kovinotehna
Prodajni center Prevalje
Vse za vas in vaš dom
štejte SSoo)	9lasil° socialistične zveze delovnega ljudstva velenje	titovo veienje, 28. novembra 1985
Svoboda
Že vrsta let minila je, kar borilo se je ljudstvo vse. Sovražniki hudo so divjali, ljudi kot talce postreljali.
A tedaj na čelu maršal Tito, s svojo vojsko zmagovito. Okrog sebe zbral je partizane, pregnal Nemce, Italijane.
Ta zmaga, živa in vesela, povsod je lepa pesem pela. Zastava mogočna je vihrala, •po pomladnem vetru se ravnala.
A sedaj, ko minilo je trpljenje, začeli novo smo življenje. Državo novo smo zgradili, ime napredno pridobili.
Svobodo smo si izborili, s težavo si jo pridobili. Zato ji bomo zvesti vsi, saj brez svobode življenja ni.
Samo Kopušar, 8. b OŠ Mihe Pinterja-Toleda
Titovo Velenje
Za 29. november — dan republike
iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
občine Velenje
Skupščina občine Velenje
Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje
Seji zborov občinske skupščine
Gospodarski rezultati razblinili resolucijo
Dobro smo se zavedali, da bo letošnje leto težko, da nam gospodarska gibanja niso naklonjena in da nas še močno pestijo zmote narejene v preteklosti. Zato je bila tudi občinska resolucija, ujeta v stabilizacijskih prizadevanjih, le skromno optimistično zastavljena. Pa vendar sedanji rezultati kažejo, da je bilo še to preveč, da je od njenih usmeritev ostalo bore malo, predvsem velika želja, ki pa ni imela realne podlage. Gospodarstvo je očitno skozi letošnje leto vozilo povsem drugače, kot je obljubljalo.
Na zapletenost in zato neažur-nost našega sistema opozarja tudi to, da so devetmesečne rezultate poslovanja delegati obravnavali šele konec novembra. Rezultati pa so zelo zaskrbljujoči, zatajili smo namreč pri večini resolu-cijskih predvidevanj, predvsem pa pri tistih najbolj pomembnih. Tako je od predvidene rasti industrijske proizvodnje, ki naj bi bila 3 odstotna, dosežena le 1,4 odstotna rast. Industrijska proizvodnja je začela upadati v poletnih mesecih in ta trend se še vedno nadaljuje. Tudi pri izvozu se je naše gospodarstvo močno upehalo. Šele v devetih mesecih letošnjega leta je doseglo lanskoletni nivo za isto obdobje. Seveda pa je to zelo daleč od predvidenega 16-odstotnega povečanja.
Naložbe so sicer zelo zanimiv pokazatelj, toda čeprav so letos udeležene v družbenem proizvodu s 26 odstotki, kar je celo za 8 odstotkov več, kot smo načrtovali, pa to niso kakovostne naložbe, ki bi odpirale nove programe, ampak so to naložbe v energetiko in premogovništvo in sicer v izgradnjo nadomestnih objektov. Vse ostale naložbe predstavljajo skromen delež tialožb v občini Velenje.
Dohodek zaradi določenih sprememb v obračunavanju-zopet ni primerljiv s preteklim letom, je pa na osnovi novih kazalcev nižji. Nismo povečali niti akumulacije. Zelo zaskrbljujoče je, da dohodek delimo bolj po potrebah, kot po učinkih in zato rast osebnih dohodkov bistveno
prehiteva rast dohodka. Ti so bili kar za 98 odstotkov večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Najbolj so porasli v Gorenju in sicer kar za 108 odstotkov, vendar tu kljub precejšnjemu skoku ne bodo ujeli nekajletnega zaostajanja na tem področju. V energetiki in premogovništvu pa so porasli za 85 odstotkov ter prehiteli rast dohodka za celih 72 odstotkov. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu je 49.300 din ter izkazuje 13 odstotno realno rast. V negospodarstvu pa je poprečni osebni dohodek 51700 din.
Trosimo torej znatno več, kot dovoljuje ustvarjeni dohodek in sedaj že kar 60 odstotkov ustvarjenega dohodka namenjamo za osebne dohodke. Pri tem je še posebej zaskrbljujoče, da premogovništvo in energetika ostajata brez akumulacije, ostale delovne organizacije pa jo ohranjajo le na lanskoletnem nivoju. Samo v Gorenju so uspeli v letošnjem letu na tem področju doseči načrtovano rast.
(Dalje na 2. str.)
Cesto je predal namenu generalpolkovnik Ivan Dolničar
Bele vode
S posodobljeno cesto v boljši jutri
Tako slovesno, kot to nedeljo, v Belih vodah že dolgo ni bilo. In že dolgo se ob domačinih te naše idilične krajevne skupnosti ni zbralo toliko funkcionarjev, kot tokrat. Priložnost je bila pač izjemna. Prišli so, da skupaj z domačini proslavijo za ta kraj zares pomembno pridobitev, prenovljen hi delno asfaltiran del doslej tako težko prehodne ceste. Prišli pa so tudi na njihov krajevni praznik, ki so ga tokrat izjemoma prestavili z 8. oktobra na 24. november in ki je tako sovpadal s prireditvami ob dnevu republike.
Nedeljsko dopoldne sicer ni bilo tako lepo ožarjeno kot lica domačinov, ki so zelo težko pričakali in si z velikimi prizadevanji izborili to pridobitev. Pa dobrega razpoloženja ni moglo pokvariti niti rahlo rosenje. Kako le, ko pa je več kot 400 milijonov vredna naložba, dolga leta preprečevala hitrejši razvoj kraja, saj cesta kljub vsem dosedanjim posodobitvam, v zimskih mesecih pogosto ni bila prevozna. Sedaj je strmina čez Petelinji klanec in Hrastovje, ki je presegala
20 odstotni naklon, precej znižana, cesta pa je skoraj v celotni dolžini tudi asfaltirana. Večji del asfalta je bil položen že pred tremi leti, 800 metrov so ga položili pred dnevi, preostalih 400 metrov ceste pa bo urejenih pomladi.
S to posodobitvijo se bo gotovo ustavilo izseljevanje iz te krajevne skupnosti, ki je po površini sicer največja v občini Velenje, po številu prebivalcev pa poslednja. Odprle pa se bodo tudi možnosti za hitrejši razvoj živinoreje
in turizma. Pot v dolino sedaj tudi pozimi ne bo več težka, posebno če bodo ustrezno urejene tudi avtobusne povezave.
Posodobljen del ceste je predal namenu slavnostni gost, generalpolkovnik Ivan Dolničar Janošik, ki je precej pripomogel, daje izgradnja te ceste, tako hitro in učinkovito stekla.
Gostje so se nato popeljali v središče krajevne skupnosti ter se v podružnični osnovni šoli .udeležili prijetne proslave, ki so jo ob krajevnem prazniku in dnevu republike, pripravili otroci te šole. Zapel pa je tudi vaški pevski zbor.
Ob krajevnem prazniku pa je bila v tej krajevni skupnosti predana namenu še ena pridobitev. V zadnjo domačijo so napeljali elektriko.
B. 7
2 stran * H3S C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velpnj«?	28. novembra 1985
Gospodarski rezultati razblinili resolucijo
(Nadalje* J nje s I. sir.)
Se trdno se nismo znebili i/gub. le m> t letošnjih detetih mesecih dosegle kar 4.5 milijarde din. najteejo izgubo ima Rudnik lignita Velenje, pa Termoelektrarne Šoštanj. ižgubaša pa sta tudi Elektronika široke potrošnje in HI'H.
Poslat Ijeni cilji ostajajo neuresničeni tudi na področju zaposlotanja. Dejali smo. da bomo /aposlotali le produktivno. vendar pa tega niti približno nismo i/polnili. Zaposlujemo namreč predvsem delavce s prvo in drugo stopnjo strokoine usposobljenosti, torej manj kvalificirano delovno silo. to pa predvsem /ato, ker nimamo sredstev, da bi vpeljali predvidene nove programe.
ker teh negativnih trendov goloto tudi /adnji mesec ne bomo uspeli odpravili in ker t prtih mesecih notega leta. /e po običaju dosegamo slabše rezultate. se nam obeta /elo težko 1986. lelo. KasI družbenega proiztoda naj bi bila le okoli 2 odstotka, tendar pa bi moral bili ta družbeni proizvod tsaj za 11 odstotkov večji, če bi hoteli pokriti vse zahteve na področju skupne in splošne porabe. Zaposlovanje naj bi doseglo okoli* 1.5 odstotno rast, tendar pa bo to zelo težko, saj t letošnjem letu pravzaprav stagnira. Po predvidevanjih akumulacije prihodnje leto ne bi povečevali, povečali pa naj bi amortizacijo. Skupna in splošna poraba pa naj bi ob onemoglem gospodarstvu, dosegla le letošnjo raven. Tudi izvozni cilji so postavljeni bolj skromno, pričakujemo 7
do 8 odstotno povečanje v primerjavi z že tako slabimi letošnjimi rezultati.
Delegati so na seji spregovorili tudi o planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje in za obdobje do leta 2IMM). Ugotovljeno je bilo. da planske priprave kasnijo, posebno za dolgoročno obdobje. Planski dokumenti, seveda kakovostno pripravljeni, pa bi morali bit' pri vseh temeljnih nosilcih planiranja sprejeti še v tem letu. Pri tem izvršni svet ugotavlja, da v samoupravnih interesnih skupnostih od zahtev in potreb nismo pripravljeni odstopiti, vendar pa sredstev za tako široko zastavljene plane, tudi nismo pripravljeni zagotoviti.
Postavlja se vprašanje, kaj ob vseh teh negativnih trendih, ki pestijo naše gospodarstvo in celotno družbenopoli-
tično skupnost pomeni molk v delegatskih klopeh. Namreč niti na prste ene roke ne moremo prešteti konstruktivnih razprav, ki so jih delegati namenili temu vprašanju. Ali to pomeni, da je gospodarstvu zmanjkalo idej za pot iz zapletene krize, ali pa je to le pomanjkljivost delegatskega sislema.
Vsekakor je poročilo tako ostilo nedorečeno, manjkale pa so mu tudi pobude in usmeritve izvršnega sveta.
Do konca letošnjega leta nam je ostalo sicer le še malo časa, pa vendar je mogoče še v teh zadnjih delovnih dneh s" prizadevnostjo nekoliko izboljšali poslovne rezultate in se vsaj približati resolucijskim usmeritvam. Boljši poslovni rezultati pa so nam zelo potrebni tudi za boljši start v naslednje srednjeročno obdobje. Boris Zakošek
Uresničevanje projekta »Obnova Gorenja«
Z integralnim projektom »Obnova Gorenje«, uresničevati so ga začeli lani, uveljavljajo v tem poslovnem sistemu nov pristop pri reševanju problemov, zasnovanem na črpanju idej za razrešitev nakopičenih problemov iz preteklosti v posameznih delovnih organizacijah in v sestavljeni organizaciji združenega dela tudi iz širšega okolja ter z uporabo vsega za Gorenje potrebnega in dosegljivega znanja. Vodstvo sozda Gorenje je prišlo, med drugim, tudi do spoznanja, da se je treba lotiti obnove tega poslovnega sistema celovito in podrobno pregledati vse njegove poslovne funkcije. To pa je gotovo obsežna in celovita naloga, za uresničitev katere pa zagotovo ne zadošča več samo strokovno znanje, ki ga zmore Gorenje.
Projekt »Obnova Gorenja« pa je tudi po vsej verjetnosti prvi primer tako obsežnega projekta pri nas in skupnega dela številnih naših strokovnjakov in svetovalcev.
Čeprav uresničevanje projekta, vsaj v lanskem letu ni teklo na vseh področjih z enako intenzivnostjo, pa so bili doseženi že prvi pomembni premiki pri urejanju razmer v Gorenju in opredeljevanju smeri prihodnjega razvoja. Lini, na primer, je bilo delo na p-ojektu »Obnova Gorenja« zastavljeno na 11 področjih, za letošnje leto pa je bilo dogovorjeno, da bodo imeli prednost uresničevanja projekti ureditve poslovanja, upravljanja in razvoja. Težišče uresničevanja projekta »Obnova Gorenja« pa je bilo prenešeno na delovne organizacije, ki so izoblikovale programe 1 istne preosnove.
V letošnjem letu so tako na ravni sestavljene organizacije združenega dela Gorenje vodili projekte, pomembne za poslovni sistem kot celoto, zlasti kar zadeva razvoj in upravljanje, koordinirali pa so še druge projekte, potrebne za enotno in sistemsko reševanje posameznih vprašanj. Vse druge aktivnosti pa so, koli-. kor je bilo najbolj mogoče, prenesli na delovne organizacije.
Težišče projekta »Obnova Gorenja« je bila v letu 1985, kot smo že zapisali, usmerjena v tri poglavitne smeri — obvladovanje temeljnega procesa, poslovno informacijski sistem in razvojne usmeritve.
S področja urejanja poslovanja so se lotili nalog na področju konstrukcije in tehnologije, krmiljenja proizvodnje in proizvodnih procesov, vzdrževanja v Gorenju Gospodinjski aparati,
gospodarjenja z orodji in delovnimi pripomočki v Gorenju Gospodinjski aparati, organiziranju proizvodnje v tozdu Tehnološka oprema Gorenja Procesna oprema, vzdrževanju opreme v Gorenju Servis, ureditvi proizvodnje v tozdu Stavbno pohištvo Gorenja Glin, ureditvi proizvodnje v Gorenju Fecro, izboljšanju poslovanja v Gorenju Petar Drapšin, krmiljenju proizvodnje in proizvodne informatike v Gorenju Tiki ter urejanju proizvodnega procesa v Gorenju Metalplast in Gorenju Mural.
S področja financ velja omeniti še posebej aktivnosti v zvezi z oceno delovanja finančnih funkcij in predlogi za njihovo izboljšanje v delovnih organizacijah Gorenje Tiki, Gorenje Fecro, Gorenje Elrad, Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Com-merce in Gorenje Notranja oprema. Lotili so se obnove računovodstva in ekonomike v več delovnih organizacijah Gorenja, pa integralnega upravljanja kakovosti, racionalizacije intralogisti-čnega sistema, izdelan pa je še makro koncept integralnega poslovnega informacijskega sistema IPIS za celotni poslovni sistem Gorenje.
Kar zadeva upravljanja so letos v Gorenju nadaljevali prizadevanja za poglabljanje družbenoekonomskih odnosov, izpopolnjevali so organiziranost, pri čemer velja omeniti zlasti tovrstne aktivnosti v Gorenju Glin, Gorenju Tiki, Gorenju Procesni opremi in Gorenju Muta.
Opravljene so bile tudi številne aktivnosti na področju razvoja, čeprav v Gorenju ugotavljajo, da tovrstne aktivnosti, vsaj časovno, najbolj zaostajajo za predvidevanji.
Zbor krajevnih skupnosti
Malo pripomb
18 točk dnevnega reda, pomembna vsebina in kar precejšnja mera molčečnosti, ki je pri delegatih zbora krajevnih skupnosti nismo navajeni, so glavne značilnosti zadnjega zasedanja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje.
Tudi na takšne točke kot je ocena gospodarjenja v občini v devetih mesecih tega leta, pa pogoji in nadaljnji razvoj tehnične kulture v naši občini, zaključno poročilo o izvršitvi ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Inženiring niso imeli pripomb, ampak so samo nemo dvigovali roke in glasovali za že zapisane sklepe oziroma stališča. Tako naj bi se tehnična kultura v naslednjem srednjeročnem obdobju financirala po ključu: 80' odstotkov vsega denarja naj bi ustvarili klubi in društva s tega področja sami, preostalih 20 odstotkov pa naj bi zagotavljali sisi družbenih dejavnosti, in sicer te-lesnokulturna skupnost, kulturna, izobraževalna skupnost, svet za SLO, največji delež pa bi prevzela občinska raziskovalna skupnost, ki bi morala to dejavnost vzeti pod svoje okrilje. Pri obravnavi zaključnega poročila o izvršitvi ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Inženiring so menili le to, da bi se moral izvršni svet držati zakonodaje in o poteku sanacije delegate zborov občinske skupščine sproti obveščati.
Jare kače o problematiki otroških igrišč kljub sprejetim zaključkom še ni konec in kot kaže je tudi kmalu ne bo. Vsepovsod namreč ugotavljajo, da za ureditev otroških igrišč ni denarja. »Da bi krajevne skupnosti zanje oddvojile nekaj sredstev iz samo-
prispevka, nam ne pride niti na misel. Treba bo najti drygačne rešitve pri planiranju. Denarja je res malo. KJjub temu ne smemo prepustiti igrišče zobu časa, saj so bila za njegovo ureditev vložena velika družbena sredstva,« so poudarili v razpravi o problematiki otroških igrišč delegati zbora krajevnih skupnosti.
Nekatere bistvene spremembe paketa davčne politike, delegate tega zbora niso ganile, saj so z vsemi soglašali.
K pobudi skupine delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije so poleg ukrepov za odpravo stanja na področju varovanja okolja dodali stališče, da morajo nosilci planiranja, organizacije združenega dela, ki so glavni onesnaževalci okolja, vnesti v svoje plane konkretne naloge za izboljšanje stanja na tem področju. Skrajni čas je, da pridemo od besed k dejanjem.
Pri zadnji točki dnevnega reda, pobude, predlogi in vprašanja delegatov, je bilo največ vprašanj s področja osnovne preskrbe v krajevni skupnosti Topolšica. Čeprav sta od zadnjega zasedanja zbora krajevne skupnosti minila že dva meseca, krajani Šentilja še vedno ne vedo, kako je z njihovo trgovino. Ponovno so poudarili to, da morajo biti odgovori na vsa zastavljena delegatska vprašanja objavljeni v Našem času.
Start 8. bralne akcije
Rekreacija za najmlajše
V organizaciji in financiranju občinske telesno kulturne skupnosti Velenje, poteka enkrat tedensko ^ob petkih ob 16.30) enourna rekreacija za najmlajše na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju. V šolski telovadnici se zberejo otroci (s starši), od štirih do šestih let in pod vodstvom vzgojiteljic Vzgojno varstvenega zavoda Velenje opravljajo rekreativne vaje, popestrene z družabnimi igricami, ki so nemalokdaj znane otrokom že iz vrtca. Najbolj v zadregi so nekateri starši, ki jim ne gre najbolj »od rok« jezik mladih nadebud-nežev in seveda telesne vaje. Kljub temu se redno pridružijo igram najmlajših in videti je, da so prav veseli, ko so v družbi svojih presrečnih otrok.
Proslavili bodo Dan republike
Danes, v četrtek, bodo prebivalci Pesja ob 16. uri in 30 minut v telovadnici tamkajšnje osnovne šole slovesno proslavili praznik republike, 29. november. V bogatem kulturnem sporedu bodo nastopili tudi 18-članski pionirski tamburaški ansambel »Mladi tamburaši«, ki bo imel tokrat svoj prvi javni koncert. Ob tej priliki bodo v tej krajevni skupnosti sprejeli tudi cicibane v pionirske vrste.
Ob pričakovanju, da bi bila velika dvorana COŠ V. Vlahovič pretesna za vse zainteresirane takšne telovadbe, pa za zdaj ni bilo nobenih problemov. Tedensko se zbere od petnajst do petindvajset otrok s še toliko spremljevalci in kar isti so po navadi.
Predstavnik telesno kulturne skupnosti je povedal, da bi bili veseli večjega števila in da bi seveda poskrbeli za vse, rekreacije željne obiskovalce. Če ne drugače, z organizacijo vadbe v več izmenah in različnih dneh. Ob pričakovanem rajanju na snegu je dobro za spremembo izkoristiti tudi možnosti telovadbe v dvorani. Vse do meseca maja bi naj potekala tovrstna rekreacija in mogoče bo prav ta apel (vabilo) še koga privabil. V petek na svidenje (?).
Jože MIKLAVC
Koleda v SZ
Od 4. do 11. decembra bodo v Minsku, Beloruski SSR »Dnevi slovenske kulture«. Poleg drugih slovenskih skupin se bodo na njih predstavili tudi folkloristi Kolede iz Titovega Velenja. Dnevi slovenske kulture sodijo v meddržavni program prosvetno-kulturnega sodelovanja med SFRJ in ZZSR.
S sodelovanjem z Društvom slovenskih pisateljev so v Gorenju pripravili izbor del, ki jih bodo zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju prebirali v okviru že tradicionalne 8. bralne akcije.
Izbor je naslednji: Mira Mihe-lič »Ure mojih dni«, Anton Slod-njak »Pohojeni obraz«, Ivo Zor-man »Portret revolucionarja Ma-lusa«, Franček Rudolf »Srečne zvezde prašičev«, Milan Apih »Enajsta šola Andreja Klasa«, Mirni Malenšek »Jesen v sote-
ski«, Severin Sali »Sijoče mrači-ne« (pesniška zbirka), Janko Kersnik »Agitator«, Vladimir Vojnovič »Življenje in nenavadne prigode vojaka Ivana Čonki-na« in Maria Cardinal »In besede so razkrile«.
Zadnje, sedme bralne akcije se je udeležilo 165 delavcev Gorenja, ki so prebrali 828 del. Računajo, da bo po knjigah iz novega, osmega izbora bralne akcije seglo več kot 200 del.
Delavcem Gorenja pa so na voljo tudi knjige, ki so bile v programih dosedanjih sedmih bralnih akcij.
Skupnost za ceste
Najprej končati začeto delo
Konec prejšnjega tedna so se v sejni sobi občinskega sveta zveze sindikatov na 9. seji skupnosti za ceste občine Velenje zbrali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Med drugim so se seznanili s poročilom predsednika skupščine o delu skupnosti za ceste v obdobju od 'januarja do septembra letos in z oceno do konca letošnjega leta. Delegati so obravnavali še poročilo o uresničevanju načrtov sisa za ceste v tem obdobju in samoupravni sporazum o temeljih načrta sisa za ceste občine Velenje za naslednje srednjeročno obdobje.
»NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja ( enter za informiranje. propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; o>l l. jam: arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«.
kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerte, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 85.1-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev, l.etna naročnina za individualne naročnike je
Predsednik skupnosti Stane Divjak je med drugim poudaril, da denar za cestno skupnost od goriva in taks ter prispevek od brutto osebnega dohodka ni pritekal tekoče in v načrtovani višini. Zato je letni načrt financiranja skupnosti dosežen le 95-odstotno, takšna pa je tudi realizacija načrtovanih del. Nekoliko jih je pri izvajanju del presenetila tudi letošnja zima, saj imajo v programu dva večja objekta. — Bele vode ter obvoznico v Starem Velenju, ki kljub razpoložljivim sredstvom ne bosta v celoti zaključena. Ker so potrebna sredstva že pri izvajalcu, je ta dolžan načrtovano delo opraviti v prihodnjem letu. Da bi čimveč načrtovanih del le- uresničili, so pri skupnosti za ceste občine Velenje poiskali potrebna sredstva tudi s pomočjo kreditov, ki pa žal niso najbolj ugodni, zato bo njihovo vračanje precej otežkočeno. Še težje bo v prihodnjem letu, ko bo na voljo še manj sredstev, čeprav je skupnost predlagala združenemu delu da bi za načrtovane programe v prihodnjem letu prispevalo nekaj več sredstev, kot doslej. V kolikor združeno delo teh sredstev ne bi zbralo, se bodo načrtovana dela nujno osiromašila in to kar za približno 50 odstotkov. Precej je odprtih vprašanj okrog nujne ureditve nekaterih cest v občini Velenje. Nujno bi bilo treba obnoviti, razširiti in varnostno opremiti cesto do Topolšice in ob njej zgraditi nekaj avtobusnih postajališč. Naslednji problem je cesta Velenje—Paška vas do Šmartnega ob Paki.
Vprašanje je, kdaj bodo lahko s temi deli pričeli, saj bi se naj sredstva za to cesto zbrala z zvišano prispevno stopnjo. Prav tako ne bodo končali štiristo metrov ceste v Belih vodah.
Zato so prosili republiško skupnost za ceste in sekretariat za ljudsko obrambo, da bi z nekoliko višjim deležem, kot so letos, priskočili na pomoč. Predvsem si pri skupnosti prizadevajo, in to je tudi njihova dolžnost, nadaljevati z začetimi deli. Tako bi v prihodnjem letu najprej dokončali cesto v Belih vodah in obvoznico v Starem Velenju. Povsem razumljivo seveda je, da bodo iz programa zanesljivo izpadle krajevne in lokalne ceste, če potrebnega denarja ne bodo zbrali, čeprav so tudi te ceste prav tako potrebne obnove, širitev in drugih popravil. Poudariti velja še, čeprav skupnost za ceste ni upra-vljalec krajevnih cest, zanje namreč skrbi vsaka krajevna skupnost zase, da skupnost za te ceste namenja poldrugi stari milijon za vzdrževanje cest 2. reda in tri stare milijone za vzdrževanje lokalnih cest 1. reda. Poleg tega pa skupnost za ceste ob modernizaciji in obnovi krajevnih cest prispeva še dodatnih 25 odstotkov sredstev k že zbranemu denarju, ki ga je zbrala ta ali ona krajevna skupnost, za lokalne ceste pa je ta delež 50 odstotkov. Prav v letošnjem letu se je zaradi tega deleža obnovilo in moderniziralo veliko krajevnih in lokalnih cest, seveda da pri tem udarniškega dela in prispevkov krajanov sploh ne omenjamo, (b. m.)
REK

REK SIPAK n. sol. o. Titovo Velenje
Koroška 61
Komisija za delovna razmerja DSSS
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Za delovne naloge v razvoju in konstrukciji ved dipl. ing. strojniitva in ing. strojniitva
2.	Za delovne naloge v službi razvoja dipi. ing. kemijske tehnologije in dipl. ing. — elektronika.
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mese£nim poskusnim delom.
Kandidati naj svoje vloge oddajo pismeno ali osebno v 15 dneh po objavi na naslov: REK SIPAK, Titovo Velenje, Koroška 61 — Kadrovsko splošna služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš^as« se po mnenju sekretariata za informacije iz--vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1 /72 od 8. februarja 1974 ne plačuje te-» meljni davek oJ pr ur.eta proiz-vodbv.
r
28 novembra 1985 » Titovo Velenje _ SPOMINI, SREČANJE _fiaS C35 ★ stran 3
Pogovor predstavnikov Gorenja s predstavniki Klanica
Zgodovinski dnevi
Miaili sta že dobri dve vojni leti, pa naša narodnoosvobodil-■a vojska ie ai bila prizaana za tisto oboroženo silo, ki se edina v Jugoslaviji bori proti okupatorju ia domačim izdajalcem. Leta 1943 je dobivalo jugoslovansko bojišče vse večji pomen v sklopu vojnih prizadevanj proti-hitlerjevske koalicije, vse bolj se je krepila potreba po usklaje-aem delovanju zavezniških sil in aarodnoosvobodilae vojske, ki je v tem obdobju že osvobodila polovico jugoslovanskega ozemlja. Zavezniške vojaške misije so spozaale pravo resnico o Jugoslaviji. S tem je bila naša narod-aoosvobodilna vojska dokončno prizaana kot zavezniška armada, s tem pa se je pričelo tudi prizaavaaje nove Jugoslavije.
Veliki uspehi NOV ia POJ do konca leta 1943 so ustvarili tudi pogoje za pospešen notraaji razvoj dežele, še posebej za izgradnjo sistema oblasti in za postavitev temeljev nove države. Ob takšni stopnji razvoja osvobodilne vojne in revolucije brez osrednjih državnih organov oblasti ai bilo več mogoče voditi vojske in velikega osvoljpjenega ozemlja, obenem pa »eposredno
sodelovati z zavezniki. Na podlagi odločitve CK KPJ je bilo zato 29. novembra v Jajcu zgodovinsko 2. zasedanje AVNOJ-a.
Na tem zasedanju se je AVNOJ oblikoval v vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo narodov Jugoslavije, udeleženci pa so sprejeli tudi deklaracijo ia daljnosežne zgodovinske sklepe. Potrdili in uzako-nili so revolucionarno ljudsko oblast, narodnoosvobodilni odbori so postali organi edine priznane in polnopravne oblasti v deželi. Z odvzemom slehernih pravic emigrantski vladi v Londonu in prepovedjo vrnitve kralju v domovino je bila stara oblast zavržena, na oblast pa so prišli jugoslovanski narodi, kot ediai nosilci narodnoosvobodilnega boja in revolucije.
S sklepi 2. zasedanja AVNOJ-a je Jugoslavija postala federativna država enakopravnih narodov, s tem pa je bila zagotovljena popolna enakopravnost tudi vsem narodnostim in manjšinam. Nova revolucionarna oblast je imela nalogo, da uspešno nadaljuje vojno, še naprej utrjuje ljudsko oblast ia go-
spodarstvo na osvobojenem ozemlju, da vzpostavi zveze z zavezniki in doseže njihovo priznanje nove Jugoslavije.
Drugo zasedanje AVNOJ-a je eden najpomembnejših dogodkov v NOB in sploh v zgodovini naših narodov. Njegovi sklepi so odločilno vplivali na smer in tok političnih, vojnih in povojnih dogodkov v Jugoslaviji, velikega pomena pa so bili tudi za uveljavitev narodnoosvobodilnih gibanj v svetu.
»Veliki datumi v zgodovini so podobni večnim baklam, ki v srcu narodov budijo ponos . na ustvarjena dela in zažigajo nov ogenj, nove plemenite težnje bodočih generacij. Zato spomini udeležencev tega zgodovinskega srečanja, bili so to demokratično izbrani predstavniki vseh naših narodov, niso samo priložnostni pogled v preteklost in dragoceno pričevanje o njej, temveč so istočasno tudi pogled v našo svetlo socialistično stvarnost in v še lepšo prihodnost, ki jo gradimo in si obenem želimo, da bi jo za današnje ia prihodnje generacije čimprej uresničili...
TITO
v pogovora z delegati
»Razvoj narodnoosvobodilne borbe narodov in narodnosti Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi dogajanji« je bil naslov referata tovariša Tita na zasedanju v Jajcu
Titovo Velenje Titovemu rojstnemu kraju
Srečevali se bomo tudi v prihodnje
V Kumrovcu, krajevni skupnosti, ki ima samo nekaj več kot štiristo prebivalcev in ki sodi v občino Klanjec, se je v petek in soboto predstavilo naše mesto. Čeprav je Klaajec majhna občina in čeprav je Kumrovec v ajej majhna krajevna skupnost, pa je ta v nekem posebnem smislu sveto-vaa. Vsako leto jo obišče preko 500 tisoč ljudi, domačinov in tujcev. Poleg tega, da je Kumrovec v svetu znan kot rojstni kraj tovariša Tita, pa je zaan še po nečem. Po edinstveni politični šoli ZKJ, ki jo letos obiskuje že 11. generacija slušateljev.
Pod skupnim naslovom, ki ima tako lep zven: Titova mesta Titovemu rojstnemu kraju, se je kot smo že omenili, v petek in soboto predstavilo Kumrovcu Titovo Velenje. Srečanje so pričeli godbeniki Rudarske godbe s promenadnim koncertom, predsednik skupščine občine Velenje Janez Basie, pa je vsem zbranim v veliki dvorani Doma borcev in mladine Jugoslavije, predstavil našo občino. V teh dveh dneh je bilo v Kumrovcu še posebno živahno. Potekala je vrsta prireditev. Že prvi dan zvečer so otvori-li razstavo z naslovom Titovo Ve-
lenje med NOB in razstavo Likovni umetniki Titovega Velenja Kumrovcu. Program so nadaljevali s projekcijo filma o našem mestu ter z nastopom Rudarskega okteta in Rudarske godbe.
V soboto se je Kumrovcu predstavilo Gorenjie, srečali so se predstavniki obeh obrtnih združenj, pripravili pa so tudi okroglo mizo na temo Mladi raziskovalci. Bogat program prireditev so v soboto zvečer sklenili z nastopom folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki, predstavila pa se je tudi naša domača, slovenska kuhinja.
Zapis bi bil nepopoln, če ne bi zabeležili tudi nekaj misli ob tem srečanju z direktorico Starega se-la v Kumrovcu, Biserko Ditrih, ki je bila nad manifestacijo, ki je v rojstnem kraju maršala Tita že četrtič zapored, navdušena. »Kumrovcu se je predstavilo že Titovo Užice, Titova Korenica, Titov Drvar, tokrat pa se predstavlja vaše mlado in lepo mesto. Povedati moram, da smo se z likovniki iz Titovega Velenja pred kratkim, ko so tukaj ustvarjali, že srečali. Takrat je nastalo veliko čudovitih slik in deset ustvarjalcev je Titovem rojstnemu kraju poklonilo dvajset svojih stvaritev. Veselo je bilo tudi v veliki dvorani Donia borcev ia mladine, kjer potekajo predavanja in kjer je, predaval tudi tovariš Tito. Za razpoloženje je poskrbela Rudarska godba, skupaj smo si ogledali film o Titovem Velenju, o vašem mladem mestu, z 'dokumentarno razstavo in pogo-

vorom s predstavnikom borčevske organizacije pa smo spoznali tudi Velenje med narodnoosvobodilno vojno. Seveda pa gre revolucija naprej. Mladi ustvarjajo in reči moram, da je bila res poseben dogodek likovna razstava, kj smo si jo mnogi ogledali z velikim zanimanjem.«
Z Velenjčani in gosti pa je bila v petek tudi Ana Kostanjšek, se-strična tovariša Tita. »Ana je med nami vedno najdražja gostja, ki je obiskala tudi vse manifestacije Titovih mest tukaj v Kumrovcu. Obljubila pa je, da bo obiskala tudi Titovo Velenje,« je povedala Biserka Ditrih. Zelo bomo veseli, če bo med nami teta Ana že ob praznovanju Dneva republike, tako kot je obljubila na srečanju.
Predsednik občinskega komiteja Klanjec in predsednik krajevne skupnosti Kumrovec Stjepan Krpan pa je povedal:
»Ime in delo tovariša Tita sta dala Kumrovcu novo razsežnost. Postaja središče zbiranja vseh mladih in vseh naših državljanov. Tukaj se krepi in razvija bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Srečni smo, da tokrat
gostimo vaše mesto, obenem pa sem prepričan, da se ne vidimo zadnjič, ampak, da se bomo srečevali tudi v prihodnje.«
Takrat, ko smo se pogovarjali s Stjepanom Krpanom so v Domu borcev in mladine potekali pogovori o gospodarskem sodelovanju med obema občinama in
Stjepan je ob tem dejal: »Prepričan sem, da bodo ti pogovori dali rezultate. Saj gre za to, da ta manifestacija ne bi postala samo dvodnevno srečanje, ampak, da bi se stiki s Titovimi mesti nadaljevali in krepili. Zato je treba najti takšne oblike sodelovanja, ki bo dalo konkretne rezultate!
Otvoritve razstave se je udeležila tudi Ana Kostanjšek, sestrična tovariša Tita. Na levi Biserka Ditrih.
Stjepan Krpan
Maršal Tito, Edvard Kardelj in
po zasedanju
4. stran ★ flOS CSS
i OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * 26. novambta 1965
Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov DO RLV
S sindikalnimi aktivisti nimajo težav
Na konstitutivni seji konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Rudnika lignita Velenje, U je bila v nedeljo dopoldan, so predstavniki osnovnih organizacij po orodnem referata predsednika spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo. Vsekakor pa jih nI treba biti strah za sindikalne aktiviste, saj so na nedavnih občnih zborih izvolili približno 290 novih.
V preteklem obdobju so največ pozornosti namenjali samoupravnim družbenoekonomskim odnosom, stabilizacijskim prizadevanjem, pripravi planskih dokumentov, dohodkovnim odnosom, socialni politiki, delegatskemu sistemu, izobraževanju, kadrovski politiki in informiranju.
Temeljito so pretresli devet mesečne rezultate poslovanja s posebnim poudarkom na oblikovanju skladov ob zaključnem računu, invalidsko problematiko, ki je v tej delovni organizaciji še. posebno pereča, saj število invalidov raste iz leta v leto. Kot enega od možnih vzrokov za to je treba iskati tudi v delu preko 42 urnega tednika, zato bi bila rešitev krajši delovni čas, ki pa poleg pozitivnih prinaša s seboj tudi vrsto negativnih posledic!" Zaposlitev 330 delavcev, kolikor bi jih bilo potrebno, pomeni tudi toliko stanovanj, toliko ali pa še več mest v vrtcih, šolah ... Stanovanjska problematika pa je na rudniku že brez tega dovolj velika saj zmanjšan stanovanjski sklad ne omogoča več gradnje toliko stanovanj kot nekdaj. In
kot vse kaže, bodo ponovno podaljšali družbeni dogovor o delu preko 42 urnega tednika, katerega veljavnost poteče ob koncu letošnjega leta.
Predstavniki osnovnih organizacij sindikata pa so na konferenci spregovorili o marsičem. Poteg uresničevanja proizvodnih nalog so izpostavili vrsto stvari, ki na delo niso vezane direktno, imajo pa nanj indirekten vpliv.
Delegat jame Preloge je spregovoril predvsem o izgubi, ki jo rudarji ne morejo razumeti, saj nanjo nimajo nobenega vpliva in kot pravijo rudarji tega tozda, so zaradi tega tudi prikrajšani za osnovno pravico. Kronična izguba pa povzroča tudi slabo voljo in negodovanje.
Predstavnik tozda Jamske gradnje je spregovoril o športu in rekreaciji, ki se je udeležuje zelo veliko delavcev, o izletih in letovanjih. Predvsem na slednje so imeli največ pripomb, seveda pa tudi predloge, kako to še izboljšati.
Tozd jama Pesje se je v razpravi opredelila za kulturo, saj se zavedajo kako pomembno mesto ima ta pri osveščenosti delavcev.
Zato tudi ne razumejo, kako to, da še vedno nimajo poklicnega kulturnega animatorja, o katerem je bilo že veliko govora in kako to, da je na tem področju še vedno tako malo ali skoraj nič narejenega za delavce iz bratskih republik, ne nazadnje pa tudi to, da se do kulture tudi v planskih dokumentih obnašamo vse pre-. več mačehovsko.
O boljši izkoriščenosti delovnega časa je spregovoril na konferenci predstavnik tozda jama Škale in prikazal dobre in slabe strani medizmenskega in štiri izmenskega dela. Obe obliki so poskusno uvajali v tem tozdu in pokazali so se mnogi pozitivni rezultati predvsem pri medizmen-skem delu.
V razpravi so našle svoje mesto tudi inovacije. O njih je govoril predstavnik priprav, ki je menil, da jih je še vedno premalo in dajim bodo morali v prihodnje nameniti še več pozornosti.
Spregovorili so tudi o izobraževanju. Rudarji menijo, da tozd Izobraževanje daje prevelik1 poudarek proizvodnji, količini, v primerjavi z izobraževanjem mladih rudarjev.
Vsa ta razprava je na nek način nakazala tudi delovanje sindikata v obdobju, ki prihaja. Seveda pa so na seji izvedli tudi volitve. Predsednik konference bo še dve leti Štefan Meršak.
mkp
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Največ o gmotnem položaju
upokojencev
V Ljubljani je bila pred nedavnim 18. seja skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Osrednja točka obširnega dnevnega reda je bila informacija o gmotnem položaju upokojencev v letošnjem leta, ki so jo dopolnili • predlogi za uskladitev pokojnin s 1. decembrom letos in 1. januarjem prihodnjega leta.
Prav o tem pomembnem gradivu so pred tem obširno spregovorili tudi delegati enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje. Posebej živahna je bila razprava o višini vseh izplačanih pokojnin v februarju letošnjega leta v občini Velenje. Zanimiv je podatek, da je v tem mesecu v občini Velenje do 20.000 dinarjev prejelo kar 2.614 upokojencev, ali skoraj 60 odstotkov vseh upokojencev v naši občini. Prav zato so se delegati skupnosti enote Velenje zavzeli za takojšnje reševanje gmotnega položaja, zlasti upokojencev z nizkimi prejemki. Soglasno so podprli predloge odbora za plan in finance republiške skupnosti, ki je predlagal, da se s 1.
januarjem uskladijo vse tiste pokojnine, ki so bile uveljavljene do leta 1963 in sicer za 20 odstotkov. Obenem bodo uskladili tudi pokojnine tistih upokojencev, pri katerih je bil upoštevan zadnji osebni dohodek iz leta 1974 in pa pokojnine tistih, pri katerih je bil upoštevan zadnji osebni dohodek iz leta 1975.
Velenjska delegata. skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote Velenje, Hubert Mravljak in Edo Centrih, sta se za republiško sejo pripravila za 5. točko dnevnega reda, ki se je glasila: analiza o ravni pokojnin, uveljavljenih v različnih razdobjih in predlogi nadaljnjih ukrepov za odpravo razlik. Žal pa tega vprašanja delegati tokrat niso obravnavali, z obrazložitvijo, da še niso prejeli stališč do te problematike od podpisnic družbenega dogovora. Zato so sklenili, da bodo to vprašanje obravnavali na prihodnji seji.
Sicer pa so sprejeli nekaj sklepov in stališč, ki bodo bistveno popravila gmotni položaj upokojencev. O tem je nekaj več povedal Hubert Mravljak: »Na zad-
nji seji skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije je bilo podanih več pomembnih rešitev gmotnega položaja upokojencev za prihodnje leto in za naslednje srednjeročno obdobje. Le nekaj sklepov, ki smo jih sprejeli na seji, naj naštejem, saj so za nas upokojence pomembni in dobrodošli. Pivi je sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi za prihodnje leto. Potem sledi sklep o ponovni medletni uskladitvi vseh pokojnin s 1. decembrom za 6 odstotkov in sicer od 1. januarja dalje. Tretji sklep se glasi, da se akon-tativno uskladijo za leto 1985 vse pokojnine še za nadaljnjih 14 odstotkov z veljavnostjo od 1. januarja prihodnjega leta ter da se dokončno uskladijo za leto 1985. V mesecu marcu prihodnjega leta bodo namreč znani vsi pokazatelji doseženih osebnih dohodkov v SR Sloveniji za letos. Tudi o višini starostne pokojnine kmetov za prihodnje leto smo razpravljali. Sprejeli smo tudi sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo. To je le nekaj sklepov in stališč, o katerih pa so bili naši občani že podrobneje obveščeni preko dnevnega časopisja.«
B. Mugerle
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost
Temelji planov — osrednja točka
Temelji plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1986-1990 so bili osrednja točka dnevnega reda ponedeljkove seje skupščine. Čeprav je bil rok, v katerem naj bi sklenili javile razprave na osnutek že 10. november, pa razprave ie potekajo. Iz organizacij združenega dela prihaja največ pripomb na prispevne stopnje, ki naj se t prihodnje ne zvišujejo, ampak ostanejo takšne kot so. Vendar pa je treba povedati, da tadi osnutek ne predvideva povečanj drugod kot pri solidarnosti.
Pri popravkih plana delitve stanarin in najemnin v letošnjem letu pa je povzročilo nekaj težav višje obračunavanje amortizacije zaradi uskladitve republiškega zakona o stanovanjskem gospodarstvu z zveznim. Novo obračunavanje amortizacije, ki je v veljavi od 1. januarja letos, pomeni povišanje te z 0,6 odstotka na 1 odstotek. Zaradi tega pa je prišlo do prekoračitve sredstev večjih popravil vzajemnosti in na predlog odbora za gospodarjenje so delegati sprejeli sklep, da se ta prekoračitev pokrije v naslednjem srednjeročnem obdobju.
O osnutku pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti in o osnutku sprememb in dopolni-
tev pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin smo že pisali, povejmo pa še, da sta oba dokumenta v javni razpravi do prihodnje seje skupščine.
