Poštnina plačana v gotovini
Spet!, in abbon. posta:e - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Wi
Leto XIV. - Štev. 18 (689)
Gorica - četrtek 3. maja 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
Kmet in njegovi problemi
NAUK PAPEŽA JANEZA XXIII.
V	soboto 14. aprila je papež Janez XXIII. že četrtič za svoje vlade nagovoril člane italijanske zveze neposrednih obdelovalcev zemlje. Kmečki delavci, ki so napolnili baziliko sv. Petra, so bili Italijani. Toda za papeža so predstavljali ves kmečki svet. Papež je še enkrat prevzel v o-krambo in poveličeval vrednote tega sveta, katerih je naravni čuvar in hranilec, in Povabil odgovorne za javne zadeve, naj Odstranijo krivice in izravnajo težave, katerim je kmečki svet izpostavljen zaradi tehničnega in gospodarskega napredka.
Ker je kmečko ljudstvo blizu velike skrivnosti narave, ki izpričuje vsemogočnost božjega Stvarnika, bolj neposredno občuti božjo navzočnost, bolj zvesto sprejema in spoštuje božje zakone in se laže ukloni v ponižnem čustvu božjega občudovanja in priznanja. V svetu, ki je tako krhek spričo poveličujočih skušnjav tehnike, kmečko ljudstvo ohranja občutek Boga. Plemenito v svojem dnevnem naporu, potrpežljivo pri delu in v pričakovanju sadov svojega dela, skromno v svojih željah, trezno v svojih zahtevah, predstavlja naravni branik pred širjenjem materializma in uživanjaželjnosti in pred hlepenjem po lahkem In nezasluženem zaslužku. Spoštovanje tradicije, občutek oblasti, ljubezen do družine napravijo kmečki svet najboljšega poroka za stalnost socialnega reda v vsakem narodu.
Tisoč spodbud, ki jih kmečko delo nudi razvoju, uveljavljanju in obogatenju človeške osebe, njenemu razmahu, in to tudi na področju duhovnih vrednot, spreminja kmečki svet v trdnjavo svobode in človeškega dostojanstva proti vsaki grožnji totalitarizma in uravnavanega kolektivizma.
Na žalost pa se zdi, da te vrednote ne balete na tisto razumevanje in spoštovanje, ki bi moralo svetovati in uveljaviti nujno socialno skrbstvo za njihovo zaščito in za njihov razvoj. Zdi se, da sta tehnični napredek in socialni razvoj obsodila kmečki svet v stanje ubijajoče podrejenosti. Splošen in vznemirljiv pojav je zato postala težnja pobegniti s podeželja in od kmečkega dela, ki ga smatrajo za zaprto in brez izgledov. Želja po novostih in dogodivščinah, ki je značilna za današnji rod, vaba po lahkem naglem obogatenju, izgled bolj svobodnega življenja, globoko neravnovesje med kmečkim in industrijskim dohodkom ustvarjajo po-vsod nezaupanje in povzročajo, da ljudje zapuščajo svoja polja in beže v mesta in v industrijo.
Da bi napravili konec temu pobegu in da bi rešili nenadomestljive vrednote kmečkega sveta v korist družbe, je papež Janez XXIII. znova povzdignil svoj glas In poudaril velika načela, ki jih je že prikazal v okrožnici Mater et Magistra: Zahtevo po pravičnosti v odnošajih med različnimi proizvajalnimi področji, postopni harmonični razvoj gospodarskega sistema, ravnovesje v davčnih dajatvah, e-hakost vseh državljanov v pogledu bolniških blagajn in socialnih zavarovanj, Praktično in dejansko priznanje prispevka Posameznih kategorij k socialnemu blagostanju, zahtevajo s strani javnih oblasti Pozornejše upoštevanje težkega položaja, v katerem se po krivici nahaja kmečko ljudstvo, in nujne potrebne ukrepe, da kmečkemu človeku zopet vrnejo čut tistega upoštevanja dostojanstva, ki mu pri-Pada.
MARKSISTIČNO POJMOVANJE
Nasproti tej materinski skrbi sv. Cerkve kmetski stan stoji danes marksistično-®°cialistično pojmovanje in reševanje kmečkega vprašanja. To pojmovanje stre-•Pl za tem, da se iz samostojnih kmetov Ustvari kmečki proletariat. To se pravi, da Ie kmetu treba vzeti njegovo zemljo in k nje narediti skupno družbeno last, kmet
naj na svoji zemlji postane zopet *ln£an ali, če hočete, dninar, ne pa več g°spodar. Iz kmečkih posestev se morajo
ustvariti kolektivna gospodarstva v eni ali v arugi oblita zato, aa se v kmeCKem človeku izkorenini zavest samostojnosti in želja po privatni lasti, kajti vsaka privatna lastnina je, po marksističnem pojmovanju, samovoljno izkoriščanje človeka po človeku, zaroaek Kapitalizma, kar je treba do korenin iztrebiti.
SOCIALISTIČNA PRAKSA
Od tod iznaja tisti zagrizen ooj med socialistično oblastjo in kmečkim prebivalstvom, ki zavzema večkrat dramatične oblike. Sedaj vemo nekoliko več, kako je potekal ta boj v sovjetski Rusiji pod Stalinom, ko je ta diktator pomoril in pregnal v Sibirijo in v koncentracijska taborišča desetine milijonov kmetov, potem ko jih je proglasil za kulake, samo da se je država mogla polastiti njihovih posestev in iz prej svobodnih kmetov u-stvariti prezirane in zavržene sovražnike ljudstva ter na njih mesto postaviti slabo plačane kmečke proletarce na sovkozih in kolhozih. S kakšnim uspehom za ostalo ljudstvo priča zgodovina in izkušnja. Sovjetski človek ima še danes daleko premalo mesa, kruha, masla, zelenjave in drugih kmečkih pridelkov. Dočim v ZDA daje država posebne podpore kmetom farmarjem zato, da ne proizvajajo preveč, mora Hruščev še vedno s kaznimi in grožnjami siliti sovjetske kmečke proletarce k večji proizvodnji. A vseeno ne gre.
Kako je na Kitajskem v tem oziru, je tudi znarto. Maocetungov režim je moral prav pred kratkim ustaviti svoj pohod v industrijo, ker je med prebivalstvom zavladalo tako pojmovanje, da ga Kitajska še ni doživela podobnega. Lakota je v deželi, kot je bilo v Rusiji po prvi svetovni vojni. Kmet-proletarec, kmet-tlačan in dninar nima pač veselja do dela. Zemlja pa rodi samo tistemu, ki jo z veseljem in ljubeznijo obdeluje. In to dela le kmet gospodar.
KAKO JE V SOSEDNJI REPUBLIKI
In kako je v sosedni republiki? Tam si lahko vsakdo sam ogleda, kako je s kmečkimi pridelki. Država mora kupovati pšenico, čebulo, koruzo in še toliko drugih pridelkov, ki jih je pred komunizmom izvažala. Kmet ne samo da zapušča zemljo, nego jo tudi z nevoljo obdeluje. In vzrok za tako nevoljo je poleg drugega tudi brezglava gospodarska politika na kmetih.
V	potrdilo samo dva zgleda iz nam najbližje okolice.
Tedenska tribuna iz Ljubljane je 26. septembra 1961 prinesla članek pod naslovom: Namesto na trg na gnojišče. Članek se začenja takole: »Od Ljubljane do Goriških Brd je kakšne tri ure vožnje z avtomobilom. Torej komaj tri ure daleč od tisočev in tisočev potrošnikov se je zgodilo tole:
Briški kmetje so v pičlem tednu zmetali v grape nad sto tisoč kg breskev. (Breskve so bile prav v tem času v Ljubljani po sto petdeset din kg. Nota bene: in še tiste so vse prodali.) Tri ure od Ljubljane pa je segnilo sto tisoč kilogramov breskev. Kmetje so jih ponujali odkupoval-cem po deset dinarjev za kilogram. In nič. Segnile so in gnojišča so bila premajhna. Zmetali so jih po grapah.
Sto petdeset dinarjev za kilogram!
Človeka napade bes. Kaj je to sploh mogoče? Samo v vasi Kozana so zmetali proč okrog šest vagonov breskev. Podobno Je bilo tudi v sosednjih vaseh Vipolže, Šmartno, Kojsko...«
In kdo je kriv? Nihče. Kriv je sistem. Zato pa tudi niso nikogar kaznovali za to milijonsko škodo, ki so jo utrpeli briški kmetje in so jo utrpeli potrošniki, to je ljudstvo. Pač pa dobi kmet težke kazni, če sl drzne od soseda kupiti nekaj breskev ter jih na svoje stroške peljati v Ljubljano, da jih tam proda. Naj rajši segnljejo, kajti sistem mora živeti, čeprav kmet propade!
In da bo Ironija polna: v neposredni goriški okolici, v Blljensklh gričih so zo-(Nadaljevanje na 3. strani)
SESTANEK V VVASHINGTONU
KENNEDY - MACMILLAN
Britanski ministrski predsednik Macmillan je imel prejšnji teden v Washingtonu važne posvete z ameriškim predsednikom Kenne-dyjem. Državnika sta govorila predvsem o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o Berlinu, o ženevski razorožitveni konferenci in o pristopu Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče ter o vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Ob zaključku razgovorov so sestavili skupno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da sta državnika vedno pripravljena vzeti v pretres možnost vrhunskega sestanka s Sovjetsko zvezo, seveda če bi bila dovoljšnja jamstva, da bi tak sestanek koristil svetovnemu miru in medsebojnemu razumevanju.
Kar zadeva britanski pristop k Skupnemu evropskemu tržišču, sta izrazila upanje, da se bo to čimprej zgodilo. Vsekakor pa je Macmillan obrazložil predsedniku težave, ki jih je v zvezi s tem treba premagati. Predvsem mora Velika Britanija braniti interese Commomvealtha. Pristop Velike Britanije v Skupno tržišče Da jamči za politično enotnost zahodne Evrope.
V	zvezi z vprašanjem atomskih poskusov sta si državnika edina, da je treba napraviti vse za do-
sego primernega dogovora s Sovjetsko zvezo. Ravno tako je treba iskati primerno rešitev za vprašanje razorožitve. Kennedy in Macmillan se nadalje strinjata, da so potrebni stiki med Vzhodom in Zahodom za rešitev berlinskega vprašanja. V tej zvezi je ameriški predsednik obvestil svojega britanskega kolega o pogovorih, ki jih je imel ameriški zunanji minister Rusk s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu Dobri-ninom.
