foitaiaa ptefou *
NaroCnina
saaia letno 30 Din, polletno 15 Din, — m inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Itav. 1 Din
UREDNIŠTVO —"UPRAVA: pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8.
It«*, rai. pošta« hran. 13.541
fsltala vsako nodollo
V. LETO
Kredit
Kredit je beseda, ki izginja vedno bolj iz našega poslovnega življenja. Kmalu bo to pojm za preteklost, za nekdanje čase, ki se jih skušamo danes zaman ustvarjati in zdrobiti usoden oklep krize, ki nas tišči vedno bolj k tlom.
Kakor je staro človeštvo, tako je stara beseda kredit. Prvotno posojanje življenskih potrebščin, živine, orodja je praoblika kredita. Tako zaupanje je slonelo na medsebojnem prijateljstvu — danes meni, jutri tebi — dokler niso prišli poedinci na misel, da je to najlepša priložnost za okoriščanje, ter so za izposojeno blago zahtevali tudi gotovo odškodnino. Sebičneži so šli še dalje, ter prisilili svoje upnike, da so n. pr. za eno merico pšenice zahtevali ob povračilu kar dve. Tako so nastali krvosesi in oderuhi, ki jih naše ljudstvo imenuje tudi „zelenaši".
Prvotni način plačevanja blaga z medsebojno zamenjavo, je nadomestil denar. S številčnim porastom ljudstva in z razvojem proizvodov se je povečala medsebojna trgovina, povečala se je potreba po gotovini, posebno kredita. Za izvršitev teh poslov je nastal poseben stan: trgovski.
Medsebojna zamenjava blaga, na kar so bili dolgo časa navezani kmetje, je postala odveč. Danes trgovina posreduje prodajo vseh proizvodov: kmečkih, obrtniških in industrijskih. Za ta posel pa je potrebno mnogo več denarja, nego ga ima trgovec, ter se je danes skoro nemogoče misliti trgovsko poslovanje brez potrebnega kredita.
To dejstvo je narekovalo ustanovitev nove ustanove, ki se peča z dajanjem kreditov. To so banke. Ustanovili so jih poedinci ali družba imovitih ljudi. Potrebe kredita so hitro narastle. Denar pa se je v banke stekel po delničarjih pa tudi po vlagateljih, ki so nalagali svoje prihranke, da jim bodo v pomoč za poznejše čase.
Kreditno poslovanje je prepre-glo vso zemljo. Vsa civilizacija današnjih dni je -nastala z pomočjo kredita. Svetovna vojna je načela in pretrgala tudi kreditne zveze. Nekatere države niso več priznale dobljene kredite, druge
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran SCO Din, pol strani 400 Din. — Cena saalim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda reč 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draljl. ?ri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. c
so se reševale z inflacijo in vse to na račun medsebojnega goljufanja. Vse to je dovedlo, da so se meje posameznih držav zaprle. Banke so začele propadati, kar je seveda splašilo vlagatelje, dokler niso nekega dne prihrumeli k blagajnam in zahtevali svoj vložen denar. Zaman. Večjih krivic si vlagatelji niso mogli predstavljati. Tožbe proti bankam so se vrstile in slednjič so prišle banke pod zaščito zakona. Razumljivo je, da banka ne more vsem vlagateljem naenkrat izplačati, saj ni shranila njih denar v blagajnah, ampak ga je posodila naprej za visoke obresti, od katerih imajo vlagatelji svoj pravičen delež. Izplačilo vlog se zato ne more izvršiti takoj, ampak postopoma. Isto je onimi, ki so vzeli od banke posojilo. Če bi banke vse svoje dolžnike kar čez noč rubile, bi se morale vse nepremičnine dolžnikov prodati mnogo pod ceno prave vrednosti. Dolžniki bi postali berači a nobenemu ne bi bilo pomagano. To je gotovo tudi razlog, zakaj država ni uvedla splošno zaščito. Dolžnikom se bi odvzele vse
možnosti, da bi kedaj mogli plačati svoje dolgove.
V takih okoliščinah je onemogočen vsak kredit. Izpraznile bi se tovarne in delavnice, beda bi prikipela do vrhunca. Zopetna uvedba zdravega kredita je danes najvažnejša naloga države. Kredit je delo ljudstva, ljudje so ga postavili in zrušili, ljudje mu morajo dati zopet življensko obliko.
Banke izplačujejo stare vloge z pomočjo vrnjenih posojil. Novih vlog pa ni, zato je posel vedno bolj otežkočen. Kar jih pa je, so vložene z pogojem, da vlagatelji dobijo denar takoj vrnjen ko to zahtevajo, a najkasneje v treh mesecih. Vsled tega tudi banke dajejo le kratkoročna posojila ob vsestranskem jamstvu. S tem je že naprej onemogočeno najširšim plastem ljudstva, da bi se okoristilo od razpoložljivih kreditov.
Da bo ljudstvo doseglo zopet pravo blagostanje, ki je zakoreninjeno v naših zadolženih kmetijah, v delavnicah in tovarnah, ki pošiljajo delavce na cesto, je potrebno urediti naš denarni trg in dati življensko silo kreditu. Vse drugo pride samo od sebe.
PO U č I K
Knez namestnik Pavle je prispel na svojem povratku iz Londona v Pariz, kjer se bo sestal z vodilnimi francoskimi državniki v svrho važnih političnih razgovorov. V Parizu so ga svečano sprejeli.
Dragoljub Jovanovič je imel v Kujaževcu napovedano politično zborovanje. Zborovale! pa so začeli kričati, da ga nočejo poslušati in ga začeli obmetavati z jajci. Shod je na to policija razpustila.