Pri vprašanjih delegatov pa so se ti tokrat vprašali, kako je s plačevanjem treh odstotkov od stanarin za gradnjo zaklonišč, o čemer bi morali malo več izvede-
ti. Med drugim tudi to do kdaj se bo ta odstotek plačeval (res v nedogled — kot je pripomnil eden od delegatov?), kako je s plačevanjem stanarin preko položnic in kdo naj sedaj pobira denar za hišnike in čistilke. Odgovore delegati pričakujejo na naslednji seji.
mkp
Postaja milice Titovo Velenje
Po poteh XIV. divizije
Osnovna organizacija sindikata Postaje milice Titovo Velenje je letos že osmič zapored organizirala patrolni pohod v počastitev dneva republike, s katerim obujajo tradicije narodnoosvobodilne borbe, in se spominjajo težkih bojev Štirinajste na našem področju. Seveda pa na ta način tadi krepijo obrambne sposobnosti.
Letošnjega srečanja se je udeležilo 8 ekip, med njimi jih je bilo tudi nekaj z območij drugih uprav za notranje zadeve (Maribor, Krško). Svoje sposobnosti
so vse tekmovalne ekipe pomerile v orientaciji, v znanju topografije, prve pomoči, streljanju in v znanju zgodovine narodnoosvobodilne borbe, predvsem pohoda Štirinajste divizije.
Vsi tekmovalci so pokazali veliko znanja in tudi dobro telesno pripravljenost. Najbolj uspešna je bila prva ekipa Postaje milice Titovo Velenje, druga je bila ekipa Postaje Milice iz Celja, tretja pa ekipa rezervnih vojaških starešin iz Titovega Velenja.
(mz)
Komite za družbene dejavnosti
Predložen družbeni dogovor za našo občino ni sprejemljiv
Na zadnji seji so člani komiteja za družbene dejavnosti namenili vso pozornost smernicam razvoja delovne organizacije Zdravstveni center Velenje v obdobju 1986—90 do leta 2000 ter družbenemu dogovoru o nadaljevanju modernizacije specialist ično-ambulantne ta hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje v obdobju od 1986—1990.
V velenjskem Zdravstvenem centru so zaposleni v glavnem uresničili zastavljene nalogi zapisane v programu in tako v največji možni meri približali zdravstveno varstvo uporabnikom. Niso pa uspeli rešiti prostorskih in kadrovskih težav. V smernicah razvoja za naslednje srednjeročno obdobje in do leta 2000 so delavci znova dali prednost osnovnemu zdravstvu. Prav tako naj bi v tem obdobju namenili vso pozornost preventivi, zdravstveni vzgoji, rizičnim skupinam prebivalstva, nujno pa bi morali razširiti ustrezno dispanzersko službo zlasti za starejšo populacijo. Ali niso smernice le spisek potreb in želja? Zlasti na področju naložb so načrti dokaj smeli? so v razpravi poudarili člani komiteja. Prav tako so menili, da bi
Znova bo treba krčiti programe
Konec oktobra je zvezni izvršni svet po hitrem postopku sprejel zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Po tem zakonu se morajo sredstva družbenih dejavnosti naravnat na rast dohodka z 10 odstotnim zaostajanjem. Rast dohodka pa je opredeljena z indeksom doseženim v obdobju januar—september tega leta.
V naši občini smo letos prvič zapisali v resolucijo, da skupna poraba naj ne bi zaostajala za rastjo dohodka in na osnovi te usmeritve so samoupravne interesne skupnosti pripravile tudi plane. Ta interventni zakon pa je vsa prizadevanja postavil na glavo. Takole pravi predsednica občinskega komiteja za družbene dejavnosti Štefka Kordež: »Interventni zakon, če lahko rečem, uničujoče vpliva na skupno porabo v občini, ki sedaj mora zaostajati za rastjo dohodka za 10 odstotkov, prav tako ta zakon narekuje naravnanost na dosežen realiziran dohodek v preteklem letu. Za tega vemo, daje bil približno 250 milijonov v sisih družbenih dejavnosti nižji od načrtovanega. Konec koncev pa je tu še visoka izguba sozda Rek, ki jo ta izkazuje po devetmesečnem obračunu, in ki še kako vpliva na skupno porabo v velenjski obči-
Ocenjen primerljiv dohodek v obdobju januar—september 85 znaša za našo občino 192,8 indeksnih točk, kar pomeni, da bi se lahko skupna poraba naravnala v tem letu z indeksom 183,52. Občinske interesne skupnosti bi tako beležile kar 850 milijonov dinarjev izpada sredstev, »itara-di znanih težav naše občine, smo z republiškim izvršnim svetom po velikih naporih uspeli doseči soglasje, da lahko pri preračunavanju sredstev po tem interventnem zakonu upoštevamo ustvarjen dohodek, če Rek ne bi posloval z izgubo. S tem so se stvari bistveno spremenile. Kljub temu ne bomo dosegli tistih sredstev, za katere smo se dogovorili.«
Tako bi znašal indeks rasti dp-» hodka 211,7, rast skupne porabe pa je nekaj več kot 200. Ob precej nižji lanski osnovi pomeni to za okrog 570 milijonov dinarjev manj denarja. Če ob tem upoštevamo izjeme, ki jih zakon dovo-
ljuje, med te sodijo vse vrste socialnih pravic, ki jih dajejo samoupravne interesne skupnosti — znaša primanjkljaj še vedno 77 milijonov dinaijev.
S 3. decembrom bo služba družbenega knjigovodstva blokirala vsa presežna sredstva po posameznih interesnih skupnostih. Če bi se morali naravnat na trenutno dosežen dohodek, skupaj z Rekovo izgubo, bi to pomenilo izpad enomesečnega priliva vsem samoupravnim interesnim skupnostim. Po sedanjem dovoljenem izračunu je to precej manj kot ob izidu interventnega zakona. Kljub temu bodo sisi dobili manj denatja za izvajanje svojih programov.
Prednost, ki jo samoupravne interesne skupnosti morajo uveljaviti naslednji mesec, imajo na vseh področjih osebni dohodki izvajalcev. Vsi materialni stroški, ki lahko kakorkoli počakajo do naslednjeg. leta, naj izvajalci oziroma sisi, po besedah sogovornice, te poravnavajo mescca januarja prihodnje leto.
S tem teža\ ne bomo rešili. Leto 1986 ne prinaša s sabo prav
nič spodbudnih napovedi. Sisi družbenih dejavnosti bodo dobili tako precej manj denarja za izvajanje svojih programov, ker bo osnova nižja, kot bi jo lahko dosegli z zakonom. Nižja bo takt/ tudi skupna poraba ne samo v naslednjem letu, ampak se bodo posledice interventnega zakona poznale v celotnem srednjeročnem obdobju 1986—90.
In kakšne so usmeritve, kako v prihodnje? Na to vprašanje je predsednica občinskega komiteja za družbene dejavnosti Štefka Kordež odgovorila: »Že pred tremi leti smo v občini pristopili k racionalizaciji vseh vrst programov samoupravnih interesnih skupnosti po dolgoročnem stabilizacijskem programu na področju politike razvoja družbenih dejavnosti. Naslednje leto bodo morale sisi ponovno preveriti vse programe, črtati iz njih tiste naloge, ki niso neobhodno potrebne, saj sicer ne vem, kako bi lahko ob širitvi oddelkov v osnovnem, srednjem izobraževanju, pa seveda v otroškem varstvu in zdravstvu, začrtane naloge uresničili.«
morali sistematske zdravniške preglede redno izvajati tudi v srednjih šolah. Večji del razprave se je vrtel znova okrog obratnih ambulant. Po mnenju članov komiteja so te potrebne, saj bi z njimi bistveno zmanjšali odstotek bolniškega staleža, rešili pa bi tudi prostorske stiske. Zato mora občinska zdravstvena skupnost v svojih smernicah razvoja opredeliti način organiziranja obratnih ambulant, prav tako morata Zdravstveni center Velenje in občinska zdravstvena skupnost pripraviti smernice razvoja zdravstva v naši občini v celoti, v katerih mora biti jasno opredeljeno zagotavljanje celovitega zdravstvenega varstva in s katerimi izvajalci zdravstvenega varstva bo sodeloval velenjski Zdravstveni center.
Kaj se nam obeta z modernizacijo celjske bolnišnice in kakšna določila prinaša dogovor za našo občino je bilo osrednje vprašanje razprave o nadaljevanju modernizacije specialistično-
ambulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Menili so, da družbeni dogovor v sedanji obliki nikakor ni sprejemljiv za našo občino. Poleg tega velenjsko zdravstvo še vedno ni predložilo strokovnih pripomb nanj. Vsekakor ne bi smeli pristopiti k družbenemu dogovoru prej, dokler ne bo jasna delitev dela med bolnišnicami Celje, Slovenj Gradec in Topolšica. Poleg tega pa mora biti spremenjen še ključ in način financiranja modernizacije. Člani komiteja za družbene dejavnosti so soglašali s splošno usmeritvijo naše družbenopolitične skupnosti za pristop k modernizaciji celjske bolnišnice, vendar šele takrat, ko bo jasen nadaljni obstoj in razvoj bolnice Topolšica. Na področju skupne porabe imamo v občini toliko in toliko nerešenih vprašanj, nov interventni zakon omejuje sredstva, zato ni možno financirati modernizacije celjske bolnišnice v sklopu sredstev skupne porabe. Zato so člani komiteja predlagali, da bi denar za modernizacijo črpali iz istega kupa in istih virov kot za ostale naložbe na področju družbenih dejavnosti.
Društvo upokojencev Titovo Velenje
Pričetek programsko -volilnih konferenc
L željo, da bi bile programsko-volilne seje društev upokojencev kar najbolj uspešne in vsebinsko kakovostne, so se pri društvu upokojencev Titovo Velenje odločili, da bodo letne konference izvedli po raznih krajih Titovega Velenja.
Najprej bo letna volilna konferenca v soboto 30. novembra ob 10. uri v prostorih gostišča Kavčič za upokojence Šaleka in Gorice. V nedeljo, 1, decembra, bo ob 10. uri konferenca v prostorih osnovne šole Škale za upokojence Hrastovca, Cirkovc, Plešivca in Škal. Istega dne, prav tako ob 10. uri, pa se bodo v gostišču Berta zbrali upokojenci iz Pake in Kozjaka. V torek, 3. decembra, ob 16. uri bodo imeli v prostorih Rekove družbene pre-
hrane v Titovem Velenju letno konferenco upokojenci Desnega brega, Šmartnega pri Titovem Velenju in Stare vasi. V četrtek, 5. decembra, se bodo v prostorih restavracije ljubljanske Name ob 16. uri zbrali na letni konferenci upokojenci Levega brega, Starega Velenja, Kavč in Podkraja.
Upokojenci Konovega z okolico pa se bodo zbrali v tamkajšnjem domu v soboto, 7. decembra. V nedeljo, 8. decembra, bo ob 10. uri letna konferenca v gasilskem domu v Vinski gori za upokojence Šentjanža z okolico, istega dne in prav tako ob 10. uri, pa se bodo upokojena Šentilja tei okolice zbrali v kulturnem domu v Šentilju.
B. M
28 novembra 1985 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
ir stran 5
Socialne razmere in uresničevanje socialnovarstvenih pravic
Potrebna bo večja vloga združenega dela in krajevnih strpnosti
Konec lanskega leta je bilo v občini 39721 prebivalcev, od tega 24004 zaposlenih. Velika večina prebivalcev si zagotavlja socialno varnost z delom. V občini beležimo zelo visok odstotek rodnosti in naravnega prirasta prebivalstva, saj ta znaša 11,1 na 1000 občanov, v Sloveniji le 3,6.
Z inflacijo, nenehnimi podražitvami, so se v preteklih letih socialne razmere ljudi slabšale; realni osebni dohodki so bili od leta J 980 do 1984 nižji za okrog 28 odstotkov. Posledica tega pa je zmanjšanje sredstev, namenjenih za zadovoljevanje skupnih potreb. . Padec življenjske ravni smo občutili vsi na svoji koži, še posebej tiste družine oziroma posamezniki, katerih standard je v veliki meri odvisen od družbene pomoči. Usklajevanje teh je namreč precej zaostajalo za rastjo življenjskih stroškov.
Od leta 1980 se je letos prvič zgodilo, da so osebni dohodki porastli hitreje kot življenjski stroški. Ralni osebni dohodki so bili v mesecu aprilu za odstotek viSji od povprečja leta 1984. Povpre-
čni osebni dohodek je ob polletju znašal v velenjski občini 45.059,00 dinaijev v gospodarstvu (republiški 41.527 dinarjev), zaposleni v negospodarstvu pa so zaslužili povprečno na mesec 42.860,00 dinarjev. Po zbranih podatkih je v naši občini še vedno nekaj ljudi, ki prejemajo manj kot 25 tisoč dinarjev na mesec za poln delovni čas.
Precej več reda je na področju socialnovarstvenih pravic prinesel samoupravni sporazum o uresničevanju teh pravic, v praksi je začel veljati 1. maja letos. Pri uveljavljanju vseh vrst socialnovarstvenih pravic lahko občani zahtevke vlagajo na enotnem obrazcu, razen pravice do varstvenega dodatka. Precej sprememb je tudi na področju socialnega varstva
družin z otroki. Družine z najnižjimi dohodki na družinskega člana sedaj prispevajo k dogovorjenim stroškom precej njanj kot za otroka pred uveljavitvijo tega akta.
Višine družbenodenarnih pomoči otrokom so se med letom spreminjale. Do polletja je prejemalo družbeno pomoč 1749 družin za 3993 otrok. Med temi je bilo 253 družin (584 otrok) iz drugih občin in 498 družin (1285 otrok) iz drugih republik. Število prejemnikov teh pojoči je v jeseni močno na-rastlo (do 30. septembra letos je prejemalo družbenodenar-no pomoč 4418 otrok). V Sloveniji so se te 1. septembra letos povišale za 30 odstotkov, v velenjski občini pa so te zaradi pomanjkanja denarja od 1. novembra večje za 20 odstotkov, od prvega decembra pa bodo te višje za 30 odstotkov.
Lani je bilo v občini zgrajenih 20 solidarnostnih stanovanj. V tem letu bo vselji-
vih 34 stanovanj. Nadomestilo k stanarini je v preteklem letu prejemalo 155 stanovalcev v povprečni višini 649 dinaijev. Zaradi 30-odstotnega povečanja stanarin 1. januarja letos ter 35-odstotne§& povečanja'od 1. julija dalje, se je število prejemnikov subvencij povečalo na 293, precej višja pa je tudi njena višina, in sicer 1.934 dinarjev.
Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo je lani imelo 23 oseb (višina tega je znašala 13.450 dinarjev), 10 pa le pravico do denarne pomoči v višini 13.692 dinarjev. V prvih šestih mesecih letos je pridobilo pravico do denarnega nadomestila 19 oseb, 5 manj pa do denarne pomoči med brezposelnostjo. Krepko pa se je v letošnjem letu dvignila višina denarne pomoči, ta znaša sedaj 19.400 dinarjev, višina denarnega nadomestila pa je 19.972 dinarjev.
Pokojninske in invalidske prejemke kot pravice iz minulega dela je konec lanske-
ga leta prejemalo 4482 delav skih in 238 kmečkih upokojencev. Avgusta letos, je bilo v naši občini že 4925 uživalcev pokojnin.
Na področju socialnega skrbstva je vedno več prejemnikov enkratnih družbenodenarnih pomoči. Ob hujših stiskah je "lani to pomoč prejelo 118 občanov, povprečna višina je bila 6314 dinarjev, samo do polletja letos pa 71 občanov v povprečni višini 8390 dinarjev. 15 oseb v občini je v letu 1984 prejemalo družbenodenarno pomoč edini vir preživljanja, letos je teh še 12 (od 1. avgusta letos znaša ta pomoč 15.500 dinarjev). Družbenodenarno pomoč kot dopolnilni vir pa je lani dobilo 76, letos 85 občanov.
Vse več preglavic povzročajo socialnemu skrbstvu doplačila zavodom za oskrbovance, ki nimajo dovolj lastnega denarja za pokrivanje stroškov oskrbnega dne.
Dom za varstvo odraslih v Titovem Velenju je skoraj v celo-
ti poln, t njem pa je največ samoplačnikov. Zaradi naraščanja števila starostnikov bomo v občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju morali pristopiti h gradnji še enega doma. Sredstva zanj naj bi zagotovila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja od prispevka pokojnin, nekaj denarja pa naj bi prispevalo velenjsko zdfuženo delo.
In kaj lahko ob koncu vsega tega zapišemo? Da v občini uresničujemo naloge s področja socialnega varstva in socialne politike tako kot smo zapisali v programe. Pri uresničevanju politike socialnovarstvenih pravic bodo morale v prihodnje prevzeti več jo vlogo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, le tako bomo lahko podružbili socialno politiko. Med sklepne ugotovitve pa lahko uvrstimo še to, da bo združeno delo moralo z veča njem delovne storilnosti, uvejja-vljanjem doslednega nagrajevanja po delu in rezultatih dela za * gotoviti pogoje za uresničevani' določil samoupravnega sporazu ma o uresničevanju socialnovž* stvenih pravic tudi v praksi. Več pa bo treba narediti za produktivno zaposlovanje mlade usposobljene domače populacije.
»m
Javna obravnava
Osnutka družbenega dogovora o temeljih plana občine Velenje
Vsem temeljnim nosilcem načrtovanja je poslal v zadnjih dneh izvršni svet skupščine občine Velenje v javno obravnavo osnutek družbenega dogovora o temeljih plana občine Velenje za obdobje 1986 do 1990.
V	času priprave družbenega plana so se že v začetni fazi srečevali s togo plansko aktivnostjo ter z nejasnimi razmišljanji o razvoju posameznih nosilcev planiranja kar se odraža tudi v sami vsebini planskih dokumentov.
Ker so menili, da je slab vsak plan, ki nastaja v ozkih zaprtih krogih, so pospešili sodelovanje z nosilci načrtovanja ter imenovali strokovne organe, katerih dolžnost je preverba zapisanih usmeritev v posameznih planskih dokumentih v smislu vsebine oziroma kvalitete družbenega plana. Tako je posamezni planski dokument zrel za javno razpravo šele potem, ko ga odobri projektni svet za družbeno ekonomski del, projektni- svet za prostorski del ter odbor za plan pri komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.
V	letošnjem .letu so pripravili analizo razvojnih možnosti občine Velenje za naslednje srednjeročno obdobje ter smernice za pripravo dolgoročnega družbenega plana in srednjeročnega družbenega plana občine. Smernice je sredi letošnjega leta že potrdila občinska skupščina in s tem seveda sprejela temeljne skupne usmeritve razvoja občine in politiko uresničevanja teh usmeritev. V smernicah so že nakazane ključne razvojne naloge, za uresničitev katerih se moramo dogovoriti. Vse to je služilo kot osnova za pripravo dogovora, kjer so sodelovali takorekoč vsi nosilci načrtovanja. Rezultat tega je osnutek dogovora o temeljih plana občine Velenje za obdobje 1986—1990, ki ga je izvršni svet skupščine občine dopolnil z vsemi doslej oblikovanimi pripombami. Že pri prvih preverjanjih dogovora pa so naleteli na vrsto nedorečenosti in neusklajenosti, ki jih bo potrebno v naslednjem postopku odpraviti.
Predvsem so ugotavljali, da je obseg predvidenih investicij nosilcev načrtovanja preobsežen, kar pomeni, da predvidevamo v občini znatno večje možnosti kot so realne. Torej bo treba v nadaljnjem postopku uskladiti naložbe z materialnimi možnostmi pri tem pa upoštevati prestrukturiranje in usklajenost predlaganih investicij z razvojno politiko občine.
Obremenitve gospodarstva za pokrivanje porab so prevelike. To je treba upoštevati v planu in narediti vse, da gospodarstvo ne bi bilo realno bolj obremenjeno kot doslej. Člani izvršnega sveta so tudi poudarili, da je treba glede na dobre proizvodne rezultate, ki so bili v zadnjem času doseženi v premogovništvu in energetiki usmeriti aktivnosti v zagotovitev ustreznega družbeno ekonomskega položaja te dejavnosti.
Družbeni razvoj občine je tudi vse bolj ogrožen s številnimi eko-
loškimi nesorazmerji. Zato je nujno, da vse tiste ozd, ki negativno vplivajo na okolje, v planske dokumente vgradijo tudi varstvo človekovega okolja.
Izvršni svet poziva vse podpisnike dogovora, da se aktivno vključijo v nadaljni proces usklajevanja in dogovarjanja. Pri obravnavah pa naj bodo še posebej pozorni na izpostavljene ključne naloge. Podobnih vprašanj pa je še veliko.
Konkretne pripombe, ki bodo osnova za nadaljnje usklajevanje in dogovarjanje zbira komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri skupščini občine Velenje.
Tako pomemben dokument kot je dogovor o temeljih planov, mora doživeti najširšo razpravo (n-ustvarjalno sodelovanje v vseh temeljnih okoljih. Dogovorjene planske usmeritve bodo osnova za razvoj in življenje v obdobju od naslednjega leta do leta 1990.
Povzemamo uvod omenjenega dokumenta.
1. OB Goi\UTKU DOGOVORA O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE VELENJE ZA OBDOBJE 1986—1990
Aktivnosti za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986—1990 potekajo' v zapletenih razmerah. Prisotnih je vrsta dejavnikov, ki delujejo zaviralno na sam proces planiranja, kajti sistemske rešitve na področju družbenega^laniranja na republiškem nivoju še niso"dode-lane v smislu novega zveznega zakona, pojavlja pa se še vrsta nedorečenosti in neusklajenosti med republiškimi in zveznimi planskimi dokumenti, ki. so ta čas že sprejeti oziroma so v javni obravnavi.