Državnika sta si nadalje izmenjala svoje poglede o Atlantskem zavezništvu predvsem glede na skorajšnjo ministrsko zasedanje držav članic NATA, ki bo v Atenah in katerega se bo udeležil tudi sam ameriški zunanji minister Rusk. Obravnavala sta tudi vprašanja jugovzhodne Azije. V zvezi z Laosom sta potrdila svojo naklonjenost nevtralni vladi. Predsednik Kennedy je seznanil Macmillan z razvojem načrta »Zavezništvo za napredek«, ki ga izvaja v korist južno-ameriških držav. Končno sta državnika še razpravljala o medsebojnih trgovinskih dogovorih.
Iz Washingtona se je Macmillan podal v Ottavvo. Medtem pa so sporočili, da se bo v začetku junija sestal v Parizu z generalom De Gaulleom.
KDO BO NOVI PREDSEDNIK?
Kot znano letos poteče mandat državnega poglavarja Giovannija Gronchija, kateremu so zaupali predstavništvo italijanske republike leta 1955. Po italijanski ustavi namreč traja mandat državnega poglavarja sedem let, zaradi tega morajo te dni ljudski poslanci in senatorji izvoliti novega predsednika republike. V ta namen so se včeraj v sredo 2. maja zbrali na skupno sejo kot predpisuje ustava, da iz svoje srede izberejo človeka, ki bo prihodnjih sedem let predstavljal italijansko državo. V Italiji namreč nima državni poglavar nobenih dejanskih oblasti, ampak ima samo to čast in oblast, da zastopa državo kot celoto pred zunanjim svetom, imenuje po predhodnih posvetovanjih ministrske predsednike, podpisuje
Položaj v Argentini
Argentinskemu predsedniku Gui-du je uspelo še enkrat obvarovati državo pred nepredvidenim razvojem. Prišlo je namreč do napetih odnosov med samimi generali in bati se je bilo, da se edinice med seboj spopadejo. Na srečo se je izteklo vse brez prelivanja krvi in Guido se ponovno muči s sestavljanjem vlade, ki naj bi upravljala državo do 1. maja 1964, ko se bodo vršile predsedniške volitve.
Senatorji radikalne stranke, ki so Frondizijevi pristaši, so ponovno izrazili svoje negodovanje na-pram Guidovi vladi. Guido pa je imenoval za notranjega ministra Walterja Perkinsa, ki pripada radikalni zvezi, katera je bila ena izmed naj ostrejših nasprotnikov Frondizijeve vlade. Gospodarstvo pa je sprejel Alsogaray, ki po mnenju nekaterih predstavlja jamstvo proti vsakim poskusom socializacije v narodnem gospodarstvu.
mednarodne pogodbe in državne zakone, da lahko stopijo v polno veljavo, in druge manjše funkcije.
Kljub temu pa se razne politične stranke zelo zavzemajo, da bi prodrl, če že ne njihov politični pristaš, vsaj taka oseba, ki jim je politično sorodna ali vsaj po godu. Ker pa je na drugi strani za izvolitev državnega poglavarja potrebna precejšnja večina (dvotretjinska pri prvih treh glasovanjih), je nujno, da velike stranke, ki imajo največ predstavnikov v parlamentu, imajo tudi odločilno besedo. Tako zgleda, da bo tudi letos prodrla kaka osebnost iz vrst Krščanske demokracije, ki ima preko 40% parlamentarcev. Stranke sedanje vladne večine se niso mogle sporazumeti o skupnem kandidatu, zato bo bitka negotova do zadnjega trenutka, če ne nastopijo kakšna presenečenja.
Uradni kandidat Krščanske demokracije je sedanji zunanji minister Antonio Segni. Ostale stranke se niso še jasno izrekle, koga bodo podprle, ampak bodo svoje odločitve sprejele sproti pred vsakim posameznim glasovanjem. Spričo tako različnih političnih sil, ki so zastopane v parlamentu, je malo verjetno, da bi novi državni poglavar izšel iz prvih treh glasovanj, ko je potrebna dvotretjinska večina glasov.
Kot poročajo, predvideva dnevni red skupnega zasedanja poslanske zbornice in parlamenta za 2. maj tri glasovanja. Ker pa domnevajo, da bo pri teh prvih treh glasovanjih težko zbrati predpisano dvotretjinsko večino, bodo naslednji dan, v četrtek, glasovanje ponovili. V tem slučaju bo zadostna le navadna večina.
Zaradi tega naš list ne more še danes povedati, kdo je novi državni poglavar.
GOSPODARSKE TEŽAVE V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanski komunistični režim je ponovno zašel v težavno obdobje. Posebno zaskrbljenost vzbuja gospodarsko stanje, kar se neizogibno odraža tudi v političnem življenju in dogajanja v državi. Očitnih znakov te krize je mnogo.
Obisk italijanskega trgovinskega ministra Preti-ja pretekli teden v Beogradu je značilen v tem oziru. Jugoslovanska trgovinska bilanca je močno pasivna. V letu 1961 je znašal njen primanjkljaj 487 milijonov dolarjev (okrog 780 milijard lir), v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 82 milijonov dolarjev (okrog 130 milijard lir). Poleg tega ima Jugoslavija precej dolgov v tujini. Samo Italija je doslej dala Jugoslaviji skoraj dvesto milijonov dolarjev raznih kreditov (320 milijard lir). Te kredite bi morala jugoslovanska vlada začeti polagoma vračati, toda ker so državne blagajne prazne, kaj je naredila? V Beograd je poklicala italijanskega ministra za zunanjo trgovino Preti-ja in ga imela več dni v gosteh. Po več dnevnih pogajanjih so dosegli načelen sporazum o odložitvi plačevanja teh kreditov. Nekateri italijanski krogi in posebno industrijski izvozniki se pritožujejo in se bojijo, da ne bodo povračila nikdar videli. Italijanska vlada je torej šla beograjski na roko, ker se pač boji izgubiti jugoslovanski trg. Toda to še ne zmanjša dejstva, da je jugoslovansko komunistično gospodarstvo na nesolidnih temeljih in da bo zato požrlo vedno večje kapitale. Ker jih sami nimajo, jih bodo jugoslovanski komunisti skušali po svoji navadi izsiliti od zahodnih držav. Te, boječ se, da se ne bi Tito preveč naslonil na Vzhod, mu bodo dolarje poslale. In tako bo za nekaj časa spet zakril za silo gospodarsko krizo.
Mnogi se sprašujejo, kako da ne morejo jugoslovanski komunisti enkrat končno popraviti svojega gospodarstva, ko dobijo toliko pomoči in kreditov iz tujine. Rer je, da dobijo še precej. Toda kaj pomaga, če namesto da bi vso to pomoč smotrno uporabili, jo rajši odtrgajo od ust svojih državljanov in jo dajo v svoji politični velikodušnosti afro-azij-skim državam.
Posledice teh gospodarskih težav se že začenjajo čutiti tudi v javnem življenju. Partija je poostrila nadzorstvo nad vsemi javnimi ustanovami in v gospodarstvu se spet pojavljajo močne težnje po centralizaciji. Nič več se ne govori o demokratizaciji in delavskih svetih, ampak o štednji in o povečani vlogi države. Skratka partija pritiska, da se napravi povsod korak nazaj in se vrne na stari tir. Jugoslovansko ljudstvo pa si ničesar drugega ne želi, kot da nehajo na njem z esperimenti-ranjem.
Zaključen milanski velesejem
Zaprla so se vrata 40. milanskega velesejma, ki je letos trajal 16 dni. Ob zaključku so bile navzoče najvišje oblasti in predstavniki velesejma z ministrom Tre-mellonijem na čelu. Minister je ob tej priliki imel govor, s katerim je poudaril važnost milanskega velesejma ne samo za italijanski narod, temveč za ves svet, ki je po industriji in trgovini zastopan na velesejmu.
KRŠČANSKI NAUK
RED PRI MOLITVI
I
Aristid, krščanski pisatelj iz 2. stoletja, piše o kristjanih svojega časa: »Vsako jutro in vsako uro častimo in hvalimo Boga za podeljene darove in se mu zahvaljujemo za jed in 'pijačo.«
Otrok božji se mora mnogokrat spominjati svojega Očeta. Ko spoznamo božjo dobroto in moč, ga hvalimo; če smo grešili, ga prosimo odpuščanja; ko smo v stiski ali v skušnjavah, ga prosimo pomoči. Pred vsem pa ga zahvaljujejmo za njegove dobrote na duši in na telesu, saj vse dobro izhaja od njega.
Molimo nebeškega Očeta, našega Stvarnika, — molimo Jezusa Kristusa, pravega Boga in našega Odrešenika, — molimo S e t e g a Duha, pravega Boga, ki v nas prebiva ter nas posvečuje.
V molitvi pa se obračamo tudi k Mariji, svetnikom in angelom. Njih ne molimo, ampak jih častimo in se jim priporočamo, naj prosijo za nas pri Bogu.
Za molitev so tudi določeni časi: zjutraj, ko vstanemo, zvečer, ko se odpravljamo k počitku, pred jedjo in po jedi, kadar zvoni angelovo češčenje, zlasti pa v cerkvi pri službi božji.
Ljubiti moramo tudi s kup n no molitev, posebno v družini in pri službi božji. Jezus pravi: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« (Mat 18,20). — Skupna molitev v družini naj bi bila vsaj pri kosilu in zvečer pri sv. rožnem vencu, kjer je to mogoče. Eden moli naprej, drugi mu odgovarjajo, vsi pa razločno. Lepo je, da moli naprej oče, ki je v družini prvi namestnik Boga Očeta.
V naših molitvah se moramo pa spomniti tudi vseh naših domačih, živih in mrtvih, kakor tudi onih, ki so nam dobrotniki, sorodniki, vseh zapuščenih, umirajočih, preganjanih in zaprtih, pa tudi vladarjev, da bi bili pravični. Nobenega ne smemo izključiti iz svojih prošenj, ker je Kristus za vse umrl.
Med dnevom ob vsem svojem delu lahko govorimo z Bogom s kratkimi zdihljaji , na pr. Moj Jezus usmiljenje! (300 dni odpustka), Moj Gispod in moj Bog (300 dni), Srce Jezusovo, v tebe zaupam (500 dni), O Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo (300 dni), itd. Ko gremo mimo pokopališča, zdihnimo: Gospod, daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti! (300 dni). V trenutku, ko se vlegamo v posteljo, zdihnimo: V tvoje roke, Gospod, izročim svojo dušo (500 dni). — S takimi in podobnimi zdihljaji ohranjamo kristjani nepretrgano zvezo s svojim Očetom, ki je v nebesih, ne da bi to kakorkoli oviralo naše vsakdanje delo.
