štev. 15. V Ljubljani, 15. avgusta 1926. L&to XLHL Glasilo Kmetijske družbe z a Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št, 3. Urejuje Viljem Rohrinan. Vseoinct Deteljišča namesto slabih njivskih travnikov. — Repa in njivski polži. — Posnetnalniki za mleko. — Hmeljske stenice. — Mešanec ali kompost. — Kmetijska razstava na Ljubljanskem veiesejmu. — Vinska letina in vinski promet v krško-brežiškem okraju. — Iz delovanja živinorejskega odseka v Št. Jurju. — Poziv k prijavi poizkusnih zemljišč za napravo umetnih menjalnih travnikov. — Vprašanja in odgovori. -Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. — Kmetijske novice, — Gospodarske stvari. — Družbene vesti. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. _ Deteljišča namesto slabih njivskih travnikov. Naša živina bi bila lahko bolj razvita in bi lahko dajala več užitka, ako bi bila bolj rejena. Toda po večini naših krajev se imamo boriti s pomanjkljivo rejo, ki je posledica nezadostne prehrane. Po eni strani manjka zadostnega pridelka, po drugi pa tečnejše krme. Zlasti pozimi je reja zunaj po deželi pomanjkljiva. Pri nas pokladamo preveč slame in premalo tečnejših krmil. Ta slika se nam odpira skoraj v vsakem hlevu, kamor pogledamo. Krma, ki jo pridelujemo po naših travnikih, ni tako tečna kakor je po drugih krajih, to pa zaradi-tega, ker naše travnike preveč zanemarjamo, ker jih premalo gnojimo, ker raste na njih vsepolno plevela, dosti premalo pa dobrih trav in detelj. Vsa naša prizadevanja bi morala iti za tem, da dvignemo v vsakem oziru dosedanji pridelek krme. Mi potrebujemo na našem malem posestvu več krme in boljšo krmo. Ni zadosti, da je želodec z rezanico slame napolnjen! Mnogim kmetovalcem bo kazalo, da bodo začeli pridelovati rajše nekoliko več detelje,-in sicer na ta način, da začno sejati večletne, dva do triletne detelje ali deteljne mešanice in da opuste zato slabe njivske travnike, če jim premalo neso. Dobra deteljišča dajejo lahko še enkrat toliko krme in krmo, ki je vse bolj tečna in veliko bolj pripravna za mešanje s slamo. D v o- ali triletne deteljne mešanice lahko uvrstimo v naš kolobar, če preorjemo dotične travniške prostore in jih obdelamo za njive. Res je, da si naložimo s tem nekaj stroškov, toda glavno je, da imamo od tega več koristi, ki se koncem koncev ne poznajo samo v živinoreji in njenih pri- delkih, temveč tudi v poljedelstvu in sploh pri vsem gospodarstvu. Današnje razmere nas silijo, da vzamemo vprašanje o zboljšanju našega krmskega pridelka v resen preudarek in da storimo vse, kar treba, da se reja naše živine s pomočjo tečnejše in obilnejše domače krme na bolje obrne. V tem pogledu nam razširjanje deteljnega pridelka namesto slabih njivskih travnikov najlažje pomaga. V mislih so seveda le travniki, ki jili je mogoče uvrstiti za njive. R. Repa in njivski polži. Letos delajo polži tudi na njivah veliko kvaro. Kjer se je ta golazen razpasla, ni varen pred njo noben sadež. Lotijo se polži vsega. Veliko škodo so letos napravili pri razni zelenjavi, pri fižolu, detelji, prosu itd. Sedaj je v nevarnosti pred njimi strniščna repa. Po nekaterih njivah so jo polži že pokončali. Pa tudi ponovna setev repe ne bo varna pred njimi1. Proti polžem se je težko boriti. Ta golazen se skriva čez dan v zemljo, pod kepe in druga varna mesta. Ponoči pa lazijo okolu in objedo vse, kar jim pride na vrsto. Videl sem te dni njivo, kjer je bila vsa setev repe uničena, takorekoč že med kalenjem. Mladi polži so pa skrčeni ležali pod kepami in pričakovali zopet noči. Dotičuo njivo so sicer potrosili takoj po setvi z apnom, toda brez zaželjenega uspeha. Apno je sicer dobro sredstvo, toda priti mora v zadostni količini v dotiko s polžem, drugače ne pomaga nič. Tukaj ni izdalo. Z apnom štupati se mora ponoči, ko lazijo polži okolu. Bolje je, da se žrtvujemo eno noč, kakor da nam ostaja njiva prazna in je vsa setev zavržena. Ker utegne premalo gašeno apno škodovati tudi rastlinam, priporočajo tudi, da nastavljamo po njivah na številnih mestih mah, da se pod njega skrivajo, nakar jih potem čez dan poberemo in pokončamo. Tudi otrobi so baje dobra vada za polže. Otrobe je nastavljati v malih kupčkih, da se polži krog njih zbirajo, na kar jih v zgodnjih urah polo-vimo in pokončamo. Letos je škoda, ki jo delajo polži po našem polju, na mnogih krajih zelo velika, pa je še ne bo konec. Tudi zimskemu žitu in jesenskim pose t vam bodo škodovali, če jih ne bomo pregnali. Če bo vlažno vreme polžem tudi zanaprej tako ugodno kakor je bilo lansko in je tudi letošnje, potem bo polžja nadloga tudi še prihodnje leto velika, ker se polži ob takem vremenu silno hitro plode in razmnožujejo. Strniščna repa je pri nas močno podvržena raznim škodljivcem. Napadajo jo bolhe, ličinke repne grizlice (črne gosence), gosence repnega belina in sedaj še polži. V takih razmerah se priporoča, da nadomestimo del repe s strniščno peso>, ki se da po naših krajih z uspehom pridelovati iu ki daje teč-nejlšo krmo kakor repa. R. Posnemalniki za mleko. Naši živinorejci ne morejo dandanes prodati mleka svojih krav po ceni, da bi se jim njih mlekarstvo izplačalo, zato ga skušajo bolje vnovčiti na drugi način. Skoraj najbolje se izplača naprava masla, ker se zanj dobi primerna cena, razentega pa ostane še posneto mleko, ki ga uporabimo deloma v domačem gospodinjstvu za hrano, deloma pri naši mladi živini in prašičih kot prvovrstno krmilo. ____ Pod. 33. Prerez posnemalnika „Baltic". Za posnemanje mleka rabimo posnemal-n i k e. Industrija te vrste strojev je danes že tako razvita kakor malokatera druga, zato je večkrat težko pogoditi, kateri stroji so najboljši. Kakovost strojev je odvisna v prvi vrsti od dobrote materiala (železa, jekla in druge pločevine) in v drugi vrsti od natančnosti pri izdelovanju in montiranju posameznih delov. Ta kakovost se pa pri praktični uporabi posnemalnika oceni predvsem po tem, če stroj natančno posnema, če mu je pogon lahek, če je enostaven iii se da lahko razložiti in čistiti in slednjič če je trpežen. EZH1 Pod. 34. Posnemalnik „Baltic" na parno turbino z ogrevalnikom. V teh točkah je smatrati po,snemalnike tvrdke „Baltie" med najboljše. Izdelujejo se pa v najmanjših oblikah od 35 litrov na uro do velikih strojev, ki posnamejo v isti dobi do 2000 litrov mleka. Posnemalniki vseh vrst so izdelani po enem čim najbolj enostavnem modelu, kar nam kaže pod. 33. (A). To omogoča lahko čiščenje in lahek pogon. Iz tega razloga so se ti posnemalniki tudi po Sloveniji že precej razširili. Toda ne samo za posamezne živinorejce imajo pomen ti posnemalniki, temveč tudi za večje mlekarne. Tako vidimo na podobi 34. (B) posnemalnik za 2000 litrov mleka, združen z ogrevalnikom, ki ga žene parna turbina. Pri1 