Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemôijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino iu dziiaiiila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarsko stvari. čebelarska opravila v jeseni in njih pomen. Ko ajda odcvete, misli čebelar na svojo letino ~ med in vosek. Znano je, da oba pridelka v ceni prej padata, kakor đa bi se vzdigovala. Odtod izvira, žal, da čebelarstvo pri nas, ki je nekdaj cvelo, od leta do leta propada, da stari čebelarji odmirajo, njih število se krči, a da nov naraščaj bolj in bolj rtdek postaja. Glavni vzrok temu obžalovanja vrednemu pojavu je iskati v tem, da večinoma našili čebelarjev vé ceniti le bolj čebeliie pridelke in i^če pri zastarelem načinu Č>ebelarjenja le tu dohodkov, vrednost in pomen čebel in naše pasme pa prezira. Naši čebelarji sicer dobro vedó, da nam je narava podarila v nasi čebeli najboljšo pasmo, ki se odlikuje po svoji marljivosti, krotkosti in rodovitnosti ter so ponosni na ta (lobra svojstva; vidijo tudi, da so nekateri med našimi jjrvaki-čebelarji, n. pr. pred kratkim umrli prvi kranjski čebelar g. M. Ambrožič v Mojstrani na (jorenjskem in drufri s trgovino živih čebel zasnovali precejšnjo kupčijo, ki obeta večje dohodke in ima bodočnost, s kojo kupčijo je postala naaa čebelna pasma svetovno-znana, Vendar kljub temu ae večina njih trdovratno drži zastarelega načina čebelarjenja, da gojé svoje čebele samo radi pridelka — voska in medu — in da v sedanjem letnem Času p o žveplaj o vse močne panje, ves med in vosek takoj prodajo med ar jem, voščarjem in drugim prek ii p cera, v prezimovanje pa odi očiijejo večinoma panje slabiče, ki imajo malo in nezadelan med, malo ljudstva in ki se ne izplačajo v prodajo. S takim negospodarskim postopanjem se ne more dandanes več čebelarstvo vzdržati, se manj, da bi dobičkonosno napredovalo, líodočnost naše Čebeloreje ni Več iskati le v pridelovanju medu in voska, ampak v prvi vrsti v veliki produkciji (razmnoževanji) in razpečavanji živih čebel v druge dežele in potem v drugi vrsti v prodaji njili pridelkov. V ta namen nam je Že narava sama podarila tako pasmo, ki se rada množi, kije marljiva, pohlevne nravi, ki pi-i skromni paši izliaja îa ki se vsled tega človeku najbolj prikupi. Če liočeino naše čebelarstvo povzdigniti na to sto-piujo, poprijeti in gojiti je moramo sedanjim razmeram in potrebam primerno in sem spada, da polagamo j^tavno »krb na to, da preživimo do vsake spomladi mnogo in močnih panjev, ki nam bodo dali veliko in zgodnjih rojev, katerili večja polovica bodi namenjena v prodajo in ostale v na-daljno Čebelarjenje. V dosego tega smotra, ki naj se ga vsi poprimemo, je sedaj v jeseni pravi cas, da se ga prav zasnuje. Prav izvedena jesenska opravila 80 temelj takemu čebelarjenju. V ta namen naj so postopa tako-le : 1.) V prezimovanje odloči le močne, dovolj ljudstva imajoče panje. Ako imaš vsled tega pri prodaji ostalih panjev navidezno manj dohodkov, ta izpadek se spomladi obilo povrne. 2.} Izberi v prezimovanje take panje, ki so se odlikovali po marljivosti v nabiranju in ki so dali močne in zgodnje roje, kajti od takih čebel je pričakovati prihodnjo spomlad zopet zgodnje in močne roje. 3.) Prepričaj se, da ima panj dovolj medu, rodovitno, ne prestaro matico in ne premlado satovje. Ako nimaš zadosti močnih in pripravnih panjev, združi dva panja v enega, pri tem obdrži rodovitnejšo matico. Taka združitev je v jeseni lahka in se doseže s tem, da se diV čebelam s tobakovini dimom enak duh ali pa Če se jili z medeno vodo poškropi, da se pri združenju med seboj ne koljejo, ampak sprijaznijo. Doaedaj obče v navadi žveplanje naj se popolnoma opusti, živalice naj se dadó v prezimovanje določenim panjem. Oe bi v prezimovanje določenim panjem primanjkovalo medu (vsaj 12 kg.) d:i naj se ga jim v sedanjem jesenskem času v velikih porcijab tako, da ga morejo v celicah še zadelati. Pri tem gre upoštevati, da zelo obljudeni panji ne rabijo primeroma veČ medu kakor malo obljudeni. 4.J Vsak čebelar si obdrži za spomlad no krmljenje potrebni med v polno zadelaniU satnikih, da more ž njim ob času pomanjkauja krmiti. To je neobhodno potrebno, da se vč obvarovati pred epidemično boleznijo „gnilobo" in da ne plačuje spomladi drago za mali denar v jeseni prodani med. 5.) Preskrbi čebelam mirno in gorko prezimovanje s tem, da jih obvaruješ pred mišinii, podganami itd., da jih dobrô zadelaš in jih zavaruješ pred solnč-nimi žarki. Letošnja malo ugodna Čebelarska letiaa naj napoti mnoge naše čebelarje, da se z večjo vnemo poprimejo čebelarstva, ter da naj isto si uravnajo tako, da bodo zamogli spomladi prodajati panje in roje! V ta namen naj se ravnajo po nasvetovanem navodilu. — Ob enem pa vabimo nove mlade močij: nase izšolane posestnike, obrtnike, rokodelce itd., naj se v obilnem etevihi poprimejo Čebelarstva. V sedanjem jesenskem in pozneje v zimskem letnem čaan imajo ugodno priliko, da si vse pripravijo, kar rabijo, da bodo Jsamogli priliodnjo spomlad začeti èebelariti ! Politični pregled. Ministerski predsednik pl. Kijrber se je vrnil iz Galicije. Niti PoJjaki niti Maioniai gn niso navdneeno sprejeli, dasi je imel samo med na jeziku. Hil je zares prijazen povsod in z vsemi ter se za vse zanimal. Videl je marsikaj pomanjkljivega ter obljubil odpraviti te napake. Sploh je jako mnogo obljnboval, in zato menijo, da je Poljake takorekoČ snubil: skušal jiii je pridobiti, da mu pomagajo v pravi tir spraviti na vseh straneli zavoženo avstrijsko politiko. Uradnikom polagal je na srce, naj bodo pravični, vljudni ter naj se naucé več jezikov, da morejo uspešno občevati z ljudstvom, ako bivajo in službujejo v mešanih pokrajinah. Tako bi se nekoliko že zajezil narodnostni boj, ki preti Avstriji dovesti pogin. Lepe