Ameriška Domovina 1 ^ AM€R5CAN SN SPIRIT F0R6I0H IH 5.ANC5UAS2 ONLY NO. 15 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 22, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Sovjetska zveza trša v odnosu do japonske V Moskvi so začeli gledati na Japonsko z nezaupanjem in ji očitajo, da skuša z obnovo militarizma zavirati mirovne napore v Evropi. MOSKVA, ZSSR. — Pisanje “Pravde” in “Krasnaje zvezde”, uradnih glasil vlade ZSSR in Rdeče armade, kaže, da so sovjetski uradni krogi izgubili vsaj začasno upanje na kako zbliža-nje z Japonsko, ki so jo doslej skoraj kar načrtno snubili. Japonski očitajo, da oživlja militarizem, ko je objavila povečanje izdatkov za narodno obrambo. Vladna “Izvestia” so v dolgem članku, v katerem so razpravljala v ponedeljek o vladi Tana-ke in njeni politiki, poudarila, da so meje po zmagi nad nem- Novi grobovi Frank Kuhar V 79. letu starosti je pretekli petek zvečer umrl v St. Vincent Charity bolnici Frank Kuhar s 19211 Mohawk Ave., mož Vere, roj. Nežic, oče Vere Ludwig in Frances Klinek, tirikrat stari oče, dvakrat prastari oče, brat Mary Gorenc in pok. Antona in Martina. Rojen je bil v vasi Mladje, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Od leta 1960 je bil upokojen, preje pa 29 let zaposlen pri Fisher Body Corp. Bil je član Društva Slovenec št. 1 A.D.Z. Društva št. 1288 The Maccabees in Kluba \ slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo v torek ob 8.45 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 152 St. v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš, Cbardon. Mary C. Fanaritis škim fašizmom in japonskim j V 88. letu starosti je umrla v “militarizmom” trdo postavijo-1 Green Cross splošni bolnici v ne in niso več predmet kakega Cuyahoga Falls, Ohio, Mary C. spreminjanja. Članek je dokaz, da so v Moskvi slabe volje, ker Fanaritis, roj. Lancaster, s 9022 Wiencek Rd., Streetsboro, Ohio', Japonska zahteva vrnitev par o- Preie živeča v St Clairski oko-tokov v skrajnih južnih Kurilih, Gici- ie vdova po leta 1951 ki so bili japonski še pred rusko- umrlemu možu Nicholasu Fana-japonsko vojno v letih 1903-1 ritisu _in P°^ Prvem možu Jose- 1905. Sovjetska zveza je te o- phu Mashu, ki je umrl leta 1936, noče vrniti. Prav prepir o teh otokih je' najmočnejša ovira, da med ZSSR in Japonsko še ni prišlo do sklenitve in podpisa mirovne pogodbe. Sovjetska zveza je upala, da toke ob koncu druge svetovne1”8« Helene LaMattina, Anne vojne zasedla in jih Japonski ff,*8- Catherine Carapella, I Moily, Anthony-ja, Carla m I Steva Mash, Rose Scalla in pokojnih Johna, Lucy Pozzuto, Vvilliama, Mae LaMattina, Josepha, . Angelo, Mary in Berthe, stara mati, prastara in prapra-stara mati. Rojena je bila v v , , West Virginiji. Pogreb bo da- se bo zbližala z Japonsko, ko so^ Qb g dopoldne iz želetovega se ZDA pomirile z Ljudsko re-| b 6502 St publiko Kitajsko. Japonska ne- ^ Ave> y cerkey gv_ pia x_ jevolja do ZDA zaradi vzposta-iob 1Q ^ natQ na pokopališče ve zveze s Pekingom brez pred-1 J^aivarjja hodnega posvetovanja s Tokiom1 in-nato še zaradi Nixonovih go- John F. Šušteršič , V petek je po kratKi bolezni spodarskih ukrepov avgusta umrl 53 let stari John F_ Sus_ 1871 se je unesla. Odgovorni ja- tersic s 14401 Reddington Ave. ponski vodniki so spoznali, da so nue) Maple Height£, rojen v dobri odnosi z ZDA Japonski Cle.yelandU; zaposlen v raznih nujno potrebni za njeno var- livarnah> pri white Motors in nost in za gospodarski procvit. 2adnjih 5 let pri Efficient Indus. Tako sovjetsko snubljenje ni u- j-rjes> mo^ lielen, roj. Zivcsak, spelo. In Moskva se je znašla oče patricie> Karen; Ronaida in tiekako osamljena na Pacifiku jQ}1iia) 3-krat stari oče, brat poleg Kitajske, ZDA in Japon- jgnnie Perko, Mary Stimetz, ske. To ji ne dene dobro in je Cyrila, Franka, Louisa, Vincen-”azumljivo, da je našlo izraz vAa> pok. Josepha in pok. Vic-nastopu proti Japonski, nad ka-' terja. Pokojnik je bil član KS- tero se je “razočarala”. Reševanje Grummana je v negotovosti WASHINGTON, D.C. — Zna-ha Grumman Corporation je sporočila vojni mornarici in Kongresu, da ne more zgraditi letal F14 za vojno mornarico za ceno, kot se je za to pogodila. Pravi, da potrebuje nove dodatke milijone, da bo moglg naročilo izvesti in se ohraniti nacl vodo. V Kongresu, ki je pred leti rešil na sličen način Lockheed Aircraft Corporation, za reševanje Grummana ni veliko podpore. Sen. W. Proxmire si je nadel nalogo, da poskus reševanja Grummana v Senatu prepreči. KJ št. 63 in Društva Najsv. imena pri Sv. Moniki. Pogreb bo jutri, v torek, ob 9.15 iz Fer-folia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, v cerkev sv. Monike ob 10, nato na Kalvarijo. Louis Žnidaršič Preminul je znani pevec in kulturni delavec Louis Žnidaršič z 21551 Wilmore Avenue, Euclid, rojen 17. februarja 1884 v Zagorici pri Dobrepolju na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, vdovec po pok. Mary, roj. Kinkopf, oče Marie Son (Fla.), Christine Žnidaršič, Ann Kohler, Elsie Jack, Franka Snyderja, , Williama Snyderja, Josepha, Donalda in Charlesa, 18-krat stari oče, 13-krat prastari oče. Pokojnik je bil član vrste pevskih društev, med drugim Jadrana in Slovana, med Vremenski prerok Pravi, da ima dosti podpore in da bo tokrat uspel. Pri Lockhee- katerega ustanovitelji je bil, bil du je izgubil z enim glasom. je delničar SND na St. Clair Avenue in SDD na Recher Avenue. Pogreb bo iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9. dopoldne. Mary Kuhar V petek je nenadno umrla v Lake County Memorial West Hospital 48 let stara Mary Ku-Oblačno z dežjem, milo. Naj-! har iz New Yorka, ki je bila tu višja temperatura okoli 50. [na obisku, hčerka pok. Floriana Laird poziva h koncu doiav orožja ¥ieSnaimi James R. Schlesinger ,f JAMES R. SCHLESINGER je bil imenovan za novega načelnika Osrednje obveščevalne službe — C.I.A. Doslej je bil na čelu Komisije za atomsko energijo. -------------o------ iisipsdarsivo kazalo nepričakovano livos! Sr?ošno narodno gospodarstvo je pokazalo v zadnjem četrtletju 1972 več zagona in živosti, kot so pričakovali. WASHINGTON, D.C. — Trgo-vinsko tajništvo je objavilo pretekli petek pregled celotne (go-[ rpodarske dejavnosti v letu 1972 Obrambni tajnik M. Laird je pretekli petek pozval k razgovorom z ZSSR in Kino o ustavitvi dobav orožja o! Uma Vietnamoma. WASHINGTON, D.C. — Melvin Laird, ki je hotel odstopiti kot obrambni tajnik preteklo soboto, pa se odločil ostati na svojem mestu, dokler ne bo novi 0-brembni tajnik E. L. Richardson potrjen v Senatu, je dejal na tiskovni konferenci, da je potrebno doseči med ZDA, ZSSR in Kitajsko sporazum o ustavitvi pošiljanja orožja obema Vietnamoma. Le na ta način bo mogoče namreč preprečiti obnovo večjega vojskovanja. Laird je prepričan, da bo mogoče tak sporazum doseči, ker sta tako Moskva kot Peking željna ohraniti dobre odnose z ZDA. Te imajo do Moskve posebno sredstvo pritiska: njeno potrebo po velikih količinah žita in po velikih vsotah kapitala za razvoj sovjetskega gospodarstva. Obrambni tajnik je mnenja, da bodo pariška pogajanja prinesla trajen mir, ni pa bil voljan napovedati konec vojskovanja v Indokini. ZDA so dale Južnemu Vietnamu vse potrebno za u-spešno obrambo njegovega o- 3 posebnim poudarkom na do-1 4 ie Daird, ni Pa ho- sežke v zadnjem četrtletju. Res- ici reči nič jasnega, ali bodo pri- NIX0N PRI VMESTITVh Mk PRAGU mm MIRU! _ f l „ gg K, S Richard Nixon Spiro Agaev; nični porast gospodarstva, po iz- i Pia,'1i,'ne v bca-^e poma- ločitvi inflacije, je znašal lani gf S Pomorskim^ letalskimi o.5% m je bil najvecji od leta v 1966, ko je bilo gospodarstvo v xra^m*a-zakonu zaradi. posega v Vietnam, pa se je inflacija šele začela kazati. Gospodarska rast je postala posebno živa v zadnjih mesecih .. TT .. , . leta, ko je dosegla povprečje ^ ^ ffeotodc feo slepil v P®S¥®!