nlflfan« r rdtcrlirt. Leto XIII., štev. 293 Ljubljana, sobota 24* decembra 1932 f Tltffi Upr«vuiStw>: L-jtiDijana tCn&fljeva ulica & - reseton St. 3122. 3123, 3124 4125 312« ILtiserata! oddeieic: L.jub!jana Selea. OU1VOV8 Ui a - Trn 3492 24»2. Poamfciica Maribor: CJospuska uil. ca Vtev 11 — Telefon št 2455. Pooružmca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon St 190 IrtaCuni pri p^ št ček zavodih: LJubljana št 11 842 Praga čisto 78.180, st i os 241 Naročnina cnasa mesečno Uio 25.—. Zs tnoremsTvc UITI ♦O.— U revimStvo: LJubljana, Kna/ijeva ulica 6. Tele. fon SL 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica IL Teieion Št 2440 Ceile. Kocenova ul. 8 Tel St ]90 RoKopiai se ne »racajo do tanni — Oginjffl Današnja, božična številka »Jutra« obsega 32 strani z raznovrstnim zanimivim in aktualnim gradivom ter mnogoštevilnimi ilustracijami. Med drugim prinaša na 21. strani običajno božično nagradno uganko za mladino, ki vzbuja vsako leto toliko zanimanja med našimi mladimi prijatelji. Prihodnja redna številka »Jutra« izide v sredo, ponedeljsko »Jutro« pa to pot izjemoma v torek. Prav srečne božične praznike vsem našim naročnikom in čitate-Ijem, dopisnikom in inserentom! Brezuspešna italijanska prizadevanja za ©dtuptev Ru- mumje Mali antanti — ©nlklonfene italijanske zahteve za obnovo prijateljske pogodlbe Bukarešta, 23. decembra. AA. Vprašanje italijansko-ruinuiiskih odnošajev bo prišlo prihodnji mesec v akutni stadij. Takrat bo namreč treba o-bnoviti prijateljsko in spravno pogodbo, sklenjeno med Italijo in Rumunijo 1. 1926. ki je že potekla, pa sta jo potem obe državi podaljšali do 18. januarja 1933. Nedavna pogajanja za podaljšanje pogodbe so se izjalovila zaradi zaprek politične in gospodarske narave. Italija .ie hotela namreč v pogodbo vstaviti klavzulo v nevtralnosti za primer, če bi se katera izmed pogodbenih držav zapletla v vojno. Rumunija pa je izjavila, da je ta klavzula nezdružljiva z njeno politiko nasproti Mali antanti. Ker se je Italija čutila zapostavljeno tudi s trgovinsko pogodbo med Rumu-rrjo ;n Francijo je zahtevala od Rurnu-nije kompenzacij, ki pa jih Rumunija ni mogla dati. V preteklih mesecih ne samo da ni bilo mogoče odstraniti nobene izmed navedenih težav, temveč se je stvar še zaostrila. Nedavno so se namreč v Bukarešti zopet izjalovila pogajanja za zaključite v konvencije o rumunsko-italiianskih kompenzacijah, ker .ie Italija vztrajala na svoji zahtevi, naj pride v pogodbo klavzula o nevtralnosti. Te?;a pogoja pa vlada Mama prav tako noče sprejeti, kakor ga je odklonila Voevcdova vlada že meseca inlija. Ru-munska vlada stoji namreč na stališču, da j« ta klavzula očitno naperjena proti Mali antanti. V Bukarešti so tudi hudo osiovolje-ni zaradi revizionistične politike Rima, ki se je d osebno jasno pokazala ob obisku madžarskega p r emu e rja Gom-bosa v Rimu. Politična krogi so zato trdno prepričani, da bo romunska vlada kljub temu, da utegne Italija do skrajnosti vztrajati na sprejetju klavzule o nevtralnosti, ostala zvesta svoji tradicionalni politiki od strani Jugoslavije. D ^otf reviziji imrovniii pogoc Predsednik rcimimske vlade o revizijonističnih zahtevah in pravičnosti mirovnih pogodb Bukarešta, 23. decembra. AA. Odgovarjajoč v zbornici na Jorgovo interpelacijo, da je treba energfno nastopiti proti revizionistič-ni propacandi. je imel predsednik vlade Maniu govor, ki mu pripisujejo tem večji pomen, ker sa je imel neposredno po sestanku Male antante v Beogradu In predstavlja mnenje celotne Male antante o zahtevah po reviziji mirovnih poe oodal nekemu francoskemu novinarja izjavo o aktualnih vprašan iih. O ukinitvi prohibicije je izjavil, da bodo njene posledice predvsem le. da se bodo prihranki zelo zvišali. Zvišali se bodo tudi dohodki, ker predstavlja svobodna nrodaia alkoholnih pijač dejansko nov vir dolied-kov. k; bodo omogočili, da se uravnoteži ameriški državni proračun. 0 ameriških carinskih tarifah je dejal, da bo uvedel take postavke, ki bodo ameriškim proizvajalcem omogoč le vzdržati inozemsko konkurenco. O vojnih dolgovih je poudaril, da se mu zdi zelo pr;merno. če more dolžnik ob vsakem času govoriti s svojim upnikom in mu dopovedat, kakšne so nov« razmer 3 n lesovih odiicšajev. Upnik mora biti pristopen in mora v svojem lastnem 'nterem snre-tti svoiega dolžnika blagohotno s spoštovanjem in simpatijo. Ameriška zalivala Herrietia Pariz. 28 decembra č- Ameriški poslanik E Ige ie včeraj posetil bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota ;n mu izrazil zahvalo ameriške vlade za »i^govo zadržanje v francoskem parlamentu gl=»de na vprašanje vojnih dolgov Herriot je Ei-gea zadržal 20 minut v prijateljskem razgovoru. Edge je izrazil upanje ameriških krogov. da se bo Herriot prej ali slej spet vrnil na Quai d'Oreav. Dopisnik ?>Petit Journala' poroča iz N'ce, da je imel guverner angleške Narodne banke Moniagne Norman, ki se ecdai mudi na Ažurni obali, dva dolga razgovora s 1'oin-carejem. Odssiev v tiski, Newyorit, 23. decembra, r. Odklonilno stališče, ki sra je zavzel Roosevelt glede Hoovrove akcije v vprašanju vojnih dolgov. tolmači ameriški t:sk kot dokaz, da hoče Roosevelt docela prelomiti z dosedanjo Hoovrovo »evropsko« politiko ter iti svoja Dota. Listi poudarjajo, da se ie pokazalo nasprotje med obema predsednikoma v teku zad- ':h razgovorov tako očitno, da se more govoriti o popolnem prelomu. Tega tudi ne prikrivajo nit: več vladn: krogi. Vse do zadnjega so poizkušali pridobiti Roosevelta za Hoovrovo stališče ter s posredova-iiem zunanjega min stra St:m-soni dotrti od Roosevelta pristanek za to, da b; osta;a komisija, ki io namerava imenovati Hoover. v fun.kc:ii tud; še po nastopu Roo«eve'ta. Roo*seve!t pa ie to odloč- no oarvioni: ter spor" da ne želi o tem noben h razgovorov več. Iz njegove okoli-ct zatriuieio. da ima v glavnem že pripravljen načrt za ureditev vprašanja dolgov. Razgovori o tem pa se bodo Dričeli šele potem, ko bo rsstop-il srvoie predsedniško mesto. Te mformacije potrjujeta t"di vedno dob-o informirana »New York Times« in »Herald Tribune«. k: naglašata, da pomeni to resen pre'om med obema predsednikoma ter da so njuni razgovori končali v hudi disonanci. Dncoarja P© obširni razpravi je poslanska zborsilsa s 379 proti I&& glasovom izrazila Bsnecjsrfevi vladi zamonieo Pariz, 23. decembra, d. Po prečita:-,ju vladne izjave na snočaji seji poslanske zbornice, s katero se ;e predstavila zbornici Boncourjeva vlada, se je takoj pričela debata. Za komunističnim pos.lan.cem Do-ritom, ki je napadat vlado in predlagal nezaupnico, je govorilo več poslancev vlad* ne veoine ki so odobravali program vlade in izražali Boncourju popolno zaupanje. Nato je prišla k besedi desničarska opo-zdciija Prvi je govoril polkovnik Fabry, predsednik vo;aške komisije, kj je v svojem govoru ostro napadel politiko Nemčije in stavil ministrskemu predsedniku vprašanje ,ah hoče sedanja vlada v Ženevi nadaljevati politiku, ki sta jo pričela Tar-dieu in Herriot, to ie polit Lo varnosti, ali pa se namerava prodati »ocialistom ter kreiniitn na druga pota Govornik je opo» zarjal na to. da Nemčija že dolgo časa krši vojaške klavzule v^rsajske mirovne pogodbe in odločno zahteval pojasnila, kake korake namerava storiti vlada, ako bo Nemčija šle še dalje »n se pričela oboro-ževaiti. kakor se je to že ponovno nanašalo z merodajne nemške »tiranu. Slifno ostro je govoril tudi bivši minister Louis Marin. Debata je dosegla svoj višek, ko je po govorih poslancev posameznih skupin ponovno povzel besedo mira istrski predsed* nik Paul Bon00ur ter v tlioro tričetrtur« nem govoru podrobno razložil stališč« vlade v vseh aktualnih problemih sodobne notranje ui zunanje politike. V svojem govori; se je zlasti dotaknil vprašanj, ki st« sprožila Fabry in Marin ter naglašal. ia je trdno odločen ostati zvest levičarski večini, ki je ;magala pri zadnjih volitvah. Opozarjajoč na finančni pouožaj države, ki se od dne do dne poostruje. je zavračal napade na razorožitveno politiko vlade ter poudarjal da je zelo nevarno presojati ženevsko resolucijo petih velesil izločeno iiz celotnega problema. Glavno vprašanje je, ali je povratek Nemčije v Ženevo koristen in potreben. Tn vprašanje se mora 9 stališča miru na vsefc način potrdit", Resolucija petih velesil je rešila razorožitve' no konferenco pred neizbežnim fva.-ikom teir je povečala izgiede na uvedbo splošne oboroževalne kontrole, če z nacionalistične strani opozarjajo na to, da Nemčija neprestano krši določbe mirovne pogodbe, je treba na drugi strani upoštevati, da obstojajo določbe, ki se polagoma krči.jo ;n bodo morale s časom izginiti. Svoječasni kontrolni sistem v smislu mirovne pogodbe se je moral opustiti, ker je bi'i zgnajen na nasilni politiki. Ta kontrola pa tudi ni t-m komur koristila Le splošna kontrola nad oboroževanjem more prepreo;ti nadaljnje oboroževanje. Ministrski piedsedn k je nato (menil problem vojnih dolgov ter je naglasuI. da bo vlada dosledno upoštevala stališče, ki ga je zavzel parlament, k«r pa je seveda ne bo oviralo, da ne b: nadaljevala razgovorov in pogajanj za ureditev tega varnega problema Pri bodočih pogajanjih z Wash ing tonom bo vlada v skladu skleni zbornice odklon la nadaljnja plačila ter se zavzela za sklicanje m^dizavezniške konference. Ici naj to vprašanje uredi. Pred prehodom na glasovanje je v ime-nu socialistične frekoije izjavil Leon Blum, da bodo socialisti glasovali za vlado V enakem smislu je podal izjavo tudi zastop« nik radikalne stranke Pri nato sledečem glasovanju, ki se je vršilo že pozno v noči, je bila vladi s 379 proti 166 glasovom izražena zaupnica, 61 poslancev se je glasovanja vzdržalo, 8 pa jih je bilo odsotnih. Proti vladi je glasovalo 12 neodvisnih, 39 članov republikanske ziveze, med njimi Marin, 25 levičarskih republikancev, med njimi Flandin. 33 republikancev sredine, med njimi Paul Revmund ia Tardieu 18 pos'ancev republikanske soc alne skupine, 6 republikancev, 1U komunistov in 13 članov raznih manjših skupin. Pariz, 23. dec. AA. Finančni odbor poslanske zbornice se je popoldne sestal na sejo, rta razpravlja o načrtu začasnih dvtu najstin. ki je bil dopoldne razdeljen med poslance. Odbor bo zaslišal tudi finančnega ministra Cherona. Zopet katastrofalni požar v Tokiu Tokio. 23. dec. o. Že v tretjič v teku nekaj dni je prišlo v glavnem mestu do strašne požarne katastrofe, ki je kolikor je dosedaj znano, zahtevala tudi 15 smrtnih žrtev. Davi je v delavskem okrožju iz bruhnil požar, ki je vpeoelil skoraj ves del mesta. Mnogo lesenih hiš še vedno 20^^ ne da bi bilo mogoče požar lokalizirati Pogrešajo 30 oseb, med niimi 15 otrok Mislijo, da so vsi našli smrt v nlamenih. Mnogo oseb s hudimi opeklinami so morali nemudoma spraviti v razne bolnišnice. Požar je povzročil vel k o paniko, ker te večina prebivalstva še spala in se je požar zelo hitro razširil. Prebivalci uničenega dela mesta so večinoma siromišn-' korean-delavci. Večina od njih je rešila le golo življenje. Vsi gasilski oddelki iz Tokija so morali prihiteti na kraj požara, vendar Da so se morali omejiti samo na to da preprečijo razširjenje požara na ostale dele mesta. Gasilci so mogp le s težavo priti v goreči del. ker so bile ceste polne beguncev. Poleg te?a je gost d'm otežkočal delo gasilcev. Mnogo gasilcev je b;lo deloma hudo ranjenih ter so jih morali prenehati v bolnice. Trmla. ki so iih dosedaj našli, so ponolnoma zoglenela. Polici-je okoli gorečega dela mesta postavila kordon Ce^te v sosedne dele mesta so polne beguncev V bolnice š»* vedno prinašajo ranjene prebivalce in s^«;lce. Zdravniki so brez odmora mi delu. Vlada je poslala na pomoč turt' vojaštvo. Osnov?!1}" Holi?* šnar«;ke levice Madrid. 23 AA Levl*ars*e skuni- 'ie so sU-!eni'e zvezo 7vezi sp n'so prikilju-6ili edino ie Lerrouxovj radikali. Božično zatišje v Beogradu Beograd. 23. decembra, p. V prestolnic* ie že danes zavladalo pravo božično razpoloženje. Senat in Narodna skupščina sta že pred dnevi zaključila svoie zasedanje, danes pa so se pričele božične počitnice tudi na vseh šolah. Vlada je imela dopoldne še sejo ministrskega sveta, popoldne n zvečer pa so ministri večinoma odpotovali na svoje domove, da prebijejo božične praznike v krogu svojih rodbin. Tudi mnogo uradnikov v ministrstvih se odpravlja domov. Drevi krene iz Beograda velika skupina ;z'etnikov v Slovenijo. Za ;z!et. ki ga ie organiziral »Putnik« se ie prijavilo nad 300 ljud\ Posetili bodo zlasti Gorenj-~vo in nekatere druge kraje. ČsL podanik dr. FHeder o Mah" antanti Zagreh. 23. dccembra n Za božično številko »Novosti« ie naf)i«al češkoslovaški poslanik dr Flieder članek nod naslovom »Mala antanta je vzor mirnega sodelovanja med narodi«. V članku pravi med drugim: Želimo in nadejamo se trdno, da bo bližnji božič vpFval na zavest vse Evrope in da ho opomnil vse narode, rfa ;e ekraint čas mi«l?ti na utrditev miru. zhrati vse. kar iih druži in izloči-" v«e. kar iih razdvaja. Sodelovanje Jugoslovenov in (Vhoslovalov ie v tem pogledu popolno. Kaže se rlasM v Mali antanti. ki je prav' «<>dai z učvrstitvijo svoje organ-'t"""'ie utonila v novo ^.i^o svoiega r^rvoia M.ila anta-n"« ie vror miru in sodelivnia med narodi obenem pa jamstvo proti vsem nevarnostim. Ljudem, ki so dobre volje! Božični kiie »Mir ljudem, ki so dobre volje« bo tudi letos tesnobno odmeval v človeških srcih. Že drugi božič je zatekel skoraj vse narode sveta sredi gospodarskega razdejanja. Zastoj v obtoku gospodarskih dobrin, finančne težko če zasebnega in javnega gospodarstva, brezposelnost in vedno večja beda — vse to so značilni znaki docela izrednega časa, ki bi ga lahko primerjali z vojnimi razmerami. Tem tolikokrat ugotovljenim dejstvom se pridružujejo še drugi zapletljaji. Leto, ki sedaj izteka h koncu, ni prineslo pričakovanega olajšanja mednarodne napetosti. Razorožitvena konferenca se je od-godila s papirnatim sporazumom, ki je stvarno skoraj brez pomena. Na vsej evropski celini se čutijo posledice politične napetosti v Nemčiji, ki otežkoča pomirjen je sveta in se vrača k vsem onim geslom, ki je ž njima stopila v svetovno vojno 1. 1914. Če še pripomnimo, da nekdanjo dunajsko spletkarsko politiko vprav presenetljivo natančno posnema današnji " in da neprestano rožljanje s sabljo nikakor ne napoveduje skorajšnje konsolidacije Evrope, smo poudarili še drugo skrb, ki poleg gospodarske krize tare ljudi. Vsi bi si hoteli ob teh častitljivih praznikih povedati kaj lepega in dobrega, toda za sedaj si hote ali nehote pripovedujemo samo o skrbeh in nadlogah. Eno je pri vsem tem gotovo: treba je vzdržati, zakaj take in podobne krize so le minljivi pojavi v dolgem življenju naroda. Nesporno je, da posameznika zadenejo bolj ali manj mučno in trdo preizkušajo njegove živce. Od povprečnega človeka, ki je preživel svetovno vojno in ki se je utrudil v današnji neizprosni borbi za obstoj, ne moremo zahtevati jeklenih živcev in ga tolažiti z lahkotnim optimizmom. Toda z vso pravico sme narod zahtevati tudi od njega, da vztraja v razmerah, ki so nam vsiljene po mednarodnem položaju, in da podpira one, ki hočejo zlomiti in premagati ta opasni pritisk ter — kolikor le mogoče — obvarovati narod škode. Mogoče so razlike v presojanju zapletenega položaja v današnjem svetu. Mogoče je smatrati krizo za konjunkturni pojav, ali pa za globoko segajoči strukturni razkroj. Mogoče je videti v očitnem naraščanju imperializma in vseh drugih nevšečnih pojavov, ki ne obetajo človeštvu nič dobrega, le zadnje posledice velike vojne, ali pa znak težke umstvene in nravne krize, ki bi zahtevala popolno preobrazbo današnje kulture. Mogoče je postaviti sto različnih razlag in misli, biti optimist ali pesimist, toda ni mogoče verovati v čudežno, naglo in popolno rešitev vsega, kar nas danes tare in žuli. Naj bi se svet še tako zasukal in spremenil. bi vsaj za sedanja pokolenja ostalo Čehi in Nemci v luči statistike bt)—Praga, 21. decembra. češkoslovaški statistični urad je začel objavljati vsestransko obdelane razultate zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno 31. decembra 1. 1930. Doslej so prišli v javnost podatki o stanju populacije v nekdanjem kraljestvu češkem brez Moravske, šleaije, Slovaške in Podkarpatske Rusije. Za primerjavo je urad dodal novim rezultatom številke iz prošlih desetletij, počenši z 1. 1S80., ko so v Avstriji prvič šteli ljudi po občevalnem jeziku. German>izatorska avstrijska vlada je prištela vse Čehe, nastanjene v nemškem industrijskem ozemlju, za Nemce in po tej ugotovitvi odbijala upravičene želje češke-ga življa po svojih šolah. Kot zanimivost iz 1. 1880. je treba navesti, da se je obče-valnemu jeziku odiočno postavila po robu dunajska »Neue Freie Presse«, kj se je bala, da bodo razkropljeni Nemci tako prišli ob svojo narodnost, potolažila pa se je kmalu, ko so jo prepričali,- da je talnico v zavodu Sv, Jožefa v Ljubljani.. 50 milijonov je namenjenih za prehrane, od t«rga 5 milijonov za prehrano tistih ubožcev, ki slone na ramah občin ali drugih dobrodelnih ustanov in si ne morejo sami prislužiti kruha, tudi če bi se jim prožila prilika za to. 10 milijanav od te vsote pojde preko banekih uprav v industrijske centre za prehrano nezaposlenih delavcev, 35 milijonov pa bom uporabil preko banskih uprav za javna dela, pred vsem v tistih srezftt, ki so MM posebno oškodovani po suši, toči, kofcfflfflcah ali fcakršnfhkoM vremenskih nesrečah. Ban-ske uprave so po svojih teh. oddelkih Se določale za vsak srez po nekoliko nujnih jaivnfh ded. Pred ^esn gre ia popravila občanskih cest in za regulacijo potokov: ponekod so predvidena tucfi manjša jasusevataa dela. Ta vsota res ni velika, toda če se pametno razdeli in vtsitno uporaba, bo mogoče žarjo dati v potrebnih arezih toliko zaslužka, kolikor g» je neobhodno potrebno za preživlja-nje najboij bednih nezaposlenih. Nekaj b48 In ^10 zvečer Telefon 2124 „MARGO" slad v koščkih (ne zamenjajte z manj vrednimi ponaredbami) je naj* boljše sredstvo proti kašlju In hripavosti ter je izvrstnega okusa. 13221 Pri nakupu parite na zaščitno znamko ..MawoM. Župan dr. Dinko Puc: Stric z milijoni Razpoloženje je danes pri nas tako, da vedno čakamo na strica z milijoni, ki ima priti od nekod, da nas reši iz težavnega položaja. Toda strica ni in .ni in mi upamo na jutri in prihodnji teden in bodoči meseci, a pri tem postajamo vsak dan malodušnejši in nezaupljivej-ši. Najobičajnejša posledica našega raz-mišijevanja pa je, da tečemo v denarni zavod, dvignemo svoj denar in ga držimo doma, kakor so ga hranile včasih neuke, stare ženske. S tem pa smo ravno napravili največjo pogreško, Izpodvezali smo naravni krogotok denarja ter s tem zavrli pot ozdravljenju razmer. Funkcija denarja je povsem siična funkciji krvi v človeškem organizmu. Centrala — srce — pošilja kri po žilah naokrog, kjer kri osveži celice, okrepi mišice, regenerira živce, poživi ganglije. Po napravljenem delu se vrača v centralo, da se znova povrne na svojo blagodejno pot. Kdor prekine to kroženje povzroči smrt organizma. Slično gre denar iz hranilnic na svojo pot. Posojilo omogoči zidanje stavbe, nakup strojev, zgradbo cest, kanalov, mostov. Ni se s tem novec izpremenil v zid ali kamen ali železo, prišel je le v roke stavbenika, zidarja, obrtnika, delavca, kmeta in trgovca. Svota, ki se je investirala, se je razpršila v nešteto drobcev, a je ustvarila pri tem nove dobrine in nove premoženjske objekte: hiše, industrije, šole itd. a je tudi izboljša vala vse panoge produkcije (n. pr. poljedelstva s stroji, gnojili itd.). A tudi razpršeni drobca prvotne svote pomenijo zaslužek za vsakega, ki jih je bil deležen, in tudi tu poživljajo življenje, ker omogočujejo nakup obleke, obuvala, živil, knjig, obisk kulturnih prireditev itd. Ta zaslužek se ne izgubi, kajti prej ali slej pride denar do nekoga, ki ga, če ne vsega, vsaj deloma pri-štedi in nese v hranilnico. Razpršeni drobci se zopet zberejo in čim so zbrani morejo nastopiti znova svojo blagodejno narodno-gospodarsko pot. To je normalni potek. Toda če se to kroženje pretrga, nastane nesreča. Če pa se to zgodi v času gospodarske depresije. ki ima druge vzroke, je nesreča lahko dvojna. Znak gospodarske depresije je običajno obilica denarja v denarnih zavodih, ki ga ne morejo nikjer plodonosno naložiti. Kljub temu pa, da smo v najtežji gospodarski depresiji, vidimo pri nas baš nasprotni pojav: denarja ni videti, ker se je skril doma. Strica z milijoni imamo tedaj v lastni hiši in velik del našega gospodarskega problema bo rešen, ako ga mobiliziramo v bodočem letu. Kroženje denarja je moteno. Nujno ga moramo spraviti zopet v red, drugače pacientu ne bo dobro. Zato imamo dve sredstvi: dvig konzuma in investicije. Štednja, M gre v sedanjem času za tem, da se čim manj konzumira, je škodljiva. Kdor more, naj kupuje, seveda pred vsem domače blago. Naj kupuje, kar hoče, samo da poživi konzum. Tudi tisti je v teh Časih manjši škodljivec v narodno-gospodarskem pomenu, ki denar zapravlja in razmetuje, kaknr tisti, ki ga hrani brezplodno doma. Zato ni nobene škode, ako se ljudje vese- lijo, obiskujejo javne prireditve, gledališča, kinematografe in tudi plese. Denar mora med ljudi, kajti s tem pomaga reševati krizo! To samo seveda ne pomaga. Konzum moramo dvigniti tudi z investicijami, pred vsem javnimi. Napačen je princip, da javne uprave v času gospodarske depresije ne smejo investirati. Privatnega zaslužka ni; če leži denar skrit v nogavicah in zasebnih blagajnah, če ni konzuma, ne more uspevati ne industrija, ne obrt. Brezposelnost se množi, trgovina peša. kmetski produkti gredo slabo v denar, — z eno besedo, nikomur ne gre dobro. Najslabše pa gre javnim upravam, občinam, banovinam in državam, ki ne dobivajo davčnih prihodkov. Kako bo narod plačal davke, če nima zaslužka? Stanje je vsak dan slabše, izhoda ni videti; samo čudež — stric z milijoni — nas menda lahko še reši! Rešitev je pa le velikopotezen državni investicijski program. Graditi moramo železnice, ceste, nafdpe, kanale, mostove, javne stavbe. Akciia mestne občine ljubljanske v zadnjih letih kaže, da je taka investicijska politika pravilna. Le na ta način smo doslej ušli Ljubljančani naihuišim posledicam svetovnega gospodarskega propada. V letih zadnje občinske uprave so bili v Liubliani investirani ogromna mili ioni iz javnih in privatnih sredstev. Zgrajenih je balo kanalov za okro? 30 km, plinovodov v dolžini okrosr 18 km. vodovodnih napeljav v dolžini okrog 35 km. električnih vodov okrog 140 km. Hiš je bilo pozidanih v zadnjih petih letih okroglo 900, dočim jih je bilo v prejšnjih devetih letih po prevratu pozidanih samo 427. Mostov in mostičkov (teh zlasti na barju) smo postavili 15, Zgradila se je carinarnica, šest tri-nadstropnih železničarskih hiš, ogromni kompleks Pokojninskega zavoda z nebotičnikom, Poštni čekovni urad, klavnica, tvornica za led; povečala se je elektrarna, gradi se Delavski dom, razširil se je tramvaj, regulirala sta se Grada-ščica in Mali graben, dočim je regulacija Ljubljanice v teku; tlakovale in regulirale so se številne ceste itd. itd. Z malimi izjemami so vse investicije ostale v domačih rokah. Pri tem pa se občinske davščine niso zvišale, ampak celo znižale! Tako smo vsaj za silo živeli. Toda tudi visoke davščine niso še nobenega naroda uničile, ako so bile uporabljene za to, da se je povzdignilo narodno gospodarstvo in da se je dal ljudstvu zaslužek. Če pa je gospodarsko življenje mrtvo, tudi nizke davščine ne prinesejo rešitve. Seveda: visoke davščine in gospodarski zastoj pa ne gresta v nobenem slučaju skupaj. Zato tudi našemu državnemu gospodarstvu ne bo ostala nobena druga pot. Mobilizirati je treba skriti in tezavrira-ni denar in ga uporabiti v investicijske svrhe. Čim bo začel krožiti, pride zboljšanje. Seveda je treba rešiti tudi vprašanje, kako mobilizirati ta denar. Toda tudi to vprašanje je resliivo, — če razumemo svoj čas in potrebe naroda. Za Jadransko stražo Jadranska Straža — ime — program! Skoro ne poznam društva, ki bi krilo že v sv>-jem naslovu, v svoiem imenu toliko sile in privlačnosti: saj ima tk> svoji zasnovi ^vzbujati ljubezen in zanimanje za najdražje in najdragocenejše, kar imamo: najvišjo estetsko in gospodarsko vrednoto obenem. Naš Jadran _ kdo se te vrednosti še ne zaveda? — Jadran — morje — to sta besedi, ki bi morali vžgat i srce slehernega Jugoslovana! Saj bi moral vsakdo od nas centi ono najvišje, kar nam je naklonila dobrotna usoda, — ono. kar je tolikim tam sredi celine odrekla! Koliko jih je med gorami in neskončnimi ravnnami, ki jim je to le v zlate oblake zidani grad, nedosegljiv ideal, — edino hrepenenje po skromnem okencu, skozi katero bi pogledali v svet. vsaj po skromni preseki preko srečnejših 9osedov, — še tako ozkem koridorpKU, skozi katerega bi vodila iz celine pot v morje, ki ie pot v — svet! Kakor jetniki v celici si mi zdijo- Nam pa ie položila blaga Sila. k' vodi usode narodov kraljevski dar pred no?e skoro vzdolž cele države: od Sušaka na tja do Ulčinia v ne-preg^dni dolžini tako pestro in raznoliko morsko obalo, spremljano od tiso? otokov, s sto in sto malimi fjord", kakor jih pozna v Evropi samo še Norveška! In razlila je preko nie toliko sonca, da stooaio vzpričo toliko biči oni mračni severni fjordi klinb svoi; vp. 1 čini in vse večii svoji d;menzi'|i v ozadje marsikomu, ki jih ie videl. Kdor se ie kdai vozil po našem morju, je občuti veličastje obeh velikih oblik silne naše skupne matere, združenih v eno: prosto brezbrižnost — sliko brezmejnosti in vsemi rja na eni strani, a na drugi sliko veli-častja mogočnega gorskega zidu. stremečega neposredno nad »Planinskim kanalom*, men-iajočrn se. sinjim, zdai ožjim zdaj širšim pramenom, v neskončnost navzgor-.. Malodane ves zapadni rob nase svete zemlje, v liniji lahnega navzven vzboeenega loka tone v poljubih morja. To je ravno pre-lest naše morske obale: naše morje tu še ni videti brezbrežno. Kdor se vozi po njem od Sušaka doli proti jugu. še nima vtisa njegove brezkonenosti: zdi se mu. da plove po velikem. dolgem iezeru, ki spremlja in obliva našo zemljo, ločeno od pravega daljnosinle-ga moria r>o go^ti. trdni, za oko skoro nepretrgani falangi naših otokov Le tu in tam kakor skozi ozka vrata, ti u;de pogled na zapadno stran v daljne morske daljave, ki iih niti np išče tvoie omamljeno oko. zroče v gole bregove, vanje vrezane zalive. Inke in lučice. rte in rtiče, čez katere je razlit čar sončne, a s;eer tako samotne pokrajine: zdai r>a zdaj se rx>'avi gmčica hiš. se zasveti v sončnem blesku skromen stolpič, večja na- selbina istobarvnega obiležja kakor breg sam, na katerem počiva tiho in pokojno. In ta čar ie razlit preko vse naše obale: preko tako zvanega hrvatskega Primorja od Sušaka preko vse Dalmacje, in doli preko obale Črne gore skoro prav tja do ustja Bojane. ki nam dela mejo med našo državo in Albanijo. Nekaj fatamorganskega plava nad vsem tem v tajinstveni paieolan odetim morskim obrežjem, ki mu tvori ozadje skrivnostna gorska pokrajina Velebita in drugih gora Dinarskega sestava. Vse se strne v sliko dveh v eno združenih kontrastov v prirodi. ki je ie samo ena velika skrivnost. Tn ta plava in gre preko vseh teh sto in sto velebitskih vrhov. sto in sto dolin in kotlin: vstajajo pred teboj in izginjajo vzdolž morske obale, vseskozi od Senia preko tihega Sv Ju rja r>a do še tišjega Jablanca tja do resnega Karloba-ga, in od Karlobas-a preko Lukovega in ie Dalmatinskega velebitskega Starega grada do soteske Zrmanie reke. ki se širi in oži t«r tvori svoja mala, rekel b'. polmoria. mešana s sladko vodo mogočne Zrmanje. Samo še ena slika ee more kosati s to. nam še tako malo znano okoli Obrovca in ki je za severno Dalmacijo to, kar je za iužno: Boka Kotorska! To že davno vf*do tujci, in danes stojmo r>red dejstvom da vso to krasoto poznajo bolje Nemci iz raiha in drugi, kakor mi sami... Kdo ve poleg krasote in veličastnosti slapov šib^niške Krke in evropske lepote Boke Kotorske za severni naš največji fjord. ki ga stvori naše morje z reko Zrman-io? In kdo ve. kol ko lepote kriie naša obala še dalie proti jugu od Boke Kotor^ke. kdo ooma oljčne gaje okoli Budve. naših malih Benetk, ko izginja vzpričo bujnega zelenja vsak spomin na Kras. v9e tiste — rekel bi — male intimne lepote ki so skrite v onem tako malo znanem delu naše obale med Srnoeorskim Barom in Ulči-njem? In vsej tel obali, ki jo žal i bog že poznajo tujci bolje kakor mi sami. temu morju, ki oliuska ob nie. je čuvar naša »Jadranska straža«, — pa ne samo čuvar, — ona jo mora v celoti in v vseh podrobnostih Sele — odkriti in odpreti — nam samim! Zato te »Jadranska 6traža« eno naših nalpomembnej-ših druftev. ki mu pomeni« njegovo ime že tudi njpgov ves — program: preko nJega ne more noben pravi Jugosloven. ki fe zaveda naše najvišje dobrine, pomena našeea moria i Nai ne ostane nobeno srce zaprto, nobena roka brezbrižna, ko pride v kratkem splošen poziv od »ega našega društva na mo-bilV»cJ?o w v obrambo in «"»»t>jinip našega — Jadrana! J. C. 0. predstavili s prvo letošnjo igro »Mala pevka«. V Zadružnem domu pripravljajo burko »Moč uniforme«, v Slomškovem domu pa veseloigro »Mlinarjev Janez«. Talijine umetnosti torej dovolj! Pa tudi ostalih prosvetnih panog ne puščamo čisto ob strani. Ciklus zimskih predavanj pri Sokolu je otvoril sodnik Ver-stovšek s predavanjem o denarstvu Delavski društvi »Svoboda« in »Cankar« sta priredili v Zadružnem domu dobro obiskan prosvetni večer, ki po svojem pestrem sporedu in dobri izvedbi še posebej zasluži omembe Sokolova akademija preteklo nedeljo je pokazala, da goji naše društvo vse panoge telovadbe z vnemo in dobrim uspehom. Na zimo se je poživil tudi šah. Klub. ki ima svoj lokal pri Cerovšku je nedavno otvoril svoj prvi klubski turnir v letošnji zimi. D3 se omogoči č'm več vežbanja začetnikom in šibkejšim šahistom bodo odslej igralni večeri razen ob sredah tudi še terpentinovo milo Velika tekma malih pevcev hvalijo le vredno vnemo udejstvujejo. Šcla.rska kuhinja, ki si je nadeLa nalogo, da v »im-skerr času nudi revnim šolarjem foplo kosilo in se vzdržuje le iz prispevkov dobrotnikov mladine, je v začetku decembi a zopet začela delovati Nudi dnevno nad 200 revnim šolarjem priprosto. a izdatno in sveže toplo kosilo. Vodstvu kuhinje se: je posrečilo dobiti v h'š; g Limerla na Cankarjevi cesti zelo primerne nrostore. ki so zaradi bližnje šole mnogo bolj pn-kladn- kakor do=edan" v Slomškovem domu. Krajevni odbor Rdečega križa ie tud; letos odloč'1 obdarit nai-notrehnejše šolarje z obleko in obutvijo Pokrer;l ie nabiralno akcijo ponnšene otroške obleke in nabral mnogo tega pri starših že odraslih otrok Večjo količino usnia je darovala tovarna usnja precejšen je tudi prispevek go«pe Woschnaggove wme. Obdarovan in Rdečega k--;/a bo deležnih letos okoli 2°0 otrok — Bodi še omenjeno, da narr bn slovo od starega let* zelo olajšano na SMvestrovem večeru v Sokol-skem domu Poskrbljeno je za izredno pester spored in bodo nastopili sami cxi-znani naši pevci, komiki in ig-alci Ljubljana, 23. decembra Mično razstavo, koncert in tekmo priredi o božičnih prazrn kih Društvo za varstvo in rejo ptic pevk v mestnem dek;iškem li-ceju na Bleivveisovi cesti. Gotovo jih bo zopet mnogo poselilo to prireditev, posebno pa ljubitelji pr.rode in ptic pevk. Nudiil se nam bo izreden užitek, saj bo pelo in tekmovalo 120 inbranilh in najiboljš:h rumeno-in zelenokrilih kanarčkov, žlahtnih vrvivcev, last naših odličn h rejcev iz vse dravske banovine. Razstava kanarčkov, žlahtnih vrvivcev bo na božič in na Štefanovo na ičceju. Vsi oni, ki te razstave iz kateregakoli vzroka ne bodo mogli osebno obiskati, a majo svoj radio aparat, bodo pa lahko male pevce posluišaii doma v topli sobi, saj bo ljubljanska kukavica iiz ljubeznivosti prenašala na božič ob 15. patje najboljših pevcev, ki bodo tekmovali za prvenstvo. Lahko se bomo torej tudi s posredovanjem m krofona prepričajo, kako zna biti kanarček zvest in dober svojemu redmiku in ljuibiteflju. čim jih bodo postavili pred mikrofon, že bodo ubrali — ampak čisto zaneslj vo — svoje mehke strunice, da bo zvenelo po etru daleč, daleč v svet. še eno lepo srtran ima ta razstava; prirejena je namreč v svrho, da se ob malenkostmi vstopnini nabere kaj dinarčkov za prehrano zunanjih koristnih ptic preko zime. Zato pa vsi, ki imate srce za ptičke, prav vsi na razstavo ':jer bo med zelenjem kijunček pri kiljunčku in bo iz vsakega zvenelo mehko, toplo — toplo, vsakemu prav do srca. Komur je pa sreča naklonjena, bo lahko dobiil kanarčka za 1 dinar. 2rebanih bo namreč 10 finih vrvivcev, ki jih bodo poleg vsega dela na razstavi žrtvovali iz samega idealizma do varstva ptic razstavljalci, da se nabere čim več v fond, ki je namenjen izključno le za prehrano ptic v zimskem času na prostem. Ugledna tvrdka Jos. Urbani č bo razstavila lepo in zdravo ptičjo krmo vseh vrst, veletrgovina z železnino Pr. Stupica pa lične ;n praktične kletke. ^Na razstavi bo imel predavanje na Štefanovo Ob 15. tajnik društva o boleznih, prehrani, petju in negi kanarčka sploh, nakar še posebno opozarjamo vse ljubitelje kanarčkov. Ptički vam kličejo: »Na svidenje ob božičnih praznikih na liceju!« J. K. Iz šaleške metropole Šoštanj, 23. decembra. Napačno sodi, kdor misli, da v Šoštanju spimo svoje zimsko spanje. O! Z zimo se je vse zasebno in društveno življenje preneslo med štiri stene in tu vre pojačeno dalje. Dramatsko sezijo je letos otvoril odsek Sokola, ki je ponovil z velikim uspehom opereto »Mežnarjeva Lizika«. Uprizoril je tudi spevoigro »Študentje smo«, tej bo pa sledila znana velszabavna opereta »Mamsell Nitouche«. Vaje za to opereto, ki obeta postati višek letošnje gledališke sezone v Šoštanju, pričneta orkester in di-letantje takoj po praznikih, tako da bo prišla na oder že februarja. Diletanti mestnega gasilnega društva so se nam tudi že je zobna pasta medicinskega pomena. Znanstveno je ugotovljeno: 1. da zobovje temeljito obeli na popolnoma neškodljiv način in ohranjuje usta v prijetni svežini; 2. da odlušči zobni kamen in prepreči njegove nove tvorbe; S. da nadoknadi zobno sklenilo; 4. da obvaruje grlo pred infekcijami, prepreči angino in obvaruje pred prehladom; 5. za obrambo proti tvorbi golše, proti škrofu-lozi, gnitju zob in proti poapnenju arterij take važen jod pa redno dovaja telesu v pravilnih dozah. JOD-KALIKLORA zobna pasta ne dobi v vseh večjih trgovinah Orogerlja Orer^J. Mnb- Ijana, Prešernova ulica. ker je poceni zaradi ob ponedeljkih Lepa kraljevska igra ima pri nas precejšno število ljubiteljev. Da je tako, je v nemali meri zasluga kluba, ki ne da, da bi zan manje za šah pešalo ali zamrlo. — Znano dejstvo je dalje, da se Šoštanjčani tudi v dobrodelnosti s hva- pene ln odlične kakovosti ... Glavno fe cena in izborna kakovost V kraljestvu gamsov Lastnik večjega lovišča na Gorenjskem me je povabil že ob koncu poletja naj ga obiščem in poskusim tudi lovsko srečo. Vabila sem bil zelo vesel, kajti le redko se nudi prilika, da se pri nas lahko pose-ti lovišče, kj je zares gojeno in kjer ae gre toliko za streljanje, marveč v prvi vrsti za opazovanje prirode. Tudi večja družba pravega lovca le moti. Najlepše je hodit} v družbi lovskega čuvaja, ki mora lovišče natančno poznati ln vedeti, koliko je divjadi, kje se nahaja v tem, kje zopet v drugem dnevnem času alj drugačnem vremenu. Namen takega pohoda ni le opa^ zovanje divjadi marveč vsega življenja v prirodi. Odločil sem se, da se odzovem Izrednemu vabilu takrat, ko se bodo ženili črni gamsi. Takrat pridejo iz skrivališč vsi samotarji, ki jih drugače skozi vse leto ne vidi niti lovski čuvaj. On sicer ve, kje so, toda pred oči mu pa le ne pridejo. Navadno životarijo v kakšnem gostem ruševju, kjer se pasejo na malih planicah, med gostim, skozi vse leto zelenim grmiče v. jem, aLi pa samotari«jo v kakšnem »meces-novcu«, v skoraj nedostopnih, z mecesni in zakrivljenimi smrekami poraslih pečinah Pasejo se po majhnih prodih, kamor se le težko prileze, a še preden more oko prodreti skozi lesovje, že se je skril samotar v kakšen -»škrben« ali zijavko. V prav tistih dneh, ko je bilo ženitovar nje po vrhovih in po prodih najbolj živahno, je bilo zelo neugodno za poset planin Goste megle so ovile vrhove in obvarovale lahkomiselne snubce pred nao rogličih in po truplu, da je samičica Kar pa je izstopil še drugi in kmalu nato tretji gamsič. Ta dva sta bila še za spoznanje manjša ln sta imela komaj vidne rogliče Bila sta letošnja ko žlička in sicer nežna samičica in nekoliko bolj čokati samček. Med tem se je lanska sestrica približala deblu nizkoveje smreke in se pričela drgniti med drobnimi, skoraj do tal segajočmi vejami Dočim je le tošnja kožica legla na tla, komaj 15 korakov pred menoj, je kozliček šel k lanskj sestrici in jel grizti konice vej. šele čez dobrih pet minut na to se je za robom odkoder sta bila prišla mladiča, zopet nekaj zganilo Pokazale so se konice rogijev in uhljev, ki s0 zopet izginile za nekaj trenutkov, dokler nazadnje le ni Izstopila gamsova mamica, ki se je vedla prav taKo brezskrbno, kakor mladiči Bila sva oač s spremljevalcem v tako ugodnem vetru. naln divjad ni moela zavohati Po velikosti trupla in po roglj-ih. je bilo sod;ti. da so to njeni prvi mladiči Lani. v svo:em četrtem letu je po vrgla enega mladiča. Mo* pa dva Koza ie nekaj pobirala s tal. toda ker na tleh posutih t izlami ni bilo niti trave sem se dolgo trudil, oreden sem mo*e' ugotoviti, kar išče Z da'1nr»?!pdom na dobrih 15 korakov sem opazil, da pobira suh mah, neke vrste drevesni lišaj, ki se je držal drobnih, z drevja odpadlih vejic. Med zob-ki, ki so se tupatam zasvetili pod črnim smrčkom, sem opazil z daljnogledom tudi zeleno zelišče. Kasneje sem ugotovil, da je bila to zajčja deteljica. Letošnja kožica je še vedno ležala, ko se je mati že nekoliko oddaljila in me ui mogla več opaziti. Takrat sem jel kimati mali živaiici, toda ta se ni dosti zmenila zame, kljub izredno mali razdalji Mislila si je bržčas: če se mati ne boji, se tudi men.i ni treba! Seveda, če bi me bila stara videla, bi bila zabrtizgala in družbica bi bliskovito zbežala Nazadnje, ko so odšli že vsi ostali družinski člani za rob, se je dvignila tudi kožica in odšla za njimi. 'Iz jelovja ln smre-čja sva se podala tudi midva v goličavje, kjer sva kmalu opazila veliko čredo gamsov*. Bilo jih je od daleč videti kakšn.ih 20 do 30. Nekaj se j,i h je paslo, nekaj ležalo vprav na kraju, kjer se je pričel sneg, drugi pa so stali po robovih. Preden sva te zalezovala, sva šla pogledat v jarek, kjer rad prebiva najmočnejši gams fz vse okolice in ki je bržčas »začaran«. Kakor mi je pravil lovec, so na tega rogljača izstrelili že mnogo nab> jev, toda vsaka krogla se mu je še izognila. Bržčas so dobili vsi lovci, kj so ga videli, lovsko mrzlico in to zaradi izredno močnih, široko razkrečenih rogljev. Menn za aH če to, sicer zahtevalo plužbeiti interesi. In še ena ome-j?*ev ie določena, da ie namreč za od"očbo, ako g-e za uradnika, potrebna soglasnost predsedn-ika ministrskega sveta. Da gre ob uporabi te zakonite določbe v zvezi s točko 16. iz paragrafa 104 za čisto diskrecionarno oblast, sledi baš iz ostalih 15 točk paragrafa 104, ko je samo v izvestnfh, točno označenih primerih dana možnost prestanka službe in v teh primerih, h ko bi se nanije zakon na:pak upora-b, dana možnost upravnega postopka. Sledi pa to tudi iz besedila samega paragrafa 110., ko je rečeno, da zadošča, če pri sto in o oblastvo smatra — v srbskem izvirniku je še točnejši izraz »nadje« — da je dana nesposobnost, neprimernost ali če to sicer zahtevajo službeni interesi. 2e sam kriterij »shižbeni interesi« kažejo na diskrecionarno oblast. »Službeni interesi« «o j a'-c o širok, elastičen pojem, ki v zakonu nikjer ne najde svoje definicije. Tega kriterija b: tudi ne mogla presoditi kaka višja instanca ali administrativno sodišče. Ako pa gre za diskrecionarno oblast, ako gre za prosti preudarek (slobočna ocena. freies Ermessen), potem ie določba o pre-stanku službe zadostno utemeljena s sklicevanjem na paragraf 110.. potem je upravni spor izključen, potem je tudi pritožba na državni svet v smislu zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih od 17. maja 1922 ( 51. 19.) nedopustna. Pravnik — de lege lata — ne more priti do drugačnega sklepa. Zakai je b;lo potrebno avtentično tolmačenje v tem smislu? Državni svet je v dveh popolnoma s ličnih primerih letos spomladi — ni šlo za znane redukcije meseca julija — odločil v svojem I. senatu v smislu gornjih izvajanj, v svojem VI. senatu pa nasprotno, to je, da ne zadošča, ako se odločba o p res tanku službe zgolj sklicuje na določbo paragrafa 110., ampak da bi morala odločba navesti razloge nesposobnosti ali neprimernost. (Kako je v primeru »službenih interesov«, pušča vprašanje odprto.) S tem naj bi. bila dana možnost za administrativni spor. Bili sta torej v dveh sličnih prmerih — kakor že večkrat pri. tem našem vrhovnem upravnem sodišču — dve nasprotujoči si odločbi. Zategadelj je predsednik drž. sveta odred'! plenarno sejo. na kateri se je državni svet pridružil mišljenju svojega VI. senata. Proti temu pegrešnemu pravnemu nazi-ranju je bila potrebna avtentična interpretacija zakonodavca samega. Ad vocern: stalnost uradniš+va! V vidov-dan.ski ustavi (l. 1921.) je bila stalnost v načelu priznana. Enako tudi v zakonu o uradnikih iz 1. 1923., ki pravi v svojem 16. členu, da dobi nameščenec po izteku začasne službe (tri leta) stalnost s pogoji, ki jih določa zakon. Ali v samem členu 2.34. tega zakona je bila stalnost nameščencev razen članov drž. sveta, glavne kontrole, sodnikov in učiteljev odfgodena za tri leta. Po izrteku teh treh let je bila spet odgo-dena za "nadaljnja tri leta vse do 1. 1929., ko je bil omenjeni člen sploh ukinjen. Vse to je bilo v dobi vlad razn h partijskih režimov, v dobi, tako imenovane popolne svobode in v dobi tako imenovane demokracije! Nova ustava z dne 3. septembra 1931. stalnosti uradmištva ne omenja, razen one sodnikov, glede katere pa pravi v .51. 119.. da se ta odredba ne uporabi pet let od dne, ko stopi ustava v veljavo. Zakon o uradnikih pa je bil izdan še pred tem — 31. marca 19.31. — v dobi diktature, ko ni bilo pričakovati, da bo liberalnejši od zakona, izdane-ga v ustavna dobi, v dobi strankarskih vlad. Ni tajiti, da je večje razburjenje, kakor je je zaslužil paragraf 110., nastalo zavoljo načina, kako se je ta stvar obravnavala v Narodni skupščini. Hladno in neprijazno napram uradništvu. Gospod minister pravde, ki je moral zastopati zakon o tolmačenju navedenega paragrafa, pa se ie odzval apelu v odboru senata, ki je proučeval zakonski predlog in v katerem so sedeli najod;l:čnejši pravniki, ter našel nad vse tople besede za uradn.ištvo. Na seji senata je priznaval stalnost uradmštva v načelu ter izrazil upanje, da ni več daleč čas, ko bodo prilike dopuščale uveljaviti ta princip. Senatorji so mu demonstrativno pr-trievali. Od tega akademskega priznanja bo treba iti na delo — ad legem ferendam! Bela Krajina 1932 Gospodarski razmah Je bil letos velik la je žel mnogo uspeha župan Bele Krajine s sreskim načelnikom in E. Ganglom v sredini Ljubljana, 23. decembra. Letos naenkrat so tudi Belokrajinci pla-ni-i na dan. Iz otopele zaspanosti so prešl: k živahnemu delu za gospodarski napredek in povzdigo svojih krajev. Največjo pomoč so jim seveda nudili ljubljanski beli rojaki s svojo vinarsko in sadjarsko zadrugo »Belokrajmska klet«, ki ji predseduje marljivi dr. Rlko Fux. Ob pogledu v preteklo leto moramo Iskreno priznati, da je Bela Krajina v tem razdobju napredovala, kakor morda nobena naša druga pokrajina. Strahovita suša in pomanjkanje pred letom dni sta ljudi napotila. da se ozrejo po vseh možnostih zaslužka, katerega prvi temelji so posamezne strokovne zadruge n racionalno gospodarstvo. Skoro edini pridobuveni vir sicer zelo siromašne in zapuščene deželice onkraj Gorjancev je njihovo vinogradništvo. A dasi je njihovo vino res 'zre-dno dobro, zdravo in nežveplano. ga niso mogili uveljaviti niti na domač:h. še mani na inozemskih tržišč;h. Prvi korak te nared-la ljubljanska zadruga »Belokrajinska klet«, ki se ie z vso ljubeznijo m vztrajnostjo oprijela dela in uspela Propaganda na pomladnem in jesenskem velesei-mu je največ doprinesla k uvelia vljeniu belokrajinsk:h vin v Ljubljani in po vsej Sloveniji. Povpraševanje j< veliko, zlasti po črnini ia Portugalki. Ker se je poizfkus obnesel, so ustanovili pred dvema mesecema svojo stalno klet v Šiški ter je vedno dobro založena. Uspeh za prvo leto in začetek v teh časih, v največjem denarnem pomanjkanju, je res izredno zadovoljiv. Vinarske zadruge morajo v svoiem nadaljnjem delu pristopiti tudi k o plemen je vanju trt, ker je potreben še izvoz svežega in suhega grozdja, kakor tudi iz grozdja pridobljene marmelade. Šele. ko bo ustvarjeno vsestransko izkoriščanje grozdja, bo kriza v vinogradništvu ublažena, morda celo tud: odstranjena. Letos ie naša država izvozila svežega grozdja preko 600 vagonov v vrednosti 8 milijonov Din nasproti lanskim 480 vagonom. Povpraševanju inozemstva ni moglo b-ti v zadostni meri ustreženo, ker ie grozdja zmanjkalo, kar jasno kaže veliko prednost izvoza grozdja pred drugimi pridelki. ki so skoro vsi nazadovali. Marmelade smo letos izvozili 130 vagonov, lani pa le 80 pa bi tudi tu lahko bil izvoz večji, če bi imeli na razpolago zadostne količin*, katerih pa žal ni. kakor m ti grozdja. Poleg akcije za izboljšanje vinogradništva in kvalitete grozdija in proizvodov ie Bela Krajina začela tudi obsežno akcijo za povzdigo sadiarstva. Izvoz sadia prinaša letno naši državi preko 200 milijonov Din: ta vsota jasno pokazuje, da moramo sadjarstvo organizirat: in mu posvetiti več pozornosti, negoli je to biio dosiei. Na prvem mestu so jabolka s preko 6600 izvoženimi vagoni, za njimi prihajajo sveže s! ji ve s 6500 vagoni, dalje suhe sliive z 2700 vagoni, oreh; s 780 vagoni itd., vendar pa nas niti te visoke številke ne smejo zadovoljili, ker bi lahko izvozili še več, če bi imeli zadostne količine sadja. Vsak naš izvozni artikel tudi brez posebne organizacije lahko izdrži konkurenco in čaka na najpovoijnejši trenutek za prodajo, samo sadni proizvodi morejo prinesti koristi le. če je trgovina dobro organizirana. To morajo prevzeti sadjarske zadruge, ki bodo v skorem času tudi v Beli Krajini ustanovljene. Predvidene so tudj gozdarske zadruge za pogozdovanje, ki je že precej potrebno v krajih za Gorjanci zaradi naglega iz-sekavania. Dalje perutninarske zadruge in razni vinogradniški in gospodinjski tečaji. Da bi se vse to moglo ustvariti, morajo seveda priskočiti s potrebnimi dotacijami na pomoč državna oblastva in banska uprava. Be'a Krajina je dosedaj že itak b la najbolj zapuščena od vseh krajev, zato tem bolj upravičeno prosi, da se ji sedaj z vsemi silami oomaga. Cim večji bo napredek, tem bolj bodo zaradi njega razbremenjena državna oblastva. ker bodo denarne razmere kraja in pridob:tinikov ugodnejše. Zlasti obsežna in uspešna je bila letošnja akcija Bele Krajine za povzdigo tujskega prometa. Pomladi vpeljani iz'etniški vlaki so vozili do kasne jeseni. Veliko število iz1etn'kov dovolj jasno kaže, da akcija ni bila začeta le i,z kake sentimentalnosti, nego zaradi tega, ker je v Beli Kra,i:ni tako obi'o tujcem še neznanih idiličnih krajev in da je dana vsaka možnost za največji razvoj tujskega prometa v deželici vinorodnih holmov, b'agega sonca in bres-kovnega cvetja. Da bi mogla ta akcija doseči po voljne u-spehe in uredUti potrebne priprave za propagando, je bilo v Metliki že pred me secem u stano vili en o tujsko prometno društvo z agiinim s reškim načelnikom g. Ernestom Karlava risom na čelu. Društvo je takoj začelo res marljivo delati in prve uspehe bo pokazala že prihodnja pomlad. Tudi v Črnomlju bo po novem letu Izgotovljene drese za dame in gospode ln deco ter po meri iz nepremočijivih l^dnov trikotov in gaberdinov modre in rjave barve. ustanovljeno enako društvo, oba pod okriljem ljubljanske Zveze za tujski promet, ki kaže veliko zanimanje za lepo Belokra-jino. V pni pomladi bo obiskala Belo Krajino fotošola Bena Gregoriča skupno s člani fo-toklubov v drugih mestih. Takrat bodo tujci povedali svoje mnenje o neodkritih lepotah naše zemlje in nam dali sto in sto objektivnih slik. ki bodo vse potrd:le. da Be'a Krajina res zasluži večje zanimanje naše javnosti Ena skrb pa je največja. Vendar se mora že zgraditi vodovod v metliškem srezu za okolico in Metliko samo. Narodni poslanec Dako Makar in b a no vinski svetnik Bajuk bosta gotovo vložila vse svoje sile. da se bo to ustvarilo. Brez vodovoda ie tujski promet nemogoč. Sicer pa je vodovod ne glede na vse drugo prva potreba naseljenih krajev in bo v letu 1933. gotovo ustvarjen. Naj že večne prošnje postanejo stvarnost! — Z marljivim delom domačinov in uvidevnostjo oblastev bo Be-ia Krajina nedvomno postala še ena naših najnaprednejših pokrajin. Vsa naša javnost ji želi največje uspehe in obilo blagoslova v novem letu. VI. R-y. Kmetijske potrebe novomeškega sreza Novo mesto. 21. decembra. V ponedeljek se je vršila proračunska seja sreskega kmeti iskega odbora zastopane so bile skoro vse občine v srezu Delegatom se je predstavil novi sresUi kmetijski referent g Karel Vrisk. k je dospel iz Danilovgrada Za nekatere proračunske postavke se je gleda Kritja razvila precej burna dehtita- Ugotavljalo se je, da dolgujejo še mnoge občine odboru na zaostan« kih preko 24000 Din Ali bodo mogle to vsoto sploh počati. ko n majo kritja niti za svoje proračune? Proračun odbora bi zn.isal okrog 43.000 dirsa-rjev. Posamezne postavke so v glavnem: za pisarno 2500 Din dnevnice. po'ni-ne. seje glavnega in ožjega odbora 6500 dinarjev potnine z«? ko»nisiie ob licencova-njih 6000 Din. pro no va n je živinorejce zadruge v Ve'i'to Loki 2000 D;n. kmetiji tečaji 1000 Din. podpore sadjarskim podružnicam 2400 Din eeipivo proti kužnim boleznim SOOO D;n. za pogozdovanje in nabavo « druž.ila še go^pa Šumijeva trgovka ra Dunajski cesti, in poklonila za revne 2000 kg premoga. Nakazila, ki jih socialni urad izdaja za prazinke. se še ne črpajo iz fonda pomožne akcije, temveč iz proračunskih sredstev. Pomožno akcijo sledijo z-a trdo zimo. — Geslo mestne =-oci:ilne politike je. da čez božič nihče v Ljubljani ne sme g!adovat:. RAZGLEDNICE smučarske, zimske, božične in novoletne, v največji izberi pii FOTO TOUHIST Šelenburgova ulica 6. Vandalizem na Veliki planini vnema kamniških orožnikov Vlomilec je znan? — Trud in Kamnik, 23 decembra Poročali smo že, da je bilo v za.lajom času na Veliki jn Mali planini vlomljeno v več pastirskih koč, katere so s; pripravili za zimo smučarji, in da so vlomilci odnesli več odej, kuhinjske posode, ploščo lz štedilnika, par smučk n n^kaj Ji-veža Kamniškim orožnikom je bil samo naznanjen slučaj, da je biio koncem 10-vembra vlomljeno v pastirsko koeo nekega posestnika jz Sidraža. katero .ma v najemu ljubljanski športnik g. J M lz, nje je bilo pokradenih 6 odej, kuhinjska da in še več malenkosti v vrednost! na.l 700 Dm. Teh vlomov in tatvin je bil osumljen nek. Jože Preklet iz Strahovk-e, ki že dailj časa gospodari po planinah ln je str.n vseh hribovskih vasi Stalno se klati 30 občinah Tunjice. županje njive. Bistričica in Gojzd ter povsod krade in ropa, uk-a-dene stvari pa prodaja okros za vsako ceno V poletju je izvršil več drsnih tatvin !>ocl Sv Ambrožem in orožnikom se n esrečno. oa so ga prijeli. Ko je prišel iz zapora, je pričel zopet staro prakso Močan je. da b; 'aliko h'ode nosil v planin«1, star pa šele 31 let. Ljudje se ga povsod boje in marsikje mu nudijo zavetje ali rnti pomagajo samo zato, da imajo mir pred njim Nevarni dclomržnež je šel zadnje čsf^ večkrat na Veliko in Malo planino, kjer prav gotovo ni imel nikakesra opravka in je več kot gotovo, da je on izvršil v»e vlome in tatvine v planinskih kočah T11 ljudski glas ga je obdolžil teb dejanj. Pred orožniki se zna Preklet snr^tno skr'vifi, tako da ga bo prav težko dohiti v rv;e Ob tej priliki moramo omeniti izredno požrtvovalnost in spretnost kamniSk h orožnikov, ki so se že ponovno v težkin primerih izkazali. Težavno pa je zasledovanje po planinah, 5 ali še več ur daieč \v. mesta. Na Kamniški orožniški postaji so samo 4 orožniki, ki so čez glavo zaposleni. Njihov rajon šteje erotovo mnogo nad SOOO prebivalcev in obsega močan ;ri-dustrijski okoliš okrog Kamnika, dalje Orno dolino in vse planine, kjer imajo ved ne težave z divjimi lovci. Ker je Kamnik letovišče in sedež okrožnega sodišča, imajo toliko pisarniškega dola. da so neprespano zaposleni Potrebno b: biio. da bi se kamniški orožniški postaji dodelilo še par dobr.h moči. OPERA PO NAROČILU! Lepo na dom dostavljena. Spored po izbiri. Nekdaj fantastična želja! Nekdaj neizvršljiva želja ljubiteljev glasbe, zlasti daleč na Ježeli stanu-jočih. Danes obče -mano dejstvo! <5aokrenite stikalo dobrega radijskega aparata okoli 8. ure zvečer m nebroj oper iz najslovi-Lfipih evronskih gledalL^Č (Scala!) Vsm >0 na izbiro! Dobri, modemi, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst in za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona. RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA S IIafceirr)Se je samo ono blago, ki je najboljše! Zato ne sme cena odločati. Smuči smuškp čevlje, smuško opremo in potrebščine za smučarje, domače in norveško blago, boste kupili najbolje le v trgovini d. Z D* L, L v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica. Za zimske športe samo najboljše blago! Najbogatejša izbira, strokovna postrežba, montaža in popravila. ♦ Dopisnikom in društvom. Zaradi velikega obsega in znatno povečane naklade današnjega »Jutra« smo morali dalo v uredništvu in v tiskarni zaključiti poprej. Zaradi tega in pa zaradi velikega navala dopisov za božično številko, smo na žalost morali celo vrsto krajših in daljših dopisov odložiti. Izostati so morale zlasti objave o prireditvah, ki se bodo vršile še le v januarju. Prosimo cenjene pošiljatelje teh dopisov malo potrpljenja; med tednom pridejo vsi Da vrsto. ♦ Rumunski minister vnanjih zadev g. Titulescu v Ljubljani. V četrtek zvečer se je rumunski minister vnanjih zadc-v g. Titulescu na potu iz Beograda v Ženevo ustavil v Ljubljani, katero je obiskal prvič, ter ostal čez noč pri častnem konzulu kraljevine Rumunije, g. iaž. Milu Je-lačinu G. konzulu je izročil v.so.io od".: kovanje, podeljeno od ruinunskega kralja, red rumunske krone III. stopn-je, ter se v daljšem razgovoru z njim živo zanimal za gospodarske razmere Slovenskih krajev, zlasti pa za njihov turistični pomen Pri tem je naglašal. da si željo rum-insk' gospodarski krogi čim tesnejše stike s slovenskimi, o velikih prirodnih krasotah mnogih slovenskih krajev v letu in zimi pa se vedno več sliši tudi med splošno ru-munsko javnostjo. G. minister Titulescu je včeraj z-utraj z OE vlakom nadaljeval svpje potovanje. Teokarovič Prvovrstno sukno Največja izbira. Tovarna prodaja lastne izdelke v rnagaz. Ljubljana — 0*-adišče 4 v Mariboru po zastopniku gosp. Št. Šlibar, Prečna ulica 6. ♦ Spremembe v železniški službi. Premeščen so zvaničniki I. kategorije: Kor-fli.n Avgust, Ljubljana gi. kol. v prometno kcmercijel.no odelenje direkcije; Žagar Janez z Rakeka v Ljubljano dol. kol.; I.-vtenič Viktor z Brega ua Savo; Siljan Josip iz Slov. Bistrice na Breg; Accetto Al. z Jesenic v Ljubljano glav. kol.; Kraajc Anton z Jesenic na Rakek; zvaničniki II kategorije Samarin Jožef, iz Zaloga na Rakek; Ma"vin Alojzij iz Rajlienburga v Videm-Krško: žvab Stanislav iz Tezna v Maribor gi. kol.; Vi (lic Janez z Ljubljane gor kol. v Kranj; Gr^etič Rudolf z Rakeka na Jesenice; Mlakar Jurij z Maribora gl. kol na Pragersko Ornik Adolf s Pra-gerskega v Maribor gl. kol.; Lužnlk Matija iz Grosupljega v čušperk. Služitelj Jerič Franc iz lezna na Pragersko Prometni izpit so položili: uradnišni pripravniki: Orlov Viktor, sacbračajno-komercijelno odolenje; Ka'-Sek Janez, progovna sekcija Ljubljana gor dol. proga; inž. Sluga Janez, gradbeno odeelnje; inž. Pehan; Goj-mlr, kurilnica Ljubljana I»I. gor. kol.; uradnik 9. položajne skupine: Outrata Drago, strojno odeljenje; dnevničarja Mi-Kiič Fedor, škofja Loka in Flego Jožef, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., brzojav-ni-signalni izpit pa uradniški pripravnik Gojnič Dobroslav, Videm-Krško, zvaničnik I. kategorije Zabkar Karel, Velenje; za brzojavca zvaničnik I. kategorije Kocjan Vmxo v čakovcu. * Izpremembe v vojni mornarici. S kraljevim ukazom so imenovani; Erv.iD Fink, Mazej Maiušlč, 'Ivan Kober, Anton Klinar in Ciril Vilfan za kapetane fregate; Anton Lenarčič, Zdenko Papež in Karel Le vičnik za kape-tane korvete; dijaka nav-tičarja Anton Vičlč in Andrej Juvančič za rezervna poročnika korvete. dijak i-tehniki Ivan Medved, Teodor švigelj. Ar nold Zupančič, Josi.p Jezeršek in Anton VESELIE napravite svojcem z lepimi praktičnimi darili. Oglejte si jih v naših izložbah in v trgovini KONGRESNI TRG ŠT. 15 (nasproti nunski cerkvi) Specialne cene! 4 m voln. blaga za obleko . Din 96.— 3 m voln. blaga za plašč . Din 265.— Bazni ostanki — žepni robci — usnjate torbice itd. itd. Jagodnik za rezervne inženjerske podporočnike vojne mornarice; absolvirana me-dicmca dr. Ivo Martine in dr. Vladimir Vodovšek za rezervna sanitetna podporočnika vojne mornarice; naredniki - dijaki Fran Krailj, Josip Komel in Ferdinand Živec za rezervne nižje vojnotehn-lč-ne uradnike 4. razreda inženjersko - tehnične stroke; narednik-dijak Bogmrr Grd ja l-6. lezei vnega nižjega vojnega uradnika 4. razreda sodne stroke. ♦ Napredovanje v finančni službi. -Imenovani so v finančni službi: za davkarja v 8 pol. skupini šna-bl Stanko pri davčni upravi v Višnji go.i; za pomožne davkar-je v 9 položa-jni skupini Milakar Viktor pri davčni upjavj v Slovenski Bistrici; štular Alojzij pri davčni upravi v Kranju; Hre-ščak Viljem pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah, Voljč Štefan pri davčni upravi Ljubljana-okolica ter Fabič Stanko pri davčn. upravj v Murski Soboti. ♦ Napredovanje v šolski službi. Predmetni učitelj na trgovski akademij; v Mariboru Rudolf RaKuša je napredoval v 6. položajno skupino, na državni trgovski akademij; v Ljubljani pa profesor dr. Ivan Svetelj v 5. položajno skupino. ♦ Imenovanja v davčnj službi. Za višja davčna kontrolorja v VI. podožajni skupini sta s kraljevim ukazom imenovana Košar Ludovik in Schwarz Ivan, oba pri davčni upravi v Kranju. + Odlikovanje bojevnikov, ki so I. 1915. prešli Albanijo. Bojevnike, ki so 1. 1915. ob prilik) evakuacije srbske vojske prešli Albanijo, je Nj. Veličanstvo kralj odlikoval z »Albansko spomenico«. Vsi oni, ki jim to odlikovanje PTiipada, a spomenice še niso prejeli, naj se javijo beograjskemu vojnemu okrožju. ♦ Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral v četrtek 22. t. m. na zagrebški univerzi g. Janez Schrott iz Ljubl;'ane čestitamo! ♦ Spomenik pesniku Silviju Kranjčevl-ču. V Sarajevu je bil te dni sestav/ljen odbor, ki si je nade! nalogo, da prlijub'jeue-mu pesniku Silv. KranjčevLču postavi spomenik v Sarajevu, Kjer je pesnik največ deloval. Samo dve nogi imate — skrbite zanje! Brez njih ste invalid. Ko greste v hribe, obujte jih v mehke, prostorne in nepre-močljive smučarske čevlje pravilne oblike. V takih čevljih boste lahko vodili svoje smuči in boste pri drsenju s hriba tudi vi naglič in ne samo midva, ki take čevlje delava. Brata NAGLIC, industrija čevljev, Žiri. Zaloga za Ljubljano pri A. Goreč, d. z o. z^ Ljubljana, Tyrševa cesta. ♦ Za božične praznike bodo odprte naslednje planinske koče: Koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču, Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in Spodnja koča na Golici čez dan. Prešernova koča na Stolu. Koča pod Bogatinom. Pri sedmerih jezerih je 70 cm snega. V nižjih legah srež, v višinskih spihan zmrznjen sneg. V višinah so potrebne dereze. Solnčno in brez vetra. Smuški tereni: Mrzli Studenec z dostopi na Lioanski v.rh, Draški vrh in Konjšco. Dom na Krvavcu stalno odprt. Smuka med Zvo hom in Krvavcem možna. Velika planina brez snega, koča odprta. Opozarjamo pri tej .prilik} ponovno na odprte koče v Po-savju ♦ Krasni dnevi na Ljubniku. Izletnike opozarjamo, da je na Ljubniku zadnjih 14 dni najkrasnejše vreihe in da pripeka solnce s čudovito močjo, med tem ko je doLina v megli. Koča bo oskrbovana vso zimo Za praznike bo za vsestransko udobnost posetnikov najbolje poskrbljeno Pridite! ♦ Smučarski tečaj ekskurzijskega odseka JUU v Mojstrani. EO priredi od torka dne 27 t. m do 1 januarja 1932 smučarski tečaj za učiteljstvo in po njih vpeljane goste v Mojstrani Tečaj bo vodi] znan' sinušk' učitelj g Rus iz Radovljice Prijave spreiema tajništvo JUU do vkloučno 26 t m Tečajniki bodo lvzirali v hotelu Triglav v Mojstrani, za vso komoditeto Da skrbi učiteljica gdč. Minca Rabičeva. V primeru neugodnih snežnih razmer bo tečaj pozne-e — Kotcs. Vremensko poročilo 23 t m. Prekrasno solnčno vreme smuka neugodna. O-' • postrežba — damski modni atelje LUPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica 3. VAČE NAROBE tapetmk. Ljubljana 'rnsoosvetska cesta 16 (pn Levu) 22? Preskrbite si za praznike iz novo došle zaloge v AVTOMAT - BUFFETU „DAJ - DAM" na Aleksandrovi cesti štev. 4. PRISTNA ln IZBORNA, na razstavi v Bruslju odlikovana VINA, najizkušenejšib štajerskih producentov in graščin po izredno NIZKIH CENAH. POSTREŽEMO TUDI NA " M! Kličite telefon 23—08! 15239 ZA PRAZNIKE RIO VINO Preskrbite se z našo iz borno kapljico. Novi in stari rizling, cviček, »Kuč« zdravilna črnina in namizna vina. Vsa vina čez ulico 1 liter Din 9.