besede, ki naj bi tudi našle lepo mesto ! Da je to potreba, pojasnjujeta dva dogodka. Odstopil je cesarski namestnik v Trstu, grot Goes s, ki ni znal krotiti samopašnili puntarskih Italijanov, pač pa znal pri vsaki priliki potisniti v kot Slovence. Sprevidel je, da ni za Trst, in šel. Saj toliko pošten je mož, česar pa ne moremo trditi o dalmatinskem cesarskem namestniku. Baron llaiitlel je dolžil neke uradnike, (la so spisali ostre članke o njegovem samovoljnem gospodarstvu, Ko so m» dotični uradniki zatrjevali, da niso oni pisali in zastavili za to svojo častno besedo, dejal je baron Handel : „A kaj Častna beseda ! Dalmatinci ne poznajo častne besede ! Že vem, kakšna je dalmatinska častila beseda." Vladni list je seveda pisal, da so te besede cesarskega namestnika izmišljene, a oglasile so se priče, ki bi tudi pred sodnijo potrdile, da je res tako govoril. Kaj zasluži prvi uradnik v deželi, ki se tako zaničljivo izrazi o narodu ? Gre naj ! — Pa pravijo, da bržčas pride v Trst za cesarskega namestnika. Zaročil se je nemški prestolonaslednik z meklen-burško vojvodinjo Cecilijo. Hojena je 20. sept. 1S85, ženin pa je star 22 let. Nevesta je baje jako lepa in duhovita ter nad vse prijazna. Govori se, da ni politika imela pri tej zaroki ničesar opraviti. Prav bi bilo, zlasti za zaročenca sama. Obravnave glede trgovinske pogodbe med Avstrijo in Italijo imajo za enkrat ta sad, da vinska klavzula še eno leto ostane. Italijani bodo smeli k nam še pripeljati 500.000 meterskih centov belega vina proti carini 15 do IG kron. Tako so ukrenili modri politiki v prid — naše države ! Kdor ne verjame, plača vinar kazni. Murat V'., bivši sultan, brat sedanjega turškega vladarja, je umrl dne 31. ra. m. Proglašen norcem se ni smel 28 let pokazati v javnosti. Sedanji sultan ima bajè neozdravljivo bolezen, zato se misli, da se odpovć prestolu, kojega da zasede njegov najmlajši sin. Dne 2. t, m. je nekdo izmed straže streljal na sedanjega sultana, a je ranil le poveljnika telesne straže. — Čas bi že hil, da napravijo druge države mir in red v Tur- čiji, ki si sama noče in tudi ne more pomagati. Naj bi se take nerednosti godile v kaki slovanski državi, kedaj bi Že bil odstavljen dotični vladar. Komb. odpadnik in menihožrc, je pri neki pojedini dne 14. t. m. izjavil hoj na nož cerkvi. Francozi bodo morali veliko trpeti za pravo vero svojo, ker je prej niso umeli nspešno braniti. Tako se maščuje vsaka zanikrnost in popustljivost. K^ pa vojska? Fort Artur stoji kot nedostopno orlovo gnezdo. Nestevilni japonski napadi so bili sijajno odbiti. Z velikimi izgubami, katere previdno za-molče, se .faponci zaletavajo v utrdbe. Ves svet se Čudi hrabrim Rusom v oblegovanem mestu. Ne ve se pa, koliko časa bo mogla trdnjava se kljubovati ogromni oblegajoči japonski armadi, ki ima tudi velikanske topove. Rusi so našli v trdnjavi iz zadnje kitajske - japonske vojske jako veliko zalogo streliva in orožja, lîolj trda jim bo šla za hrano. Pri Liaojangu se je sest dni bilo pol milijona oboroženili čet. Japonci so hoteli Ruse obkoliti, a bili so večkrat odbiti. Ker Kuropatkin ve, da ni dovolj močan, za sedaj le ovira in zadržuje japonske čete ter se umika in bliža svojim vedno na novo prihajajočim četam. Japonci zagrizeno sledć Rusom in se vedno bolj oddaljujejo od svoje domovine. O velikih zmagah Japouci ne morejo govoriti. Kake zgiibe imajo Japonci pri prodiranja in Rusi pri umikanju se ne ve natančno. Vsekako pa je gotovo, da je padlo čez 12.0C0 Rusov, a več ko 30.000 Japoncev. LISTEK, V RIM! Cerkve jezuitskega reda. Pa še kaj druzega. (Konec) lIstanoTUik jezuitskega redu _ je sv. Ignacij Lojoîauski, rojen ]. 1491, ognjevit in duhovit Španec, plemenit in bojevit vitez, Ziiaćajeu in svet uiož. Dne 16. avgusta 1.534 sešli so se na Muntiimitru v Parizu ti-le možie: Ignacij, Ksaver, Faber, Salraeron, Lainez, Bobadilla in Hodriguez. Frtber je opravil daritev sv. maše in med sv. obhajilom so prisegli, odpovedati se svetu, iti v Jeruzalem ter tam streči revežem in spreobraćati iievernike. Ko bi se pa to ne dalo izvršiti, pokorijo se brezpogojno papež«, in giedó, kamor jih pošlje. Kes niso mogli oditi v sv. deželo. Začeli so pa svoje delovanje po mestih zgornje Italije. Zvesti svoji prisegi, podali so se v Rim k papežu. To pot prvikrat sretiaino ime „tovarištvo Jezusovo, družba Jezusova", kakor se jezuiti imenujejo s skupnim imenom, Pavel III. jih je prija/.uo sprejel : dvit je postavil za profesorja na „Sapienzi", rimskem vseuftiliSiu, Ignacij je vodil duliovne vaje, drugi pa so pomagali v dušnem pastiratvn. Precej začetka so imeli prestati ti apostolski možje hud vihar: obdolžili so jih krlvoverstva. Dolgotrajna preiskava pa je imela ta sad, da je duhovska gosposka njih nauk in življenje izretiao pohvalila. Med tem pa je izdeloval Ignacij pravda. Po daevu so delali, po noči pa skupno sestavljali pravila, katere je Pavel III. potrdil 27. sept. 1510. V poznejš h desetih letih izdelal je Ignacij, prvi vrhovni predstojnik cele družbe, navodil« (konstitucije), kot dopolnilo ia pojasnilo piavil, T»ka pravila kakor navodila so polna modrosti in preudarnosti; je pa tudi Ignacij med tem delom mohl in premišljeval. Ignacij je umrl v Rimu 31. julija 1566. Poglejmo sedaj upravo tega reda in ne bo težko spoznati, (idkod njegova moč in tisti velikanski strah pred njo. Red vam je zares vzorna ljudovlada; Vsa polnost postavodajalne moči je v rokah velikega zbora (generalna kongregacija). Redno se snide oh izvolitvi novega generala, včasih tudi izredno. Udje so: genernl, pet azistentov, jirovinc'jali ill po dva odposlanca iz vsake pokrajine, prosto voljena izmed patrov. Veliki zbor zamore dajati nova. navodila in stara odpravljati. Pravil samih pa se ne arae dotakniti. Peti