Iz poslanskega kluba JRZ sta
bila izključena poslanca Djurovič in Jovanovič,
Narodna skupščina se je pretekli ponedeljek zopet sestala k rednemu zasedanju. V prvi polovici seje so tudi tokrat skušali opozicionalni poslanci motiti reden potek zasedanja. Slednjič je bila sklicana konferenca šefov parlamentarnih klubov. Sestanka se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. Na sestanku naj bi se dosegel sporazum o nadaljnem delu Narodne skupščine. Pogajanja se bodo še nadaljevala.
Poslanski klub JRZ je na s?oji zadnji seji izrekel popolno zaupnico
za dosedanje delo predsedniku vlade in članom izvršilnega odbora, tako glede vodstva državne politike, kakor glede organiziranja JRZ.
Poslovni odbor združene opo
zicije je imel važno sejo v Zagrebu, o kateri so delegati izjavili, da so z doseženimi rezultati v Zagrebu zadovoljni in da so biii razgovori na drugem sestanku mnogo bolj uspešni kakor na prvem.
V finančnem odboru se je pri čela načelna razprava o predlogu državnega proračuna za leto 1936 37. Pri tej je govorii;tudi slovenski poslanec Mohorič, ki je opozarjal na ka tastrofalni položaj, ki je nastal v naš« banovini zaradi izvajanja sankcij proti Italiji. Opozarjal je vlado na to, da je 12 ura, da se Sloveniji priskoči na pomoč, ker bo slovensko gospodarstvo sicer popolnoma omagalo.
Na seji ministrskega sveta so
med drugimi vprašanji uredili tudi uredbo o pobiranju dolžnega davka iz dobe do konca leta 1932. Ta ured-* ba določa, da smejo dolžni davek plačati kmetje in majhni obrtniki s koruzo namesto z denarjem.
Z odlokom finančnega ministra
je podaljšan redni rok za davčne prijave pridobnine do vštetega 15. febr.t.l.
Notranji minister je na podlagi zakona o občinah predpisal uredbo o izločitvi kraja Lipa iz občine Odranci in priključitvi k občini Turniiče.
PričenSi s prvim aprilom bo po odloku ministra za socialno politiko v vseh državnih bolnišnicah ukinjeni I. in II. bolniški razred tako, da bo v vseh samo III. razred.
Zadnje . potovanje avstrijskega zveznega kancelarja v Prago ter napovedani obisk češkoslovaškega ministrskega predsednika na Dunaju so povzročili v rimskih političnih krogih veliko vznemirjenje. Da ne bi ostala Italija osamljena, je takoj začela pogajanja z Nemčijo ter ji obljubila za ceno sporazuma, da pusti Avstrijo na cedilu. Nekateri listi že vedo poročati da je bil med Nemčijo in Italijo do-dosežen tajen politični, gospodarski in trgovinski sporazum.
V	Egiptu je prišlo zopet do velikih političnih demonstracij, ki jih vpri-zarjajo predvsem visokošolci. Pri zadnjih dijaških izgredih je bilo ranjenih nad 100 ljudi.
Svečana proslava tretje obletnice Hitlerjevega režima je bila v vsej Nemčiji.
Pri zadnji proračunski razpravi
v poljskem parlamentu, je zunanji minister Beck izjavil, da bo tudi Poljska zahtevala kolonije.
BivSi grški regent in politik, general Kondilis je pred dnevi nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Vest o njegovi nenadni smrti je. napravila velik vtis na vse grško prebivalstvo. Pokopali so ga z največjimi častmi.
Avstrijske oblasti so na Dunaju odkrile tajno politično organizacijo, ki je imela svoj sedež v neki tovarni za obutev. V zvezi s tem odkritjem so aretirali 118 oseb. Nekateri pravijo, da gre za hitlerjevce, drugi pa zopet za komuniste.
Angleška vlada je sklenila zvišati številčno stanje vojaštva na 500.000 mož. S tem se bodo izdatki za narodno obrambo povečali za 360 milijonov funtov. Poleg tega bodo zgradili še 158 novih ladij in 2000 novih letal vseh tipov.
Na severnem bojišču Abesinci po malem napadajo, v večje borbe pa se ne spuščajo. Na nekaterih mestih so dosegli znatne uspehe.
V	Addis Abebi, glavnem mestu Abesinije, je bila razglašena stroga pripravljenost, ker obstoji nevarnost nadaljnega prodiranja Italjanov. Vojska
100.000 Abesincev koraka v pospešenih pohodih na južno fronto, da vrle Italjane nazaj.
Na vseh frontah vlada trenutno mir. Tako Abesioci kakor Italjani premeščajo na veliko čete za nova bojevanja.
Ras Desto, ki se je moral umakniti na južnem bojišču, je moral odstopiti od svojega položaja. Za kazen za njegov poraz, ga bo cesar poslal v samostan.
Italjani so imeli v Tembienu in pri Makali skupno 3000 mrtvih in okrog 4000 ranjenih. Abesinci so zaplenili 30 poljskih topov, 174 strojnic, veliko število pušk, 18 tankov ter mnogo municije in mul.
Za dobo dveh let se je z petrolejem preskrbela Italija.
Nadaljnih pet letnikov rezervistov je vpoklicala itaijanska vlada pod orožje- Z mobilizacijo teh letnikov bo mobilizirana vsa itaijanska vojna mornarica, ki bo v par dneh v celoti v vojnem stanju.
Brezplačen zdravniški pregled
V smislu navodil prptituberku-lozne zveze v Ljubljani, je sklenila krajevna protituberkulozna liga v Murski Soboti, da se bodo odslej pregledali v dispanzerju brezplačno in sicer:
1)	Člani OUZD v napotnico pristojnega uradnega zdravnika,
2)	siromašni, ki to dokažejo z ubožnim spričevalom in podpisom banovinskega zdravnika, da je pregled v dispanzerju potreben.