—. AVTOMATIČNI BUFFET KIO Selenburgova ulica. Telefon 28—36 15333 ♦ V božičnih praznikih imate lepo priliko za ogled slapa Peričnika Slap je lep že v poletju, še lepši pa pozimi Da se boste tam tudi lahko ogreli, bo v božičnih praznikih odprta in oskrbovana Cuv narjeva koča pn Peričnlku. * Zahvala. Vsem, ki so se me spomnili ob moj! petindva,setletnici, se najiskreneje zahvaljujem! Oskar Moli. ♦ Nova vas Rača v Sremu. Te dni so se začeli seliti vaščani iz vasi Rače pr; Mi-trovici v novozgrajeno vas istega imena Kakor znano je skoro vsako pomlad in jesen Sava poplavila to vas ter pozročila kmetom veliko materialno ŠKodo. Zato so kmeti bili prisiljeni, da so zapustili staro vas in se preselllj v novo, ki ima 199 novozgrajenih hiš. Pri gradbi nove vasi je sodelovalo 500 vojakov in 170 zidarskih mojstrov Vaščani sami Pa so vršili kuluk cele tri mesece. ♦ Zagoneten umor župana. Kakor poročajo beograjski listi, je bil v Kostanlču pri Gornjem Milanovcu v sredo zvečer umorjen tamkajšnji občinski načelnik, njegov sin in njegova žena pa sta oila nevarno poškodovan. Domneva se, da je bil zločin izvršen iz maščevanja. ♦ Eden od najbolj zdravilnih čajev iz naših najboljših planinskih rastlin jo Pla-ninka-čaj-Bahovec, ki ga poznajo že po vsej državi. Ta čaj se vporablja z najboljšim uspehom pri raznih želodčnih in prebavnih težavah ter z?, čiščenje krvi in za lečenje jeter in ledvic. VeLika njegova prednost je v tem, da deluje pooplnoma naravno ln tako blagodejno, da ga lah ko prenašajo tudi prav občutljivi ljudje. Pla-ninka čaj proizvaja lekarnar 'L. Bahovec v Ljubljani, njegov sloves pa se je razširjal tudi ipreko meja. Sir Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj ziutrai doseiete normalno lahkotno izčiitenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-io se v vseh lekarnah. • ficbioi Škatlice jo in 8 — zadostuje ta 4 do 6 krat Odobreno od Ministar toc politike in narodnega idravj« San oddcL S. Br 12258 od 12. |ulii* 1932. ♦ O sredstvih za shujšanje se mnogo go vori in tako se tudi čuje, da to aLi ono sredstvo te vrste škoduje želodcu. Letos pa je prlšilo v promet tako sredstvo, fci ne ovira pravilne funkcije telesnih organov niti v najmanjši meri, pri tem pa čudovito izpolnjuje svojo nalogo. To so Slatinske tablete Bahovec za shujšanje, ki se dobivajo že po vseh lekarnah, izdeluje pa jih lekarnar L. Bahovec v Ljubljani. ♦ Darujte popornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-111. ♦ Oblake 5a klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich, ♦ Lepa pozornost vsakega veseli; izkazali jo bodete, ako podarite kavo Hag v krasni božični dozi. Kava Hag je tzbor-nega okusa, prosta kofeina Ln zato popolnoma neškodljiva. In kako se kava Hag šele v prazniški opremi lepo predstavlja Najboljše božično darilo je zdrava, prava zrnata Hag-kava. ♦ Zanimivo prj naših gospodinjah je to, da rade uporabljajo ona sredstva, ki so se priljubila že njihovim materam in babicam To nj navadna konzervat;vnost, temveč stvar prepričanja. To se opaža tudi pri čistilnem sredstvu S i dol, ki se v vseh hišah rab, za čiščenje kovinskih predmetov in steKla. Sidol je postal sčasom pojem zaupanja in najboljšega pripomočka, ker pa je naš izrazit domač proizvod, je to zaupanje vanj še posebno upravičeno in utrjeno. Iz L^Mlame u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 10. do 16 ure Razstavlja 25 likovnih umetnikov 125 slik in kipov Razstava je zanimiva predvsem zaradi tega, ker je prva razstava »Slovenske pokrajine in človeka«. V paviljonu je toplo zakurjeno Ves dan igra radio Priporočamo obisk razstave zlasti v bož čnih praznikih u_ Krajevna organizacija JRKD za poljanski okraj je priredila 22. t. m. v telovadnici v gimnaziji na Poljanah božičnlco za revne družine in deco svojega okraja Prireditve se je udeležil tudi župan g. dr FOTO AMATERJI Kar danes lahko storite, ne odlašajte za jutri. Pridite, da se prepričate o izberi in cenah foto-aparatov kakor tudi ostalih potrebščin. Drogerifa „ADRIJA" ME. PH. S. BORCIC, LJUBLJANA Selenburgova ulica 1 Božiček naj bo praktičen! Naj si blagovoli ogledati veliko zalogo damskih ln otroških plaščev. vsakovrstnega zimskega perila, kravat, rokavic, nogavic itd. Itd. v staroznani domači trgovini «# Igu. Zar^i Nagradne naloge so razpisane Sv. Petra cesta 11 Se boli kot mladina jih bodo odobravali starši in vsi mladinoljubi. >Jutro< samo in, kakor je razvidno z izkaza daril, je tudi mnogo odličnih tvrdk storilo, kar je bilo le mogoče, da bo imela naša mladina in z njo vred družine nekai srečnih in zabavnih uric za bož čne praznike V polni meri poznamo in občutimo vse težke udarce, ki neizprosno padajo po našem gospodarskem in socialnem življenju. Vemo pa tud . da občutijo te udarce v posebno hudi meri naši trgovci, ki so gotovo v enaki ali pa v še večji negotovosti glede svojega obstoja kakor nameščenci. Pri vsem tem pa ne oklevajo in ne premišljajo, fca-da gre za srečo mlad 'ne. To v prvi vrsti zaradi zakona, ki sicer ni zapisan, pa je vendarle v polni veljav po vsem svetu, odkar žive na njem živa bitja. Ta zakon zahteva, naj bo mladost brezskrbna, vesela in sreč- na, starost pa nai skrbi, da ostane tako za vedno. Vsi smo b li nekdai mladi in vživali smo dobrote tega zakona, sedaj pa smo dolžni, vračati vso srečo in veselje svojih mladih dni današnji mladini Velika naklonjenost naših trgovcev do mladine ni prenehala povodom naše sedanje akcije niti tedaj, ko je bilo že objavljeno, da se zbiranie nagrad že z velikim uspo-bom zaključuje V primer bodi navedeno, da 6e ie a Kane (drojenja v Židovski ulici) v svoji dobrosrčnosti še enkrat po zaključku zbirke odločil, prispevati k mTadir>-skim nagradam poleg že darovanega fotoaparata še eno kamero. Te nagrade v razpisu n bilo več mogoče navesti. Pri razxJe-litvi nagrad se število foto-aparatov torej pomnoži še za enega po dobrotljivosti g-Kanca, kateremu izrekamo prisrčno zahvalo. UGODNA PRIL Zaradi okazijske odprodaje nudi cenjenim damam konfekcijska tvrdka Drago Gorup & LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstropje po znatno znižanih cenah elegantne zimske PLAŠČE in OBLEKE. 15376 Puc, katerega je predsedrlk g dr Klepec pozdravil kot moža, ki Ima polno razumevanja za socialne potrebe ljubljanskega prebivalstva V nadaljnem govoru je pou daril načelo, da se je treba v današnjih hud.ih časih v potrebah omejiti do skrajnosti, da pa je človečanska dolžnost vseh. k; nekoliko iaže izhajajo, da pomasa:o tistim, ki nimajo sredstav niti za vsakdanji kruh Naposled se je zahvalil vsem darovalcem za naklonjene darove Zupan g. dT Puc je govoril mladini, ki naj bo prožeta od ljubezni do domovine ln našega kralja. Sledile so deklamacije deklic Jur-cove. Oblakove in šteblajeve in dečka Tomea v ruščini. Lumbarjev kvartet »Fantje na vasi« je zapel nekaj lepih narodnih pesmi, nato pa je sledjo razdeljevanje daril Vsak je dobil zavitek jestvin in obleke ter je bilo razdeljeno med 79 družin s 110 otroki darov v vrednosti okoli 10.000 Din Vso prireditev je Izvedel so-cialno-politični odsek krajevne organizacije ob sodelovanju gospe Gregoričeve Šteblajeve in Tkačeve In gdč Rozmanovih u— Za pomožno akcijo so tudi letos darovali mestn. uradniki in oni z liceja in Mestne hranilnice po 1 do 2 odstotka od enkratne mesečne plače. Prispevek bo znašaj, kadar plačajo tudi nekateri za mudniki, okoli 10.000 Din kakor ianeko e-to. Cu'e se, da tudi uradniki OUZD pridno nabirajo med seboj prispevke za rvomožno akcijo Prosimo tudi drugo nradništvo. da priredi v svojih krogih enake zbirke Vsakdo naj da nekaj po p.vojl možnosti; tudi najmanjši dar bo dobro 1*>5?1 u_ Darujte staro obleko za -jomožno akcijo! Kdor ne more darovati v denarju naj daruje staro obleko, perilo ln obutev Drobna dopisnica, telefonično ali ustno obvestilo mestnemu socialnopo Ptiču emu uradu zadostuje. Urad bo čimprej pos'a' mestnega uslužbenca, da prevzame darovano. če bi se prevzem necaj in. zakasnil, potrpite, ker je vse nestno nslužben-stvo napreženo do skrajnosti. Za malo denarja lepo darilo za božič! TRGOVSKA HIŠA 15377 ANT. KRISFER Mestni trg 26. Stritarjeva ulica 1—3 LJUBLJANA 15292 I u_ Društvo zasebnih jn avtonomnih nameščencev se najiskrenejše zahvaljuje vsem, ki so nas gmotno podprli pri naši nabiradni akciji m pripomogli na kakršenkoli način, da sta čajanka in Miklavžev ve. čer tako častno uspela. Vsem dobrotnikom in prijateljem najlepša hvala! u_ Akademski klub elektrotehnikov si je izvolil na<dnji odbor: predsednik Fre-tajnik šink Borut, blagajnik Krisper Jože. knjižničar i. Qualser, knjižničar II. Schustei&chitz Adolf, debatni referent Lampret Branko, arhivar Stegu Anita. zapisnikar Franc Vladimir, revizorja Stre-kelj Vladimir in Adamič Milan. u_ Ruska Matica. Ruski znanstveni Institut v Beogradu in Rueka Matica v Ljubljani, priredita v četrtek, dne 29. t. m. ob 20 v prostorih Francoskega Instttuta predavanje prof L. Tauberja iz Beograda o predmetu: Društvo narodov in pravni statut ruskih emigrantov, (v ruščini). V6top prost ln brezplačen u_ Občni zbor zadruge »Dom učiteljic v Ljubljani« bo v četrtek 29. t m. ob 9. na l. mestni dekliški osnovni fcoLi v Ljubljani Vabljene so učiteljice vseh kategorij, članice in tudi nečlanice. u— Društvo >Soča< matica v Ljubljani želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem naših predavanj vesele božične praznike Obenem naznanja, da priredi običajni »Silvestrov večer« tud; letos v vseh prostorih »Kazine« Spored bo zelo pester in zanimiv, kakor: godba, jazz-band deklamacija, petje (oktet Ljubljanskega zvona), kupleti (Bučar iin Premelč) lep dramski prlzorček Itd Prehod W starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor tov Urbančiča. Sočani in prijatelj' vabimo, da nas tudi letos ta večer pose- NAMIZNA VINA priznano dobra, tudi na litre, priporoča staroznana delikatesa - buffet JANC, židovska ulica 1. 15291 VINOTOČ v Selenbnrerovi ulici št. 6 O B N E Cez ulico Belo vino. Osterberger . . Din 12.- 10.-Belo vino. štajersko L . . » 10.— 8.— Belo vino, štajersko U. . . » 8.— 7.— Črno vino .........> 10.— 8.— Cviček ........... > 10.- 8.- Vsak dan specialno kuhano vino lit. 15 Din. Nad 5 litrov se dostavi na dom. Pri odvzemu nad ?n litrov vina 10 % popusta. Vinotoč v Selenburgovi ulici Štev. 6. ute. kjer prebijete v lepi .n prijetni družbi zadnje ure starega in prve novega leta. Na svidenje na Silvestrovo u— Ptički v liceju! Društvo za varstvo ptic pevk nam priredi v božičnih praznikih izredno lepo razstavo in tekmo kanarčkov žlahtnih vrvivcev ter bo petje najboljših pevcev prenašala ljubljanska radio postaja na Božič ob 15. Na Štefanovo ob istem času bo pa predavanje o reji, boleznih, petju in negi kanarčka sploh _ Kdor pa želi vedeti, kaj m kako poje njegov kana> ček, ga lahko prinese za časa razstave v licej, kjer bo ptičke ocenjeval zato določen strokovnjak proti odškodnini 10 Din. Ce Vas boli glava ali zobje, če imate m greco aii neuralgi;o ubLžuje bolečine tfUkof^JBM^ 6D-rilCQsidesa Orig. fijola z 20 iabl. Din 20-— 1 tableta Din 1 50 Dobiva se v vseh iekarnah. Odobreno od Min. acc politike a narodnega idrarja S. Br «7429 od 3 oktobra 1932. u_ Nevarna cesta. Vodnikova cesta r šiški je za skromnega nočnega pasanta Izredno nevarna, zlasti od tam, kjer se odcepi od glavne ceste pa do ne-ke gostilne v Zgornji Šiški. Na tem kraju so nočni napadi in pretepi skoro na dnevnem, bolje na nočnem redu V zadnjem času je bilo napadenih In hudo poškodovanih tam že ukrog 10 oseb. Roparski »vitezi«, oboroženi navadno s krivci ali bodaici, se rekru-tirajo povečini iz brezposelnih delavcev iz zelene Bosne pa tudi iz Prekmurja. Polletja jih je že precej polovMa it: jih oddala kot izredno nevarne tipe sodišču. u_ Nepreviden voznik. Ko je bil državni cestar Anton Velkavrh z Viča predvčerajšnjim zaposlen na Tržaški cesti s strganjem blata, je privoli! okrog 11. po tevi strani ceste z enovprežnim vozom posestnik Ivan t. iz Podllpe ln ga podrl po tleh Pri padcu je dobil Velkavrh več poškodb na glavi in na rokah, zlasti hud pa je bil sunek z ojnico v bok Poškodovanec je moral iskafl zdravniške pomoči, ločim bo voznik zaradi neprevidnosti moral odgovarjati na sodišču. u__Trgovske knjige, korespondenčol ln knjigovodski pripomočki: Bor.ač, Selenburgova ulica. Vseh težav in k rižev prosti v miru božjem, brez težkoč, dragi SSasmčevi g©stR proslavite sveto neš! 15072 u— Društvo »Tabor« vabi člane, prijatelje in dobrotnike na božičnlco, ki jo bo društvo priredilo drevi ob 0. v restavraciji »Pri levu« (Gosposvetska cesta). u_ Plesna vaja na Taboru se bo vršila v ponedeljek na praznik sv. Štefana ob 20. v veliki dvorani na Taboru. Vabljeni redni obiskovalci in gostje. Prvovrstni Jasa ban d. Hawai. Povsem preurejena znam* gostilna Stirn Leopold v Brežicah ima na razpolago cenj. potujočemu občinstvu z vsem komfortom opremljene tujske sobe in moderno avto-garažo. Toči samo pristna domača vina, kuhinja prvovrstna. Za obisk se priporoča in želi vesel božič — lastnik. 15264 * »franz Josef« grenčica odstranjuje motnje želodca, slabost in potrtost. Restavracija SLON V soboto polenovka na tržaški način. Morske ribe in domače. — Na STL.FANOVO KONCERT! Normalne cene. Pristna vina, čez ulico 2 Din ceneje. Se priporoča Aleksander Kot h, restavrater. 15369 Čudovite uspent dosege ct i. anei -esencami, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v drogerijah KANC, Ljubljana m Maribor. 15373 Zaloga dr. černetovega Po-slovitega koledarja 1033 se manjša. Sedaj ea še dobite, ne odlašajte. Din 30.— v tr-*ovinah. 15257 ouLLiLimgaaanGaaDaDDDoaDauujj ^ Vesele božične praznike želi vsem □ cenj. odjemalcem najstarejša ljublj. ^ tvrdka porcelana in stekla ^ KOLI MANN LJUBLJANA, 14952 Mestni trg U C » C BM M * U y u u i » i nm inmn u_ Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bo s pestrim ln bogatim sporedom presenetil vse posetni-ke in to tembolj, Ker bo vse točke spremljal priznani jazzband br. Nagodeta, ki se bo posebno odlikoval s plesnimi točkami. Inscenacija odra, kjer bodo društveni člani izvajali svojevrstne atrakcije, žive slike, komične nastope jn zapeli vesele in poskočne popevke in kuplete, bo zadiv'.la »lehernega posetnika. Ob zatonu leta vsi, ti ste dobre volje — v Narodni dom. Namesto posebnih daril nudi »DAJ — DAM« za polovično ceno v Bruslju odlikovana vina v buteljkah po Din 15.—. u_ Blatna vas. Taikio bi se lahko imenoval okraj ob Zeleni poti, Koseskega ulica in še nekaj drugih ulic v Trnovem, odnosno na Gmajni, kjer snao v resnici. Kakor hitro se zemlja nekoliko odtaja, že se pogreza v blato vsak pasamt, ki ima tam opravka, še večji reveži pa so tamošnji stanovalci, ki so tako rekoč stalno zakopani v blato. Mestna občina naj temu čim prej odspomore u_ Ljubljanski Sokol priredi na Štefanovo ob 15. v telovadnici v Narodnem domu božičnieo svoji deci. Vabljeni starši in ostalo članstvo. « 1>] ŠOLSKI DOM Tel. 33—87. Jutri ob 15%, 18., 20% uri, v pcnrdeljek cb 151/,, 18. in 20 Va ari Lucie Englisch in Frit« Kampers v izborni komediji Veseli manevri Dve uri smeha in zabave! Pride! »Stric iz Amerike«. 14994 CEJNE. i ID, B, OlM u_ Plesni zavod »Jenko« v Kazini Ima Iia Božič nedeljski popoldanski tečaj ob pol 4. do 7. Nadaljevalni tečaj v torek ob 20. Družabna plesna perfekcija vsako sredo in začetniški tečaj v petek. Informacije In posebne plesne ure vsakodnevno. u_ Silvestrov večer »Jadrana« se bo vršil v Narodnem domu. u_ Kavarna »Leon< 25. in 26. t. m. vso noč odprtaI Iz Celja e_ Celjsko uredništvo »Jutra« in »Slov. Naroda« je v Strossmayerjevi 1, pritličje, desno, telefon 65, celjske podružnice upra. ve obeh listov pa v Kocenovi 2, telef. 190. e_ Krajevna organizacija JRKD za mesto Celje bo imela članski sestanek 28. t. m. ob 20. v Celjskem domu Zvočni kino IDEAL V nedeljo in ponedeljek ' premiera! Velefilm bajnega orijentalskega čara! — Velefilm napete vsebine kot Trader Horn! — Na tisoče in tisoče sodelujočih! — Opasne borbe s krokodili, tigri, leopardi in ogromnimi kačami. Bela žena v ujetništvu mogoč nega maharadže in nien drzen beg preko opasne reke, polne pošastnih krokodilov. — Izbruh starega vulkana! Maratfu Velenapete senzacije kot še v -•obenem filmu! Kot dopolnilo prekrasen Ufa film „GORA ATHOS" in najnovejši Ufa zvočni tednik. Predstave oba praznika ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v nedeljo in ponedeljek od 11. do pol 13. ure! e_ Prvj tečaj na celjski realni gimnaziji je bil zaključen včeraj. Zavod šteje 768 učencev (536 dečkov in 232 deklic). Prvi tečaj je končalo z odličnim uspehom 36 učencev (4.7 odst.), s prav dobrim 223 (29.1 odst.), z dobrim 194 (25.2 odst.), z 1 negativno Oceno 145 (19 odst.), z 2 negativnima ocenama 73 (9.5 odst.) z več negativnimi ocenami 95 (12.3 odst.), nepopolno ocenjena sta 2; 5 učencev je moralo zapustiti zavod, ker ima nad polovico negativnih ocen Izdelalo je 59 odst. padlo pa 41 odst. Lani je padlo v prvem tečaju 55 odst. učencev. 14 odst. več kakor letos. Na cei;'iskj gimnaziji občutno primanjkuje u-čnih moči. e— Opozorilo odrom! Glede na razne notice v »Slov. Gospodarju« od 14. L m. itd. sooročam zainteresiranim odrom, da ima Tiskarna sv. Cirik v Mariboru avtorsko pravico samo za ig^o »Guzaj«, ki jo je napisal bogoslovec Petančič. Za svojo zgodovinsko ljudsko igo »Razbojnik Guzaj«, ki izide v kratkem v Ljubljani, pa imam do nadaljnjega avtorsko pravico edinole jaz in naj se obračajo za uprizoritvem> dovoljenje za igro »Razbojnik Guzaj« vsi in-teresirani odri slejkoprej izključno name. Ernest Tiran, šol. upravitelj Celje. Lju-bečna. e— Državna kraje\~na zaščita dece in mladine v Celju je tudi letos v zavesti, da uboga deaa prav o božičnih praznikih naj-bridkeje občuti svoj bedni položaj, pokre-nila široko zasnovano dobrodelno akcijo, da bi ji s prispevki raznih korporacij naklonila primernih daril ter ji s tem pripravila nekaj božičnega zadovoljstva. Društvenemu odboru ie usnelo, da se je nabralo za božičnico 9650 Din, in sicer so darovali: Okoliška celjska občina 3000 Din. Po 1500 Dn: kr. banska uprava dravske banovine, tukajšnja mestna občina Rdeči križ, Mestna hranilnica v Celju, Ljudska posoiilnica 500 Din in Celjska posojilnica 150 Din. K temu znesku je naložila zaščita iz svojih prihrankov 4350 Din, tako da je 14.000 Din naklonila revnim šolarjem tukajšnjih osnovnih šol. Vsaka šola je prejela 3500 Din. e__ Tedenski svinjski sejmi v Celju se bodo zopet vršili od 1. januarja dalje. Trgovci s svinjami se onozarjajo, da morajo biti vozovi i.n avtomobili po vsakem prevozu svinj temeljito razkuženi e— Celjski denarni zavodi danes ne poslujejo. e_ Vsi lastniki psov v Celju se pozivajo, da prijavijo pse do 25. t. m. mestnemu načelstvn v sobi 10 (ne v sobi 20). e— Sokolskj smučarski tečaj preložen. Smučarski tečaj cel!ske sokolske župe, kj b; se moral vršiti od 26. t. m. do 1. januarja na Mozi.rski planini, je preložen in bo najbrže od 2. do 8. januarja. Prijave je treba ponoviti. e— županstvo občine Celja okolice se iskreno zahvaljuje Cinkarni, d. d. v Gaberju, za .premog, ki ga je podarila revežem za božične praznike Prav prijetne božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Anton Fazarinc, Celje kolcnijalna in delikatesna trgovina 15350 e_ Božičnica. steg skavtov in planink v Celju priredi na Štefanovo ob 15.30 v dvorani Ljudske posojilnice božičnico. Na koncu bo obdaritev brezposelnih in reve žev iz Celja in okolice. e— Mestni kino. Jutri ob pol 17., pol 19., in pol 21. eksotični zvočni film z Južnega morja »Tabu«, delo slovitega režiserja Murnaua. Na Štefanovo ob pol 17., pol 19. in pol 21. in v torek ob pol 21. izvrstna zvočna opereta »Zaročenec brez izkustva (>Noč brez odmora«) z znanim komikom Siegfriedom Arnom. Pri vseh predstavah zvočni žurnal. a— Polletni rezultati na mariborskih srednjih šolah ne zadovoljujejo. Na klasični gimnazij: je od 707 učencev izdelalo z odličnim uspehom 67 (9.36 %), s prav dobrim 231 (32.25 %), z dobrim 145 (20 %), padlo pa je 268 dijakov in dijakinj ali 37.43 %. Skupno je torej izdelalo le 443 učencev in učenk, aii 61.87 %. Na realni g m-naziji ,kjer ima zaradi pomanjkanja šolskih prostorov 9 oddelkov ves pouk popoldne in sta dva oddelka nameščena celo v »Vesni«, je od 1221 učencev in učenk v 26 razredih z odMko izdelalo 78, s prav dobrim, dobrini in zadostnim uspehom 677, padlo pa je 466 dijakov in dijakinj. — Na državnem učiteljišču, ki ga v vseh letnikih in razredih poseča 429 učencev im učenk (159 učencev in 270 učenik), je z odličn m uspehom izdelalo 9, s prav dobrim 158, z dobrim 94, padlo pa je 168 dijakov in dijakinj. a— V tajni seji mestnega občinskega sveta je bilo sprejetih v občinsko zvezo 26 prosiilcev. sprejem treh pa je bil odklonjen. Sprejem je bil zagotovljen vsem 5 prosilcem Občinski svet je obravnaval tudi nekatere personalne zadeve in sta po pragmatikj napredovala magistratna uslužbenca Ivan Mlakar in Ferdo Krajnc. Spre jet je bil nadalje predlog, da ostane ura-dovanje na mestnem magistratu nedeljeno. Za pridobitev Turkove hiše na Pobreški cesti se uvede razlastitveno postopanje. Izdana so biila dovolila za nekatere nove gostilne in slične obrate. a— Dvajset let Legatove šole. Dne 3. januarja preteče dvajset let, odkar je bila ustanovljena in otvorjena Legatova šola. Zaradi tega se bo vršila tekom drugega meseca primerna slavnost, na katero bodo povabljeni vsi absolventi, učitelji in profe. sorj! .zastopniVi oblastev in časopisov ter prijatelji šole. iUTAr/ CELJE Spored za: d UFA zvočni tednik (najnovejši) 2) VVestnova tovarna v Celju 3) Kratka šaloigra (Trik-film) ODMOR 4) IGRA POJE JOKA PLEŠE SE SMEJI v družbi najlepših filmskih igralcev Paul Horbiger, Trude Kesterberg v popolnoma novem Ufa veletonfilmu Mojstrska režija — Vesela in zanimiva vsebina — Lepi igralci — Izvrstna igra — Krasni šlagerji a— Velika vremenska |n toplotna fzpre, memba na Pohorju. StaLni obiskovalci Pohorja pripovedujejo o velikih vremenskih in toplotnih razdikah med Mariborom in vrhov; Pohorja. V Mariboru je bilo predvčerajšnjim, ko je odhajala neka skupina naših turistov na Pohorje, stanje termometra 1 stopinja Celzija nad ničlo, v višini 400 m so turisti zašli v prekrasno, pravcato zinsko pokrajino, kjer je bii ves gozd v najlepšem ivju. Tam je kazal termometer 6 stopinj pod ničlo. Kakih 200 m višje pa je ta zimska krasota nenadoma prenehala in je bilo pravo poletje. Vsi vrhovi so se kopali v solncu, ki je bilo tako vroče, da so morali planinci sleči celo srajce. Na solncu je kazal termometer skoraj neverjetno vročino 45 stopinj nad ničlo. V Mariboru se stiskamo ob zakurjenih pečeh, na pohorskih vrhovih pa se pote in solnčijo goli. a— Za pomožno akcijo mesta Maribora so darovali: trgovec Budefeld 3000 Din, lastnica kavarne »Central« Ita Stieckier 300 Din, trgovca Fr. VVeiler in šepec, hotelir Fran Zemljič in upravi tel jstvo »Vetrinjstke. ga dvora« po 200 Dn. vodja zavarovalnice »Vardar« Drago Kraus, Vilko Weixl, dro. gerist Thiir, ravnateljica Marija Rapoc, tvrdka »Transport«, zasebnik dr. Pohl, inž. Stein, okrožni sodnik dr. Miroslav Dev, L. Scheidbach odvetnik dr. Rihard Faninger in h šna posestnica Marija Frangeš po 100 Din. Vodstvo pomožne akcije se vsem dobrotnikom isikreno zahvaljuje. a— Lepa božičnica narodnih železničarjev. Za letošnji božič je obdarila tukajšnja podružn ca Zdmženja narodnih železničarjev okrcg 150 najbednejših delavcev, upokojencev in miloščinarjev, ki jim je razdelila predsnočnjim v Narodnem domu nakaznice za razna živila in druge življenjske potrebščine v vrednosti okrog 20.000 Din. Nakazal ce so se glasile na zneske 100 do 200 Din na osebo. a— Silvestrov večer v vseh prostorih Uniona prired; Sokol Maribor—matica. Originalni spored, čigar središče bo imenitni cirkus Aigabomo, jamči za izvrstno zabavo. Vstopnice so v prodaji v trgovinah Bu-reš in Brišnik znatno cenejše. Nekaj miz je možno rezerv rati v trgovini Bureš. a— Od doma je pobegnil. Zasebni ca Valerija Klobasova z Vojašniškega trga je prijavila da je njen 11-letni sin Jožko, učenec meščanske šole, odšel že v sredo popoldne od doma in se do danes še ni vrnil. Mati je v skrbeh, da se je dečku pripetila morebiti kaka nezgoda. Oblečen je v rjav površnik kratke hlače, na glavi pa ima rjavo pleteno čepico. Kdor bi o dečku kaj vedel, naj javi policiji ali pa materi. Iz Lltile i— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Litiji vabi k občnemu zboru, ki bo na Štefanovo po 10. sv. maši v 6. razredu narodne šole. i— Na praznik sv. Štefana zvečer ob 8. se ponovi narodna igra >Divji lovec« v dvorani predilnice. Iz Kranja (XniOH Žctp, vitnaX&tvo KRANJ, poleg Narodnega doma šopki, venci, cvetlice itd. 15338 Iz Kamnika ka_ Rekord smo postavili Kamničani v soboto in v nedeljo, ko smo napolnili istočasno pri gledaliških predstavah kar dve dvorani. Kaj takega se še ni pripetilo, saj so po navadi vse igre slabo obiskane. V nabito polnih dvoranah so. igrali v Kamniškem domu športniki burko ^Robert in Bertram«, Čitalnica pa je otvorila letošnjo sezono s komedijo »Revna kakor cerkvena miš«. Igra, za katero je zaradi dobre reklame, zlasti pa zarad baleta vladalo precejšnje zanimanje, je bila v režiji in igranju na vzorni višini. Gdč. Rozi Cižmekova je brlji-rala v naslovni vlogi in znova potrdila sloves ki ga uživa kot najboljša kamniška gralka. G. Johi Golob ji je bil v igri enako vreden. Tudi športniki so želi s svojo igro ogromen uspeh. ka— Tujsko prometno društvo je imelo v ponedeljek občni zbor. Iz poročila funkcionarjev bi omenili, da je imela blagajna 13.854 Dn dohdkov in prav toliko stroškov. Zbora se je udeležil tudi kamniški rojak ravnatelj Zveze za tujski promet Pintar, ki je podal nekaj smernic za uspešno propagando za bodočo sezono. Izvoljen je bil ponovno skoro ves stari odbor s predsednikom sreskim načelnikom g. Vouškom in tajnikom g. Skalo. Iz Novega mesta Stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom MIROSLAV MALOVIČ NOVO MESTO se priporoča cenj. občinstvu za vsa stavbena dela po predloženih ali lastnih načrtih, raznovrstna moderna in priprosta pohištva, pisarniške, šolske, trgovske opreme, ter vsa v to stroko spadajoča dela. 15339 TAKO IZGLEDA skala aparata Super 33 6 + 1 cev Elektrodina-mičen zvočnik. Dovršen sprejem vseh evropskih postaj na kratkih in dolgih valovih. 15007 \ Standard tladto n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal v nedeljo 25. t. m. ob 18. in 30.15 in na Štefanovo 26. t. m- ob 15., 18. in 20. zvočni film »Bombe na Monte Carlos in zanimivo zvočno predigro. Iz Trbovelj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Prav vesel« božične praznike in obenem srečno novo leto želim vsem Trboveljčanora kakor tudi mojim cenjenim Hrastničanom Restavracija pri »Tončki" □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oiDno Iz Laškega 1— Proračun mestne občine. V smislu naredb je bilo treba kredite v raznih pozicijah znatno skrčiti. K temu znači tudi nazadovanje konzuma pijač znaten padec pri trošarinskih dohodkih. Kljub temu se je posrečilo proračun uravnovesiti, tako da ostanejo doklade na neposredne davke tudi za leto 1933 nespremenjene, to je 37%. Na trošarini se bo pobiralo v letu 1033 od hI vina 150 Din, od hI vinskega mošta 50 Din, od hI piva K>0 Din, od sadjevca 25 Din in od alkoholnih pijač 5 Din za hI stopnjo. 1— Sestanek županov laškega sreza ho dne 27. t m. ob 10. uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Laškem. □ Vesele božične praznike in srečno no- H VO leto želi 15241 □ B DRAGO BERNARD tj frizer za dame in gospode, LAŠKO □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a 1— Narodna odbrana je sklicala preteklo nedeljo v hotelu Savinja sestanek za ustanovitev laške podružnice. O pomenu Narodne odbrane in njenih smernicah je izčrpno poročal član ob'astnega odbora načelnik g Vargazon. Izvoljen je bil pripravljalni odbor. 1— posnemanja vredno. Sreski šolski nadzornik g. Ljudevit Potočnik se je odločil, da se oddolži za pismene gratulaciie svojimi prijateljem in znancem za božič in novo leto s tem, da je daroval v fond za Sokolski dom v Laškem 100 Din. Tak način čestitanja priiznikov bi mogel postali Sokolu važen vir dohodkov. Posnemajite! 1— Tomažev sejem je bil sicer živahen, pa menda kliub temu ni povsem zadovoljil trgovcev in kramarjev, pri katerih je pro met zavisen od živinske kupčije, ki je še vedno v zastoju. Prignanih je bilo 203 glav živine in je bilo predanih 50, od teh 1 vagon za Italijo. Najvišja cena je bila 6.50 Din za kg, ostalo po kvaliteti od 3 do 5 dinarjev. Smučarska šola s. K. ILIRIJE v Ratečah • Planici Inž. Janša se je vrnU s študijskega potovanja iz Avstrije in je pričel 19. t. m. s poučevanjem smučanja v smučarskem domu Ilirije v Planici. Snega je sicer malo, vendar je za vežba-nje dovolj in dober. Vsakemu smučarju pošljemo zastonj katalog-revijo: M Vse za zimo14 Nad 100 ilustracij, 60 strani. Poučni članki, kritične razprave, bogata oprema in stvarnost, bodo presenetili vsakogar. Pišite takoj ponj; za praznike prejmete lepo darilo! Predstave ob nedeljah in praznikih ob 4., četrt na 7., pol 9. ob delavnikih ob pol 5. in pol 9. Pri vsaki predstavi ves spored Cene sedežev: 5, 8, 10 in 12 Din Elitni kino UNION Snortna delavnica B. KOLB Vižmarje—Št. Vid nad Ljubljano Tvorniški obrat za zimsko-sportno orodje, šotore in sklopne čolne Posetite in oglejte si zalogo v detajlni trgovini. Pridite, svetujemo Vam nepristransko. Postrežemo Vas samo s kvalitetnim blagom, ker hočemo da ostanete trajno zadovoljni. B. Kolb & Predalič LJUBLJANA, Selenburgova ul. 6 Detajlna trgovina z orodjem It potrebščinami za vse panoge športa. Kvaliteta In cena Le renomirano bla~~ Vam jamči za naj bosta odločujoča! popoten športni užitek 15001 mmu . mk' rvtma ma patvhtm oop1hač pravi puzLte pri noMupu IME IN ZNAMKO na S PRAVIM S! DO LOM CISCENI PREDMETI IZ VSAKOVRSTNIH KOVIN DOBIJO NAJVEČJI SJAJ ! Z MALO KOLIČINO SIDOLA OČISTITE OKNA IN ZfiCAlA HITBO IN BREZ TRUDA Iz Ptuja j— Odlikovanje. Tukajšnji sreski načelnik g. dr. Zvonko Bratina je odlikovan z redom jugoslovenske krone V. razreda. Čestitamo! j— Krstna slava tukajšnje garnizije. V ponedeljek je imel 2. bataljon II. pcnto-nirskega polka krsno slavo. Ob 10. dopoldne se je izvršilo na dvorišču vojašnice svečano sekanje kolača, katere obrede je opravil za pravoslavne prota g. Trbojevič iz Maribora, za katolike pa tukajšnji kspu-cin g. Streminger. Pri slovesnosti je sodelovala vojaška godba iz Maribora. Po končani slovesnosti je ime! komandant podpolkovnik g. Miron Šarac na vojake lep patrijotičen nagovor Slavnosti so se udeležili tudi sreski načelnik g. dr. Bratina, za gimnazijo ravnatelj g. dr. Kcranljanec, za progovno sekcijo državnih železnic g. inž. Urbančič. za Sokola starosta g. dr. Šalamun in Komac, številni rezervni oficirji in drugo občinstvo. Po obredih je sledila pogostitev gostov, zvečer pa se je vršil v Oficirskem domu družabni večer. j— lz ■"•redkega cestnega odbora. Kakor doznavamo, bo sreski cestni odbor v prihodnjem tednu delno izplačeval dolžne zneske za gramoz, v katere svrhe je nakazala banska uprava 200.000 Din. Ostanek se bo iznlačal v teku meseca januarja. j— Odsek za preskrbo brezposelnih je že začel delovati. Na prvi seji je odbor skleni!, da po vzgledu Ljubljane pozove vse delodajalce, d,a pnrispevajo za vsakega delavca tedensko po 1 Din ter da odtegujejo vsakemu delavcu tedensko od njegovega zaslužka po 50 par. Ti zneski se bodo oddajali mestni upravi Odbor je tudi skleni:!, d« se ustanovi posebna kuhinja, kjer se bo de>'ii!a prehrana brezposelnim, zaradi česar so tudi darovi v živilih dobro došii m naj se zaradi kontrole odda« jajo pri mestni upravi. Odbor prosi tudi vse one, ki so morda dobili poziv od centralnega odbora v Ljubljani za naklonitev podpore za brezposelne, d,a v prvi vrsti naklonijo primerno podporo odboru za brezposelne v Ptuju. V odboru so tako delodajalci kakor delojemalci in se bodo vse pod« pore .pravično razdelile. j— Stražnika so napadli. Ko j*, prišel te dni občinski stražnik g. Cmitrih v Stra-schillovo gostilno na Bregu, kjer je sedelo več gostov, med njimi precej nadevana krošnjarja Horvat Jakob in Pavi« Blaž ia Zurmamcev pri Krapi ni. okni- " • dati poftfcifrfoo uro, ga ie eden krošmja.rjev udari! s steklenico po glavi, da je bil stražnik na mah v krvi. Šele n.a intervencijo civilistov in orožni Ske patrulje, ki je prispela na liice mesta, sp je posrečilo oba na* eilnika spraviti v sodne zapore. j— Kino »Rdeči kr'žf bo predvajal na božič »Valčkov čar«, na Štefanovo pa »Ljubezen in zaobljuba«. Iz Lftstomefra lj— Iz delovanja ljutomerskega KJS. Tu- kašjnje Kolo jugoslovenskih sester je pričelo nabralno aikoiio v prid ubožni decii našega okoliša Akcija ie dobro uspela, vendar pa še nabrana sredstva niso zadostovala. Zato je društvo skupno s Soko« lom IS. t m. p r. redilo v Sokolskem domu Milčinakegi pravljično igro »Mogočni prstan«. Zaradi številnih iziprememb ta igra sicer za tehnična sredstva našega odra ni prikladna, vendar še odmori niso bili Hajsenejše Ifesžlšn© in novoletno dasrElo fe roman lp@ast«1 Dobi se v upravi s Slovenskega Naroda«, LJUBLJANA, Knafljeva ulica 5. Oba dela Din 30.—, po pošti Din 35.—. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJublj?.?ii Številke za označbo kraija pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga v '/», 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8 padavine v n?.m Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 23. decembra Ljubljana 7, 779.0, —3, 90, mirno, 10, —, —' Ljubljana 13, 778.3, —2, 90, mirno, 10, —, Maribor 7, 777.3, —3, 90. mirno, 10, Zagreb 7, 778.4, _1, 90, N4. 10, —; Beograd 7, 778.2, _3, 90. mirno, 10, Sarajevo 7, 778.3, —4, 90, mirno, megla, —, Skoplje 7, 777.0, _4, 90, mirno, megla, —, Split 7, 773.3, 6.0, 90, mirno jasno, —; Kumbor 7 771.8, 3, 90. mirno, jasno, _,_; Rab 7, 774.6, 7, 80, mimo, jasno, Vis 7, 773.4, 9, 80, NNE1 1, —, —. Temperatura: Ljubljana —2, _3, Maribor —2, _3; Zagreb 0.0, —1, Beograd —1, _4; Sarajevo —2, —4; Skoplje —1, —4; Split 12, 6, Kumbor — 3, Rab 6, Vis 8. Sonce vzhaja ob IM, zahaja ob 16.22. Lm vzhaja ob 2.51, zahaja ofo 12.3&. predolgi, kar je zasluga g. Prešla in njegovih pomočnikov. Občinstva ni štedilo z odobravanjem Režijo sta vodili spretno ga. Rautarjeva in gdč. Pogačnikova. Sodeloval je tudi sokolski odkester. za odrom pa mestna godba Pevske točke je spremljala gdč Scheithauer jeva Gmotni uspeh je bil prav zadovoljiv Kazen tega je naprosilo Kolo še krajevni odibor Rdečega križa za podpore ter prejelo 1000 Din. Ta= ko je bilo Kolu mogoče, da je 21. t. m. priredilo ubožni deci obeh osnovnih šol lepo božičnico ter razdelilo obleke in obuvala nad 200 obdarovancem. ki so dobili tudi prigrizek Kolu jugoslovenskih sester vse priznanje. lj— Združitev občin. Zaradi združitve oibe;m v naši bližnji okolici ni posebnih težleoč. No i več pristašev ima za zdaj načrt. naj bi Ljutomer postal sedež dveh občin: mestne občne, ki naj bi ostala samo-tsojn,a, in Okoliške, ki nai bi združila dosedanje obč;me Noršnnce, Cven, Stroojo vas, Presifko. Slarnnjak in spodnji dt^1 občine Kamenšoaka V promet i^m oziru gravitirajo te občine vse v Ljutomer. k;eT je tudi sedež župnije Ta velika okol'š(ka obči,na bti obsegala dva šolska okoliša Občini Stara cesta in Gezanrievci in gornji de! Ka-memšoplk« bi se nan strnili v novo občino Oezan jevce. ki bi imela župnik) :n dva šolska okoliša Branoslavci. ki spadajo glede ce-fcve in šole k Oezamijevc-em. bi se naj združili s štirimi občinami rf-rog Male Ne« delje v novo občino, s č;mpr pa niso prebivale prizadete občne zadovoljni. ker bi se tako v upravnem oziru oddaljili od Ljutomera. Iz življenja na deželi GUŠTANJ — KOTLJE. Skromen je bil vedno, zato je tudi skoro ne o pa že no odšel g. Adolf Sokol, šolski upravitelj v Kotljah. na svoje novo službeno mesto v Lunbuš pri Mariboru. Mnogo je društev, ki je utrpelo z odhodom g Sokola hudo izgubo V Gušianju žaluje sokolsko društvo za svo* jim požrtvovalnim sodelavcem pr; društvenih prireditvah, Pevsko m godbe no društvo pogreša vestnega in nenadomestljivega člana orkestra. Rdeči križ pa vnetega pobor-nika njegovih plemenitih stremljenj. G. Sokol je zelo mnogo storil za kmetijska, goopoda-rc-fca društva, zlasti za podružnici Sadjarskega in vrtnarskega in Čebelarskega društva. Krajevni odbor vsedržavne stranke izgubi v osebi g. Sokola dobrega tajnika. Gasilno društvo, ki mu je bil poveljnik in pevski zbor sta g. Sokolu priredila lep poslovilni večer — drugi, prvega pa so priredila narodna, kulturna in gospodarska društva v Guštaniju v Sckojlskem domu. Na novem službenem mestu želimo g Sokolu mnogo uspeha. ORMOŽ. V preteklem tednu je naš Sokol priredil svojemu starosti, notarju bratu Sevniku poslovilni večer, ki je bil izredno dobro obiskan. V imenu Sokola se je poslovil od priljubljenega staroste in njegove gospe soproge, sestre Dane. br. Jan« ko Grivec. V globoko čustvenih besedah je orisal podrobnosti dolgoletnega požrtvovalnega in uspešnega delovanja br staroste v našem društvu. Ob zaključku njegovega govora, s katerim je želel br starosti io ge. soprogi mnogo uspeha n-a novem mestu v Ptuju, je bilo marsikatero oko rosno. Nato je govornik izročil ge. soprogi, ki je bila ravnotako priljubljena in delavna v prosvetnih društvih, krasen šopek Nadalje so se od odhajajočih v prisrčnih besedah poslovili br sodnik Svetek. br. Turk, br. R. Po lak in v imenu mestne občine župan br. Veselic. Starosta br Sevnik je bil tukaj markantna osebnost Zaradi prijaznosti n nesebičnosti je bil splošno priljubljen tudi izven sokolskih vrst. Prežet pravilnega poj« movanja sokolske ide.e, je v času sedemletnega vodstva dvignil naše društvo na odlično višino. S svojim mirnim vn korekt-nim nastopom si je kmalu pridob i zaupanje in ljubezen članstva, ki se je z veseljem začelo aktivnejše udejstvovati ln uspeh ni izostal. G. notar Sevnik se je tudi v vseh druoih prosvetnih društvih uspešno udej-stvoval Enako na gospodarskem poprscu Bil je meatni svetnik, član načelstva Okrajne posojilnice m član upravnega odbora Mestne hranilnice Z njegovim odhodom je nastala velika vrzel Tud' * _ družabnem življenju ga bomo težko pogrešali. POLZELA. Po iniciativi našega okrožnega zdravnika g. dr Červinke se je tudi pri nas pričela pomožna akc;ja za podpiranje ubogih in brezposelnih lastne občine m tako bodo ti siromaki deležni nekaj podpore že za božične praznike. Iskrena zahvala vsem darovalcem! VIŠNJA GORA. Minilo nedeljo je opravljal službo na višn i ©gorski železaniški postaji mladi Železniki uslužbenec Jeršin. Zvečer je odšel po progi proti predoru, da bi tam nažgal signalno luč v semaforu. Vrnil pa se ni več Po precejšnjem času, ko je že razburjenje na nos/taji postalo močnejše. je naprosil službujoči prometnik g. Gre-g-orc nekaj ljudi, da so šli pogrešanega iskat. Našli so ga nezavestnega in vsega premrlega ležečega ob progi pri semaforju. Pri vršenju služba je popadka Jeršin a močna slabost K vsej sreči je ležal v do-voljni oddaljenosti od tračnic. — Ta teden je nastopil pri nas občuten mraz. da je drevje v gozdu v*3 dan v ivju. Padec temperature je povzročal, da je tretjina naših izlivk pr vodovoda že zaimrzlih. Na vsak način bi bilo potrebno izlivke s pleteno slamo ali na kak drug način zavarovati pred mrazom. — V četrtek popoldne je dobila naša občina obisk iz Beograda Po odgo. nu so privedli do Višn je gore mlado in ele- gantno damo, rojena na Muljavi. Ker niso v Višnji gori vedel z njo kaj početi, so jo spustili na svobodo. Izjavila je, da je bila že nad desetkrat v zaporu in da se vrne takoj zopet v Beograd. — Isti dan je je čuječe oko našega župana zasledilo drago zadevo. Neki kmet tam od št. Jerneja je pripeljal do nekega tukajšnjega svojega znanca sod vina. Neki Višnjegorci so to takoj zavohali in so začeli romati s steklenicami pod suknjiči do cenenega vinskega vrelca. G. žuoan je poklical orožnika in prodajo zaključil Prodajalca so zapisali, vino pa zapleniSi in ga do nadaljnjega shranili v občinski hiši. Filip Uratnik: Lepite na pisma znamke protituberkuiozne lige! »Zvezde z neba« Ljubljana, 23. decembra. Za božične praznike nam je poskrbel Elitni kino Matica za prav prijetno zabavo s filmsko opereto »Zvezde z neb3«, katere premiera je bila snoči. V glavnih vlogah nastopata Liane Haid in Gustav Frob-lich, ki sta nam obenem s komikom Szo-kejem Szakallom zadostno jamstvo, da bomo ob tem filmu v prijaznem razpoloženju pozabljali moreče vsakdanje skrbi Zraven tega pa je še skladatelj Robert Stolz v polni meri opremil delo s prijaznimi melodijami. Dražestna Liane Haid. ki se ji vobče nadvse prilegajo prisrčne lju-bavne vloge, je tudi v tem filmu očarljiva. Njena lopa zunanjost, njen glas in njena neprisiljena igra učinkujejo tudi na najbolj trdoživega črnogledega. Režiral je delo slavni režiser Geza Bolvarv. Ko se je igrala opereta »Zvezde z neba« v beriinskih kinematografih, so bili tamoš-nji filmski kritiki polni hvale o izrednem uspehu dela, češ. da je mmlo filmov, ki bi bili izdelani s toliko skrbjo in pri katerih bi bile vloge tako srečno porazdeljene. O Lkni Haidovi pravijo, da je s tem filmom pokazala, da je prva med nemškimi filmskimi igralkami, a v režiserju Gez? Bol-varvju, da Nemčija ne premore več režiserja. ki bi znal tako kultivirati veseloigre in jih tako spretno uprizarjati. Vsebina je lahka, a vendar ni plehka, nego ima mnogo prisrčnih, zabavnih in duhovitih zapletljaiev — takih, ki morajo ugajati vsakemu gledalcu. K uspehu filma na pomagajo še krasni nokrajinski posnetki, tako da pridejo gledalci v vseh ozirih ia svoj račun. Zato bo dvorana kina Matice čez praznike nedvomno vedno polna. Melodija 1000 otokov ZKD v Ljubljani bo predvajala čez praznike domači film »Melodija 1000 otokov«, delo Celjana Maksa Osvatiča. Je to film. ki se mu je posrečilo prikazati krasoto naše Dalmacije, naših dalmatinskih mest in našega morja. Slike so nedvomno lepe in je v tehničnem oziru fi'm usoel. Povezan pa ie ta sprehod oo Dalmaciji od Zadra do Dubrovnika z ljubezensko zgodbo, ki je prelahka in premalo prepričevalna. Zato se zgodba sama kar izgublja pri gledanju krasot našega Jadrana. Snemanje je trajalo več mesecev ob skromnih sredstvih, zaradi česar seveda film o naših dalmatinskih krasotah ne more biti izčrpen Pri celotnem pedjetiu je sodelovala tudi zagrebška tvrdka Svetloton. Kompozicije je napisal k filmu mladi skladatelj Josip Deči iz Zagreba. Pri predvajanju nennega filma je v temi za vsak meter posebej komponi-ral melodije za sinhronizacijo, ki je bila potem izvršena na Dunaju. Dialog teče delno srbohrvatski, delno nemški, kakor se nač to dogaja, če pride Duuajčan na Jadran in si mora pomagati, kakor ve in zna. Film. ki se bo predvajal tudi v inozemstvu, bo v pogledu slik gotovo vršil uspešno propagando za naše obmorske lepote. — Oglejte si ga vsi! — V Ljubljani bodo predstave v nedeljo in ponedeljek ob 11. dopoldne v Elitnem kinu Matici. H koncu naj še navedemo da je razpisal lastnik hotela Centrala v Splitu g. Mate Matič za ta film lepo nagrado v obliki 14-dnevnega brezplačnega letovanja (stanovanje in hrana) v Splitu v njegovem hotelu. Nagrndo dobi tisti, ki bo v kratkih besedah in na najlepši način opisal svoje vtise o naši lepi Dalmaciji, ki iih dobi pri gledanju tega filma. Kdo bo dobil to nagrado, bo ugotovila posebna komisija, ki bo sestavljena iz notarja in zastopnikov ZKD. Dopise je pošiljati do 30 t. m. v zaprtih kuvertah na naslov Zveze kulturnih društev Na ovitkih je treba označiti naslov filma. D'W)ise je opremiti z natančnimi naslovi pošiljateljev KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730._ Naš božični spored senzacij in pustolovščin iz divjega zapada! Vsak dan drag Nekaj o naši pomožni akciji Poslužujem se prilike, ki mi jo ie redakcija »Jutra« ljubeznivo ponudila, in bom napisal za dni, ko je čas za črtanje in vse lepe misli, nekaj o naši pomožni: akciji. S pomožno akcijo smo napravili lep zalet Spravili smo v gibanje široke sloje. Samo Osrednji odbor pomožne akcije je razposlal na razne strani nad 13.000 dopisov z okrona: 4000 položnicami. Tu pa m všteta ne Ljrubliana, ne Maribor ne Celje, ne vsi drugi kraji, kjer razvijajo lokalni odbori živahno in mnogo obetajočo delavnost. Več tovarn ie šlo v svojem razumevanju za stvar daleč preko pričakovanja. Dve veliki tekstilni tovarni v Mariboru sta poklonili za brezposelne po sto tisoč Din. Tovarna Tekstilindus v Kranju se ie odločila prostovoljko, da prispeva dvakratni predvideni znesek. Naj nam nihče ne zameri, če smo dali takim lepim vzgledom javno przinan.ie in zahvalo. Zakaj za velike uspehe je potrebno, da nam kažejo pot vzgledi. Poleg tega je za uspeh potrebno da sledimo vzgledom vsi. Ako bi se nabralo na vsako razposlano položnico samo po 10 Din, bi se zbrala lepa vsota. Ako bi se odzvali vsi naslovniki !e v obsegu, kakor so priporočile to vrhovne de'odaialske in deloiemalske organizacije in kakor je predvidel to v svojem oklicu g. ban. ki lahko govorili že o precejšnjem uspehu. Tj prispevki pa so tako majhni, da se vkljmb teži časov ne more nihče izgovarjati, da mora biti baš on tisti, ki mora kvariti z raznimi izgovori širokozasnova-no skupno akcijo. Naj bodo ti izgovori ka-koršmikoli. V nobenem primeru se ne morejo jemati na znanije, temveč so vedno le dokaz, da so jih sestavljale osebe, ki so ob uri težke preizkušnje moralno odrekle. In kaj nai porečemo še le o tistih, kj bi vrgli na noe naslovljene pozive enostavno na stran in dopustili, da bi nosila pomožna akcija še stroške za položnice. To bi bil višek nepažnie napram prepotrebni akciji in vsem ki so jo z delom ali s svojo avtoriteto podprli. Trdno smo prepričati!, da takega primera ne bo. Pričakujemo, da bo podan ob tej priliki razveseljiv dokaz, da ni noben cilj previsoko postavljen, ako ga nosi skupna volja nas vseh. Važno pa ie, da se okrog postavljenega cilja res vsi združimo in da ne bo med nami nikogar, ki bi prihajal z dvom! in odvajal od celja. Zato še nekaj besed na naslov dvomljivcev i,n kritikov. Slišal sem pomisleke od strani svojega najožjega prijateljskega kroga, pomisleke iz delavskih vrst. Ali ne uvidite, da >e situacija tako težka, da ie pobiranje mi-lodarov ne bo rešilo? Ali nimato nohen« ga vpogleda v ta narobe svet. ko ubija vsa podjetja preobilica pridelkov i.n izdelkov, medtem ko svet od lakote umira? In pristavljali so: Treba ie. da koncentrirate vse svoje sile okrog tega, da poveste, da se mora napraviti v tem pogledu red. Vi to povejte, red pa morajo napraviti tisti, ki jiim je dana za to moč. Potrebno ie tudi to povedati in morda bi si izbral lažjo in hvaležneišo na!ogo, kdor b; to rekel in dal roke križem. Mnenja sem, da samo to za stiske dneva ne prinaša rešitve, zlasti pa da je naloga ustanove, ki jo vodim jaz, predvsem ta, da stoji ob strani tistim, ki so prišli pod kolesa v svetu, kakoršen je. Saj še celo delavske borbene organizacije ne morejo stati brezbrižno ob strani, kadar gre za stiske dineva. Filozofija sem filozofija tia, — kadar ni vsakdanjega kruha, mora biti koncentriran zrnaten del naših naporov borbi za življenje in eksistenco. Dobro, pravijo drugi. Toda aH ne vidite, da so pri izgubi na zaslužku od 200 milijonov dinarjev metode prostovoljnega socialnega skrbstva nezadostne? Ali ne vidite, da silijo razmere nujno, da se uvede zakonito zavarovanje nezaposlenih s subvencijo države ter večjimi prispevki oseb, ki imajo take dohodke, da te prispevke z lahkoto zmorejo? Ali veste, kaj se pravi utrgati dinar od zalužka 500 dinarjev? Kako morete zahtevati od te strani prispevek in svetovati za zaslužek 40.000 Din enak prispevek? Vsa ta vprašanja smo temeljito razmišljali in premislili. Ponovno smo podčrtava!!, da obstoja prava rešitev problema v uvedbi državnega brezposelnega skrbstva, kakor ga imajo druge države. Ponovno smo poudarili .da je treba večje dohodke progresivno obdavčiti. Ako je začela posvečati končno država tem problemom vendarle več oažnje. kakor kedajkoli poiprej, ie pripisovati to morda predvsem teži razmer in uvidevnosti uplivneiših od nas. Maihen obolos pa smo k poglobitvi tega spoznanja^ tudi mi doprinesli. Toda uspehi spoznanj zore počasi in kakor zgoraj nastaja tudi tu vprašanje: Ali naj žrtvam krize tako dolgo ničesar ne nudimo, dokler ne vstvarimo idealnejših razmer? Mislimo, da jim moramo pomagati pod vsakim pogojem in če razpolagamo le z nezadostnimi sredstvi, pač ž njimi. Tako smo mislili, ko smo se odločili pomožne akcije podpreti. Pomožne akcije so prostovoljne. Zato nima smisla sestavljati za nje progresivne tabele. Kdor se zaveda moralne odgovornosti, ki jo dajejo večji dohodki, bo prispeval, sorazmerno s svojimi dohodki in progresivno. Kdor tega čuta nima. za tega bi bile vse progresivne tabele razen predpis, ki bi pa na drugi strani akcijo komplicira! Ln morda ogrozil. Tako smo mislili, ko smo zagovarjali enostavne formule. Mi vemo. koliko je vreden od 500 dinarskega mesečrega zaslužka odtrgani dinar. Vendar prosimo vse delavce in vse delavske organizacije, da tudi ta dinar ocHočno zagovarjajo in dajo ta dar. Pa to naj ne bo dar, to naj bo žgoC opomin vsem, ki bi lahko več dali, a se izgovarjajo. Taki svetopisemski darovi so bili tudi v preteklosti glavno sredstvo, ki je budilo dolge dobe vest odločujočih in ustvarilo koncem koncev impozantno stavbo sedanjega socialnega zavarovania. Naj se ne zgodi, kakor se je v nekaterih tovarnah žal zgodilo, da tovarne prihajajo in pravijo: mi bi, a naši delavci nočejo. Ce je kdo. ki situacijo ni do kraja premisli in je s svojimi nasveti zakrivil, da je do takiih pojavov prišlo, naj spregovori pravo vodilno besedo in naj svojo napako popravi. Itn h koncu še eno besedo na drugo stran. Ako je kdo, ki se pomožne akcije boji, ker se boji, da bi nastala iz tega nova trajna socialna bremena, naj stori vse, da bo podan^ dokaz, da mi s te strani nimamo prav, da je prostovoljna pomožna akcija zadosti izdatna, da bomo to krizo prebrodili. Mi ne bomo rekli, da je državna socialna politika potrebna, če bodo podan: dokazi, da je gospodarski liberalizem v stanu nositi sedanjo družbo; in če bi rekli, bi nam ne verovali. Neuspele pomožne akcije bi gradile tisto, česar ne že!e graditi oni, ki lahko v tem primeru do uspeha predvsem pripomorejo. Ce bi ne bil tako zelo človek, ki živi ves potrebam dneva, — bi dal tistfim svojim prijateljem teoretikom prav, ki mi bodo »ekli, da bi mora! napisati ta članek nekdo izmed onih. katerim je napisan zadmji odstavek. ... Repertoarji spored! V nedeljo 25* t. m. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer TOM MIX v senzacijonalnem filmu OČI PRAGOZDA V ponedeljek 26-1, m. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. BUCK JONES v velepustolovščini KRI GOVOR! Pri obeh sporedih predvajamo Se kot dopolnilo izvrstne šaloigre in Paramountov tednik. DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 24.: Zaprto. Nedelja, 25. ob 15.: Jurček. Izv«»n. Znatno znižane cer.e. — Ob 20.: Celjski grofje-Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27. ob 15.: Srce igračk. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Voda. Izven. Torek. 27.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Sobota 24.: Zaprto. Nedelja, 25. ob 15-: Adel in Mara. Izven. Znižane cene. — 0'b 20.: Pri belem ko-n; čk« Izven. Ponedeljek, 26. ob 15.: Mala Floramye. Gostuje e. Dubajič iz Zagreba. Izven Znižane cene. - Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Torek, 27.: Zaprto. * Dve mladinski predstavi v drami. Na sveti dan ob 15. «?e uprizori prvič v letošnji sezoni Golieva mladinska igra »Jurčekc. ki je dosegla v lanski sezoni velike uspehe, ter se pri mladini zelo priljubila. Na Štefanovo ob 15. pa se uprizori Golieva »Srce igračk«. Za obe predstavi veljajo znatno znižane cene od 20 Din navzdol. Na podlagi teh cen je poset pač vsakomur omogočen, saj se dobe parterni sedeži po 15, 13 in 11 Din, na balkonu po 9 in 11. na galeriji pa po 5 in 7 Din. Veferni praznični repertoar drame. Na sveti dan zvečer se ponove Kreftovi »Celjski grofje«, ena najbolj uspelih predstav letošnjega dramskega repertoarja. Veljajo znižane dramske cene Na Štefanovo zvečer se ponovi Vombersarjeva kmetska veseloigra »Voda« po obifainih dramskih cenah. Premiera operete »Pri belem konjičku« bo to nedeljo zvečer ob 20 Libreto ie narejen prosto po znani Blumenthal Kadel-burgovi opereti. Poslovenil in lokaTziral ga je g. Niko Stritof Glasba ie Benatzkega z raznimi muzikalnimi vložkami drugih priznanih skladateljev Opereta ie revijska. ima 21 scen. ki se vrste hitro druga za drugo. odnosno «o popolnoma strnjene Veliko, težko, a lepo in hvaležno ulogo ima v tej opereti baletni zbor. Režiia je prof Sesto-vn, muzikalno vodstvo Šfritofo. koreografija p« Golovinova Nove dekoracije so napravljene po osnutkih g .Uljaniščeva v gledališki slikami pod vodstvom g. Skružnega Garderobo je izvršila gledališka delavnica pod vodstvom g. Polaka. V posameznih ulo-gah nastopajo: ga. Poličeva, ga. Španova, gdč. Smerkoljeva. ga. Kogejeva, ga. Ramša-kova in gdč. Cankarjeva ter gg. Gostič, Zupan. Masolič, Peček, Zeleznik, Simončič, Jelnikar. Rus, Simončič, Marolt, Erklavc in Povše. Kot prominentna oseba nastopi operni pevec Julče Retetto ter nam zapoje dve vložki, in sicer Gerbičevo »Pojdem na prejo« in Adamičevega »Planinca«. Poleg navedenih oseb nastopijo gostje, gorski vodniki, hotelski portirji, hišne, sejmarji, leto-vi^čarji itd. Poudarjamo, da je »Pri belem konjičku« izvrstna, velezabavna opereta. Prva repriza bo na Štefanovo ob 20. »Adel in Mara«. Hatzejeva opera, se ponovi na Sveti ^dan popoldne ob 15. v premi-erski zasedbi, le starega splitskega meščana Vorniča poje tokrat g. Primožič. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija ie Delakova. Veljajo znižane operne cene- — Na Štefanovo popoldne pa se poie opereta »Mala Flo-ramvec z g. Dubaj'čem kot gostom. Prijetna. zabavna vsebina in lahka Tijardovič^ va slasba. eo to delo izredno priljubile. Ve-iajo znižane operne cene. SENTJAKOBSKO GLED 4LIŠCE. Začetek ob 2015 Ponedeljek. 26.: Zadava Kaieer. * Šentjakobsko gledališče v Mestnem doma. Opozariamo na uprizoritev izvrstne veeelo-igr<> »Zadeva Raiser«. ki jo uprizore Šent-iakobčani na Štefanovo ob 20.15 Kdor se hoče od srca nasmeiati. nai ne zamudi prilike. Prodaia vstopnic vsak dan od 10t do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni ▼ Mestnem domu. M*RlRnR«RO GLEDALIŠČE Sobota. 24.: Zaprto. Nedelja. 25 ob 15-: Celjski grofje. Znižan« cene. — Ob 20.: Pr- belem konjičku. Premiera Povišane cene Izven. Ponedeliek. 26 ob 15-: Boccaecio. Znižane cene. — Ob 20. Pri belem konjičku. Povišane cene. Izven. * Božič v mariborskem eledališčn. Na prvt bož:čni praznik bo premiera revijske operete *Pr? belem koniičku« najuspeleiSega operetnega dela poslednjega Časa Rež?ra K Bachmami kot gost. dirigira kapelnik Herzorr. Nastopi ves operetni in dramski ansambl. Povišane cene Prva ponovitev be na Štefanovo zvečer Tudi povišano cene Bloki oba večera ne veljajo. Zdravi in veseli mm mmi m ■ RIo|z 6račnik o ž i č n a (Prosto po češki narodni pesmi.) Marija je po poti šla, po križem svetu romala, nosila trudna sinčka je, na sredi srca svetega. Hodila je in prišla je za mraka do kovačnice: >Kovač, daj prenočišče mi, samo za dve, za tri noči. »Kako ti prenočišče dam? Preveč tovarišev Imam: m j noč in dan tu kujemo in ognja ne pogasimo.« »Pa mi, kovač, vsaj to povej, kaj noč iin dan vi kujete, kaj noč jjn dan vi kujete, da ognja ne pogšsite?« »Železne žeblje kujemo, v©3 čas, vse dni in vse noči. Ko Jezus Kristus križan bo, potreboval bo žeblje tri.c Ko je Marija žalostna, besede te zaslišala, močnč se je prestrašila in je naprej po poti šla. Naprej je šla, šla do noči, prišlž do revne štalice, še praga prestopila ni, ko sinčka porodila je. Pritekel je do štaHce kovačev drobni otročift. »Zazibaj ga, zazibaj ga, da bo zaspan čkal moj črvlč!« >Kak6 naj zlbljem ga, kak6 naj ti poganjam zibelko? Ne vidiš — |i, da sem brez ročk? Ne vidiš M, da sem brez očk?< PTRNAT »Dotakni teh-le se plenic in ti ne boš več brez ročic. Dotakni jaslic se, z očmi boš videl vse tako kot m4.< Prišel je otročič domu, priščl k očetu svojemu, igral se je z ročicama in migal je z očnicama. In oče ga Je vpraševal: »Kdo pa je teb; ročke dal? Povej, kje si dobil te ročke, kje si dobil te modre očke?« KRHAT »Marija mi jih dala je, ki je sinoči k nam prišla, tam v štalici, pri jaslicah, zdaj ziblje dete Jezusa.« >Da sem jaz vedel, kdo je ta, da je Marija ta gospa, bi bil postlal jf posteljo srebrno in pozlačeno. Jaz pa na tla hi legel spat, na trdo kamenje z glav6, na trdo kamenje z glavo, z nogami v trnje in osat.« s.-.