Jutranja in večerna molitev je zelo važna za pravo krščansko življenje. V glavnem obstoji v tem, da Boga ponižno molimo, se mu zahvalimo za vse dobrote, ga prosimo novih dobrot in mu zadostimo za naše grehe.
|gt?!z življenja Cej*
 3»	jžHaB
Oster napad na Wyszynskega
Kardinal Wyszynsky je med obredi velikega tedna večkrat rotil vernike, naj vse naredijo, da zajezijo val ateizma. Ostro je nastopil tudi proti preprečitvi rojstev, ko je rekel, da Varšava umira in da če bi ne bilo poštenih ljudi, ki prihajajo z dežele v mesto zaradi dela, bi se Varšava v kratkih letih spremenila v puščavo. Komunistične voditelje je odločni kardinalov nastop silno razkačil, zato so proti njemu nastopili vsi komunistični časopisi, ki naštevajo neštete ugodnosti poljskih katoličanov. »Kako naj govorimo o omejitvi verske svobode,« pravi poljski časopis Zycie Warszawy, »če pa poljski katoličani razpolagajo danes z deset tisoč cerkvami in kapelami (40 odstotkov več kot pred vojno), če je število duhovnikov naraslo na 15.600 in če oba glavna katoliška časopisa Cosc Nezelny in Przeivodnich Katolicki imata naklado 130.000 izvodov in prekašata vseh pet komunističnih časopisov? Verski mir,« zaključuje komunistični časopis, »ni všeč kardinalu. Ljubše bi mu bilo preganjanje. Toda demokratični režim dežele daje enake pravice vsem državljanom ne glede na njihovo vero.«
To je prvič, da tako ugledni dnevnik, Zycie Warszawy, tako ostro napada kardinala. Ali naj bo to uvod v novo preganjanje poljske Cerkve?
Nadalje poročajo iz Varšave, da so oblasti, proti vsem prejšnjim zagotovilom, u-smerile procesijo ob priliki godu poljskega patrona sv. Adalberta po stranskih ulicah mesta Gnjezdna, kjer ima kardinal Wy-szynsky svoj nadškofijski sedež. Kardinal se je zaradi tega ukrepa javno pritožil kakor tudi zaradi ovir, ki so jih oblasti zadale mladini, da se ni mogla udeležiti procesije. Ob isti uri so komunistične oblasti napovedale razne shode in izlete. »Kljub vsem spremembam in oviram,« je zaključil poljski primas, »je naša vera še vedno močna. Poljski narod ima pogled usmerjen v Rim in Poljska išče v Vatikanu svojo moralno oporo. Priscžem, da bo Poljska v drugem tisočletju še vedno katoliška.«
Koncert za sv. očeta
V	navzočnosti sv. očeta Janeza XXIII. je zbor in orkester italijanske radiotelevizije izvajal v nedeljo v veliki vatikanski sprejemni dvorani koncert pod vodstvom
Gianandrea Cavazzinija. Izvajali so skladbe Monteverdija, Beethovna, Liszta in Rimski Korsakova. To lepo zamisel je vpeljala italijanska radiotelevizija, ki tako vsako leto ob velikonočnih praznikih poklanja sv. očetu to lepo velikonočno voščilo. Koncert so oddajali po radiu in televiziji.
Shod beguncev
12.000	izseljencev in beguncev vseh narodnosti se bo prvikrat zbralo v Rimu od
4.	do 6. avgusta ob priložnosti 10-letnice okrožnice Exul familia, s katero je papež Pij XII. določil previdnostne predpise in določila za ureditev odnošajev med katoličani in njihovimi begunskimi brati. Romanje je organizirala konzistorialna kongregacija, ki je imenovala poseben odbor v ta namen. Predsednik tega odbora je tajnik kongregacije kardinal Confalonieri,
a
Dr. FRANČIŠEK ŠEGULA, RIM
(III. nadaljevanje)
2.	APOSTOLSKI LISTI
Poučne knjige nove zaveze so apostolski listi. Prvo mesto med njimi imajo, listi apostola Pavia.
Poleg listov sv. Pavla imamo med poučnimi knjigami še sedem listov, ki so jih napisali drugi apostoli ali pa njihovi
a)	PAVLOVA PISMA
Vsi Pavlovi listi so pisani v grškem jeziku. Tudi Pavlova grščina je običajna helenistična »-koime«, ki je sicer čistejša kot pri Mateju, Marku in Janezu, vendar ni literaren jezit, ampak še vedno pristna ljudska govorica.
Ohranjenih je 14 listov, ki so po časovnem redu takole razvrščeni: 2 lista Tesalcaiičanom, list Gaiačanom, 2 lista Korinčanom, list Rimljanom, Kološanom, Efežanom, Fiiomenu, Filipljanom, Hebrejcem, prvi list Timoteju, list Titu, drugi list Timoteju.
V	seznamu tridentinskega zbora listi niso razvrščeni po časovnem redu, ampak po važnosti vsebine ali po odličnosti naslovljencev. Pisani so bili v razdobju 15 let: od 51-66 po Kristusu.
Po vsebini so neizčrpna zakladnica verskih in nravnih resnic. Sv. Janez zlato-usti jih primerja rudnikom, v katerih je skrito neizmerno bogastvo naj dragocenejših rud, in studencem, ki nikdar ne usahnejo, ampak tem obilneje tečejo, čim več ljudje iz njih zajemajo.
Apostol v pismih oznanja vesoljnost
odrešenja. S Kristusovo smrtjo je padla stena med judi in pogani. Obojni so po-kilioani ik zveličanju, obojni tvorijo skrivnostno telo, katerega glava je Kristus,
Pavel zagovarja to misel zlasti v svojih prvih pismih s toliko silo svojega govorniškega daru, da prisili k molku končno tudi svoje ozkosrčne 'judovske nasprotnike. Njegova moč in veličina pa ni v zunanji obliki poslanic, marveč v njegovi nenavadni govorniški 'spretnosti. Sv. Hieronim v pismu Pamahiju vzklika: »Koli-korkrat berem Pavla, se mi zdi, da ne slišim besed, ampak grmenje... Kamorkoli se ozreš, povsod vidiš le bliske.«
b)	PISMA DRUGIH APOSTOLOV
Apostolske liste so že od najstarejših časov imenovali tudi katoliške. To pa zato, ker je njihova vsebina splošnega značaja. Vsi razen drugega in tretjega Janezovega lista so namreč namenjeni večjemu številu krščanskih občin..
Med apostolske liste štejemo: list sv. Jakoba, prvi in drugi list apostola Petra, prvi in tretji list apostola Janeza in list apostola Juda.
Vsi apostolski listi razen Janezovih so pisani pred letom 70 po Kr. Naj starejši je Jakobov list, 'ki je bil napisan že pred 50. letom. Smatrajo ga zato za naj starejšo novozavezno kanonično knjigo.
3.	RAZODETJE SV. JANEZA
Nova zaveza se končuje z edino preroško knjigo, ki je Razodetje sv. Janeza.
Staro izročilo, ki sega v 2. stol. po Kr.,, priča, da je Razodetje napisal apostol Ja-
Nadškof msgr. Pangrazio slovenskim vernikom
Sirite »Katoliški glas
Program prireditve predvideva slovesno pontifikalno sveto mašo v cerkvi sv. Petra, ki jo bo daroval kardinal Confalonieri, slovesen križev pot v Koloseju in avdienco pri svetem očetu.
Preklican krivičen odlok
Na predlog prosvetnega ministra na Cevlonu Mahmude so preklicali odlok, ki je izključeval duhovnike in katoliške redovnike od javnega pouka v deželi. Ta prepoved, ki je bila izdana lansko leto, je bila predmet ostrih kritik s strani tamkajšnjega episkopata. Msgr. Glennie, škof v Trincomaleju, je označil to prepoved kot največjo škodo, ki je bila povzročena ceylonski mladini.
Katoličani na Formozi
Po najnovejših statistikah je vsega katoliškega prebivalstva na Formozi 202.240 duš. Od leta 1960 do danes je prišlo do
20.000	spreobrnjenj. Otok je razdeljen v sedem cerkvenih okrožij. Hierarhija je v pretežni meri sestavljena iz kitajskih cerkvenih dostojanstvenikov. Njen vodja je kardinal Tien, pekinški nadškof v izgnanstvu. Rodovne in svetne duhovščine, ki se posveča apostolatu, je 658. Bratov je 65, redovnic 577, 1110 pa je laičnih kate-histov.
Slovenski duhovniki smo poslali za praznike novemu g. nadškofu v Livorno velikonočna voščila s prošnjo, da bi napisal nekaj pozdravnih besed za slovenske vernike, da bi jih objavili v našem listu. Poslali smo mu tudi kratek oris verskega življenja med Slovenci v go riški nadškofiji in pa velikonočno številko Katoliškega glasu.
G. nadškof je zelo očetovsko odgovoril in poslal pozdrav, ki ga tu navajamo:
»Vsem dragim slovenskim vernikom moj očetovski pozdrav in voščilo Kristusovega miru!
Ljudske navade, ki so vedno globoko zasidrane v krščanski veri, so dragocena dediščina, ki je poroštvo za lepše čase. Zato jih je treba čuvati iz svetega spoštovanja in ljubezni do prednikov in jih skrbno ohranjati, tudi ko se spreminjajo časi in svetovni dogodki.
To želim tudi vam vsem, dragi verniki, in pa, da bi naše srečanje in naše skupno življenje bilo neprestano uresničevanje edinosti in življenjske sile Kristusovega telesa — Cerkve. Vse realno življenje in delo v nadškofiji naj stremi k skupnemu cilju in to je slava in čast Kristusova, kot jo tako lepo izraža krščanski pozdrav »Hvaljen Jezus«.
V	božji ljubezni vas vse blagoslavljam
f ANDREJ PANGRAZIO, nadškof Livorno, 23. aprila 1962.
katoliških mož, bo oddajala sedaj tudi japonska televizija. S programom 'so pričeli 8. aprila in bodo z njim nadaljevali 13. maja, 10. junija in 18. julija. Celotno vrsto filmov so že predvajali z velikimi uspehi v ZDA, Kanada, Latinski Ameriki, v Evropi in v Avstraliji in so jo že večkrat nagradili zaradi njenih tehničnih in estetskih odlik.