Izvršni svet meni, da to ne sme biti opravičilo za zastoje plan skih aktivnosti, nasprotno, inten zivirati moramo priprave plan-.skih aktov vseh nosilcev planiranja in zagotoviti sprejem družbe nega plana po rokovniku, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Velenje.
Temeljne skupne usmeritve razvoja občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju smo sprejeli že s smernicami za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
Dogovor o temeljih planov pa se oblikuje kot skupni dokument, s katerim podpisniki določajo konkretne naloge, pomemb ne za uresničevanje v smernicah opredeljenih splošnih in skupnih interesov, ter prevzamejo obvez nosti za izvajanje teh nalog.
Prvi osnutek dogovora je že bil obravnavan n;i projektnem svetu za družbenoekonomski del in projektnem svetu za prostor, ski del, odboru za plan pri komi teju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, komiteju za
planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter komiteju za družbene dejavnosti. Izvršni svet je na podlagi zbranih pripomb zahteval prečiščeno besedilo dogovora, ki ga daje v usklajevanje in dopolnjevanje vsem potencialnim podpisnikom dogovora. V nadaljnjem postopku oblikovanja dogovora si bomo prizadevali, da bodo v dogovoru ostale le najpomembnejše naloge za izvajanje strategije razvoja občine.
PROBLEMI, PRISOTNI V DOSEDANJEM POSTOPKU DOGOVARJANJA
Ze pri prvih preverjanjih dogovora se je naletelo na vrsto nedorečenosti in neusklajenosti, zato želimo izpostaviti .nekatere ključne probleme v dosedanjem postopku dogovarjanja.
1.	V fazi, ko prihaja do prvih soočanj parcialnih načrtovanj posameznih nosilcev z globalnimi usmeritvami in bilančnimi okviri so ključni problemi povezani s skromnimi razpoložljivimi sredstvi za naložbe.
Zbrane investicije nosilcev ♦planiranja za naslednje srednjeročno obdobje znašajo 112 milijard din.
Od celotnih investicij predstavljajo energetske investicije 49,15 milijard, ostale gospodarske investicije 47 milijard din, investicije v gospodarsko infrastrukturo 14,25 milijard din ter investicije v družbene dejavnosti 1,6 milijard din.
Obseg zbranih investicij nosilcev planiranja kaže, da se je pri načrtovanju računalo na znatno večje možnosti investiranja od realnih.
Pri nadaljnjem oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana je zato nujno potrebno uskladiti nameravane naložbe z materialnimi možnostmi in upoštevati kriterije prestrukturiranja za presojo vključitve posameznih investicij v dogovor oziroma za presojo usklajenosti predlaganih investicij z razvojno politiko občine, ki smo jo začrtali v smernicah za srednjeročni družbeni plan občine za obdobje 1986-1990.
Izvršni svet zavezuje nosilce planiranja, da ponovno preverijo načrtovane investicije za srednjeročno obdobje, natančno opre delijo vire financiranja ter določijo prioriteto z upoštevanjem kriterijev prestrukturiranja.
2.	Velik problem predstavljajo obremenitve gospodarstva za pokrivanje vseh oblik porab.
Glede na cilje, ki smo si jih v smernicah za družbeni plan občine .za obdobje 1986—1990 zasta vili, obi jmenjenost gospodarstva ne bi smela biti realno večja od obstoječe, zato je nujno, da v na daljnjem postopku priprave dogovora o temeljih plana občine dogovorimo vse možnosti za raz bremenjevanje gospodarstva, saj naše gospodarstvo po sedanjih projekcijah ne bo ustvarjalo za: dostnega obsega akumulacije za
prepotrebno tehnološko obnovo proizvodnje.
V	tem času so v javni obravnavi osnutki samoupravnega sporazuma samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in osnutki samoupravnega sporazuma samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti.
Načrtovani programi samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Velenje v globalu odstopajo od začrtane politike v smernicah za družbeni plan občine za obdobje 1986—1990. Po sedanjih projekcijah načrtovani razvoj občinskih družbenih dejavnosti gospodarstva ne bo obremenjeval bolj, kot v tekočem srednjeročnem obdobju-
Vendar pa zaradi predvidenega nadaljnjega trenda povečanja obsega storitev družbenih dejavnosti načrtovana sredstva v teh okvirih ne bodo zadoščala za kritje vseh predvidenih programov. Najbolj pereč je problem investiranja v osnovna sredstva, saj je v tem času še povsem odprto vprašanje financiranja nekaterih nujno potrebnih objektov za normalno delovanje na posameznih področjih.
Potrebno ij.^PjOjagfc n*. bistvena povečanja najjpovanih programov republiških samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990, ki močno prebijajo okvir materialnih možnosti naše občine.
Materialne možnosti oziroma nezmožnosti nas vse bolj silijo, da se čimprej lotimo prestrukturiranja družbenih dejavnosti, ter poiščemo načine racionalnejše rabe sredstev, ki so oziroma bodo na razpolago.
Ponujeni samoupravni sporazumi samoupravnih interes, skupnosti gospodarskih dejavnosti pa kažejo na precejšnje povečanje obremenitve gospodarstva, saj predlagajo visoko povečanje prispevnih stopenj tako po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih kot tudi v globalu.
V	nadaljnjem postopku dogovora o temeljih plana bo zato potrebno trdno vztrajati na zahtevi, da samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti v globalu naravnajo svoje programe v tak okvir, ki gospodarstva občine v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo realno bolj obremenjeval kot v tekočem srednjeročnem obdobju.
Zato je v okviru samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti potrebno skrbno prečistiti programe ter opredeliti prioritetne naloge in dinamiko realizacije teh programov po posameznih obdobjih srednjeročnega obdobja.
Potrebno pa je določiti tudi, katero dejavnost bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju prioritetno razvijali in ji v ta namen zagotavljali tudi realno večji obseg sredstev, ter tiste dejav-
nosti, kjer bomo obseg nalog zmanjšali ali pa ohranili na enaki, ravni.
Zaradi stalnega zaostajanja komunalne graditve in možnosti za vzdrževanje že zgrajene komunalne in cestne infrastrukture bi kazalo v naslednjem srednjeročnem obdobju zmanjšati prispevno stopnjo za stanovanjsko graditev, povečati pa jo za komunalno, cestno in vodno gospodarstvo.
Poleg tega je potrebo preveriti investicije v gospodarsko infrastrukturo z vidika njihove vpetosti v celoten proces prestruktori-tanja "gospodarstva.
Seveda bi tudi realizacija o združevanju samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti doprinesla marsikatero izboljšavo in racionalizacijo na tem področju.
3.	Dobršen del občinskega gospodarstva se še vedno otepa z velikimi izgubami sistemskega značaja oziroma z nezmožnostjo ustvarjanja tudi najmanjšega dela razširjene reprodukcije. Družbenoekonomski položaj premogovništva in energetike je namreč povsem neustrezen. Pogoji in rezultati gospodarjenja niso v' dometu teh organizacij združenega dela, finančno poslovanje je odvisno od realizacije skupnega prihodka na nivoju Elektro gospodarstva Slovenije.
Tako se ob dejstvu, da ta del občinskega gospodarstva dosega dobre proizvodne dosežke in ugodne fizične kazalce, srečuje z izpadom skupnega prihodka v okviru elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, kar je posledica prenizke cene električne energije in premoga.
Da bo možno zagotavljati kontinuiteto doseženega nivoja proizvodnje lignita in s tem preskrbe TEŠ s premogom tudi v prihodnje je potrebno tem dejavnostim zagotoviti sredstva za nadomeščanje iztrošene opreme, mehanizacije in proizvodnih objektov, izboljšat pogoje dela rudarjev, zagotoviti dodatna vlaganja v razvoje aktivnega zdravstvenega varstva, reševati dodatne probleme na področju družbenih dejavnosti, ki jih posredno ustvarja ta dejavnost ter vlagati v razisko-valno-razvojno dejavnost in razvoj novih oziroma vzporednih proizvodnih programov.
4.	V preteklosti smo ob hitrem družbenoekonomskem razvoju zanemarili dejstvo, da sta reprodukcija narave in razvoj družbe tesno prepletena v enovit proces. Tako se danes kopičijo ekološka nesorazmerja, ki že ogrožajo nemoten družbeni razvoj občine.
Ta se odražajo na, degradiranih zemljiščih (ugregnine na sk-sploatacijskem področju, nena-črtna odlagališča odpadkov, rane kamnolomov in peskolomov, deponija premoga v naselju Pesje), onesnaženem ozračju, predvsem v okolici Šoštanja in sosednjih občinah, onesnaženih in mrtvih vodah in jezerih (Velenjsko jeze-
ro in del reke Pake sta biološko mrtva), poškodovani vegetacij^ (evidentiranih je že 4000 ha poškodovanih gozdov), poslabšani kvaliteti podtalnice, prekomer-nemu hrupu in prahu v delov-: nem in bivalnem okolju itd.
V	nadaljnjem postopku priprave dogovora moramo zahtevati, da se v razvojne plane vseh tistih, ki s svojo dejavnostjo negativno vplivajo v okolje, vgradi tudi varstvo vrednot človekovega okolja, zato mora biti ta dejavnost eden od bistvenih kriterijev pri presoji investicijskih odločitev.
5.	Na stanovanjskem področju je potrebno dogovoriti naslednje:
—	V osnutkih samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje ni predvidenih že poseljenih območij Starega Velenja, Šoštanja, območja nedokončana zazidava Z I (Celjska cesta, skladišče Era, Prešernova 7) za pridobitev usmerjene blokovne gradnje.
—	Izpostaviti je potrebno tudi omejene možnosti individualne stanovanjske gradnje, saj je za naslednje srednjeročno obdobje ponujeno opremljenih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo samo 110 (od tega 60 nadomestnih).
6.	Za razvoj drobnega gospodarstva ostaja odprto vprašanje lokacij predvidenih v Stari vasi.
V	nadaljnjem postopku dogovarjanja je zato potrebno dokončno dogovoriti bodočo izrabo spornega kompleksa v Stari vasi. POTEK OBRAVNAVE
Izvršni svet je določil osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990, ki ga daje v obravnavo zborom občinske skupščine in vsem potencialnim podpisnikom dogovora v nadaljnje usklajevanje in dopolnjevanje.
S pomembnejšimi nalogami, opredeljenimi v dogovoru ter z izpostavljenimi ključnimi problemi, prisotnimi v dosedanjem poteku dogovarjanja, so že podane osnove za prevzemanje nalog ter za razreševanje pomembnejših, v tem času še nedogovorjenih in neusklajenih razvojnih nalog.
Izvršni svet poziva vse potencialne podpisnike dogovora, da se aktivno vključijo v nadaljnji proces usklajevanja in dogovarjanja. Pri obravnavah naj bodo še posebej pozorni na izpostavljene ključne probleme, ter na vse tiste naloge, kjer so predlagani, da jih prevzamejo.
Predlaga, da se javna obravnava izvede v roku enega meseca. Konkretne pripombe, ki bodo osnova za nadaljnje usklajevanje in dogovarjanje se zbirajo na komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri Skupščini občine Velenje.
Pri vseh tnmeljnih nosilcih planiranja se naj maksimalno pospešijo planske aktivnosti,-saj je to pogoj za uspešno medseboj- * no usklajevanje.
6. stran * nSS CSS
OD TU IN TAM
Titovo Velenje * 28. novembra 1985
PRIREDITVE - PRIREDITVE
Gorenje sozd
Gospodarjenje 1985, planske usmeritve 1986
Na tiskovni konferenci, ki je bila v torek v Titovem Velenju, so predstavniki Gorenja seznanili predstavnike sredstev obveščanja o uresničevanju planskih nalog tega poslovnega sistema v letošnjem letu, uresničevanju sanacijskih programov ter usmeritvah za delo in gospodarjenje v prihodnjem letu.
Sozd Gorenje bo v letošnjem letu, kot je mogoče pričakovati, ustvaril 140 milijard dinaijev celotnega prihodka in 23 milijard dinaijev
dohodka. Na tuje bodo prodali za več 120 milijonov dolarjev izdelkov, od tega več kot 90 % na tržišča s konvertibilnimi valutami. Stopnja
pokritja uvoza z izvozom pa bo znašala 140 %.
Pričakovati je torej mogoče, da se bo Gorenje približalo oziroma doseglo planske naloge, določene za leto 1985. Pomembno je, da bosta izgubo iz tekočega poslovanja ob koncu leta, kot je mogoče pričakovati, izkazovali le delovna organizacija Go-
Aktiv ZRVS Vegrad
Še več prizadevnosti
Na pobudo občinske konference ZRVS Velenje so se letos maja sešli rezervni vojaški starešine na Vegradu in ustanovili svoj aktiv, ki sodi v krajevno organizacijo ZRVS Ceater — levi breg. Na ■stuoncn sestanku so izvolili petčlanski odbor iz različnih delovnih okolij, za predsednika pa so izvolili Ivana Česnik«, sicer pa aktiv šteje 40 starešin.
Podobnih aktivov rezervnih vojaških starešin so v zadnjem času ustanovili še več na šolah, v krajevnih skupnostih in delovnih-organizacijah, žal pa delo v nekaterih do danes še ni zaživelo in je njihova ustanovitev ostala le na papirju. Za aktiv ZRVS na Vegradu to zagotovo ne velja, saj s svojim dosedanjim delom povsem opravičuje svoj obstoj. V maju sta dve ekipi nastopili na občinskem tekmovanju SLO in
DS in ena je osvojila tretje mesto. To je lep uspeh, saj je bil aktiv v tem času šele ustanovljen. Aktiv ima svoj delovni program, poleg tega pa se vključuje v delo občinske konference in v delo krajevne organizacije ZRVS. Prav sedaj pripravljajo delovni program za prihodnje leto, pri čemer bodo posebej poudarili tesnejše sodelovanje s krajevnimi dejavniki, predvsem pa s krajevno organizacijo ZRVS Center — levi breg.
»Poleg omenjenega programa urejujemo tudi evidenčne kartone vseh rezervnih vojaških starešin, ki so zaposleni na Vegradu. Tako bomo natančno vedeli koliko nas je, seveda pa bomo sproti spremljali število rezervnih starešin pri prihodu ali odhodu delavcev. Nekaj aktivnosti v prihodnjem letu načrtujemo skupaj s
Ne na glavo
Letošnji zgodnji sneg jo je zagodel marsikomu, med drugim tudi tistim občanom, ki pred svojim pragom skrbijo za čiščenje snega. Še bolj tistim skrbnikom, ki so za-dilženi pred javnimi lokali in stani vanjskimi zgradbami za odstranjevanje snega 5 poti, pločnikov in parkirišč. Vestnim gospodarjem to dt!o pač ni bilo odveč, saj je vna-piej pričakovano delo tudi plačano. Težje je tam. Iger se pred snežno odejo niso uspeli dogovoriti, čigavo delo je odstranjevanje snega. Toda s to vrsto problemov se tokrat ne nameravamo podrobneje »spoprijeti«. Opisali bi primer, ki najbrž ni povsem osamljen, a je kar grozeče nevaren.
V preteklih dneh, ko je sneg resneje pokril tudi strehe ter ploščadi stanovanjskih blokov, so marsikje odstranjevali sneg tudi iz teh površin. da ne bi ob taljenju preveč namočil, ali preobremenil nosilnih površin. Na Stantetovi 16 je to delo opravljal nek prizadeven stanovalec, najbrž zadolžen za tovrstno opravilo in korajžno odmetoval sneg v globino štirih ali petih nad-
stropij. Velike kepe so padale kot opeke in se raztreščevale v glasen pok ob tleh. To je bilo žal tudi edino opozorilo, da se tu nekaj dogaja. Ko sem opazoval mimoidoče, ki so bili zaverovani v svoje hitenje, jo je tu in tam kdo komaj odnesel, celo glavo namreč. Po svoje je bilo kar smešno, ko so se nekateri zdramili šele ob mokrem plju-sku, sicer pa hudo nevarno. Ves čas te delovne igre pa se glava pridnega delavca še malo ni prikazala čez rob strehe, da bi lahko kdo »zažugal« v znak potrebne opreznosti. Najbrž bi ne bilo težko postaviti provizorično označbo za tovrstno delo, ali zadolžiti osebo, ki bi opozarjala mimoidoče na možnost NLP. Toda nič takega ni bilo opaziti.
V gornjem zapisu je izražena le skrb zaradi opuščanja varnostnih ukrepov pri nujnih zimskih opravilih, sicer pa ni niti najmanjše pripombe ob skrbnem delu prizadevnih občanov, ko je takšno delo neobhodno.
Jože MIKLAVC
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
pretep v stanovanju
Raznoraznih obračunov v stanovanjih je v občini Velenje vedno več. Pogosto občani motijo sostanovalce. 19. novembra je prišlo dc obračuna med prijateljema Francem K. in Stankom n. Posredovati so morali miličniki, ki so ranjenega Franca K. napotili v Zdravstveni dom, vinjenega Stanka n. pa so odpeljali na Postajo milice. Vendar pa s tem njihovega posredovanja še ni bilo konec. Ko se je Franc K. vrnil domov je nadaljeval z razgrajanjem.
dva samomora
Prejšnji teden so miličniki zabeležili tudi dva samomora, oba v noči s četrtka na petek. Obesila sta se petindvajsetletni-Marijan Ivakič in še mladoletni Besim Trumič, star komaj petnajst let.
oropala prijatelja
V Rdeči vrtnici v hotelu Paka so 22. novembra skupaj popivali trije prijatelji. Senad S. je ta dan dobil plačo in je imel pri sebi večjo vsoto denarja. »Prijatelja« sta ga povabila v samsko stanovanje, vendar do tja niso prišli, saj sta ga med potjo oropala. Ukradla sta mu 30 tisoč dinarjev.
vse več kraj avtomobilskih koles
Pomanjkanje gum se.vse bolj odraža tudi v kaznjivih dejanjih. Miličniki namreč beležijo veliko prlrherov kraj, storilci kradejo kar cela avtomobilska kolesa.
vlomil v Klet
Vse več primerov je tudi vlomov v kleti, ki jih občani prepogosto premalo zavarujejo. 25. novembra je doslej še neznani storilec vlomil v klet na Koroški 31 in odnesel 25 kg fižola.
Ivan Česnik
levi breg, naš aktiv pa bo nosilec naloge. Tudi z drugimi krajevnimi organizacijami rezervnih vojaških starešin se bomo v prihodnje povezali in z njimi tesneje sodelovali. Še nekaj nameravamo storiti. Vsem starešinam Na Vegradu, ki delajo v delovnih enotah po drugih republikah, bomo poslali delovni program, o vseh aktivnostih pa jih bomo sproti obveščali,« je v pogovoru povedal predsednik aktiva ZRVS na Vegradu Ivan Česnik.
B. M.
renje Petar Drapšin iz Kikin-de in tozd Iverna Gorenje Glin Lesne industrije Nazar-
je-
Za prihodnje leto načrtujejo 5-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti ter 15% povečanje izvoza. Sicer bo sozd Gorenje prihodnje leto ustvaril 300 milijard dinarjev celotnega prihodka, izvozili pa bodo za okrog 140 milijonov dolaijev izdelkov. Pri načrtih za gospodaijenje za leto 1986 je upoštevan začetek obratovanja nove Gorenjeve tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov v Bihaču.
Industrijsko oblikovanje
6. decembra ob 19. uri, bo v razstavnih prostorih Kulturnega cfentra Ivan Napotnik otvoritev razstave oblikovalca iz Francije JACQUESA TOUSSAINTA. Predstavljen bo program sedežnega pohištva Golfo dei Poeti (za Mattea Grasija, Mariano Comense, Italija) in avtorjeve kompozicije.
To bo prva tovrstna razstava v programu razstav te galerije. K obisku in otvoritvi vabimo predvsem vse oblikovalce, ki bi nam s sodelovanjem pomagali pri načrtovanju bodočih tovrstnih razstav. V kulturnem programu bo nastopila skupina za izrazni ples—GIB s plesnim recitalom Biti .. .ne biti... biti....
V decembru
Otroci podzemlja
Slovenski svet med Triglavom, Jadranom in Kolpo skriva v sebi vsakdanjim prebivalcem in obiskovalcem nevidno podzemno kraljestvo — nepregleden labirint brezen, jam, podzemnih rovov in vodotokov. Tisočletja je ta svet opozarjal nase ljudi, ki so živeli nad njimi in skoraj toliko je prirojen strah pred temo in neznanimi globinami človeka odva-račal od njega. Le redki posamezniki so v sebi zbrali dovolj moči, da so prekoračili meje skrivnostnega in neznanega podzemlja. Zato ni čudno, da so njihova odkritja v podzemlju našega Krasa pritegnila tolikšno pozornost in zanimanje vsega sveta, saj so poleg neslutenih lepot, ki so se izoblikovale v milionih letih veličastnega miru, izpričala novo področje zmage človeka nad naravo. Vendar jamar ne more uživati v senzacijah, njegov delež je odkrivanje neznanega sveta, tihih nepozabnih lepot. Jamar je alpinist, geometer, geograf, kopač in potapljač, predvsem pa skrajno odgovoren tovariš v svoji jamarski skupini.
Tudi Topolškim jamarjem ta svet ni neznan. Vedno več se jih odloča premagati strah in pogledati v te neizmerne globine. Seveda pa pri odkrivanju podzemlja ni dosti le pogum in želja po odkrivanju lepot.
Preden pa se jamar spusti v globino, se mora seznaniti z vrvno tehniko, kraškimi pojavi, nevarnostmi ki prežijo nanj, preventivo ob morebitnih nezgodah in nenazadnje tudi s pravilnim odnosom do jam. Seveda pa je za to potrebna močna organizacija in zdrav kolektiv. Tega pa nam ne manjka, zato zadnje čase žanjemo lepe uspehe. Svoje raziskovalne akcije ne izvajamo le v
naši prelepi dolini, ampak smo jih razširili tudi izven naše občine, kot so npr. Zgornja Savinjska dolina. Golte, Uršlja gora itd. To pa še bolj potrjuje zavzetost in znanje naših članov. Kljub temu pa vlada izredna disciplina in red med vsemi, saj se zavedamo posledic, ki jih lahko prinese lahkomiselnost.
