Snopic 11. Y Gorici, 24Afgtaigxia..l894. <£nopi5 12 kr
------------------------
Slovanska knihovna.
CjiaBHHCKaa Bn6.-iioTeKa.


vOVANSfy
KNJIZNICA.
Urejuje in izdaja
Andr. Gabrscek.
Odiseja.
Povest
I
Frosto po Homerju spisal
)\ndrej t^ragelj.
Tiska in zalaga „Goriska tiskarna" A. Gabrsfiek v Gorici, Gosposka uiica £tev. 9

ODISE JA
bo obsegala 3 do 4 snopi5e. Na koncu dodamo opombe in pojasnilo ter nekoliko uvoda. K danaSnjemu snopiCu naj dodamo na tem mestu nekoliko opomb:
x) Mesto v mali Aziji, kder so se Grki in Trojanci bojevali celih deset let.
2) Kralj skalnate Itake, otoka na zapadnem obrezju grSke dezele, najzvitejsi in najmodrejgi izmej vseh grSkih voditeljev. OCe rau je bil Laert, mati Penelopa, a sin Telemah.
8) Pomorski bog, latinski Neptun.
4) Narod, stanujoC v najskrajnejSem zahodu in najskrajnejSem vshodu.
B) NajviSji bog, bog neba in zemlje, oCe bogov in ljudij, latinski Jupiter.
6)	Aigist je ubil Agamemnona, Atrida (Atrejevega sina), ter poroCil se z njegovo soprogo Klitemnestro. Agamemnonov sin Orest je ubil Aigista in mater svojo, da je maSCeval oCeta.
7)	Glej opomnjo
8)	Bozanski sel, bog kupCije in dobieka, latinski Mercurius.
9)	Atena, najvigja boginja, Zenova soproga, latinski Juno.
10)	Atlant, pomorski ober (velikan). Njegova hCerka je boginja Kalip.ia na otoku Ogigiji.
n) Olimp, gora na severnem Grgkem, sedez ne-smrtnim bogovom.
12)	Kiklopje so bili obri, imejoC na Celu jedno samo, veliko oko. NajmogoCnejgi izmej njih je bil Polifen, o kojem bodemo pozneje obsirneje govorili.
13)	Grki.
M) Glavno mesto Lakonije na GrSkem, kder je kraljeval Menelaj, Atrejev sin.
1B) Mesto v juZni Meseniji na GrSkcm, kder je bil kralj stari Nestor, iz Cigar ust je tekla beseda slajSa od medu.
1S) Glej opomnjo 2) — ") Glej opomnjo 15) — 18) Glej opomnjo u) — 19) Glej opomnjo 2).
„SLOVANSKA KNJIZNICA".
Snopic 14. V Gorici, 7. aprila 1894. Cena 12 kr.
O d i s e j a
pOYest sloYcnski mladini.
Prosto po Homeni spisal
Andrej Krageij.
■I J is li
----
Tisk. in zal. „Gorifcka tiskarna" A. Gabr-cek. Gosposka ulica stev. 9.

iM « 03)050^2 n»
U Y 0 D.
Ta povest, prosto prevedena po Homerovi Odiseji, namenjena je v prvi vrsti slovenski mla-dini, ki closlej Se riima jednakega berila v milem svojem materinem jeziku.
Dijakom ne bi bilo treba posebnih opoml), ker vedo uze iz Sole toliko iz zgodovine in iz ba-jeslovja, da to knjizico povsodi brez teZave lehko razumejo. A da bode razumna i drugim CitateJjem, ki se niso Solali, zdi se mi potrebno, podati kra-tek uvod, ki razjasni najveCje tezkoCe.
Naseljevanje grSkih narodov na obrezji male Azije ni se vrSilo brez dolgotrajnib bojev z de2e-lani. Vzlasti zmagovita vselitev Eolcev in Ahajcev v kraje okolo rnesta Troje ali Ilija dala je povod pravljici o trojanski vojni okolo 1000 let pred Kr. r. Uzrok in prigodbe te desetletne vojne pri-poveduje nam Homerov epos, Ilijada, tako-le : Prijam, kralj trojanski, bil je od bogov blagoslov-ljen vladar. Iniel je petdeset cvetoCih sinov v hiSi; najhrabrejSi je bil Hektor, a najlepSi Parid. l.epi Parid je ugrabil na nekem potovanji po GrSkem kralju Menelaju v Sparti lepo njegovo soprogo He-leno in odvedel jo se soboj v Trojo. Menelaj je sklenil, magfievati to sramoto. Vsi grSki vladarji
obljubili so mu svojo pomoC. Tako se je zbrala pi i Avlidi v Beotiji velikanska vojska, brojeCa okolo 20.000 ladij in veC nego 100.000 moz. PriSedSi pred Trojo, zahtevali so zadoscenje za ugrabljeno Heleno-, a zastonj. Trojanci so se zaprli v mesto, ki je bilo obdano z moCnim zidovjem, ter so na zidu hrabro odbijali vse sovrazne naskoke. Ko so Grki uvideli, da se moCne Troje ne bodo mogli z lepa polastiti, potegnili so Iadije na suho, a kraj njih naredili velik tabor, kojega so zavarovali z okopom. Tu so bivali deset let. Kedar jim je ne-dostajalo (pomanjkovalo) hrane, liodili so po oko-lici ropat. Mej tem so veCkrat napadali mesto; vCasi so pa priSli Trojanci iz mesta ter zaCeli se z Grki bojevati.
Take boje so navadno odloCevali posainezni junaki v dvobojih. Voditelji so se borili na vojnih vozeh, prosti vojaki pa pe§. Bojevali so se z rae-Cem ali kopijem, streljali z lokom, a s praCo so luCali kamenje. Na glavi so imeli §lem (^felado), okrog prsij oklop, v levej roci pa z volovsko kozo prevleCen SCit, s katerim so se varovali proti sov-raznim pugicani.
NaCelnik grSki vojski je bil Menelajev brat Agamemnon, kralj mikenski, hraber v boji in ijioder v svetu. Najbolj se je odlikoval mej vsemi Grki Ahilej, sin Peleja in boginje Tetitle. Bil je najlepSi, najmoCnejSi in najsrCnejSi junak v celej vojski. Za njim je bil [najsrCnejSi in jiajmofriejsi
junak Ajant. sin Telamona. Njegov SCit je bil se sedmerimi volovskinii kozami pj-eobleCen in tako tezak, da ga nikdo ni mogel vzdigniti. Zaradi vi-soke njegove rasti imenovali so ga tudi „velikega". VeCkrat je se svojim junaStvom odloCil zmago grike vojske; nazadnje pa se je sam usmrtil zaradi neke pravde, ki jo je imel z Odisejem.
Odisej, dasi je bil srCen v boji, je Grkoin vendar najveC koristil se svojo zgovornostjo in zvijaCo. Bil je kralj skalnate Itake v jonskem morji. Po Ahilejevi ?mrti prisodili so Grki njemu, kot najhrabrejgemu, Ahilejevo bojno opravo. To je Ajanta tako uzalilo, da je od besnosti znorel. V divji norosti zgrabil je meC, zaletel se v Cedo ovac in jih vse poklal, misleC, da so sovrazniki. Ko se je zopet zavedel, sramoval se je neumnega svojega dejanja, in se vsled tega sani usmrtil.
Kot najprevidnejsi in najmodrejSi moz v vsej gr§ki vojski je slovel Cez Sestdeset let stari Ne s t or, mesenski kralj. Bil je skuSen starCek, ki je se svojimi modrimi sveti mnogo koristil, dasi ni mogel veC z 3ieCem in se sulico v roci hoditi v boj. Znal je tako sladko in tako prepriCevalno govoriti, da so Grki rekali: „Iz njegovili ust tefte beseda slaj§a od medu". Nestor je bil jedini, ki je brez vseh nezgod sreCno priSel v svojo domovino, kder je devetdeset let star v Pilu umrl.
NajsrCnej§im junakom pristevali so tudi D i-
j omed a, ki je v neki bitki ranil celo bojnega boga Areja, ko je hotel pomagati Trojanceni.
Drugi slavni junaki so bili Idomenej s Krete in njegova tovariSa Merijon inFiloktet.
Tudi „belolasi" Menelaj, Cigar lepa zena Helena je bila uzrok dolgi vojni, je bil pogumen in skusen voditelj. S Paridom, ki mu je odvedel lepo soproga, skugal se je v dvoboji, in skoraj bi ga bil ubil. A ko je u'e z meCem mahnil po njem, odvedla je boginja Afrodita svojega ljubljenca v 'I'rojo k lepi Heleni. Po konCani vojni se je Me-nelaju vendar posreCilo, da se je se svojo Heleno po-vrnil clomov v Lakedajmon ali Sparto, kder je po snirti svojega tasta Tindareja kraljevaL
Preteklo je uze deset let, od kar so se Grki
bojevali pred Trojo, pa je Se niso vzeli. Mnogo
najboljsih junakov je padlo, mej njimi Ahilej in
njegov prijatelj Patrokel, a Se ni bilo konca krva-
ve vojne. Slednjic si izmisli lokavi Odisej zvijaCo, . . . • po kten bi priSli v moCno utrjeno mesto. Po nje-
govem nasvetu je stesal Epej velikanskega votlega konja, v kojega je zlezlo trideset pogumnili junakov, mej njimi Odisej, Ajant, Menelaj, Dijomed, Filoktet in Ahilejev sin Neoptolem. Ostali Grki so tabor zazgali ter se odpeljali na svojih ladijah na bliznji otok Tened, Trojanci so mislili, da so Grki odjadrali domov in tega lesenega konja posvetili boginji Ateni. Privleko ga z neizmernim trudom v mesto in praznujejo z velikimi sveCanostmi in go-
stijami odhod Grkov ter lezejo Cez deset let prvi-krat brez skrbi k poCitku. Ko so trdno zaspali, zlezejo junaki iz konja, pomore straze in zazgo mesto. Prepozno se vzbude nesreCni Trojanci. Ogenj jim je uze Svigal nad glavami; z ulic pa je zvenelo zlobno upitje grske vojske, ki je ravnokar skozi podrta vrata prihrumela v mesto. Po ulicah in trgih zaCelo se je strasno klanje, mesarsko kla-nje. Vse je moralo poginiti, bodi mlad ali star, niozki ali Serrska. Tako so Grki razdejali starodav-110 Trojo.
Po konCani vojni razSli so se grSki junaki do-mov, in morali so Se marsikatere nezgode prebiti 11a morji, predno so se vrnili v svojo domovino. Najdalje se je klatil po svetu naS junak Odisej, Cigar blodnje nam popisuje drugi Homerov epos, Odiseja. Evo vam kratko vsebino tega prekrasnega grSkega umotvora!
Izpred Troje je priSel Odisej najprej li Ki-konoiii, kojim je razdejal mesto in odnesel mnogo plena, a zgubil je tudi mnogo svojili ljudij. Od tod ga je vihar zanesel daleC proti jugu v zemljo Lo-tofagov, mirnim in gostoljubnim ljudem, ziveCim se od sladkega sadu „lotos". Kmalu potem prijadrajo na otok Sicilijo, kder so takrat ziveli jednooki Kiklopi; najmoCnejSi mej njimi je bil silni Polifem, Pozejdonov sin. Od tod pride na otok Ajola, ki je bil bog vetrovom. Dalje pride k Laistrigonom, ki so ljudi zrli. Od njih prijadra na otok Ajajo, kder
je bivala Carovnica Kirka, ki mu je tovariSe spre-menila v svinje. Od nje se poda v Had ali spodnji svet, da povpraSa vede?,a Teirezija, kako mu je potovati, da se sreCno vrne domov. Od tarn se pelje mimo zapeljivih Siren, ki so se svojim Ca-robnim petjem vabile k sebi mornarje in je poje-dale. Potem je moral iti preko Haribke, pogubljive morske krnice, in mimo Scile, straSne morske po-Sasii, ki je ljudi pozirala. Od tam je priSel na pri-jazeii otok Trinakijo, kder se je pasla Helijeva (solnCpega boga) goveda. IzgubivSi vse tovariSe svoje priplaval je Odisej na samotni otok Ogigijo, kder je bivala niinfa (slovanska vila) Kalipsa, ki ga je zadrzavala pri sebi sedem let, dokler ga ni morala odpustiti po ukazu bogov. Po mnogih nezgodah pride na otok Sherijo, k poboinim Fejakom, ki so ga peljali domov na Itako, kamor je dospel v dvaj-setem letu, od kar jo je zapustil. Mej tem, ko je Odisej, proganjan po Pozejdonu, blotlil po svetu. morala je pre^iveti njegova zena Penelopa z ma-lim sinkom Telemahom mnogo britkih ur. Snubili so jo najplemenitejsi mladeniCi, misleC, da je Odisej u2e zdavna poginil. A Penelopa se je ustavljala straSnej jej mozitvi, dokler se je inogla. Ko se je hotela uze odloCiti, poroCiti se z najplemenitejsim in najboljsim junakom, priSel je domov Odisej in pobil vse nesramne snubafe, ki so mu mnogo let pojedali imetje.
« Toliko zadostuj ob vsebini Odiseje!
Homer je kralj vseh pesnikov, njegova Odi-seja je knjiga vseh Casov, vseh narodov, vseh ve-roizpovedanj. PosluSajrno, kaj pravi o njej slavni ruski pisatelj Gogolj: „ Odisej a je brezdvojbeno najdovrSenejSe delo vseh vekov. Pri vsakem koraku vidiS, kako je pesnik hotel odeti v Carobno kra-soto poezije ono, kar je zelel utrditi v ljudeh na vse veke, — kako se je trudil ukrepiti v narodnih obiCajih ono, kar je v njih pohvalnega, spominati Cloveka na najbolje in najsveteje, kar je v njem, a kar je voljan vsak hip pozabiti; kako je hotel v vsakem svojem posamezniku zapustiti primer vsa-kemu na oddeljenem mu poprisCi, a vsem ljudem v obCe zapustiti v neutrudnem svojem Odiseji primer na obCe ljudsko popriSCe..... Vse, Vsaka najma-
njSa Crtica v Odiseji govori o zelji pesnika vseh narodov, kako bi delal zakone za oni Cas, ko ni bilo ni zakonodajalcev ni uradnikov, ko niso §e driavne in pisane ustanove odloCevale ljudskih raz-mer, ko ljudje Se mnogih stvarij niso ni videli ni poznali, ko je same bozanski starec vse videl in sliSal, — slepi starec brez oCesnega vida, ki ga imajo vsi ljudje, a zato je gledal z onim notranjim oCesom, ki ga nimajo ljudje. — Odiseja obudi ra-dovednost vseh, ki so se uCili, a niCesar nauCili se, Sirila bode v vseh zivo poznavanje starega veka. V nobenej zgodovini ne najdeS tega, kar bodeS bral v njej, disi ti skoz in skoz po zdavnem Casu, davni Clovek stoji ti ziv pred ofimi, kakor da si ga
vCeraj videl in govoril z njim..... V Odiseji bode
sliSal nas devetnajsti vek velik ukor, in ukor ne preneha, Cim bolj se uglobi v Odisejo in jo bode bral. Na vse, ki trpe in bolehajo na svojej evrop-ski dovrsenosti, bode uplivala Odiseja". Gogolj pravi, da so Homerovi ljudje boljsi, nege — li so ljudje devetnajstega veka, dasi so imeli oni mnogo manj in slabejSih potij, po katerih se dohaja do prave omike srca in uma; mi ne le da imamo urejenih zakonov in lepin knjig, veljavnih uCiteljev kreposti, pesnikov in umetnikov, nego imamo tudi vzviSeno krS&insko vero, katere ni bilo za Home-rovega Casa, vendar so denaSnji ljudje slabejSi, nego so Homerovi Grki. Take misli navdajajo umnega Homerovega Citatelja, ki bere mej vrsticami ukor naSemu stoletju in naSi prosveti, in britko obCuti, da so dan danes redke Penelope, Nauzikaje i Telemahi!
Oglejmo si Se nekoliko grsko verstvo!
Grki so verovali v veC bogov in loCili je po njihovi moCi v veCje in manjSe bogove; razlikovali so nebeSke bogove od pozemeljskih bogov in od tistih, ki vladajo v globoCinah morja in pod zemljo.
(Nebeski bogovi) so najmogoCnejSi in naj-bolj CeSCeni, prebivajo na najviSjem vrhu gore Olimpa in njih glavar je Zen (Zeus).
Zen je najvisji bog in oCe bogov in ljudij, najvisji vladar neba in sveta, latinski Jupiter.
Hera (lat. Juno) bila je kraljica neba, so-, proga ter sestra Zenova.
Hefajst (Vulcanus), sin Zena in Here, bog ognja in kovaSkih umetnih izdelkov.
Atena (Minerva), Zenova hCerka, boginja razsodnega premisljevanja (tudi v vojni) in vseh umetniskih iznajdb. Kot bojna boginja imenuje se Palada Atena.
A p o 1 o n, bog solnCne in duSevne svitlobe, uCitelj zdravnikov, naCelnik umetnosti in znanosti ter voditelj modricam.
A r t e m i d a (Dijana), Apolonova sestra, boginja meseca in predstojnica lova.
Arej (Mart), bog prepira in vojne.
Afrodita (Venera), boginja lepote in lju-bezni.
Hermej (Merkur), bogov sel, bog kupCije, dobicka, zvijaCe, sleparije, tatvine ter pisanja in raCunstva.
H e s t i j a (Vesta), boginja domaCega ognja in varuhinja vseh CloveSkih stanovaliSC.
H e 1 i j (Sol, bog vzhajajoCega in zahajajo-Cega solnca.
(Pomorski in povodni bogovi.) P o z e j d o n (Neptun) je bog morja, v Cegar globofiinah prebiva, ter bog voda. Njegova zena je A m f i t r i t a, boginja Sume&h valov. Drugi pomorski bogovi so: Nerej, prijazni pomorski starCek, ki je prebival se svojimi hCerkami, Neiejidami, v globoCinah
morja; P r o t e j, pomorski starCek in prorok. ki se vedno spremina; mnogobrojni T r i t o n i, ki na Skoljke piskajo ; S i r e n e, pomorske muze, bile so lepega deviSkega obraza, a po telesu so bile s per-jem obraSCene, in imele so kokoSje noge.
(Pozemeljski in podzemeljski begoii). D i o-nizij (Bah), bog vina. Pan, bog pastirjev. Nimfe (slovanske vile) so lepe deklice in Zene, katerih je bilo vse polno po prirodi. D e m e t r a (Cerera), boginja rodovite zemlje, vzlasti pa kmetijstva. Njena hCerka je Perzefona (Proserpina), soproga podzemeljskega kralja Hada (Plutona).
H koncu §e dve opazki!
Ta povest ni dosloven prevod Homerove O-diseje, kar uvidi takoj vsakdo, ki je kedaj Cital Homera, bodi v izvirniku, bodi v prevodu. Na mno-gih mestih sem moral pesnika zdatno krajSati, po-sebno pri popisovanjih in ponavljanjih, da ne bi se povest preveC raztegnila in Citatelj dolgoCasil. Le najlep§a mesta sku§al sem podati v doslovnem prevodu. Pridno sem primerjal jednake nemSke spise za mladino, kakor: Schwab, die schonsten Sagen des klassischen Alterthums, Becker, Er-ziihlungen aus der alten Welt, Dr. A b i c h t, Le-sebuch aus Sage und Geschichte. Da sem povpra-geval tudi znane izdaje Homerove Odiseje in tol-maCe Ameisa, Faesija, Crusiusa, je samo ob sebi umevno. Dobro sta mi sluzila tu pa tam tudi naj-
boljSi nemSki prevod Jordanov in hrvatski Mare-ticev.
Tako izroCam to povest slovenski mladini se srCno zeljo, da bi pridno prebirala zraven sloven-skih naSili izbornikov, zraven Stritarja in Gregor-CiCa, zraven Levstika in JurCiCa, zraven Ask^ca in Krilana, zraven Erjavca in Stareta in drugih, tudi veCno lepe grSke in latinske klasike, in da bi za-jemala iz njih uCenost in blaZila si srce.
V Gorici. due 1. aprila 1804.
Andrej Kragelj,
e. kr. gimn. profesor.
Tiskovne pomote.
Na platnici prvega (11.) snopiCa Citaj pri drugi opotnbi: OCe inu je bil Laert, s o p r o g a Penelopa (ne mati!) Pri deveti opombi Citaj: H e-r a, najviSja boginja, Zenova soproga, lat. Juno ; Atena boginja razsodnega premiSljevanja (tudi v vojni) in vseh umetniskih iznajdb. Kot bojna boginja imenuje se Palada Atena, lat. Minerva.
Na str.	1 vrsta		1 citaj bojevali namesto				bojeveli
n 11	5	1>	7	„	kralj u	n	kraljera
11 »	14	•n	10	„	pregovorila	n	pregovorla
n *	15	r	26	71	nezgodah		mezgodah
11 1)	l(i	„	1	11	prorokuj	*	prorokaj
i *	10	V	2	11	to	n	te
» »	'21	„	7	11	A ko	„	Ako
n It	39	„	4	11	Hada	11	hlada
* 11	47	it	25	f	li	„	i
» It	52	„	2(i	11	prostorni	11	postorni
» it	60	»»	8	11	se	n	vse
» II	t>3	„	21	11	ljudje	n	ljudi
* ii	l>4 ]»ovsodi			t	Fejaki	n	fejaki
» n	71	D	25	n	Jambori	ii	Iambori
m B	89	j,	10		s	11	V
n n	102	1)	10	11	Pelida Ahileja	„	Pelida, Ahileja
* ii	104 122		11 23	11	spolzne sedel nas	H	polzne edel nas.
Odiseja
poyest slovsaski mladini.

Prosto po Homeru spisal
Andrej Kragelj.
Tisk. in zal. ,,Goriska tiskarna" A. Gabrscek. Gosposka ulica stev. 9.

' * » » *
S>
v»
p


Bogoy zboroTanje. Tclemah in snubaei.
Vsi drugi junaki, ki so se bojeveli pred Trojo1), ter ubezali pogubni vojski in nemirnemu morju, so bili u2e davno doma. Le ubogega Odiseja2), ki je hrepenel po svojem domu in po svojih dragih, zadrZavala je na samotnem otoku boginja Kalipsa. Uze so se ga usmilili vsi bogovi, razven Pozejdona3), ki ga je sovrazil in proganjal, dokler ni priSel v svojo domovino. Ko je od§el Pozejdon k dalnjim Etiopom4) k bogatemu obedu, in so bili zbrani vsi bogovi v Zenovi5) dvorani, tedaj je spregovoril otec Zen: „Kako nas paC ljudje dolZe! Pravijo, da vse zlo jim prihaja od nas. In vendar si sami naprav-Ijajo bol po svoji nespameti. Tako je Aigist") proti doloCeni usodi ubil Atrida7), vrnivSega se domov, ter poroCil se z njegovo soprogo, dasi je vedel, da se bode nad njim maSCeval Atridov sin Orest, ke-dar doraste. Kajti Hermej8) mu je po riaSem ukazu to sporoCil, a ni ga pregovoril. A sedaj je Aigist se svojo glavo plaCal to nepokornost". Odgovorila
mu je bistrooka0) Atena: „Prav se mu je zgodilo. Tako pogini vsak, kdor stori k^j takega. A nekaj drugega mi je na srci. Skrbi me modri Odisej, nesreCni, ki uze dolgo daleC od svojcev toguje na samotnem otoku sredi morja. Zadrzuje ga Atlan-tova10) hCerka Kalipsa oCarujofi ga se sladkimi be-sedami, da bi pozabil Itake. A Odisej hrepeni vedno po svoji domovini in 2eli videti le enkrat Se dim vzdigujoC se iz drage domovine, potem rad umrje. Se sedaj se ti ne gane srce, olimpski11) otec? Ali ti ni daroval Odisej pri ladijali pred Trojo bogatih darov? Zakaj ga tako crtiS, Zen?" Zen jej je odgovoril: „Dete moje, kaj paC govoriS? Kako bi pozabil bozanskega Odiseja, ki po mo-drosti prekaSa vse druge umroCe ter v obilnej meri daruje bogovom svete darove ? A Pozejdon ga sovrazi in - proganja, ker mu je oslepil sina, bozanskega Polifema, najmoCnejSega izmej vseh Kik-lopov12). Toda posvetujmo se vsi zbrani nebeSCanje, kako pridi domov Odisej. Pozejdonu se jeza po-leze; vsaj tudi ne more niCesar opraviti sam proti vsem drugim bogovom." Atena mu je odgovorila: „Ce je tedaj ljubo sreCnim bogovom, da se povrne domov Odisej, tedaj poSljimo bozanskega sla Her-meja na otok Ogigijo, da sporoCi nemudoma lepo-lasi boginji bogov trdni sklep. A jaz se podam na Itako, da vspodbudim njegovega sina, naj skliCe v zborovanje vse Ahajce13)ter prepove svojohiSo vsem snubaCem, ki mu sedaj ven in ven zakaljajo Crede
ovac in goved. PoSljem ga tudi v Sparto14) in v Pil15), naj pozveduje po svojem oCetu, Ce je kdo kaj sli-§al o njem".
To rek§i spustila se je boginja z visokega Olimpa. Kmalu stala je pred Odisejevim dvorcem, na vratih dvoriSCa, v roci drzeC kopje, podobna Mentu, kraljem sosednih Tafijev. Na dvori§Ci je naSla prevzetne snubaCe. Sedeli so na govejih ko-zah ter zabavali se z neko igro, kamenCke premi-kajoC na deski. Klicarji in brzi sluge tekali so sim ter tja. Jedni so jim meSali vino v vrCih, drugi so prali mize z luknjatimi gobami ter je pripravljali gostom, a tretji so rezali meso. Telemah je sedel mej snubaCi s potrtim srcem ter mislil na oCeta svojega, zeleC, da bi se uze vrnil ter zapodil snubaCe in sam opravljal imetje. UgledavSi gosta te-kel mu je naproti, nevoljen v srci, da je stal gost u2e dolgo pri vratih, prijel ga za desno roko, od-vzel mu kopje ter ga prijazno nagovoril : „Bodi mi pozdravljen, gost! Ustopi, da te pogostimo, a potem nam pove§, Cesa	RekSi podal se je
v hiso, a za njim je §la Atena. Stopivii v visoko dvorano postavil je kopje ob visok steber, kder je stalo mnogo kopij bozanskega Odiseja, posadil gosta na mehak naslonjaC, del pred-njo mizo, strani od snubaCev, da ne bi ga motil pri obedu njih krik in da bi ga mogel povpraSevati ob oCetu svojem. Sluzkinja je prinesla vode v zlatem vrCi, da bi si gost umil roki, a Cestita oskrbnica v obilji mesa in
kruha, sluga jima je predlagal tsakojakih pecenk, a klicar jima pridno nalival vina. Sedaj so ustopili tudi predrzni snubaCi ter sedli k mizam, polnim jela in pila. PogostivSi se, pozeleli so petja in plesa, ki sta posladek obilega obeda. Tedaj je klicar dal pevcu Femiju v roko prekrasno harfo, in ta je za-Cel brenkajoC prelepo peti. A Telemah je nagnil glavo proti gostu, da ne bi ga nikdo sliSal, ter je spregovoril: „Ljubi gost, vsaj mi ne bode§ zameril, kar ti poreCem ? Ti se labko zabavajo z igro in petjem, ker brezplaCno zro imetje mojega oCeta, Cegar bele kosti gnijo morda na kakem morskem obrezji, ali je pode sim ter tja morski valovi. A ko bi ga zagledali, vrnivSega se domov, tedaj bi vsi rajSi imeli hitre noge, nego obilo zlata in kras-nih oblek. Toda ne vrne se vefi. da bi te predrzne mladeniCe kaznoval. A povej mi po pravici. kdo si in od kod, kde ti je rojstno mesto in roditelji, ter na kaki ladiji si priSel sim? Ali si pri§el da-nes vprviC v na§o hi§o, ali si bil uze mojega oCeta gost?" Odgovorila mu je Atena: „Jaz sem Ment, I Anhialov sin, Kralj Tafijem. PriSel sem sim na ladiji se svojimi drugovi ter sem namenjen v Te-meso po rudo, a vozim se seboj zelezo. Uze od dedov smo stari prijatelji. Le vpragaj starega La-erta18). A pravijo, da ne zahaja vefi v mesto, temveC da zunaj na samotni pristavi toguje se staro sluz-kinjo, ki mu podaja jedi in pijaCe, kedar se utru-jen vraCa iz vinograda, po kojem se plazi ves dan.
PriSel sem sim, ker sem menil, da je tvoj oCe uze doma. Ni ga Se sicer, zadrzuje ga kak bog; a ni Se umrl, temveC priSel je gotovo na kak samoten otok na morji, kder ga imajo ujetega divji ljudje •in ga ne puste odjadrati. A hoCem ti prorokovati, kakor me navdihajo nesmrtni bogovi in kakor se gotovo zgodi. Odisej ne bode veC dolgo oddaljen od ljube domaCije, tudi Ce je ukovan v ?,elezne okove. Premeten je in prebrisan, in uze premisli, kako se vrne domov. A povej mi, si li Odisejev sin in uze tako velik? PaC Cudovito si mu podo-ben i po obrazu i po lepih oCeh! Kajti vedi, da sem prav dobro poznal tvojega oCeta. Pogosto sva bila skupaj, predno je odSel pred Trojo, a od is-tega Casa ga nisem veC videl. A povej mi Se, kaj pomeni ta hrup v hiSi ? Je - li kaka pojedina, ali praznujeS svatovSCino ? Kaj prevzetno se vedejo ti mladeniCi! Pametnega mo2a bi morale ujeziti take nespodobnosti".
Telemah jej je odgovoril: „Ljubi gost, nekdaj je morala biti ta hiSa imovita in spoStovana, dokler je bival Se tukaj moj oCe. A sedaj so drugaCe skle-nili bogovi. Moj oCe je poginil, a meni zapustil le zal in bol. In ne le njega obzalujem, Se druge hude skrbi so mi prouzrofiili bogovi. Kajti kolikor je plemenitih mladeniCev po otokih okrog, po Dulihiju in Sami, po Zakintu in Itaki, vsi snubijo mojo mater in mi pojedajo luSo. A ona se ne more od-loCiti, niti odpovedati se straSnej jej mozitvi, niti
izvrSiti jo. V tem pa mi snubaCi zro imetje, in kmalu pozro Se mene". Razjarjena Cez to poCetje, odgovorila je boginja: „Kako ti je ] aC treba oCeta, kojega krepke roke bi kmalu obCutili nesramni snubaCi. Ko bi sedaj priSel domov in postavil se na vratih, na glavi Celado, a v rod SCit ter kopje. kakorSen je bil tedaj, ko sem ga prviC videl v nasi hiSi pijoCega in zabavajoCega se, to bi bila vsem snubaCem zenitev bridka in smrt kratka. A to je Se odvisno od sklepa bogov, ali se vrne domov ali ne; tebi pa svetujem, da premiSljujeS, kako bi zapodil iz hiSe snubaCe. Jutre jih sklici v zboro-vanje ter ukazi jim, naj se vrne vsak na svoj dom, a materi svetuj, naj se ornozi, Ce jej veleva srce. Sam pa pripravi najboljSo ladijo ter dvajset ves-larjev in odpravi se po svetu pozvedovat po svojem oCetu. Najprej idi v Pil in povpraSuj starega Nestorja17), od tod podaj se v Sparto k Menelaju18), ki je priSel zadnji domov izmej vseh Ahajcev. Ce zveS, da ti oCe Se zivi, trpi Se jedno leto, dasi se ti godi krivica. Ce pa zveS, da ga ni veC mej zi-vimi, tedaj vrni se v ljubo domovino, postavi mu spomenik, daruj mu vse potrebne darove in omozi mater. Ko vse to izvrSiS, potem premisljuj, kako bi ubil snubaCe v svojih dvoranah se zvijafio ali oCitno. Ni ti treba biti veC otroCjemu, vsaj si uze velik. Ali nisi sliSal, koliko slavo si je pridobil pri vseh ljudeh vrli Orest, ker je ubil morilca svojega oCeta, zlobnega Aigista? I ti, moj dragi, bodi lira-
ber, vsaj si velik in moCan, da te bodo slavili Se pozni potomci. A jaz se podarn sedaj k ladiji in svojim drugovom, ki bodo uze nevoljni, da se tako dolgo mudim, ti pa spominaj se mojih besed in izvrsi je". Telemah se je zahvalil svojemu gostu na oCetovskih svetih, katerih ne bode nikdar pozabil, ter je hotel dati mu na pot krasno gostnino v spomin, a ta mu je obljubil, da pride po njo, kedar se zopet vrne domov. Nato je boginja zle-tela kakor ptie, a Telemah se je zaCudil, to opa-zivSi; slutil je, da je bilo pri njem kako bozanstvo. Z vefejim pogumom in z veCjo odloCnostjo podal se je zopet med snubaCe.
Mej tem je preslavni pevec peval snubaCem, ki so ga mirno sedeC pazno posluSali. Opeval jim je Ahajcev zalostno vrnitev v domovino. Bozansko pesen zaCula je tudi Penelopa111) v gorenjih prostorih. Podala se je tedaj po stopnicah v dvorano, ne sama, z njo sta Sli dve sluzkinji. Stopivsi mej snubaCe, ustavila se je pri vratih, ter zakrivSi si ob-raz z bleSCeCim zavojem, nagovorila bozanskega pevca: „Femij, marsikako zabavno pesen znaS i iz zivtnja ljudij i iz zivenja bogov, katere sicer pre-pevajo pevci. Kako kratkoCasno pesen jim zapoj, to naj posluSajo in pijo vino. Te zalostne pesmi pa ne poj mi veC, ker mi vedno razjeda srce, spominajoC me neizmerne moje nesreCe". Od-govoril jej je Telemah: „Ljuba mati, zakaj paC braniS pevcu peti, kakor mu veleva srce ? Vsaj ni-
so pevci krivi, temveC Zen je kriv, ki podeljuje ljudem raznili darov, kakor hoCe vsakemu. Tenni ni zameriti, da opeva Grkov zalostno usodo, kajti ono pesen najbolj slavijo ljudje, ki jim pripoveduje najnovejSih Casov dogodke. A ti posluSaj mirno, kajti ni poginil jedini Odisej pred Trojo, poginilo je Se mnogo drugih junakov".
CudeC se sinovim razumnim besedam podala se je Penelopa se sluzkinjami v gorenje prostore, kder je objokovala ljubega svojega soproga, dokler ni sladko zaspala. A snubaCi so kriCali po temni dvorani vse vmes, in Telemah jim je spregovoril: „ SnubaCi moje matere, prevzetni drugovi. sedaj radujmo se obedujoC, in ne bodi krika mej nami! Kajti lepo je posluSati pevca, kakorSen je ta, bo-go vom jednak po glasu. A jutre pojdemo v zbor, da vam brezobzirno povem, da se mi pober'ete iz moje hiSe, in da si poiSCete drugih pojedin po hi-Sah, danes tukaj, jutre tam. Ce se vam pa zdi lajSe in boljSe, pojedati brezplaCno jednega moza imetje, tedaj le zrite Se dalje. a jaz bodem prosil veCne bogove, da mi dado, maSCevati se na vas."
Tako je govoril, a snubaCi so pozrli jezo, CudeC se, da je Telemah tako odloCno govoril. Odvrnil mu je Antinoj, Eupeitejev sin: BTelemah, paC bogovi te uCe tako oSabno in predrzno govo-riti. Bog ne daj, da bi bil kedaj kralj na Itaki, dasi si po rojstvu podedoval to pravico od oCeta". Telemah mu je odgovoril: „Z veseljem bi prevzel
to Cast, ko bi mi jo clal Zen. MisliS li, da je to najslabejSa CloveSka iznajdba ? Nikakor ni slabo biti kralj. Hitro se mu hiSa napolni z bogastvom, in sam je Cestit in upliven. A tukaj na Itaki so Se drugi plemenitniki, stari in mladi, in teh jeden bodi kralj, ko je umrl Odisej, jaz pa bodem go-spodar svoji hisi in svojim slngam". Odvrnil mu je Eurimah, Polibov sin : „Telemah, kdo bode kralj na Itaki, to je Se odvisno od sklepa bogov. Ti pa le imej svoje imetje, nikdo ti ga ne ugrabi. A povej mi, kdo je bil oni gost in od kod? Ali tije prinesel kako vest o tvojem oCetu, ali je priSel sim po svojih opravkih? Kako hitro se je vzdignil in takoj izginil, in ni poCakal, da bi ga bili spoznali! Sicer v obraz se ni zdel napaCen moz". Telemah mu je odgovoril: „OCeta mojega ne bode veC domov. Jaz uze ne verujem nobenenm poroCilu veC, niti se ne zmenim za vedeZevalce, koje povpraSuje moja mati. Gost, po kojem si me vpraSal, je Ment, kralj Tafijem". Tako je govoril Telemah, dasi je dobro spoznal boginjo. SnubaCi zaCeli so prepevati ljubke pesni in plesati, in peli so in plesali do ve-Cera. Tedaj pa se je podal vsak na svoj dom spat. Tudi Telemah podal se je v svojo spalnico, kder je premisljeval pot, kojo mu je naroCiia Atena.
Itadaui zborujejo. Telemah odpotuje.
Ob zori vzdignil se je iz svoje postelje Telemah, oblekel se ter obul, opasal si meC, in podal
se iz spalnice, podoben bogu. Takoj je ukazal kli-carjem, naj skliCejo v zbor dolgolase Ahajce. Ko so se zbrali, napotil se je sam v zbor, v roci drzeC kopje, a z njim sta Sla dva brzonoga psa. Atena je razlila Cez-nj Cudovito milobo, da ga je korakajoCega obCudovalo vse ljudstvo. Sedel je na oCetov prostor, in Cestiti starci so se mu umikali. Tedaj se je vzdignil najprej junak Egiptij, uze sklju-Cen od starosti in zveden v tisoCerih stvareh. I njegov sin Antif Sel je z Odisejem pred Trojo, a pozrl ga je zadnjega Kiklop Polifem. Imel je se tri druge sinove; jeden, Eurinom, bil je mej snubaCi, a dva druga sta mu oskrbovala imetje. Ta moz se je tedaj vzdignil ter spregovoril: „Poslu-Sajte me, ItaCani, kaj vam povem. Odkar je odSel bozanski Odisej, nismo imeli niti zborovanja niti seje. A kdo nas je danes sklical ? Kdo ima kaj tako nujnega, ali izmej mlajSih moz ali izmej starej§ih ? Ali je sliSal morda kak glas o priblizajotej se nam sovraznej vojski, in nam hoCe sporoCiti, kar je zvedel pred vsemi drugimi ? Ali nam hoCe kaj predlagati v obCni blagor? Gotovo je vrl mo^ in postenjak, in Zen mu daj sreCo, da izvrgi, kar nameruje".
Telemah se je uveselil, zasli5av§i te ugodne besede, vzdignil se se svojega sedeza, stopil v sredo zbora, prijel v roko 2ezlo ter zaCel govoriti : „Blagi starCek, ni daleC oni moz, ki vas je sklical. Jaz sem sklical narod, a ne, ker sem sliSal glas o pribli-
zajoCej se nam sovraznej vojski, tudi ne, da bi vam predlagal kaj v obCni blagor, temveC iz lastne stiske, dvojne hiSne nesreCe. Najprej sem izgubil oCeta, ki vam je kraljeval kakor mil oCe, a sedaj zadelo me je Se hujse zlo, ki mi kmalu unici hiSo in vse imetje. SnubaCi se usiljujejo moji materi, sinovi najplemenitejsih moz. A branijo se iti v hiSo njenega oCeta Ikarija, ki bi jo dal onemu v zakon, ki bi mu bil najljubsi. RajSi zahajajo dan za dnem v naSo hiSo, koljejo vole, ovce in koze, ter zro in pijo nesramno, a imetje se krCi. Kajti ni ga moza, kakorSen je bil Odisej, ki bi odvrnil od liiSe nesreCo. Jaz seveda nisem Se tako moCan, da bi se mogel ustavljati. A spoznajte uze sami, snubaCi, svojo krivico, bodi vas sram zaradi sosednih narodov, in bojte se jeze bogov. UsliSite mi proSnjo, prosim vas pri Zenu Olimpskem, pri Temidi, boginji pravice, ki zbore sklicuje in razpuSCa. Pustite me, ItaCani, da sam togujem po svojem oCetu. Vam je-li storil kedaj kako krivico Odisej, ali jaz sam, da me tako proganjate ?"
Tako je govoril razjarjen ter vrgel, ves ob-jokan, zezlo na tla. Ves zbor je bil ginjen, in nikdo ni mogel spregovoriti besede. Le Antinoj se je vzdignil ter zaCel kriCati: „Sirokoustni Telemah, kako se mores paC predrzniti, nas zasramovati in obrekovati ? Niso ti krivi snubaCi, temveC inati ti je kriva, ki je polna zvijaC. Uze tri leta so preSla, kmalu preide Cetrto, od kar nas vodi za nos, Vsa-
kemu daja upanje, sedaj se obeta temu, sedaj onemu, poSiljajoC mu porofcila, a v srci misli dru-gaCe. Izmislila si je mej drugim to zvijafio: ZaCela je tkati v svoji sobi velik in krasen prt, a nam je dejala: „Mladi moji snubaCi, Odisej je umrl. A poCakajte z zenitvijo tako dolgo, da stkem oCetu Laertu mrtvaSk prt, da me ne bodo grajale druge Zenske, CeS da brez prta le2i Laert, ko je vendar toliko pridobil".
S temi besedami nas je pregovorla. In res je dan za dnem sedevala pri statvah ter tkala, a kar je Cez dan stkala, to je po noCi zopet razdirala. Tako nas je vodila za nos cela tri leta.
A v Cetrtem letu jo je ovadila neka sluzkinja, in naSli srao jo, ko je ravno razdirala svojo tka-nino. Sedaj pa smo jo prisilill, da je konCala svoje delo. A tebi, Telemah, odgovarjamo snubaCi, da bode vedel ves narod : PoSlji mater na njen rojstni dom ter svetuj jej, naj se z onim omoZi, katere-ga jej izvoli oCe, ali pa kojega si sama izbere. Ce nas bode pa Se dalje varala, nas, plemenite mla-deniCe, plemenitih roditeljev sinove, tedaj vedi, da ti bodemo Se dalje pojedali imetje, in da se ne po-damo prej k delu niti kam drugam, predno si ne izvoli po svoji volji jednega izmej nas v moza".
Odgovoril mu je Telemah : „Antinoj, se silo ne morem izgnati iz hiSe matere, ki me je rodila in vzredila. Bridkih oCitanj bi moral sliSati od njenega oCeta Ikarija, in hudo bi se mi maSCevale
boginje maSCevalne, a vrhu tega bi mi bil ves narod po pravici nevoljen in bi me grajal zaradi mojega postopanja, Zaradi tega ne pride nikdar ta beseda iz mojih ust. A Ce imate vi Se kolickaj ozira do javnega mnenja, tedaj zapustite mojo hiSo ter poi-SCite si drugod obedov, ali pa pojedajte svoje imetje, danes pri tem obedujoC, a jutre pri onem. Ce se vam pa zdi prikladnejSe in lajSe, pojedati jednega moza imetje, tedaj le 2rite! A jaz bodem prosil veCne bogove, da mi pomagajo, maSCevati se na vas".
Ko je Telemah tako govoril, poslal mu je Zen znamenje. Z visokega gorovja sta priletela brzo kakor veter orla, ustavila se nad glasnim zborom, razprostrla peroti ter zaCela se, grdo gledajoC, bo-jevati. Ko sta si spraskala s kremplji vrat in glavo, vzdignila sta se zopet ter spustila se na desno nad mestom tja Cez Itako. ZaCudeno je gledalo ljudstvo ptiCa ter se vpraSalo, kaj paC to pomeni. Tedaj se je vzdignil stari vedeZevalec Haliterz ter je proro-koval zbranemu narodu, da je Odisej Se ziv in da se kmalu vrne domov ter pokonCa vse snubaCe. „A tudi marsikdo drug", je dejal, „izgubi pri tem zivenje. Zapustite tedaj, snubaCi, Odisejevo hiSo; kajti to je najbolje. Tedaj se izpolni zdaj Odiseju staro moje prorokovanje OdhajajoCemu pred Trojo prorokoval sem, da se vrne po mnogih mezgodah, izgubivSi vse tovariSe, v dvajsetem letu domov, vsein naznan. In to se zdaj vse izpolni".
Odgovoril mu je Eurimah, Polibov sin: *Sta-
rec, idi domov pa prorokaj svojim otrokom, da se jim v prihodnje ne zgodi kaka nesreCa. A te znam jaz mnogo bolje prorokovati nego ti. Mnogo ptiCev leta pod solncem sem ter tja, in vsi ne naznanjajo prihodnosti. A Odisej je uze zdavna umrl v tujini. Da bi bil tudi ti i. njim poginil! Tedaj ne bi nam tako prorokoval". Nadalje je zahteval v imenu vseh snubaCev, naj se Telemahova mati vrne na svoj rojstni dom, kder naj si izvoli jednega izmej njih v moza.
Tedaj jih Telemah ni dalje prosil, temveC zahteval od naroda brzo ladijo dvajset veslarjev, da se poda v Pil in Sparto povpraSevat po svojem oCetu. Ce mu oCe Se zivi, tedaj h'oCe Se jedno leto poCakati, Ce je pa u£e mrtev, tedaj se povrne domov in prisili mater, da se zopet omo2i. Sedaj se vzdigne Mentor, Odisejev prijatelj in vrstnik. Njemu je Odisej odhajajoC izroCil v varstvo vso hiSo ter vsem narofiil, naj ga sluSajo in vse izpolne, kar jim ukaze.
Ta se je vzdignil ter tako govoril: „ItaCani, posluSajte me, kar vam govorim. Nikdar ne bodi veC kak kralj mil in blag, temveC surov in krut. Kako dober oCe je bil svojim podloznikom Odisej! In vendar se ga sedaj nikdo ne spominja! A jaz ne zamerim toliko snubaCem, zroCim njegovo imetje, kolikor vam. Kajti oni menijo, da se Odisej ne povrne veC domov. A vam zamerim, vsemu narodu, ki gledate mirno to nesramno poCetje, in nikdo se
ne upa ziniti kake grajalne besede ter jim to pre-povedati, dasi ste mnogo StevilnejSi".
A odgovoril mu je Lejokrit, jeden izmej naj-predrznejSih snubaCev, zasramujoC ga: „ Mentor, tepee neumni, kaj paC blebetaS ! Nas da bi kdo zapodil od polnih miz ? Tezko bi se to posreCilo i Odiseju samemu, Ce bi vrnivSi se domov naSel nas obedujoCe. Najbrze bi sam poginil v boji, Ce bi imel Se toliko sobojevnikov se soboj. A razidimo se uze vsak na svoje delo, Mentor pa in Haliterz, stara hiSna prijatelja, naj pripravita Telemahu vse potrebno na pot. A jaz mislim, da se ne poda na pot, temveC da bode rajSi tukaj pozvedoval po svojem oCetu".
Po teh besedah razpustili so zbor. Vsak je Sel po svojem opravku, a snubaCi so se podali zopet proti Odisejenemu dvorcu.
Telemah pa je korakal proti morskemu obreZju ter, umivSi si roke v slani vodi, molil k bozanstvu, ki mu je vCeraj svetovalo, naj gre po svetu povpra-Sevat po oCetu svojem. Kar se mu pribliza Atena, po stasu in glasu podobna Mentorju, oCetovemu prijatelju, ter ga nagovori: „Telemah, Ce si sin svojega oCeta, bodeS v bodoCe srCen in vstrajen, in ne bode ti pot zastonj. Jaz sem Mentor, tvojega oCeta stari prijatelj, hoCem ti priskrbeti brzo ladijo in spremljati te oa potovanji. Ti idi domov in pripravi za pot jela in pila, a jaz bodem v tem zbiral mej narodom veslarjev prostovoljcev". 1
Telemah se ni dolgo obotavljal, zaCuvSi bo-ginjin glas, temveC napotil se takoj proti domu, kder je naSel snubaCe, ki so ravno drli kozo za obed in smodili debelega prasca. Naproti mu pri-teCe Antinoj, ga zgrabi za roko ter ga zanicljivo nagovori: „5irokoustni Telemah, ne jezi se dalje ! Raj Si jej z nami in pij, kakor doslej, a za ladijo in veslarje naj ti skrbi narod ! Odgovoril mu je Telemah : „Ne, Antinoj, nikakor mi ni veC mogoCe. posedati z vami, nesramnimi snubaCi, pri pojedinah ter veseliti se. Ali ni uze dovolj, da ste mi zrli imetje, dokler sem bil majhen ? A sedaj sem do-rastel, in noCem veC mirno gledati to poCetje. V Pil pa pojdem in upam, da mi pot ne bode brez-uspegna".
RekSi izpulil je svojo roko iz Antinojeve ter podal se v zakladnico, kder je le2alo nakupiCeno zlato in srebro ter medovina, v skrinjah obleka, mnogo lepodiSeCega olja, a na stenah naslonjeni stali so po vrsti veliki sodi starega, sladkega vina, prava bozanska pijaca. To zakladnico oskrbovala je razumno Eurikleja, kojo je Telemah poklical ter jo nagovoril: „Mamka, natoCi mi najslajsega vina ter napolni mi dvanajst vrCev, a v mehove mi vsuj dvajset bokalov drobno zmlete moke ter deni mi vse na jeden kup. A o tem vedi ti sama. ZveCer, ko se poda mati u2e poCivat, pridem po to blago, da je spravim na ladijo. Kajti podam se v Pil in v Spnrto pozvedovat po svojem oCetu". Zaihtela
: je stara oskrbnica, zaCuvSi te besede, ter sprego-vorila: „Ljubo dete, kaj ti je priSlo na um ? Kam I se hoCe§ podati sam po dalnjem svetu ? Ce odpo-tujeS, izmislijo si snubaCi takoj kako zvijaCo, kako bi te ubili in razdelili si tvoje imetje. Ostani rajSi : doma, sladko moje dete, in Cuvaj svoje imetje". A odgovoril jej je Telemah : „Potolazi se, mamka ! Ne brez bogov sem sklenil to. A prisezi mi, da ne , poveS niCesar materi, predno ne preteCe deset ali jednajst dnij, in predno me sama ne pogreSi, ali ; pa od drugih zve, da sem odpotoval." Starka je prisegla sveto prisego ter vse priskrbela, kakor jej [ je naroCil Telemah.
Mej tem je hodila Atena v Telemahovi podobi i okrog po mestu ter nabirala veslarjev prostovoljcev, kojim je naroCevala, naj se zveCer ob solnCnem zahodu zbero pri ladiji, a ladijo samo izposodila si je od bogatega meSCana Nojemona. Ko je na ladiji vse pripravila, podala se je proti Odisejevemu dvorcu. Tukaj je omamila snubaCe, da so jim padli kozarci iz rok, in trd spanec jihje objel, da so se takoj vzdignili in podali se poCivat, vsak na svoj dora. A Atena se zopet spremeni, da je bila po stasu in glasu vsa podobna Mentorju, pokliCe Te-lemaha ter mu sporoCi, da je vse pripravljeno za potovanje. Kmalu sta prifila k morju, kder sta uze na§la zbrane drugove. NalozivSi na ladijo jelo in
3*
pilo, odjadrali so; ugoden veter je napenjal jadra, in Sumelo je morje, ko je ladija rezala temno valovje.
Telemah y Pilu.
Ob solnCnem vzhodu lezalo je pred njimi mesto Pil, koje je bil sezidal Nelej. Ljudstvo je ravno darovalo na morskem obrezji pomorskemu bogu Crne vole. V devetih vrstah so sedeli, v vsaki vrsti po petsto ljudij, in vsaka je darovala po devet volov. Ko so se jim priblizali, stopila je najprej iz ladije Atena, a za njo Telemah. Boginja je nagovorila mladega svojega varovanca: „Tele-mah, sedaj se pa ni treba veC bati. Vsaj si zate-gadel podal se na pot, da pozveS, kje ti zemlja krije oCeta in kaka usoda ga je doletela. Idi tedaj naravnost k Nestorju in prosi ga, naj ti povc, kar je zvedel! Gotovo ti pove resnico; kajti je jako pameten moz." Odgovoril jej je Telemah: „Mentor, kako naj grem, kako naj ga prosim ? Nisem dovolj izkuSen v pametnih govorih, in tezko je mlademu mozu, izpraSevati starejSega". „Le pogum, Telemah", vspodbujala ga je boginja, „nekaj bodeS sam vedel po svojej pameti, a drugo ti bode svetovalo bozanstvo". To rek§i §la je pred njim, a on je korakal za njo. PriSla sta do zbora Pilijev, kder je sedel Nestor se svojimi sinovi, a prijatelji so mu pripravljali obed, meso pekoC in nabadajoC je na raznje. ZagledavSi gosta tekli so jima v tolpah na-proti, ju veselo pozdravljali, podajajoC jima roke,
ter silili, naj prisedeta. Prvi jima je priSel naproti Nestorjev sin Pejzistrat, prijel ju za roki ter po-sadil k obedu na mehke koze mej oCeta svojega in brata Trazimeda. Podal jima je potem najbolj-Se kose mesa ter natoCivSi vina v zlato CaSo na-govoril starejSega gosta: „Tebi, starejSemu, podajam najprej CaSo, da darujeS pomorskemn bogu. Ako sam opraviS daritev, daj CaSo i mlajSemu prijatelju, da bode daroval. Kajti mislim, da i on daruje ne-smrtnikom, vsaj potrebujemo vsi ljudje bogov. A on je mlajSi, mora imeti moja leta; zategadel iz-rofini tebi najprej zlato CaSo". Atena se je uvese-lila, zaCuvSi pametnega mladeniCa pametne besede, ter molila k Pozejdonu, naj bi podelil moC in slavo Nestorju in njegovim sinovom, a sama da bi sreCno izvrSila, zaradi Cesar sta prigla sim. Ko je i Telemah izvrSil daritev in molitev, sedla sta k obedu. Ko so si potolazili pozelenje po jelu in pilu, vpra-5al ja je stari Nestor, kdo sta in od kod in kaj ja je privedlo k njemu. Telemah mu je vse po-gumno odgovoril ter ga naposled prosil, naj mu kaj pove ob usodi oCeta Odiseja. „Zastonj smo doslej", je dejal, „povpra§evali po njem. Ne vemo, ali je poginil na kopnem, ali ga je pozrlo morsko valovje. Zategadel te prosim, da mi poveS o nje-govej zalostnej usodi, bodi da si ga sam videl, ali da ti je kdo o njem pravil. Ne zanaSaj mi iz usmiljenja, temveC povej mi golo resnico. Prosim te, Ce ti je kdaj blagi moj oCe z besedo ali de-
janjem pomagal pred Trojo, kder ste Ahajci trpeli, povej mi vse".