tej napravi se para ne porabi samo za pogon turbine, temveč tudi za segrevanje mleka na tisto stopinjo, pri kateri je najboljše posnemati. Tisti živinorejci, ki nimajo prilike oddajati svojega mleka po primerni ceni v mlekarne ali pa tudi drugim odjemalcem, naj si nabavijo mali posnemalnik, da z njegovo pomočjo dobivajo smetano in napravijo maslo. Kjer je pa možnost dana za ustanovitev večje mlekarne, tam se pa naj najprej posvetujejo s strokovnjaki v mlekarstvu in si naj po njih navodilu uredijo svojo mlekarno. Še -bolj podrobno o mlekarstvu in mlekarskih izdelkih se bo lahko vsak poučil na kmetijski razstavi, ki bo od 4. do 13. septembra t. 1. na Ljubljanskem ve-lesejmu. L. Hmeljske stenice. Minulo leto so se pred obiranjem hmelja v bližini Gorenja ob Paki prvič opazovale hmeljske stenice, to so male, do 8 mm dolge živalce, ki so prav urne in se skrivajo' za liste in v razpokline, kakor hitro se jim bliža človek. Letos se je ta^škod- ljivec zglasil v naših nasadih že koncem majnika v veliki množini. Hmeljska stenica spada med najhujše sovražnike hmeljske rastline. Ona napada začetkoma liste, potem pa poganjke, v katere zasaja svoj rilček ter pije njih sok. Poganjki hirajo vsled tega in tvorijo le slabo razvite, ocvirkom podobne kolube — ali se pa posuše in povzročujejo takozvano „oslepe!ost" hmelja. Hmeljskih stenic jc pa več vrst ter se najdejo tudi na raznih travniških cvetlicah; vsled tega jih imenujejo tudi travniške stenice. Stenice polagajo svoja jačeca pod skorjo hmelj, drogov, v njih razpokline, na ovenele poganjke in trte, na suho listje ali na druge odpadke. Iz jajčec došle ličinke so začetkoma prav male in zelo urne živalce, ki ljubijo solnčno toploto-, se večkrat levijo, pijejo rastlinski sok, rastejo in dobivajo končno krila in postanejo spolno razvite stenice. Vroče in suho vreme pospešuje, mokrotno in hladno vreme pa zadržuje razvoj in pomnožitev. Hmeljske stenice, rdečega pajka, hmeljske uši, škržate in druge živalske sovražnike uničujemo potom brizganja s tekočino, ki smo si jo pripravili iz kvasije ali tobačnega izvlečka, mazavega mila in vode. Na 100 1 vode se vzame 1 kg kvasije ali izvlečka V/2 kg mazavega mila. Kvasijo se mora pred uporabo prekuhati in potem pustiti 24 ur stati. Stenice se najuspešnejše preganjajo pri lepo toplem, solnčnem vremenu. V temeljitejšo obrambo' vseli živalskih škodljivcev se pa uporabljajo z najboljšim uspehom sledeča sredstva: 1. voda, 2. ogenj, 3. žični nasadi, 4. za-žiganje vseh odpadkov in 5. skrbno negovanje in izdatno gnojenje hmeljskih nasadov. Ker so hmeljski drogi vsem živalskim škodljivcem najboljše zavetišče, se vsem hmeljarjem najtopleje priporočajo nasadi na žico, ki so relativno cenejši od nasadov na droge. Kdor zamote jeseni, pozimi ali spomladi polagati hmelj, droge v stoječo ali mirno tekočo vodo za dobo 14 dni, ta uniči s tem vse v razpokiinah se nahajajoče jajčeca, ličinke, bube in dorasle živalske škodljivce vseh vrst. Ravnotako učinkuje ogenj. V to svrlio je potrebno, da se hmelj, drogi spuščajo skozi primeren plamen, ali da se sučejo nad močno žrjavico. Po hmeljski trgatvi je nujno potrebno, da vse trte, vse suho listje in druge poganjke, kakor tudi plevel sežigamo in tako pokončujemo vso škodljivo zalego. Hmeljarji, ne vporabljajte torej hmeljevko kot krmo živini, pa tudi ne kot nastelj! Pravilno in 'dobro gnojena hmeljišča, ki so brez vsakega plevela, bodo imela veliko več odporne moči zoper razne škodljivce, nego izstradana in zanemarjena. Navedenih obrambnih, del se bodo pa morali lotiti vsi hmeljarji, kajti prizadevanje posameznega postane brezpomembno. Ako si bo hotela naša država ohraniti izdaten vir dohodkov in obenem najboljši vir blagostanja državljanov, potem sc bodo morala navedena obrambna dela razglasiti kot obvezna za vse hmeljarje, kar bi se prav nujno priporočalo. Anton Petriček. Mešanec ali kompost. J. Žirovnik, Kranj, Dober gospodar mora skrbeti, da svoji zemlji kolikor mogoče vrača snovi, katere ji je odvzel s sadeži. On mora zemljo dobro gnojiti. Danes gnojimo zemljo z različnimi gnojili. Opozoriti hočem naše gospodarje na izdaten in najbolj cenen gnoj, katerega lahko pridelajo sami in na vsaki kmetiji. Ta gnoji je mešanec ali kompost. Ta gnoj skoraj nič ne stane, posebno tiste gospodarje, ki imajo svoja posestva ob večjih cestah. Te ceste trebijo cestarji od blata — cestneka in drugih odpadkov. In ravno ta cestnek je podlaga ali najboljša snov za kompost. S cest se steka deževnica v obcestne jarke, ki se potem zarastejo s travo. Te jarke je na leto po parkrat otrebiti in tako dobimo zopet izvrsten material za kompost. Pri1 vsakem gospodarstvu je razentega vsei>olno vsakovrstnih odpadkov med letom, ki spadajo na kompost, kakor so pepel, zidni omet, saje, odpadki pri klanju itd. Vsaj vsak teden ali pa sploh, kadar je kaj nasme-teno okoli hiše, moramo snažno pomesti po dvorišču in hiši. Med letom moramo redno snažiti kur-nike, kar da zopet dobre snovi za kompost. Vsak dan je v kuhinji kaj odpadkov in pomij. Vsako leto je treba parkrat trebiti jarke in luže. Popravljajo se pota. Blato se z njih postrga in napelje gramoz nanje. Na žagah in krliščih gnijejo ostanki lesa in drevesnega lubja. Pri raznih rokodelcih so razni odpadki, posebno pri kovačih obreznina od konjskih kopit, itd., itd. In tako se nudi vse polno prilik, da dobivamo razne odpadke. Vse te odpadke razgrinjamo po kompostnem kupu in v redu, kakor nam prihajajo v roke. Ta red je nekako sledeč: Za kompostni kup odločimo najprej primeren prostor blizu gnojišča in bolj v senčnem kraju, ki bodi vsaj 9 rn dolg in 2111 širok. Ta prostor se razdeli na tri' enake dele. Na prvem delu, 3 m dolgem in 2 širokem, napravimo prvi kup komposta do 1 m visoko; seveda kakor nanesejo razmere in je pri rokah potrebni material. Najprej razgrnemo na vseh teh 6 m2 cestneka za 20—30 cm na debelo. Vrh cestneka spravljamo potem v plasteh vse razne odpadke, smeti, prst, plevel itd. Kolikor bolj so pomešane razne snovi, toliko lepše zori ta kup. Polivamo ga pa po potrebi z gnojnico. Vse to pustimo ležati tja do majnika, ko začne kup zeleneti. Spomladi namreč ozelene vsa plevelna in travina semena, katerih je bilo več ali manj v cestniku in drugih smeteh. Ves kup preme-čemo na prostor prihodnjih 6 m2, in sicer tako, da kup od vrha do tal in plast za plastjo odkopljemo in premečerno. Potem pa zopet po potrebi zalivamo z gnojnico-. Ako čez par mesecev zopet ozeleni, ga pa zopet premečerno, da s tem zataremo vsa semena v njem. V jeseni je tak kup navadno goden in ga lahko porabimo za vrt, cvetice, posebno za gnojenje drevja in travnikov, vinogradov itd. Na tretjem prostoru 6 m2 pa med tem že zbiramo nov kup. Kompost je cenen in izdaten gnoj, katerega bi si moral na leto vsak kmetovalec pridelati najmanj 6 m3. Ta gnoj je zanj, kakor dobro založena jedilna shramba v boljših hišah, kjer dobi okrepčila vsak dan in vsako uro popotnik, delavec, ali pa tudi bolnik. Goden kompost se tiplje, kakor bi imel človek žamet med prsti in diši lepo po dobri, zdravi prsti. Vsak kmetovalec naj gre takoj na delo in naj si čvmpreje naredi kompostni kup. Povsod se bo ta gnoj dobro obnesel. Poleg tega bomo pa imeli snažne ceste in dvorišča, kar tudi nekaj velja! Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Dve leti je tega, da je začela uprava Ljubljanskega velesejma podpirati tudi težnje kmetijskega stanu in prirejati razstave kmetijskega značaja. Prvo leto je vprizorila s pomočjo merodajnih činiteljev in podpor konjsko razstavo«, lansko leto je priredila poleg konjske razstave tudi razstavo goveje živine in ovac v zvezi s sejmom za plemensko živino. Ena kakor druga razstava je tako dobro uspela, da je bilo slišati samo ponovno željo po nadaljnjih takih prireditvah, ker nudijo obiskovalcem kakor tudi raz-stavljalcem mnogo prilike za nove pobude in nov napredek v živinoreji. Letos se je program teh velesejmskih prireditev nanovo razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Toda dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja po nadaljnjem napredku na začrtani poti premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. V dneh od 4. do 13. septembra se vrši na Velesejmu tretja taka razstava, ki bo obsegala to pot več razstavnih oddelkov. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal vse panoge našega kmetijskega gospodarstva, se bo priredila tudi mlekarska razstava, nadalje razstava kmetijskih strojev in kmetijskega orodja in slednjič razstava buteljskih vin z najbolj slovečih vinskih goric naše dežele. Obiskovalce bo zanimala predvsem strokovno-poučna razstava, ki bo obsegala vse stroke kmetijstva: poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, živinorejo, mlekarstvo, vinarstvo, sadjarstvo itd. V tem oddelku bodo razstavljeni razni predmeti, ki so za nazorni pouk našega praktičnega kmetovalca v sedanjem času posebno važni in potrebni. Ves ta oddelek bo razvrščen po kmetijskih strokah in bo nudil slehernemu obiskovalcu tolikoi poučnega, da bi se ga moral ogledati vsak kmetovalec brez izjeme. Posamezne stvari se bodo prikazavale v slikali, modelih, preparatih itd., po vzorcu vrlo uspele higijenske razstave. Posebno zanimive bodo v tem oddelku tudi najnevarnejše bolezni, poškodbe različnih kmetijskih sadežev in obrambna sredstva. Mlekarska razstava bo obsegala razne mlečne izdelke, ki jih bodo razstavile naše mlekarne in sirarne. Spoznali bomo dosedanji razvoj in napredek našega mlekarstva in sirarstva, ki postaja v zvezi z živinorejo čim dalje večjega pomena za povzdigo blagostanja v naši deželi. V tem oddelku bodo razstavljeni tudi različni mlekarski stroji in drugi pripomočki, ki obetajo tudi našim krajem večji razmah v tej stroki.' Razstava kmetijskih strojev in kmetijskega orodja bo obsegala ves napredek na polju kmetijsko-strojne tehnike, ki je danes ob pomanjkanju in dra- ginji ročnih delavcev dvakrat bolj važna za naš kmetski stan. V tem oddelku bodo zastopani stroji in orodje za vse različne panoge našega kmetijstva. Tukaj se bo nudila prva večja prilika, da se seznanimo s stroji in orodjem, ki se nam v novejšem času priporočajo za naš napredek. Slednjič je na programu stalne razstave tudi razstava buteljskih vin z najboljših vinskih goric, ki naj pokaže, do kakšne popolnosti in dobrote se dajo naši vinski pridelki pripraviti. Sloveče vinske gorice in žlahtne trte najboljših naših vinogradnikov bodo v tem oddelku tekmovale za prvenstvo in kazale tudi, kaj se da doseči v zvezi z umnim kletarstvom. Vse te razstave bodo na ogled ves čas od 4. do 13. septembra t. 1. Poleg tega se vrši v nedeljo, 5. septembra t. 1. še razstava konj, ki naj pokaže naš najboljši plemenski material, ki ga imamo letos v deželi. Tako bo kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu napravila važen korak naprej in bo brez-dvomno mnogo pripomogla k nadaljnjemu napredku našega kmetijstva. Zato vabimo vse nalše kmetovalce, da si jo ogledajo in jo ves čas pridno obiskujejo. R. Vinska letina in vinski promet v krško-brežiškem okraju. Nepretrgoma slabo deževno vreme maja, junija in do polovice julija, je dobre nade vinogradnikov na izredno letino močno udušilo. Trta je povsod lepo nastavita in pričakovati je bilo letos v vsakem oziru obilnejšo letino od lanske, toda deževno in hladno vreme med cvetjem ter nastop grozdnega črvička „ki-seljaka" (grozdnega molja ali grozdnega stikača), sta zmanjšala pričakovani pridelek že sedaj za polovico- Pred peronosporo in grozdno plesnobo (oidijem) se je trtje dosedaj z vztrajnim in marljivim škropljenjem z galico, su-1'ikolom, saloidinom in žveplanjem še razmeroma prav dobro ohranilo. Odvisno je sedaj le od nadaljnjega vremena, kako se bo razvilo preostalo grozdje. Mnenje, da bo letošnji pridelek v vsakem oziru slabši od lanskega, je preuranjeno. Ako bodo prihodnji meseci količkaj solnčtii in lepi, se bo ostalo grozdje lahko prav ugodno razvilo, vsled česar se vtegne pridelati še prav dobra kapljica, ki bo lahko prekašala lanskoletno. In to bi bilo, v očigled dejstvu, da je še mnogo lanskega vina neprodanega, prav želeti. Tako bi se na eni strani do malega izpraznile zaloge lanskega vina, čeprav bolj poceni, po drugi strani bi pa novo vino imelo tem višjo ceno, ker ga bo manj in bo boljše kvalitete. Ne morem si kaj, da pri tem ne obnovim svojega priporočila, da naj skuša mali vinogradnik svoje vino spraviti takoj jeseni v denar, čim se mu nudi primerna kupčija. Kaj pomeni kupčijska svojeglavnost, češ, svojega vina ne dam ceneje kot sosed, se je očitno pokazalo že nekaj let sem. zlasti pa zadnje leto. Vina, ki so se plačevala v jeseni po 6 do 7 Din, bi dotič-niki radi oddali danes, ko'so ga polovico že doma popili, za 4 do 5 Din, ker potrebujejo denar za obdelavanje in druge svoje potrebe in ker se bojijo, da se jim vino v slabih kleteh in nepolnih posodah izpridi. Nadalje moram pripomniti, da so lanske oziroma letošnje slabe vinske kupčije v krškem in brežiškem okraju mnogo krivi vinogradniki tudi zaraditega, ker premalo opo- zarjajo javnost na svoje pridelke. Svoj čas smo prirejali v teh krajih vinske sejmove, grozdne razstave, objavljali reklamne spise itd., a ker so se nekateri pritoževali, da jim s tem kvarijo cene, se je to delovanje opustilo. Zato so se pa tega dela tembolj poprijel! Zgornještajerci, in posledica .ie bila, da so takoj pritegnili nase številne kupce, tudi kranjske izrazite „cvičkarje". Taka šola je dobra, ker najbolj odpira oči. V krško-bizeljskem okraju imamo podjetnega vinskega trgovca g. B. v Krškem, ki jc letos marsikaterega revnega vinogradnika rešil z odkupom njegovega vina in ki je tudi drugače poskrbel za reklamo krško-bizeljskih vin v Ljubljani, in sicer na Ljubljanskem velesejmu. Mož se ni ustrašil velikih reklamnih stroškov, ki jih zahteva razprodaja vin na Ljublj. velesejmu, zato je pa tudi dosegel svoj cilj v prid sebi iu drugim revnim vinogradnikom. Fr. Gombač. Iz delovanja živinorejskega odseka v St. Jurju. Živinorejski odsek podr. v Št. Jurju ob juž. žel. je zboroval 13. junija. V rodovnik je bilo vpisanih 75 krav. Delokrog se je raztezal na občine Št. Jurij, Kalobje in Slivnica. V letu 1925. jc bila izkazana iu kontrolirana mlečnost 34 krav. Povprečna mlečnost v letu 1925. je bila 1955 litrov. Najboljše molznice so bile: št- 28. 