veliki zlaor j« n. pr. izrecno prepovedal jezuitom, pećati se s politiko, in ta prepoved, od Pavla V. slovesno potrjena je ňe v veljavi. Prvi poglavar družbe je general : njemu so ysi udje pokorni. On ima ^so sodno in upravno oblast, a je sam vezan na pravila in navodila. Volijo ga Z4 (Sas življenja, a veliki zbor ga more i dstaviti, — Pomaga mu svetovalstvo petih azisteiitov (pomoiiiikov) ki so z;;8topniki petih velikih provincij : Ualija, NeinSko, Francosko, Špansko in Angleško. Sam za siojo osebo ima general še admonitorja (opominjevalea.) Cel red se deli v provincije. Na Čelu vsake je provincijal, ki ima poleg sebe Štiri svetovalce (konzultorje) in enega upravitelja (admiiiislrator). Vsi tiso voljeni za gotovo število let. Provincijal moru med drugim generalu natanko poročati o vsakem udu reda. Na čelu vsake samostanske nnselbine je rektor, pri manjših superijor imenovan. Gotovo priprosta, a ^ zorna uravnava, ki vsa sloni na najstrožji pokorščini. iSicer imajo vsi redovi obljubo pokorščine, a tako stroga in obsežna menda ni nikjer, ko ravno pri jfzuitili. In fco je naravna moč reda. Kremen in jeklo ne drži tako, kakor pokorščina. Udje se ločijo v duhovnike (patre) in nediibovnike (brste). Oe se kdo ogliisi za vsprejem in mti obljubijo, imenuje se nekaj časa kandidat. Potem napravi duhovne vaje in stopi v novicijat, ki traja cele dve leti, tudi za brate. V tem času se ničesar ne uče, marveč se samo urijo v duhovnem življenju in opravljajo navadna njčna dela. Koncem novicijata napravijo duhuviiB vaje, ki trpe štiri tedne. Kil so končali novicijat, napravijo neslovesiie obljube in postanejo ákolastiki, po domaČe šolarji. Glavni nanien te dobe je, da se vednostno izobrazijo ter pripravijo na mašniški stan. Učenje trnja 8 do 15 Jet, kakor ie predstojniki spoznajo sposobnost in zmožnost, Školnstiki samovoljno iz reda ne morejo izstopiti, a njih predstojniki jih lahko vsak čas odpusté, ob (•nem preneha zanje vsaka obveznost obljube. Ko je ta čas končan, postanejo koadjutorji (pomočniki) ; med te štejejo i dnhovniki i neduliovniki, slovesnih obljub še nimajo in vsak Čas so lahko popolnoma odvezani obljub.^ Bratje ne morejo višje, a duhovniki (patri) Se morejo narediti četrto flbljuto, in potem prestopijo med taknzvane profese t. j. one, ki so naredili četi to obljubo posebne brezpogojne pokorščine papeř.n, iti, kamorkoli jim ukaže v misijone. To so pravo jedro jezuitskfga reda. Profesi, odpuščeni ali ušli, svojih slovesnih obljnb popolntuna ne morejo biti nikdar odvezani. Pređno pa storé to obljubo, imajo še eno leto novicijata, takozvano tretje leto pnskušnje. Duh in namen reda je izražen v besedah: „Vse k večji řasti Božji." Dnigi redovi imajo svoj poseben namen: eni, Stieči bolnikom, drugi učiti mladino, tietji pomagati v dušnem pastiistvu itd. Jezuiti pa hočejo storiti vse v čast B.)žjo s tistimi močmi in zmožnostmi, katerih imajo največ v sebi, za kar so pcsanini najbolj sposobni. Predstojniki ga že tekom tolikih let spoznajo, zakaj ima poseben dar, in ali ima duševne moči dosti, prenašati največja bremena, Sicer ga ne mučijo s Užavnmi učenjem in ga ne višje nego med koadjutorje, katere luhko odpuste, če ne ustrezajo namenu reda. Dajo mu primemo opravilo, v katerem etori res kaj dobrega, pa je. Duhoviti, iiKdarjeni, junaški pa giedô višje in nosijo več in se ttnieliito i? po polni jo. In ker so vajeni ubogati kakor nihče, gre vse ]e|o izpod rok in v duhu reda. V tem je moč jezuitov: zato je njih red toliko storil «a vseh poljih Človeške nmnosti in potrebe, a storil vse Bogu v čast. Da so se naŠli tudi med njimi nevredni in izdajice: ne tajimo, a malo jih je. Zaradi velikanskih uspehov jih svet sovraž', kakor sicer nikogar ne in se jih tudi zares boji, a ker i^ni dingače ne more škoditi, jili obrekuje in opravlja tako, da imamo kar cele knjige takih bajk o jezuitih. Neumni, katerih na svetu ne bo nikdar zmanjkalo, bodo to seveda v^jeli. Teknilo jim! Kit tudi luči ne more prenašati, pa raji nje pod zemljo v temi, DomaČe vesti. (Umrl) je dne 10, t. m, ob polu 12. uri dop. preč, g, P. Inocencij Koprivec, Rojen je bil pokojni dne 23. febr. 1848 v tít.-Vidu pri Zatičini. 1. okt. 1868 je stopil v red in 3. nov. 1872 bil posvečen v mašnika. Leta 18?5 je došel v Novo mesto ter tu ostal do svoje smrti. Pri šoli je vneto deloval 28 let do predlanskem, ko se ga je lotila trdovratna bolehavost, ki ga je prisilila dati slovo šoli in odložiti službo voditelja deške ljudske šole, katero je oskrboval 8 let. Pridnim šolarjem je bil očetovsk prijatelj, in še v poznejših letih so se ga spominjali s hvaležnostjo, a malopridnim in zanikrnim učencem je bil zares strah in strog učitelj, ki je marsikaterega tako spravil na pravo pot. Gvardijan je bil v letih 1887 — 1890; napravil je med drugim jako pripravni zimski kor nad zakristijo, dalje ograjo pred cerkvijo z ličnim vrtom, ki pa sedaj nekatere prav brez vse potrebe bôile v oči in se jim zdi na poti, dasi v resnici ni ; naročil je tudi lepe nove orgije. V nedeljo 28 avgusta je maševal zadnjič, potem pa ostal v svoji sobi. Nihče še ni misld na resno bolezen, a dan pred malim Šmarnom je sam prosil, da so ga z vsem prevideli. Ko je bilo končano sv. opravilo, se je vsem sobratom za vse zahvalil, rekoČ: „Bog plačaj", skoro na to pa se mu je oniotil dnh in trpel je grozno, dokler ga ni smrt rešila. — Pogreb due 12. t. m. ob 11. uri je pričal, kako priljubljen je bil rajni ne samo duhovnikom ampak fiidi neduhovnikom, ki so se vkljnb semanjemu dnevu prav obih» udeležili pogreba. Za-dušao opravilo in pogreb je opravil mil. g, prošt dr. Sebastîjan Elbert, Sprevoda se je udeležilo poleg domaČih sobrutov 28 svetnih duhovnikov, 9 iismiljenih bratov, 3 odposlanci samostanov v Kamniku in Ljubljani. Bodi