-/*-, - •'•____ LETOŠNJE ZASEDANJE NOGOMETNEGA PARLAMENTA Delegati 499 klubov so en dan in eno noč razpravljali o važnih vprašanjih našega nogometa — Nacionalna liga — Sličice s skupščine Recina glavna skupščina JNS se je vršila kot znano v Beogradu 18. t. m. Za ta občni zbor je vladalo ogromno zanimanje, kajti poleg važnega vprašanja, kako se bo v bodoče odigralo državno nogometno prvenstvo se je pričakovala tudi diskusija o bodočem športnem zakonu. Poslednje je za mene in vsakega, ki pozna smisel in namen športnega pokreta od naj. večje važnosti. Da so se tega zavedali klu-b\ jasno priča število njenih delegatov, ki jih je bilo 499, a 5 pooblastil ni potrdil ve-rifi-kacijsk' odbor. Pred početkom, t. j. na dan same skupščine mnogim ni bila jasna opredelitev delegatov. Znano je, da se borita za vodstvo JNS oba vodilna beograjska kluba. Ali priznati se mora onemu, ki vodi JNS, da ima v svojih klubskih vrrtah osebnosti, ja-ke po intelektu in velike delazmožnosti. Nasprotno ne veš pri vodečih članih drugega beograjskega kfiuba, kako stališče zavzemajo. Kuloarna politika Kdor je pričakoval, da bo na skupščini bril hud veter ali ceQo orkan, se je zmot 1. Giavna vprašanja so se rešila že na konferenci, seveda mnoga le prehodno, in sicer za to, ker so se mnogi predlogi skoro vsakih 10 minut korigirali in sipopolnjeva-li, ker je to bilo odvisno od kudoarne politike. Ta je za Beograd izredno značilna in če se tega re zavedaš, izgubiš orientacijo ... in predlog, ki sd ga stavil in si bil gotov, da bo v stavljeni formi in modifikaciji prodrl, doživi razne metamorfoze. Da zakon o športu ne bo taiko kmalu zagledal luč sveta, se je vedelo že pred sikup-žčino. Torej o tem se na skupščini ne bo govorilo. Bo pa zato ta bodoči zakon prav gotovo moderen ter čaru in prilikam odmerjen. To je nada naših športnikov. Do-t.'ej bo najbrž potrebno potrpeti glede ugodnosti na prevoznih sredstvih, ker bo zakon vseboval, če ne bo preje naše narodno p-edstavništvo doseglo teh tako težko pričakovanih železniških popustov. Protesionalizem ali ne V Beogradu sem dozsnal, da zahtevajo vodeči zagrebški klubi odcepitev od ostalih tako zvanih malih klubov, kar bi se dalo doseči s profesionalizmom. Toda v Beogradu so dovolj pametna in vedo, da tudi »vo-deč m« nc pada denar v jerbasih. Mnogi vodečih klubov komaj prenašajo izdatke za igrišča, klubske prostore, inventar itd. Profesionalizem, kot je izveden v Avstriji, Češki. Madžarski in drugod, je pri nas nemogoč iz enostavnega razloga, ker so tekme prešibko poeečane. če pri nas prisostvuje tekmi 12 000 oseb, je to rekord. Za fnančno stanje vodilnih klubov približno vemo, in zaradi tega znamo, da je pri marsikaterem obupno. Torej o kakem čistem profesionalšzmu pri nas ne more biti govora. Da pa vsi naM igralci niso idealni amateri. tudi vemo. Predkonferenca Na savezni konferenci na predvečer skupščine sem bil imenovan v odbor, ki naj bi rešil vprašanje državnega prvenstva. Veselilo me je, da se je temu odboru neuradno priključil tudi drugi delegat na-š h — LNP klubov. V tem odboru bi potreboval še več naših športnih delavcev za pomoč v borbi, da bi se pri ustanovitvi nacionalne lige upoštevala tudi dravska banovina. No, v smislu predhodnih razgovorov z vodilnim: športnimi osebnostmi Beograda je ta odbor le rešil, da pride v nacionalno ligo tudi predstavnik naše banovine. Ta naj se kvalificira izmed klubov Primorja, Ilirije in ISSK Maribor s kvalifikacijskimi tekmami, ki bi se igrale po sistemu na točke. Za ta predlog, kako naj se namreč kvalificira predstava k LNP za nacionalno ligo, so bili prisotni iznenadeni. Doslej je vsakdo od pcdsave-zov, ki je imel največ glasov, prit skal na to, da se imenuje njegov ljubimec v nacionalno ligo; oba Ljubljančana pa sva rešila to vprašanje na način, ki se je vsem zdel kavalirski in aportski. Tako je zgledala situacija na dan skupščine. Toda kuloarska politika daje dovolj posla in nalaga opreznosti. V veliki dvorani Dela/sike zbornice, kjer se je skupščina vršila, so poslušali govorn ke samo oni, ki so vneti za govorniško umetnost ali pa oni, ki so uživali v medklicih. Prav gotovo pa so b li med njimi tudi taki delegatje, ki so hoteli slišati iz ust govornikov sodbo o delu in delovanju JNS. To- da glavna borba se je vršila na hodnikih. v restavraciji, v bližnjih sobah in na galeriji. Kritike dela JNS Od močnih osebnosti, ki so kritizirale delo JNS, so omembe vredni le gg. Inž. Kodžič, dr. Bratič, Frauemgias in L. 2tv-kovič. Efekt, ki sta ga prva dva dosegla s svojimi idejnimi kritikami, je deloma kvar.lo dejstvo, da je inž. Kodžič, predsednik SK Jugoslavije, dr. Bratič pa član u. o. JNS. Mnogi od ostalih govornikov so bili predolgočasni in so pogosto mleli prazno slamo. Neki so celo krrtiz rali izdatke za tiskanje tajniškega in blagajniškega poročfta in mogoče mnogi od teh so lani zopet kritiziral, zakaj se ta poročila ne izdajo lepo tiskana v lični izdaji. V raarcici zaisiužita poroč ld pohvailo. Dogodkov je bilo mnogo in dela se je izvršilo tudi mnogo, a bi zavzelo preveč prostora če bi hotel le v glavnem navesti samo najvažnejše zadeve. Res pa je, da je preostalo JNSu premalo časa, da bi se mogel tudi globoko idejno uidejstvovati. Toda. če se hoče' temu odpomoči, bi se morali ustanoviti novi odibori ali pa podeliti delo v razne saveze. Večina pa je smatrala, da ni še za to pravi čas. Taju ško poročilo obsega tudi seznam vseh klubov-članov JNS ki pa na žalost ni točno. Temu je zopet krivo dejstvo, da je JNS menjal tekom svoje poslovne dobe mnogo delovodij. Kljub ostri kritiki govornikov, je skupščina odobrila delovanje JNS in dala raz-rešnico s 454 proti 23 glasovom Posojila klubom LNP Moja naloga je tudi bila, da podprem prošnje klubov LNP, ki so prejeli svoj-čas od JNS posojila za zgraditev igrišč. Ti klub' so to tud,! izvršili ter vse dohod-Ke v to svrho uporabili. V tem pogledu in smislu je tudi plediral prof. Fiiipovič in upam, da bodo klubi deležni gmotne pomoč'. Skupščina je namreč sklenila, naj bodoči u o. JNS s svoto ki se je votirala gmotno podpre v gornjem smislu klube, t. j. z :zbrisom gotove vsote na posojilih. To moje prizadevanje uipam, da ni pokvaril g. Zupan, sav. sodnik iz Ljubljane, ki se je nenadoma pojavil na skupščini ln kritiziral blagajniško poslovanje JNS. Sicer ne morem odrekati g. Zupanu dobrega namena. vendar imam še vedno vtis. da v danih razmerah tak nastop ni na mestu. Državno prvenstvo Zanimanje skupščine v popoldanskih te večernih urah se je vrtelo okoli vprašanja novega načina za odigravanje državnega nogometnega prvenstva Predlog splitskega nogometnega podsaveza, v kolikor se tiče n. in III. razreda ki je enak našemu lokalnemu I. in H. razredu, je na področju LNP izveden. Izjema obstoji v tem, da predvideva načrt v II. razredu in na področju LNP tudi predstavnke — vode če — klube iz Celja, čakovca in Varaždi-na. To pa je skupščina LNP letos odredila, a je savez na pritožbo SSK Ceije skrčil število klubov od 8 na 6 v smislu sklepa lanske skupščine JNS. In tako sta pri nas iz podsavezme lige izpadla predstavnika čakovca in Celja, Varaždin pa spada pod ZNP, česar Spi. NP najbrž pri sestavi svojega načrta ni vedel. Torej v bistvu LNP že izvaja prvenstveno tekmovanje tako, kot to predvideva načrt Spi. N.P. in že za/radi tega n sem mogel biti proti načrtu. Da pa je načrt našel zelo ugoden odmev na skupščini, je razvidno iz razmerja glasov, šlo se je predvsem za to. da tudi mi dobimo vsaj predstavnika v nacionalno ligo. Toda »vodeči« v državi so na dan skupščine spremenili »rešenje« konference in »izbacili« dravsko banovino iz lige s tem, da ostane v ligi 10 klubov. Situacija je bila zelo kritična! O tem sem informiral drugega zastopnika naših klubov g. kapetana VVisiaka ter ga pros'1, da me pri mojih konsultacijah podpre. Ljubeznivi kapetan je to takoj storil ln naskočila sva najprej g. inž. F. Kaliterno, predstavnika splitskega Hajiduka in Spi. NP. G. inženjer se je izmikal in ni hotel o Ljubljani, kaj še o Mariboru, nič slišati. Venomer je ponavljal, da je Ljubljana za nje deficitna in da Hajduk potrebuje »solde«. »ča če nam Ljubljana, koja ni je atrakcija a bez atrakcije nema ni soldi« je poudarjal resni gospod. No, dokazal sem njemu in delegatom zagrebških vodečih klubov, da finančno vsaj to'iko zmoremo kot n. pr Os jek in Sarajevo. Iz raz- govorov sem doznal, da tiči za zadevo ovira političnega značaja. (G. Kalitema mi je med drugim očrtal slučaj v plivačkem savezu!) Ker se je Ljubljana svojčas postavila na črto z Beogradom, so imeli Zagrebčani — izvzeti so oficijelni predstavniki ZNP — in tudi splitski Hajduk mandat, da ne smejo privoliti v to da bi bila dravska banovina zastopana v nac onalni ligi. Po dolgem konferiraniju, grožnjah i. t. d. se je pristalo, da sodeluje tudi naša banovina z enim klubom toda iz Ljubljane. Z g. kaip. Wisiakom sva uvidela, da ne preostane nič drugega, kot da to sprejmemo. Ob tej pr liki moram poudariti, da sem imej močno oslorabo pri Beograjčanih, posebno pri izredno ljubeznivem in nam zelo naklonjenem g. dr. živkoviču, predsedmifku BSK in internacionalnemu tajniku JNS finem g. dr. Andrejeviču, ki sta močno podprla LNP Brez njih bi težko uspela a zahvala gre tudi g. Bojiču. predsedniku BLP za njegovo podporo. Nekoliko modificiran predlog Spi. NP je stav'1 g. Kovačič, oziroma g. Jel'nič, oba od zagrebškega Gradjanskega. Po tem predlogu tekmuje 11 klubov za državno prvenstvo. Teh 11 je: BSK Jugos^avja. BASK (iz Beograda). Ooncordia. Hačk, Gradjanski (vsi Zagreb), Slavija (Osijek), Slavaja (Sarajevo), Hajduk (Split), Vojvodina (Novi Sad) in zmagovalec iz dveh tekem Primorje - Ilrija (Ljubljana). Ti klubi ne igrajo v podsaveznem prvenstvu a med seboj prično tekmovati 1. aprila 1933. Ostalo prvenstvo se igra v podsa-vezih kot doslej s to razliko, da sme b'ti v H. razredu (podsavezni ligi) največ 10 klubov Zmagovalec v tem razredu je pod-savezm prvak. Tekmovanje vseh ostai;h klubov, ki spada io v in. razred, urede podsavezi po svojih prilikah odnosno po žumah. To, kakor rečeno, je na področju LNP izvedeno. Iz nacionalne lige avtomatično 'izpadejo prihodnje leto zadnji trije klubi. a vstop'ta v ligo dva kluba. Ta dvaklufbase dobe takole: Teritorij JNS se razdeli na dve grupi, zanadno in vzhodno. V zapadno grupo stradajo: ZNP. LNP, ONP, Sipi. NP. Sub. NP in BNP (novi banjaluški podsavez), v vzhodno grupo pa ostalih osem podsavezjov. Prvaki podsave-zov zasebno v vsaki grupi igrajo medseboj kvalifikacijske tekme po dvojnem cup-sistemu in zmagovalca iz vsake grupe pre-rdeta v nacionalno ligo. Na ta nač'n je dana možnost, da bomo imeli v letu 1934 v nacionalni ligi dva naša kluba, seveda če bo kvaliteta naših klubov dovolj močna, sicer se pa lahko tudi priipeti. da ne bomo imeli nobenega. Gornrfi predlog je sprejela skupščina z 338 proti 87 glasovi. Novi upravni odbor še predno je bil gornji načrt za od gra-vanje prvenstva odgiasovan, se je sestal kandidacijski odlbor, da predloži listo bodočega u. o. JNS. Da bi se dala možnost, zbrati v novem odboru event. nove osebnosti, je dosedanji u. o. demisioniral z izjemo članov SK Jugoslavije (III. podpredsednik g. direktor Stanojevič, dr. Kostič in MiMvojevič) ter g. Segedinsk&ga iz Su-botice. Tem ni potekel 2Jetni mandat in v duhu določb pravil jim odborniškj mesti nihče ne more odvzet:. Za ostale člane, seveda s funkcijo, se je pričela pred kandidacijskem odborom debata med predstavnikoma Jugoslavije in BSK. Zmagala je teza, da, če se poveri težka dolžnost dela in odgovornosti BSK naj ima ta klub v predsedstvu ljudi, na katere se more zanesti. Tako je tudi na skupščini z ogromno večino glasov prodrla lista kandidacijskega odbora (z 370 proti 127). V u. o. JNS imamo Slovenci 4 ljudi (gg. kap. Wi-siak, Gregorič, dr. Tovič in moja malenkost) Boljšega uspeha v tem pogledu torej si nismo mogli želeti. Vprašanje nogometnih sodnikov čim se je rešilo vprašanje nove uprave JNS in način prv. tekmovanja, se je reševanje ostalih predlogov — po starem običaju in zaradi zgodnje jutranje ure — hitreje razvijalo. Dalj časa se je skupščina zaustavila pri sodniškem vprašanju. L. N. P. je opozieionalmo stavil predlog, da se sodniške sekcije pripoje podsavezom, sodniški zbor pa JNS. Težke razmere v sodniškem kadru postajajo v Sarajevu, Su-botioi in v Skoplju poleg Ljubljane. V vseh teh krajih več na — v Skoplju n. pr. od 19 pripada po članstvu 16 sodnikov enemu klubu — sodnikov pripada samo enemu klubu, v katerem vrše celo klubske funkcije in so se pokazali kot klubski {eksponenti. V razgovoru z raznimi vodilnimi osebnostmi našega nogometa v Beo. ( gradu sem poudarjal, da stremi predlog LNP samo za tem, da se zberejo v sodniškem kadru ljudje, ki se ne bodo mogli smatrati za lclubeke eksponente, ki ne bodo nikjer včlanjeni in lahko brez vsakih skrupulov vršili objektivno in na zadovoljstvo večine športnikov svojo funkc jo. Poudariti moram da so s tem načelom soglašali in najti je bilo treba način kako to doseči Vljudni g Ružič. sav. sodnik, mi je rekel da je dosežen sporazum s tem. da bo zbor sodnikov odtegnil svoj predlog glede avtonomje sodnikom, a predlagan način, da se sodnikom daje v principu avtonomijo le v onih sekcijah kjer vlada med nj5md in podsavezi harmonija v vseh ostalih krarh (Sarajevu, Subot:ci. Skoplju in Ljufbljani) se bo skušalo uredi* ti razmerje Pri ureditvi tega bi sodelovali predsedniki podsavezov in predsednk zbora sodnikov a sekcije bi morale Sklicati izredne občine zbore Ta predlog, ki ga je stavil g Boilč. predsednik BLP, in na katerega 1e pr'stal zastopnik zbora sodnikov. je napadel sav. sodnik inž. Mika Po-poVč Za njim ie prevel besedo g. sav s. Rnžfč ki ie hotel odbiti napad M. Po pov'ča. Z a i-a d^ tmra >e zs^toimik zbora sodnikov ir-iavil. da predPog zibora ne umakne. g. Boiič pa d« odstor*a od svoie>i] vt#s. da ne vlada v vrstah sav sodn^ov samih v Beog—adu potrebna ha.rmorvia ?t> da igrnio vloeo mod ni'*"'' o"*>»nos?fcne zadevi re Sončo ta-kee-a TvrtoSai* sem m,or>»i z».«rovar'ati rr-ed-tonld T^oioCr.?!1} so me na rt^isri strani (tet'e«r'»iH SsnVra <3,v(- da sem doi^an glasova ti za •nr-piri.io-or svoie^a T>ort,<*aveza G. TCurč iz SanS+pTra ip ■nr«*ir7«.1 rrvvi TVfV^Oa- Vi je T*rO- drt z W runoH 179 p-ia+-nf! Sflv or^fn^V^ cUrinr). ipp-5-omie in kaznovanje sodnikov pri pod-savezih. Ostati sldepi Delegatov je bilo v dvorani čamdalje manj. predkonce*m še mala gruča okoli predsedniške nize. Dobro, da je vodil predsedniške posle g. dr. Hadži, ki je močan basist pa tudi telesno močno razvit. Skupščina je sklenila: Predlog ZNP in B. L. P. za spremembo pravil se prepusti JNS, da izvrš; stilistične korekture. Nove spremembe pravil stopijo v veljavo 1. marca prihodnjega leta. — Stalnost se prizna KNP (Kragujevac) in CNP (Cetinje). — V Banjaluki se osnuje nov podsavez. — Čl. 10 splošnega pravilnika ostane v veljavi. doda se pa: Naš igralec ki je živel in igral v inozemstvu nad ieto dni. se po po-vratku v domovino lahko verificira za vsak klub z običajno 8-dnevno karenco. če je bil v tujini manj kot leto dni ima pravico takojšnjega nastopa le za matični klub, če se pa prijavi za drug klub, šele po 6 mesec h za prvenstvo, oziiroma po 3 za prijateljske tekme. — Upokoje se sav. sodniki gg. Foht, Roeenfeld in šaban. — Sodniške takse I. razrednih tekem se znižajo od 80 na 40 Din. Ker so dosedanje Skupščine pokazale, da sedanji način zastopanja po klubih ne dosežejo uspehov in da se prav za prav ovirajo uspehi savezne skupščine, ki se idejno ne more poglobiti v svoje delo, se je pooblasti bodoči u. o. JNS. da ad referendum dostavi klubom in podsazevom okrožnico, ali naj bi se za prihodnjo skupščino delegiral na vsakih deset khibov po 1 delegat, vsak podzavez bi pa bil zastopan po svojem predsedniku, po 1 glas klubi iz nacionalne lige, JNS in Zbor sodnikov. — Ustavljeno je sprejemanje novih klubov v članstvo JNS v Sarajevu in Zagrebu, a prošnje klubov za anu-liranje kazni se odbije. — Odreja 9e letni odmor, t j. dovoljeno je igrati nogometne tekme klubom nacionalne lige samo ponoči v času od 15. julija do 15. avgusta. Kvaliffkac jNke tekme za vetop v ligo se igrajo po odigranem državnem prvenstvu, t. j. v nacionatoii ligi. Način igranja prvenstva v nacionalni ligi je določen za dobo 5 (petih) let. a izmenja se lahko samo tedaj. Ce za to glasuje dvotiretrnjska veSi-na dočim se korekture in male spremembe lahko dosežejo z običaino kvalificirano večino Podsave^no orvereitvo se mora končati do 15. jrulria SV^fbene vesti v**eh noclsavezov bo tiskal JNS v enem listu. Na ta na^in bodo sklepi koncemtriTani ;n bo imel .TNS na tudj vsak podPavez vno-gled v delovanie ood^aveTTvh odborov Seveda ohrani vsak podsavez svo>e epiasflo. v katerem se t.'ekaV> poročila odnosno sklepi podsaveznih odborov nekoliko dni ali S P I R I N T A B LETE UuvoJjciiu ou Man soc. pol. m aar. ivja bj. OL. ou -C. celo takoj po sejah. — Pozno v jutro je g Hadž: zaključil zborovanje z zahvalo vsem, ki so do konca vztrajali. Vtisi s skupščine Moji vtisi s skupščine: Kakor JNS tako tudi skupščina nima možnosti, da se bavi globlje s problemi nogometnega športa. Osebnost grajo v tem precejšnjo vlogo. — O intelektualno močnih osebnostih, ki vodijo naš nogometni šport v Beogradu, sem govoril Ponovno sem prišel do zaključka, da idejno, kvalitativno in kvantitativno vodimo splošno v športu še vedno mi Slovenca, še večje uspehe bi imeli, ako se ne bi cepili, ne iskali pri vsaki stvari le svojih koristi. Da spravimo to z dnevnega reda je potrebno, da sodelujejo ▼ športnem pokretu tudi javna oblastva, predvsem občine. To zahtevajo interesi nac je in dTžave! — Zagrebčani so se pokazali needčni. Po mojem: jakih osebnosti niso posilaii na savezno skupščino. S svoje strani sem pazil, da ne dam povoda Zagrebčanom za kak ponoven napad na nas. Ljubljana in vsi naši klubi si iskreno žele z Zagrebom dobrih odnošajev. Na njih je ležeče, da se to doseže. Poudarka je vredno dejstvo, da sva si bila z g. kap. Wisiakom, ki je zastopal 9 klubov LNP. v vseh zadevah edina. Ločila vsa se le v sodniškem vprašanju. Mislim, da je s tem zadoščeno tudi piiscu članka v mariborskem »Večerniku«, ki se je bal. da bom<- iz LNP zbrani na skupščini JNS v »skupinah« Zahvalo dolgujem tudi vsem 30 klubom ki so imeli zaupanje do LNP in mene s tem da so mi poverili zastopstvo na skupšč:ni. Upam, da bo ta harmonija in enotnost ostala tudi v bodoče, kar je napravilo za naše klube izredno ugoden vtis pri vseh mnogoštevilnih delegacijah na skupščini. Smatram za dolžnost, da omenim klube, katere sem zastopal: Rapid železničar. Svoboda (Maribor), Šoštanj, Atlet'ki Jugoslavija (Celje). OMmp, Trbovlje. Amater. Retje, Dobrna (Trbovlje), Hrastnik in Rudar (Hrastnik). Za-gorie. Svoboda, Sloga (Zagorje). SCoga Boštanj. Priimorje, Svoboda. Hermes. Slovan. Konotan Grafika. Sparta. Jadran, 53vosem! Komaj dihati sem se upala Huda b: bila na me. Kaj ne. da bi vama ne bilo t>o volji?« Vrbičev je izpljunil slamice. »Vraga bi se bil jezii. Francka. Jaz ne! Morebiti eospod;čna Tožila b; vas b;1a ?os!iw(l'nH ^p službo bi vam bila odiedla. haha!« Zasmeia' se ie zagrizeno in prisiljeno in si čvrsto priteg- nil, sam ni vedel, zakaj, njeno dlan na razgaljeno grud. »Moral si bom pač izbrati drugo.« »Drugo? Vi? Nikoli! Pregloboko vam je legla v srce. Mislite, da sem slepa? In gluha? V letih, ko boste že sive lase nosili, boste še mislili na njo. Čeprav —« »Čeprav?« Vzdihnila je in besede so ji bile mehke in tople. »Resno ste ji govorili. No ne verjamem, da bo naša gospodična kdaj vaša žena. Ej. ali je neumno in nespametno takole brbljati! O tujih stvareh, ki ti ne smejo biti nič mar. — Ampak.« je nadaljevala čez trenutek, »nad vse prijetno mora biti, če dekle ve. da fant pohaja za njo in .io ima rad! Jaz — vidite —« »Vi. Francka?« Kakor ie sedela desnico še vedmo ua njem. se ie okrenila popolnoma in se z levico uiprla v seno onstran njegove desne rame. da mu ie ar'2dala naravnost v lice »Jaz — no —« ie lecljala — »tako — srčno — srčno — b' vas — Oj — Sai vas imam — tako neskončno rada vas imam — Vi ne veste tega — Kako bi — Se ne ozrete se za meno; — Bol' to — Tako čudno — tako sladko boli —« je zaihtela. Zalo er'avo ie spustila še nižje nad nie-ea V sam«* oč; «e mu ie 7anesla. »Rada — rada vas imam — Smejte se mi! — Smejte! — Kolikor hočete! JUGOSLOVANSKI DAN V CLEVELANDU Praznik sloge in bratstva V nedeljo, 4. decembra je bila v Cleve-landiu veličastna proslava Jugoslovenskega dneva; proslava Vstajenja svobodne in ued njene Jugoslavije, ki se je nalik ptiču Feniksu dvignila iz razvalin stare Avstrije in iz kadeč i h se pogorišč s krvjo prepojene Srbije, — soncu in nove™ življenju naproti! Dan 4. decembra je bi? devefiandsktim in ostalim ameriškim Jugoslovenom tudi dan spomina in globokega poklona manom onih naših borcev, katerih kosti prhue visoko v pečinah balkanskih prelazov in v nižinah solunskega bojišča; ob bregovih zelene Soče, v dolomitskih brezdnih kraškega Krna ter na razsežnih poljanah daijnje Galicije. Jugoslovanski »Gadje«, sinovi naših Ka-stelk, so razstrosili svoje uboge, obledele kosti po vseh bojiščih Evrope, toda kri, k so jo preliti na solunski fronti. m tekla zaman! Lz prepojene zemlje je zdrav živ-feeasftri sok Kastelkinih »gadov* pognal kali naše uedrlnjene domovine, a najmlajši nieni Benjamini, tisti, ki so bili »vsi njeni,« so ostali, da čuvajo zemljo, za katero so žrtvovala njihovi bratje svoje mlade žnv-Bjemie. Ti so ostali, da za vse večne čase razdro in z zemljo izravnajo ječe in interna oijske brloge, v katerih so ginilL umirati in vdihavali svoje smrtne kali naši veliki in idealni možje: Ivan Cankar, apostol vseh ponižanih in razžaljenih; dr. Ivan Lah, vositeij in kronikar naših starih kmečkih pravd; Vladimir Levstik, stvarnik Ka-s+elke in njenega gadjega gnezda ter nešteti drugi. Slava spominu vsem tem borcem in mučeniko-m — živim in mrtvim! ★ To pomembno in krasno narodno slavje se je vršilo in uresničilo na pobudo Centralnega jugosl o vensk ega kluba, pod čigar področje spadajo sledeči klubi: Ameriško-jugoslovenski klub, Jugoslovenski progresivni klub in Klub ju g »slovenskih žena in deklet V pripravljalnem odboru so delovat sledeči gg.: Anton Grdina kot predsednik; M. Mirič. Josip Grdina, Jošiko Pen-ko (tajnik slov. sekcije), M. Grdina, G. Voj-novič, J. Gornik, dr. J. Mally, brata Miha-Bjevič, Ivan Zorman, slovensko - ameriški pesnik m glasbenik. Vinko Levstik, starosta Slovenskega Sokola l dr. Pomembni dan se ie pričel s prihodom d-rja. Leonida Piitanšca, poslanika jugoslovenske vlade v Washingtomi in častnega gosta nasebine ter mesta Cevelanda. Gospoda poslanika je čakal na kolodvoru odbor z g. Grdino na čelu, ki je s kratkim ki primernim nagovorom pozdravil odJič-nega gosta ter mu izrekel dobrodošlico. Po pozdravu se je odipeljala vsa družba z avtomobili, katere je spremljala na motornih kolesih častna policijska straža, v srce slovenske naselbine, od tu pa v krasni mestni Gordon park, kjer se je ta dan otvoril Jugoslovenski kulturni vrt in kjer je g. poslanik zasadil lopato za prvo drevesce. Jugoslovenski kulturni vrt je kos jugoslovanske zemlje, katero jo poklonilo mesto Gle-veland cleveiandiskim Jugoslovanom, ki bodo postavili v njem kipe svojih velikih mož, kulturnih in nacionalnih delavcev. G. poslanik je imel ob tej priliki kratek govor, v katerem je naglašal pomen dneva in Kulturnega vrta. S svojim govorom si je na mah osvojil srca vseh navzočih Jugoslovenov kakor tudi odličnih Američanov, ki so prihiteli k otvoritvi. Z gotovostjo smemo trditi, da je imela jugoslovenska vlada zelo srečno roko v izberi tega odličnega učenjaka svojim poslanikom v Zedinjenih državah; on je res pravi ambasador miru in do-bre volje tako v pogledu čim tesnejšega zbližanja med obema državama, kakor v pogledu čim bolj iskrenega iti prijateljskega sodelovanja ir. razumevanja rie>d našimi tra- in prekomorskimi brati. Kietkob se vrši večja jugosflovenska proslava, tam gotovo ne manjka poslanska Leonida Pi/tamica, ki nživa — tako pri Američanih kakor pri svojih ju goslo venskih bratSh — največji ugled in spoštovanje. Zemljišče Jug oslov ensk ega kulturnega vrta je 250 čevljev široko in 500 čevljev dolgo. Začasno je bite vsajena mala smrečica, toda sponiadti, ko se bo vršila ofici-eina otvoritev, se bo zasadila slovanska lipa, ki bo s*xmwnjaia se pozne rodove )o-Koslovenskega porekla na delo ki domo- vinsko ljubezen njihovih očetov. Naj bi se razkošatila v bohotno drevo! Pravi program ,te izredno krasne slavno-sti pa se je pričel popoldne ob dveh, ko so se otvorila vrata velikega avditorija Slovenskega narodnega doma, žarišča vsega našega kulturnega in narodnega delovanja ter udejstvovanja. Velik avditorij z balkonom vred se je kmalu napolnil z bratri Slovenci. Hrvati in Srbi, nakar je g. Anton Grdina otvoril slavje z introdiukcijo našega odličnega gosta in oficielnega reprezemtan-ta Jugoslavije, gospoda poslanika dr. Pita-mica ter ostalih vnamjiih gostov jn govornikov. Nastopilo je šestero pevskih zborov, ?n sicer kot prvi pevski zbor »Vojvoda Put-nik«, sestoječ iz štiridesetih članov, ki so dospeli s posebnim velikim avtobusom iz Youngstowna, 6 Omili oddaljenega mesta. Za »Putnikom« so nastopili s krasnimi narodnimi, umetnimi in domoljubnimi pesmi pevski zbori »Soča«, »Ilirija«, »Cvet«, »Zvon« in »Adrija«. V mogočnih akordih je zaorila slovenska in jugoslovenska pesem, katere lepoto je povzdignil zlasti impo-zamten nastop mešanega zbora »Zvon«, čigar pevke — kakšnih petnajst po številu — so nastopile v slovenskih narodnih nošah. Petje zborov je bilo izredno blago-zvočno in ubrano, toda krona pesmi je bil neoporečno nastop mogočnega pevskega zbora »Zarje«, približno osemdeset pevcev in pevk, ki je z dovršeno vokalno izvež-banostjo in sigurnostjo očaral in elektrizi-ral občinstvo. Pevci »Zarje« (med katerimi ima tudi izborni tenor g. Banovec mnogo prijateljev), so s svojimi sijajnimi solisti in solistinjaml — gg. Bele , Plast, Birk, in g o spe mi, odnosno gostodičnami Milav-čevo, Si.mč:čevo in Ivanuševo — zapeli odlomek iz opere »Marte«, s takšno tehnično in glasbeno fineso. da se burni aplavz hvaležnega občinstva ni hotel poleči V »Zarji« je zbrana tako rekoč elita pevskih moči in »Zarja« je med nami to, kar je Glasbena Matica v Jugoslaviji Nastopili so tudi trije tamburaški pevski zbori, katerih imena sama na sebi so tako značilna, da so vredna, da si jnh vtisnejo v spomin vsi oni, ki g o je utopi stične želje in nezmiselne sanje o nekaki »separatni« državi. Imena teh tamburašlkih zborov so: »Jugoslavija«. »Hrvatski sinovi« n zbor g. Valjate, Irnie zadnjega zbora je sicer samo rodbinsko ime, toda zbor je značilen zaradi dejstva, ker sestoja iz ene same hrvatske in hkrati iskrene jugoslovenske obitellji: g. Valjate in njegovih šeste-ro otrok, sinov in hčera. Posameznim pevskim in tamburaškim točkam so sledili krasni, domoljubni govori naših rodoljubov - lajikov ter hrvatskih in srbskih, katoliških in pravoslavnih svečenikov. Med govorniki se je zlasti odlikoval Rev. dr. Josip Medin, katoliški župnik v bližnji slovenski župniji Barberton, hrvatski sim kršne Dalmacije. V svojem globoko zasnovanem, krasnem in plamtečem govoru, se je dotaknil tudi obžalovanja vrednega dejstva, da se je, žal, v dobi svetovnega klanja, ko je šlo za to, da-li se izbriše Srbija z zemeljskega površja, ali pa se ž nno vred in po njej ustanovi nova in uedinjena Jugoslavija, vse preveč njegovih stanovskih tovarišev nahajalo v vrstah, v katerih bi se ne smeli nahajati. Navedel je velika in svetla imena nekate- rih jugoslovanskih borcev, ki bodo liki meteorji osvetljevala jugoslovensko zgodovino: Zrinjskii-Frankopan, Strossmayr ter ostalih velikih sinov našega troimenega naroda vse do najnovejše dobe, ki so prelili svojo srčno kri za svobodo in uedinjenje današnje Jugoslavije, ali pa so sprhneli po raznih internaci.iskih taboriščih in temnicah, kamor so jih zavlekli avstrijski krvniki, da bi mogli tem lažje vladati svojim podjarmili en i m narodom — ki jim niso bili sorodni ne po krvi ne po jeziku — po znanem avstrijskem geslu: Divide et impera! Nastooili so še razni drugi govorniki, kakor Rev. Maksim Relič, Rev. Nikodem Stojalkovič, veliki sin srbskega naroda in svečenik pravoslavne cerkve v Youngstow-nu, profesor Tomič i- dr. Vsi so želi viharno odobravanje navzočega jugoslovenskega občinstva. Naš poslanik dr. L. Pitamic z lopato Zaključek popoldanskega programa pa ie tvorila naikrasnejša in naiganijivejža točka: razvitje j ugosl »venskega prapora — darila jugoslovenske vlade — po njenem predstavniku, dr. Leonidu Pitamicu. V dvorano je prispela v divostopih dolga vrsta zbranih krasnih jugoslovenskih — slovenskih, hrvatskih in srbskih deklet, češkoslovaških in romunskih mladenk v pestrih narodnh nošah, ki se je razvrstila v polkrogu na velikem odru, v čigar ozadju je tedai pade! zastor ter prikazal živo sliko: krasno in stasito mlado ženo, go. Novakovo, v ohlapni beli halji, z golim mečem v iztegnjeni desnici: — Jugoslavijo — ob njenih nogah pa troje mladih parov v narodnih nošah: Slovenec in Slovenka, Srb in Srbkinja, Hrvat in Hrvatica —uedi-njena druž;na Jugoslavije... Tedaj je pristopil g. poslanik Pitamic, ki je z lepim nagovorom razvil jugoslovensko zastavo, na katero so pripeli venec krasnega svežega cvetja, nakar je izroči prapor v navzočnosti njegove kumice ge. Penkove, predsedniku Jugosloven. kluba. Učinkovitost trenutka je bila nepopisna, pestrost barv, katere je še poz-digovala sijajna razsvetljava, pa tako čudovito krasna, da je ne bi mogel podati enake na platnu največji umetnik. Po fotografiranju prizora po fotografu velikega chevelandskega ameriškega dnevnika, je bil zaključen popoldanski program. Zvečer ob sedmih se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma, katero poslopje stane nad 300.000 dolarjev, velik banket, Jugoslovenski kulturni vrt s smreko v Clevelandu — Udarite me!« se je nenadoma srdito obregnila, pa mu v isti čas oino drugo roko, levico, golo do nadlakta, podlkopala pod vrat. »Udarite me! Jaz — jaz pa vas bom — poljubila!« »Francka!« »Se nikoli nikogar nisem ljubila niti poljubila. Samo vas! Samo tebe, fano stremljenje obeh bratskih narodov, ki je prišlo do svojega največjega izraza zlasti v veliki sokolski ideji; svoj krasen, oratorični govor je zaključil z vzklikom: Zvestoba za zvestobo! Zatem je bil še enkrat naprošen za besew do jugoslovenski poslanik g. dr. Pitamic, da ga slišijo tudi oni. ki niso bili navzoč? pri popoldanskem sporedu. G. poslanik je pričel svoi govor v klasični ang'eščini. v kateri je pozdravil skupne, zlasti ameriške goste ter jim v kratkih besedah orisal naše stremljenje, naše potrebe, cilje in ideale. naše dolgotrajno hlapčevanje ter končno uedinjenje. zatem je nadaljeval svoj globok in pomemben govor v slovenščini in srbohrvaščini ter ga zaključil z zdrav-ico in vzklikom na najvišia predstavnika naš:h dveh domovin: na ameriškega predsednika, predstavnika in najvišjega reprezentan-ta naše nove. ter na kralia Aleksandra, najvišjega reprezentanta naše stare domovine. Po banketu, ki je trajal skoro do polnoči, se je vršil v spodnji dvorani Narodnega doma ples. tekom katerega ie prišlo do veljave »kolo« ter ostali slovanski i i drogi plesi. Velikega iugos'ovenskega dneva se le udeležila tudi večinoma vsa naša slovenska in jugoslovenska intel;jrenca: zdravniki, odvetniki, uredniki tukajšnjih slovenskih dnevnikov ter novinarji ameriškega tiska, trgovci, nekdanji ameriški dobro-vnlici. k! so odšli pred šestnajstimi leti iz Amerike na solunsko fronto i. dr. V družbi hrvatskih in srbskih bratov, M smo sedaj menda prvič izza prčetfka svetovne voine nastonili v strnjen-lh vrstah, smo prebili nepozaben, veepomenuben dsn in prijeten, animiran večer, ki bo gotovo ostal vsem še do'go v spominu. Anton Šabec, Cleveland (Ohio) Nutrija In nje gospodarski pomen Kožuhovina nutrija je v javnosti znana. Nedavno pa 90 se pojavile na našem gospodarskem trsu tudi živali, od katerih se to krzno dobiva. To poslednje je tudi razlog pogostim vprašanjem in zanimanju, odkod so te živalice, kako in od česa žive in čemu jih sroje tudi pri nas. Južna Amerika je prava domovina teca glodalca, nutrije (znanstveno ime Myocastor covpus), bližnjega sorodnika veverice, polha, bobra itd. Ker najraje prebiva po močvirjih ter po telesnem ustroju in dragoceni kožuhovini močno sliči bobru, ga Nemci tudi imenujejo močvirski bober. Ker pa je njegovo krzno znano na svetovnem trgu *e pod imenom »nutrija«. je najbolje, da ga tudi mi kratko tako imenujemo. V nekaterih telesnih znakih spominja nutrija na morskega prašička, v drugi zopet, posebno pa v načinu živlienja, na navadnega bobra, ki je živel nekdaj tudi na Ljubljanskem barju. Odrasel mladič meri brez repa, ki je pa precej dolg, 60—65 cm, dorasle živali pa so daljše. Popolnoma dorasla samica tehta do 8 kg, samec povprečno 12 kg. Nutrije so izvrstne potapljalke in sijajne plavalke ter po naravi vseskozi obvodne živali. V svobodi prebivajo po močvirjih in plitvinah barskih okenc, rečnih rokavov, jezer itd. Na obrežnih, drugim sesalcem težko dostopnih mestih, si izgrebejo nutrije svoje rove, kateri vhodi so nad ali pa tudi pod vodno gladino V koncu teh rovov imajo svoja gnezda. Ta način življenja soominia na našo vidro. Pogosto pa si postavi nutrija svoje, iz bičja umetno spleteno gnezdo na kopnih mestih sredi vodnih plitvin. Toplina vode ne igra v življenju nutrije nobene uloge. Če gladina vode zamrzne, se nutrija brez težav pregloda skozi led in se v svojem popolnoma nepremoč-ljivem kožuhu v najhujšem mrazu počuti prav tako dobro, kakor v najhujši vročini. V svobodi zapuščajo nutrije svoja skrivališča šele v mraku in ponoči. Prav za prav so nočne živali, ki pa 9e negovane na domačijah, vrtovih, farmah itd. tako privadijo na človeka, da mu tudi ob največji solnoni svetlobi jemljejo hrano iz rok, se puste božati in celo jemati v roke. Nutrije se hranijo izključno z rastlinsko hrano, so skromne in ne izbirčne. Kisle močvirske trave, vodne rastline in njih korenine, bičevje itd. so jim hrana v svobodi. V ujetništvu pa jim gredo v slast vse vrste trav, lucerne, detelje in to sveže ali pa suhe. Slaščica, a ne nujno potrebna hrana se jim v ujetništvu krompir, korenje, ohrovt, solata, pa tudi sadje. Silno zanimivo je, da znosijo te živali svojo hrano namakat v vodo. če je je le kje v bližini. Glava nutrije je z ozirom na ogromna, rumenkastorjava, že od daleč vidna gloda-ča izrazito glava glodalcev. Široko, čokato telo s kratkim vratom, nizkimi nogami ter debelim kožuhom daje živali navidezno neokretno obliko. Ta 9lika pa se popolnoma spremeni v vodi pri stegnjenem telesu, položeni dlaki in stegnjenima zadnjima nogama, ki imata razpeto med prsti plavalno kožico, prste pa oborožene z močnimi kremp-Iji. V tem mokrem okolju je žival vitka in gibčna ko podlasica na suhem- Sivkastorjav kožuh je resasto kocinast. Pod to vrhno dlako. ki se pri prirejanju krzna umetno odstrani. pa je ne predolga, zelo fina, svileno mehka, svetlejše ali temnejše rjavkasto-modrikasta oodlanka. ki ne propušča ne vode in seve tudi ne mraza ter ustvarja nutrije odporne proti še tako ostri klimi. To pa so tudi izredne vrline kožuhovine tega skromnega glodalca Solidnost barve in kakovost kožuhovine ter popolna neodvisnost od menjajoče se mode, je odprla krznu nutrije tree celega sveta, žival samo pa v Južni Ameriki tako daleč iztrebila, da so io morali zaščititi, kakor je zaščiten tudi v Evropi bober. Zato pa so nutriji utrli podjetni rejci posebno v Nemčija pot ne le na obsežne farme, ampak tudi na male kmetije in še manjše domove s koščkom vrta aa dvorišča. Nosečnost te živali traja 125—135 dni. Samica skoti 4—10 (povprečno 6) mladičev. V dveh letih da en par približno pet gnezd t. j. okroelo 30 in več mladičev. Mladiči so po zunanjosti, izvzemši velikost, popolnoma enaki starim. Nekai ur po rojstvu gredo že v vodo. kak dan nato pa že jedo vse, kar jedo stari. Poleg tega pa seveda sesajo. Seski samice pa niso, kakor pri drugih sesalcih na trebušni, ampak na bočni strani trupa, bliže hrbtu kakor trebuhu, kar pa je smatrati kot prilagoditev te živali na vodno življenje Če samica tudi do polovice trupa stoji v vodi, ali celo če plava bolj na površini, zamorejo mladiči, sedeč na hrbtu svoje matere, sesati. Mnogo zahtevano, dragoceno, a pri nas še importirano ter e carino podraženo^ krzno nutrije je močan razlog za nego te živali v vsakem še tako preprostem in malem gospodarstvu, kjer je količkaj vode in odpadkov zelenjave na razpolago Torej ne samo na farmah! Posnemanja in hvale vredni eo tosmerni gospodarski podvigi dosedaj šo osamelih rejcev teh živali. Rešimo se tudi tozadevno tujine in carine. Denar naj ostaja doma ali pa naj doteka od drugod za te vrste blago k nam. n Vsak naročnik Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! »S Francko sva jih, Pavla! — Za tebe!« Prinesla je v čaši vode, v njo cvetje postavila in vse skupaj pred Marijin o it 3. rce k »Hvala! — Takoj iz^eda kotiček drugače. Kaj ne?« ^ Približno dva meseca pozneje je Vrbičev osmošolec prejel dvoje pisem. Prvo je bilo pisano s Pavlino roko in je obsegalo dobrih deset be-sedi- . „ »To je konec. Ne zamerun t*. Veliko sreče v novem življenju.« Zadnji stavek je bil podčrtan. Potegon je list prečital dvakrat in se za-buljil pred se v cesto. Stresel je z g^avo. zmaial z rameni, zmečkal papir in ga stlačil v hlačni žep-- Na ovoju drugega pisma je bila nalepljena znamka tuje države in poštni pečat je bil razmazan tako, da ga ni mogel razvozljati. »Grizla me je do krvavih solz. Ali je kaj vedela ali pa samo sumila? Za-iučila sem ji v lice, da je omahnila — — Sedaj potujeva! Kakor sem ti re- DEFOURSPITZE (4&3* m) MONTE ROSA V nevihti na najvišjem vršacu Švice Zermatt ie neoporečno središče alpinizma — svetovnoznanl eldorado veleturi-stf.ov vseh dežel že eno ime zadostuje, da to potrdi; Matterhorn! Ime, katerega zgodovina in kronika je pisana s krvjo za vse čase 0.n je ponos te doline, ponos Švic?, hrepenenje vseh planincev. Skratka: najlepše. kar nam nudijo Alpe. Simbol — spomenik prave lepote... to je Matter-horn. Od leta 1929, ko sem bil s prijatelji; prvič tam gori, se ni mnogo spremenilo. Nekaj novih hotelov, penzij in novih vodnikov. Nadalje se je ves Zermatt preure-d'il tako, da lahko služi tudi zimskemu športu — predvsem smučanju. Zaradi neugodnega vremena smo bili »brezposelni«. Vedno iznova smo oblegali vremensko postajo pri *Zentralbureaux Seiler« in potrkavali na aparate. Tujci 60 prihajali vedno bolj nervozni in obrazi vod.nikov so se čedalje bolj mrčill že tri tedne se je vreme norčevalo z ljudmi. Marsikak dopust je splahnel v dežju in uibosri turisti so žalostno preračunavali stroške dalj.njega potovanja. Njegovo veličanstvo Matterhorn se je ta in tam pokazal iz meglenih zastorov. Bil je pobeljen doli do Schwarzseea. Vsak dan nov sneg na staro poledenelo podlago — ali z drugimi besedami: v teku štirinajstih dni bj bilo le s pomočjo ljubega sonca mogoče nekaj podvzetl. Kaj nam je storiti? '^ažje pristopnih vrhov — in k vsemu še štiritisočakov — je v izobilju! Na Monte Rosa torej? Dobro! Zgodaj zjutraj sm0 jo mahnili pri dvomljivem vremenu proti GorJiergTatu. Ako-ravno bj se lahko peljali gori z najvišjo prostoležočo železnico, smo šli rajši peš. Kajti: prvič stane komaj dobro uro trajajoča vožnja toliko, kot vožnja h Celja v Trst. Kmalu smo imelj za seboj prijazno vasico Winke!matten in smo hodili skozi košate gozdove, ki so glasom reklamnih tablic baje najlepši v Švici. Nepopisno krasen je vedno razgled na pobeljeni Matterhorn. Mnogokrat smo obstali in gledali — gledaii ... »Kakor lepa melodija je ta go ra!« pravi naš profesor Mlakar Po vsej pravici! Jaz mislim — za planinca je to najlepša melodija — obenem himna alpinizma že ta lahek vzpon na Gornergrat je vreden dolgega potovanja Čisto blizu se prikažejo v nepopisni lepoti piramide Wei.sshorna, Zinalrothorna in Dent_Blan-cheja. Toda ved.no uhajajo pogledi na rZermattskega leva«. Pni Grand hotelu Riffelalp (2212 ra) pridno igrajo tenis — in višje pred hotelom Riffelberg (25-84 m) promeuirajo po terasi hladni Angleži s svojimi velikanskim; ča^pplsi. Na vrhu, v hotelu Gorner-grat-Kulm (3138 m) imajo celo poštni urad s telefonom in brzojavom. Med Rif-felhornom in Gornergratom nas vodi lahka alpinska promenada doli na Gor.neTjev lednik. Monte Rosa se prikaže v soncu. V čisti belini se blišči Lyskamm m ob njem se leskečeta pod ogromnimi množinami novega snega Kastor in Polux. In nadalje velika parada vseh štiritisočakov. .. V poi ure smo pregazili skoraj ravni lednik. Na drugem kraju leži tik ob moreni Betemps Hiitte. Kakor vse višje ležeče koče S A. C. (švicarski alpski klub), tako je tudi ta zelo praktično opremljena le s skupnim ležiščem Red in snaga sta tukaj samo ob sebi umevna Alkohol je nepoznan, ravno tako besede »rezervirati« ali »postelja z rjuhami« Najpozneje ob osmih zvečer že vse počiva — in mirno leži angleški milijonar srečno poleg ubogega tirolskega dijaka na trdem ležišču. Za naše SPD vzgled (seveda samo za višinske koče!), da lahko tudi na ta način mnogo pripomo-emo k pravi turi stiki Tukaj vsaj ni pritožb o pomanjkanju prostora, o rezerviranju, o nočnem petju in razgrajanju. Končno ni v Švici nikjer vsled teh skromnih uredb trpel tujski promet. Celo popoldne smo polegali ln posedali okrog koče. Opazovali smo poigravanje oblakov okrog Lvskamma in Breithorna. Občudovali smo ledne orjake od Matter-horna do Nordenda na Monte Rosi — ta veličastni greben — ta mejnik dveh kultur Evrope. Kamorkoli se ozremo, povsod vse v ledu in snegu. Kamor sega oko, prevladuje ie bela barva Zdelo se nam je. da smo nekje v obližju severnega tečaja Oskrbnik (ki pa skrbi samo za red in ne za vino) nam je pravil, da vsled novega snega in slabega vremena že teden dni ni bil nihče na konici Defour Zato smo bili zadovoljni, ko smo zvedeli, da nameravajo tudi nekatere druge partije prihodnji dan na vrh. Proti večeru je še dospela smuška partija treh Rerlinčanov v spremstvu znane ga vodnika Otta Furrerja. Več kot vesel sem bil. da sem se lahko seznanil z najboljšim smučarjem srednje Evrope, po- sebno, ker sem ga že v Zermattu trikrat zaman iskal na njegovem stanovanju Sporočili so mu to že spodaj, in tako smo se kmalu spoprijateljili Pogovoriti smo s« Imelj mnogo ^ o smučarski opremi in tehniki -t- o smuških visokih turah, o njegovem prijatelju Davidu Zoggu, s kate* rim sem preživel v dražbi dr, Fanckove filmske ekspedrioije leta 1930 strahovito nevihto pod vrhom Mont Blanca. Zgodaj smo legi; k počitku. Zunaj Je snežilo. Celo noč nisem zatisnl! očesa. Megleno vreme je bilo brezupno. Vkljub temu pa so odšle prve partije ob pol 3. uri zjutraj Njim Je sledil Furrer s svojimi varovanci, in sicer na Caipanno Mar-gherlto. Poslednji smo odšli iz koče mi. Kmalu smo imeij za seboj skalnati otos, na katerem leži koča. V slabi uri smo dospeti na Obere Plattje (3344 m), kjer m se ravno turisti navezovali na vrv. Tudi ml smo se navezali in kmalu smo šli dalje po globoki gazi v novem snegu. Skozi meglene zastore smo tu Jn tam uzrli pred in nad nami idcte skupine. Vsled obilnega snega so bile skoro vse ledniške razpoke zasnežene, toda ravno zaradi tega je bila dvojna previdnost na mestu. Na drugi strani, na GreBzgletscherju se je smukal Furrer s svojo partijo. Naš začetni tempo je bil za moja dva spremljevalca prehiter, Ker še nista bila nikoli poprej tako visoko. Sklenila sta, da bosta večkrat počivala In šla počasneje, pri zelo slabem vremenu pa se bosta vrnila. Jaz sem pa hotel na vsak najčin na vrh, in tako smo se zedinili. Odvezal sem se in kmalu sem dohitel neko partijo, kateri sem se pridružil Na veliki ravnini, kj leži med konico Defour in Nordendpm, nas je čakal vodnik Biener iz Zermatta z Angležem, nadalje dva mlada švicarska alpinista, ki sta šla brez vodnika. Ko smo dospeli št mi, trije visokošoloi iz severne češke in moia malenkost, smo začeli ogibati, kaj velja napraviti. Vodnik je menil, da bi se vsled zimskih razmer vrnili. Svaril nas je pred viharjem, ki je divjal gorj po grebenih Tud'1 gazi.ti se je že na veličal. Toda k sreči je bil njegov Anglež drugačnega mnenja. In ker nam nI zadostovalo 4000 m, »mo šli dalj«. Mnogo prpv s« prav ni več pisati. Menjaje vno gasili globok sneg proti sediu ia zaviti v goeto meglo smo biti popolnoma bres orientacije. Vihar je vedno bolj naraščal in kadar sem gazil na čelu, aem se komaj držal pokonci. Ledena zrnca so nas bodla v zaledenela lica !n dihanje je postajalo vedno težje Na sedlu nag je «a-lotil takšen snežni metež (4 avgusta!), da tudi na takojšen povratek ni bilo misliti Govoriti sploh nismo mogli več — sporazumevali smo se z znamenji. Sestopili smo oprezno v ledeno vzhodno steno Monte Rosa, kjer nam je neka skala nudila vsaj nekoliko zavetja. Mislil sem takrat na Kugyja in na vse, kar mi je o tej steni pravil. Nekje pod nami je ležal največji ledeni couloir Alp — Canale Marinel-K — ki drvi v divji strmini v dolino Ma-cugnaga. Toda mi nismo drugega videli kakor sneg in meglo. Komaj in komaj smo se upirali strašnemu vetru. Led nas je bičal v obraz, oči so kljub snežnim očalom komaj kljubovale naporu. Nekje so grmeli plazovi po gladkih stenah v prepad. Vrnili smo se na sedlo. Vodnik se je takoj lotil grebena, ki vodi na vrh, kajti pri tem mrazu bi mirovanje pomenilo smrt. Na nekaterih mestih je moral odbiti velike snežne opasti —■ mi smo mu nato sledili, na trebuhu ležeč, kakor bi plavali. Vihar ni nič popuščal. Od vseh strani je vrtinčil sneg proti našemu grebenu. Snežilo je lz doline navzgor. Prav mojstersko in neumorno je čistil Biener s cepinom greben in ledna skorja poslednjega kamina je odletavala pod težkimi udarci, Takili trenutkov ni mogoče popisati. Je tudi tako bolje, kajti drugače bi človeka pozneje, ko je doma v topli sobi, sumničili, da pretirava. Eno je pa le: Kdor išče razen lepote tudi nevarnost, ta nima pozneje ipraviee pritoževati se. Na vrha srno se privezali na lesen steber, da nas ne bi veter dobesedno odnesel. Molče smo si drgnili zanrzle nosove, ušesa in roke. Jaz sam sem imel zmrznjenih kar osem prstov, ki so bili popolnoma modri. (Tako smo imeli vsaj nekaj modrega, ko že ni bilo modrega neba). Drugi dan sem tekel k bivšemu znanemu vodniku, zdravniku dr. Genfcinettiju v ordinacijo. Ln — tako sem prinesel raz ta ponosni vrh spominček, notabene — čez vse meje - brez carine. A KOpillŠek Kriza kmetstva Koliko smo že čitali jadikovanja p hudih časih, ki jih preživlja paš kmet in z njim vred več ali manj tudi njegovi tovariši po vsem svetu! Res je, da je hudo zadela ves stan kriza vnovčenja v potu obraza pridelanih sadežev zemlje. Če je že vnovčenje težko, je jasno, da trpi zaradi tega tudi cena pridelkov po starem trgovskem dognanju, da zavisi cena od povpraševanja in ponudbe. S povpraševanjem po blagu cena rase, ponudba jo pa tlači. Denarja ni! Tako toži ves kmetski stan. Po pravici toži in je dolžnost družbe ift države? da pomaga vsaj reševati, če že ne tešiti vprašanje boljšega vnovčenja kmetskih pridelkov. Kakor je pa važno vprašanje kmetijske krize, vendar ne smemo pri tem pozabiti na drugo plat kmetskega vprašanja. Kakor vsak stan, ima tudi kmetstvo poleg skrbi za golo življenje še druge potrebe in želje, ki napravijo človeka šele resnično človeka.. To so dobrine duhovnega značaja: človeška svoboda in z njo zvezana prosveta ali kultura, Kar nič ne porajta večina na te dobrine danes, ko kaj radi merimo vse vrednote z istim merilom — z denarjem. Navadili smo se teh dobrin brez valute, da so nam same po sebi umevne, kakor zdravemu zdravje vse dotlej, dokler ne zboli in šele sedaj prične ceniti vrednost zdravja, ko jo je že izgubil. Dober je pregovor, ki pravi: Nesreča drugih nam je pogosto v tolažbo. Zato hočemo tudi mj v teh hudih dneh pogledati nazaj v črne dneve, ko sicer morda res ni bilo kmetijske krize, pač pa se je držala naše dežele hujša kriza kriza kmetstva. Naš praded briogar je bil lovec in ni poznal nobenih kriz. Če je bil lačen, je ubil žival in nihče ni zahteval od njega orožnega lista. Če ga je zeblo v brlogu, ni gledal, kod teče meja v gozdu, kje je bukev s križem, temveč je vzel svobodno les, kjer ga je hotel. Le malo je še danes ljudstev, ki bi živela tako svobodno življenje. Tudi pastir kočevnik je še poznal precej svobode, čeprav je že moral skrbeti za črede, za šotor in za odelo, kla! Onkraj morja poiščeva srečo. Poiščeva! Ker romava dva. In nosiva s seboj v srcu tebe, ki si prvi. edini in najin najdražji. Ne bodi v skrbeh Bog je večen in vseusmiljen. Moralo se je zgoditi tako. Če sem ti hudo storila. odpusti. Ako kdaj j>o letih potrkava oba ali pa samo eno izmed naju na tvojem pragu, kai ne. da naiu boš spnznaM — Tatek naš. zbogom!« Vrbičev ie sedel v pusti študentov-ski izb'ci. N;zko ie odvil svetilko na mizi. ponikn'1 glavo v trde pesti in krčevito zaihtel... Počasi je vstal in zakoračil v nasprotni konec sobe. kjer s# Je kraj okna v sto im sto biserih lesketalo božično drevesce. Popravil ie dve. tri svečice. otrl stenje in naravna! zlati m srebrni nakit na ielovih vejicah Potem je na stežai razveznil okno, da je v stan zaplul oster val zimskega mraza. Pometal ie z rokami na hrbtu gori. doli pa poklical skozi vrata v hodnik: »Gospa! — Prosim, gospa!« »Takoj!« se ie odzval odgovor iz sosedne sobe. »?eli+e. gospod profesor?« Debeluškasta uradniška ženica se je mmmmmm^mmmmmmmmmmmam^mmm^ammmammmm^mmmmmmammmmmm^^mmmmmmmm^mmmrn^mf^m pojavila na pragu. »Prositi bi vas požifek črne kave. gospa. Še rajše skodelico čaja s čaši-co konjaka.« »Vam ie prevroče, gospod profesor, da vetrite?« se je pošalila. »Takoj postrežem!« »Malo preveč sem kadil, gospa, se mi zdi. Ne štejte mi v zlo, če sem nadležen.« »Nikar, nikar, gospod profesor. — V petih minutah prinesem čaj!« Gospodinja je odšla. On je poravnal drva v peči, spustil se nazaj v naslonjač in z nedoslednostjo, ki je lastna strastnim kadilcem, zapalil novo cigareto, Enajst — Po mestnih cerkvah ie prvFkrat vabilo k polnočnicj. Za drugih dni in v druge prilike bučni in hrupni zvonovi so nocoj peli in brneli blago in skladno. kakor nekdaj —* pred leti i« leti — tam v daljni domači vasi, Z ulice se je na okno vsipenjal pritajeni, polglasni pomepek pasantov, njih radostno ščebetanje, mito tako in ugodno in prisrčno, kot bi dobre sestrice žlobudrale z dobrimi bra^i: Eh, da! Pa-stirci betlehemskll Sveti večer — — Popoldne se je potepal po ulicah. Sam samcat Izgubljenemu kužku po- čim pa si je postavil človek hlev in dom ter je zakoličil svojo posest, je moral biti vedno na oprezu, da brani svojo posest pred raznimi sovražniki. Vse dokler se ni pričel pečati človek s kmetovanjem, so se vršile borbe le za premičnine in minljive reči: za plen, ženske, črede itd. Ko pa je človek postavil mejnike in se proglasil za lastnika nepremične in neprenosljive zemlje, je bilo treba podvoi'ti opreznost pred sovražniki. Sam ni bil dovolj močan, zato so se začeli kmetje združevati v skupnih naseljih, ali pa so postavili svoje mejnike na visokih hribih, kamor ni prišel tako lahko sovražnik. Najpametnejšega v vasi so postavili za glavarja vasi in so mu dajali za njegov trud v blagor skupnosti davek. Pa se je zgodilo, da se je zahotelo sosednji vasi lepih njiv ali sočnih lok sosedov in so napadli sosedno vas, pobili mirne kmete in vzeli njihovo posest 3 ženami in otroci, da so jim kot sužnji obdelovali polja. To so bile prve krize kmetstva. Da jih danes ni več, se ima kmetstvo zahvaliti državnim oblastvom, ki bde nad nedotakljivostjo in svetostjo osebne lastnine in varnosti državljanov. Da svoboda osebne lastnine ni samo po sebi umevna zadeva, nam jasno pričajo velike in krvave revolucije, ki so tedaj, ko je bilo odstavljeno prejšnje državno vodstvo, uničile imetje in življenje neštetih državljanov. Ob času preseljevanja narodov je vse naše slovensko ljudstvo prestalo takšno hudo krizo kmetstva, ko je sužnjil z zemljo, delom in krvjo divjim Avarom. Še huje je bil prizadet ogromni ruski narod, ki je sužnjil Tartarom celih 300 let. Tako dolgo je sužnjil, da je sploh pozabil na svobodo in bo sužnji! vsakemu despotu. V dobah suženjstva je zastal ves rasvoj kmetijstva. Le redke so izjeme pametnih osvajalcev, ki so bili osvo-jeneem v blagoslov. TaJisen moder mož je bi) Husrev bey. ki je osvojil v imenu islama 1522. Bosno in Severno Srbijo, kjer je postavil temelje umnega zadružništva in naprednega kmetovanja. Kdo se ne spomni velikih bojev »za .staro pravdo«, za človečanske pravice do>ben. Pred kričeče našopirjenimi izložbami je prodajal zijala. »Vraga«, si je del. »kakor devetleten Simrkolin!« Pa ga je prijelo in zgrabilo nenadoma in neučakano, ko mu je na razcestju pred šolo starikavo babšče ponudilo v nakup zeleno smrečico. »Gospod! Vzemite! Take ne dobite nikjer več. In kar s podstavkom, gospod!« Neka.i davnega, že skoraj pozabljenega in pokopanega se je zganilo v duši, zavrelo mu po celem telesu z otroškim hrepenenjem in je iztegnil roko po drevescu tako poželjivo, da se je babšče prj vračanju drobižja dvakrat vštelo. Odnesel je jelko domov in potlej se >e začelo. Bežan.ie in izpraševanje. Izpraševanje in bezanje. Iz trgovine v trgovino. Iz slaščičarne v slaščičarno. Pa v pamirnico in' knjigarno. Še to! Ono še! In še neka.i! In ie spotoma neprestano pogledoval na uro v strahu, da ne zapozni Nočilo se je. Odnašal ie zadnii zavojček. V razsvetljeni in vrveč; ulici ie vkopan obstal pred visokim oknom cvetličarn«, polnim in preno'u;m razcvetelih ciklam. befHh in rdečih. Ciklame .. Ciklame ... Brez trezne mm? ie planil v lokal 'n si naprti! zvrhano naročje umetno kmetijstva, ki so jih gazili oblastni gra-ščaki celo tako daleč, da je moral položni tlačan prepustiti svojo neomade-ževano nevesto za poročno noč graiča-kovi pohoti. To je bila huda kriza kmetstva. Koliko bojev je bile treba, preden so priznali tudi kmetstvu njegove temeljne pravice. Toda nele v omejevanju telesne svobode in človečanskih pravic je bilo kmetstvo v preteklih dobah v hudi krizi, še hujša je bila kriza duševne svobode. Sa-mopašni gospodarji so predpisovali kmetstvu bogove, molitve in kletve. Naj je bil tlačan še tako nadarjen, ni se mogel povzpeti na višje mesto, ni smel v višje šole. Dobro so računali oblastniki, uverjeni, da je najboljši plen za izkoriščanje nepismeni kmet, ki ga držita v pokorščini zvesta zaveznika hudič in birič. Danes je to povsem drugače! Kam vse Križi Pustolovščine v Engadinu Hams Sch/neeberger je eden izmed operaterjev pravkar dogotovljenega Sokalovega filma »Pustolovščine v »Engadinu« O težavah zdela ve smučarskih Ln zimskosportnih filmov pripoveduje operater: Bob je nerodna reč Posebno še, če je treba nanj postaviti filmski aparat, stojalo, motor in baterije Io zanj je treba privezati še drugi bob. ki ga moramo ves čas fotografirati. Tak prizor smo morali napraviti v fiilrrnu »Pustolovščine v Engadinu«. Mojemu prijatelju Rihardu Augustu ee je pri tem pripetila huda nesreča Na nekem ovinku ;e odletel 8 sani in moral ostati precej do'go v bolnišnici. Drugič smo stali z aparati na robu 50 metrov globokega prepada Spodaj so ležali veliki kamni in n.ed njim se jt ril potoček. Naša zvezdnuka Lantschner in R ml, oba. znana kot izvrstna športna komika že rz filma »Bela opojnost«, sta morala na smučeh zdrkniti mimo kamere. Kovčegi z lečami, fotografskimi apa-rati, ploščami, baterijami in drugnmi potrebščinami stoje lepo za nami. Filmanje' Smučarja priletita po hrbu in joj!. malega zarese i«aravno6t v naše aparate Strašen hrušč! Kovčegi zlete v globino in za njimi še aparati, negativi, vse Spodaj treščijo ob skale Potem pade vse skupaj v vodo Počasi polovimo vse iz ledeno mrzle vode n poberemo iz enega. Čudež: leče so ostale cele- Prav tedaj se je načelo zgoraj tekmovanje v smučanju Danes sploh nimamo sreče. Vsi igralci padajo po tleh in letajo okoli z buškami praskami, obliži. Po skoraj navpičnih strminah ee spuščajo Statisti so sami smučarski mojstri. Po hotelskih balkonih se gnetejo gledalci. Napeto in — brez zavisti. Na take in enake težkoče smo naleteli eko"o vsak dan in sedaj si lallco mis4i/te, da naše delo ni lahko. Umetni otok bodočnosti Filmski arhitekt Erich Kefitelhut pripo--veduje naslednjo epizodo s snemanja pu» stolovskega filma »F P I«: Naša naloga je bila, da uresničimo nekaj. česar tehnika še ni zmogla. Manuskript Ufinega filma »F. P 1.« zahteva zgraditev umetnega, na morju plavajočega otoka, ka je opremljen s čudovit mi »troj., iu bo služil za mednarodni letalski promet v bodočnosti. Po manuskriptu je ta orjak 500 metrov dolg in 150 metrov širok. Stati mora na 32 stebrih, ka so votli, da se po potrebi napolnijo z vodo ali pa izpraznijo in tako otok dvignejo ali apu-ate globlje, Lakor pač zahteva vreme. Da je bilo to delo težavno, ni treba še posebej praviti. Težave 60 se že začele z iskanjem primern-eg« kra a ta postavitev umetnega otoka Dolge tedne som ga 'ska* li ob Severnem Vshodiiem morju Obale iz tehničnih vzrokov nismo mogli porabiti. Iskali smo otok. 15 do 18 metrov nad mor-lem z majhno ravno površino, ki ne bi smel b-ti daleč od ceLine. kjer smo hoteli priredi*! letališče za letalce, ki pri filmu sodelujejo. Tudi na lego glavne strani otoka smo se morali zaradi svetlobe ozirati, saj smo delali film v jesenskih mesecih Otok ni smel ležati preblizu ladijskih pot', najbolj pa je bilo treba gledati na čtn enostavnejši dovoz gradbenega materiala, ker hi sicer stroški za prevoz narasl- v neskončnost Vsaj deloma ie ustre/.alo našim zahte* vam per ali šest otokov Odločili smo se za mal otočič k!ifei-h 17 km od »hale Do^g je skoraj 12 kilometrov, širok pa samo 500 vzgojenih cvetlic. In še deček vrtnarjev mu je pomagal. Vsa njegova sobica se ie zakitila in okrasila ž njimi. Povsod jih ie bilo. Na mizici. Po sto-lalih. Na pianinu Na polici s knjigami. Pred Prešernovim in Cankarjevim kipom Cel venec, krvav in nedolžno bel pod božičnim drevescem samim, da ie štalica s sveto duržinico tonila v nfh ... Ciklame . f. Ciklame .,. V predsobiu je zacmglial hišni zvonček. Vrata iz gospodinjinega stanovanja so zaškripala. »Da. da! Točno! Izvolite! Ona vrata na desno!« Potrkalo ie. Boieče m plašno. Ko-mai slišno V drugič. »Prosim!« Na oraau se ie v zadregi smehljalo mlado, vitko dekle. Izpod maleea klobučka in porednih kodrov ie začudeno in zavzeto zrlo dvoje Široko razprtih oči V n ie ga V božično ielko — V CVPtie no cob;ci — On i? bil skočil iz na sloneča Reka krvi mu ie /aHla obMčie Omahovale se je s tresočim' s^ rokam' v4e! za mizico da ie /a^t.pnkliai' kozarček na kr>v'»ir»«»toTTi ^'odiniii »Fr»wVq • ie utrgalo Izza hipoma oosinelih r.stnic. so se povzpeli kmetski sinovi in sami kmetje. Prva mesta zavzemajo v vseh, tudi v najbolj učenih strokah znanosti. Redko je ime slovenskega učenjaka, Ki bi v mladosti ne bil pasel krav in vižal uprege. Res hude čase preživlja danes kmetstvo, toda preživlja jih v zavesti, da ne bodo vedno trajali, ker se naša država trudi pomagati kmetu, kar je očitno dokazala z zakonom o razdolžitvi kmeta. Da lažje nosi kmetstvo svoj težki križ, pa ni mala zasluga veselega dejstva, da kmetstvo kot stan ni v krizi, kakor so mnogi drugi stanovi. Kmetstvo zre vedrega obraza v bodočnost, ki ie kljub vsemu naporu tehnike vendarle njegova, ker tovarna njegovega grunta je najcenejši pridelovalec kruna in bo stala vedno. Pa če zgradi tehnika nov babilonski stolp, ki se bo res dotikal neba .., metrov Na njem je svetilnik, ki kaže ladjam pot Na otoč ču ne prebiva redno niti 20 ljudi, pae pj ga poleti obsuje nekaj stalnih letoviščarjev in skoraj vsako leto več znanstvenikov, ki študirajo let ptic. NajJepši del otoka smo izbral; za ata/v-bišče Pomagal nam je 'n/enier He-n* nger, ki je prvi napravil podrobne načrte umetne otoke Dosti dela in truda t*no '•mela*a samo tedaj če ie kopal niča v netv>s'edni M'žm' kuhinje V na vnr,^Tlp.Tn rirnjieni sp namreč voda zarad dolgega cevovoda pa na; bo Je tako skrb no *zol:ran preveč ^'adi Posledica ie da fe treh« v kuhm'4 zmerom nekaj litrov vode odločiti, preden začne teči iz pipe vroča voda.. V normalnih prilikah delujejo boilerji praktično brez vsake posluge. Noč in dan, eto za letom daieio lepo enakomerno toplo vodo Le v primeru, da je mrzla voda iz vodovoda, ki boiler napaja pretrda, to se pravi da vsebuje mnogo apnenca, se začne počasi odsedati na električnem grelcu kotlovec, zaradi česar se seveda občutno zmanjša oddaja toplote. Ta napaka se brž opazi po tem, da boiler ne daie več t(»!:ko tople vode kskop spočetka Ko se nabrani kotlovec odstran', kar mora opraviti veščak pa deluje boiler spet kakor nov. Kako priljubljeni so ti proizvajalci tonle vode v gospodinjstvih, seveda če se tudi elektrarne v lastnem interesu nekoliko pobrigajo za reklamo, kaže še najbolje statistika. da je samo v Švici montiranih ca. 130.000 takih aparatov. Jodov akumulator Svinčeni akumulatorji in Edison o vi akumulatorji z elektrodami od železa in niklja, ki se zdaj edimo rabijo v praksi, imajo nekatere težke napake. Zlasti neprijetno se občuti sulfa tiran je in počasno razpadanje svinčenih plošč, navzočnost jedkih tekočin, ki razvijajo korozivne pare in razmeroma majhna energija, ki se da nakopičiti v njih glede na veliko težo. Razen tega potrebujejo posebno svinčeni akumulatorji trajno, skrbno nego, ker se sicer v najkrajšem času uničijo. Industrija si že dolgo prizadeva, 6esta< »viti akumulator, ki ue bi imel vseh teh inedostatkov. Francoz Boisier je pred ne-Ikai meseci predli" ^""©osiki akademiji Jodov akumulator se lahko v po rablja v vsakem položaju. znanosti model novega akumulatorja lastnega izuma pn katerem služi kot elektrolit (tekočina, s katero je napolni on) cim-kov jodid po katerem je tudi dobil ime jodov akumulator. Za elektrodi služita cink in o^lje. k sta ločen' s plastjo neke nevtralne porozne mase. prepojene s cinko-vim jodidom Pri poln en ju akumulatorja se elektrolit razkraja v jod, ki se odseda na oglju in v metalični cink. ki se nabira na cinkovi elektrodi. Maksimalna n-.petost polnega akumulatorja znaša 1,2 volta. Pri UOLACnjKI PC.A&" ! cinitova elttmoaa, OfAfHACMA OO CSLOLOIE j 2£učkrm0LlT0M '- OGc/e«^ tX£(arče vojne Izumitelj letečeg:-. tanka W -lter Christie si ie takole zamisli njih uporabo: »Bitka se vrši z vso srditostjo Zdajci se pojavi na nebu mj težkih, bombnim avio nom sličnih letal, ki v veliki višini prelete sovražnikove vrste m se za nj'mi mahoma spuste na tla To so 'errči tanki Takoj po pristanku jim spremno moštvo sname kriln in zda' začno ko* navadn' tanki, z veliko brzino p" tleh drveo prodirati sovražniku v hrbet S svojimi 75 milimetrskimi topovi neusmiljeno sejejo smrt in razdejanje S vražnik je v kleščah in mora izgubiti bitko.« Leteči tank v zraku Prvi leteči taiik so zgradili v neki strojni tovarni v Linderju (New-.fersev). Težko, da bi se tako fantastičen morilni stroj vobče gradil če ga ne bi izumil ravno Christie ki velja za enega nai^sposobnejiših nženjerjev in tehnikov Zedinjenih držav Čhnstie je bil med drugim eden prvih kon •itrukterjev ki je začel pri avtomobilih uvajati pogon na sprednjih kolesih Posebno pa je znan kot graditelj tanko-v. k" je pr' posameznih že dosege' brzino 160 'cm na uro Niegov leteči tank ie težak 4 tone. kar ni preveč niti za sam tank niti za letalo. Opremljen je z enim samim motorjem za 1000 ks, ki žene v zraku propeler letala, na tleh pa verižno gonilo tanka. Posadko tvorita samo pilot in njegov spremljevalec. Če se hoče pikit spustiti na tla, preklop: motor od propelerja na verižno gonilo tan ka, tako da le-ta takoj s polno brzino šine naprej, čim se dotakne tal. Na naslednji prijem za vzvod se odločijo krila in tank se lahko svobodno kreia po tleh. Težko si je predstavljati, s kakšnimi sredstvi bi bilo mogoče zadržati napad le tečih tankov Čim se jim bo posrečilo spustiti se na tla bodo obrambni topovi za radi njih silne brzine brez pomena Samostojne leteče tanke pa namerava Christie še p.nlprcti z velikanskimi transportnimi letali. ki hodo prinašala na bojišče tudi po več tankov hkrati in jih po potrebi lahko spet odneda iz ognja. S PADALOM NA ZEMLJO Neki letalec je bil nekoč povabljen, da bi pred zastopniki voiaških oblasti iz vojaškega letala predvajal nov tip padala in pripoveduje o tem jx)skusu eledeče: ' v',« "v* .....' ~ " ilMlm Na določeni dan so na izbranem vojaškem letališču ustavili ves promet in v zadn(em trenutku je letalec še enkrat preiskal padalo. Hipoma je iz tesra skočila miš. Vsi so se zasmejali, samo on se je prestrašil, da mu ni žival morda prezrla priprave. Takšni primeri so se že doirodili in so imeli za posledico smrtne nesreče. Preiskal je torej padalo najnatančneje in vse je bilo v redu. Hitro se je nato oblekel v primerno število debelih oblačilnih kosov, roke in obraz si je namazal z mastjo, nato si je nataknil čez obraz masko, na roke pa rokavice. Mraz je bil m-len. Na zemlji je znašal 18 stopinj pod ničlo, v višini kakšnih 30<) m, kjer bi moral po ič-no na stran, spustil je rob njegovega truj>a in padel z glavo navzdol. Začel se je strahovit padec v brezdno. Začetna brzina padca je 96 m v sekundi. Štel je z nogami navzgor sekunde in čak-H, dn se padalo odpre ter ga vrže v sedeč položaj. Naštel ie štiri sekunde in brzol 7. glavo navzdol. Naštel fe peto. šesto, sedmo — na-dalo se ni odprlo. Odprl je oči in zagledal nad seboj mirno krožeče letalo. A ob**nfm je zagledal vrv. ki bi mu morala pri skoku iz letala strgati vrečo s padala, da bi s«-moglo to odpreti. Vrv ie bila na letalu pretrgana, vreča je tičala še na njegovem hrbtu" Sedaj ie bilo treba tre7no premisliti: kako je zgrajeno padalo. k;iko bi spravil vrečo okrog padala proč. kako bi so mora'o padalo odpreti... Vrv. ki bi morala opraviti vso to skrb. je pretrgana. Zakaj? Roke so mrzlično greble in trgale, kakor kamen trda. zaledenela tla letališča so mu z divio naglico prihajala bližje in bližje, sedaj jo že v višini dreves — v nasledniih trenutkih se ho raztreščil. Prsti fo se krčevito zarili v platno — tedaj s topovskim gromom se ie padalo odprlo in ga dvignilo kvišku, vreča je padla na tla. pristal je v globokem snegu in površina padala ga je pokrila- V vratolomnem tempu sta pridirjala dva avtomobila. Eden je bil sanitetni avto. drugi je napolnjen s kričečimi piloti, častniki. Letalec se ie bil že dvignil. Njegova prva misel je bila: cigareta, dobiti moram cigareto! Pobliskoma je odjvl debe'o obleko in se 7-a-cudil. da so mu roke čisto mirne. Sanilejct so obstali zasopli z nosilnico poleg njega. Priskočili so častniki. On pa: >Cigareto?« Mahoma sc je stegnila proti njemu koptca '.. -i. .-,;:< v .>vv.: ' ......