STROKA Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 19-22 19 Bibliography – example of a Bibliography for c ounsellors in Primary s chools Key words bibliography, organised indexes, bibliographic unit, bibliographic tasks, biblio- graphic methods, types of bibliographies, example of a bibliography Tanja Marčič Bibliografija – primer bibliografije za svetovalne delavce na osnovni šoli Izvleček Bibliografija je urejen seznam gradiva na podlagi določenih kriterijev. Teoretič- no je opredeljena kot dejavnost, ki zbira, vrednoti, izbira, vsebinsko analizira in opisuje knjižno gradivo in druga gradiva ter jih tudi klasificira ter ureja. Bibli- ografski popis nastaja v treh fazah (zbiranje in izbiranje gradiva, bibliografsko opisovanje in klasificiranje ter urejanje opisov bibliografskih enot). Na podlagi različnih kriterijev pa bibliografije delimo tudi na različne vrste. Vsebina članka bo knjižničarjem začetnikom predstavila opredelitev, namen in vrste bibliografije ter prikazala primer bibliografije. Ključne besede bibliografija, urejeni popisi, bibliografska enota, naloge bibliogra- fije, metode bibliografij, vrste bibliografij, primer bibliografije UDK 016:37.048 Abstract Bibliography is an organised list of material, based on specific criteria. It is defined theoretically as an activity that collects, evaluates, selects, analyses the content, describes, classifies, and organises books and other material. A bibliographic index is created in three stages (collec- tion and selection of material, bibliographic description, and classi- fication and organisation of the descriptions of bibliographic units). Based on various criteria, bibliographies are categorised into various types. The contents of this article will present the definition, purpose and types of bibliographies to novice librarians, and demonstrate an example of a bibliography. OpReDeLITeV BIBLIOg RAf Ije Janez Logar (1970) je sodobno opredelitev bibliografije zapisal takole: »Bibliografija je strokovno-znanstvena dejavnost, ki zbira, vrednoti, izbira, vsebinsko analizira in opi- suje tiskane ali drugače razmnožene javnosti namenjene tekste – bibliografske enote – ter te opise klasificira, ureja in navadno v obliki ure- jenih popisov tudi publicira z namenom dajati informacije o literaturi in s tem pripomočke za strokovno delo.« Z izrazom bibliografija se poimenujejo tudi končni rezultati bibliografskega dela, kot so bibliografski seznami, urejeni popisi literature vseh vrst in delo z njimi (Logar, 1970). 20 STROKA tanja Marčič: Bibliografija – primer bibliografije za svetovalne delavce na osnovni šoli Izraz bibliografija pa nam predstavlja tudi nauk o teoretičnih in metodičnih osnovah bibliografovega dela (Logar, 1970). Definicija bibliografije se dopolnjuje in spre- minja, kar je vidno tudi v najnovejši definiciji bibliografskega opisa. Slednji je opredeljen kot skupek podatkov, ki se nanašajo na entitete bi- bliografskega zapisa. Skupek podatkov zajema opisne podatkovne elemente, ti pa so določeni v Mednarodnih standardnih bibliografskih zapisih, ISBD-jih (Žumer, 2004). NALOge BIBLIOg RAf Ije Pri opredeljevanju nalog sodobne bibliografije zasledimo dve smeri. Zagovorniki prve smeri menijo, da je prvot- na naloga bibliografa, da bibliografske enote popisuje po zunanjih podatkih in po njeni zunanji podobi. Pri tem upošteva vsa biblio- grafska tehnična pravila opisa. Sama vsebina enot ga ne zanima oz. le toliko, da lahko enoto uvrsti v ustrezni oddelek ureditve bibliografije (Logar, 1970). Drugi bibliografi nasprotujejo zgoraj opisane- mu. Menijo, da mora bibliograf poleg natanč- nega bibliografsko-tehničnega opisa zapisati tudi poglobljeno vsebino, kakovost, zgodo- vinske in sodobne pomembnosti enote, njeno filozofsko in politično usmerjenost … (Logar, 1970). Glavna naloga nacionalne bibliografije je prikazati založniško produkcijo naroda. Po Unescovih priporočilih naj bi se te izdelovale po državnem principu, ki temelji na obveznem izvodu (Wagner, 2000). Za sestavljanje tekoče splošne nacionalne bibliografije