je poletje še daleč in imate dovolj časa, da polepšate svojo postavo. Ne poslužujte se nezdravih diet, ko svojemu organizmu povzročite pravi šok, ki mu rečemo lakota. Ni zdravo za telo in je neprijeno za ljudi, s katerimi se družite, ker boste ob takšnih hitrih dietah vse prej kot dobre volje. Za začetek se odrecite vsem vmesnim obrokom, nato pričnite zmanjševati glavni obrok in večerjo in jo po mesecu dni že laho povsem opustite. Če še ne boste zmogli, si za nekaj dni podaljšajte to razkošje. Ob tem, ko le količinsko zmanjšujete obroke hrane, ne boste imeli občutek, da ste prikrajšani za vse tiste dobre jedi, ki jih imate radi. Nekatere diete niso le drage, ampak vam vzamejo dragocen čas za njihovo pripravo. Na tehtnico stopite enkrat tedensko in ne sleherni dan, ker jo boste sicer zasovražili in prehitro obupali. Odvečni kilogrami niso prišli v enem dnevu, zato se jih tudi otresti ne morete v nekaj dneh.
Hitre in neučinkovite shujševalne dijete so silno neprijetne za kožo, ki bo postala na pogled utrujena in brezbarvna. Če imate že sedaj občutek, da je suha in groba, lahko naredite oblogo iz mandljevega ali olivnega olja, ki ga nežno vmasirate v kožo in pustite nekaj minut, nato si umijte obraz Z mlačno vodo. Zdrav pristop k izboljšanju lastnega videza je vsekakor gibanje na svežem zraku. Tisti, ki se ne ukvarjate s športom, ker morda nimate časa, ne volje, ne pravega interesa se vseeno potrudite in pojdite kdaj na sprehod v naravo.
V	skoraj neustavljivem hitenju za preživetje se je morda res težko ustaviti za trenutek, se zazreti vase, v okolico in v lastno življenje. A če tega nikoli ne morete storiti, ste prikrajšani za mnoga prijetna občutja in spoznanja, ki bi jih lahko ponesli s seboj v prihodnost. Ne pozabite, da lepote ne izrazimo z lepo obleko ali šminko, kot ne izrazimo svoje moči in uspešnosti z vsemi tistimi dobrinami, merljivimi v denarju, ampak s celovito osebnostjo, z vsem tistim, kar je v nas samih dobrega. Vredno je razmisliti.
Katarina Lavš
V začaranem Icroiju
Stiske, težave in motnje so normalni spremljevalci življenja. Imajo tudi koristno vlogo, saj ob njih človek dobiva nove izkušnje, brusi se osebnost, prek njih otrok napreduje, ljudje se prek stisk nenazadnje zbližujemo. Toda če jih je preveč, če so prehude in presežejo sposobnosti in zmožnosti njihovega obvladovanja premagovanja, lahko grenijo in zagrenijo življenje. Tudi otroku. Vzpostavi se začaran krog, v katerega vdira le še nemoč, ki stisko lahko poglobi do tiste skrajne moči, ko zmanjka zadnjih moči za njeno premagovanje.
Kaj je prevzaprav tisto, kar otroka privede v stisko? Kakšna je razlika med stisko otrok in stisko odraslih? Kako jo doživlja otrok in kako odrasel človek? Kaj pravzaprav je človekova stiska? Stiska vedno pomeni čustveno stanje, v katerem bodisi odrasli ali pa tudi otrok ne vidi izhoda, si ne zna pomagati. Razlika med otrokom in odraslim je v tem, da lahko otroka dosti prej spravimo z našim ravnanjem v stisko, saj je dosti bolj nebogljen, dosti bolj odvisen od odraslih, ima manj izkušenj in manj možnosti, da bi si pomagal. Otrok doživlja stisko kot nejasno bojazen, ki si je ne zna razložiti, ne pozna zanjo pravega vzroka in še manj načina, da bi jo razrešil. Znajde se v začaranem krogu notranjega nemira in napetosti, ki ovirata njegovo igro in delo. Bojagen nosi v sebi kot težak kamen, ki ovira tudi njegovo čustvovanje in mišljenje. Posledica pa je, da postaja vedno manj uspešen, vedno bolj nezadovoljen in nesrečen.
V	stisko zaide otrok zaradi napetosti v njem samem. Te napetosti pa povzročamo odrasli s svojim ravnanjem, če ne upoštevamo otrokovih razvojnih možnosti in njegovih razvojnih potreb. Pogosto bi rad ravnal drugače kot ravna, pa ne more ali še ne zmore. Zaveda pa se, da njegovo ravnanje ni po volji staršev ali učiteljev. Boji se, da bo izgubil naklonjenost odraslih, če ne bo ustregel njihovim željam, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Boji se, da bodo postali nejevoljni, da ga bodo kaznovali ali celo prenehali imeti radi. Odrasli se premalo zavedamo, da je življenje sestavljeno iz množice med seboj prepletajočih se dejavnikov, ki tako ali drugače oblikujejo človekovo življenjsko pot. Usklajevanje zahtev in Želja, pričakovanj in možnosti z zahtevami, željami in možnostmi tistih, s katerimi oblikujemo življenje, je težavna in zahtevna naloga in včasih je kljub naporom ne izpeljemo najbolje. Včasih se zaplete že pri navidez enostavnih stvareh. Toda, če so nekatere stvari v očeh odraslih enostavne, to še ne pomeni, da so tako preproste, enostavne in nepomembne tudi za otroka. Tako se denimo mnogim staršem primerjanje otroka z drugimi ali s seboj, ko so bili majhni, najbolj pogosto zdi ena od enostavnih, a učinkovitih poti vzgajanja. V otroku pa povzroča tisoč in eno vprašanje, ali mu bo uspelo doseči ta ideal. Trudi se biti "dober" kot sosedova otroka, ki ju starši dajejo za zgled, poskuša biti tako "potrpežljiv in hvaležen" kot sta bila ata in mama, ko sta bila v njegovih letih, išče poti, na katerih bi našel nasvet, kako ugoditi staršem. Ob vsem tem pa ga spremlja bojazen, da ne bo uspel. Stiska se poglabja, ga utruja, ovira njegovo sproščenost in duši samozaupanje.
V	večnem nihanju med težnjo po "popolnosti", ki jo na tak ali drugačen način od njega pričakujejo odrasli, in dvomi o sebi, ker "popolnosti" ne more doseči, postane otrok negotov in boječ, čuti se osamljen, in raztrgan od notranje napetosti si - žal ne tako poredko - najbolj želi, da ga sploh ne bi bilo. In namesto o življenju razmišlja o poteh, ki vodijo iz življenja v nek drug, morda lepši svet. Kdo ve, kako je svet, v katerem je živel, doživljal Robert Kos, pobič iz Zasavja, ki ga ni več. Kdo ve, o kakšnem svetuje sanjal? Kdo ve, kdaj in kje se je rodil začaran krog, ki se je pretrgal-Z njegovo smrtjo?
Ne bodimo gluhi... tudi takrat ne, ko otroci tiho kriče.

m
X. Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjuhfmnenja bralcev o življenjski dogajanju v ZasavjiLNe^odplsanih pisem ne objavljamojJBoLnna pisem je zarfdi prostora omejena na največ SO^ipkamlHsstic-JIremdštve^ipridržuje pravico skrajšatitekst ali pa objaviti daljšega, čedeejd, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Nekaj je narobe -odgovor
Spoštovani gospod Drago Kozole!
Zelo me veseli, da ste se oglasili in nam povedali svoje misli o Zasavcu. Le tega mi je žal, da se kot naš redni bralec od začetka izhajanja niste prej oglasili, saj na našem ovitku že piše peto leto izhajanja, to pa je lepa doba. Pritrditi Vam moram, daje nekoliko premalo novic ali pa tistih sprotnih novičk o dogajanju v Zasavju (malce širše pišemo) ter da se morda Hrastnik v časopisu ne zrcali dovolj. Že na začetku priznanja pa moram poudariti, in to ste verjetno opazili tudi Vi, da v zadnjem času prav Hrastnik izstopa. Ne sicer v novičkah, pač pa v časopisu nasploh.
Nisem dobro razumela Vaše trditve, in kot pravite, tudi trditve mnogih, da vsebina Zasavca preveč odstopa od pričakovanj bralcev, ker’ne odslikava in poroča o dogodkih in ljudeh Zasavja’. Mi ne delamo nič drugega kot poročamo in pišemo o dogodkih in ljudeh Zasavja ali tistem, kar je z Zasavjem oziroma njihovimi ljudmi neposredno povezano. Seveda pa je to le podoba v okvirju, bi lahko dejala, znotraj tega pa priznam, da je polno nepokritih področij, ki jim bomo morali tudi v Zasavcu odslikati podobo. Eno med mnogimi je gotovo Dol pri Hrastniku, kjer se dogodi veliko več kot pa napišemo mi. Res pa je, da tudi mi vsega ne vemo. Prav ste ugotovili, da nimamo profesionalne ekipe. Zasavc je namreč časopis, ki nima zaposlenega niti enega novinarja, in to je gotovo za nas huda rana. Imamo pa veliko sodelavcev, ki pa so najprej dolžni opraviti svoje redno delo oziroma študij, v prostem času pa se lahko posvetijo nam. Prav v zadnjem času pridobivamo še nove sodelavce, tudi v Hrastniku smo dobili sodelavko in upam, da bomo še kakšnega, pa bo delo bolje potekalo. Tule pa vendar ne smem izpustiti
naslednjega dejstva. Prav med sodelavci in uredništvom nam manjka velik in najpomembnejši člen. To ste občani, krajani, bralci našega časopisa. Veste, gospod Kozole, prav vsi vi, ki živite na nekem področju, veste, kaj vam je tam všeč, kje vas ’pa čevelj žuli’ kot temu radi pravimo, kaj bi radi spremenili in kaj pokazali tudi drugim. Dobro je, da nam podate kritiko, ta je dobrodošla prav tako kot pohvala Vašega sokrajana v isti številki časopisa, nujna pa je konkretna pobuda. Še posebej časopisu, ki nima profesionalcev, ki bi lahko 'dirkali’ okoli po terenu in iskali idej. Poglejte, saj verjetno ni težko zavrteti številko 64 -250, pa reči: "Ivana, moj sosed bo star sto let, ali pa: če ne bodo popravili ceste, jo bo odneslo, ali pa: planinsko društvo je bilo letos posebej aktivno..." Ker pa ste prav Vi Dolan z mnogimi informacijami, bi se morda lahko znašlo v uredništvu tudi kaj izpod Vašega peresa. Kaj menite?
Hvala Vam, ker ste omenili tudi Zasavski tednik. Spomnili ste me na prekrasne čase. Takrat se je mojim letom pisalo še ’najst’ na koncu, toda spomnim se, kako radi smo imeli Zasavčani svoj časopis. Vsako gospodinjstvo ga je kupovalo. Prav zdajle imam pred seboj letnik 1964, to je bilo dvanajsto leto izhajanja. Pred leti sem ga potegnila iz smetnjaka, kamor so ga zavrgli iz neke uradne velike hiše, in sem ga shranila. Z veseljem ga pokažem mojim zelo mladim kolegicam in kolegom. Ja, nostalgija je prečudovita, vendar pa do sedanjosti dostikrat krivična. Na vseh področjih. Res je bil odličen naš Zasavski tednik, dobesedno smo ga ljubili. Takrat pa je bil to tudi eno od redkih informativnih sredstev, ki so prišla v naše domove. Lokalnega radia še ni bilo, televizijo so imeli zelo redki, republiške časopise so si tudi le nekateri kupovali, o revijah, časopisih, biltenih in drugih različnostih, od katerih se danes šibijo kioski, niti sanjali nismo. Zasavski tednik je izhajal na dvanajstih straneh, res večjih kot
so naše, zato v primerjavi recimo na štiriindvajsetih. Ne bom naštevala informacij ali pa pisala naslovov tekstov, kajti tista realnost z današnjo ni primerljiva, lahko bi s tem celo prizadela, preteklost seveda. Moram povedati le to. Ko smo ustanavljali Zasavca, smo za zgled vzeli Zasavski tednik. V nekaterih stvareh ga še nismo dosegli, smo ga pa v mnogih presegli. Postajamo skratka sedanji, kar je velika zasluga prejšnjega uredništva z Markom Planincem na čelu, ki je oral ledino in naredil odlično pot, po kateri sedaj potujemo. Brez vas bralcev in prebivalcev Zasavja pa se počutimo osamljene, zatorej se nam pridružite.
Hvala Vam gospod Kozole, ker ste na koncu Vašega pisma dejali, da imate Zasavca radi. Naša velika želja je, da bi Vaše zaupanje okrepili, čakamo pa tudi Vaših konkretnih predlogov. Želim Vam veliko zdravja in Vas lepo pozdravljam.
Odgovorna urednica Ivana Iaharnar
Bukev podirala na Brnici - odgovor
(članek je bil objavljen v 8. številki Zasavca na strani 8)
1.0 nesreči na Brnici so delavci Policijske postaje Hrastnik obvestili Občinski štab za civilno zaščito Hrastnik oz. mene kot načelnika štaba v noči iz četrtka na petek in sicer ob 00.30 uri, potem, ko so si sami že ogledali mesto nesreče (obvestilo o nesreči je bilo na PP Hrastnik posredovano 23. februarja ob 23.15 uri).
2.	Skupaj z njimi in g. Janezom ing. Kranerjem, odgovornim za urejanje in varstvo okolja v občini Hrastnik, smo okrog 1.00 ure ponoči, v dobesedno snežnem neurju prišli do stanovanjske hiše na Brnici 66.Pogovorili smo se z nesrečnimi stanovalci, pregledali hišo in v skladu z danimi možnostmi ugotovili, da ne obstaja nadaljnja možnost rušitve hiše zaradi delno porušene strehe, stropa in zgornjega desnega vogala hiše. Kljub temu smo stanovalcem, Ediju Ceglarju, Majdi Pikelj in njuni hčerki Majdi, ki so bili v spodnjem ogrevanem in nepoškodovanem delu hiše, ponudili začasno preselitev, kar pa so odklonili.
3.	V petek, 24. februarja zjutraj, smo o nesreči obvestili pristojne
organe v občini, obvestili odgovorne za vzdrževanje površin na Rudniku Hrastnik (predvidevali smo, da je gozd nad hišo v njihovem upravljanaju) ter imeli kratek sestanek OŠ CZ v operativni sestavi. Okrog 9.00 ure pa smo s poveljnikom OŠ CZ Hrastnik, g. Viktorjem ing. Ramšakom in tehničnim vodjem GD Hrastnik, Podjetja za tehnične dejavnosti Hrastnik, g. Zdenkom Aufičem, ponovno odšli na kraj nesreče. Pregledali smo strmino nad hišo ter poskušali ugotoviti vzrok porušitve in zdrsa bukve, pogovorili smo se s stanovalci ter jim ponvono predlagali začasno selitev v enosobno stanovanje v Samskem domu, kar pa je bil s strani prizadetih znova odklonjeno. Istočasno so bile opravljene potrebne meritve za izdelavo sanacije hiše, vključno s predračunom, opravljena pa je bila tudi foto dokumentacija celotnega mesta nesreče in objekta.
4.	Kljub temu, da še niso bili formalno ugotovljeni vsi vzroki rušitve bukve, niso še bili opravljeni razgovori z lastnikom hiše, ni bil še znan lastnik parcele, na kateri je bukev stala (odgovornost za vzdrževanje gozdnih površin) itd., smo se v dogovu z županom občine Hrastnik odločili, da je zaradi vremenske situacije nujno zagotoviti relativno normalno bivanje v hiši in v ta namen izdali poročilo GD, Podjetju za gradbene dejavnosti Hrastnik, da takoj prične s sanacijo objekta.
5.	Delavci GD, Podjetja za gradbeno dejavnost Hrastnik so v izredno težkih delovnih pogojih (dež, sneg, hiša stoji v strmem bregu, izredno ozka, spolzka in težko dostopna pot), pričeli s popravilom v petek, 24. februarja.
Iz gradbenega dnevnika je razvidno sledeče:
-	pričetek adaptacije objekta 24. februarja ob 13.oo, uri do 17.00 ure je bila streha v celoti sanirana;
-	25. februarja od 7.00 do 17.00 ure v celoti pozidane obodne stene in strop;
-	zaradi dežja in snega ni bilo mogoče nanesti ometa na zunanje stene, zato je bilo to popravljeno 28. februarja in 1.marca. Izdelan je bil grobi omet na vseh straneh in na stropu ter zaključni - fini omet, vključno s čiščenjem objekta in okolice.
Ob tem je potrebno dati delavcem in odgovornim v GD, Podjetju za gradbeno dejavnost

Hrastnik, vse priznanje za njihovo hitro inučinkovito opravljeno delo v dejansko težkih delovnih in vremenskih pogojih.
6.	Mislim, da navedena dejstva postavljajo pod vprašaj zapisane izjave, da so "...komunalci in civilna zaščita samo gledali..." ter da je "bukev občinska in da mora občina popraviti spalnico..." Nenazadnje se nam, ki smo poskušali v največji meri in čim hitreje pomagati nesrečni družini in se v tistem trenutku nismo spraševali, kdo in na kakše način bo pokril stroške sanacije, postavlja vprašanje, če vaša dopisnica ni uspela v času obiska, to je v petek zvečer, opaziti, da je streha že v celoti obnovljena in da je v bližini hiše že gradbeni material za sanacijo hiše?
7.	Do danes s strani Rudnika Hrastnik sicer še nismo prjeli uradnega zapisnika o ogledu in izvršenih geodetskih meritvah parcel, po ustnih informacijah odgovornih pa je parcela, na kateri je stala bukev, v privatni lasti.
8.	Za konec pa še vprašanje v razmislek:
"Ali dejstva in izvršeni ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob takšnih in podobnih nesrečah ter odgovornih za urejanje in varstvo okolja v občini Hrastnik, res niso dovolj "bombastična" in odmevna, da bi pritegnila bralce in dvignila naklado oz. prodajo vašega tednika?"
Lep pozdrav v upanju, da takšni članki niso politika vašega uredništva in da boste ob podobnih nesrečah (za katere si močno želim, da jih sploh ne bi bilo in to predvsem zaradi nesrečnih ljudi) našli pot tudi do izjav odgovornih za to področje v občini Hrastnik.
OŠ CZ Hrastnik Vili Zaletel
0 Cvetu Gerčerju in AMG malo drugače
Pišem vam zaradi članka, objavljenega v prilogi Dela dne 2. 2.1995 o delovanju avtošole AMG iz Hrastnika.
Ker je v tem članku toliko samohvale s strani Cveta Gerčerja, so mu s tem člankom napravili preveč neupravičene reklame. Od vsega začetka sem bil pri njem zaposlen, ker brez dveh redno zaposelnih inštruktorjev ni imel pogojev za ustanovitev avtošole.
Na dolgotrajno prigovarjanje in za plačo 1000 DEM, ki mi jo je obljubil, sem se leta 1990 pri Gerčerju zaposlil. Prej sem bil zaposlen kot voznik pri rudniškem avtoprevozu v Trbovljah, honorarno pa pri AMD Hrastnik. K sodelovanju je pridobil še dva honorarca Marinka Zgonjanina in Miladina Deviča. Ker je bi 1 Gerčar takrat predavatelj CCP pri AMD Hrastnik, je za začetek enostavno odpeljal kandidate v svojo avtošolo. Poučevati smo začeli s štirimi Jugi, ki so se radi kvarili in porabili veliko goriva.
Po osmih mesecih se je odločil, da bo zamenjal avtomobile in takrat sva mu z Zgonjaninom posodila devize. Marinko 10.000 DEM, jaz pa 15.000DEM. Marinku je obljubil, da bo po enem letu prepisal avto, na katerem je poučeval, to bi bilo za obresti in posojen denar.
Sprva mi je ponujal celo partnerstvo, nato pa sva se dogovorila, da mi bo dal za obresti vsoto amortizacije pri prodaji avtomobila. Ko je avto prodal, mi je dal le toliko denarja, da sem lahko kupil 10.000 DEM od posojenih 15.000 DEM. Po treh letih trdega in uspešnega dela sva z Mari nkom predlagala, da bi za določeno provizijo vozila v lastni režiji, da bi nama ostalo nekoliko več. S tem se je sprva strinjal, ko pa sem mu omenil denar, ki mi ga dolguje, je prišlo do spora. Denar sem rabil, da bi kupil avto in zanj vozil, vendar o tem ni hotel nič slišati.
Zgonjaninu je naposled dal avto, a ne po enem letu, temveč po treh letih in s preko 140.000 prevoženimi šolskimi kilometri. Obljubljeno plačo 1000 DEM sem prejel le prve tri mesece, potem je šla strmo navzdol. Februarja 1992 sem za polni delovni čas prejel 182 DEM plače. Tako mi dolguje plačo treh let - kar znaša 16.000 DEM. Dve leti mi ni dajal nadomestila za malico, da ne govorim o drobnih popravilih in čiščenju avtomobila. Kadar sem mu omenil, naj mi poviša plačo, je samo tarnal, kolikšnesodajatvein da mu občina vse požre. Ko sem zaradi spora zapustil firmo, si je naslednji mesec umislil dva nova avta.
Vse terjatve imam na sodišču, tam pa stvari potekajo zelo počasi. Zanimivo je tudi samo delovanje avtošole AMG. V uspešnosti v trboveljskem izpitnem centru ne izstopa od ostalih avtošol. Na izpite že nekaj časa ne sprejemajo
kandidatov z 18 ali 20 urami. Honorarno zaposleni inštruktorji pri AMG krepko presegajo dovoljeno število 45 ur na mesec. Poleg svoje redne zaposlitve naredijo še od 150 do 200 in več ur mesečno. To je bilo že večkrat javljeno na inšpekcije za delo, vendar brez učinka. Verjetno je pri takem načinu dela tudi kvaliteta kdaj vprašljiva. V kolikor se kdo pripravi za izpit "A" kategorije, mu šele po končanem teoretičnem delu' izpita povedo, da pri njih nimajo inštruktorja "A" kategorije. Inštruktorja potem iščejo v Trbovljah in Zagorju, čeprav sva pri AMD Hrastnik dva. O resničnosti navedb o delovanju avtošole se lahko prepričate pri izpitni komisiji v Trbovljah. Še to: že lani na začetku šolskega leta je od učencev, ki so nameravali opravljati izpit za kolo z motorjem, pobral denar, vendar tega izpita učenci še do danes niso opravili, tako da ga dejansko kreditirajo tudi otroci.
Glede zaslug avtošole AMG, da lani ni bilo v hrastniški občini prometne nesreče s smrtnim izidom, bi ugotovili, da so na cesti le vozniki iz Gerčerjeve avtošole.
Roman Rebov, inštruktor
Za večjo varnost pešcev
Ker prihaja pomlad in z njo pomladni vrvež, sem se končno opogumila, da vam napišem jesensko opazovanje prometa na delikatnem delu cestišča in sicer na cesti 9. avgusta oz. odcepu na Trboveljsko cesto in Cankarjev trg. Tu je veliko gibanja, saj vodi smer do javnih objektov kot so osnovna šola, šola s prilagojenim programom, delavnice pod posebnimi pogoji, glasbena šola, varstveni zavod in še razne prodajalne.
Ta del cestišča je zelo obremenjen, žal pa ni dovolj poskrbljeno za varnost pešcev, saj pločnikov sploh ni. Opazovala sem otroke, invalidne osebe in starejše občane, kako zbegano se obnašajo in stiskajo v grmičevje, da jih ne oplazi kakšno ogromno vozilo. Žalostno je videti, kako se mati z otrokom v vozičku s težavo prebije skozi križišče, pa kako pedagoginje iz šole s prilagojenim programom, ko peljejo svoje varovance na sprehod ali na igrišče, potiskajo invalidske vozičke po prometni cesti 9. avgusta in to v nevarnem ostrem ovinku. Še in še
bi lahko naštevala, vendar je dovolj za opozorilo. Mislim, da bi pristojne službe le našle kakšno boljšo varianto na tem območju prometa, da bi bil pešec bolj varen pri hoji.
Krajanka S.M. iz Pintarjeve (naslov je v ureništvu)
Težave pri
modernizaciji ceste s strani prizadetih
V 8. številki Zasavca je nekaj malega pisalo o težavah pri gradnji ceste Trbovlje - Hrastnik mimo Marka. Ali se je kdo vprašal, kakšne težave gradnja te ceste prinaša nam, krajanom KS Čeče?
Kot prvo vsakih petnajst minut mimo hiše, ki stoji tik ob cesti, pripelje tovornjak -stene se tresejo, hiša poka. Cesta je iz dneva v dan slabša. Prav zanimivo pa je, ko plaz zapre cesto. Optimistično se odpraviš v Trbovlje. Kar naenkrat pa pred seboj zagledaš drevesa in zemljo in ne moreš nikamor več. "Prijazni možje" v modrem dajo na vprašanje: "Zakaj na križišču pri Marku ni znaka, da je cesta zaprta?", odgovor: "Saj se imaš čas voziti okrog!" Ali si predstavljate, da se nekdo pripelje že skoraj v Trbovlje po zelo, zelo slabi cesti. Lahko se samo obrne ter išče, po katerem kolovozu bo prišel v Trbovlje. Res je, da so pri sedanjem plazu, ki zapira cesto že vsaj en teden, dali na križišču pri Marku tablo - delo na cesti. Trenutno imamo možnost peljati se v Trbovlje čez Golovec ali Knezdol. Poskusite in videli boste, kako fino se "skače". Sama imam terensko vozilo, kmalu pa bom rabila tank, pa še tega bo škoda. To so ozke, luknjaste "ceste". Pa tudi tukaj že srečuješ tovornjake. Pa še nekaj. Plaz NI ponagajal samo dvakrat. Kdo je kriv? Strokovnjaki so verjetno že prej morali pregledati sestavo tal ipd. Zakaj si nihče od novinarjev ne upa pogledati globje, poslikati sedaj in takrat, ko je cesta slučajno prevozna - do prvega dežja, pa še takrat čakaš, kdaj ti bo kaj padlo na "glavo".
Nazadnje bi še omenila brezobraznost gospodov iz Cestnega podjetja Ljubljana. Le ti sekajo drevesa, ki so last drugih in vozijo zemljo in blato, s plazu v gozd, ki tudi ni njihova last, in vse to brez vprašanja.
Erika Božič, Sv. Marko, Trbovlje

