48
Nova večina.
m.
V soboto zvečer je vlada predložila trem velikim klubom program za novo večino. Ta program je bistveno tak, kakor smo že poprej poročali in se tako le glasi:
^Najvišji prestolni govor z dne 11. aprila 1891. leta izraža upanje, da bode tekoče zasedanje državnega zbora doba vspešnega dela, in vabi vse tiste, ki so prepričani, da je nad posamičnimi strankami skupnost, država in narod, da strankarske težnje ne smejo ovirati skrbi za te najvišje koristi. Da se ustreže tem intencijam najvišjega prestolnega govora, je po storjenih skušnjah potrebno, da tiste stranke in poslanci, kateri hočejo s patri-jotično blagovoljnostjo slediti temu klicu, se kako približajo in si tako zagotove primerni in vspešni razvoj parlamentarnega delovanja. Vlada obrača se torej do tistih parlamentarnih činiteljev, kateri pritrjujejo nazorom najvišjega prestolnega govora, da v interesu skupnosti popuste strankarske težnje, kakor so že to storili z jedno-glasnim sklepom, kako naj se odgovori na prestolni govor. Da pa oni parlamentarni činitelji, kateri pridejo v poštev za tako približanje po svojih nazorih o državnih zadevah, dobro spoznajo namere vlade in se po tem odločijo za tako zbližanje, zmatra vlada za svojo dolžnost, da, ozirajoč se na izjavo dano v seji dne 8. aprila 1892, jasno izreče nazore, ki jo vodijo. Kakor je vlada pripravljena, v zmislu od delegacije povsem odobrene vnanje politike avstro-ogerskega cesarstva moč in veljavo države z vsemi sredstvi varovati in pospeševati, toraj tudi vse storiti za razvoj brambene sile, ravno tako se brezpogojno drži sedanjih zakonito vravnanih razmer k ogerski državni polovici, s katerimi se je organizacija države trajno dovršila. Vlada stoji trdno na podlagi ustave ž njenimi temeljnimi načeli in v spremembo teh temeljnih načel ne bode dovolila. Ustava je trdna podlaga za razvoj vsega političnega življenja. Na tej podlagi se bode politično življenje le tedaj v soglasju z avstrijsko temeljno mislijo razvilo, ako se bode varovala zakonito zajamčena avtonomija kraljestev in dežel in pa narodna posest posamičnih narodov in se preprečilo poseganje v posest drugih. Vlada priznava, da bi bila pripravna za napravo narodnega mini zakonita vredba rabe jezika v šoli, uradu in javnem življenju, pri čemer se bo moralo v polni meri ozirati na pomen nemščine kot sredstva za mejsebojno razumljenje, in sicer tudi za upravne namene.    Vlada   s
%
49
bode prizadevala doseči sporazumljenje mej udeleženimi strankami v tem vprašanju in podpirala postavodajno akcijo, (opirajočo se na tako sporazumljenje. Dokler se pa tak zakon ne sklene, bode pa vlada — izrecno držeč se svoje kompetence — v svojem administrativnem delokrogu po moči ovirala spremembe narodne posesti. To bode veljalo ravno tako za odločbe svobodnega preudarka, kakor tudi za administrativno judikaturo. V poslednjem slučaji je vezana vlada na veljavne zakone in naredbe in se bode držala, kolikor mogoče, večletne navade. Naše državno življenje pa ne zahteva samo, da se po možnosti izogiblje narodnim prepirom, temveč treba je tudi mirnega razmerja mej posamičnimi veroizpovedanji, družbenimi razredi in državljani. Vlada bode vedno spoštovala verska prepričanja in jih tudi varovala, z vso odločnostjo bode postopala proti vsakim hujskanjem. Vladi se pa zdi potrebno za skupno delovanje udeleženih strank, da se popuste cerkveno-politična vprašanja in zlasti postavo-dajne obravnave in načelne premembe državnega ljudsko-šolskega