#
9


: 



1

@e v materinem telesu si me vzljubil,
moj zarodek so zibale Tvoje dlani.
Zato sem lahko `ivela.
Potem sem Te iskala v mrzlem svetu.
Nisem vedela, koga ljubim;
nisem vedela, kje si.
Klical si me z bleš~avo rose,
z globino neba, zlatom zarje;
»Hvala za vso to lepoto«
je bila moja prva molitev.
Kon~no sem sre~ala Tvojo Besedo
in moje srce je vz`ivelo.
Spoznalo je: Ti si bil,
ki si neko~ mi rekel »@ivi!«
Zdaj celiš vse moje rane,
moje dneve nasi~uješ z mirom,
~aša odrešenja je prepolna.
Hvaliti Te ho~em in slaviti Tvoje ime!
/01
%(4
5

	






9


21 
Lahko mol~iš.
Lahko izpustiš mojo roko,
odvrneš pogled.
Da le smem biti tu,
biti Zate.
Lahko mi podreš
moje stolpe,
kadar se trudim do Tebe,
pa ne vidim,
da si `e tu.
Le `ejo po Tebi mi pusti,
da Te ne zgrešim
v brezpotjih sveta.
Ta `eja je ka`ipot
Tvoje Ljubezni.
 #
9


@



Z •ejo me obiskuješ, Gospod.
»•ejen sem,« si rekel takrat
pod pljunki, udarci,
posmehom, sovraštvom, …
A Tvoj pogled – Ljubezen sama,
usmiljenje in odpuš~anje –
kako je mogel ostati sam?
@ejen si bil ljubezni,
uboge ~loveške ljubezni –
o, nedojemljivi, Ljubezen Ti sama!
Z Magdalenino `ejo v vrtu
si se od`ejal takrat;
zdaj tako iš~eš mojo.
Tvoja `eja je moja dediš~ina.
	






9


/

 
!

Daj mi ~ist pogled, Gospod,
zdaj naj se veselim lepote s ~istim srcem.
Ne daj, da govorijo v meni `alost,
strah in zapuš~enost,
ki ho~ejo se polastiti in zgrabiti.
Saj Ti sam si mi dovolj;
potešil in pomiril si mojo dušo.
Zdaj se ho~em veseliti
lepote in dobrote s ~istim srcem;
naj bo ljubezen radost in svoboda.
 #
9


A




Peljal si me na goro
in me spremenil.
O, moj Bog, skozi Tvoje o~i
so vsi ljudje bratje in sestre!
S Tvojo ljubeznijo 
jih zmorem ljubiti.
O, radost in svoboda!
 
Zakaj sva odšla z gore?
Veš, te`ko je zdaj
v mojem mo~virju.
Ostri drobci, odsekani kriki,
zdrobljen svet ...
A na goro ... le Ti poznaš pot.
 
Vem, neko~ me boš spet peljal tja.
Tam imaš zame pripravljen dom.