§t -v-'} Wš I; -v •, M m % t rok, v vsaki roki cigaretna doza. Prižgal je cigareto in stal brez odgovora sredi navala vprašanj. Mislil je: stara prijateljica smrt, tokrat bi se bila skoraj zgodila — za dese-tinko sekunde je zaostala tvoja ura-.. Zvečer je bila velika gosti ia. V stotič so mu razodeli že 7.nani vzrok zakaj se je biia vrv pretrgala. V silnem mrazu 42 stopinj ;e zledenela in ko jo je telo nategnilo, se le v svoji krhkosti enostavno prelomila, časti tali so mu in imeli govore. Tudi filmski operater 6e ie oglasil. Ni bil izgubil živcev in je ves prizor filmal od začetka do konca. ah in kriza V dobi današnje gospodarske krize in so-cijalne.ga trenotnesa kaosa nam ie v nemalo moralno zadoščenje ugotovitev, da je njun porazni vpliv v gotovem oziru prizanesel duhovnemu življenju, ako ga ni celo še po-cr'obil. Umetnost - kot produkt duhovnega snovanja, je kakor se zdi. ostala nedotaK njena in nehote se pojavlja domneva, da ie kriza pri svojem zlu konsekventna naravna /avora preekspatizivne malerijalizacije, ki io zaustavlja in tak" nudi idealizujoči duhovnosti prostornih in časovnih dimenzij do sv» Vidnejšega razmaha arma« e krtzo niso identična Kulturno življenje je danes _ brez ozira na trenutno kritične dobo po vsem svetu na zmagoslavnem pohodu Dasi nosita znanost in umetnost nečat časa. v katerem se porasta ne moremo zanikati njunega obstoja Znanstveniki nam še vedno odkrivajo taine orirode umetniki vseh panog še vedno 'n morda boli vstvarjajo svoi« umetnine kakor kadarkoli nreie a Noblov fond priznava kljub težkim časom še vedno kakovostne odlike venomer kii »očim in iznova dohaiaro-čim umetniškim vrednotam. Krize v duhovnem življenju torej ni A pri šahu? V naši Šahovski rubriki ie naš velemojsr-r dr Vidmar že nekajkrat poudaril, da ie občutiti danes krizo tudi v šahu Ne smemo te trditve razumeti napaf.no- Gre namreč le za 7unanie šahovsko živi jen ie. Res ie. turmrlev v velikem slogu, večiih šahowkih prireditev vobče ni. ker primanikuie denarnih sredstev To ie ona kriza v šahu' A šah sam? Njegova ideja? Njegova vse- Smelo lahko trdimo, da je ostal šah kol idealizujoča umetnost neokrnjen in da živi danes prav tako kakor ie živel v zlatem šahovskem veku Morphjrja. Steinitza in o borb'! In kai ie šah drugega nego borba za ob stoj. ljubezen do življenja?! In ni-li baš v dobi »edanje krize ta borba naibolj pereča in na'boli ogorčena9 Sai človeku ravno danes za — biti ali ne biti! Sah ie po svo'em gVtbokem bistvu mant-festaciia lastnega iaza Svetovna gospodarska kriza ie takorekoč usodna trta za njegovo »spešno in mogočno rasJ Baš v krizi bo našel šah novih oduševljen'h nristašev vseh onih. ki verujejo in ki trdno hočejo boliSe bodočnost! Toliko v splošnem A — Ljubljana? Tudi tu gre šahovski razvoj isto dosledno r>ot. V dobi. ko hiraio materialistično fondi rane organizacije in izdihuieio klije šahovska misel k novemu življenju Ljubiiansk< šahovski klub ki ie doslej vegetiral in dre mal. vstaja v tei kritični dobi k novemu raz mahu V matičnem klubu šahovske Ljubi ia ne kipi in vre Kakor v panm vrši v niem Intelektualec si seza ob šahovnici s proletar cem v roko in — v slogi zaigrata Oni da pozabi težavo z deviznim nakupom ta d» ne čuti. kako mu kruli prazen želodec. In še kibicu odleže pri tem. Šahovski duh ga pre- moti, da še sam pozabi, da ga čaka doni a žena in večerja •.. Da. to zmore v tem težkem času samo — šah! Sah, ideja, borba! Za biti ali ne biti! Borba — ki je življenje' Sahist ceni vrednost življenja, zato ga ne odloži brez borbe. Nihče mu ga ne zagrent, nihče mu ga ne ugrabi. Samo eden: smrt — mal! A takrat je itak konec vsega! Tudi šahf-sta, življenja in — krize. ,\\irko Kragdj S> A Urejuje dr. Milan Vidmar •V veliki kletni dvorani hotela Miklič je v ponedeljek, 19. decembra, oživljeni Ljubljanski šahovski klub javno otvoril svoje delovanje s simultanko, ki sem jo rad zaigral našim šahistom. Dvorana je bila skoraj premajhna. Mislim, da je bil naš novi predsednik, g. arhitekt Costaperaria, z začetkom zadovoljen. Simultanka ni bila dostopna samo članom kluba prireditelja. Prijave so prišle udi z dežele. Naposled je sedlo 42 igralcev za vrsto miz. Tako velike simultanke Ljubljana še ni videla. Boljšega dokaza od velike udeležbe na prvi klubovi prireditvi ni za trditev, da je šah pri nas silno popularen. V zadnjih letih je prodrl že v zadnjo vas. To pa ni vse. Niv6 igre je brez primere višji nego je bil pred leti, ko so prvi inozemski mojstri imeii svoje simultanke v Ljubljani. Težko delo sem imel. Z rezultatom sem bil zelo zadovoljen. Zmagal sem 28 krat, 9 krat remiziral. Zgubil sem pet partij. Dosegel sem tedaj 31' 2 točk od možnih 42 ali skoraj 77.5 odstotkov. Lasker in Aljehin v Ljubljani nista dosegla več. Predsednik, g. arh. Costaperaria. je junaško zdržal vse do konca. Ob osmih zvečer otvorjena simultanka se je vlekla do 5. ure zjutraj. Devet dolgih ur. Devet ur hoda za igralce. Prve novice mi že prihajajo iz našega šahovskega sveta o razpoloženju kupcev moje knjige »šah«. Zelo so laskave. Zdi se, da sem udaril na pravo struno, da sem napisal baš ono, kar naši šahisti najbolj potrebujejo. Knjiga je pa tudi meni prinesla novih vpogledov. Pojma nisem imel, da je šah tako živ med Slovenci. Vrhnika n. pr. je vzela 15 knjig. P*es je sicer, da ima baš Vrhnika svojega izrednega voditelja. G. upravitelj Val. Kompare je očividno nenavaden razširjevalec Šaha. Toda uspeli je vendarle presenetljiv. Domišljujem si, da bom s svojo Knjigo precej dvignil slovenski šali. Kako bo potem pri simultankah, ne vem. Polom najbrže. Nevarno je najprej mobiliziral armado, potem pa izzivati premoč. Bo že boljše, če bodo kasneje inozemski mojstri igrali proti naši falangi. Iz turnirja v Pasadeni prinašam še naslednjo krasno partijo: Beli: dr. A. Aljehin črni: H. Steiner 1. e2—e4 c7—e5 Nenavadno, kajne? 2. Sgl—f3 SbS—c6 3. Lfl—b5 .... Stari Ruy-Lopez. 3..........a7—a6 4. Lb5—a.4 Sg8— fS 5. 0—0 Lf8—c5 Ta poteza je na slabem glasu. Pa po krivici. 6. c2—c3 .... Bajč najmočnejši odgovor. 6..........SfSXe4 7. d2—d4 Lc-5—a7! Steiner uporablja Aljehinove iznajdbe. Aljehin je zares prvi igral to važno potezo. Sedaj pa se mora boriti proti nji. 8. Ddl—e2 f7—f5 9. d4Xe5 9—0 Do tu je partija identična s partijo Ya-tes-Aljehin, Hastings 1922. 10. La4—b3 Kg8—h8 11. Sbl—d2 V poštev prihaja tudi 11, Lb3—d5. 11. . . . Dd8—e8 V zgoraj citirani partiji je Aljehin igral 11.....d7—d5. Steiner žrtvuje rajši kmeta za napad. 12. Sd2Xe4 f5Xe4 13. De2 X e4 d7—d5 ge en kmet? 14. Lb3 X d5 Lc8—f5 15. De4—li4 Sc6Xe5 16. Ld5Xb7 Ta8—b8 17. Sf3 X e5 Tb8Xb7 18. Tfl—el. Aljehin ima pogum. Croi pritiska na f2 in vendar se svetovni prvak ne meni za to. Rajši podpira skakača, ki v središču gospoduje nad šahovnico. 18. . . . Tb7—b5 Seveda je črnemu skakač neprijeten. Toda napad nanj ni prijeten. 19. Se5—f3 De8—c8 20. c3—c4 Tb5—b7 Beli se je maščeval za prepodenega ska,-kača, 21. b2~b3 Lf5—g4 22. Sel—a3! Spretna poteza. Cmi naj sam popusti ▼ smeri f2. Ali naj umakne trdnjavo ali pa naj zabaše na c5 diagonalo a7—f2 22. c7—c5 23. Sf3—c5 Skakač je zopet tu. Jasno je, da je beli zmagal v otvoritvi. 23. . . . Lg4—f5 24. g2—g4! .... Imenitno. 24. . . . g7—g5 Če se lovec umakne na c2, ga Tal—el zajame. Ce pa zapusti diagonalo bi—h7, pade po Se5—g6-+- kvaliteta. 25. La3—b2! Rafinirano Na videz pada beli v nastavljeno past. Toda kdor drugim jamo koplje, pade vanjo sam. 25. . . . Kh8—g8 Na 25. . . . g5 Xh4 bi sledilo 26. Se5— f7-f in 27. Sf7—h6 m?t. Toda to je Steiner videL 26. Dh4—h5 Ne 26 Dh4 Xg5-f zaradi 26. . . . Tb7—g7. 26. Lf5—e6 Kvaliteta je rešena, črni je na videz pre-varil zanjo nasprotnika. 27 Se5—d7!! Te poteze pa Steiner ni pričakoval. Tako je močna, da se je takoj vdal. Varianta: 27 . Dc8xd7: 28 Dh5vg54- Kg8 f7; 29. Dg5—f 6 4-, Kf 7—g8: 30. Df6--h8+, KgS f7; 31 Dh8v7n -. Kf8 -e8 32. uf/ 32 Toi-^dl. Dd7—cS; 34. Lb2—cl je nad vse neprijetno. KULTURNI PREGLED Ljubljanski Zvon v letu 1933 Izjava novega uredništva Zadnjemu letošnjemu zvezku »Ljubljanskega Zvona«, ki bo izšel prve dna po božiču, bo priloženo naslednje vabilo na naročilo s programatsko izjavo novega uredništva. »Ljubljanski Zvon« nastopa tri in petdeseti letn k. Z resnobno zavestjo odgovornosti, a e trdno voljo do dela, sporočajo novi uredniki vsem sodelavcem, naročnikom in či-tateljem svoj nastop in svoj program. Revija. ki ima za seboj tako častno preteklost, ni smela propasti zaradi trenutnih zapletljajev. V sedanjem položajiu je nujno potrebna kar najmočnejša obramba vseh poz tivnib kulturnih postojank. Trdemu času, ki z neizprosnim imperativom gospodarskih dejstev cgraža pridobitve duhovne kulture in čedalje bolj jemlje njenim tvornim silam vzgon in polet, ne smemo pomagati tako, da še sami ustvarjamo razvaline. Zato smo podp sani sotrudndki »Ljubljanskega Zvona« v polni meri razumeli in priznali voljo »Tiskovne zadruge« da obvaruje svobodni slovanski kulturi to njeno več ko petdesetletno središče in glasilo ter smo se odzvali njenemu vabilu. Težko nalogo, k; smo jo prevzeli v še težjem in duhovnemu ra-zmahu neugodnem času, bomo podpisani lahko izvrševali samo tedaj, če nam bo naklonjeno zaupanje sodelavcev, posebej pa še naročnikov in či-tateljev »Ljubljanskega Zvona«. Sode^v-cem, ki so se že v lepem številu odzvali prvemu vabilu novega uredništva. bodi jamstvo za njihovo zaupanje in pomoč naša trdna volja, da z urejanjem »Ljub'ian. skega Zvona« koristimo slovenski ku1 turi in s pozitivnimi vrednotami podpiramo nien samob:tnd značaj. Limiheizen do slovenskega jezika, do niegovaga svobodnega razživetia v sedanio^ti in bodočnosti, ljubezen, ki je »Liub1 ia.nski Zvon« ustanovila in ga branila skozi vse težave In ne-prillke v niegovem oo^oietnem obetom, bo fcudfi novemu urednf^t.vu in vsem sodelavcem najtrdnejša vez in posvetitev. Združevati hočemo kar natveč umetni. £ko stvarjajotfh ali literarno de1ujoč'h pesnikom-, pripovednikov, esejistov, kritikov in zmanstvervkov v delu za razširjenje in pog'0-bi-tev naše narodne svonstvernosti, naših posebnih odlik. mi.Se domačnost', naše besede, spečih naše celotne duševne vsebine. Ne zastopamo na tem mestu ne desne nit? leve literarne fronte, nismo izključni glasrvkd ne mlade niti srednje književne generacije. Mnenja smo. da je v tem času potrebna koncentraeja vseh pozavno usmerjenih kulturodelavcev na naišJrši osnovi in da je še daneg velika naloga »Ljubljanskega Zvona«, da združuje. ne pa ločuje smeri, generacije in skuorne Vsako uredništvo pa se mora zavedati, da je revija ž'va le tedaj, če skrbi za pri-hodni ost in zb; ra okrog sebe zlasti mna-de, sveže moči. Zato si bomo prizadevali, dati stremeči mladini vso prilčiko. da se v poln5 meri r?^r"aih.r>e in se talko uveliavi kot bodoči vodilni rod v naši književnost* Ko prcgramatsko ugotavljamo sicer samo c-b sebi umevno tesno vez »Ljubljanskega Zvona« s preteklostjo in sedanjostjo slovenskega naroda, z njegovo znanostjo in umetnostjo, z njegovim celotnim bitjem in žitjem. se zavedamo, da je kulturni pro-speh združen tud' še z drugimi silami in činiteljl. Pred \sem smatramo, da slovenska kultura ne more in ne sme biti ravnodušna nasproti jugoslovanski državi, ki edina jamči za obstoj in napredek našega naroda in za reintegracijo našega okrnjenega narodnega telesa. V času. ko se veča imperijlističmi pohlep, ki sega pred vsem po slovenski zemlji, vidimo vnanj pcgoj in jamstvo naše kulturne samostojnosti tudi v tem. da prešinja vso Jugoslavijo silna zavest skupne usode, srčni plamen ljubez ni do skupne, nerazdružljive zemlje. Iz tega pa izhaja naše nujno in obenem iskreno zan manje za najsorodnejšo hrvaško in srbsko kulturo ter potreba, d«a najdemo pota za kar moči tesno sodelovanje in harmonično skupnim interesom prospešno sožitje s Srbi in Hrvati. To najožje vprašanje naše kulturne usmerjenosti ima svoj intimni smisel in pomen tud' za književno revijo Zato mu bo v bodoče »Ljubljanski Zvon« posvečal posebno pozornost. V ostalem pa bo naša revija — zvesta starim, lep:m tradicijam — usmerjena v široki svet slovanskih kultur ln bo kar moč: izčrpno poročala o dogodkih v književnosti slovanskih narodov. Odtod teče smernica k zapadnim narodom ki jih še vse premalo poznamo in katerih visoke duhovne vrednote so nam lahko primeri in vzpodbuda pri našem lastnem "kulturot vernem delu. S prav posebno budnim očesom bomo zasledovali kulturno rast tist'h malih narodov ki jim je zgodovina postavljala slič-ne usodne zapreke kot nam. »Ljubljanskega Zvona« ne bomo idejno utesnjevali, ker ni to njegov namen. Ne podrejamo ga togim oklepom dogmatične. ga mišljenja. Zastopamo svobcdoumnost kot naipripravne jšo obliko nemotenega izživljanja vseh kulturi prospešnih sil. Zaradi tega vidimo največjega nasprotnika kulture v onem, ki jo hoče nivelizirati. uniformirat:. ji vsiliti statično načelo namesto dinamičnega. Priznavajoč popolno in že apriorno avtonomnost vsake kulture, vidimo na drugi strani edino merilo za nje ocenjevanje v kvarteti Kvaliteta bo edini ključ v »Zvo. novo« svobodno kniiževno republiko. če še povemo, da nam bo pri idejnem vodstvu revije ki re more in ne sme prezreti usodnih socialnih problemov našega časa in silnega vzgona po leošem in pravičnejšem redi' kakor je današnji, kazala pot tud; ideja socialne pravičnosti nismo s tem dali »Liubljanskemu Zvonu« nika-k&sra strankarsko opredeljenega pravca Socialni pranem je življenjski problem slovenskega človeka Zato bomo tudi v tej smeri širili obzorje našega čitatelja Takisto se ne bomo zamrali rvred drugim' med narodnimi vprašanji, ki pretresajo naš čas S s-mnatiiami bomo zasnovali vse kar v tej razrvani in motni dobi poeanja mladike srečneiš^ea 'n oooolne^šega življenia v°eo-a človeštva Hočemo da bi bil »Ljubljanski Zvon« živa aktualna revi ia a da'eč od v■>*»<; e^ns^a <5i+ateM mora iz svoie »-evHp -Ttri.p sodobnega sve. la — to je naš smoter! Težišče prihodnjega letnika bo v njegovi leposlovna vsebini in v obzorniku. Novo uredništvo obžaluje, da ni moglo organiz-rati sotrudniškega kroga do take mere, kakor bi bilo želeti, ker je šele v zadnjih tednih stopilo na izpraznjeno mesto. Prosimo zaupanja: imamo utemeljeno nado, da bomo že po izidu prve ali druge številke premagali vse težkoče in dali reviji poln in popoln pogon. Izmed pesnikov in pripovednikov nam je že doslej obljubila svoje sodelovanje večina naših najvidmejš h osebnosti. Priobčevali bomo tudi izbrane prevode iz svetovne književnosti. Obzornik bo razširjen in preosnovam. Tu bomo objavljali krajše idejno informativne članke, večje referate in drugo podobno gradivo, dalje ocene novih knjig in stalne preglede iz glasbenega življenja, likovne in gledališke umetnosti. Posebna rubrika »Zapiski« bo prinašala kratke primerno komentirane izvlečke iz tujih revij, poročila o posebno, važnih književnih novostih inozemstva in kroniko kulturnih pojavov :n ob'etnic v tujem svetu. V po-titu tiskan drobiž bo v vsaki števflk' ob-sežen ln mnogovrsten ter bo nudil čita-tel ju širok razgled po sodofcnoioitl. Leposlovni del in obzornik bodo Izpo- polnjevali eseji in znanstvene razprave. Ne da bd hoteli kakorkoli vplivati na višino in kvalitete teh, za sodobno revijo važnih prispevkov, bomo prosili sodelavce, da pišejo pregledno, jasno in jezikovno čisto, kakor to ustreza razpoloženoeti današnjega preutrujenega čitateija. Prinašali bomo eseje in razprave iz literarne in kulturne zgodovine in sedanjosti, iz sociologije, filozofije in prirodoslevnih ved. Sodelovanje so nam zagotovili že mnogi ugledni esejisti in znanstveniki. Tudi nekatere tehnične preureditve, da bo revija tudi za oko priki^pnejša, imamo v načrtu. Prosmo slovensko javnost, ki se zaveda, da je izdajanje takšne revije kot je »Ljubljanska Zvon«, zvezano z nepopisnim na,porom in velikimi gmotnimi žrtvami, da naše prizadevanje podpre s čim številnejšem vstopom v krog naročn kov. Naročnina bo ostala kakoT doslej (120 Din na leto) v razmerju z vel:k;mi stroški zelo n'z. ka. tako da bo vsakomur kljub težk-m gmotnim brigam — možno utrpeti ma'i znesek kot dajatev, ki je namen/ena naši kulturi Leni načrt' bodo izvedljivi le tedaj če se žrt.ve enakomero porazne na v=° posameznike ki se štejejo k slovenskemu izobraženstvu. V Ljubljani, dne 17 decembra 1932 B. Borko — Tone Seliškar — Alfonz G^p^n »Svetle samote" Alojza Grafika Božič nas je obdaroval še z neko knjigo nesporne ln trajne vrednosti: založba »Modra ptiea« je pravkar izdala izbrane pesmi Alojza Gradnika v leno opremljeni knjigi z naslovom »Svetle samote«. :«-ietos v avgustu se je naša javnost spominjala — pretiho ln preskromno, se nam je zdelo — petdesetletnice velikeea ooeta goriških Brd, pesnika naše narodne energije, globokega izpovedovala ljubezni in smrti, Alojza Gradnika Njegovo delo je že zdavnaj dozorelo do take polnosti, da je bilo vredno antologije, ki b! v en' sami knjigi strnila najsočnejše in najdragocenejše pesniške plodove, če izbor iz Grad-nikove lirike ni izšel ob samem 'ub'leju pa smo ga tem tonleie ^ozdravili sedaj, ob zatonu leta Prihaja nam v kopic' knjižnih novosti kot knjiga izredne oes nlške lepote, ki sicer poznavalcu doseda njih Gradnikov'!) zbil k ne bo nudila kdo-?e koliko novega, ki pa j« vziite temu no- Lirika sl:'«ar va po uavmu, kako je urejena in iz odbranih delov komponirana v harmonično zgrajeno celoto Ta izbor je uredil Josip Vidmar, ki je spisal za uvod lep, zajemljiv esej o Gradnikov] liriki. Pesnik je v današnjem zbeganem, za materialnimi užitki se peha.jočem ali po prividih nekega docela novega sveta hle-pečem svetu prilično osamljen. Vedno sem se čudil slabemu zanimanju za poezijo, k! vendar včasih kar na nekolikih straneh nudi toliko, kolikor proza v celi zajetni knjigi Pravijo, da današnji drveči tempo ne dopušča človeku, da b! mirno čital svoje knjige Povprečen mož jedva najde kaj časa za nje *Iz tega bi sledilo, da bi tak prezaposlen čitatelj moral prav posebno čislati poezijo, ki je kratka. zgoSče na, dostopna ob vsakem prostem tre^ut ku. nepretenciozna glede časa, a občutljiva gilede intenzivnosti dojemanja In v»i. dar vidiš danes v rokah teh prezap<,s,c nih ljudi debele knjige namesto tankih liričnih zbirk Vzrok temu, skoraj paradoksnemu pojavu potemtakem ni čas. marveč otopela možnost intenzivnega so doživljanja pesniške besede Današnji povprečen človek išče pri čitanju predvsem zabavo, a lirika — mislim kajpak samo ono dobro, najvišjo m najboljšo liriko. Id je nima mnogo ne en sam pesnik niti cel njegov narod — lirika, pravim, ni zabavna Lirika je do bolečine silno aodo-življanje, če je izpovedna ln ne zgolj plitvo deskriptivna ali pedagoška, odnosno ten-Jenčna v kakjšnemkol: sm s u je s?ojr'na glasbe, aih!tek'ure in stva, nlen oddaia^ni in sprejema h' ana rat je človekovo naMnt mne^še občutje Zato nj-en'h va'ov ne s">re>ma, kdor nI sam uglašen za nio Lirika :e zaiad' svoje ob'ike tud' na'fine'ši instrument za vse odtenke jez:ka, za vse njegove notranie dihtljaje ,n barve Ta ovinek smo na:;ra •i!' zaradj tega 1a — aovoreč o knigi plemen'te poezije vsa malo ono.or mo na n io onega, ki jem lje v roko vsako kn'igo roezlje nezaupljivo, ali e sploh ne jem e Predvsem b' ra hote vse, ki so jih piei ašiie ,n odvrnile od poezije one ehke biošuie verzov, ka tere žalostni epigon ve!:kih resn'kov vs ljiv(J koiportirajo me' 1'u 'mi. onozoriti na vrednost resnične pesn ške knjige Tako resnično poezijo piedstavljajo Gra.iin kove >Svetle samote« Lastnost te poezije pa je. da lahko prav kakor Prešernova in Župančičeva liri.ka — vzile svoji izrazito umetniški višin, odmeva mnogo širše nego samo v sekti »z miiostjo posve čen h« da k nji lahko stopi vsakdo, kdoi ima le malo dojemljivosti za pesniške vrednote, da je njen sirejemaini aparat ono staro, danes že pozabljeno — človeško Sirce. V prvem delu te zbirke, ki se Imenuje »Eros tauatos« so izbrane erotične pesmi, med njimi znamenita »Pisma« iz »Padajočih zvezd«, potem ciklus >De profundis« dva cikla, ki sodita med najsllnej&e pesmi o ljubezni v naši liriki Posebnost Gradni-kove erotične lirike je gorjupa prepletenost ljubavnega žara z mislijo na smrt; najčistejši življenjski plamen se tu srečuje z ledenim dihom grobov. Drugi d?l »Zadnje straže« obsega motive z Brd, pesmi o naši zemlji; tretji del, ki se imenu je »Sebi«, je pesnikova izpoved, o življenju in mladosti, o stvareh in ljudeh, o ljubezni ln o smrti, četrti del z naslovom »Drevo življenja« vsebuje pesmi rodbinskega značaja, refleksije o človekovem izvoru, življenjski poti in smotru, o zad njih palečih skrivnostih njegove krvi, nj3-govega biološkega obstoja. Peti del ,V zoreči jeseni« obsega med drugrlm soneta »Jeseni v MedanI« in ciklus »Vrnitev« _ vrnitev k zemlji Potem sonete z religiozno problematiko, pesmi, ki v njih •Irkt neizrekljivo koprnenje po absolut nem in večnem po objetju Boga kot aaj višje točke v vsem vesoljstvu Že pada na življenja pot »Večerna senca« (šestj del) Ta del obsega >mako imenovani ciklus izpovednih sonetov in »Pogovor«, ki zopet govori o taiaah življenja .n o božanstvu Tako odbrana in v celoto spojena Grad-nikova lirika odraža pesnikovo najtrajnej-še obličje, njegov dragoceni donesek k največjim vrednotam naše poezije. Iz knjige vsta'a pesnik Alojz Gradnik kot eden največjih slovenskih poetov. Izbor prevodov ob koncu knjige združuje v pestri venec Verlainea, Jimineneza. Abu Nevasa, šiking«, Pe—Lo—Tiena. Li—1Tal-Poa, Amer Ibn Kulthuma in osem MLchel. angeiovih sonetov. Knjigo Gradnikove izbrane lirike smo pogrešali; sedaj smo jo dobili kot živ in prepričevalen protest zopet sedanji zma terializiran svet, kot žarek lepšega sveta, razprostrt nad močvirjem sedanjosti, kot božični spev iz daljave, ki vanjo sami tipamo, iskaje miru, pozabljenja in posve titve. —o. Fran šnklje, Sodobniki , Po tretjem zvezku Hribarjevih »Mojih spominov« smo dobilj pred božičem knjigo drugega staroste slovenskih politikov, Frana šukljeta .Sodobnike, male in velike« (Založba »Satura«, 1933, natisnila Delniška tiskarna. 346 str ln 16 strani ilustracij na posebnih prilogah) Ostro in udarno pero dolgoletnega dunajskega parlamentarca in bivšega kranjskega deželnega glavarja ne miruje miti v poznih le tih še nedavno je Fran šuklje zaključil svoje pomembne Spomine, sedaj jih je srečno -izpopolnili še s »Sodobniki«. Kakor sloveči Chateaubriand v »MemoL res d'oatre tombe«, opazuje tudi 841etn«i Fran šuklje zaton starega sveta, s katerim Je bil tesno zvezan, ln jutro novega, ki ga je bil dočakal na stara leta. Gra-ščak s Kamna prehaja v zgodovino, a tudi odtod nam še vedno govori o svojii preteklosti. ki odseva vse nemire in vse te žave našega naroda pod žezlom Habsbur-gov Tudi najzakrknjenejšl nasprotnik ne more ln ne sme odreči tej močni osebnosti izredne duševne prožnosti, energije, bistrega spomina ln spretnega peresa Za. res, nekatere strani so take. da so nam lahko zaradi svoje klenost; in jasnosti kla sičen primer publicistične proze šukljeto-vim spisom se pozna, da prihajajo iz glo bokega .nteligenčnega fonda; izrazita in-telektualnost in močne empirične spoma-ve so napravile iz njega nekako, dejal M, clemenceaujevsko, , tigersko« osebnost. To drži nesporno. Drugo vprašanje je, kako bo poznejša politična zgodovina presojala šukljetov karakter in merila vrednost njegovih političnih dejanj. Tžko presojanje je stvar distance, ki pa nastaja stoprav sedaj in ki bo jutri še bolj odmaknjena v objektivnost Dokumentariča! spisj graščaka s Kamna pa bodo bodoče mu zgodovinarju našega bitja in žltja v drugi polovici 19 stoletja in v letih pred svetovno vojno dragoceno pomožno gradivo, čeprav bo moral — kar je umljivo — plščeve trditve kritično premotriM in primerjati s pričevanjd drugih. Samo bodoči objektivni poMtfčni zgodovinar bo lahko odločil spor šukljeta z Ivanom Hribarjem, to petdesetletno »Intimno neprijateljstvo« dveh slovenskih politikov različnega kova. šuklje se tndil v tej knjigi vrača k nezaceljenim ranam; tako n pr zanikuje Hribarjeve, danes ie v kamen m metal zapisane zasluge za Srednjo tehnično šolo v Ljubljani Nam v tem sporu ne gre beseda; ugotavljamo ga samo kot irraz subjektivnega razpoloženja k« izhaja iz brezdanje človeške notranjosti; objektivna presoja bo mogoča z docela drugega vidika. Vendar Je v »Sodobnikih« prav malo mest. ki bodo zadela v občutljivost te ali one osebe aH politične skupine Knjiga obsega dva in dvajset poglavij, k! Jih ve Se časovna vzporednost, drugače pa so samostojno zaokrožene slike življenjskih razdobij m doživljajev Frana Sukljeta, slike, kii so zanimive same po sebj, ne glede na celoto. Tako v prvem poglavju »Stric Pašič« oživlja Notranjsko v petdesetih ln šestdesetih letrih. v drugem se zopet vrača k svojim profesorjem in sošolcem, v tretjem opisuje svoje dijaško popotovanje po Vojni krajini, potem obuja spomin na nadarjenega slovenskega pustolovca "usa. V petem in šestem poglav- ju opisuje slovenske sošolce na Dunaju, dčjaška društva, ljubezen do svoje pozuej-še žene. -Iz sedmega poglavja vstaja ču laški lik nekdanjega ravnatelja Ijubljan ske Liiejske knjižnice dr Gottfrieda Muy. sa, osmo je posvečeno .Ljubljanskemu kubu«, v devetem pripoveduje pisec o s užbovanju v W,ču tej iiKtatorski osebn osti z zna-či no avstrijsko (t j neslovensko) me-i-šestnajstem pofiavju opisuje čast ti Iv, pisec otvoritev turške železn ce nnv^.n J' V se^mr'ajstem poglavju pri- mac.ji i i90b„ v osemnajstem izpopolnjuje spomine na razdobje, ko ,p J deže ni foaJarpreed7etnaiEt0 ^1-vje'je posvečeno dobi pred svetovno vojno in mod njo, dvajseto Hribarju m srednji tehničn Sod prevratn°SiaV^ Pa 86 ^^ dobe P® V teh dva in dvajsetih poglavjih je al sec oživel vse polno oseb iz našega ua, rodnega „n tudi nenarodnega življenja ki so že dolgo pozabljene, čeprav so v tem ali onem pogledu zanimive in celo značilne za naše takratne razmere Druga polovica 19 stoletja in dobrih dvajset let tekočega stoletja vstaja živo in ponekod četo prav ljubeznivo pred nami Pestra galerija politikov in kulturnih delavcev 'e prepletena s pisano druščino raznih »ma-Hh« ljud', kj jjh bodočj rnco že lepo število prijateljev Vse dos ej »bjavt;ene kr t Ve njenih knjig ki so izšle o njenih zbirkah v tekočem le* tu so bile zelo laskave m pričajo, da ie založmoe s svoiim publ'kac'jam . ne le ustregla svoji pub I; temveč v polni meri izpolnila svom kulturne dolžnost Zato je s tem več'G'eda''šiki fragmenti«. Pavel Golia: »Kulturna prireditev v Orni mlaki ali Pri- latelj našega naroda«, Anton Ocvirfc: »Razgovori«, Ludvik Mrzel: »Trbovlje«, France Kralj: »Moje pot« Zbirka Slovenskih pisateljev bo obsegala Josipa Murna Aleksandrova »Zbrale pesmi« i uvodom i-n opombam- v redakciji prof Silve Trdinove in »Antologijo slo. venskih protestantskih pisateljev«, ki jo bo uredi' prof dr Mirko Rupel- Zb rka Mojstrov in sodobnikov bo vsebovala prevod L Adamičeve knjige »Smeh v džungli«, St- Zwei2a »Mario Antoinetto«, delo. ki je umetniško polnovredno, a do kraja neverjetno napeto m privlačno, ter Emila Zoiaia največji sooijakin, kolektivna roman ©Germinal«. Naročnina za zbirke bo ostala nespremenjena. Izven zbirk bo izšel v abonma iu Zupančičev prevod Shakeapearejevega »Hamleta«. V kratkem bo objavljen obširnejši prospekt k bo vseboval podrobnejše poduke in oznake o posameznih delih vse ugodnosti za naročnike zbirk ter cociL Stendhal v slovenskem prevodu Za božič je Tiskovna zadruga obdarila slovenskega čitateija s knjigo visoke literarne vrednosti: s prevodom enega najtehtnejših romanov 19. stoletja, Stendha-lovega ,Le Rouge et le Noir«. Minilo je sto let, kar se je ta knjiga pojavila v tisku; v tem času je obledelo dn zastarelo nešteto trenutno razvpitih, ali kakor bi danes rekli, senzacionalnih knjig, Sten-dhalovo delo pa še živi in s svojimi odbranimi kvalitetami še danes vpliva na književno stvarjanje Pred knjigo, ki je n, moglo ubiti celo stoletje, pa še celo izbirčno im sila plodovrto devetnajsto stoletje, dol klobuk! Stojimo pred umotvorom, ki je spisan za vekove. Stendhal, s pravim imenom Henri Beyie, ni bil za živ-Ijen.a nič posebno priznan pisatelj in je ob neki priMki sam dejal, da bodo njegovo delo razumeval,, šele ljudje ob koncu stoletja To prerokovanje ni bila cenena tolažba pisatelja, ki pogreša publiko in zaunam toži pc njenem, često nepreračun-Ijivem askanju; pisatelja, ki je žejen sla ve V Stendhalovn sodbi o lastnem de;u Je bila poštena mera samozavesti, o tem ne dvomimo, a tudi bistra doglednost prihajajočega časa in globoko poznanje človeka Stendhal je bil utemeljitelj psihološkega romana; v tem je prezgodaj prišel na svet Ko je pisal roman »Le Rouge et le Noir«, se je v njegovi domovini pripravljal romantiaem, da si z uprizoritvijo Hu-gojeve drame »Hernani« izbojuje svojo prvo zmago Po težkih izkušnjah napoleonskih vojn, po silnih vrtincih družbe nih in osebnih usod, je mlado življenje klilo skozi zanosno čuvstvenost romantične umetnosti, ki pa ni bila odmaknjena svetu m njegovi stvarnosti, marveč je na stopala s političnimi in socialnimi protesti in — v primeri z okorelim klasicizmom — z besedščem skoraj »vulgarnega« značaja. V tem času torej, ko je Balzac bruhal iz sebe gigantske plodove svoje bujne fantazije in neumornega razčlenjevanja človeških usod, ko je Victor Hugo z Gautierjem in drugimi sorodnega kova pripravljal pohod romantizma, je Stendhal mirno dovršil svojo veliko izpoved V dveh nesmrtnih romanih: »Chartreuse d« Parme« in »Le Rouge et te Noir< je dal človeštvu rezultate svojega opazovanja in ps hološkega proučevanja velike napoleonske dobe, v slednjem pa kroniko L 1830., razčlembo generacije, ki nad vse čisla energijo, dejavnost, življenjski vzpon. Prav zaradi te lastnosti je roman »Rdeči in črni« tako bUzn dobi, v kateri sami živimo: Zgrajen na dragocenih psiholoških opazovanjih človeka-poedinca in množice, slasti pa na opazovanju tako zvanih arrivlstov (parvenujev), ki brezobzirno plezajo kvišku, vsebuje mnoge ugotovitve, ki veljajo Se danes ln zlasti še danes Njegovo dejanje je zgrajeno iz pestrih dogodkov, ki se logično prepletajo med seboj; pisatelj je prlmesel iz življenja vse polno drobnih dejstev, ki osvetljujejo dobo siIneje od tako zvanih velikih pojavov Stendhalov slog je preprost, ae-lo razumski a preveč prozoren, da bi utrujal; nikjer ne kopiči te*ko prebavlji-vih in premalo preglednih podrotmo6ti, vsi opisi so stvarni in točni, v vsem čutiš skoraj neko eksaktnost in dognanost m vse kaže. da Stendhala izmed vseh stvari najbolj zanima človek CudaSka egolstično usmerjena Beyleova narava stvaren in s psihološkimi dejstvi podprt način njegovega nlsaaja. njegov, za literarno modo tridesetih let suhoparni siog un samostojno pisanje, ne glede na takrat prevladujoči okus — vse to je to^ rej zakrivilo, da se roman »Le Rouge et le Noir« ni priljubil širokemu občinstvu. Toda to je usoda večine mojstrovin, ki imajo bodočnost Viharno ploskanje v gledališču ali visok konzum v knjigarnah >e v večini primerov znak kratkega življenja in zeio bežne slave. To, kar občinstvo takoj sprejme vase io s čemer se brž ua prvi pogied sprijazni, utegne ustrezati njegovim trenutnim nagibom in potrebam, a zato bo poteptano in pozabljeno v prvem hipu, ko preneha potreba. Stendhaiovemu delu pa muhasta razpoloženost občinstva ne more do živega. Vedno znova izhajajo nove izdaje in novi prevodi v tuje jezike; vse razrepenčene literarne mode se pohlevno umikajo pred nekolikimi knjigami, ki je v nj:h Stendhal, ta sila občutljivi sodobnik Napoleonove dobe, zgostil svoje izkušnje in opa-zovanja. Že Goethe, ki je bral roman »Le Rouge et le Noir: nedolgo pred smrtjo, je v razgovoru z Eckermannom hvalil Stendhaiov veliki dar opazovanja in giobo-ke prodornosti. Tolstoj je napisal, da se je šele pri Stendhalu (Chartreuse de Parma) naučil, kaj je vojna, N i e t z s c h e, tolikanj nezadovoljen z vsem, kar je v književnosti medlega in slabokrvnega, je videl v Stendhalu ^poslednjega francoskega psihologa« T a i n e je smatral avtorja »Rdečih in črndh« za največjega psihologa mo. dernega časa, da, nemara vseh časov. To, za kar je Balzac potreboval štirideset zvezkov »človeške komedije«, je Stendhal podal na pet sto straneh romana »Le Rouge et le Noire«. Emile F a g u e t je zapisal o tem romanu, da je bil zared vreden nepažnje, fci ga je zadela ob izidu, kakor ostanejo izprva neopažena skoraj vsa res-nično velika dela in da je lahko čakal bodočnosti, kakor vsa velika dela, kj slone na mogočnem skladu univerzalne resnice. (Citati po uvodu Casimira Stryiemskega k Larou&ovi izdaji »Le Rouge et le Noir«.) Glavna oseba Stendhalovega romana Jo-lieo Sorel je eden najčešče citiranih literarnih tipov 19. stoletja: v njegovi brezobzirni naturi je vpodobljen ves silni v-zgon tega veka, ki še vedno trepeče v naših in-teiektih in srcih. Mikalo bi nas, da vzpore-dimo z njim avtorja samega in da povemo kaj več o življenjskem romanu Henrlja Bejrlea ki je prav zaradi svojega egotiz-ma eden najzanimivejših Mkov literarne Francije. Toda tak namen bi nas vodil preko okvira skromnega novinskega članka; čitateij bo našel v slovenski Izdaji Stend-halovega romana obsežen uvod iz prevar Jalčevega veščega in avtoritativnega peresa. (Prevajalec je univ prof dr. Fr Sturm) Sicer pa se nam bo še nudila prilika, da sedaj, ko smo dobili v slov~".skem prevodu Beyleovo mojstrovino, še katerikrat popeljemo čitateija na izlet v stendhalski svet Mirno lahko trdimo, da nam je letošnji božič prinesel s slovenskim Stendhar lom v iepi, trpežni oprem; zelo ljubega in dobrodošlega tovariša Knjiga, ki jo je kritik tolikega okusa kot ga je Imel Hy- polithe Taine, prečital šestdesetkrat _ pomnite, da je ničeva lepa knjiga, ki je ne moreš večkrat prebrati! _ ta knjiga je bila vredna, da obogati slovensko prevodno književnost _o. Poetant tn ostani član Vodnikove družbe! Poklici Bela, v sneg odeta, v temo in tišino po-jfrezmjena pokrajina; na obzorju se stiska k pobočju zarasti ega hriba skromna vasica; majhna okenca žare in v sobi je zbrana okoli mize pod jaslicami vsa družina, ki je pod vodstvom poglavarja ravno kar obšla vsa poslopja in vse prostore ter jih med molitvijo poškropila z blagoslovljeno vodo in napolnila z dišečim dimom kadila. To je verna slika našega pravega narodnega božičnega večera, slika, ki jo hrupno in mrzlično hiteče življenje našega časa vse bolj sme počivati. Nameščenci pa se izmenjavajo, da oni, ki so že odpraznovali, omogočijo drugim tovarišem vsaj par ur v krogu ljubljenih svojcev. Te možnosti pa nima posadka brzovlaka, ki skozi noč sopiha od postaje do postaje, povsod odlagajoč množice, ki hite domov. Strojevodja, kurjač, vla-kovodja in ostalo osobje vlaka pa se morda z vsakim kilometrom oddaljujejo od svojega doma: zanje ni božičnega večera, trda. naporna in opasna je njih služba. Še v misel ne smejo vzeti praznika, ako nočejo, Dežurni na gasilskem poveljstvu In ftolj odriva v oddaij-one gore in doline. Da-vna idila beži od središč, kjer bujno ferumi dejanje in nehanje ljudskih množic. Domači prisrčni običaji prihajajo v pozabo. na njrh mesto pa stopajo tuje šege z božičnim drevescem, ki jih naše ljudstvo pozna skoro da šele od včeraj. Tudi v drugih ozirih se je življenje izpiremenilo, da razkropljenih družinskih članov tudi ta prelepi večer več ne prikliče pod rodni krov in k domačemu ognjišču. Vendar pa ostali še vedno praznujejo s toplim čustvom ta prastari praznik, ki je v teku vekov dobil čisto novo zunanjo sliko, dasi je ostal v svojem bistvu stari domači družin-aki praznik. Zbrani ipod okriljem ljubega doma, se spominjajo onih, ki jih je življenje neusmiljeno vpreglo v svoj krogotok in jih iDe izpusti niti na sam božični večer. * V velikem mestu stoji na križpotju mož, ki z vedno se ponavljajočimi gibi uravnava trušč prometne reke po trdih cestah. Vse .hiti domov, v to pestro in prijetno domačnost, samo on se ne sme ganiti s svojega prostora, dokler ne poneha naval vozov in pešcev. V mrazu in snegu vrši svoj posel, zavedajoč se globokega smisla svoje dolžnosti. On je čuvar reda, njegov praznik in .počitek nastopi šele, kadar je vse drugo mirno in varno spravljeno. Iz brezdušne reke se od časa do časa utrga pozoren po-.sameznik, skloni se s svojega vozila in za-šepeče: Srečen Božič. Mnogo jih tudi .zaustavi za trenutek in položi ob noge zaposlenemu možu majhen sveženj, določen ;&a njegovo deco. Počasi se nabere cel kup takih daril, ki jih je prometni stražnik enako vesel, kakor prijaznih voščil. Toplo mu je pri srcu in z radostjo občuti, kako ga je •praznik zbližal z vso to množico, ki sicer teče mimo ne meneč »e zanj. * Dolgo neprijazno poslopje stoji na zasneženem polju; po steptani stezi okoli poslopja hodi vojak na straži. Dolge so ure .zimske noči, dvakrat dolge so na božični večer. Misli pohite vojaku k svojcem, da trenutek pozabi, kaj je njegova naloga. Iz misli ga trgne škripanje zmrzlega snega tpod koraki, bližajočimi se iz teme. »Stoj! Kdo je?« zadoni v noč in puška se nameri na prihajajočega. Vse v redu. Službujoči častnik je na obhodu. »Bediš paziš, brat? Važen posel vršiš. Vse je v brezskrbnem prazničnem razpoloženju, samo ti čuješ in prezebaš Žrtev doprinašaš narodu, da lahko praznuje. Vrl dečko si! Za to žrtvovano noč, boš odslej vsako lahko sam praznoval ipod streho, na tvoje mesto pa stopijo dru-^i. Srečen Božič!« Koraki se oddaljujejo, .straža pa odslej z dvojno pozornostjo čuje •nad zaupanim mu poslopjem, prežeta sladke zavesti, da je tudi njeno na videz brez-iplodno postajanje v snegu potrebno za red iin mir. * V ozki sobi sedi požarnSk. Ni prijetna islužba na sam sveti večer. Toda izogniti se je ne moreš. »Kako neki je pogledal Jane-jpek konjička? Stegnil je okrogle, kakor z nitjo prevezane ročice. Ata plinesel . . .« Trrrr . . zadoni v nežno razmišljanje alarmni zvonec. Roka požarne straže se (gama proži za slušalko- Božično drevesce ,se je vnelo, plamen ga je v hipu obliznil, jpreskočil na zaveso . . - Glavni trg št. 12, drugo nadstropje. Komaj je povedal na- da pride do nesreče. Bodimo jim hvaležni za to požrtvovalnost in pomnimo, da enake paKomosti terja od nj;h služba vsak dan. Zaprta v ozki celici, s slušalkami na ušesih hiti gospodična v telefonski centrali, da pravočasno da zvezo vsakomur, kdorkoli si je zaželi. Od prečutih noči nekoliko bledi obraz ji obliva svit žarnice nad glavo, kadar za hip prestane z delom, se morda Sipomni tovarišic, ki praznujejo, vendar ji neusmiljeni zvonec ne dovoli dosti oddiha. Ko preneha glavni naval, je treba enake pozornosti, kajti število službujočih je omejeno, noč pa polna dogodkov. V sosednih prostorih sede pri brzojavnih aparatih uradniki in sprejemajo ter oddajajo nujne Čuvaj morskega svetilnika vesti. Tudi zanje ni praznika, kakor ga ni za elektrarno, plinarno in vodovod. Vse te naprave poslujejo noč in dan, v petek in s ve tek. Težko sopiha parnik po valovih oceana. Na poveljniškem mostu stoji službujoči častnik in daje povelja v strojnico, kjer vlada večni pekel. Naj moštvo v skupni kabini praznuje, kurjačev posel je, da neprestano trpa kurivo v nenasitno peč. Znoj mu orje bele srage po prsih in plečih, črnih od premogovega prahu, dokler trudnega ne zamenja spočiti drug. S svetilnika na strmi skali gleda na razburkano morje čuvaj in skrbi, da ogromni svetilki ne poide gorivo. Svetloba, edini kažipot na brezbrežni vodni puščavi ne sme ugasniti, da najdejo ladje svojo pot v varni pristan. Temna in viharna je noč, morje se silovito peni in buta ob skale. Glej! Raketa z ladje, oznanjajoča Božič v oddelku za stroje skrv v pritličje, že začuje znani šum voza in visoki ofcas troblje že zamira v daljavi po praznih ulicah. Vse opozarjanje nič ne pomaga, nesreča tudi pri največji previdnosti nikoli ne počiva. »Kaj, ko bi se pri nas pri-/petilo kaj takega,« misli požarnik. »V pol minute smo tam, nič hudega bi ne bilo. Ej, P® j® ree dobro, da mi čujemo in da emo vedno nai Se dolgo v noč zvončklja po ulicah cestna železnica, kaj ti promet tudi na ta dan ne pogibel 909 brni po ozračju. Na bregu pa že vleče rešilni čoln v morje vedno budno moštvo. Čez par trenutkov že grebejo vesla v mišičastih rokah in rešitelji se z vsakim zamahom bližajo ponesrečencem. Po dolgih urah najhujših naporov je rešen zadnji brodolomec m reševalno moštvo zadovoljno povleče svoj čoln na kopno. Vsi možje se ne menijo, da so v teku svojega napornega dela ves čas gledali smrti v oči. Z otroškim veseljem se rokujejo z r esenci: Srečen praznik. Dol(y milo LavendeI, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica• 329 Naši ob Vardarju Kruto in bolestno je povelie usode, če te požene na pot brezdomca. Golgota je, ki upogne najjačjo hrbtenico, zlasti če ti je stalnost v krvi in je dom nenadomestljiva svetinja Mnogo, mnogo je takih potnikov - izbeglic in povsod jih dobiš kot raztresene ude e posebnim pečatom- Olo tam daleč ob jugo-vzhodni meji naše države je pristala mala četa, kot da bi bila zgrešila pot. A ni je zgrešila Odšla je tja z načrti in cilji. Saj je tam okrog Kumanovega pa dol do Djevdjelije obširna rodovitna zemlia. ki čaka pridnih rok. Zakaj bi ji ne vdihali življenja, če se čutijo prav oni za to poklicani? Prav njih od soln-ca opaljene mišice, vajene pričarati skopo skorjo kruha iz prs skromne zemlje in preizkušene in utrjene v samozatajevanju, so za to poklicane. Vardarjev breg si je ta četa izvolila za svojo novo domovino. S skromno doto so brezdomci pričeli svoje življenje v samotnem turškem selu. Večina ie imela le potno torbo. A toliko večja je bila in je njih moralna dediščina _ krepka volja po tvornem življenju- Ali ni mocoče ta zahteva za ondotne prilike preveč smela? Ze, a le za šibke. Za četo smelih, celih mož, ki znajo zreti v nejasno bodočnost — v ono življenje, ki si ca mora-io šele ustvariti, pa ni- Zaupajo v lastne moči in blagoslovom zemlje. Saj je tudi Robin-son začel na samotnem otoku iz sebe — iz nič in tudi Ham=unOV prvi naseljenec v norveški samoti je pričel svoje življenje na jas , ki si jo je moral šele izsekati. In njegov dom-se je večal in množil. Življenje in njegova prva umetnost ie ustvarjati iz nič. Svoječasno je že bilo podčrtano, da kdor ni kmet po zvanju in tudi duši, naj ne hodi tja. V9aj v začetku ne. sicer se bo sam izločil. Je to resn:ca. narekovana po nrirodni nujnosti. Sa mopreprostih udarcev je treba, prvih isker, ne pa mogoče najnovejših tehničnih pripomočkov. To more razumeti le, kdor ni nanojen s slepo vero v racionalnost in zna govoriti, misliti in ustvarjati z naravo: le ta vzdrži počasen postopek: nič — veznaten »nekaj« komaj viden »malo«. Ta umetnost je lastnina kmpta. Le taki ostanejo na Vardarievih bregovih, ki niso lovci za zlatimi zakladi. Eni preobračajo to zemljo že tretji, drugi šele drugi ali prvi Božič. Ali naj jih vprašamo, kaj in koliko so v tem časovnem razdob-iu ustvarili? Za ta čas mnogo, za svoj cilj malo. Tako je tudi prav, ker dolgo, dolgo traja, preden se ustvari trdna osnova novi gospodarski celici. Le vprašajte jih, kolikokrat se morajo že pii prvem koraku ustaviti, kako se pojavijo nepričakovane ovire in je treba zgrabiti od druge strani' Kot v mravljišču! Zapuščina Turkov, njih bivših eova-ščanov, je siromašna in razvoj ovirajoča, kakor so bili siromašni tudi oni, ki so živeli v orientalski zaostalosti. Razdeliti (komasirati) ie (bilo) treba razkosano zemljo, kakor to zahtevajo današnje gospodarske prilike, in zabrisati razne druge turške spomine; šele nato more slediti nadaljnje smotreno postopanje, ki sega v ureditev gospodarskega načrta za poedince in skupnost. Mnogo je skupnih zadev, ki že prodirajo v ospredje in jih je treba zlasti v osnovi modro in premišljeno rešiti, ker gre za njihovo trajnost. Torej previdnost, ali pa težka razočaranja. O tem trenju jih smemo vprašati, le če so njih njive razorane in obeejane za prvi kruh. Pa so in še več, mnogo več je storjenega, dasi ne gre tako gladko kot si žele. Kjer je dobra volja, gre preko trenutnih nasprotij Marsikatera njih sraga je že oplemenitila on-dotno stoletja zanemarjeno zemljo in vidijo se prvi obrisi novega življenja in priroda spreminja svoie enolično starikavo lice Tudi. če so vklenjeni v previdnost, so naseljenci v svojih podrejenih težnjah nestrpni: rušijo, zidajo, kopljejo, sečejo, trebijo, čistijo, iina-joč vedno pred očmi svoj novi dom. Pa še druga gonilna sila jih podžiga k vztrajnemu delu: zavedajo se. da so tudi učitelji. Ondotni kmečki narod opazuje njih dela v upanju, da se kaj nauči. Ni narod tako beden, da bi prei ali slej ne spoznal, kaj .ie dobro. Hvaležen jim bo za to. Drugič: tudi oni, ki jim nudijo podporo, fe hočejo prepričati, kolike so njih sposobnosti in če so podpore tudi vredni. Tako si ta četa kleše pot v svoj novi dom in polaga svojo ljubezen v najzanesljivejše in najhvaležnejše naročje v svojo korist in korist soseščine in domovine. Mogoče jih je velika odpoved že utrudila in si prav te dneve žele oddiha, da se po dnevnem trenju vsaj za hip zasanjajo v to, kar epi v nas vseh od prvih komaj dojmenlh dni. Prav sedaj, ko se v prostih večernih urah pogovarjajo o dnevnih dogodkih, ki so sicer drug drugemu enaki, beži njih misel na rojstno zemljo- Nestrpno čakajo domačih poročil: o svojcih, prijateljih in znancih bi radi čuli. Če so zdravi, kako jim gre kakšna je bila letina — vse podrobnosti z doma~e zemlje jiih zanimajo- Pa pride pošta, z mešani-nimi čuvstvi odoro ni-=mo in berejo... Bolje, da bi ga ne bili dobili. Pogovor je skoraj vedno iste vsebine. Niso prazne njih besede. Tudi mladeniči so že preskusili resnost življenja, zato je njih beseda še preveč resna- — Domačija sili v spomin im čuješ, kako mučno je bilo delo po tolminskih grebenih ali po kraških vrtačah in kamenitih istrskih ogradah, kjer je vsak hip zarilo oralo pod kamen, da je počil le-mež ali se celo zlomil gredelj. V tem pogledu so naseljenci n« boljšem. Okrog sela ravno rodovitno oolje s položnim gričevjem, izvirna in rečna voda. železnu-a. Res, da ni domačih lepih sel z onim tako razvitim družinskim življenjem, in še vinskih goric, planin, lesov, v«aj skromnih, kakor na Krasu, a vse to pride. >Bodimo vendar pametni! Ce bi bilo tukaj kakor doma. ne bilo bi nas tukaj. Po čemu? Turek bi bil to. kar smo mi in mi bi ne imeli tukaj kaj iskati Li ne? Le naprej, in vse pride.« Vsi prikimajo, a na licu se odraža notranji boj med čuvstvi in razumom, prva za preteklost. druga za prihodnost. Razidejo se in pisem vzvalovi nad bregovi Vardara v jasno noč. Pesem življenja! Prepričani smo. da bodo v bratski zemlji dosegli to. za čimer hrepene. Kdor kuje, izkuje. Janko Furlaa Sokol v dravski banovini £85 postojank — Nad 50.000 pripadnikov, med njimi 28.000 telovadnih — 67 dograjenih Sokolskih domov Kakor v celotnem jugoslovenskem Sokol-stvu. smo doživeli tudi pri nas takoj po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije znaten razmah sokolske misli. Poživljenje d ia v starih trdnjavah, trdnh društvih je pozvalo v trdo borbo nešteto somišljenikov v manjših naseljih, ki so krepko prijeli za delo in pričeli snovati sokolske edin ce. Mogoče ie šlo navdušenje tu in tam nekoliko predaleč ter se niso dosegli v prvem letu obstoja ito-tične edinice še vsi zaželjeni uspehi, toda naglasa vredno je deistvo, da 60 se vse osnovane edinire z malimi izjemami vzdržale v prvih, kritčnih mesecih obstoja in danes povečini tvorijo vredne člane sokolskih vrst v dravski banovini. Ako torej smatramo let! 1930. in 1931. kot razvojni leti organ zaci je na ven, moramo prišteti letošnje leto že v dobo, ko se je pričelo notranje utrjevanj" sokolskih postojank in je pokazalo tudi znatne uspehe. Vkljub težki gospodarski krizi, k' se vleče v vsem našem življenju že nekaj 1 t. ni sokolsko delo zastalo, četudi se vrši pod mnogo težjimi okolnostini. 0 tem nas prepričujejo župni, okrožni in tudi društveni javni telovadni nastop' zadnjih let, ki so b:li vsi prav dobri no strokovni strani in so ste-v:lično jako nadkrilili prejšnje prireditve. Nadaljni dokaz konsolidačnega, konstruktivnega dela po društvih pa se vidi tudi v dejstvu, da se je zgradilo tudi v dravski banovini lepo število Sokolsk h domov in leinih telovadišč, se poglobilo telovadno delo. pre-osnovalo prosvetno udeistvovanje edinic. pomnožilo število drobnih, tihih sokolskih delavcev, ki svojega dela ne obešajo na veliki zvon. Mnogo ie sicer šp neizvršenega, toda dobra in krepka volja bo premagpla masikatere težkoče in izvršila vse, kar je potrebno, da bo celotna organizaciia v vseh svojih sestavnih delih delovala še bolje. Nikdar ne smemo in ne moremo biti z doseženimi uspehi, zadovoljni, vedno dalje vodi naša pot- Na ozemlju dravske banovine deluje sedem žup: Celie. Karlovac. Kranj, Ljubljana, Maribor. Novo mesto in Varaždin. Vse svoje edinice imaio v tej banovini župe Olje. Kranj. Maribor in Novo mesto, medtem ko so včlanjena v karlovačko župo društva iz Rele Kraj:ne. v ljubljansko župo društva ča-barskega sreza. varaždinska župa na ima društvo Štrigova. ki pripada dravski banovini. Iz vseh nastoonih statističnih podatkov smo sestavili točno stanje Sokolstva banovine ter iz!oč:li vse one edinice, ki ne pripadajo območiu Slovenije. Sokolskih edinic ie v Sloveniji skupno 2*5: izmed njih tvorijo samostojna društva veliko večino: čet ie manjše število, ker imajo čete tendenco, da se čimprej postavijo na lastne noge, kar je svekakor hvalevreden poja?, zlasti ako so za delovanje samostojnega sokolskega društva podani vsi pogoji za_ uspehe. Društev je 205. čet 80. Največja župa v banovini je po številu edinic Mariborska s 53 društvi in 47 četami. Nato pride župa Ljubljana (48 dr., 16 č.), Celje (54 dr. in 7 č.). Kranj (29 dr., 5 čet). Novo mesto (14 dr-, 4 č.). Karlovac (6 dr.. 1 č) in končno župa Varaždin z društvom Štrigova. V večjih mestih je ponekod več društev kakor n. pr. v Ljubljani (6), Mariboru (4). povsod drugje pa so društva, ki imaio povprečno okrog 70 članov in 28 članic. Razume se, da «) v večjih naseljih danes prav krepka društva z mnogo stotinami članstva, naraščaja in dece, vendar je zanimivo, da znaša povprečno število članstva zadovoljive gorenje vsote. Po številu članstva, moškega. 22.624, ženskega 8319, skupnega 30-943, zavzema dravska banovina 18.1°/o vsega moškega, 36,6 Vo vsega ženskega članstva celokupnega našega Sokolstva ali 20-9"/o članstva vobče. Ako primerjamo število odraslega sokolskega pri-padništva s številom prebivalstva, potem pridemo do zaključka, da predstavlja odraslo članstvo 2,72fl/o celokupnega prebivalstva banovine. Vendar nam za boljšo presojo položaja bolje služi drugo merilo. Vseh sokolskih pripadnikov je v banovini skupno z naraščajem in deco 52.717. torej 4.64n/n celokupnega prebivalstva. Razmerje števila pripadnikov napram prebivalstvu ie ugodnejše od istega razmerja med številom sokolskega pripadni-štva v vsej Jugoslaviji napram celokupnemu prebivalstvu države, ki znaša samo 1,91°/«. Saj pa je tudi Sokolstvo v dravski banovini najbolj razširjeno in predstavlja 19.90/« celotne organizacije To razmerje je v zadnjem letu nekoliko nižje, ker se ie zlasti koncem Ma 1931. in v letošnjem letu organizacija znatno ojačila tudi na vzhodu in Jugu države. — Sokolski slavnostni kroj ima v dravskih sokolskih župah skupno 2549 članov in 214 članic- Zanimiva je statistika telovadečega članstva, naraščaja in deee. Predaleč bi zašli, ako bi pričeli naštevati preveč številk, vendar moramo v ilustracijo poseči tudi po tem sredstvu, seveda v skrčenem obsegu. Izmeni 22.624 članov jih je telovadilo 4597. izmed 8319 članic na 2299. Vrste moškega naraščaja so štele 3172 ml a d en'če v. ženskega naraščaja 2156 mladenk, medtem ko ie bilo moške dece 8572 in ženske dece 7874. Skupno torej 27.870 telovadečih oseb Kar na prvem mestu moramo reči. da na-s niti število telovadečega članstva, še manj pa število nara-ščaia in dece ne zadovoliava. Podroben pregled po društvenih statističnih polah nas pouči. da ie v vseh društvih, nrav redke so izjeme, mnogo premalo telovadečih. Deloma vpliva mogoče na to tudi premajhno število izprašanih prednjakov in predniakinj, ki iih je z župnim izpitom samo 213. odroma 9S, toda niipi ie v pomoč vendar preceišnie število vaditeljskih pomočnikov in pripravnikov. Zato tiče vzrok' v veliki meri tudi še kje drugje. Društva in župe so mnogo storile, da se ie število vadbenega kadra povečalo, vendar ie ponovni prirast telovadečih deloma paraliziral dotok novega pred-njaštva. Napori se bodo morali še nekaj let v sedanjem tempu nadaljevati, da bomo Vos pomanjkanju vaditeljev. 0 ostalih vzrolČh vsaj za nas neaadovoliivorra števila telovadečih pa bi kazalo napisati posebno študijo. Danes smo imeli namero, da vsai mimogrede pokažemo na to dejstvo. Število telovadcev. posebno pa naraščaja in dece obeh sno-lov, se mora dvign ti na najmanj trikratno višino! Delavnost na telovadnem popri«ču pa vkliub naštetim nodoslatkoni ni bila letos majhna. Poleg prinrav za vsesokolski zlet v Pragi, ki so se pa vse naše župe udelež'Ie v krasnem številu ;n po°tiv;le tudi k tekmam in nastopom lepo število sodelujočih, so se vršili še župni zMi kranjske, ljubljanske in novomeške žune. dalie 11 okrožnih zletov in 105 javnih telovadnih nastopov po-ed nih društev. Ko'iko ogromne energije in dela tiči v teh suhih številkah! Dalie moramo navesti na tem mestu krasno izvedene lahkoatletcVe teknif noedinih žup. zlasti na mariborsVp ki ie sama prekoračila dof*edaj z udeležbo vse tekme te vrste v državi. To so pač uspehi sokolskega kolektivnega dela. ki pozna poleg rekordov poedincev mnogo širše jx>lje udejjstvovanja, vzgajanje mase v vseh telesnovzgojiiih disciplinah. In v tein pravcu mora se tudi nadaljevati. Omeniti moramo dalje tudi prirejanje igre »Odbojka«, ki se je takorekoč popolnoma udomačila v sokolskih krogih. Zadevne tekme v noedinih župah so prinesle že prav lepe uspehe. Sokolska smučarska armada je na čile.n pohodu. Iz neznatnih začetkov se je dvignila i po količini i po kakovosti in predstavi ia važen faktor v našem športnem življenju. Lepo organizirane župne tekme na Bledu, pri Celjcki koči, na Pohorju itd. ter velika udeležba pri saveznih smučarskih tekmah v Bohinju samo potrjujejo našo gorenjo trditev. ItoIo se je nadalje gojiti plavanje, kjerkoli *-o za to pripravna mesta itd., itd. Sedanji pravec kolektivizacije s [ o rta in telesne vzgoje sploh se mora nadaljevati na vsej črti! Važno vprašanje za sebe tvorijo Sokolski (io-ni in letna telovadišča. Mnogo v*bi že imeli teh izredno važnih institucij, ako ne bi tlačila težka gospodarska kriza k tlom slehernega pokreta- In vendar imamo danes v Sloven ji že 67 dograjenih Sokolskih domov, 8 jih pa bo dovršenih naslednje leto. To i>o-meni, da ima čeirtina društev že svoj krov. kjer se lahko nemoteno razvija. Tudi gradnji letnih telovadišč in igrišč se je vkljub težkim razmeram posvetilo mnogo paznic. Lastno telovadišče, več ali manj opremljeno za vežbanje ima nad polovico edinic: na 171 ietn h vežbaliSeih oo si ustvarili Sokoli prostore za goiitev telesne vzgoje v svežem zraku spomladi in poletju. Vse ostale edinire. razen 21 tih. vožbajo po šolskih in drugih dvoranah, marsikje pa je prihranjen že denar vsaj za letno telovadišče in ponekod tudi za skromno telovadnico. Ako uvažujemo v*e to, potem vidimo, kako napačni nazori krožijo o delu Sokola, češ, da se lovi samo za zunanjimi efekti. Ako cenimo sleherni Sokolski dom samo na povprečno 200 tisoč vrednosti in vsako telovadišče na 20-000 dinarjev, potem lahko trdimo, da si je sokolsko članstvo s svojim nesebičnim delom postavilo imetje velikih vrednosti okrog 15 milijonov v domovih in okrog 4 milijone z letnimi telovadišči. četudi presega vrednost nekaterih domov znatno navedene povprečne vsote Mirno lahko trdimo, da znaša imetje Sokola v dravski banovini najmanj 25 milijonov dinarjev, nevštevši telovadno orodje in ostali inventar društev. Vse to je ustvarila t"dna volja in zavednost sokolskega članstva. Prehajajoč na prosvetno stran sokolskega udejstvovanja, ki tvori moralni in miselni del sokolske vzgoje, se nam kaže tale slika: prosvetni odseki so organizirani povečini v vseh društvih, delujejo ponekod intenzivno, drugod zopet manje, zlasti v večjih mestih, kjer je na razpolago za širitev splošne izobrazbe tudi polno drugih prosvetnih društev. Tamkaj je pač omejeno delovanje sokolskih prosvetnih institucij na striktno sokolski idejno-vzgojni program Drugačna je slika na podeželju, kjer ni mogoče v dotičnem kraju nobenega drugega naprednega društva razen Sokola. Tamkaj se je vse kulturno delo moralo osredotočiti pri sokolskem prosvetnem odboru. Zato nas bo poučila takoj statistika, da vrše prosvetni odbori vsestransko svojo nalogo. Vzdržujejo v Sloveniji 188 knjižnic ter 165 manjših i.n več'ih gledaliških odrov, ki so nekateri dosegli znatno v?Si-no. Goji se tudi godba v 11 pihalnih godbah ter je med njimi ona na ljubljanskem Taboru najštevilnejša in najboljša: dalja obstoji tudi 7 fan^r, mnogo trobentašk'h zborov. 30 sokolskih orkestrov in 51-tam-buraških zborov, ki pomagajo vsi pri širjenju sokolskega dela. Posebno pa se je v zadnjih letih razvila še ena panoga, hit-karstvo. Po ustanovitvi lutkarskega odra na Taboru mu je sledil kaj kmalu oder v Ljubljanskem Sokolu in nato po raznih krajih. Danes imamo v dravski banovini ža 21 lutkarskih pozomic m še vedno se obetajo nove. Naša želja je, da bodi tudi prosvetno delo dobro in smotreno onjanizirv no po vseh društvih, zlasti na nsj se ne poziabi na .snovanje mladinskih odsekov in lutkarskih gledabšč za sokolski drobiž. V sedanji težki dobi polaga Sokolstvo tudi mnogo skrbi v socialno delo. Poedi-na društva imajo že tudi organizirane socialne odseke, ki jim je začrtano dosti široko področje. Sicer v tem pogledu še ni izvedena enotna organizacija, zato vršijo poedini bratje in sestre mnogo dobrega povsod tamkaj, kjer je pravega bratstva in razumevanja. Vsekakor bo treba delo baš v tem pogledu še močno r-jzširiti in pog!ob;ti, saj bo rodilo samo ler>e in dobre sadove. Z uspehi smo v celoti 'rmi relativno zadovoljni v zadnjih let:h. Kakor je bilo storjenega mnogo, vendar leži p^ed nam' Sa široka, slabo razorana niiva in še mnogo bo t-eba energiie. volje in pozitivnega dela. da bomo dosegli več. Se je pri n«« premalo društev in čet m še obstoje kraji, kjer bi sokolska četa aH društvo lahko uspevala. Saj bi lahko našteli tudi še celo vrsto lepih naš'h vasi, kjer še danes nimajo Sokola Ker pa smo narinnii. da se nobenega razvoja ne sme siliti, da gre preko normalnih svoiih možnosti, moramo nač počakati, da pride čas. ko bo oo konsolidaciji vseh v zadnjem času osnovanih sokolskih edinic nastopil nov val razvoja, ki ga ne bo m^poče ustaviti. k-'kor se to ni posrečilo nikdar dosedaj. Prepričani pa srno, da bomo uspeli vsepovsod in da so bodo sokolske vrste v Sloveniji še oiač'le. V zaupanju v samega sebe in v lastne ustvarjajočo moč in energijo kličemo vsem bratom in sestram svoi božični pozdrav s Tvrševim geslom: Naprej, naprej, nazaj ni koraka' □ Veset'e božične praznike in srečno § novo leto želi vsem cenjenim gostom, [=j prijateljem in znancem 8 RndolS Resnik g restavracija »JANJE«, Nikoličeva 7 f □ v Zagrebu □ 15361 □ ■pi im"« ii n ttrv -n »r h n i n1 t t'rinrmnf innr it J 355S r, /j.y\- '.