mu blag spomin med nami, Bog mu daj večni mir! (Kranjski deželni zbor) se snide 27. t. m, (V Mirno peč) je iz Polhovega Gradca prišel za kaplana g, Jakob Kleindienst, dosedanji mirnopcški kaplan g, Franc MajdiČ pa je šel v Polhov Gradec (Shod Marijinih družb) na Trški gori dne 10. t. m. se je obnesel prav sijajno. Obšírněji dopis radi pomanjkanja prostora danes izostane. (Spominki na grobeh) so nekateri v prav slabem stanu. Dne 11. t, m. se je mal deček oprijel kamnitega križa, ki je padel nanj, a ga k sreči ni dosti poškodoval. Kolika nesreča bi se bila lahko zgodila! Krivi so zauikerni lastniki spominkov, ki ne marajo ob pravem času popraviti spominkov, kar je v vsakem ozirn prav malo dostojno, a tudi nevarno. Ravno pred zimo treba pregledati, ali so kaj potrebni poprave. (V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca avgusta 164 bolnikov, koncem julija 1904 jih je ostalo 86, sknjtaj 250. Od teh ae jih je odpustilo: 106 ozdravljenih, 55 zboljšanih in 12 neozdravljenih. Umrli so trite. Oskrbovalnih dui se je nabralo v preteklem mesecu 2783. V oskrbovanju jih je ostalo 74. (Katoliško politično društvo) za okraj novomeški izreka tem potom svojemu odišlemn tajniku, čast, gosp. Franc Majdiču, kaplanu v MirnipeČt, za njegovo vrlo delovanje in njegov vseskozi požrtvovalni trud v občo korist našega diuŠtva svojo najtoplejšo zahvalo. Dal Bog um na svojem novem mestu v Polhovem gradcu tudi obilno blagoslova njegovemu delovanju in prav trdnega zdravja ! (Novi hotel in kavarna) v Novem mestu otvoril je pred kratkim časom g, Antou Jacaz, tukajšnji oboe znani založnik puntigamske pive in vsakovrstnega vina na debelo. Hotel je jako lično in moderno sezidan z lepimi, z novo opravo urejenimi sobami za tujce in popotnike. Točijo se pristna dolenjska in druga vina zraven puntigamske pive. Hvalevredna kuhinja postreže vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Dokler hotel ne pošilja svojega voza na kolodvor, sprejema potnike pri vsakem vlaku za hotel Jacaz „omnibus Medved". S to otvoritvijo postregel je g. Jacaz kar najbolje dolgoletni potrebi novomeški; vsaj Človek ni lahko dobil prenočišča, da bi bil v vsakem oziru zadovoljno postrežen. To novo podjetje g. Jacaza bodi tedaj vsem potnikom in slavnemu občinstvu v blagovoljno uporabo najtoplejše priporočeno. (Pojasnilo in zahvala.) „Glasbena Matica" v Ljubljani je meseca februvarja 1898 v Novem mestu ustanovil« glasbeno šolo. Šolo Je oskrbovalo posebno šolsko upi-avniatvo, izbrano vsako leto iz uovonieskih Članov „Glasbene Matice" ; to je samostalno skrbelo za potrebne denarne pomočke, osrednji odbor pa mu je avoje muzikalije prepusíSaí zaatonj ali po znižani ceni; gmotnega dobička od te šole ni imel nikakega. Do konca preteklega šolskega leta se je v šolo vpisalo nad 1000 glusbenili učencev nekako ti'etjina je ostala na zavodu po eno poluletje ali več, mnogo nadarjenih učencev je ostalo vstrajnili in plemenita glasba se je ta čas v Novem mestu gojila v tolikem obsegu kakor še nikoli poprej. To je bilo mogoče, ker Solo gmotno podpirali domači zavodi in drugi dobrotniki, vsltd česar se je dobra četrtina učeacev ali popolno ali vsaj delno oprosčula vseh šolskih plačil. Vplaćane pristojbine gojencev niso vrgle niti toliko, kolikor je znašal zaslužek učiteljev ; visoka stanarina, svečava, postreíba in mnogi drugi redni troSki so bili pokrivati iz omenjenih podpor. OJ teb pa je vsled znane obatrnkcije uie tretje leto izostala največja letna podpora 400—600 K deželnega odbora kranjskega. Ker ao izostale tuđi nekatere druge večje podpore bi se morali redni učui troski plačevati iz onega šolskega stalnega imetja, ki ae je bih) nabralo in je bilo šoli izročeno z določnim namenom, da se le iz njega obresti in dohodkov popolnuje glasbena oprava, ali pa bi se morala šola trajno dol/jti. Nobeno ni bilo dopustno, ako smo hoteli, da se omenjeno imetje ohrani stalno zfi oni Čas, ko bode moč šolo vzdržavati zopet iz rednih dohodkov. Zato je „Glasbena Matica" to šolo na soglasen svet njenega npravništva začasno opustila. Ker se ves njen inventar v Novem mestu ne more namestiti brezplačno ali za zmerno najcnniino in ker se tudi drugo društvo ni upah» šole nadaljevati — oboje se je skušalo izvesti, — zato se je sobna uprava manjše vrednosti prodala, ves glasbeni inventar pa se hrani nekaj tu, nekaj pa v Ljubljani, — V .smislu ustanovnega dogovoiu je odbor „Glasbene Matice" V Ljubljani izjavil, da prevzame vse imetje v lastno upravo in da bo uporabljal njegove dohodke za glasbeno izubrazbo dolenjske mladine, glavnico samo pa kakor ustanovo puščal nedotaknjeno in da jo bode izkazoval v bilanci „Glasbene Matice". Dalje je izjavil: kedar bo obstajala v Novem mestu ali kje dtu»je na Dolenjskem kaka, toda ne zasebna, glasbena šoia s slovenskim poukom, ki bo po prepričanju odbora „Glasbena Matice" resno gojila glasbeno izobrazbo dolenjske mladine, tedaj bo dr.ige volje prepuščal vse dohodke izaačene imovine in uporabo vsega inventarja dosedanje šole taki šoli v izključno š jlđke svrhe. Odbor si bode seve zagotovil potrebno nadz »rstvo, se li prepuščeni dohodki res uporabljajo v strogo določene namene. Ko prijavljamo to pojasnilo nam je prijetna dolžnost, da zahvalimo vse dobrotnike, ki so bivšo 8olo kakorkoli podpirali, izmed teli pa one, ki so to storiil celo v zidnjem letu, posebno p. n, graščaka na Hmelniku in liuprcvrhu, ki sta darovala putrebnih drv za kurjavo, ter posojilnice v Črnomlju, Kandiji in „Prřo posojilnico" v Žu-ř>emberkii, ki so nam naklonile lepili denarnih podpor, V Novem mestu, 12. septembra 1904. yolsko upravništvo „Glasbene Matice". (Družba sv. Cirila in Metoda, slovenskemu narod«!) Akademično ferijalno društvo „Prosyeta" je uvedlo narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda in iz krasnih uspehov, ki jih je v kratki dobi doseglo pri tem rodoljubnem podjetju, je razvidno, da tiči v narodnem kolku nov trajen vil' dohodkov naši šolski družbi. Družba sv. Cirila in Metoda je prevzela 18. avgusta t. i. kolek v svojo upravo ter ttm potom prosi vse domoljubne Slovence, da jo podpirajo. Z narodaim kolkom hočemo prenesti narodni davek na rame najširšega občinstva, ki .se mu s tem omogoči položiti tudi najmanjši obolus na oltar domoljubja. Kakor majhne kapljice naj se zjiraio darovi iz vseh pokrajin, kjer se čuje govorica slovenska, stekajo naj se v močne potoke in široke reke, ki bodo ustavili tuji naval. Naj je ne bo listine, ne pisma, ne lazglednice, ki bi ne uos-la znamenja, da jo odpošilja lodoljubka ali rodoljub. Kolekovane vstopnice na vseh zabavnih priredbah naj bodo znak, da ni trenutka, v katerem bi Slovenec pozabil slovenske dece. Vsa narodna društva naj s kolekovanjem svojih listin in razšiijenjem kolka dokažejo, da umevajo pomen medsebojne podpore narodnih organizacij. Znamenje narodne trgovine naj bo, da se v njej dobiva narodni kolek. Občinstvo naj ga povsod odloĚno zahteva. — Opomba : Z oziroin na pošto se priporoča lepiti kolek na drugo stran od-pošiljatve. Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj lOOU izvodov na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Če takoj plačajo naročene kolke, dá jim družba na lOJO kolkov 60 kolkov po vrhu, — Narodni kolek se naroča z naslovom; „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". To vodstvo uraduje v druitveuili prostorih „Narodnega doma" I. nadstropje v Ljubljani od 3. do 6. popoludne vsak dan izvzemši nedelje in praznike. V^ polnem zaupanju, da bi vsa slovensko občinstvo podpiralo raziirjevauje narodnega kolka beleži Vodstvo đruži)e družbe sv. Cirila in Metoda, (Običajna akademična veselica) se bode vršila dne 24, t, m. v dvorani „Narodnega doma", ťoleg klavirskih, pevskih in violinskih točk ss naliaja tudi veseloigra v enem dejanju „Doktor Hribar", poljski spisal grof J, A. i'redro; v Novem mestu se vprizori prvikrat. — Ker je čisti dobiček namenjen skladu podpornih društev zi slovenske visokošolce, se je nadejati oiiiloe udeležbe. Natančnejši podatki v vabilih, (Za fond sadne razstave v Eadovljici) so nadalje darovali; O.ičmski oill)or na Jesenicah 100 K, visoko čast. g, C5S, svetnik Ivan Mnrnik v liidovljici 50 K, Kmetijska podružnici Vrhnika 6 K, g. V, Vuru'k, podobar v R'»-dovljici 4 K, S:fina hvala! (Sadna razstava v Radovljici.) O.iim razstav Ijavcem ki želé, da njih sadje pride ni razstavo že pri otvoritvi iste, putaga pripravljavni odbor na srce, da vpošljejo gotovo do 12. t, m., da bode odboru mogoče, sudje uvrstiti na določeni prostor o pravem Času. Da si prihranijo razstavljavci kar mižn') truda, naj sadje po 3—5 komadov zivijejo v papir, priložé listek z domačim imenom sadne vrste, ako jim ptiinološko ime slučajno ni znano, ter tako zavito zložijo v zaboj in oidajo na pošto ali železnic ), Pošiljatve nij gredo vse na odi)or s;idne razstave v Ridovljici franko voznine. (Udeležite se sadne razstave, podučujte se!) Otvoritev sadne razstave v Radovljici je pred durmi. Ziradi tega 30 vsi Zii sadjarstvo in domači gospodarski napredek zauimajoČi se krogi nai>rošeui, naj opominjajo sadjerejee, di pošljejo svoje sadje na razstavo ! !ŽupanÍ, načelniki kmetijskih podružnic, učitelji, ztsebniki, osobito pa čč. duhovščina po deželi naj delujejo na to, di se naši sadjarji udeležb razstave v kar največjem številu. Marsikateri kmetovalec, ki ima lepe vrste sadja, bi se rad udeležd, in si pridobil odlikovanje, t. j, zlatu, srebrno ali bronasto svetinjo, pa morda slučaji., uiti ne ve za razstavo, in bode morda celo oziievoljen, ako po ntilastui krivdi zamudi to ugodno priliko. Zlasti pa naj se navaja ljudstvo, da pridno obiskuje razstavo in se ujeleži poduka, ki se bo ondi vršil o sadjarstvu in posebno o načinu, kako bi donašala sadjareja veČ dobička. Vstopnina na razstavo znaša samo 30 vinarjev, (Sadua razstava v Radovljici.) Z ozirom na ne-sporazuinljenja, katera so nastala glede vodstya, pri prireditvi sadne razstave v Radovljici, sešel se je danes udbor kmetijske podružnice radovljiške na posvetovanje, da odstrani nastala ovire. Posvetovanja so se udeležili gg. poslanca dr. F e r j a n č i č in Pogačnik, g, potovalui učitelj G o m b a č, g. M u 11 e y iz Logatca in g. Tre ven z Jesenic. Podružnični odbor je v sporazumljenju imenovanih gospodov izjavil, da je precej iz početka smatral kmetijsko podružnico kakor prirediteljico razstave, ki je edina odgovorna za moralni in gmotni uspeh razstave ter prevzame ona vodstvo za prireditev iste, Z ozirom na to nima prvotno izbrani odbor razstave formalne podlage in se je razšel. Oni gospodje, kateri so z izjav« naznanili svo) odstop od podjetja, so naprošeni, da svoje moći posvetijo brez d.onibe za okraj in dežeb) koristnemu podjetju. Pripomni se pri tej priliki, da so dusedij nastali stroški z dosedanjimi prispevki malone pokriti. Podtužnica c. kr. kmet. družbe za Radovljico-Lancovo Predtrg, dne 4, septembra 1904. (Opomba za udeležnike sadne razstave v Radovljici.) Da bi ne nastale v prometu kake pomote, pa prosi imenovana kmetijska podružnica, da se naj vse poštne pošiljatve, zadevajoče sadno razstavo, pošiljajo kakor dosedaj na pripravljalni udbor sadne razstave, kateri se je itak sestavil iz odbora imenovane kmetijske podrutnice. (Vojaški novinci) bodo pozvani letos v aktivno službo cliie 10 oktobra^ — enoletni prostovoljci in vai novinci vojne mornarice, dalje nadomestni rezervisti pa 3. oktobra t. I, Pri nekaterili polkih — osobito bosanskih — mora starejše moštvo {služiti, dokler ne pridejo noviuci, a se jim bo ta Čas zsriiČnnil