„Ljubi mladenic", odgovoril mu je Nestor, „ker me spominaS onih zalostnih dogodkov, tedaj posluSaj, kako se nam je godilo". In zaCel je pri-povedovati jako obsirno o suirti slavnih junakov pred Trojo, Ahileja, Ajanta, Patrokla in drugih, ob Atridov pogubnem razporu, o svoji vrnitvi v do-movino, a ob Odiseji mu ni vedel niCesar pove-dati. PaC pa mu je obSirno pripovedoval Agamem-novo smrt v Mikenali in Orestovo maSCevanje. SlednjiC mu je svetoval, naj se poda v Sparto k Menelaju, ki se je zadnji vrnil iz dalnjih dezel v domovino, in mogoCe bi bilo, da zve pri njem kaj dolofinega o svojem oCetu.
Atena je odobrila ta predlog' in naposled de-jala: „Mej pogovori priblizala se je noC. Dovoli sedaj, Cestiti starCek, mojemu mlademu prijatelju, da te spremi v tvoj dvorec in tam prenoCi. A jaz se povrnem k ladiji, da naroCim tam vse potrebno. Jutre se podam h Kaukonom, da iztirjam tam star dolg, a mojega mladega Telemaha poSlji mi se ; svojim sinom v lepem vozu, naprezenem z lehko-nogimi konji, v Sparto.
To reksi spremenila se je v orla in odletela. Vsi so gledali zaCudeno, a Nestor je prijel Tele-maiia za roko ter ga nagovoril: „Le bodi pogu-men, dragi sinko, ker te Cuvajo u2e v mladosti veCni bogovi. Kajti tvoj spremljevalec ni bil nikdo
drugi kakor Zenova liCerka Atena, ki je tudi tvo-jega oCeta pred vsemi drugimi Ahajci ljubila". Potem je molil k boginji, obljubil jej, da jej bode daroval drugo jutro jednoletno tolsto junico s po-zlaCenima rogovoma. Na to je vedel svojega gosta se svojinii sinovi in zeti v kraljevi dvorec, kder so pili staro, jednajstletno vino, in se podali potem k poCitku.
Drugo jutro ob zori vstal je Nestor, podal se pred dvorec ter sedel na lepo rezan kamen. Okolo njega zbralo se je tudi Sest njegovih sinov in Telemah, katerega so posadili na Casten sedez zraven Nestorja. Sedaj so privedli jednoletno junico, kojo je vCeraj obljubil Nestor Ateni v dar. Poklicali so zlatarja Laerka, ki je moral pozlatiti junici rogova, dekle so pa pripravljale v dvorci obed, prinaSale drv in vode ter postavljale mize in stole. Od la-dije so priSli Telemahovi prijatelji. Ko so junico zaklali, darovali so najboljSe kosove boginji, a druge so dejali na razenj ter je spekli.
Telemah se je mej tem okopal, o po kopeli se je podal k veselemu obedu. Ko so se okrepfiali z jelom in pilom, dal je zapreCi Nestor najlepsa konja, ki naj bi peljala ljubega gosta Telemaha v Sparto. Oskrbnica dela je na voz vina, kruha in drugih jedil. Telemah je sedel na voz, a zraven njega Pejzistrat, ki je vzel v roki vajeti ter biC in zapodil konje, da so zdirjali v hitrem teku po ravnem polji. Kmalu je lezalo daleC za njimi mesto
Pil. Konji so dirjali ves dan, a niso Cutili potrebe, spoCiti se.
Ko se je solnce nagibalo in se je zaCelo temniti, prisli so v mesto Fere, kder je prebival vrl junak Dioklej, Orzilohov sin. Ta je gostoljubno vsprejel potujoCa kraljeviCa ter ja prenoCil v svojem dvorci. Drugo jutro ob zori odpeljala sta se dalje po cvetoCem polji in zveCer priSla sta v veliko mesto Sparto.
Telemah v Sparti. Zarota snubacev.
Danes je praznoval kralj Menelaj veselo dru-zinsko dogodbo, dvojno poroko. HCerko svojo, krasno Hermiono, poroCil je z Ahilejevim sinom Neoptolemom, a sina Megapenta je oZenil z bogato Spartanko, Alektorjevo hCerko. Prijatelji, sorodniki in sosedi obdajali so kralja Menelaja pri veselem obedu. Vse je bilo zidane volje. Bozansk pevec je prepeval mej njimi, a dva glumaCa sta plesala in prekucavala se v sredi. Telemah in Nestorjev sin sta ustavila konja v Menelajevem dvorci. Zapazil ja je brzi sluga ter hitel sporoCit njun prihod svo-jemu gospodarju in vpraSal ga, ali naj spreze brza konja, ali naj ja poSlje kam drugam iskat si pre-no§i§Ca in gostnine. A zavrnil ga je nejevoljno Menelaj: „Kaj paC govoriS, Eleonej ! Vsaj nisi bil nikdar neumen, a danes govoriS kakor otrok. Koliko gostoljubnosti uzil sem jaz pri drugih ljudeh, predno sem se vrnil izpred Troje domov. In sedaj naj bi
zapodil gosta iz moje hiSe ? Izprezi jima takoj konja in privedi ja k nasi mizi !*
Brzi slugaje stekel po dvorani in poklical §e druge sluge, naj gredo za njim. Na dvoriSCi so spregli konja ter peljali ja v stajo, kder so jima nasuli obilo ovsa, a gosta vedli so v krasni dvorec. Najprej sta se okopala in namazala z tolstim oljem, a potem sta se podala k pojedini, kder sta sedla zraven kralja Menelaja. Sluzkinje prinesle sta jima vode, da sta si umila reke, a sluge jela in pila. „Le jejta in pijta", dejal jima je Menelaj, „ter veselita se ! A po obedu mi povesta, kdo sta in od kod".
Ko sta se okrepCala z jelom in pilom, nagnil je Telemah svojo glavo proti Nestorjevemu sinu, da ne bi ga drugi sliSali, ter spregovoril: „Le poglej srCni mi prijatelj Pejzistrat, kako se bleSCi prostorna dvorana od bleSCeCe medi, zlata, srebra, jantarja in slonove kosti! Koliko bogatstvo ! Zenova dvorana v Olimpu se najbrZe tudi tako bleSCi. Cudim se vsemu temu krasu".
Dasi je tiho Sepetal, sliSal ga je vendar Menelaj in je spregovoril: *Ljuba otroka, s Zenom naj se nikdo izmej umroCih ne nieri. Njegov dom je nerazruSen in veCno njegovo imetje. A izmej umroCih bi se tezko kdo meril z menoj v bogatstvu. Pa sem ie tudi mnogo trudil in blodil okrog po svetu, da sem si vse to pridobil. Osem let sem blodil okrog, bil sem na Cipru, v Feniciji, v Egiptu,
pri Etiopih, Sidoncih in Erembih ter v Libiji. Li-bija, to vam je dezela ! Tukaj pridejo janCki uze rogati na svet, ovce imajo po trikrat na leto jareta, da gospodarjem in ovCarjem nikdar ne nedostaja mesa in sira ter sladkega mleka. Mej tem ko sem si jaz po teh defcelah pridobival imetja, ubil mi je v Mikenah nekdo zvito, zavratno, po zvijaCi zlobne njegove zene brata Agamemnona, tako da se ne morem prav iz srca veseliti velikega svojega bo-gatstva. A to sta gotova u2e sliSala od svojih oCetov. Toda prav rad bi se zadovoljil samo s tretjino svojega bogatstva, da bi mi bili le Se zivi junaki, s katerimi sem se pred Trojo bojeval. In vendar ne zalujem po nobenem tako kakor po jednem, ki mi zagrenjuje vse zivenje, kedar se ga spominjam. Kajti nikdo izmej Ahajcev ni toliko prebil kolikor Odisej. In sedaj niti ne vemo, ali je Se ziv ali uie mrtev. PaC zalujejo po njem stari Laert, zvesta Penelopa in sin Telemah, ki se mu je ravno rodil, ko se je podal od doma".
Te besede ganile so Telemahu srce, da so se mil svitle solze prikradle iz bistrih oCij, in zagrnil si je: obraz z bagrenim svojim plaSCem. Zapazil ga je Menelaj in takoj spoznal Odisejevega sina ter premiSljal, ali bi ga takoj nagovoril, ali pa Cakal, da se da sam spoznati.
Ko je tako premiSljal, stopila je iz svoje visoke, lepodiSeCe sobe kraljica Helena, po lepoti in stasu podobna boginji Artemidi. Obdajale so jo
krasne sluzkinje: Adrasta je postavila pred njo lep naslanjaC, a Alkipa ga je pogmila z meliko preprogo: Filo jej je prinesla srebrn koSek, kojega jej je podarila tebanska kraljica; bil je napolnjen z najtanjSo prejo, a na njej je lezalo zlato vretence. Kraljica je sedla v naslanjaC ter nagovorila svojega soproga: „Ali uie vemo, Menelaj, kojega rodu sta naSa gosta? Je-li resnica ali ne, kar se mi dozdeva? Se nikdar na svetu nisem videla Cloveka, niti moza niti zeno, ki "bi bil tako podoben Odiseju, kakor je ta mladeniC tukaj. Cudim se jako".
Odgovoril jej je Telemah: „Tudi mem se tako ^lozdeva, zena. Oba imata jednake noge, jed-nake roke, 0C1, glavo in lase. Tudi so mu kanile solze iz oCij, ko sem poprej omenil trpina Odiseja, in pokril si je obraz z bagreniin svojim plaSCem".
Spregovoril je Pejzistrat, Nestorjev sin: „Res njegov sin je, kralj Menelaj. A je ponizen in se boji, s teboj odloCno govoriti, ker je priSel danes vprviC v tvoj dvor. Mene je poslal z njim moj oCe Nestor, da sem mu vodnik. Zelel te je videti Telemah, da mu pove§ kaj o njegovem oCetu.
Odgovoril je kralj Menelaj : „Tedaj je priSel res v mojo hiSo sin onega moza, ki je zaradi mene bojeval toliko bojev. PaC upal sem, da se skupaj vrneva v domovino. Tedaj bi ga bil jaz odlikoval pred vsemi drugimi Grki. Dal bi mu bil v Argu mesto, a v njem sezidal krasen dvor, kamor bi se bila preselila on in njegov sin z vsem imetjem.
Tedaj bi bila vedno prijateljski obCevala, in niC bi najine ljubezni ne bilo loCilo, predno ne bi bila jednega izmej naju ugrabila Crna smrt".
Tako je govoril, in vsi so glasno jokali. Jokala je Helena, jokal je Telemah in Menelaj sam, in niti Nestorjev sin ni imel suhih oCij, kajti spomnil se je brata svojega Antiloha, ki je padel pred Trojo. Cez nekoliko Casa je menil Menelaj, da bode Se jutre Cas, pogovarjati se o zalostnih dogodkih, in da bi bilo sedaj primerneje, seCi po jelu in pilu. Vsi so pritrdili njegovemu nasvetu ter zaCeli zopet jesti in piti. A nekaj drugega si je izmislila modra Helena. Vrgla je v vrC, iz kojega so pili vino, ze-liSCe, ki ima tako moC, da pozabimo vse toge in nesreCe revnega naSega Zivenja. Kdor pouzije to pijaCo, ne more jokati ves dan, tudi Ce mu umrjeta oCe in mati, tudi Ce mu sovraZni meC ubije brata ali sina pred njegovimi oCmi. Tako moC ima to zeliSCe. koje je dobila Helena od EgipCanke Poli-damne. Egipt rodi mnogo zdravilnih, a tudi mnogo strupenih zeliSC. Tam je vsak zdravnik in razumeje bolje to umetnost nego drugi ljudje. EgipCanje so namreC potomci Pajeona, zdravnika bogov. In pili so vsi to pijaCo in postali dobre volje. Helena sama je zaCela pripovedovati ob Odisejevi zvitosti marsikatero miCno dogodbo, kojo je sama dozivela. Ko so bili Grki Se pred Trojo, pripovedovala je, priSel je nekdaj Odisej v mesto v raztrganej, urna-zanej obleki, kakorSno nosijo hlapci, da bi kaj
pozvedel o Trojancev namerah. Nikdo ga ni spoznal, le njej se je razodel in jej povedal, kaj namerujejo Grki. Tudi ko so bili Grki skriti v lesenem konji, ne bi se bili mogli ustavljati njenim klicem, da jih ni zadrzaval zviti Odisej. Tako so se pogovarjali in kratkoCasili pozno v noC, dokler se niso podali k sladkemu poCitku.
Drugo jutro vpraSal je Menelaj svojega gosta po uzrokib njegovega prihoda. Telemah mu je povedal vse ob oSabnih snubaCih ter ga prosil, naj mu kaj pove o njegovem oCetu.
„Ha", vskliknil je Menelaj, zvedevSi snubaCev predrzno vedenje, „paC v hrabrega moza lefciSCe so se hoteli ugnezditi ti strahopetci! Ali kakor dene koSuta svoje mladiCe v lefciSCe moCnega leva in se potem odstrani, da se napase po gorah in dolinah, a se v tem vrne v svoje leziSCe lev ter raztrga mladiCe in njo, povrnivSo se k njim, tako se po-vrne Odisej domov in naredi straSen konec prev-zetnim zlotvorcem. Da, ko bi priSel mej snubaCe tako moCan, kakor je bil takrat, ko je na Lesbu boril se z Filomelidom ter butnil ga ob tla, da so se veselili vsi Ahajci, tedaj bi bila vsem snubitev grenka in smrt hitra. A ker me povpraSujeS, dragi sinko, po svojem oCetu, hoCem ti vse natanCno in praviCno povedati.
Ko sem se vraCal domov, zanesel me je veter v Egipt, kder so me zadrzavali bogovi dvaj-set dnij na nekem otoku ob Nilovem izlivu, ker
sem pozabil, darovati jim. Ugoden veter ni hotel zapihljati z de2ele, in Cakal sem stokajoC dan za dnevom. U2e nam je pohajal 2ive£, mojim tovari-§em je upadal pogum, in vsi bi bili morda pogi-nili, da se me ni usmilila neka boginja. Idotea, pomorskega starCka Proteja cvetoCa hCerka, me je ugledala samotnega, ko so drugovi moji tavali po obreZji ribe loveC, da bi si potolaZili laCne Zelodce. Priblizala se mi je ter me soCutno povpraSala, kaj me paC tako dolgo zadrzuje na tem samotnem otoku. Potozim jej svojo bol ter jo poprosim, naj mi pove, kateri bog mi zabranjuje vrnitev v do-movino, ter kako bi mogel priti Cez neizmerno vodno pustinjo.
„Rada ti dam dober svet", je dejala. Vsak dan prihaja sim moj oCe, vsevedni pomorski star-Cek Protej, Pozejdonov podloznik. Ce bi ga mogel zvito zasaCiti, pove ti vse, kako se vrneS domov. Tudi zveS lehko, kaj se je doma pripetilo slabega in dobrega, od kar potujeS po dalnjih, nevarnih potih".
„A povej mi tudi", odgovorim jej jaz, „zvi-jaCo, s katero ga lehko zasaCim. Kajti te^ko je umroCemu Cloveku, premagati neumrofiega boga".
„Poslu§aj me tedaj", je dejala boginja. Vsak dan opoludne prihaja starCek iz morja poCivat v hladne obrezne peCine. Z njim se vzdigajo morski psi ter polegajo spat na obreZje.
Ce se mu hoCeS tedaj priblizati, moras se
obleCi v kozo morskega psa in pome§ati se mej druge morske pse. Jaz ti hoCem pomagati. Jutre ob zori pridi sim s tremi izbranimi drugovi, da vas obleCem v koze morskih psov. Kedar se prikaze moj oCe, zaCel bode Steti najprej svoje morske pse, potem leze mej nje k poCitku. Kedar zapazite, da je zadremal, tedaj zgrabite ga trdno od vseli stranij, da vam ne uteCe. PoskuSal bode preobraziti se v najrazlicnejSe podobe. Sedaj bode sku§al izviti se vam v podobi ognja, sedaj v podobi vode, a zopet potem v podobi divje zveri. A vi ne izpustite ga, dokler se utrujen zopet ne spremeni v prejgnjo svojo podobo. Potem zveste od njega, kar koli bo-dete hoteli zvedeti".
RekSi potopila se je boginja zopet v globoko morje, jaz sem se pa podal k ladijam in drugo-vom svojim. Drugo jutro izberem si tri najhrab-rejSe drugove ter se podam z njimi na doloCeno mesto. In glej, prikazala se je takoj iz morske glo-binje boginja se Stirimi kozami morskih psov, nas oblekla v nje ter odloCila vsakemu svoj prostor. A te koze so straSansko smrdele in poginili bi bili, da nam ni dala povohati boginja lepo diSeCe am-brozije, ki je unieila smrad morskega psa. Tako smo Cakali poludneva. Kar se prika2ejo v tolpah morski psi, a za njimi starCek, ki je zaCel Steti svojo Credo, a potem legel sredi nje poCivat. Tedaj skoCimo nanj ter ga trdno zgrabimo. Kar se spremeni v grivatega leva, potem v parda (pantra),
na to v divjega prasca, a pozneje se nam je hotel izviti kot tekoCa voda, in nazadnje je vzrastel v visoko drevo. A mi smo ga le trdno dr2ali, in ni-smo ga hoteli izpustiti. SlednjiC se je uze nasitil teh preobrazb, in nagovoril me je v prejSnjej svojej podobi: „Atrid, povej mi, kateri neumroCih se je izmislil s teboj to zvijaCo da si me premagal? Go-vori, Cesa zeliS".
VpraSam ga, kako bi mogel priti od tod domov, in starCek mi vse resniCno pove. Potem ga Se povpraSam, ali so priSli domov vsi moji prija-telji izpred Troje, ali je morda ta ali oni poginil na morji.
In starCek zaCel mi je ob vseh prijateljih ob-Sirno pripovedovati, a ob Odiseji je dejal: „ Odisej Se zivi; na samotnem otoku zadrzuje ga boginja Kalipsa. NoC in dan pretaka debele solze, hrepe-neC po svojej ljubi domovini, a ne more odjadrati, ker nima ni ladij ni veslarjev".
Tako je pripovedoval Menelaj in Se pristavil : „Sedaj veS vse, ljubi mladenifi, kar ti morem spo-roCiti o tvojem oCetu. A ostani pri nas Se jednajst ali dvanajst dnij, in potem te odpustim s krasnimi darovi'.
A Telemah mu je prijazno odvrnil, da se ne more dalje tu moditi. Kralj mu je podaril srebrn vrC se zlatim obrobkom, krasno, umetno delo He-fajsta, in pripravil mu za odhodnico obilo pojedino.
Mej tem so se po stari navadi razveseljevali
snubaCi na Odisejevem dvoriSCi, metajoC velike Zelezne ploSCe ter kopije. Le Antinoj in Eurimah, najodliCnejSa izmej snubaCev, se danes nista ude-lezevala igre, temveC sta sedela in gledala. Pribli^a se jima Nojemon, Fronijev sin, ter ja nagovori: Ali morda u2e vesta, kedaj se vrne Telemah iz Pila? Posodil sem mu ladijo, in zdaj jo sam po-trebujem. Rad bi odjadral v Elido, da bi privedel od tam kobilico in jo uvozil".
ZaCudila sta se snubaCa, zaCuvSi te besede. Kajti menila sta, da se Telemah ni podal v Pil, temveC da se mudi zunaj na kaki pristavi, bodi pri ovCarjih, bodi pri svinjarjih. Razjezila sta se, ker sta mislila, da je se silo vzel Ngjemonu ladijo. A potolazil ja je Nojemon rekoC : „Sam sem mu jo dal rad. Kdo bi mu pa tudi mogel odreCi kaj takega ? To bi bilo pretrdo! Sli so z njim najplemenitejSi mladeniCi, in vodnik mu je bil Mentor — ali pa kak bog, a ves njemu podoben. Cudno se mi zdi, Mentorja sem videl Se vCeraj tu, in vendar se je takrat '/. njim ukrcal".
To reksi vrnil se je Nojemon domov, a snubaCi so bili vsi preseneCeni. ZaCel jim je govoriti Antinoj: „Cujte me, neverjetno, a resniCno! Telemah podal se je na pot! Kdo bi si bil mogel kaj takega misliti ? Predrzni fantiC pripravil si je ladijo, izbral si drugove ter odjadral nam v zasmeh. A Zen ga ugonobi, predno nam more Skodovati.
3
Zato dajte mi brzo ladijo in dvajset veslarjev, pri-jatelji ! Jaz hoCem prezati nanj, kedar se vrne domov, v zalivu mej Itako in Samom. Upam, da mi ne uide".
Tako je govoril, in vsi so glasno odobravali njegove besede, so vstali ter podali se v prostor-no dvorano.
A Penelopi ni bila dolgo skrita zlobna naka-na zvitih snubaCev. Klicar Medon je vse sliSal, kar so snubaCi sklenili, hitro tekel ter sporoCil vse svojej gospodinji. Srce je nehalo biti kraljici in udje se jej niso ganili, ko je zvedela to zalostno vest; dolgo ni mogla dati od sebe glasu, in solze so jej zalivale oCi. Ko se je zavedala, spregovorila je se Sibkim glasotii: „Kliear, zakaj je pa odpotoval moj sin ? Ali naj popolnem izgine ime naSe hiSe ?" Medon jej ni vedel niCesar povedati ter je odSel, a Penelopa je ihtela, in okolo nje so ihtele zveste sluzkinje. „ Zakaj je paC podal se na pot, a meni ni niCesar povedal ? Gotovo bi ga bila odvrnila od tega sklepa. NajhrabrejSega mo2a sem izgubila, in zdaj §e najboljSega sina! A pokliCite mi brzo sta-rega slugo Solija, da ga poSljem k Laertu, sporo-Cit mu vse to. MogoCe, da najde stari moz kak svet v izkuSenen svojem srci".
Sedaj je spregovorila stara oskrbnica Eurik-leja : „Drago dete, hoCem ti povedati resnico, tudi Ce me ubijeS. Jaz sem vedela vse in pripravila sem mu, Cesar mu je bilo treba na pot. A priseCi sem
mu morala, da ti niCesar ne povem pred dvanaj-stim dnem, ali predno ga sama ne pogreSiS. Toda potolazi se, podaj se v gorenje prostore ter moli k Ateni, da ti obvaruje ljubega sina".
Penelopa jo je slusala, podala se v gorenje pro-store, molila k boginji ter podala se k poCitku. V sanjah poSlje jej Atena podobo njene sestre Ifti-me, ki jo je zaCela tolaziti in jej sporoCila, da se jej vrne sin kmalu domov. „Bodi brez skrbi", je dejala „tvojega sina spremlja voditeljica, za katero ti ga zavidajo drugi mozje. Sama Atena hodi z njim, ki je tudi mene sim poslala, da te potolazim. Za-tegadel ne toguj vet!" RekSi zletela je podoba skoz zaprte duri, a Penelopa se je vzbudila in Cudila se lepim sanjam.
Mej tem so snubaci pripravili brzo ladijo, in Antinoj ukrcal se je z dvajsetimi veslarji ter ja-dral proti skalnatemu otoku, ki je lezal samoten v zalivu mej Itako in Samom. Tam je hotel pre-2ati na ladijo, ki je nosila domov Telemaha in njegove drugove.
Kalipsa odpusti Odiseja.
SliSali smo uze, da so bili nesmrtni nebegCanje zbrani v bleSCeCi Zenovi dvorani, kder je Atena zahtevala, naj bogovi sklenejo, da se vrne domov Odisej.
OCe bogovom, mogoCni Zen, se usmili ubo-gega trpina, vrlega Odiseja. Ukaze boZanskemu selu, Hermeju, naj se odpravi k lepolasi Kalipsi sporoCit jej njega trdni sklep, da odpusti domov Odiseja. Brez ugovora priveze si Hermej na nogi zlate podplate, ki ga nosijo kakor veter Cez dalnje dezele in Siroka morja, vzame v roko bajno pa-lico, s kojo uspava bdeCe ljudi, speCe pa vzbuja. Sedaj zleti kakor lehkokrili ptiC po Cistern zrakn. PreletevSi Pijerijo spusti se v morje ter leta nad valovi kakor pomorski ptiC galeb, ki lovi ribe po morji, a se pri tem z gostimi perotmi Cesto dotika mokrih valov. Ko pride do dalnjega otoka, zapusti zeleno morje, stopi na zemljo ter se poda proti visoki jami, v kateri je prebivala lepolasa Kalipsa.
Ne more se preCuditi divni lepoti rajskega kraja. Srce se mu smeje, ko ogleduje vso to kra-soto. In vendar je Hermej nebeSCan, vajen vsemu krasu in blesku! Okolo jame razprostiral se je bujni zeleni gozdiC; v njem so rastle jelSe, topoli in diSeCe ciprese. V drevji so gnezdili Sirokokrili ptici: skoviri, kragulji in dolgojeziCne morske vrane, ki love ribe po morji. Jamo je ovijala bujno rastoCa vinska trta, polna najlepSega grozdja. Tukaj so izvirali Stirje bistri studenci se srebroCisto vodo, drug tik drugega, a poCasi so se loCili ter Sumljali na Stiri razliCne strani po zelenih travnikih, zase-janib z vonjavimi vijolicami i pretkanih se zelenira brilinom. Ko se Hermej nagleda vse te naravne
krasote, vstopi v prostorno jamo. Na ognjiSCi je gorel velik ogenj ; daleC tja po otoku je duhtelo od goreCe cedre in ciprese. Kalipsa je notri pri statvah tkala se zlatim vretencem dragoceno obleko, se zvokim glasom prepevajoC. Takoj ga spozna krasna boginja; kajti bogovi se poznajo, tudi Ce daleC vsaksebi prebivajo. ZaCudi se o njegovem nenavadnem prihodu, ga prijazno pozdravi, posadi na bleSCeC naslanjaC ter vpraSa: „Cestiti in dragi Hermej, povej mi, kaj te je prineslo k meni ? Vsaj ti me tako redko obiskujeg. Razodeni mi svoje zelje, izpolniti ti je hoCem, Ce je le morem". Nato dene pred-nj mizico, polno nebeSke ambrozije, ter mu natoCi rudeCega nektarja. Ko se Hermej okrepCa z jelom in pilom, sporoCi jej strogi ukaz oCeta bogov, naj takoj odpusti Odiseja, ker so bogovi sklenili, da se vrne v svojo domovino. Boginja se prestraSi pri teh besedah ter se bridko pritozuje o bogov grozovitosti in zavidnosti. Drugim boginjam so paC dovolili, izbrati si umroCe moze v soproge, le njej to zabranjujejo. In vendar je smr4i reSila Odiseja, ko ga je Pozejdon, pokonCavSi mu tova-ri§e ter razbivSi mu ladijo, zagnal zapuSCenega in onemoglega na njen samotni otok. Ves Cas mu je lepo stregla ter skrbela zanj kakor dobra mati. Pa bodi ! Tefcko se sicer loci od Odiseja, a od-pustiti ga lioce, Ce Zen tako zahteva. A ladij nima, ki bi ga peljale domov po Sirokem hrbtu morja, niti drugov, da bi ga spremili. Pomagati
mu pa hoCe z dobrim svetom, da se varno pripelje v domaCo dezelo.
Hermej jej §e jedenkrat zabiCi strogi ukaz, naj takoj odpusti Odiseja, da je ne bode proganjal mogoCni Zen. IzvrSivSi svoj posel odleti proti viso-kemu Olimpu, Kalipsa pa gre iskat Odiseja. Najde ga sedeCega pri morskem obreZji ter gorke solze pretakajoCega. Stopi k njemu ter ga prijazno na-govori: *Ubogi prijatelj, usmiliS se mi. S teboj Cutim tvojo bolest. Naj ti ne gine veC tukaj v vednej togi mlado Zivenj e ! Odpustiti te hoCem, da se vrne§ v Ijubo domovino, po katerej ti vedno hrepeni vroCe srce. A ladije ti ne morem dati. Idi tedaj v gozd, izberi si debla, posekaj in obsekaj ja se sekiro ter steSi si trden brod, da te ponese Cez globoko morje. Niti veslarjev ti ne morem dati, da te sprejino domov, ker jih nimam. A preskr-beti te hoCem z obilim jelom in pilom ter obla-Cilom i poslati ti z brega ugoden veter, da te od-nese po morji. Upam, da prides tako kmalu in brez nevarnostij v ljubo domovino, Ce bodo sploh hoteli nesmrtni nebeSCanje, ki so mogoCnejsi od mene in uplivnejgi".
Odisej se strese ter jej odgovori: „PaC kaj drugega ti je v mislih, ne pa moja vrnitev v domovino, Ce mi svetujeS, naj se podam v lehkem brodu na morje, po kojem se ne mogo voziti niti brze ladije z ugodnim vetrom. Zategadel ne bi se mogel odloCiti, stopiti v brod, Ce mi ne prisezeS
svete prisege, da mi ne namerujeS nikake zlobne skode". Kalipsa se mu prijazno nasmehlja, pogladi ga z roko po lici ter priseze pri zemlji, nebu in Stiksu, studenej reki temnega hlada. To je najhujSa in najsvetejga prisega veCnim bogovom.
Sedaj stoprav jej veruje Odisej. Nato ga pe-lje boginja v svojo obokano jamo ter ga pogosti z najboljSimi jedmi in pijaCami, kakorSne uzivajo umroCi ljudje, sama pa je sladko ambrozijo ter pije rudeCi nektar, kakor nesmrtni nebeSCanje. Zopet mu prigovarja pri veCerji, naj ostane pri njej kot vefnomlad nesmrten bog, slika mu neizmerne tozave in bridkosti, ki ga §e Cakajo, predno se vrne domov, a vse zaman. Odisej ne da se pregovoriti. Srce ga vleCe le domov, drugod ne more biti sre-Cen. Naj ga le tepe buda usoda, vsaj je vajen tr-peti; prebil je uze vse nezgode i v vojni i na morji. Kaj hujSega paC ne more veC priti Cez-nj! Da bi le zopet ugledal svojo doniovino in drage svoje, potem je vse pozabljeno.
Ko se je vzbudila drugo jutro zlata zora, hitel je Odisej z nabruSeno sekiro, se svedrom in zeblji v tenmi gozd. Tam poseCe dvajset tenkih smrek ter steSe iz njih v Stirih dneli brod z jam-borom in veslom. Kalipsa mu da potrebne jadro-vine in mu napolni ladijo z mehovi, polnimi slad-kega vina, ter s ko5i ukusnih jedil. Peti dan ga spremi do ladije na morskem obrezji, ter ga izroCi ugodnim vetrovom, katere poSlje za njim......
Odisej u se ladija razbijc.
Cvrsto je veslal Odisej po nedoglednem vod-nem povrSji sedemnajst dnij. Osemnajsti dan je zagledal v sivi daljavi senCnato gorovje defcele Fejakov, otoka Sherije (sedaj KrfJ, kamor mu je bilo usojeno priti.
A gorje mu! Prav sedaj se je vraCal od Eti-opov domov Pozejdon. Uze od dalec, z gorovja Solimov, ugledal je Odiseja, kojega je sovrazil iz dna svojega srca, vraCajoCega se po mirnem morji v svojo domovino. Se hujSa srd vzbudi se mu v srci. „Ha", je vzkliknil, „drugaCe so sklenili nebeSCa-nje ob Odiseji, mej tem ko sem se jaz mudil pri Etiopih. Glej, uze se bliza dezeli Fejakov, kder mu je usojen konec tezav. Ali §e ga bodem proganjal in lovil po raznih nezgodah".
RekSi zbere Crne oblake, zgrabi svoj trizob ter razburi z njim vse morje do notranjih globin. Potem pokliCe vetrove iz votlin. Sever in jug, zdo-lec in krivec se sprimejo. Crna noC se naredi. Odisej se prestragi. Sam je bil na tej neizmernej vodnej pustinji, suha zemlja mu je zopet izginila izpred oCij. Kamor je pogledal, povsod le temno valovje, ki se je nad njim vzdigalo, zdaj ga vrglo visoko proti nebu, potem pa zopet pogreznilo v dno morja.
Blagroval je one, koje je dohitela smrt pred Trojo, kajti v Castnem boji so Casino padli in bili
Castno pokopani. A on bode moral umreti najne-CastnejSe smrti. Trdo se je drzal svojega broda, ki ga je drvil sem in tja ; veslati seveda ni mogel veC. Sedaj zabuCi silen vihar, raztrze mu ja-dra, polomi jambore ; straSen, kot gora tezak val se vsuje iz visine na brod.
Brod se potopi, prekucne, Odisej pade iz njega. Zdaj ga bode konec! Ne ! Z veliko tezavo se zopet vzdigne, zagleda svoj brod blizo ter se zazene nanj. Zdaj je Se ubezal preteCi smrti. A Se vedno divjajo viharji, in razburjeni valovi mu pode brod kakor Sibko vejico sem ter tja. Zdelo se mu je, da se ne bode mogel reSiti iz te nevarnosti.
In vendar je bil reSen ! Ugleda ga v tej hu-dej nevarnosti Leukotea, Kadma ljubka hCerka, — Ino jej je bilo ime, ko je Se 2ivela mej mroCimi — potopljencem reSiteljica, in se ga usmili. Vzdigne se iz zelenega morja, sede k Odiseju na brod in spregovori : BUbo?.ec, zakaj te paC tako liudo pro-ganja silni zemljetresitelj ? Gotovo si ga moial hudo uzaliti. A ne ugonobi te, naj se Se tako trudi. Stori samo, kar ti svetujem ; vsaj se mi zdiS pameten in raoder mo?.. Sleci svojo obleko! Vzemi moj beli zavoj ter zavij se z njim! Ladijo prepusti valovom ter plavaj! Zavoj te zdravega prinese do dezele Fejakov, kjer ti je usojena reSitev. Ne boj se ni smrti ni druge nezgode! Ko prideS na suho, vrzi ga Cez hrbet daleC od brega zopet v morje, a ne oglej se za njim". To rekSi poda mu zavoj, potopi se v morje in izgine.
A bozji trpin premiSljuje, kaj niu je storiti. Ne upa prav temu svetu; v njem sluti le novo zvi-jaCo Pozejdonovo. Broda ne zapusti, dokler se tramovi le koliCkaj Se sknpaj drze; tudi od Kalip-sinih darov ne more se tako lehko lociti. A Cu-dotvornega zavoja ne zavrze; uporabiti ga hoCe ter poskuSati njegovo moC, kedar pride najhujSa sila.
In sila je prisla kmalu. Ko Odisej Se tako premisljuje, pripodi mu nasproti Pozejdon stra-Sen val, tezak, visoko nad njim se dvigajoC, ki mu v tem hipu razbije ladijo. Ubogi trpin pogrezne se v morje. Ko se zopet vzdigne, vidi plavajoCe tra-move razbite ladije. Ne pomislja se dolgo, plava za najveCjim tramoni, zazene se nanj, oklene se ga trdno z nogama ter jaha tako dalje. Tako ja-hajoC sleCe mokro obleko, vr£e jo v morje, pri-pa3e si zavoj pod prsi, skoCi v morje ter plava dalje, da bi se resil, kakor mu je velevala boginja.
Drznega plavarja ugleda sedaj Pozejdon, po-kima z glavo ter reCe : „No, bodi! Za danes uides §e smrti, ko si prebil toliko hudega. A upam, da mi ne pozabiS take kmalu denaSnjega dne in de-naSnjega strahu". RekSi pozene grivata konja proti Egam, kder je imel krasen dom.
A drugaCe je sklenila Zenova hCerka, Atena. Vsem drugim vetrovom zapove mirovati in poCi-vati, le sevcrju ukaze briti ter rezati pred Odise-jem valove, da bi poprej pri§el v deZelo Fejakov. Dva dni in dve noCi je bril sever, in ves ta Cas
ni Odisej ni jel ni pil. Plaval je vedno dalje, vz-drzaval ga je na povrSji boginje zavoj. A ko za-sije tretji dan zlata zora, utihne veter, morje se umiri, in Odisej ugleda pred seboj skalnato obrezje otoka Sherije, deZele Fejakov.
Novo veselje in nov up ga naudajata. A Se ni konec vsem tezavam. Obrezje je bilo skalovito. Kolikorkrat je hotel priplavati do skale, oprijeti se je ter splezati na suho, tolikokrat ga je kipenje morskih valov zopet zagnalo nazaj. Bojevati se mu je bilo z nova s hudimi valovi. Ves opraskan moral je plavati dalje okolo otoka, dokler ni naSel pripravnega pristaniSCa.
SlednjiC pride do kraja, kjer se je izlivala v morje mala reka. Obrezje je bilo nizko in brez skal. Odisej se ujunaCi ter mol: k boZanstvu te reke: „UsliSi me, bog, bodi ti ime, kakor koli, usmili se me ! Glej, uSel sem z veliko tezavo srdi-temu Pozejdonu in zaupljivo se ti podajam v varstvo. Usmili se me!" ReCni bog mu usliSi proSnjo, pomiri vodo, da se je rahleje izlivala v morje in da je Odisej lajSe pripraval v reko. BoZji trpin je sreCno dospel na obrezje, gosto obraSCeno z grmovjem in drevjem. Pade na koleni in poljubi se solzninn oCmi sveto zemljo. A bil je ves upehan in onemogel. Iz ust in iz nosa se mu je izlivala slana voda, katere je moral toliko popiti. Sedaj pade v omotico; ne more ni govoriti veC ni sopsti. Iludi napori so ga skoraj ugonobili.
Ko se zopet zave, spomni se prijazne boginje in njenega povelja. Vstane, odveze si mokri zavoj ter ga vrZe Cez hrbet v morje, a ne ozre se za njim. Potem leze v loCje, poljubi zopet zemljo ter hoCe zaspati. A zeblo ga je ; kajti pihala je mrzla veCerna sapa. Zategadel vstane ter sklene iti v bliznji gozdiCek iskat si prenoCiSCa. Tukaj najde pripravno leZiSCe mej dvema olivama. ki sta bili tako gosto zaraSCeni in prepleteni, da ni mogel noter ni solnCni zarek, ni veter ni dez. Nagrebe si po tleh v lik kup listja in se zarije vanj. Kmalu ga zaziblje Morfej v sladko in krepilno spanje, kder je pozabil vse prebito gorje.
Nauzikaja.
Mej tem ko je Odisej v gozdiCu sladko spal, skrbela je zanj mogoCna njegova zaSCitniea Atena. Hitela je na otok Sherijo, kder so prebivali Fejaki. Fejaki so bili prastaro, miroljubno ljudstvo, ki so se bolj peCali s kupCijo in brodarstvom, nego z lovom in poljedelstvom. Blizo pristaniSCa sezidali so si bili mesto. Tukaj je bilo veC brodarnic, pol-nih Cilih delavcev, ki so tesali nove ladije. Povsod Zivahno drvenje in vrvenje !
Ker je bila zemlja jako rodovitna in ljudje priprosti, nravni, pobozni in delavni, povzdignili so se do redke stopinje omike in blagostanja.
Temu sreCnemu narodu je kraljeval mil in moder kralj, Alkinoj. Imel je sredi mesta krasen
dvor, kder so se vsak dan zbirali fejaSki mogotci, da bi se svojim kraljem darovali bogovom in skupno obedovali.
K temu narodu je tedaj hitela Atena.
Izmislila si je bila sredstvo, kako bi svojega ljubljenca Odiseja, ko se vzbudi, seznanila s fe-jaSkimi plemenitniki, da ga gostoljubno vsprejmo in sprejmo dalje v njegovo domovino. Kralj Alkinoj je imel mlado hCerko, Nauzikaja jej je bilo ime, po krasoti in miloti podobna nesmrtnim boginjam.
Le2ala je §e v sladkih sanjah, ko se jej pri-bli2a Atena v podobi najdrazje jej prijateljice in vrstnice ter jo tako nagovori: „Kako si paC ne-marna deklica, Nauzikaja ! NeoCejene ti 1 eZe bleSCeCe, krasne obleke po omarah. In vendar se ti uze bliza dan poroke, ko bodeS morala biti i sama Cedno opravljena i tudi dati Cednih oblek mladeniCem, ki te bodo spremljali. Cedna obleka Cesti Cloveka, tudi tvoja ljuba roditelja se je veselita. Vstani tedaj brzo, ko se zdani, in idi prat! Jaz te spremim in ti hoCem pomagati, da preje konCaS. Kajti gotovo ne bodeS vec dolgo brezskrbna de-vica. Vsaj te uZe snubijo najplemenitejSi mlade-niei vse dezele fejaSke. Prosi tedaj oCeta ob zori, naj ti vpreze mezge v voz, nanj nalozi pasove, krasne obleke in umazano perilo. Pa je tudi lepSe voziti se, nego hoditi; kajti daleC je periSCe11.
To rekSi zletela je plavooka Atena proti Olimpu, veCnemu sedezu nesmrtnim bogovom. Tukaj
ne razsajajo niti vetrovi, niti ne pada dez, niti sneg; veCno jasno nebo je razlito nad njim. Tukaj se razveseljujejo sreCni bogovi. Sim je hitela Atena, pregovorivSi deklico.
Kmalu se pripelje zlata zora na visokem prestolu. Deklica se vzbudi in se Cudi nenavadnim sanjani. Vstane ter gre v hiSo sporofiit sanje oCetu in materi; najde ja v hisi. Mati je sedela pri ognjiSCi z mnogimi sluZkinjami in je predla, oCeta pa je na§la prav na vratih odhajajoCega v zbor, kamor so ga klicali plemeniti Fejaki. Pristopi k njemu ter ga nagovori: „Ljubi oCe, ali ne bi mi hotel napreCi voz, da peljem prat k reki obleko, ki mi umazana le£i po shrambah ? I tebi samemu se spodobi hoditi v Cednih oblaCilih posvetavat se v zbore mozakov. Pet sinov imaS v krasnem dvoru, dva uze ozenjena, a dva §e v cvetoCi mladosti. Tudi ti hoCejo vselej Cedne obleke, kedar gredo na pies, in vse to je moja skrb !"
Tako je dejala, kajti stidila se je omeniti cvetoCo poroko. A oCe je koj pravo uganil ter jej odgovoril : „Ne odrekam ti, ljuba hCerka, niti mezg, niti Cesa drugega. Idi, a voz naj ti pripravijo in naprego hlapci".
Rek§i ukaze hlapcem pripraviti in napreCi voz. Nanj nalozi kraljiCina bleSCeCo obleko, mati pa jej napolni zaboj z vsakor§nim jelom, a v kozji meh jej vlije sladkega vina, in v zlati steklenici jej
poda diSeCega olja, da se z njim pomazili po kopeli, i ona i njene slufckinje.
Ko je bilo vse pripravljeno, sede deklica 11a voz, vzame v roko biC i vajeti ter zazene inezge, da so hitro zdrdrali po ravni cesti.
Ko so priSle deklice do perigfia na bregu deroCe reke, izpregle so mezge ter je zagnale past po bujnih travnikih. Perilo so nanesle v korita, skoz katera se je po ceveh pretakala iz reke vedno Cista vbda. Ko so je lepo oZmikale, oprale in po-valjale, razgrnile so je po produ, da bi se posuSilo. Na to se sleCejo in kopajo v bistrih valovih ter se po kopeli pomazilijo z diSeCim oljem. OkrepCavSi se z jelom in pilom zaCno biti zogo ter veselo skakati po zelenem bregu.
Uze je bilo perilo posuSeno in uZe so hotele napreCi ter peljati se domov. A nekaj drugega si je izmislila plavooka Atena, da bi se vzbudil bozji Odisej, ki je tam blizo spal. Nauzikaja je zagnala zogo v neko deklico, a je ni zadela, kajti odvrnila jo je od nje Atena in vrgla v vodo. Deklice zavpijo in se zagrohoCejo. Odisej se vsled tega vzbudi, vstane in se ogleduje okrog sebe ter govori : „Gorje mi! V kojih ljudij dezelo sem zopet priSel ? Sem i pri§el mej divjake in zaniCevalce bozjih zakonov, ali mej pobozne in gostoljubne ljudi ?"
A zdi se mi, da sem sliSal zenske glasove. So li morda pogorske ali povodne nimfe ? Gotovo sem blizo govoreCih zemljanov. Sam se hoCem na
svoje oCi prepriCati". RekSi se zrije skoz gosto grmovje. Deklice se prestraSijo, ko ga ugledajo; menile so, da se jim bliZa kaka morska poSast. Tako grd je bil Odisej, ves umazan in pokrit z morskim blatom. Vse prestraSene zbeze na vse strani, jedne sim, druge tja. Le Alkinoja brhka hCerka Nauzikaja se ne gane z mesta; Atena jej je udahnila pogum. Odisej ni vedel, kaj bi storil. PomiSljal je, ali bi se priblizal deklici ter jej objel koleni, ali bi iz daleka prosil jo se sladkimi bese-dami, naj bi mu dala obleke ter pokazala pot v mesto. Zdelo se mu je spodobnejSe iz daleCa prositi jo se sladkimi besedami, da ne bi se mu jezila deklica, ko bi jej objel koleni.
„ProseC se ti blizam," je spregovoril, „bodi boginja ali mroCa devica, kajti ne vem, kaj si. Si li boginja, ki bivajo v Sirokem Olimpu, tedaj bi te primerjal najrajSi velikega Zena hCerki, Artemidi, i po krasoti, i po velikosti, i po stasu. Si li pa izmej mroCih devic, ki prebivajo na zemlji, tedaj trikrat sreCni ti otec in mati in bratje; kajti srce jim mora vriskati od veselja, ko vidijo tako cvetko pripraviti se na pies. A izmej vseh najsreCnejSi oni, ki te povede nevesto na svoj dom, obdaro-vavSi oCeta tvojega z bogatimi svatovskimi da-rovi. Kajti nikdar Se nisem videl takega zemljana, niti moza, niti zene. Le v Delu videl sem nekdaj na Apolonovem zrtveniku rasti tako palmo; Cudil sem se o tem pogledu, kakor obCudujem sedaj
tebe. Kajti tudi tam se bil in mnogo ljudstva je bilo z menoj, in, zal, bil sem Se v dalnejSih krajih. Prebil sem mnogo nezgod in Se vedno sem v ve-likih skrbeh. VCeraj me je vrglo morje na obrezje te zemlje, koje ne poznam in kjer me nikdo ne pozna. Ne upam se, devica, objeti ti koleni. A usmili se mo ! Ti si prva, kojo sem zagledal po dolgem Casu, po neizmernem trpenji. Pokazi mi mesto, kjer prebivajo ljudje te zemlje, in daj mi kako obla-Cilo, da se ogrnem, ali morda rjuho, v katero si zavila perilo. A bogovi naj ti dado vse, Cesar ti srce pozeli; dado naj ti moza, liiSo in v njej bla-govito sloznost. Kajti niC ni lepSega in boljSega na svetu, kakor Ce moz in zena, zdruzena v zvesti ljubezni, v blazenej jedinosti gospodarita v hisi, v veliko jezo sovraznikom, a prijateljem v veliko veselje; sama pa imata najviSje veselje in najveCjo korist".
Nauzikaja je na to odgovorila: „Tujec, ne zdiS se mi niti slab niti neumen moz. Ker si priSel v naSo deZelo in v naSe mesto, ne bodeS pogreSal niti obleke niti Cesa drugega, kar sme ubog pro-silec po vsej pravici priCakovati. Pokazem ti mesto in povem ti ime naSega naroda. Fejaki prebivajo v tern mestu in obdelujejo to zemljo; jaz sem pa hci visokoduSnega kralia Alkinoja".
RekSi pokliCe lepolase sluzkinje. ,Ustavite se", jim reCe, „kam ste zbeZale, zagledavSi moza?
4
Nikar ne menite, da je ta moz kak sovraznik. Ubog potnik je, ki je zgreSil pot in ga osoda zanesla na naS otok. Treba mu je postreCi. Kajti mogoCni Zen je zaSCitnik vsem tujcem in beraCem; tudi mal dar je revezu drag. Dajte mu jesti in piti in okopajte ga v reki". A deklice se niso ganile ; druga je drugi prigovarjala, naj zaCne. Tako straSen se jim je zdel Odisej. SlednjiC so se ojunaCile in vedle so Odiseja do reke. Tja zraven dale so mu plage, suknjo in Cisto perilo ter steklenico diSeCega olja. Ko se je Odisej okopal in pomazilil z tolstim oljem, oblekel se je v obleko, kojo mu je dala kraljeva hCerka ; prav lepo mu je stala.
Njegova zaSCitnica Atena ga je pomladila in mu podelila posebno miloto, da bi se na prvi pogled prikupil Nauzikaji in prebivalcem te dezele. V takej opravi in v takej miloti in krasoti priblizal se je deklicam ter sedel med nje. Nauzikaja je CudeC se ogledovala ta krasni stas in dejala svojim spremljevalkam : „Tega moza gotovo ne proganjajo vsi bogovi. Jeden gotovo mora biti z njim, ki ga je sedaj privedel v deZelo Fejakov. Poprej se mi je zdel neznaten moz, a sedaj je podoben nesmrt-nim bogovom samim. 0, da bi tak moz prebival v naSej dezeli in mi bil doloCen za soproga! Pa brzo, deklice, dajte mozu jela in pila, da se okrepCa"! Odisej je jel in pil z veliko slastjo; kajti uze dolgo je pogreSal krepilne hrane.
Nato so nalozile oprano in posuSeno perilo

na voz in napregle mezge. Nauzikaja je sedla 11a voz ter dejala tujcu : „Idi z nami, dokler vodi pot Cez travnike in polja. Kmalu zagledaS mesto ; visoko zidovje je obdaja, a ob obeli straneh je lepo pri-staniSCe z ozkim uliodom. Tam je naS trg, kjer se delajo in prodajajo vrvice, jadrovina, vesla in drugo ladijsko orodje. NaSim ljudem ni mnoge do loka in tula, a z brzimi ladijami veselo jadrajo po sir-nera morjii PosluSaj tedaj, kar ti svetujem! Ko pridenio blizo niesta, zagledaS topolov log, posveCen Ateni; tu izvira bister studenCek, ki se potem vije po zelenih travnikih. Tam poCakaj nekoliko, dokler ne pridemo me v mesto. NoCem, da bi ljudje brusili svoje jezike. Lehko bi nas sreCal kak kmetiCek, pa bi dejal: „Kdo pa je ta tujec, ki gre z Nauzikajo ? Lep moz je in velik ! Kje ga je neki dobila ? Ta bode gotovo njen soprog".
Tako bi lehko kdo dejal, in meni bi to bilo v veliko sramoto. Kajti tudi meni ne bi dopadalo, Ce bi katera mojih prijateljic proti volji oCeta in matere pridruzila se kakemu tujcu in z njim ob-fcevala pred poroko. A ko se nekoliko tam pomudis, pridi za nami in povpraSuj po hi§i mojega oCeta. Lehko jo spoznag, ker se odlikuje od drugih po-slopij. Ko stopiS v hi§o, objemi koleni moji materi, predoCi pri ognjiSCi; Ce te ona milostno vsprejme, bodi gotov, da zopet ugledaS svojo domovino, Ce je Se tako daleC. Tako je dejala Nauzikaja in
4* '
zagnala mezg'1, a vozila je poCasi, da bi jo mogle dohajati sluzkinje in Odisej. Pri Ateninem logu ustavil se je Odisej in molil k svojej mogoCni zaSCitnici, da bi ga gostoljubno vsprijeli Fejaki in se ga usmilili.
Odisej pride k Alkinoju.
Deva je bila uze priSla v dvor svojega oCeta, ko je Odisej zapustil sveti log in se napotil proti mestu. Atena je razlila okolo njega gosto meglo, da ne bi ga kdo izmej prevzetnih Fejakov zagledal, pikal z ostrimi besedami in vpra§al, kdo je in odkod. A blizo prijaznega mesta mu pride naproti v vidni podobi mlade deklice, z vrCem v roki.
„Ljubo dete", nagovori jo Odisej, „ali ne bi me hotela vesti v liiSo Alkinoja, ki vlada temu ljudstvu ? Tujec sem, prihajam iz dalnje dezele in ne poznam tukaj nikogar". „Prav rada", odgovori mu boginja, „ti pokazem hiSo kralja Alkinoja, ki prebiva prav blizo hiSe mojega poStenega oCeta. Le idi tiho z menoj, hoCem te tako vesti, da ti ne bode treba nikogar veC povpraSevati. Kajti tukaj niso ljudje posebno prijazni tujeem. Mornarji so, in se vozijo po Sirnem morji; a njih ladije so brze kakor ptiCi in misli".
Odisej je korakal za deklico, a nikdo izmej -Fejakov ga ni videl. ObCudoval je postorni trg, Sirno pristanisCe, velike ladije in dolgo mestno zi-dovje z visokimi stolpi. Ko sta uze priSla do kra-
ljevega dvora, ustavila se je deklica ter spregovorila: „VidiS, tujec, tukaj je kraljev dvor. Plenicnitnike najdeS prav zdaj pri veCerji. A vslopi le pogumno, ne boj se niCesar. Pogumnemu niozu se vse naj-bolje posreCi, tudi Ce prihaja iz tujine. A nekaj naj ti Se povem. Ko prideS v dvorano, obrni se najprej do kraljice, Arela jej je inie. Alkinoj jo Casti, kakor nikdo drug na svetu ne Cesti svoje soproge, in vse ljudstvo jo spoStuje kakor boginjo. Pa je tudi paraetna in duhovita. Ona vlada vse, da, celo prepire mej mozi razsoja modro in bi-stroumno. Kedar se gre sprehajat po mestu, tedaj se jej vse klanja, niski in visoki, mladi in stari. Ce i njo pridobiS, tedaj bodi gotov, da se ti izpolne vse zelje".