©¥a!ni ©sfer DETROIT, Mich. — Predsed- 3.5%, inflacija pa je padla na povprečje 2.7%. To je bila najnižja stopnja inflacije od leta 1966. Skupni narodni dohodek je porastel v lanskem letu za 101.7 bilijonov dolarjev na skupno 1,152.1 bilijonov ali 9.7%, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih. Z odštetjem inflacije je ta odstotek znižan na 6.5%, kar je še vedno precej preko “normalnega” prirastka 3-4%. stva Leonard Woodcock je dejal, da bo sprejel mesto v Posveto-i valnem odboru Sveta za živ-, Ijenjske stroške in skušal tam ! uveljaviti načela stvarnosti in e-nakosti pri delu za ustalitev cen in plač. j L. Woodcock je bil član Plač-1 nega odbora, pa je z ostalimi de-i lavskimi zastopniki z izjemo : predsednika Unije prevoznikov I tega zapustil, ko je ta sprejel j prve sklepe, ki jih unijski vod- Tako skupen porast gospodar-^nik* n*S° rnara^ sPrejeti in za-stva kot tudi omejitev inflacije! , sta bila v letu 1972 nekaj bolj-' PZa 2.:|e b,la *>%°I>ve2nega ša, kot so vladni gospodar tven - ”a.dZlrmIa.Ceni,n f88’. ff8 3 ^ ki napovedovali v začetku letaj 5?™ 21vlIgl?e ”d88tnje, V prejšnjih treh letih gospodar-1 fU.4™ 1" f8®8”8*™ P™' stvo napovedi ni doseglo- Dejan-'JV?1'"*' VjJ8 Je “?Javila. Ie ski dohodek na posameznika v g13’ P6'1 na] rza P8 J8t' ZDA je lani porastel za $150 na' lk‘ ‘"W P8 P88™«18, d8 bo skupno letno povprečje $2,854. ":Porablla z8k°"«8 Pr0" A -v, A n . b h nRm> ce se ne nedo “vodil dr- Amensko gospodarstvo je loilo £aR” lani uspešno na vseh področjih z izjemo zunanje trgovine, kjer je primanjkljaj dosegel $4.1 bilijona, med tem ko je bilo še v letu 1971 700 milijonov prebitka, leta 1970 pa celo 3.6 bilijonov dolarjev. V tem pogledu pravijo, da bomo prišli zopet na zeleno vejo šele prihodnje leto. Indijanci v vojski WASHINGTON, D.C. — Tekom druge svetovne vojne je služilo v ameriških oboroženih silah okoli 8,000 Indijancev. in Anne, roj. Žumer, Kuhar, sestra Petra Cook, Franka, Mrs. Joseph (Ann) Sraj (Mich.), Freda, Mrs. Edward (Helen) Morel in Alice Kuhar. Pogreb je danes dopoldne ob'9. iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na All Souls pokopališče. Japiiska pripravlJsM takoj pomagati ludokiai TOKIO, Jap. — Zunanji minister Masayoshi Obira je sredi tedna izjavil, da je Japonska pripravljena takoj začeti s pomočjo vsem državam Indokine, kakor hitro bo objavljeno premirje in vojna končana. Japonska ne bo čakala na skupno večdržavno pomoč, nudila bo to v neposrednih dvostranskih sporazumih. Japonska vlada je pripravljena prispevati pomoč iz nujnega rezervnega sklada 760 milijonov dolarjev v državnem proračunu, ki še nima odrejenih ciljev. Povedal je med tem jasno, da Japonska ne more in ne bo dala nobene pomoči, dokler sporazum o končanju vojne ni dosežen, podpisan in izveden. Predsednik Richard Nixon je v svojem vmestitve-nem govoru v soboto, ko je nastopil svojo drugo predsedniško dobo, pozval domačo deželo in zaveznike, naj se bolj zanašamo vsak na samega sebe, ko stojimo “na pragu dobe miru”. WASHINGTON, D.C. — V soboto sta bila predsed-nik Richard Nixon in podpredsednik S. T. Agnev/ zaprisežena in vmeščena za svojo drugo dobo 4 let na čelu ZDA. Slovesnosti, ki so se začele v četrtek zvečer, so bile včeraj končane in tisoči.ki so jih šli gledat, so že delno na poti domov. Predsednik Nixon je v svojem vmestitvenem govoru navedel glavne misli, ki ga bodo vodile v prihodnjih 4 letih pri krmarjenju ZDA in vsega svobodnega sveta, kot je sam dejal, ko “smo na pragu dobe miru”. Vmestitev je potekala v miru in redu, gladko in hitro, kot je bilo predvideno in pripravljeno. V glavnem mestu’se je kljub mrzlemu vremenu zbralo po sodbi policije kakih 30,000 protivojnih demonstrantov, ki pa niso imeli priložnosti in verjetno tudi ne dosti volje, da bi vmestitvene slavnosti motili. Po zaprisegi je prpr!gP.HriVca^=^3^=zrr--' ------- ---------- Nixon o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti v svojem vmestitvenem govoru dejal sledeče: Ko smo se sestali tu pred štirimi leti je bila Amerika mrzla v duhu potrta ob izgledu na na-videno brezkončno vojno zunaj in uničujoč spor doma. Ko smo se sestali tu danes, stojimo na pragu nove dobe miru v svetu. Osrednje vprašanje pred nami je: Kako hočemo mi ta mir rabiti? Sklenimo, da doba, v katero bomo skoro stopili, ne bo, kar so bile druge povojne dobe: čas umika in izolacije, ki vodi k zastoju doma in privablja nove nevarnosti zunaj. Zaradi ameriške odločne pobude, bo leto 1972 ostalo dolgo v spominu kot leto največjega nepredka po drugi svetovni vojni k trajnemu miru v svetu. Važno je, da razumemo oboje, potrebe in meje ameriške vloge v ohranjanju tega miru. Ce mi v Ameriki ne bomo delali za ohranitev miru, miru ne bo. če mi v Ameriki ne bomo delali za ohranitev svobode, svobode ne bo. Mi bomo spoštovali obveznosti v naših pogodbah, mi bomo odločno podpirali načelo, da nima nobena dežela pravice uveljaviti svojo voljo ali vlado kaki drugi s silo. Mi bomo nadaljevali v tej dobi pogajanj delo za omejitev jedrskega orožja in za omejitev soočenja med velikimi silami. Mi bomo vršili svoj del pri obrambi miru in svobode na svetu, pa bomo pričakovali, da bodo tudi drugi izvršili svoj delež. Minil je čas, ko bo Amerika napravila spor vsake druge de- žele za svoj lasten ali. bodočnost vsake druge države za svojo lastno odgovornost ali ko bo smatrala, da mora povedati drugim ljudstvom in državam, kako naj opravljajo svoje lastne posle. Prav tako kot mi priznavamo pravico vsakemu narodu, da odloča o svoji lastni bodočnosti, priznavamo tudi odgovornost vsakega naroda, da varuje svojo lastno bodočnost. Zunaj prebod od stare politike k novi ne pomeni umika od naših odgovornosti, ampak boljšo pot k miru. Doma prehod od stari politike k novi ne bo umik od naših odgovornosti, ampak boljša kot k napredku. V svetu kot doma je ključ k novi politiki v delitvi odgovornosti. Mi živimo predolgo s posledicami poskusa zbrati vso moč in odgovornost v Wasbing-tonu. Od’ osebe moremo pričakova-I ti, da bo postopala odgovorno le, če ima odgovornost. To je človeška narava. Dajnm torej posameznikom doma in državam v svetu, da bodo storili več za sami sebe in odločali več za sami sebe. V svojem lastnem življenju se naj vsakdo od nas vpraša — ne le, kaj bo vlada storila za mene, ampak kaj bom jaz storil sam za sebe? Pri izzivih, pred katerimi skupno stojimo, naj se vsakdo vpraša — ne samo kako more pomagati vlada, ampak kako morem pomagati jaz sam? Ko prihaja najdaljša in najtežavnejša vojna Amerike b kraju, se naučimo zopet razpravljati o svojih razlikah olikano in dostojno. Pred vsem je prišel čas za vse Iz Clevelanda in okolice Yelecesta I-S0— Meddržavne avtoceste v Ohiu so v dobrem delu zgrajene. Zastoj je nastal le na področju okraja Cuyahoga in posebej mesta Clevelanda. Hitra cesta ne more nikamor na zahodni strani mesta, četudi je tarn že zgrajen nov most čez Rocky River, prav tako pa nima ta cesta še zveze z 1-90 a jug. To jč začelo razburjati javnost in odgovorne predstavnike javne uprave. Da oi se vprašanje 1-90 na področju Clevelanda čim preje rešilo, je predsednik mestnega sveta E. J. Turk imenoval pretekli petek poseben odbor pod načelstvom mestnega odbornika Michaela Zone (3. varda), ki bo preiskat možnosti za novo smer i-90. Državni prometni direktor L. P. Richley je dejal, da je v Ohiu treba zgraditi še 9-1 milj meddržavnih avto velecest, od tega 39.4 milje samo v okraju Cuyahoga. Stroški za vseb 94 milj so predvideni na 539 milijonov, stroški za 39.4 v našem oKraju pa na 316 milijonov. I Prijava nedržavljanov— I Zvezne oblasti opozarjajo vse j nedržavljane, da se morajo do I konca januarja na posebnih for-! mularjih, ki so na razpolago na ! poštah in v uradih immigration : and Naturalization, prijaviti ! Pravosodnemu tajništvu ZDA. I Starši morajo prijaviti tudi vse ; otroke do 14. leta starosti. | Pozdravi