Predlogi za finančni zakon za leto 1939./40. Leto za letom predlaga naša organizacija na merodajna mesta ¦spremembe in dopolnitve veljavnih zakonov, ki naj bi bile sprejete z novim finančnim zakonom. Ti predlogi so vedno zelo obsežni, ker predvidevajo rešitev vseh za učiteljstvo najbolj perečih vprašanj. Od leta do leta se mnogi predlogi ponavljajo, ker ni zanje pravega razumevanja. Vsako leto je nekaj sprejetih, večina odklonjenih. Naglasiti pa moramo, da bi si ona vlada, ki bi naše predloge v celoti osvojila, pridobila največjo hvaležnost učiteljskega stanu. V informacijo članstva in javnosti priobčujemo predloge za finančni zakon za 1. 1939./40., ki jih je naša sekcija izdelala in potom izvršnega odbora JUU poslala na merodajno mesto. 1. Učiteljska stalnost. K § 71. zakona o ljudskih šolah se doda nov odstavek, ki se glasi: »Stalnost v smislu prejšnjega odstavka tega §-a pomenja, da je učitelj nepremestljiv s službenega mesta. Učiteljstvo, ki je doseglo stalnost, sme biti premeščeno: po prošnji, po službeni potrebi in kazni. Po službeni po^trebi sme biti premeščen učitelj edino tedaj, ako se mu zaradi nezadostnega števila učencev ukine razred. Po kazni samo na osnovi kazni disciplinskega razsodišča, ki je bila izrečena po izvedbi predpisanega disciplinskega postopka. Utemeljitev: Vprašanje učiteliske stalnosti ni ozek stanovski problem; kaže se kot splošen iproblem državno-prosvetne politike. Dvig kulturnega nivoja naše vasi, navajanje na kulturne, ekonomske, gospodarske in zdravstvene akcije, zbiranje narodnih moči za te vsestranske potrebe, izkoriščanje pravih naro- dovih sil za enotno akcijo širšega obsega se ne more zamisliti brez potrebnega miru, brez poglabljanja v razmere, brez proučavanja in spoznavanja teh razmer. Stalne spremembe so sploh brez koristi, ker pomenjajo zastoj. Stalno premeščanje ni nikoli ustvarilo nekaj stvarnega in pozitivnega, ker predstavlja življenje od danes do jutri, ki je ne samo daleč od ustvarjanja in pozitivnosti, nego deprimira, razvija nagnjenje k tavanju in površnosti. Vsaka premestitev učitelja škodi direktno osnovni šoli in narodu. Občutek nestalnosti in nesigurnosti v službi ovira vsako akcijo, odlaga vsako resno delo. Tam, kjer so učitelji dal.je časa zadržani, je bil vedno viden napredek v šoli in izven šole. Iznešeni razlogi jasno kažejo, kako velike važnosti je isprejetje tega predloga. 2. Sprememba uredbe o draginjskih dokladah. Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah aktivnih drž. uslužbencev in drž. upokojencev, št. 39.365/1, z dne 24. oktobra 1935., dopolnjena z odločbo ministrskega sveta M. S. br. 792, z dne 6. oktdbra 1937., naj se spopolni z novo odredbo, ki naj določa: 1. vsem drž. uslužbencem in upokojencem ne glede na stroko in položaj ise zvišajo prejemki po 500 din mesečno; 2. prizna se rodbinska doklada za otroke in za ženo po 150 din mesečno: 3. poročenim drž. uslužbenkam se priznava ista osebna doklada kot neporočenim; 4. ukinejo se vse razlike med osebnimi dokladami aktivnih in upokojenih uslužbencev; 5. da obdrže staroupokojenci dosedanje višje osebne doklade, ker je to socialno utemeljeno. Utemeljitev: Sedanji dohodki učiteljstva ljudskih šol in s tem tudi velikega števila državnih uslužbencev se kretajo iztpod eksistenčnega minimuma. Njihove elementarne potrebe so v taki meri reducirane, da so dovedene na višino, ki komaj zadostuje za vzdrževanje golega življenja. Današnje materialne razmere narodnih učiteljev so zelo težke in nevzdržne. Uredba, katere ukinitev se zahteva, je z vso svojo težo prizadela učiteljske družine. Ni nikako pretiravanje, ako trdimo. da se mnoge učiteljske družine zaradi nezadostnih dohodkov nahajajo v naravnost obupnem položaju in padajo v pravo bedo. Nujna je poprava gmotnega položaja učiteljstva. Popravljeni gmotni položaj državnih uslužbencev krepi njihovo kupno moč in njihova okrepljena kupna moč bo ustvarila prav gotovo pozitivne rezultate tudi v državnem gospodarstvu. 