mm:
Njena prihodnost bo morda znana v prihodnjem tednu
pisarno Marina Kačič, ki je še edina, ki je trenutno v hotelu na razpolago. " Hotel ne deluje, oziroma ne sprejema gostov že kakšen mesec, vendar uradno ni zaprt, saj vrata niso zaklenjena", je dejala gospa Marina. Zdajšnji najemnik ni bil reden plačnik toplarni, zato hotel že približno tri mesece nima tople vode in ni ogrevan. Dva meseca so kljub temu še sprejemali goste, kljub takšnemu stanju. Bilo jih je malo, a vendar so bili. Ali bodo še kdaj prišli?!
Mogoče, kajti tudi hotelu Jelka se bojda obetajo dobri časi. Podjetje Zagobs d.o.o. iz Trzina naj bi podpisalo kupoprodajno pogodbo v vrednosti okrog 700.000 nemških mark v tolarski protivrednosti in prevzelo hotel. Silva Završnika iz te firme smo hoteli povprašati o načrtih glede hotela, a žal telefonske številke njegove firme nima (ali je ne da) nobena za takšne informacije pristojna ustanova. Ta firma sicer obstaja in je registrirana v občini Domžale in se ukvarja z gostinstvom. Pogodba naj bi bila podpisana tam okoli 9. marca. Čakali smo na ta podpis, pa ga nismo dočakali. V ponedeljek smo dobili informacijo s strani Dragana Mozetiča, kije pri Merkatoiju podpredsednik za storitve. Dejal je, da pogodba ni bila podpisana, ker pogovori še vedno potekajo. Tema sedanjih
pogovorov so pogoji selitve sedanjega upravljalca, pa oprema in drugo. Predstavnik Merkatorjanamjepo telefonu dejal, da podpis pričakuje v sredini prihodnjega tedna. Vsekakor lahko upamo, da bo na novo odprt hotel nudil nekaj novih delovnih mest in popestril splošno ponudbo Hrastnika. Pred približno tremi meseci pa je bila podpisana tudi razdelilna pogodba, po kateri se bo kupnina razdelila med delne lastnike, sorazmerno z njihovimi vlagateljskimi deleži.
dalmatinska, skutna, itd..
V dobrih časih stare Jelke je le-ta dajala kruh 135 delavcem, ki so bili zaposleni v vseh enotah ter v upravi. Toda dobro poslovanje ni trajalo dolgo. Kmalu se je pokazalo, da podjetje Merkator Jelka le ne posluje vač tako dobro in na razpolago so dobili alternativi, ali gredo v stečaj, ali pa se pripojijo k drugemu podjetju. Odločili so se za slednjo in se konec leta 1991 pripojili k podjetju Merkator Nebotičnik. Kmalu je to poslopje v najem vzelo podjetje ŠRC Polževo, ki ima poleg tega obrata še vedno v najemu tudi nekaj drugih enot v Hrastniku. Takratjebilo vhotelu zaposlenih še približno 40 ljudi, druge pa so dali na čakanje ali v pokoj.
Od prejšnje firme Merkator Nebotičnik je do danes ostala le še Marina Kačič.
Sedaj se tudi ta številka krepko manjša, saj so trenutno vsi na čakanju in dobivajo le 70 odstotni osebni dohodek, kar znaša
okrog 20.000 tolarjev, zato si večina išče druge zaposlitve.
Danes daje hotel precej drugačno podobo od zgoraj opisane. Ko vstopiš, butne vate mrzel zrak, ki te opozarja, da tu ne bo dobro dolgo ostati. Sobe so sicer še opremljene, a brez gostov. V sobi 105 pa ima priročno
Tudi v Hrastniku imajo hotel, oziroma so ga imeli, in ga bodo vsak čas, če napovedi držijo, spet imeli. Zadnje mesece je bila njegova dejavnost bolj manj opazna, kljub temu, da so obstajali časi, ko je bil polno zaseden. Hotel se imenuje Jelka.
Zgradba, v kateri j e poleg hotela tudi obrat družbene prehrane, je bila zgrajena leta 1980, odprta pa leto kasneje. Največ je v ta objekt investiralo podjetje Merkator Jelka. Pomagalo pa mu je še devet soinvestitorjev. To so bila takratna podjetja RRPS (Trbovlje), TKI, Steklarna, Sijaj, Komumalno podjetje, Gradbena dejavnost Hrastnik, STP, Jutranka in Občina Hrastnik. Kasneje, leta 1983, so odprli tudi hotel, ki je takrat nudil 54 prenočišč. Poslopjeje zaživelo s svojo pravo hotelsko dejavnostjo. Poslovnežem so pripravljali poslovna kosila, večerje, trgovski potniki so lahko prespali v Hrastniku, pripravljali so tudi poroke in druga praznovanja. Večkrat so v restavraciji pripravili tudi dneve posebnih kuhinj, kot so
Marjeta Drnovšek
m
Na Dolu so nekateri prehodi cest za otroke silno nevarni. To so prehodi na Breznem in Marnem, med hišama Majcen in Dragar na cesti proti Črdencu, v glavnem križišču na Dolu, na nezavarovani cesti med šolo in stanovanjskimi bloki. Tudi šolsko dvorišče v Hrastniku je javna prometna površina, kar ni sprejemljivo. V Podkraju proti Trbovljam pa manjka opozorilna tabla, da so tam na cesti šolarji. Potreba po zagotovitvi varne poti učencev v šolo je bila izpostavljena v svetu staršev, svetu šole in občinskem svetu.
varnejšo pot šolarjev.
In še Planinska cesta...
Ta ima talno oznako SOLA, prehod za pešce in STOP znak na priključku od stolpičev. Urejevalci okolja pravijo, da se v tem trenutku več narediti ne da. Rešitve bodo znane, ko bo dokončno opredeljena prometna ureditev Dola.
Ivana Laharnar
Stroka je posredovala odgovor
V njem je poudarjeno, da prehode za pešce na regionalnih cestah ureja in financira Direkcija za državne ceste Ljubljana, če je izpolnjen normativ 300 prehodov na uro. Če ta pogoj ni izpolnjen, lahko financira izvedbo občina. Občina Hrastnik je na željo krajanov že v lanskem letu zagotovila v proračunu sredstva za izdelavo priključka za osvetlitev prehoda na Breznem, za utripajočo luč in material za označbo prehoda. Prehod bo urejen v tem ali prihodnjem mesecu. Zagotoviti morajo še sredstva za semafor in njegovo postavitev. Tudi prehod na Marnem ne izpolnjuje pogojev, ki jih terja republiško financiranje, zato se bodo morali o njegovi ureditvi odločati svetniki z vključitvijo v občinski proračun.
Ni pa mogoča izgradnja pločnika na odseku Majcen - Dragar, ker ni zadostne širine za varno uporabo pločnika. Rešitev pešprometa je opredeljena v projektu izgradnje pločnika na odseku Dol - Črdenc, kjer je predviden prehod za pešce pri Majcnu - prav tu namreč vsi tamkajšnji pešci prečkajo cesto in gredo nato po desnem pločniku do Dola.
V centru Dola
je bil lani ukinjen prehod od stolpnic ob Planinski cesti proti "zlati hiši", ker slaba vidljivost iz smeri Črdenca ni zagotavljala pešcem varnega prehoda. Varen prehod pa je v križišču bliže avtobusni postaji. Glede prehoda za pešce je tudi poudarjeno, da je bil ob obravnavi osnutka zazidalnega načrta vključen v idejni projekt prometne ureditve Dola. Revizijska komisija Republiške uprave za ceste je ob tem ugotovila, daje za dokončno prometno ureditev Dola potrebno idejno obdelati tudi varianto obvoznice Dola, ki so jo prebivalci Grče neugodno sprejeli. Prav ta osnutek je predvideval ureditev enosmernega prometa po Planinski cesti in s tem tudi
Čas je dragocen, avtobus pa drag
Čakaš, čakaš in ko dočakaš, še vedno čakaš. Ljudje, ki se vsak dan vozijo v službo ali šolo, vedo, kako dragocene so vsakdanje minute, ki bi jih lahko preživel doma, namesto da bi se spraševal: "Le kje je spet avtobus?"
V Hrastniku imamo en lokalni avtobus, ki naj bi vozil vsake pol ure. Pa vendar je problem, če včasih še sami šoferji ne vedo, kdaj bo pripeljal avtobus. Naj slabše j e okrog štirinajste in petnajste ure, ko od železniške postaje do Rudnika porabiš dobre pol ure. In zakaj?
Na avtobusni postaji najprej čakaš deset minut, da avtobus sploh pripelje, nato še petnajst minut čakaš na avtobusu in se ves nestrpen presedaš, gledaš v zrak ali na bližnjo bencinsko črpalko in si zaželiš, da bi tudi ti lahko sedel v avto, odpeljal in tul čimprej doma. Ko šofer končno odpelje in si oddahneš, pa se ti spet naredi cmok v grlu, ko že na naslednji postaji pri Steklarni avtobus spet stoji 5 minut, da vstopijo steklarski delavci. Ne razumem, zakaj ne morejo za delavce uvesti poseben avtobus ali pa vsaj kombi. Ne čudim se, če se promet manjša, saj se marsikdo na železniško postajo pripelje s svojim avtom in se izogne čakanju. Skoraj prisiljen je uporabljati svoj jekleni konjiček, če ga doma čakajo otroci ali pa mora pripraviti kosilo.
Zdi se mi, da tudi s cenami rahlo pretiravajo. Na primer v Ljubljani odšteješ 50 tolarjev za žeton in se pelješ, kamorkoli želiš. Res pa je tudi, da večina avtobusov vozi na 5 do 10 minut. Pri nas pa je vožnja 110 tolarjev, žetonov pa ni.
Opazila sem še neko stvar, ki mi je dala misliti. Ne na lokalnem avtobusu, pač pa na "Trbovcu". Nad šoferjem je velika rdeča nalepka 'kaditi prepovedano'. Potniki se tega dosledno držimo. Kaj pa šoferji? Kadijo cigareto za cigareto in ne pomislijo, da motijo druge. Zgledujejo naj se po ljubljanskih šoferjih...
Klicala sem na Izletnik, da bi se lahko s kom pogovorila. Ker je sobota, jasno da ne delajo. Je pa zadnja sobota v mesecu! Takrat naj bi tisti, ki skozi teden nimajo časa, kupovali mesečne vozovnice. Še vedno bomo čakali. Ljudje se bodo prestopali, gledali v zrak, po tihem preklinjali in negodovali. Mogoče bomo spomladi, ko bo lepo vreme, hodili celo peš. Vdihavali bomo nič kaj zavidanja vreden zrak, ampak doma bomo pa le prej.
Jerca Vučetič