s Floride— i Louis in Tonka Kastelic ter i Angela in Frank Perko pošiljajo ! pozdrave iz The Palm Beaches v Floridi članom Kluba sloven-: skih upokojencev Newburskega i okrožja. Policijska konjenica ni smela v sprevod— Clevelandska policija je poslala v Washington 12 konj in policajev, da bi sodelovali v vmestitvenem sprevodu v soboto, pa jih neki polkovnik ni pustil niti iz vlaka, v katerem so •se pripeljali v glavno mesto. Zadnje vest*. SAIGON, J. Viet. — Rdeči dokumenti, zaseženi v Južnem Vietnamu, pravijo, da je potrditev sporazuma določena za sredo ob 8. dopoldne po pariškem času v Parizu, v soboto bo sledil pravi podpis in v nedeljo, 29. januarja, naj bi bilo konec bojevanja. Uradno o tem ni bilo nobene napovedi od nobene strani. NEW YORK, N.Y. — Po dveh dneh upiranja so se včeraj štirje črni muslimani, ki so hoteli v petek zvečer oropati neko trgovino s športnimi potrebščinami, zlasti z orožjem, predali, ko jim je 9 talcev ušlo. Preje so trdili, da živi ne bodo prišlo v roke oblasti, pa so se po 47 urah obleganja od strani policije premislili. Pomanjkanje osobja NEW YORK, N.Y. — Zdravstvena služba v ZDA potrebuje najmanj 3,000 telesnih terapi-stov. Amerikance, da obnovimo zaupanje sami v sebe. V zadnjih letih je bilo to zaupanje izzi-vano. Naše otroke so učili, da naj se sramujejo svoje dežele, sramujejo svojih staršev, sramujejo delovanja Amerike doma in njene vloge v svetu. Ameriška Domovina i~a O/VIE 6117 St. Clair Ave.'— 431-0628 Cleveland, Ohio 441 OS National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: ( $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Pnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: j $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «^M3 No. 15 Monday, Jan. 22, 1973 Francija bo gospodarsko dosegla vodstvo v Evropi? Francija irr Japonska bosta do leta 1985 prehiteli Britanijo in Zahodno Nemčijo v pogledu življenjske ravni in se povzpeli najvišje za Združenimi državami, pravi študija nekega ameriškega raziskovalnega instituta. Študijo je izvedla pariška veja Hudson Institute od Croton, N.Y., po naročilu francoske vlade. Bila je dokončana in v prvih dneh tega meseca objavljena. Učinkovala je kot bomba, ker doslej ni nihče niti malo mislil, da bi Francija, ki je bila vedno znova v gospodarskih težavah, mogla kdaj doseči v gospodarstvu vodilno mesto v Evropi in pri tem svojo življenjsko raven dvigniti do take višine, kot jo študija napoveduje. Poročilo je sestavil v glavnem politični raziskovalec Edmund Stillman. Odmev nanj je bil tolikšen, da je britanska televizija povabila E. Stillmana na javno razpravljanje z britanskimi predstavniki. “To je presenetljivo — Nemci so čemerni, Italijani nejevoljni, Britanci jezni in Francozi nejeverni,” je dejal o odmevu na poročila umirjeni, šolniški Stillman v razgovoru s časnikarjem v svojem uradu, od koder je lep razgled na reko Seino. Stillman je razlagal, da je prišel do svojih številk in zaključkov na temelju podatkov o skupnem narodnem dohodku, o rasti delavčeve produktivnosti, o učinkovitosti vlaganja kapitala in tehnološkem izvajanju. Pri vsem tem je upošteval tudi obseg inflacije. Proučil je vse zadevne podatke za ZDA, Japonsko, Francijo, Švedsko, Dansko, Kanado, Švico, Norveško, Zahodno Nemčijo, Finsko, Belgijo, Italijo, Nizozemsko, Avstrijo, Britanijo in Španijo. Prišel je do zaključka, da vse te dežele napredujejo in nogate. toda vsaka na svoj različen način. Že najbežnejši pogled na številke pokaže, da nemško gospodarstvo ni najbolj dinamično v Evropi. Francosko gospodarstvo je v zadnjih 13 letih'rastlo za najmanj 20 odstotkov hitrejše od nemškega, v zadnjih 7 letih za več kot eno tretjino hitrejše, v zadnjih 4 letih pa celo več kot dvakrat hitrejše. Tako ugotavlja E. Stillman, nato pa nadaljuje: Mi smo vajeni precenjevati Nemčijo zaradi njenega gospodarskega “čudeža” v prvih 15 letih po drugi svetovni vojni. Britansko gospodarstvo se je razživilo v 18. stoletju, nemško leta 1870, francosko pa je dremalo do let po drugi svetovni vojni, dokler se ni otreslo kolonialnega bremena in se v preteklem desetletju naglo pognalo v poln tek in razvoj. Naši računi in projekcije kažejo, da bi naj Francija dosegla leta 1980 sedanjo ameriško življenjsko raven. Zahodna Nemčija ne bo tako daleč do' leta 1990, Velika Britanija pa niti koncem tega tisočletja, če se bodo stvari razvijale v sedanji smeri in obsegu. Stillman pravi, da Britanija “čaka na nekaj magičnega” s svojo priključitvijo Evropski gospodarski skupnosti, ker misli, da bo ta naučila Britance nekaj gospodarske dinamike. Toda to je podobno, kot če bi Italijani upali, da jih bodo Britanci v Skupnem trgu naučili politične ustaljenosti. Ni mogoče reči, da Britanci delajo tako slabo, toda druge države so se naučile raznih prijemov in delajo veliko boljše. Leta 1980 bo Italija bogatejša od Velike Britanije, napoveduje Edmund Stillman. * * Stillmanovo poročilo je dvignilo veliko prahu in sprožilo obsežno razpravljanje po vseh državah svobodne Evrope. ki so v poročilo vključene. Seveda je posebno prizadelo Angleže in Nemce; prvi se nočejo sprijazniti z napovedmi in niti ne s sedanjo presojo položaja, Nemci pa so tudi prizadeti v svojem ponosu in samozavesti, ko so v dobrega četrt stoletja po tako strašnem vojnem uničenju postavili svojo deželo na noge in postali prva gospodarska sila v svobodni Evropi, četudi so zmagovalci od njihove domovine odtrgali eno tretjino ozemlja in jo organizirali kot posebno državo. Veliko razpravljanja je o poročilu in njegovi stvarni presoji ter še bolj o utemeljenosti napovedi tudi v sami Franciji. Vladna opozicija naravnost namiguje, da je bilo poročilo naročeno in objavljeno v času, ko bi naj služilo vladi in vladnim strankam v volivnem boju. Ko.t znano bodo v marcu volili Francozi novo narodno skupščino. Na tem polju je trenutno vlada v zadregi, vladne stranke so po podatkih povpraševanj razpoloženja volivcev zaostale za združeno opozicijo. Take je pariški Figaro pretekli mesec objavil, da je 45V povprašanih izjavilo, da bi volili za levičarsko Ljudsko fronto, ki io sestavljajo stranke komunistov, socialistov in levih radikalov. Za degaullovce in njihove zaveznike se jc izjavilo le 38L povprašanih. Tudi druga povpraše- vanja so pokazala, da je trenutno opozicija še vedno v vodstvu. Vlada zanika vsako povezavo poročila z bližajočimi se volitvami. Upa, da se bodo Francozi v zadnjem trenutku streznili kot so se leta 1968 ob znanih nemirih in nato množično volili degaullovce, ki jih je tedaj, kot jih zdaj vod? G. Pompidou. Francija je doživela tekom druge svetovne vojne huda ponižanja in prestala mnogo trpljenja. To je na celoten narod delovalo zdravilno, šel je vase in v nesreči premislil svojo usodo, pa tudi svojo bodočo pot. Francija je doživela močan duhovni in biološki preporod, zato je zelo verjetno, da so Stillmanove napovedi za preporod in zagon francoskega gospodarstva stvarne in utemeljene. | BESEDA IZ NARODA | I i Krasen uspeh veseloigre “Glavni dobiiek” CLEVELAND, O. — V nede-, Med pripravami za naslednje Ijo, 14. januarja, sta nam Dra- slavje, profesorjev rojstni dan, matsko društvo Lilija in Mia-, pa kot strela iz jasnega trešči dinski igralski krožek podala'poročilo, da je prišlo do hude Fran Lipahovo veseloigro1 pomote in profesor Brvar dejan- “Glavni dobitek”. Pisatelj Lipah si v tej veseloigri sposodi upokojenega gimnazijskega profesorja Brvarja, ki ga je zelo dobro igral mladi Janez Tominec, in ustvari iz njega plitko in smešno karikaturo. Profesorja nikdar ne najdemo pri knjigah, pisanju ali drugem resnem delu, kar bi brez dvoma bila pravičnejša podoba tega lepega vzgojiteljskega poklica. Namesto tega stari Brvar neumno trati čas, se prereka z ženo Matildo, ki jo je odlično igrala sko ni zadel glavnega dobitka, da bo torej tudi v bodoče še vedno navaden siromak z