25.89 I od pos. Malgaj Ivana, Nova vas; št. 39. 2457 1 od pos. Malgaj Ivana, Nova vas; št. 41. 3183 1 od pos. Čretnik Franja, Nova vas; št. 45. 2627 I od pos. Kroflič Martina, Črno lica; št. 59. 2423 1 od pos. Kompolšek Ivana, Kameno; št. 93- 2726 1 od pos. Žmahar Franja, Nova vas; št. 103. 2432 1 od pos. Čretnik Franja, Nova vas. Od zaroda rodovniških kras so dosedaj že 4 krave kontrolirane. Od teh prekašata dve, ena pa zaostaja za mlečnostjo matere. Bikov, h katerim so se .pripuščale rodovniške krave, je bilo 6. Od teh je bilo o priliki licencovatija in pregledovanja priznanih trem 28 točk, dvema 27 in enemu 26 točk. Od rodovniških krav je bilo leta 1925. prodanih za pleme 6 bikcev. Živinorejski odsek je tako kakor druga leta posredoval pri prodaji merjascev. Iz okoliša je bilo prodanih 24 merjascev. Nadalje je živinorejski odsek sodeloval pri razpečavanju štajerskih kokoši in petelinov. V lttu 1925. je bilo prodanih 70, od teh je 50 kupila komisija iz Karlovca, ki je kupovala za primorsko-krajiško oblast. Za nadaljnje delovanje so bili izvoljeni sledeči člani podružnice: načelnik: Anton Uršič, živinozdravnik; podnačelnik: ravnatelj inž. Valentin Petkovšek; tajnik in vodja rodovnika: inž. Franjo-Koprivšek; sreski kmetijski referent: nadzornik Goričan; odborniki: kontrolna asistenta Franjo Jager in Jurij Šumej ter Blaž Urfeb, Pintar Jožef iti Čatar Ivan. Poziv k prijavi poizkusnih zemljišč za napravo umetnih menjalnih travnikov. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani namerava napraviti prihodnjo pomlad v svojem področnem okolišu (ljublj. oblast) večje število vzornih umetnih menjalnih travnikov v približni izmeri po 3000 m2 (pol orala) za vsak poizkus. S temi poizkusnimi travniki hoče postaja pokazati, kako se napravijo umetni menjalni travniki, ki so največjega pomena za pridelovanje krme na njivah. Obenem bo izkušala postaja dognati s temi poizkusi, kateri način zasetve travno-de-teljnih naprav je najbolj priporočljiv za naše talne in podnebne razmere. Iz tega razloga se bodo razdelila poizkusila polja v tri enake parcele v približni izmeri po IOUOm-. Ena teh poiz- kusnili parcel se bo posejala s travnodeteljno mešanico brez zaščitnega sadeža. Na drugi parceli se bo posejala travno-de-teljna mešanica pod zaščitno zeleno žito (žito, ki se zeleno pokosi), dočitn se bo posejala travno-detefjna mešanica na tretji parceli pod dozorevajoče žito (žito, ki dozori). Kmetovalci, ki imajo voljo in veselje delati take poizkuse in razpolagajo s primernim zemljiščem ob kaki javni poti, katero zemljišče je bilo letos obdelano z okopavino (krompir, pesa itd.), pa želijo, da se jim ta njih svet izpremeni v menjalni travnik (menjalno senožet) za štiri- do šestletno rabo, naj prijavijo svoje zemljišče podpisani direkciji do konca meseca avgusta t. 1. Prijavijo naj se le zanesljivi poizkusniki, ki bodo poizkuse resnično izvedli po predpisih. Ti dobe travno-deteljno seme brezplačno, dočim si bodo morali priskrbeti zaščitno žito sami in bodo morali seveda sami obdelati tudi poizkusilo polje. Direkcija kmetijske poskusne in kontrolne postaje. V L j u b 1 j a n i, dne 27. julija 1926. Direktor. Ing. cliem. J. Turk s. r. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so se podpisali s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti pismu 3 D i n (v znamkah) za stroške. Vprašanje 57. Pri nas imamo srenjsko gmajno, ki jo upravlja župan, čeprav bi moral v ta namen biti izvoljen gospodarski odbor. Kakšne naloge ima ta, pa prosim za pojasnila. Tudi mi ni znano, kdo ima dolžnost vzdrževati ograje ob srenjski gmajni. Kako dosežem ureditev pravic srenjske gmajne? (I. V. v L.) Odgovor: Zakon z dne 1. avgusta 1912, kranjski dež. zak. štev. 49., vsebuje točne določbe glede oskrbovanja soseski-nega premoženja in poslovanja gospodarskih odborov. Ta zakon dobite gotovo v občinski pisarni, prečitajte ga in se ravnajte po njem. V slučaju, da so na Vaši „srcnjski gmajni" užitki neurejeni, prosite s kolka prosto vlogo komisarja za agrarne operacije v Ljubljani, da Vam na temelju zakona z dne 26. oktobra 1887, kranjski dež. zak. štev. 2. iz 1. 1888, uredi užitne pravice in izda primeren statut na upravljanje skupnega premoženja. Tako uredbeno postopanje ne povzroči prav nobenih izdatkov razen zemljemerskih stroškov, če želite, da agrarni zemfjemercc gmajno premeri in zamejiči. -Glede vzdrževanja ograj se opozarjate na zakon z dne 3. julija 1912, kranjski deželni zakonik štev. 45., katerega § 3. določa, da ima glede dolžnosti vzdrževanja ograj in glede porazdelitve stroškov sklepati v prvi instanci občinski odbor in ne gospodarski odbor. O pritožbah zoper sklepe občinskega odbora razsoja veliki župan kot izvršilec poslov prejšnjega deželnega odbora. L. Vprašanje 58. Zadnji čas se pri nas na drevju sladkih jabolk pojavlja bolezen rak, ki grozi uničiti marsikatero drevo. Kakšno sredstvo imamo proti raku ra sadnem drevju? (A V. v P.) Odgovor: Rak napada ponavadi jablane, pa ludi izmed teh le nekatere vrste. Zato je najuspešnejši pripomoček proti tej bolezni saditev takih sort. ki so bolj odporne, kakor n. pr. železnikar, grafenštajner, boikovo jabolko, knežak in druge. Tudi močno gnojenje z apnom, posebno v zvezi s kalijem, veliko pomaga proti rakavosti. Če so raku na drevju kriva močvirnata tla, jih moramo najprej osušiti in nato močno pognojiti z apnom, kalijem in fosfornimi gnojili. Če je drevo že napadeno po raku, sa je sicer težko popolnoma ozdraviti, ker so glivice te bolezni v njem že razširjene, vendar se da njen razvoj omejiti, oziroma zadržati. V tem primeru izrežemo rane in bule do zdrave skorje in lesa ter jih namažemo s kakim primernim razkuževalnim sredstvom, kakor je petod-stotna raztopina modre galice, karbolinej, arborin v 40 do 50 odst. raztopini. Če je pa drevje že močno rakovo, ga ne kaže več zdraviti; najbolje ga je posekati in sežgati. Natančnejše