Čeprav se glavna sezona obiskovanja jam počasi zaključuje, se že pripravljamo na novo, saj ob obilici dela, ki nas čaka prihodnjo pomlad, ne smemo izgubiti niti enega dne, ker to ne bi* bila izguba samo za nas jamarje, temveč tudi za širšo skupnost, kajti pred nami so veliki načrti in veliko neodkritih lepot še čaka na nas, Topolške jamarje. Upamo, da bomo v bodoče dobili večjo podporo družbe, ker si brez nje našega delovanja ni mogoče zamisliti. Prav tako smo veseli vsakega novega člana. Vsakdo, ki bo prišel, mu ne bo žal, saj smo jamaiji veseli fantje in prešerna dekleta. Zato dekleta in fantje, nasvidenje ob petkih v Topolškem gasilskem domu.
Matjaž Kovač
Sreda, 4. decembra, ob 18.00 in 20.00, dom kulture Titovo Velenje Gostuje Satirično-erotično gledališče iz Beograda: SEXPLOZIJA. Scena in kostumi: Vladislav Laiicki. Koreografija: Miodrag Todorovič. Tekst ih režija: Miroslav Pavičevič. Vstopnina 500 din! Popustov ni! Mladini do 16 let neprimerno!
Petek, 6. decembra, ob 19.00, razstav« prostor knjižnice Titovo Velenje
Otvoritev razstave oblikovalca JACQUESA TOUSSAINTA Francija. Razstavljeni bodo program sedežnega pohištva Golfo dei Poeti in avtorjeve kompozicije. Razstava bo odprta do 18. decembra.
Sobota, 7. decembra, ob 17.00, avla doma kulture Titovo Velenje
Otvoritev razstave fotografij STOJANA KERBLERJA iz Ptuja. Razstavo je pri-, pravil Fotoklub ZRNO iz Titovega Velenja. Odprta bo do 21. decembra.
Sobota, 7. decembra, ob 9.00, dom kulture Šo&anj ■■ ob UJM, dom kaltare Titovo Veleaje Lutkovno gledališče Maribor: BIBE Z GRIČA Vstopnina 50 din!
Torek, 10. ecembra, ob 19.00, knjižnica Titovo Veleaje
Kulturni večer v počastitev Dneva človekovih pravic. Program je pripravila Srednja družboslovna šola Titovo Velenje.
Torek in sreda, 10. in 11. decembra, ob 20.00, do« kaltare Titovo Veleaje
Filmska projekcija slovenskega filma 1909—1945. Nostalgično razpoloženje bo pričarala živa klavirska spremljava.
Prizor iz satirično-erotskega gledališča SEXPLOZIJA,
Četrtek, 12. decembra, ob 19.00, avla Glasbene šole Titovo Veleaje
Otvoritev razstave likovnikov iz Vrnjačke banje.
Petek, 13. decembra, ob 19.30, dom kulture Titovo Veleaje
Velika proslava EVROPSKEGA LETA GLASBE. Koncert KOMORNEGA ORKESTRA RTV LJUBLJANA, dirigent Anton Nanut. Solisti: Božo Rogelja, oboa. Zlata Ognjanovič, sopran in Neven Belamarič, bas. Program: J. S. BACH — Koncert za oboo in godala v F-duru in D. ŠOŠTAKOVIC — Simfonija za sopran, bas in komorni orkester št. 14, op. 135. Vstopnina 250 din! Popusti običajni!
Sobota, 14. decembra, ob 18.00, dom kulture Titovo Velenje
Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. Gostuje KUD »BRATSTVO« Pucare-vo.
Vstopnine ni!
Sobota, 14. decembra, ob 18.00, dom kulture Šoštanj
Gostovanje Godbe na pihala in Mešanega pevskega zbora iz Ronk. pri Trstu. Vstopnine ni!
Sreda, 18. decembra, ob 19.30, dom kulture Titom Velenje
Gostuje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana s krstno uprizoritvijo Ive Svetina: LEPOTICA IN ZVER ali kaj se je zgodilo z Danico D.? Režija: Dušan Jovanovič. Igrajo: Radko Polič, Draga Potočnjak, Marinka Štern, Jadranka Tomažič, Veronika Drolc, Pavle Ravnohrib, Gojmir Lešnjak, Zeljko Hrs. Vstopnina 250 din! Popusti običajni!
Petek, 20. decembra, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje
Otvoritev razstave 40 LET PIKE NOGAVIČKE. Na razstavi bo 40 prevodov knjig Pike Nogavičke v raznih jezikih sveta, ilustracije Marlenke Stupica in risbe učencev osnovnih šol in WZ na temo Pika Nogavička. Ob otvoritvi bosta spregovorili prevajalki knjig A. Lindgrenove: Kristina Brenkovain Lena Holm-quist.
Razstava bo odprta do 10. januarja 1986.
Četrtek, 26. decembra, ob 19.00, dom kulture Šmartno ob Paki
Gostuje SLG Celje s kozerijo L Brešana: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Režija: Franci Križaj. Igrajo: Borut Alujevič, Iztok Valič, Peter Boštjančič, Bojan Umek, Bruno Baranovič, Igor Sancin, Drago Ka-stelic, Jože Pristov, Matjaž Arsenjuk, Miro Podjed, Zvone Agrež in Anica Kumer. Vstopnina 200 din. Popusti običajni!
Ponedeljek, torek in sieda, 23., 24. in 25. decembra, knjižnica Titovo Veleaje,
vsakokrat ob 16.00 ia 17.00. PRAVLJIČNE URE ob novoletni jelki in Pikini razstavi.
Petek, 27. decembra, ob 1630, obisk v Cankarjevem doma v Ljnbljaai
PREDNOVOLETNI KONCERT. Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Samo Hubad. Solistka: Dubravka Tomšič—Srebotnjak. Program: G. F. Handel — Glasba na vodi, W. A. Mozart: Klavirski koncert št. 24 v c.-mo-lu, L. v Beethoven — klavirski koncert št. 3 v c-molu.
Cena aranžmaja 1.300 din! Odhod avtobusa ob 16.30 izpred parkirišča pri Rdeči dvorani. V Ljubljani najprej ogled Novoletnega sejma. Koncert ob 1930 v veliki dvorani Cankarjevega doma. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Prihod v Titovo Velenje predvidoma ob 23.00. Prijave sprejema Kulturni center Ivan Napotnik (Martina De Costa), tel. 853-265 do zasedbe avtobusa.
Sobota, 28. decembra, ob 18.00, dom kulture Šoštanj
NOVOLETNI KONCERT - sodelujejo kulturno umetniške sekcije »Svoboda« Šoštanj. Vstopnine ni!
masi®,
PRODAJNI CENTER LESNINA
V mesecu novembru	LEVEČ
vrsta ugodnosti pri nakupu pohištva
OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE
Maribor, Strefiška 16 a
GRADITELJI
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA«
r'- Telefon
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI	<5 (062) 39-911
28. novembra 1985 it Titovo Velenje	m	OBJAVE. RAZPISI	na)	S CaS * stran 7
■ - ----mm mm „ ' ........ ■ '				
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA
SODOBNA OPREMA ODDELEK
»BIROOPREMA«
Titovo Velenje obveiia
da od 1. decembra 1985 dalje poslujemo v prodajalni ERE — Sodobna oprema na šaleški 20,
Titovo Velenje in ne na Foitovi 4, kot do sedaj. Delovni čas od 6. do 14. ure, telefon 853-391.
SE PRIPOROČAMO!
30 LET
MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad p. o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA prosta dela in naloge
»NAČRTOVANJE PROIZVODNJE«
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja:
—	kandidat mora imeti VI. stopnjo znanj lesarske ali gradbene smeri
—	dve leti delovnih izkušenj
posebna znanja s tega področja, ki jih preko funkcionalnega izobraževanja nudi delovna organizacija
Delovno razmerje bo sklenjeno ža nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema komisija za delovna razmerja v roku
8 dni po objavi na naslov:
MG »SMREKA« Gornji grad, p. o., Gornji grad 56
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb.
M£RX	RESTAVRACIJA GORICA
Titovo Velenje
vas vabi na
PRAZNIČNI PLES
v petek, 29. novembra ob 29. uri
Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel OLIVER TWIST S PEVCEM Oliverjem Antauerjem.
VLJUDNO VABLJENI!
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za rojstni dan nove Jugoslavije 29. november!
U Mškoii
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
»
Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej našim uporabnikom čestitamo za rojstni dan nove Jugoslavije — 29. november!
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.,
Goranja Procesna oprema n. sol. o., Titovo Valanja
Komisiji za delovna razmerja DSSS DO Gorenje Procesna oprema in TOZD Tehnološka oprema oglašata
prosta dela in naloge:
a) VODJA KONSTRUKCIJE STROJEGRADNJE
B)	VODJA KONSTRUKCIJE ORODIJ
C)	SAMOSTOJNI PLANER - ANALITIK
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določeni z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod a in b
—	visokošolska izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	5 let delovnih izkušenj
—	strokovni izpit pod c
—	visokošolska oziroma višješolska izobrazba ekonomskih smeri: plan, analize in računovodstvo ter finance
—	5 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev. 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 45 dneh po poteku roka za prijavo.
I
I
ERA Titovo Velenje
DELA VKE IN DELA VCI TER KOOPERANTI
Trgovske in proizvodne DO ERA TOK Kmetijstvo
Tnin __ , J .	TOK Koplas
tozd Maloprodaja	jqzd Vino
tozd Veleprodaja	dsss
| Čestitamo vsem našim potrošnikom in poslovnim I |partnerjem za dan republike 29. november! ^
i i
GOSTINSTVO PAKA, p. o. Rudarska 1, Titovo Velenje
Gostilna s prenočišči KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ
Cenjene goste vabimo na
DRUŽABNI VEČER S PLESOM
z ansamblom POTEPUHI v soboto, 30. novembra s pričetkom ob 19. uri.
Postregli vam bomo z ribjimi specialitetami. VABLJENI!
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 29. novembru — prazniku republike!
SPAR
PUBERK-ŠMIHEL-LABOT
AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202, 3 x VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISKONT-TRGOVINO! PRIMERJAJTE CENE - PRESENEČENI BOSTE, KOLIKO SI LAHKO PRIHRANITE.
ALV0RA0A KAVA „Gastro" t kg	7$	v
REGI0 BRASIL JACOBS MERIDO Qf KAVA 1 kg OS		1."
MANDARINE 1 ki	,8	90 ■
IDAMAMC -		
i unnniiL i« 1 kg v		.3UI
	m	
HUJ ZA ČIŠČENJE 10 90 PEČICE	
GLEM VITAL i LAK ZA LASE idz I	17."
JEDILNA ČOKOLADA 1 250 g 1	I3.90
STEREO
VVOKMEN 9qq
+ SLUŠALKE
49,-
CROVVN STEREO KASETOFON &
-a^tteSSSZ
ČRNO - BELI TELEVIZOR
(1.439,-) IZVOZNA CENA
1.199,-
LIMONE	11 90 1 kg lis
MAK	A 90 200 g Ha
ROZINE	11 90 500g lis
ITAL. RIŽ	O 90 1 kgOa
RAMA	o 90 1/4 kg O.
MILKA ČOKOLADA	2190 300 g mm Mu
OREHI
.JEDRCA 1/2 kg
47.
90
KABEL
3x1,5
50 m
B0XI SE DAJO ODVZETI izvoz.. (1.967,-) cena
ODVZETI '"<>»"1,490,-
179,- A-T—
m 5 tem kuponom dobite . g	pri SPAR
BASF ali TDK m Z "lil5""°™iw KASETE 3kom OH," | URO
IS KEMIČNIM SVINČNIKOM
JEDILNI PRIBOR
24 delni

MTC - RADIO KASETOFON
(RQQ \ IZVOZNA (699,-) CENA
582.
50
PHILIPS STEREO KASETOFON ,4Ee
(1.790,-) IZSA lODD,-
JVC - STOLP 5 - DELNI SS -1AO m
(8.900,-) U.lHfe,
IZVOZNA CENA
RADIO z BUDILKO
(359,-) «
BATERIJE za URE
5.-
ponudbe veljajo 00 14 dec. 85. vse cene v ŠILINGIH če ste v avstriji. se vam priporočajo spar trgovine pliberk - šmihel - la80t k po želji vam ?0šljem0 reklamni katalog
SRAR
8 stran
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje ★ 28 novembra 1985
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki
i
Vso prednost vodooskrbi
Krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki se uvrščajo med tiste v občini, ki so ob izteku tretjega referenduma lahko nadvse zadovoljni, saj so po tolikih letih jedikovanja in tarnanja uresničili in predali svojemu namenu dve veliki naložbi.
V veliko veselje so malčkom in njihovim staršem novi prostori vrtca, kulturniki, pa tudi drugi člani društev in organizacij pa so našli v obnovljenem kulturnem domu »spodobno« streho nad glavo. Za ti dve naložbi so krajani namenili skoraj ves denar, ki so ga zbrali s samoprispevkom A in B programa, na pomoč pa jim je pri uresničevanju priskočila tudi širša družbenopolitična skupnost naše občine. Vrtec jih je veljal. 32 milijonov 560 tisoč dinarjev, okrog 19 milijonov in 180 tisoč dinarjev pa so morali odšteti za lepo modro dvorano, avlo, manjšo dvorano ter še nekatere druge prostore v obnovljenem kulturnem domu. Ob teh pomembnih pridobitvah so^ostale naloge kot so modernizacija nekaterih cest, ureditev dela kanalizacije in vodovodnih poti v Malem ter Velikem vrhu, kjer so se znova izkazali krajani omenjenih vrhov z udarniškim delom, ob njiju kar nekako izgubile pomen in vrednost. Zal, krajani ugotavljajo, da sta vrtec in obnovljen dom prinesla s sabo nove skrbi kako odpraviti pomanjkljivosti izgradnje ter od kod črpati denar za vzdrževanje.
Program četrtega samoprispevka je za krajane Šmartnega ob Paki dokaj obsežen in obvezujoč. Na najbolj vidnem mestu je zapisana vodo-oskrba. Lotili se naj bi je že prihodnje leto. Seveda ji bodo namenili največ skrbi in denarja še prihodnja leta. Da mora imeti prednost pred vsemi drugimi potrebami in željami, jih je »prepričala« letošnja sušna jesen, saj so nekatera gospodinjstva ostala brez vode. Po sedanjih cenah jih bi ureditev vodovodnih poti veljala kar okrog 118 milijonov dinarjev. Največ denarja za to načrtovano nalogo bo prispevala samoupravna komunalna interesna skupnost.
Diug velik zalogaj je ureditev kanalizacije. Lotili so se je že letos. Tudi za uresničitev te naloge bo treba precej znoja, da bodo kanalizacijske poti urejene tako kot morajo biti. Zanjo zbirajo denar že od leta 1983. Tudi pri tem bo delež samoupravne komunalne interesne skupnosti precej velik. Poleg tega Šmarčane žulijo še avtobusna postajališča, zanje so namenili 800 tisoč dinarjev, kar je seveda mnogo premalo, pa telefonija. Po obljubah bi naj začeli širiti telefonsko omrežje leta 1987, telefon pa naj bi zazvonil v 357 gospodinjstvih.
»Naše težave in potrebe bomo v glavnem reševali z zbiranjem sredstev četrtega samoprispevka, pa prostovoljnim delom, ki nam ni tuje. Zagnanosti, dobre volje, veliko mero razumevanja in potrpljenja bomo rabili, da bomo tako obložen voz potisnili po bregu navzgor,« poudarjajo krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki.
O vsem tem je tekla beseda na petkovi programsko volilni konferenci krajevne konference SZDL. Veliko mero nezadovoljstva so udeleženci izrazili ob prebiranju prošenj za drugačno prelivanje referendumskih sredstev skupnega programa (za sedmo osnovno šolo in glasbeno šolo). »Zakaj prihaja do spremembe dinamike koriščenja denarja, saj to pri ljudeh vzbuja nezaupanje. V krajevni skupnosti se bomo držali vrstnega reda nalog kakor smo jih zapisali v program samoprispevka. Zahtevamo, da se tako odgovorno obnašajo tudi nosilci nalog skupnega programa,« so končali razpravo udeleženci programsko volilne konference krajevne konference SZDL Šmartno ob Paki, ko so razpravljali o izvajanju referendumskih nalog v tem in prihodnjem letu, o planu krajevne skupnosti ter o najaktualnejših vprašanjih v tej krajevni skupnosti.
Mozirje
Kmalu 100 let gasilskega društva
Naslednje leto bodo prizadevanja mozirskih gasilcev poplačana s praznovanjem uradne 100-Ietni-ce njihovega obstoja in delovanja.
Kot se za takšen okrogli jubilej spodobi, bodo takrat resnično imeli kaj pokazati. Načrtujejo namreč otvoritev prizidka h ga-.silskemu domu. Le-ta je sedaj že pod streho in morajo opraviti le še notranja dela in urediti okolico. V pritličju novega prizidka sta dve garaži, prostor za shranjevanje opreme in bodoča delavnica za servisiranje gasilnih aparatov. Zgoraj bodo pisarne in večnamenska dvorana. Tako bodo imeli pod isto streho sejno sobo gasilci, lovci in šoferji v okviru Združenja šoferjev in avtome-hanikov.
Pomemben delež denarnih sredstev in potrebnega materiala, zlasti lesa, so prispevali krajani sami. Tudi gasilci niso stali ob strani, saj so pri gradnji opravili nad 10.000 delovnih ur. To, kar so naredili do sedaj, ni majhen dosežek za današnje dni, ko ni več toliko denarja iz raznih skladov kot v preteklosti. Zato so si in si bodo verjetno tudi v bodočnosti morali Mozirjani pri zagotavljanju zaščite pred požarom pomagati predvsem sami. Če bodo hoteli v letu 1986 dokončati delo in ob proslavi 100-letnice GD otvoritr prizidek, pa bodo morali krajani še enkrat pošteno zavihati rokave in pljuniti v roke, kot so to znali storiti že v preteklosti.	Janko Pirnat
V krajevni skupnosti Šalek-Gorica
27. krajevna skupnost v občini Velenje
Krajevna skupnost Šalek-Gorica v Titovem Velenju je ena tistih krajevnih skupnosti, ki jim je najbolj uspelo animirati ljudi, saj se izredno veliko krajanov vključuje v vse oblike življenja in dela v njej. Zelo delovni so organi krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in delegacije. Zal jim v tem času ni uspelo »oživiti« le mladine. Zato jih ta naloga še čaka. Tvorno sodelovanje vseh organov krajevne skupnosti in dobro načrtovane naloge pa so tisto, kar jim je pri najrazličnejših akcijah tudi porok za uspeh. Zato so lahko zadovoljni.
Zadovoljni pa so tudi z investicijsko aktivnostjo, ki je potekala skozi vse leto in zato bo še letos, če bo le vreme kolikor toliko ugodno, končanih sedem objektov: cesta Gorica—Bevče in cesta Se-lo—Francelak, del pločnika pri Janežiču in peš pot nad tunelom so že končane, v decembru pa bo še cesta Veter-nik, avtobusna postaja in peš pot Lipa.
Pred njimi pa stoji še ena velika naloga. Odločitev o tem ali bo Salek III z devetstotimi prebivalci soseska v krajevni skupnosti Šalek-Gorica ali pa nova krajevna Skupnost skupaj s starim Ša-lekom je že padla. Nova krajevna skupnost in to 27. v občini Velenje bo! Odločitev, ki jo bodo morali v končni fazi
seveda potrditi še z referendumom, niso sprejeli forum-sko in na pamet, temveč so pred tem pretehtali pozitivne in negativne strani te odločitve, se pogovarjali s krajani in upoštevali njihove želje in potrebe. Odločitev o novi krajevni skupnosti so podprli tudi s podatkom, da je ta krajevna skupnost po številu prebivalcev že sedaj ena iz-, med večjih v naši občini (na drugem mestu je).
Imenovali so iniciativni odbor, ki bo že do prve seje izdelal program aktivnosti in seveda tudi določil meje nove krajevne skupnosti Salek.
O oblikovanju nove krajevne skupnosti pa bodo odločali seveda krajani sami, neposredno, z referendumom, ki ga bodo izvedli skupaj s
Združenje borcev NOV Šoštanj
Izvolili so novo vodstvo
Člani združenja borcev NOV Šoštanj so konec prejšnjega tedna na redni volilni konferenci ocenili svoje delovanje v letošnjem letu. Združenje je v tem letu dobro delovalo in je v celoti uresničilo sprejete načrte, še posebej pa so se potrudili pri slavju ob 40-Ietnici osvoboditve. S proslavami, pohodi, komemoracija-mi in ostalimi oblikami delovanja so pridno skrbeli tudi za ohranjanje revolucionarnega izročila. Žal ugotavljajo, da se teh in podobnih prireditev borci, mladina in ostali krajani vse premalo udeležujejo. Letos so obnovili tudi osrednji spomenik na Trgu svobode, zato pa so sred-
stva prispevali občinski odbor ZZB NOV in krajevna skupnost Šoštanj iz samoprispevka. Veliko so spregovorili tudi o skrbi za zdravstveno varstvo borcev, njihovo socialno varnost, o sosedski pomoči ter vseh drugih za borce še kako pomembnih vprašanjih.
V programu za prihodnje obdobje so opredelili naloge z vseh teh področij, v sedanjem obdobju pa bodo največ pozornosti namenili pripravam na volitve in pri njihovi izvedbi. Na koncu so opravili še volitve. Izvolili so nov odbor, predsednik združenja pa bo v prihodnje Rudi Baje.
Miloš Volk
skupščinskimi volitvami v marcu prihodnje leto.