nizko po-kojninico. Zdaj Brvar zasovraži denar in vso zunanjo zlaganost in plehkost in njegova žena, ki je še malo preje uživala v. vlogi milostljive gospe, se boji prikazati na ulico. Tudi okolje se spet spremeni. Prej sladki bankir Babič postane zadirčen in neizprosen in noče ničesar več slišati o zaroki in sorodstvu. Med sorodniki in znancu se borita za prvo mesto škodoželjnost Mojca Slak, in s sinom Bran- m dobrota — in končno .zmaga dobrota. Sin Branko je medtem prodal izum in želi pomagati o-četu z denarjem, in njegova za- kom,i ki ga je prav simpatično prikazal Peter Dragar, srka slivovko, škili za mladimi dekleti in skupaj z ženo sanjari o de-jr°čenka, bankirjeva hči Marica, nar ju. Čeprav je pripričan, da se pokaže, da ji ljubezen in čista ga vedno drži smola, končno pride vest, da je njegova že skoraj pozabljena srečka zadela glavni dobitek in je postal milijonar. Brvar in njegova žena se zdaj priroda pomenita več kot vse bogastvo. Branjevka pride v vas s polno košaro zelenjave in pove, da bo še prinesla. Kocjančič brez latinščine, v pristni sloven- čita, “modernizirata.” stanovanje, organizirata pojedine s plehkimi govorancami, delata načrte za novo udobje in dobičke, plese in zabave. Tudi nujno okolje se spremeni: sorodniki in znanci so polni čestitk in poklonov, pa tudi odpora in zavisti. Profesorjev sin Branko, ki ga je zelo lepo upodobil Peter Dragar, in bankirjeva hči Marica, ki jo je simpatično igrala Milena Dolinar, se zdaj brez nasprotovanj zaročita in bančni ravnatelj Babič, v mojstrski igri Ivana Jakomina, se cedi same sladkosti in nazdravlja “dragemu sorodniku, gospodu svetniku Brvarju”. Brvarjev sorodnik Kocjančič, ki ga je posrečeno upodobil France Zalar, ponavlja par 2nanih latinskih besed in puhlih domislic, kot misli, da se spodobi za “boljšo” družbo, in njegova žena A-gata, v sposobni izvedbi Andre- prevzameta in smešno izumetni- ščini, ponudi drva za zimo. Dobra služkinja Anica vse odpusti in ne zapusti profesorjeve družine, čeprav ve, da je zaradi pojedin zmanjkalo denarja za njeno skromno plačo. Stari Krištof samozavestno obljublja vso svojo pomoč. Ko se je tako vsak pokazal v pravi luči, se igra razplete in srečno konča. Bančni ravnatelj Babič zopet ves sladek prisopiha z novico, da je bila vest o pomoti zmotna, da je profesor v resnici zadel prvi dobitek in tako postal milijonar. Očiščen po prejšnjih izkušnjah se zdaj profesor znajde in razume to, kar sem prepričan, da vsak dober slovenski profesor in učitelj znova in znova uči svoje študente, namreč, da je naj večje bogastvo v človeku samem — v njegovem znanju in značaju — in da . je denar le eno izmed sredstev za življenjske potrebe in predvsem Milwauski zapiski NOVO LETO. — Sicer je že field ne sme biti več v nobeni nekaj dni, odkar smo začeli no-'javni zgradbi nobenih naravnih vo leto, vendar je še dovolj zgodaj, da želim vsem bralcem iz naše milwauske okolice blagoslovljeno novo leto. Ko sem na novega leta dan poslušal razne čestitke na radiju in televiziji, mi je bila posebno všeč tista, kjer je govornik poudarjal, da imejmo v novem letu malo več pozornosti do našega bližnjega. Če bomo to imeli, je nadaljeval, bomo drugačni tudi v drugih ozirih. Meni se zdi zelo lepa misel, če jo le izpeljemo. Zato vam jo tu tudi podam. NAŠA ŠOLA. — Malo pred božičnimi prazniki so imeli pri fari sv. Janeza ogled šole. Farani so bili vabljeni, da si ogledajo šolske prostore in delo učencev. Obenem so bili povabljeni, da se pogovorijo z učiteljicami o stvareh, ki jih zanimajo, pa se do sedaj niso upali ali niso imeli priložnosti vprašati, kar jim je ležalo na srcu. Poleg vprašanj verskega značaja je največ vprašanj bilo stavljenih z ozirom na finačno zmožnost šole in kako se porabi denar v razne namene. Med verskimi vprašanji je vsekakor prevladovalo mbenje, da se je treba verouka prav tako učiti kakor drugih predmetov in da se je treba pri tem držati navodil, ki prihajajo iz Rima. Starši so hoteli imeti to zagotovilo. Ni jim všeč, če se uvajajo kak-, šne novotarije, ki z vero nimajo! slednjo novico vam podajam skoraj nobenega stika. Starši ho- čejo posebno zagotovilo, kar se tiče spovedi in obiska sv. maše. Nočejo o tem preveč vzeti vse na lahko roko. Mislim, da imajo prav! ZBIRKA ZA MANAGUO. — Država Wisconsin je sestrska država Nicarague. Naloga sester je, da si druga drugi pomagata v potrebi.'Sedaj, ko je bil tako' je ni bilo sram priznati, da je verna in zavedna Slovenka. Zapušča hčerko Frances. Naj ji bo lahka ameriška zemlja! Prav na hitro se je od nas poslovila in od svojih milih in dragih ga. Anni Mavri. Zadela jo je kap. Skromna, tiha in delavna žena je bila. O njej lahko rečemo, da velja, kar pravi Sv. pismo, da naj ne ve levica, kaj dela desnica in obratno. Ni se bahala ali ponašala, bila je zgled, ki smo ga potrebovali an nam bo manjkal. Sijala je tiho kakor zvezda na nebu in sedaj je ni. Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveti! Živela je pri svoji hčeri Frances Rensak, ki jo bo verjetno najbolj pogrešala. Družinam pokojnih iskreno sožalje! --------------o----- Kesfi iz Slovenije Ljubljačani so gostovali Mestno gledališče ljubljansko se je predstavilo ljubiteljem iger v Metliki, Črnomlju, Ajdovščini, Ormožu in št. Lenartu z Ayck-bournovo komedijo “Ljubezen druge polovice”. Zadnji dve gostovanji v Ormožu in Št. Lenartu je financirala Kulturna skupnost Slovenije, gledališče pa se je odpovedalo eventuelnemu dohodku. Desetino manjše plače Služba družbenega knjigovodstva za Slovenijo je sporočila, da bo ž novim letom zaradi izvajanja predpisov za boj proti nelikvidnosti podjetij verjetno skoraj dobesedno iz cerkvenega ^>000 uslužbencev (14L zapo-cznanila pri Sv. Janezu. Takole s'teni'1 v gospodarstvu) dobivalo pravi: Podpisali smo pogodbo za ^plače, prodajo dvorane na Deveti ulici °* uLrepe že začeli uve- (1028 So. 9th St.). Kupec je javljati ob zadnjem pregledu I družba Spot, Inc., organzacija, k°nec oktobra> bi moralo v pri- a drevesc. Tako so morali kupiti umetna drevesca, ki pa so od daleč izgledala prav tako, kakor bi bila naravna. Razlika je ta, da ni nobene nevarnosti za ogenj. Jaslice, ki so nekaj posebnega pri Sv. Janezu, imajo tudi svojo zgodovino. Letos so dobile novo obliko. Dal jim jo je Jaka Modic, faran. Naredil jih je kot pravi umetnik. Otroci so si z žarečimi očmi ogledovali te nove jaslice. Za marsikaterega otroka je bilo to razodetje. Doma niso imeli jaslic. Le drevešček. In še tam niso dosti vedeli, zakaj. Po glavi jim je hodil Santa Claus in božična darila in o Jezusovem rojstvu so pa prav malo slišali. Jaslice so bile za njih pravo razodetje. Skoraj tako kakor prvo božično noč. Neka ženska je pisala župniku pismo s približno sledečo vsebino: Ne vem, kdo je okrasil cerkev za božič, pohvaliti moram uspeh. Barve so žive in privlačne. Ljudje prevečkrat prezrejo napor, ki gre v delo, da je uspeh dosežen. Zahvalite se tistemu, kateremu je vse tako lepo uspelo! Sledi podpis. Veliko priznanje. Kakor sem pozneje zvedel, da so delali štiri dni, da so dosegli to, kar smo mi tako občudovali kakor nekaj samo po sebi umevnega. PRODAJA DVORANE. — Na- , ki ne dela za dobiček, a ima £L'no sanacijo se 64 podjetij s . glavno skrb za špansko-ameri- £lvUPno 28,500 zaposlenimi, iško skupino ljudi. Njih namen je družaben in športen. Dali so Encrazrednica nad Idrijo sto dolarjev are. Drugi pogoji b1®' Gorah nad Idrijo so iz ... , ;T. - . . , so: 5,000 plačajo takoj, potem pa sklada za Olbnovo šo1 (po uved- ve ik potres v Nicara'gui, je dr- j vsako leto 5j000 s skozi bi samoprispevka) odprli v Za- zava isconsin takoj priskočila | 10 let Celotna vgota je 7 000 do_ družnem domu podružnično šo- larjev. b tem kupujejo dvorano je Novak, skuša postati dama £e za dobra dela. pod novim damskim klobukom. Igralci — stari in mladi — so bili odlični. Profesor in njegova Bistra