Filmi »Večni Rim«
Vrsto filmov, ki ima naslov Večni Rim in ki jo je izdal narodni svet ameriških
RAZNO
Odišavljen dež
V	ponedeljek 30. aprila je .nad obljudeno dolino San Fernando pri Los Angelesu v Severni Ameriki rosil odišavljen dež. Pariška družba »Ny Sin« je na ta način naredila reklamo za parfum »Moj greh« in ga 12 litrov razlila v razsežnosti 150 km. Vrednost te izredne reklame cenijo na 12 milijonov lir.
Povišala se je »plača« vojakom
S 1. januarjem 1962 so plače vojakom zvišali od dosedanjih 115 na 150 lir dnevno. Za ovojček Alfa bo.
Obračun družbe FIAT v letu 1961
Na občnem zboru, ki so ga imeli delničarji družbe FIAT, so ugotovili, da je Fiat v preteklem letu zaslužila 641 milijard lir, 96 milijard več kot pa v letu 1960. Izdelala je 631.992 avtomobilov, 30.468 traktorjev in raznih drugih strojev. Fiat ima 112 tisoč nameščencev, od teh 90.000 delavcev. Kljub najmodernejši mehanizaciji je Fiat lansko leto najela še 15.000 novih delavcev.
Produkcija avtomobilov je postala petkrat večja kakor pred desetimi leti. Dnevno izdelajo tovarne 3000 avtomobilov, in sicer modele 500, 600, 1100, 1300, 1500, 1800 in 2300. V Italiji ima Fiat 25 filijalk, 500 avtoriziranih delavnic in 400 prodajaln avtomobilov. V inozemstvu ima svoje prodajalne na 150 svetovnih trgih.
Novi nadškof
pride v Gorico v nedeljo 27. maja
Določeno je vse za prihod v Gorico novega nadškofa msgr. Andreja Pangrazia. Spored bo naslednji:
V	nedeljo 21. maja popoldne bo do meje nadškofije pri Cervignanu nadškof prišel privatno. Na meji ga bodo pozdravili člani pripravljalnega odbora za sprejem nadškofa. Ti pa ga bodo nato spremljali do Ogleja, kjer bo v tamkajšnji baziliki sprejel prvi poklon ljudstva in oblasti.
Iz Ogleja se bo nadškof v spremstvu vseh, ki se bodo v Ogleju zbrali, odpeljal v Gorico. Tu se bo najprej ustavil v nad-
škofijskem dvorcu, odkoder se bo razvil sprevod v stolno cerkev. Nakar bo sledilo uradno ustoličenje novega nadškofa, kot predpisujejo cerkvena določila. Ustoličenje se bo zaključilo s slovesnim blagoslovom in zahvalno pesmijo. Na vnebohod 31. maja bo novi nadškof imel prvo slovesno pontifikalno mašo v stolni cerkvi.
* * *
Preteklo nedeljo so po cerkvah zbirali miloščino, da novemu nadškofu v imenu nadškofije poklonijo primeren dar. Pri tem bodo sodelovali verniki in duhovniki.
nez v izgnanstvu na otoku Patmu v E-gejskem morju okrog 1. 96. Priče tega starega izročila so zopet cerkveni očetje sv. Justin, sv. Irenej, Tertulijan in drugi, med dokumenti pa Muratorijev kanon. Priča je pa tudi jezik in sorodnost sloga, ki ga ima Razodetje glede na četrti evangelij.
Po značaju in obliki knjiga močno spominja na starozavezno 'knjigo preroka Daniela.
Razodetje je bilo nekaka okrožnica apostola Janeza sedmerim cerkvam Male Azije. V tem času je Kristusovo Cerkev že zajelo preganjanje, ki se je raztegnilo tudi v Malo Azijo. Pisatelj je hotel tolažiti v stiskah preganjanja, obenem pa vzpodbujati k zglednemu krščanskemu življenju. V živih barvah je prikazal hudo borbo med zlom in dobrim ter končno zmago Jagnjeta — Kristusa nad močmi teme, da bi verniki ostali stanovitni.
ZAKLJUČEK
Ob koncu še enkrat prelistajmo vso novo zavezo v novem slovenskem prevodu.
Podčrtujemo važnost izčrpnih in obširnih uvodov v posamezne knjige. Celo vsak Pavlov list ima svojega kakor tudi vsi listi ostalih apostolov.
Poleg uvodov v posamezne knjige imamo tri dolge splošne uvode. Prvi obravnava novo zavezo, drugi evangelije in si-noptično vprašanje, tretji pa oris Pavlove osebnosti in njegove teologije.
Uvodi so dobro pripravljeni v duhu modeme in napredujoče biblične znanosti po navodilih velikih okrožnic pokojnega papeža Pija XII. »Humani Generis« in »Divino afflante Špiritu«. Bralcu bodo izvrsten pripomoček in kažipot v skrivnost. Razodetja.
Pred seboj imam najnovejši italijanski prevod celotnega sv. pisma, ki je zelo podoben našemu. Obsega tri knjige, ki so tehnično res na višini. Kar tiče znanstvene strani, pa nisem mogel vsaj doselj zaslediti ničesar omembe vrednega, v čemer bi naš novi slovenski prevod zaostajal.
Naša knjiga ima ob koncu bibličnega teksta še zelo koristna na-rocKta za branje sv. pisma. Želeti bi bilo res, da bi počasi vsaka slovenska družina imela sv. pismo. Naj bi ga vsi načrtno in vztrajno prebirali, če že ne celotnega, vsaj novo zavezo. Novi slovenski prevod celotnega sv. pisma je do sedaj izšel v 30.000 izvodih.
Nadalje imamo na koncu nove knjige seznam vseh mašnih beril in evangelijev za nedelje, praznike in svetniške godove skozi vse leto.
Med besedilom se prijetno vrstijo slike, zemljevidi in številne priloge, ki veliko pripomorejo k jasnosti in pravilnemu razumevanju. Dobro bi bilo, če bi h kazalu prilog bile pridane tudi strani, na katerih moremo najti posamezne slike.
Zares smo lahko ponosni, da smo kljub izrednemu času in prilikam za stoletnico Slomškove smrti dobili ta veliki zaklad — celotno sv. pismo v novem slovenskem prevodu.
Izreden dogodek je to za naš mali slovenski narod, kulturno-zgodovinski dogodek na znanstvenem in slovstvenem polju.
Ne pozabimo, da dolgujemo ta kulturni ponos v prvi vrsti velikemu škofu in služabniku božjemu ANTONU MARTINU SLOMŠKU. Iz hvaležnosti bomo radi molili za njegovo poveličanje pred vesoljno Cerkvijo.
Iz srca pa smo hvaležni tudi sedanjemu nasledniku na Slomškovem prestolu, škofu mariborskemu prevzvišenemu dr. Maksimilijanu DRŽEČNIKU in vsem našim strokovnjakom za svetopisemske vede, živim in pokojnim v domovini.
OPOMBA URED.: Ko zaključujemo ta lepi pregled o novi zavezi izpod peresa dr. Fr. Šegule, ne moremo kaj, da bi ne dali urednikom in izdajateljem še en nasvet. Kot priča izkušnja, je uporabnost takih knjig, kot je sv. pismo, tem večja, čim več je kazal. V tem oziru pa zlasti duhovniki živo občutimo pomanjkanje stvarnega in imenskega kazala. Tako ka' zalo bi v vsakdanji uporabi duhovnikom zelo prav prišlo, ko morajo pripravlja® pridige, govore ali iskati kake citate. Zel° zamudno je, če moraš včasih brskati P°* ure, da najdeš iskano ime ali kraj. Zato bi bili založnici zelo hvaležni, ako bi nov° izdajo sv. pisma opremila tudi s števil' nejšimi kazali, ki naj bi izšla morda v posebni priloženi knjigi v uporabo duhovnikom in vsem, ki imajo pogost opravek s sv. pismom. V tujih jezikih imamo tak® kazala, ki bi lahko služila za zgled.
PISMO IZ TRSTA
Trst, 30. aprila 1962.
Nekoliko pozornosti je vzbudilo v slovenskih demokratičnih krogih dvoje samo Po sebi manj pomembnih dogodkov, ki Pa pripomorejo k boljšemu razumevanju naše lokalne politike.
DR. DEKLEVA PREDAVA . . .
Dne 11. aprila je predaval g. dr. 1. Dekleva na sedežu Slovenske demokratske zveze na povabilo SAK ladran-a, in sicer o “Neodvisni socialistični zvezi in problematiki Slovencev na Tržaškem«. Izvleček Predavanja je objavil »Primorski dnevnik«. Morda bo koga zanimala njegova izjava, da gibanje, ki mu on načeljuje, »odpira svoje delo na načela marksizma in leninizma treh velikih ideologov svetovnega ! delavskega gibanja in sicer Marxa, Engelsa in Lenina.« Na ta načela se danes sklicujejo vsi, ki hočejo veljati za pristne in resnične komuniste. V svojem izvajanju tudi obžaluje, da ni prišlo ob nekaterih prilikah do skupnega nastopa političnih skupin, v katerih se Slovenci udej-stvujejo, in sicer, po njegovem zaradi pritiska dentokristjanov. Ko so naši goriški Pfijatelji reagirali, je branil dr. Dekleva svoje stališče in se pri tem skliceval na uvodni članek v »Demokraciji« z dne 1.
S.	1961. Toda kljub temu so bili doslej demokratični Slovenci neodvisni od želja in predlogov demokristjanov. Če je dopisnik »Demokracije« v omenjenem članku drugačnih misli, je treba opozoriti, da ni navedel za svojo trditev nobenega dokaza.
ŽABICA NA VRATIH SLOVENSKE
DEMOKRATSKE ZVEZE
Včeraj (29. aprila) je imel kot gost “Slov. prosvetne matice« govoriti g. dr. Avgust Sfiligoj v isti dvorani, v kateri ie govoril 11. aprila g. dr. J. Dekleva. Predavanje je napovedal tudi tržaški radio. Ko pa so prišli predavatelj in ob-
Kmet in njegovi problemi
(Nadaljevanje s 1. strani)
desetine hektarjev gričev in jih pobili z breskvami! Tiste ki jih že imajo, Utečejo v grape. Kam bodo z novimi breskvami? Na nekem sestanku v Vrtojbi so tekli, da jih bodo prodajali v Italijo, kjer baje breskvini nasadi propadajo!