Vsi drugi morajo pred preiskavo pristopiti kOt člani Protitu-berkulozne lige in plačati letno članarino Din 12, katero se rabi za delno kritje stroškov, ki nastanejo radi uporabe laborat. ma-terijala, elektr. toka ter rentgena.
Prisiljeni smo bili to storiti, ker se javijo posamezniki, ki nimajo niti sledu bolezni na pljučih in s tem izkoristijo brezplačen Rentgenski pregled.
Magerldž.
V Torgsinu.
(Nadaljevanje) In ko je sirota vidla, da se ji približuje vratar, v stari temni uniformi z dolgo brado, je tiho zapustila Torg-sin. — Zopet je bila na ulici in se pomešala med množico, ki se je nabrala pred izložbo in željno gledala na razstavljene dobrote ...
Nad .Torgsinom" je ležalo nekaj mrkega. Tragičnega: trgovina, katere obrt se je večal v razmerju z naraščajočo bedo in lakoto. Strah in trepet vseh pa je bilo vodstvo te ustanove. Naduti obraz ženske je bila svetinja, trgovina je bila tempelj v katerem se je vsakdo klanjal, kdor je prestopil
P "slednjič je tudi kapetan Andrejev prišel na vrsto.
.Hotel bi prodati zlato. Imam ga precej." Razvil je svoj zavitek. Iz njega je vzel model ladje, ves iz zlata, izdelan do najmanjših detaljev. Na prednjem delu se je celo videl napis »Kača".
Dispanzer se vzdržuje iz prostovoljno nabranih ptispevkov (članarine) in skromni zneski fit dopuščajo, da bi se popolno brezplačno pregledovali tudi tisti, so zmožni prispevati dispanžerju letno Din 12. Ponovni pregledi onih, ki so plačali letni prispevek ter njih svojcev, je v letu brezplačen.	Vodstvo dispanzerja.
Zadnja pot angleškega kralja Jurija V.
Veličasten je bil pogreb kralja Ju rija V. v torek dopoldne. Množico, ki je tvorila špatir v Londonu, cenijo na milijone ljudi. Iz westminstrske kated • rale, kjer so se ob 8. dopoldne poslovili od trupla čiani kraljeve rodbine, je bilo trupio prenešeno na lafeto in nato se je začel pogreb, ki je trajal nad tri ure. Truplo so prepeljali na kolodvor, nato pa v Windsor, kjer so ga položili v grobnico angleških kraljev k zadnjemu počitku. Na čelu sprevoda je korakal kraljevi glasnik, za njim so se razvrstili oddelki vseh vrst angleške vojske in mornarice. Njim so Sledili generalni štab, admi-raliteta in generaliteta, med katerimi je bilo 20 maršalov. Nato je šla duhovščina, tik za njo pa je 120 mornarjev in vojakov vleklo lafeto s krsto. Za krsto je nosil zastavonoša kraljevi prapor, kateremu so sledili 4 kraljevi glasniki. Nato je šel v admiralski uniformi kralj Edvard VIII. in njegovi bratje, višji uradniki kraljeve hiše ter tuji vladarji, princi in zastopniki tujih držav. Za pogrebom je šlo 6 kraljev, 9 prestolonaslednikov, med njimi ital-janski, ter 30 princev, med njimi tudi knez-namestnik Pavle. Za njimi so Šli zastopniki državnih poglavarjev, sovjetsko Rusijo pa sta zastopala Litvinov in Tuhačevski. V kočiji jim je sledila kraljica Mary ter princese. Za dvornimi kočijami so šla odposlanstva tujih vojsk. Ob vsej 20 milj dolgi progi do Windsora je tvorila gosta množica špalir. Ko so po kratkih cerkvenih obredih položili pokojnega kralja k zadnjemu počitku, je zavladal po vsem britanskem imperiju dveminutni molk.
Ženska v blagajni se je nehote dvignila. Strokovnjak ob njej se je takoj lotil točnega pregleda ladjice. Ko si je snel očala si je stisnil k očesu povečalno steklo.
.Morali boste k poslovodji", je rekel.
Poslovodja je bil prijazen in mu v smehu naročeval:
.S tem pa moramo k ravnatelju".
Napotili so se k njemu. Zlata ladjica je ležala na blazinici kraj njih ko so se peljali v vozu do direktorjevega stanovanja. Ko se je voz ustavil pred glavno zgradbo GPU, se je kapetan Andrejev nasmehnil:
.Takoj sem si mislil, da tukaj stanuje direktor."
Odvedli so jih h komandantu, ki je takoj začel zzslišati kapetana Andrejeva.
.Kje ste dobili toliko zlats, — mar ne veste, da je zlato vladi potrebno ?«
.Imam potrdilo!" je odgovoril kapetan Andrejev in pokazal dokument.
Komandant je pazljivo čital.
Blagajniški boni
Finančni minister je izjavil:
V javnost bodo prišli blagajniški boni v skupnem znesku 500 milijonom dinarjev. Ti boni se bodo« pričeli verjetno izdajati ob koncu prve polovice meseca februarja. Za naš denarni trg pomenijo novost. Boni se bOdo ponudili onim, ki imajo gotov denar, ki ga pa iz kakršnegakoli razloga ne morejo direktno staviti gospodarstvu na razpolago. Odredilo se bo, da se boni izdajo za 1. marec na tri mesece. Korist bo dvojna. Oni, ki imajo gotovino, jo bodo lahko dali državi na razpolago proti obrestim, država pa bo lahko to gotovino stavila na razpolago narodnemu gospodarstvu. Državni zavodi ne bodo sodelovali, ker bo imetnikom bonov dana možnost, da bone pri državnih zavodih po potrebi es-kontirajo.