in odrezava branjevka Marjeta, ki jo je odlično igrala talentirana Roži Dolinar, kot praktičen psiholog sijajno obvlada položaj in spretno prilagodi svoj govor in obnašanje o- žena sta bila sicer za starost u-pokojencev premlada, toda naše veselje, da sta dva mlada igralca tako odlično rešila glavni vlogi, odtehta neskladnost v sta- sebnosti in položaju vsakega so-i rosti in v terrl srnislu je bil Srečo besednika. Skromna, tiha in ljubka služkinja Anica, v simpatični izvedbi Marije Kocjan, krotko izpolnjuje osorne ukaze, le tu in tam zbede nazaj z bistro domislico. Profesorjev sorodnik, stari Krištof, v mojstrski igri Srečka Gaserja, nam v nekaj skopih obrisih pričara lik pristne kmečke grče, polne zdrave modrosti in dovtipnosti Tako je glavni dobitek različno vplival na različne značaje in povsem spremenil Brvarja in njegovo ženo, bankirja Babiča in del oddaljene žlahte; pristna in iskrena pa sta ostala mlada1 Gaser poleg odličnega režiserja tudi moder pedogog. Režiser Gaser, vsi igralci, šepetalka Julka Zalar, masker dr. Milan Pavlovčič, odrska mojstra Slavko Štepec in France Jenko in vsi, ki so kakor koli pomagali pri tej odlični prireditvi, zaslužijo našo zahvalo in čestitke. Naj še omenim, da je bila dvorana nabito polna, tako da se je Lojze Mohar v pozdravnem govoru opravičeval, ker je zmanjkalo stolov. Mi želimo, da bi jih zmanjkalo še in še pri igrah, koncertih in vseh drugih slovenskih predstavah! y dvorani na pomoč v hrani, obleki, zdravniškem materialu in seveda tudi denarno. Naš guverner Lucey je zadnjo nedeljo v decembru posvetil pomoči Nicaragui. Škofje so se obrnili k vernikom za pomoč s prošnjo za posebno zbirko. Pri Sv. Janezu so imeli to zbirko na praznik sv. Treh kraljev. Zbirka je prinesla že čez 800 dolarjev dohodka. Ljudje so bili zares darežljivi! OKRASITEV CERKVE SV. JANEZA. — Za božične praznike je bila cerkev tako lepo o-krasena, da je bila vsem v spodbudo. Veliko pohval sem slišal na ta račun. Vešča roka ge. Nichols in brata Timoteja je k temu pripomogla. Veliko ljudi je fotografiralo cerkev, da bodo tako imeli sliko za spomin. Po novih določilih mesta Green- kom društva Kras, z marljivo društveno delavko Mrs. Ivanko od opoldne naprej do zvečer zaljubljenca, skupaj s krotko, sem srečal tddi prijaznega g. služkinjo Anico in kmečko grčo1 Lojzeta Jerkiča, prvega pred-Krištofom. Branjevka Marjeta sednika Lilije leta 1919, ali pred se sicer na zunaj neprestano več kot pol stoletjem. Ves na-spreminja, pa vendar diha izjsmejan se je izgovarjal s svo-nje nekaj dobrega, pristnega. j jim bratom Joškom,. predsedni- Kapel in z zvestim “novim” Lilij ašem g. Slavkom Štepcem. O-pazil sem tudi domačega g. župnika Viktorja Tomca in gosta dr. Franca Blatnika, ko sta prijazno pozdravljala znance, g. Jožefa Nemanicha, predsed. Ameriške slovenske katoliške jedno-te, ki je bil s predstavo vidno zadovoljen, pa vrsto “starih” igralcev, ki so s ponosom gledali svoje otroke na odru. Nad pol slotetja se je spet zlilo v eno samo lepo in prisrčno himno slovenstvu. Slovenstvo še živi in bo še dolgo živelo! Tistim, ki pravijo, da gremo v zaton, povejmo, da se začenja nova slovenska pomlad, ker jo hočemo, ker vanjo verujemo in bomo zanjo delali in se žrtvovali, kakor so delali in se žrtvovali pionirji slovenstva v Ameriki! Hvala Vam, pionirji! Hvala Vam, igralci! Hvala Vam slovensko zavedni duhovniki! Hvala Vam starši in učiteljice! In hvala predvsem Tebi, slovenska mladina, naše upanje in naš ponos! E. G. lo. Šola ima en razred, kabinet in stanovanje za učiteljico. V šolo na Gorah hodi 18 otrok iz vasi Gore, Dole, Idrski in Je-lični vrh. šola je nekako v sredini teh naselij, vendar ima naj-cddaljenejši učenec od nje skoraj eno uro hoda. O vzgoji so govorili Komunisti so na 30. seji centralnega odbora premlevali o vzgoji in izobrazbi in so sklenili, da bo treba izobrazbo učiteljev čim bolj priličiti kriteriju o liku socialističnega učitelja. Poglavitna naloga “nove šole” je prežeti vse z marksizmom in socialistično idejnostjo. Še posebej so komunisti poudarili potrebo po reformi drugostopenjskega študija, češ, da je še vedno pretežno meščansko koncipiran. S podcenjevanjem šol, ki izobražujejo delavsko mladino in s favoriziranjem gimnazije in ne-, katerih tehničnih šol, so rekli rasle je samo $1.75, za otroke J komunisti na 30. seji svojega od 3. do 12. leta starosti 75c, za j glavnega odbora, da se je “po-otroke ped 3 leti starosti pa za-glabljal jez med delavsko in in-stonj. Sprememba velja in do- letektualno mladino ter uveljav- in svet južno od dvorane, ne pa severne posesti. Plačajo lahko tudi prej. Kupec prevzame vso odgovornost. Fara ima pravico pregleda dvakrat na leto. V slučaju, da pogodba ni izpolnjena, dvorana zopet pride v posest fare. Ta postopek se imenuje contract. Ves postopek je odobrila škofija. Ko govorimo o odgovornosti, se to pravi, oni plačajo tudi davke in zavarovalnino in druge stvari, če jih je še kaj. Ni naša odgovornost, če gre tam kaj narobe. So oni odgovorni. ŠPAGETI KOSILO. — Društvo Šola in dom pripravlja veliko kosilo ne samo za farane Sv. Janeza, ampak za vse ljubitelje makaronov. Vse bo prav po italijanskem načinu. Zgodilo se bo to na zadnjo nedeljo v januarju in sicer 28. januarja 1973 ob Cena je izredno nizka, za od- ma ni treba kuhati! €e ne veš kam, kar k Sv. Janezu na 85. cesti. ZABAVEN VEČER. — Možje-in fantje pri Sv. Janezu vabijo vse može in fante iz fare, da se jim pridružijo pri igranju kart 20. januarja 1973. Je to petek zvečer, ob koncu tedna, ko se ne mudi drugi dan na delo. Človek si ga lahko nekoliko privošči in je dobre volje. Začetek ob 8. zvečer. ODŠLI SO. — Kar na hitro so se začeli poslavljati od nas nekateri, ki smo jih dolgo poznali. In sedaj jih ni več. Med njimi vsekakor pogrešamo dobro Josephine Pung, ki jo je Bog poklical k sebi v starosti 92 let. Do zadnjega je bila korajžna, verna žena. Nedeljo za nedeljo je prihajala z avtobusom k deveti sv. maši. Bila je vsa vesela, da je lahko rekla ‘Hello Father’! Vedno je povedala svoje mnenje in Ijal izrazit socialni filter, ki je onemogočal neposrednim proizvajalcem doseganje popolne srednje in visoke izobrazbe.” Napredek v Ravnah V ravenski železarni so začeli graditi objekt za proizvodnjo industrijskih nožev iz visokokvali-tetnega in platiranega jekM Graditev objekta, ki bo imel 6300 kv. metrov delovne površine in bo končan že letos, bo stala 130 milijonov dinarjev. V novem delu bo zaposlenih 150 delavcev. Nizka zemljina Avstralija je znana kot nizka zemljina, ker nima nobenih vi' šokih gora. Najvišja gora ne doseže niti 9,000 čevljev. Večji del ozemlja zavzemajo ravnine h1 nizke planote, gore so le na skrajnem vzhodu in nekaj na skrajnem severu. K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU Black bear river poteka na kar bi ju bilo zanimalo. Konč-vzhodu države Kansas ob meji no je le rekel eden: gričatega sveta, ki mu pravijo ^ “Res radoveden sem, ali je Rolling prairie — valovita pre- cornel pravilno računal —. Karija —. Grič za gričem se dvi- ka jeza, če so se rafter ji že po-ga, drug je drugemu podoben, brali —! Z dolgimi nosovi bi zi- doline jih ločijo. Valovita prerija je vodnata in obraščena z gozdovi, podobna je zelenemu valovitemu morju. Reka se je globoko zajedla v mehko zemljo, bregovi so visoki in strmi, gozdovi segajo mestoma trdo do vode. Divjačine je bilo svojčas mnogo v gozdovih ob Black bear river ju, dandanes pa je valovita prerija precej gosto naseljena in nedeljski lovci so divjačino močno iztrebili. Od drvarske koče je bila napeljana po strmini k reki drča, po njej so spravljali rafterji les in ga na reki povezovali v splave. Podrasti na bregu k sreči ni bilo, vkljub temu pa ni bilo lahko najti poti po temnem gozdu. Blenter je bil star, izkušen Vvestman, pa se je kar čudil Ton-kawi. Držal ga je za roko in se neslišno pa obenem varno zvijal med drevjem, kot da je svetel dan. Globoko spodaj je šumela reka in glušila neizogibno šuš-tenje listja in pokanje suhljadi. Četrt ure sta hodila po robu brega, ko se je spodaj ob reki zasvetilo. “Trampi so prav tako neprevidni kakor rafterji!” je šepetal Indijanec. “Kurijo, kot da mislijo speči celega bivola! Rdeči bojevnik zakuri majhen ogenj, ki ne sveti daleč in ne daje dima.” “Tamle spodaj so?” “Da. Trdo ob reki.” “Se bo dalo priti dp njih?” “Zelo lahko. Vodil bom belo-kožca po dolinici, ki sega k reki.” Našla sta plitvo dolino, poto-čič se je vil po njej, gosto je bila zaraščena. Ob njegovem izlivu Se je širila majhna jasa, posajena z grmovjem. Na njej je gorel močen ogenj. “Zlezla bova k njim,” je dejal Meliki medved. “Ne bodo naju °Pazili.” “Tako blizu menda ne, da bi sHšala, kaj se pogovarjajo! Dvo-dhm, da bi nama uspelo—.” “Vse bova slišala. Na bregu laste grmovje in trstičje, ki nudi dobro kritje. če bi naju opazili, si drug dru-§emu pomagava!” Sla sta do roba jase in zagledala trampe. Ob reki je mnogo komarjev, radi njih jali za njimi —. In s praznim žepom—!” “Niso jo popihali! Še so ob reki in podirajo ali pa vsaj splave vežejo!” je trdil drugi. “Si jih videl?’” “Drvarjev ne. Iverje je nanosila reka, polno jih je tamle v tolmunu. Sveže je, kvečjemu od včeraj ali od prejšnjega dne. Ni priplavalo od daleč.” (Dalje prihodnjič.) Preiskave fetalskifi ptsiikov proti ustavi? WASHINGTON, D.C. — Da bi preprečile zračno piratstvo, so ameriške oblasti v zadnjih dveh letih preiskale deset tisoče potnikov. Skoro 6,000 so jih po preiskavi zaprli; več kot 2,000, ker so našli pri njih mamila, drugih 2,000 pa, ker so prišli v ZDA brez dovoljenja. “Samo” okrog 1,200 je bilo zaprtih zaradi nedovoljene nošnje ali uvoza orožja, ostali so se pa pregrešili proti raznim drugim predpisom. Sedaj se oglašajo zagovorniki človečanskih pravic in trdijo, da so vse te preiskave in aretacije protiustavne in iskanje za mamili nedovoljno, če gre samo za varnost potnikov. Po naši ustavi bi res morali čakati, da bi pirati letalo ugrabili ali razstrelili, šele potem bi imeli pravico iskati “osumljence”. **++++++++++*+*+++**»+**+**+****+++*?++*+**++++++++**++*****++++++++*+ <> <> ;> <> i < I KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR — 1973 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. 28. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v farni dvorani, začetek ob 3.30 popoldne. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ob 5. popoldne. 24. — Štajerski klub priredi kolinami v veliki dvorani SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet. 25. — Perry Home Owners Association priredi večerjo in ples v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MAREC 3. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi maškerado na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 3. — Štajerski klub priredi PREDPUSTNO ZABAVO s kolinami v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet. 4. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v dvorani stare cerkve, od 5. pop. do 9. zvečer. 10. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s ple- in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do I. popoldne. APRIL 1. — Misijonska znamkarska akcija (MZA) bo postregla s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. ure popoldne. 1. — Društvo Blejsko jezero št. 27 ADZ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue ob praznovanju 50-letnice svojega obstoja. Igrajo Dave Wretschko in the Rivieras. Večerja na razpolago od 4. do 6. 15. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od II. 30 do 2. popoldne. 28. — DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer. 29. — Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu domača zabava. MAJ 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. 13. Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. trarnpi kurili. Nekje so stali nji-3°vi konji, videti jih ni bilo, pa ^ulo se je zamolklo topotanje "°Pit. Komarji so jih mučili, ne-^ni so bili. ^egla sta in zlezla bliže, skri-Vajoč se za grmovjem. Skoraj ^emogoče se je zdelo Blenterju, a bi se kdo neslišno preril sko-tako trstičje, ne da bi se ma-'ial°> pa Indijanec si je znal po-^gati, izrezal si je pot in tako Volkswagen nazaduje Prodajajo po vsem svetu znanih ‘ hroščev” že nekaj let nazaduje, ne samo v Ameriki in drugod po svetu, ampak tudi v Nemčiji sami. Volkswagen, ki je. bil dolga leta po številu prodanih vozil v Nemčiji na prvem mestu, je moral letos to mesto prepusiti znamki. “Opel”, ki je izdelek nemške podružnice a-meriške General Motors. Ta je prodala letos od januarja do septembra 359.000 vozil, “VW” pa samo 321.000. Na tretjem mestu je druga ameriška znamka, nemški Ford s 229.000 prodanimi vozili; 4. mesto zavzema Mercedes s 130.000, peto Fiat s 122.000, šesto Renault s 114.000 so menda sedmo “Audi” s 106.000, osmo som v Slov. delavskem domu jg. _ “slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. 20. — Društvo sV. Ane št. 150 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11.30 dopoldne in z slavnostnim obedom v Slov. narodnem domu na E. 80 St. ob 1. popoldne. JUNIJ 10. — DSPB Tabor priredi na Slovenski pristavi' SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945. 22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu. 27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 11. — Slomškov ikrožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slo-vence-č preteklega leta. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. 25. — Društvo Naj sv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi. AVGUST 5. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road. SEPTEMBER 14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer. 16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu. OKTOBER 20. — Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester. 27. — DSPB TABOR priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30. NOVEMBER 10. — Belokrajnski klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci. Rev. Leon Kristanc: Lepo prlma^je rojakii-duhovniku (Nadaljevanje) Veseli so te odlike zlasti njegovi “domači” in rojaki v Stock-tonu, skupno le štiri družine. Isto leto kot on so se podali “preko luže” in tudi v Kalifornijo njegov brat Jože z ženko Pavlinko — Ribničanka po rodu in novodošlim dobro poznana gdč. učiteljica Lovšinova na ljudski šoli v taborišču Peggez — in sestra Rezka z možem Martinom Vraničarjem s tremi malčki. Jože je bil promoviran za doktorja prava že v Ljubljani, p£i je ob prihodu v to deželo sprevidel, da tu ne bo tovrstno zaželj enega kruha. Z vso energijo se je lotil kemije in jo privatno študiral. Kmalu po prihodu je debil službo v veliki cementni tovarni — Caleveras Cement Co. —- v San Andreasu, od koder dnevno odpeljejo preko 50 vagonov cementa v razne kraje te širne dežele. Vodstvo tovarne je kmalu spoznalo njegovo temeljito znanje in veliko sposobnost in je že 8 let nadzor- (' liho J e opravil, da niti drvar ni s^šal šuma. In vmes je še pazil njega in mu kolikor mogoče olaJšal plazenje. Tranrpi so govorili glasno, na Sa usta, varne so se počutili. _______0_______ šePniinter ^ pogledal po n-'ih in I Prekop preko ožine Kra z atomskimi “BMW” s 75.000 vozili. Vsega skupaj je bilo prodanih 1972 do septembra v Nemčiji 1.68 milijonov avtov, 50.000 manj kot 1, 1971 .v istem času. Družba ‘ Volkswagen” je imela zadnja leta velike zgube. Z malimi spremembami svojega modela je skušala izboljšati svoj položaj, pa ji doslej ni uspelo. To je eno redkih čisto nemških velepodjetij, ki se otepajo “pomoči” tujega kapitala. Večina delnic je v rokah delavcev, ki so družbo po drugi svetovni vojni oživili in zanjo veliko žrtvovali. NOVCE- 2 vsega sveta NOVICE- M lili potrebujete “Kateri je cornel?” (<-LN1 ga med njimi, odšel