kot «rožna vaja, oziroma tudi za dve vaji. PodČastnikom, kateri ostanejo, da vežbajo novince, nadomestne rezerviste, se ta ćas vsteje za dve orožni vaji, (Na vesala obsojen) je bil dne .3. t. in. pri porotnih obravnavali zayratni morilec Franc Erman. Obstal je vse in prosil milosti, (Opozarjamo) na danainjo naznanilo mej inseratí tvrdke bratov Ivan iu Florian Vonmetz v Waidbrucku na južnem (nemškem) Tirolskem, ki priporočujejo svojo veliko zalogo vsakovrstnega pi'istnega vina po nizki ceni. — Tirolska naturna vina se s[)loh odlikujejo po svoji dobrodejni lastnosti in primerni sladkoaii od vseh drugiii vin, ter so povsod jako priljubljena, posebno pa oii te jako solidne tvrdke. Ker so cene zares nizke in tudi vožnina na hektoliter znaša te malo svotico ckolu 2 gld, 50 kr. na kolodvor Novo mesto, lahko se priporoiuje ta tvrdka posebno gostilničarjem, ki -Želijo svoje odjemalce postreči z dobro-okusnim, ne dragim, á pred vsem zdravim vinom. (Danica), vrlo katoliško društvo visokošolcev, praznovala je prav slovesno 12,, 13, in 14. t. m. desetletnico obstanka. Prihodnjič o tem kaj već, {^Trs t-A meri ak a proga.") Ekselenca baron Call poĎaatil je s svojim posetom brzoparnik „Pannonia" dne 1. sept. t, 1. ravno pred odhodom na New-Vork, ko je bil poln avstrijskih in ogrskih popotnikov, med njimi tudi mnogo Slovencev. Baron Call ostal je na parníku 2 uri, ter se o vsem najpohvalneje izrazil. (D r u ž ha sv, Cirila in Metoda) pojasnuje, da stane 1.000 narodn li kolekov 20 kron. Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj 1.000 izvodov na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat, će takoj plačajo naročene kolke, da jim družba na 1.000 kolkov 50 kolkov pa vrhu. Kizrie slavne tvrdke, ki ga pa prodajajo družbi v prid brezplačno, zagotavljajo si s tem Činom narodno zahvalo. Narodni kolek se naroča z naslovom : „Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani, „Narodni dom." (O poručném potovanju kranjskih kmetovalcev v Švico) bo poročal to nedeljo 18. t. m. pristav g. V, li o h r m a n v društvenem prostoru kmetijske podružnice v Novem mestu (v hiši g. Jakše-ta), in sicer točno ob 9. uri dopoludne. Kakor smo že zadnjič poročali, izvršilo se je to potovanje v popolno zadovoljnost udeležnikov. Vsak se pohvalno izraža o lepem napredku kmetijstva, ki ga je našel med šviškimi gospodirji. Zato vabimo naše gospodarje, da se zanimivega in podnčnega poročila o tem potovanju udeleíé v nedeljo v obilnem Številu. (Za Amerikance.) Ministerstvo za notranje zadeve je poizvedelo, da se ta Čas z vdbD za nakup zemljišč, katera zemljišča so potrebna, da se tr^ pred pošto uredi, kakor tudi razširi ceeta na Loko, katera je ob sejmih veliko preozka in sicer so [lotrebna eledeéa zemljišěa: parcela Ět. 2i0, 273, 265, 274, kat. občine iíudolťjvo. Isto tako predlaga, da se tri kostanji pred davkarijo odstranijo iii siuer iz razloga, da «a tam eesta razširi. Oatali del nakupljenih parcel bi se porabil za ziduije shrambe za jHizirno branibo, kakor tudi za shrambo rnzuega lesa, katera shramba se tudi nujno potrebuje, Po debati, v kateri bo razni gg. odborniki te predloge rod[iirali, ee isti sprejmejo, — 4,) Porooilo županstva o prispevku za most, l'ïebere se dopis vis. u, kr, deželne vlade z dné 7. avgusta 1904 št. 14C09 kot rešitev na prošnjo z dné JC, februvarja lHt)3 št. 304 namreč, da je vis. c, kr, ministerstvo dovolilo ostanek od 8453 K (iG h plaĚati v letnih obrokih immeelo po 2000 K le po 1000 K in eiwr brez obresti. To poročilo se vzame na zuaiije. — 5.) Slučajnosti, Gjspod iupau poroča, da se uglnšaju razni hišni posestniki iz vasi, ter prosijo, da «e jim duvuli vpeljavi vode v biše. Ker je morala mestno županstvo radi jirevelike porabe vode vsako novo vpeljavo v hiSe po vaseh začasno odkloniti, prosi, da stori v tej zadevi mestni zastop konecni sklep. Po daljši debati, katera se je v tej zadevi vnela, ter se je vsestransko povdarjal ogromni strošek, kateri l>rizaileue meituo občino vzdrževanje vod voda, ker zunanje občine nič ne [»rispevajo, akiiravno služi vodovod vsemu prebivalstvu, se sklene soglasno sledeče : 1.) Da se puste iavui vodnjaki po vaseh začasno odprti za vporabo prebivalstru in to, ako bode v doglednom času deželni odbor prispevek prizadetih občin konečno določil ali |ia, aku hudo sosedne občine sklepu mestnega zastopa z dné 12, avgusta 1904 pritrdile, Prispevek zahteva se ca podlagi § Ď deželnega zakona z dné 11, aprila 1901 št. 1&. ki se glasi: „Vodovod vzdržujejo in oskrbujejo udeležene občine, deželni odbor pa določa razmerje, v katerem imajo prlajievati posamezne občine." 9,) Vsi dotoki vode v privatnih poslopjih v vseh vaseh se imajo z dnem 1, okt. 1904 zapreti, — Pač pa sme županstvo dovoliti vpe^javo in porabo vode v privatnih poslopjih dotičnim posestnikom, kateri le zavežejo takoj plačevati vodarino iu to, določeno in vcenjeno po mestnem žiipanetvn v primerja, kakor je ista v mestu in to do tistega časa, dokler deželni odbor ne določi konečoi prispevek. Stranke, ki se temu sklepa podvržejo, imajo t« do 1. oktobra 1904 mestnemu ziipanstu naznaniti. 3.) Vsaka vpeljava vode, kakor tudi vsaka poprava vodovodnih naprav je zglasiti pri mestnem uradu, kateri to po mestnem monterju urejuje in vaa plačila za vpeljavo ali popravo sprejema. 4,) Ker se veliko vode hrez potrebe porablja, se naroča županstvu, da strogo pazi na ta nedostatek, ter tiste javne iztoke, kjer bi opomini ne koristil zapre, kakor tudi vee v hiše napeljane vodne do-t'ke, ako se voda hrez potrebe izpušča. EonečiiD oiiozarja g. Kosman, da £0 korita, katera služijo za napajanje živine prevelika, ter predlaga, da se ista (io polovice iz betonom zabijejo in sicer radi tega ker oe ista po- rabljajo za pranje iu se s tem voda, katera slnži le za napajanje živine, onesnažuje. Ta predlog se sjirejme iu županstvu uaroći, da istega v najkrajšem Času izvrši. Ker je dnevni red končan, gospod žapau sejo zaključi. Tržne cene dne 12. septembra 1904 v Rudolfovem. Imenovanje HektI. po K : h ! 