Še več. V neposredni goriški okolici, v Mirnu in v Vrtojbi so zasegli velike površine dobre orne zemlje, da bodo gojili govedo. Zgradili so velike hleve na najboljših njivah, ostalo bodo posejali s travo. Goriška okolica, ki je zadnjih 50 let Postala vrt za zgodnjo povrtnino, prvi Wmpir, zelenjavo, bo znova postala pašnik za črede in za govedo, kot ve povedati zgodovina, da je bila pred sto leti, ko so v podeželju vladali goriški baroni 'P grofi in so slovenski kmetje bili njih tlačani. Torej tudi to je znamenje, da se Vračamo v staro tlačanstvo.
Ko je neki kmečki izvedenec videl no-ve hleve in nove načrte, je ironično de-IpI: »Kar lepo; tu bomo pasli krave, ze-,enjavo in prvi krompir bomo pridelovali Pa na prisojnih pobočjih Tolminske.«
Mi se bo človek čudil, če ob tako mo-dreni gospodarjenju gospodarstvo v državi ne gre?
Kmetijstvo je v krizi in treba mu je Pomagati, toda ne tako kot dela to so-vializem.
činstvo pred vhod sedeža Slov. dem. zveze, so našli vrata zaklenjena z žabico (luc-chetto). Predavanje je odpadlo.
Slov. dem. zveza je morda imela za ta ukrep, ki je bil nekoliko nenavaden, kak resen razlog. Nihče se ne bo vtikal v nje-, ne notranje zadeve. Morda poreče kdo, da bi bila žabica bolj umestna pred predavanjem g. dr. Dekleve. Toda treba je pustiti Slov. dem. zvezi demokratično pravico, da se opredeli za katero koli smer.
NA RAZPOTJU
Toda ta dogodek bi utegnil biti znak, da ima Slov. dem. zveza dvojen obraz.
Znano pa je, da snto bili v Trstu na političnem področju zelo tesno povezani s Slov. dem. zvezo. Pri vseh volitvah v občinski svet smo nastopali skupno. V vseh važnih zadevah smo si prizadevali za skupno delo. Zdaj pa nastane vprašanje, s katerim delom SDZ naj sodelujemo,
ali s tistim, ki mu je bolj simpatičen g. dr. Dekleva, ali s tistim, ki je bliže g. dr. Sfiligoju.
Velikonočna številka »Katoliškega glasa« (14. aprila) je prinesla na 3. strani poziv Z naslovom »Pred bodočim delom«. Ta dopis meni, da je treba iskati novih oblik tudi v političnem delu, da je treba delo nekomunističnega gibanja razširiti, poglobiti, in to predvsem z novimi mladimi silami.
Ta poziv je vreden vsega upoštevanja. Naši ljudje bi se morali v resnici sestati, si odkrito pogledati v obraz, kar ni več koristno, zavreči, če terja čas, zamisliti nove kombinacije. Če smo postali starejši ljudje neporabni, se moramo umakniti in dati vodstvo mlajšim. Toda tako, da smo pripravljeni pomagati, ako se zdi novim ljudem potrebno.
Na takem razgovoru bi mogli tudi ugotoviti, ali smo bliže tistim, ki so pripravljeni z žabico zapreti vrata g. dr. Sfiligoju, ali tistim, ki bi si to drznili storiti komu drugemu.
P. š.
Pogajanja in atomski poskusi
Kot napovedano so ZDA obnovile svoje atomske poskuse v atmosferi. Poskuse izvajajo v Tihem oceanu na področju Božičnih otokov. Doslej je bilo 'le nekaj poskusov z naboji manjšega obsega. Predvidevajo, da bodo poskusi trajali kaka dva meseca.
Odmevi v svetu na ameriške jedrske poskuse so bili običajni. Zahodno usmerjene države so korak ZDA razumele, ker vedo, da je iz strateških in politično-psi-holoških razlogov treba držati korak s Sovjeti in ne jih pustiti, da oni izrabljajo njih dobro voljo in vero. . Sovjeti in njihove pete kolone (komunistične partije) so seveda zagnali silovito gonjo proti ZDA. Sovjetska zveza je že napovedala, da bo kmalu - odgovorila z drugo serijo atomskih poskusov. (To je znamenje, da se nanje že dalj časa pripravlja in da jih je namenila izvesti tudi v slučaju, da ne bi ZDA obnovile svojih). In končno so tako zvane nevtralne oziroma nevezane države ustno obsodile poskuse in pozvale ameriško vlado, naj jih prekine. — Nekaj študentovskih demonstracij je bilo le v Tokiju na Japonskem. Priredila so jih levičarska združenja kot po navadi.
Istočasno so v Ženevi pogajanja za razorožitev in prenehanje jedrskih poskusov nadaljujejo. Na dnevnem redu je razprava o prepovedi vojne propagande. Svoje načrte so predložile ZDA in Sovjetska zveza. Sovjeti zahtevajo, da bi na Zahodu morali omejiti svobodo tiska in besede, čemur se je pa ameriški delegat Dean
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllltllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIII
Dramatične nesreče na Jadranu
Ob dalmatinski obali se je v soboto 28. aprila nenadoma razbesnel vihar, ki je zalotil na morju več ladij. Posledice so bile hude. 21 oseb je našlo smrt v valovih. Na neki ladji se jc peljalo 19 oseb, med temi 16 dijakov ekonomske šole v Lošinju, ki so bili na poti domov za prvomajske počitnice. Približno 200 metrov od otoka Tr-stenik jih je zajel vihar, ki je ladjo prevrnil. Dijak Marijan Piculjan se je s plavanjem rešil in obvestil o nesreči, vendar ko je prispela pomoč, so utegnili rešiti le dive deklici. Vsi ostali so se z ladjo vred potopili.
V	bližini otoka Krša je ladjo s štirimi mladimi fanti na krovu presenetil vihar. Vsi so izginili brez sledu.
odločno uprl, rekoč, »da omejitveni ukrepi, ki jih zahteva Sovjetska zveza, ne bodo mogli biti nikoli vneseni v ustavo ZDA.« Predlagal je pa, da bi za boljše medsebojno razumevanje in odpravo nezaupanja morali čimbolj okrepiti in razširiti svobodno kroženje novic in informacij med Vzhodom in Zapadom.
Kar se tiče vprašanja prepovedi jedrskih poskusov, so nevtralni zastopniki predložili nek. svoj kompromisni načrt, ki pa ne zadovoljuje ne Sovjetov in ne Amerikancev. — In tako svet 'drvi dalje, višek med mirom in vojno. To čemur smo danes priča, to je na eni strani pogajanjem, na drugi strani pa poskusom najstrašnejšega orožja, je pravo pristno ogledalo današnje politične stvarnosti v svetu.
NEUMESTNO VPRAŠANJE
Večkrat se slišijo taka čudna in neumna vprašanja, da človek ne ve, kaj odgovoriti. Posebno na železniških in avtobusnih postajah vprašujejo to, kar imajo napisano pred nosom ali vidijo sami in ni treba še vpraševati.
Taki zaslužijo odgovor, ki ga je dal neki vojak za časa vojne v Koreji. Ležal je
v	bolnišnici z obvezano glavo. Pa pride neka amerikanska gospa in ga s tisto zoprno sladko prijaznostjo vpraša: »Kaj ste ranjen na glavi, dragi vojak?« — »Ne, ne,« odvrne ta, »sem ranjen na nogi, le obveza mi je zdrsnila na glavo.«
Med trnjem in osatom
Nekaj o radiu Trst A
Preteklo nedeljo smo po tržaškem radiu slišali poročilo iz Štandreža. Oddaja je bila v okviru navadno lepih in prijetnih oddaj iz življenja goriških Slovencev. O zadnji oddaji iz Štandreža pa ne moremo reči, da smo bili z njo zadovoljni. Naša nevolja pa izvira iz 'dejstva, da so poročevalci prikazali iz Štandreža samo novi mladinski zbor, ki ga vodi g. Lupin. Ta zbor je nastal čisto pred kratkim in ima le nekaj mesecev življenja. V vasi pa sta še dva druga zbora, eden je mešani cerkveni pevski zbor, ki ga je svoj čas vodil g. Lupin, sedaj pa je prišel v druge roke. Ta zbor poje v cerkvi že od davna in ni nikoli prenehal s petjem; zadnji čas se je tudi pomladil in pomnožil. Drugi zbor pa je dekliški. Tudi ta ima za sabo že nekaj lat dela in petja. Poje vsako nedeljo pri prvi maši in smo ga slišali že tudi drugje.
Ali gospodje uredniki omenjene oddaje niso vedeli za ta dva zbora, ki bolj objektivno predstavljata Štandrež kakor pa no-
vi	zbor g. Lupina? Ali se je to zgodilo iz nevednosti ali iz namernega prezira, da se predstavi iz Štandreža le tisti zbor, ki ne poje v cerkvi? To je Štandrežce užalilo in pričakujemo, da se »pozaba« na kak način popravi.
»Prepovedano« predavanje
Preteklo soboto sem pri opoldanski oddaji tržaške radijske postaje A po poročilih in med obvestili slišala, da bo dr. Sfiligoj govoril v via Machiavelli 22/11 v okviru SLOVENSKE PROSVETNE MATICE o nalogah Slovencev in podal besedo mladini in visokošolcem še posebej.
Kakor zavedna Slovenka, ki vedno obiskujem slovenske prireditve in predvsem poučna predavanja, sem prišla na via Machiavelli 22 in tam že po poti srečala gručo ljudi, ki so odhajali, ker so videli na vhodnih vratih napisano: »DVORANA ZAPRTA - dr. B. Agneletto ni dal dvorane na razpolago«. Radovedna, kaj se je izrednega zgodilo, sem šla po stopnicah proti drugemu nadstropju, kjer so prostori SDZ, SDD, SPM in glasbenih tečajev. Srečala sem prof. K. Sancina, ki sedaj ob odsotnosti dr. Delaka vodi SPM, njegovega tajnika in nekaj ljudi, ki so še čakali zaman na stopnišču in po stopnicah, ker niso se mogli načuditi temu go-rostasnemu in samovoljnemu ukrepu. Med tem prihiti dr. Branko Agneletto, ki na hitro sname listek z vhodnih vrat, nekaj reče prof. Sancinu K., češ »je politično, je politično«... in na hitro, rdeč in osramočen, odide. Potem tudi jaz odidem in na cesti . srečam skupino mladih fantov, ki užaljeni komentirajo dogodek, na vogalu z ul. Filzi srečam dr. Sfiligoja, naše-
ga priljubljenega predavatelja skupaj z našimi okoličani. Spoštljivo sem ga pozdravila — saj je prav on pred par meseci prav v via Machiavelli tako lepo govoril o prvih pobudah za narodno delo »O SLA-VIJANSKI ČITALNICI« in koliko in kolikokrat prej še je prišel v Trst in nam vlival poguma in srčnosti. Zato je bila moja ogorčenost proti tistemu, ki je dvorano z »luketom« zaprl, tem večja. V demokratičnih prostorih, kot sem vedno smatrala, da so v via Machiavelli 22, ne bi smela biti prepovedana nikomur beseda. Saj pred nekaj dnevi je govoril tam, sicer samim titovcem, komunistom »sopotnikom« ali novopečenim pogojnim demokratom sam dr. J. DEKLEVA; in temu »tovarišu« dr. Agneletto B. dvorane ni odpovedal...