--\->>-f i-^t iz^r, / Gospodarski ■ V velikih zapadnih državah, zlasti v Ameriki, se že nekaj mesecev kažejo »imptomi stabilizacije gospodarske depresije in tudi znaki zboljšanja razmer, ki so v gospodarski javnosti vzbudili novo upanje na boljše čase. Zaustavljeno padanje svetovne gospodarske konjunkture Od julija letošnjega leta, ko je svetovna gospodarska depresija dosegla najnižjo točko, opažamo izvestno ravnovesje, ki nam vedno bolj utrjuje prepričanje, da se je ustavilo nadaljnje krčenje splošne gospodarske delavni osti. Veliki haussi, ki je sredi t. 1. nastopila na mednarodnih blagovnih in efektnih tržiščih, je seveda sledila reakcija, ki pa je prišla le polagoma in tudi ni splošnega nivoja blagovnih cen in efektnih tečajev potisnila nazaj na najnižji nivo v juliju, Dvigu cen in efektnih tečajev pa je sledilo nekako oživlje-nje produkcije v marsikateri panogi, ki traja, če izločimo sezonske uplive. deloma še danes. Ta razvoj gotovo še ne pomeni, da je nastopilo zopet konjunkturno dviganje; vsekakor pa s precejšnjo gotovostjo kaže, da nadaljnjega padanja svetovne gospodarske konjunkture ne moremo pričakovati. Zato pa lahko z večjo verjetnostjo pričakujemo, da bo svetovno gospodarstvo lahko zopet ustvarilo pogoje za nov napredek in da se bo svetovna gospodarska konjunktura pričela v do-glednem času dvigati, četudi prav počasi in v daljših etapah. Karakteristika največje gospodarske krize v svetovni zgodovini, ki jo doživljamo, je ta, da se je potek krize hudo zavlekel. Če (pomislimo!, da je sedanja svetovna kriza nastopila že ob koncu leta 1929 (ko je prišlo do strašnega poloma na ameriških efektnih borzah), tedaj vidimo, da je konjunkturno nazadovanje trajalo dve leti in pol in da moremo šele zadnje mesece ugotoviti nekako stabilizacijo depresivnega stanja. Da se je kriza tako zavlekla, je gotovo v prvi vrsti pripisati raznim neprimernim gospodarsko-političnim ukrepom raznih držav, tako zvani politiki »reševanja krize«. V večini držav so skušali obvarovati domače gospodarstvo pred posledicami krize na ta način, da so uvedli drakonične carinske in administrativne ukrepe proti uvozu blaga, niso pa hoteli verjeti svarilnim glasovom, da bo temu skrčenju uvoza sledil, deloma zaradi protiukrepov drugih držav, morda za gospodarstvo še bolj nevaren in še večji padec uvoza. Sedaj, ko so kvarne posledice te nesrečne politike na dlani, ko je svetovna trgovina padla na tretjino obsega pred krizo, bo morda prišlo vendar iztreznenje. Škodljive posledice uvoznih prepovedi in kontingentov je morala kot prva spoznati Francija. kjer se je izvoz pod režimom uvoznih kontingentov v odstotkih še bolj skrčil, kakor ipa uvoz. a tudi drugod opažamo sličen pojav. Avstrija je na primer v prvih 11 mesecih t L izvozila le za 711 milijonov šilingov blaga (lani v istem razdobju p?. 1227), to je za 42% manj nego lani; uvozila pa ie za 1258 milijonov šilingov (lani za 2003), kar pomeni, da se je uvoz skrčil le ?a 35%. Pa ne samo v Avstriji, ki ima običajno visoko pasivno bilanco, tudi v češkoslovaški z normalno aktivno trgovinsko bilanco opažamo, da se je izvoz mnogo bolj skrčil, kakor um dt no oviran uvoz. Čeprav je s stabilizacijo depresije in s prestankom krčenja svetovne gospodarske aktivnosti ustvarjen najvažnejši pogoj za zopetni konjunkturni dvig, vendar bo treba — če hočemo preiti v boljšo konjunkturno dobo — popraviti še mnogo naipak. ki so bile v teh letih storjene v raznih državah v cilju odvrnitve krize: treba bo ustvariti še mnoge druge pogoje, od katerih bo odvisna hitrost procesa ozdravljenja. V tem pogledu so važni tudi prrtr>ii psihološkega značaja. Kakor v času visoke konjunkture nihče ne verjame, da bi se moglo gospodarsko stanje ooslabšati in ljudje v početku tudi krize, ko nastopi, ne vzamejo tako resno, prav ta':o v času depresije splošni pesimizem ne popusti kar kmalu, četudi so že dani pogoji za ozdravljenje. Tudi sedaj opažamo, da zaupanje v bodoči. vsaj malo boljši konjunkturni razvoj le polagoma zonet poganja korenine. To zaupanje bo sedaj treba prav previdno gorti. zakaj ni še tako utrjeno, da bi preneslo kake večje pretresljaje. Zlasti neprijetni dogodki in zapletljaji na polju mednarodne oolitike lahko na mah zopet ■za daljšo dobo uničijo pogoje za zopetni konjunkturni dvig, kolikor jih je moglo doslej ustvariti svetovno gospodarstvo. Tudi pri nas nekateri znaki izboljšanja V naši državi žal še ne opažamo slične-ga psihološkega preokreta. kakor drugod ■v mnogih državah. Še vedno gledamo 3 •precejšnjim pesimizmom v bodočnost, akoravno ne moremo b-iš trditi, da so se zadnje mesece naše gospodarske razmere nadalje poslabšale, m čeprav so tudi v Jugoslaviji vidni že gotovi znaki, ki upravičil jejo bolj optimistično gledanje v bodočnost. V tej zvezi moramo najprej omeniti naraščanje izvoza v zadnjih mesecih. Dočim je lani naš izvoz v jesenskih mesecih pač naglo padajoči konjunkturi od avgusta naprej stalno popuščal (v avgustu je znašal 584 milijonov dinarjev, v septembru 431 in v oktobru pa le še 387 milijonov), vidimo letos obratni pojav. V juliju smo dosegli najnižjo vrednost izvoza v zadnjih desetih letih. Še pred leti se je v tein sezonsko sicer neugodnem mesecu tik pred izvojno sezono gibal naš izvoz med 500 in 600 milijonov Din; letos pa smo v juliju izvozili le za 172 milijonov. Tudi v avgustu, ki bi moral prinesti znatno povečanje izvoza, smo dosegli pri izvozu šele vrednost 216 milijonov; zato pa se je naš izvoz v septembru povečal na 273 milijonov, v oktobru, ko bi moral sezonsko že zopet popuščati, pa se je povzpel na 320 milijonov dinarjev. Znatno povečanje izvoza v avgustu je tem bolj značilno, ker letos ne moremo zaradi slabe letine izvažati pšenice, nova koruza, ki je tako obilno obrodila, pa prihaja v po- na umiku štev za izvoz šele ob koncu leta. Če bi letos mogli izvoziti vsaj toliko pšenice, kakor lani, bi po vrednosti dosegli isti izvoz kakor lani v tem mesecu. Upoštevati je treba tudi okolnost. da je baš v oktobru naš izvoz v Italijo zaradi italijanske devizne zapore, ki je prenehala šele % uvedbo kliringa (1. novembra), hudo zastal, kar je imelo tudi to neugodno posledico. da smo pri izvozu lesa v tem mesecu zabeležili nov občuten padec. Če ne bi bilo te ovire, bi se vrenost našega izvoza v oktobru še bolj dvignila, kakor pa se je dejansko. Seveda bi bilo pogrešno pripisovati to zboljšanje izvoza zgolj faktorjem gospo-darsko-konjunkturnega značaja. V nemali meri so namreč to povečanje izvoza povzročile spremembe glede naše valute. Uvedba premije k deviznim tečajem je omogočila izvoznikom za 20 odst. večji izkupiček izvoza v dinarjih, kar je povečalo našo konkurenčno zmožnost na zunanjih tržiščih. Istočasno pa je uvedba iste premije pri plačilih za uvoženo blago nekoliko zavrla uvoz, ki je še v septembru kazal naraščajočo tendenco. V tem mesecu smo uvozili za skoro 300 milijonov dinarjev blaga, to je več kakor v vsakem drugam mesecu letošnjega leta: v oktobru pa r>e je naš uvoz zopet skrčil na 244 milijonov, tako da smo Lahko za ta mesec izabeležili prav znatno aktivnost naše trgovinske bilance v višini 76 milijonov Din. Tudi v notranji trgovini je opažati zadnji čas gotove znake oživljenja, ki pa so za enkrat omejeni le na nekatere panoge. Zaposlenost se ni več poslabšala. Nazadovanje števik v Okrožnem uradu v Ljub-Jjani zavarovanih delavcev je v zadnjih mesecih docela le sezonskega značaja, v oktobru pa se je tudi razlika nasproti odgovarjajočemu stanju prejšnjih let skrčila, ■kar moramo smatrati kot relativno zboljšanje. Od posameznih industrijskih panog (kaže izrazito oživljenje tekstilna industrija, ki je v avgustu, sentembru in oktobru najela samo v dravski banovini 540 •novih delovnih moči. V kovinski industriji je v septembru in oktobru naraslo število delavcev za 150. kar je menda več, tkakoT pa bi bilo sezonsko utemeljeno. Kot važsn simptom zboljšanja moramo omeniti gibanje čekovnega prometa pri Poštni hranilnici, ki je važno merilo za obseg plačilnega prometa v naši državi. V letih pred krizo se je čekovni promet pri Poštni hranilnici gibal med 5 in 6 milijardami mesečno. V letošnjem marcu pa je padel že na 3.S6 milijarde dinarjev; v tem mesecu je bil čekovni promet za 1.3 milijarde Din manjši nego v istem mesecu pret. leta. Še v juliju je ta razlika znašala skoro 1 milijardo. Zadnje mesece pa se je čekovni promet zopet znatno dvignil; v oktobru je znova prekoračil 5 miliiard. v novembru pa je znašal že 5.46 milijarde, kar je celo 300 milijonov več nego v istem »mesecu pret. leta. Čeprav je to delno zboljšanje, kakor rečeno v znatni meri pripisati valutni spre-irnembi, vendar je tu in ga ne smemo podcenjevati. Gospodarska kriza je pri nas nastopila z gotovo zakasnitvijo, zato mnogi menijo, da bo tudi izboljšanje prišlo šele pozneje. kakor v svetovnem gosipodaT-Istvu. Tako sklepanje na podlagi analogije •pa danes ne more več veljati, ker smo zadnje mesece to časovno razliko v razvoju depresije že izravnali. Pri tam ne igra večje vloge, s kakšnimi sredstvi smo to do-ise^li. Ugodno je na razvoj jugoslovanskega nacionalnega gospodarstva vplivalo gibanje cen v zadnjih mesecih. Od najnižjega stanja v septembru se je naš skupni indeks ren d\ngnil v novembru že od 61.8 na 64.7. ■Tudi insolvence so pričle že popuščati, v novembru smo imeli v vsej državi 118 in-•solvenc (lami v nov. 146) nasproti 100 145 d 33 in 161 v zadnjih 4 mesecih; v dravski banovini pa smo imeli v novembru le 16 'insolvenc nasproti 23, 31 in 34 insolvencam v 7fidrpih 3 mesecih Bodoči razvoj »nše gospodarske konjunkture ho seveda v veliki meri odvisen od tesra, kako bo usraelo zooet normalizira, ti naše kreditno gospodarstvo, kajti brez normalnega funkci.ioniraw.ia naših kreditnih institucij ;e Izključen vsak nov. četudi skromen polet. Zato bi morali temu vnra-šan.in posvetiti kar največjo nažnjo. Nor* malizaranje prj dobri vodji vseh v poštev prihajajočih faktofjev menda np bo tako težko, kajti izeube likvidnega kapitala, ki sm0 jih utrpeii v teku kreditne krize, smo že precej nadoknadili. Skunna vrsta žlrovnih dobroimetii pri Narodni banki in Poštni hranilnici, ki predstavlja v slavnem likviden kapital našeara srospodaTStva. je znašala pred kreditno krizo okrog 1600 milijonov; lani v jeseni (septembra) je pad'la na 990 milijonov; zadnje mesece pa se je zopet precej d vi srn il a in sicer v oktobru na 1359, v novembru pa zopet na 1583 milijonov. Potrebno je sedaj predvsem še to, da se zopet povrne zaupanje publike v naše denarne zavode. zvez. Naši zastopniki so popravic izavrnili to mnenje in poudarili, da se naša trgovina vedno ozira le na stvarne razloge; naši gospodarski krosi so toliko uvidevni, da vedo, da nam je izmenjava blaga z Italijo potrebna in da je trgovina s sosedom najbolj naravna. Konferenca je v posebni resoluciji nagla-sila, da ima le komercijalen značaj in namen, olajšati mednarodno trgovino z lesom. Člani komiteja predstavljajo nacionalne organizacije lesnega gospodarstva in zato morejo prevzeti tudi odgovornost, da bolo sklepi doseženih sporazumov tudi izvedeni. Izjaviti so, da so vedno pripravljeni obravnavati vsa vprašanja v duhu prijateljsega sodelovanja in da bodo v primeru potrebe tudi sami omejili produkcijo. Na konferenci je bila končno poudarjena želja, da Mednarodni permanentni odbor stopi v zvezo še z drugimi državami in skuša doseči, da druge države osvojijo dosedanje sklepe in da pristopijo v odbor. MedsaaroiSitaa lesna kosiferezaea v Milanu Kakor smo že poročali, se je vršila 12. in 13. t. m. v Milanu važna mednarodna lesna konferenca, ki so se je udeležili tudi zastopniki slovenske lesne industrije (g. inž. Milan Lenarčič in g. Ernest Hing). Konferenci je predsedoval g. Umberto Cantoni, ki ie predsednik italijanske organizacije Co-mitato teenico Nazionale Legnami. Namen konference je bil predvsem ta, da se doseže bol-še sodelovanje med uvozniki in izvozniki lesa. Izvozne države morajo svoj izvoz prilagoditi potrebam trga uvoznih držav. Zato bi bilo umestno, da pride do kontrole izvoza v vseh izvozniških deželah. To bo sedaj tem lažie izvesti, ker je nedavno pristopila k Mednarodnemu permanentnemu odboru tudi Francija. Prihodnja seja tega oermanentnega odbora se bo zato vršila v Parizu in na njej bodo sodelovali tudi že francoski delegati. Na konferenci so se italijanski interesenti iugoslovenskim delegatom nasproti pritoževali, češ. da vlada v naši državi animoz-nost proti italijanskemu blami. Zlasti so poudarjali, da uvaža Jugoslavija večino industrijskih izdelkov iz drugih držav, predvsem iz Nemčije, Češkoslovaške in Avstrije, in to po njihovem mnenju ne toliko iz stvarnih potreb in zaradi starih trgovskih Nazadovanje zaposlenosti delavstva se fe ustavilo Okrožni- urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar izdal statistiko o gibanju članstva v mesecu novembru. V tem mesecu je povprečno število zavarovanih delavcev v primeri z oktobrom le še za malenkost nazadovalo, iu sicer za 545 (lani ▼ novembru pa je padlo z* 4779); povprečno je znašalo 77.388 nasproti 77.933 v oktobra-Skupni padec članstvo od junija, ko je bil dosežen sezonski maksimum (82.643 članov) znaša le 5255 članov, dočim je lani v istem razdobju znašal ta padec 10.586 članov. Tudi še ni dosežen letošnji minimum članstva, ki je bil zabeležen v marcu (s 73.081 člani). Padanje članstva je v zadnjih mesecih v celoti pripisati sezonskim uplivom. V novembru je bilo število članstva le še za 10.407 manjše nego lani ▼ novembru, dočim je ta razlika v oktobru znašala še 14.641, v septembru 17-687, v avgustu pa celo 18.251. Ta padec dokazuje, da splošna tendenca zaposlenja ne nazaduje več in da se celo nekoliko zbolišuje. Seveda če vzamemo razliko v primeri s Članstvom v predlanskem novembru, ki kaže bolj zanesljivo sliko, vidimo, da se primanjkljaj bolj počasi krči-V septembru je bilo povprečno število zaposlenih delavcev še za 22.461 manjše nego v septembru 1930; v oktobru je ta razlika padla na 21.583, v novembru pa na 20.603. Vsekakor kažejo fe številke gotovo zboljšanje splošne situacije glede zaposlenja. Povprečna dnevna zavarovana mezda je v novembru znašala 23.79 Din nasproti 23.99, 24.17, 24-27 in 24.37 Din v zadnjih 5 mesecih. Padec povprečne dnevne zavarovane mezde nasproti lanskemu novembru znaša 2.01 Din. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala v novembru 1,841.200 Din. to je za 423.700 Din manj nego lani v novembru (v oktobru 1.869.900 Din ali za 563.900 Din manj nego v lanskem oktobru). Z.lravstvene razmere delavstva ee razvijajo še prilično ugodno; odstotek bolnikov znaša le l-87»/o skupnega števila Članstva nasproti 2.27% v lanskem novembru in 2.32°/o v novembru 1930. V tem zmanjšanju pa se seveda vidi tudi posledica znižanja bolniške podporne dobe od 52 na 26 tednov. Črno lakiran Din 190.— Ponlklan Din 245.— Ostri avtomatično vsa rezila Dotoir« ee ▼ noiaroaJi, parfam*- rit-aii in ostaiih podotrjfch trgorinjuh. Razvoj našega zadružništva Glavna zadružna zveza v Beogradu je pravkar izdala statistiko o jugoslovanskem zadružništvu po stanju ob koncu leta 1931. V tej zvezi je sedaj včlanjenih 20 revizijskih zvez, nadalje" 7 centralnih zadrug (oblastnih zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu) in 4 revizijske zveze zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmo-tijskem kreditu. Od vseh zadružnih zvez je po Številu včlanjenih zadrug (toda ne po številu ra-družnikov) najmočnejši Glavni savez srp-skili zemljorailniških zadrug, ki ima 2286 včlanjenih zadrug s 118.290 zadružniki. V dravski banovini pa so 4 zveze gospodarskih zadrug, od katerih ena (Revizijska zveza. Ljubljana) ni včlanjena v Glavni zadružni zvezi. Število včlanjenih zadrug in zadružnikov je bilo ob koncu leta 1931. pri teh štirih slovenskih zadružnih zvezah naslednje: zadrug zadružnikov Zadružna zveza. Ljubi j. 650 154.484 Zveza slov. zadr,. Ljublj. 318 76 185 Zveza gosp- zadr-, Ljublj. 74 21.000 Revizijska zveza, Ljublj. 40 8.640 Skupaj 1082 260.309 Vsega je torej v štirih slovenskih zadružnih zvezah včlanjeni 1082 zadrug t 260 tisoči zadružniki (od teh zadrug je le malenkostno število izven območja dravske banovine). V vsei državi pa ie 7483 zadrug x 855.836 zadružniki, od teh ie več kakor no-loviea, namreč 4407 kreditnih zadrug. 1217 nabavljalnih, oroduktivnih in konsumnih, 284 živinorejskih, 184 mlekarskih, 114 ži-tarskih, 89 stavbnih, 84 zdravstvenih. 81 vinarskih. 60 kmetijsko - strojnih. 51 elektrar-niških, 43 ribarskih, 24 vodovodnih. 23 oijarskih, 20 tiskovnih, 16 sadjarskih, 16 tobačnih itd. » 2.3 milijarde Din hranilnih vlog pri kreditnih zadrugah. Za presojo razvoja našega kreditnega zadružništva je važno gibanje hranilnih vlog in danih posojil pri kreditnih zadrugah v naši državi. To gibanje kažejo v zadnjih letih naslednje številke (v milijonih Din): hran- vloge dana posojila 1927 14<*5 1128 1928 1711 1395 1929 2087 1776 1930 2346 2161 Pri vseh kreditnih zadrugah v Jugoslaviji so lani znašale hranilne vloge 2346 milijonov Din, to ie za 259 milijonov Din več nego ob koncu 1. 1929; posojila p« 90 tudi že prekoračila dve milijardi. Pri največjih dveh slovenskih zadružnih zvezah pa je bilo lani ob koncu leta stanje vlog in posojil naslednje (v milijonih Din): Hranilne vloge posojila Zadružna zveza, Ljublj. 988.7 722.6 Zveza slov. zadr., Ljublj. 645.1 576-5 hr. vloge posojila Ti dve iveri sta imeli torej skupaj 1634 milijonov Din hranilnih vlog. to je- 75 "/• vseh hranilnih vlog pri jugoslovenskih kreditnih zadrugah. Pri Zadružni zvezi je bilo le 73 '/• vlog plasiranih v posojila, pri Zvezi slovenskih zadrug (kar je v zvezi e financiranjem lastne banke z zadružnim denarjem), pri Zvezi slovenskih zadrug pa znašajo posojila 88 '/o vseh hranilnih vlog. Številčno stanje živine narašča Kmetijsko ministrstvo je pravkar obja-vito najnovejše podatke o stanju živine v naši državi od koncu leta 1931., ki je zlasti zanimivo zaradi tega, ker nam kaže, da se je tudi v preteklem letu nadalje dvigalo Številčno stanje živine. Zanimiv je zlasti prirastek stanja od leta 1926., kar je razvidno iz nasOednje primerjave: Stanje Prirastek L 1931. odi. 1926. absolutno v % svinje 8,133.000 327.000 11.6 goveda 3,872.000 166.000 4.5 konji 1,169.000 52.000 4.7 ovce 8,426.000 493.000 6.2 koze 1,928.000 207.000 12.0 osli 115.000 19.000 19.7 V odstotkih se je najbolj povečalo število svinj, koz, ovac in oslov. Zanimivo je, da znaten del tega prirastka odpade na leto 19SL Samo v tem letu se je število svinj pomnožilo za 209.000 aii 722 %, število go-vede za 59.000 a
  • e bil za kaso po 240 — 242, za december po 233 in 240 in za februar po 220 in 227. Tudi dolarski papirji so se zadnje dni nekoliko popravili. Blairovo posojilo je bilo danes zaključeno po 39 in 39.50. 8n/o Blairovo posojilo pa po 42.25. Od zasebnih vrednot je bilo zanimanje le za ddnice Priv. agrarno banke, ki so se znova dvignile in ie prišlo do prometa po 255 in 270. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.07 — 2323.43, Berlin 1369.03 —1379.83, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 192.08-193-68, New York ček 5738.81 do 5767-07, Pariz 224.72—225.84, Praga 170.45 do 170.31, Trst 294.51—296.91. Curih. Pariz 20.2675, London 17.23. vork 519.25, Bruselj 71-90, Milan 26.5775, Madrid 42-35, Amsterdam 20S.60, Beri In 123.70, Stockholm 94.40 Oslo 89, Kobenhavn 89.30. Sofia 3.76, Praga 15.38. Varšava 38.15. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 240 — 241, za december 240 — 241, za februar (brez kupona) 225 — 22S, 7®/o investicijsko 50 den., 4"o agrarne 20 — 29, 6"'» begluške 35 — 36, 7° o Blair 39 — 40, 8*/. Blair 42 — 42.75, 7°'« Diž. hipotek, banka 44 — 45; bančne vrednote: Narodna banka 4200 — 4400, Priv. aararna banka 2>5 do 260; industrijske vrednote: Sečerana Osijek 180 bi-. Sečerana Vel. Bečkerek 800—1100, Trboveljska 175 bl„ Gutmann 45 — 60, Beograd. Vojna škoda 243, 240 zaklj.. za februar 22.5. 226 zaklj.. 7"Vo investicijsko 52 bi., 4fl/o agrarne 28 zaklj., 6fl/n begluške 35.75. 35.50 zaklj-. 8>/0 Blair 43, 42.50 zaklj-, 7% Blair 39.50 zaklj.. Narodna banka 4400 7-aklj., Priv. agrarna banka 262, 260 zaklj. Blagovna tržišča LES. 4- Ljubljanska borza (23. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona jelovih desk in 2 vagona tramov. ŽITO. + Chicago, 23. decembra- Začetni tečaji: Pšenica: za december 43.50, za marc 45 25; koruza: za december 20.75, za marc 25.75. -t- Winnipeg. 23. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 40.50, za maj 42.50--I- Ljubljanska borza (23. t- m.) Tendenca za žito prijazna. Prometa ni bilo. Nudi se pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh): baška. 76 kg po 207.50 _ 210; baška. 77/78 kg po 212.50 - 215: sremska, 79/80 kg po 217.50 — 222.50: moka (slovenska postaia); baška >0« do 340 — 345: banatska po 350 — 355: koriira (slovenska postaja. mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 115—117.50 za december do 120—122.50, za iamiar do 122-50 — 125 + Novosadska blago rna bona (23. t. m.) Tendenca nespremenjena- Promet 42 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad. Sombor 160 — 162; srednjebaška 161 — 162; gorniebaška 162 — 164; baška potiska 162 - 164; ladja Tisa 166 — 168; ladja Begej 165 — 167; gornjebanatska 157 — 159; sremska 160—162; srednjebaška 78 kg 164 _ 166. Ječmen; baški in sremski 65'66 ke 90 - 97.50 Oves: baški sremski 95 - 97.50 Rž: baška 125 - 127.50 Kornra: baška 51 — 53; za januar 52 — 54; baška in sremska za marc - mai 66 — 68: banatska 47 — 50: sremska 51 _ 53; sremska, umetno sušena 60 — 62; pariteta Indjija 60 — 62; banatska. sušena 57 — 59; baška, suš. 60—62. Moka: baška. banatska >0g« in »Ogg« 257.50 .. 272.50- »2c 237.50—252-50; >5« 215—225; >6< 172—182.50; »7< 125—135; >8« 80 - 82.50 Otrobi: baški in sremski 58 - 60: banatski 56 — 58 Fiiol: baški bep im _ 120 + Somborska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 33 vagonov Pšenica (76 kg): baika. okol. Sombor 156 — 158: gorniebaška 160 _ 162: slavonska 156 _ 158: sremska 158 — 160; baška potiska 164 — 166; banatska 155 do 157; banatska notiska 163 - 165. — Koruza: baška 52 _ 55: iužnobaška 54 — 56; baška sušena 63 _ 65; baška D Tina v. Tisa slep 68 - 70 Oves: baški 95 _ 97; sremski. slavonski 97 — 100 Ječmen: baSki in sremski 94 _ 96. Moka: baška in banatska sOg« in >0gg< 255—270: »2« 235—25: >5« 215 — 225; >6« 172 — 182.50. KUGE, LAKOTE, VOJSKE, Gospodarske krize, pomanjkanje in beda pri nas v pretekli dobi reši nas, o Gospod! »Vse toži zoper dragino današnjih časov, ktera dela. da vsakdo ima večje stroške, da veliko j'h teži« izhaja s svojimi dohodki in mnogo ljudi celo tarejo revšina in hude nadloge. To ni samo v naših deželah, to je zdaj ukor po celem svetu, tako, ia sedanji čas bi se smel čas draginje Imenovati. Ako pa od druge straui spet obrnemo svoje oči na lišp obleke, ki jo vidimo ene leta sem pri vsih stanovih v mestih in po kmetih, in če premislimo potrato v sto druzih rečeh, bi smeli sedanji čas unemu imenu ravno nasproti čas obilno-sti imenovati«. Tako Bleiweisove Novice 1. 1854. Mar ne ▼elja vse to tudi za sedanjo dobo, kakor hi čitali v naših listih leta 1932? Gospodarska kriza in prehranjevalne težave današnje dobe niso v zgodovini edine in osamljene nadloge. V tem pogledu se zgo. dov na v resnici ponavlja. Poročila o bedi, pomanjkanju, lakoti in takih nesrečah segajo d-aleč nazaj v minula stoletja. Take katastrofe so bile takrat vseobče in so pogostoma obsegale ves tedaj znani svet. Na drugi strani pa je bila tudi hitra in in izdatna pomoč posameznim prizadetim pokrajinam zaradi slabih In nedostat.nih prometnih razmer otežkočena, večkrat naravnost, izključena. Tudi so bile pokrajine druga od druge ob takih prilikah kakor s kitajskim zidom obdane, prevladoval je pač princip egoizma. Lakota v 14. stoletju V 14. stoletju, zlasti v letih 1315., 1316. In 1317. je bila v Evropi taka splošna beri a in lakota, da so imele edino vladarske hiše in bogate rodbine košček kruha. Izšla je odredba, da oblasti tatov niso smele kaznovati zaradi ukradenega živeža. Kruh je bil nepoznan, ljudje so mleli brezovo skorjo in jo kuhali z repo. Pa to je bi-la še jed premožnih, drugi niso imeli sploh ničesar. Na tisoče in tisoče ljudi je umrlo zaradi gladu. Vola. krave, ovce ali kake druge klavne živine ni bilo nikjer več, tudi kuretine ne. Poginule konje in drugo mrhovino so uživali, samo da je bila. Mrličev niso več pokopavali, temveč jih brez gnusobe jedli. Pri nekem ob«šanju se je zgrnila okoli vislic množica gladnih ljudi, ki so obešenega hitro sneli in si ga razdelili, pri tem pa so se še stepli in pobijali. Na pokopališča so morali postavljati straže, da niso živi izkopavali mrtvih. O hudi dobi kmetskih uporov, »stare pravde« v 16. stoletju nam poroča Primož Trubar ln hvali »dobro, zvesto, odkrito, poslušno, potrpežljivo in prijazno ljudstvo, ki pa je preveč babjeverno, ter rado moli, roma in zida cerkve. S tem hoče odpraviti vso nesrečo, bolezni, draginjo, lakoto, vojno jn božje kazni, izganja hudiča iz oblakov, polja, dvora, živine, hiše I.n postelje, * tem si hoče zagotoviti dobre letine, srečo pri žJvinrf in mir pred Turki in pomagat; umrlim iz vic v nebesa.« Strahote tridesetletne vojne V 17. stoletju je divjala tridesetletna vojna z vsemt svojimi strašnimi posledicami. O tej dobi nam poleg zaslužnega starega zgodovinarja Valvazorja točno in izčrpno poročajo o takratnih slovenskih razmerah še strokovni zgodovinarji dr. Mal, dr. Pivko in Vrhovec. Dolgotrajna vojna z velikim obsegom prizadetega ozemlja je povzročila visoke davke i.n veliko pomanjkanje denarja. Star dober denar je bil vedno dražji, i-zšel je cesarski patent, da ima cekin, ki je veljal ob začetku tridesetletne vojne 2 goldinarja 45 krajcarjev, leta 1622. vejati 6 gld. 45 kr. A šlo je še višje. Kmalu uato so dajali za cekin 20 gld. čez nekaj let je padel novi, imenovan »dolgi denar^ (die lange MiLnze) na osmi del vrednosti. Dežela Kranjska je izgubila okrog pol milijona goldinarjev gotovine. Cena živil je šla neprestano navzgor kljub prepovedi izvoza. Iz one dobe imamo ohranjena poročila o celi vrsti tožb zaradi cderuštva, prekupovanja denarja, veriž-ništva, izvažanja živil, tihotapstva itd. Obrt in trgovina sta popolnoma opešali. Vsakdo se je branil .- m no vžpH 'ajne paznike, da bi izsl< i ' * • n zločince Na Notranj- skem je t,ilo v tein pogledu posebno slabo, zakai r>rekup«t. tihotapci in verlžniki so »e tod lahko izmuznili na benečansko ozemlje Podobno se je godilo tudi na Dolenjskem, odkoder so izvažali živila in drugo robo v Bakar in na Reko K temu je prišla še zapora meje s koroške strani, odkoder so deželni stanov? prepovedali vsak Izvoz živine in žita Kranjci so segli po represa-Hlab in prepovedal, s svoje strani vsakršen ,zvoz V seji stanovskeea odbora so tudi sklenili, da bosta deželni oskrbnik in deželni victdom dala pregledati vse me- ščanske in celo plemiške hiše, poslednje sicer v navzočnosti odbornikov deželnih stanov, da bi se mogle na ta način ugoto viti zaloge žita. Te zaloge naj bi se dale pod zaporo. Obenem so določilj za najpotrebnejša živila maksimalne cene. Valva-zor poroča, da so komisarji pregledovali vse hiše, odprli žitnice, shrambe in kleti. Uspeh popisa pa je bil zelo silab, tako daje prišlo na osebo komaj en kilogram moke na teden. Tako je bilo v Ljubljani. Nato se je raztegnila revizija živil na celo deželo, a je ostal ta sklep samo na papirju, Na ta način seveda ni bilo odpomoči pomanjkanju in lakoti, pa so predložili ljubljanski mestni očetje svoje prošnje in pritožbe cesarskemu dvora. Takratni vlar dar, cesar Ferdinand II je imel poslušno nho in je najprej razveljavil vsa izdana izvozna dovolila. Glede razširjenja govoric, da bo vlada vzela denar lz prometa in namesto njega začela kovati manjvreden denar, pa je izšel 15. novembra 1622. cesarski patent, ki je zanikal resničnost takih vesti. Tako je mislila vlada, da je na ta način odpravila glavni vzrok bede in pomanjkanja. Izvoz žita in živine r Italijo je bil sicer preprečen, neovirana pa je ostala trgovina z Ogrsko, ki je izvažala najpotrebnejša živila iz naših krajev in preskrbovala z njimi — Turčijo! Nastavili so posebne skrivne paznike, ki so imeli nalogo izslediti in naznaniti take prekupčevalce, verižnike in tihotapce. Kogar so zasačili, so mu za kazen zaplenili žito, voz in vprego. Kljub cesarskemu patentu iz leta 1622. Je Izdala vlada leta 1624. nov denarni red in vpeljala novo veljavo. Zato pa kmet svojega blaga nI hotel več voziti na trg, temveč je zamenjaval le blago za blago. Neznosno breme za takratne naše prednike je bila tudi nastanitev vojaštva, ki so ga morali popolnoma oskrbovati. Leta 1634 je morala prevzet; Kranjska trideset stotnij v popolno oskrbo ln so morali zato najeti deželni stanovi 15.000 goldinarjev posojila. Leta 1647. pa so ostali pri nas čez zimo kar trije polki konjenice in en polk pešcev Zopet je šlo v ta namen 80 tisoč goldinarjev. Pri takih prilikah so se vršili večkrat hudi spopadi med posnro-velim vojaštvom ln domačim prebivalstvom, Id so se končavali mestoma s smrtnimi žrtvami. Leta 1645. je napadla četa vojakov dva ljubljanska mesarja in z golimi meči do smrti pobila. Prebivalstvu je zavrela kri. Nastalo je krvavo klanje med vojaštvom in meščanstvom ter je obležalo na obeh straneh več mrtvih. Tudi vojaški poveljnik, neki podpolkovnik, je bil smrtno ranjen In je prihodnji dan umrl. Na-stopili so dolgi procesi, a vlada se je Izmotala iz kočljivega položaja na ta način, da je izrekla obema strankama strog ukor. Kuga Take so bile razmere v naših krajih tekom tridesetletne vojne. Splošnemu pomanjkanju in bedi se je pridružila še kuga, ki Jo je raznašala podivjana solda-teska. Valvasor poroča, da je razsajala tako hudo, da so obhajali službo božjo pod milim nebom. Ljudstvo je bežalo iz mest v hribe. Okuženi ljudje so naglo umirali v nepopisnih mukah. Ponekod so izumrle cele vasi. Nihče ni delal, zato so bila zemljišča popolnoma opustošena. Povsod je bilo vse polno beračev in potepuhov, ob cestah pa so prežalj razbojniki. Niti država, niti cerkev nista mogLi ničesar storiti za ljudstvo, tavajoče v vražah, praznoverju in siromaštvu. Nastalo je tako splošno pomanjkanje, beda in lakota, kakršne ni bilo niti v dobi najhujših turških vpadov. Strašna je bila lakota, zaradi katere so pomrli tisoči revnih ljudi. Gospoda je morala jesti črn kruh, siromaki pa še takega niso imeli. Ni bik) ne kruha, ne mesa, niti vina, olja, sira m drugih žrlvlL Celo soli niso mogli dobiti. Osemnajsto stoletje je bilo v splošnem bolj ugodno in plodovito, vendar nam navajajo zgodovinski viri lakotna leta 1719., 1771. in 1772. za naše kraje. Zlasti poslednje leto je bilo tako hudo, da so morale občine prevzeti okrog 500 otrok v javno oskrbo, ker so jim pomrli starši zaradi lakote. Tako Novice lz leta 1855. K temu dodaja zgodovinar Vrhovec ,da je bila leta 1740. silna draginja in je veljal en star (— dva mernika) pšenice 25 srebrnikov in je poskočila cena v štirinajstih dneh na 34 srebrnikov. To ceno lahko pojmimo, ako navedemo plodno leto 1785., ko je veljal mernik pšenice 1 gld. 40 kr. ^eta 1793. je bilo zopet veliko pomanjkanje in je veljal cent bele moke 22—23 srebrnikov, najlepše moke, takoimenovane »Mundmehl« pa celo 25—26 srebrnikov. Leta 1794. so tožile ljubljanske obrtne zadruge pred gosposko, da ne mine mesec, ko ne bi bili pozvani obrtniki pred oblast zaradi dolgov in bodo morali, ako pojde tako naprej, drug za drugim zapreti svoje obrtne lokale. Začetek devetnajstega stoletja je našel Napoleona na vrhuncu njegove slave. Francoski orel je zmagovito prodiral po Evropi. Od zadnjih turških navalov sem ni bilo nobene večje sovražne vojske na slovenskih tleh. Spomladi leta 1797. pa so prikorakali Francozi prvič v naše kraje Slovenija je postala oni široki koridor, skozi katerega so se valile v nastopnih letih 1800., 1806 in 1809 večkrat francoske in enkrat tudi ruske armade čez naše ozemlje. Dolgotrajne vojne so zelo pogubno vplivale na gospodarstvo naših dežel. Avstrijska vlaJa je morala skrbeti za močno armado, nabavo vojnih potrebščin ln denarja Prišli so novi davki in prisilna vojna posojila. Koncem leta 1809 je vlada ukazala, da se mora oddati vsa zlatnina in srebrnina, kolikor jo le moredo pogrešati cerkve in zasebni lastniki. Takrat so tudi prelil} marsikatero umetnino visoke vrednosti v denar in zamenjali za malo vredne bankovce Državi pa kljub temu ni odleglo Denarja je bilo še vedno premalo, vlada le segla po drugačni pomoči. Nastala je inflacija V ogromnih množinah je pričela vlada Izdajati papirnati denar, k! ga Je bilo leta 1810 že 900 milijonov goldinarjev. torej za današnjo dobo ln valuto naravnost fantastično višino Vrednost de na-Ja in srebra je skokoma padala Leta 1809 se je dobilo za 100 gld kovanega denarja 496 gld v papirju, leta 1810 pa že 1240 gld. šlo pa Je še bolj navzdol, tako da je bil en srebrn goldinar enak 17 pa- pirnatim. Nastal je strah, kaj bo, ko država že ni več zmagovala niti obresti ogromnega svojega dolga. Silno je porastla cena živilom in blagu. Par čevljev je veljal 80 goldinarjev, vol pa do 1000 gld. Celo drobiž so začeli ljudje skrivati. Avstrijski bankrot leta 1811. Iz denarne zagate ni bilo več rešitve in vlada je izdala 15. marca 1811 finančni patent, ki je vzel bankovcem štiri petine vrednosti, nastal je torej pravi pravcati državnj bankrot! Za pet starih goldinarjev je dobil vsak lastnik en nov goldinar. Marsikatera družina je prišla na beraško palico. Zlasti hudo prizadeti so bili tisti, ki so imeli premoženje v gotovini ali so živeli od obresti. Samomori so se vrstili drug za drugim. Ta denarni polom je imel grozne gospodarske posledice, kajti mahoma so se izpremenile cene blagu, strašno pa je padla vrednost premoženja. Kmet ni dobil posilov .in delavcev, ni ne kruha ne živine niti denarja. Le oderuhi so imeli še denar. Ubožall so zlasti oni kraji, ki jih je obiskaia vojna, kajti tam ni bilo one škode dovolj, kar so jo napravile zahtevane vojne kontribucije in kar je odneslo vojaštvo, uničena je bila po veliki večin! tudi žetev in požar je vpepelil mnogo vasi. Leta 1811. so imeli naši kmetje na nesrečo še zelo slabo letino. Avstrijski bankrot je zadel slovenske pokrajine nad Savo, torej Koroško, Spodnji štajer ln Prekmurje, dočim so bile ilirske pokrajine južno od Save obvarovane od tega udarca. zakaj Francozi so rešil! valutno vprašanje že pred zloglasnim avstrijskim finančnim patentom. V Iliriji pa je bilo premalo enotnosti glede denarja. Uprava je ohranila v velja, vi poleg francoskega še avstrijski, laški, beneški, turški ln dubrovniški denar. Avstrijske bankovce je francoska vlada razveljavila in prepovedala že leta 1810., zaradi tega našim ljudem v Iliriji v dobi francoske okupacije nI toliko škodoval avstrijski denarni polom leta 1811. kakor njihovim sosedom v Avstriji. Dunajska državna blagajna je zamenjala do februarja 1811. bankovce za srebro. Dokler so imeli bankovci v Avstriji veljavo, so jih tihotapili 1z Ilirije kljub skrbnemu zastraže. nju meje. Krompir je rešil ljudi smrti Vojna doba začetkom 19. stoletja je opu_ stošila naša polja, deloma zaradi nedo-stajanja moških delovnih oseb, ker so bili skoro vsi moški pod puško, deloma zaradi slabih letin, zlasti v letih 1804., 1805., 1814., 1815. in 1816. Ljudi je trla huda lakota. Da ni bila še hujša, je rešil prebivalstvo — krompir Krompir (Grundbirn — grubir) je bil našemu ljudstvu znan že poprej, a se ga je branilo jesti in je krmilo z njim samo domače živali, že leta 1763. je poslala avstrijska cesarica Marija Terezija po državi svojega zdravnika van Swietena in tovarnarja Tysa, ki sta oba že iz svoje domovine Nizozemske poznala krompir, da bi ga udomačila tudi v Avstriji. Prvič se je pojavil krompir na ljubljanskem trgu leta 1770. Francoski kralj je ukazal že sredi 18. stoletja, da so morali prinesti krompir tudi ob najslovesnejših pojedinah na mizo, da bi tako sam dal dober vzgled. Naši kmetje pa so se ga branili. Enako so se ljudje branili in naravnost bali tu "M premoga, ki so ga drugod poznali že v 16. stoletju. Leta 1759. ga je avstrijska vlada brezplačno delila siromakom, ki so ga pa zavračali Marija Terezija je obetala za sajenje krompirja darila v denarju, enano tudi njen sin in naslednik cesar Jožef 41., pa vse skupaj ni mnogo izdalo. Kranjska deželna oblast je izdala spomladi leta 1806. poseben »Nauk is kromplra kruh pezhi.« Ponekod so kmete v graščini pretepali, preden so jih sploh pripravili do tega, da so začeli krompir saditi. Za stalno se je udomačil pri nas šele v dobi francoskih vojn. Odšli so leta 1813. iz naših krajev Francozi, beda in pomanjkanje v naših krajih pa je bilo še hujše. Avstrijski, ruski in pruski vladar so se sicer združili v »sveti zvezi«, da bi pomagali do krvi izsesanemu prebivalstvu a prekanjeni in absolutistični kancelar Metternich jo je zasnoval edino zato, da bi pomagala zadušiti seme, ki ga je zasejala francoska revolucija In zabra-nila zahteve po večji svobodi. Uprava avstrijskih financ je bila takrat silno slaba. Tekom tridesetih let je Avstrija še bolj oslabela, nakopala si je novih dolgov na stotine milijonov. V višjih uradih na visokih mestih so sedeli nezmožni Metterni-chovl ljubljenci. Za vojne potrebščine se je izdajalo neizmerno visoke vsote kljub miru, ki je zavladal po ukročeni in skrajno utrujeni Evropi. Iz denarne stiske so morali pomagati novi In vedno višji davki. V takih skrbeh so minevala desetletja, v katerih nihče ni videl ali ni hotel videti gospodarske bede prebivalstva. Iz te gospodarske krize se država po letu 1S11. ni mogla več izkopati. Nezadovoljni so bili vsi stanovi, najbolj seveda kmet. Po odhodu Francozov je upalo ljudstvo, da se bodo razmere zboljšale, a kmet je bil v svojih upih kruto varan. Kljub zelo slabim letinam je moral dajati kmet žito in denar, četudi ga ni imel dovolj niti za lastno potrebo. Zato je poročal jeseni leta 1813 novomeški okrajni glavar, da kaže ljudstvo zelo malo vdanost', do Avstrije, in da je ubožnost v času Francozov sedaj še povečana Neko drugo uradno poročilo pravi, da so bili oblečeni lčudje v cunje kakor berači V tisti dobi poroča ljubljanski škofijski ordinariat, da je po deželi ljudstvo marsikje tako siromašno, da celo odrasli ob nedeljah in praznikih ne morejo k maši, ker ima cela rodbina samo eno boljšo obleko. To obleče zjutraj, eden, popoldan drugi Ako Je pri hiši še tretji, pride na vrsto prihodnjo nedeljo. Vojni časi so zasekali globoke rane vsem stanovom Zelo sta trpela trgovec in obrtnik, pa tudi kmet kot njihov odjemalec, ki se nI mogel izkopati Iz siromaštva. Vojne nadloge so po. vzročile, da Je bila vlada v večnfh denarnih stiskah Državni dolg je rastel, za upanje v novi denar pa je padalo Zahteve po osvoboditvi kmeta od tlake ln desetine so postajale vedno glasnejše Takrat ie nastala narodna: »Vse gre h koncu, nič nI v loncu, — v trebuhu pa poldan zvoni.« Prva leta po vojni je polle prav slabo rodilo, ker je bilo 9labo obdelano In malo pognojeno, deloma tudi zaradi trajnega slabega vremena. Ljudje so pridelovali ta- ko malo. da so že v prvih letih občutno stradali. Cena žitu se je zvišala za sto odstotkov, cena živini pa enako znižala In tako je napočilo nesrečno leto 1S16 Bilo je mrzlo in vseskozi deževno; kmetje niso mogli niti orati niti sejati. Cela polja so ostala prazna in neobdelana, če pa je sploh kdo kaj vsejal, nI moglo rasti. Seno je že na travnikih zgnilo. Enaka je bila žetev. Turščica je bila še v oktobru mehka in so jo morali polomiti, da so jo obvarovali pred zmrzaiio. Potem so mleli nezrel sad s storži vred. Zaradi splošnega pomanjkanja v srednji Evropi je bil tudi od drugod, zlasti iz Banata in Rusije, do voz žita pičel, končno pa je popolnoma izostal. žitna skladišča po velikih središčih v rokah magnatov in verižnikov so bila sicer polna žita in moke, nakopičene v boljših časih, pa kdo si je mogel privoščiti samo najpotrebnejšega, ko je že jeseni 1816 veljal mernik pšenice 35 gld., mernik rži 24 gld.. pozneje pa se je dal živež odtehtati le še z zlatom in srebrom! Leta 1817. so ljudje jedli travo Nastopila je tekom z.me 1S16—17 strašna lakota, ki se da komaj primerjati z ono v tridesetletni vojni. Kmalu so ljudje začeli mietj posušeno travo in lubje ter to mešati z majhnim, količinami moke Posledice take prehrane seveda niso izostale. Razsajale so razne bolezni: griža, legar, vročinska bolezen itd. Od slabosti so ljudje bolehali, zaradi sia.be prehrane jim tudi zdravila niso pomagala, smrt je bila edina rešitev Na štajerskem so mleli poleg koruznih storžev tudi tropine Strašno je bilo tudi na Dolenjskem. Neko poročilo iz one dobe navaja, da je imela neka žena z dvema otrokoma za osem dn, dve perišči boba. Prebivalstvo ni imelo niti živine, niti žita, ne zelja, ne repe; krompir. kolikor ga je sploh bilo, je bil gnil in še takega so jedli Cela naselja so bila prazna: ljudje so odšli po svetu beračit Mnogo beračev je po cestah gladu pomrlo, nekateri še s travo ln prstjo v ustih. Drugi pa. živi okostnjaki, so se še vlekli po vaseh in grozeče vpili: »Kruha, kruha nam dajte!« Pretresljivo je bilo videti, kako so sestradani berači spačenih obrazov kar goltal; in se davili s podarjeno hrano. Večinoma so se ljudje pred njimi zaklepali, ker so se jih bali in pa tudi sam! niso imeli kaj prida Jesti. V Beli Krajini je bil v tem času prodan cel vinograd z zidanico vred za en hleb kruha! Iz te dobe izvira tndi ponekod še danes znana velikonočna jed »aleluja«, posušeni kuhani repni olupki Takrat je bila ta jed prava delikatesa, seveda nezabeljena. »Rumfordska župa« Avstrijska vlada je še zgodaj začela opazovati pretečo bedo ter ukazala sestaviti okrajne in občinske komisije. Tudi je dala zidati javna poslopja ln ceste, a vse to je bila kakor kaplja v morje. Občinske uprave niso storile ničesar. Nekatere občine so napravile javne kuhinje, kuhale in delile »rumfordsko župo«, tako imenovano po blagem angleškem lordu Rnmfordu, ki jo je iznašel. »Novice« 1847. poročajo o tej juhi, da »tolikanj zda, de maselc zamore zdraviga človeka 24 ur preživiti, en maselc velja 1 krajcar«. Obenem navaja isti list tudi recept za to juho za 24 ljudi: vode 20 funtov 16 lotov; jesiha 26 lotov in pol; soli 11 lotov; krompirja 5 funtov In 10 lotov; graha 1 funt in 26 lotov; ječmena 1 funt in 14 lotov; kruha 1 funt in 20 lotov, »Novice« še pišejo: »Nar več je pa k slabi letini pripomogla gnjilina krompirja, ki je po vsih deželah zdej poglavitni sad. SIcer pa moramo reči, de k draginl so veliko pripomogli voherniki, ki so si zgodaj veliko žita nakupili in ga v shrambe zaperli, de ga bojo po nar veči ceni prodajali. Taki ljudje niso več pošteni kupci imenovati, ampak kervi željne pijavke. Neizrečeno denarja manjka; več oralov (johov) njiv je neki posestnik hotel v najem (štant) dati za 3 gld., pa ni nobenlga najemnika našel, — scer se je pa 1 oral lahko za 18 gld. v najem dal. Ponujajo 1 oral zemlje za 20 gld na prodaj, pa ni kupcev« Tudi privatna Inicijativa se ;e uveljavala z dobrodelnimi društvi in javnimi kuhinjami Pa vse skupaj ni mnogo izdalo, kajti vsa razpoložljiva sredstva so bila kaj imalu izčrpana Vlada si je pa pomagala s pravilniki in navodilom, ki je razglašal v 19 točkah, kako je pripravljati ln deliti »rumfordsko župo.« V oni dobi je zapisal neznan kranjski duhovnik v nemškem jeziku v svoj dnevnik (CF. Caniolia, IV, 1841) dne 31. maja 1817.: »Velika draginja in lakota na Kranjskem ln v sosednjih deželah. Mernik pšenice je 6 do 7 gld. in tudi druge vrste žita silno drage, kuhali so revežem »Rumforter-Suippe«, tudi koruzne storže so mleli, uživali koprive in travo, nato pa je, posebno na Dolenjskem, slino veliko ljudi pomrlo.« Ceno žita lahko primerjamo z ono leta 1822., ko je veljal mernik pšenice 45 krajcarjev _ Dn6 30. junija 1817. pa je zapisal isti duhovnik v svoj dnevnik: »še vedno lakota povsod, vendar je upanje na dobro žetev, s katero tako hitijo, da so bili slučaji, ko je zimska rž zjutraj še stala na polju, nato bila požeta, v peči sušena, v stopah stolčena in bila še tisti večer na mizi pri večerji.« Goriški učenjak in pesnik Valentin Stanič pa se je obrnil na cesarja z obupno prošnjo: Smo polni nadlog: daj kruha nam Fronc! če ne pa, o Bog, brž smrt, da bo konc!« A vsaka sila priklpi do vrhunca, letina 1818 je bi'a naravnost blagoslovljena V Trst je prišlo tudi več ladij, natovorjenih z ruskim žitom, žitn-"1 cene so začele hipoma padati Po češkem vzorcu se je za-rad minulih nerodovitnih ln lakotnih let tuli pri nas sprožilo vprašanje ustanovit ve »žitnih hranilnic In posojilnic«, kamor bi vlagal kmet svoje odvlšno žito, v sili In nerodovitnih letih bi ga pa dobival iz žitnice nazaj Toda vsi načrti so ostali neizvedeni na papirju, naš kmet je bil oač od nekdaj sila nezaupen Pozneje, leta 1833 so sicer ustanovil; v Ljubljani tako žitnico, a so jo kmaln zopet zaprli Propadanje kmeta Avstrijska državna uivrava je šla vedno oolj navzdol Na drugi strani pa je bflo zatiranje kmeta 8 stran' graščin in državne gosposke vedno hujše. Obilne dajatve Iskrena beseda na revmatiz-mu bolnim! Da Togal zares pomaga, se ponavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za Togal tablete, koliko bolečin bi si bil prihranil pn svojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so Togal-tab!~t<- resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednib pojavov s strani srca ali želodca Priporočal ga bom rad vsakomur še enkrat hvala S. Stoianovič, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kn. Mihajlova ul. 3.« Togal-tablete delujejo uspešno ln naglo zoper revmatizem. protin ishias. hri-po, živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo TogaJa. Dobiva se v vseh lekarnah. 12743 Odobreno od minis. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932. in visoke davščine so spravljale kmeta naravnost v obup Naši predniki so se povzpeli večkrat do odločnih korakov Tako je zbral leta 1S27. notranjski kmet Andrej Dovgan prošnje in pritožbe ]z 25 notranjskih vasi in se napotil z njimi na Dunaj do cesarja V resnici se mu je posreč Io, da je oddal svojo zadevo cesarju, toda njegova daljna in nad vse naporna pot je bila zaman, ostalo je vse pri starem. Kmetje pa so tožili: >M! smo se že večkrat per kresijah pertožili, pa nikol ne zvemo, kaj bo na to sklenen; komesari sicer pride;o. se pa namest kaj nam pomagat. trahterajo per gosposki, vse ostane zupet v 6tarimu in mi znamo od revšine scagat.« V nek: občini na Notranjskem Je bilo v tem času 65 posestnikov brez vsake živine, zaradi davkov je moralo 55 od teh kmetov prodati živino. 34 posestnikov pa je imelo samo po eno kravo. Slabemu gospodarskemu položaju v naših krajih se je pridružila še kolera, ki je posebno razsajala med 1. 1830—1840 f^eta 1836 je umrlo v Ljubljani 300 oseb za kolero. na tudi drugod: v Kranju, Železnikih, Ribnici, Postojni je pomrlo mnogo ljudi. Tud. na štajerskem je kolera hudo razsajala Vlada proti tej strašni morilki ni imela drugih pomočkov kakor samo papirnata zdravstvena navodila Ljudstvo je bilo prepuščeno samo sebi. Leta 1849. in 1850 se je pojavila kolera vnovič, pa nt nastopila tako hudo, izbirala je le posamezne žrtve Ze so mislili ljudje, da se je ta strašni smrtni angel za vedno poslovil iz naših krajev. Toda leta 1855 so zopet zanesli vojaki iz Italije na Kranjsko kolero. V tem letu je obolelo pri nas 19.000 ljudi, od katerih je umrlo 5748. Ta grozna bolezen je bila pr! nas 1. 18?,6., ko so jo zonet zanesli vojaki i z Italije, umrlo je 672 Od tega leta nadalje so začeli v Ljub. Ijanj uporabljali mrliške vozove. Končno je bila kolera na Kranjskem le še leta 1886_ umrlo pa je samo še 65 ljudi. — Splošno gospodarsko stanje v tej dobi je bilo zelo slabo Tekom 12 let se je v Avstriji nabralo do 1800 milijonov gold. novega državnega dolga, kljub temu, da so zvišali davke za 100—150 odstotkov Po mestih pa je navzlic vsemu vladalo brezskrbno in lahkomiselno življenje. Leta 1841. je potoval skozi Ljubljano sloviti ruski učenjak Iz-mail Sreznjevski, ki je o liubljenskem ve-seljačenju pisal svoji materi, da se v ljubljanskih gostilnah »pije vino kakor voda«. Kaj je prinesla revolucija L 1848.? Revolucijsko leto 1848. je prineslo tudi slovenskemu kmetu svobodo. Avstrijski državni zbor na Dunaju je sklenil 9. sept-1848 važen zakon, s katerim je zagotovil kmetom osvoboditev zemljišč in konec podložnosti, popolno odpravo tlake, desetine in graščinske sodne oblasti. V nastopnih letih se je dovršilo ogromno delo kmetske odveze podložne zemlje. Vrednost desetine, ki so jo plačevali podložni kmetje je dosegala petsto tisoč goldinarjev, v gotovini so plačevali davka nad tristo tisoč goldinarjev In približno toliko tudi še na pristojbinah za premembe v posestvih. Vrednost vseh podložniških dolžnosti slovenskih kmetov so cenili na okroglo 21 milijonov goldinarjev. Dve tretjini tega zneska so imeli plačati podložniki s pomočjo dežel, tretjina pa je odpadla kot davek gospode. S tem odkupom je prevzel kmet jako veliko breme in se je tako moral silno zadolžiti, ker so tudi državni davki zelo narasli. Marsikje so si kmetje želeli stare razmere nazaj, kjer so namreč izgubili dobrosrčno in blago gosposko, ki jim je šla ponekod zelo na roko in pomagala v sili s lesom, žitom, slamo in drugimi podporami Pri takih prisilnih odvezah je prišlo marsikje do uporov, tako so n. pr. pred sodišče v Višnjo goro pozvani kmetje razbili tam ves inventar, grozili in se celo dejansko lotili uradnikov Vodja kmetov je bil ustreljen in šele oborožena sila je zopet vzpostavila red in mir. Bachov nesračni absolutistični sistem v prihodnjih desetletjih je spravil avstrijsko gospodarstvo na rob propada. Avstrijska uprava z zloglasno policijo je bila silno draga To dobo in nadaljna desetletja nam mojstrsko slika odlični naš slovstveni zgodovinar prof dr Ivan Prijatelj v svojem znamenitem delu: Janko Kersnik in njegova doba Njegova izvajanja, dragocena za zgodovino našega narodnega gospodarstva, je objavilo »Jutro« letos dn£ 13. marca. Dotični članek izpopolnjujemo le še z ugotovitvijo prof dr P., da je bilo od leta 1868__1892 prodanih na Kranjskem 10.190 kmetij, pri čemer so upniki izgubili okroglo šest milijonov goldinarjev Zato je dobival kmet vedno težje kredit Samo vknji-ženl dolgovi so znašali leta 1890 na Kranjskem 60 milijonov goldinarjev Ako ie bilo le od "olovice treba plačevat obresti so znašale te poldrugi milijon na leto. skoro za en milijon več. nego Je znašai ves zemljiški davek _ Prišla In končala je nato strašna svetovna vojna z vsem, posledicami Začeli smo smo z Blehvelsovimi »Novicami«. pa še končajmo z njimi- .Majhna tolažba je sicer to v sedanjih drazlh e sproti ne opravljamo s noti. Tako jc moralo priti šele delo v poklicu, •vsakdanja služba, da sem trudi jaz kot premnogo mojih sovrstnikov zahrepenel po .takem kraju in se podal, ko sem ga našel, vanj. Stopil sem v planinsko kraljestvo, podal sem se med gore, potem ko sem se klatil kot svoboden študent jk> vsej naši .širni domovini in premeril celo od vseh njenih dolgih mH.a. n^prak in no dolgem. Vanj me je vpeljal moj prijatelj, ki je stal tedaj na istem kot sem danes jaz — m •ljubezen do planin, ljubezen do njihovih lepot je vzrastla trdno v meni. Kraljestvo (planin je veliko, brezkrajno, vendar pa je •meni ostalo najljubše kraljestvo Julijskih Alp teh divjih, prelestnih gora, med katerimi leže nepozabno lepe doline njihovih gorskih rek in potokov, po katerih nas vede not nanje. B la je čudovita mesečna noč. ko sva s Ton do mahala po široki cesti pod P risank, ki se je strmo bočil pred nama. Kmalu je daleč no d nama »"tonilo šnirnenje Pi^*mce ter n.ns objelo golčanje temnega gozda S prečudnimi vtisi sem novinec stopal poleg izkušenega tur:sta Tonde in pobožno posluša! njegovo pripovedovanje prehojenih potov, doživelih lepih ur na nflaninah, njegovo navdušenje je prehajalo polagoma vame. Nisem ca razumel, kako more imenovati s tako ljubeznijo vsa imena krajev, katere je prehodil in videl ni-'ern razumel, 7.1 kaj ga je tolikokrat zvabilo kraljestvo Prisojnikovo vase. zakaj so bile ure, katere ie prelcžal pod Moj^rovko v slečju in vresju tako čudovite. Vse to mi kot nevednemu mladeniču ni šlo in ni šlo v glavo še boli sem se mu čudil, ker sem vedel, da je Čeh in da je šele tukaj prišel na prave gore in videl prave planine. Toda Tonda se mojemu začudenju in opazkam ni smejal Spominjal se je svojih začetkov in postal ob njih vesel, ko se je spomnil nestrpnosti, s katero se je on podal v prv:č v planinsko kraljevstvo. Medtem sva dospela na citlj — Erjavčeva koča na Vršiču, tik pod mejo, pa tik pod silnim Prisankom in Mojstrovko. Med visokimi smrekami ki so oUd^le v«e nepopisno trpljenje rusk:h ujetnikov med vojno ki s'> bile priče vsemu nečloveškemu trpljenju in strastem med vojno tedaj pod večnimi planinami stoji ta samotni, prijazni planinski dom. Izza Skrlatice ga zjutraj obsije vroče solnce, ves dopo-ldan stoji visoka Prisankova stena v senci, da prihaja kar hladno od nje — nad njo se boči razdraoani njegov vrh, s katerega je dostop z italijanske meje tako lahak in 7. naše strani prijeten odmor živcem izkušenega turiista. Pasoča se živina, čijih zvonci prijetno prekinjajo večni mir pod gorami, je razkropljena po vsej planini okoli nje. Kmalu nad njo se vije meja, si-vozeleni kroji rjavih graničarjev se tu pa tam pokažejo izza redkega drevja, ter spominjajo popotnika na mejo. Sicer si res ne bi mogel predstavljati, da more biti sredi planinskega kraljestva potegnjena tako ostra meja med ljudmi. Gotovo težko prenašajo rvonosne gore to človeško vrivanje v njihovo večno kraljestvo, toda vojna vihra jih je navadila še hujših stvari, katerim se danes ne čudijo. In vendar je ena gorska nevihta v svoji grozoti in veličini mnogo silnejša kot vse človeške sile, kadar se te razplamte pod njimi .. ce v vsem svojem sijaju, saj sva ušla dežju in megli iz Ljubljane ven, sva oba srkala z neizrečeno naslado planinski zrak, napolnila srce z njim in dušo, se povzpela na Sleme, pa legla v vresje. med cvetoči sle>č. Nad nama strma Mojstrovka pred nama razrvani Jalovec — v daljavi pa mi je pokazal Tonda dolgo gorsko vrsto Velikega Kleka, ki se je bleščala v večnem snegu Zelene vrhove Vožice, Petelinje-ka in Peči sva preletela skoro neopazno, •blesk daljnih vrhov nama je jemal oči — isilno majhna sva se zdela sredi vse te ne-'izmernosti. Ko je solnce obsijalo popoldan Alpe z druge strani, ko so žarele v vseh mogočih barvah na večer, sva pobožno sedeli. pod njinu in urživala lepote planinskega kraljestva. Na vrhove same se danes nisva podala, kajti jaz nisem bil za ito opremljen in tovariš se ni silil z njimi. •Zato sva sedla pred kočo na klopioo ter •zrla v ponosni Prisank. Za hip je prisedla k nama vladarica tega kraljestva — Julka iz Kranjske gore. Že več let vlada tukaj gori in največje veselje najde vselej v planinah, katere ljubi z vsem srcem Ko sliši človek govoriti s tako ljubeznijo domačine o planinah. ki jih imajo ia vsak dan pred očmi, ■se mu nebooro-če pod svojim stanom« ali pa z osebami, ki duševno nikakor niso na višini. To so ljudje, ki se sprijazn:jo iz svoje notranje šibkosti napram ljubezenskemu problemu rajši z drugimi Pomanjkljivostmi, nego da bi svojo, včasi bolno stopnjevano samozavest (namreč samozavest pred seboj) predati kakšnim nevarnim pretresljaiem. Tako nastala skratka velik del tist:h zakonov, ki fih ne razumemo tn pri katerih se nam vidi. da obe polovici pod nobenim nogrlem ne spadata dniea k drugI. Šibkejša polovica v takšnih zakonih aku_ f/RN/\T stvom častne predsednice društva Alojzija _ Pavlica mislite? Ne — Gonzage. Tretja je bila božičnica tramvajskih uslužbencev delničarjem in upravnim svetnikom tramvajske družbe. Brezposelni čevljarji so priredili božično akademijo v počastitev Bafe Nepriznani pesniki in literatje so priredili umetniški večer onemoglim in izpetim olimpijcem. Najoriginalnejša pa je bila božičnica vlagateljev nekega denarneea zavoda, ki 90 poklonili upravnemu svetu božično drevo, okrašeno s samimi vložnimi knjižicami. Čudovita ubranost je prevevala vsa srca tistega mesta tisti lepi večer. Zvonovi so se vmes tako ganljivo zibali, da so zvabili oelo priznane brezbožnike v svete hrame. »Mladost po tvoji temni zarji...« mi je pelo moje srce, duša pa se je pasla po sočnih betlehemskih lokah. ,Res, sempitern večer!' bi bil rekel rajni prijatelj Matevž, ki je tako lepo humoriral — njegova lastnousna beseda — 9 6vojim dekletom •.. Toliko se je nabralo usedlin ganotja v meni, da sem jih pač moral poplakniti s kavo. V kavarni sem našel kar štiri bivše sošolce iz nekdanjega Cilliia. Beseda je dala besedo in ze ie sle na drugo uro božičnega ša v zvezi z močnejšo prevaliti svojo odgovornost in sposobnost napram življenjskim nalogam na druge rame in doseči tako na indirekten način »srečo« in »veljavo«. Konec te vrste zvez je skoraj vedno isti: po kratkem zadoščenju najbolj grenko razočaranje. V bistvu spodkopavajo samo sebično stremljenje po uveljavljanju samega sebe na eni strani in občutkih manjvrednosti na drugi strani temelje takšnih zvez. jutra, ko smo se odpravili spat Komaj si za-pnemo na ulici tesne suknje, že se privali iz neke gostilne skupina ljudi preklinjajoč in pretepajoč se na cesto. Štirje negodniki so zaplenili nekemu fantu dekle. Ker se je otepal. eo ca podrli sredi ulice v blato in ga neusmiljeno obdelavah, celo po glavi z okovanimi čevlji, da je revež strahovito tulil. Pomislite, kakšna surovost na sam sveti večer! čudne tožbe za ločitev zakona Pariško civilno sodišče se bavi ta čas z nekaterimi primeri tožb za ločitev zakona, ki niso samo težki, ampak budi neob čajni, čisto ameriški. Tu je n. pr. tožba nekega gospoda Du-ponta. štiridesetletnega, mirnega meščana, mesšetarja s hišami. Deset let je živel v mirnem, srečnem, povprečnem zakonu brez komplikacij. Z ženo »ta se dobro razumela in niti on niti ona tega ne zanikujeta. Sedaj pa je vse kakor pretrgano Ne očita ii nritl nezvestobe niti zanemarjanja kakšnih dolžnosti. Ne oravt niti tega. da bi se bšJa njegova ljubezen ohladila ali vnela za drugo žensko. Pravi samo to. da 1o Se 1 tubi. a ne tiste, ki je sedeti pred njim in ki je ne pozna, temveč tisto, ki jo je poznal desert let. Stvar 1e takšna: Pred desetimi let j -fe bila ea Throontova dobro raščena Wond'nka tiste vrste, ki lih imenujemo »polne«. NI hUa debela, a se je Na njegov krik in dekletovo zapomaganje je naposled pogledal izza varnega ogla stražnik. Ker je videl, da je v manjšini, je pričel ostro brlizgati. Čuvši rezki glas piščalke so pustili napadalci reveža, obdanega z ra nami ležati sredi ceste napol mrtvega in so naglo pobegnili v temo z branečim se plenom. Nam pa se je revež v srce smilil, pa sva stopila dva in zategnila ranjenca na pločnik. Komai sva ga imela pod lučjo, že se ie zgrnilo okrog nas celo morje stražnikov. »No. dobro. naj ga pa ti nadalje oskrbijo,« smo si mislili in hoteli dalie. »Stojte! V imenu zakona ste aretirani.« so nas resenetile presunljive besede Pomislite. po nedolžnem aretirani na sam sveti večer! Pa smo se nekai obotavljali in ohali. oihali in eh ali. Toda pendreki so sumljivo oživeli in dvignili svoje črne glave v sveto noč... Kai smo hoteli? Vdali smo se v neizogibno in odšli z napadencem in spremstvom na policijski komisarijat. >Eh, sai se poznamo z uradniki-« je zafr-leval konceptni uradnik Karbeutz. iTakoj nas bodo izpustili-« In res. ni se motil Priiazno so nas sprejeli gospodje, se opravičevali in pisali protokol. »Veš ka'. doktor obvezi vendar reveža Glej. kako krvavi.« me je prosil Karbeutz. Ni mi bilo treba tega dvakrat reči, saj se še danes vedno oglaša v meni prepovedana pa-danska natura. V drugo sobo sva spravila s stražnikom ranjenca Debele pol ure ie preteklo. preden sem mu no vs^h pravilih očistil in zavezal ran'eno božio podobo. Zahvalil se ?e mojemu dobremu delu naoadenec, stražnik mi ie celo pomagal obleči suknio. >Lahko noč!« sem želel prav vljudno, vsto-pivši v pisarno, in prav priietno mi ie bilo. da sem mogel tudi iaz. revež. 7 obilnim prgiščem deliti dobroto v tej noči človečanske ljubezni... Pa me je pogledal gospod komisar izpod hriba in prav važno in trdo vprašal: »Torei. vi ste ga?« Misleč, da me vprašuje za prvo pomoč, sem pritrdil: »Da, gospod komisar!* »Lepo!« se je dvignil gospod komisar in stopil proti meni. »Torei vi!< Spat se mi ie že ljubilo, pa sem malomarno zamahnil- »Saj ni vredno, gospod komisar! in mu pomo'il desnico: »Lahko noč!« »Vi. nesramni človek, tako ste zdelali nedolžnega človeka v tej sveti noči. sedaj pa cinično pripomnite, da ni to vredno in mi še celo roko ponujate, vašo skoraj ubijalsko roko.« se je razvnel gospod komisar, da se mu je kakor greben naježilo zadnjih desvt las na možganski puščavi. Stražniki so uprli vame svoje kakor bajonete ostre oči in pendreki so spet preteče dvignili svoje črne glave. »Kai ste znoreli, gospod komisar!« sem kriknil. čim sem se osvestil svojega položaja. >Jaz sem vendar —« »Vi, lopov vi boste mene,« se je tolkel ob prsi od jeze v obraz ves zaripel komisar, »mene. uradno osebo, imenovali _ norca. Mene. ki sem služi1 zvesto dvema cesarjema in trem predsednikom republike. V zapor z njim!« Stegnile so se po meni krepke levice, v desnicah pa so grozeče pokimavali črni pendreki Tedaj pa je zavpil moj obvezanec: »Saj ta me ni tepel, temveč obvezal.« »Prvič, nimate vi ničesar govoriti! Drugič ie pa to povsem irrelevantno, ker ne bo sedel zaradi napada na vašo, temveč zaradi žalitve moje — uradne osebe.« je odločil gospod komisar ter rezko pristavil: »Odvedite ga!« Pa sem se znašel na mah med raznimi potepuhi, tatovi, zvodniki in drugimi ponesrečenci človeške družbe, ki jih je tako prevzel čar svete noči, da so blagoglasno in ubrano prepevali, klečoči na tleh z v nebo povzdignjenimi pogledi: »Sveta noč. blažena noč«... Samo peruti jim je še manjkalo, pa bi si bil mislil, da so me na policiji ubili in da sem že v nebeški gloriji... malo nagibala k temu. Baš ta njena polnost je solidnemu g. Dupontu tako ugajala. Ugajala mu je še bo1] ,ko je po osemletnem zakonu dosegla 65 kg, To pa nji ni bilo všeč. Začela je študirati časniške oglase tiste vrste- »V treh tednih izgubila 20 kg. .«, »Edino učinkovito sredstvo zoper debelost...« itd. Lotila se je preizkušanja vseh mogočih masaž, tekoč n, kroglic ... Končno je odkrila postopek, ki je bil v resnici učinkovit. V sedmih mesecih je izgu-bila 20 kg — niti v svodih deklišk h letih ni bila tako tenka in suha. Tc ja je ugajalo. Nikakor pa ne njenemu možu. Zahtevaj je. naj se spet odebeli. Prosil je, zahteval. grozi-M — ni se dala omehčati. Končno je vložil tožbo za loč tev. In sodniki si že mesece belijo glave, kako bi razsodili. Tudi naslednja afera je precej zamotana. Gospa Legrandova se hoče ločiti od svojega moža. in sicer zavoljo njegovega poklica Ta poklic ie res dokaj nenavaden: G Leera.nd ie namreč manažer neke lepot-ne kraHice. N kakor ne mislite, da je to tako priletna reč Prvič mora kra\fco ženske lervute odkriti, potem la.nsrratJ v jav. nost. skrbeM za reklamo skrbeti eventu-ilno za oodfkuro Sirije, ki odloča o prvenstvu in lcalievskem naslovu Ko je dose. gel vse mora izbrano kr-sliiro srvremUatl v kmoa.li.Va. na velike 0'ese vese^ce čez morie do njene kariere na odru ali film. skem p1 n.triu — skratka mora za to da lm,r odstotlk" po vrhni To ni m«1^ sebno pri igri. Zaradi tega je potrebno^ da se otroci čim več pregiba jo, lete jo hi na različne načine igrajo. Za mišičevje otrosa je treba skrbeti že v prvi šolski dobi s Sot-sko telovadbo, sokolsko gimnastiko in njem. Zimski čas nudi veliko prilike in motnosti 7-a vežbanje telesa. Na prvem mes?n je smučanje, ki se je pri na« že precej ulfw mačilo. Pri smučanju prideio v akriio »se mišice, ker mora smučar s celim životom držati ravnotežje, kar posebno ugodno vpltv* na razvoj hrbtenice. Taisto je pri droenpt, ki je najboljša vežba za vzdrževanje ravnotežja. Jasno je, da pravilni telesni rarroj vptrvo na obliko prsnega koša in s tem na pijana in srce. Na drsalkah je telo primorano. dn ▼ vsakem trenutku pokliče na pomoč miiidev-ie, da se obdrži ravnotežje. Hrbtenica vt« pri tem elastične pregibe. Redkokdaj prideio telesni okreti do tako lepega izražanja ko« na ledu. Istemu namenu služijo po leti tenis. pi»v»> nje, veslanje, jahanje. Vsi pokreti telesa se pri tem kombinirajo, izpopolnjujejo in ne postanejo nikdar enolični, tako da na prav jm. jeten način negujemo in formiramo linijo mišičevja in hrbtenice. svojo ženo, pogajanja in obiski pri modnih trgovinah in fabrikantih parfemov, lepoti! itd. mu vzamejo tolko časa, da pride v enem letu morda le za toliko dni domov, koliko ima prstov na obeh rokah. In proti temu se upira ga. Legrandova. Seveda pa tudi proti temu, da bi se njen mož motal okoli druge ženske po tujih krajih, čeprav samo v poslovnih zadevah. Kdo ve, kje se končujejo poslovne zadeve in se začenjajo druge? Ker ugovori niso zaleg«, naj pomaga roka pravice... Pred nekoliko leta je zbujala vefiako _ zaeijo po vsem svetu afera angleškega plemiča Trafforda, kd je imel večletno razmerje s Parižanko, vikomteao de Janzč. Nekega dne se je naveličal, napisal ji je poslovilno pismo in stopil na vlak. da se odpelje nr jug, »novemu življenju naproti«. Bil je toliko nepreviden, da se je pa. stavil pred kupejska vrata vsem na ogied. Preden ie vlak potegnil so ga zadeli štirje streli iz samokresa Tako je ga de Janzč maščevala svojo prevarano ljubezen Obso-dili so jo samo pogojno, kajti francoski po. rotniki imajo za take stvari smisel gest mesecev pozneje pa se je atentatorka ono. žila s Traffondom ld je bil ostaJ k sred živ Krogle so bile spremenile njegove občutke Odpotovala sta na Rivero in v Italijo dirama je postala Idila Toda pred nekoliko tedni m je vrnUa ga. Trafford-deJanzšjeva v Pariz, da vloži tožbo za ločitev zakona Razlog: nepremagltir •vJmor proti možu Mož pa pravi: »Ne! Za-Wnf1 iaj ostane. Dovolj drago sem ga tfe. čaL« ^^ nagradne naloge Prva naloga za mladino Druga naloga za vse, ki se je hočejo lotiti REBUS: Rek, ki ste ga dobili: D MALČKI Naslov, srednješolci tndi zavod in razred OT /// m*. wn zfumt g\j m m tm. m. MtM«HM««t -o; iV^V-^rf k . »" /.-*.- Kii '•k i i" i l 5Hi mMi llii :■->.: .-JSVil ; s: P M t;.--; V.« ŠfrM m.žm m£* Vi h&ž Si ŽH' .•'J:', f, - -.J P* ha fiS.il i^PPi K ^ m-m tMm •■ščit V primer, kako se rešuje rebus, naj služi naslednja, že rešena uganka te vrste: 9uVn Pomni : Pod slike napiši besede, ki jih slike predstavljajo. Vejica pred ali po sliki pomeni eno črko, ki jo moraš črtati. (N. pr. pas z vejico spredaj = as!) Dve vejiei pomenita, da moraš črtati dve črki itd. Ta rebus predstavlja torej znan izrek: Čas je zlato. OPOZORILO! Vse besede naj se napišejo na poseben papir, samo rek, ki se iz njih sestavi, pa naj se vpiše v določeni prostor. Napišite točno v določenem prostoru svoj naslov, srednješolci pa naj navedejo tudi zavod in razred, ki ga obiskujejo. V pismih z rešitvijo uganke ne sme biti ničesar drugega. Ni dopustno, da bi se spet, kakor se je že večkrat zgodilo, pristavljala kaka naročila za list, oglase, ali kaj podobnega, ker ovira to raz-vrščevanje pravilnih rešitev in obenem tudi zaključitev celokupnega nagradnega tekmovanja. Rešitve z naslovom naj bodo v kuverti, naslovljeni na upravništvo »Jutra«. V spodnji levi kot kuverte je treba napisati pripombo: Rebus. ^ V • j / t ___ i _ 1 \__1 _ 1 1___ J "S. Rešitve (v kuvertah) pa lahko od-daste tudi v vsaki podružnici »Jutra«. K žrebanju bodo pripuščene popolnoma pravilno rešene in vposla-ne naloge, ki naj bodo v naših rokah najpozneje opoldne 4. januarja, ker hočemo žrebanja izvršiti tako, da bo lahko objavljeno z izidi že v številki na praznik Treh kraljev, 6. januarja. ww% Za pravilne rešitve mladinske naloge bodo izžrebane w A naslednic nagrade: >#§LrY 1 nagrada 4-cevni Philips radio aparat v zvočniku, delni prispevek Radio Ljubljana; 1 nagrada Lubasova harmonika, darilo »Jutra«; 2 nagradi po I foto aparat tvrdke B». Gregorič, loto manufaktura v Prešernovi ulici; 1 nagrada foto aparat, darilo loto manufakture A, Kane, Židovska ul,; 1 nagrada foto aparat foto manufakture Janko Pogačnik, Dunajska c.; S nagrad po 1 par kompletnih smučI tvrdke A, Goreč. Dunajska c-; 5 nagrad po 1 par kompletnih smuči tvrdke Kolb & Predalič v Prešernovi ulici; 10 nagrad po 1 par kompletnih smuči, darilo »Jutra«; 10 nagrad po 1 par specialnih smuških čevljev iz delavnic tvrdke brata Naglic v Žireh; 5 nagrad po 1 par specialnih smuških čevljev, ki jih je prispevala k nagradam tvrdka brata Naglic v Žireh. Vsi smuški čevlji so namenjeni kot posebna nagrada onih reševalcev, ki so bili izžrebani za smuči. 