1(5 2(5 i 9C Eornza..... 15 00 8 ■la Ječmen Í1 0-1 Krompir..... & 20 Fižol ...... 11 71 Grah...... 10 40 Imenovanje Leča..... Bob..... Ajda..... Proso..... Soršua ..... Lan..... Jajiia po 9 za 40 vinarjev. Hektl, po K 1 li U 04 9 7G 14 iJ6 13 _ 14 9G 1 ^^ 31 ev. Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kiieippa in 7, imenom K athroiner ter se skrbno izoijibajte vseh manj vrednih posnemkov. (U.ll/i: Narodni kolek Razglas. Dne 19, t m. t. j, v pondeljek, prodajala tosta gg. Matija Hočevar in Jos. Ktun potom javne dražbe v Zagorici pri Mokronogu: 4 konje, 45 glav goveje živine, med temi 8 volov, 7 krav, 14 juncev in telic, 1 bik» ter 15 juncev in telic pod dve leti starih, 25 prašićev, vozwv ter druzega kmetijskega orodja, 3000 do 4000 «entov dobrega sena ter otave, oves, jeimen ter pšenico, oralaĚeno ter ludi v snopeli, razno hišno opravo, kakor omare, postelje, mize z vsemi pri-tiklinarai. Dražba se prične BV ob 9, uri zjutraj ter 86 bo nadaljevala prihodnje dni. (sj3G), Loterijske številke. TRST. 3. septembra 17 32 62 73 . 65 GRADEC, 10. septembra 6 90 23 84 48 ZAHVALA, Po.lpisaui se v imeua frančiškanske drume prav «rćao zahvaljuje vsem, ki so so v tako obilnem Številu udeležili iia-(îreba našega pokojnega sobma Iiiocciicija Koprivec. Ptisebuo zrUtuIo smo dolžni miloBtljivenm kosu, iiroštu Dr, Seb, Elbertu, ki so imeli i>outifikft!tw mašo za pokojnika it) vodili řjirevod, vrečast i t im g. kanonikom in žnimikom, zastopniku ziitiiltega samostana, zastopnikom li Ljubljane iu Kamnika, častitiiii gospodom dnliovnikom in „Usmiljenim bratom," II reb la goro in i m gospodom o. kr. prifesorjem, preblago-rodnima gospodom« Dr. Ivanu Vavjiotii in Dr, Ivaiin Hubad, i-rehlaiforedtierau gosp, a. kr. okr. Ěol nadzornika Josipu Turk, blftKoroduim gospodturi urailiiikom, učiteljem in učiteljicam, slftvnpmu mestnemu zastopništvu, slavni mefiJauaki gardi in godbi, zastopnikom požarne brambe in vsem, ki so na tako lep uačin pokaaali svoje spoštovanje Jo blagega pokojnika, Trijioročamo v molitev in blag spomiu. Avstrijsko-Aiiieriškii Linija. RUDOLFOVO, dne 13. septembra 190-i, (236J P. Otokar Aleš, gvardijan. ZAHVALA. Ker nam je nemogoče zahvaliti se vsakomur posebej 7,a izkazMO nam odkritoarCno saĚutje povodora smrti naše ljubljene soproge in nepozabne matere, gos]ié izrekamo tem potom v svojem ter v imenu svojiL sorodnikov vnem cenjenim piijateljem .iii ztmnoem, zlasti blagim UuToiueškim damam za prijazna tolažila in obilno vdeležbo pri jKigrebn drage ranjke svojo najiskrenfjšo zahvalo. NOVOUEISTO 10. septembra 1904. (320) Rodbina Klemencič. ZAHVALA, Ka mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu našega predragega striea, gospoda laneza Neiuauic-a trgovskega pomočnika izrekamo s tem svojo prisrfiio zalivalo. Posebno se zahvaljujemo preč, d uho vs čin i, ěí, usiniljenira bratom, gosp. trijovdkim pomočnikom za podarjeni krasni venec, ter sploh vsem prijateljem in nuancem, kateri so predragega rajnkega spremiti k zadnjemu počitku. UrOOLFOVO 12, septembra 1'JOl. Žalujoči ostali. Sia z f ai» ali M f am z IftČPiih] uhodom in popolnoma za-se, oddá se s 1, oktobrom t, 1, solidni osebi v Dajem. — Natančneje p«vé upravništvo „Dol. Novic." (228-3-1) Edina domaie-avstrijska, direklna brzo-paroltrodna vožnja Oceanska vožnja okrog ti dni. Prosta, dobra, domača hran» in pijaůi ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenib p istratiskih stroškov mej potjo. Na pnprav-nejSa iu najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko, — Cela vožnja Ljubljana-New Vork U9' samo 10Û K. """ Ta domača družba je ediua, katera sme povsod svoje zastopnike nastaviti. Pojasnila in vozne karte za Kranjiko, Štajersko in Koroško te pri Jos. Pavlin-u, v Ljubljani, Marijin trg št, 1. {214-ri-3) Usojam si uljuiiiio naznaniti, da smo v Kiidolfovem nastavili svojega uradnika (zastdpaika) gosp Štefana Ogrinc, kateri bode zalogo za lludolfovo in okolico v naši lastni hiši v liudolfovem na nas račuti vodil in zastopal, — Blagovoljna naročila na /alogo piva bratov Uoiiiiiigliaus v lUidolfovem. Veduo v zalogi marčno, carsku in iležano pivo, kakor tudi sveže fiao pivo v steklenicah. (231-3-1) za gostilničarje in mesarje! Zaradi bolelinosti prodam takoj prostovoljno «vtijo enonadstropnu hišo v Črnomlju s klavnico ter z gostilniško in mesarsko koncesijo, eventueltio tudi z vso pritiklino. Poslopje je v prav dobrem staim obrt pil staroznana in dobro idoča, — Natančneje poizvedbe daje lastnik Franjo Jerman, (232-2-1) mesar in gostilničar v Črnomlju. Razglas. Podpisano županstvo sprejme s t. oktobrom 1904 jedufga provizoričnega mestnega stražnika [policista z letno plačo 600 K (začasno) — v slučaju posebne sposobnosti tudi takoj z višjo — in prosto obleko in obutev. Prošnje je uložiti na podpisano županstvo do 28. septembra t, 1. ter mora prosilec dokazat, da je avstrijski dršivljon, vsuj 24, a ne èez 35 let star, neomađeževanega obnašanja, zdravega in krepkega života ter vešč slovenskega jezika v goioru in pisavi. Prosilci, kt so bili vojaki, isto izobraženi, ki razumejo več jezikov, ali, ki poznajo mestne odnoŠaje, imajo prednost pred drugimi prosilci. Mestno županstvo Rudolfovo, 12. septembra 1904. (230) Prva dolenjska izdelovalnica lončenih peči U" I W m «B V Kandiji pri Novem mestu priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih lončenih peči in štedilnikov. Vsako del», od nas napravljeno in popravljeno, je ua našo odgovornost solidno izvršeno v popo no zadovoljnost cenjenili naročnikov. (227-0-1) Iz Ljubljane v ^^r ^OVI YORK samo glđ.. 30*— z dobro, prosto hrano. Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek ill četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki samo & dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. blizu kťiodcora v bližini Novegiv mesta in Braljina, pripravna za kakšno stavbo, je iz proste roke na prodaj. NatanĚneje se izve pri Janezu Kume!] — Mula Bučna vas št. 5, posta Bršljin. krepkega dečka za svoj» trgovino z železuino in kolonijalnim blagom, (2ii)-!;.2) Franc Guštin, Jfetlika POZOR! ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plaćam ——■III ■■ ■ - od zdaj mnogo viSjo ceno. — S tem opozarjfim nabiralce 1rs na moj naslov, — Ivan Svetec, brivec, Kuilolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). (;27a-a4-2i) Učenec se takoj sprejme v prodajalni z železniuo in špecenj') pri ADOLF GUSTIN-u 1^37-3-1) (Novo mesto.) Novomesto! Uovi Novomesto ! Slavnemu občinstvu nljuduo iiaznanjam, da sem otvoril svcj novo in moderno sezidani hotel, v kateiem S" potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenoćište. — Točil bodem fino Punllgamsko pivo, pristna dolenjska In druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode vedno z gorkiml in mrzlimi ukusnimi jedili. Ob enem pnporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih In steklenicah. — l^iodajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jako fina in zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. TotSi se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus ..Medved". Za prav obilni obisk in velecenjeiia naročila se najprisrćnejše pviporočuje iL Singer-jevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji «o vz.™ v kotiHtmkciji in izvedbi. Original Slng'or šivalni sti'oji 'Mr*''^'"' Original Singer šivalni stroji ' Origitial Singer šivalni stroji ^ Original Singer šivalni stroji Eiezpliični poiiĚni kurzi za ^se domaâe šivanje in za modenio vezenje. Svila za vezenje v vseli barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji Zli posamezne íítroje za domaće porabo. SINGER Co. šivalni stroji, delu. drnžba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. {194-12-4) V „Grand Prix". Najvišje odlikovanje. Pariz 1900 štev. 11. v Gor. Maharovcu pri Št.-Jerneju iz ^ prostih rok. Podpisani prodam radi svoje starosti svojo Hiša in drugo stanje, hlevi, kleti, kozolec i. t. d, je ae v najboljšem stanju, ter leži vse poleg državne ceste peljoče v Rudolfovo, oddaljena je '/i ure od tít.-Jeraeja. K temu pripada, doma njiva za posetev 5 mernikov, pri hisi vrt z nekoliko sadjem, na katerem se nakosi 2 težka voza mrve. Blizu doma sta se dva travnika za 8 vozi košnje, ter poleg ena njiva prav pri di-žavni cesti za posetev 18 mernikov. Potem 3 jolie hoste v Gorjancih za drva, toraj skupaj pnsetve 23 mernikov in 10 težkih vOz mrve. Zanesljiv kupee, ki nebi mogel vso svoto prtcej izplačati, se po dogovorjenjii tudi proti obrestmi za kaite 2 ali 3000 gld. poËaka, Omenim, da je v moji hiši že večletna dobro obiskovana gostilna, katera bi bila tudi sposobna za prodajalno i. t. d. Cena je 6500 gld. "VS (2103-3) Franc Borse, posestnik in gostilničar v Gor. Maharovcu, po dom. v Drgančah. UJ n ( (221-3-2) se takoj proda iz proste oke v Novem mestu v Križatijski ulici št. 138. Ve6 se izve pri liistnici Josipini Medved-Souvan v Ločni pri Novem mestu. •V s ïa lia i v steklarsko obrt in v špecerijsko trgovino se takoj sprejme. Pojasnila daje ii|jraviiiátvo „Dolenjskih Novic". 1,218 3-2) Keil-ov lak najizvrstnejše mazilo za tla iz melikega lesa. K-îil-oïa bela glazura zft Huiivňliie mize 45 kr. Keil-ov »liiti Iftk za okvira 20 kr. Keil-ufo irnilo za železo, le», uBiiie i. t. lî. Kei)-ov lak za slamnike v vseh barvati je veiîna v zaliiffi pri (216-6-3) Adolf Gustin-u v Rudolfovem. Trgovskega učenca iz dobre rodbine in s primerno šolsko izobrazbo sprejme v svojo nianufakturno iii «pecerijsko trgovino (223.3-2) Anton Mucha v Jletliki. Ilaziil in likvidacija delniške drnžbe „Prii narodni dom" v Rndolfoveni. Delniška družba „Prvi narodni dom" v Rudolfovem je ua občnem zboiu dne 23, aprila 1904 sklenila svoj razid in likvidacijo. Ta sklep in način likvidacije, po katerem se ima vseh 200 delnic v 10, letih od leta 1907 počenši po 20 na leto izžrebati in delničarjem v nominalni vrednosti po 100 K brezobrestno izplačati, je c. kr. ministerstvo notranjih zadev z odlokom z dne 8. avgusta t. 1., št. 35.605 odobrilo. Likvidacijski odbor obstoja iz 6 članov in sieer iz treh na občnem zboru izvoljenih gg.: Dr. Albin Pozuik, c. kr. notar, Simon pl, Sladovič, lekarnar in župan, in Ivan Škerlj, c. kr. dež. sod. sïètnik, vsi v líudolfjyem, in iz vsakokratnega predsednika „Narodne čitalnice" y Rudolfovem ter vsakokratnega predsednika šolskega upravništva „(Srlasbene Matice" v Rudolfovem. To se objavlja in se ob enem morebitni upniki delniške družbe „Prvi narodni dom" pozivljejo, da oglasijo morebitne tirjatve pri podpisani delniški družbi. RUDOLFOVO, dne 30. avgusta 1904. (325-3-2) Prvi narodni dom v likvidaciji. Proda se dobro ohranjen mi s st Natančneje poié upravn'stvo „Dul Novic". (222-9.2) krepke pistave, ki ima veselje zi mizarstvo, takoj sprejme (ijis-a-Si Vincenc Umek v Kndolfovem. r Zahtevajte pri nakupu {125-21-10) t Schicht'ovo štedilno milo % .jele»'. Ono je zajiimcono cisto Hi® in brez vsake škodljive primesi. DV Pere izvrstno. : Varstvena zanmka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, n^ pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" iti varstveno znamko „JELENA t Î G-SORG SCHICHT, Aussig. — Največja tovarna te vrste Dobiva se povsod! lia evropejskei» ozemljil. .Dobiva se povsod! (78-24-13) nežno, čisto tiče brez peg, melilto in gladl