zadostuje ob- vladovanje tehnike bibliografskega opisovanja. Zahteve po kritičnosti pri izboru ne moremo prenesti na splošno nacionalno bibliografijo. Če bi iz nje črtali nekakovostne prispevke ali dela, za katere bibliograf meni, da so sporna, bi jo okrnili v njenem bistvu, prikrajšali bi jo za njeno osnovno nalogo – tj. popisati in za potrebe znanosti evidentirati celotno literarno produkcijo določenega naroda ali države v določenem časovnem obdobju. Pri sestavljanju strokovnih bibliografij pa se od bibliografa zahteva tudi sposobnost presojanja kakovosti in izbiranja bibliografskih enot po vsebinskih kriterijih ter tudi sposobnost, da v bibliografski opombi povzame glavne avtorjeve izsledke, jih po potrebi kritično vrednoti in enote vedno zanesljivo uvršča v primerne podrobne stro- kovne skupine in podskupine. Za takšno delo je danes potrebna specializacija bibliografov za posamezna področja oz. stroke. Bibliografi pri izdelavi najrazličnejših strokovnih bibliografij po navadi sodelujejo s skupino vrhunskih spe- cialistov za posamezne stroke (Logar, 1970). meTODe BIBLIOg RAf Ije Nastanek bibliografskega popisa se navezuje na 3 faze dela: z biranje in izbiranje gradiva Zbiranje gradiva je prva faza nastajanja bibliografije. Bibliograf mora poznati veliko več gradiva, ki ga kasneje na podlagi izbranih kriterijev, vključi v bibliografijo (Žumer, 2004). Bibliografsko opisovanje Bibliograf navaja vse elemente, ki jih upo- rabnik gradiva potrebuje za identifikacijo bibliografske enote. Osnovni vir za bibliograf- sko opisovanje so Mednarodni standardni bibliografski opisi za posamezne vrste gradiva (Žumer, 2004). Klasificiranje in urejanje opisov bibliografskih enot Ureditev bibliografije je odvisna od različnih elementov, kot so: vrsta bibliografije, gradivo bibliografskih enot, uporabniki, katerim je namenjena. Osnovno ureditev dopolnjujejo dodatna kazala, ki uporabnikom omogočajo iskanje po različnih kriterijih, kar pa poveča uporabnost bibliografije (Žumer, 2004). VRSTe BIBLIOg RAf Ij Bibliografije delimo gleda na: • čas izhajanja (retrospektivna, tekoča, zaklju- čena in komulativna bibliografija); • zunanjo obliko (knjižna, skrita, listkovna/ kartotečna, elektronska bibliografija); • značaj oz. način zbiranja gradiva (izčrpna, izbirna/selektivna bibliografija); Glavna naloga nacionalne bibliografije je prikazati založniško produkcijo naroda. 21 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 19-22 • nosilce informacij oz. gradivo (tiskani: v knjižni ali neknjižni obliki in netiskani no- silci); • geografsko območje (mednarodna/svetov- na/univerzalna, narodna/nacionalna, pokra- jinska/regionalna/domoznanska, krajevna/ lokalna bibliografija); • vsebinski izbor (splošna, posebna/specialna, strokovne, temeljna/elementarna, popisna, opisna, anotirana/analitična/kritična biblio- grafija); • način popisovanja (primarna, sekundarna bibliografija); • druge kriterije (informativna/signalna, na- povedana/indikativna, založniška, osebna/ personalna bibliografija) (Žumer, 2004). pRImeR BIBLIOg RAf Ije z A SVeTOVALNe DeLAVce NA OSNOVNI š OLI Delo v svetovalni službi se nanaša na različ- na področja. Eno izmed njih je tudi poklicno usmerjanje. S tega področja vsako leto potre- bujejo informacije devetošolci in prav tako osmošolci, njihovi starši ter učitelji. Zato me- nim, da je na šoli praktično imeti bibliografijo gradiva s področja poklicne orientacije. Spodaj predstavljena bibliografija je: • retrospektivna (glede na čas izhajanja), saj popisuje bibliografske enote za celotno preteklo obdobje; • knjižna in elektronska (glede na zunanjo obliko), • izbirna/selektivna (glede na značaj oz. način zbiranja gradiva), ker popisuje bibliografske enote, izbrane po določenem kriteriju – v mojem primeru glede na vsebino; • knjižna (glede na nosilce informacij oz. gradivo), zato ker se nahaja na tiskanem nosilcu; • popisna (glede na vsebinski izbor), saj opisuje bibliografske enote samo z osnovni- mi bibliografskimi elementi, ki so nujni za identifikacijo zapisa; • sekundarna bibliografija (glede na način popisovanja), ker so bili zapisi bibliografskih enot prevzeti iz drugih virov – tj. knjižnični katalog. Bibliografija gradiva s področja poklicne orientacije na Oš Domžale: BORDET, Sophie. O poklicih, moj poklic. 