1 nagrada kompletni smuški kroj, darilo tvrdke F, Lukič, Stritarjeva ul. To darilo je namenjeno enemu izmed onih, ki so po žrebu že dobili smuči in smučarske Čevlje. m 6 1 nagrada loden za kompletni smuški kroj, darilo tvrdke V, Teoka- rovič & Comp., Ljubljana, Gradišče 4. 2 nagradi po 1 etui šesti!, darilo tvrdke M, Tlčar, Šelenburgova ul.; 6 nagrad po 1 zlato nalivno pero tvrdke A. Prelog, Wolfova ul.; ^ 1 nagrada celokupne zbirke knjig »Življenja in sveta« v razkošni opremi; 2 nag-adi po en »Jutrov« album v razkošni opremi; 10 nagrad po eno knjigo »Življenja in sveta« v razkošni opremi; 10 nagrad po en izvod knftge »Tarzan«; 10 nagrad po eno knjigo iz Tiskovne zadruge; 5 nagrad po en brezplačni abonement na tedensko revijo »Življenje in svet« za leto 1933.; W 0 10 nagrad po eno knjigo iz zbirke »Jutrovih« romanov; 30 nagrad po en »Jutrov« mladinski album »Naši kraji In ljudje«; 2 nagradi po deset knjig iz »Jutrove« mladinske knjižnice; 30 nagrad po 4 knjige iz »Jutrove« mladinske knjižnice; 50 nagrad (tolažilnih) po 1 knjigo iz »Jutrove« mladinske knjižnice. Skupaj Z\\ nagrad 5? M Navodila k drugi nalogi O značaju te naloge, oziroma uganke smo čitatelje že informirali, tej informaciji pa sledi še naslednje navodilo: Sliko je treba kot celotno skupino izrezati, potem pa je izrezavanja konec in s celotnim izrezkom je treba ravnati približno tako, kakor delajo otroci, ki si hočejo iz papirja napraviti pahljačo, ali pa približno tako, kakor se pregiblje blago za plisirana krila. Z veliko vztrajnostjo bo to pregiba vanje dalo potrpežljivemu reševalcu ali reševalki, ko bodo vse gube enkrat pravilno zložene, popolnoma jasno in brez vsakega okraska ali ločila, nam vsem dobro znani napis. Takoj, ko se vam posreči rešitev, ali bolje rečeno zložitev te naloge, uganke-zloženke, je treba gube primerno obtežiti, potem pa speti z iglo ali pa povezati z nitjo, da bodo na cilj dospele pravilno zložene. Tako dobro zloženo rešitev naj se pošlje s točnim naslovom na upravništvo »Jutra« v zaprti kuverti. Na spodnjem levem kotu kuverte je treba pripisati: Rešitev H. naloge. Razen prej opisane rešitve in točnega naslova naj ne bo v kuverti nikakih naročil ali sporočil, da ne bomo imeli zamude pri žrebanju in objavi njegovega izida. Izid žrebanja bomo objavili v številki »Jutra« na dan Sv. Treh kraljev, 6. januarja. Zato bodo k žrebanju pripuščene le pravočasno dospele rešitve. Nagrade so naslednje: 2 nagradi po 1 kaseta »Elida« kozmetičnih potrebščin, darilo tvrdke Georg Schicht, d, d. Osljek, darilo je določeno za dame; 2 nagradi po en foto aparat foto manufakturg B. Gregorič v Pre* šernovi uliei; 2 nagradi po eno zlato nalivno pero tvrdke A. Prelog, Wolfova ul.; 1 nagrada foto aparat, darilo foto manufakture Mr. Ph. S. Borčič, drogerija »Adria« v Šelengburgovi ulici; 2 nagradi po en pisemski utež, darilo tvrdke F, Bonač; 3 nagrade po en pepelnik za kadilce; 2 nagradi po 5 knjig »Življenja In sveta« v razkošni vezavi; 10 nagrad po eno knjigo »Življenja in sveta« v razkošni vezavi; 1 nagrada foto aparat tvrdke »Fototehnika«, d. z o, z„ Ljubljana, Prešernova ul. 9 (dvorišče*; 3 nagrade po en »Jutrov« afbum v razkošni vezavi; 7 nagrad po eno zbirko (6 knjig) Iz knjižnice »Jutrovjh« romanov; 5 nagrad P<> efl brezplačni abonement za leto 1933, na tedensko revijo »Življenje in svet«, Sknnaj 40 nasrad. m« w v t-ivl * : a Mv NAS DRUGI VSAKDANJI KRUH - Veliki uspehi Nekaj zanimivih podatkov iz zgodovine krompirja, smotrene vzgoje novih krompirjevih vrst Splošno se trdi, da je prinesel krompirjevo rastlino v Evroj>o angleški morski ropar krake. Novejša raziskovanja pa so dognala, da je on sicer prinesel neko rastlino, ki je sicer v mnogočem slična krompirju, vendar pa se razlikuje od njega zlasti po sladkem okusu in jo še danes imenujejo v Srednji Ameriki, kjer jo gojijo na debelo, sladki krompir. Kolikor se je dalo dognati 90 prinesli okoli leta 1550. krompir v Italijo španski menihi. Spočetka se je gojila krompirjeva rastlina le po vrtih kot okrasna rastlina h daljne Indije. Le počasi se je širil krompir dosežejo najboljši pridelovalci krompirja komaj 100 meterskih stotov na hektar, dočim večina ne doseže niti polovice tega. Nujna potreba za prospeh našega krompirstva bi bila ustanovitev domačih selekcijskih in od-goinih postaj, ki bi dale za naše razmere pripravne boljše vrste. Posebno v naših izrazito krompir pridelujočih okoliših, kakor so v Sloveniji na pr. savinjski, gorenjski m ptujski, bi se dalo z malo stroški organizirati poedine večje posestnike, da bi smotre«o pričeli z gojitvijo semeskega krompirja. V Španiji eo problem eemenogojskih postaj re- SUka 1. Oblika gomoljev pred 100 leti najbolj razširjenih krompirjevih vrst v Španijo, Francijo in Anglijo, Nemčijo ter nazadnje tudi v Rusijo okrog leta 184-0. V Nemčiji ga nahajamo že precej razširjenega okrog leta 1770., vendar pa se je uporabljal le kot živkiska krma in dodatek krušnemu testu. Mnogo je škodil širitvi krompirja kot ljudska hrana, slab okus tedanjih vrst ln pa neznanih, kako prioraviti iz krompirja jed. Slika 2. »Parimssia« da bo zdravju neškodljiva. Nekateri so namreč jedli kot solato semenske plodove krompirja, ki jih opažamo še tu in tam na slab-š h krompirjevih vrstah, da bingljajo kakor debele šiške vrh krompirjevke. Pozneje se ie krompirjeva rastlina prilagodila podnebju. mnogo [« so pripomogli k temu izboljšanju umni kmetovalci, ki so odbirali razne boljše vrste in jih naprej gojili. Kakor nam kaže slika, so bile oblike krompirjevih vrst pred 100 leti mnogo drugačne, kakor smo iih danes navajeni. Slika je povzeta iz poročila o krompirjevi razstavi v Altenburgu v Nemčiji 1. 1819. To je bila prva večja razstava krompirja. Kakšna mešanica najrazličnejših sort je vladala takrat, nam priča dejstvo, da je bilo razstavljenih na tej razstavi nič manj kakor 6658 vrst. Krompir so noži vali v Srednji Ameriki potato, po kateri besedi so povzeli Angleži jHJtatoe, Italijani pa patata. Nemci so imenovali krompir poleg Grundbeere tudi KartofM (1757). Beseda je ponemčena italijanska beseda tartuffoli kakor se imenuje po italijansko goba smrček ali mavrah. Tako so krstili novo rastlino zaradi sličnosti tedanjih krompirjevih gomoljev tej gobi. Slovenska beseda krompir je izpeljana od nemške Grundbeere Of!nn=r>n Grnndbirne v «tarih knjigah Slika 3. »VVekargis« najdemo za krompir tudi označbo korun. Rusi so prevzeli z rastlino samo tudi njeno nemško ime kartofel, dočim je narod to nemško besedo porušil kartoški. Čehi nazivajo krompir bra/mbori in to zaradi tega, ker bo dobili svoj krompir iz Brandenburškega. Mnogo truda je stalo napredne kmetijske strokovnjake v vseh dehh sveta, da so vzgojili nove vrste krompirja, ki vetrezajo glede okus«, oblike gomoljev, odpornosti proti boleznim in dobri rodovitnosti zahtevam odjemalcev. Pred 50 leti sta bili zlasti Amerika in Anglija tisti dve državi, ki sta vzgojili štiri najboljše vrste krompirja, in sicer mag-num bonum. ur> to date. early rose in šam-pinjon. Mi smo imeli do takrat prav slabe vrste krompirja, re izvzamemo vrsto rožnika. Šele uvedba vrste magnum bonum v naSe krompir pridelujoče okraje je dvignila donos krompirja in povzročila njegovo današnjo razširjenost. Savinjsla dolina na pr. goji že osemdeset let magnum bonum, ki je prišel v dolino iz Vojnika, kamor ga je iz inozemstva uvozil napredni posestnik Vrečar. Poleg nie so pozneje uvozili razne druge vrste kakor vrsto oneida. v zadnjih letih pa z veliko reklamo vrsto alma. Vendar pa se nobena zadniih dveh vrst ni mogla uveljaviti, prva /aradi male rodnosti, druga pa zaradi slabega okusa in močne nagnjenosti h gnitju. Tudi magnnm Knenm vr^ta se ie že močno izrodila in bo treba na vsak način poiskati boli rodovitno novo vrsto. Če pomislimo, da v Nemčiji ni pridelek 150 meterskih stotov na hektar nikakšna izjema in so tudi pridelki po 200 meterskih stotov prav česti, šele vidimo, kako mala je donosnost pri nas, ko šili na ta način, da so razlastili cerkvena ve-lepoee6tva in postavili tjakaj državne agronome. Svetovni pridelek krompirja je znašal 1. 1910. 1484 milijone meterskih stotov, 1925 pa 1877 milijonov meterskih stotov ali do-malega 19 milijonov vagonov. Od tega je pridelala Nemčija v 1. 1910. 550 milijonov meterskih stotov, 1 1930. pa 640 milijonov meterskih stotov. Iz teh številk vidimo, da je Nemčija sama pridelala celo tretjino svetovnega pridelka in je s tem največji pridelovalec krompirja na svetu. Zato je tudi umevno, da polaga Nem čila toliko važnost na vzgojitev novih in boljerli krompirjevih vrst. Posebno jo sili k temu okolnost. da se je v Nemčiji v zadnjih desetletjih močno pojavil rak na krompirju in le bilo zlasti treba na iti proti tej bolezni odporne vrste. V zadnjih petdesetih letih so se nemški gojilci krompirja zlasti trudili, da rešijo naslednje naloge: višino pridelka, velik odstotek škroba, zgodnejše zorenje, čisto barvo gomoljevega mesa, prikupne oblike, plitva očesa in odpornost proti celi armadi bolezni kakor eo gniloba krompirjevke, hra-stavost, rak in razne izrodne bolezni. Zanimivo je, da se je največ napredka d> seglo baš pri poizkusih, kako priti v okom raznim boleznim. Z letom 19C0- pričenja prv? večji zagon novih nemških gojitev, ki so dale prav odlične vrste. Tako je dosegla vr?ta J^JoHrn" 'i ?<> . ^llriri povprečno veliko vsebino škroba, odporna je proti raku in hrastavosti ter celo prilagodljiva Tudi je dala podlago za celo vrsto novih gojitev. L. 1913. je vzgojil Kameke vrsto »parna-sija«, srednjepozno, belomesnato. prav zdravo vrsto, ki je zelo odoorna proti vsem boleznim in je dosegla po statistiki iz 1. 1929 največjo razširjenost v Nemčiji. L. 1926. je vzgojila vrsto »Gelkara^is« družba za vzgolo krompirja Ragis, Rabbethge & Giesecke. ki je šla zlasti za tem, da doseže prav tesno sklenjeno rast gomoljev r>ri enakomerni obliki in velikosti posameznih gomoljev in je to dosegla v doslej še nepoznani in koma) prr-kosljivi meri. Najnovejše delo nemške gojitve krompirja je prineslo nov. že dolgo Časa iskani sestav. Tako je dalo 1 1928. križanje med »industrijo« in »jubeloin« proti raku odporno srednjepozno rumeno mesnato vrsto, ki je vse do sedaj znamenite nimenomesna-te vrsrte daleko prekosila v pogledu pridelka. Leto nato, 1929 je sledila vrsta »blagoslov polja« (Ackersegen), ki je prav tako odporna nroti raku in jo smatrajo za naslednico »indus>trije«, ki se je že precej izrodila. Omeniti bi bilo še zlasti vrsto »weckarag"5« iz 1. 1928., ki predstavlja veliko gomolinato, proti raku odporno vrsto z obilnim pridelkom. Ta bi naj nadomestila vrsto magnum bonum, ki že močno hira po vsem svetu. Mnogo je dosegla nemška znanost in podjetnost s svojimi gojitvami, zato je zanimivo, če pogledamo, kakšen napredek je to proti stanju pred 100 leti. Ena glavnih zaslug novih gojitev je odpornost proti raku, kajti vrste z prejšnjega časa so se izkazale le v prav malem odstotku odporne pro*i tej strahotni bolezni, ki dela toliko preglavice krompir pri-dehijočim pokrajinam mnogih držav. Mi dosedaj v naši državi še nismo imeli opraviti s to boleznijo- Kolik napredek eo doeegli nemški gojilci le v zadnjih 10 letih, je razvidno iz tega, da se je v tem času število proti raku odpornih krompirjevih vrst skoraj pode se to rilo. Baš vsta »jubek je Icrala tukaj kakor tudi pri gojitvi proti hrastavo=ti odpornih vrst na'odličnejšo vlogo. Te posedamo po starih zapiskih, vidimo, da je bilo v prejšnjih časih prav ma'o vrst. ki bi bile odporne proti hrastavosti. Tudi proti plivto-phori (gnilobi krompirjevke) w doseženi zelo ugodni uspehi, čeprav še dosedai nimamo nobene krompirjeve vrste, ki bi bila povsem odporna proti tej hudi bolezni, ki lahko povzroči naravnost usodne krompirjeve letine. Nedvomno se ie prav mnogo storilo glede oblik in velikosti gomoliev stare vrcwekaragis«. Razen nekaterih kuriozitet se je doseglo splošno čietobarvno meso gomoljev. Zanimivo je, kako naglo se le v Nemčiji preobrnil okus od belega na rumeni krompir- Pred letom 1900. je bilo prav malo rumenih vrst 1. 1925. jih ie bilo že 45. leta 1929. pa celo 62. Vaien verok nemškeea nanredovan'a ekde pridelane množine je to. da sadi že dohra polovica nemških kmetovalcev selekcijoni-rani semenski krompir, dočim Dri nas o tem še niti ne sanjamo ne in je edina skrb naših kmetov, da zamenjajo od co^edov ali iz druge fare semenski krompir. Mimo tega so dosegli gojilci skrajšano dobo rasti za 14 dni do 3 tedne, kar je zlasti pri poznih vrstah krompirja odlične važnosti. Če povzamemo na kratko, moramo priznati, da se ie doseglo: povečan ie pridelka, vsebine škroba pri zgodnejši zoritvi. oči so postale plitvejše, oblika gomoljev mnogo lepša, mnogo tesnejša sklenjenost in odpornost proti raznim boleznini. Prav zgodnie vrste pa žal niso pokazal toliko uspehov. Nemški semenski krompir se je kljub ostri konkurenci zelo uveljavil tudi v inozemstvu Najbolj razširjena vrsta za izvoz ie »jubek rn se izvažajo leto za letom ogromne množine semenskega blaga na jug in na jugovzhod. Na drugem mestu stori »industriia«. Obe vrsti sta zamogli prodreti celo na Angleško, ki ima prav odlično semensko blago. Ne smemo prezreti, da je mnogo povpraševania zlasti iz Francije no semenskem prompirju industrijskega tipa. Iz povedanega vidimo, kohko se doseglo z gojitvijo krompirja v zadnjih stoletjih in je prav neumornemu delu različnih goiilcev pripisovati, da ie postal krompir naš dmgi vsakdanji kruh. saj ee uporablja ne le kot prikuha. temveč ee ga ogromne množine predela v špirit, v škrob ter v krompirievo moko. Zadnja leta se peča mnogo kmetskili zadružnih industrii v Nemčiji z rezanjem krompiria in sušenjem teh rezancev za živinsko krmo. kar znatno zmanjša potrebo po velikih shrambah ter zagotavlja nerw kvarliivost blaga in je tako mogoče hraniti presežke enega leta za drugo, slabše leto. Krompirjev gomolj vsebuje tri četrtin? vode in eno četrtino škroba. Beljakovin |e bore malo v gomolju in še te so omejene ra samo klico, pač jih je pa nekaj več v semenu. Ta okolnost, da eestoji večina gomoljev iz vode in škroba, nam pojasnjuje tudi, zakaj krompir usoeva tudi na slaborodnih peščenih njivah. Za škrob porabi namreč rastlina v glavnem le neki plin iz zraka, kateremu pravimo ogljikova kislina..Gnoj sam služi le v živetje in bujnejšo rast krompirjevke. katera vsrkava z obilnim listjem ta plin iz zraka ter ga predelava v svojih celiean v škrob. Iz tega se učimo tudi. da je krompir jevka prav važen organ in je nespametno predčasno obžinjati ali celo kasiti krompir-jevko, ker se s tem močno kvari tako kakovost kakor tudi donosnost pridelka. S i*Hft # • i" 4. l&aziresena rasi gotuoijev ga skoraj ni bilo pričakovati ter se je naglo uveljavila po vsem svetu in počaai spremenila popolnoma prejšnji ljudski okus. Kakor že ime samo kaže, je bilo prvotno nameravano vzgojiti industrijsko vrsto krompirja. Čeprav eo že poprej močno gojili rumene vrste krompirja, so od te dobe rumene vrste krompirja najbolj priljubljene po "sej Nemčiji, dočim sadimo pri nas nafoo 1 bele vrste, po vzhodnih predelih naše države pa rožnate. »Industrija« ima to dobro lastnost, da je pozno v pomlad še vedno dobrega okusa, kar je zlasti po vojni zelo pripomoglo k razširjenju te vrste. L- 1908. je vzgojilo znamenito Richterjevo gojevališče krompiria eno najvažnejših vrst sploh i imenom »jubek, tako imenovano po 501etnem jubilefu Združenja špiritnih tovarn. »Jubek »e sred-njepozna. belomesnata vrsta, ki ima nad- Slika 5. Tesno sklenjena rasi gomoljev (Slika zgoraj predstavlja vrsto »wekargis«, slika spodaj pa vrsto »zemsko zlato«) O lepih časov! Saj bo že iprav kar pol-drusnsto let, odkar se je zaril človek-črv v nedrl zagorskega podzemlja, lomil s Kopajo črn krn'" in veselo prepeval o sebi in svojem •/a.iovoljnem življenju. Odkar se je pa začel sesedati greben Malega vrha pod čoinišami, da vsak dan bolj v tla razklan s svojimi .dečimi rebri um:-a v dolino, se zdi kakor simbol vsega tega, na črni dijamant priraslega človeka: umira mu duša, propada i-zgomarano telo, ki le tedaj zapolje po n.iem kri, kadar se v mračrLno njegove noči zaseka brlizg siren, ki ga vzdigne na delo za svoje, da jim prižge drobno lučko uioanja. O. da, takrat je bilo drugače, prepevali so in se vesejj-li drobnih reči tega sveta. Zaslužili so de-n-arce to na pražnji dan žvenkljali z njimi v žepu. Nič trpkega ni bilo z njimi, niti ob misli na smrt, kajpak, redko je kosila med njimi In kar so prepevali je bilo iz zadovoljnega Ln prešernega srca. le poslušajte: »Zares je obrajtan ta knapovski stan, tud* od višje gosposke spoštovan, čez teden je umazan, se prime ga prst, v nedeljo se spuca, je kakor gospod. Dekleta ta mlada tud» knapa žele, ker denaroe iinajo, jih včas' napoje, zato »o fantje drugi na stran, knap je gospod, ki služi vsak dan. Knapa pa tud» vsak lahko spozna, ta stTeho on vzadaj bergleder ima, če vdere na njega se hrib, ga črni ne bo mahal z lopato po rit*. Trobenta zapela na sodni dan bo, k sodbi bo prišlo njegovo telo, po sodbi se lahko mu bo zgovorlt, k' je Jezus pravičen sodnik.« ZanašaM so se na svojega varuha »berg-mandeljca«, ki jih Je čuval nezgod in se prikazal o pravem času, če je pTetila nevarnost. Kakšen pa je bil ta bergman-deljc, vprašate. Majhen škrat z žolto brado, rdečih in izbuljenih oči. Svetil si je z zeleno aH modro svetilko, oblečen je bil v rudarski kroj, na glavi je nosil kalpak. Navadno se je prikazal če Je pretila večja nesreča. Poštenim in dobrim k napo m je rad pomagal, preklinjevalcem rn zlobnežem pa nagajal. Naneslo je, da je moral reven rudar preživljati številno družino Na plačilni dan ni dobil božjaka, prav vse je šlo za hrano in obleko, da so mu kar v rudniškem konzumu odTačunali. Premišljuje neko noč te reči, pa zašumi in zapraska v steni, nekaj zakobali m pred nJim stoji škrat. Vpraša ga, zakaj je potrt. On: da Ima veMke križe, škrat pa: če enaš molčati, ti hočem pomagati, a gorje ti, če črhneš. Knap mu obljubi m priseže na kramp In motiko, oni Pa začne pomagati pri delu in opravi za deset dTuyih. Kajpak, vse se je čudilo, koliko je tegra ln od vraga, da zdaj zasluži. In se Je tako t« revščine Izkopal. Neki dan. *o je Ml čisto na dobrem, ponudii škratu, naj vzame svoj del, on da že diha. škratu Je bik) všeč: pošten knap si, ne potrebujem pa tvojega novca, tod okoli Imam odveč zakladov, pol si pa vseeno vzamem. Mečeta denar na dva kupčka: cekine in tolarje. Nazadnje ostane cekin. Prerivata st ga na rtupca, nobeden ga noče. Zdaj ga škrat položi na tračnico ln prekolje s kla. Arvom in jamskim svedrom. Knap: če bi vedel za tako, bi ga pa obdTŽal škrat pa ostro: bosa zahvali, da »e nisi polakom-nil, v prah bi te bil zmlel. Potem ga ni bilo več. Hudobnežem je rad nagajal, pa jfan bojda Se sedaj« le ce vidi ga nihče več. Obeša se na orodje, ki ga nosi rudar oprt Iv, da je težje, zavira kolesa pri huntlb ali jih pa nazaj vleče. Prevrača jih v jarke, a tako, da se nihče ne poškoduje. Da. Od-Kar so med knapi grdi preklinjevalcl, je škrat zlovoljen in se ne prikaže nikomur več. Zadnji ga je neki videl kopač Caj-hen, ko mu je odskočil izpred hunta ln zginil v jamski mlin — galica, Be vname. Zdajci zahropi v podzemlju kakor bi se utrgal vihar Dih zastane in smrtna groza seže v temo Kopača Urankar in Le-beničnik sta bila razstrelila opore v jamskem mlinu Zgoraj nad mlinom se Je natekla množina vode od skopnelega snega in ta je po razstreibi vdrla skozi strop, zalila mlin in odnesla oba: Lebeničnika je zadušilo, Urankar je pa splaval po vrhu in se rešil Spodaj na odkopu št. 32 ao delali Marn Jože. Flis Martin in vozač Felioijan Reka blata jim je odrezala vsak izhod, dvignila tračnk-e Pod strop večje votline, kjer so se zadušili. še poprej so pa na stene z železnimi kini napisal) svoje oporoke ^zdrave. Reševalna dela so s« takoj začela Prišla je komisija od rudarskega glavarstva z Celovcat!) ter celo z Dunaja en izvede-nec Ker je bil tudj rov nad njimj zasut, ni bilo mogoče prodreti odtod. Poizkušali so vse mogoče, le pravega ne Najprej *o predlog J. Fllska, brata ponesrečenega kopača, naj maso z dolgo nasajeno motiko odKopavajo. da bo voda odtekla, odklonili ker je obstojala nevarnost za reševalce' Ko je pa vse drugo odpovedalo, so delali po tem nasvetu in šele peti dan dospeli do ponesrečencev, ki so se zadušilr zaradi pomanjkanja zraka, štirj ali pet dni so še dajali z orodjem znamenja, šesti dan je vse utihnilo. Kljub temu, da je rudar vedno oblečen v črno mrtvaško srajco, je bil pri svojem delu veder Mnogo zabavah šal je uganjal in bi jih še, a so časi preresnl. To je bila reč s >kolofon-žago« Ponjo so pošiljali šaljivi rudarji novince, ki niso bili kaj b^ stre glave — >ta opaljeni«. Pokazali so plast premoga, rekšri, da jo bo treba pod. žagatt z žago. da je pa ni pri rokah, kajpak Da jo Ima o na drugi etaži: ti ta novi, pojdi ponjo! Tam so mu naprtili čudovito »koiofon-žago«: do dva metra dolgo ploščato tračnico, ki so jo pribili na tirni prag V potu je privlekel! nerodno žago do svoj'h. Tam so jo strokovnjaško ogledali, novaka pa poslali po kakem opravku, da so med tem zrušili, seveda ,spodžagali« s kopači trdovratno plast, če ni vsega tega nova,k pravočasno ugenil, je moral vleči strašno težko žago nazaj in je bilo smeha da kaj... Prav tako so pošiljali novince po >cange zs pon (tračnice) stiskat«, ali so jih krščevali z vročim oljem po zadnji plati. To »zadnje« je seveda izzvalo kajkrat ostre prepire z zaušnicami. tako da so slednjič to »šaio< prepovedali. To menda ve vsak, da je rudarski pat-ron sv. Barbara, ki jo še danes časte globoko in verno, da jih ščiti pred nesrečo. Včasih so na ta dan postavljali visoke mlaje. Med tem je igrala rudniška godba, dekleta so pa piela vence in fantje so skušali snlezati na vrh, za kar je padel sre. brn goldinar. Danes je ostalo le pri cer^ kvenih obredih in gostiji z vinom in golažem v rudniški restavraciji. Na »Barbara-bak so morali kopači-učenoi skakati čez kožo (Bergleder). Vsak je moral kaditi vržinko ln eksati. Kdor ni dobro skočil, je mora! skok ponoviti. Na takšnem balu je nekoč boječe stopil k ravnateljev; mizi šaljiv rudar in prosil, da bi ga sprejel na delo. Ravnatelj: Ni mogoče, nimam odjema. Ta pa ponižno: Gospod ravnatelj, kar brez skrbi, tudi en hunt ga ne pride več iz jame, če bom hodil jaz na šiht. Vse omizje v smeh in ravnatelj ga sprejme. Dandanes so pač stvari drugačne, za tako šalo ni smisla jn poguma in sploh so časi vse narobe. Pa je bil tu kopač Knez, po domače »cvancgarca«. Je stavni, pa novinec Pr— man z njim, steber za opaž v rovu. Izkazalo se pa je, da je prekratek. Kaj sedaj? i, kaj, meni cvancgarca, razpotegnila sa bova, da bo zadosti dolg. Priman: začuden. in če se les vleče. Kakopa. kar vrzi Delo počiva Pa je gomaral tod neW rojak, podpaznik Trpin. Na starost se je rad ženil s sHvovko. Tako sta obležala nekoč v rapuščenem odkopu. Živo se mu je sanjalo, da ga gleda škTat z žolto brado. Ko se je zbudil, je brž tekel na odkope in dajal signale, da je vse moštvo odhitelo iz jame, kajti škrat ga je posvarl.1, le brž. Pa se oi zgodilo nič, jama se ni zrušila, le ravnatelj je podpisal neki upokojitveni dekret, kjer je igral glavno vlogo Trpin. Napak človek ni bil Trpin, zabaven in plahtač prve vrste. Pripovedoval je, da je nekoč kopal globok jarek v Idriji. Kar se zrušj deBna stena: tok, meni nič tebi nič, skočim na ta kup. Komaj odskočim, že se zruši leva stran, tok, jaz pa brž na ta kup. Tako so se po vrsti rušile stene, zdaj leva, zdaj desna, jaz pa s kupa na kup in sem se čudežno rešil na vrh. Bog mu daj dobro! Prva nezgoda se Je primerila v zagorskih rovih 1. 1S67. ko je razmočena zasi-pica zalila rudarja Pirca in Praznika. Izkopali so Jih šele po 24 urah. Zasipica? Zevajoče rove, iz katerih so izvozili premog. je treba zasuti, da se hrib ne vseda, kakor Je to dobro opazno pod Malim vrhoma ali pri Orleku. Takrat so to opravili z zemljo, ki so jo pribavlli v jamskih mM-nih. Zagnali so v podzemlje blizu takih praznih rovov 40—70 metrov rova, ki so ga na koncu razširili v veliko jamo, katero so začasno podprli z opaži Ko je bL la jama dovolj prostorna, so opaže razstrelili in strop ter stene so se sesedale, ta materijal, zasipico, so pa odvažali v potrebne rove. To je bilo tako 4 marca leta 1875., pa se ni nič oglasil bergman-deljc, da bi opozoril na strahoto, ki se Je kmalu primerila Blizu 50 mož je delalo v »Ljubljanskem rovovju«. Okrog 9. ure: neznosna vročina, če pade na premog vži- ga po švelarjih (pragih) ter vzemi kladivo v roke. Priman udriha s kladivom po lesu, oni mu ga pa obrača kakor kovač razbeljeno železo. Ko je bil Priman ie oznojen, brskne skrlvši pretkani cvancgarca malce zdroba v pin (mala jamica, v katero pride podpora) ter pravi, da naj poskusita če je zadosti dolg. In zdaj je bil kar predolg, seveda, ln sta morala še udrihati, da je prišel »pod kapo«. Joj, se je čudil Priman, tega bi pa ne verjel, da je mogoče les vleči. Pa je bil po tej priliki nekdo drugi »potegnjen«. Da, bili so veseli in dobri časi med dobrimi ljudmi. Zdaj oe več .., Za božič počiva v rovih delo. Le najpotrebnejši čuvaji božičujejo globoko pod zemljo svoj neveseli praznik, kako radi bi se pomudiM pri svoji družinici. Saj se kljub težkim časom oglaša hrepeneča pesem to polnočno uro, ki je potešena vsaj z zavestjo, da služi tod doli denar, na katerega kuje brezsrčna današnja doba človeška 3rca, Morda so to uro pozabljene kakšne gor-juposti in morda kje pojejo rudarsko pesem, da se utešč jn zaupajo z vdanostjo v boljše čase. Križnik Luka, knapovski pe-snik zagorske doline jo je zaokrožil po na-pevu: so ptičice zbrane: »So knapi se zbrali, k frlezeng gredo, ko pridejo v jamo, ga kopat začno. Zašrema zavrta, napravi mu šus, ker trdga kopati ni mu«: zašura. zapleca. postavi ga v pin, pa rigelj gor dene in vkvela za njim. V hunt ga nalaga, dol h bremz' ga pelja, z njega pa švic dol kaplja .« Sami rudarski izrazi, še danes veljavni posnemek vsega težkega dela. jedrnato izklesani. (Po virih Iz zapuščine rajnega Lavosla-Ta Jerina). AML Cene damskim plaščem ob priliki odprodaje plaščev in oblek v božičnem tednu GLOBOKO ZNI2ANE. f. £*u.Qic, Stritarjeva ulica Kraljestvo mode Božič in moda že več tednov razmišljamo o vprašanja božičnih darov, kajti veselje, ki ga Imamo 9 obdarovanjem naših dragih, je večinoma v prav žalostnem nasprotju z našo vedno bolj prazno denarnico... Vendar pa so tudj v tem primeru moški na boljšem: ko opravijo poglavje daril, se jim ni treba več brigati za lastno osebo. Za njih garderobo veljajo tudi na božični večer vedno ista pravila. V ožjem krogu slavijo božični večer v enostavni temni obleki, če pa je zbrana večja družba, oblečejo smoking. Mnogo težavnejše je to poglavje za dame Vsaka žena se hoče tudi v obleki prilagoditi okoliščinam — noče učinkovati vsiljivo, a tudi ne preskromno. Vsled končane sezife smo cene kožuhovini znatno znižali Poseben popust krznenim plaščem. M^OTP krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 5 Ce prebije gospodinja božični večer doma obleče seveda enostavno obleko, ki pa mora biti v skladu s svečano priliko vsaj na ta način, da jo izdelamo iz tvoriva lepe učinkovite barve. Prejšnja leta neizogibna črna svilena obleka letos ob takšnih prilikah ni več moderna, tembolj ker imamo na izbero zares krasne moderne barve. Takšno »popoldansko« obleko seveda ukrojimo po vseh pravilih nove linije s široko nabranim gornjim delom rokavov ter s tesno ob vratu ukrojenim izrezom. Jako originalna je vrsta gumbov lz imitiranlh biserov, nad njo pa široka pentlja iz tankega krzna ali pliša (srednja slika). Povsem drugače pa se obleče žena, ki proslavi božični večer v večji družbi. V takšnem primeru često omahujemo med veliko toaleto in večerno obleko manjšega sloga. Najbolje bo seveda, če se odločimo za zlato srednjo pot in izberemo ljubko »priložnostno« oblekco, ki predstavlja .z-vrsrten kompromis med obema, životek v obliki kepa in kratki kelihasti rokavi tvorijo lepo linijo, ki zasluži mnogo pažnje. Krilo takšnega modela seže komaj do 61enkov, tako da ga za silo oblečemo tudi popoldne, (zadnja skica). Ce se božični večer odigra v >velikem slogu« nam seveda ne preostane drugega, kakor da oblečemo izrazito večerno obleko. Toda i tukaj se opaža modno stremljenje, da z volančkl in krilci na ramenih vsaj nekoliko zakrijemo gole roke. Na naši prvi skici vidimo lepo obleko b po sredi nabranim životom, ki ga krasi velik šopek umetnih rož. Krilo poudarja mirni slog poznega empira, volančki na ramenih pa učinkujejo živahno in mladostno, ne da bj kvarili večerni videz obleke. Obleke te vrste izdelamo v svetli pastelni barvi ali v izrazito večernem tonu, kakor je ognjeno rdeča ali sončno rumena barva, šopek in rokavice so v lepi kontrastni barvi, kj poudarja apartni vtis moderne večerne opreme Lelchner Fettpuder je že 60 let svetovna znamka. 351 »Spencerjeva jopica« ki «o jo pred dvema desetletjema smatra-le naše matere za veliko modno razodetje, je medtem zapadla pozabljenju. Hipoma pa se je znova prikazala v kolekcijah ve likih modnih salonov ta danes je priljubljena modna »novost«. Vsekakor pa je jako mikavna ln mnogi moderni prome-nadnl kostumi se je poslužujejo. Bluzasti, s posebno progo zaključeni kroj jopice je izredno mladosten, kar zna vsaka moderna žena oceniti... Učinkovitost tega ko. mada še poveča apartna krznena oprema r obliki zanimivo prevezanega ovratnika in originalnih krznenih rok a vč kov na ramenih. Našim damam se torej ponuja nova vrsta kostuma, ki je posebno prikladen za promenado, izlete ter potovanja! Najprikladnejše darilo odlična belo platno Knji izna znamenja iz lakiranega lesa prav lahko same izdelamo (seveda je za to treba precejšnje spretnost; dn čuta za ornamentiko). Tukaj seveda ni nobenih posebnih pravil, ker za- visi izdelava posameznih komadov od osebnega okusa in od smisla za barve. Nekateri komadi so ornamentalno stiliziranj (1 skica). Ognjeno rdeče srce v ljubkem okvirju }e star, a večno nov motiv.. Prav zabaven je groteskni jazbečar, vesela pa je kmetica v pestri živobarvni obleki! ,NGJ,nTQMUBITUli oBj-i-sanji® L J U B LJ D N fl LevstiKova ulica na Vrtači Božični dnevi v Provansi Provansalski božič se da karakterizirati s treimi besedami: božične jaslice, santoni Ln pastorali. Kdo je neki izumil jaslice, ta svojevrstni teater ubogih? Zgodovinarji pravijo, da jih je uvedel sv Frančišek Asi-ški 1. 1223 Dn-bro odgovarjajo Provansal-cri, toda svetnik je bil po svoji materi Pro-vansalec in si je ta običaj izposodil torej iz Provansel — Nasprotno pa izvira prvotna ideja santonov iz Italije Iz Italije so že pred v eč stoletji uvažali majhne svetniške like iz mavca, a po teh je pričel izdelovati prve santone iz lesa neki italijanski rezbar ki ie živel proti koncu 18 stol v Marseilleu Današnje pravp santone izdelujejo iz neke sive ilovice, ki jo je najti v velikih množinah v okolici Aixa. Aubagnea !n Marseillea Družine, ki izdelujejo te like se udeležujejo v večernih urah tega dela do zadnjega člana Vtisnejo j;h v mavec in jih potem razmnožujejo v teh obbkah Roke. lase košarice in sadeže oblikujejo in jih potem pritrdijo na telo Prvi veliki santonski sejem se je vršil 1. 1S08 v Marseilleu vn ta običaj se je ohranil do današnjega dne V dnevih pred božičnimi praznik; vlada na cestah kjer se prodajajo v dolgih vrstah stojnic svetniške kipce takšno življenje in vrvenje, da dela svetovno mesto, »vrata v Orient«. vsaj v teh dneh vtis nečesa svojevrstno franc-sikeg.a Vse izbira baranta ponuja in kupuje Vsak si hoče sam nanraviti *ične igre. ki predstavljajo veliki dogodek Kristusovega rojstva in ki jih igrajo stkupme poklicnih in neštetih amaterskih igralcev po vsej Provansri Te igre so izšle iz cerkva in so bile kakor "tra-gi srednjeveški cerkveni misteriji počete« naše dramatike sploh Še danes jih igrajo po večini v cerkvi nespremenjene, kakor so jih igrali pred sto in sto leti. Med božičem in svečnico ni nobene provansal»ke vasi brez pastorala. Ta čudni ostanek ljudske igne meša misterijsko igro z burko Obligatna vsefcima je sicer Kristusovo rojstvo po kaiksnem starem, tradicionalnem besedilu, a iznajdljivost, temperament ln duhovitost izvajalcev ga prepletata z najbolj navadnimi anahronizmi. Neredko Sf Krisrusovo rojstvo smrern-jni taxo v zelo edek pregiled dogodkov med letom. % M S K E ; e t e »4 so sestavljene lz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in eks-traktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Slatinske tablete za hujšanfe odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljiv način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, črevah, ledvicah itd. Abnormalna težira telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku. 11*57 Tetina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta za 8 do 14 kg. Slatinske tablete za hujSanje dobite v vaeh lekarnah, in sicer doza s 100 tabletami za Din 46.—, z 200 tabletami za Din 74.—, kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: LEKARNA MR. L. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg Kjer vsa droga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za huj&anje presenetljiv uspeh. I Najbolj znana sta pastorala v Arlesu. svojevrstni prestolnici Provanse. in L' folu na Sorgui. V Arlesu ga predvajajo v mali. klasično lepi jezuitski oeckv, k: e na božioni večer natlačeno potna domači nov in turistov. V koru so postavljene ž' ve jaslice. Samo Jezuščka predstavlja lutka in samo Jožef in Marija vstajata ve« čas v »večanj negibni pozi, vse drugo pa je živo življenje, ki se nenehoma giblje: voliček in osliček, pastirji, ki prinašajo tradicionalne darove: kruh, sol in iaica, •judstvo, plesalci, ki plešejo ob glasovih piščalk tn tamburinov stari provansalski ples farandolo itd. Ta ce-kvena predstav* v Arlesu prav za prav ni pastoral v pravpm pommu besede, temveč neka.kSen »emelj, na katerem se je pastoral razvil Pastoral v vsem njegovem razmahu na?de§ v L'Ts-hi, v stari cerkvi menihov spokornikov Tu je oostavljen resn;čen oder z zaveso in osebe, ki nastopavi na njem se ne eimskega morja, sadeži, orodi« i»«ti nrenrosto z drugo To ustvarja knm'Pnp učenke, ki b' bili , vredni Vak^nega Moliera, Chajpdina ali ve- I iikega kkxwna. Zdravniška posvetovalnica I. K. M. Veseli nas, da Vam je naš nasvet, ogibati se pri lišaju slanih jedi, tako dobro pomagal. Gersonova dieta obstoji v neslani hrani in prepoveduje ražen tega uživanje ogljikovih hidratov (sladkorja, močnatih jedi). Dieta se je pri gotovih kožnih boleznih prav dobro obnesla, dolgo se seveda ne more izvajati, ker se kmalu izgubi slast. Priporočajo jo tudi pnj pljučni tuberkulozi, vendar se mora bolnik v tem primeru brezpogojno prej posvetovati z zdravnikom. Za vsakovrstna kožna obolenja se je dobro obnesla »Ilonova mast. — E. K. Da ste postali tako melanholični in da Vas preganjajo smrtne slutnje, je v Vašem primeru skoro gotovo v zvezi s tem, da ae približujete prehodni dobi. Ker ste sicer telesno popolnoma zdravi, bo najboljše zdravilo za Vas dobra volja, s katero si boste zopet pridobili samozavest. — B. B. Tudi če izključujete infekcijo, Vam kljub temu nujno priporočamo, da se izcedek mikroskopično preišče. Vsekakor se pa ogibajte alkoholnih pijač in ostrih jedi. — Drava. Kolcanje obstoja v nepravilnem dihanju, vendar pa vzrok še ni točno ugotovljen. Nekaterim pomaga, če pri zaprtih nosnicah popijejo nekaj po-žirkov vode. — P. F. Kost, ki Vam je zrasla na zunanji strani gležnja desne noge nad normalo, da se lahko, uspešno in brez nevarnosti odstraniti z operacijo. — R. S. Ni izključeno, da je naval krvi v glav0 v vzročni zvezi 8 pečjo, pri kateri sedite, posebno če sami opazujete, da ta pojav prestane, če ste Izven »obe. Lahko so pa seveda tudi drugi vzroki, ki bi se dali ugotoviti potom zdravniške preiskave. — A B. J. Ce je organizem sicer zdrav, je sladkorna bolezen ozdravljiva. Pri dieti se velja Izogibati ogljikovih hidratov, a tudi prevelike množine beljakovin. Dieta mora obstojati iz beljakovin, masti In samo iz omejeme množine ogljikovih hidratov, ki se ugotovi s preiskavo bolni /ta na njegovo pod noši j i vos t. Dovoljeno je pri sladkorni bolezni: meso, ribe, race, jajca, sir, maslo, slanina, šplnača, salata, šparglji, gobe, kumare, zelje, oranže, alkalne mineralne vode, lahka nesladka vina. kakao, čaj, čokolada Sionon. Prepovedane jedi: sladkor (mestu nyega saharin ali pa sionon), med, moka, močnate jedi, riž, krompir, sladka vina, liker, sadni sokovi itd ) — Psiha. Predvsem morate pomisliti, da se nahajate še v dobi razvoja, in da so čuvstva manjvrednosti pojav duševne in telesne evolucije, bi bo po pre teku nekoliko let končana. Ker 100% moškega ravnotako ni kot 100% ženske, je lahko, da je ženski del Vašega bitja bolj razvit kot pri drugih. Oba spola se namreč razvijeta iz ene ln iste osnovnlce in šele v četrtem mesecu embrionalnega življenja se odloči apol. ('j- Vesne«. — 22: Koncert komornega zbora. — 22.45- Re^roducirana glasba. — 23.30: Zvonjenje k polnočnici — 24: Prenoc polnočnice iz šentpetrske cerkve. — 1.15: Ujuček. Nedelja. 25. decembra. LJUBLJANA 9.30: Božični običaji v Slovenski Kra|ini. — 10: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Koncert radio kvarteta — 12-Čas. poročila, plošče. — 15: Prenos z razstave žlahtnih kanarčkov _ 15.30: Salonski kvintet — 16.30- Božčna blagovest in kari tas. — 17: Koncert okteta »Liubljanskega zvona«. — 19.30- Prenos Smetanove op*re »Poliub« iz P race — 22.20: Cas. poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Koncert orkestra. — 15-Božične pesmi — 16: Koncert cerkvenega pevskega zbora. — 19.10- Komorna glasba _ 20: Prenos opere iz Prage. — PWna Poljubt iz gledališča. — — 22.20: Češki jazz za dva klavirja. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos mešanega koncertnega večera iz Lvova. — 21: Koncert solistov. — 22: Plošče. — DUNAJ 8: Koncert na ploščah. — 9.45: Božične pesmi. — 10.35: Komorna glasba- — 11.30: Sinfonieen koncert. — 12.45: Lahka glasba. — 15-30: Koncert godalnega kvarteta. — 16.30: Božične pesmi na ploščah. — 17: Orkestralen koncert. — 18.35: Božična glasba. — 20.15: Spevoigra. — 22: Godba za ples. — BERLIN 20.10: Orkestralen koncert. — 21.10: Vojaški Božič. — 21.25: Nadaljevanje koncerta. — 22.30- Nočni koncert ir. Kolna. _ KoNIGSRERG 20: Prenos opere iz Gdanskega — Nočni koncert in ples- — MCHLACKER 19: Mešan program. — 20: Pravljice. — 20.30: Koncert or>erne glasbe. — 23: Nočni koncert iz Kolna. — BUDIMPEŠTA 18.15: Koncert ciganske kapele. — 19.40: Operetni večer — Lahka in plesna glasba. — RIM 20.45: Operetni večer. — Mešan program. Ponedeljek. 26. decembra. LJUBLJANA 7.30: Travništvo, — 8: Nasveti fcrfctffHiovafra.- '-^^Srtflftiftastika. — 8.45: Karitas in narodna vzgoja. — 9: Versko predavanje. — 9-30: Preno6 cerkvene glasbe. — 10: O svetlobnih in zvočnih pojavih v atmosferi — 10.30: Božični refcitativ. — 11: Salonski kvintet (operetna glasba). — 12: Cas, poročila, plošče. — 15: Kvartet »Pilih«. — 16.15: Slovenska glasba. — 17: Prenos iz Kranja: >Štefanovanje na Stari pošti«:. — 20: Prenos Dvorakovih »Slovanskih plesov« iz Prage. — 21: Salonski kvintet — Čas. poročila plošče BEOGRAD 12.05: Koncent orkestT*. — 15.30: Pesmi. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.30: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 11: Prenos maše — 11.45: Boaicr.a glasba n« ploščah. — 17: Godba za ples. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.10: Plesna g'asba. — PRAGA 19.15: Godba na pihala. — 20.15: Koncert Češke filharmonije. — 22 20: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 19.15: Program kakor v Pragfi. — VARŠAVA 17: Pevski in klavirski koncert. — 20: Operetni večer. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 9 20: Prenos maše. — 11.25: Simfoničen koncert. — 12.45: Lah« ka glasba. — 15.45: Komorna glasba. —-17.15: Jazz: — 20: Orkestralen in pevski koncert iz MirhčackeTja. — 22.55: Koncert iz Londona. — Berlin 20.35: Opera »Mojstri pevci norimberški« iz g-ledaJišča. —-Plesna glasba. — 24: Orgle in zvonovi na poščah. - KOENIGSBERG 19.15: Klavirski koncert. — 20: Operetni večer. — Plesna glasba iz Londona. — MUEHLACKER 20.05: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Nadaljevanje koncerta — 22.45: Plesna glasba iz Londona. — BUDIMPEŠTA 18: Madžarski plesi s cigansko god* bo. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganefca godba — RIM 20 45: Večer lahke glasbe — Zabaven program. Torek, 27. decembra. LJUBLJANA 12.15: Radio-kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13; Čas, radio-kvartet, borza. — 17 30: Saionski kvintet. — 18.30: Socialna vzgoja. — 19- Poglavje iz karitativne zgodovine. — 19 30: Jadransko morje tekom let — 20: Čajkovskega »Sed« ma smfomja« na poščah — 20.45: Operetna ura. — 22: Čas. poročila, preao6 iz »Zvezde« BEOGRAD 11: Koncert orkestra. — 16: Popoldanski koncert — 19: Pesmi — 20: Prenos programa iz Zagreba — Ciganska godba. - ZAGREB 1230: Plošče - 17: Lahka glasba — 20. Kompozicijski večer Bož dara Kunca - 21: Ar je — 2130: Francoske klavirske skladbe - 22 10: Ples-na glasba - PRAGA 19.20: Prenos tz Brna — 21: Rur"k večer — 22.15: Godba za ples — BRNO 19 30 500 let »šila»ošč — 22.45: Nočni koncert filharmoničnege- orkestra — BUDIMPEŠTA 17 30: L«hka fn <->esna g'a«ba — 20 45 Koncert onertie** orkestra —-22 20- Plesna glfl*hfl na goščah — RIM 17t PnTKvIdarnsfc, Vonc-rt - 20 IS- Plošče — 20 45: Mešan koncertni večer. — 21.30» Igra. Iz življenja in sveta živalski in človeški svet Cela tisočletja je človek gledal na živaH s čisto človeškega stališča in jih počlove-čeval, o čemer nam govore njegove basni, živalske zgodbe itd. Še Danvin je smatral, da vidijo nižje živali barve kakor ljudje, a novejše raziskave kažejo, da temu ni tako. Najnižje živali opazijo najprvo sploh samo svetlobo v njenih črnih, sivih in belih odtenkih. šele na višji stopnji se pridružuje čut za barve. Čebele so slepe za rdečo in zeleno barvo, želve gledajo v svet približno kakor mi skozi rdeče rumene naočnike, dnevne ptice kakor skozi svetlo OTanžne naočnike. To jim omejuje dojemanje barvne krasote — a zato vidijo v meglenem ozračju bolje nego ljudje. To je pa zanje važnejše. Na ameriškem harvardskem vseučilišču so ustanovili poseben laboratorij za proučevanje živalske psihologije in že z dosedanjimi raziskovanji so prišli do zelo zanimivih ugotovitev. Raziskovalec Hernning je n. pr. potegn i s čopičem črte z raztopino mravljinčje kisline. Te črte so mravlje brez nadaljnjega začele uporabljati za svoje poti. Če je pa poeaine primerke iz iste naselbine namazal z različnimi dišavami, so različno dišeče mravlje plan'le druga na drugo in se med seboj pobijale. V mravljinčjem car. stvu tedaj nima glavne vloge kakšen socialni razum, temveč vonj. Pri živalih sploh ni to odločilno, kar se vidi človeku važno, temveč zadostujejo včasih z našega stališča malenkostne spremembe, da spremenijo svoje zadržanje popolno, ma. Pri nekh živalih, ki prebivajo v podzemeljskih duplinah, zadostuje n. pr. to, da duplino odkrijemo in mati, ki se vrača vanjo, da bi napitala svojega mladiča, ga ne bo pitala, temveč ga bo usmrtila, kakor da je njen sovražnik, ki ne spada v njeno vrsto. Po človeško rečeno: odstranitev strehe onemogoča spoznanje lastnega doma. če pa položimo kamen na votlino, se samica za to spremembo ne bo niti najmanj brigala. V vseh poskusih te vrste se kaže. da odločajo pri živalih činiteljli, ki jih človek v naprej ne more preračunati. Komaj pri višjih živalih opažamo nekaj kakor razumno delovanje. Dočim imajo pri žuželkah glavno besedo nagoni, hi se po razvojni stopnji polagoma profinijo, spoznavamo n. pr. pri zvijačah kun in lisic, pri psih, slon h in mnogln pticah, n. pr. vranah, že čisto določno uvidevanje položaja. Tudi pri opicah ni »opičjega posnemanja«, kakor so včasi radi trd'li. Tako so z umnimi poskusi raziskali že duševnost mnogih živali na srednji in viš]n razvojni stopnji, ostane pa seveda še mnogo dela, preden bodo iz živalske psihologije pregnali lastnost.', ki jih živalim pripisuje človek s svojega človeškega stališča. ormon proti anemiji Pri tako zvani pemicioznd anemiji nastane med rdečimi krvnimi telesci iz nezna_ n h vzrokov veliko uničenje in organizem jih ne more nadomestiti v zadostni meri. Bolezen se konča običajno s smrtjo in dolgo časa niso vedeli leka zanjo, šele z uvedbo zauživanja sirovih jeter kot lečila so našli izvrstno sredstvo proti temu zlu. Kmalu nato so dognali, da vsebuje tudi želodec zdravilne snovi in tako so začeli to malokrvnost lečiti tudi z zauživanjem prašičjih želodcev. Uspehi so bili isti kakor z jetrami. V najnovejšem času so ugo- tovili, da trpijo pacienti s to boleznijo istočasno na težkih motnjah želodčnih funkcij. želodec jim ne more producirati dovolj želodčnega soka. Vse je kazalo, da je v želodčnem obolenju pr°.vi vzrok malokrvnosti. Sedaj je to domnevo potrdil neki ameriški raziskovalec, ki je iz normalnega želodčnega soka pridelal neko snov, s katero se da malokrvnost odpraviti. Ta snov, ki ji je dal ime »adizin«, je doslej neznan hormon, kd nastaja v želodcu, preprečuje uničenje rdečih krvnih telesc in se pri zdravem človeku kopiči v jetrih. Neprekucljivo letalci V neki lopi na periferiji Dunaja se vršijo zadnja dela okrcg svojevrstnega letala, ki ga gradi po svojih idejah in po 36-letnem boju za te ideje bivši vseučiliški asistent in nameščenec v dunajskem osrednjem zavodu za meteorologijo dr. Rajmund Nim. fiihr. Ko se je l. 1895. v Berlinu s svojim letalom smrtno ponesrečil znameniti p;onir letalstva Otto Lilienthal, je Nimfiihrja prvič obšla ideja, da bi zgradil letalo, ki bi se ne moglo prekucniti. Z desetletnim napornim delom je končno našel rešitev za ta problem, a treba je b:lo še desetletnega boja. sedem knjig in dvajset brošur, da s« je uveljavil in našel sredstva za zgradbo prvega letala po svojih načrtih V čem obstoji priprava, ki naj da njegovemu letalu absolutno stabilnost, noče natančno povedati in skepsa s strani strokovnjakov je še vedno velika. Vsekakor pa bodo bližnji poskus: pokazali, ali njegov izum kaj velja. Aparatura deluje avtomatično, tako da sama uravna letalo v pravo lego če je to res, potem ima dr. Nimfiihr seveda prav, ko trdi da bi mogel njegovo letalo krmariti vsak otrok. Nimfiihrjevo letalo je v ostalem še polno drueih novotarij. Pred vsem nima propelerja. temveč ga vodijo naprej kakor nekatere ptire in žuželke krila. Teh gibljivih kril ima 4 in so iz duraluminija, kakoT le sploh vse letalo iz lahke kovine. Nosčlne Pri astmi in bolezni srca, prsni in pliučni škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčica velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih *—ak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vreh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ploščine merijo 11 m, trup 12. Premikanje oskrbuje stisnjeni zrak, ki ga proizvaja poseben motor. Poraba kuriva znaša komaj desetino porabe običajnih letal, brzina bo kakor pri teh letalih in prostora bo v novem aparatu za 6 oseb. Zanimivo je tudi to, da se bo Nimfiihrjevo letalo v zraku lahko ustavilo na istem mestu, da se bo lahko dvigalo navpično v zrak itd. Tako trdi vsaj izumitelj. Bližnja prihodnost bo pokazala, daJi je res ustvaril letalo, ki bo zrevolucdoniralo vso moderno zračno plovbo. Drobtine Talleyranda je poklicala nekega dne na odgovor neka zelo grda dama, za katero pa je imel vendarle majhno simpatijo. »Gospod Talleyrand,« je dejala dama jezno, »čujem, da ste se ponašali s tem, da sem vam dovolila vse!« — »Ponašal?« se je nasmehnil Talleyrand. »Ne, samo priznal sem, milostiva.« ★ Citroen se je rad norčeval te samega sebe. Nekoč je pripovedoval svojim prijateljem naslednjo anekdoto: K telefonu ga je pozval neznanec, ki je hotel vedeti, ali ie res, da so nekoč enega izmed Citroenovih avtomobilov zgradili ▼ 7 in pol minute. Citroeen je odgovoril ponosno: »Da, res je!« — »Potem bo bržkone to tisti avtomobil, ki so ga prodali meni!« se je žalostno oglasil neznanec. ★ Mična mlada igralka se Je nekoč pritoževala znamenitemu dramatiku Labichu, da ji je gledališki ravnatelj za neko vlogo (v ostalem čisto stransko) priznal premajhno gažo. »Recite mi, mojster,« je vzkl knila. »ali nisem vredna sto frankov na večer?« — »Gotovo,« je odvrnil La_ biche, »toda po predstavi.« ★ »Duševna prisotnost je vse,« je dejal nekoč Alphonse Allais. »Nekega dne je nastal v prenapolnjenem gledališču požar. Ljudje so v paničnem strahu rinili proti izhodom. Tedaj je stopil neki gospod, ki ni bdi izgubil prisotnosti duha, na stol in je nagovoril množico takoJe: »Dame in gospodje! Nevarnosti ni nobene. Prosim vas, da v m ru sedete spet na svoje prostore.« Njegova sigurnost je vplivala na ljudi. Sedli so spet na svoja mesta. In so zgoreli vsi...« Strah pred ženami V New Yorku je izšla uradna statistika, lei pravi, da je v prvi polovici L 1932 izvršilo samomor 2505 moških iz strahu pred ženami. V istem času si je vzelo življenje iz strahu pred možmi samo 50 žensk.. Število zdravnikov v ČSR Zdravstveno ministrstvo v Pragi je fe» stavilo kartoteko z imeni vseh v ČSR živečih zdravnikov. Našteli so iih 12.000. Polovica jih živi in prak-tfleira na Češkem. 2000 jih živi na Moravfifcem in v Šleziji, ostanek pa odpade na slovaške kraie ZIMSKE SUKNJE črne in v modnih barvah ter najboljše dou-ble sukno v veliki izberi po priznano nizkih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana Kljun ob kljunu, vrat ob vratu bodo za praznike vse na dišeči božični mizi Saloitiin tragični Znameniti španska pisatelj Jose Ortega v Gasset je izdal nove knjigo >0 ljubezni«, v katerih je zbral nekaj globokoumnih meditacij o tej prastari snovi. Tu je majhen primer v izvlečku: Rastlina Salome uspeva samo na vrhovih družbe V Palestini je bi.la v brezdelici razvajena prnicesa in danes bj lahko bila hči kakšnega bankirja aili petrolejskega kralja Odločilno je, da je vzrasla v okolju neomejene moči, tako da se je v njenem duhu zabrisala dinamična črta, ki o-či resnico im utvaro. Vse želje so ji vedno izpolnjevali in kar ji je bilo nezaželjeno so odstranili iz njene okolice. Bistvena poteza niene legende, ključ do njenega duševnega mehanizma je ta, da Šaloma dobi vse, kar zar.teva Ker je zanjo zahteva in izpolnitev isto, so se v njen,j duši okrnile vse tiste sposobnosti, ki jih drugače uporabljamo, da dosežemo uresničenje svojih želja. Tako sproščene energije so stekle na turbino domišljije in spremenile Salo-mo v ču-iovito delavnico koprnenj, sanjskih in bajnih likov že to pomeni izpače-nje ženskosti. Kajti ženska je normalno manj obdarjena z domišljijo nego moški n tej okolnosti se mora zahvaliti za svojo lažjo prilagoljivost na dejansko usodo, ki ji je naložena Moškemu plava pred očmi kot cilj njegovih želja večinoma ustvaritev domišljiiske sile, ki je ni v resnici, ženski nasprotno nekaj, kar odkriva med realnimi stvarmi. Šaloma je obdarjena i domišljijo kakor moški in ker je njeno sanjsko življenje najbolj dejanski in najvažnejši del njenega življenja, je njena ženskost preotoli-čena t moškost. Dopolnimo še, s kakšnem ■poudarkom omenja legenda njeno neranje-no devištvo. Prevelika mera telesnega de-vištva, pretirana pažnja na podaljšanje tega stanja se pri ženski običajno veže z moškim značajem. Mallarme je videl prav, ko je Salomo proglasi.] za frigidno. Nje napeto in prožno meso s svojimi akrobatskim; mišicami _ Šaloma pleše — odeto v blestenje draguljev in dragocenih kovin, ostavlja vtis, nedotaknjenega reptila«. Salome bi ne bila ženska, če ne bi čutila potrebe, predati svoje osebe drugi osebi; a kot domišljava in frigidna ženska se vdaja fantomu, sanjski podobi, ki jo je ustvarila sama Vendar je ta ljubezenska utvara Salomo končno opozorila na razliko med domišljijo in resničnostjo, mogočni tetrarh ne more dobiti nobenega moža, ki bi sličil podobi v tej predrzni glavici. Ta primer se ponavlja nespremenljivo: vsaka Šaloma živa sredi bogastva slabovoljno, neprijazno, v dnu z grenkobo razkrojeno življenje. Ne-dostaje ji trdinih tal, na katerih bi lahko zasidrala svoje fantastično svetovje in kakor poskušajo obleke na lutkah, tako primerja nerealne obrise svoje sanjske podobe ob možeh, ki stopajo mimo nje. Končno je menila Šaloma, da je našla uitelesštev svojega vzora na zemlji. Ne vprašujmo, zakaj! Mogoče je samo kakšen quid pro quo; soglašanje njenega vzora s tem možem fz mesa in krvi, ki ga imenujejo Janeza Krstnika, je prej negativne vrste. Njeni sanji ustreza samo v tem, da je drugačen nego drugi možje. Takšna Šaloma Išče vedno moža, ki je od dragih moških tako različen, da pripada skoraj novem neznanem plemenu. Novo snamenje izrojene ženskosti. Krstoik je besneč, razmršen možakar, ki vpije po puščavi in oznanja vero nekakšnega duševnega ozdravljenja z vodo. Hujšega Šaloma ne bi mogla zadeti; Janez Krstnik je hom-me de letres, homo reBigiosus, nasprotni tečaj Dona Juana. Tragedija se razvije neizogibno kakor kemična reakcija eksplozivne vrste. Saioma ljubi svojo sanjo; tej se je vdala ne Janezu Krstniku. Ta ji je samo pripomoček, da more oni dati telesnost. Salo-mino čustvo za njegovo zmršeno osebo ni ljubezen, temveč prej zahteva, da bi jo ljubil. Njena dvospolnost jo moTa neizogibno voditi do tega, da se v ljubezni vede kakor moški. Kajti moški ču.tj ljubezen v prvi vrst; kot silno poželjanje, da bi bil ljubljen, dočim čuti ženska najiprvo svojo lastno ljubezen, toplj tok, ki se pretaka iz njenega bitja ljubljencu naproti in jo žene k njemu Potrebo po tem, da bi bila ljubljena, čuti le kot posledico v drug; vt-sti. Normalna ženska, tega ne pozabimo, je nasprotje zveri, ki se vrže na plen; je plen, ki se sam meče k zveri. Saioma, ki ne ljubi Janeza Krstnika, potrebuje njegove ljubezni, Be mora polastiti njegove osebe, in v služb; svojega moškega poželjenja razvija vso nezadržnoat, s katero nastopa moški, da vsili okolici svojo voljo Vidite zakaj nosi ta ženska odrezano glavo v svojih dolgih mramornih prstih, v katerih drže druge lilijo. To Je njen dragoceni plen. Z ritmičnim korakom, s plavajočim telesom, z vranje hebrejskim obličjem, tako gre skozi legendo in nad otrplo glavo 8 steklenimi očmi se zvija njena duša, ropa željno kakor sokol ali jastreb ... A to je preveč zamotan« in dolgovezna zgodba, da bi jo mogel pripovedovati tn, ta zgodba o tragičnem flirtn med Salomo. princeso, in Janezom Krstnikom, intelektualcem. Jezusova cerkev v Betlehemu iz katere bodo letos za božič prenašali po radiu bogoslužje Arheologija po sledovih svetopisemskih zgodb Pred kratkim so poročali iz Betlehema. da se ie arheologom posrečilo najti prave jaslice, v katerih je ležal novorojeni Jezus. Našli so jih med razvalinami stare ce-rkve Kristusovega rojstva, ki izvira iz časa cesarja Konstantina Velikega, in sicer v skrili kripti, v kateri menijo, da je bila prava votlina, v kateri se }e Kristus rodil. Tudi sicer so arheologi v zadnjih letih odkrili marsikatero zanimivost, ki se zlaga 9 tem ali onim ozirom v svetem pismu. Posebno znana so izkopavanja slovitega angleškega arheologa Leonarda Woolleva, ki se vršijo že skoraj desetletje v Uru Kaldejskem. rojstnem kraju Abrahama. Ta čas 9e vršilo posebno vneta izkopavanja v Sirski puščavi in na raznih mestih Palestine. Rezultati še niso znani, ker se bodo pokazali šele v marcu, ko bodo raziskovalci pregledovali najdeno gradivo, vendar pa vemo že danes, da so med drugim odkrili hišo. v kateri je filiste^-ska krasotica Delila uropala močnemu Samsonu kodre in moč Med razvalinami te bi^e s»o našli tudi kip boginje ljubezni Astarv\ ki ie Delila mo!ila k njej. da bi ji priskrbela močnega ljubimca. Dobila je še prav močnega. sploh tistega, ki se je ponašal v tist!h časih, da je najmočnejši človek na svetu. Delilina hiša je stala, kakor znano, v starem kanaanskem mestu Ret-šemešu, 40 Km zapadno od Jeruzalema. Med drugimi novet-šimi arheološkimi deli je omeniti tudi izkopavanja prof Garstanga na kraju, kjer je stal stari Jeriho. A tudi izven Palestine stič^jo za sledovi svetopisemskih dogodkov. Tako j.e menil mladi potovalee Frank Havter, da je v Abesiniji našel pravljične zakladnice kraljice iz Sabe. a v mogočnih razvalinah mesta Cimbabve v Južni Rodeziii skušajo identificirati s Salomonovimi rudniki. Ljubezen v o Že več mesecev se bavi francoska javnost z nagradnim vprašanjem: »Ali morajo biti ženske lepe, da j h ljubimo?« Na to vprašanje je odgovorilo že tisoče velikih in manjših veličin iz javnega življenja in odgovori si tako ugovarjajo, da bi b la zmešnjava še večja nego kdaj prej, če bi si neki pariški list ne domislil, spraviti vse te odgovore v statistično obliko. Pred vsem se ugotavlja, da se večina odgovorov ne bavi samo z žensko lepoto kot lastnostjo, ki mika zaljubljeni moški svet, temveč da polaga važnost tudi na četvero drugih lastnosti, ki so sex appeal, kokete-rija, inteligenca in silna dobrota. Nikakor pa ni potrebno, da bi ženska imela vse te lastnosti skupaj. Leta imajo na določeno mešanico teh lastnosti svoj veliki vpliv. Tako nam zadostuje pri 16-letnih 80 odstotkov lepote in 20 odstotkov koketerije, formula za 201etno žensko vsebuje že 10 odstotkov sex appeaia, za 251etno že 15 odstotkov inteligence, tako da vsebuje poleg te 60 odstotkov lepote, 10 odstotkov sex appeaia in 15 odstotkov koketerije. Od 30 letne ženske zahtevajo moški že 10 % srčne dobrote. Zakaj baš 10 odstotkov in za_ kaj šele pri 301etni ženski in s kakšnim ljubezenskim alkoholometrom merijo vse te odstotke — tega nam Francozi ne povedo. Brezžične zdravniške konzultacije Angleški ladijski zdravnik in kirurg dr. Harris poroča v neki razpravi o zanimivih primerih zdravniških konzultacij na daljavo s pomočjo radija. V splošnem velja pravilo, da mora zdravnik pacienta videti, če mu nai pomaga, a oo izjemni primeri, ki se morajo zgoditi tem bolj, ker so dane9 že mnoge ladje opremlie-ne z brezžično telegrafsko napravo, veliko manj pa jib je, ki imajo svojega zdravnika Tako eo parniku, na katerem se je vozil c?r Harris, sredi Atlantika sporočili, da je nekemu kuriaču odtrgalo roko, in eo prosili za zdravniško pomoč. Nekoliko ur pozneje je bil Harris že na tem parniku in ie poskrbel, da se ni kurjaču štrcelj inficiraL V vseh primerih pa ne gre. tako razmert*-ma lahko. Tako eo na Harrisovem parniku prejeli nekoč brezžično brzojavko, da je na majhnem tovornem parniku. ki je plul tz Srednie Amerike v Evropo in ie bil oddalfen 60 milj, neki mladi človek težko bolan. Vsako popoM ne ima težko vročico, bljuva. v lodcu ga boli itd Pred desetimi leti je bil operiran na slepiču. Vreme ie bilo močno viharno in tako Harris pri najboljši volji ni mogel do manjšega parnika. Ker mu ni bilo jasno, da-li gre za primer, ki spada v kirurgijo ali v internistično stroko, je zahteval najpodrobneiše podatke o bolnikovem stantu in način, kako ga zdravijo lz teh podrobnih podatkov pa tudi ni razvidel ničerar. kajti lahko bi šlo za želodčno oteklino, za posledico operaciie na slepiču pred desetimi lett. Božič — dati dela v Rusiji Komisar za javna dela v Rusiji je odredil. da se za božične praske cHe 25 ;n 26 decembra ne sme počivati. V R-Jsfji Kodo moraK te dva dtneva vsi na delo. Delavci, ki bi izostali, bodo brez na dal i« njega odpuščeni. Namestu pramovania bodo mo-ali delavci ta dm 7-večer poslušati predavanje o marksizmu in Ijeni-ni7Hnu- Utrinki če moški pravi: »Sem v najboljših letih,« tedaj so dobra leta gotovo že za njim. ★ Hladnost soljudi ti lahko povzroči trajen nahod. ★ Ne zahtevaj od vseh ljudft, da se otajajo pred teboj. Lahko te razočarajo kakor sneg, ki je v otajanem stanju nečist in grd. ★ Pamet Je plemenitejša sestra zvitosti. ★ ZagTenjenost zaradi nedostatkov soljudi je dokaz lastne šibkosti, da bd mogel preko njih. ★ Z brezznačajnostjo drugih ljudi se večina ljudi tika, z močno značajnostjo pa vika. ★ Bodi zvest in resničen kakor zvon. Naj si vleče za vrv še takšen lopov, zvon poje le svojo potem. * Umetnik ljubi svojo umetnost Diletant pa z umetnostjo ljubimka. za malarijo ali kakšno drugo infekcijsko bolezen. Slučajno je bil na njegovi ladji nek! znani kirurg, s katerim f=ta imela dolgo konferenco, a tudi brez stvarnega uspeha. Kirurg je bil seveda za operacijski postopek. Za vsak slučaj je Harris brzojavil, nai dado bolniku vroče obkladke in kinina. Drug dan je zvedel, da gre bolniku, ki je delal kapitanu velike skrbi, že bolje. Nekoliko tednov pozneje pa je doznal. da eo se na brezžične brzojavke tega parnika oglašali zdravniki z večjih pa mikov od vsepovsod in vsak ]0 imel drugačno mnenje o bolezni in načinu zdravljenja. Zdravniku je pač težko presoditi dejanski stan. če nima bolnika pred seboj. Brezžična telegrafiia v tej obliki torej ne more biti bogve kako koristna. ^ Morda pa se bo njena vrednosi dvignila, če io bodo nekoč združili z izpopolnjeno televizijo. ANEKDOTA Na velikem zborovanju v K remi ju je vstal odposlanec nekega Kolhoza in dejal: »Sodrug predsednik, vse govore sem dobro razumel, samo besede »boljševiški tempo«, ki so jo rab li tolikokrat, nisem razumel.« Predsednik pokaže skozi okno na dve veliki novi poslopji: »Kaj se U zdi, kako dolgo smo gradili ti dve poslopji?« — »Nu, tako dve leti.« — »Ne, zgradili smo ju ▼ pol leta in ts pospešek je baš naš boljševiški tempo.« Odposlanec se je vrnil domov in je re-feriral o zborovanju v Moskvi. Na koncu so tudi njega vprašali, kaj pomeni beseda »boljševiški tempo«. Pokazal je skozi okno. a pred oknom ni bilo novih palač, temveč samo vaško pokopališče. In je dejal: »Kako dolgo, menite, smo prej rabili, da napolnimo takšno pokopališče'« — »Nu, kakšnih dvajset let.« — »Da, in sedaj ga napolnimo v pol leta — to je baš naš boljševiški tempo. € Vsak dan ena »Oprostite, ali so zdaj spremenili vozni red' Vlak je namreč že odšel.