Bankovci po 500 Din
Vlada bo v kratkem izdala bankovce po 500 Din. Te nov-čanice nimajo nikakega inflacijskega značaja. Kljub temu pa so se v javnosti pojavile neke govorice o inflaciji. Povod za izdajo bankovcev po 500 Din je dalo naše gospodarstvo samo, ker se je kupna moč dinarja povečala in zaradi tega zlasti v manjših krajih bankovci po 1000 Din često niso uporabni, ker jih spričo pomanjkanja drobiža ni mogoče zamenjati.
sveta
Banovinski svet naše banovine se sestane dne 17. februarja 1936 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani.
Predmet zasedanja bo:
1.)	Predlog banovinskega proračuna za leto 1936/37,
2.)	Sklepanje o noveli k uredbi o občinskih uslužbencih.
.Aha i Ladjico ste dobili za dar".
.Da ! Od nekega ameriškega paro-broda. Na njem }e izbruhnil požar in jaz - jaz sem tem ljudem napravil majhno uslugo."
,To~se pravi, da ste rešili moštvu in potnikom življenje."
.Majhna usluga", je zašepetal kapetan Andrejev. Za hip je bilo vse tiho. Bilo je kakor, da bi komandant o nečem razmišljal.
.Zakaj pa niste to že prej prodali ?" ga je nenadoma vprašal.
.Preveč dragocen spomin mi je bil. Tako je lepa, tako lepo je izdelana, tako precizno. Nisem se mogel od nje ločiti. To je točna kopija one ladje, katere sem bil poveljnik pred 20 leti."
.A zakaj jo hočete sedaj prodati?"
.Moram. Glad me sili do tega. Moja žena in otroci umirajo od lakote."
Neki uradnik je prinesel sveženj aktov. Komandant je nezaupno pogledal na Andrejeva.
.Pri vas je bila že hišna preiskava. Enkrat ste bili že zaslišani."
3.) Sklepanje o uredbi, s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini.
Bolničarski tečaj.
Bolničarski tečaj sreskega odbora Rdečega križa v Murski Soboti, ki se je začel dne 14. okt. 1935 se je končal dne 26. jan. 1936.
Tečaj je obiskovalo 23 žensk in 23 moških, skupaj 46. Diplomski izpit pred komisijo je napravilo 25 obiskovalcev in sicer: Abakumova Lidija, Brandieu Marija, Belčič Nikica, Ciglar Marija, Forjan Irma, Fflrst Greta, Go-dina Iva, Goričan Oizela, Herbst Erika, Hajnal Ana, Krčmar Emilija, Novak Tatjana, PlOchl Ilonka, Serdt Marija, Ambrožič Jernej, Cipot Štefan, Flisar Franjo, Grabar Štefan, Lepoša Ivan, Marič Koloman, Marič Štefan, Šavel Štefan, Zrinski Karel, Sinic Bela, Nor-šič Franc. Ostali obiskovalci izpita niso položili, nekateri pa so pred izpitom izstopili.
Na tečaju so predavali: g. sreski načelnik Lipovšek Gašpar, Rdeči križ in njegove naloge, 2 uri; g. sreski san. ref. Dr. Gregorc Albin .* Vojni strupi, 5 ur; g. primarij in vodja bolnice Dr. Brandieu Silvij: Organizacija zdravstvene in bolničarske- službe, nega bolnikov in administracijo v bolnici, 60 ur; g. Dr. Brezovnik Vladimir, primarij v bolnici: Prva pomoč v nesrečnih slučajih in nego bolnika, skupaj 65 ur; g. banovinski zdravnik Dr. Vučak Štefan: Higijeno in kužne bolezni, 12 ur; g. sekundarij bolnice Dr. Gulič Vladimir: Anatomijo in fizi-jologijo, 12 ur.
Teoretična predavanja so se vršila v učni sobi na drž. narodni šoli, praktične vežbe pa v bolnici.
Razdelitev diplom in prisega diplomiranih bolničarjev(k) se vrši dne 16. febr. 1936 ob 11. uri na sreskem na-čelstvu v sobi g. sreskega načelnika. Diploma daje pravico za poklic dobro-voljne sestre in dobrovoljnega bolničarja.
.Takrat sem prosil, da bi mi pustili ladjico. Rekel sem, da je model iz bakra in da nobenemu ne bi korfc stil. Zato so mi ga takrat pustili."
Komandant je odložil akte in vrnil kapetanu njegove dokumente.
.Lahko bi vas takoj aretiral radi lažnivih izjav. Zlato bi smel zaplenit in vas obtožiti. Upoštevajoč izredni prilike ne bom tega napravil. Zauka zal bom, da se vam izplača tretidi vrednosti v bonih .Torgsina."
Komandant se je pokroviteljsk« nasmehljal. Kapetan Andrejev se je k hladno poklonil in zapustil sobo.
Popoldne je šel kapetan v .Torg sin". Ko je nakupoval potrebščine mil je bilo, kakor da bi prodajal svoji dušo in bilo ga je sram.
Brez besed je pustil nakupljeni stvari doma ter odšel. Ni jedel z nji mi, ni bil več lačen.. .
Gasilski tečaji
V gasilski župi sreza M. Sobota, «o se vršili v minulem mesecu gasilski strokovni tečaji in sicer v Šalov-cih, Mačkovcih, Strukovcih, Tišini, Fokovcih, Rogaševcih, Martjancih, Pu-concih in Murski Soboti, za okoliške čete teh krajev. Skupno se je tečajev udeležilo 699 gasilcev. Zanimanje za tečaj je biio povsod veliko.
Predavatelji se vsem udeležencem za izkazano pozornost ob razlagi snovi,
ki se je na tečajih obravnavala, iskreno zahvaljujejo ter žele, da si to ohranijo v trajnem spominu in jo v slučaju potrebe uspešno uporabijo.