3. Sprememba draginjskih razredov. Drugi odstavek § 26. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. se spremeni in se glasi: »V II. draginjski razred pridejo vsi ostali kraji«. Tretji odstavek istega paragrafa se ukine. Utemeljitev: Osebne draginjske doklade državnih uslužbencev so kvalificirane po § 26. zakona o uradnikih v tri draginjske razrede. Tako spadajo po tej razdelitvi v III. drag. razred vsi kraji, v katerih ni sedeža sreskega načelstva. Po zamisli zakonodavca so kraji III. drag. razreda najcenejši. Toda tako merilo ni v soglasnosti s splošno gospodarskimi in ekonomsko tržnimi razmerami v državi. Ugotoviti moramo, da je v III. drag. razredu, posebno v vaseh, cena posameznim živl jenjskim potrebščinam mnogo večja nego je to v večjih mestih. Največji del učiteljstva službuie po vaseh, ki so kot tretjerazredni kraji taksirani z najmanjšimi osebnimi draginjskimi dokladami. Omenimo naj izdatke, ki so neizfoežni v primeru prihoda zdravnika zaradi eventualnega zdravljenja in pregleda učitelja ali njegove družine, nakup zdravil in ostalih potrebščin, ki jih je mogoče nabaviti samo v mestu in katerih cena je v manjših krajih veliko večja. .Ne smemo pa prezreti tudi velikih obremenitev, ki jih nalagajo podeželskemu učiteljstvu stroški za šolanje otrok. Navedeni razlogi so poleg ostalih zadostni za upravičenost sprejetja predJoženega amandmaja. <> 4. Redna učitel.jska napredovanja. a) K § 49. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se doda novi odstavek. ki se glasi: »Napredovanje v položajnih skupinah se vrši z dnem, ko uradnik izpolni pogoje iz 1. odstavka tega paragrafa. b) V § 47. zakona o uradnikih so besede: »... in to samo na izpraznjena mesta ...« črtajo. Utemeljftev: Dosedanji način napredovanja učiteljstva ljudskih šol ni ustrezal potrebam popolne pravičnosti. Veliko število učiteljstva z izpolnjenimi zakonskimi pogoji ni napredovalo. Med temi so tudi taki učitelji, ki imajo mnoge neosporjene zasluge in bi morali po skupnem številu let efektivne državne službe imeti višji rang. Namesto tega se je dogajalo, da so jih prehiteli mlajši po službenih letih. Gmotni položaj učitelja ljudskih šol ni niti malo zavidanja vreden, sai ima že popolno obliko skrajnega siromaštva. Napredovanja z dnem pridobljene pravice odnosno izpolnjenih pogojev jim ustvarjajo izgled na boljšo gmotno bodočnost. Predlagani amandma bi za sedanjo proračunsko periodo ne imel nikake finančne reperkusije. Dejstvo, da se na nove (povečane dohodke) mora čakati polnih 13 mesecev, opravičuje naše navedbe. S predlaganim amandmajem bi se hotelo doseči tudi to, da oni učitelji, ki so zaostali, doseže.jo vsaj zboljšanje svojega materialnega, odnosno uradniškega položaja. Ad b) Po sprejetju zakona o uradnikih od 31. marca 1931. je z vsakim finančnim zakonom bilo število službenih mest sistemizirano, točno odrejeno. Nobeno napredovanje kakor tudi postavitev se ni mogla izvršiti brez predhodnega zagotovila, da je za to kreditna možnost. Ker se taka klavzula predvideva za vsako proračunsko leto, je jasno, da je odredba, katere ukinitev se predlaga, odveč in da predstavlja samo eno oviro več za napredovanje. 5. Napredovanje učiteljstva v V. skupino. Predpis odstavka II. § 258. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. naj se izpremeni in glasi: »Dokler ne izide zakon o sistemizaciji mest, napreduje učiteljstvo ljudskih šol v V. pol. skupino, ko prefoije v VI. skuipini 3 efektivna leta državne službe«. Utemeljitev: Za vse ostale uslužbence s kvalifikacijami popolne srednje ali strokovne šole je omogočeno napredovanje do V. pol. skupine brez posebnih pogojev, ki jih edino za učiteljstvo Ijudskih. šol predpisuje § 258. urad. zakona. Ta izločitev učiteljstva ni upravičena. Vsi ostali državni uslužbenci, ki ,prebijejo 3 leta v VI. skupini, smejo pričakovati, da se jim brez posebnih zahtev podeli V. skupina. Za učiteljstvo ljudskih šol se poleg ostalega zahteva za napredovanje v V. skupino tudi, da imajo 30 let državne efektivne službe, da so stari 55 let in da so zadnja tri leta odlično ocenjeni. Redki so in skaro nemagoči primeri, da učitelji, ki reflektirajo na V. skupino, istočasno izpolnijo vse tri pogoje. Če bi se tudi dogodil tak primer, ipomenja, da je V. skupina rezervirana samo za nekatere poedince in da po vsem tem ostali učitelji lahko napredujejosamo do VI. položajne skupine. Taka nelogična situacija se protivi odredbam § 346. urad. zakona, ker je zvanje učitelja Ijudske šole razporejeno do V. položajne skupine. 