se o tej bolezni poučite v knjigi: M. Humek, „Praktičen Sadjar", ki jo dobite pri Kmetijski družbi za 80 Din. L. Vprašanje 59. Zraven mojega koloseka ima sosed ob-raščeno hosto, iz katere segajo veje približno 8 m čez moj svet ter mi delajo škodo. Imam li pravico soseda prisiliti, da odstrani veje, ki segajo čez moj svet; ali jih pa lahko sam ob-sekam? Čegavo je vejevje, ki sega čez tuj svet? (J. H. v S.) Odgovor: Po zakonu ima lastnik zemljišča tudi lastninsko pravico do vseh rastlin in rastlinskih delov: vej, sadja in korenin, ki rasejo v ali nad njegov svet. V tem zmislu so tudi veje, ki rasejo čez Vaš svet, Vaša last in imate pravico jih posekati. Vendar bi Vam svetovali, da najprej opozorite soseda na to in ga prosite, da sam odseka ali poseka drevesa, ki Vam škodujejo. Če pa on navzlic ponovnim opominom noče o tem ničesar slišati, potem šele ukrenite, kar se Vam zdi umestno oziroma kar Vam zakon dovoljuje. Če pa posekate veje, vrzite jih na sosedov svet, četudi imate Vi do njih pravico, da ne bo hujšega prepira. Na vsak način je bolje, da se mirnim potom pogodite, kajti vsaka tožba je v škodo obeh strank. __L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Pilštanj je zborovala 6. junija. Od 22 članov je bilo 7 navzočih. Računski zaključek izkazuje 565 Din prebitka. Delegatom je bil izvoljen And. Zakošek. Sklene se nakupiti v jeseni več sadnega drevja za člane. Kmetijska podružnica Sv. Marjeta pri Moškanjcih je zborovala 6. junija. Od 102 udov je bilo 23 navzočih. Računski zaključek izkazuje 152.600 Din dohodkov in 142.024 stroškov. Po odbitku terjatev ostaja premoženja 7900 Din. V odbor so bili izvoljeni: Fr. Rižnar načelnikom, za odbornike pa: Fr. Vesenjak, Fr. Ranfl, Fr. Reborc, Iv. Šketa in Fr. Prelog. Za družbene delegate so bili izvoljeni: Fr. Rižnar, Fr. Ranfl in Fr. Vesenjak. Podružnica je sklenila sklicati shod za ustanovitev zadružne mlekarne. Kmetijska podružnica Smlednik je zborovala 13. junija. Od 44 udov je bilo 22 navzočih. Računski zaključek izkazuje 16.538 Din dohodkov, 15.5,38 Din stroškov in preostanka 1000 Din. V odbor so bili izvoljeni: Jož. Burgar načelnikom, za odbornike pa Jak. Konjar, Hen. Lazarini, Jan. Zlate, Jern. Novak, Jož. Draksler in Fr. Jereb. Podružnica sklene potrebno glede nabave gosp. potrebščin in trijerja. Kmetijska podružnica Gornja Ponikva je zborovala 20. junija. Od 22 udov je bilo 7 navzočih. Računski zaključek izkazuje 590 Din in 246 Din stroškov, torej 344 Din preostanka. Delegatom je bil izvoljen Martin Jezernik. Kmetijska podružnica Buče je zborovala dne 20. junija. Od 38 udov je bilo 16 navzočih. Podružnica je na novo ustanovljena. V odbor so bili izvoljeni: Jož. Ivane načelnikom, Ant. Pajk, Ant. Bovha, Mih. Vah in župnik Turk. Delegatom je bil izvoljen župnik Mil. Turk. KMETIJSKO - ŠOLSKI VESTNIK. Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju se začne 11 mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s početkom novembra. Namen zavoda je vzgojiti in strokovno izobraziti kmetske sinove, za katere se predvideva, da postanejo samostojni gospodarji, zato sme uprava po odredbi ministrstva sprejeti tako za državne kot za privatne gojence, to je na prosta in plačujoča mesta, le sinove lastnikov zemljišč. Tudi morajo oni absolventi, ki vstopijo po študiju v službe, vrniti državi celotno oskrbovalnino, da ima od zavoda v resnici dobiček le kmetijstvo. Mesečna oskrbnina znaša sedaj Din 400. Navzlic ponovnim prošnjam ni ministrstvo znižalo prispevka, češ, da ravno plačujoči odhajajo v prvi vrsti v službe. Oprostilo pa je ministrstvo v tekočem letu razmeroma veliko število sinov tudi srednjih posestnikov celotnega plačevanja, ker polovičnih štipendij ni. — Sprejemajo se le nad 16 letni zdravi in pridni prosifei, ki se zaradi varnosti za druge preiščejo ob vstopu tudi po zavodnem zdravniku. Vsak prosilec mora vložiti na upravo zavoda lastnoročno prošnjo s kolekom 5 Din, priloženim kolekom 20 Din in naslednjimi dokumenti: 1. krstni list (kolek za 10 Din), 2. domovnica (kolek za 20 Din), 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo (kolek za 20 Din), 5. nravstveno spričevalo (kolek 10 Din), 6. izjava staršev, da bodo plačevali stroške šolanja in da ostane sin doma, 7. pri prosilcih za prosto mesto še premoženjski izkaz ali ubožno spričevalo, v katerem mora biti od davčnega urada navedena točna površina zemljišča in višina davkov specializirana kot zemljarina itd., ter po možnosti tudi potrdilo okr. sodišča glede višine intabuliranega dolga in splošno gospodarskega stanja staršev. Dobro je, da poslednje potrdilo potrdi tudi županstvo in župni urad, da je upravi lažje pravilno predlagati ministrstvu oprostitve. Vsak sprejeti gojenec mora prinesti s seboj vsaj en par rjuh, 1 zimsko odejo, 2 para obuval, 1 delovno in 1 praznično obleko ter potrebno telesno perilo in 4 obrisače. Perilo se pere na stroške zavoda. Potrebni učni pripomočki se lahko pozneje na zavodu naroče skupno. Za lahkomišljene poškodbe in izgube orodja položi vsak gojenec početkom leta 200 Din, katere dobi ob izstopu vrnjene. Prošnje naj se vpošljejo upravi najkesneje do 1. septembra, da se morejo še pravočasno predložiti ministrstvu v odobritev. Inž. Petkovšek, direktor. Kmetijsko gospodinjska šola v Rennjah (p. Vodice nad Ljubljano) priredi s 15. oktobrom zimski kmet. gospodinj, tečaj, ki traja šest mesecev, in sicer od 15. oktobra 1926. do 15. aprila 1927. V zavod, ki je v rokah šolskih sester III. reda sv. Frančiška, se sprejme 18 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskr-bovalnina znaša mesečno 450 Din. Prošnje za sprejem gojenk je vlagati najkesneje do 30. septembra t. I. pri vodstvu kmetij-sko-gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice nad Ljubljano, kjer se dobe na željo potrebne informacije. DOPISI. Šmarje pri Jelšah. Naša podružnica šteje letos le 68 članov. To je veliko premalo, če upoštevamo naš obširni okoliš in je dokaz, da se posestniki premalo zanimajo in premalo zavedajo svojega poklica. Z nabiranjem članov imamo vsako leto neprilike. Nekateri plačajo članarino decembra, drugi januarja, februarja ali celo marca. Veliko nepotrebnega dela bi prihranili Kmet. družbi, ako bi vsi plačali koncem decembra ali vsaj prve dni januarja; sami bi pa redno prejemali „Kmetovalca". L. 1925. je podružnica pridobila univerzalni plug in 2 škropilnici. Razentega je dala popraviti staro orodje, zato je nastal v blagajni primanjkljaj 345 Din, ki se bo letos lahko pokril. — Med letom smo naročali razna semena, umetna gnojila in drugo. Do celega vagona ne pridemo več. Učinek umetnih gnojil lahko letos vsakdo opazuje na šol. vrtu. Že od daleč se opazijo pognojeni deli gredic. Poizkusi so se vršili na