zakona. Vlada se bode pri vporabi državnega šolskega zakona ozirala na verska čuvstva prebivalstva v mejah obstoječih zakonov. V prašanjih \erskih čuvstev priznava pa vlada jedino mnenje dotičnih cerkvenih oblastev za merodajno in bode njih željam v tem oziru v mejah sedanjih zakonov po možnosti vstrezala. Najvišji prestolni govor je že opozoril na to, da so naloge gospodarskega življenja, katere nam nakladajo ne interesi posamičnih strank, temveč skrb za vkupnost, vsled hitrega razvoja sedanjosti postale posebno mnogoštevilne in nujne, in je naštel celo vrsto tacih stvarij. Nekatere dotičnih zakonskih predlog so se že rešile, druge so že v parlamentarni obravnavi, ali se pa še le izdelujejo. S temi stvarmi pa potrebno delovanje na gospodarskem polju nikakor še ni končano. Pridružuje se temu ne le vedno nova in pri vedno rastočih zahtevah v vseh področjih državnega življenja vedno težja in odgovornosti polnejša skrb za ohranjenje in utrjenje ravnotežja v državnem gospodarstvu in pa za uspešno izvršitev vravnave našega de-narstva ter pravično razdelitev denarnih bremen. Iz potrebnega in naravnemu razvoju primernega pospeševanja pridobivanja in prometa, potrebe ohranjenja in varstva srednjih stanov v gospodarskem oziru, pospeševanja poravnave socijalnih nasprotstev in povzdige slabših druž-binih razredov, ter naposled potrebe, z vso resnostjo in ostrostjo upirati se izgredom sebičnosti, ki so škodljivi zdravemu gospodarskemu napredku, izvirajo neprestano nove naloge, katerih vestnemu izpolnjevanju se ne more odtegniti postavodaja in uprava, ki hoče zadoščati zahtevam sedanjih težavnih časovnih razmer. Naposled je potrebno zboljšanje civilnega in kazenskega prava predmet velikim postavodajskim delom. Po tukaj razvitih načelih se bode ravnala vlada. Za to potrebuje trdne parlamentarne podpore. Ker nobena stranka sama ne more dati zadostne podpore, pričakuje vlada, da državoohranjujoče zmerne stranke in poslanci jednakega mišljenja stopijo v zvezo,   odobrujočo   vladne    nazore.    Da   se   pa   s   tem
zbližanjem zares dobi trdna večina v zbornici poslancev,, treba je organa iz njene srede, kateri bi vedno bil v zvezi z vlado in bi vrejal skupno parlamentarne politične zadeve."
Danes ne bodemo obširneje govorili o tem programu. Kaj več povemo drugi pot. Povemo naj le, da nobene stranke ni zadovolil. Poljski klub ga je vzel na znanje in izrekel, da je pripravljen podpirati vlado, samo hoče vladne predloge še svobodno pretresati in o njih se svobodno odločevati. Hohenwartov klub ga je tudi vzel na znanje, ali proti mnogim točkam izrekel svoje pomislike. Sicer se mu ne zdi potrebno, da bi kaj premenil svoje stališče proti vladi. Levica se je izrekla, da jej glavne točke programa ugajajo, zadovoljna pa ni s tem, kar vlada namerava v šolskem in jezikovnem oziru storiti naredbenim potom in tudi ne odstopi od svoje zahteve zastran izvršitve češkonemške sprave. Poleg tega je levica izrekla, da hoče sodelovati s strankami jednakimi po načelih, nikakor pa ne s strankami načelno nejednakimi, to je levica ni za sodelovanje s Hohenwartovim klubom. Grof Taaffe se je najbolj prizadeval, da bi omogočil to sodelovanje, ali sedaj pa vidi, da je vse njegovo laskanje levici bilo zaman. Ni dosti, da je program prikrojil po njeni volji, sedaj hoče, da se njej na ljubo od sebe odrine Hohenwartov klub. Naposled bode pa levica zahtevala od Taaffeja, če bode beračil za njeno milost, da še njej na ljubo odstopi.