Le zveiban gasilec bo, z pridnostjo in dobro voljo, primernim orodjem, za katerega je treba vedno skrbeti, v stanu nuditi bližnjemu potrebno pomoč.
V prostovoljnem gasilskem poklicu, naj ne išče nobeden član koristi. Izvršeno dobro delo naj mu bo v zadoščenje in vsaj ustanovi v ponos.
Obini zbor Sokolskega društva Murska
Sobota se vrSi — vsled prireditve prostovoljne gasilske lete V M. Soboti - v nedeljo, dne 9. febr. 1936
ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma v M. Soboti. Pozivamo vse članstvo, da se istega polnoštevilno udeleži. Zdravo!	Upravo SofeolslK|i društvo H. Sobota.
vodo pred pragom. Nevarnost pa je tudi za vso mesto. Prošnje prizadetih posestnikov, da bi se že slednjič odpravila stalno grozeča nevarnost, so do sedaj našla gluha uiesa. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da temu vprašanju posvetijo že slednjič vso pozor nost, kajti z odlašanjem naraščajo samo regulacijski stroški.
Gornja Lendava :
Domače \?esei
THurska Sobota:
—	Za nabavo rešilnega avta
Rdečega križa v Murski Soboti so darovali: Kmečka hranilnica v Murski Soboti 200 Din, g. Verteš Aladar, šol. upravitelj v Hodošu 100 Din, Evang. žensko društtfb v Murski Soboti 100 Din, Bako Karol, šolski upravitelj v Strukovci 50 Din. Odbor se vsem darovalcem za plemeniti dar najiskre-neje zahvaljuje.
—	Velika maikerada. Kakor vsako leto, bo tudi letos priredil tiik. Sokol v vseh prostorih svojega doma, na pustni torek, t. j. 25. t. m. veliko maš ker a d o. Na večeru bo Sodeloval pomnožen jazz orkester. Po pripravah sodeč, bo po dolgem času prva večja tovrstna prireditev v zadnjem času, zato smo prepričani, da 4>o tudi obisk temu primeren.
—	Lutkovna predstava. V nedeljo popoldne, ob običajni vstopnini, vpri-zori lutk. odsek tuk. Sokola dve burki: «Gasparček med vragi" in »Razbojniki na gradu". Starišl privedite Vašo deco, da se bo od srca nasmejala in preživela nekaj prijetnih uric v družbi feurkastega Gašperčka.
—	Športni ples. Za nami je prireditev S. K. Mure, ki je zapustila pri vseh številnih obiskovalcih najboljši vtiš. Velike priprave in trud, ki So ga položil! člani kluba v organizacijo plesa, se je vsestransko poplačal. Devici primerno, .Jadransko noč", je bila okusno okrašena velika dvorana Sokolskega doma. Pa tudi vsi ostali prostori so s svojo domačnostjo vplivali na obiskovalce, da je že kmalu po početku plesa zavladala povsod največja razgibanost in . vsesplošno razpoloženje. Le žal, da vsi veliki pro-
tori Dona, niso mogli sprejeti vase vso publiko in zaradi prenatrpanosti je moral marsikateri oditi. Velik delež pri lepem uspehu pa ima naš sokolski jszz-orkester, ki nam je pod vod stvom g. prof. Justina zaigral tako, kakor že dolgo ne. Marljivo igranje h dobro naštudirani komadi so bili deležni vsesplošnega priznanja. Odlična kava tvrdke Meinl, dobra vina, dalmatinska krčma, ri — bar so morali
zadovoljiti še takega izbirčneža. Skratka, bil je lep večer, za kar gre vso priznanje organizatorjem.
—	Strossmayerjeva proslava se je pred dnevi vršila na tuk. real. gimnaziji, kateri je prisostvoval tudi in spektor g. prof, Dolenc. Na sporedu je bilo predavanje gdč. Antauer Marije o Strossmayerju, priložnostne de-klamaciie in recitacije (Makarovič Dušan in škafar Anica) ter pevske točke pod vodstvom g. prof. Justini. Naš najvišji učni zavod se je na lep način oddolžil spominu nesmrtnega vladike.
—	Uradni dan na tukajšnjem so dišču je samo ob sredah. Ob drugih dnevih naj nepoklicane stranke ne prihajajo 1
—	Ljubljanski velesejm. Gospod minister Dvora Nj. Vel. kralja je obvestil predsedstvo Ljubljanskega vele-sejma, da bodo letošnji spomladanski in letošnji jesenski Ljubljanski vele-sejem od 30. maja do 8. junija, oz. od 29 avgusta do 9. septembra pod pokroviteljstvom Njeg. Vel. kralja Petra II.
—	S. K. Mura se najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so mu z darovi, s sodelovanjem ali na kakršenkoli način pripomogli, daje športni ples dne 1. februarja tako dobro uspel.
—	Nujno potrebna regulacija. Prebivalci na spodnjem koncu Lendavske ceste so stalno izpostavljeni nevarnosti, ds jih ob najmanjšem dežju zalije voda. Nevarnost tvori raz-jeden prekop, ki je v posebno slabem stanju od hiše posestnika škrileča in prav do mostu, kjer voda odteče v Ledavo. Pri zadnji katastrofalni poplavi se je v fazaneriji uredila struga tako, da je sedaj na škodo tem hišnim posestnikom. Majhen naliv že zadostuje, da voda sili od vseh strani na dvorišča, posebno nevarno pa je, če se napolni struga Ledave. Vsled majhnega padca in velikega pritiska, posebno pri mostu, sili voda po prekopu nazaj, tako da prestopi korito, poleg tega še pridre iz struge Ledave same, iz majhnih prekopov prepreže-nih po njivah in travnikih, tako da ni čudno, če imajo ti posestniki stalno
—	Zopet pri starem. Po štirih hudomušnih mesecih so se nam zopet vrnili stari časi. Z nastopom novega pismonoše se zopet dostavlja pošta takoj po prihodu poštnega voza, tako da sprejmemo časopise isti dan izdaje. S tem so gornjelendavčani pridobili na času, pošta pa na slovesu.