krompirju, zelju, pri drevescih in v poizkusnem vinogradu. — Največjo važnost pa polaga na to, da preskrbuje podružnica svoje člane s sadnim drevjem. Lani so se pri nas mnogi posestniki prepričali, da prinaša tudi sadjarstvo lep dobiček. Ko se ga bomo lotili z boljšim delom in v večji meri, bo tudi dobiček boljši. Neobhodno je potrebno, da se nauče naši ljudje izdelovati boljši sadjevec. Mnogo razburjenja je rodil letos nakup galice. Došle so ponudbe, ki so po vinarjih licitirale, kdo da cenejše. Podružnica se ne more in ne sme spuščati v špekulacije. Mi smo člani Kmetijske družbe, ji lahko popolnoma zaupamo in naročamo galico in druge potrebščične le pri njej. Vsa leta je bilo opaziti, kadar je družbi zmanjkalo galice, da je cena silno poskočila; zato moramo pomagati, da ima družba lahko vse najnujnejše potrebščine v zalogi in tako vpliva na znižanje cen. KMETIJSKE NOVICE. Častno predsedstvo pokrajinske razstave. Za veliko pokrajinsko razstavo „Ljubljana v jeseni", ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma letos od 4. do 13. septembra, je blagovolil prevzeti častno predsedstvo poljedelski minister gospod Ivan Pucelj. Glavni in najvažnejši del1 prireditve bo tvorila posebna kmetijska razstava, kjer bodo zastopane vse veje našega agrarnega gospodarstva. Alma-krompir v Bohinju. V Bohinju se je letošnje leto posadilo okoli 1500 kg iz Tirolske došlega alma-krompirja. Pri večini nasadov opazujem izborno rast, dobro prilagoditev na podnebje in neokuženost po v Bohinju razpasli krompirjevi rji. Tudi dober pridelek se obeta vkljub izredno deževnemu letu. Zato opozarjam vse kmetovalce, ki so napravili poskusne nasade. da pri dozorelosti in hranitvi ta krompir skrbno ločijo od ostalega in naj si ga kar največ prihranijo za seme. One pa, ki ga hočejo uživati, opozarjam, da ga kuhajo v precej slani vodi, ker spada ta krompir v vrsto razsipača. A. M. Važno za perutninarje. Veliki župan mariborske oblasti objavlja: Vsled neugodnih proračunskih prilik, država letos ne bo nakupovala in porazdelila nikakih plemenskih petelinov. Rejci naj torej vse odvišno plem. blago odpravijo in vzredijo te za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov ev. oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno osveženje krvi bo skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Zaradi morebitnih nadaljnih nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno sresko poglavarstvo, kjer sta mu drž. ekonom oz. veterinar vedno na razpolago. _ GOSPODARSKE STVARI. Mlekarska razstava v Ljubljani. Mleko je danes neobhodno potrebno hranilo. Sicer ga povsod ne cenijo enako. Zlasti ga po vinograduih krajih manj cenijo. Mestno prebivalstvo je pa danes navezano na mlečno prehranjevanje in zato tudi vidimo, da se ga po mestih dosti več uporablja za hrano nego na deželi. V zimskem času, ko je mrzlo vreme, skrbi narava sama, da se mleko ohrani nekaj časa. V poletni vročini pa vidimo, da se mleko hitro izpreminja in čim večja jc vročina, tem hitreje se pokvari. Kakor pri vsaki drugi škodi, tako so se tudi v mlečnem gospodarstvu že odnekdaj trudili z ohranjevanjem mleka na različne načine in raznimi pripomočki. Danes imamo- tudi pri nas že razne pripomočke za ohranjevanje mleka. Zlasti mlekarne imajo raznovrstne stroje, s katerimi ohranjujejo mleko pred pokvaro, tako da ga je mogoče dobavljati odjemalcu tudi v poletju v nepokvarjenem in zdravju neškodljivem stanju. Z večine ne poznamo teh modernih naprav za ohranjevanje mleka. Je .pa tudi nekaj naravnih pripomočkov, ki bi jih morali poznati. Zato je letošnja velesejmska uprava sprejela v svoj načrt jesenske prireditve tudi razstavo mlekarskih strojev in mlečnih izdelkov. Tako ima vsakdo priliko, da se pouči na tej razstavi o mo- dernem mlekarstvu. Kdo ne pozna danes finega čajnega masla in okusnega sira raznih vrst? Vsi vemo, da pred nedavnim časom nismo tega imeli. Moderna tehnika je postavila mlekarstvo na čisto novo podlago, tako da postaja mlekarstvo s svojimi najmodernejšimi stroji najbolj dobičkanosna panoga kmetijstva. Mlekarska razstava na jesenski velesejmski prireditvi od 4. do 13. septembra bo nudila vsakomur priliko, da se pouči o modernih mlekarskih prilikah in o pripomočkih za izboljšanje mlekarstva. Razne druge gospodarsko napredne dežele, kakor je Švica, Švedska, Danska, so obogatele pri svojem mlečnem gospodarstvu, ker so dovolj zgodaj znale ceniti vrednost potrebnih mlekarskih pripomočkov in strojev. V teh deželah najdemo prve izumitelje mlekarskih strojev in prve najboljše mlečne izdelke. Naša dežela ni prav lahko proizvajala toliko mlečnih izdelkov, kolikor jih potrebuje za svoje lastno prehranjevanje. Toda žal ne proizvajamo niti dosti blaga, niti v taki kakovosti, kakor druge dežele. Zato naša trgovina rada posega po tujem in dražjem blagu. Razstavimo svoje najboljše izdelke in seznanimo trgovce z našim / dobrim blagom. Modernizirajmo naše mlekarstvo s pomočjo moderne tehnike in dobre organizacije. Ne zamudimo ugodne prilike in obiščimo jesensko mlekarsko razstavo. Udeležite se je proizvajalci mleka in porabite priložnost, ki se Vam nudi z razkazovanjem mlekarskih priprav in razstavljenih izdelkov, istotako odjemalci mleka, da se poučite o dobroti mleka in mlečnih izdelkov kot najcenejše hrane ob današnjem pomanjkanju denarnih sredstev. Fr. Krištof. DRUŽBENE VESTI. Oprostitev Kmetijske družbe od plačanja taks. Finančni minister je oprostil Kmetijsko družbo od plačanja taks po točki 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih predloži državni oblasti, izvzemši onih v civilnih tožbah. Kmetijske podružnice se poživljajo, da vlagajo vse svoje prošnje, oziroma dopise na oblasti potom Kmetijske družbe, kajti le tedaj bodo oproščene kolkov, kakor predpisuje zakon o taksah. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Organizatorično: V „Ekonomu" br. 10./11. od 15. junija t. 1. je natisnjen projekt pravil „Udruženja kmetijskih strokovnjakov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev". Na tem piojektu, ki predvideva enotno organizacijo (ne „zvezo" obstoječih organizacij) so delali samo kolegi obeh beograjskih organizacij, dočim se ostalih organizacij k temu, v kolikor znano, ni pritegnilo. Tudi'naša organizacija je o tem zaznala šele iz omenjenega lista. — Naše društvo je storilo zaradi edinstvene organizacije kmetijskih strokovnjakov za vso državo ponovne korake. Glede oblike take organizacije in sploh glede praktične izvršitve pa smo zahtevali in zahtevamo upravičeno, da se upoštevajo izvestne naše želje, kar bo ob dobri volji ostalih posestrim pač mogoče. — Sklepom odbora od 22. VII. t. 1. proučuje zadevo poseben odbor. Letošnja skupščina bo mogla o tem po možnosti končnoveljavno odločati. — Dokler vprašanje drž. organizacije kmetijskih strokovnjakov, bodisi potom fuzije vseh sedanjih organizacij v eno, bodisi z ustanovitvijo „Zveze", ni rešeno, je stvar naših članov, ako hočejo pristopati tudi k drugim stanovskim organizacijam ali ne. Siliti jih k temu nihče ne more. Podpore društvu. Denarne podpore društvu so doslej naklonili: Uprava veleposestva Beltinci, Prekmurje, 500 Din; tvornica testenin in eksportni mlin Ludv. Franz in sinovi, Maribor, 100 Din; Hranilnica v Koprivnici pri Rajhenburgu, 25 Din; Hranilno in posojilno društvo Ptuj 200 Din; Ivan Kravos, sedlar, Maribor, 50 Din; okrajni zastop Maribor, 250 Din; Praštediona, podružnica Maribor, 100 Din; Tvornica Stran 128. K. M E T O V A L h C Letnik XLII1. za dušik, Ruše pri Mariboru, 250 Din. — Iskrena hvala vsem darovateljem! Članarino 1926. 