Ker pa je bistvo demokracije svoboda misli in svoboda izražanja, teh misli, bi rada vedela, ali ni mladi Agneletto šel nekoliko predaleč in nastopil protidemokratično proti človeku demokratu in s tem vlil vodo na mlin totalitarnim silam, ki komaj čakajo, da se Slovenci v zamejstvu in predvsem katoličani in demokrati razkropimo.
Narodno zavedna Slovenka
Premisli tudi ti
3. MAJA - In nastal je velik vihar, ki je valove zaganjal v čoln, tako da se je čoln že zalival. On pa je bil na krmi in je spal. (Mr. 4, 38)
Jezus daje najhujše trpljenje tistim, ki so mu najbližji. Cerkev' je bila zmeraj neprestano preganjana.
4. MAJA - Zbude ga ter mu reko: »Učenik, ti ni mar, da se utapljamo?« (Mr. 4,38) Ta najpreprostejša in najbolj zaupna molitev človeške duše, vedno doseže božje Srce Jezusovo.
5. MAJA - In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Molči, utihni!« (Mr. 4,39) Ni v dušali, ne v družinah in ne med narodi tako silnega viharja, da bi ga ne mogel Jezus pomiriti. Molitev doseže vse.
6. MAJA - Jezus dobri pastir. - »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jan. 10, 11-16)
Kdo bi ne ljubil pastirja, kateri je z lastno krvjo zaznamoval pot v nebesa, kdo bi mu ne sledil?
7. MAJA - »Kaj ste boječi? še nimate vere?« (Mr. 4, 40)
Pesimizem seje nezaupnost in strah; kdor se mu vdaja ne verjame v modrost božjo, ki vodi svet.
8. MAJA - »Kdo je neki ta, da sta mu pokorna veter in morje?« (Mr. 4, 41) Učlovečeni Bog je, njemu so podrejene vse naravne sile, pa tudi človeška u-soda.
9. MAJA - ... in padel predenj in zakričal z mogočnim glasom: »Kaj imaš ti z menoj, Jezus, Sin Boga najvišjega?«
(Mr. 5, 2-7)
Kdor se prepušča strastem ne more verjeti v Boga; vidijo ga samo čiste duše.
Firence - Parco Boboli
Zaprli so bivšega generala SS
Na Dunaju so pretekli teden zaprli belgijskega državljana in bivšega generala SS Roberta Verbolana. Polnih 17 let se je nemoteno skrival na Dunaju in deloval kot dopisnik argentinskih in libanonskih listov, vendar le pod tujim imenom. Bivši general SS je bil v stalnih stikih z neonacističnimi skupinami in je dobro vedel za teroristične napade, ki so jih nacisti napravili v Zgornjem Poadižju.
^ERre L’ ERMITTE	18
o)Iajto(jša i^tlca
POVEST DOBRIH LJUDI
 I I I I t 1 I..  I	III I I I I I I I I 1 I I I IM I I
Prvo srečanje
, Klic božji je bil v fantovi duši vedno
■Jhočnejši, glasnejši. Ni vedel, kaj naj bi
^°čel. Nekega soptomberskega jutra mu
lr>e v glavo misel, da bi obiskal bogoslovno
Šel
semenišče v Isay. Tam bi morda na-
kak izhod iz tega težkega stanja. Ko
,e hila ura deset, ie bil že v ulici, ki so Jo f
L ‘ tamasoni iz hudomušnosti posvetili •hestu Renanu, ki je bil učenec some-
hišč;
M
a- a se mu je izneveril.
‘Jo je nekam vznemirjen prestopil prag
^■henišča. Pričakoval je, da bo srečal ^ rega resnega duhovnika, a se je u-*• Naletel je na mladega častnika. K ^ je obrnil in vprašal, če bi si smel Sedati zavod.
. hisim, seveda,« je ta odgovoril prijazno.	J
»K,
»O
°8a moram vprašati za dovoljenje?« nikogar, če dovolite vas pospremim
ln vam zavod razkažem.«
»Ali tako dobro poznate semenišče?« je vprašal Mijo malo začuden, častnik se je nasmehnil.
»Dobro ga poznam, saj sem bil že mnogokrat tu in, če Bog da, bom po končani vojaški službi tudi jaz bogoslovec.«
Ko sta prehodila široke hodnike, sta se znašla na lepem vrtu, polnem okroglih gredic, sredi katerega je bil vodomet in v majhnem ribniku je skakalo nešteto ribic. Ob robu tega ribnika se je razgo-varjala skupina bogoslovcev, ki so metali ribam kruh. Mijo je takoj ujel, da govorijo o morju in gorah.
»Razpravljajo o gorskih in morskih kolonijah, kjer so pomagali pri nadzorovanju dečkov,« je pripomnil spremljevalec. — »Vsak dan je to na dnevnem redu. Največ se jih navdušuje za morje.«
Eden izmed bogoslovcev, ki se je vrnil iz Novimoutiera, je živahno pripovedoval, da je bilo v koloniji sto petdeset dečkov in da je bilo morje zanje neizčrpen vir... Dečki so vsak dan nalovili polno rib, obrežje ni nevarno, pesek izvrsten... skoki v morje in sončenje... zdrava zabava... vsi so se naučili plavati... V kolonijo so prišli suhi in bledi, odhajali pa so zagoreli in rejeni, postali so prati mornarčki...
In vas, kjer so se nastanili, je bila verna, zato so imeli otroci lep zgled in so se utrdili v veri... Pa tudi dečki so dobro vplivali na ljudi... Mornarji so se večkrat ustavili ob naši koloniji in poslušali nabožne in druge pesmi naših otrok...«
Pripovedovanje se je nadaljevalo. Bogoslovec, ki je bil v koloniji v Savojskih Alpah, je razlagal, kako so njegovi fantki pomagali kmetom pobirati .krompir na njivah. Kar tekmovali so, kdo ga bo več nabral...
»Tako so se ti pariški otroci vživeli v to kmečko življenje, da so se s težkim srcem ločili od njega,« je fant zaključil.
Mijo je slišal, kako so se mod pripovedovanjem mnogokrat od srca smejali in kako je veselje žarelo na obrazih teh mladcev.
»Pojdiva v park,« je rekel Miju častnik, ki ga je spremljal.
Tudi tam so bili bogoslovci, ki pa niso bili v kolonijah, ker so bili iz tujih držav. Ti so pa razpravljali o tekmi v odbojki in Mijo je rad prisluhnil, saj je bil v tej igri zelo vešč.
»Zdaj pa pojdiva še tu. gor,« je rekel častnik. Po ozki stezi sta šla na vzpetino in sta skozi vrata vstopila v ograjen pro-
stor, ves v cvetju. Od tu je bilo videti ves Pariz, ki se je izgubljal v daljavo. Ob robovih se je dvigal proti nebu dim tovarn, Eiflov stol je izgedal kot žebelj, ki je svojo konico dvigal proti nebu. Tam daleč se je s svojo belino odražala cerkev Srca Jezusovega na Montmartu. — Mijo je kar obstal ob tem pogledu... Nikoli še ni videl Pariza tako pred seboj... Molče je opazoval ta moderni Babilon, kjer sta si v večnem boju debro in slabo.
Spremljevalec se je obrnil k njemu:
»Kot vidite, tu ni časa za dolgočasje... In kdor mora iz tega doma, se z veseljem rad zopet povrne.«
»Kaj pa delajo ti fantje?« je Mijo vprašal.
»Tu se študira, premišljuje, moli. Tu se pripravljajo fantje na bodoče delo v Gospodovem vinogradu. Tu se oborožu-jomo za besedni boj v svetu.«
»Besedni boj? Kaj mislite s tem?«
»Povsod, kamor greste, napadajo vero. In vero je treba braniti. Na to se pripravljamo.«
»A, tako!«
»Seveda. Bogoslovci niso neobčutljivi kamni. Prihajajo od vseh strani, kjer sli-
šijo vse mogoče reči in jih bodo slišali tudi v bodoče. Na to morajo biti pripravljeni. Ne smejo biti kot vojaki brez orožja. Tu v semenišču se razpravlja o vseh možnih vprašanjih in se iščejo zanje odgovori. Ko bogoslovec postane duhovnik, ga ne sme iznenaditi noben napad na vero. Na vse mora biti pripravljen.«
»časi prinašajo vedno nove stvari,« je dodal Mijo.
»Res je. Podkovan mora biti fant, čeprav v življenju največkrat vsa ta priprava ne pride v poštev.«
»Kako to?« je vprašal radovedno . »Ker je najboljše orožje proti vsem nasprotnikom vere samo eno in to je dobrota... Duhovnik mora biti dober, zelo dober, preveč dober... in če bi ga nekoč Gospod za to grajal, bi mu odgovoril: »Gospod... in ti?« To je po mojem ključ do vsakega srca. — Oprostite, morda Vas dolgočasim?«
»Nasprotno,« je odkritosrčno odgovoril Mijo. »Vse te stvari me močno zanimajo.« Malo je počakal, potem pa je nadaljeval: »Prišel sem si ogledat semenišče iz zelo tehtnega razloga...«
(Se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Praznik osvoboditve
Letošnje velikonočne počitnice so se podaljšale do 26. aprila. Zato so ljudje .v veliki večini uporabili 25. april, praznik osvoboditve severne Italije, za izlete v pomladno naravo in za obiske sorodnikov. Po mestih in vseh večjih krajih so bile ta dan manifestacije z govori in polaganjem vencev na spomenike in grobove padlih. Udeležilo pa se jih je Je malo ljudi.
Na Goriškem so bile manifestacije naperjene predvsem proti fašistom, katere dolžijo atentata na komunistični sedež v ulici 24. maja v noči pred praznikom. Eksplozija bombe je razbila ena vrata, porušila del zidu in zračni pritisk je razbil večje število šip na oknih in poškodoval tudi pohištvo. Policija je uvedla preiskavo.
