ttfeogo, IU., sobota, 6. oktobra (Oct 6), 1923. STEV.—NUMBER Selj te GLASILO 8UDVENSKG NE PODPORNE JEDNOTE cije Govorniki so pohvalili aaijsko stališčs t newyorfki tiskarski stavki. VODITELJ angleškega de lavstva »vabil pud ea .jdikaloi. Portland, Ors. — Veljavnost delavskih pogodb in trdna ver« v demokratično vladno teorijo kot protiutež napram sovjetskemu režima, ta dva prineipa sta vodilna misel delegatom« ki so sedsj na konveneiji Ameriške delavske federacije ▼ tem mestu. GeorgeL. Berry, ki je predsednik mednarodne tiskarske unije, je konveneiji predložil poročilo o zadnji tiskarski stavki v Nov Yorku, a Frank Hodges pa je kot tajnik mednarodne premogarake federacije poročal o svoji orgsni zaciji. Oba ie mlada, sta tako dobro opravila svojo nalogo, da ju jo zbornica poslušala s napeto po* zornostjo. DeVegatje so očivldno odobrili z velikim navdušenjem njune naiore. Hodges je zanesel misel na fllo-zofično podje, in nepriftakovano odobravanje, ki ga je šel govornik, je dokazalo, da *o ti odgovorni delavaki voditelji" sedaj Pripravljeni v boj proti tistim, ki si prizadevajo strmoglaviti in odpraviti sistem ameriške in anjle-«ke vlade. Berrjr je dejal, da je bila v New Vorku radikalna manjšina, ki je povzročila tetavko. In angleški o-ditelj je svaril pr*l "s*gsrji med delavskimi fttgM isevslh dogodkov. Amerika. »! t Nasadujaki na portlandski konvenciji pozdravljajo atom tiskar ake stavke v New Vorku." . Vojaške čete so včersj Še oblegale tri jetnike, ki so so zabariks-dirali v kaznilnici v Eddjrvillu, Kjr. Poslanika v Angliji in Italiji sta podala ostavko. V Oklahomi je , zavladalo pre m i rje. Oovemer \Valton agitira za nove volitve dne 6. decembra. Lioyd Oeorge, bivši ministrski predsednik Anglije .dospel v New Vork. . Inozemstvo. Stinnes je postal vrkovai dikta tor Nemčije. Monarhisti agitirajo v vodni nemški armadi. Tudi na Portugalskem se pojat-Ija fsšistovska vstaja. Nova turška ust§va določa republiko . Ameriški senator King v razgovoru z industrijskimi baroni v Berlinu. ** •••",> I Japonska "odgodi" smanjšaitje svoje mornarice — katero je zmanjšal potres. « POSLANIKA HIM UMU NO-, mm osiim. Ameriški poslanik aa Veliko Bvt- tAnijo m ooi jub It&lljo sAjpi? sila prodssdaika Ooolidga, naj ju reši službenih doltnosti dno 1. ' januarja. JETNIKI užii6ani S STROJNICAMI. Kakor prevladajs mnenje, so j si niki prenehali straljaU ii svoje utrdbo, da si prihranijo strelivo }.| m sadnji odpor. DOSLEJ SO TEIJE STEAŽNIKI UBITI. MED OBLEOANOI JE NAJBRŽ IE SAMO EDEN P* ŽIVLJENJU. BddyviHa, a- Velika ed zst C€ so se uni'sko delavstvo, jc rekel. Berrjr je pravfcsr prispel i*. New Yorka Jn komaj je stopil v konveneno dvorano, ga je le opazil predsednik Samuel Oompcrs ter pozval na govorniški oder, da poda svoje poročilo, "V položaju v newyorškem mestu nam ni preostaja drugega kakor to, da smo savSeli trdno stali £če proti postopanju ene naših največjih organizacij v Ameriki ter držali i časniškimi lastniki, ki so se izrazili, da so pripravljeni priznati unijo. Ali na vaak način pa zahtevajo, da poravnajo apore s tiskarji na podlagi spravljivosti in razaodišča", je povedal Berf/. "Več kakor dva maseoa smo se pogajali ter naredili, precej napredka, ne da bi se nam bilo ^re-ba poslužiti stavke. "Ali sbralo so je 800 tiskarjev na zborovanj«, na katerem so oklenili zsstsVkati. Med temi tristo ljudmi je bilo 175 mladih fan-1<". ki so prišli v tiskarsko obrt »ed vojno neosirajs s« na odgovornost načela strokovne unije. "Tisto stavko so vprizorfli protislovja t lastnimi krajevnimi določbami, nadalje .v protislovja r mednarodnimi pravili in obstoječo pogodbo. Vst varjen je bil pološaj, ki se je tikal vsako strokovne unije v A e^riki, in 5« bi bili mi le koli«-popustili, bi bila oškodovana strokovna unija ▼ Amerika veseljem vam morom poveriti, da oenijo vsaj newyorški kaaniški lastniki strokovni unijo-M/< m bolj; kakor so ga poprej. Ob f«h okolššinah ni nM en unijski človek prestopil praga Me newyorške tiskarne." Kazprave, kako organizirati U r" riranizirano delavce v Združenih državah in Kanadi pod prapor »igriškega delavskega Ribanja, vzele skoro vsa čas dopoldan-»eje delavska konvencije v četrtek. v IBlfi predsednik posval 00 VE*NEBJ| na konpeebnoo dne so. oktonea. Waahingteo, D. O. —- Povabil« konferenco s predsednikom ">lidg** dne 20. oktobra so bi-Axponlsiu v arede is bele Uiše TOfrjca vseh oecaatoštirideee flržav. N« tisti konferenci a* SA BAKLOO SVOJE BJMIGNA-OIJE NAVAJATA OSEBNE ZADEVE. » Vffll ritme nizke MEZDE 80 temu. NI VZEOK JETIKE. '§,)'•' gaft mjmmmmmm • . 