—	Za bolnike. Ker je tuk. zdravniški rejotTzSKrobsežen, se je odločil g. Dr. Branko Lukman, banovinski zdravnik v Gor. Lendavi, da bo vsako sredo od pol 15. ure naprej ordiniral tudi v Rogaševcih v gostilni Faflik (Raffel).
—	Društvo Jadranske straže je imelo zadnjo nedeljo svoj občni zbor. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je društvo v minulem letu zadovoljivo delovalo. Številni družabni večeri niso bili le propagandnega značaja in v zabavo, ampak tudi v pouk, kajti z vsakokratnimi predavanji so se seznanjali člani o važnosti in pomenu našega Jadranskega morja. Na drugi strani pa so tvorili večeri lepo družabnost in trdno vez med člani: Za izredno društveno delavnost se je izrekla posebna pohvala podpredsedniku g. Kovač Karolu, evang. župniku v Gor. Slaveči in blagajniku g. Klasinc Štefanu, fin. podpregled. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Dr. Lukman, banov, zdravnik; podpredsednik: Kovač Karol, evang. župnik; tajnica: Špalin Marica, zaščitna sestra; blagajnik ; Klasinc Štefan, fin. podpre-glednik: prosvetar Kuitrin Stane, učit. v Dol. Slaveči; odborniki: Hfil Pavla, Holsedl Franc, Cerneka Zvonimir, Per-fant Vela, Kutovec Franc, Bokan Jožef, Frumen Teodor in Šaruga Mihael. Revizorja: Ph. Mr. Jezovšek Emilija in Pogon Franja. Novi odbor jamči, da bo deloval v istem jiravcu ter z vso vnemo razširjal med člani lepo geslo: »Cuvajmo naše morje".
—	Sadjarsko društvo si je v nedeljo 2. febr. na občnem zboru izvolilo star odbor s predsednikom g. Kog-lot Jožefom, šol. upr. v Kruplivniku. Predsednik je apeliral na člane, da se z večjo vnemo poprimejo društva ter sodelujejo pri izboljšanju sadjarstva v našem okraju.
—	Streljačka družina. Zadnjo nedeljo je bila pri nas epidemija obč. zborov, kajti skoraj vsa društva so
sejala". Imenovana družina je pokazala kako živo deluje in s kako vnemo vodi svoje člane v streljanju. Izstrelilo se je rekordno število metkov- 3597. Od 60 članov se je udeležilo streljanja 45 članov 188 krat. Izvedlo Se je tudi nagradno streljanje. Nagrade so odnesli br. Sagadin, Hrvatski in Žigo. Nad celotnim uspehom imajo nedvom-
no svoj delež tudi dežurnikl, ki so opravljali svojo težavno službo v strogem redu in disciplini. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik : Maršik Alojz, podpredsednik: Černeka Zvonimir, tajnik : Lovrenčič Avgust, blagajnik : Žigo Štefan, odborniki: Sabo, Ovčak, Bunderla, Bokan, Ropoša in špilak. Revizorji: Belogjavec, Brgles In Žnidaršič. Družini želimo, da se na svojem urejenem strelišču v slogi razvija in pridobi slehernega moža v svoje vrste.
—	Gornjelendavska posojilnica bo imela v nedeljo 16 II. ob 12. uri v uradni sobi svoj V. redni občni zbor. Na dnevnem redu bo čitanje zapisnika, poročilo načelstva In nadzorstva, odobritev raČ. zaključka in slučajnosti.
—	Rdeči križ. Da ne zapostavljamo niti eno društvo omenjamo, daje imel zadnjo nedeljo svoj občni zbor tudi Rdeči križ. Posebnega dela društvo ni pokazalo, kljub temu pa bo Še naprej životarilo. Izvoljen je bil stari odbor.
—	Bogojina. Občinski odbor R. K. v Bogojini bo imel svoj letni občni zbor v nedeljo 9. t. m. ob 3. url popoldne, po večernicah, v prostorih narodne šole. Na občnem zboru bodo poročila o delovanju društva in volitev odbora. Naše društvo se je v 1.
1935	obnovilo in je imelo dve prireditvi, kar je še s članarino pripomoglo, da je priredilo božičnico in obdarovalo revno deco. Pri božičdici je bilo obdarovano dosti dece iz Filovec in Bukovnice, kjer pa žal, sta v obeh vaseh samo 2 člana. Apelirali H, da bi se v tem letu priglasilo Članov iz omenjenih vasi, da bi bolje podprli karitativno delo R. K. Zato se vabijo tudi novi člani, da pridejo aa občni zbor. — Odbor.
Prepovedan sestanek v M. Soboti
Gospod narodni poslanec Dr. Dobovišek Rudolf je za 9. t. m. v Murski Soboti prijavil politični sestanek, ki mu je bil z odlokom sreskega načelstva v Murski Soboti Pov. No. 198/4 z dne 4. II.
1936	prepovedan.
Vzlic temu agitatorji v raznih srezih vabijo ljudi za 9. t. m. v Mursko Soboto z namenom, da došle množice na licu mesta izsilijo javno politično zborovanje mesto prepovedanega sestanka, ter na ta način oblastvo postavijo pred izvršeno dejstvo.
Javnost se opozarja, d« se ne da zavesti po ljudeh, ki niso nikomur odgovorni in ki jim je zato tudi vse eno, kakšne bi bile posledice protizakonitega zborovanja v Murski Soboti in koga bi te posledice zadele.
Agitatorji in razširjevalci letakov, ki vabijo aa prepoyedano zborovanje, naj se izroče ali prijavijo najbližnji orožniški postaji.
Iz pisarne kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubtjant, S. No. 720111 z dne 5. 11. 1936.
Med tednom
DOMA
Ker si je domišljala, da je neozdravljivo bolana na želodcu, si je vpričo svojega otroka, z britvijo prerezala vrat, posestnica Osterc iz Buč-je vasi.
Lansko leto so pravdarji plačali za sodne takse v naši banovini do 15.000 000 Din.
Ob Jadranu so dozorele že prve črešnje.
Prejšnjo nedeljo je začela padati v Novem Sadu gosta toča, ki je dosegla debelost graha.
V	Sloveniji je bilo lani 783 požarov. Škode so napravili požari za 28 milijonov dinarjev, gasilci pa so obvarovali za 120 milijonov narodnega imetja.
Pričel« so se del« v notranjosti skupščinske palače in imajo biti po dosedanjih napovedi končana do konca tega poletja tako, da bi se Narodna skupščina prihodnjo jesen že vselila v novo palačo.
Splltsk« gasilska četa je imela te dni občni zbor, ki je potekel zelo burno. Prekinil ga je alarm požara. Ko je bil ogenj udušen, se je zborovanje nadaljevalo in med gasilci ni bilo nobenih prepirov več.
Senator in veleindustrljalec Petar Teslič je nenadoma umri.
DRUGOD
Newyorskl ekspres je skočil, na nekem mostu, pri Samberiyju s tira. Stroj In dva vagona sta se prevrnila v reko.
V	Rusiji grade ogromna vojaška bombna letala, ki bodo imeli po šest motorjev, 12 strojnic in brzostrelni top. Razen tega bodo lahko nosila do 5000 kg bomb. Posadka letala bo štela 50 mož.
Velik upor je izbruhnil v želez nem rudniku v Trenganu. Mnogo oseb je ubitih in ranjenih.
Zaradi mezdnega spor« je pričelo v Londonu stavkati 8000 mesarjev.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Zbornice in novi trgovinski zakon.
(Nadaljevanje.)
3.	Nekateri predpisi novega zakona bi pomenile velike ovire v gospodarskem življenju. Kakor je v vladnem obrazloženju posebej poudarjeno, so izdelani ti predpisi po vzoru tuje zakonodaje velikih in naprednih držav. Že zaradi tega ti predpisi ne ustrezajo našim gospodarskim razmeram, ko je vendar naša gospodarska delavnost še ne razvita in na nizki stopnji.
4.	Pretežni del določil novega zakona je nejasen in tako redigiran, da je vsebina mnogih norm nerazumljiva, celo za bolj inteligentne interesente. To činjenico je treba smatrati za te meljno napako, predložene kodfika-cije zlasti še, ker se z njo uvajajo zelo ostre kazni, ter je zato treba v takšnem zakonu predvsem uveljavljati
zahtevo, da so njegova določila popolnoma jasno povedana in precizno izražena.
5.	V sistematičnem pogledu je vsaka posamezna materija novega za kona rešena na zelo kompliciran način, čeprav te komplikacije pri mnogih vprašanjih niso prav nič potrebne.
6.	Zakonski načrt favorizira javne denarne ustanove v mnogo večji meri, kako pa se more to utemljiti s stvarnimi razlogi.
7.	Vprašanja gospodarskega dela tujcev in tujih podjetij so z zakon skim načrtom urejena preveč liberalno, ter so s tem vsekakor ogrožena naša nacijonalna gospodarska podjetja, ki jim že itak preti vedno večja nevarnost Od premoči tujih gospodarskih podjetij in gospodarske propagande nekaterih tujih držav.
8.	Zakonski načrt za mnoga važna vprašanja ne daje jasnih definicij ter treba to smatrati kot težko napako zakonskega osnutka.
9.	Zakonski načrt nima nikakih določil o kartelih, konzorcijih in podobnih ustanovah, ki dobivajo vedno večjo veljavo v današnjem gospodarskem življenju.
10.	Končno vsebuje sedanji zakonski osnutek tudi mnogo in velikih jezikovnih in stilističnih napak, ki morejo pri praktičnem izvajanju zakona povzročiti največje težkoče, kakor tudi činjenice, da so na mnogih me stih predpisi tujih zakonov slabo prevedeni na naš jezik.
Vsi ti razlogi utemeljujejo načelno zahtevo zbornic, da se predlog I. in II. dela trgovinskega zakona umakne ter opozarjajo zbornice vse odločujoče činitelje na velike posledice tu navedenih napak ter tudi na potrebo, da se pri izdaji novega trgovinskega zakona, ki pomeni posebno delikatno vsebino za vso gospodarsko delavnost naše zemlje, mora najti pravilna rešitev za vsa osnovna vprašanja kod fikacije trgovinskega prava.
(Konec.)
Rok za vložitev davčne prijave za pridobnino podaljšan
Sporočamo vsemu članstvu, da je rok za vložitev davčnih napovedi za pridobnino glasom odloka finančnega ministrstva podaljšan do 15. febru arja 1936. Pozivamo članstvo, da v kolikor še niso vložili napovedi, store to najkasneje do gornjega roka. Vsa tozadevna pojasnila dobe p. n. člani v tajništvu Združbe med uradnimi urami.
Opozorilo.
Ž;gosani tisočdinarski bankovci se potegnejo v kratkem času iz prometa, zato jih zamenjajte čimprej z diugimi.