Rodila se je v Trbovljah. Ko ji je bilo šest let, se je s starši odselila v Švico. Pri njenih trinajstih so se skupaj vrnili v Trbovlje, natančneje v Gabrsko, kjer so zgradili hišo. Tako je Alenka v Trbovljah dokončala osemletko in gimnazijo. Potem se je preselila v Ljubljano, kjer je študirala ekonomijo. Že v srednji šoli si je želela potovati po svetu in potem je leta 1983 v časopisu zagledala tisti usodni razpis. Podjetje Adria Airways je potrebovalo stevardese. Med približno tristo kandidatkami je bila izbrana v krog tridesetih. Opravila je sprejemni izpit, teoretični in praktični tečaj ter strog zdravniški pregled. Potem pa, bi lahko zapisali, je Alenka odletela v svet.
Alenka doma.
Kako so se starši odvzali na vašo odločitev?
moramo tudi vsako leto obnavljati s testi in zdravniškimi pregledi.
Ste kdaj doživeli kakšno krizno situacijo?
K sreči ne. Meje bilo pa včasih strah, ko smo pristajali v Dubrovniku, kjer je pihala strašna burja in je premetavalo letalo kot list v vetru. V takih primerih se lahko za srečen pristanek zahvališ le izkušnjam pilotov.
Kako pa se drže potniki?
Včasih je koga tudi strah. Pomiriš jih z govorjenjem, da ni nič hudega, nič nevarnega. Včasih pa kdo potrebuje dodatni kisik.
Je kakšna razlika med našimi in tujimi potniki?
Tuji so bolj vajeni letal. Pri nas se šele v zadnjem času ljudje odločajo za prevoz z letalom.
Ste med potniki že srečali kakšno znano osebnost?
Imate kaj "rešpekta" pred takimi ljudi?
Ja, nekaj že. Čeje v letalu kakšen zelo pomemben potnik, smo na to opozorjeni.
Pa so taki potniki bolj zahtevni od ostalih?
Ne, manj. V bistvu si ti žele, da jih pustiš kar pri miru.
Kateri potniki pa so najbolj zahtevni?
(smeh) Kakšni "kvaziposlovneži'', pa tega raje ne napišite. Na linijskih pole tih je alkoholna pijača zastonj.
A res? In kaj to pomeni?
Nič, le včasih se kdo najde, ki pravi, kaj, ko bi tole buteljko kar tukaj pustili, da vam ne bi bilo treba tolikokrat mimo.
In se ga zastonj napijejo?
(smeh) Včasih, na daljših poletih.
Kot stevardesa ste najprej delali honorarno?
Da, dve poletji sem delala preko študentskega servisa, potem pa se je ponudila priložnost in sem se redno zaposlila.
Ste študij ekonomije nadaljevali?
Ne. Prepisala sem se na Filozofsko fakulteto, kjer sem študirala angleščino in nemščino, vendar, ko sem se redno zaposlila, mi je za študij enostavno zmanjkalo časa.
Kako je potekal vaš delovni čas stevardese?
Za teden ali dva smo odpotovali, natovoijeni s kovčki. To je bilo še v času Jugoslavije, ko smo vozili turiste na Jadransko obalo. Tako smo cela poletja preživeli namoiju,bili smo v Dubrovniku, Splitu, Črni gori, Puli, pač tam, kjer so letališča. Od tam smo letali do Nemčije, Anglije, Francije... Prej je bila Adria namreč charterski, zdaj je pa linijski prevoznik.
Torej ste bili takrat dosti na poti?
Dosti. Domov smo se vrnili za dan ali dva, potem pa ponovno spakirali kovčke in šli. Prvih nekaj let je bilo zelo zanimivo. Spoznavah smo tuj e dežele, kulture, religije. Večkrat je Adria posojala letala tudi letalskim podjetjem iz drugih držav. Tako smo na primer daljša obdobja prebivali tudi v Egiptu (Kairu), v Londonu, Tunisu... Potem pa so se zadeve spremenile. Adria je postala prete-
7nn liniicVi nrPVnZlllk.
Kar dobro. Naj ima punca veselje, so najbrž mislili. Ne verjamem, da so pomislil, da bo to moj življenjski poklic.
Kakšni so bili razpisni pogoji?
Znanje dveh tujih jezikov, status študenta, začasno prebivališče v Ljubljani in seveda primeren izgled.
Po opravljenem sprejemnem izpitu ste imeli tečaj. Kaj vse ste se morali naučiti?
Vse od poznavanja letal, aerodinamike...(smeh). Niso nas učili le tega, kako postreči kavico ah čaj. Velik poudarekjebil tudi na prvi pomoči in varnosti potnikov. Stevardesa je na letalu v prvi vrsti zaradi varnosti potnikov. Učili smo se, kakoreagirati v različnih kriznih situacijah in kako v petih jezikih podajati ukaze v primeru sile. Pridobljeno licenco pomožnega člana posadke (to smo stevardese)
Seveda, vendar se zdajle res ne spomnim imen. Razne ambasadorje, veleposlanike...
Reciva politika ali igralca?
Spominjam se, daje pred leti obiskal Slovenijo Lichensteinski knez s soprogo in so za njuno postrežbo izbrali prav mene, ker govorim odlično nemško.
S trimesečno hčerko Lariso v naročju.
Kaj pomeni, da je Adria zdaj linijski prevoznik?
Letala vzletijo vsakod nevnoizB mika v London, Pariz, Tirano, Frankfurt..., vendar se takoj vrnejo na Brnik. Nič več ni postankov. Linijski prevozi omogočajorednejši delovnik. Greš nadelo, recimo, dopoldne in se vrneš zvečer.
Je to zmanjšalo atraktivnost tega poklica?
Da. Po drugi strani je pa za tiste, ki si želijo urejenega življenja, zdaj to idealno.
Ste se morda zaradi tega prav zdaj odločili, da postanete mati?
(smeh) J a, mogoče. Pravzaprav sem se odločila zato, ker sem že dovolj stara in po dvanajstih letih letenja že majčkeno utrujena. Zaželela sem si drugačen način življenja.
Kako se počutite kot mama?
Zelo dobro. Čudovit občutekje skrbeti za malo bitje, ga ljubiti in otrok ti ljubezen vrača. Moram reči, da sem zelo srečna.
Se boste po končanem porodniškem dopustu vrnili nazaj na letalo?
To se pa še nisem odločila. Lahko, da bom še kakšno leto letela, če bom lahko uskladila delo z varstvom otroka. Pozneje bom veijetno zaprosila za zamenjavo v zemeljski službi.
Je delo stevardese naporno?
Zelo fizično naporno, vendar tudi atraktivno.
Kaj vasje gnalo, da ste ostali v tem poklicu?
Navadiš se na razgiban urnik in se kar težko umiriš.
Takole prihaja iz letala polna novih doživetij.
da sem tudi v prostem času večinoma potovala. Poklic, ki ga opravljam, je obenem tudi moj hobi. In kje vse ste že silvestrovali?
Zelo različno, v Londonu, Parizu, New Yorku, na Nilu pa tudi v Ljubljani.
Videli ste toliko sveta, kaj bi rekli človeku, ki ga ni videl?
Nekaterim to nič ne pomeni, nekaterim pa veliko, pa si tega ne morejo privoščiti. Osebno menim, da človek, ki nima izkušenj z drugimi narodi, religijami, kulturami, nekako ne more razumeti, zakaj se nekaj v neki deželi dogaja, ker ne pozna tamkajšnjega načina življenja.
dopust.
Imate v Trbovljah kakšne prijateljice?
Žal sem z vsemi izgubila stike.
Kotstevardesa morate skrbeti za vitko linijo?
Ja, pa to ni bilo težko. Od tako neredne prehrane se enostavno ne da zrediti. Drugače je sedaj, ko sem doma in mi kuha mama.
Kaj najraje jeste?
Rada imam sadje, zelenjavo, spori musli in jogurt. Zelo rada jem tudi kitajasko in morsko hrano. Rada imam raznoliko, nenavadno hrano. Mesa ali hitro pripravljene hrane ne obožujem.
Tudi urejeni morate biti?
Ja, skrbeti moraš za kvaliteten make up, ki zdrži tudi do 12 ur. Na letalu je vlažnost minimalna, koža se zelo izsuši. Poleg tega moraš imeti urejene nohte, urejeno pričesko, lepo moraš dišati.
Kateri je vaš najljubši parfum?
Uh, to bom pa težko povedala, ker sem jih že toliko uporabilain vsak mi je po svoj e všeč. Poleg tega me vsak vonj na kaj spominja. Morda mi je trenutno všeč Venezia Laure Biagotti. Sledim novim znamkam parfumov.
Imate radi glasbo?
Od tujih mi je všeč kar nekaj izvjalcev, zelo rada pa poslušam klasiko, Pavarottia.
Ste hodili kdaj v disko?
Kdaj pa kdaj, toda "diskomrzlice" nisem nikdar imela.
Kaj še sicer radi počnete?
Seychelles, na plaži Taka-Maka z domačinskimi otroki.
Tajska - Chiang Mai Tukking - ježa slona.
' , I
Stevardesa mora biti močna ženska? Kar naravnost vas bom vprašala, kako ste poklic usklajevali z zasebnim življenjem?
(smeh) Mislim, da se nekako navadiš, da se s partnerjemporedkeje vidiš, je pa zato takrat lepše. Je pa res, da imaš kot letalski uslužbenec možnost kupiti letalske karte s popustom. Tako lahko tudi v prostem času potuješ po svetu.
In na dopust?
Ja, skoraj vedno. Sicer poleti težje dobiš dopust. Sem pa zato pozimi odhajala v tople kraje. V časih sem se s prijatelji odpravila z nahrbtnikom po Tajski, Egiptu, Mehiki, Karibih... Moram priznati,
Kje vam je bilo najbolj všeč?
Kjerkoli, ljudje so se mi zdeli zelo prijazni. Dobre izkušnje imam tako s Tajci, Mehičani, Arabci... Morda je bilo drugače v zahodnih državah. Tudi tam so ljudje prijazni, vendar se mi zdi, da so nas malce zviška gledali, češ da smo z vzhoda. V endar pa je bil potem, ko je kdo od njih prišel v Slovenijo, navdušen, presenečen, da smo v bistvu Slovenci čisto sodobni in daje Slovenija tako lepa.
Se imate za Trboveljčanko?
Ja, čeprav sem zelo malo živela tukaj. Tudi sedaj nekako preživljam tukaj le porodniški
Potujem, (smeh) Tudi smučam rada, igram tenis...
Je kaj, kar še niste utegnili storiti, pa si želite?
Zelo rada bi obiskovala tečaje francoščine in španščine. Sicer sta mi jezika blizu, torej prodali me Španci ali Francozi ne bi.
Kako reagirajo ljudje, ko jim poveste, da ste stevardesa?
Včasih je ta poklic veljal za nekaj "posebnega", danes pa se mi zdi, daje postal bolj običajen.
Tatjana Polanc
V	spomin
Lojzki Dolanc
Prvosredovmarcu smo se v lepem in sončnem vremenu tiho poslovili od Lojzke Dolanc.
V 77. letu se je izteklo njeno delovno bogato, plodno in plemenito življenje, ki jo je zaznamovalo v Hortikulturnem društvu zasavskih Revirjev. Bila je med desetimi pobudniki iz Zasavja, ki so pred 32 leti snovali Hortikulturno društvo zasavskih Revirjev.
Poznali smo jo vsi prijatelji lepega in čistega okolja ter zelenja in cvetja, še bolj pa so jo poznali pobiralci drevja v mestu. Njeno hortikulturno udejstvovanje so poznali od Izlak do' Blance, saj je bila ves čas v glavnem odboru društva, ki je obsegalo občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Sevnica.
Skoraj 30 let je vodila društvo v Trbovljah, vse do pred leti, ko je pod pritskom dolgoletne bolezni morala fizično popustiti.
T am sem doma, kjer je odpad (Surovina), je vedno dejala tistemu, ki ga je povabila na dom. Visoka stopnja sožitja žive narave z odpadki nas je vse bogatila in nam dajala navdiha za naše nadaljnje delovanje. Lojzka je bila zagotovo prva vZasavju, ki nasje'zastrupila’z rododendroni in azalejami, nam jih nesebično razdajala iz lastne vzgoje, sama pa je gojila številne vrste. Njen dom krasi ena sama harmonija različnih barvnih cvetov, razporejenih po barvni kompoziciji. Obhišni skalni svet je poraščen s številnim alpskim rastlinjem in predstavlja pravi Alpinetum v malem.
V	svojem dinamičnem življenju je organiziala neštete izlete in ekskurzije tako doma kot v tujino, in po njeni zaslugi smo lahko videli velike in slavne botanične vrtove, vrtnarije, pa tudi obhišne urejenosti v tujini, z namenom, da nekaj takšnega nastane tudi doma. Veliko let je njeno delo zaznamovano pri vrednotenju urejenosti hiš in okolja v Trbovljah, sama pa je odklanjala kakršnokoli upravičeno priznanje.
Najvišje priznanje za svoje dolgoletno hortikulturno delo -Zlato Vrtnico, je prejela šele v času, ko sama v ocenjevanju ni več sodelovala. Največje društveno priznanje - častni član, je prejela ob 25 - letnici delovanja Hortikulturnega društva in hkrati ob svoji 70 letnici, v letu 1988.
Smrt je obravnavala enako rojstvu, kot nekaj povsem naravnega, kar je v ostali naravi povsem običajno in naravno.
V	društvu smo imeli srečo, da smo bili njeni učenci in sodobniki, da smo skupaj spodbujali člane in občane za izboljšanje in lepšanje našega okolja, da se delo in ideje ustanoviteljev društva nadaljujejo in obrestujejo.
Lojzki Dolanc smo hvaležni za vse. Spomin na njeno delo nas opogumlja in bodri, nam daje novih moči, da bomo sledili njenemu vzgledu in delu.
Letni pregled dela
Člani DGMŽ Trbovlje so se konec februarja zbrali na rednem letnem občnem zboru in pregledali enoletno delo. Na sestanku so sodelovali tudi člani prijateljskega društva iz Kamnika, ki so se v decembru 1994 udeležili 15. društvene in 1. meddruštvene razstave v Trbovljah. Iz predsednikovega, tajnikovega in blagajnikovega ter drugih poročil je bilo razvidno, da so z doseženimi rezultati lehko zadovoljni, vendar pa nas to ne sme uspavati, saj mora vsak gojitelj vedno težiti k še boljšemu.
Verjetno v vsakem društvu največ angažiranosti prav vseh članov zahteva priprava razstave. Tudi v trboveljskem društvu ni izjeme. Treba je bilo zagotoviti in urediti razstavni prostor, priskrbeti vsa dovoljenja, cepiti živali proti mikrosomatozi in hemoralgični bolezni. Vendar pa je glavno pričakovanje vsakega razstavljalca namenjeno oceni živali, saj mu le ta pove, kakšne kvalitete so njegove živali.
Glede na osvojene naslove prvakov pasem in naslovov prvakov razstave po sekcijah smo lahko več kot zadovoljni. Podeljenih je bilo: 16 prvakov pasme pri kuncih, 6 prvakov pasme pri perutnini in 12 pri golobih ter pri vsaki po en prvak raz stave. Prikuncihjebil to sivi ovnač domačega gojitelja Avgusta Kastelica, prvak razstave pri golobih je bil beli king gojitelja Staneta Popotnika, prvak razstave pri perutnini je bila Wiandot pritlikava črna, ki jo je razstavljal član gostujočega kamniškega društva Branko Novak. Spremljevalna prireditev ob razstavi j e bila tudi srečolov z bogatimi dobitki. Ob prizadevanju vseh članov društva ni čudno, daje bilo blagajnikovo poročilo ugodno.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik društva v naslednjem mandatnem obdobju bo Branko Pistotnik, podpredsednik Srečo Manfreda, tajnik Mihael Benetek in blagajnik Jože Breznik. Vsi člani smo bili še posebej veseli, da smo v svoji sredini lahko pozdravili tudi predsednika Zveze Marjana Oblaka in tajnika Stanislava Kebra.
Marinka Benetek
Živali iščejo dom:
-	kokeršpanj elka, stara približno dve leti, črne barve, primerna za stanovanje
-	koker španjelka - mešanka, stara približno leto in pol, črno bele barve, primerna za stanovanje
-	mešanka, stara približno sedem do osem mesecev, črne barve, podobna ovčarki, manjše rasti, primerna za stanovanje
-	dva mešanca, stara približno šest mesecev, sive barve, srednje rasti, podobna ovčarju
-	labradorka - mešanka, stara približno leto dni
-	mešanček, star približno šest mesecev, rjavo sive barve, podoben nemškemu ovčarju
-	pudeljček, star šest do sedem mesecev, čme barve
-	dve muci rjave in tigraste barve,
-	kratkodlaki nemški terier, star približno leto dni, črne barve, srednje rasti
-	mešanka med šnavcerjem in terierjem, stara približno štiri mesece, primerna za stanovanje
-	mešanček med tibetanskim terierjem in pudeljčkom, star tri mesece, črno - rjavo - bele barve, primeren za stanovanje
-	mešanec, star približno tri leta, črno bele barve, malo daljše, delno skodrane dlake, srednje rasti
-	mešanček, star približno dva do tri mesece, črno bele
skodrane dlake
Vse informacije o živalih lahko dobite na tel.: 0602/26 - 032

Stane Poplas
- -----------
Kako bo s pokojninami?
Nekateri zasavski upokojenci, ki bolj ali manj stalno spremljajo tekoča dogajanja na pokojninsko invalidski "fronti" vedo povedati, da se nad tem področjem javne porabe zgrinjajo temni oblaki. To utemeljujejo s spoznanjem, da se bo proračunaska bitka v državnem parlamentu po vsem sodeč odvijala okoli pokojninske blagajne. Njeni izdatki so lani dosegali že 267 milijard, letošnji pa se približujejo 330 milijardam tolarjev. Resda vsi izdatki ne gredo za pokojnine, ne glede na to pa postajajo že tolikšni, da jih skorajda ne bomo zmogli. Sicer pa je predsednik vlade pred nekaj dnevi vljudno sporočil, da se nobena stranka noče zameriti 450.000 upokojencem, da pa bo vseeno potrebno ugrizniti tudi v to jabolko, če ne takoj, se pravi letos, prihodnje leto pa zagotovo. Kljub temu pa prav nihče ta trenutek ne more reči, da že letos ne bo prišlo pri izplačevanju pokojnin do nekaterih sprememb. Na te ugotovitve imajo upokojenci pripombo: ne verjamejo, da bi letos, še manj prihodnje leto, kdorkoli resno drezal v njihove sedanje pravice, ko pa vsi vedo, da se neizprosno približuje predvolilni čas. Med njimi si nobena stranka ne bo privoščila kakršnihkoli resnejših poskusov spreminjati obstoječi pokojninski sistem, vsaj kar zadeva sedanji obseg pravic.
Z vso neizprosnostjo pa vseeno prihaja čas dodatnega pokojninskega zavarovanja. Država bo morala kmalu natančno oblikovati pravice, ki bodo ljudem zagotavljale samo temeljno socialno varnost, in to najprej na pokojninskem zavarovanju. Že danes se sliši, da bo kmalu prišlo tudi do tega, da pri izračunu višine temeljne pokojnine ne bomo več upoštevali destih najboljših let, kot je to primer zdaj, ampak povprečje celotne delovne dobe. To pa bo zagotovo pomenilo drastično zmanjšanje obsega sedanjih pravic. Nekoč smo že zapisali: vse lepo in prav, da zdaj zaposleni začenjajo misliti na starost in se dodatno zavarujejo. Lepotna napaka tega dejanja je velika: večini zaposlenih njihove plače ne dovoljujejo teh izdatkov.
Milan Vidic
VIS gostoval v Domžalah
Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje je že dolga leta dobro znana mnogim občanom; posebno pa še upokojencem in oskrbovancem v upokojenskih domovih. Svoje sposobnosti, da spravijo ljudi v dobro voljo, razdajajo ne le doma v Trbovljah, pač pa tudi po številnih drugih krajih. Tako so v torek, 7. marca, nastopili v domu upokojencev v Domžalah. Posebej je nastopil instrumentalni del skupine, ki jo tvorijo tamburaši in kitaristi, nato pa še ženski tercet.
T.L.
Petje v Domu Franca Salamona
Trbovlje-Prejšnji torek je Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj v družabnih prostorih Doma upokojencev v Trbovljah pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi. Zbor je pel pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak. Poslušalci, oskrbovanci tega doma, so bili pevcem za njihov nastop zelo hvaležni, saj so prinesli v
njihove prostore lepo, domačo slovensko pesem, pa tudi uro razvedrila in dobre volje. Kot običajno so na koncu koncerta zapeli tudi oskrbovanci doma. Svoj delež sta prispevala tudi harminikarja Andrej Potrbin in Boštjan Štrajhar.
T.L
Upokojenci zaključili mesec kulture
Trbovlje- Konec februarja je v dvorani doma Svobode v Trbovljah potekal zaključni koncert meseca kulture. Pred njim se je zvrstilo že dvanajst drugih prireditev, abonmajskih predstav, literarnih večerov, koncertov, likovnih razstav, klubskih večerov. Zadnji koncert so pripravili člani kulturnega društva Društva upokojencev iz Trbovelj. Nastopili so Moški pevski zbor pod vodstvom Alberta Ivančiča, Ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček in Vokalno instrumentalna skupina VIS z ženskim tercetom. Vse te tri skupine kulturnikov so se predstavile v najboljši luči z izbranim in priljubljenim programom, ki ga poslušalci vedno radi poslušajo. To pa so predvsem ljudske pesmi in priredbe.
T.L.
Rabac odpovedan
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos načrtovalo spomladansko letovanje v Rabcu na vzhodni istrski obali tako kot prejšnja leta. Kljub razmeroma ugodni predsezonski ceni se v roku ni prijavilo dovolj interesentov. Zaradi tega je tokratno predsezonsko letovanje na Rabcu odpadlo. Razlogov je najbrž več, eden glavnih pa je "kratka" pokojnina.
T.L.
Večnamenski prostor
Trbovlje- Od novembra lani potekajo z majhnimi presledki dela pri zgraditvi večnamenskega prostora v domu Društva upokojencev Trbovlje. Nadzidek nad klubskimi prostori oz. nad gostiščem je v surovem že nekaj časa zgrajen in streha postavljena. Sedaj potekajo še notranja dela.
Prostor nameravajo dokončati in opremiti do 1. maja ali najkasneje do 1. junija.
T.l.
mm:
Nemška ustanova Stiftung lesen je tudi letos pripravila Mednarodni knjižni kviz, v katerega seje poleg Slovenije vključilo še deset držav: Avstrija, Francija, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Rusija, Slovaška, Španija in Švica.
Kvizje namenjen osnovnošolcem. V Sloveniji, kjer ga rešujemo četrtič, pa ga pod mentorstvom Pionirska knjižnice iz Ljubljane, v sodelovanju z zvezo bralnih značk pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, v občinah pomagaj o realizirati splošnoizobaževalneknjižnicevsodelovanjusšolskimi knjižnicam.
Kviz nosi naslov Zemlja je naš dom. Vsebina kviza je posvečena okolju, saj je Svet Evrope leto 1995 proglasil za evropsko leto varstva narave. O Zemlji zadnja leta veliko govorimo, vendar zanjo premalo storimo. Našo Zemljo bi morali bolj varovati in jo pustiti zanamcem bolj zdravo in čisto kot je sedaj. To lahko dosežemo le tako, da smo do nje bolj spoštljivi, da je ne zastrupljamo kar naprej in ne odlagamo odpadkov vsepovsod. Ekološko ali okoljevarstveno moramo biti osveščeni najprej odrasli, da bomo vzor tudi otrokom. Otroke lahko že v najzgodnejših letih poučimo o vsem, kar zemlji škoduje.
Eden takšnih načinov poučevanja j e tudi knjiga. V kviz je vključenih osem literarnih del, kijih bodo otroci brali, ob njih razmišljali in se o njih pogovarjali. Želimo, da se otroci o prebranih knjigah pogovarjajo tudi doma in da znanje, ki ga bodo s tem pridobili, še poglabljajo.
Kviz je letos prvič razdeljen tudi na dva dela, tako da ga lahko rešujejo učenci nižje ali višje stopnje osnovne šole. Pravilna rešitev kviza da dve
gesli. Učenci do 4. razreda lahko rešijo le prvi del kviza, starejši učenci pa drugega ali oba.
Splošnoizobraževalne knjižnice v občinah Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje so že razdelile kviz po osnovnih šolah in šolske knjižničarje poučile o načinu raševanja. Učenci kviz rešujejo pri skupinskih pedagoških urah v šolskih knjižnicah ali pouku slovenščine. Tisti najbolj radovedni, ki jih zanima končno geslo, pašo sereševanja Fotili tudi v občinskihknjižnicah, kjer bodo otroci ali starši dobili vse potrebno gradivo ali knjige za reševanje kviza. Knjižnice so pripravile tu d i razstave knj ig.kiv zgodbah obravnavajo varovanje zemlje in ekološke probleme. Finančno bodo akcijo poleg Ministrstva za kulturo pomagali izpeljati še Ep ta - založba najlepših slikanic, Mladinska knjiga, v občinah pa tudi številni sponzorji, kijih bodo k sodelovanju pridobile knjižnice. Občinske knjižnice so za sodelovanje pripravile knjižne in druge nagrade, iz vsake občine pa se bo udeležil republiškega srečanja en reševalec, ki bo izžreban na zaključni občinski prireditvi 17. septembra - na dan zlatih knjig.
Na koncu še enkrat vsem osnovnošolcem povabilo, da sodelujejo pri reševanju kviza. Nič hudega, če ga doslej še niste reševali. Enkrat mora biti prvič. Zato je še posebej razveseljivo, da se je v akcijo vključila tudi trboveljska knjižnica. Koliko rešitev bo dobila posamezna občinska knjižnica, danes še ne moremo povedati. Število bo znano v začetku novembra, kajti do takrat bo potekalo reševanje. Pa srečno.
Joža Ocepek
Dante Alighieri, naj večji italijanski pesnik:
Četudi bi bil z eno nogo že v grobu, bi se še hotel učiti.
Fjodor MihajlovičDostojevski, ruski pisatelj:
Naučite ljudstvo brati in vse drugo bo prišlo samo po sebi.
Francesco Petrarca, italijanski pesnik:
Prijateljice nadvse prijetne družbe, vedno pripravljene na uslugo, nikoli nadležne, uče me živeti in umirati, preganjajo mi slabo voljo, me tolažijo in ne zahtevajo drugega kot primeren prostor v kotu mojega skromnega domovanja.
Galileo Galilei, italijanski fizik in astronom:
Čudovita iznajdba nad vsemi iznajdbami: pogovarjati se z ljudmi, ki še niso rojeni... v različnih povezavah dvajsetih skromnih črk.
Maksim Gorki, ruski pisatelj:
Knjiga nas uči ljubiti ljudi nesebično in spoštovati njihovo delo. Johann Gottfried Herder, nemški pisatelj:
Najlepše darilo za mladega človeka ni knjiga, ampak nasvet, kako naj jo bere.
Jean Jacques Rousseau, francoski pisatelj in filozof:
Ne morem si predstavljati dobre knjige, ki bi ne izboljšala bralca.
Stefan Zweig, nemški pisatelj:
Knjige so tu, čakajo in molče. Nič se ne vsiljujejo, ne kličejo, ne terjajo. Neme stoje ob strani, zdi se, da so zaspale, in vendar te iz vsake gleda neko ime kakor odprto oko.
Epigram Valerija Marciala o knjigi:
Huang-Šanku, kitajski pesnik:
Če izobražen človek tri dni nič ne bere, začuti, da postaja njegovo govorjenje neumno, in ne pogleda se rad v ogledalo.
Fran Ksaver Meško, slovenski pisatelj:
Različno mi govore knjige, a eno vem: najboljše, kar je kdo nosil v srcu, je dal knjigi in po njej izročil tudi meni.
Moja lastnina - tvoje blago
Knjiga, ki bereš jo zdaj, Fidentinus, je moja lastnina; ko jo pa bereš slabo, tvoje blago se začne.
Zbrala: Denisa Huber

ZABEUnO
Hrastnik
V	ljudski knjižnici se bodo letos že četrtič - toliko časa akcija že poteka - vključili v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pripravlja nemška ustanova Stiftung Lesen. Sodelujejo otroci iz desetih evropskih držav. Akcija bo po vsej Sloveniji potekala od srede februarjado 17. septembra, ko bo na dan zlatih knjig zaključna prireditev v Lj ubljan i. Letošnji kviz je posvečen okolju, zato so v kviz vključili osem literanih del s področja ekologije. Tako bodo tudi na knjižnem področju težili k ohranjanju našega planeta in prvilnem odnosu do njega. Miri Vučctič, vodja knjižnice, je povedala, da se bodo v teh dneh skušali povezati z ekološkimi krožki in njihovimi mentorji ter slavistkami, da bi bilo branje bolj redno. Seveda bodo nudili pomoč tako kot prejšnja leta tudi v knjižnici.
F.M.
V	ljudski knjižnici Hrastnik se izteka uganka meseca na temo vesolje. Kdor še ni oddal rešitve, lahko to stori do četrtka, 16. marca, ko bo nagradno žrebanje. Prvi trije srečneži bodo lepo nagrajeni.
J.V.
Trbovlje
Ivana Žgalina, slikarja in kiparja, člana Društva revirskih likovnikov Relik Dadas, poznamo že dolga leta kot enega najaktivnejših likovnikov v Trbovljah in Zasavju, ki se javnosti občasno predstavlja s svojimi deli, bodisi na skupinskih ali samostojnih razstavah. Letos je prvič razstavljal konec februarja in v začetku marca. V gostišču Košenina v Zagorju je postavil na ogled sedem del v olju z zimskimi motivi in iz naše
bližnje okolice - krajine. Ko je to razstavo 7. marca zaprl, je naslednji dan, 8. marca, postavil v upravni zgradbi Termoelektrarne Trbovlje že drugo samostojno razstavo. Tokrat je postavil na ogled deset del prav tako v oljni slikarski tehniki z letnimi in zimskimi motivi zasavske krajine. Ta razstava bo na ogled do konca marca.
T.L.
Zagorje
Prosvetno društvo Čcmšenik
je 12. marca ob 16. uri v Prosvetnem domu premierno uprizorilo komedijo v treh dejanjih Pričarani ženin. "Orožniki so ga ujeli! Ravno sem jim povedal, da je Amerikanec ušel, so ga že prijeli napoti v vas. Sedaj ga ženo! Tudi neka ženska je z njim, baje domljive postave, kakor so me informirali. Prosim vas povejte mi, kako je Amerikanec sploh prišel v vašo družino in kako seje stvar razvijala..." Če želite vedeti, si lahko komedijo še vedno ogledate. Prosvetno društvo Čemšenik bo namreč s komedijo naslednji vikend gostovalo v Pečah in na Mlinšah.
T.P.
Učenci zagorske Glasbene šole se pripravljajo na 24. državno tekmovanje, ki bo v petek in soboto, 17. in 18. marca, na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Nastopili bodo štirje učenci izZagorja: Anja Repe -flavta, Anja Brglez - flavta, Marko Zupan - flavta, Gregor Troha - klarinet; ena učenka iz Hrastnika: Nastja Lenart -flavta in učenec iz Trbovelj: Dominik Hribovšek - klarinet. Učenci so predstavili tekmovalni program v torek, 14. marca, v zagorski GS in naslednji dan v Hrastniku. Pedagogi v Zagorju: Matej Zupan, Nataša Burger
(tudi v Hrastniku), Marjan Grošelj; v Trbovljah Jože Kotar. Klavirska spremljava: Slavi Gregl iz Zagorja, Dejan Jakšič iz Hrastnika in Ida Virt iz Trbovelj.
Letošnje tekmovanje poteka od 10. do 21. marca, organizirano je za različne kategorije - nižje, srednje šole in akademijo; vključuje pihala, klavir in komorne skupine s trobili.
V sredo, 22. marca ob 19. uri bo v GŠ redna mesečna interna produkcija, na kateri se bodo kot že mnogokrat doslej predstavili učenci. Vabljeni vsi!
D.H.
Litija
Litijska knjižnica je v torek, 7. marca, povabila na igralno uro
otroke, ki so izdelovali čestitke za Dan žena, mentorica je bila Mateja. Teden dni kasneje, 14. marca pa so otroci poslušali v litijski in šmarski knjižnici pravljico o starih mamah. Pripovedovali sta jo pravljičarki Branka in Joži.
Literarna skupina litijske knj ižnice, ki pripravlja izid nove številke literarne revije Besedne sence, se je sestala v torek, 14. marca. Skupina ima novo mentorico Dajano Žagar.
Zadnjo predstavo filmskega gledališča Nočna mora pred božičem si je ogledalo le deset najbolj pogumnih Litijanov. Naslednja predstava bo že v sklopu 100 letnice filma. 23. marca bodo odvrteli Kraljico Margot.
J.O.
mm:
Zasedba Requiem je nova, zelo dobra slovenska rock zasedba. Skupina je bila ustanovljena pred dvema letoma in čeprav so skupaj tako kratek čas, nikakor ne gre za neiskušene glasbenike. Z izjemo pevca so vsi ostali člani na glasbeni sceni prisotni že vrsto let. Ena zanimivost skupine je gotovo tudi ta, da so fantje, ki jo sestavljajo, doma na povsem različnih koncih Slovenije. Kljub temu vadijo dvakrat na teden, če je potrebno, se dobijo tudi večkrat. Zaenkrat so posneli promocijsko kaseto, na kateri pa so žal samo tri pesmi. Amsterdam, Zaradi nje in Za denar.
Kljub temu, da imajo samo tri lastne, studijske posnetke, pa na koncertih igrajo izključno svoje pesmi. Materiala je dovolj, a kaj, kojerock glasba pri nas tako malo vredna. Vseeno se bodo v bližnji prihodnosti "zaprli" v studio in posneli še eno pesem. V načrtih imajo tudi snemanje video-spota za pesem Zaradi nje. Svoj prvi spot so za pesem Amsterdam
posneli že pred dvema mesecema. Snemali so ga na različnih lokacijah, tako na posnetku lahko vidimo Ljubljano in Piran, del posnetkov pa je iz diskoteke Palma, kjer so že imeli nekaj več kot odmevnih nastopov.
Marko Slokar, ritem kitarist skupine, je glavni avtor pesmi in besedil. Pri aranžmajih pa sodelujejo vsi člani. Pri skupini sodelujejo še pevec Primož Romšak, solo kitarist Simon Bajec, bobnar Boris Poropat in basist Bojan Škrlj. Pevec Primož je še dokaj neizkušen v rockovskih vodah, saj jeprej pel pri cerkvenem zboru. Zato jim nekateri očitajo, da njegov glas ne sodi najbolje k rock glasbi, vendar pa avtor teh vrstic misli ravno obratno. Primožev vokal je zelo čist, besedila je zato moč zelo dobro razumeti, kar je prav gotovo dobro. Dokaz, da so fantje na pravi poti, je gotovo tudi v tem, da je povabil na koncerte vedno več. In njihov spot Amsterdam je že v drugem tednu prišel na 1. mesto TV oddaje Roka rocka. Jaz sem za dober rock vedno. Pa vi?
Tomaž A. Štojs
Crvena Jabuka brez črvov
Zopet seje zgodil koncert "tujih glasbenikov". Ljubljano je obiskala Sarajevska skupina Crvena Jabuka. Skoraj polno malo dvorano Hale Tivoli je skupina zazibala v sanjarjenje, proč od realnega sveta. Množica se je zlila v eno, posameznik je postal nepomemben. V en glas je množica pela skupaj s skupino, kije zapela vse svoje hite (To mi radi, Crvena jabuka, Svida mi se ova stvar, Nekakost prolječa...). Ob
prepevanju skladbe Crvena jabuka je množica po zraku mahala s pravimi, resničnimi jabolkarni. Vsepajepresenetil gost Kcmal Montcno, kije skupaj z njimi pel skladbo Nekakost prolječa, kije trenutno tudi njihova najbolj popularna pesem. Kemal Monteno je zapel nekaj skladb, ki so opevale Sarajevo z vsem bliščem, ki seje sesul v prah. Nato seje skupina Crvena Jabuka vrnila na oder in dokazala, da so še vedno legende, še vedno so tisti nadebudni glasbeniki, ki so pred leti uprizorili koncert na stolpnici v Sarajevu, njihovem mestu iluzij, ki so res ostale samo še iluzije.
Katja Božič


Eh, Ti soRodiNiki..
CousiiNS
(Raramount/VTI/ Karantanija)
Ste videli štiri poroke in pogreb? Če vam je bil ta hit lanskega poletja vsaj malce pri srcu, boste uživali tudi ob (še enem) remake-u francoske uspešnice iz leta 1975 v ameriški inačici. Na režiserskem stolčku je Stephen Metcalfeovo priredbo scenarija Jeana - Charlesa Tacchello zamenjal Joel Schumacher, Marie - Christine Barrault in Marie - France Pisier pa sta nadomestila Isabella Rossellini in Ted Danson.
Velike poroke so idealno okolje za romantične intrige med dvema pisanima klanoma (Poljaki & Italijani). Že na prvi seriji treh se dva daljna sorodnika (William Petersen & Sean Young), ki sta sicer poročena, a se eden z dragim spustita v čisto konkretno čaščenje mesenega poželenja in pri tem popolnoma izgubita občutek za čas. Posledice so seveda precej predvidljive. To da se jima je pokvaril avto na "testni vožnji" je izgovor dostojen najstniških neizkušenih poskusov zbliževanja. Njuna partnerja (Danson & Rossellini) se medtem s simpatijo, ki izvira iz sorodnosti duš in občutka, da se njuni "boljši" polovici ravno v
Ted Isabella Sean	William
tem trenutku najbrž nekje mečkata, spoznata v drugačni luči.
Maria zato naslednji dan obišče Larryja in ga skuša vprašati najbolj očitno stvar: ali on misli, da sta jima bila njuna partnerja nezvesta. Ha! Takšno vprašanje postaviš boemu in se pretvarjaš, da ne veš njegovega odgovora. Larryjevo stoično ugotovitev "Vsakdo mora početi to, kar čuti, daje prav", Maria vzame smrtno resno in tuje začetek nove ljubezenske aferice, česar pa nobeden od njiju noče priznati.
Markantna režija Joela Schumacherja je postavila ti dve aferi v center dogajanja popestrenega z mnogo detajli in zato film ni le eden tistih plehkih ljubezenskih limonad, ki govorijo le o ljubezni in nič o življenju. Za briljantno igro so zaslužni skorajda vsi. TedDanson kot Larry Kozinski, Sean Young kot njegova radoživa žena Tish Kozinski, Isabella Rossellini kot Maria Hardy, William Petersen kot njen nezvesti mož Tom Hardy, Lloyd Bridges v vlogi Larryjevega očeta in Keith Coogan kot Larryjev sin. Seveda moramo omeniti tudi Normo Aleandro kot Eddie (Mariina mati) in Gino DeAngelis kot opravljivo & godrnjavo teto Sofijo. Lahko bi se razpisal v nedogled, a bom zaključil s tremi nedvoumnimi besedami: Prekleto dober film!
Tommy
Q - base in plesna glasba
Plesna glasba, tako imenovana dance mušic, je v Sloveniji zelo popularna, mladina nanjo pleše, nori in se zabava. Toda v Sloveniji je malo takih, ki bi znali ustvariti pravo dance glasbo, kajti potrebno je veliko truda, napora in znanja, da
nastane dober plesni komad. Eden izmed takšnih strokovnjakov je tudi Mitja Ozis iz Celja, ki skupaj s kolegom Tomažem Labahrom, njima pa pomaga še nekaj D.J-jev, ustvarja pravo dance glasbo. Mitja je vodilna sila Q - basea.
Že kot majhen fant je imel v rokah kitaro, prepeval in igral je komade Andreja Šifrerja, Marijana Smodeta..., vendar je kmalu spoznal, da to ni prava zadeva. Začel je kot D.J. pri petnajstih letih, tako je spoznaval glasbo, začel je razumeti zadeve in spoznal, da mu delo z glasbo ustreza, da je predan glasbi in da je le ta njegov smisel življenja. Začel seje ukvarjati z disco "mašinerijo" in danes so rezultati njegovega trdega dela, mnogih ur, ki jih je preživel v studiu in mnogo znanja, ki ga je bilo potrebno vložiti v to delo, že vidni oziroma slišni. Verjetno mnogi izmed vas ne poznate komadov Pizza in Ne oziraj se za njo, toda po diskotekah, v katerih delajo prijatelji Mitje, se ta komada že vrtita in mnogi, ki so pesmi slišali, niso mogli verjeti, da se lahko v Sloveniji posname in naredi tako dobra plesna glasba.
Mitja bo sedaj naredil produkcijski team posebej za Slovenijo, ker tega pri nas ni. Dance glasba se v Sloveniji ne da najbolje narediti in Mitja poskuša, da bi bilo tisto, kar dela, res kvalitetno.
Vsa besedila in glasbo piše Mitja sam, sam tudi snema v studio Life v Celju, komad Pizza pa je bil posnel v Udinah v Italiji.
Gotovo je glavni cilj Evropa? "Maja bo prišel na tržišče CD s štirimi ali petimi komadi, ki jih
bomo nato tudi predstavljali po diskotekah, nekje konec leta pa naj bi izšel tudi veliki album. Glede tujine pa moram povedati, da nas v Italiji že poznajo po pesmi Pizza, zato bi si radi čimprej odprli še pot v Nemčijo. In tujina je naš glavni cilj."
Kadar Mitja ni skupaj s sodelavci zaprt v studiu, se rad odpravi na košarkaško in teniško igrišče, pozimi se rad smuča, z veseljem pa obišče tudi dobre žure.
Oboževalke, oboževalci in vsi tisti, ki vas zanima
kaj v zvezi z glasbo, pa lahko pišete na naslov: Studio Life, Kubadova 7, 63000 Celje.
Saša Grobljar
TVTrt rrvn ric*
rsiagraae Končno
i

j ■
Podv
___________
Karel Strniša i/ Hrastnika, ki je "pravilno odgovorit, da SO na koncertu v Wood$tocku igrali The WHO! Čestitamo!
-Spla6ato.se je čakati cel mesec, kaj? V naslednji številki hotno predstaviti še kakšno CD ploščo in postavili nagradno vptašanje. Ker je število prispelih dopisnic preseglo.pričakovanja, se
Slrtmtrice
l»o«l.-avlj*r.ii lir vit vicu iki !
še en naporen teden je za nami In upam, da ste ga uspešno preživeli, .la ni bilo prevelikih stresov, naporov in razočaranj. Četrtošolci so se v petek odpravili v Ljubljano, Maribor in Kran j, ker so imeli informativni dan in tako so
spoznati vsaj delček življenja na fakultetah.
Mi pa smo se odločili, da vam hiitno danes predstavili
Petra
7	j	:JWrtl' Ul RVl stojali,
Petra in Gianni gimnazije!, smo sc odločili, da bo pogovor
stvari, zato mkar no prezrite tega prispevka.
Pred kratkim so v Trbovljah snemali priljubljeno oddajo Karaoke, ki jo vodi Deja Mušič-. Deja je zelo simpatična punca in prav rada se je slikala z našimi srednješolci.
Žiga Petauer je dijak ekonomske šole, Andrej Sevšek pa obiskuje Gimnazijo Trbovlje. Na sliki sta skupaj z Dejo Mušič, ki je včasih obiskovala ekonomsko šolo, danes pa vodi oddajo karaoke!
Ra - ra - ri in Stomiiira
Na straneh Zasavca smo skupino Stonnitra že predstavili. Toda od takrat j e preteklo že kar nekaj časa in Stojan, Gianni, Petra in Boštjan so v tem času marsikaj ustvarili, posneli in pripravili. Toda danes ne bomo predstavili samo Stonnitro kot band, temveč smo "pokukali" tudi v njihovo zasebno življenje.
In od kod ideja za tako neobičajno ime in kako je Stonnitra sploh
nastala? "Stonnitra je sestavljenka iz naših imen oz. iz vzdevkov. Jaz in Stojan sva intuicije za vse to dobila v Španiji, kjer sva igrala avtomat za box in iz tega avtomata so prihajali zanimivi zvoki. Menila sva, da bi bilo dobro, da bi uporabila te zvoke, dodala bobne in mogoče bi potem nastal kakšen dober komad. Prvi poskusi niso bili ravno uspešni, besedila so nastajala kar med poukom, ko pa smo se povezali z Boštjanom Štrajbarjem, je vsa stvar postala veliko bolj resna," je povedal Gianni.
Stonnitrovci so imeli nastop v Mesečini, kjer so se na maturantskem večeru predstavili z njihovo prvo uspešnico Ra-ra-ri, kije zmagala tudi na lestvici Zasavskih 5+5. Toda danes imajo že nove komade. Skladbico You so že posneli in nekajkrat je bila predvajana celo na radiu Trbovlje (vendar bi jo lahko večkrat zavrteli), kmalu pa se bodo odpravili v studio Metulj v Novo mesto, kjer bodo posneli tretj i komad.
In kakšni so njihovi načrti za prihodnost? Radi bi posneli en rap komad v slovenščini in se poskušali kosati npr. z Ali enom. Kako pa bo z njihovimi nastopi, zaenkrat še ne vedo, kajti veliko časa j im vzame šola, poleg tega pa je za vsako skladbo potrebno narediti koreografijo in tudi to ni mačji kašelj.
In kaj počnejo Stonnitrovci, kadar ne prepevajo? Naj povem, da so Stojan, Gianni in Petra dijaki četrtega letnika Gimnazije Trbovlje in da se že odločajo, kam jih bo pot vodila naprej. Gianni trenutno še ne ve, na kateri faks se bo vpisal. V prostem času rad sede na kolo, večkrat se odpravi v fitnes, na vsakem koraku pa ga spremlja glasba, Gianni obužuje techno. Vsem oboževalkam naj zaupam, daje Gianni še "frej" in zato imate še možnosti, da postane vaš. Petra se bo po končani srednji šoli vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru, nad katero je zelo navdušena in bo študirala angleščino s književnostjo in slovenščino s književnostjo. V prostem času rada posluša glasbo, predvsem ji je všeč hrvaški techno, rada prebira knjige in se vozi s kolesom. Ima pa tudi fanta iz Zagreba. Stojan se bo vpisal na študij politologije, v prostem času obiskuje fitnes in igra nogomet, trenutno je tudi brez dekleta. Boštjan paje zelo skrivnosten fant in zato bodo morala dekleta sama odkriti njegove skrivnosti.
In naj vam na koncu podarim še en nasvet. Kadar bi se radi sprostili, prisluhnite glasbi Stonnitre in takoj boste postali bolj sproščeni in dobre volje.
Sponzorji, ki so omogočili snemanje: Mesnica in delikatesa Ferdi, Bistro Oskar Trbovlje, Foto Weiss Trbovlje, Frizerski salon Cveta Trbovlje, Bokiz d.o.o. Hrastnik.
Saša Grobljar

Ed
Mladim
Zasavcem
v fehrui,rj.i ste obiskali ali ogani/irali veliko kulturnih
tvioguce im ar ko v zajccK ne spaua mvu uanasnje opise
Zajčki
V veliki družini zajčkov se je vsak dan nekaj dogajalo. Mladi zajčki so se najraje igrali na gozdni jasi za vasjo. Prekucevali so se, lovili, bili so vedno dobre volje. Vsi so bili sivi, samo eden rjav. Rjavček je trdil, da ga bratci zato ne marajo. Njihovim igram se je izogibal, vsako malenkost je zatožil mami ali očetu.
Nekoč so si v grmovju izdelali skrivališča. Rj avček sej im ni hotel pridružiti. Ko so zajčki nabirali suhljad, je hotel podreti njihove brloge. Takrat pa je v gozdu nakaj zašumelo. Zajčki so se hitro poskrili. Trmastega zajčka pa je zadel strel v nogo. Vsi so mu priskočili na pomoč in ga odnesli domov. Sram gaje bilo. Obljubil jim je, da tega ne bo več počel, saj kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
Marko Blaznik, 5.d
Hrastnik
Jazz balet
Ogledala sem si kulturno prireditev na trboveljski gimnaziji. Pripravili so jo dijaki te šole pred jesenskimi počitnicami. Zelo mi je bil všeč ples, ki so ga pripravile članice skupine jazz baleta. Štiri učenke so ob sprmljavi kitare
zapele pesem Dan ljubezni. Vsi smo navdušeno ploskli. Sledile so še plesne in številne glasbene točke. Vmes pa smo si lahko ogledali tudi modno revijo. Ob poslušanju in gledanju sem zelo uživala. Želim si, da bi bila kmalu spet kakšna prireditev.
Tjaša Majdič, 4.a OŠ Ivana Cankarja
Prešernov
nagrajenec
V spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna v mesecu februarju praznujemo kulturni praznik. Praznovanje kulturnega dneva j e tudi v tem, da se s priznanjem oddolžimo vsem, ki so kakorkoli prispevali h kulturi.
Leta 1983 je moj očka študiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je že proti koncu študija. Za diplomsko nalogo je preučeval vedenje ljudi, ki ne ravnajo prav. Proučevanje takšnih vedenj je zelo velikega pomena. Naloga je bila ocenjena z odlično oceno. Za trud in prispevek k proučevanju in raziskovanju kaznjivih vedenj je bil očka predlagan za študentsko Prešernovo nagrado. Ponosna sem, ko lahko preberem iz časopisa z dne 8. februarja 1984, ki ga imamo
spravljenega, da je moj očka nagrajen.
Ko na steni gledam priznanje in v rokah držim Prešernovo medaljo, vem, da kultura ni samo pisana ali prebrana beseda, ampak je kultura tudi, kako živimo.
Eva Vran, OŠ Ivan Cankar
Kviz z New swing Quartetom
V	torek, 14. februarja smo osmošolci imeli kulturni dan. V domu svobode smo se predstavniki šol pomerili v znanju o jazzu. Ekipo OŠ Tončke Čeč smo predstavljali Boris, Matic in jaz. Vprašanja so bila zahtevna, tako da smo se kar precej namučili. Navezovala so se na glasbene točke, kijih je izvajaj 1 New swing Quartet. Ob njihovi glasbi smo uživali in se sprostili ter istočasno odgovarjali na vprašanja. Kviz. se je za našo ekipo dobro končal, saj smo bili najboljši. Tak način spoznavanja glasbe se mi zdi zelo zanimiv, saj smo v živo videli in poslušali tisto, kar smo se v šoli učili.
Simon Podlesnik,8.b
OŠ Tončke Čeč
V	torek smo šli na koncert,
poslušat kviz in New Swing
bend.
Njim še Luy zavidal bi, a problem je v tem, da nič več ne živi.
Tomaž, Oto, Marjan, Dare,
lepše zveni kot zvok kitare.
Maja Fakin, 8.b OŠ Tončke Čeč
Motilo me je to, da je govoril samo Bogdan Barovič in nobeden od N.S.Q.
Vse je bilo super. Mislim, da bom v soboto na izboru za Evrovi-zijo glasovala zanje.
Na kulturnem dnevu mi je bilo lepo in upam, da bo še kdaj tako.
Pevci so pripravili dobro vzdušje. Znali so nas zabavati, pa tudi na vsa vprašanja so znali takoj odgovoriti.
Vsi člani N.S.Q. so bili zelo zabavni. Zelo dobro so znali spreminjati glasove, še najbolj pa Oto, ki je krasno oponašal L.A.
Mislim, da smo N.S.Q. sprejeli lepo, vsaj s srcem, če že dvorana ni bila lepa, vendar sojo tovarišice z lepo sceno nekoliko popravile.
Vsi so simpatični, čeprav nekoliko starejši. Osebno mi njihova zvrst glasbe ni všeč, ampak naredili so tako vzdušje, da smo ploskali tudi tisti, ki bi dali vse, da nam ne bi bilo treba priti. Svoje mnenje sem po tem nastopu čisto spremenil. So naj, naj, naj...
Najbolj mi j e všeč Marjan Petan, ker ima najbolj globok glas.'
Zelo sem užival ob pesmi Oh when the saints, kjer smo zraven peli in ploskali. To je še dvignilo vzdušje v dvorani. Posebno sem užival ob pesmi Mr. Baseman, kjer smo se smejali pevcem ob njihovi izvedbi.
Dragi N.S.Q.! Vaš koncert je bil zelo super. Vsi skupaj ste face. Posneti bi morali še kaj novih komadov. Pridite še kdaj v Trbovlje.
Vsi pevci so super, najbolj pa Dare Hering. Morajo še posneti kak nov komad - tudi PUNK bi jim ležal.
Najbolj navdušena sem bila, ker so vse speljali zelo dobro v živo, kajti mislila sem, da bodo peli na Playback.
gSBfiKC
fžrrl VaiSji
NOGOMET
Poglajen pravi jocker
File Mengeš - Zagorie 0:1 (0:0)
Mengeš, stadion NK Mengeš, gledalcev 800, sodnik Vozlič (Kristan Vrh), strelec: Poglajen (67).
Mengeš:	Trampuž
(Lužar), Praštalo, Jaklič (Juvan), Jeglič, Kralj, Dimeč,	Nabergoj
(Hajdinjak), Kapič.Matanič, Guna, Kržan.
Zagorje: Hace, K urez, Kranjc," Hadžič, Buovski, U ranič, Kern. Barič? B arbek (Stariha),	Petrušič
(Poglajen), Šink.
Tekma v Mengšu je poleg tiste v Šmartnem veljala za najbolj zanimivo, kar je potrdil tudi obisk gledalcev. Nogometaši domačega kluba so začeli zelo podj etno in že v 14. minuti se je v priložnosti znašel Mata nič, vendarje njegov strel zgrešil cilj. V 20. minuti si jemišico poškodoval Petrušič, zamenjal pa ga je "turbo" Poglajen. V 34. minuti so Zagoijani prišli do prve resnejše priložnosti. Poglajen se sam krenil proti vratom domačih, napoti je bil grobo zrušen, a je piščalka sodnika ostala nema. Že dve minuti kasnej e j eNabergoj odlično streljal, Hace pa je strel še bolje ubranil.
Očitno je odmor bolj koristil Zagorjanom, ki so v nadaljevanju igrali bolje kot domačini. Barič je za las zgrešil vrata, zato pa so domači v 59. minuti dosegli gol. Namesto navdušenja pa se je s tribun vsul plaz žvižgov, saj je sodnikV ozlič gol razveljavil. Osem minut kasneje je Šink preigraval na krilu, podal pred gol, kjer je bil samPoglajeninzglavo mu ni bilo težko premgati nemočnega Trampuša. Domači so imeli nato še dve resnejši priložnosti, vendar je Hace obakrat odlično posredoval.
Zagorjani so tako domov odnesli"obe točki, naslednjo tekmo pa bodo igrali v Trbovljah. Pa ne zasavski derbi, pač pa derbi 18. kroga, ko se bodo pomerili s Šmartnim.
P.M.
Brez gola ni zmage
Rudar - Beltrans 0:0
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Sart (Prevalje).
Rudar:	Dizdarevič,
Grešak (Brundič), Tomše, Zaimovič, Kurež, Florjane, Alič, Sotenšek, Holešek, Breznikar,	Jesih
(A.Ranzinger).
Beltrans: Rajh, Stojko, Modlic	(Ropoša),
Berendijaš, Sreš, A.Osterc, Vozlič, Z.Osterc, Čisar (Makoter), Zrim, Brunec.
Po zmagi s 6:0 proti Železničarju in visokem
porazu Beltransa doma z Zagorjem so mnogi pričakovali še eno lahko zmago "zeleno-črnih". Zdi se, da so s tem prepričanjem tekmo pričeli tudi trboveljski nogometaši. Gostje sojih na drugi strani presenetili s čvrsto in disciplinirano igro, tako da so bili v prvem delu povsem enakovreden, pa tudi bolj nevaren tekmec. Že
Naj nogometaš Zasavja
Nogometno prvenstvo se v čedalje bolj pomladnem ozračju nadaljuje. Trboveljčani so se pustili presenetiti in doma Veržejcern oddali točko, Zagotj ani so bili v Mengšu boljši od domačih, medtem ko so Radečani izpustili točko doma. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Zaimovič, pri Zagorjanih Poglajen, pri Radečanih pa se je tokrat najbolj izkazal Janov.
Ocene:Zagorje - 16. kolo:5 Poglajen,3 Buovski, ■1 Uranič; Rudar -16. kolo:5 Zaimovič,3 Dizdarevič, 1 Holešek; Radeče: - 16. kolo: 5 Janov, 3 Mitič, 1 Pirc.
Skupaj :36 Zaimovič, 32 Petrušič, 30 Kelenc, 27
Holešek, 19 Žibret, Barič, Buovski in Kačičnik, 18 Pirc, 17 Kern, 15 Uranič in Drobne, 14 Poglajen, 12 Breznikar, 11 Stankovič, Cetin, Sotenšek, Žganec,9 Dizdarevič,MešanovičinTrebše,8Mitič,7B.Guček in Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger, Kapušin, D. Guček, STutič, Janov, Kurež in Haralovič,4 Florjane, Grčar in Alič, 3 Turšič, Kic, F. Krajnc, Žlak, Gršak,2Čeč, 1 Plazar in Košak.
Strelci: 13 Petrušič, 11 Holešek, 8 Drobne, 5 Poglajen, 4 Kačičnik, Zaimovič, Žganec, 3 Hadžič, Breznikar in Žlak, 2 Žibret, Barič, Jesih, Pirc, Cetin in Ranzinger, 1 Uranič, Barbek, D. Guček, Alič, Turšič, Haralovič, Buovski, Kern, Mešanovič, Sotenšek, Kirbiš in Knavs.


v uvodnih minutah sta s streli od daleč zapretila Stojko in Z.Osterc, vendar sta zgrešila okvir vrat. Slednji je bil preciznejši v 24. minuti, ko je odlično izvedelprosti strel, Dizdarevič paje zizvrstnim posredovanjem preprečil še večje presenečenje. Tik pred odmorom so "rudarji" vendarle zaigrali nekoliko bolje in imeli tudi veliko priložnost, a je Holešek po podaji Jesiha iz ugodnega položaja streljal mimo gola. V nadaljevanju so Ocvirkovi varovanci Veržejce stisnili pred svoj gol, toda igra ni bila niti približno taka kot sedem dni prej z Mariborčani. Priložnosti ni bilo ravno veliko, ob tistih redkih pa se je izkazal gostujoči vratar Rajh. Še najbolj vroče pred vrati ekipe iz Prlekije je bilo v 56. minuti, ko ni veliko manjkalo, da bi igralci Beltransa (tako kot z Zagorjem) zatresti lastno mrežo. Domačini so kar trikrat reklamirati igranje z roko v kazenskem prostoru, vendar je sodnikova piščalka ostala nema. Morda bi Korošec Šart vsaj enkrat lahko pokazal na belo točko... Trboveljčani, ki so najboljša gostujoča ekipa letošnjega drugoligaškega prvenstva, so tako izgubiti že peto točko na domačem igrišču. Še enkrat pa se je izkazalo, da težko igrajo proti "bunkerju". Škoda, predvsem zaradi dejstva, da
se je v zaključku tekme pakodcMi	Grešak
(zlomljena ključnica) in da je bržčas zanj letošnja sezona že končana.
S.F.
Bleda igra
Radeče Papir - Drava 0:0
Radeče, stadion NK, gledalcev300, sodnik Šturm (Kr).
Radeče Papir: Kelenc, Trebše, Mitič, Čeč, Glinšek (Žganec), Janev, Guček (Plazar), Pirc, Zlobko, Kačičnik, Mitidragovič.
Drava: Brodnjak, Koren, Bučko,	Žolek,
Ramšak,Janžekovič, Korber, T. Emeršič, Boškovič, M. Emeršič, Vesenjak.
V prvi tekmi nadaljevanja drugoligaškega prvenstva pred domačimi gledalci so Radečani prikazali bledo igro. Tekma se je v glavnem odvijala na sredini igrišča brez pravih izdelanih akcij in zaključnih strelov ter ob številnih prekinitvah. Igra se je razživela šele v zadnjih petnajstih minutah, ko je napad domačih okrepil rezervni igralec Plazar, vendar je na koncu zmanjkalo časa za spremembo rezultata. Sodnik Šturm iz Kranja je zaradi grobe igre pokazal tri rumene kartone in v šestdeseti minuti izključil gostujočega igralca Pučka.
F.Č.


M
Pomembna
zmaga
Litija - Telmont 1:0 (0:0)
Litija, igrišče NK, gledalcev 150, sodnik Antolin (Lesce), strelec 1:0 Džaferovič (53 - 11 m).
Litija: Grošelj, Golnar, Karamarko vič, Čuk (Kunič), Živkovič, Mele, Zajc, Begič, Žlak, Džaferovič (Lajovic), Agatič.
Telmont: Frankarli, D. Babič, Varljen, M. Babič, Labor, Grebec, Baruca (Marsič), Vidmar, Miličič, Viler, Mars.
V ekipi Litije je debitiralo kar sedem novincev, ki so začeli veliko boljekot gostje s Štajerske.Džafcrovič v 8., Agatič v 10. Žlak v 15. minuti in znova Agatič so imeli priložnosti že takoj v začetku srečanja, vendar so bili vsi v zaključnem strelu premalo natančni. Drugi polčas je bil precej bolj izenačen, a so domači kmalu prišli do vodstva Agatič je v kazenskem prostoru preigral dva igralca, tretji pa gaje spotaknil inDžaferovič je bil zanesljiv izvajalec naj strožje kazni.
S.K.
ROKOMET
Katastrofa
na
Primorskem
Primorske novice -Rudis Rudar 28:17 (12:8)
Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 800, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Ce).
Primorske novice: Velnčič, Blanuša3, B. Uršič, Ražem 3, Trošt 1, Grandič, Makuc 9, Jovičič 5, Šiškovič
3,	A. Uršič, Likavec 3, Ipša
1.
Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar, Medved 2, Fajdiga 1, Vrbnjak 2, Kosec
4,	Lipovšek, Senčar 1, Čater
5,	Voglar 2, Šikovec, Krau-thaker.
Trboveljčani	s
končnicami državnega prvenstva na Primorskem res nimajo sreče. Že predlansko sezono so prav v Hrpeljah doživeli podoben visok poraz, letos pa je bil ta
še bolj boleč, saj so v ligaškem delu prevenstva igrali zelo dobro. Odločilna tekmaje potekala v prepolni dvorani, kjer so tudi Trboveljčani imeli kar precejšnje število svojih zvestih navijačev. Vendar pa jim tudi to ni kaj dosti pomagalo.
Začeli so sicer zelo dobro in do polovice prvega polčasa še držali stik z domačini, nato pa je domača obramba postala čedalje težje premagljiva in Trboveljčani v nadaljevanju kar 12 minut niso dosegli zadetka. V domačih vratih je kraljeval Valenčič, ki je gostom povzročil ogromno težav. S slabo igro v obrambi so domači polnili njihov gol, medtem ko so Trboveljčani na drugi strani vedno poslali žogo v tisti kot, kjer je stal vratar Valenčič. Na žalost so morali Rudisovi igralci igrati še brez kaznovanega Čopa, ki je zaradi nešportnega vedenja prejel rdeči karton na drugi tekmi končnice.
B.K.
Vendarle
zmaga
Rudis Rudar - Gorenje 34:33 (29:29,24:24,10:10)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 500, sodnika Kalin in Korič (oba Lj).
Rudis Rudar:	D.
Lipovšek, Podbregar, Medved 2, Tržan, Vrbnjak 6, Kosec 3, M. Lipovšek, Senčar 4, Čater 8, Čop 3, Voglar 8, Lesjak.
Gorenje: Anžič, Čater 2, Radšl 1, German 12, Ojsteršek, Plaskan 4, Rozman 9, Oštir, Tome 2, Stropnik, Semerdijev 2, Cvetko 1.
Prva tekma za tretje mesto je potekala precej bolj zapleteno, kot je večina ljubiteljev rokometa pričakovala. Rezultat je bil izenačen že po prvem polčasu. Potemje sicer prišlo do spremembe in ekipi nista bili več tako izenačeni, saj so Trboveljčani osem minut pred koncem vodili s tremi goli. Ko je večina že mislila, da je po't do zmage enostavna, pa so Velenjčani
vendarle zmogli toliko moči, da so prišli le še na gol razlike, German pa je iz sedemmetrovke sekundo pred koncem dosegel izenačujoč zadetek. Prvi podaljšek je minil v izenačeni borbi, na koncu pa so iz sedemmetrovke izenačili domači. Po tem, ko sta morala zaradi treh izključitev v slačilnico Čop in Čater in se je poleg tega poškodoval še Senčarje Kosec dosegel kar tri zadetke, ki so dodobra pripomogli, da je lahko minuto pred koncem V oglar postavil končni rezultat. Tudi Velenjčani niso končali tekme v popolni postavi, saj sta Rozman in Ojsteršek prav tako morala iz dvorane zaradi treh rumenih kartonov.
B.K.
Neodločeno
Inžiniring Šarbek - Inles 25:25 (12:13)
Litija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Čeak (Lj) in Babič (Domžale).
Inžiniring Šarbek: Ulčar, Špelič, Dobravec 1, Bilbija 9, Gradišek 1, Gorišek, Belič, Mandelj 2, Verbajs 1, Kralj 1, Privšek 10, Doblekar.
Inles: Gelze, Zbašnik, Ilc
3,	Ivanc, Jurič 3, S. Mihelič
4,	Lesar 7, A. Mihelač 5, Poe 1, Fajdiga 2, Žagar, Zbačnik.
Precej slab izkupiček imajo po sobotnem 3. kolu play outa rokometaši, ki so gostili ribniški Inles ter na
koncu igrali neodločeno 25:25 potem, ko so gostje polčas dobili 13:12. Inžiniring Šarbek je srečanje sicer pričel dobro in v sedmi minuti vodili s 5:2. Značilnost prvega polčasa sta bili slabi obrambi obeh ekip pri domačih pa smo pogrešali tudi borbenost. Nekaj napak pa je bilo gostom dovolj, da so v 44. minuti izenačili na 14:14.
Za obilo napak na obeh straneh lahko krivimo tudi pomembnost tekme saj je v igri obstanek v ligi. Drugi polčas, ki se je končal z identičnim rezultatom kot prvi, le da tokrat v korist domačih je bil še naprej izenačen. Domači so imeli prednost dveh zadetkov, gostje pa so to stalno zniževali na gol in v 53. minuti je bilo 22:22. V 57. minuti je Mihelič namerno in grobo zrušil Privška, ko je le ta imel prosto pot do gola, za kar je bil izključen. Privšek, ki je bil najboljši igralec srečanja, pa sedemetrovke ni izkoristil. V protinapadu so gostje znižali prednost na en gol. Domči pa so nato preko Bllbije prehitro zeključili napad in gostje so imeli dobre pol minute časa za zadnji napad, ki so ga štiri sekunde pred koncem tudi uspešno realizirali.
Lilijani so Ribničanom dobesedno poklonili točko, še zelo vroče pa bo v soboto na Ptuju, kjer pride v poštev le zmaga.
S.K.
Rizmal in Sotlar
Ormož - Radeče Papir 24:23 (13:12)
Ormož, dvorana OŠ, gledalcev 200, sodnika Cvelbar (Semič) in Medek (Metlika).
Ormož: Šulek, Žalodec 1, Antolič 2, Belenčič 2, Fridrih 3, Praprotnik 4. Grabovac 1, Rajh 8, Kitič, Kramberger, Ja vernik 3, Luskovič.
Radeče Papir: Skušek, Potočnik 2, Doberšek 4, Česnik 1, Novak, Rizmal 7, Belak, Oblak 3, Mlakar, Sotlar 6,Mi tič.
V enakopravnem srečanju so si Radečani priigrali vse možnosti za zmago. Vendar so tik pred koncem srečanja ob izidu 23:23 zapravili priložnost za zmago. Ob odličnem sojenju Cvelbarja in Medeka so Ormožani vseskozi vodili za tri gole, Radečani pa so ob slabi realizaciji Doberška, ki je iz igre dosegel le dva zadetka, proti koncu rezultat znižali, tako, da bi s kančkom športne sreče rezultat spreobrnili v svojo korist. Pri Radečanih je bil najbolj učinkovit kapetan Rizmal, ki je dosegel sedem zadetkov, pri Ormožu pa je največ preglavic radeški obrambi povzročal Rajh, ki je kar osemkrat zadel.
F.Č.
Derbi
Radečanom
Radeče Papir-Dol 28:22 (13:7)
Radeče, športna dvorana, gledalcev300, sodnika Čeak (Lj), Babič (Domžale).
Radeče Papir: Skušek, lah, Potočnik 2, Doberšek 13, Česnik 1, Rizmal 5, Belak 2, Oblak 3, Mlakar, Sotlar 2, Mitič, Kavšek.
Dol: Šuštar, Selak 3, Karnjc 2, Ule 3, Plevnik 1, Moljk 5, Piškur, Raušl 6, Vidmar 1, Šantej, Špajzer 1.
Proti vedno neugodnemu nasprotniku iz Dola so Radečani tokrat v zavzeti in borbeni igri prepričljivo zmagali. Rezultat je bil poravnan le do izida 4:4, v nadaljevnju pa je radeška ekipa držala solidno prednost šestih golov do konca prvega polčasa. V nadaljevanju ni bilo nikoli manj kot štiri gole razlike za Radečane, na koncu pa zaslužena zmaga s šestimi goli razlike. Ekipa Dola je bila soliden nasprotnik, vendar ob razpoloženih Radečanih zlasti vseh treh vratarjev in Doberška niso imeli nikakršnih možnosti za ugoden rezultat.
F.Č.
KOŠARKA
Pomembna
zmaga
Iskra Lltus - Kraški zidar 89:61 (48:29)
Litija, športna dvorana, gledalcev 800, sodnika Strnad (Domžale) in Gojkovič (Lj).
Iskra Litus: Kandžič 4, Bassin 3, Polanc 18, Peterlin 11, Narat 23, Bošnjak 14, Deležan 3, Šiško 13.
Kraški zidar: Pakiž 6, Daughrity 28, Sila 3, Kralj 8, Bačar 6.
Domačini so z izjemno igro v napadu in obrambi v
5.	minuti vodili 14:3 (za gosteje dal le Daughrity koš za tri točke), v 16. minuti pa je bil razultat že 44:26. V drugem delu srečanja so domači igralci navduševali z izjemno igro številne gledalce, ki so že počasi začeli polniti športno dvorano. Pri domačinih je potrebno pohvaliti prav vse igralce posebej pa še Janka Narata, Poldeta Polanca in Lojzeta Šiška. Pri gostih pa se je izkazal le temnopolti Daugherity, ki je igralce Kraškega zidarja rešil še hujšega poraza.
M.Š.
Trener na tribuni
Iskara Lltus - Pivovarna Laško 99:79 (45:41)
Litija, Športna dvorana, gledalcev 900, sodnika Vidič (Tolmin) in Dovč (Domžale).
Iskra Lltus: Kandžič 27, Bassin 3, Peterlin 3, Polanec 7, Narat 41, Bošnjak 9, Šiško 9.
Pivovarna Laško: Golc 19, Čop 7, Starovasnik 5, Blagotinšek 6, Govc 14, Vujovič 25, Šoštarič 3.
V boju za vstop v Al ligo so Lilijani dosegli še eno pomembno zmago. V prvih sedmih minutah slabili ekipi izenačeni, že v 15. minuti pa so domači povedli za 8 točk prednosti. Ker sta bili ekipi zelo enakovredni so gostje razliko znižali in grej o na odmor z vseha štirimi točkami zaostanka. Drugi polčas je pripadel domačim igralcem. Ko so le ti že vodili za 14. točk je trener gostov Rudi Jerič protestiral na sodniško odločitev, s čimer pa se nista strinjala ne sodnika in ne delegat. Zato je moral trener laške ekipe
zapustiti parket in se preseliti med gledalce. To so Lilijani s pridom izkoristili in razliko povečevali iz minute v minuto.
M.Š.
Izgubljeni
točki
Zagorje - Novo mesto 71:77 (32:43)
Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 150, sodnika Vesel (Šempeter) in Bremec (Kranj).
Zagorje: Murn, Ponjevič, Ferjančič 6, Čop 4, Poznič, Mlakar, Remic 21, Kofol 4, Koren 21, Kas tiger 6, Kranjc 2, Omahne 7.
Novo Mesto: Cerkovnik 2, Petrov 15, Smodiš 6, Bajc 15, Vučkovič 19, Vidavec, Gavranovič 4, Novina 9, Župevc 7, Strašek.
Pred pričetkom zelo pomembne tekme za obe ekipi so gledalci v zagorski telovadnici pripravili prijetno vzdušje. Domači igralci so na začetku tekmo zaigrali zelo hitro. Uspevale so jim vse zamisli v napadu ter v 4. minuti povedli z 9:6. Nato pa je vsem skupaj, na čelu s Korenom pregorelo in zbranost je povsem popustila. Prehitro so zaključevali napade, gostje pa so pobirali žoge pod košem in s hitrimi protinapadi povečevali razliko. Kljub številnim menjavam v domačem moštvu niso mogli ujeti pravega ritma. V drugem polčasu je razlika narasla na 16 točk. Z zelo agresivno consko obrambo so Zagorjani razliko začeli zmanjševati in tri minute pred koncem je bila ta le še tri točke. Zmaga je bila že na dosegu rok, vendar so domači zgrešili kar šest prostih metov v zadnjih dveh minutah. To so gostje znali izkoristiti in na koncu v razburljivem zaključku zadeli vseh osem prostih metov in zmagali.
D.G.
Na kolenih tudi Inetrier
Hrastnik - Košarkarji Pivovarne Laško nadaljuj ej o z dobrimi igrami. V 3. krogu play offa za uvrstitev v Al
ligo so v hrastniški športni dvorani pred kakšnih 600 gledalcev premagali ekipo Interierja iz Kraškega in se jim tako vsaj delno oddolžili za dva poraza v rednem delu prvenstva.
Po dokaj izenčenem prvem polčasu, kjer je bila rezultatska prednost ves čas na strani gostiteljev, so v nadaljevanju prvi prevzeli pobudo gostje, ki so v 26. minuti povedli zli točkami. Toda v pičlih šestih minutah so domači to prednost, z delnim izidom 16:0 izničili in povedli, karje zadostovalo za tretjo zaporedno zmago. V odlični ekipi "pivovarje v2" tokrat ni bilo slabega igralca, medtem, ko je pri gostih znovanavdušil temnopoltiStevens, ki tokrat ni imel ustrezne pomoči svojih soigralcev. Za Laščane so točke dosegli: Govc 22, Vujovič 19, Starovasnik 18, Golc in Dumik 11 ter Čop 6.
J.P.
Različna
polčasa
GD Hrastnik - Vič 87:80 (53:31)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnikaZupančič(Mb) in Štor (Polzela).
GD	Hrastnik:
Durmiševič 2, Rok Deželak 13, Lapornik 16, Kellner30, Robi Deželak, Golotič 5, Lazar 1, Leskovar 20, Kladnik, Kontrec, Grmšek.
Vič:	Pokljukar 6,
Pogačnik 10, Berlisk 4, Bešter, Bi vic 12, Mavec 26, Peterlin 2, Jevnikar 9, Dobrin, Likar, Šipec 8, Osterc 3.
Gostitelji so v 4. krogu prvenstvaC lige, ki omogoča najboljšim napredovanje v B ligo, tretjič zmagali. Čeprav so nastopili oslabljeni, brez poškodovanih Lucuja in Štefaneta. so gostitelji začeli več kot odlično. Dober skok v obrambi jim je omogočil hitre protinapade iz katerih so neusmiljeno polnili nasprotnikov koš, ter si do odmora priigrali prednost 22 točk.
V nadaljevanju so gostje zustavili Kellncrja nato pa
so se napake domačih kar vrstile in to so rutinirani gostje s pridom izkoristili.
J.P.
KEGLJANJE
Stoklas in Hribar odlična
LIV Postojna - Dadas Rudar 6:2 (5572:5337)
Lapajna - Gantar 907:883, Šušmelj - Hribar 951:952, Založnik- Vrabič 971:822, Uršič - Stoklas 906:955, Dujc - Mažgon 889:862, Terzič - Goljuf 948:863.
Domačini so bili po pričakovanju pretrd oreh za "borznike", pa čeprav sta na ne ravno zahtevnem kegljišču Stoklas in Gantar podrla celo več kot 950 kegljev. Njuna odlična igra pa je bila vendarle premalo za ugodnejši izid, saj so vsi ostali igralci zaostali zamejo 900 "klinov", kije nekakšna meja za dober rezultat v Postojni.
S.F.
Le Ani Mlakar
Slovenj Gradec - Rudar 7:1 (2389:2325)
Ermenc - Hočevar 393:391, Repanšck - Burja 408:387, Korbut - Mlakar 379:417, Oder - Sobočan 402:389, Černič - Lopan 403:367, Garb - Podlesnik 404:374.
Edina ženska zasavska prvoligaška ekipa je visoko klonila proti zelo izenačeni koroški vrsti. Edino točko za trboveljsko ekipo je osvojila Ani Mlakar, ki je bila tudi najboljša posameznica srečanja. Poraz je morda tudi posledica dejstva, da so si Trbovelj čanke že pred tem zagotovile končno tretje mesto, kar je nedvomno velik uspeh.
S.F.
Nenadejan
poraz
Gradis Norik - EHO Hrastnik 5:3 (5144:4947)
Pintarič - Tomše 897:804, Ržen - Šešeko 885:823, Hafner - Duh
808:856, Križaj - Mijatovič 887 - 769, Sušnik - Z. Drame 833:850, Gregorin - J. Drame 834:845.
Hrastničani so v Ljubljani ostali brez načrtovanih točk zlasti zaradi taktične poteze gostiteljev, ki so nastopili s tremi igralci prveekipe. Proti tako okrepljeni domači vrsti Hrastničani objektivno niso imeli nikakršnih možnosti. Res je, da so prehitro vrgli puško v koruzo in bi se kij ub vsemu lahko bolj potrudili. Hrastničani so s tem orazom izgunili 4, mesto, kar bi bil za novinca v ligi izjemno lep dosežek.
J.P.
KARATE
Zlato, srebro in bron
Trbovlje - V nedeljo je bilo v lepi športni dvorani v Lenartu v Slovenskih goricah 4. odprto prvenstvo Štajerske. Organiziral ga je karate klub Maribor. Udeležilo se ga je čez 250 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Hravaške. Tekmovali so v različnih starostnih in težnostnih kategorijah v športnih borbah in katah. Karateisti Tike so nastopih v vseh kategorijah. Mlajši so se v glavnem pometih v katah, starejši pa v športnih borbah. Poldi
Herman in Tomy Cestnik
sta se med najmlajšimi uvrstila v drugi krog tekmovanja in končala drug za drugim na 12. in 13. mestu. Miha Kovačič je nastopil v obeh disciplinah. V katah je bil le za malenkost slabši od tretjeuvrščenega, zato se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, medtem, ko je v športnih borbah prišel do srebrne medalje. Še bolje pa seje odrezalFranci Ceferin, kije nedavni zlati medalji na
KOŠARKA
Člani:	Rudar	-
Portorož91:81 (39:39).
Kadeti: Rudar -Kovinotehna Savinj ska Polzela 49:105(35:48), Ruše-IskraLitus77:91 (32:33).
Zimska liga Loka Z
-	ml. deklice: ŽKD Studio Jin Jang -Šentvid 45:32 (26:15).
Prvenstvo OŠ - st. dečki - kvalifikacije za polfinale: Trbovlje -Ljubljana Polje 53:40 (27:18),LjubljanaPolje
-	Marija Vera 40:39 (23:6), Trbovlje - Cerknica (42:27 (16:16).
Zasavska liga - st. dečki: Ivan Skvarča -Litija 53:50 (28:25, 43:43); ml. dečki:
prvi letošnji pokalni tekmi v Postojni dodal še eno. Tudi v Lenartu je bil namreč najboljši med svojimi vrstniki. Jernej Simerl je bil med starejšimi dečki premagan že v prvem kolu, medtem ko se je Rok Vodišek med 40 mladinci zelo dobro odrezal in osvojil bronasto medaljo. Ida Dedič je nastopila med članicami, kljub temu, daje še mladinka. Zato je morala v drugem kolu zmago prepustiti tekmici. Med člani se je najbolje odrezal Borut Markošek saj j e bil v srednji kategoriji premagan šele v tretjem kolu, medtem ko se j e Damir Vučilo vski v težki kategoriji že v prvem krogu pomeril z reprezntantom Šarabonom, ki pa ga je premagal šele v zadnjih trenutkih borbe.
Strokovni vodja Bogdan Simerl je po vrnitvi povedal, da je bilo tekmovanje zelo kvahtetno, kar pa pomeni, da bo borba za medalje na letošnjem DP zelo trda. Najbolj so se sicer odrezah dobitniki medalj, pa tudi vsi ostali si zaslužijo pohvalo, saj so s prikazanimi nastopi najavili, da boji za njboljše uvrstitve na naslednijh tekmovanjih ne bodo potekah brez njih. Izrekel j e tudi pohvalo staršem tekmovalcev, ki zelo radi
Hrastnik - Ivan Skvarča 40:43.
STRELJANJE
Zasavska liga - vrstni red po 9. kolu - serijska zračna puška mladinci: 1. Palčnik (Rudnik), 2. Medvešek, 3. Povše (oba E. Draksler), 4. Lisec (Rudnik), 5. Železnik (Kisovec), 6. Levec (E.Draksler), 7. Gornik (Steklar), 8. Fele (Kisovec), 9. Doberšek (STT), 10. Doberšek (Steklar); -mladinke: 1. Centrih (AH), 2. Halilovič, 3. Šušter (obe
ponudijo šofersko pomoč.
F.G.
SMUČANJE
Hren prvi
Trbovlje - Minulo soboto je bil na Pokljuki 21. veleslalom za Matijev pokal. Na njem je sodelovalo 325 cicibanov in cicibank iz cele Slovenije med njimi pa je bilo tudi 12 tekmovalcev SD Trbovlje. Najbolje se je odrezal Benjamin Hren, ki je svoji kategoriji osvojil odlično prvo mesto, Jan Lenart je osvojil tretje mesto,Aleksander Kovačič pa je bil peti. Pri cicibankah rojenih leta 1987jebilaTina Eberlincosma, med cicibani rojenimi leta 1986 pa je Goran Mraz osvojil 6. mesto,Jaro KoritnikpalO. mesto. Ostali so so uvrstih med 16. in 3 L mestom. Vse-kakor so se mladi trbovelj ski smučarji dobro odrezah za to pa je najbolj zaslužen njihov trenerMarjan Roglič s svojo ekipo vaditeljev in ' učiteljev smučanja.
B.K.
Veterani
uspešni
Rogla - Zasavski smučarski veterani so se udeležih državnega prvenstva, ki je bilo minuli vikend na Rogli.
Steklar), 4. Štrbac (AH), 5. Ocepek (Kisovec), 6. Hriberski (AH), 7. Sotenšek (Kisovec), 8. Marčič (AH). Standardna zračna puška: 1. Poljšak (Steklar, 2. Režun,
3.	Zibelnik (oba Kisovec),
4.	Javorič, 5. Jurič (oba AH), 6. Kosman (Steklar), 7. Podlogar ( AH), 8. Klanšek, 9. Gole (oba Rudnik), 10. Hauptman (AH).
KEGLJANJE
Trim liga Zagorje:
Medijske tophce - Piramida
z
Med naj starejšimi veterani je nastopil 72 letni Trboveljčan Cveto Bevc in zasedel odhčno 4. mesto, le štiri desetinke sekunde za tretjeuvrščenimDominkom Uršičem, medtem, ko je Jože Sore v isti kategoriji dosegel 7. mesto. Največji uspeh je dosegel Zagorjan Polde Renko, ki je v kategoriji srednjih veteranov osvojil naslov državnega prvaka, na 10. mesto pa seje uvrstil njegov someščan Franc Drnovšek. V najmlajši kategoriji je Franci Glavač dosegel 8. mesto.
Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno, škoda je le, da se ga ni udeležilo več zasavskih veteranov.
H.K.
ŠAH
Veterani
Sevnice
najboljši
Sevnica - Društvo upokojencev Sevnicaje organiziralo regijsko ekipno šahovsko prvenstvo društev upokojencev Zasavja in Posavja. Najboljši so bi h Sevničani, za njimi pa so se zvrstili Trboveljčani, Hrastničani, Krčani, Radečani in upokojenci iz Senovega.
J.B.
-i
II 1128:881,ETI EEI-Avtomotor 1120:1108, Avtoplastika - Rudnik 1057:873, Varnost -Piramida I 1130:1128. Trenutni vrstni red: Piramida 117, ETI EEI 13, Medijske tophce 12, Varnost 11, avtomotor 11 točk...
ŠAH
Mesečni hitropotezni turnir Zagorje:
Jazbec 14.5, Krajnc 13.5, Regancin 11, Gračner 11, Tomažič 8, Grčar 8, J urič 8, Goršek 7.5 ... Vrstni red po 3. turnirjih: Jatbec 65. Krajnc 65, Gračner 35, Regancin 32, Grčer 29,
Jurič 15, Bajda 11.5, Tomažič 10, Pavhn 6, Novak 5.5 točk.
Promet
Hrastnik - 7. marca jeP.B. vozil z R4 po regionalni cesti z Dola proti Steklarni. Pri Riklovemu mostu je peljal preveč po levi in oplazil avtobus, ki gaje nasproti pravilno pripeljal B.J. Po trčenju je voznik avtobusa ustavil na postajališču, kamor je prišel tudi P.B., kije B.J. zmerjal in mu neupravičeno prisolil nekaj klofut. Policisti so ga prijavili sodniku za prekrške.
Dol - 8. marca ob 6.55 uri je G.E. iz Hrastnika vozil osebni avto Nissan od Hrastnika proti Dolu. Pod Javorjem je dohitel voznika Juga P.M. in ga pričel prehitevati. Takrat pa je P.M. zavil levo in hotel prehiteti vozilo pred sabo, ter tako iz ceste izrinil G.E., ki je trčil v parkirano tovorno vozilo, last Avtoprevoza Zasavje. Materialna škoda je precejšnja.
Trbovlje - 8. marca ob 13.17 uri je voznik stoenke A.V. na magistralni cesti za Savo pri Potjoreku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in trčil v varovalno ograjo. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Na ograji in vozilu je nastala precejšnja materialna škoda ( na sliki ).
Trbovlje -11. marca ob 22.05 uri je voznik osebnega vozila D.D. iz Trbovelj na parkirišču pred Mesečino pri vzvratni vožnji poškodoval parkirano vozilo in pobegnil proti Trbovljam. V ovinku v Bevškem pa je trčil v skalo. Takrat so ga izsledili tudi policisti, do katerih se je D.D. nedostojno vedel in ni upošteval njihovih odredb. Pridržali so ga do istreznitve.
Zagorje -13. marca ob 2.00 uri so iz Zdravstvenega doma obvestili policiste, da so v trboveljsko bolnico odpeljali dva poškodovanca, udeležena v nezgodi na Podkumu. In sicer je B.B. vozil osebni avto iz Podkuma proti Zagorju in zaradi vožnje preblizu desnega roba trčil v jašek za odtok vode ter se prevrnil v obcestnijarek. Voznik in sopotnica sta se lažje telesno poškodovala. B.B. je vozil pod vplivom alkohola.
Izgubljena
Hrastnik - D.Z. iz Hrastnika je 10. marca okrog 12.00 ure na policijsko postajo pripeljal dva, še ne triletna otroka, ki jih je našel na Logu. Otroka nista znala povedati, kje stanujeta, zato so jima starše našli policisti. O.M. in S.S., ki sta svoja otroka pustila brez nadzorstva na dvorišču, so prijavili sodniku za prekrške. Na srečo se otrokoma tokrat ni zgodilo nič hudega. Kaj pa prihodnjič?
Luknja pri luknji...
Trbovlje - Da imamo v Zasavju slabe ceste, nam ni treba poudarjati, saj to občutimo vsi, ki sepo njih vozimo ali hodimo. Vzdrževalci se sicer trudijo, da bi jih vsaj malo zakrpali, vendar to ni vedno tako enostavno.
Tudi stare in sprane hlače se ne da v nedogled krpati; potrebno je kupiti nove.
Za tisto, kar pa se dogaja v križišču pri Hit marketu, nimamo besed. Tam je namreč pod obremenitvijo težkih vozil "klonil" odtočni jašek. Pokrov se je posedel in nastala je ogromna luknja. Najprej so vanjo natresli nekaj asfalta. Čez nekaj dni pesek, nato spet asfalt,... Vendar luknja se ne da. Zdaj je torej že tri nič zanjo.
Vozniki lahko le upamo, da se bodo v "bližnji" prihodnosti vzdrževalci resno lotili tega problema ter izenačili rezultat in luknjo za vedno "zakrpali". Dotlej pa priporočamo uspešno slalomiranje mimo nje.

Petje sta spremljali Minka Kovač in osmošolka Nataša Smrkolj. Kako ubrano je zvenela ta lj udska pesem, ta kulturna vrednota, zaradi katere je življenje mnogokrat lažje, polnejše, prijetnejše!
O pomenu maternega jezika je govorila Slavka Flis. Hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega programa, to pa je pravzaprav edino plačilo za
S pesmimi, običaji in navadami - z bogastvom naše dediščine se povezuje slovenski rod. Tako so tudi učenci - igralci izlaške osnovne šole pred kratkim pripravili program z naslovom Bilo je nekoč. Pomagali smo jim učitelji. Prireditev smo namenili učencem, oskrbovancem in zaposlenim delavcem Doma ostarelih na Izlakah, krajanom Izlak in Mlinš. Imeli smo pet nastopov in bili povsod toplo sprejeti.
vragolij in še kako resnih odločitev.
no zapele ljubke narodne pesmi naše osmo-
šolke, zaplesale sedmošolke
Ves program je povezovala ljudska pesem. Pod vodstvom
Tanje Medvešek so ubra-
Po končanem delu je zapela harmonika.
ob vodenju Tanje Krautber-ger. S svojim gromkim, a žametnim, mehkim in polnim glasom je ozaljšal prireditev Riko Majcen. Ni prvič pomagal pri izvedbi našega programa, velikokrat se nam je prijazno pridružil in obogatil izvajanje. Pesem je najlepši način, da pozabiš vse tegobe, poješ zato, ker je takrat lepo in se razdajaš, obenem pa zdraviš duha. "Ptica ne poje zato, ker ima nekaj povedati. Poje zato, ker ima pesem."
Vasovalec
trud. Inko se bomo prihodnje odločili še za kakšno prireditev, bomo vedeli, koga prositi za pomoč.
Mojca Grden
Program seje navezoval na doživetja na vasi, na dogodke v kmečkih domačijah.
Mladi igralci, bila sem njihova mentorica, so uprizorili predelano šaloigro Ljube Prenner. Prikazali so čas, ko je bilo na vasi mnogo bolj veselo in se je vedno kaj dogajalo. To je bil čas druženja mladih fantov in deklet, fantovskega petja in vasovanja, veselja in žalosti, tepeža,
$ouk o kolebarfu
(ttabaljebanje)
jftflesec
Nebni mesec. Mnogim narodom je bil mesec kazalec časa. Šteli so od mlaja do mlaja, a za začetek meseca niso imeli tistega dne, ko se ne vidi nič meseca (tako sedaj mi štejemo), temveč tisti dan, ko se mesec pokaže prvič kot tanek srp.
Čim bolj popolnejše so ljudje znali meriti čas, tem bolj popoln je postajal koledar, zato se je nebni mesec moral umikati. Najmogočnejši kazalec časa je sonce, ki daje ljudem dan in noč in leto z letnimi časi. Mesec pa se s soncem ne ujema, odločilno besedo ima le pri vprašanju, kdaj se obhaja Velika noč.
Državljanski mesec. "Ker se nebni mesec ne strinja dobro z letom, imamo v naših koledarjih leto razdeljeno na 12 mesecev, ki se nič ne menijo za luno na nebu. Imenujemo jih državljanske mesece." Te smo že našteli. Da imasvečan (februar)
najmanj dni in ne vedno enako, pride odtod, ker se je prej štel sušeč (marec) za prvi mesec. "Svečan je bil zadnji, revček je moral biti zadovoljen, kar je ostalo."
Hcto
To je čas, v katerem zemlja preteče pot okoli sonca. Zato je leto najbolj nepremakljiv in neobhoden merilec časa. Temeljna točka vsega koledarja je dolgost leta. Soncu se mora klanjati ves koledar. Po soncu je človeška družba urejala svoja opravila.
Sulijanskt kolebat'
Stari Rimljani so šteli na eno leto samo 10 mesecev - to so bili lunini meseci. Za njimi so prikladali dneve brez posebnih imen, kasneje še dva meseca, januarij in februarij. To je povzročalo velike zmešnjave. Rimljani so imeli izmed izobraženih narodov naj slabši koledar.
Julij Cezarje uredil koledar stalneje. Na podlagi izračunov aleksandrijskega astronoma, da je leto dolgo 365 dni in 6 ur, je uredil koledar. Leto 45
pred Kristusom se je začelo šteti po Cezarjevi naredbi. Vsako leto je imelo 365 dni. vsako četrto leto pa je moralo zaradi ostalih 6 ur imeti 366 dni (prestopno leto). Tudi začetek leta je postavil na 1. januarij in vsak mesec je dobil stalno število dni; februarij kot najkraj ši mesec, je dobil v prestopnem letu en dan več. Sedmi mesec je dobil ime Juliju Cezarju na čast.
Po nasilni Cezarjevi smrti so namesto vsako četrto šteli že vsako tretje leto za prestopno. To zmoto je odpravil cesar Avgust - po njem so poimenovali osmi mesec. Cerkevje sprejelajulijan-ski koledar za svojega in ga ohranila skoraj 1500 let.
Približno 1400 let kasneje so opazili, da prihaja pomlad preje kot je kazal j ulijanski koledar. Cerkev je odločila naj se velika noč obhaja prvo nedeljo po pomladanski polni luni, le-ta pa je bila v julijanskem koledarju dmgače napovedana kot je bila v resnici. Zato je bilo treba koledar popraviti. Popravljen koledar, ki ga imamo sedaj, pa se imenuje
(gregorijanski kolebat'
S pomočjo učenih mož jepapež Gregorij XIII. uredil koledar tako, da se bo na tisoče let ujemal s soncem in luno na nebu.
(se nadaljuje) Priredila: Denisa Huber
M
: silili!
isil
Skupina dvanajstih dijakov tretjih letnikov iz cele Slovenije je 15. avgusta lani poletela z brniškega letališča proti ZDA. Pot nas je vodila najprej prek Dunaja, do letališča v New Yorku, od koder smo se odpravili vsak na svoj konec ZDA na šolanje, ki je za nekatere od nas trajalo pet mesecev, za druge pa kar celo leto. Sama sem potem pot nadaljevala še prek Dallasa in Los Angelesa do moje končne destinacije - Fresna v Kaliforniji.
Ura je enajst zjutraj in že se bližamo Fresnu -moji zadnji postaji, kjer se bo začela moja petmesečnaavantura. Pogled skozi okno ni ničkaj obetaven. Puščava, kamor ti seže pogled. "Super", si mislim, "pristala sem v puščavi!". Suh tjav pesek res ni obetal nič kaj zanimivega, toda kmalu so se mi pred očmi prikazala velika naselja z bazenompred vsako hišo, kar mi je bilo veliko bolj všeč.
Že takoj po pristanku sem vedela, da je pred mano pet prijetnih mesecev. Z moj o " ameriško" družino in novimbrazi Iškim bratomPaulom, za katerega so še iskali primerno družino (za eno družino je dovoljen le en tuj dijak). Pozdravilamejetudi predstavnica Youth for Undrstanding, ki so nam vsem, preko organizacije Open Society Fund v Ljubljani, omogočili to šolanje, kije bilo za slovenske dijake brezplačno, medtemko so dijaki iz drugih držav morali odšeti tudi do 8000 dolarjev, kar pa ni malo.
Prva stvar, ki me je zelo navdušila v mojem novem domu, je bil zagotovo bazen, v katerem sem po uri vožnje - pri 40 stopinjah Celzija - z užitkom zaplavala.
Ker seje pouk začel šele 29. avgusta, sem imela dovolj časa tudi za ogled mesta, avdicije za šolski zbor, pa tudi lenarjenje ob bazenu. Zvedela sem tudi, da sem prišla v zelo majhno mesto, saj ima Visalia le 80 tisoč prebivalcev in zato tudi ni tistih
visokih nebotičnikov, marveč le naselja in center z veleblagovnicami, pošto, banko in številnimi restavracijami. Med slednje štejejo seveda tudi
McDonald's in tudi drugi podobni "fast food" lokali.
Končno je le prišel prvi dan pouka v Golden West Hihg School, kar je nekaj povsem drugačnega kot v Sloveniji. Poslopje je sestavljeno iz sedmih ali osmih zgradb s parkom na sredini, ogromnim parkiriščem, bazenom, štirimi nogometnimi igrišči. V vsaki stavbi so učilnice za določene predmete (npr. stavba za matematiko, angleščino, tuje jezike, glasbo ...) pa tudi prostori za učitelje. Na šoli je 2000 dijakov, ki so razdeljeni na fresh-
men-e (1. letnik), sophmor-je (2. letnik), junior-je (3. letnik) in senior-je (4. letnik). Zanimivo je, da vsak posameznik vsako leto sam izbira predmete, kijih bo, glede na potrebe in zanimanje, obiskoval. Na ta način sem spoznala še več prijateljev kot bi jih sicer. Pouk seje vsak dan začel ob 8.25 in končal ob 15.15 s45-minutnimodmoromzakosilo po četrti uri. Naj boj težko pričakovani pa so bili dnevi, ko je pouk zaradi izjemno goste megle trajal le od 10.20 do 15.15. V izjemnih primerih je bil celo odpovedan, vendar sama tega nisem nikdar dočakala.
Drugačen pa je tudi njihov odnos do pri nas zelo priljubljenega "špricanja", saj se leta tam ne splača. S tem si namreč prislužiš veliko dodatnega dela, pa tudi sobotna šola ti po določenem številu "prešpricanih" ur ne uide. Poglavje zase pa je tudi "plonkanje", ki je pri nas postalo že prava umetnost. Tam je to namreč največji "greh", ki ga dijak lahko zagreši - seveda pa so tudi testi drugačni od naših. Pravo malo manj prijetno presenečenje pa je bila zame takimenovana "dress code", ki sojo uvedli zaradi band, ki ne le za Kalifornijo, temveč tudi za druge države pomenijo velik problem, pa tudi zaradi "moralnih norm", kijih skoraj malo preveč poudarjajo. S to "kodo" je bilo prepovedano nošenje modrih ali rdečih mikic, zelo širokih hlač (zaradi nošenja orožja), odrezanih kavbojk ( morale so biti zarobljene), prekratkih kril ali hlač, preveč oprijeteih ali prekratkih mikic (popek je tabu), pa tudi kape in sončna očala so bila v poslopju prepovedana. Za konec pa še nasvet za mlade pri nas: Ne družite se v "sumljive" skupine in ne postavljajte na preizkušnjo potrpljenja profesoijev, kaj ti lahko se vam zgodi, da boste morali tudi vi svojo garderobo prilagoditi šolskim pravilom.
(se nadaljuje)
Neva Marn
Razred za nemščino ob tortah iz leda, ki smo jih delali pred božičem, kar je tam zelo priljubljena oblika zabave.
Na levi in desni učiteljici angleščine, na sredi pa jaz.	Šolski bazen.