Krajevna skupnost Šalek-Gorica pa bo večja za novo sosesko, peto v tej krajevni skupnosti, ki jo bo tvorilo
novo liascije individualnih hiš imenovano Lipa skupaj z vzhodnim delom krajevne skupnosti. Tudi za oblikovanje te soseske so imenovali iniciativni odbor.	mkp
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE
Franc Prežel j
Franc Prezelj
Franc Prezelj je eden izmed tistih ljudi, ki jim kljub temu, da so že v pokoju in ne hodijo več na delo, vsak dan zmanjkuje časa. Vedno ima veliko dela. Res je, da živi sam in da mu že kuhanje, pranje in vsa tista opravila, ki jih ponavadi opravljajo ženske in nad katerimi se moški zmrdujejo, vzamejo veliko časa, a vseeno mu ga nekaj še ostane za kiparjenje.
Povod za to današnje srečanje je prav v tem. Kiparjenju. Ob 29. novembru je pripravil tudi razstavo v Domu borcev in mladine v Titovem Velenju. Razstavlja kipce s partizansko tematiko. Upodobil je že nič koliko partizanov, kurirjev, ranjencev. Povedal pa nam je tudi, da to sploh ni njegova prva razstava. Kot član šaleških likovnikov je razstavljal že v Majerjevi vili v Šoštanju, pripravil pa je tudi razstavi v osnovnih šolah Antona Aškerca in Mihe Pinterja-Toleda v Titovem Velenju.
»Doma sem s Primorske, točneje iz Labinja pri Cerknem. Od tam je pot po končani vojni vodila v Maribor, iz Maribora pa v Titovo Velenje. Tukaj sem nekaj časa delal kot miličnik, v pokoj pa sem šel iz Rudnika lignita.«
Franc Prezelj je bil aktiven tudi med NOB. Bil je borec 9. korpusa 31. divizije, nekaj časa pa tudi kurir v p. 35, blizu bolnišnice Franja, kjer je skupaj z drugimi vzdržaval zvezo med Gorenjsko in zahodno Primorsko. Je potem mar kaj čudnega, da so prav partizani, borci, ranjenci in kurirji glavne osebe njegovih likov?
Kje je dobil navdih za svoje ustvarjanje smo povedali, sedaj povejmo še, kakšen material obdeluje. »Les,« je povedal. »In to mehak les, tak kot je na primer jelša, pa lipa. Dobivam ga vsepovsod.« Včasih prinese domov kak lep kos lesa kar v torbi. Nekaj mu ga podarijo ljudje, nekaj ga odsluži z delom.
Čeprav je bil, kot pravi, v osnovni šoli dober v risanju, pa se je potem preusmeril v kiparjenje. V tem je popoln samouk. Sam se izobražuje, veliko bere, primerja, sam išče in usmerja svojo likovno pot. Pravi samo-rastnik je. Ne samo, da mu kiparjenje, oblikovanje fesa, krajša čas, polni njegovo življenje, navdaja ga tudi z nekim nedoločljivim občutkom, polnim in srečnim, ko vidi, da se ob njegovih partizanih kdo ustavi, si jih ogleda. Potem se tudi zave, da njegov trud in čas nista bila zaman.
mkp
Prvi sneg jih ni presenetil
Kar pri srcu me je zabolelo, ko sem v časopisu Naš čas prečital članek Prvi sneg jih ni presenetil, saj je v resnici čisto drugače. Za-
ODMEVI
vedamo se, da takrat, ko pade sneg, morajo komunalci najprej očistiti ceste po katerih vozijo redni avtobusi.
Toda sam mislim, da smo takoj za tem na vrsti stanovalci iz malo bolj oddaljenih in više ležečih krajev. Ko sem se 12. novembra okoli 8. ure zjutraj peljal po cesti iz Pesja proti Titovemu Velenju sem videl, da je ta cesta že skoraj kopna, in da so po tej cesti drveli tovornjaki s plugi, pa čeprav kakor piše v članku, po zakonu še ne bi smeli. Ko razmišljam o tem se vprašam: ali odgovorni sploh pomislijo takrat, ko ne morejo več čakati, da bi zapadlo 10 cm snega, da ga
je v višje ležečih krajih precej več. Tako ga je bilo naprimer takrat na Velikem vrhu in njeni okolici že okoli 15—20 cm, pa kljub temu nismo prišli prej na vrsto kot da je bilo drugod lepo počiščeno. Ko pa smo končno le prišli na vrsto, tudi mi, in ko se je nekdo od komunale le zganil, da preorje še cesti iz Lo-kovice proti Velikemu vrhu je po nekaj metrih že obnemogel in se tako vrnil nazaj v Titovo Velenje.
Omenil bi rad še to, da še danes, 24. novembra, ko pišem ta
članek, lahko le malokdo in to z veliko težavo, pride brez verig na Veliki vrh, pa naj bo to po cesti iz Lokovice ali iz Podkraja. Ti dve cesti je namreč prevzela v vzdrževanje komunala.
Naj bo cesta taka ali drugačna, mi moramo vsak dan tako kot vsi drugi v službo, pa če je cesta prevozna ali ne.
S.Č.
Lokovica (naslov v uredništvu)
Smo imeli kakšno možnost obdržati zemljo?
S pritožbenimi postopki bi se zadeve samo prestavile
Pod tem naslovom je bil v Našem času dne 14. 11. 1985, objavljen prispevek tovarišice Milojke Mohor iz Bevč 3 v Titovem Velenju, ki želi odgovor na vprašanje, ali so lastniki zemljišča imeli kakšno možnost obdržati lastninsko pravico na zemljišču.
Zemljišče, ki je bilo last Franca in Draga Mohorja iz Bevč 3, Titovo Velenje, spada v območje, ki ga ureja veljavno sprejet zazidalni načrt Gorica-vzhod, objavljen v Uradnem vestniku Občine Velenje, št. 4/82. Na podlagi tega zazidalnega načrta je bil za to območje, v skladu s takrat veljavnim zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76), sprejet odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Gorica-vzhod, ki ie bil objavljen v Urad-
nem vestniku občine Velenje, št. 11/83. Ta odlok je bil veljavno sprejet na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje, po torej opravljeni javni obravnavi.
Na podlagi tega odloka je bila na zemljiščih v območju zazidalnega načrta Gorica-vzhod, vknji-žena družbena lastnina, prejšnji lastniki pa so na zemljišču obdržali pravico uporabe ter lastninsko pravico na stavbah, ki niso predvidene za odstranitev.
Pravica do uporabe se od lastninske pravice razlikuje v tem, da zemljišča, na katerem ima prejšnji lastnik pravico uporabe, ne more samostojno prodajati, ampak ga lahko z darilno pogodbo prenese le na ožje sorodnike (zakonca, potomce, posvojence).
Zazidalni načrt Gorica-vzhod je v skladu s sprejetim družbenim planom občine Velenje za
obdobje 1981 — 1985 in z njegovim prostorskim delom.
Zato prejšnji lastniki v območju tega zazidalnega načrta niso imeli nobene možnosti, da bi lahko obdržali lastninsko pravico na zemljišču. S pritožbenimi postopki bi se zadeve samo prestavile na kasnejši čas, pritožniki pa s pritožbami ne bi uspeli.
Verjemite, da so razlastitve in postopki tudi za nas zelo mučno opravilo, vendar moramo pridobivati zemljišča za gradnjo. Taki odloki so bili do sedaj sprejeti še za območje zazidav Velenje-vzhod, Gorica-jug, in Škale— Hratovec. Lastnikom zemljišč skušamo pomagati s tem, da jim v čim krajšem času uredimo plačilo odškodnine za odvzeto zemljišče, v kolikor je z njimi mogoče skleniti sporazum. V nasprotnem primeru odškodnino rešuje sodišče.
Zavedamo se, da še tako visoka odškodnina ne more nadomestiti izgubljene zemlje, zato skušamo predvsem kmetom iskati nadomestna zemljišča. Tudi nadomestnih zemljišč je v naši občini zelo malo, saj je vsem poznano, da izgubljamo izredno veliko kmetijske zemlje zaradi ek-sploatacije premoga.
Upamo, da nam je uspelo kolikor toliko razumljivo pojasniti postopek kompleksne razlastitve, nismo pa se mogli izogniti citiranju nekaterih predpisov. Upamo tudi, da je tovarišica Mi-lojka z odgovorom zadovoljna.
Pripomnimo naj samo še to, da se za spise in dejanja v postopkih razlastitve ne plačujejo takse.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Danica Lednik, premoženjsko pravna služba
28. novembra 1985
★ Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
nas cas * stran 9
Tien- Šan 8 5
Iz vseh sten ali vsaj njihovih vznožij se na dno spuščajo sne-žišča, ki rodijo dolini ledenik, da ga le-ta potem več kot 1000 metrov nižje utopi v ogromni moreni.
Ko doseževa strm koluar, ki naju bo pripeljal naravnost pod vznožje stene, šele dobro zasvita. Pred nama je dolg in negotov dan, ki ga lahko poteši le vrh visoko nad nama.
Tiho se naveževa in začneva z prvimi metri zasnežene in v po-žled vklenjene stene. Sam sebi se nehote nasmejim. ko se spomnim, da imava z Vidom v nahrbtnikih tudi plezalke. Naivno sem niislil, da jih bom lahko uporabljal pri plezanju v tem surovem svetu. Stena bi namreč morala biti v normalnih razmerah v" glavnem kopna. Sedaj že vem, da so plezalke v nahrbtniku le balast. Le nerad se spet privajam plezanju v težkih »gojzaricah«, toda druge možnosti žal ni. Kar ne morem verjeti, da smo še pred ne.kaj leti plezali. Ie v takih čevljih. Še dobro se spominjam, da sem se tudi sam nasmihal prvim plezalcem oziroma alpinistom, ki so začeli plezati v navadnih »adi-daskah«. Danes pa je pri nas to čisto normalno seveda pa moraš v nahrbtniku imeti dobre čevlje za sestop ali morebitno slabo vreme, ki te lahko ujame na vsaki, vsaj malo zahtevnejši turi. Tu posebno mladi, neizkušeni gorniki včasih usodno grešijo.
Kmalu po vstopu sva že pod navpičnim kaminom, ki po opisu predstavlja eno ključnih mest v steni nad nama. Že na pogled je odbijajoč, poln zelenega ledu in tako nastavljen, da ne veš kako bi se ga lotil. Kar naprej imam občutek, kot da imam dve levi' roki, saj se nikakor ne morem spraviti najprej v kamin, potem pa na vrhu iz njega. Z vsakim metrom je tudi bolj previsen. Tudi težak nahrbtnik me venomer vleče nazaj v globino iz katere
sem se pravkar izvil. Težnost je v tem navpičnem svetu, kjer komaj najdeš prostor za konice prstov, najin veliki nasprotnik. Kolikokrat je potrebno premakniti oziroma dvigniti mojih 70 kilogramov, ter še nekaj dodatnih v nahrbtniku, bi le težko izračunal, gotovo pa bi bil rezultat ogromna tonaža.
Stena je venomer navpično nad nama in ne popusti niti za trenutek.
Vedno znova postavlja pred naju nove ovire iz pasti, ki jih le s težavo premagujeva. Tudi toplota sonca, ki boža okoliške vrhove, do naju ne seže in ostaja le boleče hrepenenje. Ne vem kaj v teh tenutkih ne bi dal za savno v Dobrni. Stena pa ostaja hladna, spolzka in odbijajoča, kot »fri-gidna« ženska. Vidim, da se je vse do vrha ne bom privadil. Tu-
di to je ena od sten, ki se jih človek običajno ali pa gotovo loti le enkrat v svoji karieri
Popoldan naju zagrnejo težki oblaki iz katerih se takoj usuje sodra in potem tudi pravi sneg ter briše še tiste borne odtaljene oprimke in stope, ki so naju prej vsaj malo hrabrili pri napredovanju.
Plezanje postaja še bolj naporno in počasi se začnem zavedati, da naju bo v steni dohitela tudi dolga in mrzla noč, s katero se bova morala pošteno boriti, da jo preživiva brez posledic. Upam, da bova našla vsaj simboličen prostorček za bivak.
Leževa ali bolje tipava po strmem žlebu, ki ga na vrhu zapirajo mogočni previsi preko katerih se venomer vsiplje novi sneg in sodra. Vid se muči na desni strani previsov, pa ne gre, zato še vrne. Pridem do njega in poizkusim po levi strani, čeprav ne vem ali je nad nama sploh prehod. Vem le, da morava ven iz te pasti kjer se še muha ne bi udobno počutila. Ko že vidim čez rob previsa me pobere, globina zmaga in hip nato sem že z izpuljenim za-tičem vred kakšnih sedem metrov nižje. Vse je v redu, le v kolenu mi zaradi udarca nekoliko »zvoni«. Pa bo že dobro, da le ni
Najlepše pa je, ko sc na roDu stene ozrem nazaj in ko so težki trenutki v steni, le še boleč spomin, ki pa se počasi pretaplja v prijeten občutek in že rojeva nove izzive po podobnih doživetjih.
nom strinjal. Rekel je, da mi novo ime bolj pristaja.
Iz debelušnega dojenčka sem zrasla v drobno deklico. Ostala sem Urška, čeprav mi je ime Barbara bolj všeč. V spomin na zmešnjavo z imeni še danes hranim oba telegrama.
Urška Faktor, 4. c OŠ Gustav Šilih
Moje želje
Ste že kdaj pomislili, da trpi mnogo ljudi, kjer le redko pade dež, kjer zemlja malokdaj rodi.
Ste že kdaj pomislili, da potrebni so kruha zelo,
kakor najvažnejšega — vode, kot na svetu malokdo.
kako težko je tem ljudem, a posebno še otrokom, ko v lačnih ustih izginja ■borni obrok za obrokom.
Mnogokrat premišljujem kako lepo bi bilo, če bi vsi ljudje na svetu, živeli srečno kakor mi, ki nam ne manjka, ne hrane, ne pijače, tu skoraj vsak otrok, od jutra do večera skače.
Zato želim vsem ljudem, da živeli bi življenje, da ne bi nihče vedel, kaj je to trpljenje.
«	Nataša Dolinar, 6. a
Coš bratov Mravljak
Kaj je to ljubezen?
Lahko je sreča, lahko nesreča. Ali pa celo bolezen, ta presneta ljubezen.
Če si zaljubljen
imaš bolezen,
ki ji pravimo ljubezen.
Ampak, če si sam,
si zares bolan,
ker ne več, kako čudovita
je ta bolezen, ki ji pravimo,
ljubezen.
Iztok Ivanuša, 8. c OŠ Gustav Šilih
Iščemo najstarejšo fotografijo
%
Tri desetletja dosežkov
Prizadevni člani Ribiške družine Mozirje so v soboto slavili 30-letnico obstoja in izjemno uspešnega delovanja. Slavje so pripravili v domu TVD Partizan v Mozirju, njihove slovesnosti pa so se udeležili številni predstavniki ribiške organizacije in seveda občinske družbeno-politične skupnosti, ki so jim v pozdravnih nagovorih izrekli veliko priznanje za njihove izjemne dosežke, predvsem pa za varovanje čistih voda in lepega okolja, kar bo seveda prednostna naloga mozir-skih ribičev tudi v prihodnje. Se živečim ustanoviteljem in vsem najpriza-devnejšim članom so podelili visoka ribiška priznanja in odlikovanja, slovesnost pa sklenili s tovariškim srečanjem, na katerega so »povabili tudi svoje žene, ki v lovni sezoni samevajo doma, da se vsi skupaj poveselijo«, kot so »iskreni« ribiči tudi zapisali na vabilo za slovesnost.
Predsednik družine Franc Pogelšek je vsem udeležencem slovesnosti predstavil zgodovino ribištva na tem področju, predvsem pa bogato dejavnost družine v njenem tridesetletnem delovanju. Predvsem je poudaril, da je družina štela ob ustanovitvi 24 članov, danes pa jih je le TO, poleg tega šteje mladinska sekcija 45 članov, v družino včlanjeni ribiči pa prihajajo kar iz 17 slovenskih občin. Ko je družina pričela z delom, so bile vode na njenem področju izropane, zato so v vsem tem obdobju največ pozornosti namenili skrbi za ribji naraščaj" in podmladek.
Očku so takoj poslali telegram z naslednjo vsebino: »Rodila sem se, tvoja hči.« Očka ni vedel, da mi je mamica dala drugačno j ime, kot je bilo prej dogovorjeno. Tudi sam je poslal telegram, v katerem je pisalo: »Barbi! Napil sem se — tvoj očka.«
Na sobotni slovesnosti so ocenili svoje delo in podelili številna visoka ri- j biška priznanja
Očka naju je že čez nekaj dni obiskal v bolnišnici. Mamici je prinesel velik šopek rdečih vrtnic, zame pa je bil bel nageljček. Šele takrat mu je mamica povedala, da sem Urška in ne Barbara. Bil je začuden, a se je z ime-
izjemnih
Da so bili pri tem zares uspešni pričajo naslednje številke: z umnim gospodarjenjem so doslej v reke, potoke in struge vložili 640.000 kosov zaroda potočne postrvi in 240.000 merskih postrvi, 30.000 mladic šarenke in 1.000 merskih šarenk, 528.000 kosov zaroda lipana, 208.000 mladic lipana in 5.000 maternih rib za razplod, 19.000 mladic sulca in 74 maternih rib za razplod. Leta 1969 so pričeli graditi tudi ribnik in pri tem opravili 10.000 prostovoljnih delovnih ur in tako ribnik napolnili leta 1974, ob tem pa takoj pričeli z gradnjo lasnega ribiškega doma. Dom so slovesno izročili namenu leta 1979. Skupaj z ribnikom je njihov dom pravzaprav zametek sedanjega prelepega Savinjskega gaja. Seveda so tudi v ribnik vložilo ogromno rib, s tem pa ustvarili možnosti za ribiško rekreacijo in turizem, kar je turistično ponudbo na tem področju še kako popestrilo. Veliko so storili tudi na področju varovanja čistih voda in lepega okolja, v prihodnje pa se bodo še posebej lotili dela z mladimi in tako zagotovili še boljšo dejavnost.
Seveda so dosegli še veliko drugih uspehov, za kar so dobili številna priznanja. Poleg že omenjenih njihovih stalnih nalog, bodo v prihodnje skušali urediti korito Savinje od Grušo-velj do Spodnje Rečice, v Varpoljah pa načrtujejo izgradnjo ribnika na kakšnih 30 hektarih, kar bi bil velik prispevek k nadaljnjemu razvoju turizma v Gornji Savinjski dolini, ribnik bi znatno povečal možnosti ribiške rekreacije, pa tudi za gojitev rib bi bil velikega pomena.
Živeti
Želeli si moraš živeti. Z željo po življenju te veži tisoč stvari: delo. ljubezen, lepa beseda.
Želeti si moraš živeti. Sonce bo sijalo zate, videl boš čar noči, sijaj zvezd, slišal boš pesem, neznano, lepo.
Tisoč ljudi, mnogo besed, prijateljstvo, sreča, mir.
Nikoli in nikjer nisi sam, le želeti si moraš živeti.
Nives Donter, 8. a COŠ bratov Mravljakov
Barbara in Urška
Rodila sem se nekega toplega avgustovskega dne. Mamico je spremljala v bolnišnico babica, ker je bil očka ravno takrat pri vojakih. Že prej sta se z mamico dogovorila, naj bo deklici ime Barbara, če bo deček, pa naj bo Klemen.
Na svet je prijokala deklica. Mamica je bila presenečena, ker sem bila zelo velika in močna. Želela si je namreč čisto majhnega dojenčka, jaz pa sem tehtala skoraj pet kilogramov. Ko me je zagledala, si je premislila in mi dala ime Urška.
Fotografijo za današnjo rubriko »Iščemo najstarejšo fotografijo« je prispeval Marjan Hrusti iz Šentilja. Slika prikazuje Šentilj pri Titovem Velenju okrog leta 1940. Posebnost posnetka je tudi v tem,
kaj hujšega. Z Vidom se le pogle-dava in potem se le prebije po desni strani ven iz previsov v vsaj nekoliko prijaznejši svet.
Ozka, strma in neizrazita polička naju pripelje na nekakšen raz, kjer je spet vsega konec. Nad nama se bočijo navpične in čudno zaobljene plošče v katerih raz kar naenkrat izgine.
Noč naju dohiti iznenada, da si komaj še uspeva urediti boren prostor, kjer bova drgetala vso noč. Le zakaj sem tukaj? Povsod okoli naju skrivnostno šumi, saj iz težkih oblakov, ki se dotikajo stene, še vedno močno sneži. Kako daleč od vsega in kako sam se človek počuti v takšnih trenutkih, je seveda težko opisati.
Ko se pokrijeva z bivak vrečo, se šumenje skupaj z vrtajočim mrazom zažira do kosti. Noč je dolga, brez konca, posebno še, ker jo prestajava v bistvu napol čepe. Venomer se bojim, da me bodo v skrčene noge začeli prijemati še krči. Potem bo kalvarija seveda popolna. Neskončno hvaležen sem svojemu telesu, ker mi vsaj s temi užitki prizanese.
Prepričan sem, da vrh ni več daleč, vendar zaradi mlečnih oblakov, ki so se dobesedno vto-pili s steno, ne vem natančno, kje naju je dohitela noč.
Šele proti jutru strupen mraz prežene oblake in sneg. Ko se drgetajoč izkopljeva iz ledene bivak vreče, je okoli naju vse belo. To je svet, kjer za ljudi praktično ni prostora.
Tolaži naju le umito nebo in sonce, ki je nad nama pravkar spočelo dan. Danes lahko upava, da bo sijalo tudi za naju in da se bova lahko na vrhu napila njegove opojne toplote. Ni lepšega kot toplota, ki ti počasi leze v premrle ude in te počasi topi. Toda vrh je še daleč. Globoko pod nama na ledeniku je še noč. Naprej morava, pa če se je še tako neprijetno in težko premikati. Čudovi-tost danega trenutka nama vsaj malo poplača muke dolge noči. Vrh kar vonjam nad sabo, vendar je vsled mraza in v ledeni sneg vklenjene stene, še vedno daleč nad nama.