Odločen nastop slovenskih svetovalcev proti povišanju prevoznine na mestnih avtobusih
V ponedeljek zvečer je goriški občinski svet razpravljal štiri ure o zadevi povišanja prevoznine na mestnih avtobusih in splošne . ureditve tega prometa.
Odbor se je skliceval na zahtevo družbe ATA, ki zahteva povišanje prevoznine na 35 lir, sklicujoč se na osmi člen dogovora, po katerem naj bi imela pravico do poviška, kadar se izkaže, da so njeni stroški za deset odstotkov višji od prejšnjega leta. Odbor se je zahtevi družbe ATA vdal in svetu predlagal odobritev poviška.
Slovenski svetovalci (dr. Sfiligoj, dr. Kacin in dr. Bratina) so se zahtevi odločno uprli in iznesli na seji splošno nezadovoljstvo občinstva glede avtobusnega prometa, ki se ne drži umika in drugo. Družba je s tem kršila pogodbo in županstvo bi ji moralo odpovedati, namesto da pristaja na zahtevo, ki ni upravičena. Družba je obljubila, da v bodoče izboljša promet z novimi avtobusi in uvode tudi nove linije, vendar se odbor, kljub dani obljubi slovenskim svetovalcem, niti ne zmeni, da bi u-godil želji prebivalstva iz Pevme in z O-slavja in obnovil nekdanjo avtobusno zvezo, kakor jo imajo drugi kraji občine.
Povišek je svet odobril z glasovi deono-krščanov, socialdemokratov in misovcev. Proti so glasovali slovenski svetovalci, komunisti in socialisti, liberalci pa so se glasovanja vzdržali.
Tudi pri vprašanju imenovanja občinske komisije za preučitev vsega vprašanja avtobusnega prometa so naši svetovalci nastopili odločno za to, da so v komisiji zastopane vse skupine, ki sestavljajo občinski svet, toda za ta predlog je glasovalo le devet svetovalcev, trije so se glasovanja vzdržali, demokrščani pa so glasovali proti. Tako sestavljajo komisijo samo demokrščani, socialdemokrati, socialisti in liberalci.
Niti tega ni odbor sprejel, da bi komisija preučila zadevo avtobusnega prometa z namenom, da promet prevzame občina sama, ki naj pogodbo z družbo ATA odpove.
Predstavnik slovenskih svetovalcev je odboru očital, da sploh noče vzeti v poštev zahteve Pevmcev in Oslavcev, županu pa je dejal, da je tako rekoč obrnil karte na mizi, kajti pred dvajsetetmi dnevi je bil za to, da promet prevzame občina in je zagotovil, da bodo v komisiji zastopani tudi slovenski svetovalci.
Nadškofijski voditelj AM
Za nadškofijskega voditelja Apostolstva molitve za slovenske vernike na Goriškem je bil od osrednjega vodstva AM v Rimu imenovan, na predlog g. nadškofa, msgr. dr. Franc Močnik.
Svobodni sindikati zmagali v podjetju IGLE A
V soboto 28. aprila so se vršile volitve v notranjo komisijo v podjetju IGLEA na Tržaški cesti. Postavljene so bile tri liste: CISL,CGIL in Neodvisna lista; med uradniki pa samo lista neodvisnežev. Izid je bil naslednji: CISL (Svobodni sindikati) 40 glasov, CGIL 22, Neodvisna lista 29. Izvoljeni so bili za SS Mario Ligresti, za neodvisne Bartolo Pizzol, za uradnike Ric-cardo Thomann.
Za uveljavljenje naravnih lepot
V občinskem svetu so med drugim razpravljali tudi o regulacijskem načrtu v našem mestu. Prišli so do sklepa, naj bi se bolj uveljavili soški bregovi. Za sedaj je bilo govora le za bregove spodnjega dela reke, to je med štandrežem in Sovod-
njami, vendar ni gornji del od pevmskega mosta do meje nič manj zanimiv. V Uradnem listu je bil pred kratkim objavljen dekret, ki prepoveduje kakršnokoli gradnjo ob bregovih Soče. S tem je naravna lepota soških bregov zaščitena. Potrebno pa je, da te naravne lepote primerno preuredijo z lepimi sprehajališči, ki bi mnogo pripomogla k turističnemu razmahu našega mesta.
Prijateljsko srečanje v odbojki
Mlada odbojkarska sekcija 01ympije je imela v torek v gosteh močno ekipo iz Slovenije, in sicer Odbojkarski klub Kanal iz Kanala. Vedelo se je, da so gostje močni, saj igrajo v Prvi republiški ligi Slovenije. Svoj sloves so potrdili. 01ympia jim ni bila kos in je bila premagana z 0:3 (7:15, 3:15, 13:15). Kot je iz rezultata razvidno, so se domačini uspešno uveljavili samo v 3. setu in deloma v prvem. Gostje so nadvladali 01ympijce predvsem z odločno pristno tehniko, z močnim napadom in z nadmočnim servisom; zlasti to zadnje »orožje« je bilo pogubno za domačine in jim je onemogočilo akcije.
Gostje so potem nastopili še v Čedadu proti Polisportiva Friuli in so tudi tam zmagali s 3:0 (15:12, 15:3, 15:4).
Prihodnjo nedeljo bo 01ympia nastopila v Gradiški proti ekipi Torriana; tekma bo veljala kot provincialno prvenstvo v odbojki.
Pokrajinsko srečanje skavtov
Zvesti svojemu patronu sv. Juriju so se skavti goriške pokrajine zbrali na dvodnevnem taborjenju na Rojcah. Dve sto skavtov iz Gorice, Trsta, Tržiča, Ronk, Milj, Nabrežine, Krmina in Cervinjana je pod vodstvom svojih voditeljev postavilo celo morje šotorov na obsežnem igrišču. 25. aprila so imeli na prostem sv. mašo, katero je daroval nadškofijski delegat msgr. Soranzo, ki je imel na zbrane skavte tudi primeren govor. Skavti so med mašo peli, ob povzdigovanju pa so obnovili svojo skavtsko obljubo. Pri sv. maši je bil navzoč tudi goriški župan in druge mestne oblasti. Popoldne je skavte obiskal msgr. Ambrosi, kateremu so skavti priredili lepo akademijo.
FILM
V GORIŠKIH KINODVORANAH od 2. do 8. maja
STELLA MATUTINA: Cimarroni (V)
VERDI: Mai di domenica (?)
Tre contro tutti (V)
CORSO: II diavolo alle 4 (O)
Amore ritorna (Oz)
VITTORIA: Jovanka e le altre (Oz) Porci, geishe e marinai (P)
CENTRALE: Congiura dei potenti (O) Tutti a časa (Oz.)
Adamo ed Eva (P)
Opomba: V = za vse; P = prepovedan; O = za odrasle; Oz = za odrasle s posebno zrelostjo; Sl = moralno slab film.
Prvi maj v Števerjanu
Letos je bil Gospod Bog Števerjancem bolj mil kot prejšnja leta; kljub slabim napovedim jim je poslal dokaj lepo vreme, četudi nekoliko mrzlo. Zato pa je letošnja prvomajska prireditev privabila na števerjanski grič čedno število obiskovalcev in posebno mladine. Prišli so iz vseh vasi in tudi iz Trsta niso manjkali. Dokaz več, da smo si danes vsi vedno bližji in da razdalje v dobi motorizacije niso več posebna ovira. Opaziti je bilo tudi naše politične predstavnike in pa nekaj profesorjev in učiteljev. Tudi to je dobro znamenje, čeprav bi pričakovali od strani naših šolnikov večje zanimanje za ljudske prireditve. Če oni ne bodo z ljudstvom, kdo bo?
Po otvoritvenih besedah g. župnika Simčiča se je začel razvijati program, kot smo ga brali v KG. Moški zbor iz Jazbin je zapel tri narodne, ubrano in zlito. To je bilo za uvodni akord. Nato je v imenu mladine pozdravil navzoče akademik Vito O-nesti, ki se je spomnil prvega maja kot praznika dela, umskega in ročnega, ter poudaril vrednost istega za narod in vse človeštvo. Zaključil je z besedami Ivana Cankarja: »Jaz pa verujem v delo...«
Sledil je glavni del prireditve, tridejanka Fr. Sai. Finžgarja Razvalina življenja. Med odmorom smo slišali tudi goriški tercet. Igra je nastala ob koncu prve svetovale vojne in obravnava problem nesrečnega zakona, sklenjenega ne iz ljubezni, temveč zavoljo bogastva, kar se konča v neizbežni tragediji, ko alkohol uniči nesreč-
no Lenko in njenega moža Martina, da postane morilec lastne žene.
Finžgar velja za enega najboljših naših ljudskih dramatikov. V svojih dramah obravnava to ali ono strast, ki ugonablja ljudi. Tako je (tukaj prikazal, kam zapelje pohlep po bogastvu in pa alkohol. Vse to je prikazano živo in nazorno brez posebnih duševnih zapletljajev, ker Finžgar rajši slika kot pa rije po dušnih globinah. Prav zato so to ljudske igre v polnem pomenu besede. Poleg tega je Finžgarjev jezik čist in zveneč, poln ljudskih pregovorov in domislic, izbrušen, klen. Vse to se najbolj opazi in uživa ob živi besedi na odru, če igralcem uspe prikazati tudi bogastvo jezika.
O prvomajski predstavi moramo reči, da je števerjanskim igralcem zelo lepo uspelo oživiti to Finžgarjevo dramo in jo približati -tudi današnjim ljudem, ki so pravzaprav že precej oddaljeni od razmer, katere drama riše. Vživeli so se vsak v svojo vlogo vsi brez razlike. To jim je uspelo tudi zato, ker so si vloge posrečeno razdelili, da se je zdelo, kot da so ustvarjene zanje, Lenka (Jolanda Komic), Martin (M. Terpin), Florijan (H. Koršič), oče Urh (S. Žnidarčič), pijanček Sirk (R. Ciglič), Tona (Mirka Komjanc) in zlasti še stara Urša (Alenka Terčič), vsi so dobro podali svoje vloge, da so si zaslužili vse priznanje številnega občinstva; Želimo le, da bi jih še slišali na odru v kaki večji dvorani.
(r 4- r)
MLADIKA
RZASKE
NOVICE
Volitve na tržaški univerzi
STEV. a
Aprilsko številko Mladike preveva velikonočna tematika. Že naslovna stran, ki jo je izdelal Edi Žerjav, nas v prikupni obliki spominja na veliki krščanski praznik. Naj omenim, da se je v zadnjih dveh številkah zunanja oprema revije, ki je postajala v prejšnjih številkah nekoliko stereotipna, izboljšala in modernizirala.