« vDa. zdaj cdhaja bolj zgodaj, prej je odhajal kasneje, pozneje pa bo zopet vozi' bolj zgodaj « Mlbfaei Z6vaco: 225 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Drugi dan, v (petek, so jo ob devetih zjutraj mahnili v zagato, kjer je stala samostanska jetnišnica. Spremljalo jih je kakih petnajst individijev z obešenjaškimi obrazi, prav tistih, ki so »se prejšnji večer tako skrivnostno pomenkovali z njimi. Gringaille je bil z-bral to četo zato, da bi se z naskokom polastil jetnišn-ice. Kakor vidimo, so bili Parižanri že tiste dni prijatelji fcorenitosti v takih rečeh. Vrnimo se k vistezu de PardaiHairu. Ko jo je ufbiral za menihom perfektom Goulardom, ki je bil dejal: »Jutri si moram to nunsko ječo nekoliko natančneje ogledati.« In res je bil drugi dan že pred odprtem mestnih vrat v ufeici Sv. Honorija, da je tam počakal Acquavivovega pomagača. Kakor hitro se je Perfekt Goulard pokazal, jo je ubral Pardaillan za njim an ga ni več spustil izpred oči. Videl ga je, kako je stopil v jetnišnico, iti videl, kako je odšel skozi Pisateljsko ulico. Zdaj je bil prepričan, da se ne moti. Ves dan je z neutrudno potrpežljivo« ijo zasledoval meniha. Perfekt Goulard je imel pota in opravke po vsem mestu, a vsaki-krat se je vrnil v Celadarsko ulico. Zdaj je izginil v Pisateljski ulici in odšel skozi zagato, zdaj je krenil v zagato in Pardaillan ga je šel počakat v Pisateljsko ulico. »No-benega dvoma ni več: tu )e Acguavivovo skrivališče!« Zvest svoji obljubi, si je natančneje ogledal jetnišnico. Hišica, ki se je stiskala zraven nje, kakor da bi se hotela skriti, se mu je še zazdela sumljiva. Pardaillan si jo je še pazljiveje ogledal kakor jetnišnico. Oprezno je povprašal pri sosedih. Povedali so mm, da je hišica prav gotovo zapuščena. Njena vrata se nikoli ne odpro, iin oknice so zmerom zapne. Nihče ni vedel, čigava bi utegnila biti. Pardaillan se je sam pri sebi zadovoljno namuznil: »Jaz pa vem, čigava utegne biti. Accruaviva se skriva v njej, ra to bi se kar zaklel! Zdai bi bilo škoda zapravljati čas in slediti za menihom. Naloga je preprosta: gledati moram, da pridem tudi sam v to hišo. To ni tekco. Težije bo pa priti v hišo tako, da ne plašim tiča, ki ga hočem zalotiti v gnezdu... To je tisto, kar zahteva premisleka.« Pozno je bMo. Pardaillan se je vrnil domov, povečerjal, se zaprl v svojo sobo in jel hoditi sem ter tja, beleč si glavo, kako bi najlaže zaskočil Acquavivo v njegovem brlogu. Ker je bil ves dan z doma, se mu ni zdelo nič čudnega, da se z Jehanom še nista bfh srečala. Videl ga je bfl snoči, ko je odkopaval zaklad, in ni si mogel miška, da bi se mu bilo med tem zgodilo kaj zlega. Po dolgem ugibanju je Pardaillan naposled legel, misleč sa: »Najboljše misli so se še vedno porodile med spanjem. Poča-kajmo do jutri. Zdaj je tako že prepozno.« A drugo jutro Pardaillan še vedno ni imel dobre misli. Vzel je papir, ki ga je bil pobral v ulici Sv. Honorija. nedaleč od ulice Sv. Tomaža, ga skrbno spravil v žep m odšel, rekoč si. »Potjdimo v ječo. Stara resnica je, da se najhitreje naučiš plavanja, če skočiš v vodo.« S takim namenom je dospel v Celadarsko ulico, ki je bila le nekaj korakov od njegove gostilne. Zelo se je zavzel, ko je našel v zagati krdelo divjih ljudi, ki so se molče in v premišljenem redu ukvarjali z dolgim brunom; najbrže so hoteli z njim vlomiti kaka vrata. In nehote je nagrban-čil obrvi; zdelo se mu je, da so ta vrata prav tista, ki vodijo v samostansko jetnišnico. V jetnišnici se ni nič ganilo. »Posadka« najbrže ni slutila ne sovražnikove bližine, ne njegovih nakan. Pardaillan si je jel z bunkami in komolci utirati pot skozi gručo. Divje nnčanje se je oglasilo okoli njega, preteči pogledi so se upirali vanj; že so se dvigale roke, oborožene z dolgimi noži. Vid J je, da bo moral izdreti meč, ako naj pride do ^ilja. Baš je segel oonj. ko je nekdo za vpil: »Gospod de Pardaillan!... Nazaj, ljudje! Umaknite se, pravim!« In Pardaillan je osupel spoznal trojico sinovih prijateljev: Gringailla, Escargassa in Carcagna. »Oh, gospod de Pardaillan.« se je radoval Gringaille, »sam Bog vas je poslal!« »Kakšne čudtie stvari se godijo, prijatelji?« Kot ljudje, ki vedo, da je čas dragocen, so mu hitro m jasno povedali, za kaj gre. Pardaillan jih ie pazljivo poslušal, in nehote ga je izpreletela groza, ko je slišal, da ni sna nikjer. »Samo da ne pridem prepozno!« je zastokal sam pri sebi. A ta prepade,nosit je trajala samo trenutek. Zdaj ni bilo časa za čuvistva ne za očitke. Z odločnostjo, ki se mu ni izneverila v nobeni sstiski, je ukazal: »Pustite to bruno — odveč nam je. Osem mož poide z menoj. Ostali počakajte.« * Neutegoma je odvedel svojih osem ljudi v Pisateljsko ulico. Rekli smo, da je imela hiša še en izhod v# ulico Stare kovnice. Pred vsaka izmed obojih vrat je postavil četvorico svojih ltmdL »(Noter spustite vsakogar,« jim je velel, »ven pa nikogar. Aii razumete?« »Razumemo, gospod plemič. Kdorkoli bi hotel od ••ti. ga ubijemo.« »Nikar!« je vzkliknil Pardaillan. »Ubijati m treba. Ne dajte nikomur, da bi stopil iz hiše. To zadošča.«_ Vnril se je v zagato, postavil sedmorico ljudi, ki so mu še ostali, pred jetniSnioo in skrivnostno hišo in jim dai enako poveljs kakor onim. »Vi trije pa z menoj,« je rekel Gringaillu, bscargassu .n Car-cagnu. Stopil je k vratom in potrkal natanko tako, kakor je trkal Perfekt Goulard. Limca se je odprla. Pardaillan je pokazal papir, ki ga je bil izgubil Saint-Julien. Ključi so zarožljali. Vitez je globoko zasopel. Vse je šlo po sreči, čeprav se je že bal, da mu ne bi izpodletek). »To so moji spremljevalci,« je hladno rekel vratarju, ki se mu je priklonil. Vratar je spustil vse štiri v hišo in skrbno zaklenil vrata. Nato je odvedel prišlece h glavnemu ječariu. Sam se je vrnil k vratom, zakaj ostalega mu ni bilo mar. Pardaillan je iznova pokazal papir. Glavni ječar se mu je takisto spoštljivo priklonil. »Prijatelj,« je rekel Pardaillan, »pred včerajšnjim, to je, ▼ torek, so po nalogu gospe onatinje privedli k vam dve dekleti.« »Da, vaša svetlost.« Pardaillan je pomolčal in nadaljeval počasi, kakor da bi izbiral besede: »Prinesli so tudi mladega človeka — zvezanega — ranjenega — mrtvega — kaj vem?« »Nezavestnega, vaša svetlost. Tudi to je točno.« »Nu, prijatelj,« je z rahlim glasom nadaljeval Pardaillan, »pe-Ijite me k tem mladim ljudem.« »Nemogoče, vaša svetlost,« je kratko odvrnil ječar. Pardaillan je mahoma oledenel. Pomolil je papir ječarju pod nos in vprašal z glasom, ki mu ni bilo moči ugovarjati: »Ali znate brati, ali ne? Povelje gospe opatinje!« »Ah, vaša svetlost, saj se ne upiram povelju gospe opaflinje. Bog ne zadeni! Le to je, da ujetnikov ni več .u! »Prekleto!« »Strela božja!« »Tri sto peklenščkov!« »Nesreča bo!« Ječar je res mislil, da se bo zdaj-zdaj nebo zrušilo na jetnišnico. »Vsekako sta dva že odšla,« je zajecljal. »Samo ena izmed ujetnic je še tukaj.« >Zakaj niste takoj povedali?« je vzrojil Pardaillan. »Odvedite me k njej.« »Takoj, vaša svetlost, takoj.« Vzpela sta se v tretje nadstropje. Ječar je odpahniJ neka vrata ln obrnil ključ. Ko jih je hotel odpreti, ga je Pardaillan zadržal. »Stopite na konec hodnika,« je velel. »Moj razgovor s to jetnico mora ostati tajen.« _ brez Kreme, brez puura samo po VELOUTY de TRI MILIJONE I" PRAVA LEPOTA Ciratis-kasete (proti 2 din aa odpošiljate?) zahtevane «d zastopnika: COSMOi HEM IA. JKagreb, Sin i č i k I a sova ulica štev. 23 Nadomešča kremo in puder, a se ae masti in ne maže obleke. i3D[xx:iiinGnDon!=imanniioiEnnonoog □ Vesele božične praznike ln srečno □ novo leto 1933 želi trgovina 0 □□□□□□□□□mmuuelOJtJLOJLiumuDa Vesele božične praznike ln srečno novo leto 1933 želi cenj. strankam .F IRC n Kranj rT 14949 - TimnconrnnuutJLD^nonononiioni ZAKAJ SEM VEDNO SAMA? Nič več ni rumenkastih In počrnelih zob — to je danes lahko dosegljivo. Lepoti nič tako ne škoduje kot grdi zobje. Toda Vi imate lahko zobe bleščeče bele, ako vzamete samo en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetkici dvakrat na dan. V treh dneh bodo postali Vaši zobje za tri stopinje bolj beli. mm KOLYNOS ozdravi usta, obeli zobe, očisti dih. KOLY*§0S antiseptično sredstvo. !»jSi(i««n<\i8* m nego*«. b> So sfirtun«« t*dosM»je. ČitaHe tedensko revijo »ŽIVUFN W m SVET« modni atelje GENTLEMEN" LJUBLJANA 14940 □ □ jExxxxxxoD00DaaDD0D0a0DaaciaDu e turbine avtomat. re....~ «168- " mipoma/rčne hanmonike, | tmibe, saksofoni i t.d. li cenah. Mandoline - iiarrnamke — f3. - ~ ..jpoačm Perje kokošje. p ar Je. gosje in račje, naravna. • _ • strojem SWeno ln čeha.no. dobavlja t *Ql vsaki množini in ^7*'-»' " r- po najnižjih cenah ^ irfir- E. Majda, Čakouec Telefon 59. 60. S, 4. ! » žitna bitka na Goriškem Fašistična vlada deli vsako leto kmetovalcem, ki so pridelali mnogo žita, denarne m druge nagrade. Tako skuša pospeševati pridelovanje žita po vsej državi, ki naj se prej ali slej osvobodi vsakega uvoza. To prizadevanje vlade, ki ga v današnji tako silno »borbeni« 11 a -d i i imenuiejc >žitno bitko*, je v marsikaterih pokrajinah zares doseglo nekaj uspehov. Povečala se je površina zemlje, posejane z. žitom, obdelovanje je postalo intenzivnejše. Vendar pa je treba takoj ugotoviti, da »žitna bitka« ni dosegla onih uspehov, ki bi jih morala, če bi jo presojali po nieni velikopotezni zasnovi in silni propagandi, ki so jo zanjo razvile vse mogoče oblasti in ustanove. V ostalem pa pojav -žitne bitke« ni omejen le na Italijo, marveč poznajo pospeševanje poljedelstva tudi po vseh drugih modernih industrijskih državah. Fašistični režim je izdal v zadnjih letih že težke mil i one za propagando in deloma tudi za nagrade poljedelcem. Prizadejal pa je s tem zlasti malemu človeku tudi veliko krivico. Le veleposestnikom je namreč dejansko omogočeno smotreno obdelovan ie zerolie. S svojim kapitalom si brez težav morejo nabaviti potrebna umetna gnojila, orodje in drago seme. Zaradi tega tudi le oni v prvi vrsti preiema io velike nagrade, s katerimi pi na vse zadnje krijejo večje stroške. Mali posestnik, posebno pa naš kmet v Julijski hraiini, je le v neznatni meri deležen teh ~rlobrotker mu že njegova malenkostna sredstva, če jih sploh še kaj ima, ne dopuščajo, da bi konkuriral z latifundisti iz južne in srednje Italiie. Naš kmet niti od daleč ne pridela toliko žita. da bi s svojim pridelkom kril svoje potrebe. Zaradi tega mora vselej dokunovatl moke in kruha nri trgovcu. Ker pa so cene tem živilom spričo zaščitnih carin zelo visoke in ker mora na drugi strani prodajati pvoie pridelke, kakor krompir, fižol, sadje in druge, pod vsako ceno. trpi pri vsem le še vpliko škodo. Zaradi tega in zaradi vedno večjih davkov, naraščao njegovi dolgovi in obenem njegova gospodarska odvisnost od tujca. Fašistična komedija v Gorici >Žitno bitko«, ki jo organizirajo po jx>krn-Jinah, prirejaio seveda tudi v naših krajih, ]p da je v slovenskih pokrajinah vse bol] skromna, nego drugod. Letos so se delile nagrade in odlikovanja za goriško jjokrajino zadnjo nedeljo v novembru v dvorani goriškega gledališča »Verdi«- Nagrade so dobili vsi oni poljedelci, ki so se odlikovali tako po kakovosti kakor po količini svojega pridelka-Manifestacija sama na sebi je bila organizirana povsem po fašistovsko z največjim pom pom in ropotom in je očividno im°ta predvsem namen, izkazati ljudem, kaj vse je režim storil »dobrega« — za tujerodno ljudstvo. Zbobnali so v Gorico kmete iz vseh krajev na ta način, da so jim nudili brezplačno vožnjo po železnici in z avtobusi. V Gorici se je zbralo nekaj sto ljudi, seveda le takih, ki so vpisani v kmečkih sindikatih, ker so se snteii le ti udeležiti tekmovanja. I'o!eg teh pa ie napolnila dvorano množica fašističnih miličarjev in avangardistov. Tudi iz tolminskih hribov je prišlo v Gorico nekaj kmetov. Bili so iz Zatolmlna, Toljubina, Liubina, Volarjev, Volč. Ciginia, Kozaršč in od drugod. Zastopano je bilo Ko-bariško, Sv. Lucija. Cerkljansko in Kanalsko. Pribiti pa je treba, da so se kmetje odpravili na pol le po sili, ker so jim fašisti grozili z vsem mogočim, če bi se njih pozivu ne odzvali. Slovenski kmetje so prisostvovali goriški komediji popolnoma pasivno, ker so vedeli, da gre v resnici le za to, da se navdušijo za fašizem, ne pa morda za kmetijstvo. Svečanost je otvoril sam goriški prelekt z navdušenim govorom. Sledila so nato razna jjoročiia o žitni bitki« na Goriškem in drugod. o naraščanju žitnega pridelka ter sla-vospevi --zaslužnima fašistovskim hijerar-hom. Preti otvoritvijo so intonirali seveda še državno in fašistično himno. Edina škoda pri vsej ceremoniji je bila menda ta, da večina slovenskih kmetov, ki ne obvladajo italijanščine. ni ničesar razumela in je ostala za vse kričanje in navdušenje docela inditerentnai In če si koga ob koncu proslave, ko si čul vse slavospeve in vse mogoče in nemogoče številke, povprašal, kako prav za prav on sodi o žetvi in letošnjem pridelku, ti je na tihem zaupal, da ni nič res, kar so trobili na zborovanju fašislovski gospodje, da še nikoli ni bilo tako s'abe letine, kakor baš letos, ko sta ria in slabo vreme uničila ves pridelek. Ostalo mu ni drugega ko nekaj krompirja in koruze ?a polento ter nov križev pot k lakomnemu trgovcu. Piškav denar in nekaj vreč gnojil Ob koncu svečanosti je prefekt razdelil nagrade in odlikovanja. Najvišje so seveda prejeli kmetje iz rodovitnejše Furlanije. Nagrade so bile razdebene v tri kategorije. Nagrade prve kategorije so prejeli le večji posestniki. Vse tri nagrade so dobili Italijani. Nagrade druge kategorije so dobili mali posestniki, med njimi tudi dva Slovenca, in sicer A- Mlečnik iz Bazovice (150 lir) in Fran Tomažič iz Vrhpolja (100 lir) Nagrade tretje kategorije, in sicer po tri vreče umetnih gnoiil, so prejeli naslednji slovenski kmetje: Volčič Ivan iz Črnuč. Gruntar Jožef iz Rifem-berga, Podgornik Rudolf iz Podrage. Belot Jožef iz Morskega, Hrast Mirko iz Ciginia, Lipušček Jožef iz Zatolmina, Konieda Ed-mund iz Plave, Govekar Ignac iz Zale. Novak Lojze iz Šebrelj. Faganel Metod iz Vrtojbe, Mozetič Jožef iz Bilj in Zizmond Jakob iz Bukovice. Z razdelitvijo nagrad je bila slovesnost končana in ljudje so se razšli in vrnili na svoje domove. Ceremonije jih niso navdušile, saj vedo, da dejansko nikjer ni nobenega vidnega uspeha in tudi ne izgleda za boljšo bodočnost. Same besede pa lačnega slovenskega kmeta ne bodo nas;tile. Edino korist, ki so jo morda imeli, je bila brezplačna vožnja v Gorico in pa da so v svojem razpoloženju na povratku zapeli — slovenske pesmi. .... . i- Dokler bo fašistični reztm našemu Itudstvu nakladal le nove davke ter ga pridobival s samimi praznimi frazami, puhlimi govori Jn s tremi vrečami gnojil, ne bo imel v naših krajih nikakih uspehov. Naš kmet ne more živeti od samih lepih besed. _ marveč rabi predvsem kruha, kajti prazni želodci ne tulijo od navdušenja. Trst - žensko mesto Trst, decembra. Naj naši gospodarji še toliko govore bj •pišejo o napredovanju Trsta pod fašističnim režimom jim vendar nnhče ne verja-ime, najmanj pa mi Tržačanje sami. ki čudimo na svoji lastni koži ta »napredek«. In a tega TVžačanje nikakor ne zamolču-•jejo. Po javnih lokalih, kjer se zbirajo Iju-•nje iz ;poslovnega sveta, ravno tako pa tudi tamkaj, kjer se shaja delavstvo, da si (privošči svoje borno okrepčilce po trdem delu. če ga ima, se sliši vse drugo, samo ne ibesoda o napredku. In zgodi sc celo, da samim fašistom, najzagrizenejšim, tupatam ■u:de hote ali nehote tudi priznanje, da ■Trst napreduje po — rakovi poti. Taiko je te din i celo sam »11 Popolo di •Trieste«; pod naslovom »Trieste — citti Dogodki za meje »BalilJa« na Goriškem. Fašistične oblasti 9i zlasti v Julijski Krajini med našim ljudstvom prizadevajo, da do skrajnosti izpooolnijo svoje mladinske organizacije, združene v »Balilli«, da bi ra ta način v čim večji meri in čim bolj jx>pol-no poitaliiančili slovensko deco. Vsa mogoča sredstva so jim dobrodošla, da le odtujijo otroka od njegovih staršev, njegovega materinega jezika in porekla Ne zadostuje jim čez 500 državnih in občinskih šol in niti nad 200 azilov zasebnih in javnih ustanov. V goriški pokrajini, kjer je. kakor na Krasu, odpornost našega ljudstva jeklena, so pokrajinske fašistične oblasti šele v zadnjem času z grožnjami in nasilji, pred katerimi niso varni niti sami otroci, dosegle, da so se te organizacije razvile v enaki meri, kakor drugod že lani ali še prej. Kakor kažejo podatki, ki so bili pred kratkim objavljeni, je organizirano v fašističnih mladinskih organizacijah na Goriškem 18.426 otrok, dečkov in deklic. Razdeljeni so tako: Avangardistov je 1372, balil 8272. malih Italijank 8046, mladih Italijank pa 736. Zanimivo je, da je v nasprotju z ostalimi število avangardistov (dečkov od 14. do 18-leta) v zadnjem letu padlo skoraj za sto. Ib naših občin. V poslednjih dneh beleži spet ena občina v Julijski Krajini nov dolg. Podeštat občine Breginj je s pristankom občinskih svetovalcev, ki jih je pred kratkim imenoval prefekt, najel pri občinskem kreditnem zavodu za goriško pokrajino posojilo v znesku nad 65-000 lir. Uprava postojnske občine se prav te dni pogaja s tržaško hranilnico za posojilo, o katerem pa še niso znani nikaki podatki. Uprava občine Vrtenigla v Istri je prodala večje občinsko zemljišče nekemu zasebniku. V Labinju. Pazinu in še nekaterih drugih istrskih občinah so uvedli razne občinske davke in doklade, tako na živino, na zemljišča, trošarino in dohodnino. V precej zadolženi občini Devin-Nabrežina pa so kljub krizi našli sredstva za podporo krajevnemu ženskemu fašiju in celo za do-polavorovsko godbo. Nov političen argument. Kakor znano, izgovarjajo Italijani latinske besede po tako zvanem rimskem načinu. ki ga inteligenca v Julijski Krajini do italijanske okupacije ni rabila. Pa tudi po- zneje je 06tal pnejšnj način izgovarjave v rabi zlasti pri starejših intelektualcih. To ie postalo sedaj za tržaške fašiste nov političen argument. V cerkvi pri Rojanu v Trstu opravlja službo kaplana, čeprav za to ne dobiva nobene plače niti odškodnine, slovenski duhovnik Gaberšoek. Fašisti ga zasledujejo in venomer nadlegujejo- Njegov položaj je toliko težji, ker je za župnika v rojanski fari sin slovenske matere, todfl fašist Jurca, po novem Giorgi. Te dni je tržaški »Pojx>lo« napadel slovenskega kaplana, češ, da še vedno po starem izgovarja latinščino, zaradi česar je še boli »politično sumljiv elemente. Njegova izgovarjava žali ljudstvo in njegova italijanska čustva. Vprašanje je že tako pereče, da je nujno potrebna radikalna rešitev. Tržaškim fašistom je presneto malo mar latinščina gospoda Gaberščka, tem bolj pa on sam, ki jim je od nekdaj, pa čeprav brez vsake lastne krivde, trn v peti, in ga ne mara niti njegov lastni župnik. Poitalijančeni priimki. Te dni je tržaški prefekt spet podpisal celih 209 dekretov o spremembi slovenskih priimkov. Spremenjeni bodo priimki 209 slovenskim ali poitalijančenim družinam. Priimek, ki ga je določil prefekt za družinskega očeta, velja tudi za njegovo ženo in nedorasle otroke- Računati je treba, da so tako poitalijančili priimke 800 osebam. Se pred novim letom nameravajo predložiti prefektu v podpis 40 novih dekretov. Med drugimi 6o bili spremenjeni naslednji priimki: Baje v Bacci, Orkvenik v Cervini, Kretnik v Ceretti. Doljak v Dolia, Gabro-vec v Gabrielli, Jamšek v Ianni, Jevšček v Gessi, Jazbec v Tasso, Lahajner v Ladini, Lužnik v Lussini, Meštrovič v Mestroni, Okretič v Oretti, Zaje v Sai, Volk v Vol-pi itd. Aretacije nabornikov. Karabinjerji so te dni spet aretirali celo vrsto slovenskih fantov, ki bi morali četrtič na nabor, a niso prejeli tozadevnih pozivov. Poleg drugih eo bili aretirani 211etni Mihael Pajutar iz Cerknega. 211etni Maks Leban lz Sv. Lucije pri Tolminu, 231etni Andrej Brus iz Ajdovščine in 221etni Josip Lah iz Gorice. Ogoljufani kmetje. Okrog Kanala je neki italijanski goljuf prizadejal letos slovenskim kmetom Škodo, detle donne« (»Tret — žensko mesto«) objavil članek, ki govori tako jasno o nazadovanju Trsta, kakor se drugače tako red-kokedaj javno sliši v Trstu. »Popolo« objavlja namreč s tržaško ljudsko statistiko in jjravi, da se je 21. aprila '1931. leta med 249.574 tržaškimi prebivalci naštelo 120.234 moških in 129.341 žensk. 'Bilo je torej 9107 žensk več kot pa moških. Ta razfRka pa se je, kakor pravi »Popolo«, ipo novem letu 1932. morala še znatno povečati, ker se je tedaj število vojaštva, ki je tudi všteto v zgornjem številu, znižalo od 10.731 na 6493. (Trst je imel torej 21. aprila 1931. leta samo 238.843 duš civilnega »prebivalstva, skoraj 7000 manj kot pa pred Vojno!) Sedaj bi torej imel Trst samo '115.996 moških in 139.341 žensk torej '13.345 žensk (115%) več kot pa moških. Ta razlika je po »Popolu« vzrok, da se vidi na tržaških ulicah toliko več žen1* kot pa moških, in fašistični list pripominja, da bi si v primeri, če bi se ženskam prignala aktivna m volivna pravica in bi se »vrnili k občinskim volitvam«, ženske mogle priboriti občinski zastop in se pola-titi občinske uprave v Trstu. Zanimivi so vzroki, ki jih navaia »P' polo« za ta tako žalostni poj iv. Vojna je prekomemo kosila med moškimi (za Trst s 97. poFkom to pač ne velja!). Delovna kriza posipešuje izseljevanje moxkih in slu-•žabništvo, ki je večinoma žensko, mora biti številnejše, kot pa je prijavljeno Rodi se več moških kot ženskih otrok, umira pa več ž on sk kot moških, torej ravno nasprotno onemu pojavu. Druga točka je pač najvažnejša, a k tej pripominja »Popolo«, da se kvalificirano delavstvo, ki nima dela ▼ Twfru, seli v Milan, Turin, Genovo, Soezajo. Taranto. pri-seljujejo pa se s Krasa in SoSke doline v Trst ženske kot služkinje. ki se izgubijo po manjših meščanskih družinah. »H Popolo« se tolaži, da je cela vrsta držav, v katerih je število žensk večje od števila moških. Pozabil pa je povedati, da se danes ne selijo iz Trsta varno kvalificirani delavci, temveč v še večji meri nekvalificirani. ravno tako t>a tudi obrtniki, tr--•ovci in pripadniki drugih piridobitnih sk>-iev, ker jim Trat ne nudi več obstanka. Da ob takih razmerah ni pritoka od zunaj, je razumljivo. Stradat pač nihče ne bo hodil ▼ Trst. In to je potem — napredA; ki gre v stotisoče lir. Pred letom dni se je pojavil v Humarjih nad Kanalom in 9e ponudil posestniku Valentinu Humarju. da mu na račun vojne odškodnine sezida pred 17 leti porušeno hišo, češ. da je zastopnik stavbne družbe »Adriatica«. Kmet mu je žare« nasedel in se z njim pogodil za hišo. za katero je celo plačal 75.000 lir. Italijan si je na ta način pridobil zaupanje tudi pri drugih ljudeh v Humarjih, Grebanih in Ni-kavem, ki eo mu znesli 6kupai vse potrebne dokumente, s katerimi je dvignil nekaj sto-tisoč lir vojne odškodnine. Kmetom pa ni izplačal niti lire. marveč je te dni na lepem izginil. Prijavili so ga sicer karabinjerjem. ki so uvedli preiskavo, a doslej niso našli nikakega sledu za goljufom. § P O R T Te&me v korist brezposelnim igračem Na praznik 26. t, m. v ponedeljek Igrišče SK Korotan: Ob 13. Hermes ob 14.30 Svoboda Jadran. Korotan Kamniška skakalnica SK Kamnik je lani z velikodušno podporo t u>sk o-prometnega društva in prijateljev športa ter s požrtvovalnim delom svojih članov zgradi v neposredni bližini mes:a lepo smuesko ska kalmi co. Ze prvo leto sOa se vršili na njej dve medklubski tekmi v snuških skcfcih. Čeprav jc graditelje prehuda z>ma da nis.j mo^jli popolnoma dokončata dela pri izteku, so bili s skakalnico vsi tekmovalci zadovoljni. Med tokmovanjem se je pcka/alo le nekaj malenkostnih nedostaXcov, katerih med gradnjo ni bilo mogoče predvideti. Klubov tehnični referent Fcriio Smuc in načelnik zim-skosportne sekcije Karlo Kumer sta popravila načrt, j>o katerem so se nato v novembru izvršile na skakalnici v&e predlagane ko rde t ure. Dela je vodil Kaito Kumer. Predvsem so se izravnale vse krivine in nagibi po normah, ki jih predpisuje FISA Poglobil se je nalet, p.edveem prehod iz naileta na most, ki je bil prej nekoliko prestrm. Dalje se je popravil nagib mostu, ublažil ostri prehod iz strmine v iztek, ki se je podaljšal v nasprotni hrib. Poleg tega so se napravile 1 m široke stopnice, ki omogočajo teiumovalcem lahek dostop do zaleta. Zgrad;la se je tudi zapora, tako da se bo za teteme pripravljena skakalnica lahko zaprla pred nepoklicanim gosti. Najtežje je bilo vprašanje financiranja teh popravil, ki so stala ekoro 1500 Din k/!jub temu, da so član prihajali na prostovoljni fruihik Ker sta bila sekcija Jn klub brez denarja, so člani sami sprožili idejo, da uprizoTe v korist skaka ln ce gledališko igro. Pri tem moramo poudarjati požrtvovalnost igralcev obeh odrov, ki so že večkrat priskočili klubu na pomoč s kako predstavo in tudi to pot mso odrekli sodelovanja. Poudariti moramo dejstvo, da so pri igri v korist skakalnice obljubili sodelovanje igralci obeh odrov -n da igralci Čitalnice niso mogli sodelovati, ker sta se pač igri vršili istočasno Čitalnica ee iz zadnjega termina pred božičem ni mogla umaknit, ker je že tako predolgo odlašala in prelagala svojo igro. športniki pa se tudi niso mogli, ker po.neje ne bi dobili več dvorane nu razpolago. O kaki namerni konkurenci s te ali one stTa.ro torej ne more biti govora. SK Kamnk nima nobenega namena ne zdaj ne v bodoče da bi uprizarjal igre in delal konkurenco kulturnim društvom, v sili pa je bil vesel predloga člainov in igralcev, da na ta način financira popravilo skaka'mce Takemu požrtvovalnemu stremljenju gianov in prijateljev športa moramo izraziti priznanje. Omogočili so, da se je popravila edina tovrstna športna naprava na teritoriju LZSP. da zdaj odgovarja vsem predpisom priznanih sfcakalnic in da se bodo zato lahko vršile na njej v jam arju tekme za prvenstvo univerze in ljubljanske zimsko-sportn* pod-zveze. Doprinesli so žrtev v korist Kamniku in razvoju zimskega športa pod kani-niškimi planinami in krivično bi bilo ce bi jim zaradi neljubega naklučia podtikali kakršnekoli druge namene. S finančnim uspehom pa sta lahko zadovoljni obe strani, saij sta bili tu in tam dvorani oba dneva razprodani. Zlka- Vsem klubom in igralcem želi LNP vesel Božič rn srečno 1933. Ilirija : Viktorija, prijateljska tekma, ki bi se naj vršila za praznike, je zaradi slabega stanja igrišča odpovedana. MedkluMka nogometna tekma v Celju v korist brezposelnim nogometašem bo na Štefanovo ob 14. r.a Glaziji. podnart se pripravlja na zimsko sezono. 2e lani se je po iniciativi tukajšnje, za zimski šport navdušene mladine zgradila provizorična skakalnica, kjer so mladi in stari na improviziranih tekmah kazali svoje sposobnosti. Ta skakalnica je bila za prvi začetek dObra. Letos pa so napraviti velik korak naprej. Zaprosili so g. inž. Bloudeka iz Ljubljane, strokovnjaka za take stvari, da jim napravi načrt za res pravo, medna rodnim predp som odgovarjajočo skakalnico. G. inž. Bfcoudek se je vabilu radevolje takoj odzval, ter vodil vse priprave. Največja zasluga, da danes stoji v Podnartu krasna skakalnica pa je brezdvomno g.Fistra, posestnika iz Ovsiš pri Podnartu, ki se je ves čas neumorno kljub veliki zaposlenosti pn posestvu žrtvoval. Skakalnica dopušča skoke preko 30 metrov ter leži naravnost idealno, namreč na kraju, kamor pozimi ne posije sonce, a oddaljena je od železniške postaje v Podnartu le 15 minut, tako da bo poset mogoč tudi onim, ki dospejo z vlakom iz oddaljenejših krajev Zimski šport pod Bogatinom. Ob vznožju Bogatina se razprostira obsežna planina Kraj, ki so jo smučarji vedno radi posečali. Mnogim ie ta kraj znan še izza vojnih časov. Na tem delu planine se zdi, kakor da bi bila tu nekdaj trdnjava. Toda daleč naokrog ni tako izbornega terena za smuko, kakor ravno na tej planini- Lepe ture od tu so v Govnaško dolino in k Sedmerim jezerom ali na sedlo Bogatina. Ko je v nižini že kopno, ie na Kraju smuka najboljša. Podružnica SPD v Bohinju bo v pozni spomladi priredila celo tečaje za začetnike-Ob sk planine Kraj je posebno sedaj priporočljiv, eaj je smučarjem na razpolago udobna zimska koča. Od hotela Zlatorog j« na planino tri ure hoda. Koča je preskrbljena z vsem, cene so nizke. Večjega užitka pač ne more imeti smučar nikjer drug}<\ kot v tem bajno lepem planinskem kraju. Smuški tečai SSK Maratona v Rimskem \Telcu. napovedan za 27. t. m., se do prvega snega odpove. Nadaljnja točna obvestila bodo objavljena. Službeno iz OZDS pri LNP. Za tekme v ponedeljek 26. t- m. na igrišču SK Korotana v Ljubljani se delegirata: ob 13. Hermes — Korotan g. Doiinar, ob 14.30 Svoboda — Jadran g. Janoigaj. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Opozarjajo se vsi atleti, da prične redni trening v telovadnici na učiteljišču, ReSi jeva cesta, v torek 27. t. m. ob 19. Redni treningi se vrše odslej v telovadnici redno vsak torek in soboto od 19. do 21. Cross-countrv treningi na igrišču redno vsake sredo ob 15 io nedeljo ob 9.30 dopoldne^ Izjemoma mesto na Božič se vrši na praznik Sv. Štefana ob 9.30. SK Svoboda (Ljubljana). V ponedeSjeSc naj bodo ob 13.30 na igrišu Korotana na Rakovniku: Gorenc, Klopčič. Kobal, Bc*n-celj I. Habicht I., Bogme. Viti, Starman. Podhraški Lave, Bervar, Jeršek, &ušter-šič, Habicht II., Boncelj II. Slovenj graško pismo Slovenjgradec, 23. decembra Tukajšnji živinorejci so sprožili misel, da bi si osnovali zadrugo v svrho lažjega raz-pečavanja živine, ker je glede na današnje nizke cene, ki jih plačujejo mesarji, njihov zaslužek res minimailen. Zadruga namerava zgraditi klavnico in v mestu postaviti stojnico, kjer bi se prodajalo cenejše meso, a zraven bi še kmet dosegel boljšo ceno za živino. Naše mesto je zapustil sodnik g. Joža Pole, ki je bil svoječasno dodeljen zaradi bolezni sodnega pred^ojnika g. Romolda našemu sodišču, a je sedaj premeščen nazaj k okrožnemu sodišču v Celju. G. Pol« sd je v času svojega bivanja med nami pridobil spiošne simpatije. Za januar se nam obeta vrsta prireditev. Razen veselice Olepševalnega društva nas bo tudi posetil a iz Celja gledališka družina pod vodstvom ge. Rajfaove, ki nam namerava na praznik Sv. Treh kraljev prirediti zabaven večer v Sokolskem domu-Upamo tudi, da bo omogočen koncert koroških fantov. Smučarji se bodo, čeprav nI snega, jJbraM na Štefanovo na Pokrovovem posestvu pod romantično Urško goro, kjer bo blagoslovitev Smučarskega, doma, ki ga je zgradil agilm smučarski k>ub i-Oušitanj—Rimski vrelec«. JanUo Kač: GRUMT Svet pa je odmeval kar dalje divje morije. Vsega je bilo nedosta-jalo: iz papirja so tkali obleko, kakor skorja trdo, cokle so nosili hribovci in meščani, kave ni bilo niti za zdravje... 2alosti, krvi, kletev in strahotnih grehov pa povsod na pretek. Na angelsko nedeljo je pisal Janez s češkega, da pride v kratkem z vsem domov zaradi bolezni. Zajokala je Nežika, zavzdihnila mati, ker sta slutili njegovo bolezen. Le Teren ti j ni klonil. »Ne jokajta!« je tolažil ženski. »Zemlja bo ozdravila gospodarja. Vse pozdravi zemlja.« September se je bil že prevegnil na drugo polovico, vročina pa to leto kar ni hotela popustiti. Ze od Petrovega ni bilo izdatnega dežja. Otavo je močno stisnilo, rjavi so ležali na Grajskem travniki, za štiri prste razpokam. Še posiljeni ušivec je bil bolj redek ko druga leta. Krave na paši so obirale vrbove grme kakor koze, hribovci pa so povijali za zimo gabrove vejnike. Krompirja je bilo malo za plugom in še ta je bil droben. Kje bi pa tudi vzel vodo za gomolje, ko je bilo rose komaj za krompirjevko, dokler je ni požgalo sonce. Ves mesec po setvi ni bilo skoraj najti ozelenele repe na njivi in je ječmen komaj pribodel iz zapečenih brazd. Dvakrat so že izpodkopali to poletje Kolenčev vodnjak, ki je bil najboljši na Groblji, a je vendarle dajal komaj za kuho in pijačo vode, pa še ta se je kalila. Na Savinjo so gonili napajat živino od blizu in daleč. Komaj je elezela med napol suhimi kleči mlačna voda in bati se je bilo, da jo živina prepije. Slaba voda je prinesla hude bolezni, da je imela smrt obilno žetev. Dolge ure je zvonilo po vsej dolini žrtvam bede, na zapadu pa so butali topovi noč in dan... Dva dni pred sveto Uršulo se je vrnil Janez od vojakov. Pri Šribarju je stala dolga vrsta voz, naloženih s kostanjevimi poleni Vozniki so malojužinali v senci pred gostilno. O suši, rekvizicijah in vojni je šel pomenek. »Ko ljudje nočejo napraviti konca, bo pa Bog vmes posegel,« je modroval debeli Marine, lesni trgovec, ki so mu rekli Membrana, ker je prodajal pred leti prve gramofone po dolini. »Krompir in koruzo je že Bog zrekviriral. Sedaj ostane le še štokovje za nenasitni erar.c »Misliš, da ga ne bodo pobrali, da ga semeljejo in zmešajo med moko,« mu je pripregel oš tir. »Seveda ga bodo. Na Nemškem že žaganje mešajo med kvas in milo kuhajo iz umrlih soldatov,« je pogrel bajko Marine in jo po-plaknil s krepkim požirkom. »Civilisti bi bili boljšL Vidva s Sribarjem bi dala za vso vas mila«, se je oglasil Janez na te besede. Vsi gosti so planili v smeh in pogledali neznanca, ki je sedel suh kakor trlica pri stranski mizi. »Vraga!« je stopil k njemu oštir in mu dal roko. »Po glasu sem te šele spoznal, Kolenc, po obrazu te nisem. Hudo so te zdelali. Prisedi k nam!« Hrupno so vstajali vozniki in gospodarji ter podajal! roko staremu znancu. Mrtvo je polagal Janez ovelo gosposko belo desnico v njihove zagorele žuljave dlani. »Do kraja so me zbili! Umret so me poslali domov, da ne bodo imeli sitnosti z menoj. Sama kost in koža...« Kašelj ga je prekinil sredi stavka. Ko ga je popustilo, so videli, da ie bil robec, ki ga je odmaknil od ust, krvav. Sočutno sta si trenila Marine in Šribar. »Beži, beži, saj si r Kaj bos obupoval,« so ga hiteli vsi tolažiti. Oštir je poklical hčerko Trezi in ji naročil: »Namočenega prinesi!« in važno pripomnil: »Za zdravilo ga imam. Boš videl, Janez, kako ti potolaži kašelj.« Tako dobro je delo troje šilcev Kolencu, da je vidno oživel, ko so mu pripovedovali, kako dobro gospodarita doma ženski. »Simna je škoda.« se je zresnil Janez. »Petdeset let je bil pri hiši kakor domač. Preudaren je bil.« »Saj ima dobrega naslednika Terentija, ki ga je v kratkih mesecih vzljubil kakor svojega sina. To je delavec, da mu ga ni enakega v dolini,« je hvalil Rusa odkrito Smodej s Trapeč in pristavil Janezu za tolažbo: »Tudi mene je hudo zadelo. V treh tednih sem bil ob oba otroka, saj si čul.« »Čul, seveda sem čul!« je pritrdil Kolenc. »Še meni se je užalilo, ko sem sredi mrliškega smradu bral o njuni smrti.« »Pa si bil ves čas notri,« je povzel besedo Smodej. »Drugi gospodarji so že po dve leti oproščeni, tebe pa še pogledat ni bilo.« »Saj bi bil tudi jaz prišel, da ni bilo narednika Posarta, Jelovni-kovega komija, ki je vtepel Nemcem, stotniku Mihorlu, šulferajn-skemu učitelju, in zdravnikom, da sem puntar kakor moj oče, ki je zmetal na Petrovo leta 1914. nemškutarje iz Zadnikovega vrta, ko so blatili Srbe. Ta me je držal na fronti in me gonil na izvidne straže, dokler ni obvisel sam na žični oviri po ponesrečenem napadu med nami in Italijani, da je bil kakor rešeto prestreljen, ko smo ga čez dva dni sneli Sedaj sem prišel tudi jaz do besede, toda bilo je že prepozno.« »Kaj bo prepozno! Sedaj počeli jo, če hočejo, zdravniki tako bolezen, da so pljuča boljša kakor pred. Jerača poglej poleg sebe! Kot zrela tepka je bil že mehek v prsih in že so mu prižigali mrtvaško svečo. Pa ga danes poglej,« se je prepričevalno razvnemal Marine. »Jo, io.« je pritrjeval Gustl Jerač, »ko bi zdravnika ne bilo. bi pa že podpiral z nosom zemljo. Veš, Janez, pa hrana, hrana! Jo, jo.« Nekaj je pomagalo omotno žganje, nekaj pa je pripomogla živa beseda, tako da je laže stopal Kolenc proti domu. Večer je žs legal na gmajno, ki je ležala tiha ob napol izsušeni Savinji, smrdeči po žabjem okraku. Z mosta je Janez po osem in dvajsetih mesecih spet objel svoj rojstni kraj. »Večerjo kuhajo,« je pomislil, ko je videl siv snop dima, ki se je leno dvigal iz domačega dimnika. »Katera le kuha? Menda mati, ko so za zunanje delo preobilni. Mlečna kaša bo in krompir v oblicah. Kakor včasih stoji na pragu Zadnikov gospod s ščipalnikom na nosu in gleda, kdo pride Njega je tudi udarila vojna. Milča, mojega vrstnika, je izgubil. Dober fant je bil in gosli je igraj...« Iz zgodovine Kmetijske družbe Kakor smo že poročali, bo 29. t. m. občni zbor Kmetijske družbe. Na dnevnem redu je preosnova družbe, ki je sedaj v pravnem oziru društvo, v mnogo stabilnejšo zadrugo. Ob tej priliki bodo či-tatelje gotovo zanimali naslednji podatki iz zgodovine te naše najstarejše in najpomembnejše kmetijske ustanove. V naši domovini ni najti ustamove, M bi m mogla 'izkazati s talko sijajno proSoatjo to važao pomembnostjo za ves naš napredek, posebno pa za proapeh našega kmetijskega gospodarstva, kakor se more izkazati Kmetijska družba s svoj&m 165-letoiim obstojem. Kmetijska dru-Sba je M-ia ta mora ostati torišče, kjer se bodo dajali pravci splošnemu naf»r€c«k?u kmetijskega gospodairstiva. Že oče našega kmertijlatva, pokojni dr. Janez Blerlweis in najpomembnejši tajnik družbe, je v svodih »Zgodovinskih črticah Kmetijislke družbe na Kranjcem od L 1767 do konca 1. 1867« ovelkovečl delovanje Kmetijske družbe v tej stoletni dobi. Kmetijska družba se je prav za orav porodna iz tedanje »Akademije delavnih mož« (aeademia operoeorum), ki je bfl a ustanovljena 1. 1693 v Ljubljani. V tem društvu so se sešli učena možje tedanjega Časa z latinsko pisanmi pravili in z namenom pospeševati znanstvo. domorodincet, jezikoslovje itd., posnemajoč prdnoet čebel. enakost, požrtvovalnost in delavnost za skupnost m obči blagor. Zal je to društvo zaradi zavisti in sporov med članstvom prenehalo delovati 1. 1725. šele leta 1767. se je po odredbi cesarice Marije Terezije obnovilo pod imenom »Društvo za kmetijstvo m koristne umetnosti na Kranjskem*. V društvu so se poleg redBdh še živečih članov prejšnje akademije zbrali razni učenjaki in praktični kmetovalci stično kakor v v.jeh drugih kronovinah bivše Avstrije, da si z zidmferami močmi prizadevajo izboljšati pred vsem kmetijsko gospodarstvo. Na čelu teh društev so b S ugledni plemena taS in znanstven/ki, ki so s teoretičnim poukom in praktičnim vzgledom skušali izboljšati kmatijflkio gospodarstvo. Družben ki so se zbiraM v Ljubljani na mesečna zborovanja izrabili so vsako priliko ob velikih lj.'Mjan?ik% sejmih, da so se shajali na posvete ali občne zfoore. Nad 20 let je dsm3t,vo izredno m?iriry.vw delovalo in storF.o mnogo koristnega za napredek kmetijstva in obče naže kulture. Med najmarljivejšimi člani so bili: Blaž Kumerdej, Jurij Japelj. grof Bdling. baron Gusič. Anton Linhairt, grof Auer-sperg. Jožef Brigldo itd. Važno mesto zavzemajo tudi člani: Francoz Baltasar Ha_ cquet. pozneje Giel in Muhlbacher, oba jezuita, ki sta bila tudi tajnika. Organiziralo se je potovanje po deželi ter preiskavalo Svailstvo, rasel nstrvo in rudmdnsibvo, poučevalo ljudstvo v raznih panogah. Izdajali so se razni spisi in knjige, ki imajo zgodovinsko vrednost Med tem časom je društvo ustanovilo prvo kmetijsko šolo, kamor so se hodili učit modroslovc; in bo-goslovci, dalje o bitno šolo, pričelo se je osuševanje Ljubljanskega barja, uvedel se je krompir za sajenje, vpeljaK detelja in lucerna ter razdeljevale številne podpore najboljšim živinorejcem. L. 1787. je društvo zopet prenehalo delovati pred vsem zato. ker ga vlada ni hotela več podpirati. Po vladni oareclbi je morala družba vse knj ge in učila izbočiti Uce»Lni knjižnici, kjer se še danes nahajajo. ostalo ji je nekaj poljedelskih strojev in orodja, šele leta 1804. se je društvo zopet obnov lo kot »Poljedelsko društvo dietnih stanov na Kranjskem«. Tudi to je delalo le par let, ker je prišla kmalu francoska vojna.. Na odredbo oku-paci-jsk;h oblasti pa je bil v Ljubljani ustanovljen botanični vrt; v ta namen je odstopilo društvo nad 1400 kvadratnih sež-niev sveta in to brezplačno. L. 1821. se je >Poijedeisko društvo« obnovilo kot »C. kr. kmetijska družba kranjska«. Od te dobe je društvo vedno delovalo za piospeh našega kmetijskega gospodarstva. že naslednje leto je družiba začela izdajati svoj letopis, ki se je polagoma prekrstil v »Poročilo c. kr. kmetijske družba kranjske«. Nakupila je potrebne učne knjiige in razne gospodarske spise. L. 1823. je v ljubljanskem predmestju na Spodnjih Poljanah kupila za 5000 goldinarjev pristavo, ki je merila nad 5 oralov in ki se je prodala šele lansko leto "oanski upravi za štiri in pol milijona dinarjev. Tu se je osnovala prva drevesnica za sadno drevje in murve, kakor tudi poskusno polje. Ljubljanski škof Avguštin Gruber je na občnem zboru 15. oktobra 1. 1821. sprožil misel, d>a se osnuje muzej. Kmetijska družba se je lotila tega dela in postavila osnove današnjemu muzeju v Ljubljani. Družba je ustanovila v tem času tudi žitnico v Ljubljani, v kateri 3e je shajala pšen ca za slabe letine. L 1826. se je osnoval poseben odb°r za osuševanje barja. Družba je kupila primerna močvirnata posestva na Barju in jih pretsabroflla v pjodonosne obrate: Karolinška pristava Ilovica (25 oralov zemljišča) »FrancOva pristava«. Kmetijska družiba je dalje ustanovila že 1. 1825 »Vzajemno pogorePsko zavarovalnico«. L. 1853. -e žal ta zavarovalnica propadla, ker je m hotefla prevzeti oblast v svojo upravo. Ko je bil 1. 1842. izvoljen za tajnika dr. Janez Bleiweis, se je postavila družba na slovensko narodno pod'ago. Družba je izdala 1843 prvi strokovni časopis »Kmetijske in rokodelske novice«, v revolucionarni dobi 1. 1848. se je pri družbi zbiraio vse, kar je narodno čutilo. Tri leta pozneje je ustanovila družiba podkovsko ln žlvinozdravniško š°lo na po. Ijanah; istočasno tudi triletno kmet|jsko Solo z enoletnim teoretičnim in dvoletnim praktčnim poukom na graščinah v Preddvora, na Bogenšperku, v Dragkovicah in Mokreci. Ker je pa tedanja oblast ukinila podpore za učence, je morala družiba kmalu opustiti kmetijsko šolo. Tudi v tej dobe je izredno pospeševala zlasti živinorejo, vi-norejo. sadjarstvo, čebelarstvo, prašičerejo itd. Izdala je več gospodarskih knjig že 1. 1843. (»Vinoreja«, »Kmetijska kemija«, oboje je spisal župnik Vrtovec. »Občna posvetovalnica«, nemški »Gospodarski koledar« itd.). 2e 1 1836 je spisal žunnik Jnrl.i JOnke j« posloven'ta. v »Kranjski čebel ar- č«8c«. L. 1804. je tadafla tedaj srv43ajngtvo v lepem rasrroju, je tudi to panogo podpirale z vso vnemo. Svoj^n Stevilrrim članom je razdeljevala sadna drevesca to nmurvtae sadike. Na nrfemo vjjpotffvdo je izdate de?e!na v*ada odretfbe o pirrMlnnm zatiran »n sadnih ^o^JJvcev in o varstvu kori^tnrfh ptic. VečGnrat si je dna?fba pr'zsdenralla, da bi se raa??eMi občinski m-S^nki. ki so zavzemali tedai veffksn^ke prostore, a so bfR sfls.bo torabUjenl. 7. Trunc^rmi sn'«fl v »Novi-eato« te v »Pratakd« je vzipocSbujeila člane k mm*m gtmmammu te k . Leta 1846. je ▼ L&MJaat prtredUa rattko sadno raastavo. 2e L 1860. rf Je družba prizadevala pospeševati b raantosl sredstvi pogozdovanje Krasa, posebno ▼ postojnskem to vipavskem okraju- Tedaj ao se ukvarjati s to zadevo najzašliržnejSJ možje. Družba se Je udeležila tudi raanffli svetovnih razstav to je na Dunaju 1957. dobila več odlikovanj. L 1851. to 1862. se je udeležila svetovne razstave v Londonu, v Parizu pa 1. 1855. Ln 1867. Tu je raastavfla posebno pridelke x Ljtibftjaaakeg-a močvirja ter je bila za to odSfkovana. Vplivala Je tudi na vlado, da je iapremeniJa mlinarsM red, zakon o po!"Jakam čuvajstvu itd. Končno je izdala nasvet kako naj se preustroj ribarski red, da bo odgovarjal svojemu pravemu namenu; posvarila je tudi v mnog h spisih oblasti, naj zaprečijo prehudo iroekavanje gozdov itd. itd Predaleč bi nas vedlo, ako bi hoteli še mnogo drugega navesti, kar je storila Kimetifjistea družba za procvSt nagega kulturnega to gospodarskega življenja. Naši starejSi član: se bodo gotovo spomkriali tudi delovanja bfvšega tajnika Gn»tava Pirca. k3 je 1. 1884 pričel izdajati kot naslednika »Novic« svoiega »Kmetova^a«. ki izhaia še danes. Po prevratu 1. 1919. je Kme*frNka družba odstopila na.rodn1 vladi svoje prostore kjer se ie nastani"o po-verien^štvo za kmetijstvo. Dedovanje drm!^>e v zadnjih letih je vsem dobro v srpominn. b Božični in novoletni foidravl vseh krajev Jugoslavije jih pošiljajo „ Jutro vi" čatateip svojim znankam In znancem Zvoroik- Podnarednik Cdrii Koprvec, Ljnbljana; kapiarji: Cene Snoj, Ježica; Tomaž Štefančii, Vrlirilia, Klobučar Fraic, Novo mesto; Kelenc Jože, Sv. Marjeta, Kumer Jože, Sloveneka Bistrica, Jane/. Mahov«, Sv. Urban pri Ptuju; Janez Fider-šek, Ptujtia gora; redovi: Cajhen Maks, GospeCfci Franc, Dol pri Ljubljani; Jože UAančič, Toplice pri Novem mestu; Bi-šoak Marjan, Zalog; Jože Brodok, Šmarje; Klemenčič Jože, D M. Polje; Možina Franc, Ljubljana; Fiiip Kovač, Črnuče; Fran BuTja, Kamnik; Filip Fudra, Celje; Ivan Derganc, Novo mesto; Mirko Štefan, Selo pri Ptuju; Geza Pavel, Murska Sobota; Maks Raušel, Sv. Lovrenc pri Ptuju. Bihaf. Podnarednik Štefan Bizjak. Creš-n jeva c pri Slov. Bistrici, Josin Bučar, Šmartno pn Cerkljah; Matevž Marteiak, Puštal pri škof ji Loki; Bda Alojz, Zapo-ge; šejpic Franc, Trebnje; Henrik Mlakar, Čatež; Ignac Sotlar, Razborje; Ivan Fili» pnč, Prapreče prj ž^užembeirku; Ponikvar Adolf, Mirna. Banja Luka. Josip Vidmar, Alojiz Les-fcovec, Fran jo Anarejašič, Franc Pla;ščaj-ner, Franc Lužar, Ivan Grmefc. Anton Logar to Jože Ambrož, vsi v žandannerijski §oii. Novi Sad. Studentje-vojaki: Bahar Janez, Banovec Rajko, Ljubljana; Bradač Viktor, Prohosta; Ceikvenik Franc, Ljubljana: De Costa Anton, Zabukovica; Do« lene Boris, Novo mesto; Fatur Vilko, Maribor; G.ostenčnik Fmgelibert, Guštanj; Je-ricijo Riko. Novo mesto; Kariž Hilarij, Ljubljana; Koleno Viktor. Št. Lovrenc; Kol-sek Radmovaru Marenberg. Kopač Franc, Moravče; Kraigher Vito, Ljubljana; Kun-stalj Vilko, Gorje; Kukovec Vekoslav. Ce> iie; Moelo Pavel. Rimske Toplice; Pečov« nik Mopmir, Maribor; Peuko Tone, Maribor; Plesničar Stojan. Ljubljana; PodgoT-nik Dom in k. Banja Luka: PodCesek Jože, Murska Sobota; Simčrč Marjan, Lavrica; Sajne Ferdinand, Maribor; Sku3(j Edvard, Velike Lašče; Tsohare Valter, Maribor; Vebe Dimitrije, Novo mesto; Zorko Anton, Celje; Zt^psnc Vili, Ljubljana; Bavčer Marjan. Maribor; Bolka Ennest, št. Jurij; Cetinski Leopold, Kočevje; Dolničar Matevž, Slovenska Bistrica; Ferfolja Ermin, Novo mesto; Ferjančič Danilo, Maribor; Gorjanc Kornelij, Ljubljana; Josič Rado, Mislinje; Jug Andro, Maribor; Kacjan Franc, Rajhenburg; Karara Ivo, Pariz; Krajgiher Dušan, Ljubljana, Lenščar Du-šan, Ljubljana; Magdič Pavel, Ljubljana; Mozej Josip, Brezno; Milavec Anton, Planina; Perco Vaker, Muta; Pogačnik Tone, Podnart; Preskar Ivan, Brežice; Puc Igor, Ranzšger Rolf, Ljubljana; Rednak Josip, Velenje; Sohcnidlt Karel, Zidani most: Skok Ferdo, Celja; Še^a Matija, Velke Laš«e; Vučajniik Franc, Dobova; Žagar Josip, Novo mesto, Žirovnik Janez, Bled. Veliki Bežkerek. Iz žandarmerifiske šole: Zupane Franc. Rifnik; Jerina Andrej, Logatec; Močnik Fraac, Ponikve; Zupane Franc, Sv. Rupert; Zupane Vinko, Vogilje; Ogrinc Anton, Kariovica; Vaši Jožef, Sv. Andraž; Skulj Franc. Breže pri Ribnici; Čepi a k Franc, Gornji grad: Wolčina Ivan, Vojnik: Kobal Jakob, Križaj Jožef, Z«-p'ane; Novak Andrej. Logatec; Krive Anton, Sv. Jurij pri Novem mestu; Znidaršič Alojz, Polje; Makar Anton, Novo mesto; Srnko Janez, Zg. Sv. Kungota. Zagreb. Kaplarji: Martin Lenovšek. Re« Sca ob Paki: Fran jo,. Jakob Zolnir, Polzela; Zore, Moravče: redovi: Matko Kalan, Javornik; Gustav Hartman, Vinko Rozman, Anton Kalan, Jesenice; Vinico Mu-herc; Hraše pri Bledu: Ferdo Pretnar, Nasip pri Bledu: Alojz Omejc, Tržič; Jernej Podobnik, Dev. M- v Polju; Pero Urimni-ja, Moravče: Avgust Zamik, Mengeš: Vilko C'bušek, Komenda; Alojiz Slander. št. Pavelj pri PreboMu: Anton CvikU Žalec: Maifcs Kač, Jenko Žnidar. Petovže: Ludvik Gorenjak. Celje: Vinko Leskovšek, Cotje: Franc Mavh, šoStanj: Aloiz Pečar, Sv. Jurij ob j«ž žel.: Mirko Kaj in ar. Rim-Topbce: Železni, Zidani most: A loj« Cenko, Vel. Nedelja- Anton Mahlin. Preval je: 'Stiepan Možeič. Prager^o: Stanlko Horv«t. Ptui- Gregor Pire, VihTe; Adolf C vejico vi č. Dobova. Divalie. Pod oficirji - bidroaviaticarji: Beroik Mvlovan Anton Polde, Kokai!' Ivan, Ja«od;c Stanr»1«v Marčelo Če*metj. Burger Franc, Kmet Rafco. VMigaj Ra^fko. Von-činfl Ra imifid Rebolj Vriko Oražem Anton BrH lik Slavko. Svetič Miro. Oblak Franc, PoVičnik Tvan. Ro'c Ivan. Večič Vlado. LiuMjcna- Bolhar Franc. Zwle Pavlin. KraV Luka Dorp?«tp Cerer Stflne. jav Franc, Ribnica; Kupec Tine, ZagaT Jože, Vaetic Ada.bert, Trbovlje; Božič Marjan, Rucigaj Alojz, Celje; Kalin Viktor, Vela Koura Orthaber Rudolf, Maribor. Jagodic Stane, Brdnk Lojze, Vončina Mundi, Vidigaj Rajko, Kmet Rajko, Oražem Anton. Potočnik Ivan. Černe Vlado, Vičič Janez, Oblak Nace Svetlič Miro, Dekleva Dušan, Pavfcč Hinfco, Justin Fra-njo, Žei^av France, Grat Alojz. Rebolj Vinko, Ljubljana; BoMiar France. Gerbec Ivan, Kralj Luka Cerer Stane, Domžale; Rubin Franc, Vastič Albert. Hrastnik: Šetinc Vlado, Ručigaj Izidor. Jesenice, Vela Konrad, Kal n Matevž. Orthaber Valentin, Pirzič Radivoj, Žagar Franc, Vufc-čevič Žane, Kosi Ivan, Maribor; Božič Marjan: Lesjak Ivan, Ručigaj Lojze. Belič Cene, Arsič Vuik, TrSoveč Luka, Celje Sibenik. Mornarji: Franc Prežereo, Tržič; Avgust Frigidij, Ljubljana; Iva« To-minec, Šv. Jošt; Frj® in enako toplo je v vsej osrednji ji prav tako v severni Rusiji. Da je paradoks S« večji, naj se pove, da je §e najbolj mrak* na ruskem jugu, ob •'^rnam in Kaspiškem morju ter na Ukrajini, ali tudi tod kaše živo srebro kvečjem nekaj stopinj pod ničlo. Od Ukrajine sega področje zmernega mraza v Poljsko in celotno Podnnarje, kjer je prav tako temperatura od 3 do t stopinj pod ničlo, kar je pač ta pred Božič prav pohlevna zima. Vse na okrog pa je še mat no topleje. V&o zapadno Evropo so preplavljali v tem tednu topii vetrovi x Atlanskega oceana, ki prinašajo jesensko topli, a vlažni zrak od skrajnega juga do skrajnega severa p"1 zapadnem delu evropskega kontinent«, xa-vijajo pa čez Skandinavijo ter Baltiško morje proti vzhodu in preplavljajo tudi še domala vso Rusijo. Vse to je seveda učinek barometrske situacije, razporeditve zračnega tlaka; Atlantske despcesij® gospodujoče &e vedno nad evropskim vremenom in sicer one, ki potujejo še po Oceanu od Islandije na severovzhod, kakor tudj one, ki so se že daleč pomaknile na svojem običajnem potu ter se motajo na .predalu čez Belo morje in čez severni Urad proti sibirski obali. Spričo tega more v Evropo samo oceanski zrak, ne pa polarne zračne mase, ki bi mogle prinesti temeljito ohladitev. Mrzlejše vreme imamo v območju aati-tiklone, visokega zračnega tlaka, ki se dr-drži s svojim središčem izredno trdovratno v glavnem nad srednjim P odo® ar jem Toda tudi tu se ne more razviti pravi mraz, ker tudi tu vejejo v višinah vaaj v zapadnem sektorju, kamor spadajo tn® naši kraji topli južni vetrovi Zato je oad gorskimi pokrajinami izredno topio, megla ne sega vi&oko, .po večini le okrog 500 m je pa razprostrta silno na široko po Srednji Evropi. Vremenske postaje na gorah r Alpah poročajo o naravnost rekorda! toploti, ki vlada r jasnih višavah; tn Je celo v nočeh nekaj stopinj nad ničlo, ceio na vrhovih, ki merijo 2000 in še čez. Očitno je. da zato nI vzroka samo v »olnčnj pripeki, marveč v neprestanem dotoku izredno toplega zraka od juga. Ali v&e to nas ie preveč spominja kmečkega pregovora: »O Božiču za steno, o Veliki noči za pečjo.« Smučarji bi aeveda želeli to pravilo realizirati, kar takoj, pa jim barometrska situacija za enkrat ne obeta izpolnitve. Tolažijo ee lahko z izkušnjo, da se ravno vremenske situacije prav hitro spreminjajo, enim aa slabše, drugim na botiše. OTROCI, čltajte pri godbe Hvale, Id so odšle zdoma v svet ln si pripovedovale pravljice o bedasti ženi, zakaj renči pes na mačko ta zakaj pokončava mačka miši, kako sta mačka in miška skupno gospodarili, o lepem Martinu in njegovi ženi Mani, ta o roparjih, Id so prebivali globoko v *ozdu in si pripo- m GeriTH* lva.n Kamnik- Rufioa"' Izidor še-nemško knjiži«/ o čebelarstvu; 1. 1844. se t tinc Vlado, Jesenice; Grobier Viktor, Žer« vedovali prigode o kmeta, o tatovih ta o rvttem sosedo, kako so opeharili puščavnika za kozo, kako so r Raztrganih Rovtah kradli divjačino ta o tistem, ki je delal tajit za tata. „ Knjiga stane saroo Din 20.—, v platno vezana Din S"--—. naroča se pri založbi »ŽENA IN DOM«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. Cenrn mal itn oglasom Ze—ttvm to 4trp*»v»««d« LH* t— enkratna prt- VOfbma ta iirro *d> t* />«» i— G&hM tr^rvtke^m m rtkiamneytp tr,*Cu rn be*«U* />v» /.— Po t-— *« hcjiedo M ur^un«^ *jk1»IM> vm ttgimm *» *n"dat» £»** ruhrikm •Kam pa kmm*. •Autr^iTHPtfm *Knpitnl. »v ne/en«. mPmesre •IjJrttl" mSt+ •cv«n/» orfd>~* «.Str.»j»« .f rrtrr„>»e. •/ n Utmtmct fem. »Žtvah*. U>hrt. tn »L*«- fe» o.«* »T rgnvski potmi f m *Zaslt> trn — t tttsluiek ttriranta. ie «* /Kjfnilt* JCrfnr « o« i«mJ»ča trn Za odgovor 3 Din i; znamhah vsako besedo W pat P* oglastb, « it taraCunafo po Ut* Is- ta besedo M tur očitna enkratne pristu/blna Lhn J.— W titro tU ta dafnnfr oslutt u^lttm njuialne\ia značata se računa/9 po VJ IX« vnnko t>rXK pat ta besedo. A* 10.—. ir< I f)l" c* hniifrfo (» />in 1 V m prtrfrribtne ta male oglase fm plačati prt predati nantčilm. OT% revna ht> ie vprtx/mH » tusmo obenem t nitmčilnm i Ji T' 'IJij VHII ow1a i«:, na d *'«""» na.«H"va »K na m S Dti (O Iščem šiviljo te j* i» r*i->i.Ti 'V k ••'»•' > a d'ora*re4fW. »!>r*no šolo P->ai»B- majo v.-:«'. 4 * i- k-.nf^-k'- '--'s'taie- s-.oj »ike. ponodb«- »a *«"> i s' r»"-l Za smučar. čev|»e fe «o:t»»;•■»»• :■?<'•-m dobava t*- a — H-okovnjaka Po »J»i*r»« » ljs« >22tc-: Igr 'ca l r»o« lo-T.-rkn »č -T •B ■^■b'-' tr-V" ".i: v.) i Plačilno natakarico Ti p —> - -;»r ■ T » 1. iA';-^® PtMMKlh«- * i n »i*. tanjša »Počit1'*« Posredovalnica PfTiiK. Miklošičeva c W r - f- iu raka*'«. #všk'aj '•* kuhane. vioav i Natakarico 7. (Vf>»">"iC pravVo :»i 5*0 r>iT, k.-i v.-T;*. i I i f m. Po-"v-iti>«i«i» • k ».It-a« iaačk-' >N'a raka M-a tv-74 I Samostojnega mizarra *!»r«imem kot drurabnika te.fj P*"F: ■< X Tli* Vi f ni- Prp4-;»«vt >aA*Trk k^-TrjH-T-ii-i-^.i si!'1 a pvtaiczflib. -nt. r,»r--h'-n sa • na-Sop v. Pf>hTiiV—- r>s .S'frnrrta '.J V*' Pošteno dekle v a-sn k ma X-....' ' 'f TA 'i'-a. r-p-- - —. -n i J. ::H ■ -c oa t- - ' -.o. P<' 'i>.' : ™ »PHdila ;n ian+»i h'-ei'ačno siccvjj;* ia L.nV.a'1«- — ikt »na ffi^ .M»!«vau fl. Nač «>» » a%o>-m vi1-ku »Jsr *< 5Ž388-! Samostojnega vodik) za nresarijo in delikateio *Wf. m*m Za za . ■»{:<• b a-s'a :<">—'.•>.(*«"' O d [* ;; »j fn, .i., jororu. — i>0- iv-d značk" Trgovski pomočnik !\ i o h- Tk^ .i -vnu.r- a. ssh^pvp L»:a >..-;*-a' »k«. 5—70-1 Dekle a ktvHs-pk-TTi 11«-"'»™. č»- f V> -f,, j« p-UCt^TV! - k 3 Vl^n Po- r« jV ia >.1T-3< -Of-ss •pru^-*:««. .V2if»4 1 j Pek. vajenca j v«vk "'b»f> v H raznašalca peciva P=|.-':1. P. * 'c V 3 TVH-ara-Vi.il5i5:t®-1 Elektrotehnika »Ji-vvi'i'3 »r ti j-e ^ h i* ^^ ^ ? rnV^n.f! p-^k^-O ■fc?>>5t-?5k ti :7.t>'* '-t.. ki tr i m P.' rud" rz l - t- -> k a v* ; f t-' y> r M-t^V**-.!. pi^^fn^TiP 7-n.^ijtrSf 2 r ^.v r«« t: in zah-^vk-f^r rv^ t ■ v-.V-o '.'^"PC« m a^-ti o-Meisk Jntra. Frizer k~ ' '*. -a vr-0 .<-. V-k 3- r m-i r .tf-Tr n i kr3 V :>•>-i."-- • .v,-n V-Č."' r,'-A. — P V r»r'*": (V- '•V. *>. i. Pnkro^evalko T^iifti' r-f«) vn T> "7 f'rus ji ; ';-! :!''*h> xa ir '"-ško p»'-r: ' bV j» ,>>p.ri«^T! :» 7. a S^1^. f r "M^r-3 ' '! '"" ; p v b s -(y »i^n-. ^ v.■ f. e^ »v. H- <\ u v <"-■»; - Fat'^- r r*'-v.. M v*? daijt r>*i T*"«'"*?" 05. S^no^o 'jfrn'—i kot ' rr. r -.lii- (iospodična ."."tr iu'/.'^ :a »sHi-f'.^ •-i-iam tt).j- -aču.n. V ;-.yirn- [■"•rrtiM 10/»^ I f- Ti Pf-n i--;H.- na a-ni 4.-i- >.M--5« r«"'! »Stainok šifc: Gospodično h -»nr.T^ . fl .-) -«: ^-'a ---.}-,. .tt-tt.-Tn k '■'<> i.."n. 7.-..1V rrt>'a na Ponn^bf T» . »Ju?r*< »\\stra-'a.-i<. Plačilno natakarico t. l!>.l»y> -Dir; ta -fr^j- Tf;-m r -K>* f>!. ponudb«1 aa pfvdnifnie^. >J-it'-a« ^ C-Hu po4 »IV.b-/ ta^ Bžrk«. .VJiii-1 Vajenca Ho. "S3. v trgovino z ic-fa-.rrr: b m Som va i-7.f':. p.ou4br na af. o-io«!"k »Jut:«« :>-.i znački 7j". 7S-144 Vajenca '.« i.-imsko kf>.aš:v« iijv»j n*. A Pan':n L'iib!;ani trs ŠT^r j-iei'« Uradnika *7,-:>h - a /hA. a rf »-sk ^ w f^ifj n » ^. r. •-rn >- - r^d^rara* ia v+i X.-> - ;T» rr. r ^ H^ «vr: * a F • r i'/ Sv- t fve- fi« ,Vo f- f-k >Jiitr-M ! «•"• ? ** -- >7o■*.*-■ k < S'X ?' -! ".giasri .lod. »Ju O'd »Lažja d-.v«. 52375-1 Tr^ov. pomočn'ka a m?.nu fakn; v -n sa!. oddelek. k4 sna a-a-nž!rat*l tjui" "i Vžbe. 7. :'.n-ankm n fmčč.i- n* —- m-rr. Hrena in "an-ovan V v h!š- . Ponud- b« » tr. trti * —čevaia. v ,-o-*or''-».-trt kn zri itflvki na vs o.Jd. .tn?-«« pod »Ag! en 225«. 52-i76-l Kontoristinjo ? k*. T^ianroji-m nemš6iTK= s?»rp;mMn v trs-ov. ->-arTV» r na dareH. H-a-na in stan-ora <)> t h'5.i.. p«nn4b» z i5- n. r1"* t -v.i' % T«ht«>vki na >7x1 v^a k<-TtwrTia 5i577-l Natakarica k? r-..-. iff'.'' «wio*- "•■T* !«.i»l (V->. p i"-« , M iv£r'3--; .->>k ».lutrs«. 5?4o6 1 Mlajši gospod ki hi posodi! 20.1)00 Dio, .1->.hr tak a T'i:žbf' t»k.arf'>'V •.lika P-ot-' p a-1-: -n .»b-e?rm. Labk« :<• "i-t: v>few knrž->«. P nudbe r«-o -" m na 'k ..Tn-.-a« \»~A »Polna saran-rk .1 *. ! Postrežnico s-i ' ^ dan - ^.. "pr . — )'• -'ib-1 na a>. rj.-!'k v.Ttv*-ta -r značk«"1 a J. .K. ' 7 J -1 2 mizar. pomoč«'ka Tfi h 'Š' Vft -^'i" v-jvTT^ T 7 r- e- r.A^o > Sa ^ a «. ."Co* rti-1 Frizerko k: d-1 a tra.ir-0 :n vr"i-ni»m < SR. v = *,-." f>'*- na n^iie »JtKra« .Frhorka«. 531'..VI Perfektno knharico ?. d-b';rr," TI': 'k'—m P f.i = 'ar:r' kf r {-»rt-k dpc<-nvHr« mf-^i 4 "n 5. '-•siarn.! n«i-df'p.k »Jut-a«. uro na nasior. ki sa Ženski akt-model ak.ad i"!ikar za l-o fviManfrke nr-. Pr^-d (*rav; ti v je t. ^-d "i?. 'm n-o na na?!f>T.' k* sa pov«1 osiastK o3-44 Učenca Tn.f rr. v tr ^ h^.irK1 i»n p •■» v a *v fm v biši. P« Tiud-be n« oj d e* s.J^tra* r^-d šifro g - e . šol e<. 52>7S- 44 Mfzar. vajenca t< tv:TP-o K nnc. Ta n^k a st. 31. 524^9 44 Dekle 1C> 'et, z ljudsko ... !*Mim kv*'>» b i a . \."vv r o^ia^-n^m oddeka »Jutra«. 52-!77 44 Vdova «*<> o- . :-n;-e pri 1 jt e m g-n^H^iu. Por«: rib? T\n •mt'. »Jmvfc rv-d šifro * V«.r 6aa g^-s^Krd; n ja <. tT'4 vfMk* iH^eda .Vi ^»r. !s ta n*rMov» »H -.» sifr«, f« S Din. (21 Dekle etaro 1-«—25 Ipt. ki ««a !crK> n-a*i in likati. pr;d-r-dra^- iti 1-pp^sa vp«it»nja. ki iira i- .-] n knh°. ^ t-^Ti k boliši d-už,'-ni. Naslov poa'^ nddci-ek »J'j?ra«. 5;4ft3-l Žensko !r. m -n^Sa n;s. ra Tv>>.:'rev- f; -i - h. parket-ira nih iri. -- rvj ti S. n«^ 11. n-t. C»'.»'so!eSX! 4prioe»a'.» » rwtn»'n3 im vzo žt-n je r ^oTorn in o1,!avH vnr. b-cat^kffra hi škt^ra ;pr;k« ter Mr ja P ' ; m a refKotKe na -azrKiiaso C"nj ndVe na icaf r>d«i el ei ».T:rra« »34 let«. 3eiOO-J Korespondentinja roi ttina -anvMto^na. i io: coi er.no prakro itn-irna «.iTT<-R!»k"*so. arh-a+irvavk«-sa aem^lten in itaiijan -k^Sa K-z-ka U* **eo«>«r» fiie. Sče namp~*i'eT u vi- t«®neje. Ponudb* n^ rvvi riiin-i-f, ».Ttnra« » OoLti [»d šifro »S.ovi-n.-a, 5fnvtn oddelku ».Infa« 522ft>2 Gospodična i r.V no-s -i^k-". i-n a d :. kv a-' F-k -"i p-akr-o. -1 :1.. ma vešča rt-k p'-3'niik:h dol. 'io? mesto- G*e k At-oko-m. Ponudbe na .-■-V.-. oddelek »Ju-tra« pf,d »r;wabna*. 50300-2 Vrtnar /y]'' p-oti o^k- V.VS-:": r r * a v p-»V>!n času. K-urt-t. Du-va.-ka S4 51611-2 Diplomiran tehnik z v .V .. tk"- arh^tektatre. - rOiibn p-; sravbn.in ]54 no-t-erju Ponudf-e na os . »Raj nameravaš r. menoj?« )e vprašaja. — »Ničesar«, je odvrnil. ^viv-Jk:«^ a' 52^50-2 »Samo pot v prostost mi pokaži.« — »išveeenioa sem v svetišč« --- Solnca«, je odgovorila.. »Planieneči bog te je i?.bnii za svojo last. i fvrscansko deklo Niti jaz te ne morem rešiti, če te najdejo moji ljudie. A rešil si mi išče r 1. f-b-m - ^tr « tižH.. življenje. Poizkusila bom, da gra rešim tudi jaz tebi. T1" ^""V1! ' b» n:< osi odde c-k J.jtra pod »P->J;or>a :o vestna« 5-':i46-? Trgovski pomočnik j>ro«.t. z znanjem slov., brv. -!n n>'m.T.čir.e, J f»«t- P'3 k .«>. :SČe mi^t-o •—T > ^.-"" ' k'!. sk-adišč-n'ka aH v p-Varrei. Ponnd b« na os'. odd''<>k Ja'ra t ""-d »Ka vri a :n zm^inotst«. 52.ii9 2 j Službo majerja . # -1—5 d"iiwT*imt mo.rm« X a .=' or r j oddelku »Jutrac. 52339-2 Trgovski pomočnik vojaščine, r«>rziran t t-s"v;ni m"^anesa basa rešč ATf-n^kcs.a. f«-b"hrv •ai n-ean^-k #*Sa i 'T'k a rm« ~'AH1 ka ver.j*. r«v?Nnvo.]jp ali no^-nč'vka Ponudbe no p>driiž Jutra r r f' m) pod Šifro na »iaižba«. 52o43-2 Gospodična Kl.-ava. močna, ^»dna p-ifl- Skrijem te. čeprav se s tem izneverim svojemu bogu. Pojdi z! w>ftena zmnin* ..V. . ' 1 . . . . . . . * ... . ® _* .. i vr«k'sa deia. let" m«vo menoj! C>orje, če naju zalotijo skupaj: oba naju ubijejo.« Tarzan ji prt samo—.oj je ugovarjal, češ da »e naj nikar ne izpostavlja nevarnosti. Sara si ntm s^sm-dn a Id vdove-n bo izsilil pot v svobodo! A se ni uda!a. Pregovorila ga je. da jej p* ns*\ . . . . , .... . ._ . t »Jutra« >\ar6na«. fasi z njo; ze tako se je morala zdeti njena odsotnost sumljiva 52277.2 Trgovski pomočnik "P |i. u-ib-.. LA (tujino a*i kaj e-- Jo-;f. K o^ač. I>v 1 pri Hrastnik ti. 5-2X^-2 Službo sluge f^1-? s1 «»r»,v,l. k- lahko rao. «>/rl VM1 rvn knv«i,jo. P*>-h.. na i ^r. .>.).] t .-k ,.lTrt-B« [K-ui »Slutb« "is*« 523t«2 Trgovec v^rrircn v ž^i^/nrrr in m*4-šan" n:»•»- - t ►vivi k. 1 l>f Twi o 2T • otjnielfi >J»itra« šifr^ »P0S1 ow>d, a <. 5cJ3.0-2 Starejša gdč. r^h rv^rn. de!, z v./ koi def.tl^t.?vo d1!-na.:eko p-rik^. ? perf»-kt-nim 2?na(M.i*"tn n e. ne i-n d0 'T-rna r.r- b-^lirva-KilV.e T-jkfij pra.k«a"l. t-er ita-ii- i >7,te;.sR i-ur-v. Na*'ov: L. L:ubl sna. Livarska ni. kt. 6. 5i£30-2 Kuharica «»a-a '9 >-;. 7. d<»enn»e-acč-'m hii-ha-^k^nn tečajem že;: * 1. :an-i?arj^«m m.^io p-' d-w>H dr»??i>t. Na« »r os • irn očafeiknt .Iti*-a 53206-2 Kuharica 7. >vH !m: ^vričea-arM. iSPe v m^-rn.;. r"»t«*Tae!ji s H i»lot»o. Gr» tn-ii k o rež-rv.korn. v šoiefcj internat a.'i • u pod-ohoo. — Po-n.ad-f«-' tva podcuišn-i«* Jut-a v C"1 jai snačk" »K u- i»n;a<." 53.S0-2 Mlajša kuharica f/.:; nanio^č-onj« v k p. k .'-m ir.vv^iin hote'« aii r^-f-taT--arajj kot prva kaihspl'3. a .i v T«^.jem hoteau kot drtiga kuhar'ea. KasioT v •■»idolkai »JtMra« v Ljubljani. 52254-2 Prodajalka z d^eleftno prak*o. rofča veeh patvoe. prvo>-rs'.n« manii^B-kt.ti-is.ninja. pridna in tanes-lj-iva. želi «'ušbo na dožeai. Cfmjene dopise na o^r a^T1-! oddele-k »Jutra« :»■*! »Dobre re-feronee«. r*o*ar-ključavničar abvnavent itrojne dolovod Soie. p.=*r. p"Cot. r»rinverno »lu^bo. Na«'av v og"la«n«c o>idi?ik« »Jutra« 3J192-2 Gospodična absolventinja trgo>-»ke iolt s p-akiso. 1 ztnartjfTn »i«v ve^ipč-ine. n^msč-?ne in vn sle^č-*Te. e na^neeče.nje. is-a k'aivir. :»i irre tufl-1 k o-:rt«k«m. ponudb* na ff.rilnižn^o »Jutrac t Celju pod zn^«>ko »^2«. 52'jSS-Ž Boljše dekle vajo:>o a -n-išk. sa in S a. cp-dinjfktja d--!s _ — žel'. ?! urbo bo.ši družini. Narlrtv f«ove osi. oddeiek »Jutra«. 52(06 2 Plačilna natakarica r kave; jo wče • užbo 1 nov;n: ie-vtn. — N»>kt v ocae. odilt-a. xja>tra«. 5.-*:-2 Kuhar 38 le' ftir. vešč :*aI:jan eke ;n nemške kuhin;*. . ik.-Ho — taid? na i -— na j-a je na NV«r »ja' &.1 iclok »Jvra«. 2 Gospodična znaoajn«. zmožna -* T-1 b r ^-.taV-o spada :OČih de". — Or« tndi m h'lšn:ka. N"a i'ov t»ove oc'asnj oddelek »Jutrac. 5252-4-2 K*« iM* a«s«o poa 1 nik*. p:ač> aa »'»ako u-oodo 50 pa/: aa la •anje anskrvm aii za itfno 8 t>» — Kdor »prejema potmvke. pla 4« bt-sero£ provrzkd W potnika s stalno plačo *prejtne tavarovainica Po nudb' o» »jlar^ii ■■ddefek »Juwa« pod »Zavarove n. ja«. 51978-š Rajon, zastopnika za Lj«il>.ano in Maribor i -trri-,: tofeetilna r> dnietnja. Pridni -n re«m. pri k-mfekeijoinarjih ia tr-p,-> v«r.:h daibro vnetja tu re fl ekran«! nai pišejo pod š:fro »proa^erlorervertre.er« rva PuW4e=tos d. d., ia greb, Iliea 9. 5220o-o Potnika mami faktur ne str».ke. s po-ina-rijt-m samo boljših stra>k. itč»-mo. Ponudbe na o£ as. oddel-k »Jutra« pod »podjeten 2tX>«. 5i4i4-5 K.lor fš4e nsluika. plača za vsako b«f<-do 50 par: ta aaslov »!: Iifro 8 Din. — Kdor n a d 1 »aaiajok. pa sa vaako beoeAn 1 Dn. ia dajanj« nAsi-ova a'.i ta »tfro m 5 Din. f3) Absol. mešč. šole vajena vseh del. izučena 2 e* trsoa--ne. želi takojšnjo vatibe. Gre tud: k otrokom. 52401 2 Dekle fta-o 15 let, ki zna neko-k ko k j hi t.; in Svati. t»'u-žbo v matiji drutini. Gre tudi k otrfJsom. Va <='av v jjlaifflem odde'ku »Jutra«. 5.'402-2 Prodajalka 'in-Vnj v trgovini z me. basom, i-ke jiuž.bf>. Ponndbe na ofr Proda'al'Kj«. 3Č3ŠS 2 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem rta d'm. Na jfastjtiD •ddoiku »Jutra«. 5-200 3 Gospodinjski mno-žinski predmeti 1 utna nov<»: laaujih 1«. enorm.no razpečova.iv: predirat. 35'.'« praiv-iz.ja Serijozm t'5'»vsk: w>-tn'k". sprejmejo »Poo«. L>j najska c&sta 36. 52329 3 Zadnii poziv vp^tr. k-1 hočejo e'e en ta- flut'-k! Po Nov-m ne biiaio aikosar vt-č. ; ker jih bo kir.a u dot-ti i prijavljenih. Zi:*> p'š:tt k« . da-nee na nsr- or: »Rapto«. I.jnfcljana. i«.istn: p-'.-i a i it. J 45. 7j» p"'a"vva pri-oi.te 3 Din v znamkah. Soterska šola E. Ceh TvrJ-t« Dnajskal «>*>« S' 36 Datne. pozor! pouk v krojn-m t> ■ai a, m p-ikro;ev:injii !an-t4;lh obek. za dom 'n t»-.k ** vsi pr-k-.vno T-p-ašam učiteljifd rrv-^n.rsa a*.-'*at-ja Roz: M'-i ved." L!iV>-M"-t.n- tre 34 I 'na--:»ro-m.as>'ra*a . Itto.am -e •A.-JA paVk .-> 1. .--ke i-d. ?n!'—n i I »ob' o t« krojj po wl«xni-m-na ue:te':-i-ji. P'|iT!H«r-d >V-č.'etna p™k^a«. 52*Xjo-4 Nemščino ;tj k1 a d f»!. u«~;' }•'<• a. — dvorska uiic-a 1.1, 52291 4 Francais laiiie Pr^} tk«nc a r^pp T.:t«:*v* t* t o Pr*'ir : grn^-nr^^t!0 -J1 a d wv(r' oo«d. Jntra« jou» >Le£OQ$«. 5-^11-4 Kupim Uglii« trg. značaja po 1 Dia be?ed»: da-;anje nasiova a>i u »fro 5 Dm — Osla^ aoeisliH-ea značaja vsa ka beseda 50 liar; z« iaja-nje naslova aii ta iitro pa 3 Din. (7) 100 Din dobi k! »Vljudna in poltena«. 52l>73-2 Gospa nesrečna v zaKonu. p*o si dobrosrčno osebo naj jI pomaga z neka denarla. Gre k dotlč-ni osebi v službo, da b posojilo odslužila: sr' tndl na skupno cospo dlnjstvo. Ponudbe por" »Pomoč rtilna« na ocr1 oddelek »Jutra«. 52473-' Gosr»odie šefi! Mlad trgovski pomoi^nls z večletno Drakso. pr'-ma referencami. oc" bolJ*lh ln večjih f--dk vnef^e ftroVe, ter daljno prak«o k^t vod'* ryv -■tvat^nice ln prfbll?nr 440.000 D!n kamelje. ?e-ti mesto menlatl. oziro--via r-ev^ame po<1—'•»nl-co. D-^'«- na talco »Jutr?* ▼ Peli'.1 nod .Domina, zane« '1iv ln agiien«. 52 JM-' Fotosr. rVVTTar>čn:W rešč d»' f(Vr^s-i W• •j —Ake j>-rd »ifro »D^be-« 52U:-7 Umivalnik t as! e-i 3- crr, kup:na. Ponudbe na ojjia-^n odd^l^k »Jutra« f»>d »O^led-.o«. 5č 447-7 Kupim takoj basajtto »Wer'he:tn«. r«si -»m '.a naflov: C.ep:ni«k Ivan. Celje. S2529 7 j Vsaka b-seda 1 Dn. J ui iajanie -,.a,«l«rra »,"H ] šifre na 5 Din (9^ Radio-aparat '3—Ic-V'!i nove lo brr. 'h-an:en>-S3 kutran — ponndbf na >s'a» •Jutra« (v>d šifro »Ku ku« 5203S ? Prodam Osa« trg. iMč-aja pu { 1 Dio bos«-la; za la j .tanje naslova ali ta iifi« S Din. — Ogla« soe.iainesa jnačaja vsa ka bose.la 5"' par: u da jan j-e naeiov, aii ta šifro p, S Din. f6) j 0<;«si trs značaja :«• 1 DWi b~«»*di; za da »nje nadeva »ji u *:frn 5 Dn. — vsaka Hpw-1a .VI («r: za daianje na*'"»a a'' iifro m 1 Din Kupim knjige <«ksiiB Go-kij- »Foma ro-djejev« (iižla » »Si'» »n-k knfiin-cr v Gor: ej .-ed Tojno); Z^a »Tn tov^-ie« 'morda 'tua kn^-•i kak dru^ ni-s tn Ori-:na'rti nove! Si j ^o.ni1 in Jaeooet nam^') »Mnž Sm^e«. : zš.a » l^eposiovn: knjaž-ateri); Vlad Lertuk »Svo >«!»« 'b"a*u', z? a pred ••oj-teal. Knjige naj bodi, JU »SV. dop-o oft,« liene ia ft-rte Poniidb- i aavdh« fene sa >e.3sn! •ddelek »J'x-a« t»od >fro • Veaava postranska etra-« I Konverz. Leksikon P*eee*# fln'versaj. 6 naklada. levvk 1X7?». 18 knjrjr za Dn proda Jooke. G.-a-ilace 31. 5-'.Sto-8 Pouk tkamsia 1 Dn: la da janje naslovi sli ta šifro 5 Ud. Dijaki, ki iSčeja »oplrukeijt. pa ^ajo »»ako b«s«-do 50 par; ta iifro aii ta da iunje na»l-'va S Dn (4) Starši, pozor! Akad»ipr.k iji^"u.r:i v « e p-rdmete. raztsn '»-anšiine im srnine }»o 8 Dn od ure. GaroaiV-a za ■»■(•eh. PAnud^ve t*a osa-. 9'Heek »Jut-a« p>d taacio -Oa r»a«> 83S«. 52131-4 Bogata izbira šablon '.a "ifcrta d> ia job»!'tie. kel-tj! deia. vojne, evrle. iak:-a :u ve--h C « S :Sm-,vt ' žur;-an,e. --nt a nje 'ofrbtirranj*. v. r..-n mon«>s-atr-nv ttl k 'n:ks Qo hitro in en'Mnn v T r« o »te';®iu Ko-. I c ~ fl. Za s r * b. Rbd:i'*-*a Di.sa' H-ea 5. 4979. Drsalke o«l 90 Dg lal>» tn «»nk» kupit«- isodno pr- tv-1ki Fr S"'it>'*» že-zntra — Ljubjana G-*p"evetiika e it 1. 5"S6& Fige in slive za žganjekuho po »"rl^b senab v)daj» Iv«n Joisi.Jjc. I>jafM;*oa Emvi«ka ^eera i-e* 2 ST2 6 Puhasto Derje 16 Do Si ho no Dn CMiti De kt'r>r-»iB volno ln rimo a, mal-aa» tr^lO" arod.ai« Waf«a ^»Arii?.* S76 6 Čevlji na obroke • re..n>o« OIHaiSka n!. 4. Ma-:h,v f.w"»ta al 1? n Ce'ie r>flfknv 'rs " 4 51SPT7 fi Poči. kopalni aparat zvočnike radložarn'Ct masažapnrat. — Salvo ključavnici. ščetke zs poMrante pohištva, patentirane stroje ke zn prešanie sadia. za Izdelavo rezancev ln makaronov. zsod-»o nso-odai v Liaibijen'' Za lOeka c«tu ZL. j2oC3-6 Premog in drva proda a Jeterlek. Vodtnat 21«' Trgovsko opremo mehka, tv-a, wi sie^r Kv omari 'n >--e aža. pora-bn'. tu«i: za konfekcijo. pvt in drujr tr^.vri^i p-^ nifl*,i. vt^ja "v«čns centri-fusa »a -ano perilo "b oke. pr tc-na t« 6'st;. se. nr-nja Make Nedog. Ljubljana. K on gttvn; trg 3. 5226: 6 Dva para smuči ■W)'o oh-anenfl poeent prAdam. Na.-iov v osa--■iddelku »Jutra«. 5o.->4 6 Otroški voziček lep. prodam. Nap pov,-rrg latai odd«!ark »Jiitra«. 32.93-5 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik lrta^kj v* a 16. lei. 33-'.i Filodendron vo^-k iep. r»-o.-:a Marija Ku:ic, Mizarska u.:,a Poceni naprodaj pifarn-ška . :. r-' n ■ a* roj. s-atrof-n :n Va'va —.-. Nktfl ov -»ve os »sn: osi-iolek »Jutra«. 52275-6 V Celju napadaj ve! iko tridelno bi-n-aio osledao za poio v:<-j> s**a - v-<-i*:'»sti. — C' !je. Tav.-a-jeva c' ' S 2. pritličje, dceno. Krtača kofl eesole« prahu 70 D1-. Utletna garancija ? dn: oa [»o^kušn.o. Gramofoni v ko-v^sih z srat-ls- pe^čo 250 Din. več« k:'cdir 15 D-n. wode'-,a 'fe«Btelj na £a minira 2-V' D'i. — [>paktič.'.j b'ž;čna ddri!a. ni-nke C'-ne. Sair.ra. Di-najska c«rt-t» 86 52SOO <> Kovček gramoton * pOSOODK. zameti Z i - - a-tiarat 12 a i 10 x i 5. opt k i 4:5. - Jnžfl .T-e-ik-v e. Sov. Javor nik 66. 52kJ66-6 Dve japonski vazi krarni. originalm ! te vi-e-oki. p-p-ia Ton^aiič. Sv. Petra ceč-ta 2/II. 52424-6 Preprogo 2 X 3 m. krasen, novo. us-^dno prodam. V -a^an vzam-m tu«i: rfcd*'o s"a jnofon aii slič-no. Po-nudb« ns . og'«sna >fde!ek Jutra pod značk« »Preproga«. 5243^6 Več parov smuči iau u. ,J - u.. ki ceni ln Jih Izdelujem tudi po narofllu solidno. Naročite pismeno, ».ndrel Prešeren, kolar Radovljica, Pretit-® 47 Č2440-6 Vsaka c«»w-da 1 Dm; ie da »nje no^or« ali u M fro pa 5 Dn. (10> Motorno dvokolo 2 i- Kfl.. ao b-e ohranjeno pro-ifi^. ra I>n Na.»!or v og;a>. •>ide'ku »Jutra«. .0 Elektro-motor t*3Tt—V.. Jo K«., v do-br.^r ?tc n *u. kair.- F-!;k? lavčac. Vodk e nad L. nb-Ijan.}. 531il6 10 Avto 'r»lo fn» imtunnal. ti?" Eks Eke Sur-erskfl • 6 cilindri, kot nov. z-'o tri o vožen. priprav« za avtrt'aksi — proda Ivan P.a ime. M-ste. or." «21-i(J Lokomobilo 24 K# J'~ K Avae;č — A rdi c pri B-trž;rab. 52V42-10 Avt»>limuzina m.Vo vofaca. v bre7.hibn'*m r»o trizki fl.- n: --.or^daj. Info-ma'*'';*': Fr2a.kka 5 — tei^fo-n OJ.uVJO Tovorni avto do 2 tc-tri. a«>Ž!«n km dob-e S'!*r*-. *ra pf-j -d i. — Ponudb- r« os as. oddelek »Jutra« šiiro ».'Ui.iukk 5-4.r> It! De Soto le^*c!lj- —ki. ■■ d p r t. z novo r>n-vTn«plko. v uvrtt-n-m < ta u ju prodam za Dn 2"i.'»'»i Pojasnila daj* s. K«"ida pri zavarova;niei »Dunav«. 51130-10 Kupujem T^-kvarj^-ne. «*a-e. -abljene avvvmot: e in motorje. _ Faioe K-:«'ai. L-ub'jena. Dunajtka e*»ta &;t*v. 54. 5C4« 10 Elektromotorje in d;name. voč komadov r»ro.ja® po ni?.k* ceni. — Naslov v og.ae-nein oddelku »J t*: na«. 52513-10 Motorno kolo razne benain motorje cirkul&rko na vo?u. akumulatorje, magnet-nike, diname. zaganjač ležajl naprodaj. Prane Kristan. Dunajska 54. Ljubljana. 52489-10 Pohištvo Vsaka brp.-da 1 Din. ta lajanje oaslora aH za *ifrn na S Din. (151 Več novih spalnic rae-vah tH>':t'rsnih kom r> <«' n • h na vvm IV n pr" l'"n franko Naslov p.»re oddelei »Ju-ra«. Pohištvo Ker je k' im za a*-nar — j udi m*7^rstvo »s A V A< veakomu- na.oene e :c aa nbrok" K-*1 odvorska '.8 — Dunajska ob — 1«.. 27-5». 524^9- Puvaj-o '^ud prav-i^ io k'>akur^!Tt •-■nah M ia r^-v- »Sa v K V-OTeiiA il .<'4 Žt^-T .►»rva Kkk Telef-o-n i-o- lr*> nvb «9 « lfe- !'rg. og.ast r>n j Lrr, t>e»w1a. ta dajanje sa »»va ai- za Jifro 5 l> ')slasi zna Aaja vsaka beseda o**1 nar; t* dajanje naslova ali ZA i'!*« 5 Dn Vsaka tv-ee-la | Di-ri. ia laianje nasio^s « »ifr«-. oa 5 Dn r' 9 » Vusa ne^fl^ia i Din. u l»>ani» 5»«iit» »1: ca »:fro r» S r^n flffi Hranilne knjižice Zadružne tveie. »d l1"" lo 100.<¥Wi Dn k□tn Pn oudbe na v a*tr oodeiek i Jutra« Pod šliro »A k :?«, 519^0-16 Brezobrestna posojila '.a odkuf do'sa. nakuft -n '.ldavo pode!j^jje: »Kred;tno zadruga« Ljuoijana. f«oš'.n: 307 Sprejme taftfl«t' nikel *»š-l€ 40.000 Din posojila •ščnai i>:oa vknježb- m r»rv,> m-»«to na tr^-etv^ ka je v vsakem slučaju vredriij v«-f M&i&nt Dn Po-tud* na >r'ae odd":.-k »Ju-t-a« t»od ».fro »Varna na.io.iba«. 52186-16 i. .... Knjižico Ljubljanske kreditne bank* SO.iVKi Dn pro-iam na.vš jemu ton ud n kt rov s" •ov'ni Tvan Berfun L uh ;a«a. oošt-u preda! 15! 5225«»-16 Posojilo od 10-000 Din naprej p-otr i.-vAoiflitn- vknjižb" za zgr3dHo »nonad errnr.n^ hše 'r*'!«) r«ri ko r'al:š-xti na B-o-iu n- pav^ Na*an>n^je tK» dosoreru N.ae^AT r ogla«iem "ddelku »Jutra«. 52310-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako stoto 1<> 2.0«"i.'»W i D p. kuptje®« prov tako;-->■. -n>": y ači-lu v gov.a-n? Ponu-ibe z o*r-a.ko .'Ora-čo'.-ke baze na aafier: »V-kro-aja«. Zag-e*. Tre«, ko*.« 9 11. 52278-16 Družabnika e '.00—ioO.OOl Din z Ofl-bnm sfj^i^o^a-nj*m^ i 6 e a tr za dob-o vp>-ja->o :rg Ufl-n.a. flifftvtb kof. ;n oev jev. — Letnč prnme« V- 500.Ono, 4 15—25 ~c 7«s'uska DA o?-" pod zna^/ko »L.^«a * *ka« na oslar-Di oddo-ovar'a Vaclov " r•'',- delku t. Jutra*. -Ogleda ■7C ,-snij dan od f — 14 ure. Pohištvo Spalnice. modeme ir trdega ir mehkega lesa. kijhlnie in druge nohišta*o dobite n?.1ce-neie in solidno d-lo pr* Anrt"wic, Konirtr> ul. 34. 52490-1? Investicijo 200—4iV. i>m l»i v so'om- tu v>T.-:h knjrflflab ij.-w brin tavod^-v. iščem proti dob-em .'i T.-.TIJ (intabula-r- ■ t tn^^-nr -ti tti *d J&M—.W0 D n. jv. -n.-ji-^ na »J*vtrac r-^d znamko »Sretna iove- ttic-ja l»»c. 5i2323-J6 Hranilno knjižico T ^eo-o Sil—.W«V| J>j, ^ M«'i!« h "a- v M.3-- bo-*u ali nd ST^feeJfetajer-t Marib«', na o-i jo'—k ».I:j-rac pod šifr« »Denarna kij i!^«. 5?«4- <> Vrložne knjižice P-aš-edione. Zasreb. za v«č e :a ra" ioesi« — r--dam. P<-t«Jbe ca ogi. od"i. »,T'3*-a« p:'d »ivinva Za d en a-c. 52i»7&-!6 Samostojna gdč. 2 n" :;ončk*TT CT* v trgu fl«; vske batxyavaw a 4rt0.i«>"i Dn. Ponudbe na os*', f-ddelek »Ju-ra« {rj d »Z«:atn«. 5i .25-<5 \ eč markih oblek ioše:t'h. h z:m-k<. --iktije po ug'">n-" e«n: prodam. — Naslov v oglasnem jddelk«. »Jutrac. 52155 13 Moško suknjo iobro ..hranj'-T.u pr -j s m za 2V) D,n Nas.«v v ,-f. oddelku »Ju*-a«. 52->51-3o Salonsko obleko k-a«iT>r.. poeeni proda K a-* s Ljubi.ana. Zidov tka li.ica. 5222S-13 Hlode (okrosel e«l -mreko-ve ir: jeiove km>*i * žaga ,V> lovit, k.-. ■ -*! . • . Cf1 Kostanjev tanin. les ke V«»1»V.. tiljHif tn pse-a t»o na ^ a * ceni tvroka Ernagi * Ma.rm«. (Mje. -Ponudite! 51&Š6-15 Crešnjevih plohov več tr* 5—10 cm it-fe-tiD od 2 m do!ž;ne naprej, -ub-. b-- e- k v a *'-e u-jrča-ve. ku: nj... P»sodbe a r,a. Ksfsn io-« »lir, št. 1 5223' -1-" Suhega žaganja on vas u sm-.-k o. »ga k ipi r-'-tr*i« »pri Pi erčka« v K ra' l. u. 5ii27- J 5 Družabnika I 31 d'u~3bn: za večjw ; - k*-->t '■ :' '-n*'- v M.arbo-u : ' nna j ka:«'-a' l<*>.'!-"» Dn. l»o-• b. - - takoj vA-i-1 .-n, TTSov:n« fl e*a'rr-.nvi i- h «a'k'k P»ednost iansj* e ektroteteičao » fgov-sl;.n r-aobrai"jt. Po^tdS, j n" -.in-' nodej. »Jutra« ; pod sllleitro-trjoršnec. Brezobrestna P05w>n'a za razdo'ž::ev, nakup Z"*rv-in z ■- avo d3j* K-e-d;*rs M'i-rga. Ljaib! p->.š::ii pro-! a 49. Sprejsr-o-u>y z&šl-c-Vv.jiii. .">24 - '>-. 6 10.000— In.ooo Din posojila ife^p ob-tni-k r»ro:,i ti—'-o- mecstn.: rk" oa vo. Ponudbe na og:a-ni oddoiei »J:r.:3c - '" - »prvo mtet-L-«. »'.757 lo Družabnika tke"n:ca rad: tak*>j-t- p-večave obrati — p.o•'«'!?* n-, ogfis. odde;.-k ».Jutra« jed »Tkalnica«. 52456-16 Smrekov les ve c h vet. rejan. pr^ds-•i m pr p'.'■ u f k . ji-j-ico L ;!-*»t».o*t' k--j:tr.e banke. N i - - v v os -::. -i: o*id. »Jutra«. C»2::?->4-15 Hrastove doge 7,a v-:». - 11>1 do SOI Httor. j vas'"'), us-ii n.i pr.e!a«r. Josip Sovsk. S ov. B*.?tr:ca. ,kk-k;J> lit 50,000 Din nudim ko; f-s-*-j'"o -a po^eetv« * L.-.;1' a-,i. prt.*.: p-v»>ai*«-n v-knjiihi. P -ntidbe ;« -i »7.-.-Z"-« ..a c;!«i. —M-''k • Jutra«. 51479-16 Din posojila p-ori v:«ok:-m obresrm s.»'aa.'.-.'i tfč-m za 4 »Ts-*.d«) vrnem 06«. 524S>:« Kdo rorfKii -»-»OST-k-V'! te T — !o. ir.aro^ vrn»-m Dn. —- P—audbe na ac.-i*. oddel ti »Jij-t-.« f»-i »Ukrtn--*v"«. 52506-15 Hranilno knjižico M«r.ne h-an -.Ve !.W:b.'«t»-«k.- do » D:n. ktTT»:tn. r--i".-lbe "a -s';'fl. »ddeVk -Ju—a« >-d »Plačan- v gotovine. 52-517 IS Redka prilika! Samostojen vdovec, posestnik dvonadstropn« hiše, hotelir ln kavar-nar išče samostojno vdovo. vpokojenko ali gospodično srednjih let kot aružabnico za skupno vodstvo obrata- — Resne rellektantin.ie naj | javijo gotovino, katero bi hotele vložiti v to svrho. siiko in življenjski popis. Napram imet-1u sem pripravljen nepremičnine in premičnine zeml HJčno polovico 1501 prepisati. — v slučaju obojestranske simpatije ženite v ni lz-tl.iučena Naslov v ogl. oddelku »Jutra« po*l »broj 67«. 52507-1« V najem Vsoi„ n-«fl-da i Din. »a da. lan jo aaelova ali za feiro na s f>vn. flTi Trgovino na zeto pruiLe-tnflm krajo flk vt^j^-sa k<>ioovora na Dolonjskein Kld3m takiij v ua-j-em V b; št je etano-va^ije. KaeVv v osasn-tn ►ddelku »Jutra«. Trgovino z vfein ..t>'«'jom. «*»•«►, vpeljano v mestu oa Go-»nj-kem vi-ivm rako; ▼ va j .-m po dogAro-fl-n ve!-d »t e-vb-^m^n*t vfl tnoeto »ni, mia.-š* goer»odiič« Hrana 'n i'aivwaD'e v hiš: Prv n,i-1b- na ca.a- oddo—k »Jutro« tu »i iifro »Pta-rnetn: kr-j;«. 52385-17 Trgovino oa pronifltnflm n ndMifj-'k-m kraiu vram»ni v na-je-m pnnud-be na podrui-n Vn »Jn-ra« v Ce'jo 'načko »Takoj ali p«v:oei»« 52526-17 Gostilno ♦'{•lom t najem kavcije zmožni osebi. Na9'ov pove «^jt««ei oddelek »Jutra«. «3464-17 Vsaka beseda 1 Din. <• dajanj« naslova ali "» iifro Da 5 Din (18) Dalmatinski vinotoč c^tk) otvorjen »Pri dofcri kapljici« Šolski drevored 8 kjer j« točijo wek-ovrs.Mi* pristna dalmatinska rima t lokalu po U) Din. čez ulico pa po 8 Diu. 52324-18 Boiič v Bohinju Kraten »j«ortoi teren m i jžifcni odmor. Hotel Tri J !v. Penzijon: 35—50 D;n. 40:150 Vse defikatese ter najfinejša rin« in likerje dobi« najceneje v delikatesi M. RAVTAR, Ljubljana, Star; trg. Pogojno priiporovaan krvno vino »Jad/ansko kapljico« ra p0 bolezni oslabel« ose-V i>o 20 Din liter ter vino vetrom* po 20 i>io liter. 5J26S Zimsko kegljišče dobro urejeno, z norimi gostilniškimi prostori o-tvo-riva na dan sv. Štefana v Sp. Kašlj-u, nasproti postaje Zalog — v gostilni »Pri Zimovcu« Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Za obilen obisk se priporočata Mioi in Pili^ Tornič. 5124.18-18 Gostilna »Blagajc Sv. Jakoba trg 8 priporoma za praznike svoja najboljša, zdrava do-!wnjs»ka vim«. 52-152-18 Gostilna » Sodček « na i » b j i k o oddaja za prainike domov cviče-k po 9 Diu, šiijion po 10 io čr-nno po 10 Di.n. Oddaja tudi »er»a.-t.rane i« eosta-tuc-vaifike sobe. 53®f7-18 Trafiko s trgovino s papirjem za prodajo poštnih m takimi vredinot, ležejo v najstrožjem centru Zagreba, prodam zaradi bolezni ia »ta roso! Lastnika. Ta prvovrsten » reno-miran obrat jo izbomo vpeljan 'Ji opremljen z boga-to zalogo blaga. ter ima ogromen promet, ti donaša zajamčeno mesečno, s kn;4-?am: iu naročilnicami do kazljivo, četrt milijona dinarjem. Večletna najemniku zagotovljena, proti stanarini 2500 Din Potrebna gotovina cca Dn 175.000. Poslovalnica M. S. Pav'f19 Kakor sem jaz tako tmdi T5 s prevzemom mojih lokalov v najem [»ostaneš v petih letih bogat Primemo z« vsak.ega acH-nega in podjetnega trgovca v a obrtmaika.. čigar žena je vei$č.a t^isfeemiu pro-mehi. Pretvr.em po dogovoru. PvM.T«bi->io le 30.000 D'n: z večjem kapitalom prrdirvor^t. — Ponndbe pod ziTNifltoo »rfted-okoliica« r>a oglasni nM«4eik »Jutra«. 52031-19 Trgovsko hišo prodam v središču tn-dustrtjskega Kraja Gorenjske. Prodam tudi samo polovico. Hiša Je nova, 10 let davka prosta. Potrebni kapital 60.000 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 51916-20 Vilo z 8 komfortnimi stanovanji in vrtom v centru mesta prodam. Rentabilna. Dobra naložba kapitala. Informacije da)e Tehnični biro Gradišče 13. 51948-20 Parcelo v izmeri 14.H14 mj, ob g'am.; ce«.tf v bližini Kra-n5« p« nirod ni eeni pro dam. Pojasnila do;e Feliks Tavčar, Vodice nad Ljub I je no. 32U7-Ž0 EnodrtJŽvnska hi?a v+jaifeoipriitHčna, prot.l t^viuii naiprm<3aj. K« r!nr-fikj Cf»U 5. 59134-20 V Sevnici ali v Smariii pri Sevnici knpim takoj h^o aJi iita\+in'i parcelo. Vzami-m '■udi bi?o v na •'■»■m — Pn nodtbe na mrtarijat v niči. 521S2 20 Hotel in in restavracija ▼ leto^iSke™ meetn tik ž-e-lezndAlce postaje, brez k on. kureoce, takoj zelo ugodno naiprodaj. Pojasnila de je reilitHtina pisarna Gra r Ljub :»nd. Ma<>ary-kora ce&U lfi. 53236-20 Elektrotehnično podjetje v večjem m-eetn ugodino pro«iaim. Ponudbe na. ogl. oddelek »Jutra« pod IHfpo »Kranna prilika«. 5319C3-30 Majhno posestvo priipravmo za kovača, vs^ skupaj oi glavni c<^ti nAia v na j (-m Sm«ile, p!e-t/il'«^ Do^^m^a vaj, p^Sta Viiem ob Sa'vi. 52004-20 Hišo z gostilno in pekarijo rm proflifttinem krajci kii.rvra Nfleov t> iv e «. l«k »Juora« y Ljublemi. 53:J02-20 Vsak a beseda I Din; ta dajuj« na«i«Ta ah ta iifro pa 5 Din. (31) Na Senovem pri Rajhenburgu r biiimi nidtiika naipro ■ia.j a r ogitfar. 52408-18 Na Štefanovo priredi gostilna Rei-ninghaus veselico s plesom brez vstopiinp. — Pustni krofi, dobra kuhi-XI1 a, izvrstna vina. 52443-18 »Pri Rezki« v Sp. Šiški r>a Štefanovo prijetna domača zabava z godbo. Izvrstna vina, zlasti pristni cvl*eK 7?'o hvalilo. Kuhinja bo nudila izvrstna jedila, koline in perutnino. 52435-18 K Lasanu v Moste kjer se dobi vse vrste vina iz lastnih vinogradov po ? Din, kakor tudi specljalno vino pro-šek po Din 24, takozva-no kuč po Din 12, kakor tudi peneča vina po Din 35 steklenica pristni domači tropino-vec po 20 Din, olivno olje po 18 Din, vinski kis po 3 Din. Za obilen obisk se priporoča in čestita vsem odjemalcem vesele praznike in želi srečno Novo leto Roko ln Marica Lasan 52481-18 TjocaJmce, bufete t-a.Pkc, r^Jtaivraci je, bete-!<", pMt-'j», kaviine. obrtin« po4:-'"tj« itn imo po.-!ovni-oo Pa.v! okovi«;, Tifiicrreb — Hica 144. 5317*7-19 Lokalo z vliiVmi iziloži^iini. rw prometni točkii v sredini mešata oddam v najem takoj ali s 1. fehnia,:(Tn. v oglasnem odde!. »Jutro«.. 56404-19 V sa Ha 1 Um, 3« od »Center Llubljana« na oglasni odd. »Jutrai. 51847-19 Velik loka! tks Mestnem trgru št<*v. 17 v Lju.b'.jaii i>ddam Poja^ BiJ.» v trgovin; Ke-nds Papirna trgovina knjigama, biblioteka ln galanterija v centrumu lepšega mesta v Sloveniji zaradi družinskih razmer na predaj. Dopise na oglasni odd. Jutra v Ljublianl pod značko: Bodočnost. 50250-19 Trgovino z gradbenim materiiak>m v ki obstoji nad SO !et. iobro o ved eno. z velikim dvoriščem. 2 lupama in pisarno oddam s 1. januarjem lt>:>3. Onj. po.rrudne na o^a?. odd*v!fk >JutTa« pod ši.fro »Naš-ice« 50426-19 Restavracijo drNro idočo oddam tmi r a č n n io+M-o Tvciben' esebi. iobro verz^a.nc v t*j stroki. — Ponudbe aa o^r'a« iddelek »Jutra« pv) »Dvbra ntoč 22«. 52020-19 Tri trgovske lokale im *kiadr*iča d- dflek .J'itT3« ood značko »Ugodno« II«. 52032-19 Manjši lokal v stTojr-m c^nt-m Ljubka ne takoj vidam PVmone ponudb" n« xr!a? >vd d el ei »J»tra« pod »Centr-nm« 52240 10 Pekarno z »som inventarjem od dam Potreben k a pita Din 25.000. Ponudbe na osrias. od(iie!ek »Jutra« pod šifro »Zlata :aroa« 52S42 19 Konfekcij, trgovina v Ljubljani poceni na prodal. Sprejme se tudi hranilna vlopa. Pojasnila dale Realltetna pisarna Grašek. Ljublja- na, Mas axy kova 52471-19 Lokal svwte1 m zračen, primeren ta visa.kegs obrtmika ali trgwca oddam ta.koi v naiem. Veinberger, Zirov-nica-Mc^te. 32374-19 Dalmatinska klet poleg meščanske bolni ce z inventarjem vre.-" prodam samo do novega leta po nizki cen' Marel Dobrovič, Rljeka 45, Karlovac. 52510-1P Trgovino z šnecerik) detal.mo, v L:m/bIjo.m, z več.Mm prom.'e+o.m nad Din fiO.OOO mesečino. kak>or tudi lioka^e za stanovanje v istem poslopju vzamem v najetm. Prf.v7.amem lahko tiiMii pod.rwin.ico za detajlno prodajo od veletrgovoa kot stalen odjemalec. Za-liogo prevzamem prot.i sro tovinn. v oglasnem oidol. »Jutra«. 523^-19 Lokal, oz. skladišče sli d°lavnir>o taikoj oddoin na N"ovom trgu štev. 5. 5230719 Mlekarno na zelo prometa! favčlt.i p-odom. Xaflov pove ogl. oddelek ijutra«. Lokal lep, evetel ln prostoren, eventuelno s stanovanjem v prvnm nadstropju odda v centru mesta L. R o t. Mestni trg ">. 52M5-19 V Novem mestu odda.m s 1. januarjem Itvt;] v najfim dobro obiskaao gostilno z oh«w>iniT3 letinim vrtom in modesrno urejesnim ke-gijnščem. Ponudbe na (>o-druamcjo »Jutra« v Novem mo*tu p>id šifro »Na kri-Kščim. 524o5-19 Pisarn, prostore ob Tv-rševi (Dunajski) cesti oddamo v najem. Informacije daje »Stavbna družba«, Tvršetva cesta 17 Telefon 20-46. 524S8-49 Mešano trgovino dobro idočo, prodam v mestu zara-di družinskih razmer. Ponudbe na oglasni oddelek v Jutra« pod »Skoraj novo«. 52433-19 Kavarna restavracija, bufet v zelo prometnem centru Zagreba, z lepimi prometnimi lokali, velikim praznim stanovanjem * I. nadstropju radi odhoda v inozemstvo na-prodal. Potrebno v gotovini 80.000 Din. Ostalo v sigurni knjižici. — Ponudbe na oglasni od d"!ek »Jutra« pod »br 116.246-g«. 52509-lr 'J''. r tjC w Vsaka Poseda 1 Din; za dijanj« naslova ali z« ši f ro pa 5 Din. m Mesarijo in prekajevalnico z vsemi stroji. na eMtfcrif. ni pogon, oddam t novim letom v najem (eventuelno twd: prodam; dobremu mesarju z 10.000 Din kavcije. — !«tntam naprodaj 'udi avtotaksi in tovorni prevoz z obema prvovre-triiime av tom^rbiloma — tudj na ob roke Cena nizka po logovom. — Pojasnila daje Josip Koslevčar v Šoštanju 51718 Hišo prodam ali zamenjam za Sjeestvo blizu Maribora ari bor - Pobrožje. ^ska ulica 6. Mh'n m žago r» tv>dtni pogon, kupim t prometnem kraju. k'er *e melje in reče za kmete. P.»rw!»ilbt» na ogee. oddolek »Jutra« pod šifro »M'i.n«. 52^2711 -20 Krasno posestvo oheitio^eče i® 98 oraliov — trrv^Tniikiov. nijiv in Icipega »adonocmiika, 26 oralov in 98 oralov lerpnga gowla « smreikoviroo in bukovi no. po|ovic.a ta,kioi m sekanje. hiSe^ in gneipodarskega po slnip:«, v naiboljRem Atainiiu. pol irre od cerkve in šole, prodam za 910.000 Dim. Rsimene fionuidihe na ogla^. oddolek »Jutra« pod znamko »Redko«. 52273-20 Enonadstropno hišo z dvema Iskaloma in Hmi srfaniovanji, en>o štirisobno, pneemi prodam. — Tezno, Maistrcva št. t — Maribor. 52335-20 Stanovanjsko hišo noaiprodo.j. Cenjene ponudbe pod Šifro »Gute reele Kapitalsanlage« ti« oglasni oddelek »Jutra«. 52347 30 Travnik ngi »e Kitno 450 hi pijač. Reetavra oija j>e v lepih prostorih i« ima vse druge potrebne prostore. le.p vrt in sta nova-nie za go-sti-mcar ja. Večilertina najemnintika pogodba. Rf>'lektan.ti s kapitalom naj ee obrnejo na ogi. odd. »Jutra«. 52365-20 Manjšo hišo v Lj-ubljani kupim. Točne ponudibe s ceno nasJoviti na Rozio Kralj, Kranj, Grl a v™ trg. 52360-20 Enodružinsko hišo mani&o, s ograjenim vrtom ei»fctriik« in vodo, pod zelo ugodnimi pogoji fUro-dam. Nahaja se v lepi in solnčni logi pri kolodvoru, avte-postaji, šoli, pošti in cerkvi. Ponudbe na ognoj. oddelek »Jutra« pod šifro »Pri Ljubljani«. S33H2 20 Novo hišo viisokopri tlidno - trietano vimjfiko, i elektriko, vo-diovodiom in parke ti, tik Ljubljane proda Mifevel. Zelena jama, Ljubi ianska cesta 37. 5tMa2-20 Radi preselitve prodam svojo hi^»o z vrtom in garažo. — Inž. A. S tebi. Rožna do'ina, cesta X št. 6. — Zgiasisi ee je nwd 11. in lž. ter 2. in 3. o-ro. K431s>0 Vili podobno hišo i vrtom, blizu glavnega kolodvora v Mariboru pro dam. V bi&i sta 2 stano vanji po 3 sobe, od teh eno z verando in k*^>a!-micio. Ponudbe n« og'asmi oddeleik »Jutra« pod šifro »Pomlad 1903«. 52-431-20 Tovarno konfekcijskih izdelkov, i 1 a s dnini električnim pogo nio.m, vodiovodiom. vsemi potrebnimi stroji, objekti, stanovanjem, pisarno, skladiščem in garažo, ležeč« tilk ob železnici in na sami morski obali v pristanišča, takoj zelo ugodno odda.m ali prodam. — Pripravno tudi za skladišča in drnge trgovpke svrhe. Ponudbe na offlaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Hrvat-«4oo primorje«. 51687-20 Gostilno, mlin In nekaj posestva na prometnem kraju »b glavni cesti Motnik takoj predam po zelo ugodni ceni. — Pojasnila dale Jože Pibernik, Velenje. 53469-20 Majhno kmetijo blizu Vrhnike oddam v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra? pod šifro »Kmetija«. 52478-20 Komfortno stanovanje dveh veJitih sob. sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje. shrambe. kopalnice, balkona, pralnice in kleti oddam t 1. februarjem. Inf^macije na Tržaški c. »v 8. 53104-21 Hišo z dobro Idočo trgovine z obrtom ln inventarjem, gospodarskim poslopjem ln vrtom oddam v najem. Pojasnila daje Josip Jančigaj Moravče pri Domžalah 52492-2C Hiše stanovanjske in trgovske. z dvema lokalomp ▼ sredini mesta ter ve-" vil ln manjših hiš lmarr naprodaj. Potasnila: , M Jančar, Sv. Petra c. 27 52503-20 Hišo ali vilo blizu centra ali male kupimo. Cenj. ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« poti »Poštenjak«. 52508-20 Hišo na prometni cepti v na,j-Mižji okolici l.hjbljane po ceni prodam. Naslov pove Ofiasni oddelek »Jtvtra«. 53416-20 Čez 200 različnih posestev kakor hiše. kmetije. go«til ne. trgovine itd. ima na prodaj Arzemšek. Cel 1 e. Kralja Petra cesta št. ?? 5i253©-ž0 Štirisob. stanovanje komfortno samsko stanovanje ter tračne in rvetle pisarniške prostore -«dda lavarovaJorea »Dn natv« v ivojd paJečbi) — komfortno, solmčno in toplo, nasproti opere takoj aii » februar-:e«n, oai roma p"«neje oddam v Gledališki alioi 4. Vrtiii. Poov3inje z vrtom, v trgn dtve postaji od Celja. tik kolodvora poceni oddam Naslov pri podružnici »Jutra« v C olju. 52356-31 Dvosobno * kabin odo m k rabini jo, .«o-.uporabo pralnice in vrtom vi o solnčmo, tako i oddam za 600 Din v Herberst e.šn-ovi nii« IS. 5iiQ37-31 Stanovanfe trisotmo. komifor+no urejeno, z vsemi prilik lirvti mi, v eei>trn mesta oddam v najem ta koj ali e 1. febru-a*riem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 52406-211 Stanovanje dvosobnio. s kabrnet-om — oddam takoj aii 3 1. febrn-arj«n v najem. Naslov v ogL odd^l. »Jutra«. 02406-21 Ovosob. stanovanle komfortno, s kopalnico, oddam v Sp. Šiški za 750 Din. Naslov t og'as. odd. »Jutra«. 52302-21 0vosob. stanovanie s 3mih:n.'io, kicpaln^v« in prltiiklinami oddam. Rožna dolina, cesta VI, št. 5 (pri kapelici). 533S4-2I1 Ovosob. stanovanje oddam pri tramvai»4d f*v itaji v Mostah. Pojasnila da»e Ncma.nič, Križevniška isti ca 14/11. 53300-31 Stanovanie eor>- aJi dvosoboo oddani v Zeleni jami. KoroJč-ev« »t. 3. 52*14-31 Dvosob. stanovanie oddam s 1- iafmarjem T Trnovem, Staretovn n'ics št. 17. 50417-21 Stanovanje lepo in solnčno. obstoječe ii dveh sob, kopalnice in ostalih pritiiklin. takoj po-rorrl oddam Ob L:nW-'aini ci št. 7. 534ilS-21 Trisob. sfanovon»e (5j5 X 6. 5.5 X 4.5 In 5.5 X 3.5), velike kuhinje, kopalnice, velike služ. sobe in drugih pritiklin, z elektriko in parketi, oddam e 1. januarjem ali pozneje na Zaloški cest1, blizu tovarne Saturnus In Kemične tovarne. Reflek tinti naj naznanijo »voj tias'ov n« og!n«ni oddelek »Juitra« pod »Ugodno 35«. 58416-21 štirisob. stanovanje eolnSniO. plin, v e e n t r u oddam t 1. februarjem. In trisobno stanovanje solnčno plin, tudi v centra oddam s 1. januarjem Zakonski par f* dobi brezplačno stanovanje na periferiji Ljnrb jane, iko žena zna in ima veselje ohd+lovati ze lenjadni vrt. Naslovi ▼ oglasnem oddt-lku »Ju+ra« 52289-31 Veliko stanovanje kuhinj« in sobe. površina 45 m', i pritiklinami oddam ta/koj aH s 1. fobrtrar-jera. Poizve se v Spodnji SiSki. Frankopanska 27/1. 53484-31 Dve stanovanji Avoisobno in štirisobno odda takoj, otzirotna s februarje« Tribuč. Giince, Tr-Jafika eeota 6, tel. 2605-E436-31 Tri sobe prlpra.vne za pisarno ali •tan«va.n»e. takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53470-31 Stanovanje in kuhinj«, ▼ part#rj» oddam i I. ja.nuarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jtnrae. 52257-21 Trisob. stanovanje s kopalnico — proti zelo un.-rni najemnini oddam takoj na Tvrževi (Dunajski) ci»ti 00. 52518-21 Večje stanovanje v centrn mesta odda L. Rot, Me* trni trg štev. 5-52444-31 Dijaške t obe Vaaka boseda 60 par; «• dajuj« naaJor« aH «• iifro S Din. (22) Dijaka sprejme profesor na »ta- novamje in hrano v cenUrn mosta. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 5cj423-žž Več dijakov po 400 Din spreimem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni odd el ek »Jutra«. 52437-22 1 aH 2 boljša dijaka (dliaklnjl) sprejmem i dolJro oskrbo takoj al1 pozneje. Po želji dome inštruktor ter nem&ks ln francoska kon verza "tja. Lenuhi Izključeni Podjunska 13/1, vprašati opoldne. 52496-2? Nlžiešolca nepokvarjenega, k sinn od-'ičn;aikti sprejme po zmerni ceni v v«o ve«stj»o oskrbo bo" ta trtolan^ka družina. Ponudbe na. os-'as. oddelek »Jutra« pod fifro »Tivoli — klavir«. 93310-28 Stanovanja Vsaka beseda 50 par, m dajanje naslov« »U za tU r« S Dia. (Žl-a) Stanovanje stfo« ia kuhinj«, enatno, partetirano, ifcoe samska gospodična. Ponndtoe pod zstiaSko »Mi rje« Da oglasni od«iel€»k »Jutra«. 53^7-31 /a Stanovanje solo6i«>, S—4 sob in kopalnice, v centru Ljubljane iščeim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčno 1983». 32422-31/a Dvosob. stanovanje s kabinelon!, i š 6 e m m april. Pomidbe na oglasni odidelci »Jutra« pod šifro »Saano »dTaeui«. 5e318-žl/a Sobo in kuhinjo za taikoj ali pozneje išče zaikonskii par brez otrok. IV>m»iiibe na oglasni odde lek »Jiitra« pod šifro »Pri menna cena«. 52310-31/a Stanovanje 3—4 sob, t centra mesta išče mtrna « sta '-na stranka » februarjem. Ponudbe ns oglasni oddelek Juitra pod »Točna plačnica 22«. ' 5(2-153-21 /a Vdova brez otrok iSt« stanovanje kot hitai ca, ali kot maj«>ri<» k malo živine. Ponudbe na podružnico »Jwtra« v Mariboru pod šifro »Vdova«. 52332-21/a Enosob stanovanje pod Golovcem, na Dolenjski »H Tržaški cesti išče preprosta druž:na. — [Vv. nudbe na oglasni oddelek i.Iutre < pod »Točno plačam 95«. 52475-31/« m M SSSI Vsaka be*eda 50 pa.r; •« dajanj« naslov« ali a šifno 3 Din. (Ž3-«) Prazno sobo veliko, a'5 dve mali sobi iščem 7-i 15. januar v cen. trn. Ponudbe na ogasni odd. »Jutra« pod snačio »Poetbtii vhod«. 52383-23a Opremlieno sobo ter rvečer toplo, v ceni 100—150 Din iščem pod šifro »Tehnik«. 52467-33/a Sobo odda Vsaka tx»eda 50 par. m dajanje naslov« aii z« iifro 8 Din. (23) 4 pisarniške sobe v priitličjo »ddam s t. februarjem. Pojasnila laje Roji na. Kolod vorska il'ca št 8. 51669 23 Lepo mesečno sobo i»o^H>lnt>ma separirano — » prostim vhodom n stop njw čisto in solnčno i eno »it dvema pusteljama v vili cšk Tivolija takoj vidam stainm -n boljšim »eb3»n. Dijaks i-zključeni. Vprašati v Knafljevi ulic* it. 1S/U. 52150 23 Lepo sobo eno. z elektriko in balkonom takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski centi 13m, levo. 5C003-23 Prazno sobo s posehniim vhodom oddim na Mestnem trgu št. 7/1. 52232 23 Sobico s posebnim vbodom oddam s 1. januarjem. Naslov pove oglasna oddeiek »Jutra« 3234.5-3:3 Lepo, prazno sobo oddam takoj adi pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53H36-23 OnremHeoo «obo veliko, zračno, oddam 1 aii 2 gospodoma ali go spodičmima. evenit. tudi s hrano. Franja Koman — Cankarjevo nabrežje 7/U. 52387-23 Onrem"pno solnJSno. oddam s 1. jen. t Ilirski ulici 29/1, desno. .<- 52415-2S 4\&A&Sjzi7me> v*-8 li // , IfuueuMvA. iOlncsiaj»<\ feohMi ^Ki Sinov* inJU&d*. »tkite; 4 poatctfiij Lepo sobo blizn bolnice oddam 2 fi-nejšima gis,podoma ali gospodičnama, event. s brano. Ogledati od Ul—2 ure. Nasov v oglas, oddelku »Jutra«. 52386-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, električno razsvetljavo, oddam v Da!matinov: ulici 3/II. Vprašati je od 2—4 ure popoidtne. 58403-23 Sobe za pisarne, na prometni ulici oddam v najem e 1. februariem 1033. Naslov v ogl. oddeJ. »Jutra«. 52407-23 Lepo kletno sobo v Sp. Šiški oddam t januarjem za 200 Din. ves dan odsotnemu zakonskemu paru. Naslov v oglas, oddeiiku >Ju.tra«. 523M-23 Sobo oddam na Starem trgu št. 24/11. 52394-23 Na Kodeljevem po nizki ceni oddam dvema osebama sobo. tudi s souporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 52335-33 Sobo lepo opremljeno, zračno in solnčno. s posebnim vbodom oddam solidnemu go-spodm. Cesta aa Rožnik 47 524)66 23 Sobo Sor>o s poseb. vbodom in elek- ■ r 2 posteljam« in poseb-triko oddam e 1. januar nim vbodom oddam v Fe-jtsm Pred Škofijo 20/111. rijanski ul-lcj štev. 34.T — 52410-3S Ljubljana. 5.476-28 Sobo prazno ali opremi'jeno, s posebn'm vhodom in uporabo kiiihinje. elektriko ic parketom, takoj oddam v Rožni dolini, cd&la VIII/? 52430 23 2 lepi prazni sobi in kabinet oddam takoj i ali z januarjem. Naslov v j oglasnem oddelku »Jut.ra« 524*29-23 OoremHenn cobn s poseb. vhodom in elektriko oddam 1 ali 2 gospodoma v Trnovem. Raz-potna 6. Opremljeno sobo z majhno shrambtco, aefo- ! rirano, mirno, parket !n elektrika, po zmerni oeni : oddam boljšim in sta-lno nameščenim osebam v K>>- ! lodvorski uiici štev. 11/1. j 52449 23 Gospodični oddam lepo sobo za 200 Din. Pojas-n-fa daje Zore, Dunajska cesta štev. 36. 52431-33 Veliko prazno sobo ulično, primerno za stanovanje ali ateJje, takoj .vida Uran, Ljubljana, Mestni, trg 11. 535 lil-23 Sobo z 2 posteljama oddam bli7,u g.avntga ko-k>tivor«. Naslov v ogia^. oddelku »Jutra«. 5(2505-23 Samsko stanovanje lepo. g3rzon z vsem knm-fortom. v novi hiši, so-lnč-na lega, oddam miTid os«-bi. Vprašati v Dvof«.kovi. ulici št. 12, pritličje — desno. 53495-23 Sobo toplo in čisto, vhod s stopnic, neoviran, oddam boljšemu stabilnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52497-23 Dopisi 2 opremljeni sobi Vsaka beseda ž Din. aa dajanj« naahrva »U šifre p« 5 Din. (84) »Barkarola« vezan.:, s posebnim vho- Nopoeahm-inu prav prijert-dom s stopnji«, oddam na . ne božična prasnil« Naipoleonoveim trgu 6/II. j srca želj »Bolest*. 52463-23 ' 53174-34 Brezbrižni dom za 10—15.000 Din dajem dosmrtno stanovanje lepe »obe (ev. s kuhinjo) ▼ aidanl, renovl-ranl hiži, solčna lega okolica Celja. 5 minut od tn?a ln postale ose bi ali zakoncema. Dopise na podružnico »Ju-fra« v Celju pod šifr' »Poceni dom«. 52527-21 | S < z M u i-a O Z H < Z N 04 ^ J. _ * ju*--", kokošje, purje, •v • gosje m račje, naravno, s strojem čiščeno in čehano, < N 0 »t n m* 1 M** e 04 H 5 •o i * : * ♦ s 1 8» S' O dobavlja tf vsaiei mnczmi M« M* n S z? o ČAKOVEC Telefon Štev« S9« 60, 3» 4* 15358 V podružnici Jtrtra v Celju }• dvigniti bedeča pisma: burita, toovi™, l»a.r}era, Lt-pa parv-ei«, L^^VMfCl, PtiiTIMl, Pronicava todka, nage*.«, Zaoe«ij>Ta, 20.000. Samostojna dama vp-rftciau^k« izobražena — dobre 2U.na.aJ-n.-t-i, [*• širnega mfši^t-n;a. z m-iMjoaAim ž ti i znanja s '/ni enakih .t-, s t •. ik ,'t-i. ;a obrazila. »s«r«w» 40. v7.4r.fi a in [Hišten »•»<'.».J. I> f"i*=<" na oglasni >Jukra< šifro »i **h. oc5926-24 [>rž. nameščenec nra*t;rwk v proimrstju I/ub-ifi^H-, z.nan.ja s fi.tnif.a- ti«no. fio 30 lrt etaro -.-ir.'"7> n . m. I>oj n« og-T«s:w »Jtiura« pftd š;f;» »X«vo 1«U> lflrS«. Ta ;no.-t za.iam-ieiva. 5--."^-24 Polnoletne mladenke st*!»n p«vfr«n^ki za-»;>wt"b. Javijo naj se «ni-pr«; na ni -."v: Ma.iat.tina, JjjflV»M — poštar! preda! S*. JU. V dv.jBi.il treba n«vet=t.i, da d«t-§ežwia po!/»o;rtnnit. 32996-24 Bled 14 B»2i«! Hv«'.i r a pišemo. Poljube. ji-125-3-1 Dobro situiran JV;.i^htti cerr*ike-r rj.nT. Pip*: e na <>g:a(*TVi »Jut-a* pod >An*i'ta 0.« Note t*rntbmrar5ke p«.rt9n»r« m ia k. a vir [>r-0"ia:?.m poč.icM 2 Dni i i a-i j e. Tambur«. vio-Ične, ha.rnwjin.ike, giftar*, !na.n»io:im-. žr>e in pridor KI vsa glasbila aai^eneie pri J. St^ipuein, Žaifrtb, Franfk-^p&nčia ulica št. 16 Klavir zel® !«p in brmtribe« ku-{niH im plačam taJv-oj. Ponudbe r.a (rg as-ni oddelek »Jutra« pod »Krasen trm«. Vsaka !>r<**-'l>. J i>' u dajanj« na-vifrv. u Iifro oa 5 Din fŽ7 <11 I Ž7, I Kanarčke ž'«h/Mve harške v r v i v e e (Harz°r - Edelro-llor), miikc tw> ;no, !50 itn 200 Din. ^atmfl^e pa f»o 2t5 Di-n. z da doispe pt-lea >,;-v;t. trn pfvrzrf"t u raM*>-:a F -a.rK Šmiid. IV^brava-Vi.atgaT. Gi.>re.nijeKO. 5S088-27 Perzijski hrt fPahrfoi), fl mr«r<'pv r.ir pe# e.k^ir(f)'er, edon,i t J«iS?o?lavqi,:. n«?odw> nappo-dai. I*onTjdibe na nasov: K'uH ljifbi"*! v^v sporfini-h I»u>.v v Ljubljani. 535! 6-2-7 Izgubljeno Vunka Teiterla 5* t par; « dajanje oa^lcra al> j* iifm pa S I>in »Božič« Prmrm, da dvignete 52504 i4 | Idealno poznanstvo še:j dvh.A h:'-lira l/a gv-z n re.M£e®tm.m «!n'fm i vG'0-v-C'in n^d 5'i let. na uglatn »JiKra« ;*' za k»n?.ke zveze. n«j «e f po'«MB r,;«i.pa.n jt-m (»brnijo na zavod ja ikl^ian^ za' konov >P. e i o r«. Zagreb, pošta 3. Poeit) jiianpafi^n«. "d 18—14 i«r »'aro go^-podič no, ki ima nf&aj prt.rr.u-i".niia. Po"iu-n p->d iMčko »Sri^na 45leini samec eta^-l*. errK>!aš, selfmade-nun. premožen restanfrater in po-.i-ir.ni-lk. bi takoj po »ftH izobraženo, d"o 38 let ! « <>. d.r-bro^.rf.no damo prcm"ž.r.j- fma letna n pošitn;ak.. Mladenič srednjiii let. Inteligenten. mirnega in trezne-pa zrt^aia. ki ima nekaj kapitala, se želi vsled pomanjkanja zr.a-nia tem potom se-.rna-r.iti z gosjxxl!^no — 35 let. ki ima gostilno ali pa trgovino. Samo resne ponudbe pod »Takojšnja ženitev« na oijla-sni oddelek »Jutra« Tajnost strogo zaam-čena. 52420-25 Vdovec z lastno zago in mlinom na Gorenjskem želi znanja v svrho žem-tve s poštenim dekletom ali vdovo bre,-otrok s 100.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost« 52502-2" Dotičnik ki je 30. t. m. »rada zemljiške knjige pnmrrtonia odnesel spise advokatske pisaroc drja. S. » irempujiraoo frnio. na; jili freg-stoii vroiti. 52230-28 V'«k» 1 Din; ta lajanje M»!i n: { aH f Klavir dobro oh: ar.;*«, zamenjam za isfovreden piamno. — Na.»lo\- v ugasnem t^idelk« »Jutra«. 5,7^5-26 Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400.— pive jvetovne fabr;kate Bfi sond-orfer. Steinway. Fbr s;er. Peta-of. Holil. Sting! on g., k: ne«.|>orn.o naj b-Tljši! — Lahka precizna mehanika. Prodaja jih z k jučns 'e sodni i*ved«iM in bivši ifiiteij O' Matie. ALFONZ BREZNIK A eksandrova c. 7 (vogal Beethovnove ulice). Harmoniko z oktavo tro".-rvoo. zeio dobro >bra njeio. konn'let.n.0 » kv e oglasni odde ek »Jutra«. 5204S 2P Za Silvestrovo M raapoago prv<«vr&ren orkeeter od 24. ure d« prej-. Cenjene fKmudbe na oglasni Tddelelc »Jutra« poj« st« ^o. <*>!idtw) tvrdio ic rse življenje ve-ss^i® m zaiiovviine! — Fr St-upie* z ieleziKOO. Ljubljana O-otHioTviMtika c««"»a šie-v 1 51617 Damske smučarske obleke kompletne i ce-pi.-o. v ra» M^.nih f»v>n«.h. kakor tuii blaie nfldi j«o naj-ni4'.»h oenah F. I GoriSar. Ljub!jarm. Sv. Petra e«»ta it 51674 Prodaiam na hranilne knjižice raz.i>o kuhinjsko posodo, irobvto opreme za neveite raaifi okovi« ia m:®arj» in vne v žeieimnsfe<. »tro-k.o ad«joče traie s poJjoftmiins Da4«i»i, miniva-šike krste od na.-pre-pn1 i^-toj^alh d*o na'j^aizkoš-i>ajeiib trd 200 Die nap:*j, krste ia groimiice in prevoze mn.Mj. Izd-eiuje tudi vtaikomrao mod ej.no po-bištrvio, ki je n« c»g!ed v dola-viMe-i Karla strojno m-7.i.retvo — Gornja Radgona. 5i>191-30 Brivci, iK>M>r! Damsito ir:^..dLijCi, trajno, vodno ondulacijo. barvanje las in maniki-ranje pTiičuJem.0. Zahtevajte pojasnila. Salon Rožič, Ljubljana VII. 52515-3C V tak« i Dir., m ia ia n je naslo-v« af za tifro r» * P«n Stro?3 za ključavničarsko obrt kupim: vrta.irwj stroj do 30 mm. strnžn«v> Iti m. ta g« » žeiezio. skobeini »troj do 50f> m Ponudi l>e [»o^latj na oglasni oddelek »Jutra« z natoni-n;m po»,.«otn strojev pod šrfro »Stroji«. 50028-20 Dirram-o z,a iV.osm-ren tok, 3 K W, 220 Votov, dob-« ohra-n:(«n. knipini. Ponudbe na ot'. odi. »Jutra« pod šifro »D:na.m»»«. 5IM00-29 Sena ieipegi, *drav«gi, po^slad-kega, vež vagonov ima n«uprod*j Franc Maertmai, Sv. J.j-rij ofc jairu ieiea.ni d. 5cjaii-a3 Vina da^atii^ka in stoveroka, c«l 4 Kn daije pri Dnrebi Da'mac.ij« — Gnepo»vetaka, KoKieij, dvorište. Na drob. eo in debeio. 3&9-S3 Krompir bel, rzbran, kupujem n« dobelo. — Pow»dbe na S-Vertaonik, Zagreb, Ož'go-vičeva. Ipl-a. 5u)GC>-33 2 vagona krompirja 3'ajerfikfga, belega, tak-oj prodam. Imtoresenti naj se olrrikejo na Ig. Lovreaioif«, trgovca. Križ^vci pri L."i -tom-enu. 5(2369-33 Semena sadneca, gozd.ne.ga in le-f>otič«oga d rev b dobite pri tjvrdiki »Šuana«, Ljubljana-, Dvofa.kova »l"ica S. 'Zahte^-a/te poun-dbt-. 5SKM-36 . a j ueftvda | Dui. m lajanje oaotov« ali m V1rt> tn K Din Bencin-motor izboren. stoječ. 6—8 PS naprodaj za 3500 Din. avtomatični brusilni stroj za skobelne nože 3000 Din. motor z gene i&torjem na csglje 30 PS fDetita), skoro nov. 10.000 Din, nov trostran-ski skobelni stroj ter več malih mizarskih kombiniranih strojev ter trajnih žag po nizki ceni.- Vprašati pri zastopstvu Telchert & Sohn. Gregorčičeva ulica 15/1. 52408-2S Pridelki Vsaka mhii 1 Dui w dajanje «ulova aS sa Hfro oa 5 Din. (S31 Več vagonov sena «!»d-kega vi (1 k eg« pro&aneja v bile prodnm Reflektaniti naj piSejo o« naslov- Adam Kimci. 3' Jurij ob jaž-m ieieimei kj-t* rzve.-o ta»di Mf 52*SM-33 Novo kisio zelje prvovrstni, rezano tn cele glave jao«. lln*k* u-lica št^v 36 — rtvod t Vwiov.lH.nske »eet«. prt ro »eiii® Moiina. TO Vsakovrstno zlato kupuj* po oajviijih «?nah CERNE - luvellr '.iobliana Wotfov» alka 3 353 Vsak« vrst« ZLATO in SREBRO kiMKije F. Čuden, Prešernova al. 1. v'»»k* otmitda 1 Dim. m dajanj« bmIot* »H i «a Hfro p« 5 Dta. (»1) Preklic Podpisana Pobare Teren ja, posesiHiica v Strmcu izjavljam. da niconi več plao-n-ica do-igov, ka bi jih še nadalje dela) moj mož Po-harc Anton, kakor tudi ne bom iivrševala (»ogodti. ki bi jih o.n sklepal zanaiprej g'ede dobave gramoza ta kamenja. — Sv. Fiorjan-Slrmec. 18. dec. 1932. — T reza Poha.rc. 5cJ468-36 Naznanilo Sa^neciKi ob.iiaie.tvw nporo-6amo, da j« konzorcij i«-vošakov e kooj«ko vj>reg>o Enattmo zaržaj pogrebne vožnje. Za wžmjo v mestoem pomeri jni tu? račima 50 Din. Naročala spre.j«iiata: Atoj-rij Plarttarič, L>u bijanc. VTL AiijaSe^a 8 ta Milan Pukelštein, Lta.blja ma, iabjok m. 52c96-s1 Preklic Cbdrfteoee Vladimir Miki rirrjv urj« ta t»rek!i«ii jie vse itv^oie oSi^-if/t-v p io trdStive g'eg«, zdravTOka pri Sv. Mo-rje.i. s kotoriimi se mu taJo iK-pravintio, kovwt tavr&e>vainj>e vv^j zdravnifik.jga ta s katerimi se očitalo, dd-Bt:e.a jova n jo n^niti in j<»trreih p-c. KI ettriičTM ma-«až3 obraaa ta roik. Parafinski ootetf tfcdeiprantaiejo e^>jod«*e, rni^č ta nadležne dila6ice. Ža n«go obraba in iat= samo zainesi';.ivi PCM. PADI T. pr«paratf. Huj^a-nje po najnovejši metodi. Sprejmemo dame v ?tro-kov-no naofrra®bo. 50434-37 ki krepi ln rdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana Vil. Sr.t&S. IX s kapitalom od cca. 150.000 do 200.000 Din IŠČEM za jako rentabilno podjetje v svrho povečanja obrata. Po-željeco bi bilo aktivno sodelovanje. Naložba absolutno sigurna. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Družabnik«. 15367 Ve»ele bojtfčne praznike in srečno novo leto 1833 žeJi tvrdka HENRIK DEJAK izdelovalnica vsakovrstnih torbic, LJUBLJANA, Vidov-danska c. 22. 14939 J=22_ BEMZS Mo§ko silo te po eni uri «muo s tnsoč krn MjAjno se 9b noVim. neškodljivim ta tra.jirw> krepe6im s;>eco okref> pioem Di «k ret.no t>ro^ ponr zet,ta poSilja Kemični misJeku napravil zaključek glede odnošajev Sokolstva napram športnim zvezam. Sklep se glasi: Šport je za Sokolstvo samo eno izmed mnogih sredstev telesne vzgoje. Sokolska društva, niti njihovi odseki ali skupine, niti okrožja m župe niti COS ne morejo biti kot udruženja podrejeni čla»i športnih zvez. Člani sokalskih društev kot poedinci so pa lahko hkrati člani Sokola m športnih klubov in lahko istočasno vež-bajo v Sokolu m športnih klubih. Tekmovati pa smejo bodisi samo za Sokola ali pa samo za svoj športni klub. Sokolstvo si bo napravilo svoje posebno zaznamovan jie tekmovalcev v poedinih športnih panogah ter bo poskrbelo za to. da bo to zaznamovanje po športnih organizacijah prizma-no kot ravnopravno s športnimi zaznamki. Športnim zvezam se lahko predlaga osnovanje posebnega organa po načinu L' nj e češkoslovaških atletskih amaterjev. kjer naj bi bili športni čimtelji iin COS ravno-pravni člani. Zastopanje Češkoslovaške ▼ mednarodnih zvezah se prepušča popolnoma onim športnim zvezam, ki so že sedaj v posesti tega postopanja. O tekmah, prestopanju itd. se bo sklenilo s poedinimi zvezami posebne dogovore na temelju dosedanjih izkušenj in načinov. Cisti dobiček vsesokolskega zU»ta v Prasi znaša po dosedanih cenitvah okroglo 8 milijonov Kč. Po sklepu zadnje seje odbora ČOS, pp odredi 4 milijone v posebni zletni garancijski fond. ki nai omogoči gladko finansira-nje X. zteta leta 1938-. ostali znesek pa se bo porabil v priv vrsti socialnemu delu v So-kolstvu, dalje za podpiranie gospodarsko ogroženih Sokolskih domov itd. 70 letnica Sokola I v Brnu. Kmalu po osnovanju Praškega Sokola po Tvršu m Fiignerju v Pragi je bilo ustanovljeno tudi društvo v Brnu. ki mu je bil prvi starosta dr. Helcelet starejši, sin dr. Ctibor Helce-let pa prvi načelnik. Po težkih bojih se je dništvo obdržalo pri življenju in je postalo zibelka vsega sokohskega pokreta na Moravskem Po prevratu si je zgradilo sijajno urejen stadion za ceno preko 2 i.n pol milijona Kč. leta 1030. pa je postavilo enega najkrasnejših S>kolskih domov v Češkoslovaški. ki je stal z vso opremo nad 10 milijonov Kč. Danes predstavlja Sokol I v Brnu eno nnvečjih in najjačjih sokolskih društev v COS. saj ima okrog 5000 pripadnikov. 238 vaditelje vin vaditeljic. ki vadijo 434 dečkov. 190 n a ra šča j nikov. 464 telovadcev, 634 deklic, 160 naraščajnic in 548 telovadk To so številke, ki pričajo o mogočnosti društva, nastalega v malih razmerah ponemčenega Brna pred 70 leti. Brat Josip Čeimak starosta ameriških Sokolo\> je podai pred mesecem svojo ostavko na starostovo mesto. Naslovil je na vse članstvo češkoslovaškega Sokolstva v centralnem glasilu »A me neki Sotkol« pismo, kjer se poslavlja od njega ter utemeljuje svoj odstop iz zdravstvenih razlogov Brat Cermak je deloval na sokol-skem polju v Ameriki skoraj pol stoletja in je bil ne samo v sokolskih krogih, temveč tudi med gimnastičnimi strokovnjaki povsod priznan kot odličen strokovnjak. Novo rusko sokolsko društ\x> v Harbinu. Med vso zmešnjavo, ki vladfi v novo nastali državi Mandžuriji so si tamkaj bivajoči ruski emigranti ustanovil; mlado sokolsko društvo, ki ga vodita br. Morljov in Alsksejev. Sokol — profesor telovadbe v Ankart. Turška vlada je osnovala v glavnem mestu države, v Ankari posebno šolo, kjer naj bi se šolali i.n pripravljali na poklic srednješolskih telovadnih učiteljev mladi turški državljani Pozvala je COS. naj ji priporoči kakega izvrstnega Sokola kot učitelja za omenjeni zavod. ČOS je imenovala br. Fr. Čast ko iz Brna. člana Sokola I, absolventa Masarvkove un:verze istotam, strokovnjaka za igre, telovadbo na orodju in prosto telovadbo. Brat Častka je tekmoval letos na vsesokolskem zilstu v višjem oddelku članov za svoje društvo in dosegel lene uspehe. SOKOLli DOPlSLJTE 5A.MO NA 9.— Rdeče, brez peclja . . « # 3> 8.—• Viško črno..... . . > 10.— Prošek iz suhih jagod . . S> 24,— Vermut »Dalma« . . > 30,— Vinski tropinovec 50 % » 25,— > 18.— . » 5.— 15365 Se priporoča GOSTILNA »DALMACIJA« SPODNJA ŠIŠKA — VODNIKOVA CESTA 17. Jenjenim odjemalcem želim vesele praznike. Ivan Lasan Ptički pojo, kot da jo maj! 15372 Obiščite razstavo kanarčkov žlahtnih vrvivcev, ki se vrši v LICEJU, na Bleiweisovi cesti v Ljubljani na Božič in Štefanovo to je 35. in 26. XII. 1932 I (Vesele fcozfctie praži tft srečno ttooo leto II SLAVKO BOLE fooartta guGna, ode* ttt pletenin Zapuie, Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka g n ANTON KOLENC nasL □ □ □ □ špecerija, kolonijaJe in delikatese CELJE □ Kralja Petra cesta 22 □ Podružnica: Narodni dom OROŽARNA J. PASTU&VIČ Zagreb, Zrinjevac 15 Telefon 8849 Preko 200 vrst orožja in municije, 80 vrst pušk, kvalitetne Jelen- in Triglav-patro-ne. — Zahtevajte novi brezplačni cenik od novembra 1932. 13230 .1-1! II»H» iruTm »miMirnn >TnrnrTXonrTTTrTTTTTT-inn □ O □ Vesele božične praznike in srečno nove leto želi g ANTON ORA2EM krojaški mojster n CELJE 15346 Gledališka ulica št. 9 ^ □ _ __ _□ JDUUUUUUUUL^^ □ □ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi □ FRANJO JURIČ | □ splošno mizarstvo s strojnim obratom, zaloga pohištva tn □ □ mrtvaških krst, ter polaganje vsakovrstnih parketov. & □ □ □ CELJE Mariborska cesta 14 □ -n! ii h h ji k r i ji t h hulo-aj * innnr-pnnrTTinnnnnnnr Provandein nton OPOZORILO PRESIČEREJCEM! Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatlo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25.--, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatli. GENERALKI ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO Lpbljasa, Vrtača št. 4 13225 kleparska delavnica, Gosposvetska cesta 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 13404 Josip Jass, PERJE kg Din 10.—, 14.—, sivo čohano Din 24.—, 32.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje s puhom kg Din 64.—, 95.—. Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, dober, gost inlet 45X60 Din 20.—, 60X80 Din 35.—, s čohanim Din 55.—. Pernica polnjena 120X180 Din 135, s čohanim Din 198. Vzorci brezplačno Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350 pošljemo franko. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 13602 „Posteljina" H. Weiss, Zagreb, Hica 76-e POSTELJNA PREGRINJALA s puhom iz francoskega svetlega satena ca. 130 X190 cm Din 850.—, iz svilenega brokata ca. 130X190 cm Din 980.—, z obeh strani iz svilenega brokata ca. 130X190 cm Din 1280.—. V vseh modernih pastelnih barvah. Vzorci na željo brezplačno. Navedite barvo, ki jo želite 13602 ,Posteljnina' H. Weiss, Zagreb, Hica 76-c Hsdmm-ovo domače zdravljenje z zdravilno vodo v hiši. zdravje je največje bogastvo. Radium-aparat za zdravljenje s pijačo in koompresaml. Zoper telesno in duševno utrujenost, občutje staranja, živčne bolezni, ishias, revmo, protin, arteriosklerozo, sh^jšanje, sladkorno bolezen, želodčne, jetrne, žoične. črevesne in ženske bolezni, golšo, razširjenje žil in dr. Kupite pri vodilni tovarni njemacko 51a 1)11'm a. D. — berlin Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: J. KONRAD — ZEMUN, pošt. pret. 11. Prospekte dajemo brezplačno. Iščemo zastopnike. Odobreno od Min. soc. Pol. in Nar. Zdravja S. Br. 20011 od 18. 11. 1932 13292 HMBsaaKgi ., ____________ . ........ ....... ......... ♦ ♦♦♦♦♦»♦♦•»♦^♦♦♦»♦♦♦♦•»♦»MtM M* »♦♦♦♦♦♦»♦♦«>»♦♦»»•♦♦ t MM »♦♦••♦»♦»•♦■»«♦♦••»»• | ♦ * ♦ » ♦ ♦ » ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Osfečka Ijevaonica željeza i tvontica strojeva d, d«9 Osijek in Fa&rika peci a. Beograd izdelnlelD hud, Mar m osakemn potreba kmetu, obrtniku, gospodinji in hišnemu posestniku Mala naloga še: poceni izdelovati in poceni prodajati ter s tem spremeniti luksuz od včeraj v potrebo Obrnite se ali na nas direktno ali na naše prodajne oddelke: LJUBLJANA, ZAGREB. BEOGRAD, NOVI SAD, SARAJEVO, SPLIT in SKOPLJE. „Titan" d. d. KAMNIK PRI LJUBLJANI okovje, ključavnice znamke »Standarda in »Orbis«, pohištvene ključavnice, ključi, fitingi, temperiitina, stroji za meso, mlinčki za orehe, pocinkano blago itd. itd. Osječka ljevaonica željeza i tvomica stroje va d« d. OSIJKK gospodarski stroji, vsi stroji za gospodinjstvo, sanitarni ln eroaj-lirani materija! in oprem«, vodovodne cevi itd. Itd. FABRIKA PECI a. d. BEOGRAD, CARIGRADSKA ULICA 2S. giasovitl »Triumph« štedilniki ln peči. STANOVANJE eno trisobno in eno štirisob' no se odda s 1. januarjem na Bregu št. 20 15340 KURJE PERJE nečohano kg po Din 6.— pri odjemu najmanj 15 kg razpošilja proti povzetju VILJEM ABT, Eksport Maribor Kupujem vsakovrstno divjačino po najvišjih dnevnih cenah. 13467 Kupimo vsako množino smrekove skorje zdrave kakovosti. Ponudbe na Tovarno strojil, družba z o. z., Majšperk. 15286 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vesele božične praznike in srečno novo leto VENCEL TREVN STROJNO MIZARSTVO jmomnoonnonmnman^ 15355 SLOV. JAVORNEK 167. □ □ □ BREŽICE. Cejenim gostom in prijateljem želiva vesele božične praznike in srečno novo leto A. C. LUKE2, gostilna, avtogaraža, prenočišče. Sprejemajo se abonenti. 15360 GOSTILNA PRI SAVI. IZŠLA JE Blasnikova za navadno leto 1933 tU ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil ie od naših pradedov najbolj upoštevati to je še dane« najbolj obrajtan. V »Velik; Pracika« oa.jdeš vse, kar fclovek potrebuj« vsak lan Katoliikj koJe«tar t nebesnimi. ioto&mau 'umnima., vremenskimi lnrtvninu tnamenji; — «H>inčne in lunine mrke; — lunine iprtmembe; — &oštrw toložbt u Jugoi* »viV>; - eaivic* ta kolke, ta pnbntnJ-48, kupne pe ® 'afeune; — konruiat« •.ujih tria v v Ljubljani n ia^rebu; — v»* itijme na Kranjskem K ►nžknm Štajerskem Prek m ur.hi Kediimuriti in v Jultjffci Benečiji; — pregled "> koncu brejo^tn iirine; — popi* v««b vifevih 1omač>ib :n 'Mjib ingodiov v pre-,ek',eni 'eru: — abele ta računanje obresti; — živ!jenj«iii»e važnih io niločilnnh *eb l »11 kami; — »znanila pre^met4w ki jih rabi km* r.Tv*ler >m jena f hiži — On« 5 4in«rj?v »VELIKA PRAHKA« *e j«miee. r nasprotnem ilUtj* v r o o m • d«oax. Bavelkovs ordinačnl b^oretof Po*t. lehruka t IT, CSR., Prafca-MaaH, Božetechova aL 10/A- J. 5445. 379 Blagoslovljene praznike ter srečno tn veselo novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem in se najtopleje priporočam za nadaljnja naročila. Z odličnim spoštovanjem Gregorinčič Fr., Jeiica medičar in slaščičar. 15138 DCDOononcaonnnanni □ □ □ □ □ Vesele praznike ter srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem "Roza Snoj □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 14950 oacoDaoonin: trgovina z mešanim blagom Ježica 56 anrcccDDooDDDnnocmmnn] ^ Vesele božične praznike in srečno q — novo leto 1933 želi " LJubljana MATIJA KEŠE trgovski vrtnar 14943 Linhartova ulica 5 □ □ □ □ □ □ Za božične praznike vsi v restavracijo Zadružni dom na Glincah, TRŽAŠKA CESTA 10 na pravkar prispelo fino štajersko vino in prima dolenjski cviček ter na pristne do-mace krvavice in pečenice, ki se dobijo edinole tu. Poleg tega bo dobil kot božično nagrado vsak deseti gost klobas, eno klobaso z zeljem ln kruhom brezplačno. Zato želim vsakemu posebej, kakor že omenjeno, da bi bil deseti gost. To velja za dneva božič in štefanji dan. Poleg tega bo dosti zabave za stare in mlade. Torej, udeležite se tekmovanja na klobase. Za obilen obisk se priporoča, gostilničar 15305 TONE HUČ ^fnlana — Interlocfr spodnje perilo je vsiea dvojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše in trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih trgovinah. 38» Izdeluje: LANA, LJUBLJANA Gostilna ,Fajmošter4 Sv, Petra nasip štev. 5 toči dobra vina: v gostilni namizno 8.—, čez ulico 7.— v gostilni rizling 12.—, čez ulico 10.— v gostilni črno 10.—, čez ulico . 8.— v gostilni cviček 12.—, čez ulico . 10.— v gostilni mozler 14.—, čez ulico . 12.— NAZNANILO! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela na novo urejeno gostilno „GRAJSKA KLET" Mestni trg št. 13 Točim najboljša štajerska in dalmatjjiska vina. Domača kuhinja Abonenti se Sprejemajo. Se priporoča ANGELA VERCE. 15336 VSAK NAROČNIK »JUTR-« le zavarovan za 10.000 dinarjev! Siertia apedaJno izdelovanje pogrebnih potrebščin se nahaja v LJUBLJANI. MESTNI TRG ŠT. 17 (Hiša Kenda), dvorišče. Izdeluje: mrtv. pregrinjala (tančice), zglavnike in naJiičya. čipice in okraske za mrliSke kiete. opreme za mrliike odre. vse priprave Z0 pogrebe itd. itd. piomptao io točno po naročilu Za cenjen« naročila se priporofe ween p. 0 pogrebnem zavodom, trgovcem in izdelovalcem krst 15356 »ETERNA«. Prva Jugoslovenska tovarna za diaslad, slad in kvas RUDOLF ZALOKER Linbliana-Vič Telefon 2««» želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične Draznike in srečno novo let< □ Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želita g JANKO ia PAVLA BIDOVEC, Kranj rn 2 gostilna pri »Starem Mayera« 14941 B________ OiJUUULILJLJULJLlLOJULiLLJL^ Vesele Božične praznike in srečno novo leto 1933 želi JOŽE HAFNER gostilna in trgovina z lesom 3 ŠKOFJA LOKA 14946 □ _ ^□□□□□□□LILOJLlJnr^ B B H in II a II UJUULJUGDDn riprrTnnnnnrTnni n n ii g b innnnririi nm TTTTTTTTTinnnnni □ g R Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želi □ □ g g IVAN ČEH g □ umetni in trgovski vrtnar g g LJUBLJANA VII 14936 Gasilska 14 g □UUULtJUUUUaUUUL^^ Čarobno grmiCje, po katerem izginejo kožne hibe »VirginJčoo čarobno grmičevje« Ha-mamelis (Hamamells virginica = Witb Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: 0 d s tr a n t a a g I o kožne hibe. napne in posveti polt, prežene gube, rage io drage pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkori stila njegova svojstva in jih v po sebno »godni sestavi z dragimi in gredijencami za aeg0 koie upora bila pri novi »Lavenor« vodi za kožo io obraz. Učinek dokaznjt več kot beseda. Zato napravite poskus! Pra&t. »tafclenice »tanejo maia 20. sredmj« 36 ln velSk« 48 Di* LAVENOR voda za kožo in obraz izdelovatelj: Jttnger & Geb-nardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Za božična in novoletna darila je priporoča ugoden nakup volnenega blaga za ženske obleke od Din 26 — dalje blaga za moške obleke od Din 40.— dalje, sifon tankih niti, mehko blago od Din 9.50, pletenih jopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, flanelastih odej, puha, perja i. t. d. Različni ostanki pod ceno. R. MIKLAUC — „Pri škofu" LJUBLJANA Pred škofijo 3 — Lingarjeva ulica. •Važnem* Jo / Vsem cenj. gostom najvljudneje naznanjam, da je za praznike prispelo dalmatinsko vino najboljše kvalitete iz otoka Visa, katerega točim k Din 10.—, čez ulico Din 8.—. Na zalogi so tudi fina desertna vina, kakor prošek in vermut, pristni doma žgani tropi-novec in olivno olje. Priporoča se dobra domača kuhinja, vsaki torek in petek polenovka, vsak dan morske ribe. Za obilen obisk ae priporoča 15314 M. S. Radilovič, gostilna Tratnik. 401 (po§o\f Ženini in neve&ie!! Ako si hočete nabaviti fino in poceni pohištvo spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje i. t. d., oglejte si pred nakupom zalogo pohištva GOSPODARSKE ZADRUGE MIZARSKIH MOJSTROV V LJUBLJANI, — Vegova ulica štev. 6. Tam imate veliko izbero vsakovrstnega pohištva in tapetniških izdelkov po najnižji ceni. 15216 Le kontroliran men lllbll je zanesljivo naraven, čist in brezhiben. Uživajte ga kot hranilo in najučinkovitejše zdravilo zoper katarje pljuč in grla ter sploh proti prehlajenju. Nudi Vam ga ,Društvena čebelama4 Zaloga čebelar, potrebščin, medu in voska LJUBLJANA, Miklošičeva-Pražakova 13 15297 nnnnnrtf-innnnnnnnnnnnnnnnnnnrrir a luupnnnt a H ffiTTDCXP3ULHJaLlLXPDan Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želita vsem cenjenim odjemalcem FEANJO In TEREZIJA LEVEČ mesarija in gostilna Dunajska cesta 84 LJUBLJANA Šolski drevored B _ 14937 □ DCCTDDnnginDDDDDDDDDDO^ Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli ob smrti naše nadvse ljubljene in dobre mame, stare mame, gospe Marije Krašovec rojene JAKLIČ se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Osobito pa se zahvaljujemo duhovnemu svetniku g. I. Hladniku za tolažilo ob času njene bolezni, g. dr. Fedranu in vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno mamo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna iskrena zahvala. St. VID pri Stični, dne 24. decembra 1932. 15318 ŽALUJOČI OSTALI. Delo lotu dane« v teb tečkiih 6an»b »► MtjJažjt vtša.k 6« ot iiiymh opr«-m: ioroa-Go pi Na! me* Damo t«koč»- im komo' d«i« K t«n Is mu odkupujemo 'zd-ftlan* pie •«nme. dobavlja mo prejo in :zp!» \uj*"«iw> mezd-« » !>1 et.enj«. ka-r di kazn-je m.m>s;< ta nvahrib pičfm C«-Hočei« j> 10.— J> > » 8.— . . , > » 10.— > > > 8.— . . , » > 30.— » > > 28.— . . . » » 36.— J> J> » 34.— Za obilen obisk se priporoča ter želi vsem cenj. gostom srečen božič in veselo novo leto Gostilna »Jadran", Jesenice, Prešernova uL ANTE MARA SOVIČ 15031 RIBE! RIBE! RIBE! Urejuje Ltevcrm Kavijea. izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Kibnikar, Ia Narodno tiskarno cL d. kol uskarnarja ^ranc JeaerseiL Z.a Laserauu del je odgovoren AJujz Novak. Vsi v Lju oljarn 9