je.” ko^brŽ na poizvedovanje h “Mislim.” Tisti je bil, ki si ga zaklal?” “Ne.” v. Sai oe veš! Tema je pri ko-’l(^si mu videl v obraz.” retipal sem ga po obleki in ^oznai, da ni cornel.” Sta le bila dva —. Tudi nje-bila morala prijeti — Počakajva! Kmalu se bo vrnil ” Tr, eksplozijami? NANGKOK, Taj. — Dr. E. Teller, cče ameriške vodikove bombe, je prišel sem, da prouči možnost uporabe atomskih eksplozij za gradnjo prekopa preko zemeljske ožine Kra sredi polotoka Malaka, o katerega gradnji so razmišljali še pred drugo svetovno vojno, med njo Japonci, po njej sedaj pa spet Tajci. Dr. E. Teller je razpravljal s predstavniki vlade Tajske o posebni študiji, ki bi naj bila kon- NOVICE- ki jih dobile še svele NOVICE- popoluoras nepristranske NOV ICE- kolikor mogože originalne M !ki - ki so zanimive vsem ampi so se pogovarjali o čana v pol leta in bi stala okoli mogočem, samo o tem ne,1 $500,000. ( mm vsak im prinaša v hm Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še m narežeš nanjo nik v kemičnem laboratoriju. Je lepa, pa zelo naporna služba, ker se mora dnevno izmenično podnevi in ponoči voziti iz 46 milj oddaljenega Stocktona, kjer sta si z ženko ustanovila svoj dom in so potrebne šole lažje dostopne. Pavlinka je sicer učiteljišče dovršila že v Ljubljani, pa po tuk. postavah ji to ni bilo priznano. Po študiju na University Pacific Stockton-j e dobila odlično diplomo in tako je vsa srečna poučevala na mestni šoli skozi 6 let. Vmes sta si pozidala lepo hišo in si ustanovila družinico dveh fantov in hčerke. Tomi in Mario sta že pod vrhom; prvi študira že medicino na priv. University Guadalajara v Mexico (zunaj ZDA), drugi se je pa-posvetil študiju prava na University California, Berke ley, Cal., Mirjam pa obiskuje še zadnje leto osnovno šolo. Vsi trije so glasbeno izredno nadarjeni. Tami je mojster v harmoniki in odlično igra kitaro in tako ob počitnicah vodi cerkveno petje. Mario izvrstno igra klavir in orgle, katere so mu za-j upali že na osnovni šoli pri božjih službah in so namenoma zanj povišali pedala, da jih je lahko z nogami dosegel. Mirjam pa posnema oba in kaže, da ju bo prekosila, kar poprime, vse ji ubrano zapoje. Lansko leto je s stricem obiskala stari kraj in staro mamo in lepo Slovenijo in se je v tistih nekaj tednih tako izpopolnila v slovenščini, da človek kar uživa, kako mlada “Micka” lepo slovensko govori. Res srečna družina — vendar pa ni paradiža brez križa. Debra mama je zadnje leto pouka postala slabotnega zdravja in je na nasvet zdravnika prenehala s šolo. In sedaj le bolj z nasveti in navodili vodi gospodinjstvo; z bogo-vdanostjo in z molitvijo spremlja svoje drage in ima čudovite in vidne uspehe, študiranje fantov in vsa družina je le na očetovih ramah; ker listo, kar fanta zaslužita s pridnim delom ob počitnicah, niti od daleč ne zadostuje. Je prav res — Bog molitve uslišuje in po svoje plačuje. Tudi Vraničarjevi so “domači” monsignorja dr. Starca. Ata Martin je še pred vojno končal Kmetijsko šolo na Grmti pri Novem mestu in nadaljeval še z Zadružno šolo v Ljubljani; sedaj ima lepo in dobro službo v tuk. papirni tovarni, v prostem času je pa po potrebi zidar, tesar, mizar, mehanik .... Mama Rezka je bila v domovini kot higienska sestra v službi pri Higienskem zavodu v Ljubljani; sedaj je voditeljica porodnišnice v Damaron Hospital, Stockton. Imata lep in prostoren dom in tudi kar lepo družino. Trem fantičem se je v Stocktonu pridružila še Kristina in nji je sledil Marko, kateri obiskuje še zadnje leto osnovne šole. Fantje in hčerka so pa že vsi odlično dovršili univerze in je zanimivo, vsak si je izbral in absolviral drugo, svoji stroki primerno u-niverzo in se niso zadovoljili z domačo University of Pacific, Stocktcn, in se še podrobneje izpopolnjujejo. Tako šolanje stane lepe denarje, daleč proč od domače hiše; Janko je študiral univerzo v 450 milj oddaljenem mestu San Loius, Obispo v Južni Kaliforniji. Starša vsega sama nista zmogla in so vsi že v o-snovni šoli iskali primerne zapo-slivte ter so vsake počitnice pridno delali, da so si tako omogočili drago študiranje, vsak je R. JERIC FURNACE CO. OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured 475-9075 imel že svoj, čeprav skromen avto. Tinče je končal vojaški rok v yietnamu in ima sedaj že državno službo pri oskrbi letalstva. (Dalje) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Help Wanted Male or Female Službo dobijo Slovenski dom za ostarele išče bolniške strežnice, pa tudi moške in ženske za čiščenje in pospravljanje. Enaki delovni pogoji! Javite se osebno na 18625 Neff Road. Tel. 486-0268 (16) Male Help wanted Help Wanted Male MACHINIST and TURRET LATHE operator Full time, days Collinwood area Call 486-0870 (15) HELP WANTED MACHINIST EUCLID AREA Call 531-6757 (15) Help Wanted — Female Ženska dobi delo za pomoč v kuhinji ali za natakarico v slovenski gostilni v Euclid. Kličite 531-9782. č (19) Help Wanted Female GENERAL OFFICE Must type, will train. Call 881-5900 (19) MALIOGLASI HIŠA NAPRODAJ V Sloveniji ugodno prodamo stanovanjsko hišo z vrtom. Hiša je v centru Ribnice, Struška ulica 12 in je last Irene Lesar in Regine Raut, roj. Lesar, izseljencev v Argentini. Vse informacije lahko dobite pri: Anton Leskar Hrovača 23 Ribnica 61310 (18) FOR SALE 2-story building. Will vacate immediately. 1060 E. 71 Street 881-8098 -(15) Čestitke Mr. in Mrs. Frank in Antonija Legan, Stanley Ave., Maple Hts., Ohio, sta praznovala 64-letnico srečnega zakona. K temu jima čestitata nečakinja Viky in John Kamalic. Naj Vama da Bog še mnogo let srečnega skupnega življenja! V NAJEM Stanovanje — spodaj 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Na E. 64th St. Kličite 361-9640 —(18) Frš|aiePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Olair A™ * V C8 St. 36)-4212 Naprodaj Colonial, tri velike spalnice, ognjišče, garaža za dva avta, zaprta veranda, na novo karpeti-rano, zavese, blizu cerkve -Our Lady of Perpetual Help. R.S.V.P. REALTY 480-2426 531-2666 (22,24,26 jan) POHIŠTVO NAPRODAJ Proda se pohištvo po zelo zmerni ceni. Lastnik prodaja zaradi selitve. Kličite 431-9016 * (19) V NAJEM 3 sobe se oddajo. Sprednje stanovanje—spodaj na 1090 E. 66 St. Oglasite se odzadaj. -(16) hr L ' Boleslav Prus: STRAŽA Neki notranji glas je klical v “Zakaj sem ti dala življenje... njem: “Oče, oče!... Ko bi bil ti Zakaj si se rodil? ... Otrok ka-hrib ogradil s plotom, otrok ne kor zlato... tolikim boleznim je bi bil utonil.” kljuboval in glejte... sedaj je Kmet je pa odgovarjal: “Ni- utonil!... Ravnokar je bil v sem jaz kriv!... Nemci so ga i izbi... vsi so ga videli in glejte začarali s petjem ...” ! — utonil je! ... O usmiljeni Na cesti je zaropotal voz. Za i Bog, zakaj si me tako težko hip se je ustavil pred vrati, nato J kaznoval? ... Da je otrok, kakor drdral dalje. Za bajto so se sli-1 ščene, utonil v mlaki, brez režali težki koraki in kašljanje: j šitve ... brez rešitve!...” na dvorišče je prišel učitelj, sl Omahnila je ob steni na kole-palico v roki, brez čepice. ! na in kleče stokala s presunlji-“Kako je fantu?” je zaklical j vim glasom. Polžu. Ker pa ni mogel dočakati odgovora, je odšel v izbo. “Kako je fantu?” je vprašal s praga. Stanko je ležal na klopi; mati se je vsedla poleg njega, njegovo glavo položila na svoja kolena in šepetala pri sebi: Kake pol ure je učitelj izkušal oživiti Stanka. Gibal mu je roke, gnetel prsi in poslušal, ali se ne oglasi srce. Toda fant ni dal nobenega znamenja življenja. Tedaj je stari učitelj, videč da nič ne opravi, pokril truplo otrokovo z rjuho, se prekri- “Že se pomalem pretaka kri žal zmolil očenaš in — zapustil . Celo toplejši je...” j bajto. Za njim je odšel molče “Kako je? ...” je ponovil uči- Ovčar. telj in podrezal Ovčarja. “Kaj jaz vem ...” je dejal tiho hlapec. “Ona pravi, da mu je bolje, fant se pa ni premaknil in se tudi ne