6. Razporeditev učiteljev z nepopolno kvalifikacijo. Učne osebe e nepopolno učiteljsko kvalifikacijo iz § 182. zakona o ljudskih šolah od 5. decembra 1929., ki so ostale po uveljavljenju tega zakona še nadalje v službi, se prevedejo v odgovarjajočo skupino in napredujejo od X. do VII. pol. skupine. Utemeljitev: Ko je stopil v veljavo zakon o ljudskih šolah, je >bilo v islužbi približno 60 stalnih učiteljic za ženska ročna dela, ki sicer niso imele popolne učiteljske kvaLifikacije, pač pa so razpolagale s posebno izobrazbo in strokovnim izpitom po tedanjih zakonskih predpisih. Poleg njih je v istem položaju gotovo število učiteljev muslimanske veroizpovedi, ki prav tako nimajo predpisane izobrazbe, in gatovo število učiteljev iz teritorija južne Srbije, ki jih je zakon zatekel v službi. Omenjenim učnim osebam je treba regulirati položaj v smislu § 182. zakona o ljudskih šolah od 5. decembra 1929. Ker te učne osebe niso navedene v § 346. urad. zakona in se njihova zvanja ne morejo raz;porediti v smislu § 347. omenjenega zakona, je sedaj edina možnost, da se oni s predloženim amandmajem razporedijo in tako dobijo one pravice, ki jih uživajo ostali državni uslužbenci. Državni svet je z razsodbo br. 15.841/37 z dne 29. novembra 1937. odločil, da so učiteljice ženskih ročnih del že razporejene v § 301./2. U. Z. kot zvanje učiteljev veščin III. kategorije v X. do VII. položajni skupini. S tem je sicer stvarno njihovo vprašanje rešeno, rešiti pa bi ga bilo nujno tudi formalno, kar bi se zgodilo z uzakonitvijo gornjega predloga. 7. Celibat učiteljic. Ukine se odstavek 8. § 33. finančnega zakona za leto 1937./38., s katerim je bil dopolnjen § 93. a zakona o ljudskih šolah od 1929. leta. Utemeljitev: Odredbe tega §-a niso v praksi pokazale onih rezultatov, ki so se predvidevali. Nasiprotno temu so te zakonske odredbe pagodile posameznike in njihove rodbine ne samo socialno, nego tudi moralno, od katerih vsak primer predstavlja problem zase. Uzakonitev cclibata onemogoča učiteljicam, da si svobodno izbirajo moža. Na ta način jim je omejena pravica, ki je zagotovljena z ustavo vsem državljanom. V primerjavi z ostalimi uradnicami so v tem pogledu izvzete edino učiteljice Ijudskih šol. Pričakovanja, da se bo z uvedbo celibata izpraznilo večje število učiteljskih mest, se niso izpolnila. Težkoče so se posebno pojavile pri sklepanju zakonov učiteljic z oficirji, zaradi česar je ministrstvo vojske in mornarice odredilo za take primere olajšave pri polaganju kavcije. V dravski banovini je v teku poldrugega leta, odkar je uzakonjena določba o delnem celibatu, dalo zaradi poroke ostavko na drž. službo le 11 učiteljic. To nizko število jasno priča, da je kompenzaciia celibata s pobijanjem brezposelnosti med učiteljstvom neuspešna. Poleg tega grozi že z letom 1940. pomanjkanje učiteljstva. Zato je treba že sedaj ukiniti vse določbe, ki bi to pomanjkanje še povečale. 8. Učiteljice matere. Kljub § 292. zakona o uradnikih iz leta 1931. ostane v veljavi 4. odstavek § 87. zakona o ljudskih šolah iz leta 1929.. ki naj se glasi: »Učiteljice matere, ki imajo več kot troje otrok, se lahko po dopolnjenih 20 letih efektivne službe upokoje na lastno iprošnjo s pravico do pokojnine, kakor jim pripada po službenih letih. Utemeljitev: Uzakonitev te določbe je socialno globoko utemeljena. 