Jože Peterlin, ki je številko uredil in ki je od vsega začetka duša revije, nas v uvodnem članku Velika noč v naših domovih spominja na lepe slovenske navade ob praznovanju Vstajenja. Vzpodbuja nas, naj ne pozabimo teh navad.
Literaturo so za to številko prispevali: Aleksej pet dokaj izdelanih pesmi, iz pred kratkim izšle Beličičeve knjige Nova pesem je ponatisnjen odlomek Vstajenje, nadalje odlomek iz še neobjavljenega Pirjevčevega romana Zaprta srca in drugo nadaljevanje prevoda Von Le Fbrtove povesti Pilatova žena.
Z današnjimi članki pa so zastopani: Stanko Janežič (K zdravim koreninam), Maks šah (Kristus med nami v umetnosti), DRŠ. (Sveta noč - Velika noč), Mia (Beseda o varčevanju), dr. Milan Starc (Bronhitis), Sergij Pahor (Boks na zatož-
ni klopi), Karel Brežan (Film Senilita -vzgojna problematika), J. P. (Iz kronike naših vasi). Zanimiv je Pravni kotiček, ki ga urejuje Drago Štoka. Revijo pope-strujejo krajši članki in razna poročila, lepo število fotografij in klišejev, nadalje Ugankarski kotiček in že nepogrešljivi Odstavki, ki pa so tokrat le smešnice. V prejšnjih številkah smo bili namreč vajeni v tej rubriki brati res duhovite pripombe.
Ob koncu bi še rad pripomnil, da je Mladika že v šestem letu izhajanja, da je nujno med tem časom morala premagati mnogo težav, da ji je omogočeno izhajanje s samovzdrževanjem in z zadostnim delom njenih urednikov in sodelavcev, da je edina tovrstna slovenska revija na Tržaškem, da se vse premalo zavedamo vloge, ki jo revija ima za naš živelj.
M.B.
Nova avtomatična telefonska centrala v Ljubljani
V Ljubljani bodo zgradili novo tranzitno avtomatično telefonsko centralo. Telefonsko omrežje se bo tako razširilo do Nove Gorice, Novega mesta in Trbovelj.
V dneh 6. t. m. (v Gorici na Korzu, na sedežu visokošol. centra), 7. in 8. pa v Trstu na običajnih voliščih stare in nove univerze, bodo volitve v predstavniški svet visokošolcev tri. univerze.
Slovenski akademiki so vložili že v soboto SLOVENSKO AKADEMSKO LISTO »ADRIA« z 21 kandidati. Na čelu liste sta Marko Udovič (1) - Trst in Metka Kacin (2) - Oorica.
Mislimo, da ni treba posebej poudarjati, kakšnega pomena je za našo slovensko skupnost tu v zamejstvu že samo dejstvo, da slovenski akademiki samostojno nastopajo s pogumom in srčnostjo ne plašeč se očitkov zaskrbljenih in zagrenjenih odpadnikov, ki so raje izbrali svojo kandidaturo na tuji-laški listi UGI, ali zanjo podpisati.
Toda praksa in zadnji dogodki, ko se toliko govori o slovenski solidarnosti, so pokazali, da je mesto slovenskega akademika le med svojimi brati Slovenci. Naj povemo le, da sta lanska zastopnika »Slovencev« na UGI kaj malo storila, saj se večinoma sploh sej nista udeleževala, in sta morala poleg tega slediti liniji UGI, ki jih je blagohotno sprejela na listo, in se po njenih vidikih ponižno ravnati.
Zato toplo pozivamo vse naše slovenske akademike, da se volitev gotovo udeležijo, ker bo letos udeležba morda večja zaradi nastopa številnih italijanskih skupin in bo zato volilni količnik višji.
Vemo, da kandidati na slo\>. listi »A-DRIA« zastopajo najrazličnejša mnenja in težnje, ker je lista letos po pristopu nekaj novih sil iz prvega letnika zelo široko zaosnovana. Zato ni nikogar odbila, ki bi hotel pri njej na kakršen koli način sodelovati, celo več, ponudila je tudi bivšim kandidatom na laških listah, da se skupno predstavijo na enotni Usti »ADRIA«.
Zato pogumno vsi na volišče. V edinosti je moč in uspeh!
N.B. Lahko volijo tudi tisti, ki so bili
Radio Trst A
Teden od 6. do 12. maja 1962
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Kastorčak«. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.45 Sestanek s Srečkom Dražilom. — 16.00 Popoldanski koncert. —
17.00 Za smeh in dobro voljo. — 18.30 O-bisk v naši diskoteki. — 21.00 Ljudska o-pravila in opasila: (16) »S Florjanovo«. —
21.30 Koncert Zagrebškega godalnega kvarteta - Dvorak: Kvartet v F-duru, op. 96.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu
— 26. lekcija. — 18.30 Glasba iz 18. stoletja.
— 19.00 Znanost in tehnika: »Kako je danes s stereofonijo«. — 20.30 R. Wagner: »Tannhauser«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (3) »Variabilnost in okolje. Rešitev s poizkusi«.
— 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja - 3. oddaja. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Drame in epopeje našega stoletja: (6) »Indijski samospev«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Italijanski operni pevci: (19) »Tito Schipa«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. —
20.30 »Neoporečen gospod«, radijska igra.
— 22.15 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja.
Četrtek:	18.00	Radijska univerza:	(3)
»Dežele Severne Evrope«. — 18.30 Mladi solisti: flavtist Bruno Dapretto, pri klavirju Annamaria Cantisani. — 19.00 Širimo obzorja: Izumi, ki so zbližali ljudi - 5. oddaja. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu - 26. lekcija. — 18.30 Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev:	Uroš Krek:	Mouve-
ments concertants. — 19.00 šola in vzgoja: »Prevzgoja čutno defektnih otrok«. —
21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: Janko Leskovar: »Misel na večnost«.
Sobota: 14.40 Jugoslovanske ritmičije popevke. — 15.30 »Brata«, radijska drama v dveh delili. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa - 26. spev. —
19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »Kras«. — 21.00 Smetana: Pet simfoničnih pesnitev iz ciklusa »Ma Vlast«.
vpisani v ak. I. 1960-61, ali so lani univerzo že dokončali.
Slov. volivci ak. liste »ADRIA«
Jurjevo slovenskih skavtov
Obiskali smo skavte na njihovem letnem praznovanju sv. Jurija. Zagledali smo šotore par sto metrov od glavne ceste pri Bazovici in se približali.
Okrog 9.30 je bilo slišati rog, skavti so se zvrstili ob svojem oltarju. Pri sveti; maši skupna molitev in petje. Nekaj izrednega je bilo za nas poslušati priložnostni govor skavta-diakona. Iz nastopa tega mladega fanta in njegovih besed je dihala prisrčna preprostost, iskrena in cista duša, vsa prežeta z globokim prepričanjem v svoj ideal in želja, vzpodbujati svoje brate skavte k vztrajnosti na strmi poti k Bogu. Isti skavt-diaikon je tudi sprejel iz rok duhovnega vodje eiborij, naka< je obhajal navzoče skavte.
Hvala Bogu, skavtska organizacija je do sedaj vzgojila nekaj res plemenitih io vzornih fantov, od katerih sta dva že P11 Bogu v srečni večnosti, eden pa bo pri" hodnji mesec v domači vasi opravil svojo prvo sveto daritev, to je naš skavt-diakon-
Po sveti maši je sledilo polaganje obljub raznih skupin in sprejem novih volčiče^ najmlajši med njimi šestletni Marija®1 Medtem ko so eni skrbeli za lačne želodce, so drugi izvajali razne tekmovali^ igre. Svoj praznik so skavti zaključili P0' poldne na pokopališču v Bazovici. O*1 skavtski pesmi slovesa na grobu pok. Svetka Grgič, ki je lani še z njimi obhajal JuT' jevo, so se razšli na svoje domove, saj r verjetno še marsikaterega čakala šolsk3 dolžnost.
Vse je bilo tako preprosto lepo, v popolni harmoniji sončnega pomladnega jutra, da smo iz srca zavzdihnili: »Res, kako l®-po in prijetno je, če prebivajo bratje skU' paj!«	A
Pripravljajo pa nam skavti še drug na' stop, in sicer v Avditoriju 20. maja, za pr0, slavo svoje obletnice obstoja, česar se ^ vnaprej veselimo in jim čestitamo!
ZA DOBRO VOL
J o
Pri zdravniku
»Zelo ste zboljšali od zadnjega pregled« sem,« pravi zdravnik svojemu pacient* »Gotovo ste se strogo držali mojih ročil.«
»Da, gospod zdravnik; točno sem se df žal navodila, ki je stalo zapisano na & klenioi zdravila.«
»In kakšno je bilo to navodilo?«
»Steklenioa naj bo skrbno zaprta.«
USPEŠNA PROPAGANDA
Ker je imel župnik v vasi »X« pri P1* digi vedno le malo poslušalcev, je večkr3’ tuhtal, kako bi privabil več ljudi v cerkS'J Zato je neke nedelje oznanil s prižni^' »Danes osem dni pridite polnoštevilno, k boste slišali o težkem in pretresljivem df" žinskem škandalu.«
Ni treba še posebej povedati, da je naslednjo nedeljo cerkev nabito polna.
Ko je prišel župnik na prižnico, je za# govoriti o Adamu in Evi, prvem grehu ^ posledicah tega za vse človeštvo. Ljudlf so bili precej ganjeni in so od takrat skovali bolj polnoštevilno župnikove V dige.	■	^
IŠČEMO izkušenega skladiščnika ^ vknjiženje in izknjiženje knjig z v0< nim patentom. — Tel. 2302 - Goriči
DAROVI
• tf
Za Marijanišče: Marijina družba iz ■ , sta (ul. Risorta) ob velikonočnih praZ1^ kih 20.000; Z. N., Trst 5.000; N. N., ^ konel 500; S. P., Trst 2.000 lir. — Vs^ darovalcem iskrena hvala!
Za Alojzijevišče:	N.	N.	1.000; dr. J- jj
2.000;	gdč.	Antonija	Toroš 2.000; N- .
3.000;	D. N.	1.000;	N.	N.,	Štandrež 1-^
gdč. Gabrijela Mikuluš 3.000 lir. —■ ® povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.	j
----------------------------------
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici