56 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 5. dan t. m. je zbornici poslancov gospod minister dnarstva naznanil, da se bo pri manj kava (^deficit) državne kaše za letošnje leto od 110 milijonov na 95 milij. znižala; ker pa se ta primanjkava ne more več to leto odpraviti, tedaj — je rekel — mora vlada za to skrbeti, da se zgodi v prihodnjem letu s tem, da se uravna dolg pri banki in zboljsa dnarna veljava (valuta) in da se poviksajo nekteri državni dohodki, namreč cena kuhinske soli naj se za vsak cent poviksa za 1 gold., tedaj za funt po krajcarji; to utegne državni kaši donesli 10 milijonov gold., — poviksa naj se tudi tarifa za cuker iz pese in štempeljska tarifa; to skupaj utegne spet znesti 6 milijonov; — razun tega naj se poviksajo tudi zemljišni, hišni in drugi naravni davki za 16 milijonov; — vse to bi skupaj zneslo 32 milijonov gold. Vprašanje je sedaj: kaj bojo poslanci k temu ministrovemu predlogu rekli in ali ne bojo nasvetovali družin pripomočkov, da se iz dolgov izkoplje država, česar vsak pošten državljan želeti mora, čeravno bo menda malo takih, ki deželo svojo dobro poznajo, da bi z dobro vesljo zagovarjali novikšanje davkov. Namesto soli naj se poviksa cena tobaka , kteri ni nobenemu človeku živež; namesto višega zemljišnega in hišnega davka naj se vpelje davek na take stvari, ki spadajo v nepotrebne giz-davosti (^Luxusgegtn*tande); naj se obloži kapital z večini davkom itd. — V ravno tej seji je gosp. Čeme predložil prav potreben nasvet, naj se v dnurslveni odbor izvolita dva poslanca iz Gorice in Istre; al večina državnega zbora je odbila to pravično zahtevo. — Go^p. dr. M 6 rti je podal zboru predlog: naj se dovoli vsakemu advokatu biti, ki ima lastnost za to. — Veliko več kot državni zbor obrača vse oči na se velika nesreča, ki je po po vod nji čez več predmestij dunajskih prišla, kakoršne tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Po deževji prve dni tega mesca in tajanju snega je na-rastla Donava pa tudi nek sicer mul potok tako, da je groza bilo. Troje pred mest j na levi obali Donavi sloji v vodi; nadloge prebivavcov, kterira tudi živeža manjka, so strašne. Gosposke pomagajo kar morejo; cesar sam obiskuje vsaki dan nesrečne kraje in deli podporo siromakom. Bati se je, da ne bi marsikaka hiša, po vodi spodkopana, se ne podila. Cez povodinj pa je prišla sedaj zmrzliua. Res je revšina, da Bog pomagaj; zraven pa se bolezni toliko, da so vse bolnišnice polne. — Ministerski ukaz od 6. t. m. oklicuje, da se bojo za laške dežele (lombardo-beneške) našega cesarstva posebni novi krajcarji (soldij in polsoldi kovali in zato bojo naši sedanji krajcarji in polkrajcarji tam ob veljavo prišli. — Tako borno menda dobili spet novih krajcarjev dovolj, ki so nam že zlo zginili. — Tukajšni odbor „za besede" naznanja , da letošnji veliki slovanski ples bo 17. dne t. m. Cisti dobiček iz tega plesa namenjen je^utemeljenju slovanske č i ta v niče na Dunaj i. Hrvaško. Iz Zagreba. Naša dvorna kancelarija se krepko potegujeta za to, cesar tudi ves naš narod želi, da/ pride vrhovna soduija vv Zagreb. — Na Reki. Citavnica tukajšna bo napravila večerne zabave 20. t. m. in 2. dan p. m. (_Srčna hvala za povabilo prijazno. Cit. ljublj.) Slavonija. Iz Zemuna 6. febr. se piše v „Ost und West", 5?da so nemški igravci tukajšnega gledišča, ki so pred nekimi mesci le-sem prišli, v velikih nadlogah, ker je gledišče vedno prazno bilo; sedaj bi radi odšli, pa ne morejo, ker jim dnarja na pot manjka. Revežem pomagati je narodni odbor napravil srbsko igro in dohodke daroval tem siromakom. Tako Srbi kakor vsi Slovani kažejo, da so prijatli nemškega naroda, pa ne centralistične levice dunajskega državnega zbora." Ogersko. Iz Požuna se piše, da veliko vasi na otoku Čalokežkem (^Schiitt) je vtopljenih, in da je ljudstvo v strašnih nadlogah. V Gutoru so ljudje bežali na drevesa; veliki župan jim je po parobrodu poslal živeža. — Dav-kovska deželna gosposka terja z oklicem od 7. t. m., naj se od raj ta davek za 3 mesce naprej , sicer se bo izterjevanje z vso ostrostjo začelo. Cesko. Iz Prage 8. febr. Tudi pri nas so povodnje grozno škodo napravile; danes berač za beračom stoji pred durmi, iz dežele pa se veliko sliši o tatinstvu in roparstvu. Laško. Iz Rima. Prve dni tega mesca je bil nek visi duhoven iz Torina pri papežu. Sv. oče so mu veleli, naj jim vse pove, kar mu je minister Ricasoli sporočil. Molče so poslušali papež dolgi govor višega duhovna. Po končanem govoru molče oče papež še zmiraj; tudi prelat umolkne. Oba sta tiha. Potem vpraša duhoven, kakošen odgovor naj nese domu v Turin? Sv. oče vstanejo s stola in rečejo: „IVobenega". — Tako je bila audiencija končana. Rusko. Iz Petrograda. Tudi rusovska vlada je storila o očitnosti eno stopnjo naprej. Razglasila je stan državnih dohodkov in stroškov, kteri kaže, da v primer z drugimi državami rusovske financije dosti dobro stoje; brez novih davkov misli si vlada dohodke državne povikšati. Turško. Iz Carigrada 2. febr. Naša armada je v strašnih nadlogah; nektere krdela že 13, nektere celo 20 do 25 mescov niso nobene plače dobile.