čno, katero in kakšno blago bo prejel za svoj denar. Zlasti so to avtomati, pri katerih odloča slučaj ali sreča, kaj da dobi kupec. Banska uprava je zaradi tega razpisa notranjega ministrstva odredila, da se pregledajo vsi avtomati in je zlasti opozorila na naslednje avtomate: na avtomate »Polet*, tvrdke Union iz Zagreba, avtomate .Dirigent", organizacije invalidov in na avtomate »Tura" Jadranske: straže.
Vse te avtomate je bilo treba s 1. februarjem 1936 odstraniti iz vseh lokalov. če bi se našli še po 1. februarju ti avtomati v kakšnem lokalu, bo lastnik lokala kaznovan.
Obdačeni dohodek
od poslopij in zemljišč
Novi pravilnik k čl. 83 zakona o neposrednih davkih se glasi v sedanji novi obliki takole:
Dohodek od zemljišč in poslopij se odbija od čistega dobička podjetij neglede na to, če se zemljišča in poslopja izkoriščajo v lastni režiji ali se pa oddajo v najem. Za zemljišče se odbije znesek katastrskega čistega dohodka. Za poslopja pa se odbija neglede na to, ali služijo samo v potrebe podjetja ali pa se deloma celotno oddajo v najem, znesek, ki je določen od davčne uprave, odnosno od davčnega odbora kot osnova zgradarine, v kolikor je ta dohodek izkazan v bilanci. Zaradi te izpremembe je prenehalo veljati pojasnilo davčnega oddelka z dne 20. septembra 1930. Da bi mogli odbiti obdačeni dohodek poslopij in zemljišč od davčne osnove družbenega davka, naj podjetja družbeni brutto dohodek poslopij in zemljišč, torej pri poslopjih davčno osnovo plus amortizacijsko kvoto, ki znaša v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu 20«/e, v drugih mestih in trgih ter letoviščih 25% v vaseh pa 30%. izkažejo kot dohodek v posebni rubriki v računu dobička. V kolikor podjetje uporablja poslopje v lastne namene, se mora isti znesek, ki je izkazan kot dohodek v računu dobička, vnesti tudi v račun zgube. Knjigo vodstveno se tako izkazani dohodek in izdatek briše, vendar pa ima podjetje pravico, da tako obdačeni dohodek še enkrat odbije od v bilanci izkazanega dobička. Podjetjem, ki obdačeni dohodek poslopij in zemljišč ne izkažejo v bilanci v posebni postavki naprej navedeni način, ne bo davčna uprava ta dchodek odbila od davčne osnove za družbeni davek.
29.	VI. Ing. Kotlovšek: Pleveli in> škodljivci in njih zatiranje.
5. VII Dolinar : Hmeljstvo v Sloveniji-
12.	VII. Okorn: Prevažanje čebel na pašo.
19.	VII. Kmetijski nasveti.
16. VII. Štrekelj: O prijateljih in sovražnikih v našem vrtnarstvu.
9. VIII. Ing. Mikuž: O poskusih oljnatimi rastlinami in njih pomen za Slovenijo.
15.	VIII. Kocjan : Nalezljive in najbol pogoste bolezni perutnine.
16.	VIII. Puš: Varujmo kmečke šege in navade.
23 VIII log. Muck ; Dvorišče na kmetih (Igrica).
30.	VIII Humek: Spravljanje sadja ozirom na zahteve sadne trgovine.
6 IX. Kmetijsko-gospodinjska ura.
8 IX. Ing. Skubic: Jesenska dela sadovnjaku.
13.	IX. Okorn : Odbira plemenjakov.
20.	IX. Fiego : Trgatev.
27. Priol: O brezalkoholnih sadni
pijačah.
4. X Rigler: Prva pomoč živini nezgodi.
11. X. Ing. Simonič: Jesensko obde lovanie zemlje in gnojenje.
18. X Ing. Zupanič: 50 let kmetijski šole na Grmu.
25. X Ing. Skubic: O intenzivne® sadjarstvu.
1. XI. Radiopredavanje drž. bakteri ološkega vet. zavoda.
8 XI Krošl: Kmečka družina.
15 XI Basaj: Predhodniki današnji zadrug.
22. XI, Okorn: Uspehi letošnjega če belarstva.
29. XI Kmetijski nasveti
6. XII Ing. Muri: Kokošjereja.
8. XII. Ing. Lah: O travništvu.
13. XII Ing. Skubic: Nepopisano družništvo naie vasi.
20. Okorn: O čebelnl kugi.
27. XII Pui: Kmečka mladina mesto.
Takoj sprejmem
4 mizarske pomočnike.
KUTASSI EUGEN, strojno mizarstvo Bogojina, Prekmurje.
Poštna hranilnica
in njene podružnice, kakor tudi vsi poštni uradi v kraljevini, so začele s J februatjem t. 1. izplačevati kupone št. 14 obveznic ratne štete.
Opozorilo vsem trgovcem 1
Notranje ministrstvo je prepovedalo uporabo vseh avtomatov, ki so urejeni tako, da kupec ne ve natan-
KmETIJSTVO
Radio predavanja iz kmetijstva v 1. 1936
(Nadaljevanje.)
7. VI. Krošl: Sociologija vasi.
11. VI. Ing. Muri : O planšarstvu.
14. VI."Ing. Lah: O poljedelstvu.
21. VI. Humek: O sušilnici in sušenju sadja.
28. Kocjan: O smotrenem zatiranju tuberkuloze pri goveji živini.
il
BRZA POSTANSKA LINIJA
H D V fl L Milit LIHE
za 3UŽH0 9MERIKO
Braziiljo-Uraguay-Argen> tlnio-ChilePeru
Informacije brezplačno pri glavnom 5	zastupstvu
ZAGREB, IMUtill