m
Če ste mladi in željni potovanj - nahrbtnik na rame in Interrail karto v žep - pa v svet. Tako nekako so slovenske železnice vabile mlade na potovanja po Evropi in če vprašate mene: zagrabite priložnost, poprosite mame, očete, babice in dedke za denar in jo "mahnite" na odkrivanje vseh tistih znamenitosti, ki jih nudijo bližnje in daljne dežele. Nikoli vam ne bo žal!
Sončno jutro je ožarilo rdeče-rjave barve mesta. Vonj izpušnih plinov, trobljenje avtomobilov in vespe. Kaotičnost rimskih cest, ki so vse prej kot ljubljanske, je bil prvi stik z Italijo in njenim glavnim mestom. Že na železniški postaji Termini so mi prijazni uslužbenci na okencu za turistične informacije v angleškem jeziku natančno povedali, kako priti do Youth hostla (mladinskega hotela). Še sreča, daje bila za menoj dokaj dobro prespana noč na vlaku in kljub temu, da časopisi pišejo o groznih stvareh, ki se dogajajo na italijanskih vlakih, se meni na vseh "križarjenjih" po Italiji ni zgodilo nič nevarnega. Vendar
Fontana di Trevi. Kdor vrže kovanec vanjo se vrne v Rim.
previdnost ni nikoli odveč. Zato eden izmed prvih in najbolj pomembnih nasvetov za vse Interrailovce - kje imeti dokumente? Žep z zadrgo na notranji strani hlač ali okrog vratu je najboljše jamstvo, da tat ne more do denarja.
Rim me je osvojil na vsakem koraku. Veličastno mesto, ki ga je ustvarila človeška zgodovina, je polno skrivnosti. Vsak najmanjši trg ponuja toliko preteklih dejstev, da človeku zastaja dih. Nemogoče je obiskati vse muzeje, pogledati vse starejše in novejše zgradbe, ki se raztezajo preko sedmih rimskih gričev in prevsem tisto, kar imam jaz najraje - vodomete. Samo fontana di Trevi v jutranjih, dnevnih in večernih urah je tisto, zaradi česar bi se ponovno vrnil v Rim. Na številnih forumih, pod oboki Koloseja, ob Ustah resnice in v Vatikanu človek spoznava lepoto, mogočnost in minljivost Cezarjev, osvajalcev in požigalcev tega večnega mesta.
Dolgega ogleda vredni so predvsem vatikanski muzeji, ki poleg Petrove katedrale predstavljajo tisti del mesta v mestu, države v državi, ki je dostopna širšim množicam. In če boste na katerem od večjih študentskih servisov v Sloveniji dobili ISIC (International študent identity card) kartico, boste prihranili prvih pet nemških mark vstopnine. In če jih primaknete še enkrat toliko, potem se lahko v Mc Donaldsu, ki
Spomenik združene Italije sredi Rima.
jih je v vseh večjih evropskih mestih dovolj, tudi do sitega najeste. Pač, odvisno od veličine trebuha! Običajno ogledovanje znamenitosti in hoja vsaj za nekaj ur preženejo lakoto, ki pa seveda zvečer privre na dan v nezadržnih količinah in izprazni vse skrite rezerve. Prepečenec Dobro jutro je tako vedno dobrodošel gost.
Pot sem nadaljeval preko Firenc. Prvo spanje na prostem, v spalni veči med številnimi mladimi popotniki, je bilo več kot zabavno. Nebo je žarelo v polnem sijaju zvezd in meseca, mi pa smo na majhnih plinskih rešojih kuhali špagete. Glas kitare, prepevanje pesmi in dobra kuhinja. Šele tako spoznaš, kaj pomeni obvladti tuj jezik, kaj pomeni preprosta komunikacija, koliko se lahko naučiš daleč proč od doma. Po ogledu mestnih znamenitosti, cerkva, s hišami pozidanega mosta in okoliških vil, je sledil ogled Piše. Teža nahrbtnika in spalne vreče je bila tako velika, da sem za nekaj tisoč lir vse skupaj pustil v garderobi in peš odšel v mesto. Poševni stolp je v sklopu z ostalimi objekti prava podoba tistega, kar lahko vidimo na slikah in razglednicah. Še več. Njegova arhitektura	in
okroglost	sta
očarljivi. Žal je zaradi utrjevanja temeljev vzpon nanj nemogoč že nekaj časa in tako sem lahko le v mislih prešteval vse stopnice do vrha.
Italjo sem počasi zapuščal skozi Genovo, San Remo in mondeno zahodno obalo sredozemskega morja s poznanimi letovišči.
Oleandri, agave in vonj po borovcih so me spremljali na poti do naslednje postaje - Monte Carla.
(se nadaljuje)
Mitja Predovnik
Poševni stolp v Pizzi.
V	soboto, 4. marca, so v telovadnici Osnovne šole Trbovlje snemali priljubljeno glasbeno zabavno oddajo Karaoke, ki jo vodi Deja Mušič. Kljub visoki vstopnini (700 SIT) je bilo v telovadnici okrog tisočpetsto ljudi, ki zagotovo niso bili razočarani nad snemanjem oddaje.
Delavci koprske televizije so posneli dve oddaji in ena je že bila predvajana na televiziji, drugo pa boste tudi kmalu videli.
Tekmovalci so imeli dovolj obširen izbor pesmi, tako da je lahko vsak zapel tisto slovensko pesem, ki mu je resnično pri srcu. Tako smo lahko slišali Dominikovo Reko luči, Pop designov Škdm, Vetrovo Belo snežinko, Reginino Naj ljubezen združi vse ljudi...In kaj menijo o karaokah in njihovih uspehih finalisti?
V	prvi oddaji je zmagalaMateja Težak iz okolice Trbovelj. "Pojem velikokrat, vendar ne pred publiko, bolj zase. Na karaokah nisem bila še nikoli in tudi pevskih izkušenj nimam. Pela sem le pri šolskem zboru v osnovni šoli. Nisem pričakovala, da bom prišla v finale, še manj pa da bom zmagala. Karaoke so mi zelo všeč, všeč mi je tudi jakna, ki sem si jo pridobila z zmago."
Drugo in tretje mesto sta zasedli Marija Močilar in Mihaela Rota, obe iz Trbovelj.
"Največkrat pojem doma za štedilnikom in včasih v avtu. Sicer se v družini ukvarjamo z domačo glasbo, imamo tudi svojo skupino. Uvrstitve v finale nisem pričakovala," je povedala Marija Močilar.
"Na avdiciji za karaoke sem bila že trikrat. Nastopila sem že v Litiji. V Trnovo, kjer sem bila tudi prijavljena, pa nisem uspela priti, ker se nam je pokvaril avto. Tukaj sem se spet prijavila in upala sem, da bom prišla v finale," je dejala Mihaela Rota.
V drugi oddaji sije zmago prislužil Uroš Vozelj iz Trbovelj, kije prepeval Čukovo uspešnico Vsepovsod ljubezen.
" Z glasbo se kar precej ukvarjam. Sem tudi član benda Last vvitches. Ko sem prišel na avdicijo, sem bil kar malce razočaran, saj sem pričakoval, daje na voljo več pesmi. Tako sem se med osmimi odločil za pesem Vsepovsod ljubezen. Prvič sem jo pel, besedila nisem poznal. Nisem pričakoval, da bom zmagal."
Irena Čebin in Marjetka Erman sta se prav tako uvrstili v finale
in dobili tolažilni nagradi.
Irena Čebin iz Trbovelj je na karaokah že pela. To je bilo v Kobaridu, kjer je zasedla tretje mesto. Mogoče je tudi zaradi tega pričakovala uvrstitev v finale.
Marjetka Erman iz Šentjanža je povedala, da zelo rada poje že od majhnih nog. Vzpodbudo je dobila na šolskem tekmovanju Korajža velja. V glasbeno šolo ni nikoli hodila, ker ni bilo priložnosti. Uvrstitve v finale ni pričakovala, saj ne poje zato, da bi zmagovala, temveč zato, ker ji je to v veselje.
In kaj o karaokah meni njihova voditeljica Deja Mušič? "Karaoke so oddaja, na katero marsikdo narobe gleda. Ljudje mislijo, da iščemo samo talente, saj jih najdemo, vendar je ta oddaja predvsem za sprostitev in ta oddaja ceni tiste ljudi, ki imajo toliko korajže, da
pridejo na oder, zapojejo pesem, kij im je všeč in zapet minut postanejo televizijske zvezde."
Karaoke so oddaja, kjer se človek sprosti, nasmeji, zraven še kaj zapoje in pozabi na vsakodnevne skrbi. Zato si le vzemite nekaj časa in si oglejte to oddajo. Ne bo vam žal.
Saša Grobljarin Mateja Leskovšek
mm:
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
Na področju avtomatizacije vam nudimo:
*	krmiljenje in avtomatizacija proizvodnih procesov
*	izvedba in avtomatizacija merilnih električnih
in neelektričnih veličin (sila, tlak, pretok, razdalja, temperatura, motnost tekočin, vlažnost, PH, prevodnost, OPR, tudi za težke industrijske pogoje)
*	posodobitev, popravila in dograditev obstoječih naprav in sistemov
*	svetovanje pri izbiri in prodaja različnih senzorjev in tipal (induktivni, kapacitivni, optični, ultrazvočni)
*	prikaz, prenos in obdelava v procesu izmerjenih podatkov
*	zastopanje, uvoz in prodaja izdelkov tujih firm OMEGA, WENGLOR, KISTLER
Pokličite Tref - dobili boste pravi odgovor!
N
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ponoviška 3


Delavska univerza
....
:::::::::::::::::::::::
:::::...:::::::::.

spre|enm pri|nve za vpis v:
-	tečaj Higienskega minimoma (pričel se bo v začetku mojo)
-	program ekonomsko-kamercialni tehnik
(pogoj za vpis je končana šola za prodajalce)
" prekvalifikacijo v prodajalce (pogoj za vpis je končana 3-!etna šola)
-	program trgovec, smer prodajalec (začela so se predavanja za 2.letnik)



Predavanja za program ekonomsko-komercialni tehnik
in prekvalifikacijo so se že pričela, zalo se čimprej prijavite. Lahko pridete osebno ali pokličete po telit. 061/881-182.
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I Jjjišem^akrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skugme, ne iz 0601.
Za 200 DEM oddam stanova-
nje v Trbovljah. Tel.: 061 - 1273 -727.
V Trbovljah na Sallauminesu prodam enoinpol sobno stanovanje
STROJEGRADNJA, d.d., TRBOVLJE
Vodenska cesta 49, 61420 Trbovlje; Telefon: 0601/22-922
vabi k sodelovanju
KV KLJUČAVNIČARJE ALI PREOBLIKOVALCE KOVIN VARILCE AVTOLIČARJE
za delo v proizvodnji, v pripravi in montaži
Zaželjene so delovne izkušnje in dodatna znanja, izpit za navezovanje bremen in upravljanje s talnimi žerjavi, atest varjenja.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah in dodatnih znanjih pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Strojegradnja d.d. Trbovlje, Vodenska cesta49,
61420 Trbovlje, spošno področje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
48,5 m2. Cena 1000 DEM/m2 . Tel.: 061 - 340 - 729
V Trbovljah prodam kiosk v obratovanju. Tel.: 61 - 697 od 18. do 20. ure.
Starejšo hišo, 2. km iz Hrastnika prodam. Tel.: 41 - 287 po 16. uri.
Zidano garažo v Trbovljah prodam. Tel.: 27 - 316.
1M171I *
jSSSS
1111111
Jugo 55, letnik 90, 52.000 km, garažiran, prvi lastnik. Tel.: 62 -226.
Kombi WV dizel, letnik 1990, registriran do februarja 96 prodam, tel.: 26 -330.
R 5 campus, 3 vrata, letnik 91, rdeče barve prodam. Tel.: 21 - 006.
ATX 50 C prodam. Letnik 88, ohranjen, kot nov, cena 850 DEM. Tel.: 061 - 871 - 163.
Stabilni vrtalni stroj ugodno prodam. Tel.: 25 - 443.
Globinski sesalec Speedy prodam. Tel.: 61 - 928.
Hladilnik Gorenje prodam. Tel.: 27 - 453.
C 128 s kasetarjem in 5 kasetami + TV prodam za 350 DEM. Branko Hohkraut, Log 28 a, Hrastnik.
Bikca, čmobelega, težkega 190 kg in teličko sive barve, težka 130 kg prodam za približno 500 sit/ kg žive teže. Tel.: 71 - 297.
Pritlikave sive pudlje pudle prodamo. Tel.: 21 - 756.
Vol ALU
Kupim LP plošče vseh zvrsti, prodam pa posnete video kasete. Tel.: 25 - 432 popoldan.
Ub,ALU
Dele za golfa letnik 78 in R 4 TL prodam. Jože Tori, Zgornje Izlake
19. Izlake.
Moško gorsko kolo opremljeno, 18 prestav prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 27 - 629.
Smuči Elan RC racer, 110 cm z vezmi tyrolia 403, palice DSI 75 cm, l.kratvožene prodam. Tel.: 21 - 906 Uroš.
Smuči elan RC comp kevlar 195 cm, nove elastične hlače Elkroj soft line 16/168. Tel.: 21 - 906 Uroš.
Sadike jablan ugodno prodam. Tel.: 84-112.
Kombiniran voziček z vrečo za zimo, star en mesec, tip Hauck Clipper XL 6 prodam. Tel.: 26 -120.
Manjšo sadno stiskalnico ugodno prodam. Tel.: 25 - 443.
Strešno kritino, novo ugodno prodam. Tel.: 25 - 443.
Karto za premog 3.600 kg prodam za 30.000 sit. Tel.: 22 -248.
Karto za premog 3.600 kg prodam za 32.000 sit. Tel.: 23 -012.
Karto za premog 3.600 kg prodam. Tel.: 24 -965.
Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719.
Inštruiram matematiko in kemijo. Tel.: 61 - 812 Silva od 19. do 21. ure.
Razpis
Zaposlimo komercialista za delo v marketingu Televizije ETV. Od kandidatov pričakujemo najmanj srednješolsko izobrazbo s petletnimi izkušnjami ali višješolsko oz. visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, odlično znanje slovenščine in znanje enega tujega jezika.
Prijave pošljite do 25. marca 1995 na naslov Elektroprom, Obrezija 12, 61411 Izlake (pripis: Prijava za razpis) ter k prijavi dodajte nekaj besea o svojem življenju in delu. Povabili vas bomo na razgovor.

□
ŠIVILJSTVO "JOGEC" IZ HRASTNIKA
VABI
NA OTVORITEV NOVE TRGOVINE
V SOBOTO, 18. MARCA 1995 OB 8. URI.
TRGOVINA
d. o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
Najdete nas v prostorih samopostrežne trgovine Valandovo (Sallauimines 3) - pri restavraciji "Zasavc" oz. okrogli hiši.
Ponujamo pestro izbiro otroške, ženske in moške konfekcije, šivamo tudi po meri in sprejemamo naročila za okvirjanje slik, gobelinov, diplom itd.
i I	Vabljeni!
■ □ ___________________________________________
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13w

AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
MUCE MORE THAN YOU THINK
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI EVROPSKI ZVOČNIK 94/95
NA ZALOGI CELOTEN PROGRAM
EVROVARTRADE MOLKA
STORITVE, SERVIS IN TRGOVINA d.n.o.
Tirna 23. 61282 Sava pri Litiji telefon: (0601)64-507
■ inštalacije centralnih kurjav iz različnih vrst materiala: bakrene, aluplast, črne šivne cevi - inštalacije vodovoda in odtokov
dobavo in montažo
-	več vrst avtomatike : ■ - gorilcev program ELKO
-	gorilcev program 1HERAMATIC
-	ped FEROLI (plin, olje)
-	štedilnikov za centralno ogrevanje
-	plinske peči JUNKERS
-	radiatorjev APOLLO
-	radiatorjev KORADO
-	posode za tekoči naftni plin
• cisterne za olje ■ bojlerjev rostfrei
splošna ključavničarska dela specialno in klasično varjenje
IM			
			J
Pokličete nas lahko vsak dan od 7.00 - 22.00 ure, tudi ob nedeljah in praznikih.
					SESTAVIL VK	MESTO V SAVDSKI ARABUI (MOHAMEDOV GROB)	MUSLIMANSKI BOG	AMERIŠKI TENIŠKI AS (COURIER)	USTU PODOBNA MORSKA ROPARICA, PLOŠČAT-	LEŽIŠČE Z MREŽO PROTI KOMARJEM	JADRANSKI OTOK PRI MOLATU	HANNES TRINKL	GLJUNAK ROMANA DOSTOJEVSKEGA •ZLOČIN IN KAZEN'	VRHNJI DEL SRAJCE AU SUKNJIČA	LESENA POSODA ZA VODO	VOJAŠKA KAPA
					POMLADAN TRAVNIŠKA ŽUŽELKA											
t.V9'	v \\	/					PAPEŽEVA DRŽAVA											
					►											
ZLOŽLJIVA, PONAVADI OLTARNA PODOBA IZ TREH DELOV	SLOVENSKI MINISTER (ZORAN)	BISTVE- NOST, ODLOČIL- NOST	SLOVEN.	NAJTRŠE ŽELEZO								ZMES PUNOVV ZEMELJSKI atmosferi				
			PEVKA VRČKOVNIK	ANTIČNA LUKA OB ČRNEM M.												
								TANTAL			IVAN POTRČ	ETIOPSKA POKRAJINA (KAVA)				
												AMERIŠKI KUŠČAR				
OPOJNA DROGA, DERIVAT MORFIJA									VOZNIK LETALA						GOROVJE SEVERNO- ZAHODNI TURČUI	STARO- RIMSKI NARAVO- SLOVEC LUKRECU)
							M		PRIPADNICA ORIENT. NARODA							
SLOVE N. SMUČARKA DOLŽAN																
							OMOT	DARILO								
TRAK ZA ODLIKOVANJA						PESEM HVALNICA					UŠJE jajčece					
						GORSKI REŠEVALNI ČOLN										
TV VODITELJICA LONGVKA				NAPAD, ATAKA						BRITANSKI POLITIK (PHILIP JOHN- BAKER)	ŠKOFOV POMOČNIK					
											JANA CEDE					
RADU			ZAPOR, JEČA	USLUŽBENEC V TISKARNI	ČVRST ODPOREN ČLOVEK									PLAŠEN, NEODLO- ČEN ČLOVEK	TEMA	
					RECEPT											
ZGODBA PONA- ZORJENA S SLIČICAM IN PREDVSEM PREMIM GOVOROM JUNAKOV	MEHKA, SREBRN- KASTA KOVINA							LASTNOST DOBREGA SADEŽA								VNETJE SLUZNICE
								AVSTRPO- ROČEVALNA AGENCIJA								
	slpESnik															
						RISBA JK	RIMSKA BOGINJA NESREČE				NEMŠKI PISATELJ KISCH	BISTVENA FUNKCIJA DIMNIKA				
												RAZŠIRJENA PUAčA				
							ATEK									
SLOVE N. ROKOMETAŠICA ČERNE					NEPO- MEMBNEŽ	OSTANEK PO PILJENJU							JAPONSKA NABIRALKA BISEROV			
						DOLGA DOBA, ERA							MANGAN			
PREBIVA- LEC GALVNEGA MESTA RUSUE										OTVORITEV ZŽRTVUO KMETA PRI ŠAHU						
										RDEČI KRIŽ						
PREOSTAU DEL								PLAST NAD SLOJEM PREMOGA								
NIKOLA TESLA			VEUKA TEKOČA VODA					MOZOUA- VOST					MIK			
NI	ifiRi	ION	A KI	BIŽi												
Rešitev nagradne križanke pošljite do 22. 3. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna • križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali iekrižanke, ki jih boste poslali v modrih ovojnicah.
NaLMade. ki vas čakajo:
1.	nagrada: bon v vrednosti
4.000	SIT, MK Zagorje
2.	nagrada: bon v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje
3.	nagrada: bon v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 8/95
1.	nagrada: Kavbojke, Blue Moon by Jonas, Metoda Češek, Kotrcdež 12, Zagorje
2.	nagrada: Kavbojke, Blue moon by Jonas, E rančiška Kreže, Novi dom 33b, Trbovlje
3.	nagrada: Kavbojke, Blue moonby Jonas, Joži Rihter,Trg F. Kozarja 14 A, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 23.3.1995. Če se po nagrado ne morete
poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 9/95:
SLIVOVICA, AKA, ŠTIRIDESET,	NIZ,
MUČENIKOV, LABA, DANON, ODOL1N, GM, INA, KRVAVICA, RADO, KAKO, RT, ETA, IZAK, JD, AIDA, GINOGAMET, ANKER, OLIB, PIROMAN, AN, RDEČILO, PAGANINI, ALEMAN, ORO, ON, SAN, ALAN, VOAL, SESTRA, MIKI, EZRA, ELEVE, KUNEJ, LINA, FALOT, BROŠA, ATOS.
61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261
, o	I C on/fU)
m
Tokrat objavljamo rešitve nagradne križanke za mlade iz devete številke. Nagrajenci iz sedme številke so: 1. Peter Deželak, Vodenska 45, Trbovlje; 2. Krunoslav Križ, Maistrova 16, Litija. Izžrebancev iz knjižnic Hrastnik in Zagorje ni bilo. Križanka je namenjena vsem osnovnošolcem. Pred vami je spet nova križanka, želimo vam prijetno reševanje!
Rešitve nagradne križanke iz 9. številke: AS KARI, KOLIBA, NANTES, TRAVEN, KAJAKAŠ, SKALD, ELI, ARAK, KE, REŽA, HONORAR, NUŠA, VALENS, OVIDIJ, ANTE, LICEJ, PAR, EON, INANA, OVES, VAH, KSANTIPA, ARRABAL, ARSEN, ANODA, NOEZA, PISK, IST, KLAS, OLTEN, TE, TANTA, IRAVADI, EVIAN, CELIBAT, PAKRA, ANATEMA.
DO 35cm DOLGA PTICA ROPARICA, ZELO KORISTNA ZARADI UNIČEVANJA Škodljivcev		PLAČILO ZA OBRABO	e««u>	UUCA	FRANCOSK MODNI KREATDA (CR1ST1AN)	ALEKSAN- DER		S*	>	POSA- MEZNIK. PERSONA	ŠTUDIJSKI PROSTOR KNJIŽNICI	PREBIVAL- KA^STARO-	PREMAZ	JORDANSKA LUKA
INICIATIVA							PRAPRE- MEHIKE			►				
KŽSfifc.								REKA SKOZI FIRENCE	HR.MESTO 06 IZLIVU KOLPE V SAVO					
PREBI- VALEC SRBIJE				ZELENICA V PUŠČAVI REŽISER JOVANOVIČ					MORALA ODV2BI PROSTOST) ZNAMENOM IZSIUE-					
DOLGA ČRNA DUHOV- NIŠKA OBLEKA						ZAČETNIK SLKNJIŽ. (PRIMOŽ) SMUIN PRIPO- MOČEK							POZIV	S
DVAT1SO- VAMCAH					PREBI- VALKA BENGALIJE									SLOVENSK PEVEC SMOLAR
VPIS PODATKOV , V RAČUNALNIK					Šolska KORITO ZA ŽIVINSKO					ŠEOLNIKOM N EKD. VOJAŠKI ČIN				
VELIK AZIJSKI IZUMITELJI PAPIRJA								JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA				EDWARD LETOVIŠČE		
DALMATIN- SKO ŽENSKO				ANTON INGOLIČ			STAROGRŠKI BOG ZDRAVSTVA JAMSKI ESKULAP)	MIKRO- SKOPSKI POVZRO- ČITELJ BOLEZNI						
% /e e	*!sr			MOOEAN PLES SNOV, MATERIJA				AZIJSKA DRŽAVA (GLMESTO BAGDAD)					STEKLENA OMARA (NA PRIMER V MUZEJU)	TANGENS
	OGRADA ZA SVINJE	KNJIGA ZEMLJEVIDOV ! PRIPOVED Z ŽIVALSKIMI JUNAKI						TELUR VZDEVEK IGRALCA RADKA POLIČA			ŽOGA IZVEN IGRIŠČA			
											BEOTUEC			
	►		1111:1:			pisanje								
						TELJ(TTALO)						NOSTIIN		
BLAGAJNA					VZVIŠENA PRIREDITEV									SRBSKA REKA. PRITOK ZAHODNE MORAVE
					PERZUA									
naglasno ZNAMENJE, AKUT									JEZERO URIN					
krau ŽIVALI				DEL ŽIVALSKEGA TELESA				SKOPJE			TELOVADNI ELEMENT NA DROGU			
				gUnther GRASS				KALCU						
l/		►								r	■X	►		
		SESTAVIL VK	RA^ASA- GNOJA							x\		100 M2		

OVEN Nahajate se v nekakšnem pripravljalnem obdobju. Skušali boste prečistiti nastale nesporazume, se odreči nekaterim navadam in začeti na novo, s polno paro. St.: 18.
BIK Razmišljali boste o odnosih z drugimi in veliko vam bo do tega, da vos bo okolica pripravljena sprejeti. Na ovire glejte kot na izzive, ki vam pomagajo pri osebni rasti. St.: 15.
DVOJČKA Razite, da se v odnosu s partnerjem ne bostezavedali le svojih pravic in tako pozabili na partnerjeve potrebe. Notranji mir poskušajte najti v sebi. Št.: 5.
RAK Z zanimanjem boste sprejemali nove informacije in si bogatili znanje. Tudi v partnerstvu boste skušali eksperimentirati in navdušiti partnerja za določene spremebe. Št.: 20.
LEV Ponosni boste nasvoje delovne uspehe, a je kljub temu pomembno, da ste do svojih poslovnih partnerjev pošteni. Včasih ste prav kraljevo zaljubljeni vase, tokrat ne bo tako. Št.: 10.
DEVICA Včasih ste pravi deloholik in tako puščate ob strani tudi svoje najdražje. Zavedali se boste, koliko vam medosebni odnosi v resnici pomenijo in jim namenili vso pozornost. St.: 23.
TEHTNICA Tudi na morebitne probleme boste v tem tednu gledali dokaj optimistično. Pri tem vam bo veliko pomagala dobra družba, ki vas bo sprejela prav takšne, kot ste. Št.: 24.
ŠKORPIJON Ni pravi čas za končne odločitve, saj ste v marsičemu še notranje zmedeni in neodločni. Od partnerja si boste želeli predvsem varnosti in razumevanja. Št.: 2Z.
STRELEC Vztrajali in trmoglavili boste, kar vam bo po eni strani pomagalo do uspešnih rešitev problemov, na drugi strani pa si boste stem nakopali kar nekaj nasprotnikov. Št.: 31.
KOZOROG No delovnem mestu se boste lotili novih izzivov, ki vas bodo vzačetku kar malo plašili. Kljub vsemu boste največ pozornosti posvečali sorodnikom. Št.: IZ.
VODNAR Trmasto boste vztrajali pri svojih idejah in stvari ne boste pripravljeni videti še z drugih smeri. Vaša nekonvencionalnost bo nervirala tudi prijatelje. Št.: 4.
RIBI Počutite se preobremenjeni in radi bi nekomu naložili svoj "tovor" ali mu vsaj potožili o problemih. Razčistiti boste morali nesporazum s sodelavci, pa tudi s seboj. Št.: Z.
			
		mi	
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji 42.
Trbovlje - Slikar Ivan Žgalin je pripravil 10 del z zimskimi in letnimi motivi v TET. Razstavo si je možno ogledati do konca marca.
Zagorje - Slikar Ivan Žgalin je pripravil samostojno razstavo. V Gostišču Košenina je postavil 7 del z motivi iz krajine.
Radeče - V petek, 17. marcabo vDomu Svobode v Radečah ob 17. uri otvoritev razstave Jožeta Barachinija. Na otvoritvi bodo sodelovali učenci glasbene šole Radeče. Razstavabo odprta do nedelje, 19. marca, od 17. do 19. ure.
STALNE RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerij ska razstava slikarj a Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Car Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute.
Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do upora-
bnih predmetov iz srede tega stoletja;zbi rka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumen-tarno gradivo iz tega časa
Trbovlje: Ulica 1. junija 15:
Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča.
Zagorje: Cesta9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
GLEDALIŠČE
Trbovlje - V DD Trbovlje bo v četrtek, 23.3. v dopoldanskih urah revija mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin.
Izlake - V soboto, 18. marca, bo ob 18. uri v kulturnem domu na Izlakah premieraigre C. Golarja Dve nevesti. Vljudno vabljeni.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: . Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. -13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobibe na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 17. do 23. marca je dežurni veterinar Matjaž Pokom, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Ob nedeljah in praznikih pokličite št. 981.
Veterinar za male živali: delovni čas od 8. - 10. in 15. -18. ure vsak delavnik. (Tel.: 73 - 550.)
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v
Hrastnik - V ponedeljek, 20. marca bo v Hrastniku ob 19.30 uri zadnja predstava gledališkega abonmaja.
KONCERTI
Trbovlje-V DD Trbovlje bo v četrtek, 16.3. ob 18. uri koncert Folklorne skupine Javorje iz Šmartnega pri Litiji pod vodstvom Ide Dolšek.
OBČNI ZBORI
Trbovlje - V petek, 17.3. ob 17.30 uri bo v predavalnici DD Trbovlje redni občni zbor Planinskega društva Trbovlje.
IZLETI
Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira skupinski planinski izlet, dne 26. marca, na Porezen.
SNEMANJA
Trbovlje - V Glasbeni šoli Trbovlje bo v dneh 16. in 17. marca potekalo snemanje programa za izdajo kasete ob 50 letnici Glasbene šole Trbovlje.
Trbovlje-V Glasbeni šoli Trbovlje bo 22. marca ob 17. uri 8. interni nastop učencev te šole v dvorani šole.
Zabavne prireditve
Trbovlje - V petek, 17. marca zvečer, bo v Klubu Mesečina gostoval pevec Vlado Kreslin.
Športne prireditve
Trbovlje - V nedeljo, 19.marca ob 15. uri bo na stadionu Rudarja v Trbovljah nogometna prvenstvena tekma ZAGORJE - ERA ŠMARTNO (2.1iga).
Trbovljah na tel. št. 21-.134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.
...-......... ........
H# [p ra ® (§ \r & m
Jm b m ©
HRASTNIK
..? immsti
22- 24. NEVARNA	ZAGORJE
ŽENSKA (Z mZ*	"""f
JS, St"	22.-26. VARUH ČASA
<am. fant), sre.,
DELAVSKI DOM	g**!
TnnAui ir
TRBOVuE
■V :-: : : :-: :-:-:-: : : : : :
16. APRIL PRIHAJA	KINO IZLA
16. APRIL PRIHAJA	KINO IZLAKE
(aru. drama i. čet. ob 17. in
(am. drama), čet,* 17,n	19. BELI OČNJAK 2.
CIMUINU llL£am' inlMvL K nt‘d' oh
)9'Ul1 ,f ■ $! t7; m l9'	; :	KINO LITIJA
"V - 21. MASKA (a,n.	18- - 19. INTERVJU Z
19. - 21. MASKA (ara. 18. - 19. INI ERVJU Z


1.	-3. HUGO-Čuki (2)
2.	-1. VRNI SE - Patrol (4)
3.	-4. OSAMLJENO JUTRO - Abrakadabra (3)
4.	-5. NAJINA LJUBEZEN-4 tun (5)
5.	-/. ODA LJUBEZNI - Irana & Oto (1)
1.	-4. WHEN DO IGET TO SING MY WAY - Sparks (5)
2.	-3. SIMPATIJA-Magazin (2)
3.	- 2. THIS C0WB0Y SONG - Sting S Pato Bariton (4)
4.	- 5. LOOP Dl LOVE - 4 T 6 (3)
5.	-/. LOVE ME F0R A REASON - Boyzone (1)

VICI ZA V VICE
RTV TRBOVLJE K10
Četrtek 16.3.1995
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.15 FILM 1EDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV
video boom 40
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
20.00ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE

20.15 PETEK NA ETV
9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
20.15 SREDA NA ETV
20.15 ČETRTEK NA ETV
11 .OOPONOVITEV PETKOVE ODDAJE
POROČILA. 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
»■»*«-
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00 - 9.00DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP,
17.00	CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
RADIO TRBOVLJE
"
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVIS NE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45
‘
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI,18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO

Sposojeno iz BBS
Zaroka
Gospa Novak piše sinu pismo, v katerem mu čestita k zaroki: "Dragi sin! Tvoja zaroka je za naju z očetom zelo dobra novica. Oba se zelo veseliva tvoje sreče. Že dolgo sva si najbolj želela, da si poiščeš dobro ženo. To je nasploh najdragocenejši poklon, ki ga nebo lahko podari človeku..."
Na koncu pisma, z drugim rokopisom, pa je bilo napisano post scriptum: "Mamaje odšla na pošto po znamko. Ne poroči se, bedak!"
Ozdravitev
Zakonca, ki ne moreta imeti otrok, prideta k zdravniku, za katerega so govorili, da ima 100% uspeh v tovrstnem zdravljenju. Zdravnik je oba pregledal, naredil vse potrebne analize in na koncu zadržal ženo v ordinaciji zaradi posebnega zdravljenja. Čez nekaj časa zdravnik pride v čakalnico in reče možu: "Nič ne skrbite, rezultati analiz kažejo, da bo zdravljenje uspešno. Vaši ženi sem dal Hofmanove kapljice in rezultati bodo kmalu vidni." Na to pa mož odgovori: "Najlepša hvala. Ne morem vam povedati, koliko nama to pomeni, nato pa šepetaje nadaljuje: "zaprite zadrgo, ker vam ven kuka Hofman."
Policajska
Policaj meče v vodo opeke in vpije: "Čudo, čudo!" "Kaj je tu čudo?" vpraša mimoidoči. Policaj odvrne: "Jaz mečem opeke, ven pridejo pa krogi."
Godovi
16. marec: Herbert;
17. marec: Jerica;
18.	marec: Edo, Ciril Jeruzalemski;
19.	marec: Jožef; 3. postna nedelja;
20. marec: Lea, Benvenut;
21. marec: Turbij, Svobodan;
22. marec: Brane, Dionizij Palestinski.
----
I
I
I
I
N
l
|||||||i	•x'x'::x:x':-x*X'X*:*x'x*:"x':-x":"x'x'x*:'x*x::*x":-:-:-:-x-x’x-x*:-:* X;X;XvX;X;XxX;X;X;X;X;X;XvI;X;X;X;X;X;XvX;X;X;X;X;X;X;X;X Uganka Velik gizdalin,
Mil«	a premalo fin:
Olrsl X'X-X'X-X-X-X-X	za sprehajališče rad ima smellšče.
	U!|31Bd Aaijsau

Tudi svetniki se morajo včasih spustiti z višav visoke politike in se ukvarjati z banalnimi malenkostmi. Sem vsekakor sodijo tudi sejnine in potni stroški. No, v Hrastniku in Trbovljah so te stvari še nedotaknjene, bolj so pohiteli v Litiji in Zagorju.
V	Zagorju so večinsko izglasovali, da svetniki svojih denarnic ne bodo debelili s sejninami. V igri jebilkomplets po enim Prešernovim in Plečnikovim bankovcem na svetniško glavo na posamično sejo. Bo pa svetnikom proračun povrnil potne stroške.
V	Litiji so iz te podrobnosti razvili celo znanost. Očitno je, da tamkajšnji svetniki svoje avreole cenijo bolj kot njihovi zagorski kolegi. Avreole podpredsednika sveta in predsednikov odborov in komisij so vredne eno dnevnico in kilometrino za vsako sejo, članom pa pripada polovica dnevnice in prav tako kilometrina.
Bolj svetleče avreole naj bi bile tako po vsaki seji bogatejše za komplet s tremi Prešernovimi in enim Plečnikovim bankovcem manj svetleče pa s po enim Prešernovim, Plečnikovim, Gallusovim in Vegovim bankovcem. Za vsak kilometer, ki svetnike loči od njihovega zbornega mesta, pa jim bo zašuštel še en Valvazorjev bankovec in zacingljalo nekaj drobiža.
Premorejo pa Lilijani skoraj sto svetnikov in članov komisij. In če bodo pridno sejali, s porabo občinskega denarja ne bodo imeli nobenih težav.
Certifikati I
Na drugi javni dražbi slovenskih podjetij so prodali tudi koščke naših tovarn. Za vse, ki so kateremu od teh zaupali svoje certifikate, podatek o tem, za kolikšen odstotek izklicne cene sojih, koščke, seveda, privatizacijski skladi pokupili:
ABC - Žaga Trbovlje	100%
Svea Zagorje	96%
Predilnica Litija	94%
Siporex Kisovec	90%
Integral Kum Trbovlje	86%
Deloza Zagorje	72%
Certifikati II
Če ste med tistimi, ki stavite na domače znanje, pridnost in uspešnost: med slabo stotnijo podjetij, ki se bodo še lastninila tudi z javno prodajo delnic (doslej le hrastniški Sijaj), so tudi:
Cementarna Trbovlje Domex Hrastnik Rudis Trbovlje Zasavski računski center
Akcija 100
Ker Gospodarska zbornica zamuja, seje Redakcija jetmic na pobudo svojega Komiteja za gospodarstvo odločila, da letošnje leto razglasi zaleto 100 milijonov zelencev. Zasavska podjetja naj bi letos prvič zunaj slovenskih meja zaslužila 100 milijonov dolarjev. Glede na to, da so jim lani zmanjkali le slabi štirje milijončki, je boj že kakor dobljen. Akcijo bi tako lahko resno ogrozilo le še nadaljno padanje vrednosti ameriškega papirja, saj bi potem lahko namesto sto imeli dvesto milijonov zelencev.
Trzisce
*	V IpozujepodtaktirkoAndrejeKosem-Starina vzdušje bolj vojaško kot kdajkoli prej pod moškimi poveljstvi. Zdaj namesto halj in kombinezonov šivajo uniforme.
*	Direktor zagorske SveeMiro Štrajhar seje uvrstil med dobitnike nagrad, ki jih slovenska gospodarska zbornica deli za izjemne dosežke. S tem j e kuhinjska rabota dokončno promovirana v drugim enakovredno delo.
*	Prvi zasavski bančnik Zdenko Fritz je znižal obrestne mere. Ob lepi in dobrodošli gesti pa nekaj večnih skeptikov že skrbi denarno stanje bančnega direktorja. Najbolj navzdol so pač šle obresti za minuse na tekočih računih.

RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
F
1 k
Roman Kržišnik s,
elo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga

ligi!!

s X_J M W
NAJBOLJŠA POT DO NOVEGA VOZILA!
V mesecu marcu čakajo kupce novih Renaultovih vo‘zil izredno ugodni nakupni pogoji za gotovino, kredit in leasing.
Z veseljem vas popeljemo tudi na testno vožnjo.
ODPIRAMO VRATA POMLADI OD 16. DO 19. MARCA 1995
Obiščite nas v dneh odprtih vrat, čakajo vas drobna darila in velika nagradna igra, glavna nagrada:
Petka PRIMA!
RENAULT priporoča elf
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
AVTO
up®
HRASTNIK d.o.o.
V Hrastniku se odpira salon prodaje vozil iz programa
O H I Š E
M
A L G A J
Ugodni prodajni pogoji: krediti, leasing, sistemi staro za novo in ostale ugodnosti.
dne
Otvoritev salona bo
7.3.1995 ob 17h,
v prostorih AMD Hrastnik.
Vljudno vabljenil


imiMlk

N
TRBOVLJE
RADIO
TRBOVLJE
Celje - skladišče
/O Banka Z asa v j 6/1995
Trbovlje
5000002442,
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
COBISS o
NOVO
NOVA ponudba Banke Zasavje d.d. Trbovlje
6 mesečni gotovinski kredit s| realno obrestno mero
FIKSNO
R + 13,5%
Banka se je tudi pridružila trendu zniževanja aktivnih obrestnih mer in s 1. marcem 1995 znižala obrestne mere za kredite.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
NAROČILNICA <
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi
tel.: 0601/64 250, 64 166; 1ax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
in priimek
Datum rojstva
........il
podpis
datum
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)