1. izd., 1. natis. Ljubljana : DZS, 2007. EUROPEAN Community. Izobraževalno in poklicno usmerjanje v Evropski skupnosti. 1. natis. Ljubljana : Izida, 1997. FISCHINGER, Duža. Ko bom velik(a), bom ---!. Ljubljana : Center RS za poklicno izob- raževanje, 2000. LIKAR, Peter. Postal bom gradbenik. Ljublja- na : Splošno druženje gradbeništva tlGM Slovenije, 1981. MAMI, očka, otrok in ---. Ljubljana : Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, 1977. PAVLIN, Samo. Prehod 2000 : Del 1. Ljublja- na : Delo, 1999. PAVLIN, Samo. Prehod 2000 : Del 2. Ljublja- na : Delo, 1999. PAVLIN, Samo. Vodnik po srednjih šolah in srednješolskih programih. Ljubljana : Delo, 2006. POKLICI in šole. Ljubljana : Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, 1989. POLAK, Zlatka. Metalurgija, kovinarstvo, strojništvo : učenke, učenci. Ljubljana : Izobraževalna skupnost za metalurgijo in kovinarstvo SR Slovenije, 198?. PREGELJ Arčon, Branka. Poklicna orientaci- ja v 7. in 8. razredu osnovne šole. Delovni zvezek za učence sedmega in osmega razre- da. Nova Gorica : Educa, 2000. RUPAR, Brigita. Poklicna orientacija v petem in šestem razredu osnovne šole : priročnik za poklicno vzgojo in svetovanje. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2001. SLANC, Anton. Srednješolski programi in poklici. 6. dopolnjena in spremenjena izd., 1. natis. Ljubljana : Zavod Republike Slove- nije za šolstvo, 1996. SREDNJEŠOLSKI izobraževalni programi. 1, Izobraževalni programi s podaljšano 22 STROKA tanja Marčič: Bibliografija – primer bibliografije za svetovalne delavce na osnovni šoli veljavnostjo od šolskega leta 1998/1999. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999. VODNIK po poklicih, višjih šolah in fakul- tetah. 1. del. Ljubljana : Delo, 2006. VODNIK po poklicih, višjih šolah in fakul- tetah. 2. del. Ljubljana : Delo, 2006. WOLFF, Lorenz, Frank, Johanna. Odkriva- nje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja : pomoč pri študiju, poklic- nem izobraževanju, dopolnilnem izobraže- vanju : kibernetska trategija : navosdila za začetnike v poklicu, strokovnjake in tiste, ki se poklicno usmerjajo. Maribor : Doba, 1993. SKLep Ob vedno bolj raznolikih vrstah informacijskih virov in vedno bolj razširjenem digitalnem svetu so informacije zelo razkropljene. Sve- tovni splet nam ponuja ogromno informacij, ki pa pogosto niso verodostojne, preverjene … ali uporabniku potrebne. Uporabnik mora dobljene informacije analizirati, interpretirati, vrednotiti in selekcionirati glede na uporab- nost. Bibliografija je urejen seznam gradiva na podlagi določenih kriterijev. Pri sestavljanju bibliografij (predvsem strokovnih) se od bibli- ografa pričakuje tudi presojanje kakovosti in izbiranja bibliografskih enot po vsebinskih in drugih kriterijih, bibliografske enote pa nato tudi klasificira in uredi ter opremi z dodatni- mi kazali, kar pomeni, da nam bibliografije omogočajo iskanje potrebnih informacij oz. gradiva po različnih kriterijih, kar pa poveča njihovo uporabnost. Zato nam bibliografija predstavlja popisan skupek ovrednotenega gradiva, izbranega po določenih kriterijih, in nam omogoča večji pregled nad zbranim in potrebnim gradivom. Logar, J. (1970). Uvod v bibliografijo. Ljubljana: Zavod Narodna in univerzitetna knjižnica. Wagner, L. (2000). Slovenska bibliografija : Prikaz stanja glede na priporočila UNESCO za izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij. V Knjižnica, 44, (1-2), 113–120. Žumer, F. (2004). Bibliografije. V Informacijsko opismenjevanje : Priročnik za delo z informacij- skimi viri, 128–145. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Viri in literatura Ta NJa Ma RČi Č, prof. ped. in soc, svetovalna delavka in knjižničarka na Osnovni šoli Domžale. Naslov: Osnovna šola Domžale, Bistriška 19, 1230 Domžale E-naslov: tanja.marcic@gmail.com