premakne.” Učitelj je vrgel palico v kot in stopil h klopi. “Daj mi gosje pero ...” je rekel Andrejčku. Odreveneli fant je namestu odgovora skomizgnil z rameni. “Pa mi daj kako cev ...” “Nimamo nobene cevi,” je zagodrnjal Andrej ček. Učitelj je ogledal Stanka in ukazal materi oditi. Poslušno se Na dvorišču je prišel učitelju nasproti Polž. Bil je kakor pijan. “Čemu ste pa vi prišli, učitelj?...” je rekel s pritajenim glasom. “Kaj vam je še premalo nesreče? ... Ubili ste mi otroka z vašim petjem. Kaj pa še hočete več? ... Ali mu hočete pogubiti dušo, dokler še ni odšla na oni svet, ali še nas ostale prekleti, da bi vsi poginili? .. “Kaj pa govorite, Polž? ...” je vprašal učitelj in ga gledal presenečen. Kmet je začel majati z glavo je umaknila na sredo izbe in z'in mahati z rokami, kakor bi mu odprtimi usti, včasih ihteč, gle- | zmanjkovalo sape. dala. Stari je odmaknil klop, j ' “Ke jezite se, gospod,” je de- stekel Stanku mokro srajco, potem pa s silo izvlekel jezik in ga z nitjo privezal na spodnjo čeljust. “Jezus! Kaj dela...” je zamrmrala mati. Polž je od časa do časa pogle jal. vem. ‘Vi ste dober človek, jaz .. Naj vam Bog povrne.” In hipoma je poljubil učitelju roko. “Toda pojdite odtod... On je radi vas, Nemcev, poginil, moj j Stanko! ...” je zakričal kmet. dal z dvorišča skozi okno; toda: “Enkrat ste ga začarali, da je takoj se je umaknil, ker ni mo- | samo omedlel, sedaj pa ... ste gel gledati bledega telesa sino- ^ porabili tako moč, da mi je uto-vega. nil....” Položivši Stankove roke ob “človek!” je zaklical učitelj, stegna, jih je sedaj učitelj vz- , “kaj pa govoriš? ... Kaj nismo dignil še čez glavo, potem jih je kristjani, kakor ti?... Kaj se ne pa zopet položil k stegnom. Zo- ! prekrižujemo pred satanom in pet jih je vzdignil,(zopet spustil, | njegovimi deli, kakor, vi? ...” DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. le la. Nudi naj no vej še sun-unusHe certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Mačeto 1. zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Mary Jeraj, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Kerne. Zastop. za ženske in mladin aktivnosti Frances Nemamch. Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo-Marjanca Kuhar, Antonia - Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Re-v Matt lager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogov-ek, pnupredsednik John Rabat, fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362; pomožna tajnica Daniella Žnidar; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Anthor.y R. Kushlan; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Jos Ferra, Gary Koke-tec, Mary Okicki Vratar; Frank Su-panick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adclph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov domu na Holmes Ave. od 6. do 8 ure zvečer, če pa pade na nedelje oa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta urez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik predsednik: Anton Tekavec; pod predsednik: Frank Drobnič, tajni ca: Jennie Gustinčič, 18100 ■\bb’ Ave.. tel K£. > -MVb . blntfair.i-K Mati Tekavec: zapisnikarica Jnj Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank. Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pcp. v šolski sobi sv. Kristine. izvzemši jan. feb. julij in avg. PODtOizmCA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Jeseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Julia Mezgec, tajnica Jen-me Pugelv. .0”2i PiymuuUi Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Mary V1 c e k , zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Pauline Strnad, podpredsednici. Angela Kofol, tajnict 'feiinie '•uvak. 4208 Sluestone Rd. So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oračem Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Rediteljiea Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E.1 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Nettie Zarr.ick. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. UK-ljsi % ** r Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Panel” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in tajnica Frances in booster club: Joseph W. Kovach No’vak) 3553 E 80 st bla. 1 V U I 1—X % " \ /—v *-» v r ^ I ^ « * .—J -n A in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniško podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Neivbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. gajničarka Theresa Jeric. Nadzornica Jennie Zupančič., — Seje s j vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar; 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; reditelj ica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vleki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ab 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. telj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nad. dom Frank C h e s n i k, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 3. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1-30 popoldne. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, pod-predsednik Matt Martinčič, tajnik m blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances Tavzel in Ivan Jendol. — Za pregied vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Perko 1 in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Matt Martinčič Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugeiy, 1072'3 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia StoKar, — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. 'Domu. 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 12-26 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tei. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.: 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vila. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Joseph Plus-cusky, Financial Sec. John Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anne Pluscusky, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, Three year. Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors: Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room, Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 381 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adajyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzornjki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Mary Golob. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapis- COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko.v 3562 E. 80 St, 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, Prosen, nad- nikarica Anna Tekavec. Nadzornici: j zapisnikarica Mary __________; Mary Drobnič, Barbara Baron. — zornice: Josephine Winter,’ Mary Seje tretjo sredi v mesecu v šolski Prosen, Theresa Janežič. Seje so dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer vsako tretjo nedeljo v mesecu ob' ure od 2. do 4. pop. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M, Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL? from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St, 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje. • ČE POTREBUJETE delovno moč, » ČE IŠČETE zaposlitev, » ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. BUJNA RAST NA SAHALINU — Na južnem Sahalinu je ponekod rastlinje tako bujno kot v tropskih predelih, četudi je Sahalin ob obali Sibirije. Na sliki vidimo kraj take bujne rasti, kjer so razne trave tako visoke, da se lahko skrije v njih konj. Podnebje je sicer zmerno, toda rast pospešujeta obilica vlage in vulkanska tla. KOMU ZVONITA? — Risar Domenico Albion in njegova prijateljica sta se delno oblekla v bron in si nadela pokrivala z zvoncem na vrhu. Taka sta se postavila pred stolnico v Firencah in opozarjala ljudi na nevarnost onesnaženega zraka 'v mestih. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628