9. Postavljanje učiteljskih pripravnikov. Za proračunsko leto 1939./40. se zagotovi kredit za 2000 novih učiteljskih pripravnikov, ki naj se nastavijo. Utemeljitev: Večje šfevilo diplomiranih učiteljev, ki so že leta 1936., 1935. in tudi prej dovršili učiteljsko šolo, čaka v nezaiposlenosti na nastavitev. Samo na teritoriju dravske banovine je nad 200 takih učiteljskih kandidatov. Polni idealizma in volje, delati za narod in državo, so se spopolnjevali za delikaten poklic, za katerega so sedaj pripravljeni. Ti mladi učitelji preživljajo v mukah dneve in čakajo na postavitve. Značilno je omeniti, da so skoro brez izjeme otroci siromašnih roditeljev, ki čakajo na njihovo podporo. Zašli so v splošni val brezposelnosti, nahajajo se v stiski in položaju brez izhoda ter je zaradi tega ta mladi in zdravi učiteljski naraščaj v neprestani nevarnosti, da zaide na stranpota. Smatramo, da državni in socialno-ekonomski razlogi nalagajo nujnost rešitve tega problema. 10. Akontacija na pokojnino. K § 112. uradniškega zakona se doda nov odstavek, ki naj se glasi: »Uslužbenec, ki mu je prestala služba in ima pravico do pokojnine, prejema še nadalje aktivne preiemke na račun pokojnine v naslednji izmeri: a) z 10 do 20 let službe 50 % plače in osetme doklade, b) z 20 do 25 let službe 60 % plače in osebne doklade ter 50 % položa.jne doklade, c) s 25 do 30 let službe 75 % plače in osebne doklade ter 60 % položajne doklade, č) s 30 do 35 let službe 85 % plače in osebne doklade ter 70 % položajne doklade, d) z nad 35 let službe 95 % vseh osebnih prejemkov. Utemeljitev: Od trenutka prestanka državne službe pa do končne ureditve pokojnine so mnoge administrativne procedure. Do dne definitivnega izplačila pokojninskih prejemkov mine mnogo časa. Znana je stvar, da mnogi uslužbenci zaradi prestanka službe ostajajo brez vsakih sredstev za preživljanje. Možnost take zakonske akontacije ukinja dbupen gmoten .položaj uslužbenca. Predlagani amandma ne bo ustvaril nikake obremenitve, niti zaprek za državni proračun. Odstotki akontacije so v vsem prilagodeni predpisom §§ 123. in 124. č) urad. zakona. 11. Učitelji vojni invalidi. ; Učitelji vojni invalidi s 25 efektivnimi službenimi leti smejo biti na lastno prošnjo upokojeni. Vračuna se jim še 10 let službe fii se smatra, da so s tem izpolnili 'potrebno število let za polno penzijo. 12. Vračunanje vojnih let. Učiteljem, ki se nahajajo v državni službi v času, ko stopa ta zakon v veliavo, se doba, ki so jo prebili v vojaški službi v državi ali v tujini od 1912. do 1920. leta prizna v efektivno državno službo pod § 113. uradniškega zakona iz leta 1931. za napredovanje in pokojnino. Na osnovi tako priznanih let se prevedejo v odgovarjajoče skupine, iračunajoč službo v skupinah v smislu § 49. zakona o uradnikih z odbitkom kadrovskega roka 14 mesecev. Utemeljitev: Medtem ko so morali učitelji vojaki dati ostavko na državno službo in so tako izgubili 4 do 5 let službe za napredovanje, se je njihovim tovarišem, ki niso bili v vojni zaradi nesposobnosti za vojsko, kakor tudi učiteljicam, priznal ta čas za napredovanie, dasiravno med vojno v mnogih krajih naše države ni bilo šole. 13. Priznanje kontraktualne službe. K § 58. finančnega zakona za 1932./33. se doda nov odstavek, ki se glasi: »Kcntraktualnim učiteljem se prizna v pokojnino po §§ 113. in 116. U. Z. ves čas kontraktualne učiteljske službe. Utemeljitev: Po prvotni redakciji točke 3. § 116. zakona o uradnikih se je čas kontraktualne službe priznal v pokojnino in tudi za odmerjenje količine osebne pokojnine. — Predpis iz finančnega zakona, katerega ukinitev se predlaga, ukinja to olajšavo, odnosno, po tem predpi.su se kontraktualna služba sploh ne računa v pokojnino. Ako se je mogla kontraktualna služba do 1. aprila 1931. vračunati po § 116. zakona o narodnih šolah v drž. službo za pokojnino in napredovanje in do 1. aprila 1932. upoštevati za pokojnino, ni razloga niti upravičenosti, da bi se ta olajšava še nadalje ne priznavala. Ker gre tu le za majhno število kontraktualnega učiteljstva, je to samo še večji razlog za upoštevanje predloženega amandmaja. (Dalje prihodnjič.)