Šele konec dopoldneva ga utrujena doseževa in tako lahko vidiva tudi kaj je na drugi strani te mogočne gore.
Onemogla in zbita, pa vendar bogatejša za vzpon, ki se ne po-
da nekaterih objektov, kot so čitalnica in drugi, danes ni več. Seveda kraj danes nudi povsem drugačno podobo, saj so zgradili veliko novih stanovanjskih in drugih objektov.
Plezanje v ledu in skali, ki le ponoči zaradi mrazu miruje.
zabi ali izgubi v seriji povprečnih, ki jih imam že toliko za sabo, se za trenutek umiriva na vrhu. Sonce,- ki naju z svojo toploto nežno boža spet rojeva v meni novo voljo in željo po življenju. Po takih vzponih je vredno in lepo živeti.
Čaka naju še dolgo prečenje koronškega masiva in sestop po ledeniku do naših šotorov. Vendar pa je to vse igračka v primerjavi s težavami v mogočni steni, ki naju je pravkar spustila na svoj konec.
GOSPODAR DVEH DOLIN -BA ČIČIKEJ
Zgodnje julijsko jutro me popolnoma predrami šele na moreni ko nekajkrat krepko zgrešim primeren kamen za moje noge. Na kamenju ob ledeniku je temno kot v rogu, nad nami pa grebene še vedno obseva čudoviti soj lunine svetlobe.in jih odeva v pošastno privlačnost.
Na ozkem sedelcu nad ledenikom, ki za trenutek prekinja greben nad ledenikom, se tudi mi odenemo v lunin čad, ki pa ga na obzorju že topi pravkar rojevajoči se dan. Meja med umirajočo , nočjo in rojevajočim dnevom je čudovit pojav, ki ga je lepo opazovati pa čeprav je zmagovalec že naprej znan.
S sedla se spet spustimo na sosednji ledenik—Iskatelj in preko njega počasi grizemo pod mogočno steno Gospodarja dveh dolin, ki ga iz severne strani podpirajo trije mogočni, več kot 600 metrov visoki stebri, ki se iz spodnje izrazitosti izgubijo v snežišču pod vrhom.
Najmogočnejši, srednji, je naš cilj. Pod njim se še trenutek ustavimo, obujemo plezalke, saj je skala na pogled suha in borba za steber se začne. Radi bi bili zmagovalci, tako kot pravkar spočeti dan.
PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA »TITOVA MESTA«
Rešitve pošljite do četrtka 12. decembra 1985 na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »praznična križanka«.
Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank.
1. nagrada 1.000,— dinarjev, 2. nagrada 800,— dinarjev, 3. nagrada 700,— dinarjev, 4. nagrada 600,— dinarjev in 5. nagrada 500,- dinarjev.
immhme
OSE
tovab-i s
TE.LE.VI2.I0A
TOME. bOLINSEK
PLEME VEUKAttt VftRSKI MITDL.
PRED KRATKIM UMRU SLOVENSKI tCA-matik
(va^ja)
NEMSIG PE3SA-
ŽIST IN lURSKI SUKAR
(Rudolf}
t>ols
pre.č&j moft
pft&fci-
VALKA
ATIKE
sužnji V STARI
PODPISNIK PAKT;
TEKOČA maščo&a
vrsta
K.OU1SKE-&ateka
AMERIŠKA PROTESTNA PEVKA (3PAN)
paul tJEAN
NEKDANJA RIMSKA PROVINC.A Ob SREDNJI DONAVI
CENT
VARUOSftll SVET
KRO&LICA O.BISERME MATICE
v MOTIV ŽALUJOČE MADOME
IVAN KP-l LOV
HUNSK1 pg&1avar ('SI6A bOŽ3A")
PRIPOMOČEK ZA VZPEN3AME
športnica
aluminij
po&otm.
terctarfi vzekeus. 2&odovini
A&ELDV &RAT
KbPNO V MORJU
FRANC. TERORIST osjšflvllz. VALTIRU
NAUK 0 hi^penju
S0DOE>N[
GRAP l K (APPUMIO'
2A3EBR-N1CA
2ELEZN1-ŽKA KOMPOZICIJA
VRANJE
natrp
IGRALKA
e.k&eb& sod. nemsici pi5atel3
Eftlft.
FAEAOM
GL. M£STO TURČIJE
andrej kukeut
ptiudarkk
VlSftUMilK VR51A
60etheje VA MATI
NOfi.KtUft 12 MILANA
ITlOVI-ttt.NA hrai'j i
s0w)bm1k keltov
mfl:.ki ■ * IKN V
.sod. slov. "vž.v.mua
HENRIK NEUPffllER.
KRATICA
M0SK.0V-
SKEftA
AKADPM-
skefta ciul-
bALlŠČA
ANGL.flU-
tekmoVALKA V marato-HLl
v,UMNI CENJF.
DUF.VESNl
ttc edek
I TALIJ. J VELEToK
EfiON
TOMC.
TOPOVSKI
izstoelek
TITO gobe i
P()KWT t)EL ŽELE-zhlske POSTAJE
■mb.koe-glptctf -skl pisatelj
okusna M'JRSKA
USA, MAP.OSA
vodni VRTINEC
POAJET&J VOVJ3
OKOLI vratu 06.e5en uamt
V &AL£ kiavith\-pir£a časdplsč
klrurskfl str&alka
iMD-MESiov BOlfiftRUl
IGRALEC tenisa
SOL ALI est&r ščavne KISLINE
„VDDNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
VVRSTA 21AHTMIH 3abolk
?REG,lej)-HlK. VSTOPNIC V wnm
FR. PESNIK.
NAf>R6A-
U-ST
(LOUIS)
0SE6NI ZAIMEK
e^rdpjiu velbtou., k4tece.v črjoomoi^e
tuje NOŠ.
SEVERNI .VETER
SA\££jnA PAVLOVA
VibAV
LETOV, pftj opatiji
fl&ura
v
cetvorm
NEZNANKA V MATEMATIKI
V K0CX£ stisnjen
premog.
mehka
VirA preja
musjlim. moš.ike.
VOZKIK TAKSIJA
makedonska kolo
m0n&0l-&lavar
MAKED. NARODNA junakinja
ŽASL rado
FRRNC..M-fRESlOMI-stlčrn ^.u-kar^cdoumj
STAR. švedska
t&usa
rad 13
SR£DN;e-vesk« m muijka
i k^ji&A
VRSTA aperitiva
MARKO ELSNER.
PRisidj-rima
telcotj i)e t&r&emt ZA-VOUiO
iival a. Po&VRste sarkovcs, Kamor
wome5to£ sl6¥.6ra[)-e>eNisu4
sozj) IN TAIU) pal7e .
?OD*.0CJ ^Ct) &O10 st\jom i mam a
OSEftNI zatpte<

prifeh^a"
tus&a
posoda "iA t)bTol<
06RATUA RMBUIANTA
latinsw IK& ZA trs^"
OSLOTA SAMICA
tona
feestce fctel. tx>-USARKA
^0. stran ★ nas C9S	KRIŽANKA	___Titovo Velenje ★ 28. novembra 1985
28. novembra 1985 * Titovo Velenje
PRAZNIČNE ČESTITKE
nas cas * stran 11
gorenje
Sestavljena organizacija združenega dela Titovo Velenje
PROIZVODNJA
Gorenje Gospodinjski aparati,
Titovo Velenje
Gorenje Notranja oprema,
Titovo Velenje
Gorenje Procesna oprema,
Titovo Velenje
Gorenje Elektronika Široka potrošnja,
Titovo Velenje
Gorenje Muta,
Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta
Gorenje Fecro,
Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živil-stvo Slovenj Gradec
Gorenje Elrad,
Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov Gornja Radgona
Gorenje Metalplast,
Industrijsko podjetje Ruše
0
Gorenje Varstroj,
Industrija in montaža Lendava
Gorenje Petar Drapšin,
Industrija nameštaja Kikinda
Gorenje Mural,
Tvornica aluminijskih radijatora in odljevaka Mursko Središče
Gorenje Tiki,
Elektrostrojno podjetje Ljubljana
Gorenje Glin,
Lesna industrija Nazarje
Gorenje MIV,
Metalna industrija Vranje
Gorenje Elektromotori,
Fabrika elektromotora Gjakovš — Dakovica
Gorenje Bira,
Tvornica rashladnih aparata u osnivanju Bihač
SKUPNE IZVEDBE
Gorenje Commerce,
Titovo Velenje
Gorenje Servis,
Titovo Velenje
Gorenje Raziskave in razvoj,
Titovo Velenje
Gorenje Interna banka,
Titovo Velenje
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB GORENJE SOZD
DSSS Gorenje SOZD,
Titovo Velenje
DS Splošni posli Gorenje SOZD,
Titovo Velenje
DS Informatika in organizacija Gorenje SOZD,
Titovo Velenje
i-in občanom
Vsem ddovnkn ^ w
arom P«	.
čestitamo	__ 29. novembru.
ob Dnevu tepčke	^ ^
u	Gorenja
29. november — dan republike čestita vsem delovnim ljudem vin občanom Mozirja in Velenja!
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje, še posebej našim varčevalcem |^a 29. november — praznik Republike!
I GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA

GMDiS
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o.
AVTO MOTO DRUŠTVO SALEšK A DOLiNA
ALI STE ŽE ČLANI AMD
Kot član ste se priključili več kot 90.000 članski množici slovenskih avtomo-bilistov
—	s članstvom v AMD so vam zagotovljene številne ugodnosti:
—	brezplačni prevoz v prometni nesreči poškodovanega vozila
—	brezplačne storitve službe POMOČ INFORMACIJE
—	garantno pismo za tujino
—	mednarodno vozniško dovoljenje
—	tehnične storitve s članskim popustom
—	klic v sili
—	10% popust pri kasko zavarovanju vozil
—	do 25% popust pri kampiranju doma in v tujini, če imajo seboj tudi CCI karnet, katerega lahko dobite pri AMD
—	člani prejmejo brezplačno MOTO-REVIJO
—	v tehničnih bazah je za člane AMD brezplačno testiranje zavor, kontrola in nastavitev žarometov ter kontrola hladilne tekočine
—	10% popusta v mnogih gostinskih lokalih ter servisnih delavnicah za vzdrževanje vozil in nabavi rezervnih delov
—	15% popusta za člane domačega AMD pri TAXI in RENT-A-CAR službi
—	10% popusta pri prijavi za tečaj cestnoprometnih predpisov in popust pri praktični vožnji za voznika »6« kategorije
—	dijaški popust — poseben popust s potrdilorh o šolanju
—	ure praktične vožnje lahko član plačajo na kredit brez obresti rti brez pologa
—	možnost kreditnega odplačevanja lahko člani AMD odstopi tudi svojemu sorodniku, kar je še posebej primerno darilo sorodniku ali svojemu izbrancu — izvoljenki
—	člani AMD pa so deležni še mnogih ugodnosti, zato se včlanite še danes, da jutri ne bo prepozno.
Včlanite se lahko v društveni pisarni na Prešernovi 9., in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 14. do 17,30. ure ter ob torkih in petkih od 8. do 12. ure. Včlanimo vas lahko tudi po pošti s tem, da nas morate poklicati na številko 853-348 v zgoraj omenjenem času.	1
Včlanite se lahko tudi pri inkasantih na terenu.
Za člane domačega AMD organiziramo po zelo ugodnih cenah izlete po domovini in tujini.
Ob dnevu republike bo 50 članov AMD potovalo po sosednji Madžarski, v zimskih mesecih — marca in aprila pa bomo organizirali dvodnevne smuke na visokogorskih smučiščih.
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom Šaleške doline za 29. november — praznik republike!
OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, ŠE POSEBEJ PA ČLANOM AMD ŠALEŠKA DOLINA TITOVO VELENJE!
12. stran *
PRAZNIČNE ČESTITKE
Titovo Velenje -k 2». novembra 1985
/P ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE Mozirje
Herbz
Za 29. november — rojstni dan nove Jugoslavije iskreno čestitava vsem delovnim ljudem in občanom občine
Velenje!
KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
SEVER -ŠTANGLER
Celjska 61 • 63320 Titovo Velenje
KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
SEVER -ŠTANGLER
Celjska 61 - 63320 Titovo Velenje
. PRAZNIČNE ČESTITKE
■ '	' 'V
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
m
stran 13
—	izleti
—	rent—a—car
—	letalske vozovnice
—	kompasova zima 85/86
28. novembra 1965 * Titovo Velenje
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE TITOVO VELENJE
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD Tovarna usnja ŠoStanj
f-----
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
a
iskreno čestitamo za dan republike — 29. november!
\___'_J
POSLOVALNICA TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za 29. november rojstni dan nove Jugoslavije!
Delavci Gradbenega industrijskega podjetja VEGRAD Titovo Velenje na gradbiičih iirom po Jugoslaviji, Madiarski, Zvezni republiki Nemčiji in Nemiki demokratični republiki čestitajo vsem naiim delovnim ljudem in občanom za rojstni dan nove socialistične Jugoslavije — 20. november!
V Tovarni usnja Šoštanj proizvajamo ve-getabilno strojno usnje, v kromovem obratu pa oblačilni velur in podlogo iz svinjskih kož.
Poleg tega izdelujemo $e krom strojeno usnje in goveje gornje usnje - boks. V okviru tozda pa deluje obrat za izdelavo usnjene konfekcije.
Poleg obstoječega programa proizvodnje usnja smo v tovarni usnja Šoštanj pričeli proizvodnjo sedežnega pohištva v kombinaciji les - usnje.
14. stran *

PRAZNIČNE ČESTITKE
Titovo Velenje it 28. novembra 1985
kovinotehna
VAŠ POSLOVNI PARTNER DOMA IN V TUJINI
Vsem delovnim ljudem širom po Jugoslaviji
iskreno čestitamo za praznik republike — 29. november!
kovinotehna kovinotehna kovinotehna
Mrna;
tozd veleblagovnica , nama	■
titovo velenje	|
iskreno čestita
vsem delovnim ljudem in občanom za Dan republike — 29. november!
Vsem delovnim
ljudem in občanom ^^TJ^^
titovo velenie. celjska 36a	iskreno	titovo vefenie- <*!iska 36a
čestitamo za 29. november—rojstni dan nove Jugoslavije!
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje
iskreno čestitamo
za dan republike -— 29. november in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev!
savinjsko
Šaleška
medobčinska gospodarska zbornica titovo velenje!
SPLOŠNO KLEPARSTVO
ŠTANGLER JOŽE
63320 Titovo Velenje Kosovelova 20 tel.: (063) 854-059
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
iskreno čestitam
za rojstni dan nove Jugoslavije — 29. november!
ABA optika — foto
63320 TITOVO VELENJE Prešernova 7
m Telefon: (063) 853-639
NOVO!
ABA optika—foto vam omogoča presnemavanje videokaset, presnemavanje filmov na videoka-sete, čiščenje videorekorderjev in videokaset.
Poleg tega vam v lastni očesni ordinaciji pregledamo oči in vam kvalitetno izdelamo očala v najkrajšem možnem roku.
Tudi kvalitetne barve in črno bele fotografije vam izdelamo po zmerni ceni.
(----^
Ob 20. novembru—dnevu republike se pridružujemo čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje
v __J
— — — — — — — — — — — — — — — —
Pridružujemo se čestitkam
V/ ^ rl plovni m liiiHoni in nhrannm V7
I
n
i
. -	delovnim ljudem in občanom — ,
EKKPTUJ	.	"	EKKPTUJ	I
™DoTvR™" za praznik republike 29. november! ^"S* j
c
»
28. novembra 1985 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 15
koledar
ČETRTEK., 28. novembra 1985
- JAKOB PETEK, 29. novembra 1985 -
DAN REPUBLIKE SOBOTA, 30. novembra 1985 —
ANDREJ NEDELJA, 1. decembra 1985 -
MARIJAN PONEDELJEK, 2. decembra
1985 - BLANKA TOREK, 3. decembra 1985 -
FRANC SREDA, 4. decembra 1985 -
BARBARA ČETRTEK, 5. decembra 1985 -SAVO
M ALi OGLAS!
POPRAVLJAM ENOROCNA IN DVOROČNA VODNA ZAPIRALA (pipe), na zalogi imam tudi rezervne dele za vodokotli-če. Povrtavam sedeže ventilov in menjam tesnila hitro in po solidni ceni. Naročila sprejemam vsak ponedeljek in sredo -od 15.30 do 17. ure. Alojz Urnat, Foitova 6, Titovo Velenje, III. nadstropje.
ZX-81 SPECTRUM PRODAM.
Telefon 858-937 zvečef
UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1976. Telefon 856-794 popoldne. MIREN MLAJŠI MOŠKI IŠČE OGREVANO SOBO v Titovem Velenju in okolici. Telefon 854-524 — dopoldan do 14. ure. SPREJMEM ČISTILKO za 2 uri zjutraj. Bife »Cigler« Šoštanj. Telefon 882-266. PRODAM STROJ (»MAŠI-NO«), menjalnik in ostale rezervne dele za Zastavo 101, letnik 1978. Informacije 853-708.
ODDAM ČRNEGA AVGANI-STANSKEGA HRTA, prvak razredov mladih, odličnih staršev (zaradi selitve). Telefon 881-085. DVE ZIMSKI GUMI S PLATIŠČI ZA DIANO PRODAM. Informacije po telefonu 855-818.
PRODAM ZIMSKE GUME ZA	SPAČKA,
135 x 15 m + s Sava, komplet s platišči. Informacije po telefonu 855-450.
boulioue
Če želite biti lepo, poconi in sodobno oblečeni, se oglasite v
BOUTIOUE NITKA
Na Splitski 19, v naselju šalek-Gorica v Titovem Velenju
Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure ob sobotah pa od 8. do 12. ure
Priporoča se IRENA TERGLAV - BOUTIOUE »NITKA« NA SPLITSKI
10, v naselju šalek-Gorica v Titovem Velenju, telefon: (063/855-805)
terme topolšica
razpisuje
MATEČJU ZA DOSTAVO OSNUTKOV IZVIRNIH SPOMINKOV
1. apomln«k mora ponazarjati osnovno delavnost našega zdravilišča S. izdelava mora blfl možna Iz prikladnih In dosegljivih materialov
3.	biti mora primernega estetskega videza
4.	Imeti mora dekorativno ali uporabno vrednost (z»želena Je kombinacija obeh)
5.	stroški Izdelave odnosno njegove cene mora biti dostopna širokemu krogu kupcev
rok dostave ponudb Je IS. 1. 1086.
Ponudba mora biti dostavljena v zapečateni kuverti, v kateri mora biti popolni naslov ponudnika, ter pismene obrazložitve dostavljenega vzorca. Na kuverti mora biti ista šifra ponudbe kot na predlaganem vzorcu. Ponujen vzorec je lahko predložen v osnutku ali obdelan grafično.
Za pregled, izbiro in vodenje celotnega postopka se imenuje tričlanska komisija v sestavi:
1.	predsednik — Jasna Zupan
2.	Član — dr. Jadwiga Hajewska-Kosi
3.	član - Vlado Vrbič
Komisija mora o izidu natečaja vse udeležence pismeno obvestiti v roku 10 dni po končanem natečaju to je do 25.1.1986.
Prvo nagrajen vzorec se nagradi z din 30.000 din neto, drugo uvrščen 20.000 din neto in tretje uvrščen 10.000 din neto. V navedenih zneskih so vključene vse odkupne in avtorske pravice.
PRODAM OTROŠKI ZIMSKI KOMPLET, bundo in hlače modre barve št. 3 in pajaca rdeče barve št. 3. Ogled mogoč vsak dan. Novak, Šalek 83 Titovo Velenje.
IZGUBIL SE JE NEMŠKI OVČAR, črno-ijave barve. Sliši na ime »Šari«. Prosimo, da ga vrnete proti nagradi. Franc Dobnik, Veliki vrh 44, telefon 853-677. NUJNO PRODAM TOMOS 15 SLO, letnik 1981. Marko Potočnik, Paška vas 7 a, Šmartno ob Paki.
IŠČEMO PSICO, nemško dogo, tigrasto. Jakopec 855-975. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO OPEL REKORD 20S, letnik 1978. Koroška 7 B, Titovo Velenje, telefon 857-940 ali 856-851.
PRODAM DELE ZA GS, plinska naprava, magnet zaganjača. Branko Blagotinšek, telefon 855-749.
SPREJMEM kakršnokoli popoldansko delo na domu. Karel Ko-lenc, Varpolje, telefon 831-196, zvečer.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELEN.IF.:
29.	novembra 1985 dr. Božo Jevšek, Veljka Vlahoviča 6, Titovo Velenje
30.	novembra 1985 dr. Darinka Šuster, Stanretova 27, Titovo Velenje
1. decembra 1985 dr. Darinka Šuster, Stantetova 27, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 29. novembra 1985 do 5. decembra 1985 IVO ZAGOŽEN, Vrnjačke Banje 7, telefon 857-732.
/O ljubljanska banka
LJUBLJANSKA* BANKA Temeljne banka Velenje
obvešča
svoje varčevalce, da posluje enota Bevče od 25. novembra dalje v novih prostorih Blagovnice MERX na Gorici v Titovem Velenju.
Banka vašega zaupanja — Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
razpisuje
NATEČAJ
za zbiranje interesentov za nakup lokalov, zgrajenih do III. gradbene faze v novi soseski Šalek III v stanovanjskem objektu z gradbeno oznako 4 A, B.
Velikost lokalov je naslednja
lokal št. 2 lokal št. 3 lokal št. 4 lokal št. 5 lokal št. 6
48,95 m« 33,45 m' 69,35 m" 48,95 m' 54,20 m'
Pričetek izgradnje objekta 4 A, B z lokali je bil junija 1984 in bo po pogodbi predvidoma dokončan do aprile 1086. Cena m' lokala je oblikovana v skladu z družbenim dogovorom In samoupravnim sporazumom o družbeno usmerjeni gradnji soseske Salek III in znaša na dan 30.9.1985 66.705,75 din/m'.