25 Din dolguje še okoli 70 članov. To je malomarnost. Pozivamo zamudnike, da store svojo dolžnost vsaj do skupščine. Kdor nima društvene čekovne položnice, naj nakaže članarino s čekom poštne hranilnice, ki se dobi pri vsakem poštnem uradu. Društvo ima ček. konto št. 12.322. Elaborati. Prosimo tovariše člane odborov, da finalizi-rajo zanesljivo elaborate, katerih izdelavo jim je poverila lanska skupščina. Zahvala. Uredništvo „Poljoprivrednog Glasnika" nam poroča po svojem glavnem uredniku g. dr. Pcciji Popoviču, da prejema od vseh strani laskava priznanja k izdaji svečane številke o kmetijstvu Slovenije, in uas prosi, da tolmačimo njegovo zahvalo za trud in požrtvovalnost s pozdravi vsem gg. tovarišem, ki so sodelovali bodisi z literarnimi prispevki, bodisi drugače pri izdaji omenjene slavnostne številke. -Tč. predsednik: Andrej Žmavc, s. r. Tč. tajnik: Joško Sottler, s. r- URADNE VESTI. Zapisnik seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, v četrtek, 1. julija 1926- (Dalje in konec.) Sprejem novih udov. Glavni odbor je sprejel 56 priglašenih udov kot prave ude s pridržkom, če jih do prihodnje odborove seje ne osporijo podružnice. Raznoterosti. Na priporočilo g. Petovarja bo družba posredovala pri kmetijskem ministrstvu, da se v bodočem proračunu pri državni žrebčarni na Selu sistemizira za upravnika mesto I. kategorije namesto dosedanje III. Naša konjereja potrebuje tukaj popolnega strokovnjaka, bodisi živinozdravnika ali pa agronoma s fakultetsko naobrazbo. G. Bajuk je priporočal, naj družba posreduje, da se v Belokrajini uvede hmeljarstvo. Pri tozadevni daljši razpravi pride glavni odbor do zaključka, da je treba pri tem vprašanju skrajne previdnosti. Najprej je uvesti preizkuse, če bo ta rastlina v Belokrajini uspevala. G. Urek je poročal o škodi, ki jo napravlja kiseljak na | grozdju in je želel, da se uvede skupna akcija proti temu škodljivcu. G. Skalicky je pojasnil razne načine zatiranja tega škodljivca. Prve spomladne generacije ni mogoče letos več pokončevati, možen pa je boj proti drugi generaciji julija meseca. Organizirati jc posebno akcijo proti kiseljaku. G. Urek je prosil, naj Kmetijska družba posreduje pri ljubljanskem velikem županu zaradi vožnje po desni strani cest, ker žandarmerija v brežiškem okraju ne dopušča, da bi vozniki vozili niti po sredi ceste, četudi je ta prazna. Na predlog g. Petovarja se bo pri bodočih odborovih sejah ves blagovni promet obravnaval kot posebna točka dnevnega reda. G. Ažman je priporočal, naj Kmetijska družba posreduje, da se v jeseni otvori sirarski tečaj na Gorenjskem. Kmetijska družba naj nabavi kinematografski aparat, da bo kmetijski pouk po deželi boI'j uspešen. G. Steblovnik je svetoval, naj družba naprosi g. Petrička, tajnika hmelj, društva v Žalcu, da spiše za „Kmetovalca" članke o hmeljarstvu. —, Nadalje je vprašal, kako daleč je vprašanje ustanovitve kmetijske zbornice. G. predsednik je pojasnil, da jc g. minister Pucefj vse potrebno ukrenil, da se načrt tega zakona v njegovem ministrstvu čimpreje izdela. Ovira proti takojšnjem uvefjavljenju tega zakona bi obstojala edino v ponovnem obdavčenju kmetijstva. G. Meden je poročal, da je bil g. predsednik za njegove izredne zasluge na kmetij, polju odlikovan z redom sv. Save III. klase. Za to njegovo res zasluženo odlikovanje mu v imenu glavnega odbora izreka najiskreneje čestitke, katerim se pridružijo vsi gg. odborniki. G. predsednik se zahvali na čestitanju. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je g. predsednik ob pol eni zaključit sejo. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke —6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Brezovica pri Ljubljani, v nedeljo, 29. avgusta 1926. zjutraj po prvi sv. maši v šoli. Trins? v Ljubljani Ivi v Mariboru. Ceste so navedene -105*- do 120,- štev. 15. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 15. avgusta 1926. Leto XLin. METOVALEC. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah: Vi stran . '/a strani . Vs strani . '/4 strani . Din 1200 - Din 600' - Din 400 - Din 300'— /o -c >'ee CB > «8 o .SŽ QJ = B - » ° ; a> 5J : M S S3 C ■a > JS s N s-S - . — . -- ž iSJs » jogo-' S g l >i = no So a 0> B JZ . n ">. " = = >N > Q- DI9B0L0 - SEP9R3T0R 2). B. Stockholm, (Švedska.). Glavno zastopstvo: LJUDEVIT KLEIN, ZAGREB RAČKOGA ULICA ŠTEV. 3. Separatorji od 40 do 500 l s podstavkom in brez podstavka, zajamčeno najostreje posnemanje. — Stroji za maslo. Transportni vrči za mleko. Jeklene in svinčene plombe in vse ostale potrebščine za mlekarstvo. — Iščejo se pokrajinski zastopniki. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore Ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron. PosestniKU žiuinoFcjci kupite šotno steljo! 20°,o cenejše od slame, 50 °/0 čistejši hlev in nikakih okužb, 100 °/0 boljši gnoj ter 200 "/,, izdatnejše kakor slama; nadomešča deloma umetno gnojilo na vsaki zemlji. Dobavlja samo ANTON BIRBM9VER MARIBOR, MEL33RI DVOR. XI. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJIHI od 3. do 12. septembra na Dunaju (Wien). Razstava poljedelskih strojev kakor tudi vseh kmetijskih potrebščin — Ogled kmetijskih, gozdarskih in mlekarskih izdelkov — Vrtnarstvo in razstava malih živali — Razstava jedil in živil — Vinska razstava s vinsko poskušnjo. Mednarodna razstava motornih koles in radio razstava v sejmski palači od 3 do 19. septembra 1926. Znatni popust na tuzemskih in inozemskih železnicah in na Donavi. Brez vizuma se lahho prekorači mejo v Avstrijo, če imate sejmsko vstopnico in potni list. Vsa pojasnila in sejmske vstopnice se dobijo za Din 40'— pri „WIENER MESSE", WIEN VII. in pri avstrijskih konzulatih, kakor tudi pri zastopstvih „WIENER MESSE" v vseh večjih krajih. Sadne mline iz najbolišega blaga ima vedno na zalogi: Rudoll Knez, ključavničarstvo, Radeče 75 pri Zidanem mostu. 220 Stiskalnice in milne za grozdje nudi najceneje A. Snšnik, žeteznina, Ljubljana, Zaloška cesta. 