1 / Waahington, D. C. — (Fader. ffrestf) — Zvezni javni adrsv-(»veni biro poroča na temelju preiakave, ki je bila pravkar kodčsna, da niake mesde so glavni vzrok jetikc, ki Uko grozno mori med aliemaSniral doji, Niaka peada povaroča No, stradanje, smrsavanjs poanti in slaba, anduhla in ne-vačua stanovanja, vse to ps anižuje odpornost telesa, ki fvejalialoj podleže bolesni. Iz-mučeg, izstradan, presebel in v saduhlih prostorih aaprt dela fso najprej podlež« jetikL Rav otako njegova šona in otroci. popoldne, ko se jim je izjalovil poizkus, da bi jo popihali iz ječe. Doslej je oblegsnje zahtevalo amrt treh atražnikov,' ; Eden izmed obkoljenih lopovov je silno razburil jetqjšnico v Četrtek avečer ob sedmih in 15 minut, ko ss je nenadoma pojavil na vratih in se ie napravijal, da jo pobere po atopnieah. Ali nemudoma so stražniki oddali več strelov, k»r ga je seveda Uko uplašilo, da je akočil nazaj na varno. Na jet-niškem dvorišču bi ne ostal niti trideaet sekund šiv, . zakaj, ves prostor je bil rassvetljen in obkrožen s oboroženimi stražniki. Jetniška jedilnica pa postaja čedalje manj varna utrdba. Že na tiaofte krogel je uvrtanih v poslopje, in ko so beguni poiskusili uiti in tako odnesti peto bdsči straži, je ta vrgla pet plinovih bomb skosi okna in dve luknji, ki so jv nsredili v zid s sistematičnim streljanjem is pušk. Beguni so ustrslili še tri strsš-nike. Dva sta umrla dan pozneje, tretji pa je na mestu obležal mrtev. Ta je bil Hodge Cuniogham. 37 let stari Stražnik V. B. Mat-tinglj je nmrl v jetniški bolnišnici, a tretji atražnik William (HI* tort pa je isdiknil nekaj nr pozneje v bolnišnici Psdueah. Krogle iz strojnih pušk so se sipals na utrdbo jetniške jedilni-ee dvajset minut brez preetanka. V jetnišnici vlada veliko ras-bnrjenje, ali jetničar John B. Chilton ne mara slišati ničesar o navalu na utrdbo, s čemer bi se dalo ugnati pobegle jotnMie v ko« ji rog. Po njegovem moepju ni Šivljenje obleganih jetnikov toliko vredno, da bi bilo še več straš-nikov ubitih. Stražniki in vojaki m dvomili, da bi bili še vsi trije panterji it-▼i. Kajti nobene okolščine ni bilo, ki bi pričala, da je sploh še kaU-ri jetnik v jedilnici pri življenja, dele potem, ko je bilo oddanih od-tam nekaj strelov, so ee «tr«lnlki io veja ki overili, da more biU najmanj eden še pri življenju. Če so vel trijs obkoUeni begn-ni odnesli sdravo kožo, k« so strojne puške elpale emrtonosne krogle na poslopje, poUm ee ee »orali poskriti v velike peši se nrko ali pa v valike bakrene eevi v pralaiei, kak«r menijo straA .Waahington, D. 0. — Polkovnik Oeorge Harvejr, ki je aUnik za Veliko Britanijo, chard Washbum ChiLdrki joiro- I><. šila predsedniku Coolidgu vsi turčija se je odlo čila z* republiko Polkovnik llarvejr oslans na svojem službenem mestu v Londonu še mesee dngali kakih šest ta-dnov po sedanjih načrtih. Potem pa se misli vrniti v Združene države na dopust in odstopiti koa cem letošnjega lata. Veleposlanik Ohlld pa odpošlje is Rima* še te dai. Tudi on pride na dopust ter ostane tako tukaj dokler ne stopi njegova otyvka.v veljavo. > t Obe resignaciji sta bila še predloženi predsedniku Hardingu tik i" e<| njegovo potjo v Alaako. Har ding je jako ne volj en sprejel ob« ostavki, in njegov naalednik predsednik Coolidgc ae je tudi v tem osiru ravnal po smernieah svojo* ga prednika ter sprejel ostavki. Za raslog js v obeh slušajik aa-vedena nujnost osebnih sadev. Uradniki, ki potrjaj«jo, da jo podal Harvey svojo dstavko, pra> vijo, da so bili veleposlanikovi od nošaji do predsednika CooUd«a Uzelo le- O obeh veleposlanikih jo utrjeno, da sta na dobrih nogah s vladam«, katerima stk bila pridaljo- hi* ■ * *. • Vclepoalauik Child al je že vo^ mesecev prifbdeval odložiti avoje evropakc dolžnosti. Kot smeriški veleposlanik ns Laškem je Imel Child preeej posla s isdslanjem mnogih povojnih pogodb s evropskimi narodi, no sebno pa s ono, k! so jo aavezniški narodi sklenili v Lozani • Tnrkl. Med tiatiBlm, o katerih mislijo wasliingtonski krogi, da bi utcK nili biti imenovani sa veleposlanika v Londonu, so naslednji možje t Oharles B. Wsrr«Uf WiUlam H. Collier, ki jc veleposlanik1 U Cbiie; Frank W. Stearns, H«nry P. Fleteher in John Hajp Ham mond. ' /.V' Stinnes, vrhovni diktator Nemci Največjemu neralkamu kapitalistu in industrijskemu magnatu se J« končno poavsUlo dobiti vso oblast ▼ roko ovojih hlapcev. Parlamttt bo raxpuš£on aato, kor imajo aocialiati in komuaiaH večino. Pol mož jo Ubranih aa Stinnooovo osebno vlado. M< agitirajo na vaa pretego t narodni gardi. Si ^ in lokalno rovblte ae ponavljaj«. Francija pravi, do ne bo intervenirala, oko oe vrne monarhija v Nemčiji« Nova Mfha vstava določa, da se okUše republika o-prodsodni- kom, ki bo služil p* let t Carigrad, 5. okt — Nova turška ustava, ki je sdsj na dnevnem t*du veMke narodno aknpšAine, do foca, da Turčija postane republi !»< Presednik ,ki bo na čelu re publike, se bo voUl vsaks štiri al petlst. Narodna skupščina bo Imela le s^ohodojno oblast, dočim bo is-viievalna oblast v rokah kabineta, biti odgovoren skupščiui isato višje abornioo bo Imele llja državni svet in predsednik o bo imenoval k člane vnega sveta. _ jo faktično republika od lanake jeeeni, ko je narodna MUna v Angori odstavila sul \t toda formalnsga rasglaše-republika do danes še ni bilo. I .>a usti lonifrfiKi m1 pni. pečali s vprašanjem, kako Kako ss beguni dobili samokre-^eljtviU prohibičao, priseljeni-1 se b etrelire v reke, je veem va-^ in protiaarketičao postave, »lika ofsoka feg^ j 4 Revolucija;'na Portu-galtken. Konservativoi p* vprizorlU vstajo preti novemu predsednika. Madrid, 5. okt. — V severni Portugalski jo všeraj iMhotta revolta. Obsedno stanje ' j« bilo razglašeno v Oportu. Trije polki K hote s oddelkom konjentea so i poslani v Oporto, kjer j« «re d išče vstsŠev. Bomba j« raaiia polkovnika Carvalha. Generalni štrajk j« izbruhnil ns južnih ia južno vzhodnih železni rah Konservativni nasprotniki novsgs predsednika Oomeea so pevsročili vstajo. V Usaboai so padale bombe in brsojavne sveža je pretrgana. Peking, b. okt. — Maršal Tsao Kun j« bil daMs Izvoljen aa pred eedaika kiU^ke republike. Jsve lila ga je sborniM e 4*0 glasovi Tsas Kun je ed«e izmed vodilnih kitajskih militarietev. mornailce. Pariz. 5. okt. — «len vikar, ki je metal valove preko obrežje, je divjal v sredo in včeraj ob francoskem bregu AngleŠk« ine VeŠ ribiških ladij s štvom vred je utonilo. To je dokas, da Je potne preoe okrnil japonsko bojiao bro-dov je. Tokijo, 5. okt. — Admirsl Ta-karsbs, mornariški ministsr, js všeraj iajsvM, da je Japonska vsisd potresne nesreč prir.iljena odgoditi znišanje svoje bojne mo^ narioe na temelju wsshingtonske rasorošitvene pogodbe. Minister je dalje rekel, da šakajo Jnponeko veliki v isdatkl, sko hočo rekon struirati in popraviti svojo moms rieo, da bo v Istem stanju kot je bila pred katastrofo. Hsjava dokazuje, da je japonsko bojno brodovje preeej smsnjšano vsled pptresa in tsjfnna, Uko da jo snišanjs števila ladij po wssh ingtonski pogodbi nepotrebno Ker pa vlada noše tega neravnoet povedati, je Izjavile, da bo morsls zniŠaajs "odgoditi". Japonska vlada bo morala tod odpovedati subvencije, ki jih je doklej dajala japonakim kapltali-slom u kolonizirani« industrij Mandžuriji, Koreji, Aantungu In ua otoku Fonaosi. T i subvencije so doslej znašale 100 mlljonov jenov letno. Oibaaje kuklaksklanov r Avtra- Srdner, N. S. W. - (Nfderstsd Press.) — Ameriška bolezen ku-kluksklsn oe je prijeU tudi Avstralije. Voditelji protideUv •kih orgsnisaeij v -New Houtb Wab«u odprto »asnsnjajo, da ho-čejo ustanoviti kukluksovsko jk družnieo, ki se nravna po avetral aklh razmerah Kapitan WUsen, vojak-pol I ti/ar, ki j« vodja gibat nje, pravi, da bo organlsaeija U, na, javne nastopi pa le U kadar bo treba. Pri tem gibanju sodslujejo tad iskozvsne "Oranža« lože" ia droga protikAtoliška drilltvs. ksr po m«ni, da bo avstralski kakluk«» klan naperjen preti kaU»li#enom kot je smeriški PeUvaki pesbn «1 v domsAl |n centralni zlmrniei ' ^.zarjajo Uadetvo ns nevernost ki pfthaja s te maskiren« drhal jo toda vlada «5 Usta nič oe zmeni aH prijatelja f stari London, 5. okt. — Keuterjeva agentura javlja Is B«rlin«, da Strosemann še ni aeatsvil "ožjega kshineta". Parlament morda ne bo raspuščen, temveč le od goden, ksjti diktator se boji ,da volitve sredi zime ne bi bile vam«. Voditelji oentrlstičns (klerikalne) stranke so danea zaključili, da mora oatatl pai\mcntarna vlada n-eoaialisti morajo ^itl »raven. . Berlin, 5. okt. — Kakor javljajo danes, io Streaemami Ubral pet mož aa Aoj Jirektorat, ki bo vodil diktaturo Nemčije. Radi lepšega so imsnuje dlrektorst "nadstrsn-ksrski kabinetM« Stresemann pred-oži še danes imena direktorjev parlamentu. V elučaju, da poslanci srečajo nssalpnioo vladi, tedaj bo parlaatent na meatu raspuščen in • liivktorat oatane vseeno na krmi-u. Nezaupnice je prav lahko mogoča, ako bodo aoeiallati in koi^u-niatl sktu>aj glesovalg toda že ee govori, da je Streeemann pridobil na avojo atran 55 skrajno desni-čsrskih socialistov, ki so obljubili, da is vsdržc glasovanja, čs so to Zgodi, ho vlada odobtsita in |*r-nieiit morda oaUno pvl Mjsujtt. Kolikor je saiuio, mo« ^ dlrek* torSrpedrčij WlMpi»; HUeht. vodja nacionalistov, bo vodil ministrstva ekonomije, rekonatruk. eije in lepili umetnosti ( Uessler, sedanji vojaški diktator, obdrži vojno ministrstvo ln dobi še notranjo aadevei Luther, prehrana In >oljedelstvo{ Braun, dalo. Ime p«-ega*še nI snsno, Vsšino portsfs-jev prevzame Strescmsna. Za temi diktatorji pa sloji pravi diktator, naddiktator, čigar ime s« ns omenja v uradnih poročilih ln nsstninilih, To js Hugo Stinnes, največji nemški kapttallat in mi-jsrdsr v slatlh, ne v papirnatih markah. Hedanja kriza js njegovo (Daljo na 3. strani ) 75,300 sartalli nezgod v srne letu. BERLINSKI INTERVJI SENATORJA Kitaš. Eeakoioaaral seaator, vračajoč 00 io Eusijs, j« opozoril nsašks magnate aa prihajajočo , rovolaoijo. Berlin, 0. okt. ~ Ameriški ae. nator Is Utaha, domokrat Willism J. King, ki je ravnokar prišel Is Kuaije v Berlin, se je všeraj sešel a nemškim kapitalistom in industrijskim msgnatom Feliksom Dsut-sehem, kateremu je povedal, da rdeči valovi komunlama poplavi Nemčijo v najkrajšem šaatt, ako no bodo nemški kapitalisti Hitra Isboljžsll žlvljensklh rssmer Isvoev. King j« brss Isbii bsssd obtožil npmlke magnete, so oni krivi sedanjih raamer v lUK 1 .' - / j J J Senator nI dolgo čaka). Ko jo Upregovoril par konvenolonal|ilii f ras, jo takoj lalušsl strmečemu Dsutsohu slsdsčs lmssds v obrazi "Velik dsl svetovnega jat Je arelela- vejaa. DeM 00 IS.N P . J. Dvstlsoš žrtov voŠ loU 10M. kakor v projžajom lota. Hjiffalo, M, Y.' — Pribllšno 75,.'K)0 oseb je smrtno ponesrečilo Združenih držsvsh v lotu 1022 kakor poroča National Safstjr Cengrsss To je 9000 v«š kot v letu 1021. Ne j več smrtnih nesgod j« 1 krivil avtomobil, namrsš 14,000 ali IS odstotkov vseh nezgod. Vaak dan j« bilo povprečno 20«.oseb ubitih k od t«h js avtomobil ubil 3«, Iz višine jih je padlo 30, utonilo je 1», agorelo 10 itd. V NBW VOEKV USTANOVLJEN KLUB SA MINAMA JOHNSONA New Terk, N. T. - Arthur B. Murtha je ta tedee aperošil, da je ustanovljen v newyorškem me-stu klub, ki se bo petsgoval ss prodsedeilko nemineeijo Hlrsms Jeknsona. , Murths js predsednik sentralne-ga republiksnskegs kluba ia jS bil že mnogokrat v vrtlneu volil-nlh ksmpanj. Ta js podsl sedsj naslednjo Isjavoi "Ljudju so do grla siti reekel-jonemr kontrol« od strsni repu blikanske etrank«. Heaater Hirsm Jel»»on se j« kot progresiven g«, verne r v CdJfomiji ia kot a« Spravljiv nasprotnik beda«t« ligi neredov doeela prikupil smeri škemu ljudstvu rssea tistim, «1 Jim je vaš kontroliranja politične mašinerije kakor p« do a-apek/^v lssto« strank«." iiosts preprečili .rsssuijo NemčijoY Ali BO vidite rdetfh valov, ki de-reje nsd vaaf Kaj nameravatef" je magnat prišel k sspi, je odgovoril 1 r? 4v ,f > .; , "Moj drsgl senator, ali ne veole. da noše industrijs žre svoje laatno bivatvof Namišljena blaginja, katero šitate v kvotaeljah glede delnic velikih nemških i^ljetlj, 90 delusijs. Samo na ^aplrju j«. Niti enega nsmškegs podjetja ni, ki bi dsnso imelo en odstotek dobičke . slstn, čeprsv kvoteelje kažejo Uaoša odatotkov. Vaa nsž dobiček Je la na papirju. Kaj naj storlmot Zaprli bomo tovfrne in Uprli de-lavee. Strašna brezposelnost bo v Nemšljl v prihodnjih por mese-elb.w 4 (P#*eJ pa delsU dsnest" Je vprs-k*i senetor King. "VI držite usodo vsše dežele v svojih rokah." Dsutsek se j« rasjesil. Kszo« s prstom na ssnatorje Js odgarorih "Ne. gospod senator, vi ss smrtim motite. Ml nlmsmo usode Nemčije v nsšik rokah, Usoda je v roksh t nega šlovska ,kaUremu dovoljuj« vaša vlada , va kongres in vss ostaU svst, da divja Jezdi preko K v rope — to je Polfiaare." "folneare me ne briga, pusths Polnečeja," Jo naglo odvrnil King, "Jas govorim o vss. KsJ ml-elite vi pošetiT KsJ bi vi sdsj sto-riM, še bi imeli vso oblsst Nemčije v svojih roksh f" "Pekonlsl bi pspirnste marke, pootavil vs« na sisto podlago, povišal davk« ln Iztisnil vodo is naših industrij," je odgovoril Deutaek. SENATOE MAONUS JONNSON V ONIOAOU OkUogo, 0L — Senator Magnus Johnson j« dospel koncem tega te. dna v Chiaago. kjer bo prviš u-redno nastopil in iT'*orli, odkar j« tako sljsjno porszil reokaljo. neme oile v Minneeotl. Kek»r pr«vl, j« bil pri pr«d-sedaika Coolidgu in poljsdslsksm tajnih« Wailaew. V W«shlngt«nu ss mamdi vss lepo in prsv, U te ne, da oe Umkej premalo zm«nije ss kmet«, k| pridcljnjejo pšenie«. 0' Ckleago I« okoliša s V nedeljo , Lahki vzhodni vetrovi, v zada jih 24. urah t ii«jnižja 40. Holnee zaide ob 5J5. kose bodo ropo in druge veiki Ženij rani človeški družbi. ladjah ii Amerike v je pa dokaz, da se bo popolnosti šele v sodalizi- ^roTI Ruski csrizea v Jvgfl slavili i sas" , _____M mrnskr* POTOVANJE V ZRAČNIH LADUAH NISO VEČ SANJE. V torek popoldne se je prikazala nadChicagom velika zračna ladija, podobna ogromni smotkl Bila je zračna ladija amerilke mornarica ZR4, ki js zapustite Lak* hurst, N. Y.f ob polsedniih zjutraj v pondelfrk in odpuU v St Loto, iz St. Louisa p« v CMcago, da Ukoj nadaljuje pot zopet nazaj v Lakehurst Pot js dolga okoli dva tisoč dve sto milj. Nad Chkagom je phila Je tisoč čevljev visoko, tako da js bilo razločno čitatf na nji "U, 8. Navy" in ravno tako se js razločno videla rdeča, bela in modra zvezda blizo njenega repa, ko se Je spustila fie bolj v zračne nižave. Ladja je plula s hitrico eden in šestdeset milj v uri. Ladija je WU varna, kajti bati se ni bilo eksplozija ksr je bila velika vreča napolnjena s helijskim plinom, ki se ne pomefta s drugimi snovmi in zaradi tega tudi ne eksplodira. Ta preiskuftnja zračne ladije govori, da ne bo minila doba ene generacije, ko bodo ljudje potovali v zračnih ladijah in tudi prevažali v njih blago. « Ta iznajdba nam govori, da so zagovorniki sedanjega Koapodarnkega sistema v zmoti, ko trdijo, če se sedanji način blagovne produkcije in distribucije spremeni in so* cializira, da bodo prenehale velike iznajdbe, ker ne bo človeška družba ničesar nudila človeku, ki izume svet pretresljive iznajdbe. ' Zračna ladija ZR-1 ni delo in tudi ne iznajdba pri vatnih bizniških intereaov. Načrte za ladjo je izdelal mornariški lajtnant poveljnik Ralph Weyerbacher. Moštvo na ladiji so tvorili mornarski oficirji in mornarji na pre-izkuševalnem poletu. Bili so torej ljudje, ki so tvegali • lobetoja i* 800 kolonij iu šteje Ista 1921. okrog UO.OOO členov, dane« pa i zloglasno Wrsaglovo bando nekaj čez 100.000, ki po uradnem poročila neke "Državne komisije za ruske isbefliee'' imajo lastno samoupravo, Šole, tisk in eelo sodišča Hrom cele 8Hit Ta driava v drŽavi organizirana je po planu čisto vojaškega imperl-alizma in ima rasen drugih inšti-tuelj tudi "nečelstvo ruskih otl-sirjev", s ksterim upravlja raska esrističns vojns sgentnrs i sede-iem r Beogradu. V Beogradu pO sluje tudi nsčelstvo roških esri-stičnih oficirjev, ki ima svoj so. ds| v Kraljice Natalije uliei štev. 94. Tehnično vodstvo vodi polkov, aik roškega sorskega generalne-gs štsbs Viktor Menekin. Is dr lavne blagajne Jugoslavije preje ta oaristilns bsnda 9 milijona dinarjev mesečne redno pod-pore, rasen drugih ugodnosti v drlavnih in vojakih službah itd. Te uradne podpore Iznašajo za samea 240 Din, za oienjene zlo-trokom 400 Din, s 4 otpoei 1000 dinarjev itd. redne mesečne podpore. Ursdno poročilo ni pa pove-dalo, koliko ta banda prejema izrednih podpor, ki javnosti sploh niso znane. Poleg rodnih lp črednih podpor, ki jih to hijene preje-majo, vlada dela še pritisk na občine, da priskrbi tem tolpam stanovanja v čson, ko je tisočs jog> slovsnskih delavcev deloma ali popolnoma brez strehe, alt po stanujejo v dešeli vagonov. Vlada dela pritisk tndi na vva upravna oblastva, da se Is tolpo ssposlijo v drlavnih in privstnilf podjetjih kljub splošni brezposelnosti po eeli Jugoslaviji. V istem časa vlada vzdržuje v Beogradu posebnega polnomočnika za nsmeštanje ruskih isbeglle, ki je v Almanahu Kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev del I. 1—10, stran U sestrsdsnega, v ječah napol, njsnega jugoslovsoskegs prolets-rijau. . 1 Delavski rsired Jugoslsvijs bo kljub pregsnjanjem, ječam in ^ sliesm zahteval obračun od svojih ugnjetačev ia jim vzklikali: Razbojniki aafcrbtneM la lafcjiv-. odigrali sli svojo vlafOl «a-U bratsko stike s Latinski- jezik— živ Jezik. Hkorsj polovica besed angleškega jezika je latinskega izvora, radi česar je umevna trditev, da latlnOlK jesik šivi v angleščini. Najskrouuiojše beosds v angleš-kem jeziku so preobrsžene latin. sk« besede. " Vzemimo za primer besedo ml lice, anglsško "umscle". To lakaja iz lstinske besede "museu-lus", lir bi pomeailo po naše "miiko" ali milieo. JfiHce so gibčne v prenjkšnju in zato so jih tndi Letinoi imenovali s to besedo. ASgleške besede bear, deer, fieree, feroelous (medved, jelen, divji, krvoločen) se vee nanašajo na izvorna lstinske bessde dt vjlh šivali. Latinska beseda "ser pen«", angleška "serpent" po-meni kačo. Imena messeev so latinskega izvor*. Rimske leto je pričelo msrcem. Ts mssse so imenoval »o Msfsu, bogu vojns. Septem-jer je bil na ta način ssdmi mesec in tako so ga imenovali (septem rr sedem). Tako tndi oktober, no-vember in december so meseci po Iteviln (osmi, deveti in deseti). Januar so imenovali Rimljani po njih Janu, bogu vssga začstka. Meseca julij in avgust nosita i meni po rimskih eessrjih. Kole dsr ssm na sebi j& latinske besede. Kalende so bile prvi dsn v mesecu, ko je bilo treba plačati ob. resti od posojenegs denarja. Vse ^ ^Mjd,mo v "DtU4k'" Svoj srebrni deftsr op Latinc a sol; to prsjamali rimski vojski subjngste in subaussioi sta latinski besedi, ki so jih rabi sa način postopanja s vojn im ujetniki. Tiro je bil pri Latincih začetnik ali earovi rskrut v Cezarjevi armadi. Jovkl pride is angleške b.Mi. de Jove, imena sa kraja vsak bogov. Velesno pri M jfcMfc je bilo pri Latineik Vulean. ako je bilo ime kovaču, ki je pod zemljo koval bogovom orošj«. Največ ločil in anakov v saate matiki imajo Angleži od Latinoev. lus, minus, multipljr, add, sub-trset, divids itd. so latinskegs izvora. Pa ne samo matematiki, tudi fisiki, farmacevti, •advokati, kemiki, botaniki in arhitekti ima-o pri Angležih samo latlnake besede. Lstinski jesik, prsvijo, ds šivi v itslijsnskem^frsncoskem, Španskem, portugalskem in* romunskem. Toda če kdo študira angle-tri je aamo dv^et od-ted anglo-ssksW»ke« a lovora* druge pa so po večini lstinske besede, bo spoznal, da lstinski jezik ni mrtev. skegs carizma v Jugo«lsviji, ? katerem tudi ni manjkala kontrarevolucijama propaganda soper sovjetsko Rusijo. V tem potočiM Bvoje življenje in izdelali načrte za ladjo, ki'niso . kovali prav nobenih velikih nagrad v denarju za svoj trud in tveganje svojega življenja. Dokaz je tukaj doprinešen, da ni denar tista reč, ki spodbuja ljudi, da se posvetijo novim iznajdbam in da tvegajo svoje življenje pri pre-iakuševanju novih iznajdb, ampak da je v človeku nekaj drugega, kar ga sili, da odkriva nove iznajdbe, stare sJk>-polnjuje in da pri tem tvega svoje življenje. In ta nekaj drugega je ženij, Id je v človeku. Seveda imamo tudi ljudi, v katerih ni najmanjše ženijalnostl In taki ljudje se love za denar, takim ljudem je denarna mošnja najvišji cilj in v svoji kratki pameti sodijo, da so vsi ljudje enaki na svetu v mišljenju, sodbi in dejanju. Ladija je, lastnina ameriškega ljudstva, kajti ona tvori del ameriške mornarice. Tu je drug dokaz, da je ameriško ljudstvo kot celota risldralo denar, da se srako-plovba spopolni in privatni bizniški interesi, ki tvorijo zelo majhno manjšino ameriškega ljudstva, so le toliko prispevali, kolikor je odpadlo nanje. Večino stroškov nosi ameriško ljudstvo, Id dela na polju in v industriji. Kajti, če se kdo ponaša, da plač^več davkov kot navaden delavec Rali farmar, ni s tem dokazano, da denar za davke prihaja od njegovega dela, ampak on je zbral le davčno vsoto na ta način, da je konzumentom prodal produkt toliko dražje ' ali pa še dražje, kot snašajo produkcijski stroški in njegov navadni profit, da je potrebno davčno vsoto odtegnil od skupička, na kar jo je nesel v davkarijo. Vsak davek končno plača le ljudstvo in nihče drugi. Ako bi bile vse industrije lastnina ameriškega ljud- ,_J---------------- stva, bi imeli še večje iznajdbe in popolnejša sredstva za; »bor i- mladihi dečkov in de t potovanje v zraku, kot Je zračna ladja ZIU, kajti človeški, J^M* £££ T ženij bi lažje delal in gradil, ker bi imel vse ameriško kt ciri,tjjna ienaka, Rajevsks, ki ljudstvo sa sabo. je prsjs menda bila dvorna dama Današnji gospodarski sistem pa ubija človeški žtnij. * i> M »aes r» More ga nkrbi za vw*danji kruh in človek s praznim že- «■• šen.ks lodcem ni razpoložen, da ustvarja. Ako zagovorniki se- v«gaja te aešne otroke čisto v danjega aistema navajajo pičlo število iznajditeljev kot'slepi pokornosti rusk«gs earizma. dokaz, da tudi siromašen človek a praznim želodcem ustvarja, tedaj sami potrdijo, da vprav stradanje in nek- £ I«, dan Je akrbi sa obstanek ubijajo ženijalnost v človeku., pomakniti, dokler njena vUoko«t kajti Če bi ne bila resnica, bi bilo veliko večje število eiro- al šu mimo. Ta aavod ušiv. v«« mašnih isnajditeljev, kot ga imamo. PoleK so riromašni C^n^tr^e^tu i znajdi telji le tam razvili evoJo ženijalnost, kjer ni bilo n vajence Tl jubljani še treba velikega kapiUla sa modeliranje iznajdbe. Taks dva leta popolaoasa uprte, iznajdb^ kot je zračna ladija ZR-1 Je pa nemogoča za Ako pa k umu fte prištevamo siromašnega človeka. Saj še privatni bizniški interesi no- Wr.«giov« obmejne čet. v «h,ibi -oJlta denarja za take iznajdbama naj tSS še tako ženijalne načrta o aeijsi pro- drtav. v dršavL 1 prepuščajo take iznajdbe dragevolje Razredno savedea pro leta ris t - svojega premoaenja. v Jugoslaviji ki vii%ajo v» pod ZR-1 potrdil da nI več daleč čas. I ^ driave,.kater« «. krije Is dO. se possbno naglašajo govori na zboru predztavnikov ruske'trgovine in industrije v Pariau, msja meseea 1921. To so govori raznth rusko-earističnih potepuhov, ai lahko dobijo podporo ssmo od njih snakik reakeionarjov Jugoslavije. Tako je tu govor Rjabu-iinskegs, ki polsg drugih vssk-dsnjih neumnosti posebno povda-rja, da ss pod nobenim pogojem nc sme priznati sovjetska vlsds, Eljsševlč sahtsva zopet ustoliče-nje sasebne lutnlne, ki jo edini Isvor njegovega blagostanja in njemu podobnih. j Bubljikov lms zopet mnogo vo-lje, eneršije In besed, s katerimi bo razpalil ruska aroa sa zopetno upostavitev mogočne carske Rusije. Nadalje poročilo eelo prinaša fuktiimd podpisa naprej navede-m trs Manakiaa, ki daje krono sa-slvpljenosti jugoslovanskih mogotcev. V Sarajevu, v Kralja Petra kasarni vsdršuje jugoslovanska vla-da vojno skademijo ruskih esri-stičnih band. .Na gradu Ponoviče pri Litiji je otvorjena nišja maka realna #1-mnaaija, v kateri po poročilu 8lo-venskegs Narods (št. 14S) Popravlja batjuška v navaočnostl vseh gojencev (180) in učiteljev (15) dnevno slnšbo bošjo. Pev imenovali "moneta" in odtod bo-sedi "monsy" in 4«enu uiesta posdrsfil županov nimeninik Hulbert. Bivši vojni tajnik Baker je tudi imel poedrav-govor. Lloyd George se ja nekaj ur po-«*je odpeljal v Montreal, Kana kjer bo imel danea ali jutri prvi javni govor. Is Kanade pride v Minnesoto, kjer bo govoril v Minncapolisu in St. Paulu; drugi njegovi govori bodo v Chieagu, «pnn,rfjeldu, 11L, Mooeeherta, Ml., * Louisu, Louievillu in Frank-arl» Ky., Indlanapoliau, Clevc-jjdu, i'jttaburghu, W«ahingtouu, whiuoadu, Philedelphlji, Hcren-Pa. in v Ncer Yorku, kjer se »kljun njegova tura 2. novembra, rf"r odpotuje domov. Oeorge je zdaj prvič On j« drugi gost izmed [Z " ,ki je kovala mir Llirizu. Prvi jo bil Clemeneeau. tudi savleši izredne volitve, dokler v niso univerzitetni dijaki vrnili v glavno mesto. V poud« ljek je bilo v mestu vse polno '»Udih mol, ki kar obeCujejo ms lika Qu«zoua. Bivši manilski šupan ni igral l>u*ebno odlične vlog« v pravi borbi. Glavna junaka sta bilr Queson ia demokratski voditelj Juan Sumulong, čigar platforma se je ogrevele aa ekonomično pripravljenost ne neodvianeat." Nedelje je tudi sagovarjal eodno preganjanje tistih Filipineev, ki *o oropali filipinako narodno ban. ko. Qui *on je aatrjeval, da roje Humulongu "ameriške muhe" po glav.. Que*on Izjavlja aedaj, de ne-merave generalnega governorja narediti aa čisto navadno figuro. Dasi zagotavlja Queaon, da ni nje-gev boj v nobenem ozira oseben, je vendar pričakovati, da bo go-vernerjevo stslišče ša nadalje ae-lo telavno. W H iz Mavthfa svita. 1 (Federated Press.) Arbitraža js dobra šola. Belleville, 111. w Motorniki in sprevodniki na predmestni leles> niči v Kast 8t. Louisu, ki so poverili svojo mezdno zahtevo m* sodišču, se sdaj aaklittjejo, de ni kdar več no bo \<>z*. Delavci ty zahtevali 10 centov povoha na uro, dobili pa so tri oepte. Nezadovoljnost med'; delavci j« velika* toda pomagati se u« morejo zaenkrat, ker ao prej dali častno besedo, da sprejmejo odlok rs»»-dišča. To jo nov doku, da je arbitraža Škodo delavcem veduo^v KM IZ JUGOSLAVIJE !jo. WIgW SDTATOK MAOKU8 Jonrgon mmvNL w**h utotojt Wsshington, D. 0. — 8 trdno in odločno voljo, pomagati kme tom na aovernem sspsdu se je sre di tega tedna senstor Msgnui Johnson is Minnesot« sglasil predsedniku Coolidgu in po delskem tajniku Wallaeu, da vi kaj se da narediti v tistem siru. ' Wsskingtonska gospoda je mi* slila, d« bo videle čisto navadna ga kmeta v novem senator ju. Pa «s je hudo metils, ko j« to miili la. Senator Msgaua Johnson j« primerno dostojno oblečen. Ia č« hi ne bilo opssltl v njegovi goVo riei skandiaavikogs naglasa, se minnesotski posUvodajaloo prav čisto nič ns rasločsvsl od druge vrsshingtonska gospode Kadsr se rtsvheme v ivojem raz govpru, ima močen glas,in njego ve pesti igrajo s«lo veliko vlog j Takoj naslednje jutro po nje. govem prihodu v Wsahington js sglasilo pri njem veliko števi lo rssnih oseb. Tako se novi asha* tor ni nikakor mogel lotiti svoj«-ga sasebnega dele za uredbo svoje pissrne. Telefon mu j« neprestano svo nil. In Johnson je vaak«ga obiskoval«« prijazno in uljudno spremi do vrst svoj« sob« t«r so poslovil od njega s besedami: "No pridi t« š« kaj pogledat ssmksjl Nikar se ne bojte ničessrl" V »veji konferenci s prediad nikom Cpolidg«m j« senator John son poleg dragsga nssvstovsl tu di to, da bi nsj Amerika isvsza-Is preobilno pšenico in drugo lito po snUani ceni inozemskim edje meleem, ki si vsled' finsnčne bode ne morejo nakupiti Živttl GLAVA HI TRUPLO HO UMOBJKNSOA za 00 hit-Človeka. JJttOEOV KAVDtDAT IZVO UEN V FIUPIKiKI gENAT *»nUa, ruitadTL De je koa-|J-»ki kendidet TUmon Fernan-r Ll «s je pedpirel Menu 1 izvoljen v filipinski se-J Je priznsns. zonove platforma' je bilo le K ^vdo nekej aeeprotnega eni, r« ie js prievojil lani na ^ene-J1"1' Volit»»b. ko je po rezil fter-n OMneae, ki s« J« potegoval "kino vodetve. Ta čas je UrH de U bilo aeumno, če Ho boril preti governerjl« ,„ nirf0T, eheekatlvni ob- *e'"|,jrši tirMk0 ^ ^ " ' ***** je Oaeaoa posvrtU J ^ poe^svsdajnega seseda-r y te. ds bi aprevil reseep«J* ^•^itaeij^«. elemente |«od vodstvo. Posrečilo ss «e je našlo teh Pittsbnrgfc, Pa. H V deklišk kabini mestne plavelnice so na Šil brezglavo in nago truplo nc poznanega belokošnega mola. &r vavi sled je držal od poslopja do brega rek« Monongahele. Trije dečki, ki so se igrali tam kaj na bregu, so nsšli moško gla vo, ki je bila sekopana v pesek Kakor menijo, j« to glava, ki manjka mrtvemu truplu v pla valnici. Truplo je nsšel neki delsvec, ki je stopil v kabino, da bi se tam ksj odpočil. Zsvlečcao ja bilo i kot' ter zagrnjeno s suknjo ia Ula-čemi. Ko so preiskali truplo, so nsšli na levi roki tetovirane znake. MrtvaŠnični delavci ai niao mogli rastolmečiti tistih znakov. Ali nc. ki mestni poflcaj je dejel, da je to najbrž ime, pisano v arebiči ni. In brž s6 poklicali človeka, ki je v«ŠČ erabskega jezika. Ta j« dejel, de predstevljejo pismenke turško ime "Hovsen Hezer." Mrliški ogleda je nešel dve raz-gledniei v suknji. Na eni so bile nesliksne tri deklice v uniformi bolniških postrežnic. Druga r*r. gledniee je nosila sliko nekegs drugega dekleta. . < Eadarji, 9 dai pokopeai, rešeni J^ondon, 5. okt. — Osem rudar jev, zaprtih pod zemljo, ho je voda selile premogovnik Felkirk pred desetimi dnevi, je Mlo včersj rešenih. Huderji ae sdrevi, deai je bil majhen koa kruha vae njihove hrane. Trtlnlestdrset rudarjev j« bile v jami, ke e« jc pripetile ae-15. septeeUirs; ti autf j« bilo n-Jraih Š« tisti dan, okrog X) ae pe še pogreto. Mil«" »oštvo up« de jih aejde š« žive kekor j« BLAOOSLOV II. KAKOA HITI. Dobrot 18. merca le ni koneo. Po 6 Vratnem povilanju zemljiškega in drngih davkov, po nad* vse težkem vojaškem sskonu in kuluku, po podralitvi šelesnio in tobaka, dobimo sedsj še nove ut Ogromno povižauu takse. Finančni odbor razpravlja ta dni o predloga finančnega ministra glede povišanje taks. Po vlad« nem predlogu ss namsravajo nt-ravnost aa nezaslišan način pov«. Sati vse takse in upsljati nov«. In ksr j« najhujše, največji dol uo> vih taks sadsns le najbolj revno »loje, ps čsprpv pravi uitsva jasno, ds mora obdalenjc v prvi vrsti sadsti tiste, ki kaj imajo. Jpobeneg% dvoma ni, da bo *a-moVadikalua večina predlog fi* uančnsga ministra v glavnem o« dobrila in da bodo dossloas Is bil sbaojen as 18 m«s«eev težke Ječ?, poustrene s postom In trdim ležiščem. Drug pokotael. 48 letal F rano k pacal mesar ne Ježlei, je dno 8. meja apolno zlorabil 8 letno hčor* ko a veje gospodinje. Dne 87. ma ja a« j« pregrešil nad neko drugo deklico. Ob«oj«ii j« bil .n« 8 leti težke ječe. Knak nalc dobe j«, da je bilo pri aedanjem sassdsuju ljubljanske porot« v 4 dneh nič manj ke 7 obsodb uredi pohot n » oi. ,. —. Po štirih lotih. Lete 181». so o-ropsli gostilničarja Vorečks v V o hlekn nri tjevnlel Jsnes Osi, Vik-C«č, Kudolf Prepeluh, Leskov Ifk in Pilko. I noll in sskiro v ro ki so prialim gostilničarja ln nje o leno ,da sta jima Uročila v«s enar in jih po vrhu I« pogoKtiU Štiri je i>| aA .vS^ri^rH PO NlUSiSfl^ •*»! Pimvvmgi vfgPi Zdrulitv.nl odbori m&msmsr" VRHOVNI ZDRAVNIgi De. P. I, Kara, 8888 8«.CIel» Av^Oaesšead, O. s gl. edbeealM, M dskje v ateva« m Pfedsedalki Pieek -ZttZ&JL JC^U-nT4"- r r..b g8 al LmhJ^maIm^m ^^ ■sgs nSUj llgaT JaSev Je agersj grobni sprevod mimo kraja, kjer je streljal 18 letni kUHksUo K le-menčlč, so gs ljudje proalll, da bi prenlkal s streljanjem, dokler ns gr« pogreb mimo. Nato j« dejal fsnh 'Nalašč bom »edaj streljal.' To jatudi storil. Ko pa js nsbijsl petrone, jo skočils iskrs v 11 kg smodniks, ki js bil v Milim Smodnik jo eksplodiral z veliksn-iko molje in nastsls js groma panika. — Otroke, ki so stali okoli Klemenšiča, jo vrgla ekenlsii-ja na tla, jim poigsls obleko ln sačuli so ss obupni stoki olgsaih otrok in ebnpaaik etarlev. 10 o* trok je tsko postalo Irtev klerikalne sirovosti, K sreči niso poškodba otrok smrtne, tomvsč bodo vsi ekrovsll, nekateri tal, 1 t>u. k varjenim I obrazi. I Mkom ss jo Isl bost kmotskl sin MsMJs Ivsn is Vojvodine. Po-vsbil js svoje prijstelje, da pridejo gledst blkoborbo, ki js bo pri-t .- lil. Matija je v resuiei pripeljal bika in ge sešel drsšiti s vilami in rdečim robcem. Bikoborba pa je VUDIII PEILOlIVOlT EUPIT1 moje Is dobro ohranjate KONOZRT HARFI* - OITEE llaslov: J os. Topolak, 18t8 frederlok avsaue, Detrolt, Michigsn. ...... ■ »■■ ■ 11 tjmmmmmmmmmmm končal. Silno laloetne, kajti bik ss js skoraj reajsril Iu js nsssdll Matijo na roge, Matija je bU sko-raj ns to mrtsv. lankovoev je bilo preteki! me-v Jugoslaviji nov diBgrjsf, Ht see no pret i sa 6848 milijo-te vilo bankovsev a« torej poročalo sa 188 milijonov dinsrjev, kovinska nodlaga pa se jo istočasno okrepila le aa 1,184.008 dinarjev na 480,888411 dinarjev, Flnanlnl mlnlater ai torej s svojo dsfMJsko politiko popolnoma mpel. 1 poŠto 1 CENIK KNJIG Književni Matica S* M, P. J. Je UdiUiUdTče knjige: ftlovemeko-Aagleška fUvniea — golo poučna ln lahko raautnljlva knjiga aa učenje anglelčl-i na, s dodatkom rasnih koristnih informacij* stana aamo ................ .......... 82.00 Zafcao aiogeneeije — tolmači pravne sakone i» splošni rar.voj, knjiga i8 katoro zamorci*? črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro . Peter Malavontaira-~v Kabaretu — sanimiva povest Ig llvljenja ameriških frančiškanov, in dollvljaji rojaka, isvrstno spopolnjena s slikami, »»«..♦.,.,,,##•..»«».,,»,.«,,. ajedalel — reanična pov ja doelej a kritega dela lična skritega delavcev v Ameriki LVBUAVHU POROTA »ihfrtaol. Josip Bebnik, rojen . 1880 v Goricah pri flori je jok ; x>hoten človek. Meje mrw.es a» je spozabil nad svojo $1 letao U- v„_ n, šše. Julije mesece p. j« bile prft™, j ^ nJem 18 leta« aečekiaje K a .ve ' 111 jim bratom. Babnik je obe aejprrj e pojil, potem pe Je nečakinjo •polno aierabil. Zanimivo Je. da J« •torH Babnik U zločin isti dan. ke je bil njegov brat obeojm m redi pesiletva 10 letae dekliee ae 8 let teške Ječe. — Ker se porot-ni ki potrdili krivdo Bebaike, j« m »a*____ : est In prava lluetraoi-življenja slovenskih I M • * M < M • M I • ) I I • • >ovest, ki Jo Jo splaal f<. sloviti amorUkl pisatelj Upton llnclalr, po* < , , M M M M M , M • ( pogrebe. Tebi, drage naša nepo-tal me hčerke, ue bodi lahka ameriške grude. fclujoA eetell. Valentin In rsrollne Pelen, sfsrišs; (aroline Jr., aeetra In laja, mri*. Vsi v Usnonabargu, iVnaa. Jimmie Higgiae— krasna . Z ti slovenll pa Ivan Molek Vso to knjige so trde in lično vezane Ur so a ozlrom na vsebino In kakovoet materijala selo poceni. Kdor naroči vae U knjige obenem, dobi velik popust. ^ Književna Matica INPJ. izdaja knjigo aa ko-rieUto zabavo in povadlgo tor pravo Isobraabo slovenskega naroda v Ameriki, aato rojaki In rojaki« nje — sesite po njih! Pošljite poštno nakasaico (More? Order) aH pa čok, ali pa kar denar ali poštne snamke na naslov: KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J., SOBO Soath LevmOele Ave^ CHICAGO. ILL.