Pozivamo vse interesente (TOZD, DS in občane), da lahko sklenejo kupne pogodbe na naslovu:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, vsak dan od 7. do 14. ure in ob sredah od 7. do 16. ure.
Vse ostale Informacije v zvezi s tem razpisom dobite po telefonu (063) 856-433.
KINO • KINO
redni kino velenje
Četrtek, 28. II. ob 18. in 20. uri OKRUTNI CALIGOLO - ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: Davide Cein.
Petek, 29. 11. ob 18. in 20. uri ZAMOLKLI ODMEV - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Karin Door.
Sobota, 31. II. in nedelja, 1. 12. ob 18. in 20. uri SEKSUALNE FANTAZIJE — danski, erotska komedija. V gl. vi.: Ole Soeltoft. M Nedelja, I. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD — ameriška risanka. VSTOPNINE NI! POKROVITELJA MATINEJE: Sindikalna organizacija TEŠ Šoštanj in VEKOS DSSS Velenje.
Ponedeljek, 2. 12. ob 10., 18. in 20. uri BALKANSKI SPIJON - domači, komedija. V gl. vi.: Danilo Stojko-vič
Torek, 3. 12. ob 18. in 20. uri FAN-NY IN ALEKSANDER - švedski, drama. V gl. vi.: Permlla Allwin
Sreda, 4. 12. ob 10. uri MOŽ S SREBRNE REKE — avstralija, vestem. V gl. vi.: Kirk Douglas, ob 18. in 20. uri - LEGENDA O ZELENEM VITEZU - angleški. Gl. vi.: Sean Connery
Četrtek, 5. 12. ob 18. in 20. uri in petek, 6. 12. ob 18. in 20. uri MOŽ S SREBRNE REKE — avstralija, vestem. V gl. vi.: Kirk Douglas
kino dom kult^jrf. velenje
Četrtek, 28. 12. ob 20. uri ZAMOLKLI ODMEV - ameriški, grozljivka.
V	gl. vi.: Karin Door
Nedelja, 1. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD
-	ameriška risanka. - VSTOPNINE NI! -
Ponedeljek, 2. 12. ob 20. uri FAN-NY IN ALEKSANDER - švesdki, drama. Režiser: Ingmar Bergman. V gl. vi.: Pernilla Allwin
kino šoštanj
Sobota, 30. II. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBIN HOOD
-	ameriška risanka. VSTOPNINE NI!
Sobota, 30. 11. ob 18. uri ZAMOLKLI ODMEV - ameriški, grozljivka.
V	gl. vi.: Karin Door
Nedelja, 1. 12. ob 17.30 in 19.30 OKRUTNI CALIGOLO - ameriški zgodovinski. V gl. vi.: Davide Cein
Ponedeljek, 2. 12. ob 19.30. un SEKSUALNE FANTAZIJE: Danski erotska komedija. V gl. vi.: Ole Soel toft
Sreda, 4. 12. ob 19.30 BALKAN S KI ŠPIJON domaČi, komedija. V gl vi.: Danilo Stojkovič
kino braslovče
Nedelja, 1. 12. ob 18. uri NAVA-HO GROM - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Mark Gregory
Sreda, 4. 12. ob 19. uri MOŽ S SREBRNE REKE — avstraljski, vestem. V gl. vi.: Kirk Douglas
MOTHISAMtfl
DO MODNI SALON
Titovo Velenie
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA OROANA -DIREKTORJA
Štiriletni mandat
Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati ie:
—	da je državljan sfrj
—	da Ima srednjo ali viijo izobrazbo konfekcijsko krojeike stroke
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkuienj na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih
—	da ima organizacijske in poslovne sposobnosti
Prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa Je potrebno priloiiti ustrezen razvojni program, ki ga kandidat načrtuje za prihodnje obdobje.
Prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po
objavi razpise na naslov:
modni salon Titovo Velenje, Koroika 37/a
Rok obvestila o izbiri 30 dni po končanem zbiranju prijav.
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH KIDRIČEVA 23 YITOVO VELENJE
NEOPREMUEN LOKAL ZA OKREPČEVALNICO
(z omejitvijo prodaje alkohola)
v Titovem Velenju, Kidričeva 23, dajemo najboljšemu ponudniku.
Informacije po telefonu številka 853-030 med 7. in 8. uro od ponedeljka do petka.
ZDRAV SEM 0
Prispevke za nadaljevanje izgradnje in posodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE CELJE lahko nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE Žiro račun: 50700-640-100084
ZAHVALA
Kruta in neizprosna usoda mi je za vedno vzela mojo drago ženo
Fanika Kurnik
rojeno GrebenSek
iskreno se zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje.
Posebna zahvala velja pevcem, Milošu Volku in g. Župniku za njuna govora.
Žalujoči: mož Franjo, brat Jože Grebenšek in ostala rodbina.
Poslovili smo se od naše sodelavke
Marije Ajdnik
Dobro in vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu! . Titovo Velenje, 21. n$^mbra 1985
Delavke in delavci Gorenja Gospodinjski aparati, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika
S
.	. Oh. "C**"

ZADNJE KOLO PRELOŽILI - V slovenski nogometni ligi bi bili morali v nedeljo odigrati zadnje prvenstveno kolo jesenskega dela tekmovanja. Ker so bila njihova igrišča skoraj vsepovsod pokrita s snegom, so kolo preložili na spomladanski del. (na sliki z rudarskega derbija v Titovem Velenju)
Avto-moto turing klub
Prihodnje leto za državno prvenstvo
V štirih letih, odkar obstaja avto-moto turing klub Titovo Velenje, je peščica zanesenjakov precej storila na področju popularizacije te zvrsti avtomobilskega športa, Od vseh nalog, ki so jih v štirih letih izvedli, so seveda najbolj ponosni na dobro organizirana rallyja za prvenstvo Slovenije. S sposobnostjo za tako zahtevno organizacija in z izkušnjami, ki so si jih ob tem pridobili, navsezadnje tudi z laskavimi pohvalami tekmovalcev in delegatov, so si pridobili organizacijo rallyja za državno prvenstvo in sicer 5. julija prihodnje leto. Tako bodo ljubitelji tega športa, ki jih v Šaleški dolini ni malo, lahko uživali v vožnji drznih in spretnih voznikov iz vse države. Zvezna komisija za raily, je tekmovanje v Titovem Velenju uvrstila v koledar prvenstva Jugoslavije in s tem avto-moto turing klubu zaupala organizacijo pomembnega tekmovanja. Organizatoiju se je pri usklajevanju datuma tekmovanja zdelo pomembno, da s tem tekmovanjem počasti praznik rudarjev, 3. julij. Ker bo omenjeno prvenstvo dokaj zahtevno in odgovorno, kar sta dokazala tudi oba dosedanja rallyja, se nanj pri AMTK že sedaj vneto pripravljajo. Izbrati morajo primerne ceste za hitrostne preizkušnje, poiskati pokrovitelja, preskrbeti dokumentacijo in urediti vse ostalo. Skratka, dela bo veliko, saj želijo, da bi bilo to tekmovanje izvedeno vsaj tako dobro, kot sta bili prejšnji dve.
Pri AMTK Titovo Velenje v prihodnjem letu načrtujejo še turistični rally v spomin na NOB ob občinskem prazniku, dirko pionirjev s kolesi BMY ob dnevu mladosti, ob republiškem srečanju mladih tehnikov pa nameravajo pripraviti še tekmovanje radij^o vodenih modelov dirkalnih avtomobilov.
B. M.
Kegljanje
Sklenjeno občinsko sindikalno prvenstvo
Prejšnji teden so sklenili občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske, ki sta ga pripravili ZTKO občine Velenje in komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov. V ekipni razvrstitvi je' pri moških zmagala ekipa Gorenje-Gospodinjski aparati, pred RLV, društvom upokojencev, Termoelektrarnami, ekipo Gorenja-Servis in tako naprej. Vrstni red pri ženskih ekipah je bil naslednji: TEŠ, Ljubljanska banka-TB Velenje, sis gospodarskih dejavnosti, Modni salon itd.
r
Še najboljši trije posamezniki — neregistrirani igralci: Martin Čeh (Gore-nje-Procesna oprema), Jože Vertot (TUŠ) in Rasim Hasičič (Modni salon); registrirani: Leopold Fidej (Gorenje-Gosp. aparati), Siniša Jovanovič (RLV) in Milan Ivančič (Modni Salon); ženske: Rezka Verbič (TEŠ), Marjana Tovšak (Modni salon) in Maijana Hojan (sis gospodarskih dejavnosti).
Tekmovanje Topolšica 85
Bridge klub Terme Topolšica iz Titovega Velenja je v petek in soboto v Topolšici pripravil prvenstvo štajerske regije v dvojicah. Nastopili so pari iz Maribora, Slovenj gradca in Titovega Velenja. V petek so odigrali prva štiri kola, po-vedla pa sta domačina Kristan in Milojka Ambrož, ki pa vodilnega mesta po sobotnih še petih kolih nista uspela obdržati. Prva tri mesta so osvojili mariborski pari in si s tem zagotovili nastop na republiškem prvenstvu, pa tudi domači pari so se zadovoljivo uvrstili. Mijoč in Bojan Ambrož sta bila peta, Krista in Milojka Ambrož šesta, Dervarič in Marjanovič pa osma. Pokrovitelj tekmovanja so bile Terme Topolšica, ki obenem pomagajo tudi bridge klubu. Pomoč je toliko več vredna, ker igralci bridgea v Šaleški dolini dokaj težko najdejo razumevanje za svojo dejavnost.
Vlečenje vrvi
Na Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek-Luka v Titovem Velenju namenjajo raznim oblikam športne rekreacije vsako leto veliko pozornost. Tako so konec tedna v Rdeči dvorani v Titovem Velenju končali tekmovanje v vlečenju vrvi. Že četrtič zapored so bili najmočnejši tekmovalci delovne skupnosti Zrače-
nje, drugo mesto so osvojili tekmovalci tozda jama Preloge, tretje delovne organizacije Eso, četrti so bili predstavniki Rudnika Lignita Velenje Jamska priprava, peto so osvojili tekmovalci tozda Jamska mehanizacija, šesto Klasirnice, sedmi pa so bili tekmovalci Jamskega transporta.
Športna rekreacija v Gorenju
Bliža se konec leta, zato v Gorenju pospešeno nadaljujejo tekmovanja za pokal Gorenja. Dobro obiskano je kegljanje, šah, in namizni tenis. Začelo se je tudi tekmovanje v A in B ligi v malem nogometu.
Za kegljanje, ki prav tako šteje za tekmovanje za pokal Gorenja, se je prijavilo rekordno število tekmovalcev, kar več kot 400. Na kegljišču TES Šoštanj je bilo minuli teden precej živahno, saj so se preskusili taki, ki že obvladajo to veščino, pa tudi tisti, ki so prvič imeli kroglo v rokah.
Za tiste delavce, ki zaradi izmenskega dela sedaj niso prišli na vrsto, bodo tekmovanje začeli po praznikih.
Na fotografiji je ekipa Hladilnikov Gorenje Gospodinjski aparati.
Strelska družina Mrož
Lepi dosežki v Kranju
Na prvem preglednem tekmovanju slovenskih strelcev v mednarodnem programu v Kranju je nastopilo kar 16 velenjskih strelcev, ki so nastopili v vseh šestih disciplinah in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. V streljanju s pištolo je tako zmagal Alojz Trste-njak, z drugim mestom pa se je izkazal Vinko Trinkaus. Med mladinci je bil Boris Klančnik tretji, žal pa niso bile bolj uspešne mladinke, čeprav je nastopila tudi državna reprezentant-ka Denis Bola, vendar je bila šele četrta. V streljanju s puško je bil pri mladincih Renato Štorman tretji, tretja je bila tudi Daija Orlačnik pri članicah, Mojca Močivnik pa pri mladinkah druga. Tekmovala ni Denis Bola, ker se je odločila, da bo tekmo-
vala samo s pištolo, saj ima tu več možnosti za nastope v državni reprezentanci.
V 2. kolu vzhodne republiške strelske lige so se velenjski strelci v Slovenskih Konjicah pomerili z Unior-jem iz Zreč in zmagali z 1419:1410. Za ekipo so nastopili Jože Miklav in Franc Trebše, ki sta dosegla 357 krogov, Mirjana Žučko 355 in Simon Veternik 350. Z dvema zmagama je ekipa Mroža na vrhu razpredelnice.
Mlada ekipa je nastopila v Slovenj gradcu na tekmovanju ob Dnevu republike in zasedla odlično tretje mesto. Nastopili so Mirjana Perhač, Dani Pristovšek in Borut Trebše.
F. Ž.
Nova dvojna zmaga v gosteh
Odbojkarji Topolšice in odbojkarice Topolšice-Kajuha so v predzadnjem kolu jesenskega tekmovanja v drugi slovenski ligi gostovali in oboji zmagali. Dekleta so igrala pomembno srečanje v Rušah in prepričljivo zmagale s 3:0 (8, 11,7). S tem so si že zagotovila naslov jesenskih prvakinj, v zadnjem kolu pa bodo 7. decembra doma igrala z ekipo Rogoze.
Uspešni so bili tudi fantje, ki so na gostovanju premagali drugo ekipo Šempetra, prav tako s 3:0 (3, 5, 8). Za potrditev naslova jesenskih prvakov potrebujejo še zmago v zadnjem kolu, ko se bodo 7. decembra doma pomerili z ekipo Franja Malgaja z Raven na Koroškem.
Karate
Vse zmage Velenjčanom
Karate klub Velenje je pripravil letošnje prvenstvo za koroško-štajersko regijo v kateri nastopajo klubi iz Mozirja, Dravograda, Raven na Koroškem, Slovenj gradca, Mislinje, Velenja in Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Na tem tekmovanju so nastopili pionirji in pionirke, vse ekipne in posamične zmage pa so ostale doma. Velenjski klub šteje 70 pionirjev in pionirk, ki uspešno trenirajo in tekmujejo, republiško prvenstvo pa bo decembra v Rušah.
Zmagali so — pionirji od 6 do 9 let: Z. Tabakovič; pionirke od 6 do 9: M. Tabakovič, pionirji od 9 do 12: Kavzar; pionirke od 9 do 12: Ilič; pionirji od 12 do 15: Dominkovič (vsi Velenje) in pionirke od 12 do 15 let: Markovič (CSŠ T. Velenje).
D. B.
Občina Velenje
Priznanja telesne kulture za letos
Občinska telesnokulturna skupnost in zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bosta ob koncu tega leta podelila priznanja športnikom, klubom, društvom, šolskim športnim društvom, krajevnim skupnostim, amaterskim telesnokulturnim delavcem in pedagogom, ki že dolga leta uspešno in marljivo delajo na tem področju, in ki izpolnjujejo pogoje, določene v Pravilniku o priznanjih telesne kulturne skupnosti občine Velenje, priznanja, diplome.
Predloge z obrazložitvijo morajo klubi, društva, krajevne skupnosti, vodstva osnovnih šol in centra srednjih šol, mentorji šolskih športnih društev, delovne organizacije poslati do 8. decembra na naslov: Komisija za podelitev priznanj telesne kulture v občini Velenje za leto 1985 pri OTKS in ZTKO občine Velenje, Foitova 2, p. p. 28, Titovo Velenje. V obrazložitvi morajo biti navedeni podatki, ki jih določa Pravilnik.
Razglasitev najboljšega športnika, športnice, krajevne skupnosti, ŠŠD bo 20. decembra ob 16. uri v kulturnem domu v Šoštanju. Organizator pripravlja ob tej priložnosti tudi športno zabavno prireditev.
Silaki delovne skupnosti Zračenje
Turnir v malem nogometu
Letos tudi ženske
- v Rdeči dvorani v Titovem Velenju bo tudi letos potekal že tradicionalni turnir v malem nogometu, in sicer (jutri) petek, soboto in nedeljo. Kot zanimivost naj dodamo to, da bodo letos na njem prvič nastopile tudi ženske ekipe.
Turnir bo trajal vsak dan od 8. do 21. ure. Za uvod v ta tradicionalni nogometni turnir se bodo še danes (četrtek ob 18.00) srečali slovenski in hrvaški športni novinarji, finalna tekma pa bo na sporedu v nedeljo ob 19. uri.
Šoštanj drugi
Pretekli teden so sklenili prvenstvo v slovenski rokometni ligi. Republiški prvaki, igralci Šoštanja, so po jesenskem delu na odličnem drugem mestu. Treba je spomniti, da so novo prvenstveno sezono začeli brez odličnega Puca (odšel je v banjaluški Borac) in Plaskana, ki služi vojaški rok. V 11. kolih so dosegli sedem zmag, dve srečanji so igrali neodločeno, dve pa izgubili ter tako zbrali 16 točk. V vodstvu so igralci Ajdovščine z 18 točkami, tretje, četrto in peto mesto pa si delijo s 15 točkami Astra—Jadran, Inles in Rudar iz Trbovelj.
V zadnjem jesenskem kolu so Soštanjčani že med tednom v Rdeči dvorani v Titovem Velenju premagali zelo dobre igralce Partizana iz Slovenj Gradca s 30:28. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena, saj so v drugem polčasu vodili z rezultatom 13:8. (na sliki strel novega igralca Voglerja pred nasprotnikovim golom)
Elektra—Zlatorog 92:89
V 7. kolu prvenstva so košarkarji Elektre doma premagali ekipo Zlatoroga z 92:89 (48:44) in tako z osmimi točkami ostali na drugem mestu. Domačini so imeli igro v svojih rokah in so v začetku drugega polčasa vodili že z 59:46, nato pa, kot že večkrat v prejšnjih kolih, napravili nekaj nepotrebnih napak in gostom celo dovolili, da so povedli z 88:87. V zadnjih minutah so le zaigrali bolje in zasluženo zmagali. Najboljši v domači vrsti je bil Lipnik, zadovoljili so Caj-ner, Rotovnik in Gaberšek, slabo pa so zaigrali Janič, Dumbuya, Kitak in Breznik. Upajmo, da bodo košarkarji Elektre v prihodnje številne navijače zadovoljevali tudi z dobro igro, ne le z rezultati. V prihodnjem kolu bodo igrali v Trbovljah.
Proti Zlatorogu so nastopili: Sevšek, Gaberšek 8, Lipnik 16, Kitak 6, Pečovnik, Dumbuya 8, Janič 9, Cajner 13, Breznik 26, Rotovnik 6, Ocepek in Plešej.
Polzela—Elektra 68:87
Kadeti Elektre so tudi na gostovanju na Polzeli osvojili obe točki. V mrzli in neogrevani telovadnici so domačini do 8. minute vodili, potem pa so Soštanjčani le zaigrali bolj zbrano in so ob polčasu že vodili za 13 točk. V drugem delu igre so nato le ohranjali razliko. Zaradi petih osebnih napak sta morala najprej z igrišča Mrzel in Brešar, v 34. minuti pa še Ocepek. Zaradi tega so seveda dobili priložnost manj izkušeni igralci in so svojo nalogo zelo dobro opravili.
Nastopili so: Pinter, Mrzel 19, Gojevič 12, Oman, Vinkovič 29, Ocepek, Vovk 19 in Brešar 8.
Matjaž Letonje
Pionirke Velenja le pete
Preteklo nedeljo je bilo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju finale prvenstva SRS za starejše pionirke v rokometu. Na njem so nastopile najboljše ekipe s Primorske, Gorenjske, poleg teh pa še rokometašice Velenja, Novega mesta, Olimpije in Drave. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini.
V	skupini A, kjer so tekmovale rokometašice Dupelj in Burje, so Velenj-čanke osvojile tretje mesto, v skupini B pa so bile prve rokometašice Novega mesta.
V	finalnem srečanju so igralke Dupelj premagale rokometašice Novega mesta in tako osvojile prvo mesto, velenjska dekleta pa so se za uvrstitev od 5. do 6. mesta pomerile z ekipo Drave in zmagale z rezultatom 18:14. Ob koncu so bile pete.
Pionirsko občinsko prvenstvo
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje je sredi meseca pripravila občinsko prvenstvo v rokometu za mlajše pioniije in mlajše pionirke. Pri pionirkah je bila najboljša ekipa ŠŠD Bibe Ročka, za njo pa so se uvrstile ekipe SŠD Borec z osnovne šole Veljka Vlahoviča, ŠŠD Bratov Mravljakov. ŠŠD Lignit z osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda, peto in šesto mesto delita ŠŠD Antona Aškerca in ŠŠD Rudar z osnovne šole Gustava Šiliha, sedme pa so bile pionirke ŠŠD Bratov Letonje.
Končni vrstni red pri pionirjih je bil naslednji: ŠŠD Rudar, ŠŠD Biba ROck, ŠŠD Anton Aškerc, ŠŠD Borec, peto in šesto mesto pa sta si razdelili ekipi ŠŠD Bratov Mravljakov in ŠŠD Lignit.
Namizni tenis
Nadaljevanje občinske lige
V občinski ligi v namiznem tenisu bodo i. decembra ob 18. uri v Rdeči dvorani odigrali tekme 1. kola v 1. skupini in zaostala srečanja 1. kola v drugi skupini.
Društvo invalidov
Občinsko strelsko tekmovanje
Društvo invalidov občine Velenje bo v torek 3. decembra od 16. ure dalje pripravilo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško.
Tekmovanje bo na strelišču strelske družine Mrož na Tomšičevi cesti, želijo pa si seveda čim večjo udeležbo.
Ljubno—Partizan Vič 3:2
V slovenski odbojkarski ligi so igralke Ljubnega doma tesno, vendar zasluženo premagale ekipo Partizana Vič, kar je v boju za najboljša mesta na lestvici še kako pomembno. Rezultat je bil 3:2 (1,-4, 10,-3,7). Gostiteljice so bile zlasti boljše v polju in na mreži. V prihodnjem kolu bodo odbojkarice Ljubnega gostovale v Mežici.