Tako je govorila boginja v dekliskej podobi in zletela proti morju nazaj. Odisej pa je stal ter obCudoval visoki dvor, ki se je lesketal kakor solnce ali mesec. S praga so se daleC tja razprostirale ob obeh straneh bronaste stene, prikrov pa je bil iz plavkastega jekla. Notranje stanovanje so zapirala zlata vrata; stebri so sloneli na bronasteni temelji in so bili iz Cistega srebra, venec je bil zlat in ziat je bil obroC na vratih; zlati in srebrni psi, uinetno delo Hefajstovo, so stali na desni in na levi kot strazniki kraljevega dvora. V dvorani so bile stolice pregrnene z vezenimi preprogami; na njih so sedevali fejaSki plemenitniki pri kraljevih ]iojedinah. Na visokih stojalih stali so zlati kipi,
predstavljajoCi mladeniCe, ki so z goreCimi plame-nicami v rokah razsvitljevali dvorano ponoCnim gostom pri bogatih pojedinali. Petdeset sluzkinj je sluzilo v kraljevem dvoru; jedne so zrnale zito, a druge so tkale, predle in pletle. Zenske fejaSke so prav tako izvrstne tkalke in predice, kakor njih mozje izurjeni mornarji.
A Odisej Se ni vstopil. Ogledoval si je Se krasen vrt zadaj za dvorom, ograjen z visokim zi-dom, poln najlepSega sadnega drevja. Tukaj so vi-sele soCnate hruSke, sladke fige in granate, tam pisana jabolka in zelene olive, tam zopet so izza gostega listja zvedavo pogledovali Crni grozdi. Tukaj rodi drevje po leti in po zimi, kajti v tej de-Zeli pihlja vedno gorki zahodnik. Tu stoji drevo v najlepSem pomladnem cvetji, tam je sad uze zelen, a zopet drugod uze popolnem" dozorel. Tako tudi trta; tukaj se grozdje uze suSi, tam ravno trga in mesti, a zopet tam Se le cvete. Na drugem konci vita se razprostirajo gredice, polne diSeCili cvetic. Tudi dva studenca se vijeta po vrtu; jeden daje vode kraljevemu dvoru, a iz drugega zajemajo vodo sosedne liiSe.
Ko se je Odisej naCudil vsej tej krasoti, vstopil je v kraljevo dvorano, kjer so bili zbrani ple-menitniki pri obedu.
Iver je bilo uze pozno, hoteli so baS odhajati. Drzali so u2e kozarce v rokah, da bi po obedu darovali Hermeju, ko zagledajo tujega moza koraka-
joCega po dvorani. Vseh oCi so obrnene proti tujcu, ki se vrze pred kraljico, jej objame koleni, kakor se spodobi ubogemu prosilcu, ter jo tako nagovori: „Areta, hCi bozanskega Reksenora, tebi i tvojemu kraljevemu soprogu i vsem gostom objemljem ko-lena. Bogovi naj vam dado sreco in dolgo zivenje, otrokom vaSim bogatstvo v hiSi in Cast mej ljudstvom, meni pa dajte varno spremstvo, da se vrnem v svojo domovino ; kajti uze dolgo blodim in trpim po svetu, daleC od ljubih svojcev". RekSi vstane ter sede v pepel na ognjiSCi pri ognji. Vsi so umolk-nili. SlednjiC se vzdigne junak Eheneos, najstarejgi izmej Fejakov, zveden in zgovoren moz, ter spre-govori: „Alkinoj, ni lepo, niti se ne spodobi, da bi tujec sedel v pepeli na ognjiSCi. I moji drugovi so tega mnenja in priCakujejo le tvoje besede. Idi, vzdigni tujca ter posadi ga k nam na stolico, klicarjem pa veli, naj prineso Se vina, da bodemo darovali mogoCnemu Zenu Kronionu, zaSCitniku Cestitih tujcev, a oskrbniea naj mu pripravi kre-pilno veCerjo".
Nato vstane kralj, prime Odiseja za roko, ga vzdigne z ognjiSJa ter ga vede in posadi zraven sebe na stolico, kder je prej sedel najdrazji mu sin, hrabri Laodamant. Takoj prinese sluzkinja v krasnem vrCi vode ter jo uliva nad umivalnico tujcu na roki, postavi pred-nj gladko mizico, na kojo prinaSa Cestita oskrbniea kruha in raznih jedil. Tedaj je segal boZji trpin Odisej po pilu in jelu,
ki je lezalo pripravljeno na mizi. Potem zakliCe kralj klicarju: „Brzo, klicar, Se jedenkrat meSaj vino v vrCi in napolni kozarce gostom okrog, da izlijemo Se jedenkrat dar Zenu, zaSCitniku ubogih prosilcev". Po daritvi spregovori zopet Alkinoj: „FejaSki voditelji in svetniki, posluSajte, kaj vam govorim. Sedaj, ko smo poveCerjali, idite domov ter lezite spat, a jutre zjutrej zberite se zopet v mojem dvoru, da pogostimo tnjca in darujemo bogovom svete daritve ter se potem posvetujemo. kako poSljemo domov dragega gosta, da ga ne doliiti na poti kaka nesreCa, dokler se ne vrne v svojo ljubo domovino. Ce je pa kdo izmej riesmrtnih bogov, ki se vdelezujejo vCasi v vidni podobi naSih daritev, ker smo jim sorodni, kakor Gigantje in Kiklopi, no, potem ne bode potreboval naSe pomoCi, temveC nam bode tre'oa prositi ga milosti".
„Nikari ne misli tega", odgovori mu Odisej, „vsaj nisem niti po stasu niti po podobi jednak bogovom, temveC umroC zemljan sem, kakor vi vsi. Ce poznate koga na svetu, kojega imenujete naj-nesreCnejSega, z njim bi se jaz primerjal. A sedaj naj Se malo jem in pijem, Ce sem tudi ves potrt; kajti niC ni nesramnejSega od sitnega zelodca, ki sili tudi obupnika, da misli na jed in pijaCo. Jutre pa, plemenitniki, mi izvrSite, kar je obljubil kralj; poSljite me v mojo dalnjo domovino, kajti uze leta in leta mi razjeda srce silno hrepenenje po dragi mi soprogi in po mojem imetji".
Plemenitniki so glasno odobravali Odisejev pametni govor ter se poCasi razhajali vsak na svoj dom. Odisej je ostal sam v dvorani s kraljem in kraljico. Ko so pospravile dekle z mize ostanke jedij, tedaj ga nagovori kraljica — kajti spoznala je bila obleko njegov , ker jo je sama stkala se sluzkinjami svojimi —: „Tujec, vpra'-ati te moram vendar, kdo si in odkod. Kdo ti je dal to obleko? Vsaj si vendar dejal, da si blodil po morji in da te je vihar zanesel k nam".
Zviti Odisej jej odgovori : „Kraljica, ni mi mogoCe naSteli s kraja vseh bolij, katere so mi poslali nebeSki bogovi. A povem ti, po Cemur me povpraSujeg. DaleC tam na morji lezi samoten otok Ogigija; tam prebiva Atlantova hCi, lepolasa Kalipsa, mogoCna boginja. Tja ne pride z lehka niti kak Clovek niti kak bog. A mene je zanesel tja straSen vihar, razbivSi mi ladijo ter potopivSi tovariSe. Boginja me je prijazno vsprejela, gostila me ter mi obetala nesmrtnost, Ce bi hotel pri njej ostati ter biti njen soprog. A ni me mogla pregovoriti. Vedno sem hrepenel po svojej ljubi domaCiji ter moCil obleko z mojimi solzami. Sedem let me je zadrza-vala pri sebi. SlednjiC se je vendar omeCila. Pred dvajsetimi dnevi me je odpustila z otoka, me bo-gato obdarila, preskrbela z obilim jelom in pilom ter poslala za menoj ugoden veter. Veselo sem jadral po nedoglednem morji, dokler nisem v silni daljavi zagledal sinjih gora vaSega otoka. Uze sem
bil blizo brega, ko me zgrabi Pozejdonova jeza. StraSen vihar mi razbije ladijo. Nag sem se reSil neutrudno plavaje na ta otok, kamor sem dospel sinofii zveCer. NoC sem prespal v gostem grmovji. Sladko sem spal skoraj dvajset ur in nisem obCutil svojega gorjii. Se le danes popoludne sem se vzbudil. ZasliSal sem Sum in zagledal sem tvojo hCerko v blizini igrajoCo se svojiini slu/,kinjami. PribliZal sem se jej, in glej, naSel sem pametno, blago deklico; sicer je mladina navadno nespametna. Dala mi je obilo jedi ter zareCega vina in tudi to obleko. Tako sem ti povedal vse resnicno".
Alkinoj je na to spregovoril: „A vendar ni po vse pametno ravnala moja hCerka. Karati jo moram, ker te ni takoj se sluzkinjami pripeljala v naSo hiSo; kajti njo si prvo prosil pomoCi".
„Ne karaj mi, kralj", odgovoril je Odisej, „zaradi tega svoje hfierke. Vsaj mi je dejala. naj grem ■/. njo. A branil sem se, kajti bal sem se, da ne bi se ti ujezil, ko bi me zagledal liodeCo z njo. Zategadel sem malo zaostal. Nagle je/.e smo ljudje na zemlji".
„No, take Cudi nisem", odgovoril je kralj, „da bi se brez uzroka ujezil; a spodobnost je vendar v vseh reCeh boljga. Da bi hotel Zen, Atena in Apolon, da bi tak moz, kakor si ti, in takega miSljenja snubil mojo hfier: z veseljem bi ga izbral za svojega zeta. In ce bi hotel ti tukaj ostati, glej, rad ti dam liigo in lepo imetje. A ne da bi
te hotil po sili zadrzavati! Nikakor ! Se jutre te odpoSljem, Ce hoCeS. Dam ti ladijo in veslarje, ki te zdravega pripeljejo domov, Ce ti je Se tako daleC domovina. LeZal bodeS lehko in spal na ladiji kakor v mehki postelji; tako rahlo in varno bodo vozili. PrepriCaS se tudi sam, kako izvrstne ladije in veslarje imamo".
Veselil se je Odisej, ko je Cul te besede, ter vskliknil: „OCe Zen, da bi le Alkinoj vse izpolnil, kakor je govoril, to bi mu bila veCna slava, jaz bi pa gotovo dospel-v svojo domovino".
Tako so se pogovarjali. Ker je bilo uze pozno, ukazala je kraljica deklam, pripraviti gostu posteljo. Sle so s plamenicami v rokah, pripravile vse naj-boljSe ter poklicale potem tujca, ki se je podal k sladkemu poCitku, poslovivSi se od kralja in kraljice.
Odisej pri Fejakih.
Drugo jutro na vse zgodaj vzbudila sta se Alkinoj in Se neznani mu gost ter se podala v zbor na mestnem trgu, kder sta sedla na lepo rezani kameniti klopi. V tem je uze hodila Atena po mestu od hiSe do hiSe, podobna klicarju Alki-nojevemu, ter je klicala moze v zbor, da bi spoznali novega gosta ter zvedeli, kdo je in od kod. Mozje so vreli skupaj ter krnalu napolnili ves trg in vso zbornico. ObCudovali so Laertovega sina, nad kojim je Atena razlila Cudovito miloto ; zdel se je veCji, krepkejsi ■ in debelejsi, da bi se Cim bolj priknpil
zbranim Fejakom. Ko so bili vsi zbrani. govoril jim je Alkinoj :„PosluSajte me, fejaSki vodniki in svetniki ! Ta tujec tukaj, ne poznam ga, kdo je, priSel je v mojo hiSo, ne vem od kod, ali od vzhoda ali od zahoda, ter nas prosi, da bi ga dalje poslali v njegovo domovino. PremiSljujmo tedaj o spremstvu, kajti Je nikdo ni priSel v mojo hiSo, da ne bi ga bili dalje poslali. Brzo, inladeniCi, zberite vse, dva in petdeset vas bodi, spustite ladijo v morje ter priskrbite vse, Cesar je treba. Ko vse pripravite in uredite, zberite se v mojem dvoru, da vas pogostim, Vi pa, plemenitniki, idite takoj z menoj v prostorno mojo dvorano, da tujca spodobno pogostimo. Naj mi nikdo ne odreCe ! Pozovite Se bozjega pevca Demodoka, kojemu je dal bog v obilej meri petja dar, da nas razveseljuje, kakor ga vleCe srce.
To rekSi je kralj vstal in se podal s plemenitniki proti svojemu domu, klicar je pa Sel po bozjega pevca. V tem je Slo dvainpetdeset izbranih mladeniCev v pristaniSCe, da bi pripravili vse za odplov, kakor jim je bil ukazal kralj. Spustili so naglo ladijo v morje, postavili jambore, pripeli nanje jadernice ter razpeli brza jadra. Potem so se podali v kraljev dvor, kjer so bile u2e vse veze, dvoriSCa in dvorane polne zbranih gostov. Njim je zaklal kralj dvanajst belib ovac, osem belozobih svinj in dva tolsta vola.
Uice je bila pripravljena pojedina, ko je pri-vedel klicar bozjega pevca. Njega je Muza posebno
ljubila, dala mu je dobrega in slabega; vzela mu je sicer „nebe§ko luC oCij", a dala mu „pesni sre-brnoCiste, glasov nebeSkih dar". Klicar ga je vedel v Siroko dvorano, v sredo mej obedujoCe goste, ter ga posadil na stol ob visokem stebru; harfo mu je obesil na zebelj nad glavo ter mu vedel roko tja. da bi jo mogel pozneje najti, kedar bi jo potreboval. Pred - nj postavi mizo s koSarico, polno jedil, in kozarec vina, da bi pil, kedar bi mu velevalo srce. Ko so si potolazili hrepenenje po jelu in pilu, tedaj je navdahnila Muza bozjega pevca, da je zaCel peti pesen, koje slava je tedaj pri ft] a do visokega neba, o prepiru slavnih junakov Odiseja in Ahileja: kako sta se z ostrimi bese-dami sprla pri bogov obilem obedu, in kako se je v srci veselil poglavar Agamemnon, ker sta se naj-boljSa Ahajca prepirala; to je bilo zaCetek vsern nezgodam Grkom in Trojancem po mogoCnega Zena sklepu.
To je opeval preslavni pevec. A Odisej si je potegnil, zaCuvSi v pesni svoje ime, plaSC Cez glavo ter si pokril lepi obraz, da ne bi zapazili Fejaki solz, ki so se mu prikradle iz oCij. Kolikorkrat je prenehal peti bozji pevec, obrisal si je Odisej solze, potegnil plaSC raz glavo, vzel kozarec v roko ter daroval bogovom; a ko je zaCel zopet peti, kajti prigovarjali so mu plemenitniki fejaSki, ki so se veselili lepih pesnij — tedaj si je zopet pokril obraz Odisej in je jokal. Nikdo ni tega opazil,
razven kralja, ki je sedel blizo njega in ga slisal globoko vzdihujoCega. Zategadel je spregovoril:
„Poslu§ajte me, fejaSki vodniki in svetniki! Mislim, da smo se nasitili obeda in harfe, ki je druzica obilemu obedu. Idimo sedaj ven in posku-simo se v bojnih igrah, da bode naS gost, vrnivSi se domov, svojim prijateljem pripovedoval, kako i v tem nadkriljujemo druge narode, i v boji s pe-stmi, i v borenji, i v skakanji, i v tekanji".
Gostje so takoj vstali in Sli za kraljem na trg. Tudi slepi pevec je §el z njimi, ko mu je klicar vzel barfo, obesil jo na iiebelj, prijel ga za roko ter vedel iz dvorane. Mnogo ljudstva je pri-vrelo na trg. Sedaj se je vzdignilo mnogo pleme-nitih mladeniCev, da bi se skusili v bojnih igrah. Najprej so se skusili trije kraljevi sinovi v tekanji, Laodamant, Halios in Klitoneos ; zadnji je zmagal. Potem so nastopili borilci; zmagalec je bil Evria-los. V skakanji je nadkriljeval vse druge Amfialos, v metanji Elantreus, a v boji s pestmi kraljev sin Laodamant.
Ko so se naveselili bojnih iger, tedaj je vstal Alkinojev sin Laodamant ter je spregovoril: „Dajte, prijatelji, vpraSajmo naSega gosta, ali zna kako bojno igro. Po postavi soditi, ni Sibek. Le poglejta mu bedra, koleni, prsi, roki in moCni, zilati tilnik! Tudi moCi mu ne nedostaja, dasi je potrt po mnogih nezgodah. Morje more i najmoCnejSega mofca ugonobiti". „Prav iz srca si mi govoril", reCe
na to Evrialos; „idi k mo2u in pozovi ga sam.na boj". Nato vspodbuja Laodamant Odiseja s pri-jaznimi besedami, naj se i on poskusi v bojnih igrah i naj si prezene srCne toge; vsaj ne bode veC dolgo tukaj, kajti uze so pripravljene ladije in sprevodniki. A Odisej odgovori: „Zakaj zahtevate to od mene, mladenici, zasramujoC me? Bridkosti so mi bolj na srei nego bojne igre. Dovolj sem se trudil, dovolj trpel. Sedaj pa sedim v vaSem zboru lirepeneC po domu i proseC kralja i ves narod, da mi dado varno spremstvo". Odvrne mu ter za-bavlja Evrialos: „Nikakor te ne primerjam mozu, vesCemu bojnih iger, kojih je mnogo mej mozi. Pac pa bodeS kak voditelj mornarjem — trgorcem, ki nadzoruje vozivo in skrbi za bogat dobiCek. A borilcu se mi nikakor ne vidi§ podoben". Po strani ga pogleda Odisej in zavrne: „Nisi lepo govoril, tujec: zdi§ se mi prevzeten drug. Tudi bogovi ne podeljujejo vsakemu vseh darov, niti panieti, niti zgovornosti. Marsikdo je neznaten moz, a bozan-stvo mu diei govor, da ga v zboru posluSajo ljudji kakor zamakneni; tako gladek in sladek in prepri-Cevalen mu je govor. In kedar gre po mestu, tedaj ga ljudje gledajo in obCudujejo kakor boga. Drug je zopet po stasn podoben nesmrtnikom, a v nje-govi besedi je malo milobe in soli. Takemu si ti podoben. Glej, stas ti je krasen, sam bog ne bi mogel ustvariti krasnejSega, a glava ti je prazna. Vedi, zalil si me se svojimi neumnimi besedami.
Kajti nisem novinec v bojnih igrah. kakor ti ble-betaS, temveC menirn, da sem bil mej prvimi, dokler sem bil Se v cveti let. Sedaj se ve da sem potrt po raznih nezgodah in bolestih. Kajti mnogo sem pretrpel, i v viharnih bojih in po burnih va-lovih. A tudi tako se hoCem poskusiti v bojnih igrah ; preveC me peko zalilne tvoje besede ? RekSi zgrabil je zelezno p 1 o S C o. veCjo, debelejSo in tezjo od onih, katere so metali fejaki, ter jo je vrgel, da je padla daleC Cez druga znamenja; pri-Cenjali so se fejaki, ko je tako frCala po zraku. Atena, podobna fejaku, je devala znamenja, kamor so padali kameni mladeniCev; sedaj se je ogla-sila: „Tudi slepec spozna lehko tvoje znamenje, tujec ; tako daleC lezi od drugih. Bodi gotov, da te nikdo izmej fejakov ne doseze v tej igri, kamo - li prekosi". Odisej se je razveselil, da je naSel mej tem ljudstvom tako dobrega prijatelja, in je spregovoril z mirnejSim srcem: „Metajte tja, kamor jaz, mladenici, Ce morete; potem vam vrzem pa Se drugo ploSCo, in upam, Se dalje. Dajte, pridite sim in skusite se z menoj vi, ki ste me poprej zalili, bodi s pestjo, ali z rokami, ali z nogami. Z vsakim se merim, razven z Laodamantom. Kajti on je moj gost, in kdo se bode v tujini boril z ljubim mozem, ki ga je prijazno pogostil? A dasi sem zveden v vseh bojnih igrah, najbolje znam vendar napenjati lok. In ko bi Se toliko mo2 streljalo z menoj, jaz bi prvi zadel s puSico svo-
jega moza v sovraznih vrstah. Le jednega moza poznam, ki me je prekosil v loku; ta je bil Grk Filoktet pred Trojo. Vse druge pa premagam jaz, kolikor jib je zdaj ljudij, ki jedo kruh po zemlji. Tudi kopje meCem gotovo in tako daleC, kakor kdo drug pugico. Le v tekanji me lehko kdo pre-kosi, celo izmej vas kdo; kajti viliarno morje me je zelo oslabilo, vzlasti ker sem moral biti po veC dnij brez jela in pila.
Mladenici so molCali, zaCuvSi te besede; a kralj je spregovoril: ^Ljubi gost, radi verujemo tvojim besedam, ker smo uverjeni, da se ne bahaS se svojo moCjo, a pokazati si jo moral, ker te je oni mladeniC tako hudo uzalil; v prihodnje naj te nikdo veC ne graja zaradi tvoje moCi, kdor zna sploh pametno govoriti.
A posluSaj tudi mene, da bodeS mogel i o naSih vrlinah pripovedovati drugim junakom, veselo donni obedujoC pri zeni in decj^ Res, da nismo najboljsi rokoborci in borilci, a v tskanji prekosimo vse in smo najizvrstnejSi brodarji. Tudi ljubimo vedne pojedine, god bo in pies, lepe obleke, gorke kopeli in nielike postelje. Vzdignite se, najboljsi plesalci, ter pleSite, da bode mogel naS gost pripovedovati o va§i umetnosti, vrnivgi se domov. In naj gre kdo po Demodokovo harfo, ki lezi kje v mojim dvorci !"
Takoj se je vzdignil klicar ter prinesel Demodokovo harfo. Devet izbranih redarjev je urav-
(•»(» —
nalo plesiSCe. V sredo stopi godec s harfo in pies cvetoCih mladeniCev zaCne. Odisej obCuduje gibCnost vrlih plesalcev, ki so tako urno prizdigovali noge. A bozji pevec je prepeval miCne pesni iz veselega zivenja nesmrtnih bogov v veliko veselje Odiseju in zbranini Fejakom. Potem je velel kralj svojemu sinu Laodomantu in gibCnemu Haliju, naj pleSeta sama; kajti z njima se ni upal nikdo meriti. Jeden je vrgel zogo, pripognivsi se vznak, visoko proti oblakom, a drugi jo je vjel v skoku, §e predno se mu je noga dotaknila tal. Potem sta plesala, raz-novrstno sukajoC se, mladenifi so jima pa, okolo stojeC, ploskali z rokami.
Odisej se obrne do kralja Alkinoja ter spre-govori: „Bahal si se, da imaS najboljSe plesalce, in po pravici. Takih nisem §e videl: Cudim se ze-lo". Alkinoj se je razveselil, ko je sliSal te polival-ne besede. Zategadel je spregovoril svojim Fejakom: „PosluSajte me", je dejal. „Na§ gost se mi zdi zelo pameten moz. Zato se paC spodobi, da ga pri od-bodu bogato obdarujemo. Dvanajst vas je pleme-nitnikov dezele, jaz sem trinajsti. Dajmo mu vsak po jeden pla§C in po jedno suknjo in po vrhu Se po jeden talent Cistega zlata. To prinesimo skupaj, da se bode gost v srci veselil, ko bode iinel vse v rokah. Eurial pa naj se z njim spravi z lepimi be-sedami in z primernim darom, kajti ni govoril spo-dobno".
Vsi Fejaki so glasno pritrdili tem besedam
ter poslali sluge domov po darove. Eurial je pa vstal ter govoril: „Alkinoj, mogoCni kralj! Zalil sem gosta, a lioCem ga pomiriti, kakor mi velevaS. Glej darovati mu hoCem bronasti meC; roCaj mu je srebrn, a noznica iz slonove kosti". RekSi stopi pred Odiseja, dene mu v roke meC ter reCe : „Zdrav mi, otec! Ce sem izblebetal kako Zaljivo besedo, naj jo vzdignijo vetrovi ter odneso. A tebi naj bogovi dodele, da bi zopet priSel v svojo domovino ter videl soprogo svojo; kajti uze dolgo blodig po svetu daleC od dragili svojcev". ,Tudi ti, ljubi", odgovori mu Odisej, „bodi mi zdrav; bogovi naj ti dado vso sreCo. Dal bog, da ne bi se kedaj v bodoCe kesal, da si mi podaril ta meC, pomirivSi me z besedami". To je dejal in obesil si meC Cez ramena.
U2e je solnce zahajalo, ko so priSli sluzab-niki z darovi : nesli so je v dvorec ter polozili pred kraljico. Tudi vsa druga mnozica z kraljem vred podala se je tja; plemenitniki so seli na na-vadne svoje stolice. Kralj sam prinesel je svojemu gostu dragocene obleke in po vrhu Se krasno zlato posodo.
Kraljica mu je spravila vse darove v skrinjo, poklicala ga ter mu dejala: „Sam si oglej sedaj pokrov in zapri dobro skrinjo, da te kdo ne okrade na poti, ko bodeS sladko spal". Odisej je skrbno zapil skrinjo ter naredil umeten vozel, kakor se je bil naucil od Kirke. Mej lem so mu bile piipravile
sluzkinje na kraljicino povelje gorko kopel. Ko se je okopal in pomazilil z diSeCim oljem, hotel se je vrniti v dvorano k obedujoCim modern. A pred vrati dvorane naSel je lepo Nauzikajo, ki ga je tako nagovorila: „Zdravstvuj, gost! Ko se povrneS zopet v svojo domovino, spominaj se vCasih tudi deklice, ki ti je reSila zivenje". Ginjenim srcem orlgovoril je Odisej: „Ko bi bogovi le hoteli. da se vrnem v svojo domovino, tedaj bi se te spo-minal vsak dan in te molil kakor boginjo; kajti ti si mi reSila zivenje, blaga deklica". Po teh besedah stopil je zopet v dvorano, kder je sedel zraven kralja. Sluzabniki so uze delili meso ter meSali vino. Klicar je privedel ljubkega pevca, slepega Demodoka, ter ga posadil na stol sredi gostov. Odisej je odrezal od svojega deleza kos tolstega svinjskega hrbta, pomignil klicarju ter mu dejal: „Na, daj to Demodoku v znamenje moje hvaleZ-nosti. Povsodi se pevci Ceste, ker jih je iluza sama nauCila peti". Z hvaleZnim srcem sprejel je pevec dar; veselilo ga je tujCevo priznanje.
Po obedu nagovoril je Odisej zopet Demodoka : „Pred vsemi zemljani te spogtujem, pevec, ker te je Muza nauCila tako lepih pesnij, ali pa Apolon sam. Prekrasno opevaS osodo grSkih ju-nakov, kako so se trudili in bojevali, in koliko so prebili Ahajci, kakor bi bil sam prisoten bil ali pa sliSal od koga drugega. Daj, nadaljuj ter pevaj nam o lesenem konji, kako ga je po zvijaCi spravil v
mesto Odisej, napolnivSi ga z mozi, ki so potem razdejali Ilijon. Ce mi Se to tako krasno opojeS, tedaj bodem vsem ljudem pripovedoval, da ti je bog podelil poseben dar petja".
Tedaj je opeval pevec Odisejeva slavna dela, ne sluteC, da sedi poleg njega slavni junak. Odisej je uvidel, da pevec vse tako resniCno opeva, kakor bi bil sam bil pred Trojo. Petje ga je znova ga-nilo, da je pogosto vzdihnil in si skrivaj obrisal solzo iz oCij. Nikdo ga ni zapazil jokajoCega razven Alkinoja, ki je velel pevcu, naj preneba, in potem spregovoril zbranim gostom: „SliSite, plemenitniki fejaSki, naj preneha peti Demodok; kajti ne poje vsem v veselje. Odkar je zaCel peti, ni Se pre-nehal vzdihovati nag gost; paC huda bol mu raz-jeda srce. Naj tedaj neha peti, da se bodenio vsi razveseljevali, kajti gostu v Cast je vse to priprav-Ijeno. In kakor brat nam mora biti ljub in drag tujec, ki se nam bliza zaupno. A sedaj nam povej lepo vse po pravici, kar te bodem vpraSal. Kako ti je ime, kdo so tvoji roditelji in v kateri dezeli ti je tekla zibelka? Ime ima paC vsak Clovek, bodi visokega ali nizkega rodu.
In dezelo tvojo in rojstno ti mesto moramo vedeti, Ce te hote odvesti domov moji Fejaki. Sprej-memo te pa radi, dasi nam star orakelj zuga, da nam zavidni Pozejdon nekdaj potopi ladijo, ko se bode vraCala od nekega spremstva.
Povej nam tudi, kod si povsod hodil, in kake
ljudl si naSel po svetu ? Katere narode si naSel Se divje in brez zakonov? Kde si Se naSel Ijudi, ki tujce radi prenoCujejo in pogostujejo ter se boje bogov ? Vse to nam pripoveduj, in Se to, zakaj si se .jokal, ko je pevec pel o Troji ? Ali si morda v oni nesreCni vojski izgubil kakega brata, ali so-rodnika, ali dragega prijatelja ? Vse to nam po vrsti in resnicno pripoveduj!"
Odisej priporcdiijc Fejakom o svojih blod-lijah, kako je prisel k Kikonoui, Lotofairom in Kiklopu Polifemu.
Na prijazno kraljevo vpraSanje je prijazno odgovoril Odisej: „MogoCni kralj Alkinoj, paC krasno je, posluSati takega pevca, kakor je ta, bogovom jednak po glasu. NiC se mi ne zdi prijet-nejSega, kakor Ce navdaja veselje ves narod, gOstje pa v hiSi posluSajo pevca, po vrsti sedeC, pred njimi mize. polne kruha in mesa, a toCaj jim na-taka vina iz polnib vrCev. To se mi zdi najslajSe veselje ?.ivenja. A povpraSal si me po mojej za-loslnej osodi. Kaj naj ti poprej pripovedujem, in kaj pozneje? Kajti mnogo zla so mi podelili ne-smrtni bogovi. Najprej naj vam povem svoje ime, da bodete vedeli, kdo je vaS gost. Jaz sem Odisej, Laertov sin, ljudem znan po vsakojakih zvijaCah. SolnCna Itaka mi je domovina, kder mogoCno dvi-guje svojo glavo proti nebu gozdnati Neriton. 0-
kolo nje lezi §e veC drugih otokov, ne daleC vsak-sebe, Duliliion, Same in Zakint.
Moja domovina je sicer mrzla, a vendar rodi Cvrste moze. Nikier ne morem niCesa slajgega ugledati od domovine svoje. A zvedite, kako sem blodil po svetu in koliko sen) prebil, odkar sem Sel izpred Troje.
Takoj izpred Troje zanesel me je veter proti mestu Kikonov, Ismaru. Mesto sem razdejal, moze pobil, zene pa in drugi plen razdelil mej svoje tovariSe. Jaz sem sicer sveloval, da bi koj odjadrali, a moji tovariSi me niso hoteli slugati, nespametniki. Ostali so na morskem obreZji ter jell in pili in se veselili. A mej tem so se ubegli Kikoni zdruzili z drugimi sosedi in se privalili proti nam. Bilo jib je kakor listja in trave, ko so nekega jutra prihru-meli nad nas. Hrabro smo se drzali ves dan, a proti veCeru smo se morali umakniti mnogo moC-nejSenm sovrazniku. Pobegnili smo in se tako reSili, a na vsaki ladiji lzgubili smo po Sest moz.
Od tod smo jadrali dalje po nedogledneni morji, veseleC se sicer, da smo si regili zivljenje, a zalujoC po izgubljenih prijateljih. Kar nam poSlje Zen straSen sever, ki nam se sivimi oblaki zagrne nebo in zemljo; Crna noC nastane. Iambori so se upogibali iu predno smo mogli zviti jadra, zlomile so se jadrenice in jadra so se strgala na drobne kosce. Z velikim trudom privlekli smo ladije z vesli na obrezje, kder smo ostali dva dni in dve nofii,
da smo popravili si jambore ter razpeli nova jadra. Ko smo tretji dan zgodaj zjutraj odjadrali, nadejali smo se prav gotovo, da pridemo kmalu v svojo domovino. A na predgorji Maleji nastal je z nova straSen vihar, ki nas je zanesel daleC tja na globoko morje. Devet dnij nas je podii nasproten veter okolo po morji, a deseti dan nas je zanesel na obrezje Lotofagov. Tukaj smo izstopili in se preskr-beli z vodo. Ko smo se najeli in napili. poslal sem dva tovarisa, da bi si natanCno ogledala kraj in pozvedela, kaki ljudje tam zive; spremljal ju je klicar. Tu prebiva dobrovoljno in sreCno ljudstvo, Lotofagi. Ime imajo od tod, ker jim je vsakdanja hrana jed, ki se zove lotos. Ta jed je slaj§a od medu ; kdor jo jedenkrat pokuSa, 2eli vedno tam ostati ter pozabi popolnem domovine svoje.
Ti ljudje so prav prijazno vsprejeli naSe drugove ter je pogostili z lotosom. A lotos je je popolnem ornamil, da niso nikakor veC hoteli za-pusliti tega kraja. Se silo sem je moral poditi na ladije ter je tam trdo zvezati, da mi niso uSli. In le tako sem si mogel reSiti svoje ljudi. da sem takoj odjadral.
Od tod smo jadrali dalje ter prisli k divjim, oSabnim Kiklopom, ki, zaupujoC nesmrtnim bogovom, niti ne sejejo niti ne orjejb, a vendar jim zemlja vsega v obilji rodi, pSenice, jeCmena in vina. Za-konov ne poznajo niti zborov. Prebivajo vrhu vi-sokih gora v izdolbenih peCinah. Vsakdo je sam
sodnik zenam svojim in otrokoin ter jim ni do tovari§ev.
Blizo pristaniSCa, ne daleC od deZele Kiklopov, lezi nial otok, ves obraSCen. Cele tolpe divjih koz se tam brezskrbno paso; nikdar jih ne vznemirja Cloveska stopinja. Kajti nikdar ne prihajajo tja niti lovci, ki sicer vse gore preiskujejo, niti ne paso tam pastirji, niti ne orjejo poljedelci. Nikdo ne prebiva tam; niti Kiklopje ne prihajajo tja, ker ne pozntfjo ladij. In vendar bi si ljudje lehko preobra-zili ta otok v cvetoC vrt. Kajti zemlja je jako dobra in bi rodila vsakojakega sadja. Ob morskem obrezji se razprostirajo bujni travniki ; zemlja je rahla in globoka, da bi bogato rodila trta. Tudi je tukaj pripravno pristaniSCe, zavarovano proti vetrovom, da bi ne bilo treba niti privezavati ladij niti spu-SCati sider. Vrhu tega izvira tik pristaniSCa Cist studenec, okolo kojega rasto visoki topoli. Na ta otok smo jadrali v temnej noCi; kak bog nas je je moral voditi. Kajti mesec ni sijal z visokega neba; zakrivali so ga oblaki. Niti valov nismo videli pred soboj, zaganjajoCih se na zemljo, ka-mo-li otok. Ko se je zdanilo, hodili smo po otokn ter postrelili toliko koz, da sem dal vsaki ladiji — in bilo jih je dvanajst — po devet koz, sam sem si jib izbral pa deset, Tam smo ostali na bregu ves dan ter se gostili z kozjim mesom in Crnim vinom, kojega smo si bili obilo v vrCe na-toCili, ko smo razdejali lvikonov sveto mesto. Gledali
smo tja v bliznjo dezelo Kiklopov, od koder se je vzdigaval dim : sliSali smo glasove ljudij, koz in ovar.
Ko je drugo jutro vstala zlata zora, sklical sem svoje clrugove ter jim govoril:
„Ostanite tukaj se svojimi ladijami, jaz pa hoCem jadrati se svojo ladijo in dvanajstimi iz-branimi drugovi tja v ono dezelo ter jo preiskati. Kajti rad bi zvedel, kaki ljudje prebivajo tam, ali so se divji in brez zakonov, ali pa gostoljubni in pobozni."
Ko smo prisli tja, zagledali smo na bregu tik morja obloCno peCino, visoko, z lavori obsen-Ceno; tam je poCivalo mnogo drobnice, koz in ovac. Okolo in okolo je bila visoka ograja iz uzidanega kamenja, visokih smrek In dobov. V tem oboru je prebival orjask moz, ki je sam pasel drobnico po samotnih paSab; z drugimi pastirji ni obCeval, temveC daleC od drugih v srci koval kako hudobijo. In straSna prikazen je bil ta orjak nikakor ne porloben navadnenm Cloveku, temveC visokej gori, ki samotna vzdiguje svojo glavo proti nebu.
Z dvanajstimi izbranimi drugovi stopil sem na sulio, a osialirn ukazal sem ostati pri ladijah ter je Cuvati. Se soboj vzel sem meh najboljSega Crnega vina, ktero mi je bil poklonil iz hvaleznosti Maron, Evantejev sin, sveCenik Apolonov. Kajti je-dinemu njemu, zeni njegovi in deci smo zanesli na Ismaru, a vse druge pobili. Zato pa mi je poklonil krasnih darov. Daroval mi je sedem talentov Ci^-
tega zlata in velik vrC iz samega srebra. Dvanajst vrCev mi je napolnil z najslajSo Crnino, pravobozjo pijaCo. O njej ni vedel nikdo izmej slug in sluzkinj v hiSi; vedel je le on, Zena njegova in oskrbniea. Kedar so ga pili, primeSali so mu dvajset delov vode ; tedaj je lepo diSalo in tezko je bilo, vzdrzati se ga. Tega vina vzel sem se soboj in koS jedil; kajti dozdevalo se mi je, da pridemo k moCnemu moZu, divjemu, ne poznajoCemu niti prava niti zakonov.
Kmalu smo prisli do peCine, obrovega biva-liSCa ; njega ni bilo doma, pasel je drobnico. Sto-pili smo v votlino ter si vse natanCno ogledali. Lese stale so okrog, a na njih hlebi sira. Staje so bile natlaCene z jagnjeti in kozlici, po starosti loCeni po hlevili. Vse polno posode lezalo je okrog, na-polnjene z mlekom in sirotko : deze, brente, latvice in golide. Drugi so mi svetovali, da si vzamemo sira ter odzenemo kozliCe in jagnjeta k ladijam in hitro odjadramo. Da bi jih bil paC posluftal ! A jaz nespametnik sem hotel videti velikana, nadejaje se, da me bogato obdari. Kako sem se motil!
Tedaj ostanemo v jami, unetimo ogenj, opra-viino daritev, najemo se sira ter pricakujemo, da se vrne gospodar s Cedo. Proti veCeru pride, silen tovor suhljadi noseC, da bi si skuhal veCerjo. Breme telebi pred peCino s tako groznim ropotom na tla, da se prestraSimo ter poskrijemo po vseh kotih. Molzno drobnico prizene v Siroko peeino, ovne in kozle pa pusti zunaj v oboru. Potem zavihti in
postavi prod peCino velike skalnate dveri, tako tezke, da bi jib dvaindvajset moCnih in Stirikolesnih voz ne spravilo z mesta. Potem sede in molze ovce in koze, vse zapored, ter dene pod vsako sesajoCe mladice. Polovico mleka pusti, da se mu sesede, utlaCi je potem ter razloZi po pletenih lesah, a drugo polovico ohrani si v posodah, da bi jo iniel r za veCerjo. Ko vse opravi, zakuri ogenj. Sedaj Se le prav vidimo orjaSko njegovo postavo. Na Celu je imel kakor vsi Kiklopje jedno samo zareCe oko, noge so mu bile dolge in trdne kakor tisoCletni hrastje, a roke debele in moCne, da bi lehko metal visoke gore.
Ko nas ugleda, zadere se nad nami: „Kdo ste, tujci ? Od kod prihajate po morji ? Ali hodite po kupCiji, ali se le tako klatite po morji, kakor tolovaji, ki zalezujejo uboge mornarje-" Vsi se pre-straSimo straSnega njegovega rjovenja. A jaz se ojunaCim ter mu odgovorim: ,,Grki smo, ki se vraCatno izpred Troje domov. Hudi viharji zanesli so nas daleC od domovine na ta samotni otok. SliSal si paC uze o Agamemnonu, ki je z drugimi junaki razdejal Troje trdno zidovje; njegovo ljudstvo bili smo mi. A zla osoda nas preganja ; zategadel te prosimo, da nas prenoCiS ter nam daS gostnine, kakor se tujcem spodobi in je povSeCi bogovom. SpoStuj bogove, vrli moz ; kajti ponizno se ti bli-2amo. In mogoCni Zen je maSCevalec vsem prosilcem in tujcem!"
„Haha", zarezi se Kiklop; „nespameten si, tu-jec, ali pa prihajaS od daleC, ker mi velevaS, naj se bojim bogov. Mi Kiklopje ne zmenimo se niti za Zena niti za blazene bogove; kajti mnogo moCnejSi smo od pjih. Niti tebi in tvojim drugom ne zanesem morda zaradi tega, ker se bojim maSCevalnega Zena, temveC le, ako mi bode prav. A povej mi, kje si pustil svojo ladijo, kje blizo ali daleC?" Tako me je skuSal. Le vpraSaj me, mislil sem si, lisjak ; ne prekaneS me tako zlepa. Hitro mu odgovorim lokavo: „Ladijomije razbil zemlje-tresitelj Pozejdom, ki jo je treSCil ob skale na mejl vaSe dezele. Veter jo je raznesel po morji, a jaz sem s temi-le drugi ubezal nagli pogubi".
GrozovitneZ na zadnje besede niCesa ne od-govori, paC pa stegne roki po mojih tovariSih, zgrabi dva izmej nju ter ju butne ob tla kakor SCeneti, da se mozgani razlijo po zemlji in jo okrvave. Potem jima razreze ud za udom in si napravi ve-Cerjo. Zre ko lev na gorah izrejen; vse poje: drob, meso, §e celo mozgovate kosti, mi pa milo plakamo ter dvigujemo roke k Zenu, videC to ljuto poCetje. Ko si napolni Kiklop Siroki svoj zelodec z CloveCjim mesom in se k temu naloka Cistega mleka, zlekne se, kakor je bil dolg in Sirok, tja po brlogu sredi svoje Cede. Sedaj sem jel premiSljevati, ali ne bi bilo pametno, zgrabiti ostri meC ter poriniti mu ga v prsi. A kmalu sem se premislil. Kajti kaj bi nam bilo to pomagalo? Kdo bi nam bil odvalil
tezki kamen izpred jame ? Vsi bi bili morali poginiti zalostne smrti. Zategadel sem ga pustil smrCati, tezko priCakujoC drugega dne. Zjutraj zapali Ki-klop zopet ogenj, pomolze drobnico, zgrabi zopet dva moja druga ter ju pozre za zajutrek. NasitivSi se vzdigne kamenene dveri, pusti Cedo iz peCine ter postavi skalo zopet pred uhod. SliSali smo ga, kako je glasno zvizgal za svojo Cedo daleC tja po gori. Ostali smo sami zaprti v peCini ves ljubi dan. .Tel sem pramiSljevati, kako bi se maSCeval na Polifemu. Kar zapazim v staji njegovo kijaCo, dolgo in veliko kakor stezenj ladije z dvajsetimi vesli. ObteSem jo blizo sezenj ter velim tovarisem, da jo ugladijo. TovariSi store to, jaz poostrim konec in ozgem na zareCem ognji ter jo potem skrijem v gnoj, katerega je bilo v jami vse polno. olednjiC dam Se po zrebu doloCiti, kateri Stirje mi bodo po-magali oslepiti obra. In glej, zreb mije doloCil Stiri najsrCnejSih prijateljev, katere bi si bil sam izbral, in peti sem bil jaz.
ZveCer prizene zopet Cedo domov in jo pusti vso v peCino, katero zopet varno zapre Ko pomolze svoje koze in ovce, zgrabi mi zopet dva tovariSa in ju pozre. Sedaj napolnim lesen vrC se sladko Crnino, se priblizam Kiklopu ter ga nagovorim: ,,Na, Kiklop, pij vino, ko si se najel CloveCjega mesa, da bodes vedel, kako pijaCo je hranila naSa ladija. Tebi sem prinesel vina, da bi bogovom darovali, ko bi se me usmilil in me odposlal domov;
a divjaS mi uze neznosno. GrozovitneZ, kako bi se ti pozneje kdo drug priblizal izmej neStevil-nih ljudij? Kajti ni kakor ne ravriaS spodobno".
Kiklop uzame vrC in ga sprazni. Hej, kako mu je disalo sladko vino ! Zopet me poprosi vina, rekoC: „Nalij mi Se jedenkrat te sladke pijaCe in povej mi, kako se zoveS, da ti dam gostnine, ki je bodeS vesel. Vsaj tudi Kiklopom rodi zitodarna zemlja velejagodnega vina, in Zena dezevje je nmozi; a ta kapljiea je od same ambrozije in nektara". NatoCim mu z nova zarnega vina: trikrat mu ga prinesem, in trikrat ga izpije v svoji neumnosti. Ko ga vino uze popolnem omami, ga nagovorim z milobno besedo : „Kiklop, popraSujeS me po slav-nem imenu. Povem ti, kako mi je ime, da mi daS obljubljeno gostnino. „Nikd6 mi je ime, Nikoga zoveta mene oCe in mati in vsi drugi tovariSi mo-ji." Tako mu velim, a on mi takoj neusmiljeno odgovori : .Nikoga pojem najzadnjega, preie po-jedSi vse mu drugove; tako te pogostim, to bode ti darilo".
Hek§i zvrne se na tla ter zaCne straSno sm'r-Cati. Sedaj zgrabim njegovo kijafio, porinem jo v zrjavico, da jej ost ogori, a potem jo prime Ce-tvorica tovariSev in sune z ostjo naravnost v ob-rovo oko, jaz jo pa z drugega konca vrtim v oCesi. Trepalnice in obrvi se mu osmode, in krv curlja iz oCesa. Polifem straSno zatuli, jaz pa in tovariSi odskoCimo prestraSeni v stran. Krvavi kij potegne
iz oCesa ; ves besen od boleCine, vrze ga daleC od sebe, Kiklope na pomaganje kliCoC. Ti piihite ja-drno od vseh strarij in ga povpraSujejo okolo peCine stojeC: „Kaj te tako boli, Polifem, da v tihej noCi tako grozno rjoveS in nas motiS v spanji ? Ali ti odganja kdo koze, in ti mu ne puSCaS, ali pa kdo tebe samega ubija se zvijaCo in se silo ? Odgovori jim hrust Polifem tako iz peCine: Pri-jatelji, Nikdo me ubija se zvijaCo, ne se silo". Ki-klopje mu na to odgovarjajo hitre besede : „Ako ti ne dela nikdo sile, a sam si v peCini, Cemu nas kliCeSP Vsaj ni leka boleznim, ki prihajajo od mo-goCnega Zena. Moli k svojemu oCetu, kralj u Po-zejdonu, naj ti potnore".
Tako pravijo Kiklopje in odidejo. Meni se je pa srce smejalo, da jih je izmisljeno moje ime tako prekanilo.
Slepi Kiklop stoCe od groznih boleCin, tiplje okrog z rokama, odmakne skalo ter sede sredi uhoda in Caka, ali ne bi se kdo mej ovcami hotel izmuzniti in mu tako priti v pesti. Kajti menil je, da bodem ravnal tako neumno. A jaz sem si iz-mislil novo zvijaCo, s katero sem reSil sebe in to-variSe svoje. Mej ovcami so bili moCni ovni, debelt in veliki, zaraSCeni z gosto volno. Te zvezem s trtami po tri in tri skupaj, drugega poleg drugega. Pod vsakega srednjega privezem jeclnega svojih tovariSev, sam pase obesim na najmoCnejSega in najbolj volna-stega, drzeC se njegove kodraste volne.
Ko se zdani, spusti Polifeni drobnico na paSo. Ovni so se prvi silili proti vhodu, a ovce so se bleketajoC oSCajale: kajti vimena so jih tiSCala, ker jih ni danes nikdo pomolzel. Polifem potiplje sredi nhoda sedeC pazljivo vsakemu ovnu hrbet ne sluteC, da so pod njimi privezani tujci. Vsi moji tovariSi so uze sreCno nSli obru. Sedaj se pomika tudi moj oven poCasi odprtini. Tudi njega potiplje Polifem in ga pogladi po hrbtu ter ga nagovori: „Ljuba moja zivalica, kaj tavaS danes tako poCasi iz pe-Cine ? Vsaj si bil navadno vselej prvi na pagi in na potoku in zveCer prvi zopet v staji. In danes zadnji ? PaC zalujeS se svojim gospodarjem, kojemu je lopov Nikdo izzgal oko. Da bi ti mogel misliti in govoriti kakor jaz, gotovo bi mi povedal, kje se skriva prekanjeni tat Nikdo. Tedaj bi pa videl, kako bi se razlili njegovi moZjani in njegov mozeg po peCini; meni bi pa zopet zaukalo moje zalostno srce".
Tako je dejal in izpustil iz rok tudi mojega ovna. Ko smo bili nekoliko oddaljeni od peCine, izpustim ovna in odvezem tudi moje drugove. Hi-tro odzenemo tolsto drobnico proti ladijam obza-lujoC izgubljene drugove; a prijateljem svojim v jednomer migam, naj ne joCejo glasno. Ko smo uze jadrali po sinjem morji in bili tako daleC od brega, kolikor daleC se sliSi glas upijoCega, tedaj zakricim za Kiklopom te zalilne besede : „IIej, Kiklop, nisi pohrustal nejakega moza tovariSev v
c
pefini. A dobil si zasluzeno plaCilo, grozovitnez, ker se nisi bal pojesti v svoji hiSi gostov; zategadel te je Zen kaznoval in drugi bogovi*.
Kiklop se Se bolj razsrdi, odtrga vrli visokega hriba ter ga vrze za naSo ladijo. Dobro je meril! Skala je treSCila tik pred naSo ladijo v morje, ki je postalo vsled tega valovito ter nas zopet zag-nalo proti obrezju. Z vso silo morali sino zopet veslati, da smo odrinili od kraja in nbezali obru. Ko smo bili uze dvakrat toliko oddaljeni od brega kakor poprej, zaCnem zopet draziti Polifema, dasi so me tovariSi lepo prosili, naj molCiin. »Hej, Kiklop", sem zakrCal, „ce te bodo kdo izmej um-roCib zemljanov kedaj vpraSal, kdo te je oslepil, tedaj povej mu, da te je oslepil Odisej, Laertov sin, doma se skalnate Itake".
Tako sem dejal, a Polifem, mi je odgovoril stokajoC: »Gorje mi! Izpolnilo se je na meni staro prorokovanje. Bival je tukaj pri nas vedez, velik in moCan, Telem, Evrimov sin, ki se je postaral pri nas Kiklopih. Ta mi je prorokoval, da izgubim po Odiseju vid. Tedaj sem vedno prifiakoval, da pride sim kak velik, lep in moCan moz. A sedaj je priSel ta Sibki prillikovec ter me je oslepil, ko me je poprej omamil z vinom. A vrni se nazaj, Odisej, da te spodobno pogostim! Tudi ti hoCem izprositi varno spremstvo od pomorskega boga; kajti vedi, da sem sin Pozejdonov, ki mi gotovo tudi zopet ozdravi oko".
A jaz mu odgovorim: „Da bi tele mogel jaz tako gotovo poslati v Had, kakor ti gotovo ne oz-dravi oCesa niti Pozejdon". Tedaj vzdigne Polifem roki k zvezdnatemu nebu ter moli k oCetu Pozej-donu: „UsliSi me, mogoCni oCe! Ne daj, da se vrne kedaj domov mest ruSitelj, Odisej, Laertov sin, z Itake. Ce mu je pa uze usojeno, da se zopet povrne v ljubo domaCo deZelo k dragim svojim prijateljem, tedaj pridi domov pozno, nesreCno, na tuji ladiji, izgubivSi vse tovariSe, ter najdi tam le nadlogo in bedo".
Tako je molil in usliSal ga je Pozejdon.
A zgrabil je drugo skalo, Se veCjo, ter zagnal jo za nami se silno moCjo; treSCila je v morje za ladijo in skoraj bi jo bila zadela. Veslali smo urno naprej in kmalu dospeli smo na Kozji otok, kder smo bili pustili tovariSe svoje, ki so nas uze tezko priCakovali. Ko smo stopili na suho. razdelili smo si takoj plen, Kiklopovo Cedo, kojo smo mu odvedli. Meni so Se posebe prisodili ovna, pod kojim sem bil ubezal. A daroval sem ga takoj Zenu, ter za-Zgal mu tolsti bcdri. A njemu ni bilo do naSih daritev, ternveC premiSljal je v svojem srci, kako bi potopil naSe ladije ter nas ugonobil na njih.
Tam smo tedaj sedeli ves dan ter krepCali " se z mesom in sladkini vinom. Ko je solnce ulo-nilo, polegli smo na bregu k sladkemu poCitku. Drugo jutro ob zoru smo uze zopet. sedeli na la-dijali ter Cvrsto dalje veslali proti ljubi domaCiji.
' 6*
Odisej pri Ajolu, pri Laistrijfonih in pri Kirki.
Vozili snio se dalje po nedoglednem morji, dokler nismo dospeli do otoka, na kojem prebiva Ajol, Hipotov sin, prijatelj nesmrtnim bogovom. Ta otok plava po morji; obdaja ga okrog in okrog trdno zidovje. Ajol ima v svojem dvorci Sest kra-snib hCera in §est Cvrstih sinov, s kojimi vsak dan veselo in bogato obeduje. Ta nas je z veseljem vsprejel ter gostil nas ves mesec z ukusnim jelom in pilom. PovpraSeval nas je z velikim zanimanjem o Iliju, ob grSkih ladijah ter o Grkov vrnitvi v domovino, a jaz sem mu vse natanCno pripove-doval. Ko sem ga slednjiC i jaz poprosil, naj me vede domov, ni mi odbil pro§nje. Dal mi je meh iz koze devetletnega vola ; vanj je bil zaprl tuleCe vetrove — kajti njega je postavil Kronion varuha vetrovom, i potolaziti i razburiti je, kakor hoCe. — Na zboCenej ladiji privezal nam je meb se srebrno nitjo, da ne bi mogla niti najmanjSa sapica mimo pihljati. Za menoj pa je poslal mil podsolnCnik, da bi nosil i ladije i nas. A ni se izvrSilo; po svoji nespameti smo ponesreCili.
Devet dnij in devet noCij smo jadrali po morji, in deseti dan se nam je uze prikazala do-mafia defcela in blizo smo uze videli ognje, koje so kurili pastirji. Tedaj sem ves utrujeri sladko za-dremal; kajti ves Cas sem sam jadro obraCal, in
nobenemu drugu nisem prepustil tega posla, da bi Cim preje dospeli v domaCo deZelo. V tem so se tovariSi moji pogovarjali mej soboj, meneC, da peljem od Ajola mnogo zlata in srebra domov. Tako je govoril marsikdo k svojemu drugu: BKako je paC Odisej priljubljen vsem ljudem, v kojih koli dezelo in mesto pride. Mnogo dragocenostij pelje domov izpred Troje; mi pa, ki smo izvrSili isto pot in prebili iste nevarnosti, vrafiamo se s praz-nimi rokami. I sedaj rnu je podaril Ajol krasnih darov. A poglejmo liitro, koliko zlata in srebra je paC v tem mehu".
Tako so dejali, in hudobni svet je zmagal. Odvezali so meh, in glej, vsi vetrovi so izleteli, in vihar nas je zopet zanesel na morje, daleC od ljube domaCije. jaz sem pa vzbudivSi se premiS-ljeval v svojem srci, ali ne bi bilo najbolje, vreCi se z ladije ter poginiti v morji. A potolaZil sem se, zavil se v plaSC in legel. Vetrovi so nas zapodili nazaj na Ajolov otok, a tovariSi moji so vzdiho-vali. StopivSi na suho preskrbeli smo se z vodo in pogostili se pri brzih ladijah. Nato sem vzel se soboj klicarja in jednega druga ter podal se v Ajolov dvorec. NaSel sem ga obedujofcega z zeno in deco svojo. Sedli smo 11a prag, a oni so se Cu-dili in nas izpraSevali: „Kako, si uze zopet tukaj, Odisej ? Katero sovrazno boZanstvo te je progan-jalo? Vsaj smo te ljubeznivo odposlali, da bi priSel domov, ali kamor bi sicer zelel. „TovariSi so me
pogubili-', dejal sem; „popravite mi nezgodo, vsaj vam je mogoCe". A zadere se na me gospodar: „Poberi se Cim preje z otoka, malopridnez; kajti Cloveka, kojega sovrazijo bogovi, ne smem ni po-gostiti ni spiemiti domov. Poberi se mi lzpred oCij!" Globoko vzdihujoC in s tezkim srcem od-pravil sem se dalje.
Odtod smo jadrali zalostni dalje Sest dnij in §est noCij, a sedmi dan dospeli smo v Lama vi-soko mesto, v Telepil, v deZeli Laistrigonov, kder pastir, goneC Credo domov, kliCe pastirja, goneCega na paSo, a ta se mu odzivlja. Tukaj bi si mo2, ki ne bi nikdar spal, lehko zasluzil dvojno mezdo, mezdo govedarja in mezdo ovCarja; kajti blizo so potje dneva in noCi. DospevSi v to dezelo vrgli smo sidra v krasnem pristaniSCi, zavarovanem od vseli stranij z visokimi stenami; morje v njem bilo je vedno tiho in mirno ter gladko kakor zrcalo. Jaz jedini ustavil sem ladijo svojo zunaj prista-niSCa, privezal jo na skalo ter splezal vrh skalovja ter gledal po de£eli. Nikjer nisem zapazil niti polja niti Vinogradov, le dim videl sem, ki se je vzdigal od tal. Tedaj sem poslal dva moza in kli-carja pozvedovat, kaki ljudje prebivajo v tej de-zeli. StopivSi na zemljo hodili so po ravnem potu, po katerem so ljudje vozili drva z visokih gora. Pred mestom sreCali so devo, ki je priSla po vodo k studencu Artakija, hCerko kralja Antifata. K njej so pristopili, nagovorili jo ter povpraSali, kdo je
kralj tej dezeli in kakim ljudem kraljuje. Pokazala jim je takoj oCeta svojega visoko hiSo. A ko so prisli v krasno domovje, zagledali so zensko, ve-liko kakor vrh gore, in prestraSili so se je. Ta pokliCe takoj s trga svojega soproga Antifata, ki zgrabi brzo jednega tovariSa ter si ga pripravi za kosilo, druga dva se pa vzdigneta ter zbezita proti ladijam. A Antifat zazene krik po mestu, in Lai-strigoni, zashSavSi krik, prihajajo od vseh stranij, v neizmernem Stevilu, ne podobni moZem, temveC obrom. Sedaj zatno metati velikanske skale v pri-staniSCe; silen Sum nastane i uinirajoCih ljudij i potapljajoCih ~e ladij. Ljndi nabadajo kakor ribe na trizobe ter si je odnaSajo, da bi jim bili v kosilo. V tem potegnem jaz svoj met, preseCem vrv, za katero je bila moja ladija privezana ter ukazem svojim tovariSem, naj hitro jadrajo, da nhezimo nesreCi. Tako smo ubezali gotovi pognbi, a vsi drugi prijatelji so tam skupno pogiuili.
Od tod jadrali smo dalje in prisli na otok Ajajo. Tu je stanovala lepolasa boginja Kirka, hCerka solnCnega boga in Okejanove hCerke Perze ter sestra zlega kralja Ajeta. PrijadravSi z ladijo v varno pristaniSCe polegli smo na obrezji trudni in zalostui ter lezali tam dva dni in dve noCi. Tretji dan vzameni v roko kopije in ostri meC ter se podani na visino, ali ne bi kje zagledal polja ter zasliSal CloveSkih glasov. In zagledal sem dim, ki se je vzdigoval skoz goSCavo in les iz Kirkinega domovanja.
Tedaj sem premiSljal, ali bi Sel koj tja in vse potrebno pozvedel, ali bi se vrnil ter dal to-variSem obed in je potem razposlal pozvedavat. Zadnje zdelo se mi je bolje. Vrnem se tedaj in bil sem uze blizo ladije, ko se me jeden izmej bogov usmili ter mi poSlje na pot rogatega jelena, ki je zejen skakal iz gozda k studencu pit. Nanj pomerim in zadenem ga se sulico sredi hrbta, da se je pri-kazala na trebuhu ven. Potem stopiin z nogo na zival in povleCem sulico iz nje, zvijeni si trto iz vrbovja in zvezem z njo zivali nogi, jo zaderem na hrbet ter nesem opirajoC se na sulico. PrisedSi k ladiji vzbudini tovariSe ter je vspodbujam z mi-limi besedami, naj si pripravijo tolsti obed. Hej, kako so se vzradostili moji drugovi! Pripravili smo si brzo obed ter gostili se ves dan. zveCer pa smo legli k sladkemu poCitku na morskem obrezji. Drugo jutro povem svojim tovariSein, da sem videl vCeraj na otoku dim in da je treba pozvedeti, kje smo. Prijatelji so se prestraSili spoinnivSi se Laistrigona Antil'ata in lviklopa Polifema, glasno so jokali ter prelivali debele solze. A jaz se niseni dal omeCiti, temveC sem razdelil vse tovarise v dve Ceti : jednej Ceti sem postavil naCelnika samega sebe, a drugi bozanskega Euriloha. Nato smo vrgli zreb v Celado ter jo tresli; skoCil je iz nje zreb pogumnega Euriloha, ki se je moral takoj odpraviti z dvaindvaj-setimi tovarisi, ki so mu jokajoc sledili. NaSli so kmalu v gostem gozdu krasno hiSo, sezidano iz gladkega kamenja, vidno na vse strani.
Okrog nje so se spreliajali volkovi in levi, katere je bila Kirka se strupenimi zelisCi zaCarala. Niso planili na priSlece, temveC mirno so se vzdig-nili pred njiini. prijazno migljajoC z dolgimi repi, kakor migljajo psi, kedar prihaja gospodar od obeda, nesoC jim ukusnih slaSdC.
TovariSi moji ustavili so se pri dvora zunanjih vratili ter posluSali Kirko, ki je notri tkala veliko krasno obleko, kakorSno znajo tkati le boginje, ter zraven prepevala v krasnim glasom nesmrtne pesni. Tedaj svetuje Polit, najdrazji mi prijatelj, naj zaCno vsi prijatelji kriCati, da je zasliSi boginja. Res, prijatelji ga sluSajo in zaCno kricati. Boginja odpre takoj krasna vrata ter je povabi noter; vsi idejo, nespametniki, le Euriloh ostane zunaj, sluteC pre-varo. Posadi je na stole in stolice, prinese sira, moke in medu ter zmeSa vse to z rnoCnim vinoni, a primeSa zraven Se strupenih zeliSC, da bi prijatelji moji popolnem pozabili domovine svoje. Po-davSi jim pijaCe, katero so takoj popili, udari je s Carodejno palico ter je zapre v svinjake ; kajti imeli so svinjske glave, glasove, lase in postave, le razum ostal jim je prejSnji. Tako je je Kirka jokajoCe zaprla ter jim vrgla v korita zeloda in drenulj, svinjam navadne jedi.
Euriloh je takoj pritekel nazaj k ladiji spo-roCit tovariSev svojih kruto usodo. A niti besedice ni mogel spregovoriti, dasi je zelel, ves omamljen hudega slrahu; oCi so mu bile polne solza, v duhu
je videl le zal in bol. Ko smo ga zaCeli vsi zaCudenr povpraSevati, kaj mu je uzrok potrtosti, pripovedoval nam je vso dogodbo ter tovariSev zalostno pogubo. Takoj si vrzem veliki true Cez rameni in lok ter mu ukazem, naj me vede po islem potu. A Euriloh me zaCne prpsiti, obimSi mi koleni, naj ga ne vedem tja, temveC pustim pri ladiji, CeS da nikogar ne resim niti sam ne ubezim pogubi ; bolje bi biloT da takoj pobegnemo z ladijo in se tako reSimo gotove smrti. Velirn mu, naj le ostane pri ladiji jedoC in pijoC, a mcne da zene tja nepremagljiva moC. To rekSi napotim se skoz gozda sveto tihoto proti Kirkinemu domu. Kar mi pride naproti Hermej se zlato palico, v podobi cvetoCega mladeniCa, ko-jemu zaCenjajo uze poganjati brke. Poda mi roko ter me nagovori : „Kam se paC podajaS sam, ne-poznajoC kraj ? MisliS li resiti tovarise, ki so ti zaprti v svinjakih ? Ne bode§ jib resil, temveC i sam ostaneS tam, kjer so tvoji drugovi. A jaz te hoCem regiti preteCe nevarnosti. Dam ti zdravilno zeliSCe; s tem podaj se v Kirkin dom. Povem ti tudi vsa njena Carodejstva. Pripravi ti neko meJa-nico, v katero ti vr?.e strupenih zeliSC. A ne bode te rnogla oCarati; branilo te bode moje zdravilno zeliSCe. Ko se te dotakne se svojo dolgo Carodejno palico, tedaj potegni meC izza boka in plani nanjo, kakor bi jo hotel umoriti. Prestrasena se ti uda in prosila te bode neCesa, a ti jej proSnje ne odbij, da regis tovarise svoje in da dobodeS pri njej
spodobne gostnine. Poprej pa daj jej priseCi Se svcto prisego, da ti ne stori niCesar zlega".
To reksi izril je bog iz zenilje zdravilno ze-liSCe ter mi je podal. Korenina mu je bila Crna, a cvetje belo kot mleko; bogovi je imenujejo „moli," umroCi ljudje je tezko izrujejo, a nesmrtnikom je vse mogoCe.
Hermej je zletel nato proti visokemu Olimpu, jaz pa sem Sel proti Kirkinemu domu in nemirno mi je plalo srce. Pred boginje zunanjimi vrali sem obstal ter zakriCal. Boginja me je zasliSala, odprla vrata ter me povabila noter; s tezkim srcem sem Sel za njo. PosadivSi me na krasen stol, zbit se zlatimi zeblji, pripravljala mi je meSanico v zlatej CaSi, a zraven primeSala strupenib zeliSC, da bi me zaCarala. Ko sem meSanico izpil, doteknila se me je s Carodejno palico ter mi velela, naj grem v svinjak k drugim tovariSem. Tedaj zgrabim brzo-ostri meC izza boka ter planem nanjo, hoteC jo umorili. A ona glasno zavpije, zgrabi mi roko, objame potem koleni in spregovori z inilim, glasom: „Kdo si in od kod prihajaS ? Kdo so ti roditclji ? Jako se Cudim, da te ni zaCaralo moje zeliSCe ; do sedaj se mu ni Se nikdo ustavil. Da, prekanjeni Odisej si, o kojem mi je uze Hermej pravil, da pride k meni vraCajoC se izpred Troje. A vtakni meC v noznico in prisedi k meni, da se bodeva zaupno pojovarjala". Jaz jej pa odgovorim : „Kako paC naj ti zaupam, boginja, ko si mi vse drugove
spremenila v svinje ? Ali ne morem slutiti, da hoCes i rnene prekaniti ? Ce hoCiS, da se ti priblizam, prisezi mi sveto prisego, da mi ne namerujes niCesar zlega". Prisegla mi je takoj in me pomirila. Mej tem so mi Stiri delavne sluzkinje, nimfe stu-denCne, pogozdne in poreCne, pripravljale v hiSi vsakojakih udobnostij. Jedna je pregrnila stoliee z bagrenimi blazinicami, a po tleh je razprostrla krasne preproge, druga je primaknila k stolicam srebrne mize ter dela nanje zlate jerbaSCke, tretja je nie-Sala sladkega vina v srebrnem vrfii ter razdelila po mizi zlate kozarce, a Cetrta je nosila vode in zakurila ogenj pod velikim trinogom. Ko se je voda ugrela, sem se opral in pomazilil s tolstim oljem, in preSla mi je vsa utrujenost. Prinesle so mi potem ukusnih jedil, a nisem jih hotel pokusiti, temveC sedel sem zamiSljen, sluteC zlo. Ko me zapazi Kirka tako zamisljenega in zalostnega, nagovori me :
„ Zakaj sediS paC, Odisej, tako nem in se ne dotakneS ni jela ni pila ? Se-li bojiS kake prevare? Ni se ti treba bati, vsaj sem ti prisegla sveto prisego. A jaz jej odgovorim: „Kako bi se mogel posten moz gostiti z jelom in pilom, ko so mu tovariSi v bedi in stiski ? Ce hoCeS, da bodem jel in pil, osvobodi mi tovariSe, da je bodem zopet gledal". To je pomagalo. Podala se je iz hiSe s palico Carodejno. odprla vrata sviujaka in zapodila ven moje drugove, ki so bili podobni devetletnim prascem. Postavili so se jej nasproti, a ona je Sla
skoz njih vrste ter je pomazala vsakega z drugim sokom. Tedaj so jim odpadle SCetine, vsi so bili zopet mozje, §e lep§i in vefiji, nego so bili poprej. Spoznali so me, podajali mi roke in zafienjali ve-selja jokati. Boginja me je zopet nagovorila :
,Zviti Odisej, Laertov sin, idi sedaj, ko sem ti izpolnila zeljo, k morju, spravi ladijo na suho, shrani vse dragocenosti in vse orodje po peCinah ob morji, ter vrni se zopet k meni z vsemi svo-jimi drugovi". Dal sem se pregovoriti ter se napo-til takoj proti morju. Tovarise drage naSel sem vzdihujoCe in solze prelivajoCe. Tako so se razve-selili ugledavSi me, kakor se razvesele telifiki, ko se jim matere vrnejo s paSe v -staje; obletujejo je, veselo mukajoC, nobene pregraje jih ne morejo veC zadrzevati. Tako jim je bilo pri srci, kakor bi bili uze priSli domov v predrago domovino, ki nas je rodila in vzredila. SporoCil sem jim nato ostalib prijateljev sreCno usodo ter jim ukazal, naj pov-leCejo ladijo na suho in se potem podajo z menoj h Kirki, kjer jih Caka obilo ukusnega jela in pila. Vsi so bili zadovoljeni, le Euriloh je je zadrzaval govoreC: „Kam paC idemo, siromaki? Ali tako hre-penite po vaSi pogubi, da se hoCete podati h Kirki, ki vas spremeni ali v svinje, ali v volke, ali pa v leve, da ji bodete Cuvali dorn ? Nas ni li ta srCni Odisej vedel i h Kiklopu Polifemu? Po njegovi ne-spameti poginili so nam dragi tovarisi. A pustite ga, naj gre sam tja, mi ostanimo pa tukaj!" Te besede
so me tako zbodle, da sem uze hotel potegniti meC izza boka in odsekati mu glavo, dasi mi je bil bliznji sorodnik. A tovariSi so me mirili, govoreC; „Pustimo ga le tukaj, naj varuje ladije, nas pa vedi k Kirkinemu domu".
To rekSi Sli so z menoj; niti Euriloh ni zao-stal, prestraSila ga je bila moja groznja.
V tem je bila Kirka prijatelje moje okopala, pomazilila s tolstim oljem ter je vse preoblekla. NaSli smo je prav obedujoCe v dvorani. Ko so se zagledali in spoznali, zaCeli so veselja jokati. A to-laZila je je Kirka; dejala je : „Ne jokajte veC, mozje. Vsaj vem, koliko zlega sle prebili i na morji i na suhem od sovraznih ljudij. A sedaj jejte in pijte, da se vam povrne v zile ista moC, kojo ste imeli tedaj, ko ste zapustili skalnato Itako. Kajti sedaj ste brez inoCi in brez poguma, ker so vam vedno v mislih prebite nevarnosti; nikdar vam ni srce veselo, ker ste morali toliko trpeti".
Tako je dejala, a mi smo se potolazili.
Ostali smo tam celo leto, jedoC mnogo mesa in pijoC sladkega vina. Ko je bilo leto u£e pre-teklo, tedaj so me zaCeli tovariSi opominati, naj se vendar ui5e jedenkrat spomniin pozabljene ljube domaCije. To me je ganilo. Objel sem boginji ko-leni ter jo prosil, naj mi izpolni obljubo ter nas poSlje domov. Boginja me je usIiSala in dejala: „T)obro, Odisej, ne spodobi se, da te dalje zadr-2ujem. A izvrSili mcraS poprej drugo pot. Priti
moras najprej v kraljestvo Hada in straSne Per-zefone, da popraSaS duSo Tebanca Teirezija, sle-pega vedeza; njemu jedinernu je podelila Perzefona, da je tudi po smrti pri Cistern razumu, vsi drugi frf'otajo brez zavesti, podobni sencam". PrestraSil sem se, zasliSavSi ta sklep, in zaCel sem jokati. Kajti menil sem, da ne bodem nikdar veC gledal solnCne luCi. JokajoC dejal sem boginji: „0 Kirka, kdo mi pa pokaze pot tja ? V Had ni Se nikdo dospel z ladijo". „Ne skrbi te vodnik", odgovorila je boginja; „Ie razpni veselo jadra in izroCi se brezskrbno severju, ki te ponese Cez morje. A ko-nec Okejana ustavi ladijo; tam je nizko obrezje in log podzemljske kraljice Perzefone, visoko topolovje in nizko vrbovje. Tu najdeS pot v spodnji svet ali Had. Splezaj Cez neko skalovje; tu se izlivata reki Piriflegeton in Kokit v Aberonta, podzemeljsko reko. Predno prestopiS Hadove meje, izkoplji jamo, vatel dolgo in Siroko ; tukaj daruj umrlim duSam zaduS-bino, obstojeCo iz medu, mleka, vina, vode in moke. Obljubi jim tudi, da jim bodeS daroval, pri-SedSi domov, jalovo junico in Teireziji Se po vriiu Crnega ovna. Nato zakolji umrlim duSam ovna in ovco obrnjen proti Okejanovemu toku, a tovariSem ukaZi, naj ja hitro zazgo glasno moleC k bogovoma, silovitemu Hadu in stiaSnej Perzefoni. Tedaj pri-teko k tebi duSe mm lib, hrepeneC piti krv. A ti potegni meC in ne pusti jih blizo, dokler ne pov-praSaS vedeza Teirezije, ki se kmalu pribliza in ti pove usodo tvojega nadalnjega potovanja".
Drugo jutro vzbudim tovariSe in je vspodbu-jam na odhod. A jednega izmej njili ni bilo nikjer; Elpenor mu je bilo ime, bil je najmlajSi, a niti v boji posebno pogumen niti drugaCe dovolj pameten in previden. PrejSnji veCer se je bil namreC nalezej Kirkinega vina, in da bi se malo ohladil, podal se je poCivat na streho. Ko je zjutraj zasliSal Sum odhajajoCih tovariSev, planil je po konci in popol-nem pozabil, da mora iti po stopnicah dol in zvrnil se je naravnost se strehe ter si zlomil zatilnik, a duSa mu je takoj zletela v Had. — Na poti nago-vorim svoje tovariSe:, Vi paC mislite, dragi prijatelji, da pojdemo sedaj naravnost proti domu. Zal, da se motite. Kajti Kirka nam je doloCila drugo pot, pot v Had, da povpraSamo o nadalnjem po-tovanji duSo tebanskega vedeZa Teirezije". Prijatelji so se prestraSili, zasliSavSi to vest; glasno so jo-kali in rili si lase iz glave. A vse javkanje jim ni pomagalo niC. Ukazal sem jim, brez odloga odri-niti z menoj k ladiji. Tja nam je mej tem Kirka u2e prinesla ovna in ovco za daritev ter privezavSi ja na ladiji hipoma izginila izpred ofcij.
Odisej pripoveduje, kako je prisel v spodnji svet in kaj je tam videl.
PotegnivSi ladijo v morje stopili smo vanjo ter odjadrali po nedoglednem morji; boginja je poslala za nami ugoden veter. Proti veCeru prija-drali smo na konec globokega Okejana. Tukaj se
razprostira dezela Kimerijev, ki so vedno zagrneni v gosto meglo ; nikdar ne pogleda nanje solnce se svojimi ZareCimi oCmi, temveC pogubna noC odeva te uboge zemljane. Storili smo vse, kakor nam je bila zapovedala Kirka. Darovali smo umrlim duSam zaduSbino. Kar privro iz teme rajnili duSe, hrepe-neC piti krv. A jaz jim zabranjujem jriblizati se, dokler ne popraSam Teirezije o svojej usodi.
Najprej se mi pribliza duSa tovariga Elpenora. ZajoCem se, ko ga ugledam, ter povpragam pomi-lujoC ga: Kako si paC prigel, Elpenor, poprej peg v ta temni kraj, nego mi na brzi ladiji?" Odgovori mi stokajoC: „Zel duh in nesreCno vino sta me konCala. Zaspavgi 11a Kirkinej higi sem popolnem pozabil, da moram iti dol po stopnicah; prekucnil sem se se strehe ter zlomil si zatilnik, in du§a je takoj zletela v Had. A sedaj te rotim pri vseh tvojih dragib, ki so ti ge givi, pri soprogi, oCetu in Telemahu, vrni se zopet na otok Ajajo in spomni se me tam, da se ti ne razjeze zaradi mene bogovi. Zazgi me z vsem orozjem skupaj ter postavi mi spomenik na morskem obrezji, da se bodo i potomci spominali mene, nesreCnika. Na grob za-sadi mi veslo. s katerim sem veslal, dokler sem bil Se ziv mej svojimi drugovi". Obljubim mu, izvrgiti proSnjo.
Mej tem ko sva se pogovarjala s prijateljem z zalostnimi besedami, pribliza se mi duSa rajne-matera An tikleje, kojo sem zivo pustil doma, ko
7
sem odSel pred Trojo. Zajokal sem, ugledavSi jo; a dasi sem globoko zaloval, nisem je pustil blizo krvi, predno nisem povpraSal Teirezije.
Kmalu se pribliza duSa Tebanca Teirezije se zlatim Zezlom v roci. Spozna me ter nagovori: »Zakaj si paC zapustil, nesreCnik, solnCno luC in priSel sim, da gledaS mrtvece in zalostni kraj? A umakni malo meC od janie, da bodem pil krvi in ti potem povem vso resnico". Utaknem meC v noznico. NapivSi se Crne krvi zaCel je prorokovati vrli vedez: „2eliS dospeti domov, Odisej. A tezko se ti to posreCi. Kajti bojim se, da ne uideS lehko Pozejdonu, ki te preganja, ker si mu oslepil Iju-bega sina. A i tako dospeS domov, Ce tudi po mnogih nezgodah, Ce bodeS znal brzdati i sebe i tovariSe svoje, kedar se priblizate otoku Trinakiji. Tukaj najdete solnCnega boga govejo Credo in drobnico pasoco se. Ce se jih ne dotaknete, uteg-nili bi priti domov, Ce tudi po mnogih nezgodali; Ce se jih pa dotaknete, tedaj prorokujem pogubo i ladiji tvoji i tvojim tovariSem. I Ce tudi sam ubeziS pogubi, vrne.- se domov pozno na tuji ladiji, izgubivSi vse tovariSe svoje. Doma najdeS le zal in bol, oSabne moze, ki ti pojedajo imetje in snubijo soprogo. SnubaCe premagaS in pobijeS ali se zvijaCo ali se silo. Deni potem veslo na rarno in podaj se po svetu, dokler ne prides do Ijudij, ki ne poznajo niti morja, niti vesla, niti ladij. Ko te sreCa potnik, ki poreCe, da nosiS na rami vev-
— 99 — »
nico, tedaj zasadi v zemljo veslo, daruj vsem bogovom, in vrni se zopet domov. Tukaj se ti pribliza prav mirna smrt v pozni starosti. Okrog in okrog bodo ziveli sreCni narodje. To ti resniCno prorokujem".
Tako je prorokoval, a jaz sem ga nagovoril: „Naj bode, Teirezija, so mi u2e bogovi tako uso-dili. A tu vidim duSo umrle matere; tiho sedi blizo krvi, ne upa si, pogledati me v obraz, niti nagovoriti me. Povej mi resniCno, kako bi me mogla zopet spoznati kot svojega sina". Vedez mi je odgovoril: „Komur izmej umrlib pustiS krvi piti, temu se vrne zavest in govor, a komur zabraniS, vrne se nazaj v spodnji svet".
To reksi zletela je duSa Teirezijeva nazaj v Had. Jaz sem pa stal tam nepremiCno in Cakal, da je prisla mati in pila krvi.
Takoj me je spoznala in stokajoC nagovorila: „Sladko dete moje, kako si paC priSel Se ziv v to grozno temoto ? Zivim je to tezko gledati. Ali pri-haja§ sim izpred Troje, blodeC mnogo Casa po morji s tovariSi svojimi? Ali nisi Se priSel v Itako, in nisi Se videl doma soproge?" Odgovorim jej: „Draga mamka, sila me je privedla v Had, da povpraSam duSo vedeza Teirezije. V drago domovino nisem Se priSel, temveC vedno blodim okrog, odkar sem zapustil Trojo. A povej mi resnico: Kako si priSla sim, ali si umrla po dolgi bolezni, ali nagle smrti ? Povej mi tudi, ali mi kraljujeta Se
7*
oCe in sin, ali je uze kdo drug kralj, ker inenijo, da se ne vrnem veC domov? Povej mi tudi, ali mi je zena Se doma pri sinu in mi vse imetje lepo Cuva, ali se je uze z drugim Ahajcem omoZila ?" Nato mi je odvrnila draga mamka: „Soproga te Se vedno priCakuje doma s potrpezljivim srcem; noC in dan joka in vzdihuje po tebi. Tvoje Cesti nima Se nikdo drug, temveC sin Telemah ti vse imetje lepo oskrbuje. A oCe Laert stanuje na de-Zeli, in nikdar ne prihaja v mesto. Po zimi spi na ognjiSCi, kakor hlapci, v slabi obleki, a spomladi in poleti v vinogradu na listji, vedno vzdihujoC po tebi in obzalujoC tvojo usodo; nadlezna starostga uze tare. I jaz sem umrla same Zalosti po tebi, in ri me pograbila dolga bolezen niti sem umrla nagle smrti".
Tako je dejala, a jaz sem hotel objeti duSo umrle matere. Trikrat sem se vzdignil in stegnil roki po njej. hrepeneC objeti jo, a trikrat mi je zletela iz rok kakor senca ali sen. Se veCja bol mi je objela srce in zopet sem spregovoril: „Draga mamka, zakaj se ne pustiS objeti, da si i tukaj v objemu olajSava srce? Ali mi je pa morebiti Per-zefona poslala le neko navidezno podobo, tebi jednako, da bodem Se bolj vzdihoval?"
„Drago dete", odgovorila je mati, „ne slepi te Perzefona, temveC to je usoda umrlim zem-ljanom, da nimajo ni mesa, ni kostij, ni Zil: vse to pozre straSna moC goreCega ognja, ko zapusti
zivotna moC bele kosti, a du§a zleti in frfra kakor sen. A sedaj glej, da prideS zopet na gorenji svet. Vse to vedi, da bodeS pripovedoval pozneje svoji soprogi".
Tako sva se pogovarjala. A glej, sedaj so se priblizale soproge in hCerke gr§kih junakov; vse so botele ob jednem piti Crne krvi. A nisem jih pustil blize, posamezno so morale prihajati, da bi mogel od vsake posebe zvedeti njeno usodo. Videl sem Tiro, Antijopo, Alkmeno, Epikasto, Hlorido, Ledo in Se mnogo drugih ter se z njimi pogovarjal. Ko so se duSe Sibkih Zen razSle, so jele prihajati duSe umrlih junakov. Najprej je priSla duSa Atrida A-gamemnona. NapivSi se Crne krvi spoznal me je takoj. ZaCel je glasno jokati ter me hotel, stezajoC roki, objeti; a ni mu bila veC v udih ona moC, katero je imel poprej. UgledavSi ga sem zajokal, obzalujoC ga, ter povpraSal, kako je sim priSel, ali je poginil na morji ali na suhem, ali so ga ubili sovrazniki ropajoCega Crede ali bojujoCega se za mesto in zenske. Odgovoril mi je takoj : „Bo2anski Odisej, ni me pogubil Pozejdon, niti so me ubili sovrazniki, temveC Aigist in moja soproga sta me zaklala. kakor se zakolje vol pri jaslih. Povabila sta me v hiSo in pogostila ter niC hudega slute-Cega napadla in zaklala. UmirajoC sem §e zgrabil svoj meC, a nesramnica se je odstranila od .mene, in niti oCij mi ni zatisnila. Zategadel svetujem i tebi, bodi previden in ne zaupaj zenski preveC. A
tvoja soproga Penelopa je prepanietna in preCed-nostna, kakor da bi se ti bilo Cesa bati. Kako je bila Se mlada, ko smo mi podali se v vojno ! Ma-lega deCka je tedaj dojila. Ta bode zdaj uze zal mladeniC. S kakim veseljem te objame, vrnivSega se domov. SreCen moz! A meni niti tega veselja ni privoSCila nesramna moja zena. Zaklala me je, predno sem se mogel radovati sina svojega".
Tako sva se pogovarjala, solze prelivajoC.
Sedaj se priblizajo duSe Pelida, Ahileja, Pa-trokla, Antiloha in Ajanta. DuSa brzonogega Ahileja me je takoj spoznala ter vsa zaCudena povpraSala, kako sem se paC upal priti v Had, kjer bivajo brez zavesti sence umrlih zemljanov. Povedal sem mu, da me je sila privedla sim, da bi od Teirezije zvedel, kako pridem domov. „SreCni Ahilej", sem nadaljeval, „najsreCnejSi moz i v zivenji i po smrti! V zivenji smo te Cestili Grki kakor boga, a sedaj po smrti kraljujeS tukaj umrlim junakom. Zategadel ne bodi ti zal, da si umrl, Ahilej!" Ahilej mi je odgovoril: „Ne tolazi me zaradi smrti, vrli Odisej. RajSi bi na zemlji kot hlapec sluzil ubo-gemu kmetu, ki nima mnogo imetja, nego tukaj kraljeval vsem nirtvecem. A povej mi Se o mojem sinu Neoptolemu, ali se je hrabro bojeval v vrstah grskili junakov". Ko sem mu povedal o sinu mnogo slavnih del, kako je bil v boji vedno prvak i v zboru pameten govornik, tedaj se je odstranil, Si-roko korakajoC, s ponosom v srci, da mu je sin tako slaven junak.
Druge duSe umrlih junakov stale so tam zraven potrte, povpraSujoC me po svojili dragih, le Ajantova duga stopila je v stran, Se vedno CrteC me, ker sem bil zmagal v prepiru ob Aliilejevi bojni opravi. Da bi le ne bil nikdar zmagal! Tedaj ne bi bila Crna zemlja tako hitro pokrila tega hra-brega junaka. Ker se mi nikakor ni hotel pribli-zati. nagovoril sem ga s prijaznimi besedami: ,Ajant, sin vrlega Telamona, tedaj niti po smrti mi ne moreS pozabiti srda zaradi nesreCnega orozja? PaC Grkom v pogubo dali so je bogovi, kajti iz-gubili so najhrabrejSega zaSCitnika. Po tebi pa tudi z.dujejo neprestano, kakor po Ahileji. A premagaj srd in pojdi sim, da se kaj pogovoriva". NiCesar mi ni odgovoril, temveC ponosno zopet korakai mej duSe drugih mrtvecev.
Dalje sem videl Minoja podzemeljskega kralja, se zlatim zezlosn v roci, sedecega i sodeCega mrtvece; a ti so okrog svojega kralja sedeC in stojeC posluSali njegovo sodbe.
Tam je leZal zleknen po tleli Titios, devet oral zemlje je pokrival. Na vsaki strani sta mu sedela po dva kragulja in mu razjedala jetra, ki se vedno znova zaraSCajo. To nut je kazen, ker se je pregreSil nad Leto, Zenovo soprogo.
Videl sem dalje Tantala v straSnih mukah. Tam stoji v krasnem jezeru; voda mu sega do brade. Dasi vedno koprni po vodi, no more je piti. Kajti, kolikorkrat se pripogne, da bi pil, tolikokrat
mu izgine voda pod nogama, in prikaze se mu Crna zemlja. Nad glavo mu rasto visoka drevesa; na njih se smejejo soCne liruske, rudeCa jabolka, sladke fige in zlatorumene olive. Huda lakota ga tare. A ko stegne roko, da bi utrgal sad, popihne veter in mu odnese drevje pod visoke oblake.
Tam vali Sisiv veliko skalo na vrh hriba; z rokama in nogama se upira, da bi zmogel breme, in pot mu teCe curkoma po vseh udih. Zdaj bode konec teZave, uze je blizo vrha. A glej, sedaj se mu skala polzne iz rok in zvali se mu zopet v . dolino, nesranma skala. ZaCeti mora delo znova, in to se ponavlja dan za dnem, leto za letom.
Videl sem dalje senco silnega Herakleja. Stal je tam temen kakor noC, drzal puSico na tetivi in gledal srpo okrog, kakor bi hotel prav zdaj ustreliti sovraZnika.
I on je izginil, in prikazale so se du§e Se drugih junakov, uze davno umrlih. A zgrabil me je sedaj tak strah, da sem takoj zapustil grozni kraj, podal se zopet k ladiji in brzo odjadral.
Odisej pripovcdnje, kako je prise I zopet na otok Ajajo, od tam k Sirenam, skoz Ha-ribdo na otok Trinakijo.
Obrnili smo se nazaj na Kirkin otok, da bi tam pokopali umrlega Elponora. DospevSi tja po-
slal sem drugove po umrlega prijatelja. Ko smo nasekali drva, pokopali smo ga, kjer je obrezje najviSe, gorke solze prelivajoC, ter nasuli mu gomilo in zasadil nanjo umrlega drugo veslo.
Mej tern nas je zapazila Kirka. Hitro je pri-tekla k nam, a sluikinje so nam prinesle z njo kruha, mesa in rujnega vina. Boginja nas je na-govorila : „Gudni ljudje, ki ste uSli Hadu, dvakrat umroCi, kajti vsi drugi umirajo le jedenkrat! A sedaj jejte in pijte ves dan ! Jutre ob zori odja-drate, a jaz vam pokaZem pot in vam vse povem, da se vam ne zgodi na poti. bodi na morji ali na suhem, kaka nesreCa". Gostili smo se tedaj ves dan. Ko so polegli zveCer drugovi spat, vedla me je boginja v stran ter mi zaCela pripovedovati: „Najprej dospeS k Sirenam, ki vsakega oCarajo, kdor se jim pribliza. SedeC na zelenem travniku tako krasno in sladko prepevajo, da mimo jadra-joCe oCarajo. Zato je pa okolo njih tudi vse polno belib kostij izgnilib ljudij. A ti zamaSi vsem dru-govom z voskom uSesa, da lie bodo sliSali Carob-nega petja. 1 Ce hoCeS sam posluSati petje, daj si zvezati nogi in roki na jambor, in Ce bi prosil, naj te odvezejo, tedaj naj te zvefcejo Se trdnejSe.
Ko uideS sreCno tam mimo, tedaj te Caka Se hujSa nevarnost v straSnej morskej o£ini, kjer pre-bivata Scila in Haribda, straSni poSastL Tukaj se zozuje morje mej dve visoki skali, komaj streljaj oddaljeni druga od druge. Pod jedno skalo stanuje
Haribda in prezi na lnimo jadrajoCe ter pozira v se vse, kar se ji pribliza, morje, ladije in ljndi, ter za nekoliko Casa zopet vse razdrobljeno izmeCe, kar je poprej pozrla. Te poSasti se ogni, kolikor ti je nioCi in drZi se rajSi druge skale, kjer prebiva druga straSna poSast Scila. Scila prebiva v skalni votlini, Crni kakor noC. in laja kakor mlad psiCek. Ima dvanajst grdib nog in Sest kaCjih vratov; na vsakem vratu ima po jedno glavo, v vsakej glavi po tri goste vrste belili zob, s katerimi neprestano rezi, hoteC vse razdrobiti, kar se jej pribliza. Se nikdar se ni mogel ponaSati ribiC, da bi jej bil brez pogube uSel. I tebi preti velika nevarnost, kedar se jej priblizas.
Kajti takoj stegne svoje glave po tvojej ladiji, in kakor bi pihnil, ti odnese z vsako glavo po jednega tvojili tovariSev. A ti jadraj z vso silo, da reSiS vsaj sebe, ladijo in Se druge prijatelje. SlednjiC prideg na otok Trinakijo, kjer se pase Helijeva (solnCni bog) Creda. Ce se je ne dotakneS, tedaj prides domov, Ce tudi po mnogih nezgodah. Ce se je pa dotakneS, tedaj gorje i tebi i prijateljem tvojim ! I Ce se tudi sam reSiS, prideS domov pozno, izgubivSi vse drugove".
Tako mi je prorokovala boginja, a jaz sem si vse dobro zapomnil. Drugo jutro smo ob zlati zori odjadrali, a boginja je poslala za nami ugoden veter. Mej potjo sem drugovom vse povedal. kar sem zvedel od Kirke. Ko se mi je zdelo, da bi
utegnili bili uze blizo Siren, tedaj sera zaniaSil prijateljem u-esa z voskom, mene pa so privezali z debelimi vrvmi na jambor. Tako smo jadrali proti Sirenam. Uze od daleC so nas zagledale in pritekle na obrezje. Prekrasne deve ! ZaCele so prepevati se sladkim glasom; pele so : „Pojdi sim, slovefii Odisej, zaSCitnik Ahajcem, in ustavi tukaj ladijo, da bodeS sliSal naSe petje« Se nikdo ni jadral tod mimo, da ne bi bil posluSal naSih ust sladkozve-neCih glasov. Vsakdo se vraCa potem domov. ko se je zabaval in mnogo novega zvedel. Kajti rae vemo vse, kako so se Grki in Trojanci po bogov sklepu trudili, a vemo tudi vse, kar se godi po dalnji zemlji".
Tako so prepevale s prekrasnini glasom, a meni je utripalo srce. Rad bi jih bil Se dalje posluSal ; zato sera migal svojim drugovom, naj me odvezejo. A vzdigneta se Perimed in Euriloh in me Se trSe zvezeta. Ko smo uie pustili daleC za soboj Sirene, tedaj so si tovariSi odmaSili uSesa, mene so pa zopet odvezali.
Jadrali snio naprej, in kmalu smo zagledali kipenje morskih valov ob skale in zasliSali straSno bobnenje. Mojim drugovom so od strahu padla vesla iz rok, in ladija se je ustavila. A jaz skofiim po konci in vspodbujam prijatelje rekoC : „Prijatelji, vsaj smo vajeni nevarnostim. VeCje zlo paC ne pride Cez nas kakor takrat, ko nas je Polifem imel vjete v svoji peCini. A tudi od tam smo uSli po
moji zvijaCi in hrabrosti. Zategadel posluSajte me ! Veslajte z vsemi moCmi, sedeC na klopeh, da fim preje premagamo to straSno kipenje. A ti, krmar, zapomni si dobro : drzi ladijo ven iz hudega vrtinca in silovitega kipenja in obraCaj jo proti skali tam, da nas ne vrzeS v pogubo". Tako sem prijatelje svaril, naj se varujejo Haribde, in ubogali so me; a o Scili jim nisem nifiesar oinenil, bojeC se. da ne bi mi zopet vrgli vesla iz rok in poskrili se po ladiji. V tem smo prisli z ladijo prav blizo Haribde, ki je valovje se Svojim pozresnim zrelom pozirala in je potem zopet izmetavala. Ko je valovje izme-tavala, tedaj je vse kipelo in vrelo kakor v kotlu nad ognjem, in bele pene so prSele proti nebu, a ko je zopet pozirala, tedaj se je Crno valovje po-grezalo do najnizjih globoCin, na dnu si lehko videl Crno blato, a ob skali je straSno bobnelo in grmelo. StrmeC in tresoC se gledali smo ta straSni prizor. obraCali ladijo na levo, in pribliZali smo se drugi poSasti Scili. A bilo je uze prepozno, ogniti se jej, kajti uZe je zgrabila Sest najboljSih mi drugov in je pozrla. Videl sem je, kako so mej belimi zobmi straSne poSasti Se rnahali z rokami in nogami, sliSal sem je, kako so Se iz poSastinega Zrela klicali me na pomoC, a v tem hipu so tudi uze izginili. Mnogo zla sem prebil na svojem potovanji, a niC straSnejSega mi niso videle oCi od tega prizora, ki mi ne pride fcive dni veC iz spomina.
Ko smo tako ubezali Scili in Haribdi, dospeli
smo na sreCni otok solnCnega boga Helija. Uze od daleC smo sligali mukanje goveje zivine in bleke-tanje ovc. Spomnil sem se takoj svarilnih besed vedeza Teirezije in boginje Kirke. Tedaj sem sve-toval drugovom, naj se ognemo otoka Trinakije, ker nam preti tam nova nevarnost, in naj jadramo mimo njega naprej. A to je uzalostilo moje tovarise, in Euriloh je takoj odgovoril jezno : „PaC trd Clovek si in brezsrCen, Odisej, in iz samega Zelezja, ker nam ne dopugfiaS, da bi utrujeni in onemogli stopili na otok in okrepCali se z jelom in pilom. Gonig nas sedaj v noC daleC z otoka na Siroko morje I In vendar prihajajo po noCi zli vetrovi, ki pokon-Cujejo ladije. Kako naj bi potem ubezali pogubi ? Daj, ostanimo Cez no5 na otoku pri brzih ladijah in veselej veCerji, a jutre ob zori odjadramo dalje".
Tako je govoril, in vsi so glasno odobravali njegove besede. A jaz sem uvidel, da nas hoCe kak bog pogubiti. Tedaj sem jim dejal: „PaC lehko me premagate jedinega, ker vas je toliko. Udati se vam lioCem. A prisezite mi poprej sveto prisego, da mi nikdo ne ubije nobene zivali solnfinega boga, temveC da se zadovoljite z jedmi, katere nam je dala Kirka." Ko so mi vsi prisegli, jadrali smo v pristaniSCe; tam blizo je bila sladka voda. IzstopivSi iz ladije pripravili smo si brzo ukusno veCerjo jn se poSteno gostili z jelom in pilom. Po veCerji objokovali smo drugove, katere nam je pozrla Scila, dokler nas ni objel sladek sen.
Proti jutru nam poSlje Zen straSen vihar; nastala je zopet straSna noC. Ob belem dnevu spravimo ladijo v neko peCino, kjer je bilo plesiSCe in zaba-viSCe pomorskim niinfam. Tedaj sem zopet zabiCal prijateljem, naj se ne dotaknejo nobene Zivali Helija, ker itnamo v ladiji §e obilo jela in pila. Ves mesec smo morali ostati tam, ker je pihal vedno le jug, kateremu se je tu pa tam pridruzil Se vzhodnik. Dokler smo imeli §e dovolj zaloge v ladiji, bilo nam je dobro. A ko nam je poSla vsa hrana, tedaj so bili moji drugovi prisiljeni, iskati si je po otoku. Lovili so ptiCe in ribe in kar jim je sicer priSlo pod roke. I jaz sem se nekega dne napotil po otoku i prosil vse bogove, naj bi mi pokazdi pot v domovino. Tedaj sem si poiskal zaveten kraj, da bi bil varen pred vetrom ; kmalu sem sladko zadremal. V tem je pa Euriloh dajal drugovom poguben svet. „PosluSajte me," je dejal. „Vsaka smrt je sicer straSna revnim zemljanom, a najstraSnejSa smrt je, poginiti lakote. Idimo tedaj in ubijmo najtolstejSe govedo Helija, darujmo najboljSe kose bogovom, a drugo bodi nam v jed ! Ce se vrnemo sreCno v ltako, tedaj uze potolazimo solnCnega boga; sezidati mu hoCemo tam in posvetiti krasno sveti§Ce, a v njem razobesiti mnogo krasnih darov. Ce se pa uze nikakor ne bode dal pomirili zaradi ubitega goveda in nam sklene pokonCati ladijo, no, tedaj je pa bolje bipoma izdihniti duSo v valovji, nego poCasi hirali tukaj na samotnem otoku".
Tako jim je svetoval, in drugovi so ga sluSali. Hitro so prignali k ladiji najlepSe krave, ki so se pasle tam blizo. Ubili so je, darovali najlepSe kose bogovom, a ostale nataknili na raznje in spekli. VzbudivSi se korakai sem k ladiji; ufce od daleC me je obdajal prijeton vonj tolste peCenke. Globoko sem vzdihnil k nebu : „Otec Zen in drugi veCni bogovi, paC v mojo pogubo zazibali ste me v sladki sen, kajti mej tern so se moji drugovi hudo pre-greSili".
Hitro je Heliju sporoCila brza poslanka, da smo mu ubili krave. Tedaj je Helij v neumrocih zboru spregovoril ves razjarjen: „Otec Zen in drugi veCni bogovi, kaznujte Odisejeve drugove, ker so mi v svoji predrznosti ubili krave, nad kojimi sem imel veliko veselje, i ko sem stopal na zvezdnato nebo, i ko sem se zopet vraCal z neba na zemljo. Ce mi ne daste dovoljnega zadoSCenja, zaidem v Had in tam bom svetil mrtvecem". „Helij, le sveti sreCnim nebeSCanom in ubogim zemljanom," odgovoril mu je Zen, „a Odiseju boCem z ognjenim bliskom na drobne koSCeke raztreSCiti brzo ladijo". To sem sliSal od lepolase Kalipse, katerej je po-vedal bozanski sel Hermej.
PriSedSi k ladiji oSteval sem drugove svoje, a ni je bilo veC pomoCi, krave so bile uze mrtve. Bogovi so jim pokazali takoj CudeZna znamenja: kravje koze so lezle okrog, meso na raznjih, peCeno in surovo, je mukalo, kakor nmCejo krave. Sest
dnij so se gostili ljubi drugovi z mesom Helijevih krav. Sedmi clan, ko je vihar polegel, razpeli smo zopet jadra in izroCili se vetrovom. Ko nam je uze izginil izpred oCij otok in nismo videli niCesa dru-gega okrog in okrog razven morja in neba, tedaj je razprostrl Zen nad nami temen oblak, in po-temnelo je morje pod njim. Nastal je straSen viharr ki je raztrgal obe vrvi jambora. Jambor se je zvrnil na tla in z njim vse orodje ; padel je krmarju na glavo in razbil mu vso Crepinjo, da se je po-greznil v morje kakor kak potapljac, in na mestu je zapustila du§a bele kosti. Ob jednem je zagrmelor in ognjena strela je udarila v ladijo, da se je raztreSCila. Drugovi moji so padli iz nje in podili se po valovji kakor pomorske vrane, dokler se niso pogreznili in mi izginili. A jaz sem zgrabil za vrv, ki je visela z jambora, in sem zvezal z njo jambor in podladije, sedel nanj ter se izroCil slepej usodi.
Sedaj je polegel vihar, potihnil je zahodnik, a nastopil je jug, ki me je gnal nazaj proti Ha-ribdi. Vso noC me je gonil sem ter tja, a ob solnCnem vzhodu priSel sem nazaj k Haribdi, ko je ravno pozirala valovje. A jaz sem se zgrabil za figovo drevo, viseCo raz skalo, ter visel tam, dokler se ni zopet prikazal iz zrela moj brod. Tedaj sem pa z drznim skokom planil nanj in sem veslal po vrtincu. In glej, dobri Zen me odvrne od Sciline skale ; drugaCe ne bi bil uSel poguDi.
Devet dnij sem se podil po morji, a deseto
noC so me zagnali bogovi na otok Ogigijo, kjer prebiva lepolasa boginja Kalipsa ki me je prijazno vsprijela in skrbno gostila. A kaj bi vam to zopet pripovedoval ? Vsaj sem ule vCeraj pripovedoval v hisi, tebi in tvojej soprogi, in sitno mi je, zopet pripovedovati, kar sem prav jasno pripovedoval.
Odisej se poslovi od Fejakor ter pride na Itako.
Tako jim je pripovedoval Odisej, a Fejaki so bili Se vsi zamaknjeni ter so molCali. SlednjiC spre-govori Alkinoj: „Odisej, ker si uze priSel v moj dvor, upam, da ne bodeS veC blodil po svetu, temveC da dos eS kmalu sreCno domov. A poslu-Sajte me tudi vi, plemetniki, ki pijete vino v moji dvorani in zraven posluSate Se pevca! Obleke ima dovolj naS gost v gladki skrinjici in umetno izde-lane zlatnine in Se mnogo drugih darov, katere so mu sim prinesli fejaSki plemetniki. A dodaj teniu vsak izmej nas Se po velik trinog in kotel, a nam to povrne pozneje ljudstvo".
Tako je govoril Alkinoj, in vsem so dopadale njegove besede. Sli so domov poCivat, a drugo i jutro ob zori prinesli so k ladiji medovino, kojo je Alkinoj sam na ladiji lepo spravil pod klopi, da ne bi bila veslarjem na poti. Nato so Sli zopet v Alkinojev dvorec pripravljat si obed. Tam jim je zaklal Alkinoj debelega vola. Ko so darovali Zenu tolsti bedri, zaCeli so sami obedovati, a razvese-ljeval je je bozanski pevec Demodok, narodov
8
ljubljenec. Odisej se je pa mej obedom pogostoma obraCal proti bleSCeCemu solncu, zeleC, da bi kmalu zaslo; kajti rad bi bil uze odpotoval. Kakor hrepeni po veCerji kmetiC, ki je ves dan tezko oral, in Caka solnCnega zahoda, prav tako tezko je Cakal Odisej, da bi uze solnce zaSlo. SlednjiC spregovori: „Mo-goCni kralj Alkinoj, darujte bogovom ter odpoSljite me, in bodite mi vsi zdravi! UZe mi je vse pri-pravljeno, Cesar si je zelelo srce, ladija in spremstvo ter ljubi darovi. Da bi le naSel doma zdravo so-progo in zdrave vse drage prijatelje! A vi, ki ostanete tukaj, osreCujte soproge svoje in deco svojo ! Bogovi naj vam dade vsakojake blagosti, a nezgoda naj se nikdar ne ugnezdi v vaSa domovja!"
Vsi so glasno pritrjevali njegovim besedam, a Alkinoj je ukazal klicarju Pontonoju, naj Se jeden-krat meSa vrC in nalije vsem gostom okrog kozarce. Darovali so vsem sreCnim bogovom, da bi njih gost sreCno dospel domov. A Odisej se je zopet vzdignil, podal svoj kozarec kraljici Areti v roki, ter jo nagovoril: „Da si mi vedno zdrava in sreCna, kraljica, dokler se ti ne pribliza starost in smrt, zemljanom obCna usoda. Jaz se vrnem domov, a ti veseli se v tern dvoru se soprogom svojim in deco svojo ter se svojim ljudstvom.1'
To rekSi prestopil je dvorca prag, a kralj je poslal i. njim klicarja, da bi ga spremil do ladije, kraljica pa tri sluzkinje. Jedna mu je nosila suknjo in plaSC, druga zaprto skrinjico, a tretja jelo in
pilo. Ko je bilo na ladiji vse shranjeno in lepo pospravljeno ter mehko postlano, stopil je noter Odisej in za njim veslarji, ki so Cvrsto gonili brzo ladijo po gladkem morskem zrcali.
Sladek sen je Odiseju zatisnil oCi, da je trdno spal, kakor bi bil mrtev, a ladija je plavala, po mirnem morji, kakor teCe po gladki ravnini voz, v kojega so vprezeni Stirje zrebci; niti kragulj ne bi je mogel dotekati. Tako hitro in varno je nosila moza, podobnega bogovom, ki je toliko prebil i v bojili i po morskih valovih, a sedaj je mirno spaval ter pozabil vse prebito gorje.
Ko je zasvetila danica, oznanujoCa zemljanom prihod zgodnje zore, pritekla je ladija na Itako, v varen zaliv, posveCen pomorskemu bogu Forkisu. Dve skali z visokimi stenami se raztezati tukaj proti morju, da so ladije popolnem zavarovane proti vetrovom, kedar dospo v ta zaliv. Tam zadej se vzdiguje Siroperna oljka; blizu nje je vabljiva peCina, senCna in hladna, posveCena pomorskim nimfam. V njej vidiS kamenite vrCe in roCne urne, v katerih narejajo buCele med nimfam v hrano. Tam so velike statve ; na njih tko nimfe Skrlatne preproge, Cudovita dela. Po peCini teCe voda, ki nikdar ne usahne. Uhoda ima dva, jednega od severja za zemljane, a drugega od juga, posveCen nebeSCanom. Pri tej peCini ustavili so ladijo Fejaki, dobro poznajoC kraj. IzstopivSi iz ladije vzdignili so iz nje i Odiseja, Se vedno trdo speCega, ter
8*
polozili ga na mehek pesek. Izlozili so mu tudi krasne darove, katere so mu dali v spomin Fejaki, ter je deli na tla pri senCnati oljki, malo strani s poti, da ne bi jih zapazil mimogredoC potnik, dokler bi Odisej Se spal, in jih ukradel. Nato so zopet sedli na klopi in odveslali domov.
A Pozejdon ni pozabil grozenj, katere je bil za-grozil Odiseju, oslepivSemu sina mu Polifema. Za-tegadel se obrne sedaj do mogoCnega Zena z gro-zilnimi besedami: „Kako naj me paC Se spoStujejo neumroCi bogovi, ko me zasmehujejo uze zemljani, Fejaki, ki so vendar le mojega rodu. Glej, zdaj so mi privedli domov Odiseja, speCega na ladiji, ter polozili ga na suha tla, obdarovavSi ga poprej s krasnimi in dragocenimi darovi. In vendar sem upal, da bode Odiseju Se mnogo prebiti, predno se vrne v drago domovino". Zen mu odgovori: „Ce te kdo uzali, vsaj ti je vendar dovoljeno, maSCe-vati se na njem. Idi, pa spremeni Fejakom ladijo v skalo, ko se uife pribliza zemlji, ter obdaj jim mesto z visokim gorovjem". To zasliSavSi podal se je Pozejdon takoj na Sherijo, v dezelo Fejakov, priCakovat tam njih ladijo. UZe se je priblizavala zemlji, z razpetimi jadri rezoC temno valovje. A sedaj jo udari zemljetresitelj se svojo koSCeno roko, da se je spremenila v skalo, ki je obtiCala v morji — in uze izgine. ZaCudeno se pogleduje ljudstvo, CeS kdo je paC privezal ladijo v morji blizo domaCega obrezja. A Alkinoj jim govori: „Gorje nam, zdaj
se lzpolnjuje nad nami prastaro prorokovanje. Je-zil se nam bode Pozejdon, pripovedal mi je otec, ker sprevajamo vsakega potnika varno domov. Ko se nam vrne nekdaj prekrasna ladija s takega spremstva, tedaj jo uniCi Pozejdon na morji, a mesto nam obda z visoki mi gorovjem. Tako mi je pripovedal starec, in to se je zdaj izpolnilo. A slu-Sajte, kaj vam govorim. V bodoCe odrecimo vsa-kemu spremstvo, kdor bi utegnil priti v naSe mesto, a Pozejdonu darujmo dvanajst izbranili volov. Mo-goCe, da se nas potem usmili in nas ne obda z visokim gorovjem". Tako jim je govoril, a Fejaki so se zbali in molili k Pozejdonu ter darovali mu daritev.
V tem se je Odisej vzbndil v doinaCi dezeli, 111 ni je spoznal. Bil je uze dolgo od doma, jako dolgo. Vrhu tega je razlila Atena okolo njega gosto meglo, da ne bi ga nikdo spoznal, niti soproga, niti prijatelji, niti meSCanje, predno ne hi se maS-Ceval na prevzetnih snubaCih. Zategadel se mu je zdelo vse tuje, i gladke steze, i varna pristaniSCa, i visoke skale, i cvetoCe drevje. Planil je po konci in zrl tja po domaCi dezeli ter globoko vzdihoval: „Gorjc mi! V kojih ljudij dezelo sem paC priSel ? So-li divjaki in zaniCevalci bozjib zakonov, ali gostoljubni in pobozni ? Kam naj spravim vse to blago, in kam naj se obrnem potem sam? Tukaj ga ne morem pustiti, da mi ga kdo ne ukrade, a zopet ne ve,n, kam bi je skril. Da bi bil paC ostal
tam pri sreCnih Fejakili! A vendar niso bili po vse tako poSteni ti pobozni Fejaki, kakor so se kazali. Obljubili so mi, da me sprejmo v drago domovino, a privedli so me sim v tujo dezelo. Zen, maSCevalec ubogim prosilcem, kaznuj je! Vsaj gledaS vse Ijudi in kaznujeS njih pregrehe. A sedaj preStejem svoje imetje in pregledam, ali so mi kaj odvedli se seboj dobri Fejaki".
To rekSi preSteval je prekrasne trinoge in kotle, zlato ter lepo tkane obleke, in niCesar ni pogreSal. A zalujoC koprnel je po ljubi svoji do-movini ter lazil tam okolo po obrezji sumeCega morja. Kar se mu pribliza Atena, podobna mlademu, Cvrstemu ovCarju, lepo obleCenemu, kakor so kralj evici, s palico v roci. Uveselil se je Odisej ugleda-vSi jo. PriblizavSi se jej nagovoril jo je: „Da si mi zdrav, prijatelj ! Tebe sem prvega sreCal v tej dezeli. Bodi mi milosten! Prosim te kakor boga in objemljem ti koleni: reSi mi imetje i rcSi mene ! A povej mi najprej resniCno: Kako je ime tej ile-zeli, kako tem ljudem? Je-li otok, kamor sem priSel, ali kopna zemlja?" Odgovorila mu je bistrooka boginja: „Neumen si, tujec, ali pa prihajaS od daleC, Ce me po vpraSuje§ po tej dezeli. Nikakor ni neznana, poznajo jo i ljudje, ki stanujejo proti solnCnemu vzhodu, i oni, ki zive proti mraCnemu zahodu. Sicer je skalnata in ne skaCejo po njej konji, a nikakor ne uboga. Rodi zita v obilji in vina, in napaja jo vedno dez in rosa. Tudi redi
mnogo ovc in koz ter ima vsakovrstnega lesa in nikjer ne nedostaja pitne vode. 11 a k e ime je dospelo celo do Troje, ki lezi, kakor pravijo, jako jako daleC.
Vzradostil se je bozanski trpin, zasliSavSi ime preljube svoje domovine, ter je zaCel pripovedo-vati boginji izmiSljeno bajko, kako je uSel s polo-vico svojega imetja s Krete, dalnjega otoka, kjer j e tudi uze sliSal pripovedovati ob Itaki. Ko je konCal, nasmehnila se je boginja, pogladila mu lice z roko ter spremenivSi se v zeno, lepo in veliko ter veSCo krasnih del, ga nagovorila: „PaC jako zvit in premeten bi moral biti oni, ki bi te pre-kosil v zvijaCah ! Pretkani lisjak, niti v svoji do-movini noCeS opustiti prevar in laznjivili besed, ki so ti ljube uze od rosne mladosti. A ne govoriva dalje o tem! Vsaj sva oba zvita in modra, kajti ti prekaSaS vse zemljane po zvitosti, a jaz sem najmodrejSa mej vsemi nebeSCani. In vendar nisi spoznal svoje zaSCitnice, Palade Atene, ki ti v vseh nevarnostih pomagam, in ki sem te tudi prikupila vsem Fejakom. I sedaj sem priSla sim, da ti dam dobrih svetov, ti skrijem imetje, ki so ti je dali sloveCi Fejaki, in da ti povem, koliko gorja te Se Caka pod domaCo streho. A ne izdaj se nikomur niti izmej zen niti izmej moz, da si Odisej, ki se je vrnil domov, temveC prenaSaj mirno vse gren-kosti in krivice oSabnih snubaCev".
Zviti Odisej jej je odgovoril: „Tezko je, bo-
ginja, umroCemu zemljanu, spoznati te, tudi Ce je jako moder; kajti spreminjaS se v razne podobe. To vem dobro, da si mi bila poprej naklonjena, dokler smo se pred Trojo bojevali sinovi Ahajcev. A ko smo razdejali Prijamovo mesto, te u£e nisem veC videl, Zenova hCerka, niti nisem opazil, kedaj si stopila na ladijo, da bi mi odvraCala nezgodo. Toda sedaj povej mi resniCno: Ali je res, da sem prigel v ljubo domovino? Ali se ne SaliS z menoj in me le mamU ?"
Boginja mu je odgovorila: „Da mi verujeS, pokazati ti hoCem Itake lego. Tukaj je zaliv, po-sveCen pomorskemu bogu Forkisu, tam Siroperna oljka, a tam oboCna peCina, kjer si uze tolikokrat daroval nimfam bogate darove, tam zadej pa lezi gorovje Neriton, zaraSCeno z gostim lesom". To reksi razgnala je gosto meglo, in prikazala se je zemlja. Tedaj se je Odisej vzradostil, spoznavSi svojo ljubo domovino, je pokleknil ter poljubil rodno svojo zemljo, povzdignil roki ter molil k nimfam: „Nimfe, Zenove hCerke, paC nisem veC upal, da vas bodem Se kedaj videl. A sedaj bodite mi pozdravljene s prijaznimi molitvami! Tudi daroval vam bodem, kakor poprej, Ce me pusti zi-veti Atena ter mi ohrani ljubega sina".
Nato mu je pomagala boginja varno skriti vse imetje, koje je prinesel se seboj, v oboCnej peCini, pred katero je naposled zavalila velik, tezek kamen. Vedla ga je potem pod Siroperno oljko,
kder sta sedla ter se dolgo zaupno razgovarjala. Boginja je svojemu ljubljencu vse natancno pripo-vedovala, kako nesramni so snubaCi v njegovi hiSi, kako mu je vedno zvesta predraga soproga, kako noC in dan po njem vzdihuje ter pretaka britke solze, a kako se bode naposled maSCeval na prev-zetnih snubaCih ter je vse pomoril. Ko je Odisej sliSal vse to, vskliknil je: „Gorje mi! Da mi nisi vsega tega razodela, milostna boginja, naSel bi bil, pri§ed§i domov, prav tako zalostno smrt, kakor Agamemnon v Mikenah. A Ce mi ti obljubig svojo pomoC, tedaj se ne bojim niti tristo sovraznikov". Odgovorila mu je nato bistrooka boginja: „Ne boj se mi, dragi prijatelj! Ne spustim te izpred oCij, kedar pojdeva na delo. Tedaj se pa marsikateremu oholeZu, ki je sedaj tvoje imetje, razlijo mozjani po dvorani. A pred vsem te hoCem spremeniti, da te nikdo ne spozna. Meso se ti zgrbanCi na krepkib udih, z glave ti odpadejo plavi lasje, sedaj lepe oCi gledale bodo neumno in krizem. Vrhu vsega tega obleCem te §e v umazane cunje, da se te vsakdo ogne, kdor te zagleda.
V tej podobi te nikdo ne spozna, niti snubaCi, niti soproga, niti sin. A poiSCi najprej naj-zvestejSega podanika, vrlega svinjarja Eumaja, ki ti je zvesto udan ter ljubi sina tvojega in Cednostno ti soprogo. NajdeS ga pasoCega svinje pri studenci Aretuzi. Pri njem se pomudi ter povpraSuj ga po vsem. A jaz pojdem v tem v Lakedajmon po ljubega
ti sina Telemaha, ki se je podal tja k Menelaju povpraSevat po tebi". „Zakaj me nisi uze poprej vsega povedala", vpraSal je Odisej nekoliko ne-voljen, „ko ti je vendar vse znano ? Morda blodi tudi on v revSCini po morji, v tem ko mu prev-zetni snubaCi jedo imetje ?"
Pomirila ga je boginja rekoC : „Ne skrbi te sin, Odisej! Njemu se dobro godi. Tam sedi v Atridovem dvoru in ima vsega v obilji. Sicer preze nanj snubaCi, ki ga hote umoriti, predno se vrne domov. A to se jim ne posreCi, poprej bo marsi-katerega izmej njih pokrivala Crna zemlja". To reksi dotaknila se ga je boginja s palico. Takoj se mu je zgrbanfiilo meso na zivotu, plavi lasje so mu izpadli, gledal je krizem, in pogled mu je bil tako moten, tako neumen !
Oblekla ga je Se v stare, zamazane cape, vrgla mu Cez rameni raztrgano malho, dala mu v roko beraSko palico ter izginila.
Odisej pride k svinjarju Euuiaju.
V takej beraSkej opravi podal se je Odisej po strmej pogorskej stezi proti kraju, katerega mu je bila boginja zaznamenovala. Eumaj je edel nas dvoriSCi pred koCo, okolo koje si je sam bil na-pravil trden zid. V tem oboru je stalo dvanajst svinjakov, drug poleg drugega, a vsak je hranil po petdeset mastnih svinj plemenic; prasci so lezali zunaj obora. Stevilo prascev se je od dne do dno
krCilo; kajti vsak dan moral je poslati Eumaj snu-baCem jednega, najbolj pitanega, v mesto za tolsti obed, a vendar jib je bilo Se tristo in Sestdeset. To Credo Cuvali so Stirje veliki psi, podobni pozreSnim volkovom.
Eumaj je ravno rezal si podplate iz govejega usnja, ko se je priblizal Odisej njegovemu oboru. Drugi hlapci so bili na delu : trije so pasli svinje na raznih krajih, a Cetrti je gnal snubaCem v mesto mastnega prasca.
Kar zapazijo psi prihajajoCega beraCa ter se zazeno lajajoC proti njemu. Odisej sede, in palica mu pade iz rok. Slabo bi se mu bilo godilo pri svojem oboru, da ni takoj pritekel Eumaj k vratom ter s krikom in kamenjem zapodil pse, jednega sim, a drugega tja. Potem se obrne proti neznanemu beraCu ter ga nagovori: „StarCek, kmalu bi te bili psi raztrgali, a jaz bi bil dozivel veliko sramoto. In vendar so mi podelili bogovi uze dovolj gorja ! Tukaj sedim obzalujoC in obiokujoC svojega vrlega gospodarja ter pitain njegove svinje tujim ljudem, v tem ko se on sam klati po tnjib krajih ter prosi morda laCen pri tujili ljudeli kosCeka kruha, Ce splob Se zivi in gleda soInCno luC. A idiva, starCek, v mojo koCo, da se najprej najeS in napijeS, in mi potem poveS, od kod prihajaS in kaj si uze prebil".
To rekSi vedel ga je vrli svinjar v svojo koCo, postlal mu tla z gostim vejevjem ter pogrnil je s kozo divjega kozla in posadil na ta sedez svojega
gosta. Odisej se je uveselil o tem vsprejemu ter zahvaljeval svojega dobrotnika in prosil mu sreCe nebeSke. Oclvrnil mu je vrli Eumaj: „Gosta se ne sine zaniCevati, tudi Ce bi bil slabSi od tebe, kajti Zen je zaSCitnik vsem gostom in beracem. Moj dar je sicer majhen, a prihaja od srca. Da bi bil ostal moj dobri gospod doma, tedaj bi se mi Se boljse godilo in mogel bi te Se boljSe pogostiti. Dal bi mi bil samostojen dom, imetje in Se pridno zenko. A ni ga uze nikjer! Sel je pred Trojo maSCevat Agamemnonovo cast! Da bi paC popolnem poginil Helenin rod, ki je pogubil toliko vrlih moz !"
Nato se je opasal svinjar in podal se v svi-njake, polne praSiCev. Dva je zgrabil, ju zaklal, osmodil, razrezal in potem spekel na raznji. Ko ju je spekel in potresel Se z belo moko, poloZil je peCenko pred svojega gosta, ter napolnivSi mu vrC se sladkim vinom ga tako nagovoril: „Jej, gost, kar ti more ponuditi hlapec, prasetino! Mastne svinje mi pojedajo predrzni snubci, ki so brezboz-nejSi orl silnih pomorskih tolovajev. NajbrZe so uze zvedeli mojega gospodarja zalostno usodo; drugaCe ne bi se vedli tako predrzno. Ne snubijo kakor drugi snubaCi, ki prinaSajo v nevestin dom bogatih darov. Nasprotno ! Ti lopovi zro in pijo po noCi in po dne v hisi moje gospodinje in niti spat ne hodijo domov. A vedi, da je bil moj gos-podar neizmerno bogat, najbogatejsi moz na Itaki in sploli na zemlji; dvajset veljakov ne bi ga zmog-
lo v premozenji. PosluSaj me, koliko je njegovo imetje. Ima dvanajst govejih Cred, dvanajst svinj-skih, dvanajst kozjih in dvanajst ovCjih, katere mu paso vrli pastirji. Tukaj na Itaki se mu pase jed-najst kozjih fired, katere Cuva jednajst kozarjev. Vsak kozar mora vsak dan po jednega kozla, naj-bolj pitanega, poslati snubaCem v mesto. A jaz pasem tukaj in Cuvam svinje in moram vsak dan izbrati snubaCem najmastnejSega prasca".
Tako je pripovedal svinjar, a Odisej je mej tem jel in pil ter molCal in v svojem srci premiS-ljeval, kako pogubi snubaCe. Ko se je Odisej najel in napil, napolnil mu je Eumaj Se kozarec, iz kojega je navadno sam pil, ter ga ponudil svojemu gostu. Odisej se je uveselil, vzel kozarec ter spregovoril: „Povej mi, prijatelj kako je ime bo-gatemu mozu, ki te je ukupil, in ki je poginil, kakor pravis, v Agamemnonovi vojski. Bog ve, morda sem ga uze kje videl, in mogoCe, da ga poznam. Kajti vedi, da sem prehodil uze mnogo sveta!" Eumaj mu je odgovoril: „Vsak tujec in potnik, ki pride, hrane iSCoS, na Itako, se oglasi pri mojej gospodinji in jej pripoveduje izmiSljene lazi o nje-nem soprogu, ki tava Se vedno po svetu. A ona vsakega prijazno vsprejme, ga posluSa ter obdari z jelom, pilom in novo obleko, a moz se jej Se vedno noCe vrniti iz tujine. I ti bi se hotel sedaj kaj izmisliti in si tako pridobiti novo obleko. A ne opraviS niCesar veC, kajti uze ne veruje niko-
mur niti besedice veC, kdor jej pripoveduje o nje-neni soprogu, kojega obzaluje in objokuje noC in dan. Gotovo so ga snedli psi in brzi ptiCi, ali pa pozrle ribe, in kosti mu leze kje na obrezji. zasute s peskom. Tako je poginil, a nam vsem je zapustil le zalost, sosebno pa meni. Kajti tako dobrega gospodarja ne najdem veC, naj ga grem iskat krizem sveta, niti Ce se vrnem k roditeljem svojim, ki so me rodili in vzredili. Da, niti po njih toliko ne za-lujem, kolikor po Odiseju. A hudo mi je pri srci, imenovati ga; tako dober in mil mi je bil in pri-jazen, moj ljubi gospod".
„Prijatelj, Ce si uze tako neveren", odgovoril mu je Odisej, „da trdovratno in zaupno trdis, da se Odisej ne povrne veC domov, tedaj ti prisezam sveto : Odisej se povrne domov. A plaCilo za veselo novico mi daS Se le tedaj, kedar se zares vrne, poprej ne vsprejmem niCesar, dasi sem zelo po-treben. Iz dna srca sovrazim onega, ki iz rev§Cine govori laz. Pri Zenu prisegam in pri tem gosto-ljubnem ognjiSCi: Se ta mesec se povrne domov bozanski Odisej". „StarCek", odgovoril mu je Eumaj, „niti ti dam plaCilo za veselo novico, niti se povrne domov Odisej. A pij sedaj mirno in govoriva o drugih reCeh in teh me veC ne spominaj! Kajti srce me boli, kedar me kdo spomina mojega gospodarja. Pustiva sedaj prisego ! Sedaj globoko zalujem i po njegovem sinu Telemahu. Njega so bogovi vzredili kakor mlado drevesce, in upal sem, da bode kedaj
mej mozi tako krasen in obCudovan, kakor je bil njegov oCe. A sedaj ga je jeden izmej neumroCih zaslepil ali pa kdo izmej umroCih ljudij. Podal se je v Pil povpraSevat po svojem oCetu. In sedaj prezajo nanj predrzni snubaCi, da ga ubijejo in tako unicijo zarod bozanskega Arkejzija. A povej mi, ljubi starCek: od kod si, kdo so ti roditelji in kde ti je rojstno mesto, na kateri ladiji si pri-Sel sim? Vsaj peg vendar-nisi prigel?"
„Leto in dan bi ti moral pripovedati", odgovoril mu je lokavi Odisej „ko bi ti hotel povedati vse svoje dogodbe od kraja do konca". ZaCel mu je nato pripovedovati na dolgo in Siroko izmisljene dogodbe, da je bil rojen na otoku Kreti ocl imovitih roditeljev, kako je bil v vojni hraber, da se je udeleZil i vojne pred Trojo, kder je videl tudi Odiseja in se z njim seznanil, a tudi pozneje o njem sliSal v dezeli Tesprotov. ,Da", nadaljeval je lagati, „ko sem se mudil pri kralju Tesprotov, je Odisej ravno odpotoval v Dodono, da bi pri ta-moSnjem proroCiSCi zvedel Zenov sklep o nadalnjem svojem blodenji. Pokazali so mi tudi neizmerno njegovo bogatstvo, katero je vozil se soboj domov, in koje je deloma uplenil v vojni, a deloma je dobil v dar. Da, celo ladijo sem videl, na koji so ga hoteli Tesproti peljati domov, kedar se povrne iz Dodone. A jaz sem poprej odpotoval v Dulihij, kamor je ravno odjadrala kupCijska ladija. To mi je bila poguba. Lopovi na ladiji so me hoteli kje
na poti prodati kot suznika. Zgrabili so me, slekli mi suknjo in p'aSC ter oblekli mi te cape. Nato so mi zvezali roke in noge in vrgli me v podpalubje (spodnji del ladije.) Tako je priSla ladija sim na ta otok, kder so mornarji izstopili na suho, a mene lepo pustili na ladiji. Tedaj mi je pomagal neki bog. Raztrgal sem spone, vrgel se v morje ter plaval na obrezje, kder sem se skril v gostem gr-movji. Pomorski lopovi so se jezili in kleli, ko so se vrnili na ladijo in niso mene veC naSli. Iskali so me povsodi okrog, a niso me na§li. Ko so brez mene odjadrali, taval sem tod okrog, dokler nisem zagledal CloveSkega bivaliSCa. Veseli me, da sem naSel tako pametnega moza".
Odgovoril mu je Eumaj: „NesreCni tujec, kako si mi ganil srce pripovedujoC mi, kaj si vse prebil in kod si blodil. A jedno mi nikakor ne do-pada in ne bodem ti nikdar verjel,- kar namreC pripovedujeS ob Odiseji. Kako more paC moz tvoje starosti lako brez uzroka lagati ? Jaz uze sam vem usodo svojega gospoda, sovraznega vsem bogovom. Ni mu bilo usojeno pasti pred Trojo, niti mirno zatisniti oCi v naroCji dragih svojcev. Jaz bivam tukaj sam za se pri svinjab in grem le tedaj v mesto, kedar me pokliCe gospodinja Penelopa, da jej sporoCim, kaj sem zvedel od tega ali onega potnika ob Odiseji. Tedaj me obsipajo in povpra-Sujejo po njem i oni, ki zalujejo po njem, i oni, ki se vesele, zroC njegovo imetje. A jaz ne maram
veC ni povpraSevati po njem in potem drugim pri-povedovati o njem, kar sem sliSal, odkar me je tako grdo nalagal neki tujec iz Etolije. PriSel je v mojo stajo, a jaz sem ga ljubeznivo vsprijel in skrbno pogostil. Pravil mi je, da je videl Odiseja tam na Kreti pri kralji Idomeneji, kder je po-pravljal ladije, razbite mu po viharjih, ter da se vrne Se isto poletje ali jesen z neizmernim bo-gastvom domov. A ni se povrnil, dasi je preteklo od istega Casa le mnogo let. Zategadel ne skuSaj si pridobiti moje naklonjenosti s takimi laznjivimi poroCili. Vsaj pogostiin te i tako, ker se mi smiliS".
„PaC neveren moz si", odgovoril mu je Odisej, „da te ne morem niti s prisego preveriti. A daj, narediva pogodbo! Bogovi nama bodo price! Ce se ti povrne domov gospodar, tedaj preskrbi me s potrebno obleko ter odpoSlji me v Dulihij, kamor zelim priti. Ce se pa ne povrne, tedaj naSCuvaj na me svoje blapce, naj me vrzejo z visoke skale v morje, da se bode v bodoCe Cuval drug beraC tako lagati".
,,Lepo slavo bi si pridobil i pri sedaj ziveCih ljudeh i pri potomcih", odvrnil mu je Eumaj, „ko bi gosta najprej v hiSo povabil in pogostil, a ga potem ubil. PaC z veseljem bi potem molil k otcu Zenu! A Cas bode veCerjati. Da bi le hitro priSli domov hlapci, da si pripravimo v koCi ukusno veCerjo!"
Tako sta se pogovarjala in le so se pribli-
9
zali hlapci — svinjarji, pred seboj podeC kruleCe svinje ter je zapirajoC v navadne svinjake. Tedaj ukaze Eumaj hlapcem, naj zakoljejo petletnega prasca tujemu gostu v Cast. I sami si hote pri tej priliki kaj dobrega privoSCiti: sicer imajo le sitnih del s temi zivalimi, a njih trad pozirajo brezplaCno snubaCi.
Illapci so §li po prasca, sam je pa mej tem razcepil drva. Ko so prignali prasca, postavili so ga k ognjiSCu. A Eumaj mu je odrezal SCetine na glavi ter je vrgel bogovom v Cast v ogenj, glasno moleC k nesmrtnim bogovom da bi se povrnil domov bozanski Odisej. Potem je ubil zival s hra-stovim polenom, ki je lezalo tam nerazklano, a hlapci so jo zaklali, osmodili in razrezali. NajboljSe kose darovali so moleC nimfam in Hermeju, a ostale nataknili na raznje ter je poCasi pekli. Naj-lepSi kos hrbta poklonil je Eumaj svojemu gostu, druge kose je pa razdelil mej svoje hlapce. To je razveselilo Odisejevo srce in uskliknil jeradostno: „Da bi bil, ljubi Eumaj, tako ljub otcu Zenu, kakor si meni, ker me tako odlikujeg, dasi sem ubog beraC". Odvrnil mu je Eumaj: „Jej, dragi gost. in uzivaj, kar imamo. Bogovi nam to dado, a drugo zopet odreko, kakor se jim ljubi". Tako je dejal in ponudil svojemu gostu kozarec rujnega vina. Veselo so nato obedovali v svinjarjevi koCi. A mej tem se je nebo preobleklo s temnimi oblaki in pri-blizala se je Crna noC. Zahodnik je zaCel briti, in
kmalu se je usul gost de£. Tedaj je hotel junak prepriCati se, ali bi mu dal Eumaj svoj plaSC ali pa bi kakega hlapca v to prisilil. Zato je zaCel zopet pripovedovati neko izmiSljeno bajko. „(*'<ujte me", je dejal, „Eumaj in drugi hlapci! Vino me naganja govoriti, dasi bi bilo morda bolje molCati. A vsaj omanii celo jako pametnega moza, da ve-selo prepeva, se smeje in celo pleSe. Naj bode tedaj! Ko smo bili nekdaj pred Trojo na prezi, Odisej, Menelaj in jaz, legli smo pred trdnjavo ter se skrili v gosto grmovje in zavarovali se proti mrazu se SCiti. Kar nastane noC in z neba zaCne usipati se gost sneg. NaSe SCite je obdajal kmalu led. Moja tovariSa nista toliko obCutila mraza, ker sta se dobro zavila v plaSCe. A jaz sem bil v svoji neprevidnosti pustil plaSC pri svojih drugovih; kajti nisem priCakoval, da bode tako mraz. Bila je preSla Se le tretjina noCi, in bal sem se obCutnega mraza proti jutru. Tedaj dregnem svojega druga, speCega Odiseja, z laktorn ter ga nagovorim: „Cuj me, Laertov sin! Ne bodem veC dolgo mej Zivimi, ker me mraz konfa. Neki bog me je zmotil, da sem priSel sim v sanii suknji, brez plaSCa. Bojim se, da mi ne bo pomoti". Ko Odisej to zasliSi — in bil je, kakor veste, i dober v boji, i dober v svetu, za-Sepetanii: „Tiho, da nas nikdo izmej Ahajcev ne sliSi". Tedaj se vzdigne, si podpre glavo z laktoma ter spregovori: „Prijatelji, pozor! Bozanski sen prikazal se mi je v spanji. PredaleC smo se orldaljili od
9*
ladij. Ali ne bi se hotel kdo vzdigniti ter Aga-menmonu sporoCiti, naj nam poSlje Se vojakov V Na te besede skoCi po konci Toant, vrze plaSC od sebe ter se spusti k brzim ladijam. A jaz sem se lepo zavil v njegov plaSC ter sladko spal do jutra. Da, ko bi bil Se tako Cil junak, kakor sem bil takrat, tedaj bi mi gotovo kdo izmej vas iz lju-bezni ali iz spoStovanja posodil svoj plaSC, da se zavarujem proti mrazu. A tako me se ve da za-niCujete, ker sem razcapan beraC. Eumaj mu je nato odgovoril: „Lep Odisejev Cin si nam povedal, prijatelj, ki ne bode ni tebi v kvar. Vsega do-bodeS, Cesar ti je treba, nocoj, a jutre se bodes moral zopet zadovoljiti se svojimi eapami, kajti nimamo tukaj veC plaSCev in sukenj da bi je menjavali". To rekSi se je vzdignil ter pripravil svojemu gostu blizo ognjiSCa posteljo iz ovCjih in kozjih koz. Ko je legel Odisej, pokril ga je Se se svojim plaSCem, kojega je nosil le v najhujsi zimi.
Tako je tam legel Odisej, a zraven njega tam okolo so poCivali hlapci-svinjarji. Toda Eumaj ni hotel tam poCivati, daleC od svinj. Vzel je orozje v roke, opasal si meC Cez rameni ter zavil se v debelo suknjo. Tudi kosmato kozjo kozo vzel je se soboj, da bi legel na njo, ter ostro bodalo, da bi z njim zapodil pse in sovrazne moze, Ce bi se pri-blizali. Tako je tam pred svinjaki zaspal zvesti Odisejev svinjar Eumaj.
Telemah zapusti Sparto in pride k Eumaju.
Mej tem se je podala Atena v Lakedajmon opominjat vrlega Odisejevega sina, naj se vrne domov. NaSla je njega in Nestorjevega sina, Pej-zistrata, lezeCa v Menelajevem dvorci. Nestorjev sin je sladko spal, a Telemah ni vso bozjo noC za-tisnil oCesa, prerniSljujoC ob usodi svojega oCeta. Atena se mu pribliza ter ga nagovori: „Ni prav, Telemah, da se tako dolgo klatiS po svetu, daleC od doma, v tem ko ti doma prevzetni moZje po-jedajo imetje. Da ti le vsega ne razdele mej soboj in pozro, in da nisi Sel zastonj ne dal njo pot! A prosi takoj Menelaja, naj te odpoSlje domov, da najdeS Se doma mater. Kajti uze jo silijo oCe in bratje, naj vzame Eurimaha, ki ponuja najveCje pirne (svatovske) darove. In f;e si izvoli tega, glej, da ti ne ponese se soboj vsega imetja iz hise. Vsaj poznaS zensko naravo. 1JiSo. onega hoce obo-gatiti, s kojim se omozi, a za prejsnjega moza imetje se ne zmeni vec. Hiti tedaj domov in izroCi gospodinjstvo najzvestejsi sluzkinji, dokler li bogovi ne dade cvetofie soproge. A posluSaj Se nekaj in zapomni si! V prelivu mej Itako in Samom preze na te najhrabrejSi snubaCi, hoteC ubiti te, predno se vrneS domov. A to se ne zgodi: poprej bode marsikoga izmej njih pokrivala Crna zemlja. A ti vodi ladijo proC od otokov, ter jadraj tudi po noCi. Ugoden veter ti bode posiljal bog, ki te
vedno Cuva in reSuje. Ko prideS do prvega obrezja, odpoSlji ladijo z vsemi drugovi v mesto, a sam podaj se najprej k Eumaju, ki ti je Cuvar svinjam. Pri njem spi Cez noC, a zjutraj ga odpoSlji v mesto sporoCit materi, da si se vrnil zdrav iz Pila".
To rekSi zletela je boginja proti visokemu Olimpu, a Telemah je vzbudil Nestorjevega sina iz sladkega spanja. „Vzbudi se", je zaklical, „ter zaprezi konje, da se odpeljeva". Odgovoril mu je NestoriC: „Vsaj vendar ne gre, da bi odpotovala po noCi. PoCakaj, da se pribliza zlata zora. Tedaj nam kralj Menelaj nalozi na voz lepe darove ter odposlovi s prijaznimi besedami. In takega gosta se Clovek spomina vse svoje zive dni!"
Tako sta se pogovarjala in kmalu se je pri-kazala zlata zora. Priblizal se jima je Menelaj. Ko ga je ugledel Telemah, tedaj si je liitro oblekel suknjo, vrgel si plaSC Cez rameni, pristopil k njemu ter ga nagovoril: „Atrid Menelaj, odpoSlji me uze v ljubo domovino. Kajti uze mi hrepeni srce, po-vrmti se domov". Prijazno mu je odgovoril Menelaj : „Ne bodem te dolgo zadrzeval, Ce hrepeniS po doinu. Vsaj zamerim i onemu, ki je prenad-lezen svojemu gostu se svojo gostoijubnostjo. Srednja pot najboljSa pot! Ni prav, poditi gosta iz hiSe, a tudi ni prav, zadrzevati ga, kedar hoCe od-potovati. A poCakaj, da ti nalozim na voz darove ter naroCim Zenskim, naj ti pripravijo obed. I Cast
ti je i veselje, po obedu odpotovati po dalnjem svetu. Pa Ce se hoCeS morda vrniti domov po Gr§kem, naprezem ti sam konje ter te sprejmern po velikih mestih. Bodi uverjen, da naju nikjer ne odpuste brez obilih darov". — Telemah mu je odgovoril: „Kralj Menelaj, uZe zelim, vrniti se domov; kajti pri svojem odhodu nisem zapustil doma Cuvarja svojemu imetju. Bojim se, da ne bi mi izginile dragocenosti iz hiSe, ali da ne bi sam poginil i§CoC oCeta". Ko je to zasliSal Menelaj, ukazal je takoj sluzkinjam, pripraviti obilen obed, a sam je Sel se svojo soprogo in sinom svojim v zakladnico, kjer jim je lezalo mnogo dragocenostij. Tam je vzel veliko zlato Caso, a sinu svojemu Me-gapentu je dal srebrn vrC, soproga Helena pa je stopila k skrinjain ter vzela iz njih najlepSo in najdragocenejSo obleko, katero si je bila sama stkala, in ki se je svetila kakor zvezda. S temi darovi stopili so pred gosta Telemaha. Menelaj mu je podal zlato CaSo, Megapent je polozil pred - nj srebrn vrC, a lepoliCna Helena se mu je priblizala ter ga nagovorila: „Vzemi tudi od mene to obleko v dar, ljubo dete, kot spomin na Heleno, da jo bode nosila tvoja soproga, kedar se poroCiS; do tedaj naj pa lezi v materini sobi. A ti vrni se mi sreCno domov v drago domovino".
Telemah je z veseljem vsprejel dragocene darove, a prijatelj Pejzistrat je je deval na voz, vsak posebe skrbno opazujoC. Nato ja je vedel
Menelaj v svoj dvorec, kder ja je obilo pogostil. Ko sta se uze odpravljala na odhod in uze sedela na vozu, stopil je Menelaj 3 polnim kozarcem pred konja ter napil mladeniCema rekoC: „Da ste mi zdrava, mladeniCa! SporoCita mi srCen pozdrav staremu Nestorju! Bogme, kakor oce mi je bil prijazen, ko smo se sinovi Ahajcev bojevali pred Trojo". „Vse mu sporoCimo"', odgovoril je Telemah, „kakor nam narocujeS. Da bi tudi tako naSel u£e doma oCeta. da bi mu mogel povedati, kako si me ljubeznivo pogostil ter bogato obdaroval".
Ko je tako govoril. priletel je z desne strani orel, nesofi v krempljih veliko domaCo gos z dvo-riSCa. Ljudje so pa tekli za njim ter kriCali, mozje in fcene. Ko je priSel blizo, sfrlel je mimo konj naprej. Vsi so se razveselili, ugledavSi to ugodno znamenje, a modra Helena je izpregovorila: „Po-sluSajte me, jaz vam bodem prorokovala, kakor mi vdihajo bogovi in kakor se tudi gotovo izpolni. Kakor je priSel ta orel iz visokega gorovja, kder ima gnezdo in mladice, ter nam odnesel iz hise jiitano gos, tako se povrne domov Odisej po nino-gem trpenji in blodenji ter se bode maSceval na snubaCih, ali pa je uZe doma ter se pripravlja na maSfievanje*. „Da bi le Zen tako dal", odvrnil je Telemah, „tedaj bi te molil doma vedno kot boginjo".
RekSi udaril je z biCem po konjih, ki sta zdirjala po ravni cesti. Ko se je solnce nagibalo,
priSla sta k kralju Diokle.ju, kder sta prenoCila. Drugo jutro ob zori sta zopet zapregla ter odpeljala se. Kmalu sta priSla k visokemu Pilu. A tukaj je nagovoril Telemah Nestorjevega sina Pejzistrata: „Dra-gi mi Pejzistrat, ali ne bi mi izpolnil moje zelje? Vsaj sva si stara prijatelja uze po oCetih, jednake starosti, in to potovanje naju Se bolj zdruzi. Ne vedi me preko ladije v dvorec, da me proti moji volji ne zadrzi dalje Casa tvoj oCe, hoteC me po-gostiti, vodi me naravnost k ladiji, mudi se mi domov". Pejzistrat ni dolgo premiSljal, temveC obrnil konje naravnost proti morskemu obrezju. Tukaj mu je spravil na ladijo dragocene darove, koje mu je poklonil Menelaj, ter ga naposled nagovoril: „Zdaj pa le hitro na ladijo in odjadraj, predno pridem jaz domov in to sporoCim svojemu oCetu. Kajti Ce zve, da si tukaj, pride sam po te, in tezko se vrne potem sam domov, brez tebe. Sicer pa vein, da bode zelo nevoljen".
To rekSi nagnal je lepogriva konja proti mestu, a Telemah je velel svojim drugovom, naj hitro stopijo v ladijo ter pripravijo se za odliod. Na morskem obrezji je Se zazgal dar svojej zaSCit-nici Ateni, glasno moleC. Ko je Se daroval, priblizal se mu je tujec ter ga nagovoril: „Dragi mladeniC prosim te pri daru, kojega darujeS, pri bogu, pri tvoji glavi in pri glavi tvojih drugov, povej mi, kdo si in od kod, kdo so ti roditelji in kje ti je rojstno mesto". Ko mu je Telemah vse po pravici povedal,
nadaljeval je tujec: ..Jaz seni vedezevalec Teokli-inen. Moj rod izvira iz Pila, a jaz sem prebival v Argn. Tukaj sem ubil moCnega rojaka, imejoCega. mnogo bratov in svakov. Ti me hote ubiti. Zategadel bezim pred njimi in se zdaj klatim po svetu. A vzemi me na ladijo, dobri mladeniC, da me ne ubijo moji preganjalci, ki so mi u£e za petami. Kot pregnanec se ti priblizujeni in te lepo prosim".
Telemah je vsprijel tujca na ladijo, odvzel mu sulico ter polozil jo na krov ladije. Ko sta sedla, odjadrali so po temnem morji ter priSli zveCer preko Elide in otokov, hiteC ubeZati pogubi.
Med tem so v svinarjevi koCi na Itaki veselo veCerjali Odisej, Eumaj in drugi hlapci svinjarji. Po veCerji je spregovoril Odisej, hoteC poskusati Eumaja, ali bi ga 5e nadalje gostil ter ukazal mu ostati, ali pa svetoval mu, odpraviti se iz njegove koCe v mesto. BPoslu5ajte me," je dejal, „ Eumaj in drugi niozje! Jutre mislim odpotovati proti mestu beraCit, da vam ne bodem dalje v nadlego. A ti daj mi dober svet ter po§lji z menoj vodnika, da me povede tja; tam bodem pa uze sam klatil se okrog ter gledal, Ce mi kdo podari koSCek kruha in kozarec vina. Rad bi gel tudi v dvorec premodre Penelope, da bi jej povedal, kar vein o bozanskem Odiseji. Tudi mej prevzetne snubaCe bi se podal, da bi mi vrgli kako drobtinico z bogate mize. Vsaj bi me lehko porabili tudi za slugo, v kar bi hoteli.
Kajti vedi, da me v vsakojakili rofinostih ne prekosi lehko kak drug zemljan. Znam izvrstno ogenj ku-riti, drva cepiti, meso rezati in peCi, vino toCiti, ter Se druge reCi, katere oskrbujejo plemenitnikom nizji ljudje".
A nevoljno mu je odvrnil Eumaj : „Ljubi gost, kaj ti je prigto na um? HoCeS li na vsak na-Cin poginiti? MeniS li, da predrzni snubaCi tako pozele tvojega sluzbovanja ? Vsaj imajo drugaCnih slug od tebe ! Zale mladeniCe imajo, ki jim streZejo, lepo obleCene, liCno poCesane in okroglih, rudeCih lie. Gladke mize se jim gibe pod obilnim mesom, kru-hom in vinom. A ostani pri meni! Vsaj ni nikdo nevoljen, da si tukaj, niti jaz, niti kdo izmej mo-jih drugov. A ko se povrne Odisejev sin, te lepo obleCe in odpoglje, kamor te bode gnalo srce".
Odisej mu je odgovoril : „Da bi bil, Eumaj, tako ljub otcu Zenu, kakor si meni, ker si me re-sil iz stiske in nadloge. PaC ni hujSega ubogim zemljanom, nego klatili se po svetu. A zaradi nes-reCnega trebuha morajo ljudje trpeti, kedar jih obi§Ce nadloga in morajo s trebuhom za kruhom po sirnem svetu. Pa ker me uze zadrzujeg pri sebi, povej mi tudi, ali sta Se ziva Odisejeva roditelja, mati in oCe, ali sta u2e umrla in preselila se v Had". BPovem ti vse resniCno", odvrnil je Eumaj. „Laert sicer ze zivi, a zmirom prosi Zena, da bi mu zivotna moC izginila iz udov. Kajii neprestano zaluje po svojem sinu in po soprogi svoji, kojo je
pograbila sama Zalost po ljubem sinu. In soprogino smrt obzaluje tako, da se je pred Casom postaral. A tudi jaz zalujem po svojej dobri gospodinji, ki me je vzredila skupaj se svojo hCerko Ktimeno. In skoraj ravno tako je skrbela za me kakor za njo! Ko sva oba odrasla, dala je hCerko na Samo za neizmerne pirne darove, a mene je lepo oblekla in obula ter poslala me sim na dezelo in v srci svojem Se bolj ljubila. Te ljubezni sedaj pogreSam, a bogovi mi mnoze imetje, kojemu sem Cuvar. Od tega jem in pijem in dajem Se Cestitim gostom. A iz ust nove gospodinje Penelope ni sliSati prijazne besede, od kar so se ugnezdili v njeno hiSo snubaCi. In vendar zele sluzabniki prosto govoriti se svojo gospodinjo, povpraSati jo po tem in onem, pri njej jesti in piti, in, kedar se vrnejo na dezelo Se nesti kaj se soboj, kar jim razveseljuje srce". „Tedaj uze kot mlad deCek", nadaljeval je Odisej, „ moral si tavati po svetu daleC od ljubih roditeljev in drage domovine! A povej mi resniCno : Ali so sovrazniki mesto razdejali, kder sta ti prebivala otec in mati ? Ali si bil sam pri ovcali ali kravah in so te roparji ukrali in odvedli na ladiji sim ter prodali te tukaj tvojemu gospodarju za primerno kupnino ?" Odgovoril mu je nato Eumaj: ,,Gost, ker me uze po tem povpra-SujeS, tedaj posluSaj me mirno in pij sedeC vino. NoCi so uze tako dolge, da se lehko naspimo, tudi Ce se Se tako dolgo pogovarjamo in zabavamo. In
ni ti treba iti prezgodaj spat; tudi predolgo spati je nadlezno. A kdor izmej vas je potreben spanja/ podaj se k poCitku; kajti jutre bodete morali ob zori koj po zajutreku gnati na pa§o gospodarjeve svinje. Midva bodeva pa tukaj v koCi jela in pila ter z veseljem spomiuala se prebitih nadlog. Kajti prijetno je spominati se v sreCi nesreCnih ur. PosluSaj tedaj! Sirija je ime nekemu otoku, Ce si u2e sliSal o njem, tam za Ortigijo, kder se solnce vraCa. Ni sicer preobljuden, a ima lepo lego, redi mnogo goved in ovac ter rodi obilo vina in pSenice. Slabih letin in lakote tukaj ljudje ne poznajo, niti straSnih boleznij. Kedar se jim pribliza starost, tedaj mirno zaspe.
Dve mesti sta tu, obema je bil kralj moj oCe Kterij, Ormenov sin. Tija so priSli zviti FeniCanje, barantaCi, imejoC na ladiji polno lepoticja in dra-gotine. V liisi mojega oCeta sluzila, je FeniCanka, lepa in velika ter ve§Ca krasnih del. Z njo se je seznanil jeden teh feniCanskih barantaCev ter obljubil jej, da jo popelje zopet domov v Sidon. A ona mu je obljubila prinesti iz hi5e mojega oCeta obilo zlata in srebra. „Se drugo dragocenost", je dejala, „vam privedem na ladijo. Odgojujem namreC kralje-vega sinka, prav brhkega in bribtnega deCka, ki uze sam teka za menoj pred hiSo. Tega vam privedem, prodaste ga lehko tujim ljudem in gotovo dobodete zanj veliko kupnino".
Tako so se pomenili. FeniCanje ostali so pri
nas eelo leto ter barantali in zamenjavali blago za blago. Ko jim je bila uze ladija polna blaga in so imeli odpraviti se domov, tedaj je priSel v naS dvorec pretkan barantaC se zlato ovratno verizico ter ponujal jo na prodaj. Moja mati in dekle so jo jemale v roke, ogledovale jo ter pogajale se za ceno. Mej tem je barantaC skrivaj namignil sluzkinji — tako je bilo uze poprej dogovorjeno — ter se odpravil. Koj potem je prijela sluzkinja mene za roCico ter vedla me iz hiSe. Zunaj v ve"'i stale so mize, a na njib zlate CaSe za oCeta in njegove goste, kedar bi se vrnili iz zbornice. Hipoma je zgrabila tri zlate CaSe ter skrila je v nedrije, a jaz sem bil tako neumen, da sem Sel za njo. Ob.solnCnem zahodu priSla sva v pristaniSee, kder so naju deli FeniCanje na ladijo ter odjadrali. Zen nam je poslal ugoden veter. Sest dnij smo jadrali, a sedmi dan je padla moja izdajica, zadeta od Artemidine puSice, mrtva na tla. Vrgli so jo v morje, ribam v jed, a jaz ostal sem sam zalosten na ladiji. FeniCanje so ustavili se na Itaki, kder me je ukupil Laert. Tako sem priSel na ta otok".
„Zares", spregovori Odisej, „ganil si mi srce, pripovedujoC, kaj si prebil. A Zen dal ti je zraven nesreCe tudi sreCo, da si priSel v hiSo tako milega gospodarja, kder imaS vsega dovolj in ziviS prijetno zivljenje. A jaz revez blodim po svetu in ne najdem nikjer miru".
Tako sta se pogovarjala pozno v noC. Ko sta
legla, liista spala dolgo, kajti kmalu ja je vzbudila zlata zora.
Prav o tem Casu prijadral je Telemah, na obrezje Itake. Velel je svojim drugovom, naj spravijo ladijo v mesto, a sam hoCe iti na svojo pristavo obiskat svoje pastirje. Obljubil jim je, da pride zveCer v mesto ter jim plaCa jutre pot z bogato pojedino. A Teoklimen ga povpraSa: „Kam naj grem pa jaz, ljubo dete ? V katero hiSo naj se podam ? Ali naj grem naravnost v tvojo in tvoje matere hiSo ?" „Pri drugaCnih razmerah", odvrnil mu je Telemah, „bi ti velel, iti takoj v naSo liiSo, kder dobode gost vsega v obilji. A sedaj bi ne bilo primerno, ker ni mene doma, in te tudi moja mati ne bode videla. Kajti le redko kedaj se pri-kaze v higi, navadno tke v samotni sobi obleko. Najbolje bi bilo, Ce bi se podal k Eurimahu, obfe spoStovanemu mozu, ki se najbolj poganja, dobiti
v	zakon mojo mater". Ko je to izgovoril, priletel je z desne strani ptiC kragulj. V krempljih je drzal goloba, skubeC ga, in perje je padalo na tla. Tedaj pokliCe Teoklimen Telemaha na stran ter ga na-govori : „Telemah, ta ptiC ni priletel brez volje liogov. Nikdar ne bode na Itaki kraljeval drug rod,
vi	bodete vedno kralji tej dezeli".
Predno se je Telemah poslovil od Teoklimena, priporofil ga je Se svojemu najdrazjemu prijatelju Klitiju, naj ga vsprejme v svojo hi§o, dokler se sam ne vrne v mesto. Nato se je podal proti Eumaju, a drugovi so odjadrali proti mestu.
Telcinali pride doinor in spozna svojega oeeta.
Mej tem sta Odisej in Eumaj ob zori, zaku-rivSi ogenj, pripravila si zajutrek, in pastirji gnali so svinje na paSo. Zunaj se zaCujejo koraki, a psi ne lajajo, temveC mahljajo z repom pred priSlecem. Odisej, to zapazivSi, nagovori Eumaja: „ Gotovo te obiSCe kak prijatelj, Eumaj, ali pa kak znanec, kajti psi ne lajajo, temveC mahljajo z repom, in sliSim korake prihajajoCega".
Ni Se dobro izgovoril teh besed, ko je uze stopil k vratom ljubi mu sin. ZaCuden je skoCil po konci svinjar, iz rok mu je padel vrC, v katerem je meSal vino, ter hitel nasproti svojemu mlademu gospodarju, poljubil mu glavo in cvetoCi lici ter roki, in svitla solza mu je padla iz oCij. Kakor objemuje in poljubuje oCe sina svojega, vrnivSega se v desetem letu iz tujine domov, tako je objemal in poljuboval Eumaj Telemaha, ki je ubezal smrtni nevarnosti. „Tedaj priSel si, Telemah", dejal je, Bsladka mi luC! Nisem upal, da te bodem Se videl, ko si odSel v Pil. A sedaj unidi, ljubo dete, da se bodem razveseljeval, gledajoC te. Le redko kedaj prihajaS na pristavo mej svoje pastirje; na-vadno bivaS v mestu, opazujoC snubaCev predrzno tolpo".
Odgovoril mu je Telemah: „Tako je, oCka. Zaradi tebe prihajam sim, da te vidim in zvem, ali mi je mati Se doma, ali se je pa uze omozila".
„Se Caka sama", odvrnil je Eumaj, ,s potrpezlji-vim srcem, in uoCi in dnevi jej ginejo, solze pre-livajoCej".
To rekSi odvzel mu je kopje, in Telemah je stopil Cez prag v koCo. Odisej se mu je umaknil se sedeZa, a Telemah ga je prijazno zavrnil rekoC: „Le sedi, tujec, dobodemo uze drug sedez v svoji koCi: ta moz nam ga pripravi". Odisej je zopet sedel, a Eumaj je pripravii Telemahu mehek sedez iz zelenega vejevja, Cez koje je pogrnil kosmato ovCjo kozo. Na njo je sedel Telemah, Eumaj pa mu je predlozil skledo peCenega mesa, ki je bilo ostalo od zajutreka, v koSarici kruha, a v vrCi rujnega vina. Po obedu je povpraSal Telemah svojega zve-stega slugo po neznanem gostu, kdo je in od kod. Eumaj mu je odgovoril: „Kreta mu je domovina; pravi, da je blodil daleC okrog po svetu in videl marsikatero mesto. Sedaj pa je ubezal Tesprotom z ladije in priSel v moj obor. IzroCujem ga tebi stori z njim, kakor hoCeS".
Odgovoril mu je Telemidi: Eumaj, tvoje besede me zalijo. Kako naj vsprejmem gosta v svojo hiSo ? Vsaj poznaS prevzetne snubaCe, in sam sem premlad, da bi mogel gosta braniti, Ce ga kdo napade. A ker je uze priSel v tvojo koCo, odbrzi ga tukaj. Jaz ga hoCem spodobno obleCi in obuti in dati mu meC ter odposlati ga, kamor ga vleCe srce. Mej tem ga pa ti tukaj redi, a jaz ti poSljem iz mesta obilo hrane, da ne bode tebi in
10
tvojim svinjarjem nadlezen. Mej snubaCe ga pa ne morem pustiti, ker so jako prevzetni drugovi, in bojim se, da ne bi ga drazili. In tezko je tudi moC-nemu moZu, kaj opraviti proti njim, ker jih je mnogo veC. Nato je spregovoril Odisej : „Ce se spodobi, da tudi jaz kaj spregovorim, tedaj vedi, da me boli srce, ko sliSim, kar pripovedujeta o nesramnem poCetji predrznih snubaCev. Toda povej mi, ali si se sam temu udal, ali te ljuclstvo sov-razi, ali obdolzujeS brate, ker ti noCejo pomagati ? Da bi bil jaz tako mlad, kakor si ti, ali Odisejev sin, ali pa Odisej sam, tedaj mi hitro odseci glavo, Ce ne bi pogubil vseh snubaCev, ali pa rajSi sam umrl, nego Se dalje gledal v svoji hisi to ne-sramno poCetje".
Odgovoril mu je Telemah: „Ne sovrazi me ljudstvo, niti ne obdolzujem bratov, da mi noCejo pomagati, ker sem jedini sin Odisejev, a Odisej je bil jedini sin Laertov, in Laert jedini sin Arkej-zijev. Ker sem tedaj sam, zahajajo v mojo hiSo sovrazni mozje in mi zro imetje. Kajti kolikor je plemenitih mladeniCev po otokib okrog, po Dulihiju in Sami, po Zakintu in tukaj na Itaki, vsi snubijo mojo mater in mi pojedajo hiSo. A ona se ne more odloCiti, niti orlpovedati se straSnej jej mozitvi, niti izvrSiti jo. A ti, oCka Eumaj, hiti v mesto ter sporoCi mojej materi, da sem se jej zdrav vrnil iz Pila. A sporoCi njej samej, da ne bo nikdo izmej Ahajcev sliSal".
Odvrnil mu je Eumaj: „Dobro! A povej mi Se, ali ne bi z isto potjo sporoCil tudi Laertu, da si se zdrav vrnil domov? Odkar si se podal v Pil, pravijo, da niti ne je, niti ne pije, niti ne liodi k delavcem na polje, temveC da samo toguje in vzdihuje, in meso mu gine s kostij".
„Sporo6i le materi", dejal je Telemah; „ona naj poSlje skrivaj oskrbnico k staremu oCetu spo-roCit mu, da sem doma, a ti vrni se mi Cini prej nazaj".
''Tlumaj se je podal iz koCe ter hitel proti me-stu. Z&pazila ga je Atena odhajaioCega, priblizala se koCi, podobna mladi, lepi Zenski, veSCi krasnih del, ter ustavila se pri sprednjih vratih. Ni je zagledal Telemah, a zagledali so jo Odisej in psi, in psi niso zalajali, temveC cvileC so zbezali na drugi konec dvoriSCa in se tam poskrili. Namignila je Odiseju. Odisej jo je takoj razumel, vzdignil se iz koCe, podal se jej naproti ob dolgem zidu ter ustavil.se prednjo. Boginja ga je nagovorila: „Sedaj, Odisej, pa ne prikrivaj se dalje sinu! Napravita naCrt, kako pogubita snubaCe, in podajta se v mesto ! Jaz vama pridem kmalu poniagat, ker uze hrepenim po poboji".
RekSi dotaknila se ga je se zlato palico ter dala mu Cisto obleko in suknjo. In glej, Odisej je bil ves pomlajen in veCji nego prej. Gube po obraz u so mu izginile, polt mu 'je bila gladka, lice polno in cvetoCe, in Crnikasta mu je bila brada.
To izvrSivSi je izginila boginja, a Odisej se je podal zopet v koCo. PrestraSil se je sin, ugle-davSi ga, in v strar. obrnil oCi, meneC, da se mu bliza kako bozanstvo, ter ga nagovoril: „DrugaCen kakor poprej si se mi prikazal, gost, sedaj. drugo obleko imaS, in polt ti ni jednaka, in stas ti je spremenjen. Gotovo si kak bog, ki prebiva na visokem nebu. A bodi nam milosten, da ti damo vSeCnih darov, in zanesi nam !"
Odgovoril mu je Odisej : „Nisem ti bog; zakaj me primerjaS nesmrtnikom ? Tvoj oCe sem, po kojem vedno vzdihujeS, prenaSajoC mnogo boli in predrznih moz krivice." To reksi poljubil je svojega sina, in poprej dolgo zatrte solze ulile so se mu po licih. A Telemah Se ni mogel verjeti, da je res njegov oCe. „Ne, ne, nisi moj oCe Odisej," je dejal „le kako hudobno bozanstvo me slepi, da bodem pozneje tem bolj zaloval. Kajti umroCemu Cloveku ni mogoCe, tako spremeniti se, Ce mu ne pride kak bog pomagat, ki ga naredi lehko mlade-niCa ali starcka, kakor hoCe. Prav sedaj si bil starCek in slabo obleCen, a sedaj si podoben bogovom, ki prebivajo na visokem nebu."
Odvrnil mu je Odisej : „Ne spodobi se, Telemah, da preveC ogledujeS in obCudujeS oCeta, vrnivgega se domov. Ne pride ti domov drug Odisej, temveC jaz sem ti oCe, ki sem prehodil mnogo sveta, prebil mnogo gorja, a priSel sedaj v dvajsetem letu zopet v ljubo domovino. A moja preobrazba
je delo Atenino, ki me nareja sedaj podobnega raztrganemu beraCu, a sedaj zopet lepo obleCenemu mladeniCu. Kajti nesmrtnim bogovom je vse mo-goCe, i poveliCati Cloveka i spaCiti, kakor hote."
To rekSi je sedel, a Telemah je objel svojega oCeta in ihtel, gorke solze prelivajoC. OCe in sin sta Cutila potrebo, izjokati se, in jokala sta glasneje in obCutneje nego jokajo orli ali kragulji, ko so jim lovci pobrali iz gnezda negodne mladiCe. In jokala bi bila ves dan do solnCnega zahoda, da ni nago-voril Telemah svojega oCeta : „Ljubi oCe, na kaki ladiji so te pripeljali mornarji sim na Itako Y Od kod so bili oni mo£je ?"
Odisej mu je odgovoril: „Fejaki so me sim pripeljali na brzi ladiji, obdarovavSi me z krasnimi darovi, medovino, zlatom in srebrom ter krasnimi, tkanimi oklekami. To vse mi lezi shranjeno po bogov naroCilu v obokanej jami ob morskem obrezji. A mene je sira poslala Atena, da se pogovoriva, kako pogubiva sovraznike. Dej, povej mi Stevilo snubaCev, da bodem vedel, koliko jih je in kaki mozje so. In potem bodem premisljal v svojem srci, ali se bodeva mogla sama i njimi meriti, ali bodeva mo-rala poiskati si Se drugih pomoCnikov."
Odvrnil mu je Telemah : „OCe, sliSal sem sicer vedno o veliki tvojej slavi, da si i v boji vrl borilec i v zboru moder svetnik, a sedaj si govoril predrzno, cidim se. Nikakor ne bi bilo mogoCe, da bi se pva moZa bojevala z mnogimi in moCnimi ter lira-
brimi mozi. Kajti ni' jih le desetorica ali dvajse-torica, temveC mnogo veC. PosluSaj ! Z Dulihija jih je dvainpetdeset, sami izbrani mladeniCi, in spremlja je Sest sluzabnikov, iz Same jih je Stirindvajset, s Zakinta dvajset, Itake same dvanajst, sami pleme-nitniki, in z njimi je klicar Medon in bozanski pevec ter dva sluzabnika, zvedena razsekalca mesa. Zategadel premiSljuj, kateri sobojevniki bi nam po-magali z veselim srcem".
„Pomisli," mu je odvrnil Odisej, „da naraa bodete pomoCnika Atena in Zen, ki nama priteCeta takoj na pomoC, kedar se uname v mojem dvorci boj mej nama in snubaCi. Zategadel menim, da nama ne bode treba drugih sobojevnikov. A ti podaj se jutre ob zori v mesto in pridruzi se oSabnim snu-baCem, mene pa povede pozneje tja svinjar, po-dobnega ubogemu, staremu beraCu. In Ce me bodo zasramovali v hisi, in tudi Ce me za nogama povleko k durim, da, Ce bodo tudi s puSicami streljali na me, premagaj se in trpi mirno ! Le s prijaznimi besedami jim prigovarjaj, naj opuste te neumne burke. A ne bodo te sluSali, kajti uze se jim bliza usodni dan. Se nekaj! Ce si res moj sin in krv moje krvi, tedaj naj nikdo ne zve, da je Odisej priSel domov. Naj ne zve niti Laert, niti svinjar, niti kdo izmej hlapcev, niti sama Penelopa, da se lehko prepriCava^o hlapcih in deklah, kateri so nam udani in nas spostujejo, in kateri so nas pozabili in nas zaniCujejo."
Odgovoril mu je Telemah: „Ljubi oCe, jaz mislim, da nama to ne bode mnogo koristilo. Predolgo bi moral hoditi okrog po deZeli, da bi spoznal vseh hlapcev miSljenje, a v tem bi nam snubaCi pojedli vse imetje. Za sedaj je dovolj, da spoznaS zenske v hisi, katere so nam zvesto udane, in katere nepokorne in kaznive, a lilapce izkuSamo lehko pozneje".
Tako sta se pogovarjala. Mej tem je dospela na Itako ladija, ki je nosila iz Pila Telemaha in njegove drugove. Ko so spravili ladijo na suho in darove v Klitijevo hiSo, poslali so klicarja v Odisejev dvorec sporocit Penelopi, da se jej je vrnil sin domov ter da se mudi na pristavi. Oba, klicar in svinjar, priSla sta ob jednem z istirn poroCilom. Klicar je glasno zaklical pred vsemi sluzkinjami: ,Tvoj sin, kraljica, je priSel iz Pila", a svinjar se jej je priblizal ter jej skrivno sporoCil, kar mu je naroCil njen ljubi sin. IzvrSivSi svoj posel zapustil je svinjar hiSo ter vrnil se k svojim svinjam.
Nejevoljni so bili snubaCi in preseneCeni, zasliSavSi to vest. Podali so se iz dvorane in zbo-rovali so tam na dvoriSCi. In zaCel jim je govoriti Eurimah, Polibov sin: ,Prijatelji, veliko delo je izvrSil Telemah s to potjo. Mislili smo, da se mu ne posreCi. A pripravimo si brzo ladijo, zberimo na njo Cvrstih veslarjev, da svojim drugovom Cim prej sporoCimo, naj se vrnejo domov."
Ni Se izgovoril teh besed, ko je uze ugledal
Amfinom, obrnirSi se v stran, ladijo v pristani§Ci in tovarise na njej, krepko vesljajoCe. Sladko se je zasmejal in dejal svojim drugovom : „Ne bode tre±>a poroCila, prijatelji, uze so doma. Ali jim je sporofiil to kak bog, ali pa so ugledali ladijo, ki jim je ubezala, a je niso mogli dohiteti".
Tako je dejal, in snubaCi so se vzdignili in hiteli proti morskemu obreZju, kder so spravili ladijo na suho. Vsi skupaj podali so se potem v zbornico, in nikomur niso dovolili prisostvovati, niti mladeniCu, niti starcu. In zaCel jim je govoriti Antinoj, Eupeitejev sin, ladije naCelnik: „Zares, bogovi so reSili tega mladeniCa pogube! Vse dneve smo prezali na pobreznih visinah, a po noCi nismo spavali na obrezji, temveC krizali se do zlate zore z brzimi ladijami po morji, prezeC na Telemaba, da bi ga ulovili in usinrtili, predno se vrne domov. A reSil ga je kak bog. Toda premiSljujmo tukaj, kako ga pogubimo. Ne sme nam uiti. Kajti dokler on zivi, se nam tezko izpolni, kar nainerujemo. UZe je vzrastel v pametnega in razsodnega mladeniCa, in narod nam nikakor ni veC naklonjen. Dejte, odloCimo se in sklenimo, kaj nam je storiti, predno sam skliCe Aliajce v zbor. Kajti menim, da se ne bode dolgo mudil, temveC da se nam razjezi in vsem Ahajcern v zboru pove, da smo ga hoteli pogubiti, a da nam je sreCno uSel. In narod tega ne bode odobraval, ko zve, kaj smo nameravali. Da nas le ne zapode iz naSe dezele ! A predno se
to zgodi, odstranimo ga ! Imetje njegovo si potem poSteno razdelimo, a hiSo pustimo njegovej materi in onemu. ■ kojega si izvoli v soproga. Ce vam pa moj predlog ne dopada, temveC zelite, da zivi Telemah in uziva oCetovo imetje, tedaj pa ne zbirajmo se dalje tukaj in ne pojedajmo mu veC blaga, temveC podajmo se vsak na svoj dom in snubimo od tam njegovo mater, a ona naj si onega izbere, ki jej da najveC darov in jej je uze usojen".
Tako je govoril, in vsi so bili tihi. Vzdignil se je Amfinom z Dulihija, najblazji izmej snubaCev in najljubSi Penelopi zaradi pametnih govorov, ter jim je dobro misleC spregovoril: „Prijatelji, jaz bi se ne mogel lehko odloCiti, ubiti Telemaha. StraSno je, ubiti kraljev zarod. A povpraSajmo poprej bogove ! Ce nam da mogoCni Zen ugoden odgovor, tedaj ga sam ubijem, a Ce nam zabranijo bogovi, tedaj vam velim, da opustimo to misel".
Tako je govoril Amfinom,, in snubaCem je dopadal njegov predlog. Vzdignil so se ter podali v Odisejev dvorec, kder so sedli na gladke stolice.
Modra Penelopa je zvedela v svoji sobi, kaj so sklepali prevzetni snubaCi; povedal jej je klicar Medon, ki je sliSal zlobne njih naCrte. Sklenila je, podati se mej snubaCe. PriSedSi mej nje se svojimi sluzkinjami, zaCela je vsa razjarjena oStevati Anti-noja. Tako je govorila : „Antinoj, oSabnez, zlotvor-nik, pravijo, da si mej vsemi svojimi vrstniki na Itaki i najmodrejsi svetnik i najpametnejsi moz.
A to nikakor ni res ! Zakaj tako besniS, da hoCeS pogubiti Telemaha ? Ali se ne spominaS veC, kako je pribezal tvoj oCe v naSo hiSo, bojeC se razjarje-nega ljudstva, ker je Sel s Tafiji na rop k Tespro-tom, ki so bili naSi zavezniki ? In ljudstvo ga je hotelo ubiti in iztrgati mu srce iz prsij ter pozreti mu obilo imetje. A Odisej ga je branil in tolazil in miril razljuCeni narod. In ti, njegov sin, pojedaS sedaj menda v zahvalo za to Odisejevo imetje, snubig njegovo soprogo, in hoCeS ubiti njegovega sina? In vendar bi bilo spodobnejSe, Ce bi i sam odnehal i drugim svetoval, naj opuste te zlobne nakane".
Odgovoril jej je Eurinom, Polibov sin: „Modra Penelopa, potolazi se, ne delaj si nepotrebnib skrbij! Ni ga moza in ga ne bode, ki bi se pre-drznil, poloziti roke na tvojega sina, dokler sem jaz ziv in gledam solnCno luC. Vsaj je tudi mene pogosto pestoval Odisej in mi dajal v roko peCe-nega mesa, a v usta rujnega vina. Zato mi je pa tudi njegov sin Telemah najljubsi izmej vseh lju-dij, in ni se mu bati smrti od snubaCev, a smrti od bogov se umroCemu zemljanu ni ogniti". Tako je govorii tolaZeC, a v srci mu je koval pogubo, licemerec !
Penelopa se je vrnila v gorenje prostore, kder je jokala po svojem mozi, dokler jej ni Atena po-slala sladkega snu.
ZveCer je priSel vrli svinjar iz mesta v koCo,
ko sta Odisej in njegov sin ravno zaklala jedno-letnega praSiCka in pripravljala si ga za veCerjo. Atena je zopet sprenienila Odiseja v starega, uma-zanega beraCa, dotaknivSi se ga se zlato palico, da ne bi ga spoznal svinjar in bitel sporoCit veselo vest Penelopi. VstopivSega nagovoril je Telemah : ,,Si-li priSel, vrli Eumaj ? Kaj je novega v mestu ? Ali so se oSabni snubaCi uze vrnili s preze, ali preZe Se vedne tam na me, vraCajoCega se domov?"
Odvrnil mu je Eumaj : „Kaj je novega v mestu, ne vem. Vsaj tudi nisem iinel Casa, poha-jati po mestu in povpraSevati. Mudilo se mi je, ma-teri sporoCiti, da si doma, in vrniti se potem Cim prej sim. A mati je to vest ule zvedela od brzega klicarja; oba sva prisla k njej ob jednem z istim poroCilom. Drugo pa, po Cemur me povpraSujeS, ti povem ; to sem videl se svojimi oCmi. Ko sem se vra-Cal sim in sem bil uze na Hermejevern grici, ugle-dal sem brzo ladijo, plavajoCo v naSe pristaniSCe. Na njej je bilo polno moz, oborozenih s kopji in SCiti. Menim paC, cia so bili snubaCi, a gotovo ne vem".
Tako je pripovedal Eumaj, in nasinehnil se je Telemah in pomezikal svojemu oCetu, a svinjar ga ni zapazil. Ko so si pripravili obed, so veselo obedovali, a po obedu spomnili se poCitka in uji-vali so krepilno dobroto mirnega spanja.
Telemali pride v mesto.
Drugo jutro ob zlati zori napravil se je Te lemah v mesto, obul si opanke, vzel v roko kopi-je, ter nagovoril svojega svinjarja: „OCka, jaz grem v mesto, da me bode videla mati; kajti vem, da ne bode nehala po meni jokati in stokati, predno me ne zagleda se svojimi oCmi. A tebi naroCujem, da vede§ pozneje tega nesrefnega tujca v mesto, naj si tam prosi po hiSah koSCeka kruha; kajti jaz ne morem vseh ljudij rediti, v«aj trpim sam dovolj. Ce bode nevoljen, tem slabejSe zanj! A meni je ljubo, govoriti resnico".
Odgovoril mu je Odisej : „Dragi prijatelj, niti sam ne zelim, dalje tu ostati. BeraCu je bolje, pros-jaCiti po mestu nego po dezeli. In prestar sem, da bi tukaj na pristavi pomagal tvojim blapcem, in v vsem pokoren bil njih gospodarju. A le idi v mesto, mene pa povede tja ta moz, ko se pri ognji malo ogrejem in bode solnce gorkejSe. Kajti jako slabo sem obleCen, jutranja slana bi mi lehko Skodila, in pravite, da je daleC do mesta".
Take je dejal, a Telemah je Cvrsto korakal po dvoriSCi. PriSedSi do svojega dvorca naslonil je kopije na visoki steber ter stopil Cez kamcniti prag. Najprva ga je zagledala stara oskrbniea Eurikleja, ki je ravno pregrinjala krasne naslanjaCe z lepimi kozami. Solze so se jej ulile, ugledavSi ga, in §la mu je naproti, in okolo nje so se zbrale druge
sluZkinje, ki so pozdravljale mladega gospodarja in poljubovale mu glavo in rameni. Sedaj je stopila iz svoje sobe Penelopa, po stasu podobna Arte-midi, a po krasoti zlati Afroditi. JokajoC je objela z obema rokama svojega ljubega sina, poljubovala mu glavo in lepi oCi, ter ga nagovorila: „PriSel si Telemah, sladka moja luC. Mislila sem, da te ne bodem veC videla, ko si odSel skrivaj v Pil, proti moji volji, pozvedavat po ljubem oCetu. A povej mi, kaj si zvedel, sladko moje dete".
„Ne vzbujaj mi z nova boli, mati", odgovoril jej je Telemah, „in ne gibaj mi srca v prsih, ker sem ravno kar ubezal nagli pogubi. Okopaj se raj-Sa ter preobleci in obljubi vsem bogovom Ciste darove, Ce nam mogoCni Zen izvrSi povraCilo. A jaz se podam na trg, da pokliCem sim gosta, ki je priSel z menoj iz Pila. Poslal sem ga naprej se svojimi vrlimi drugovi in naroCil Pejraju, naj ga vede na svoj dom ter gosti in Cesti, dokler ne pri-dem jaz domov".
Tako je govoril, in mati ga je brzo sluSala. Oko-palala se je in preoblekla ter obljubila vsem bogovom Ciste darove, Ce jim mogoCni Zen izvrSi povraCilo.
Telemah se je podal na trg, z njim sta Sla dva brza psa. Atena je razlila Cez-nj Cudovito mi-loto, da ga je korakajoCega gledalo vse ljudstvo in obCudovalo. Okolo njega so se zbirali oSabni snubaCi, sladko govoreC, a v srci so kovali zlobne
naCrte. A ognil se je glasni njih tolpi in sedel, kder so sedeli stari mu oCetovi prijatelji Mentor, Antif in Haliterz, ki so ga povpraSevali po tem in onem. Priblizal se jim je Pejraj, vodeC gosta po mestu na trg. Telemah ju je pozdravil, a Pejraj je prvi spregovoril : „Telemah, poSlji hitro sluzkinje v mojo hiSo, da ti prineso darove, katere ti je dal Menelaj".
Telemah mu je odgovoril: „Ker Se ne vemo, kako se stvari izvrSe, naj ostanejo pri tebi. Ce mene ubijo oSabni snubaCi in si razdele moje imetje, tedaj privoSCim rajSi tebi svoje dragocenosti nego njim, a Ce jaz nje pogubim in pobijem, tedaj mi prineseS sam vesel veselemu mozu one darove".
To rekSi vedel je Telemah svojega gosta, ve-dezevalca Teoklimena, v svoj dvorec, kder sta se najprej okopala, a potem okrepCala z jelom in piiom. Njima nasproti je sedela Penelopa, tenko prejo predoC, ter prva spregovorila: „ Telemah, jaz pojdem v gorenje prostore ter lezem v posteljo, kojo moCim vedno se svojimi solzami, od kar je Odisej Sel pred Trojo. Kajti vidim, da mi noCeS niCesar povedati ob oCetu svojem, Ce si kaj sliSal o njem, in kmalu privro sim v dvorano oSabni snubaCi".
„Povem ti vse", dejal je Telemah. ,PriSel sem v Pil k staremu Nestorju, ki me je prijazno vsprijel in ljubeznivo pogostil, kakor vsprejme in pogosti oCe sina svojega, vrnivSega se po dolgem Casu domov, a ob oCetu mojem ni niCesar vedel,
je-li §e ziv ali uze mrtev. Poslal me je se svojim sinom in brzimi konji k Menelaju v Sparto. Tu sem videl Heleno, zaradi koje so po bogov sklepu mnogo trpeli Grki in Trojanci. VpraSal me je koj Menelaj, kaj me je prineslo k njemu v Sparto, in povedal sem mu vse resniCno. Tedaj mi je vse povedal, kar je zvedel od pomorskega starCka Pro-teja v Egiptu. Ta je videl Odiseja na otoku Ogigiji, kder ga zadrzuje lepolasa boginja Kalipsa. Odisej je ves potrt zalosti, a ne more priti v svojo ljubo domovino. ker nima ni ladije ni veslarjev. Tako mi je pripovedoval Menelaj, a jaz sem, izvrSivSi svoj posel, vrnil se zopet domov".
Tako je govoril Telemah, in ganil je materi srce v prsih. A spregovoril je bozanski vedezevalec Teoklimen : „Cestita gospa, Telemah ne ve vsega dobro, posluSaj tedaj mojo besedo. Prorokoval ti bodem nezmotno in niCesar ti ne prikrijem. Pri-sezam pri Zenu, otcu bogov, pri gostoljubui mizi, pri ognjiSCi Odisejevem, h kateremu sem priSel, da je Odisej uze v svoji domovini, da sedi ali okrog lazi ter pozveduje zle Cine, a v srci svojem pre-miSljuje, kako bi pogubil vse snubaCe. To mi je sporoCil na ladiji ptiC, kojega sem razumel, in povedal sem glasno Telemahu".
„Da bi se to le izpolnilo", dejala je Penelopa, „tedaj bi te pogostila in obdaiila z bogatimi da-rovi, da bi te blagrovali ljudje, ki bi te sreCavali po svetu".
— 1G0 —
Tako so se pogovarjali, a snubaCi so se njej teni zabavali na dvoriSCi, metajoC ploSCe in puSice. Ko se je u2e priblizal Cas obeda, in so pastirji uze prignali Crede s page domov, tedaj jim je dejal klicar Medon, ki jim je bil najljubsi izmej klicarjev in je vedno obedoval pri njib mizi. nMladeniCi", je dejal, „idite sedaj, ko ste se dovolj zabavali z igrami, v hiSo, da si pripravimo obed. Kajti mislim, da nikakor ni slabeje, obedovati o pravem Casu, kakor zabavati se z igrami".
Tako je dejal, in snubaCi so se vzdignili in podali se v hiSo, a hlapci so jim zaklali velike ovne in debele koze, tolste prasce in rejenega vola ter jim pripravljali obed.
Odisej in Eumaj podasta se v mesto.
Mej tem sta se napravljala Odisej in Eumaj v mesto. Spregovoril je Eumaj: „Gost, ker zeliS iti uze danes v mesto, tedaj te povedem tja, kakor mi je naroCil moj gospodar. Jaz bi te sicer raj ft i tukaj obdrzal, da bi mi bil Cuvar samotni pristavi, a bojim se, da ne bi mi pozneje kaj oCital moj gospodar. In gospodarjev oCitanja zale in peko! Idiva tedaj. uze se nagiblje dan, in proti veCeru bode kmalu mrzlejSe".
„Idiva tedaj", je dejal Odisej, „a daj mi Se palico, da se bodem naslanjal na njo, ker je pot menda strma in opolzla".
RekSi vrgel si je beraSko malho Cez rameni.
a svinjar mu je dal v roko zaZeljeno palico. Podala sta se na pot, a pristavo so Cuvali psi in pastirji. Korakala sta po strmi stezi navzdol svinjar in Odisej, ki je bil podoben staremu, razcapanemu beraCu. Uze sta bila blizo mesta, priSla sta uze do Cistega studenca, kamor so bodile po vodo me-SCanke. Tu ja je dotekel kozar Melantij, goneC naj-lepSe koze snubaCem v obed; z njim sta bila Se dva pastirja — kozarja. UgledavSi svinjarja in be-raCa, zaCel ja je nesramno psovati, in ves raz-jarjen je bil Odisej. »Sedaj paC vidite", je dejal, „da se jednaki ljudje vedno jednakim priblizujejo. Capin je naSel capina, potepin potepina! Kam paC vedeS, nesreCni svinjar, tega nadleznega beraCa, tega umazaneza in pozreSnega skledoliznika ? PaC drgnil si bode suha rebra ob hiSna vrata po mestu in prosil nadlezno koSCeka kruha! Ko bi ga dal meni, da bi mi Cuval pristavo, metal gnoj iz hlevov ter prinaSal kozliCem mladikovja, tedaj bi mu dajal piti sirotke, da bi mu vzrastlo kmalu meso na suhih bedrih. A ker se je nauCil le slabim delom, ne bode hotel delati, temveC bode rajSi po mestu be-raCil, da si napase nenasitni svoj Zelodec. A povem ti: Ce pride v Odisejevo liiSo, tedaj bodo od vseh stranij iz rok snubaCev letale nanj pruCice (pod-nozniki), da mu odrgnejo suha rebra".
RekSi je mimo grede poskoCil ter cebnil Odiseja v bedro, a ni ga mogel zmakniti se steze. A Odisej je premiSljal, ali bi planil za njim ter razbil
11
mu s palico Crepinjo, ali pa butnil ga ob tla, zgrabil za nogi ter tolkel z glavo po tleh, da bi se mu raztreSCila. Toda premagal se je in mimo trpel. A ozmerjal ga je svinjar, povzdignil roki ter molil: „StudenCne nimfe, Zenove hCerke, Ce vam je kedaj Odisej zazgal tolsta bedra jagnet in kozliCev. usli-Site mi proSnjo, da se vrne domov Odisej. Tedaj bi tebi, prevzetnemu postopaCu, kmalu pregnal vso oSabnost, kojo kazeS oCitno, potepajoC se po mestu, , v tem ko ti slabi pastirji pokonCujejo Cedo".
Odvrnil mu je zopet kozar Melantij : „Kaj se je paC predrznil govoriti prekanjeni pes ! Najbolje bi bilo paC, da bi te odvedel na ladiji daleC kam z Itake in te prodal ter pridobil si obilo blaga. Da bi le tako tudi Telemaba zadela Apolonova puSica ali ubil meC snubaCev, kakor je gotovo poginil Odisej v tujini". KekSi je hitel naprej, dokler ni priSel v Odisejev dvor, kder je sedel mej snubaCe, nasproti Eurimahu, kojega je najbolj ljubil.
Pocasi sta korakala proti mestu Eumaj in Odisej. PriSedSi blizu dvora, zaCujeta zvok harfe; Femij je prepeval snubaCem. Tedaj prime Odisej svinjarja zo roko ter spregovori: „Eumaj, to je gotovo lepi dvor Odisejev. Lehko ga je spoznati. odlikuje se od drugih his. Hram se vrsti za bra-mom, pred hiSo je dvoriSCe, okrog in okroir obzi-dano, vrata so uzidana v trdni zid in dobro zava-rovana z velikim, zeleznim zapahom. Tega dvora ne bi z lepa vzeli sovrazni mozje. Zdi se, da si v
higi ljudje pripravljajo obed, ker se giri tako vonjav duh, in harfa zveni, dru2ica obilemu obedu".
Odgovoril mu je Eumaj : „ Lehko si uganil, vsaj nisi nespameten moz. A premisljujva, kaj nama je^storiti. Ali greg ti najprej v higo in mej snubaCe, in jaz ostanem tu, ali pa grem jaz naprej, Ce lioCeS, in ti ostaneS tukaj. A ne mudi se tukaj prodolgo, da te kdo ne zapazi in stori kaj zalega". „Le idi ti naprej," dejal je Odisej, „a jaz ostanem tu. Vajen sem vsem udarcem zivenja, vsaj sem mnogo zla prebil i v vojni i na morji. A nadleznega tre-buha ni mogoCe skrivati, nesreCnega, ki prouzroCuje ubogim zemljanom mnogo zla. Zaradi njega se podajajo ljudje celo po girokem morji. nesoC so-vraznikom pogubo."
Tako sta se pogovarjala, in vzdignil je glavo in uSesi pes. Argos mu je bilo ime; vzredil ga je Odisej sam, predno je gel pred Trojo, a ni imel dobicka od njega. Poprej so ga vodili lovci na lov na divje koze, srne in zajce, a sedaj je lezal za-niCevan in poln uSij na kupu gnoja, ki je lezal v obilji tam pred vrati, dokler ga niso hlapci peljali ven na travnike in njive. Spoznal je svojega gospodarja, mahljal z repom in pobesil ugesi, a priblizati se mu ni mogel veC. Odisej obrnil se je v stran ter otrnil si solzo iz oCij, da ne bi ga zapazil Eumaj, ter je spregovoril: „Eumaj, Cudno se mi zdi, da lezi ta pes tukaj na gnoji. Lepe postave je, a ne vein, je-li bil tudi tako hiter v teku, ali so ga redili
11*
samo zaradi lepote, kakor je sicer gospodi navada". „Da, to je pes mojega umrlega gospodarja", odgovoril je Eumaj. „Da bi bil Se tako lep in dober, kakor je bil takrat, ko je Odisej odSel pred Trojo, tedaj bi obCudoval njegovo hitrost in moC. Ni mu uSla veC zver, ko jo je enkrat spodil v gosteni lesu, a sedaj je onemogel, neskrbne dekle mu ne dajajo potrebne hrane. Taki so ti sluzabniki, brez-skrbni, brezvestni, ko ni gospodarja v hiSi." To rekSi podal se je v hiSo, a Argos je pobesil glavo in takoj poginil, ugledavSi v dvajsetem letu svojega gospodarja.
Odisej kot beraC mej snubaci.
Prvi je ugledal prihajajoCega svinjarja Telemah in mu namignil, naj prisede k njemu. Plaho ogle-davSi se okolo vzel je Eumaj stol, na kojem je sedel poprej razsekale • mesa, deleC obilo mesa obedujoCim snubaCem, ter postavil ga k Telemahovi mizi in sedel njemu nasproti; klicar mu je takoj prinesel kos mesa in kruha. Kmalu za njim stopi v hiSo Odisej, podoben stareinu, razcapanemu be-raCu, opirajoC se na palico, sede na prag in se nasloni na rozanec (pokonCnik) iz cipresovega lesa. UgledavSi ga vzame Telemah iz jerbaSCeka eel hleb kruha in s kroznika mesa, kolikor ga je mogel zgrabiti z rokama, in reCe Eumaju: „Nesi to gostu in reci mu, naj gre okrog vseh snubaCev in je prosi milega daru. Ni dobro, Ce se sramuje potreben moz".
Odisej je vzel dar proseC sreCe Telemahu, del ga na umazano malho pred nogama ter je zaCel slastno jesti. Ves Cas mej obedom peval je bozanski pevec. Ko je jenjal peti, vzdignil se je gla-sen smeh in krik po dvorani. V tem trenotkn se pribliza Odiseju Atena in mu prigovarja, naj prosi snubaCe kruha, da spozna, kateri so Se poSteni in pravicni, a kateri brezCutni in brezpravni. Sel je tedaj mej nje in prosil vsakega moza, roko ste-gajoC, kakor bi bil uze od nekdaj beraC. Nekateri so se ga usmilili in mu dali dar, a Cudili so se in povpraSevali, kdo je in od kod je priSel. Tedaj * jim je dejal kozar Melantij: „PosluSajte me, snubaCi ! Jaz sem uze poprej videl tega beraCa. Svinjar ga je privedel sim, a ne vem, kdo je in ka-kega rodu".
Tako je dejal, a Antinoj je ozmerjal svinjarja rekoC: „Glasoviti svinjar, si-li ti privedel tega po-tepina v mesto ? Ali nimamo uze dosta drugih po-stopaCev, nadleznih prosjakov in skledoliznikov ? Ali ti ni morda Se dovolj, da se mi tukaj zbiramo in pojedamo tvojega gospodarja blago, in si moral Se tega tu sim poklicati?"
Zavrnil ga je svinjar Eumaj: .Antinoj, ne govoriS plemenito, dasi si sam plemenitnik. Kdo bi klical v hiSo tujca, prihajajoCega s tujine, Ce ni morda kak obrtnik, vedezevalec, zdravnik, stavbin-ski mojster, ali bozansk pevec, ki nas razveseljuje se svojim petjem ? Take tujce kliCemo v hiSo, a
beraCi prihajajo sami. Toda ti sovraziS vedno vse Odisejeve sluzabnike, posebno pa mene. A jaz se ne brigam za te, dokler sta mi ziva Penelopa in Telemah".
„MolCi", dejal je Telemah, „ne odgovarjaj mu veC! Vsaj ve§, da je Antinoj vajen, zaliti s trdimi besedami in draziti goste. Antinoj, res lepo skrbiS za me, kakor otec za svojega sina, ker ve-liS, naj zapodimo iz hiSe tega tujca. A vzemi in daj mu dar, ne branim ti. Ne boj se ni matere moje niti kakega sluzabnika v na§i hiSi. Toda vsaj vemo, da raj Si sam je§, nego daje§ komu drugemu".
„Ko bi mu hotel vsak snubaC toliko podariti", dejal je Antinoj, „to bi ga gotovo tri mesece ne bilo veC v to hiSo'. Dejal je in pokazal izpod mize pruCico, na kojo je naslanjal obedujoC lepo rejeni nogi.
Od vseh drugih snubaCev dobil je Odisej da-rov, da si je napolnil malho z kruhom in mesom. Uze se je hotel vrniti nazaj na prag pokuSat Ahaj-cev darove, a ustavil se je §e pri Antinoju ter ga nagovoril: „Daj mi tudi ti mil dar, prijatelj. Ne zdig se mi najslabejSi izmej Ahajcev, temveC naj-boljSi, ker si podoben kralju. Zategadel mi das lajse od drugih dar, a jaz te bodem slavil po nei-zmernem svetu. I jaz sem bil nekdaj imovit, pre-bival sem v bogati hi§i in dajal siromakom, Cesar so potrebovali in prosili. Imel sem brez Stevila hlapcev in mnogo drugega, s Cemur ljudje dobro
zive, in kar jih dela bogate. A zmotil me je Zen, da sem se pridruZil pomorskim tolovajem, ki so Sli ropat v dalnji Egipt. PriSedSi tja velel sem svojim drugovom, naj ostanejo na morskem obrezji in Cuvajo ladije, a nekatere sem razposlal, da bi ogledali dezelo. A moji ljudje so se prevzeli, zaupajoC svojej moCi, ter so zaCeli ropati po dezeli, odvajati zenske in otroke ter ubijati moZke. Kmalu je dospel njih krik in klik v mesto. Tedaj so prihrumeli meSCanje ob zori iz mesta, da je bila vsa ravnina polna peScev in jezdecev ter bleSCeCe medi. A moji pri-jatelji so ubezali, nikdo se ni upal, ustavljati se jim. Tedaj so mnogo izmej nas pobili, druge po-lovili in je prisilili, robovati jim, a mene so dali ljubemu gostu, Drnetoru, kralju na Cipru. Od tam prihajam sim, mnogo trpeC!"
Odvrnil mu je oSabni Antinoj: „Kateri zli duh nam je poslal sim to nesreCo, da nas moti pri po-jedini ? Stopi v sredo dvorane, strani od moje mize, da ne prideS zopet v grenki Egipt in na Giper, ker si tako predrzen in nesramen beraC. Drugi ti dajajo po vrsti in brez preniisleka darove, ker se jim ne usmili tuje blago, kojega je v obilji".
Umaknil se mu je Odisej ter odvrnil: „lles, k tvoji postavi se ne prilega tvoja pamet. Ti ne bi dal iz svoje hiSe ubogemu prosilcu niti zrna soli, ker mi noCeg dati niti od tujega, obilnega blaga koSCeka kruha".
Po teh besedah razjarij se je Antinoj Se bolj,
zgrabil prucico ter vrgel jo Odiseju v hrbet. A Odisej stal je trden kakor skala in ni se zganiL z mesta, majal molCe z glavo in koval mu v srci pogubo. Podal se je nazaj na svoj prag, sedel in del na tla polno malho ter tozil snubaCem krivico, prouzroCeno mu po Antinoju zaradi — nes-reCnega trebuha. A zadrl se je z nova nad njim Antinoj rekoC: „MolCi, tujec, sedi in jej mirno, ali pa poberi se, da te ne primemo snubaCi za roki ali nogi in te povleCemo po hisi, da se ti omaji vsa koza".
A nejevoljeni so bili drugi snubaCi, da je Antinoj tako predrzno govoril in vedel se tako nespodobno. Tako je dejal marsikdo izmej oSabnih mladeniCev : „Antinoj, ni lepo, da si vrgel prucico na nesreCnega beraCa in ga zalil s pikrimi besedami. Ce je pa kak bog? Kajti tudi bogovi ho-dijo po mestih, podobni ubogim tujcem, da se prepriCajo o ljudij o§abnosti in poniznosti". Tako so govorili, a Antinoj se ni zmenil 7a njib besede. Telemah pa je bil uzaljen radi takega vedenja, a ni si otrnil soke iz oCij, temveC tiho je majal glavo ter koval v srci pogubo.
Ko je Penelopa v svoji sobi videla in slisala, kaj se godi v dvorani, dejala je svojim sluzkinjam: „Da bi tudi tebe (Antinoja) tako zadel Apolon s krasnim lokom". ,Da", dejala je Eurinoma, „ko bi se izpolnile naSe zelje in pro§nje, to bi nikdo izmej snubaCev ne uCakal jutrajSnjega dne". .Mamka",
odvrnila je Penelopa, „vsi so nam sicer sovrazniki in nam kujejo pogubo, a Antinoj je uze najbolj podoben Crni smrti. Ubog berafi je v liigi in prosi snubaCe milega daru, kajti potreba ga naganja. Vsi drugi so mu kaj dali in napolnili malho, a Antinoj mu je vrgel v hrbet pruCico". Pozvala je nato k sebi vrlega svinjarja ter mu dejala: „Eumaj, idi pa reci tujcu, naj pride sim, da ga bodem izpraSevala ob Odiseji, ali je kje kaj sliSal o njem ali ga pa morda sam videl; kajti podoben je Cloveku, ki je prehodil mnogo sveta".
Odgovoril jej je Eumaj: „Da bi molCali Ahajci, kraljica, ta bi ti oCaral srce; tako lepo zna pripo-vedovati. Tri dni in tri noCi sem ga imel v svoji ko6i, a Se mi ni vsega povedal o svojih nezgodah. Kakor gledamo pevca, kojega je bog nauCil, pre-pevati ljudem sladke pesni, in ga zelimo neprestano posluSati, kedar poje, tako je on mene oCaral, sedeC in pripovedujoC mi v moji koei. Pravi, da je uze star gost Odiseju, s \rete doma. Od tam prihaja sim, blodeC in trpeC po svetu. Ob Odiseji hoCe vedeti, da je ziv in blizo, v dezeli Tesprotov, ter da pelje domov neizmerne dragocenosti". „Edi tedaj hitro", dejala je Penelopa ginjena, „in po-kliCi ga sim, da mi kaj pove. Da bi uze enkrat molCali ti predrzni mladeniCi! Ni ga moza, kakorSen je bil Odisej, da bi odvrnil od naSe hiSe to kugo. Da bi on sam priSel domov, tedaj bi s Telemaliom skupaj hitro povrnila snubaCem vse krivic-e".
Tako je dejala, in Telemah je kihnil, da se je razlegalo po vsej hiSi. Zasinejala se je Penelopa in dejala: ,Idi mi, pa poklici sim tujca! Ali nisi sligal, kako je kihnil Telemah k mojim besedam? To je dobro znamenje. Da bi le nikdo tell ogabnih mladeniCev ne ubezal pogubi! A povem ti: Ce bodem videla, da mi tujec vse resniCno govori, dam mu lepe obleke, plage in suknjo".
Eumaj je sporoCil beraCu Penelopin ukaz. A Odisej je odgovoril: .Eumaj, kako rad bi vse resniCno pripovedoval premodri Penelopi ob Odiseji; kajti mnogo vem o njem, ker prebijala sva iste nezgode! A bojim se tolpe neznosnih snubaCev. I sedaj, ko me je oni mo£ zadel s pruCico in mi prouzroCil boleCine, dasi mu nisem niCesar storil, mi ni priskoCil na pomoC niti Telemah, niti kdo drug. Zategadel reci Penelopi. naj poCaka do solnC-nega zahoda! Tedaj naj mi dovoli, da sedem k njenenm ognjiSCu, kajti slabo sem obleCen, in zeblo me bode, a potem jej bodem vse po pravici pripovedoval ob Odiseji".
Dasi je Penelopa hrepenela, Cim prej kaj zve-deti o svojem soprogu, odobravala je vendar be-raCeve besede ter odloCila se, potrpeti do veCera.
A Eumaj se je vrnil nazaj mej tolpo snubaCev, priblizal se Telemahu ter mu zagepetal na uho: ,,Jaz se vrnem zdaj nazaj k svojim svinjam, a ti skrbi tukaj za vse in varuj se ter glej, da se ti kaj ne pripeti; vsaj poznag te zlobne mladeniCe".
„Dobro, oCka", dejal je Telemah, „a ostani se tukaj in pojuzinaj malo, in jutre na vse zgodaj mi prizeni sim najlepSe svinje za daritev". Eumaj je ostal pri mizi in juzinal, a proti veCeru vzdignil se je in podal se k svojim ljubim svinjam, snubaCi pa so ostali v dvorani in zabavali se s petjem in plesom.
Odisej in berae Iros.
SnubaCi so se Se zabavali, ko je vstopil v dvorano znan beraC — postopaC, ki je prosjaCil po mestu in znan bil po svoji nenasitni pozreS-nosti. Lepe postave je bil, debel in velik, a ne zilnat in moCan. Arnaj mu je bilo ime, tako ga je nazvala mati, ko se jej je rodil, a sedaj so ga zvali vsi le „Iros", ker je hodil in nosil poroCila, kamor in kedar je kdo hotel. (Irida, grSki Iris, je bogov poslanka ali poroCnica, tedaj Iros-sel, Saljivo skovana beseda.) Ta beraC je tedaj priSel in je hotel zapoditi Odiseja iz lastne hiSe; dejal mu je, drazeC ga: „Umakni se mi s praga, starec, da te ne primem za nogo in povleCem na dvoriSCe. Ali ne vidiS, kako mi vsi mladenici pomezikujejo, naj te zgrabim in vleCem ven? A jaz se vendar Se sramujem, to storiti. Toda vzdigni se, da se ne sprimeva Se z rokama".
Po strani ga je pogledal Odisej in mu od-vrnil: „Cudak, vsaj ti noCem niC, in ne zavidam ti, Ce ti kdo kaj da. A prag ima prostora za obav
in ni ti treba biti zavidnemu, Ce i kdo drug razven tebe kaj dobode. Zdi se mi, da si beraC kakor jaz, in bogatstvo nam morajo bogovi Se le dati. A ne ujezi me in ne pozivaj me na boj z pestmi, da ti s krvjo ne opiSem prsij in ustnic, dasi sem starec. In jutre bi imel potem mir, kajti menim, da se v drugo ne vrneS veC v Odisejevo hiSo".
Razjarjen odvrnil mu je postopaC Iros: „Glej, glej, ta pozreSnez blebeta kakor umazana baburaj! A jaz te hoCem splaCati: poklonim ti gorkih za-uSnic, da se ti vsi zobje izsujejo iz Celjusti, kakor svinji, ki je opustoSila setev. Dej, pripravi se na boj, da bodo i ti mladenici tu videli, kdo je moC-nejSi. A kako se moreS predrzniti, z mlajSim mozem spustiti se v boj?
Tako sta se prepirala beraCa na pragu, a Antinoj se je sladko zasmejal, zaCuvSi njun prepir, ter spregovoril zbranim snubaCem : „Prijatelji, kaj tako smeSnega nismo Se doZiveli! Kak bog nam je poslal v hiSo to zabavo ! Le glejte, kako se pre-pirata tuji beraC in postopaC Iros, in uze se po-zivljata na boj z pestmi. Dejmo, zdrazimo ja, da se sprimeta."
Tako je govorll, in vsi snubaCi so se zakro-hotali, vzdignili se in obstopili razcapana beraCa. Spregovoril je zopet Antinoj : sPosluSajte me, snubaCi ! Tam na ognji se nam cvro za veCerjo klobase krvavice. Teh jedno vzemi si oni, ki zmaga v boji,
iii obeduj v bodoCe vedno z nami, a drugega be-raCa ne bodemo puSCali veC mej nas".
Ta predlog so vsi snubaCi glasno odobravali. A zviti Odisej je spregovoril: „Prijatelji, paC teZko je slabotnemu, onemoglemu starCku, bojevati se z nilajSim mozem. A sili me v to nesreCni trebuh. Toda prisezite mi vsi sveto prisego, da ne bode nikdo izmej vas pomagal Iru in tolkel mene z moCnima svojima rokama".
Vsi so mu prisegli, kakor je velel, in Telemah je spregovoril; „Gost, nic se ne boj nikogar. Jaz sem tukaj gospodar, in kdor se te dotakne, moral se bode z mnogimi bojevati". Vsi so pritrjevali tem besedam.
Odisej si je pripasal svoje cape okolo ledij (namesto borilcem navadnege pasu), in prikazali sta se inoCni in lepi stegni, Siroki pleCi, okrogle prsi in tezki roki. — V liipu je namreC Atena pomladila mu ude. — ObCudovali so ga vsi snubaCi, in marsikdo je dejal k svojemu drugu : „Slabo se bode godilo ubogemu Iru, kmalu ne bode pri-naSal veC poroCil. Le glej, kaka stegna kaze izza umazanih cap". Tako je marsikdo govoril, a pre-straSil se je Iros, in treslo se mu je meso na udib. Zmerjal ga je Antinoj rekoC : „Sirokoustni bahaC, da bi ne bil paC nikdar rojen, ker se treses pred tem starcem, slabotnim in onemoglim. A zapomni si dobro : Ce te premaga, te vrZem na ladijo in popeljeni li kralju Ehetu, znanemu pogubitelju vseh
ljudij, ki ti odreze nos in uSesi, in je vrze psom v jed."
Se bolj se je stresel Iros, in sluzabniki so ga morali privleCi tja sredi dvorane. Oba sta vzdignila roki. A sedaj je premiSljal Odisej, ali bi ga treSCil ob tla, da bi ga takoj zapustila duSa, ali bi ga le rahlo polegel na zemljo. Zdelo se mu je boljSe, rahlo poleCi ga na zemljo, da ne bi ga takoj spoznali Aliajci. UzdignivSi roki udaril ga je Iros na desno rame, a Odisej ga je mahnil v tilnik pod uSeSom, da mu je zmel kost, in takoj se mu je ulila rudeCa krv iz ust in iz nosa. Zatulil je Iros, padel na tla, Skripal se zobmi in brcal z nogama. SnubaCi so ploskali z rokami, in kmalu bi bili popoCili smeha. A Odisej ga je prijel za nogo, vlekel ven na dvo-riSCe, naslonil na zid ter dal mu palico v roko in dejal: „Tukaj sedi mirno in straSi svinje in pse, a ne bodi kralj tujcem in beraCeni, da te ne zadene Se kaka veCja nezgoda, revez !" To rekSi podal se je zopet na svoj prag in je tam sedel.
Priblizali so se mu snubaCi in mu Cestitali. „Zen ti daj," so dejali, „in drugi nesmrtni bogovi, kar najbolj zeliS, ker si premagal tega nenasitnega pozeruha. Sedaj nas ne bode veC nadlegoval s predrznim svojim' prosjaCenjem, kmalu ga poSljerno Ehetu, znanemu pogubitelju vseh ljudij". Veselil se je Odisej obCnega priznanja. Antinoj mu je pred-lozil veliko in tolsto klobaso krvavico, a Amfinom mu je dal iz jerbaSCeka dva lilebca, napolnil vrC z
vinom in mu napil: „Da si mi zdrav, tuji otec! L)a bi bil vsaj v bodoCe sreCen, a sedaj te tarejo nadloge".
Odgovoril mu je Odisej: .Amfinom, zdis se mi pameten mladeniC, a si tudi vrlega in imovi-tega oCeta sin. Zategadel posluSaj me in zapomni si dobroINiCslabejSega in minljivej-§ e g a od Cloveka ne rodi zemljaizmej vseh b i t i j, k a r j i h p o z e m 1 j i ,1 e z e ino grede". Dokler je mlad in Cvrst in zdrav in so m u bogovi n a k 1 o n j e n i, m i s 1 i. da ne bode iv bodoCe nikdar nesreCen. AkedarmubogovipoSljejo nadloge, prenaSa tudi te s potrpefc-ljivim srcem, dasi nerad. Kajti kako r S n o usodo jim podeljuje otec b o g o v in 1 j u d i j, takorSno j e tudi m i-Sljenjeubogimzemljanom. Ijaz bi bil imel biti enkrat bogat, a po svoji krivdi razdrl sem si sreCo, zaupujoC na oCeta svojega in na svoje brate. Zategadel ne bodi Clovek nikdar kri-viCen, temveC zadovolji se mirno s tem, kar m u d a d e bogovi. Tako tudi ni prav, da se vedejo snubaCi tako predrzno in Cinijo tolike k krivice, zroC tuje blago in zaniCujoC sojirogo onega moza, ki ne bode dolgo veC odsoten od svoje do-movine, kajti uze je prav blizo. A dobri dull naj te vede iz hiSe, Amfinom, predno pride domov
Odisej. Kajti menim, da se ne loCite brez krvi, kedar pride v svojo liiso". Tako je govoril Odisej, izlil malo vina bogovom v dar, a drugo je sam izpil ter del kozarec mladeniCu v roko. A Amfinom je pobesil glavo in korakal potrtim srcem po dvo-rani, kajti uze je slutil pogubo. A niti tako ni ubeZal pogubi, i njega je omamila Atena, ki je sklenila pogubiti vse snubaCe.
Penelopa pride mej snubaee.
V tem je bistrooka Atena vdahnila Penelopi, pokazati se snubaCem, da bi jim odkrila srce in se §e bolj priknpila soprogu in sinu. Posiljeno na-smehnivSi se je spregovorila: „Eurinoma, srce mi brepeni, pokazati se snubacem, dasi je sovrazim. Piada bi dejala sinu, naj se ne druzi mej osabne snubaCe, ki sicer sladko govore, a za hrbtom slabo mislijo". „Le idi", jej je dejala stara oskrbnica, „in ne prikrivaj sinu niCesar, a ne bodi tako objokana, tenraeC urnij si prej in pomazili lica". Odvrnila jej je jUiSjj^a^^Ynprigovarjaj mi, Eurinoma, naj si umijem in pomazilim lica. Nimam veC veselja, lis— pati se, od kar je pred Trojo odSel moj soprog. A pozovi mi sluzkinji Autonojo in Hipodamejo, da me sprejmeti v dvorano; sama se sramujem iti mej moZe".
Eurinoma je odSla s poroCilom, a Atena je razlila sladek sen Cez Penelop^"da se je naslonila v naslanjaC in sladko zadremala. Mej tem jej je
Snopl6 14. Y Gorici, 7. aprila 1894 Cena 12 kr.
C^aBjiHCKaa EnfijiioTCKa.
sVOVAiVS^
KNJIZNICA.
Urejuje in izdaja
Andr. Gabrscek.
Odisej a-
Povest Presto po Homerju spisal
)\ndrej t^ragelj. Jfg&i.
Tiska in zalaga .Goriska tiskarna" A. GabrsCek T Gorici, Gosposka ulica stev. 9
jIKs- 4 zvezek -^HES
S tem snopiCem je „Odiseja" dovrSena. Prva pola z uvodom in raznimi pojasnili tiCe na zaCetek 11. snopiCa. Na to naj pazijo tisti gg. na-roCniki, ki dajo „Odisejo" vezat.
V zalogi imamo Se 400 iztisov „Odiseje" v eni sami knjigi. Cena 48 kr., liCno vezana pa 1 gld.
Mnogi gg. naroCniki niso Se obnovili naroC-nine za drugo polletje. Ta snopiC smo Se poslali, ker bi drugaCe ne imeli cele „Odiseje". Kdor na-roCnine ne poSlje, ne dob! 15. snopiCa. NaroCnikov ni Se toliko, da bi bil naSemu podjetju' zagotovljen obstanek. Zato uljudno prosimo, naj vsaj vsakdo redno plaCuje naroCnino in naj skuSa pridobiti nam novih naroCnikov.
„Goriska tiskarua"
A. GabrScek.
boginja podelila nesmrtne darove, da bi jo bolj obcudovali Ahajci. Lepi lici jej je umila z lepoti-lom od ambrozije, s kojim se mazili Afrodita, kedar gre na pies krasnih Gracij ; naredila jo je ve-Cjo in debelejSo, in koza jej je bila glajSa in be-lejSa od slonove kosti. To izvrsivSi izginila je boginja, in prisle so sluzkinje, glasno pomenkujoC se. Penelopa se je vzbudiia iz sladkega snu, omela si od in spregovorila : „Kako sladko sem .spala! Da bi mi le poslala Artemida takoj tako milo smrt, da ne bi mi ginilo zivenje, zalujoCej po svojem so-progu, ki se je odlikoval izmej vseli Ahajcev".
To reksi vzdignila se je iz naslanjaCa in podala se po stopnicab v dvorano, ne sama, z njo sta §11 dve sluzkinji. Tam se je ustavila na vratih. zakrivSi si obraz s krasnim zavojem, a na vsakej strani jej je stala sluzkinja. UgledavSi jo, zaCudili so se snubaCi njeni lepoti, vsi so bili oCarani, in tajalo se jim je v prsih srce, in vsak jo je zelel vesti kot soprogo domov. A Penelopa je nagovo-rila ljubega svojega sina: ,,Telemah, nisi veC pa-meten in razborit. Ko si bil mlajSi, kazal si veC pameti. A sedaj, ko si vzrastel in si velik in lep, izgubil si pamet in Cut pravice. Kaj se je prav sedaj zgodilo v dvorani ? Pustil si, da je bil tujec, ki je iskal v nasi hiSi miru, tako neCuveno zaljen ! Le sramoto ti mora narediti, to pri vseh pametnih ljudeh".
„Ne jezim se ti, ljuba mati". odgovoril jej
12
je Telemah, „da me oStevaS. A vedi, da vse preu-darjam v svojem duhu, in vern, kaj je prav in kaj ni prav. Toda vedno ne morem pametno misliti, ker me ven in ven begajo ti snubaCi, obdajajoC me od vseh stranij, a jaz nimam nikakega pomoC-nika. A vendar se jim vse ne posreCi, kar 2ele. Boj mej beraCem in Irom ni konCal po njih volji. Da bi kmalu vsi snubaCi tako pobesili glave, kakor jo je Iros, ki sedi zunaj na dvorisCi, naslonjen ob zid, kimajoC z glavo, kakor bi bil pijan, in ne more stati po konci, niti vrniti se domov, ker se mu udje ne gibljejo !"
Tako sta se pogovarjala mej soboj, in nago-voril je Euriniah Penelopo : „lkarijeva hCerka, pre-modra Penelopa, da bi te mogli videti vsi Ahajci po vsem Grskem, tedaj bi jutre Se veC snubaCev obedovalo v vaSi hiSi; tako zelo prekaSaS vse zen-ske po krasu in stasu in po duhovitosti".
,,Euriniah", odvrnila 11111 je Penelopa, „vse vrline in ves kras in stas so mi unicili bogovi, ko so Grki odjadrali pred Trojo, in mej njimi je bil moj soprog Odisej. Da, Ce bi priSel on domov in Clival mi zivenje, bi zopet ozivela in zacvetela, a sedaj vedno le zalujem. Oh, ko je zapustil domaCo dezelo. prijel me je za roko in dejal: „Ljuba zenka, menim, da se paC ne vrnejo vsi Grki izpred Troje zdravi domov. Kajti tudi Trojanci so baje vrli v boji, i izvrstni metalci sulic in puSic i urni konjiki. ki naglo odloCujejo bitke usodo. Zategadel ne vein,
ali me privede kak bog nazaj domov, ali padem tam pred Trojo. Oskrbuj mi vse lepo doma ter skrbi ljubeznivo za oCeta in mater, kakor doslej, ali pa Se bolj, ker ne bode mene doma. Kedar ti vzraste sin, omozi se, s komur liofieS, in zapusti hi^o". Tako je govoril, in zdaj se vse izpolni. Gorje mi, bliza se mi dan straSne poroke, in oni dan bode mi Crna noC! Kajti ti snubaCi imajo vse druge navade, kakor drugi mladenici, ki snubijo vrlo zenko in bogatega moza hCerko. Drugi snu-boki priganjajo sami vole in ovce, da pogoste ne-vestine prijatelje, a njej sami prinaSajo krasne darove, in ne zro zastonj tujega blaga kakor moji snubaCi".
Tako je govorila, in veselil se je Odisej. Spregovoril je Antinoj : „Penelopa, prinesemo ti darove in sprejmi je ; kajti ni lepo, zavrniti dar. A domov se ne povrnemo poprej in k svojim delom, dokler si ne izbereS soproga izmej nas". Vsi snubaCi so pritrdiii njegovim besedam. Poslali so takoj domov sluzabnike po darove. Antinoj jej je podaril veliko, prekrasno obleko, na njej je bilo dvanajst zlatih zapon, Eurinom zlato ovratno verizico, ude-lano z jantarji, bkvCeCimi se kakor solnce, Euri-damant krasne uhane iz biserov, a Pizander prekrasno ovratno lepoliCje. Tako so jej prinesli vsi lepe darove, katere so jej nesle sluzkinje, ogledu-joC in obCudujoC je, v gorenje prostore.
\ <■)*
Sluzkinje in snubafi zasmeliujejo Ocliseja.
Zopet so se zabavali snubaCi s petjem in plesom, dokler se ni priblizal veCer. Ko se je stemnilo, postavile so dekle po dvorani tri zrjav-nice, da bi svetile, a okolo njih suhih tresk in po-len. Ko so Se pihale v zrjavico, da bi unetile ogenj, priblizal se jim je Odisej in je nagovoril: „Sluzkinje Odiseja, dolgo odsotnega gospodarja, bolje bi se vam pristovalo, sedeti v sobi pri Cestiti kraljici in razveseljevati jo, sukajoC vreteno ali grebenajoC volno. A jaz bodem skrbel za raz-svitljavo snubaCem. In Ce hote ostati do ranega jutra, ne utrudim se ; tako sem trpeZen".
Tako je dejal, a zagrohotale so se sluzkinje. Grdo ga je ozmerjala lepoliCna Melanto, kojo je vzredila Penelopa kakor svojega otroka in dajala jej otroku mnogo lepih igraC, a sedaj ni zalovala s Penelopo, temveC druzila se s prevzetnim Eurima-hom. „Ti grdi beraC", je dejala, „ali si prismojen, da Se vedno tukaj blebetaS in ne greS spat v kako kovaCijo ali ljudsko prenoCiSCe ? Ali si pijan, ali si nor ? Ali pa si morda kaj domiSljaS, ker si pre-magal beraCa Ira ? A glej, da se ti ne vzdigne kak moCnejSi moz in ti nalozi s krepko roko gorkih zauSnic okolo glave ter zapodi vsega krvavega iz hiSe". „Nesramna psica", zagrozil jej je Odisej, ,,poCakaj, hitro sporoCim Telemahu, kaj si govo-rila, da te razreze na drobne koSCeke-'. PrestraSile
so se dekle, zaCuvSi te besede, in tresoC se zbe-zale so iz dvorane ; kajti menile so, da je govoril resnico. A Odisej je stopil k zrjavnicam in netil ogenj, a v srci je premiSljal, kako se bode maSCeval.
Atena je naSCuvala osabne snubaCe, da so zopet zaCeli zasramovati Odiseja, da bi se Se bolj uzalostil. Spregovil je Eurimah, zasmebujoC ga, da se je glasen smeh razlegal po dvorani. „PosluSajte me", je dejal, „da vam pcvem, kar mi je na srci. Zares, kot zivo svetilko so nam poslali bogovi tega moza v hiSo! Ali se mu ne sveti plesa, na kojej ni niti dlake, kakor zareCa svetilka?" In obrnivSi se k Odiseju, nagovoril ga je: „SliSiS, tuji beraC, ali ne bi hotel vstopiti k meni v sluzbo kot hlapec, Ce bi te vsprejel, da mi bodeS delal ograje po paSnikih in sadil drevesca? Vsaj stradal ne bodeS, hrane bodeS dobival dovolj, in dam ti tudi obleke in obutala. A ker si se priuCil le slabitn delom, ne bodeS hotel delati, rajsi beraCiS okrog, da si na-polniS nenasitni tvoj trebuh".
„Eurimah", odgovoril mu je Odisej odloCno, „da bi bilo sedaj poletje, ko so dnevi dolgi, in bi midva kosila travo na travniku, jaz bi imel jedno 1 koso, a ti jedno, in bi morala kositi teSCa od jutra I do veCera, tedaj bi videl, kdo izmej naju bi prej upeSal. Ali pa da bi nama bilo orati zemljo debe-lico in goniti vole, to bi videl, kako znarn rezati dolge brazde. Ali pa da bi bila vojna in bi jaz nosii SCit in Slem ter kopije, to bi videl bojujoCega me
v prvih vrstah iti ne oCital bi mi nenasitnega tre-buha. A zdiS se mi oSaben in neprijazen drug in domiSljujeS si, da si velik in moCan, ker si se doslej meril le z malo junaki in ne najboljSimi. Toda Ce bi se vrnil domov Odisej, tedaj bi ti ta vrata, beSeCemu iz dvorane, kmalu postala preozka".
Se bolj se je razjaril Eurimah in "spregovoril: ,Nesramni beraC, ali si pijan, da tako govoriS, ali pa blebetaS vedno lako neumno! A prejmi uze zasluZeno plaCilo za svoje besede". RekSi zgrabi prucico in jo vrze v Odiseja. A Odisej se priCene, in pruCica zadene tofiaja v desno roko, da mu pa-de vrC na tla in zacvenkne, a sam se zvrne vznak 11a tla, glasno stokajoC.
SnubaCi so Se dalje razgrajali in proklinjali beraCa, ki jim kali veselje pri bogati pojedini. Na-posled spregovori Telemah: „PaC vidi se vam, snubaCi, da ste uze dovolj pili in zrli, ker tako razgrajate. A vzdignite se in idite domov spat, ali kamor hoCete!" ZaCudili so se snubaCi pre-drznim njegovim besedam in pozrli jezo. In dejal jim je Amfinom: .Prijatelji, upam, da se mi ne bode nikdo jezil, Ce vam odkrito in poSteno povem svoje mnenje. Ne zalite v bodoCe nikogar vec v tej hisi, niti tujca, niti kakega slufcabnika. A napolnimo si Se jedenkrat kozarce, izlijmo vino bogovom in po-dajmo se domov poCivat. A tujec bodi tukaj v Te-lemahovem varstvu, kajti v njegovo hiSo je priSel". Vsem so dopadale njegove besede, in kmalu za-
pustili so dvorano ter podali se domov k sladkemu poCitku.
Odisej in Penolopa. Pranje nog.
V dvorani ostal je sedaj sam Odisej se svojim sinom. „IIitro shranimo sedaj orozje", dejal je, ,,a snubaCem reci, kedar je bodo pogreSali in pov-praSevali te po njem: Iz dima sem je vzel, ker ry veC podobno onemu, ki je je pustil otec idoC pred Trojo, temveC je okajeno, ker je priSla do njega para in dim. In Se neCesa drugega hujSega se bo-jim, da ne bi se namreC, kedar se upijanite, sprli, zgrabli za orozje in oskrunili snubitev in pojedino; kajti zelezo samo vleCe Cloveka". Tako 11111 je dejal, in Telemah je brzo poklical oskrbnico Euriklejo in jej dejal: „Mainka, zadrzuj mi sluzkinje v sobah, dokler ne spravim orozja v oroZnico, kamor ne sega kad".
„Dobro", odgovorila mu je Eurikleja, „da si zaCel skrbeti za hiSo in Cuvati imetje. A kdo naj gre s teboj in ti sveti, Ce ne pustiS nobene sluzkinje blizu ?" „Ta tujec tukaj", odgovoril je Telemah, „kajti kdor je moj kruh, ne sine biti brez dela". Tako je dejal, in sluSala ga je stara oskrbnica.
Sedaj sta se podala na delo Odisej in Telemah. Nosila sta v oroznico Sleme, SCite in kopija, a pred njima je hodila Palada Atena in nosila zlato svetilko in razSirjala prekrasno svitlobo. „Ivako Cudo", dejal je Telemah oCetu, „kako se svete
stene! Kako lepo razloCujem krasne trainove in zidove, jelove grede in visoke stebre! In vse mi je tako svitlo, kakor da bi gorel ogenj pred me-nojl Gotovo je kak bog mej nami, ki prebiva na visokem nebu".
„MolCi, sin", odgovoril mu je oCe, .in ne povpraSuj. Taka je navada bogovom, da nam ne-vidni pomagajo. A ti idi spavat, jaz pa ostanem tukaj, da skuSam malo tvojo mater in sluzkinje".
Telemah se je podal spat, in iz svoje sobe je priSla Penelopa, podobna Artemidi ali zlati Af'ro-diti. NaslonjaC, umetno delo iz srebra in slonove kosti, postavile so jej sluzkinje k ognju, a Cez po-grnile mehko ovCjo kozo; nanj je sedla Penelopa. Tedaj so prisle Se druge sluzkinje iz sob, pospra-vile z miz kruh in kozarce, iz kojih so poprej pili oSabni mladenici, pogasile ogenj po zrjavnicah in nalozile novih drv, da bi drugo jutro dvorano razsvitljevala in ogrevala.- Pri tej priliki je Melanto zopet zasmehovala Odiseja. „Tuji beraC", je dejala, „ali nas bodeS Se vedno tukaj nadlegoval. klatil se po noCi po hiSi in gledal zenske? Zadovolji se z veCerjo in poberi se takoj iz hise, da te ne zapo-dim pred vrata z goreCo glavnjo".
Pisano jo je pogledal Odisej in jej odvrnil: .Zakaj me tako proganjaS in sovrazis? Morda zato, ker sem umazan, razcapan beraC? A vedi, da me sila priganja beraCiti. Taki so vsi beraCi in posto-paCi tega sveta. Tudi jaz sem bil nekclaj bogat in
zivel sem v obilej hiSi ter dajal ubogemu beraCu, Cesar je prosil in potreboval. Imel sem mnogo slug in sluzkinj, in Se mnogo drugega, s Cemur se dobro zivi, in kar dela ljudi bogate. A vse to mi je Zen vzel. Premisli, zenska, da bi se i tebi moglo tako goditi. Kaj, ko bi se ti ujezila kraljica in zapodila te iz hiSe? Ali pa, Ce bi priSel domov Odisej? In Se je upanje, da se vrne domov. In tudi Telemah bi se ti mogel maSCevati, ki ni veC otrok, in opa-zuje vse zlobne zenske v liiSi! Potem bode pa konec vse tvoje prevzetnosti. po kojej se odlikujeS izmej vseh sluzkinj".
Tako je govoril, in sliSala ga je Penelopa ter oStela prevzetno sluzkinjo: „Nesramna psica, pre-drznica, dobro vem, kaj delaS; a poplaCaS mi to se svojo glavo. Dobro si vedela, —• pravila sem ti sama — da hoCem tujca povpraSati o mojem so-progu, ker se mi zelo tozi po njem! In vendar si se predrznila, zasramovati ga".
RekSi velela je oskrbnici, naj prinese tujcu stol, da sede nanj in ga bode izpraSevala. Odisej je sedel in Penelopa je zaPela izpraSevati ga. „Naj-prej mi povej". je dejala, „kdo si in od kod? Kde ti je rojstno mesto in roditelji?"
Odgovoril jej je Odisej: „Gospa, tvoja slava se siri po vsej neizmerni zemlji, in sega uze do neba. Slavna si kakor dober vladar, ki je bogabo-jeC. in kraljuje mnogim in vrliin narodom, spoStuje praviCne naredbe, in Crna zemlja mu rodi pSeniee
in jeCmena v obilji, drevje se mu Sibi pod tezo sladkega sadja, drobnica je polna Cvrstega zaroda, morje mu daja mnogo rib, in sreCni so narodje pod njim, ker je dober in praviCen vladar. A povpraSuj me po vsem drugem, le ne po mojem rodu in po rodni mi zemlji, da ne bodem Se bolj zalo-sten! In ne spodobi se, v tuji hiSi sedeti in vzdi-hovati in stokati. Lehko bi mi oCitala kaka sluzki-nja, ali celo ti sama, da plavam v solzah, ker me je vino omamilo".
Odgovorila mu je Penelopa: „I meni se je slabo godilo, tujec, od kar me je zapustil dragi moj soprog. Od onega Casa neprestano zalujem in pre-takam solze, in gine mi mlado zivenje. Snubijo me najplemenitejSi mladeniCi, a jaz sem se doslej ustav-ljala se zvijafiami straSni mi mozitvi". In zaCela je pripovedovati o svoji tkanini, kako je tri leta za nos vodila snubaCe, a so jo potem ovadile nezveste sluzkinje in izdale mladeniCem. „A sedaj", je na-daljevala, „ne bodem se mogla dalje ustavljati. Uze me silijo stariSi, naj se omozim, in nejevoljen je sin, ker mu snubaCi pojedajo imetje. A povej mi tudi ti, od kod si, in kde je tvoj rod!"
In Odisej jej je zaCel pripovedovati 11a dolgo in Siroko izmisljeno bajko, da je doma s Krete, iz kraljevega rodu. „Tam", je nadaljeval, „videl sem Odiseja, pogostil ga in obdaril. Ko je Sel pred Trojo, zanesel ga je veter na naS otok. Takoj je priSel v naSe mesto, povpraSeval po bratu mojem,
kralju Idomeneju. A brat moj je bil uze deset ali jednajst dnij poprej odplul pred Trojo. Zategatel sem jaz vsprejel Odiseja, vedel ga v naSo hiSo in prijazno pogostil. Dvanajst dnij je ostal se svojimi drugovi pri nas, zadrzaval ga je neugoden veter. A ko je trinajsti dan odjadral, sem bogato obdaril i njega i njegove drugove". Tako se je izmiSljeval, in znal je tako lepo in naravno pripovedovati, kakor bi bilo vse res. A Penelopi so v toku lile solze po licih, ko je posluSala to dogodbo, in jokala je po svojem moZi, ki je sedel zraven nje. Usmi-lila se je Odiseju v srci, a oCi se mu niso ganile, kakor bi bile iz kosti ali Zeleza; tako se je znal zatajevati. Ko se je Penelopa najokala, zaCela je zopet: „SkuSati te moram, tujec, ali je res, kar pripovedujeS, da si pogostil v svoji hiSi Odiseja in njegove drugove. Povej mi, kako obleko je imel, kak je bil sam, in kaki njegovi drugovi".
„Tezko je, gospa", odgovoril je Odisej, „po tolikem Casu vse natanCno povedati, kajti uze je dvajset let, od kar je odSel od tam in zapustil rodno mojo zemljo. A i tako ti povem kolikor se Se spominjam. hnel je bagren, volnen plaSC, v dvoje zlozen, a spona na njem je bila zlata z dvema cevCicama, in spredaj je bilo umetno delo: se sprednjima nogama drzal je pes pikastega jelena, trepeCoCega i hoteCega ubezati, a pes se mu je ugri-zal v meso, hrepeneC pozreti ga. Vsi smo obCudo-vali to umetno delo. Pod plaSCem nosil je mehko
suknjo iz najfinejSega blaga, svitlo kot solnce. Mnogo zensk ga je ogledovalo in obCudovalo. Tako je bil obleCen, a ne vem, ali mu je dal to obleko na poti kak ljub gost, kajti mnogim je bil prijatelj, in le malo Ahajcev je bilo njemu podobnih. Tudi se Se spominjam, da ga je spremljal klicar, malo starejSi od njega, in i tega ti hoCem naslikati. Bil je okroglih pleC, Crnikast, kodrolasec, Euribat mu je bilo ime; pred vsemi drugimi drugovi Cestil ga je Odisej, ker je bil jako razumen".
Tako jej je pripovedoval, in Se bolj je jokala Penelopa spoznavSi, da se ujemajo vsi znaki. Ko se je najokala, je zopet spregovorila: „Da, jaz sem mu dala ono obleko, ko se je napravil na vojno. A ne vrne se mi veC domov". Odgovoril jej je Odisej : „Gastita zena Odisejeva, ne raztapaj dalje srca, oplakujoC moza. Povem ti resniCno, kar sem sam sliSal, da je ziv Odisej in blizo domovine, v dezeli Tesprotov. Mnogo krasnih dragocenostij pelje domov, katere si nabira mej raznimi narodi. A izgubil je vse tovariSe drage na morji, ko se je odpeljal od Trinakije; kajti Zen in Helij sta se mu ujezila, ker so drugovi zaklali solnCnega boga govejo Cedo. Sam se je reSil in priplaval v dezelo Fejakov, ki so ga gostoljubno vsprijeli, skazovali mu bozanske Casti, bogato obdarili in hoteli varno spremiti domov. In Odisej bi bil uze davno doma, a ni hotel: zdelo se mu je bolje, Se dalje hoditi po svetu in nabirati si bogatst"o. To mi je pri-
povedal Fejdon, kralj Tesprotov, in mi prisegel, da je u2e pripravljena ladija, ki popelje domov Odiseja. ki je Sel mej tem v Dodono povpraSat pro-roCiSCe o nadalnjem svojem potovanji. Pokazal mi je tudi njegove dragocenosti. Toliko bogastva je uze imel nakupiCenega, da bode lehko zivelo o njem deset rodov in Se Cez. Vrne se ti tedaj kmalu domov ljubi soprog, Se v teku tega meseca".
A njegove besede Se niso mogle prepriCati Penelope. „Da bi se to le izvrSilo", je dejala, „to bi spo-znal mojo gostoljubnost, dala bi ti mnogo darov, da bi te blagrovali ljudje, ki bi te sreCavali po svetu. A to se nikdar ne zgodi. Toda pripravite mu, sluzkinje, gorko kopel in mehko posteljo, a jutre naj se Se pomazili z diSeCim, oljem, da bode mimo obedoval v dvorani zraven Telemaha. In slabo se bode godilo onemu, ki Se zali naSega gosta. Kako bi paC spoznal, gost, da nadkriljujem vse zenske po razumu in razboritosti, Ce bi sedel v dvorani pri pojedini v umazanih capah in sam umazan? Ljudje smo kratkega zivljenja. Kdor je brezsrcen in brezsrcno ravna, njega proklinjajo zivega ljudje in mu zele le slabo v bodoce, a po smrti govore le slabo o njem; kdor je pa blag in blago cuti in ravna, njega slavijo ljudje in tujci nosijo njegovo slavo po sirnem svetu k vsem ljudem in vsi ga imenujejo poitenjaka".
A odvrnil jej je Odisej : „Hvala ti srCna na mehki postelji, na kojej nisem spal, od kar sem
zapustil Krcte snefceno gorovje. A lezati hoCem, kakor doslej, na trdem leziSCi, brez sna, in pri-Cakovati zlate zore. Niti nog si ne dam umiti od teh oSabnih slu?.kinj, razven Ce imaS kako staro mamko, ki je toliko trpela v svojem zivenji, kolikor jaz. Takej ne bi branil, umiti mi nogi". „Dej, vzdigni se, mamka", zaklicala je Penelopa, „umij nogi vrstniku svojega gospodarja! Vsaj si ti vzre-dila Odiseja, ki bode imel sedaj toliko let, kolikor naS gost. V nezgodi se ljudje hitro postarajo". „Oli", dejala je Eurikleja, pomilujoC ubogega tujca, „uze mnogo tujcev je priSlo v naSo hiSo. a nikdo ni bil Se tako podoben Odiseju po glasu in stasu in po nogah kakor ti". In zaihtela je starka in za-krila si obraz, in goste solze so jej lile po zgrban-Cenem lici. „Da, da", je dejal Odisej, „to pravijo vsi, ki so naju videli, da sva si v vsem Cudovito podobna".
Tako je dejal, in oskrbniea je vzela umival-nico ter vlila v njo najprej mrzle vode, a potem prilila Se gorke. Odisej se je umaknil malo od ognjiSCa v tenio, da ne bi mu zapazila oskrbniea obrastka na desni nogi nad kolenom, kamor ga je bil v niladosti z belim zobom ranil mrjasec na lovu. Bal se je, da ne bi ga po tem znamenji spoznala oskrbniea in izdala pred Casom; zategadel se je umaknil v temo. A vse zaman! Ko je priSla oskrbniea z roko do tega mesta, zaCutila je trdi olnastek pod njo, in od veselja in strahu
je pustila iz rok nogo, da je padla v umivalnico, in po tleh se je izlila voda. Sapa in glas sta jej zastala, in oCi so se jej napolnile se solzami. Ob-jela mu je koleno in nagovorila ga: „Res, Odisej si, ljubo dete; spoznala sem te po obrastku". RekSi pogledala je Penolopo, hoteC pokazati jej, da je ljubi njen soprog doma. Toda Penelopa ni nicesar opazila, Atena jej je odvrnila pozornost. A Odisej jej je del jedno roko na usta, z drugo jo je pa potegnil bliZe ter dejal: .Mamka, ali me hoCeS po-gubiti? Sama si me vzredila na svojih prsih, in sedaj, ko sem se vrnil v dvajsetem lelu v ljubo domovino, prebivSi mnogo gorja, me ho£e§ pogu-biti! A ker si me uze spoznala, molCi, da ne zve nikdo drugi v hiSi, da sem doma, dokler ne pobi-jem oSabnih snubaCev in nezvestih sluzkinj. Ce ne bodeS molCala, ne prizanesem n;ti tebi, svoji doji-teljici".
,,Dete moje", dejala je Eurikleja, ..kaka be-seda ti je uSla iz ust! Vsaj veS, da mi je srce stanovitno in nepremagano, in molcala bodem kakor trdi karnen ali zelezo. A boj se drugih sluzkinj v liisi; imenovati ti hoCem vse one, ki so nezveste". ,,Ni potreba", odvrnil je Odisej, „spoz-nam je uze sam. A sedaj mold in prepusti vse drugo bogovom". Tako je dejal, a oskrbniea je Sla po drugo vodo, kajti prejSnja se je vsa izlila po tleh. Ko ga je umila in pomazilila z oljem, pri-maknil se je Odisej zopet blize k ognju, a obrastek
si je zakril s cunjami. Zopet je spregovoiila Penelopa : „Tujec, le malo te bodem Se izpraSevala, kajti kmalu pride ura sladkega poCitka, Ce mores sploh sladko spati v hudih skrbeh. A moja bol ne da mi poCivati ni po noCi ni po dnevi. Po dnevi imam sicer Se kako veselje, dasi vedno stoCem in joCem, opravljajoC svoja dela v hiSi in nadzorujoC sluzkinje. A kedar pride Crna noC in vsi drugi sladko zaspe, tedaj me vznemirja tisoC in tisoC grenkili skrbij. Nemirno mi tolCe srce, in v duliu svojem premisljam do rane zore, ali naj ostanem pri sinu in mu imetje skrbno Cuvam ter nadzoru-jem sluzkinje, skrbim za veliko liiso, ali naj se omozim z najplemenitejsim Ahajcem, ki me snubi in obeta neizmerne pirne darove. Dokler je bil Telemah Se mlad, nisem smela omoziti se in zapu-stiti hiSo. A sedaj, koje dorastel v cvetoCega mla-deniCa, zeli uze sam, da mu zapustim hiSo, nevo-ljen, da mu snubaCi pojedajo imetje. A posluSaj Se, kaj se mi je sanjalo, in razlozi mi moje sanje. Dvajset gosij redim v hiSi, in vedno se veselim, kedar gledam, kako mi jedo pSenico, zmeSano z vodo. Kar prileti — tako sem sanjala — iz go-rovja velik orel in mi pobije vse gosi; tam leze mrtve po hiSi, a orel se vzdigne v zrak in odleti. Jaz sem stokala in glasno jokala ter dalje sanjala. Tedaj so me priSle tolazit sosedne gospe, ker sem zelo zalovala po svojih goseh. A zopet je priSel orel, obsedel na prikrovu in zaCel govoriti s Clo-
veSkim glasom : ,,Poto'azi se, Ikarijeva hCerka, to ni sen, temveC resniCna prikazen, ki se tudi izpolni. Gosi so snubaCi, a jaz sem bil poprej orel, sedaj sem pa tvoj soprog, ki sem priSel domov, in pogubim vse snubaCe". Tako je dejal, in mene je zapustil sladki sen. Hitro sem vstala in Sla gledat svoje ljube gosi, in videla sem je, kako so pobi-rale pSeniCna zrna iz korita". „Kraljica", dejal jej je Odisej, „gotovo bode tako, kakor ti je rekel v sanjah Odisej, kajti sen ne more imeti drugega pomena. Odisej pride domov, in nobeden snubaC ne ubezi nagli pogubi".
Penelopa je zopet spregovorila : „Tujec, mnogo sanj je praznih in neumnih, in ne izpolni se vse ljudem, kar sanjajo.
A Se nekaj ! Jutre se mi pribliza usodni dan, ki me odtrZe od Odisejeve hiSe. Tedaj hoCem do-loCiti tekinovalno borbo. Moj soprog je postavil vCasih dvanajst sekir po vrsti v dvorani, postavil se potem od daleC in spustil puSico od loka skoz uSesca vseh dvanajst sekir. Kdor izmej snubaCev spusti puSico skoz vseh dvanajst sekir, z njim se poroCim".
„Dobro", dejal je Odisej odloCno, „doloCi takoj jutre tekmovalno borbo. A vedi, da se ti poprej vrne domov Odisej, nego kdo izmej snubaCev napne njegov lok in ustreli skoz uSesca vseh dvanajst sekir".
Zopet je spregovorila Penelopa ; „Ce bi me
13
hotel, tujec, zraven mene sedef, vso noC razveselje-vati, ne bi se mi razlil sen Cez oCi. A ni mogoCe, da bi bili ljudje vedno brez spanja; kajti vsakej stvari na zemlji odmerili so bogovi svoj Cas. Jaz se podam sedaj v gorenje prostore, da lezem v posteljo, kojo moCirn vedno se svojimi solzami. od kar mi je odSel pred Trojo Odisej. A ti pogrni si tukaj v hiSi kaj po tleh in lezi, ali pa naj ti pri-neso sluzkinje sim posteljo".
RekSi podala se je se svojimi slufckinjami v gorenje sobe, kder je jokala po ljubem svojem mozi, dokler jej ni sladek sen zatisnil oCij.
Dogodki pred uniorom snubacev.
Odisej si je napravil posteljo v vezi. Po tleh si je pogrnil neustrojeno govejo kozo, a Cez veC ovCjih ko?.. Ko je legel, pogrnila ga je Eurinoma s tezkim plaSCem. Tukaj je lezal Odisej, pogubo ku-joC snubaCem, in ni mogel zatisniti ocesa. Kajti nesranme sluzkinje so tekale sem ter tja, glasno smejoC se in uganjajoC vsakorSne burke. Odiseju se je razburilo srce v prsih, in premiSljal je, ali bi planil za njimi in jedno za drugo pobil, ali bi je pustil, naj se vesele — zadnjo noC. Pomiril se je, potolkel na prsi in karal svoje srce rekoC: ,.Potrpi, srce, vsaj si pretrpelo Se hujSe reCi! Ali ne veS veC, kako si trpelo, ko ti je straSni Kiklop pozrl tovarise, a premagalo si se, dokler te ni tvoja pamet reSila iz obrove jame. Potrpi tedaj!" Tako
je dejal, in pomirilo se mu je srce, a sam se je nemirno valjal po svojem leziSCi, premiSljujoC, kako mu bode paC mogoCe samemu premagati toliko snubaCev. Priblizala se mu je Atena, podobna mladi zenski, sklonila se mu Cez glavo ter ga nagovorila : ,,Zakaj paC bdiS, najnesreCnejSi izmej vseh juna-kov ? Tukaj ti je hiSa, Zena ti je v hifti in sin, kakorSnega si more kdo le Zeleti".
Odvrnil jej je Odisej: „To je vse res, a pre-miSljujem v svojem srci, kako bodem mogel premagati nesramne snubaCe, ker sem sam, a njili je toliko. In tudi to premisljujem : Ce je tudi ubijem s tvojo in Zenovo voljo, kam naj potem sam ubezim ?
Odvrnila mu je boginja: „MalosrCnez, vsaj zaupa marsikdo Se slabSenm prijatelju, ki je um-roC in ne ve toliko pametnih svetov ! A jaz sem boginja, ki te Cuvam v vseh stiskah in nadlogah. Povem ti naravnost: Ce bi naju obkolilo i pet-deset Cet umroCih ljudij, lioteCili ubiti te, i iz njili rok bi te reSila. A uspavaj se v sen, muCno je, bdeti vso noC, in kmalu bodeS reSen vseh tezav". RekSi razlila mu je sladek sen Cez oCi ter zletela v visoki Olinip.
Sladek sen je objel Odiseja in pregnal mu vse skrbi, a vzbudila se je Penelopa, vzravnala se v mebki postelji in zaCela jokati. Ko se je najo-kala in nastokala, molila je tako k boginji Artemi-di: .Zenova Cestita hCerka, da bi mi takoj tvoja
13*
puSica zadela srce in vzela mi zivenje, ali pa da bi me zgrabil viliar in odnesel se soboj ter vrgel na temno pot, koder se pride v spodnji svet, da bi tam gledala Odiseja in bi mi ne bilo treba, po-roCiti se se slabejSim mozem. Prebiti bi se dalo Se moje gorje, Ce bi le po dnevi Zalovala, a po noCi spala; toda mene muCi zel dub i po noCi se slepilnimi sanjami. Tudi nocoj se mi je pribliZal v sanjah moj soprog, ves tak, kakorsen je bil tedaj, ko je Sel z vojsko pred Trojo. Veselilo se je moje ubogo srce, ker sem mislila, da niso sanje, temveC resnica".
Tako je vzdihovala, in sliSal je glas jokajoCe Odisej. PriSla je zlata zora, in Odisej je vstal, zgrabil koze, na kojih je lezal, ter nesel ovCje koze na stolico v dvorani, a govejo ven na dvoriSCe. Tukaj je vzdignil roki ter molil k Zenu, naj bi mu poslal kako ugodno znamenje. In usliSal ga je Zen. Z jasnega neba je takoj zagrmelo, in uveselil se je Odisej. V bliznjem mlinu je nehala mleti mlinari-ca. Mlin je bil Odisejev, in v njem je mlelo dva-najst mlinaric snubaCem jeCmen in pSenico. Vse druge so uze poprej konCale svoje delo, a zdaj je Se zadnja, najSibkejSa izmej vseh, ustavila mlin. Ta je tedaj pogledala skoz okno in spregovorila: „Ka-ko paC grmi! In vendar ni videti okrog in okrog na nebu nobenega oblaka. Gotovo je dal Zen ka-kemu umroCemu Cloveku ugodno znamenje. 0 Zen, oCe bogovom in ljudem, izpolni i meni revi
proSnjo, da bi danes oSabni snubaCi zadnjikrat obedovali v tej bisi. Kako sem se utrudila, da ko-maj Se diham, ker sem jim morala vso noC mleti pSenico". Tako j[e molila, in uveselil se je Odisej ugodnega znamenja.
V tem se je zaCelo gibati i v hiSi. Dekle so vstale in zakurile ogenj na ognjiSCi, Telemah se je oblekel, pripasal si meC, vzel v roko kopije, stopil na prag ter nagovoril Euriklejo : „Draga mamka, ali ste poCestili tujca v hiSi s posteljo in jelom, ali je zaneniarjen ? Taka je moja mati, dasi je modra : NepremiSljeno poCeSCuje in pogoSCuje sla-bejSega moza, a boljSega odpravlja, ne da bi ga bila poCestila in pogostila".
Odgovorila mu je Eurikleja: „Ne dolzi mi sedaj po krivem matere ! Tujec je pil vino, dokler je hotel sam, in tudi laCen ni bil veC. In ko je pozelel poCitka, ukazala je, postlati mu posteljo. A ni hotel spati na mehki blazini, CeS da je vajen le trdenm leziSCu, temveC spal je v vezi na neustro-jeni goveji kozi, a Cez je pogrnil mehke ovCje koze, in me smo ga odele s plaSCem".
Tako je dejala. in Temelah se je podal v zbor, 7. njim sta Sla dva brza psa. A Eurikleja, skrbna oskrbniea, je pozvala sluzkinje in jim zau-kazala: „Le Cvrsto na delo ! Ve poSkropite dvo-rano in jo hitro pometite ter pogrnite krasne na-slanjaCe z bagreniini preprogami, ve vzemite gobe in osnazite vse mize ter pomijte vrCe in kozarce,
a ve idite po vodo k studencu, in ne oSCajajte se ter pridite liitro domov ! Kajti danes pridejo zgo-daj snubaCi, ker je vsem skupaj praznik".
Dejala je, in sluSale so jo sluzkinje. Dvajset jih je Slo k studencu po vodo, a druge so oprav-ljale delo doma. PriSli so tudi snubaCev sluzabniki, ki so zaCeli cepiti drva, in od studenca so se vr-nile sluzkinje z vodo. Za njimi je priSel svinjar; prignal je tri najmastnejSe prasce in pustil je, da se prosto paso po dvoriSCi, ter nagovoril Odiseja s prijaznimi besedami: „Tujec, ali te kaj bolj spo-Stujejo snubaCi, ali Se vedno zaniCujejo, kakor poprej Odgovoril mu je Odisej : „Da bi paC kaz-novali bogovi, Eumaj, to krivico, kojo Cinijo ti mla-diCi v tuji hiSi se skrajno nesramnostjo ! "
Tako sta se pogovarjala, in priSel je kozar Melantij, z njim sta bila Se dva pastirja — kozarja, Prignal je najlepSe koze snubaCem v obed, prive-zal je v vezi, ter poilrazil Odiseja rekoC : ,.BeraC, bodeS-li Se vedno nadlegoval tukaj gospode z nad-leznirn svojim beraCenjem, in se Se ne pobereS iz hiSe ? Uze vidim, da se ne loCiva, predno ne po-kusiS mojih pestij. Vsaj so tudi drugod bogate po-jedine". NiCesar mu ni odgovoril modri Odisej, temveC potnajal je z glavo in koval mu zlo.
Tretji je priSel Filojtij, ki je prignal jalovo junico in debele koze. PrivezavSi je v vezi, priblizal se je Eumaju ter ga povpraSal: ,.Kdo je neki ta tujec, ki je priSel v naSo hiSo ? Od kod je ? Kde mu je
rod in rodna zemlja ? Ubozec ! A po stasu je podoben kralju. Toda bogovi prisojajo i kralj em ne-sreCe". RekSi pristopil je k njemu, podal mu roko ter ga pozdravil rekoC : „Da si mi zdrav, tuji oCka! Da bi bil vsaj v bodoCe sreCnejSi! Razvnel sem se, ko sem te ugledal, in solze so mi stopile v oCi, kajti spomnil sem se svojega gospodarja Odiseja, ki paC tava v takib capah po svetu in prosi milih darov, Ce sploh Se zivi in gleda sonCno luC. Tezko mi je po njem, ki me je Se mladega postavil na-Celnika svojim govedarjem. In mnozi se mi zarod Celatih goved, kakor ne bi mogel lepSe poganjati drugemu mozu. Le zal, da je moram goniti tujim niozem v obed. Uze zdavna bi bil uSel, da bi slu-zil drugemu gospodarju, kajti tukaj je uze neznosno. A vedno Se upam, da se mi vrne Odisej domov in razkadi tolpo nesramnih snubaCev".
Odgovoril mu je Odisej: „Goved;ir, ne zdiS se mi ni slab ni nespameten moz. A prisezam ti pri Zenu, pri gostoljubui mizi in pri Odisejevem ognjiSCi, kamor sem priSel : Odisej pride domov, dokler bodeS Se ti tukaj, in gledal bodeS se svojimi oCmi, Ce bodeS hotel, kako pobije snubaCe, ki sedaj tukaj zapovedujejo". „Da bi se to le iz-polnilo", odvrnil je govedar, „tedaj bi videl, kaka mi je moC in kako krepke roke".
Pojedina.
V tem so se snubaCi posvetovali, kako bi pogubili Telemaha. A z leve strani priletel jim je
orel, drzeC plahega goloba. In spregovoril je Am-finoni: „Prijatelji, ne posreCi se nam, pogubiti Telemaha. A mislimo rajSi na obed!" Vsi snubaCi so potrdili tem besedam, vzdignili se in podali v Odisejev dvorec, kder so odlozili svoje pla§Ce. Sluge so jim zaklali velike ovne in debele kozle, mastne prasce in rejenega vola, kupice jim je razdelil svinjar, kruh Filojtij, a vino jim je ulival iz vrCev Melantij. Ko je bilo vse pripravljeno, segli so po jelu in pilu.
Odiseja je posadil Telemah navla§C na ka-meniti prag, dal mu delez drobovja ter natoCil vino v kupico in dejal: „Tukaj sedi mirno, jej in pij, a vam, snubaCi, svetujem, da ga ne drazite ni z jezikom ni z rokami, da ne nastane zopet kak prepir". Antinoj sam je prigovarjal svojim drugovom, naj puste v miru tujega beraCa. A Atena je skrivaj SCuvala snubaCe, da bi zopet Zalili in za-smehovali Odiseja. Mej njimi je bil znan zlotvornik, Ktezip mu je bilo ime, in iz Same bil je doma. ZaupujoC na neizmerno svoje bogatsvo snubil je Odisejevo soprogo. Ta je spregovoril oSabnim snu-baCein: „PosluSajte me, junaSki snubaCi! NaS gost . je sicer uze dobil jednak delez kakor mi. In to se tudi spodobi. Ne bilo bi lepo niti posteno, da bi prezirali tako Cestitega gosta. A jaz mu dam §e gostnino, da lahko obdari postreZnika, ki ga je o-pral, ali kakega drugega slugo v Odisejevi hiSi".
To rekSi vzel je iz ko§are govejo nogo in vr-
gel jo z debelo svojo roko Odiseju v glavo. A 0-disej je glavo sklonil, zaniCljivo nasmehnivSi se, in v zid je zadela kost.
Vzdignil se je Telemah ter oStel vtezipa. „Ktezip", je dejal, „bolje za te, da nisi zadel tujca. Da si ga zadel, bi te bil jaz prebodel se sulico. in oCe tvoj bi ti bil napravil namesto zenitovanja pogrebno sveCanost. Zategadel naj se mi nikdo veC v moji hiSi ne vede nespodobno. Ubijte rajSi mene, nego da mi vedno zalite ljube goste. In bilo bi mi bolje umreti, nego gledati in trpeti te ne-spodobnosti". Vsi so umolknili, zaCuvSi te resne besede. SlednjiC se vzdigne Agelaj in spregovori : „Prav ima Telemah. Ne zalite mu niti gosta niti sluzabnikov v hiSi. A sedaj bi rad spregovoril s Telemahom in njegovo materjo mirno besedo. Dokler je bilo Se upanje, da se povrne domov Odisej, ni vama bilo zameriti, da sta Cakala in zadr-zavala v dvoru snubaCe. A sedaj je paC uze gotovo, da se ne vrne veC. Dej, pristopi k materi ter prigovarjaj jej, naj si izvoli najboljSega izmej nas, in ki jej ponuja najveCje pirne darove, da bodeS mogel sam veseliti se svojega imetja in je uzivati, jedoC in pijoC.
„Pri Zenu in pri bolih mojega oCeta", dejal je Telemah, „jaz nikakor na zadrzujem materine poroke, temveC jej celo prigovarjam, naj se omozi z najboljSim Ahajcem, in dam jej Se neizmerne darove. A bog ne daj, da bi jo se silo zapodil iz svoje hiSe".
Tako je govoril Telemah, in nastal je silen smell po dvorani, kajti uze je zmotila Palada Atena vse snubaCe. Smejali so se in grohotali. da so se jim krivile Celjusti, zrli so surovo in krvavo meso, a takoj so se jim se solzami napolnile oCi, in v duhu so gledali gorje. Tedaj jitn spregovori bo-zanski prorok Teoklimen: „NesreCniki, kaj se zgodi z vami? V noC so vam ovite glave, objokane oCi, iz ust glasi se vam stok. Zidovi in tramovi pokrop-ljeni so s krvjo, veza je polna senc (dug umrlih), polno senc je dvoriSCe, z neba je izginilo solnce, in noC je razprostrta po njem".
Tako jim je govoril, in sladko so se mu za-smejali snubaCi. In spregovoril jim je Eurimah : „Nori paC ta tujec, ki je priSel nedavno iz tujine k nam. A spremite ga brzo, mladeniCi, ven na trg, ker vidi tukaj le noC".
„Ni mi treba tvojih sprenmikov", odvrnil mu je Teoklimen. „Zdrave so mi oCi in ugesa in noge, in tudi razum mi je zdrav. Sam pojdem ven, ker vidim, da se vam bliza gorje, kojemu ne ubezi nikdo izmej snubaCev".
Rekgi podal se je iz hige, a snubaCi so se pogledali, in zaCeli so draziti Telemaha in smejati se mu zaradi gostov. Tako je dejal ta in oni izmej ogabnili mladeniCev: .Telemah, z gosti ni lehko kdo drugi nesreCnejgi od tebe. Tam imag onega umazanega beraCa, ki bi rad le jel in pil, a niC delal, to nepotrebno breme zemlje ! Tukaj
je zopet drug, ki se je vzdignil in nam prorokoval, ta novi prorok! A Ce bi mene sluSal, peljal bi svoja gosta na ladiji k Sicilcem ; gotovo bi dobil za nju lepo kupnino".
Tako so govorili snubaCi, a Telemah se ni zmenil za njih besede, temveC pogledal le svojega oCeta, priCakujoC, da mu da znamenje, naj udari na snubaCe.
Vsako besedo je sliSala Penelopa v svojej sobi. Smejali so se snubaCi in pripravljali si ve-Cerjo, sladko veCerjo, srcu veselje. A ne bode je z lepa neprijetnejSe veCerje, nego je bila ta.
^Lok.
V tem je vdahnila Atena Penelopi, naj pri-nese snubaCem Odisejev lok za borbo in zaCetek njihovega poboja. Penelopa vzame v roko lep me-den kljuC, roCaj na njem je bil belokosten, ter se poda z dvema sluzkinjama v zakladnico. Tukaj je lezalo mnogo zlata, medi in kovanega zeleza. Tukaj je lezal i lok ter tul, a v njem je bilo mnogo britkih puSic. Ko je vzela v roko lok, zaCela je jo-kati; kajti spomnila se je ljubega svojega soproga, dolgo odsotnega. Nato se je podala z lokom in tulom ter sekirami v dvorano, kder je nagovorila oSabne snubaCe: „PosluSajte me", je dejala. „Dan za dnem hodite v Odisejevo hiSo, kder jeste in pijete, a ne morete navesti drugega izgovora, kakor da snubite mene. Bodi tedaj! A poprej mo-
rate prebiti Se to borbo. Tukaj je veliki lok vrlega Odiseja. Kdor najlajSe napne lok v rokah in iz-streli puSico skoz uSesca vseh dvanajst sekir, 1 njim pojdem na njegov dom kot njegova soproga, za-pustivSi to lepo hiSo, polno imetja, koje se bodem gotovo Se v sanjah spominala"..
Tako je dejala in velela Eumaju, naj vzame lok in sekire ter postavi je pred snubaCe. Zajokal je Euinaj, ugledavSi lok, in zajokal je govedar. A ozmerjal ja je Antinoj rekoC: „Neumna krneta kratke pameti, nesreCnika, kaj prelivata sedaj solze in Se bolj razburjata srce gospodinji ? Vsaj uze dovolj toguje, od kar je izgubila ljubega soproga. A vidva sedita mirno in jejta, ali pa poberita se ven pred vrata in tam se izjokajta. Mi se bodemo pa tukaj skusili z lokom. A dozdeva se mi, da ga ne bode tako lehko napeti. Kajti ni ga tako moc-nega moza mej nami, kakor je bil Odisej. Jaz sem ga videl, spominam se dobro, a bil sem Se otrok*.
Tako je govoril Antinoj, a v srci svojem je upal, da napne tetivo in izstreli puSico skoz vseh dvanajst sekir. Da, usojeno mu je bilo, da prvi poskusi puSico iz rok vrlega Odiseja, kojega je sedaj zaniCeval v dvorani.
Sedaj je spregovoril Telemah : „Res, Zen me je zmotil. Mati pravi, da mi zapusti to hiSo in se z drugim omozi, in jaz se smejein in veselim v svojej neumnosti. Toda sedaj le Cvrsto na delo, snubaCi. Lepo plaCilo dobodete, fcensko, kakorSne
nima vsa grSka deZela. A vsaj veste to sami; Cemu bi vam hvalil svojo mater ? Zato le brzo na delo, in ne oSCajajte se ! Tudi jaz sam se hoCem po-skusiti z lokom. Ce ga napnem in izstrelim puSico skoz uSesca vseh dvanajst sekir, mi mati ne zapusti hiSe in ne omozi se mi z drugim".
RekSi slekel je bagreni plaSC in odlozil ostri meC, skopal dolgo jamo, kamor je po vrsti postavil dvanajst sekir, a okolo njih je zemljo z nogama potlaCil. Vsi so obCudovali njegovo gibCnost in toC-nost. Potem je vzel lok in postavil se na prag. Trikrat je poskusil, napeti ga, a trikrat ga je za-pustila moC, ko je uze upal, da ga napne in iz-streli puSico. In v CetrtiC bi ga bil napel, da mu ni namignil Odisej in ga zadrZal. Zopet je spregovoril Telemah : „UZe vidim, da bodem i v bodoCe slaboten in Sibkoten, ali pa sem Se premlad in ne Se dovolj moCan, ustavljati se mozu, ki me prvi uZali. A dejte, poskusite se vi, ki ste moC-nejSi od mene'1. RekSi del je iz rok lok in ga naslonil na rozanec ter sedel na svojo navadno stolico.
Sedaj se je vzdignil oSabni Antinoj in je za-kriCal: „Vzdignite se vsi drugovi z leve na desno, zaCenSi tam, kder zaCenja toCaj toCiti vino". Prvi se je vzdignil Lejod, ki jim je bil darovalec in je sedel v najskrajnejSem kotu, kder so meSali vino. Njemu jedinemu je bilo mrzko to ljuto poCetje, in sovrazil je vse snubaCe. Ta je tedaj stopil na prag
in poskusil lok, a ni ga mogel napeti, poprej so se mu utrudile neutrjene nezne roCice. „Jaz ga ne morem napeti-', je dejal, „poskusi kdo drug. A jaz mislim, da vzame ta lok mnogim plemenitni-kom zivenje. Pa vsaj je tudi bolje umreti, nego izgubiti ono, po Cemur vedno hrepenimo in zaradi Cesar se uze leta in leta tu zbirarno". RekSi na-slonil je lok na rozanec in podal se na svoj stol. A ozmerjal ga je Antinoj rekoC: „Kaj paC blebe-taS, Lejod! Zamerjam ti, ker govoriS, da vzame ta lok mnogim zivenje, ker ga ti ne moreS napeti". Se ve da tebe ni mati rodila takega junaka, da bi mogel napenjati loke in streljati puSice. A prepusti ta posel nam, boljSim junakom !"
Tako je dejal in pozval kozarja Melantija. „Me-lantij", je dejal, „zakuri ogenj v dvorani ter pri-nesi nam veliko kolo masti, da zgrejemo najprej lok in ga potem namazemo s tolsCo, a potem ga poskusimo napeti in konCati borbo". IzvrSil je Me-lantij povelje, zgreli so lok in namazali ga s tolSCo, a napeti ga ni mogel nikdo, vsakdo je bil daleko preslab. Le najhrabrejSa junaka, Antinoj in Euri-mah, vodnika snubaCem, nista §e poskuSala svoje moCi.
Odisej se odkrije zvestiuia pastirjema.
Govedar in svinjar podala sta se skupaj iz hige, a koj za njima je §el Odisej. Ko so bili uze pred vrati dvoriSCa, nagovoril ja je Odisej s pri-
jaznimi besedami: „Govedar in svinjar, rad bi z vama spregovoril odkrito besedo, Ce bi vedel, da vama smem zaupati; drugaCe bi rajSi molCal. Povejta mi, kaj bi storila, Ce bi sedaj privedel kak bog domov Odiseja ? Ali bi poniagala njemu ali snubaCem ? Povejta, kakor vama veleva srce". j,Otec Zen", odgovoril je prvi govedar, BCe bi se mi izpolnila ta 2elja, da bi se vrnil domov moj gospodar, to bi videl, kaka mi je moC in kako krepke roke". Tako je molil tudi Eumaj k vsem bogovom, da bi se povrnil domov Odisej.
SpoznavSi njuno pravo misljenje dejal je 0-disej: „ Tukaj sem, glejta me! Jaz sem Odisej, ki sem se po mnogih nezgodah povrnil v dvajsetem letu v ljubo domovino. Vidim, da sem vama dobro doSel, jedinima izmej vseh sluzabuikov; nikogar drugega nisem sliSal moliti, da bi se jaz povrnil domov. Zato vama hoCem dali, Ce premagam snubaCe z bozjo pomoCjo, vsakemu svojo zeno, daro-vati obilo imetja ter sezidati vsakemu svojo hiSo blizo moje hiSe, in Telemalui bodeta prijatelja in brata. Da bodeta pa verovala mojiin besedam, po-kazati vama hoCem prav oCitno znamenje. Tukaj poglejta obrastek one rane, kojo mi je v mladosti zasekal mrjasec, ko sem Sel na lov se sinovi Au-tolika". RekSi pokazal jima je velik obrastek. Ugle-davSi ga zaCela sta jokati, in objela sta svojega gospoda in poljubovala mu glavo in rameni. Tudi Odisej jima je poljubil glavo in roki. In jokala bi
bila do solnCnega zahoda, da ni spregovoril Odisej : „Nehajta jokati in stokati, da ne pride kdo iz dvorane in vaju zapazi, a potem sporoCi i dru-gim v hiSi. A idimo zopet noter, drug za drugim, najprej jaz, a pozneje vidva. Se nekaj vama na-roCim. SnubaCi ne bodo pustili, da bi se skusil i jaz z lokom. A ti, vrli Eumaj, prinesi mi po dvorani lok ter daj mi ga v roko, in ukazi vsem zen-skim, naj zapro vrata v dvorano. In Ce bodo sli-Sale v dvorani stok in jok, naj ne pridejo iz svoje sobe, temveC naj sede mirno pri svojem delu. A tebi, vrli Filotij, izroCujem varstvo dvoriSCnih vrat; dobro ja zapahni in zvezi zapah §e z vrvico".
RekSi podal se je v hiso, a za njim sta Sla zvesta pastirja. Eurimah je uze obraCal v roki lok in grel ga na ognji od vseh stranij. A i tako ga ni mogel napeti, in nejevoljen je spregovoril: „Kako me to Zali i zaradi sebe i zaradi vseh drugih. A ne toliko radi Penelope, dasi mi je tezko po njej. Kajti Grkinj je mnogo okrog, i na Itaki sami i po drugih mestih. A peCe me, da smo tako Sibki proti bozanskemu Odiseju. Sramota je, in bojim se, da bodo o tej sramoti pripovedovali Se pozni unuki".
Odvrnil mu je Antinoj: „Ne bode tako, Eurimah; vsaj spoznas i sam. Danes praznuje narod velik praznik Apolona strelca. In kdo bi danes na-penjal lok? Niti spodobi se ne. A shranimo lok, sekire pa pustimo tukaj, vsaj jih nikdo ne vzame. In sedaj pijmo, a jutre bodemo darovali slavnolo-
ketnu Apolonu in poskusili se z lokom, da izvrSi-1110 borbo".
Sedaj je spregovoril Odisej: „Prav storite, snubaCi, da pustite danes lok in niolite k bogovom, da vam dade jutre zmago. A prosim vas, dajte i meni lok, da poskusim svojih rok moC, in da bodem videl, ali mi je ostalo Se kaj prejSnje moCi, ali sem izgubil uze vso po dolgem trpenji in stra-danji". Tako je dejal, in vsi snubaCi so bili zelo nejevoljni, bojeC se, da bi napel lok. In spregovoril je Antinoj: *NesreCni tujec, ti nimaS Cisto niC pameti. Ali nisi zadovoljen, da sediS mirno mej nami in obedujeS ter posluSaS naSe pogovore in govore? Nobeden drug tujec in beraC ne posluSa naSih pogovorov ! Ali te je ranilo sladko vino, ki Skoduje i drugim, kdor ga hlastno pozira in ne pije zmerno? Ali boCeS zaCeti prepir kakor Ken-taur Eurition na Pejritojevi zenitnini ? A pomisli, da je sam prvi poginil. Tako pogineS i ti, Ce nap-neS lok, in ne najdeS zagovornika mej nami. PoS-ljemo te bitro na Crni ladiji h kralju Ehetu, zna-nemu pogubitelju vseh ljudij; od tam te nikdo ne reSi. A pij mirno, in ne prepiraj se z mlajsimi mozi".
Sedaj se je oglasila Penelopa. „Ni lepo", je dejala, „niti poSteno, da tako prezirate Telemahove goste. Ali se bojite, da napne ta tujec veliki lok Odisejev in me potem povede kot svojo soprogo na svoj dom? Mislim, da niti sam kaj takega ne upa. Bodite zaradi tega brez skrbi!" „Ne bojimo
14
se", odvrnil je Eurimah, „da bi te vedel ta beraC na svoj dom, vsaj se niti ne spodobi. A bojimo se, da ne bi ljudje brusili svojih jezikov, mozje in zene, in da ne bi kak slabejSi Grk dejal: .Vidite, le slabi mozje snubijo soprogo vrlega moza, in ne morejo napeti loka. A priklatil se je od nekod neki beraC, in ta ga je lehko napel". Tako bodo govo-rili, in nam bode to velika sramota".
Odvrnila mu je Penelopa: „Kaj bi vas bilo sram, kaj poreko ljudje, ko pojedate naSo hiSo in se vedete tako oSabno ? A ta tujec je lep in velik in trdne postave, in se ponaSa, da je vrlega oCeta sin. Dajte mu tedaj lok ! Ce ga napne, dam mu plaSC in suknjo, kopije in meC, ter ga odpoSljem, kamor Zeli priti". Nato je spregovoril Telemah : „Mati, do loka nitna nikdo oblasti razven mene, i dati ga, komur hoCem, i odreCi ga. Zato me ne bode mogel nikdo zadrzati se silo, Ce ga hoCem poda-riti temu tujcu, da ga bo nosil po sirnem svetu. A idi, mati, v svojo sobo h kolovratu in vretenu, tam zapoveduj svojim sluzkinjam, a lok bode bri-gal moze, posebno pa mene, gospodarja tej hiSi". Penelopa se je Cudila sinovim razumnim in odloi--nim besedam ter podala se v. svojo sobo, kder je jokala po ljubem svojem soprogu.
A svinjar je vzel lok in nesel ga po dvorani. SnubaCi so kriCali in pretili. Tako so kriCali vsi vmes : „Kam paC nese§ lok, nesreCni svinjar, svinj poganjaC ? Ali se ne bojig, da te pojedo psi. koje
si sam vzredil, zunaj pri svinjakih, daleC od ljudij, Ce nam bode Apolon milosten in drugi bogovi ?" PrestraSil se je svinjar, ker so vsi kriCali po dvo-rani, in pustil lok, kder je stal. A zazugal je Telemah : „Ocka, le nesi lok naprej ! Le jednemu sa-memu bodeS pokoren, meni, da te ne zapodim s kamenjem ven na pristavo, dasi sein mlajSi od tebe, a sem moCnejsi. Da bi le tako prekosil vse snubaCe, kolikor jih je v hiSi, kakor tebe!" Tako je dejal, in vsi snubaCi so se sladko zasme-jali. A svinjar je nesel lok po dvorani in dal ga Odiseju v roko. Nato je pozval Euriklejo in velel jej, naj dobro zapre vsa vrata, in naj ne pusti nobene zenske iz sobe, a Filojtij je tekel na dvo-riSCe in trdno zapahnil velika vrata.
Odisej je obraCal sim in tja lok ter ogledo-val ga od vseh stranij, ali ga niso kje Crvi razje-dli, v tem ko je bil tako dolgo odsoten od doma. Tako je dejal ta in oni izmej oSabnih mladeniCev proti svojemu drugu : „Ta moz je gotovo kak lo-vec, in bi rad ukral ta lok, ali pa si hoCe napra-viti prav takega, ker ga tako obraCa v rokah sim in tja in tako skrbno ogleduje". Ko ga je Odisej od vseh stranij ogledal, napel ga je tako lehko, kakor ubere pevec strune. Z desno roko je prijel tetivo in poskuSal njeno razpenjavost. In zapela je tetiva kakor lastavica ! Nato je vzel puSico in iz-strelil jo skoz uSesca vseh dvrfnajst sekir. Pre-straSili so se snubaCi in obledeli. A Odisej je spre-
14*
govoril: ^Telemah, tujec ti ne dela srainote v hiSi. Nisem se dolgo muCil, da sem napel lok, in dobro sem meril. Vidim, da nisem tako Sibkoten, kakor mi oCitajo snubaCi. A sedaj bode Cas, pri-praviti plemenitim mladeniCem veCerjo, dokler je Se dan, a pozneje se bodemo drugaCe zabavali, s petjem in plesom". Rekel je in namignil svojemu sinu, ki je takoj opasal si meC, zgrabil kopije in
stopil k svojemu oCetu, dobro obrozen. %
Poboj snnbacey.
Odisej si je slekel svoje cape, skoCil na ka-meniti prag, v rokah drzeC lok in tul, poln puSic. IzsuvSi brze puSice na tla pred nogama, zakriCal je snubaCem: „Prva borba je konCana. A sedaj pomerim na drug cilj, kojega ni Se nikdo zadel, in upam, da ga ne zgreSim, in da mi Apolon po-deli slavo". Tako je dejal in pomeril na Antinoja. Antinoj je ravno hotel vzdigniti veliko, zlato CaSo, da bi pil, in uze jo je obraCal v rokah, a na smrt ni mislil. In kdo bi mogel tudi misliti, da mu jeden sam moz, Ce je Se tako moCan, mej mnogimi in moCnejSimi prouzroCi pogubo in Crno smrt? Nanj je pomeril Odisej in zadel ga v grlo, in pu-Sica se je prikazala na debelem zatilniku ven. Zvrnil se je v naslanjaC, iz roke mu je padla CaSa, debel curek krvi se mu je ulil iz nosa, z nogo je brcnil v mizo, da se je preobrnila, in kruh in meso je lezalo v krvi na tleh. ZakriCali so snu-
baCi po dvorani, ko so zapazili, da je padel Antinoj. in skoCili so besneC se svojih stolic ter te-kali po dvorani in gledali okrog po stenah, a ni-kjer ni bilo najti ni SCita ni kopija. In zmerjali so Odiseja z jeznimi besedami: „Tujec, v svoji ne-rodnosti streljaS moZe ; najboljSega moza si nam ustrelil! A to je bil tvoj zadnji strel, in kmalu te pojedo jastrebi". Mislili so namreC vsi, da ga je ustrelil po nerodnosti in nehote, in niso uvideli nespametniki, da so vsem nastavljene mreze po-gube. A po strani jih je pogledal Odisej in jim zagrmel: „Psi, mislili ste, da se ne vrnem veC domov. Zato ste mi pojedali hiSo, zapeljavali mi sluznice, snubili mojo soprogo, ne bojeC se niti mogoCnih bogov, niti nevolje ljudij. A sedaj so vam vsem nastavljene mreZe pogube".
Tako jim je govoril, in bled strah jih je objel vse. Le Eurimah se je ujunaCil, da mu je odgovoril : „Ce si res Odisej ItaCan, govoril si prav. Kajti mnogo nezakonitostij smo ti Cinili i doma i na polji. A oni, ki je bil kriv vsemu temu, je uze mrtev. Antinoj je uCinil vse te zle Cine, ne toliko hrepeneC po tvojej soprogi, temveC da bi bil sam kralj tej dezeli, in hotel je ubiti skrivaj tvojega sina. A ta je uze dobil zasluzeno plaCilo, ti pa usmili se svojega ljudstva. Povrniti ti hoCemo vse, kar smo ti pojedli in popili v hiSi. Vsak izmej nas ti prinese v povraCilo vrednost dvajsetih volov, in medovine in zlata, dokler se ti ne pomiri srce".
A po strani ga je pogledal Odisej in mu odgovoril : „Eurimah, Ce bi mi ponudili vse svoje imetje in Se veC, ne bi jenjal poprej, dokler se ne ma-SCujem na vas za vse vaSe zle Cine. A sedaj se morate odloCiti, ali se bodete branili ali bezali. Toda mislim, da mi nikdo ne ubezi nagli pogubi".
Tako je dejal, in vsem so trepetala kolena in srce. Zopet je spregovvril Eurimah: „Prijatelji, tega moza ne udrzi nikdo veC, temveC streljal bode s kamenitega praga, dokler nas vseh ne pobije. A bojujmo se ! l'otegnite nieCe in drzite mu nasproti mize, da zadrze smrtonosne puSice, ter planimo vsi skupno nanj, da ga izpodrinemo s praga in steCemo po mestu, klicat prijatelje na pomoC. Tedaj je pa sedaj najbrZe zadnjikrat streljal". Tako je dejal, potegnil svoj meC in skoCil nanj se straS-nim krikom. A ob jednem ga je uze zadela Odi-sejeva puSica v jetra, iz rok mu je padel meC na tla, in zvrnii se je Cez mizo, da so padle jedi in kozarci na tla, in butnil z glavo ob tla ter brcal z nogama ob naslanjaC, in Crna noC se mu je takoj razlila Cez oCi.
Sedaj je potegnil Amfr om ostri meC in pla-nil na Odiseja, Ce bi ga mogel izpodriniti s praga. A zadel ga je poprej Telemah v hrbet mej rameni, da je prodrla sulica skoz prsi. Zvrnii se je z obra-zom na tla, in u2e je izdihnil. OdskoCil je Telemah in pridruZil se oCetu ter prinesel mu SCit, dve ko-piji in Slem. Odisej mu je velel, naj teCe hitro v
oroznico in dobro oborozi Se samega sebe, svinja-rja in kravarja, dokler mu ne poidejo puSice, da ga potem samega ne izpodrinejo s praga. Telemah je sluSal, tekel v oroznico in vzel tam Se Stiri SCite, osem kopij in Stiri Sleme. Tako so se obo-rozili vsi Stirje in postavili se na pragu vStric. Dokler je imel Odisej Se puSice, ustrelil je z vsako po jednega snubaCa, da so cepali na tla kakor snopje, drug zraven drugega.
V dvorani so bila Se postranska vratca, jako ozka, ki so vedla Cez ozek bodnik v vezo. Pri teh vratcib je stal poprej svinjar, a sedaj je stal pri Odiseju na pragu. Zapazil je Agelaj, da teh vratec nikdo ne Cuva, in zakriCal je svojim prijateljem : „Ali ne bi hotel kdo ubeZati skoz ta vratca, teCi v mesto in sporoCiti naSim prijateljem, naj nam pri-dejo hitro pomagat ? Tedaj pa ta moz najbrze ne bode veC streljal". „Ni mogoCe", odvrnil mu je ko-zar Melantij, „hodnik je jako ozek, in Ce se nam le jeden izmej onih Stirih postavi z veze v bran, poatreli nas vse, drugega za drugim. A pustite me, naj se jaz skrivaj izmuznetn ven in vam prinesem orozje iz oroznice ; kajti mislim, da so tja skrili orozje, in nikamor drugam". Rekel je in izmuznil se ter prinesel iz oroznice dvanajst SCitov in ravno toliko kopij ter ravno toliko Slemov. PrestraSil se je Odisej in prebledel, ugledavSi snubaCe oborozene in kopija vihteCe, ter dejal svojemu sinu : „Gotovo nas je izdala kaka sluznica ali pa kozar Melantij".
„Ne", je odvrnil Telemah, ,,jaz sem kriv, in nikdo drug. Ko sem Sel poprej po orozje, priprl sem samo vrata v oroznico, in pozabil sem, jih trdno zapah-niti". In §el je Melantij zopet v oioznico po orozje. Zapazil ga je Eumaj in povedal Odiseju ter ga vpraSal, ali naj gre tja in ga takoj ubije, ali pa premaga in privede sim, da se bode sam maSCe-val na njem za vse zle Cine, koje je uCinil v hisi. „Da", je odvrnil Odisej, ,,idi tja invzemi se soboj Se govedarja. Zgrabita ga, zvezita niu roki in nogi na hrbtu, obmotajta ga z debelo vrvjo ter povle-cita ga ob stebru k stropu, da bode od tam visel ter dolgo ziv trpel hude boleCine". Pastirja sta sluSala. ZasaCila sta ga, ko je ravno v kotu oro£-nice iskal orozje. Ko je priSel do praga, nesoC v jedni roki Slem, a v drugi zarujavel SCit, kojega je nosil v mladosti Laert, planila sta nanj. zgrabila ga, vrgla na tla, zvezala mu nogi in roki na hrbtu, obmotala ga z vrvjo ter vlekla ga ob stebru k vi-sokemu stropu. In podrazil ga je Eumaj rekoC: ,.Tukaj bodeS preCul noC, Melantij, v mehki poste-lji, kakor se spodobi. Jutre gotovo ne zaspiS zgodnje zore, da privedeS o pravem Casu snubaCem koze".
RekSi zapahnila sta vrata in vrnila se k Odiseju. Pridruzila se jim je i Atena, po stasu in glasu podobna Mentorju. UgledavSi jo, uveselil se je Odisej. A snubaCi so kriCali po dvorani, in za-pretil jej je Agelaj: „Mentor, ne daj se pregovo-
riti Odiseju, da mu pomagaS proti nam. Kedar ubijemo ta dva tukaj, oCeta in sina, ubijemo i tebe za njima, in ne prizanesemo niti tvoji deci niti soprogi tvoji". Tako je dejal, in razjarila se je Se bolj Atena ter pograjala z jeznimi besedami Odiseja : „Nisi veC tako pogumen in moCan, Odisej, kakor si bil tedaj, ko si se devet let pred Trojo bojeval za lepo Heleno, pobil mnogo junakov in izvrSil mnogo slavnih Cinov. A sedaj stokaS, ko bi se moral pokazati hrabrega pred snubaCi! A stopi k meni in glej, da bodeS vedel, kako zna Mentor povraCati sovra nikom dobrote". Tako je dejala, a ni Se mislila, podeliti jima odloCno zmago, temveC poprej Se poskuSati njuno moC in njun pogum. In vzdignila se je in obsedela na okajenem preCniku pod stropom, podobna lastovici.
Sedaj je zakriCal Agelaj snubaCem : „Prija-telji, ta moz ne bode dolgo veC divjal. Uze ga je zapustil bahaC Mentor, in zdaj so sami Stirje Se na pragu. A ne vrzite vsi ob jednem dolgib s kopij, temveC najprej vi Sest tukaj, in merite vsi na Odiseja. (*'.e pade on, drugi nas ne skrbe veC". Tako je dejal, in vsi so ustrelili, kakor jim je ukazal Agelaj. A izpodletelo jim je, Atena jim je odvrnila kopija. Jeden je vrgel kopije v rozanec, drugi v vrata, tretjemu se je zasadilo v zid. In Odisej je dejal svojim pomoCnikom : .,Sedaj pa le dobro merite na snubaCe, ki so nas hoteli poprej pojesti, a sedaj pobiti". Vsi Stirje so pomerili in vrgli ostra
kopija, in vsi Stirje so zadeli: Telemah Euriada, svinjar Elata, Pejzandra govedar, in Demoptolema Odisej. Vsi Stirje so padli in ugriznili tla, a snubaCi so se poskrili v kot dvorane. Odisej in nje-govi sobojevniki so se pa vzdignili in izvlekli kopija iz mrtvecev. Zopet so se ujunaCili snubaCi, da so vrgli nova kopija. A vsi so vrgli zastonj, le Amfimedon je oprasnil Telemahu kozo na roki pri Clenu, in Ktezipovo kopije je odrgnilo svinjarju rame nad SCitom. In zopet so vrgli Odisej in nje-govi prijatelji kopija v snubaCe, in vsi so zadeli: Euridamanta Odisej, Amfimedonta Telemah. svinjar Poliba, a govedar Ktezipa. In nagovoril ga je govedar, ko ga je uze zadel v prsi: ,,Ktezip, psova-lec, ne bahaj se v svoji nespameti, temveC udaj se bogovom, ki so moCnej§i od tebe. A to ti bodi plaCilo za kravjo nogo, kojo si poklonil mojemu gospoclu, ko je §e beraCil po dvorani".
Atena je stresla sedaj izpod stropa grozovit strah na snubaCe, da so tekali po dvorani kakor krave, kedar jih obadi preganjajo po leti, ali kakor ptiCi, ki beze iz oblaCnih viSin pred jastrebi, deroCiini za njimi. Tako so tekali snubaCi po dvorani, vsi zbegani, in padaii so drug za drugim, sedaj so temu razbili Crepinjo Odisej in njegovi sobojevniki, sedaj onemu, in razlegal se je po dvorani straSen krik in vik in obupen stok in jok, in krv je tekla po tleh.
Jeden izmej snubaCev, Lejod, vrgel se je pred
Odiseja, objel mu koleni in ga prosil: „Usmili se me, Odisej, in zanesi mi! Nikdo v hiSi ne more reCi, da sem uganjal kaj nespodobnega, temveC celo druge sem brzdal, a me niso sluSali, nespa-metniki. Zato so pa tudi dobili zasluzeno plaCilo. ril, sem nedolzen". Po strani ga je pogledal Odisej in mu odvrnil: „Ce si bil njih darovalec, si paC pogosto rnolil. da bi se jaz nikdar ne vrnil domov. Zato mi i ti ne ubeziS smrti". RekSi zgrabil je za meC in odsekal mu glavo, ko je Se prosil, in u2e se mu je glava valjala v prahu.
Bozanski pevec Femij, ki je prisiJjen prepe-val snubaCem, skuSal je ubezati Crni smrti. Tam je stal pri stranskih vratcih, v rokah drzeC sladko harfo, ter premiSljal v svojem srci, ali bi Sel iz dvorane in zatekel se k zrtveniku mogoCnega Zena, kder je pogosto daroval Odisej, ali bi Odiseju o-bjel koleni in prosil ga usmiljenja. Zde'.o se mu je bolje, objeti Odiseju koleni. Del je sladko harfo na tla, objel Odiseju koleni in ga proseC nagovoril z milimi besedami: „Objemljem ti koleni, Odisej, a ti se me usmili in zanesi mi! Samemu ti bode zal pozneje, Ce ubijeS pevca, ki prepevam bogovom v Cast in ljudem v veselje sladke pesmi. Jaz sem pevec samouk, in bog mi je vsadil v srce vsako-jakih pesmij. Tebi pojoC, menim, da pojem bogu; zategadel zanesi mi! Tudi tvoj ljubi sin ti lehko pove, da nisem hodil rad v tvojo hiSo prepevat snubaCem pri pojedinah, ali gonili so me se silo
sim, lijih je bilo mnogo veC in bili so moCnejSi". Tako je dejal, in sliSal ga je Telemah, ki je takoj nagovoril svojega oCeta: „Zanesi mu, oCe, on je nedolzen. Tudi klicarja Medonta reSimo, Ce ga ni uze ubil svinjar ali govedar; kajti skrbel je za me, dokler sem bil Se otrok". SliSal ga je Medon, ki je Cepel pod naslonjaCem, zavit v neustrojeno go-vtjo kozo, hoteC ubezati pogubi. Hitro je skoCil izpod naslonjaCa, slekel govejo kozo, objel Tele mahu koleni in mu dejal: „Tukaj sem, ljubi Telemah ! Zanesi mi in reci Se oCetu, naj me ne ubije, razjarjen snubaCem, ki so mu pojedali imetje, a tebe zaniCevali". Nasmehnil se je Odisej in spregovoril: „Bodi potolaZen, ti in glasoviti pevec, re-Sil je vaju Telemah. Idita in pripovedujta ljudem, kako je mnogo bolje Cloveku, biti praviCnemu, nego kriviCnemu". In Sla sta iz dvorane in sedla na zrt-venik mogoCnega Zena, plaho ozirajoC se in Se vedno bojeC se smrti.
Kako je Odisej kaznoval nezveste dekle in kozarja Melantija.
Odisej je gledal po dvorani okrog, ali se Se kje skriva kak snubaC, zeleC uiti Crni smrti. A videl jih je vse lezeCe v krvi in prahu, in bilo jih je mnogo. Lezali so tam, kakor ribe, katere so ri-biCi z gostimi mrezami povlekli iz morja na prod. Sedaj je velel Odisej Telemahu, naj mu pokliCe staro oskrbnico Euriklejo, da jej nekaj pove. In
priSla je oskrbnica in naSla Odiseja okrvavljenega in umazanega mej mrtvimi trupli, kakor leva, ki je pozrl vola na paSi, in so mu prsi krvave in lici, in gleda straSno. Tako so bile Odiseju roki in nogi umazane s krvjo. In uze je hotela zavriskati oskrbnica, ugledavSi mrtva trupla, lezeCa v krvi, a uzdrzal jo je Odisej, ki jej je dejal: „Le veseli se, mamka, v srci, a ne vriskaj! Greh bi bilo vriskati nad ubitimi mozi. Te so bogovi pobili in njili zli Cini. Kajti nikogar izmej zemljanov niso Cestili, ki je priSel k njim, niti dobrega niti slabega. Zato so pa dobili zasluZeno plaCilo. A sedaj povej mi, katere zenske v hiSi me zaniCujejo, in katere me spoStujejo".
Odgovorila mu je oskrbnica Eurikleja: Pet-deset sluzkinj imaS v hiSi, koje smo nauCili opra-vljati razna dela, grebenati volno, tkati obleke in po-spravljati po hiSi. Izmej teh jih je dvanajst krenilo na pot nesramnosti, in ne spoStujejo niti mene, niti same Penelope. A Telemahu mati ni pustila, da bi ukazoval sluzkinjam. Sedaj pa naj grem v gorenje prostore, da sporoCim veselo vest tvojej soprogi, ki je sladko zaspala". „Ne vzbujaj mi je Se", dejal je Odisej, „temveC poSlji mi sim najprej onih dvanajst nezvestih sluzkinj". Oskrbnica je Sla z ukazom, a Odisej je pozval k sebi Telemaha, svi-njarja in govedarja ter jim je dejal: „Spravite sedaj mrtva trupla ven, in ukafcite sluzkinjam, naj vam pomagajo, a potem naj z gobami pomijejo

stole in inize ter poCedijo vso dvorano. Ko se vse to izvrSi, priZenite mi sluzkinje ven na dvoriSCe in pobijajteje z meCi, dokler jih vseh ne pobijete, da pozabijo za veCno vroCe ljubezni, kojo so skazo-vale snubaCem".
Dejal je, in sluzkinje so priSle vse skupaj, glasno tuleC in debele solze prelivajoC. Najprej so morale nositi ven mrtvece, se silo, za njimi jeho-dil Odisej, naganjajoC je k delu, a potem so z go-bami pomile stole in mize in poCedile vso dvorano. A ko so vse to zvrSile, gnali so je ven na dvoriSCe, od koder jim ni bilo mogoCe ubezati. In spregovoril je Telemah : „NeCastne smrti naj umer-jejo nesrainnice, ki so zasramovale mene in mojo mater". RekSi vzel je dolgo vrv in pripel jo od stebra do stebra, in kmalu je viselo vseh dvanajst dekel, se zadrgami okolo vratov, in le malo Casa so Se brcale z nogami. Piignali so i kozarja Me-lantija in odsekali mu nos in uSesi, nogi ;n roki, in vrgli tja, psom v ied. UmivSi si roke in noge Sli so v hiSo k Odiseju, k' je velel oskrbnici Eu-rikleji, naj mu prinese zrjavico in Zveplo, da p i-kadi dvorano, a potem naj pozove Penelopo se zvestimi sluzkinjami. Ko je pokadil Odisej dvorano, privrele so sluzkinje in poljubovale svojega gospo-da. In Odisej je jokal in stokal, ker spoznal je zveste svoje sluzkinje.

Penelopa spozna Odiseja.
Utripalo je starki srce, ko je Sla v gorenjo sobo, sporoCit svojej gospe, da je doma ljubi njen soprog ; hitro je tekla, in spodtaknile so se jej noge. PristopivSi k njenej glavi, nagovorila jo je : „Vzbudi se, Penelopa, ljubo dete, da bodeS videla se svojimi oCmi, po Cemur hrepeniS noC in dan. Odisej je priSel, Odisej je v hiSi! Ubil je oSabne snubaCe, ki so mu pojedali hiSo in strahovali sina". Odgo-vorila jej je Penelopa: „Ljuba mamka, oslepili so te bogovi, poprej si bila vedno pametna. Zakaj mi lazeS in me zasmehujeS ter budiS iz sladkega snu ? Nisem Se tako sladko spala, od kar je Sel Odisej pred nesreCno Trojo. Da bi me bila kaka druga sluzkinja zbudila in mi to sporoCila, odStela bi jo bila in zapodila, a tebi koristi starost". „Ne zasme-hujem te, ljubo dete", odvrnila je Eurikleja, „res ti je priSel domov Odisej, kakor pravim. Oni tu-jec je Odisej, oni beraC, katerega so vsi zaniCe-vali v dvorani. Telemah ga je uze poprej poznal, a je previdno molCal, dokler se niso maSCevali na snubaCih".
Uveselila se je Penelopa, skoCila iz postelje objela starko, in solze so se jej ulile po licih, ter je spregovorila: „Ce si govorila resnico, ljuba, mamka, Ce je priSel res domov Odisej, kakor pra-viS, povej mi, kako je premagal sam nesramne
snubaCe, ki so se v celili tolpah vedno zbirali v dvorani".
„Nisem videla, niti sliSala", odgovorila je Eurikleja, „sliSala sem samo stok umirajoCih. Kajti me zenske smo sedele v zaprtih sobah. In ko me je poklical tvoj sin, naSla sem Odiseja, stojeCega mej mrtvimi trupli, a okrog njega so lezali na tleh ubiti snubaCi, drug zraven drugega. Sedaj pa leze na kupih zunaj na dvoriSCi. Vso hiSo smo poka-dili se zveplom, zakurivSi velik ogenj. A idiva sedaj v dvorano !" „Se vedno ne morem verjeti", odgovorila je Penelopa, „da se je vrnil Odisej. Kak nesmrtnik je pobil snubaCe, a Odisej je po-ginil kje v tujini, daleC od ljube domovine." Od-vrniia jej je Eurikleja: „Ljubo dete, ti si mi vedno neverna. A povem ti oCitno znamenje, da mi bodeS verovala. Vsaj poznaS obrastek na nogi, ranil ga je na lovu mrjasec z belim svojim zobom. Ta obrastek spoznala sem, ko sem mu umivala nogo, in hotela sem ti takoj povedati, a zabranil mi je Odisej, polozivSi mi roko na usta". „Idiva tedaj", dejala je Penelopa in premisljala v svojem srci, ali bi iz daleCa izpraSevala svojega soproga, ali pristopila k njemu in poljubila mu glavo in roki. PriSedSi v dvorano sedla je k ognjiSCu, Odiseju nasproti, in ni spregovorila besedice. Dolgo je tiho sedela, sedaj Cudila se, a sedaj zopet dvonnla. Sedaj se jej je zdel jednak po obrazu, a sedaj se jej je zopet dozdevalo, da vendar ni on, ker je bil tako razcapan. A Odisej je gledal na tla, pri-
CakujoC, da ga tiagovori soproga, ko ga je ugle-dala in spoznala. SlednjiC nagovori Telemah svojo mater: ..Ljuba mati, nesreCna mati, zakaj ne pri-sedeS k oCetu in ga ne izpraSujeS ? Katera dru-ga zenska bi sedela daleC od svojega soproga, ki se jej je po mnogem trpenji vrnil v dvajsetem letu domov ? A tebi je srce trSe od kamena!" Odgovorila mu je Penelopa: „Ljubo dete, Cudi se mi srce v prsih, in ne morem niti spregovoriti, niti nagovoriti ga, niti pogledati mu mirno v obraz. A Ce je res Odisej, spoznava se uze po skrivnih znamenjih, ki niso nikomur drugemu znana". Na-smehnil se je Odisej in nagovoril svojega sina: Telemah, le pusti mater, me uze spozna. Sedaj me zaniCuje, ker sem slabo obleCen. A sedaj pre-miSljujmo nekaj drugega! Kdor ubije le jednega moza, ki nirna mnogo braniteljev mej ljudstvom, mora zapustiti domovino in beZati pred njegovimi sorodniki. A mi smo pobili zaslombo mesta, naj-boljSe mladeniCe na Itaki ! Kaj nam je sedaj sto-riti ?" „Sam premisljuj, oCe", odvrnil je Telemah, .,vsaj pravijo, da si najboljSi svetnik mej ljudmi, in s toboj ne bi se mogel meriti drug moz izmej umroCih zemljanov".
„Tedaj vam povem", dejal je Odisej, „kaj se mi zdi najboljSe. Najprej se okopajte in lepo oble-cite, i vi sami i sluzkinje v hiSi, a bozanski pevec naj vzame potem zvoko harfo in naj zaigra, da se na plesu vsi veselimo. In kdor pojde mimo po
15
cesti, in kdor stanuje tu blizo, poreCe paC, da praznujemo v hiSi zenitovanje. Tako se ne razSiri po mestu vest, da smo ubili snubaCe, dokler ne pridemo ven na na§e posestvo, kder bodemo lehko mirno premisljali, kaj nam je nadalje storiti".
Tako je dejal, in sluSali so ga. Kmalu je ubiral pevec strune v dvorani, in sluge in sluzkinje so veselo prepevali in vrteli se v krogu. Tako je dejal marsikdo zunaj pred hiSo: „Gotovo se je omozila Penelopa. Malopridna zenska, ali ni mogla Cakati, da bi se jej vrnil domov soprog ?" Tako je dejal ta in oni, a ni vedel, kaj se je zgodilo.
Mej tem se je Odisej okopal in pomazilil ter preoblekel. In Atena je razlila Cez-nj Cudovito mi-loto in lepoto. Pri§ed§i nazaj v dvorano, sedel je v naslanjaC, Penelopi nasproti, ter jo nagovoril: „Cudna zenska, bogovi so ti podelili brezCutno srce. Nobena druga Zenska bi se ne vedla tako, ko bi se jej moz v dvajsetem letu vrnil domov. A pripravi mi, mamka Eurikleja, posteljo, da leZem spat; kajti ta ima zelezno srce v prsih".
„Nisem oSabna", odgovorila je Penelopa, „niti te preziram, niti obCudujem ; kajti dobro vem, kak si bil, ko si zapustil Itako. A pripravi mu posteljo, Eurikleja, zunaj spalniceTako je skuSala Penelopa svojega moza. A nejevoljen jo je nagovoril Odisej: „2ena, Zalilno besedo si izrekla. Mojega posteljnjaka ne more nikdo zrnakniti, bodi §e tako moCan in moder, Ce mu ne pomaga kak bogo Sam
sem ga naredil, in Cudno znamenje je v njem. Sredi prostora, kder smo si gradili dvor, rastla je senCna oljka, visoka in Siroka kakor steber. In tako sem si sezidal stanovanje, da je bila spal-nica prav tam, kder je rastla oljka. Ko je bila spalnica uze dozidana, odsekal sem oljki vrh in sem potem deblo od tal lepo obrezaval in gladil. Tako sem naredil mojemu posteljnjaku jedno nogo. Ce bi hotel tedaj kdo premakniti mojo posteljo, moral bi najprej presekati oljko pri korenini".
Koleni so se Sibili kraljici, in utripalo jej je srce, ko je po tem skrivnem znamenji spoznala svojega moza. Zajokala je in zletela k njemu, ob-jela ga in poljubila mu glavo ter dejala: „Ne bodi mi jezen, Odisej, vsaj si bil vedno v vsem naj-modrejSi izmej ljudij. Bogovi so nama podelili boli, ki so nama zavidali sreCo, da bi bila vedno skupaj in veselila se mladosti, dokler ne bi se nama priblizala mirna starost. Zategadel ne zameri mi, da te nisem takoj, ugledavSi te, tako srCno vsprejela. Balo se mi je srce v prsih, da me slepi kak zvit slepar. A sedaj si me prepriCal, ko si mi povedal, Cesar nikdo ne ve razven tebe, mene in sluznice Aktoride, kojo mi je dal oCe z menoj, ko sem prisla sim, in nama je Cuvala spalnico". In Odisej jej je moral pripovedovati s kraja do konca vse, kar je prebil v dolgem Casu, od kar je za-pustil Trojo. Pazno ga je posluSala Penelopa in brisala si solze, in ni zatisnila oCij, dokler jej ni
15*
vsega povedal. Se le pozno v noC podali so se vsi k zazeljenemu poCitku.
Drugo jutro je pred zorom vzdignil se iz mehke postelje Odisej in nagovoril Penelopo: „Ljuba zena, dovolj gorja sva prebila doslej, ti, jokajoC po meni in priCakujoC me, a mene je, hre-peneCega po domu, vedno zadrZaval Zen in drugi bogovi. A sedaj, ko sva zopet zdruzena, skrbi mi za imetje, ki mi je Se ostalo. Kar so mi p zrli snubaCi, pridobim si zopet z darovi, ki mi je dade Ahajci, a mnogo uplenim pri sosednih narodih, da mi bodo staje kmalu polne zivine. A jaz se podam sedaj ven na pristavo, pogledat ljubega oCeta, ki neprestano po meni zaluje. Ti pa umakni se se sluzkinjami v notranje prostore," in ne pokazi se nikomur, da bi te izpraSeval, kajti kmalu ob soln-Cnem vzhodu se razSiri po mestu vest o poboji snubaCev".
Tako je dejal Odisej, vzel orozje in vzbudil Telemaha, svinjarja in govedarja. Vsi Stirje so se podali iz mesta, voditelj jim je bil Odisej. Solnce je uze sijalo po zemlji, a Atena jih je zavila v gosto meglo, da jih ni nikdo videl.
Odisej in Laert.
Kmalu so dospeli Odisej in njegovi drugovi na lepo pristavo, katero si je pridobil z velikim trudom Laert sam. Tukaj je imel hiSo, a okolo nje gospodarska poslopja, kder so mu jedli in spali
hlapci, ki so mu obdelovali polje. Tukaj je prebi-vala i stara oskrbnica, iz Sicilije doma, ki je skrbno stregla starCku na pristavi, daleC od mesta. Blizo hiSe nagovoril je Odisej sina in pastirja: „Idite vi v hiSo in zakoljite najlepSega prasca za kosilo, a jaz grem na polje skuSat svojega oCeta, ali me Se spozna". RekSi podal jim je svoje oroZje in krenil jo naravnost v plodorodni vrt. Tukaj ni naSel viS-jega hlapca Dolija, niti njegovih sinov, niti drugih hlapcev. Ti so Sli ven v gozd po trnje, da bi o-gradili mlada drevesca, in z njimi je Sel i njih na-Celnik, stari Dolij. NaSel je oCeta samega v lepem vrtu, CisteCega in presajajofiega mlada drevesca. Imel je slabo suknjo, zakrpano, iz grobega blaga, na nogi si je privezal zakrpani goveji kozi, da se je varoval bodeCega trnja, a na roki debeli roka-vici, na glavi pa je imel kapo iz kozje koze. UgledavSi svojega oCeta, upognjenega od starosti in potrtega od Zalosti, naslonil se je Odisej na visoko hrusko in zaCel pretakati solze. In premiSljal je v svojem srci, ali bi objel oCeta in ga poljubil ter mu vse povedal, kako je priSel domov, ali bi ga najprej izpraSeval po vsem in ga skuSal. Zdelo se mu je bolje, ga najprej skuSati. Tako je korakal naravnost proti njemu, a Laert je s poveSeno glavo rahljal zemljo okolo drevesca. PristopivSi k njemu, nagovoril ga je njegov sin: „StarCek, vrt znaS lepo oskrbovati, kakor vidim. Drevesca, trte, oljke, fige, hruSke in jabolka, vse je lepo oCejeno in oskrb-
ljeno, tudi gredam v vriu pozna se tvoja skrb, Le neCesa ti nedostaja, i ne zameri mi, da ti naravnost povem. Tebi samemu nedostaja prave skrbi, starost te tare, nadlezna, in zraven si Se umazan in slabo obleCen. To ni lepo od tvojega gospodarja. In ne zdi se mi, da je tvoja lenoba temu kriva. Ce ogledujem tvojo postavo in tvojo velikost, ne nahajam niC blapCevskega na tebi, da, zdiS se mi eelo podoben kralju. In takemu mozu bi se spo-dobilo, da bi dobro jel in pil in lezal na mehki postelji, kakor je sicer navada starim ljudem. A povej mi resniCno, ali je res Itaka ime tej dezeli, kakor mi je povedal moz, kojega sem sreCal. ko sem Sel sim. Sicer pa ni bil posebno uljuden ta moz, ki mi ni niti odgovoril, ko sem ga vpraSal, ali je Se ziv gost, kojega hocem obiskati. Povem ti, da sem nekdaj v svoji domovini pogostil moia, in nikdar mi ni drazji gost od njega priSel v mojo hiSo. Dejal je, da je doma z Itake in sin Laertov. Tega sem vedel v svojo hiSo in ga ljubeznivo pogostil ter pri odbodu bogato obdaril. Dal sem mu sedem talentov Cistega zlata, srebrn vrC, okraSen s cveticami, dvanajst preprog, dvanajst lepih pla-SCev, dvanajst sukenj in Stiri sluzkinje, veSCe kras-nib del, koje si je sam hotel i/.brati".
Tako se je izmiSljeval Odisej, in odgovoril mu je Laert, solze pretakajoC : „Tujec, da, priSel si v ono deZelo, po katerej povpraSujeS, a v njej prebivajo prevzetni mozje in zlotvorniki. Ko bi
naSel doma onega raoZa, kqjega si pogostil in ob-daril, ta bi ti obilo povrnil vse dobrote. A povej mi, koliko let je od onega Casa, ko si pogostil mojega sina. Kajti vedi, da je bil tvoj gost moj sin, kojega so daleC od domovine pojedle ribe v morji, ali pa na suhem pozrle zverine in ptiCi roparji. In nisva ga preoblekla v mrtvaSko obleko mati in oCe in ga objokovala, in pri postelji se ni jokala nje-gova soproga Penelopa in ni mu zatisnila oCij, kakor se spodobi. A povej mi resniCno, kdo si in od kod, kde ti je rodno mesto in roditelji, kde brza ladija in drugovi ? Ali si priSel morda sim na tuji ladiji kot potnik in si tukaj izstopil?"
.Vse ti resniCno povem", dejal je Odisej „Jaz sem iz Alibanta, sem sin Afejdanta, ime mi je Eperit. Veter me je zanesel iz Sikanije proti moji volji sim na Itako. Ladija mi lezi ne daleC od mesta v pristaniSCi. Sedaj je uze peto leto, odkar je Odisej zapustil mojo domovino. Odjadral je z veselim srcem, in sreCni ptiCi so mu prileteli, ko je odhajal. Zategadel sva upala, da se bodeva Se videla in gostila".
Laerta je objela Crna zalost, zgrabil je z ro-kama prah in stresel ga raz sivo glavo, globoko vzdihujoC. Ginjen je bil Odisej, in komaj je zatiral solze. Sedaj je poskoCil k ljubemu oCetu, objel ga in poljubil ter spregovoril: „OCe, jaz sem oni, po kojem hrepeniS. V dvajsetem letu vrnil sem se v ljubo domovino. A ne jokaj veC in ne stokaj!
Povem ti kratko: Vse snubaCe sem pobil v moji hiSi". Odvrnil mu je Laert: „Ce si res Odisej, moj sin, povej mi oCitno znamenje, da bodem veroval".
Odvrnil mu je Odisej: „Pred vsem pogiej ta obrastek tu; ranil me je na lovu mrjasec, ko sta me ti in mati poslala k materinemu oCetu Autoliku po darove, koje mi je bil obljubil. A Se drugo znamenje ti povem! Pokazem ti drevesa. koja si mi daroval, ko sem bil Se otrok. Spremljal sem te po vrtu, in imenoval si mi vsako drevo posebe. Tedaj sem te prosil, da mi darujes to in ono drevo. In daroval si mi trinajst hruSk, deset jabolk, Stirideset fig in petdeset trt, koje morajo biti polne vsakojakega grozdja".
Spoznal je starCek svojega sina, objel ga — in odmedlel. A potegnil ga je sin na svoje srce in drzal ga, da ni padel, Ko se je starCku vrnila za-vest, spregovoril je : „Se zive bogovi na visokem Olimpu, Ce so oSabni snubaCi zares dobili zaslu-Zeno plaCilo. A sedaj se bojim, da privro kmalu sim ItaCani in prebivalci sosednih mest in se nam maSCujejo". „Bodi brez skrbi", odgovoril mu je Odisej. „Idi z menoj v hiSo, kder naju uze Cakajo Telemah, svinjar in govedar, ktere sem poslal tja, da nam pripravijo obed".
Pastirja sta uze rezala meso in meSala vino. Laert se je pred obedom Se okopal in po-mazilil ter oblekel si lepo suknjo, in Atena ga je pomladila, da je bil veCji nego prej in debelejsi.
ObCudoval ga je sin, ugledavSi ga pomlajenega, in dejal: ,Ofie, gotovo te je kdo izmej nesmrtnikov tako pomladil". „Da, pri vseh bogovih", odvrnil je Laert, „da sem bil vCeraj tak kakor danes, tako mlad in tako moCan, tedaj bi ti bil pomagal, in marsikateri snubaC bi bil pokleknil umirajoC pred me, a ti bi se bil v srci veselil".
Tako so se pogovarjali in sedli k obedu. UZe so hoteli seCi po jedi, ko je stopil v hiSo stari Dolij se svojimi sinovi. Ugledali so Odiseja in spoznali ga, in stali so in Cudili se. A Odisej jih je nagovoril s prijaznimi besedami: „Prisedi k nam, starec, k obedu, in tvoji sinovi, in ne Cudite se veC! Uze dolgo vas Cakamo z obedom, dasi hrepenimo po jedi". In starCek je skoCil k njemu, objel ga z obema rokama in poljubil mu roko ter spregovoril: „Ljubi sin, izpolnila se nam je vroCa zelja, da si se nam vrnil domov, a nismo veC upali. Sami bogovi so te privedli. Zato bodi nam srCno pozdravljen ! A povej nam, ali uze ve Penelopa, da si doma, ali naj teCemo hitro sporoCil jej ? " „Uze ve", odvrnil je Odisej, „naj te to ne skrbi". Dolij je sedel na stol k njemu, in tudi njegovi sinovi so prisedli, pozdravivSi Odiseja in poljubivSi mu roko.
llpor mesdanoy. Odisejeva zmaga.
Mej tem se je hitro kakor blisk po vsem mestu razSirila vest o ialostni smrti snubaCev. In ljudje
m
so zvedeli skoraj vsi ob jednem in tekali jokajoC in stokajoC pred Odisejev dvorec. Iznosili so svoje mrtvece iz dvorca in je pokopali, a mrtvece iz drugih mest oddali so brodnikom, da so peljali na brzih ladijah vsakega na svoj dom. Potem so se zbrali oCetje, bratje in sorodniki pobitih snubaCev na trgu, in vzdignil se je prvi Eupeit. — Neiz-merno je togoval po sinu svojem Antinoju, kojega je prvega ubil Odisej. — Ta je pretakal predzbra-nim narodom solze in spregovoril: ^Prijatelji, neiz-merno gorje rodil nam je ta Clovek. Pred dvajse-timi leti peljal nam je se soboj na ladijah mnogo vrlih moz, a pogubil nam je ladije, in pogubil nam je junake. A sedaj, ko se je vrnil sam domov, po-bil nam je najboljSe mladeniCe vsega naroda. Dejte, zgrabimo ga in kaznujmo, predno sam ubezi in se reSi tja kam v Pil ali pa v Elido. Sicer nasza-dene vse zasluzena sramota, in Se naSim potom-cem bode sramota, Ce se ne maSCujemo na mo-rilcih naSih sinov in bratov. Jaz ne bi rad veC zi-vel, temveC taloj naj umrjem, Ce se ne maSCujemo. Zato vzdignimo se, mozje, da nam ne uteko Cez morje".
Tako je govoril jokajoC, in vsem se je usmi-lil. Sedaj sta prisla iz Odisejevega dvorca i klicar Medon in bozanski pevec, vzbudivSi se iz sladkega snu. Stopila sta sredi v zbor, in zaCudili so se vsi. In spregovoril jim je klicar Medon: „PosluSajte me, ItaCani! Odisej ni izvrSil tega brez volje bogov.
Jaz sam sem videl nesmrtnega boga, ki je poma-gal Odiseju, a podoben je bil Mentorju. In nes-mrtnik prikazal se je sedaj pred Odisejem, vspod-bujajoC ga, a sedaj je podil pred soboj snubaCe po dvorani, in padali so drug za drugim".
Tako jim je pripovedal Medon, in vse je objel bled strah. In vzdignil se je stari Haliterz, ki je jedini izmej vseh gledal v preteklost in v pri-hodnost, ter spregovoril jim dobro misleC: „Po vasi krivdi se je to zgodilo, ItaCani. Niste sluSali mene in Mentorja, ko sva vam svetovala, da brz-date svoje otroke in jih ne puSCate v Odisejev dvorec, kder so mu Zrli imetje in snubili soprogo. Mislili so, da se Odisej ne vrne veC domov. In tako se je zdaj to zgodilo. A Ce sluSate mene, ne pro-ganjajmo ga, da ne zadene koga Se veCja nezgoda".
Tako je govoril, in veC od polovice se jih je vzdignilo z velikim krikom, a drugi so ostali tain, ker jim ni ugajal njegov predlog, in hoteli so iti z Eupeitom. Ti so se hitro oborozili in zbrali pred mestom. Voditelj jim je bil Eupeit, nespametnik nespametnikom. Mislil je, da bode maSCeval svojega mrtvega sina, a ni vedel, da objame i njega tam Crna smrt in se ne vrne veC domov.
Z visokega Olimpa je zagledala Atena obo-rozeno tolpo, korajoCo proti Laertovemu posestvu, in nagovorila Zena : „OCe Zen, najvisji bog, povej mi resniCno, kaj misliS. Ali bodeS Se nadalje proganjal ItaCane se straSno vojsko, ali je bodeS
pomiril in sprijaznil ?" Odgovoril jej je Zen : „Kaj me to vpraSaS ? Ali nisi sama sklenila, da se vrne domov Odisej in kaznuje snubaCe ? Sedaj stori, kar hoCe§, a povem ti, kaj bi bilo prav. Sedaj ko se je Odisejev maSCeval na snubaCih, naj sklenejo mir in pozabijo ubitih sinov in bratov, naj se ljubijo mej soboj kakor poprej, sreCa bodi mej njimi in blagostanje in mir, a Odisej jim bodi vedno kralj". Po godu je bil Ateni Zenov sklep, in spustila se je z visokega Olimpa na Itako.
Mej tem je bil obed na Laertovi pristavi pri kraji. Spregovoril je Odisej: „Naj gre kdo ven po-gledat, ali se u£e blizajo nasi sovrazniki." In Do-lijev sin je Sel iz sobe, in uze na pragu je zagledal oborozeno tolpo ter zakriCal: „So uze tukaj prav blizo ! Hitro se oborozimo !" In oborczili so se Odisej, Telemah in pastirja, §est sinov Dolija, in Laert sam in Dolij, stara borilca, prisiljena borilca. OborozivSi se Sli so pred hiSo, pred njimi Odisej.
In priblizala se jim je Atena, po stasu in glasu podobna Mentorju. Uveselil se je Odisej, ugledavSi jo, ter nagovoril svojega sina: „Telemah, skazi se sedaj junaka v boji, kder se skugajo naj-boljii mozje, in ne delaj sramote rodu svojih oCe-tov, ki smo se vedno odlikovali po moCi in po po-gurnu". „Videl bodeS", dejal je Telemah, „da ne bodem delal sramote tvojemu rodu". In uveselil se je Laert in spregovoril: „Krasen dan, bogovi, kako se radujem ! Sin in unuk mi tekmujeta v ju-
naStvu!" In priblizala se mu je Atena in ga na-govorila : , Sin Arkejzijev, najljubsi mi izmej vseh prijateljev, moli k Zenu in njegovi hCerki, bistro-oki Ateni, in vrzi potem dolgo kopije." NavduSila ga je boginja, molil je in vrgel kopije.. In zadel je skoz Slem v lice Eupeita, ki se je zvrnii na tla, in zarozljalo je oroZje na njem. A Odisej in njegov sin vrgla sta se na prvoborilce in sekala je z meCi in kopiji. In vse bi bila pobila, da bi se ne bili nikdar veC vrnili domov, da ni z moCnim glasom zakriCala Atena: „Jenjajte bojevati se, ItaCani ! Razidite se, in pustite krvavi poboj !'■
Tako je zakriCala Atena, in vse je objel bled strah. Iz rok jim je zletelo orozje in padlo na tla; tako so se prestraSili, ko je zakriCala boginja. In obrnili so se proti mestu, hoteli so Se ziveti, a za njimi je planil Odisej, kakor orel, ki se krozi v vi-soCini in plane potem na svoj plen, in straSno je kriCal. A sedaj je vrgel Zen strelo na zemljo, in padla je pred Odiseja. In Atena je nagovorila svojega ljubljenca: „Bozanski Odisej, nehaj bojevati se, miruj, da se ti ne ujezi mogoCni Zen".
In sluSal je Odisej boginjo in ve^elil se. Atena je sklenila pozneje mej strankama sveto pogod-bo, in ves narod je uzival sreCo miru in blago-stanja.
Slovanska knjiznica
izhaja v „GoriSki tiskarni" A. GabrScek v Gorici vsakih 14 dnij v snopicih od 3 do 5 pol. Germ pnsamidnemu snopicu je 12 kr., za naroenike pa po 10 kr. NaroCnino je poSiljati naprej in ce le mo-goce najmanj za 10 snopicev skupaj.
Doslej so iz§li sledeci snopici: Snopid 1. obsega na 80. str. zgodovinsko povest .Ratmir"; ceSki spisal Jan Vavra, poslovenil Petrovic. Dodan je zgo-dovinski spis o dobi, ko se je vrSila ta povest. Snopid 2. Stranij 64. I .Pojdimo za Njim", povest. II. „An-gelj", slika iz poljskega zivljenja. Spisal Henrik Sienkiewicz, prvo poslovenil Petrovic, drugo f Fran Gestrin. — III. Do-dana je krasna lirvagka pesem ,Stanku Vrazu", spjevao August Senoa.
Snopid 3. Stranij 68. I „Slu<5ajno", povest; ruski spisal P. N. Polevoj. Poslovenil J. Kogej.
II. .Amerikanci", povest; spisal 1. I. Jasinski, pQslovenil J. Kogej. — Dodan je spisek o pisatelju Polevem. Snopic 4. „Protivja", povest iz slovaJkega zivljenja; spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonym. — Do-datek o Slovakih in pisateljici. — A z b u k a za Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorcicevi pesmi .Domovini" in ,Pri mrtvaSkem odru" v azbuki. 5. Snopid. I. „Cesarja je bil Sel gledat". Humoreska. -II. „Pravda". Humoreska. - III. „Prevzitkar\ Povest. Vse tri iz luziskega jezika poslovenil Simon Grej.'ori"ic ml. -- IV. Clanek: ,0 baltiskih Slovanih in LuziJanih". Spisal Simon Gregordic ml.
Snopid 6. in 7. — I. „Stara Romanka". Povest. Poljski
spisala E. Orzeszkova; preloiil Vekoslav Benkovid. Snopid 8. —--I. „Mati Zlatko". CeSki spisal Jos. D. Konrad; prelozil Vekoslav Benkovic — II. „P o g u m n i m B o g p o-maga". Bnfcicna pripovedka. Ruski spisal F. N. Polevoj prelozil J. J. Kogej. — III. a. „Mat erne solze*. Pesem. Ruski zlozil Nekrasov. b. .Pesem obsojencev". Pesem istega pesnika. Obe prelozil Iv. Vesel-Vesnin. c. „Slovan jsem*. CeSka, tudi Slovencem dobro znana pesem. Snopid 9. — I. „£alostna svatba". Povest iz zivljenja polj-ske^a naroda. Spisala Valerija Morzkowska. Poslov. Pohorski. — II. „Kako sem izpovedoval Turke". CeJki spisal Jos. Holecek. Poslovenil f Fran Gestrin. Snopid 10. — „Osveta". Povest o razmerah v Jloveski druzbi XV. stoletja. CeSki spisal Dragotin Sabina. Poslovenil Radoslav Knaflic. - „Strie Martinek". Obrazek s SlovaSkega. Geski spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil t Fran Gestrin. Snopid 11. 12. 13. in 14. —0 d i s e j a. Povest slovenski mladini. Prosto po Homerju spisal Andrej Kragelj.