227 Kmetovalci! Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas sigurno zaščititi edino „Porzol" suho sredstvo za prošenje pšenice, katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna ! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10'—, 1 zavitek 1 kg Din 44"—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola*. Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust. Vsa navodila daje brezplačno tvornica: „KAŠTEL" D. D. Zagrebačka poslovnica ZAGREB, Poštni predal 104. Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr. Mala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 10.— vsaka nadaljna beseda po 50 para. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Plemenske kokoši čiste btle ,,L e g h o r n" pasme ima na prodaj: Oskrbništvo posestva Radvanje pri Mariboru. 269 „Norton" stroji in aparati! Liubljana-Siška, Jernejeva cesta 5 (pod cerkvijo), popravlja vse kmetijske stroje, izdeluje zasnove za cirkularne žage, vijačna vretena za grozdne in sadne stiskalnice. ,,Separatorji za mleko" ,,Li-bella" (od Skodovih zavodov). 201 Mlade montafonske bike vzrejeni pod nadzorstvom od najboljših molznic, ima naprodaj: Oskrbništvo posestva Radvanje pri Mariboru 235 Kupujemo zlato, srebro platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. S.) 251 »Brezalkoholna Produkcija" Ljubljana, Poljanski nasip 10/39 pošlje vsakemu naročniku ,,Kmetovalca" zanimiv cenik brezplačno! Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 148 Železni mlin skoraj čisto nov, ima na prodaj: Antonija Papler, Vrhnje 9, pošta Radovljica. 261 Novi poijedeljski stroji i. s. 2 mlatilnici z 10 deli. 3 peresni kultivatorji, 3 travnikše brane, 6 njivskih bran z vez, tratili, 1 vez tratnov k brani, 1 plug z rez. lemežem, 1 dvokolo za plug se ceno prodajo iz proste roke. Ogleda se jih v ..Javnih skladiščih" preje „Balkan", Dunajska cesta 33, Ljubljana. 262 Plemenski bik marijedvorske pasme. IS mesecev star, ie ceno na prodaj pri Alojzij Brus, Zgornja Sv. Kungota nad Mariborom. 263 Pušpanj (Buchsbaum) se dobi zastonj na vrtu trgovca Kovačič-a v Voj- niku. (Treba ga je izkopati in odpeljati.) 264 Posestvo od agrarne reiorme se dobi od ogromnih posestev (560 oralov posekanega gozda) pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Pol ure od postaje, blizu glavne ceste, zemlja rodovitna, brez kamenja. Slovenci in Hrvati, vdeležite se parceliranja! Denar bo dobro naložen. Za nadaljna pojasnila pošljite za 5 Din znamk na: Ivan Uratnik i Drug, Pivnica kot Virovitice (Slavonija). 265 „Krosna" tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega c. 6, sprejema v tkanje laneno in konopljino prejo, ter tke najceneje kmečko platno! V zalogi ima pa platno za rjuhe, namizne prte, zavese, brisače in platno za perilo po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce in cenike! 266 Valilni stroj za 200 jajc, izvrstno delujoč in 2 umetni koklii vsled razdelitve posestva za 1.100.— Din na prodaj. Uprava veleposestva Gornja Lendava (Prekmurje). 268 Fižol!!! za prehrano in krmo nudim dokler zaloga traja od Din 125 do Din 300 za 100 kg. Na zalogi imam tudi: koruzno moko z a krmo po Din 200, pšenično meko po Din 250 za 100 kilogramov, Fran Pogačnik. Ljubljana, Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, moko, semeni in deželnimi pridelki 239 Služkinja začetnica, okoli 20 let stara, poštena, snažna in zdiava, se sprejme takoj v stalno službo v Ljubljani Ponudbi je priložiti sliko (katero se kmalu vrne) in kako priporočilo o poštenosti in zanesljivosti, ter takoj poslati na: Uprava ,,Kmetovalca", Ljubljana, Turjaški trg 3. 254 Odbrani plemenski merjaščki, stari 8—10 tednov, gorenjskega črnolisasteTa t'V z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života - .no dobra sorta za špeh in meso (šunkarji!) ter ^uporne narave, se dobe v radovljiškem okraju od meseca oktobra dalje. Interesentom posebno kmet. podružnicam se priporoča, da naroče merjaščke skupno in čimpreje, da se jih še pravočasno rezervira. Pojasnilo daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. 246 Učenca poštenih knietskih starišev, za sedlarsko obrt. — Hrana in stanovanje v hiši, sprejme takoj: Franc Korošec, sedlar na Bledu. 267 Iščem ekonoma ki je absolviral nižjo kmetijsko šolo, da ima večletno prakso v vseh panogah kmetijstva zlasti v vinogradništvu za posestvo blizu Skoplia v Srbiji, nastop takoj Naslov: Milan Malenica, posestnik Skoplje (Srbija) 242 Sode \rseh velikosti ima vedno v zalogi, ter isto tam se sprejemajo vsa popravila po najnižjih cenah. Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana (Trnovo.) 241 Stiskalnice za sadje in brzoparilniki! Kdor želi kupiti res poceni naj zahteva takoj ponudbo od tvrdke A. Kašman, že-lezuina, Škofjaloka Istotam tudi zaloga žlindre in superfosfata za ajdo po najnižji ceni 237 Bencin motor 8 k. s. že rabljen, dobro ohranjen, na vozu montiran za pogon mlatilnice, slamoreznice in cirkul. žage proda radi električne napeljave Kmečka gospodarska zadruga v Št. Vidu. Več se poizve pri: Ivan Pipan, Vižinarje 27, p. Št. Vid nad Ljubljano. 253 sledeča zdravilo: Hočevarjeva aromatična železnata tinktura. Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrastle in otroke. Pol litrska stekl. 20 Din. Porab;ti je 3 steklenice po vrsti! Lecithin krogljice z železom. Za živčno bolne, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatljica 24 Din. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizem in trgame. Steklenica 14 Din. Hočevarjev želodčni prašek. Proti želodčnemu katarju, oziroma bolečinam in tiščanju v želodcu, želodčnemu krču, kislem iz-pahovanju in bljuvanju. Škatlja 20 Din. Za živino. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Je izborno zdravilo pri boleznih na prebavilih in zaprtju ter pravočasno uporabljen za-hrani izbruh rdečice. Umen prašičerejec naj ne bo nikoli brez njega! Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Bosulin svečice. Edino uspešno zdravilo zoper sramniČno vnetje pri govedi ter jalovost krav in telic. Škatlja z 12 sveČicami 30 Din. Sadnikar-,ev protikataraličen prah za konje. Preizkušen zoper prehlajenje in kašelj pri konjih. Škatlja 20 Din. Za vsa zdravila številne zahvale na razpolago! Zdravila za živino se izdelujejo po navodilih nad-živinozdravnika Sadnikarja. Vsakemu zdravilu je pridelan-/ točno navodilo! V zalogi tudi vsa druga zdravila! Izdeiuje in razpošilja samo: Lekarna HOČEVAR, Vrhnika 96. sameva žita ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus dobite šele.ako upotrebite Praiafranckov kavnipridatek Pijača s Pravim FVanckom Vas zamore stalno zadovoljevati. K zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck.