ANNALES í 0/'97
izvirno znanstveno delo	UDK 902.6:692
726,54:902.6(497.4 Piran)
DENDROKRONOLOŠKA ANALIZA STREŠNE KONSTRUKCIJE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. JURIJA V PIRANU (občina Piran, Slovenija)
Torn LEVANIČ
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, $1-1001 Ljubljana, Rožna dolina c. Vlll/34, p.p. 95
Katarina ČUFAK
Biotehniška fakulteta. Oddelek ¿a lesarstvo, S(-1001 Ljubljana, Rožna dolina c. Vilt/.M, p.p. 'J5
Jernej HUDOUN Restavratorski center R Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
Beta BERNIK-MACHT1C Restavratorski center R Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
IZVLEČEK
Raziskali smo ostrešje cerkve Sv, lurija v Piranu, ki je narejeno iz macesnovme z jelovimi ojačitvami nekaterih veznih tramov. Datirali smo tri gradbene faze, dve macesnovi in eno jelovo. Prva gradbena faza je umeščena v leto 1262, druga v leto i594 in tretja, jelova gradbena faza, v leto 1873. Sklepamo, da macesnovi na izvira iz SV Italije, jelovina pa iz Slovenije.
Ključne besede: historična dendrokronoiogija, datacija, A.D. 1262, 1594, J 878, macesen, jelka
UVOD*
Historično mestno jedro Pirana, ki se je izoblikovalo na polotoku, je ohranilo do danes svoj srednjeveški značaj. Na vzpetini, ki se dviga nad mestom domini» baročni kompleks župnijske cerkve sv, lurija, dopolnjujeta pa ga še samostojno stoječ zvonik (1608) in krstilnica Janeza Krstnika (1650). južno in severno pobočje vzpetine, na katerem stoji kompleks župnijske cerkve je bilo utrjeno z opornimi loki, ki so bili postopno grajeni od sredine 17. do začetka 19, stoletja.
tekst povzet po delovnih gradivih RCRS-ja (Franc Vardjan. d.i.a. ¿god. - odgovorni konservator).
Današnjo baročno dvoransko cerkev so pričeli graditi na mestu prejšnje gotske cerkve (posvečena I. 1344) šele po letu 1595. Gradnja cerkve se je zaključila s posvetitvijo leta 1637.
Cerkev ima preprosto in enotno oblikovano zunanj-ščino, razen posebno bogato in dekorativno obdelane »lavne vhodne fasade, ki jo odlikuje kvalitetna kamnoseška obdelava. Zahodna fasada je oblikovana kot tempeljsko pročelje s pilastersko členitvijo, zaključuje jo trikotno čelo. Po arhivskih podatkih je vhodno pročelje cerkve izdelal kamnosek Bonfante Tone v začetku 17.
in Jernej Hudolin, d.i.a.) in MZVNKD-ja (Mojca Guček, mag. um.
43
ANNALES í 0/'97
"T«lt LEVANIČ *t al.: DEIMOROKKONOIOŠKA ANALIZA STRE.ŠNE KONSmik'CIIF ŽUPNIJSKE CERKVE sv JURIJA V PIRANU. 4Í-51
stoletja. Na vzhodni strani zaključuje cerkveno ladjo dolg prezbiterij s pol krožno apsido. Ob straneh prez-biterija sta dva prizidka (zakristija na jugu in depojski prostori na severu). Notranjščino cerkve odlikuje razmeroma preprosta arhitektura, ki jo dopolnjuje bogata in kvalitetna cerkvena oprema 17. stoletja. Cerkveno ladjo pokriva raven lesen strop s poslikanimi polji (slike na platnih), Cerkev ima v ladji šest stranskih oltarjev, glavni oltar pa je postavljen v apsidalni zaključek prezbiterija. Vsi oltarji so kamniti, razporejeni so simetrično glede na oblikovanje jih lahko datiramo v prvo polovico 17, stoletja.
Dolg prezbiterijalni del sestavljata dva dela, prvi je ožji in ima ohranjeno ostenje in opremo iz časa posvet i ve cerkve (1637). V tem delu so ohranjene delno predelane lesene baročne kome klopi, ki so bile namenjene kapitlju (9 duhovnikom) in posebno bogato oblikovan sedež za piranskega župana. Nad kornimi klopmi celotno površino stene zavzemata veliki nedavno restavrirani sliki, ki sta delo baročnega beneškega slikarja flamskega rodu Angela de Costera: "Maša v Bol-seni" in "Čudež sv. Jurija", Obe sliki sta bili naslikani leta 1706. Drugi del prezbiterija se razširi ob straneh, zaključuje ga apsida, v katero je bilo ob prenovitvenih delih konec 19. stoletja postavljen glavni oltar. Iz arhivskih podatkov vemo, da je bil glavni oltar že postavljen ob posvetitvi I. 1637, kasneje pa je bil večkrat predelan.
Stropna poslikava prezbiterija je bila narejena ob obnovi cerkve konec 19. stoletja.
Bogastvo baročne arhitekture župnijske cerkve sv. Jurija in njene opreme dopolnjujejo tudi baročne orgle, katerih avtor je mojster Nakič, eden najpomembnejših beneških orglarjev.
Zadnja večja, prenovitvena dela v župnijski cerkvi so potekala ob koncu prejšnjega stoletja. Leta 1990 so se pričele raziskave župnijske cerkve, na podlagi katerih bo možno nadaljevali s prenovo cerkve. Z arheološkimi raziskavami je bila potrjena domneva, cla je bila vzpetina nad mestom, kjer stoji kompleks župnijske cerkve, že v antiki pozidana. Vse nadaljnje raziskave (arhivske, nedestruktivne, sondiranja in raziskava, ki jo predstavlja članek) so druga za clnigo potrjevale domnevo o !az-nosti pozidave omenjenega kompleksa. Osnovni gabariti cerkve se bistveno niso spreminjali vse od gotske faze dalje, po nekaterih podatkih pa tudi romanska faza rti bistveno odstopala od kasnejše gotske.
V zadnjih letih je bila temeljito obnovljena streha ladje. Izdelani so bili projekti sanacij posameznih segmentov, od katerih so nekatera nujna vzdrževalna dela že v izvajanju. V zaključni fazi je tudi izdelava celovitega programa sanacije in prezentacije notranjščine cerkve.
Prenovo strokovno vodi Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran v sodelovanju z Restavratorskim cenlrorn RS Iz Ljubljane in z dogovorom Župnijskega urada Piran.
CSO! RAZISKAVE
Cilji raziskave so bili naslednji: Preveriti in dopolniti informacije iz pisanih virov in slik o predelavah cerkvenega ostrešja in s tem posredno ludi cerkve same.
Določili deleže posameznih gradbenih faz na osnovi deleža lesa, uporabljenega v konstrukciji ostrešja, in na tej osnovi poizkusiti rekonstruirati velikosti ostrešja v posameznih obdobjih.
-	Pridobiti informacije o ponovni uporabi delov strešne konstrukcije in določiti njihovo starost.
-	Z dendrokronološkimi metodami raziskati les iz strešne konstrukcije cerkve.
MATERIAL IN METODA
OsErešjc cerkve
Odvzem vzorcev smo opravili le na ostrešju glavne zgradbe cerkve, ki ima tipično obliko mediteranske strehe - dvokapnice z relativno majhnim naklonom. Sestavljeno je iz 16 trapeznih vešal (slika 1), ki so konstrukcijsko enaka.
■T-.V;
57. 1: Trapezno vešalo cerkvenega ostrešja. Fig. !: The module ofthe roof.
Odvzem vzorcev lesa
Vzorce - izvrtke smo iz ostrešja cerkve odvzeli v več fazah Vzorce smo jemali s posebnim d en d rok r ono-loškim svedrom za odvzem vzorcev suhega lesa dolžine 250 in .350 mm, ki ga je razvil švedski dendrokronolog Thomas Bariholin, Vzorce smo oštevilčili, mesto odvzema pa vrisali v načrt ostrešja. Skupno smo odvzeli 98 vzorcev. Načrt z vrisanimi mesti odvzema vzorcev nam je v nadaljnjih analizah služi! kot osnova za izdelavo tridimezionalne prostorske predstavitve razporeditve posameznih gradbenih faz v ostrešju. Pri opisu elementov ostrešja smo posebno pozornost posvetili znakom ponovne uporabe in prisotnosti skorje ali odsotnosti terminalne branike.
Določitev lesne vrste in analize širin branik
Izvrlkc premera 7 mm smo v plastlčnh tulcih prenesli v laboratorij na Oddelku za lesarstvo, kjer smo jih zalepili v lesene nosilce z utori, pri čemer smo pazili, da
44
i v
f
I 't
t
ANMAiES i ()/'*)7
Tam USVANtč«! ah DSNDROKRO.VOLOSka Ai3SiGÄ$TRi«S5 WNSTRWC8F iiTpf.'l.iSKE ¿¿«m SV. IURIJA v'piftANU. 4«;
Letnica-
Branika

ima
1®|

it
rsi'äv! i;
j Kasni ... :ies

Bani 'es
100 /trn
'■•¡■¿iji::^



m

.....
m

/i/ri
Si 2: Gladko obdelan les iglavcu, prečni prerez, kot ga vidimo s stereo mikroskopom (levo), in problematičen vzorec z izklinjeno branilto ter samo nekaj celic široko bmrtiko (desno). Fig. 2; Smooth transverse section of conifer wood as observed under a stereo microscope (left) snd very problematic sample with discontinuous tree-ring arid with only few cells wide tree-ring (right).
so bili izvtiki pravilno orientirani. Da bi poslale pri rast ne ptasii - branike {Torelli, 1990) iri meje med njimi - leinice čimbolj razločne, smo prečno površino lesa zbrusili vibracijskim brusilnikom in brusnim papir jem. Po končanem brušenju so bili vzorci obdelani tako, da je bilo s pomočjo stereo mikroskopa mogoče razločno vi deti branike, letnice in strukturo lesa Razbrali smo lah. ko celo posamezne celice dimenzij 25 25 \ m in manj Determinacijo lesa smo opravili v lesno anatomskem : j laboratoriju Oddelka za lesarstvo. Na podlagi strukture v : Sesa. kot je razvidna s pomočjo stereo mikroskopa povečave 18-100*, smo ugotovili vrsto lesa Determined,o N smo preverili še na tankih mikroskopskih preparatih lesa . v skladu z vin (Grosser. 1977) in (Torelli, 1991).
Merjenje širin branik smo opravili v dendrokrono-foškem laboratoriju Oddelka za lesarstvo, ki razpolaga s trenutno najmodernejšo opremo za merjenje ir> izvred-notenje dendrokronotoških podalkov v Sloveniji. Meritve so potekale na merilni mizi LIN TAB, analize pa v -programu TSAP (Time Series Analysis Program). Merilno mizic o ni progi am je izdelal Frank Rim iz Nemčije. Optični del opreme predstavlja Olympusov zoom stereo mikroskop s povečavo od 18-100*. Na mikroskop je priključena video kamera, povezana s profesionalnim SONY Trinitron monitorjem. Ta nam omogoča udobno in hitro merjenje neproblematičnih vzorcev (slika 3), pri težavnih vzorcih pa les opazujemo pod binokularjem.
1

Sl. 3: Oprema den d m kronološkega laboratorija. Fig. 3: The etpipment ofibe dendrodironohgical fabo-
ratory.
širine branik so pri iglavcih včasih izjemno ozke, tudi pod 0,03 mm, ali pa lokalno delno oz. v celoti manjkajo. Samo kvalitetna obdelava vzrocev, ki nimajo poškodb in dobra mikroskopska slika omogoči, da razberemo tudi branike, ki so izjemoma lahko široke le eno plast celic (slika 2 - desno).
:..... :••
M-r
■i! :.:■■! V
jr "I
45
ANNALES 10/'9 7
Tom LEV AN f C' el »).: OENOKOKROMOIOŠKA ANALIZA sr«5N£ kONSTRUKCIlE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. |URf|A V PIRANU, 4J-S2
Merjenje Širin branik smo začeli ob sfrženu in končali na periferiji. Branike smo izmerili na 0,01 mm natančno. Vsaka meritev ie bila ponovljena dvakrat. Rezultate meritev širin branik smo grafično prikazali v odvisnosti od časa. Krivulje, smo na ekranu sinhroni-zirali, to je pomaknili v sinhroni položaj, S pomočjo programa TSAP/x. V primeru napak smo meritve ponovili. Na ta način smo dosegli zahtevano natančnost meritev in dobili zanesljiva zaporedja Širin branik za nadaljnje delo.
Sinhroniziranje in dendrokronološko daliranje lesa
Osnova za dendrokronološko datiranje je pravilno izmerjeno zaporedje Širin branik, grafično prikazano v odvisnosti od časa. Grafe med seboj primerjamo -sinhroniziramo. Sinhroniziranje opravimo vizualno in statistično. Statistični kazalniki za potrditev skladnosti, ki jih uporabljamo v našem laboratoriju, so koeficient časovne skladnosti, t-vrednost po Baillieju in Pilcherju in indeks datiranja. Daliranje je sinhroniziranje z datirano referenčno krivuljo. Ta mora predstavljati isto lesno vrsto in mora pokrivati obdobje, v katerem je nastal ies, ki ga želimo datirati. Praviloma mora biti referenčna kronologija iz iste regije, kot les, ki ga datiramo. V redkih primerih so podobne tudi krivulje iz oddaljenih regij, Podobnost na daljavo imenujemo telekonekcija.
Ugotavljanje terminalne branike in njen pomen
Pri datiranju vzorcev neznane starosti ima posebno vlogo prisotnost skorje in terminalne branike (nem. VValdkante; an. Terminal ring, outer ring), to je zadnje branike, ki je nastala pred posekom drevesa in se je ob poseku nahajala tik pod skorjo. Dendrokronologija omogoča za vsako proučeno braniko datiranega zaporedja določiti leto, v katerem je nastala. Z določitvijo datuma terminalne branike določimo čas poseka drevesa. Od namena uporabe je odvisno, ali je bil les obdelan oz. vgrajen takoj po poseku, kot je navadno pri streSnih konstrukcijah, ali pa so ga za izdelek uporabili šele po daljšem sušenju. Les za najvrednejše izdelke, npr. slike na lesenih ploščah ali inštrumente, so pred dokončno obdelavo skrbno sušili tudi po več let.
Po anatomski zgradbi terminalne branike lahko ugotovimo tudi, v katerem letnem času je bilo drevo posekano. Znano je, da les nastaja samo v času vegetacijske dobe, pri nas v splošnem od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Pozimi, v obdobju fiziološkega mirovanja drevesa, les ne nastaja. Če je prisoten samo rani les, to kaže, da je bilo drevo posekano v prvi polovici vegetacijske dobe. Če je v braniki prisoten tudi kasni les, to pomeni, da je bilo drevo posekano proti koncu vegetacijske dobe. Kadar je iz strukture branike razvidno, da je bila rast popolnoma zaključena in je branika popolna, to pomeni, da je bilo drevo posekano v obdobju mirovanja.
				
		\ :\ S " \	\ !	
			".' ■. j j	
\ _;
C
Si. 4: Shematski prikaz preseka debel (krog) za tramove (siva površina) in pomen terminalne branike (debela črta) pri določanju leta poseka drevesa. Tram A ne vsebuje terminalne branike. Terminalna branika je delno prisotna pri tramu 8 in v celoti pri tramu C, Leto poseka debla lahko ugotovimo le, če je prisotna terminalna branika.
Fig. 4: Cross-section of a stem (circle) used for beams (grey superficies) and importance of outer ring to determine the year of felling of a tree. In (A) outer ring is not present. It is partly present in (8) and complete in (C). The year of felling can be determined when the outer ring is present.
V praksi prisotnost terminalne branike na tramu pomeni, da so ga tesarji samo nekoliko poravnali {prim, slika 4B) ali pa celo Samo odstranili skorjo in pustili tram praktično neobdelan (prim, slika 4C). V obeh primerih je terminalna branika ohranjena in zato je mogoče določiti natančen datum poseka drevesa, V primeru ko so deblo zaradi velikih dimenzij ali koničnosti razžagali in obte-sali, tako da terminalna branika ni več prisotna (prim.
B
.46
ANNALES 10/'9 7
Tom LEVANtčCI .1!.: DSNWOKROWtOSKA ANALIZA STRPNE KONSTRUKCIJE ŽUrNtISKf CERKVF SV. ILIRIJA V PIRANU, '13-52
slika 4A), ne moremo ugotoviti leta poseka drevesa. Terminalne branike ne vidimo tudi takrat, kadar je periferija lesa razgrajena.
V našem primeru so bili na elementih ostrešja ostanki skorje in terminalne branike redki. Tudi kadar je bila prisotna, je bil les na periferiji navadno slabo ohranjen in se je ob odvzemu vzorca zdrobil, tako da kasneje nismo mogli ugotoviti, koliko branik smo s tem izgubili.
Ponovna uporaba lesa
Pri odvzemu materiala smo si vsak tram skrbno ogledali in posebej zabeležili znake, ki nakazujejo njihovo ponovno uporabo. Že ob prvem pregledu ostrešja smo na tramovih opazili zareze, utore in luknje za moznike, ki v obstoječem ostrešju ne opravljajo nobene funkcije več. Iz njih smo sklepali, da so pri izdelavi streSne konstrukcije uporabili tudi tramove, ki so bili sestavni deli ostrešij cerkve pred predelavami. Pri ponovno uporabljenem lesu obstaja tudi verjetnost, da so že uporabljen les prinesli od drugod. Opazili smo, da lahko vzorce na podlagi podobnih tesarskih znakov, zasek in oblik utorov razdelimo v tri skupine. Z clen-drokronološkimi metodami smo želeli preveriti, ali je les 2 enakimi tesarskimi znaki rasei istočasno.
REZULTATI
Lesne vrste
Anatomske analize lesa odvzetih vzorcev so potrdile, da je ostrešje narejena iz macesnovine, ojačitve strešne konstrukcije pa iz jelovine. Identificirali smo tudi en tram iz brestovine, za katerega nimamo podatkov, kdaj je bi i vgrajen (preglednica 1), in ga nismo uporabili za nadaljnje analize.
Drevesna	Število			Ne- I
vrsta	vzorcev	%	Datiranih	datiranih |
Macesen	88	90	61	27
jelka	9	9	7	2
Brest	1	1		
Skupaj	98	100	68	29 j
Tab. h Delež posameznih drevesnih vrst v strešni konstrukciji cerkve 5v. Jurija.
Oendrokronološke analize
Meritve smo opravili na 97 vzorcih, 88 iz macesnovine in 9 iz jelovine (preglednica 1). Ločeno za obe lesni vrsti, smo po vizualni in statistični sinhronizaciji grupirali grafe zaporedij širin branik oz. vzorcev iz istega obdobja. Iz povprečij smo sestavili riedatirane plavajoče kronologije. Tako smo za macesnovino sestavili tri plavajoče kronologije, kamor smo uvrstili večino vzorcev. Nekateri vzorci se niso ujemali z nobeno od kronologij.
Iz jelovih vzorcev (slika S) smo sestavili plavajočo kronologijo, ki smo jo sinhronizirali in datirali z lastno slovensko dinarsko jelovo kronologijo (Levanič, 1.996). Sinhron položaj referenčne in plavajoče kronologije po datiranju je prikazan na sliki 6.
jelov les je pravilno datiran, z visoko značilnimi kazalniki (tgp - 4,5 in Datelndex = 111), vendar ne moremo natančno ugotoviti, kdaj so bila drevesa posekana, lahko pa trdimo, da so bila posekana po letu 1878. Periferija lesa je bila v vseh primerih močno poškodovana, tako da je na vzorcih v povprečju vedno manjkalo 5-10 branik
1000
s>
r 'c
I« t
100
1780
1800
	Va J	>		0		
			f			
1820
1840 1660
Leto
1880
1900
1920
SI. S; Zaporedja širin branik posameznih vzorcev jelovine v sinhronem položaju za izračun plavajoče kronologije. Fig. 5: Matching of fir tree-ring series to calculate a floating chronology.
.47
ANNALES 10/' 97
•Tom LEVAN IČ « al.: DtNDKOKKONOLOŠKA ANALIZA STREŠNE KONSfRUKCIJE ŽUPNIJSKE CERKVE SV. JURI|A v HRAMI. 43-52
i 000
E E
o
o
100
,f¥
10 -i— 1780
V"



V
s"V
.1
Legenda Jelova kronologija Sv, Jurij
-------- Slovenska dinarska je tov a kfonolûg^d
1300
1820
1840 I860 Leto
—T— 1880
1300
1920
SI. f>: Sinhron položaj referenčne in plavajoče kronologije po datiranju. fig. ft: The floating chronology cross-dated with (he reference one.
Leto
800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1ftD0 1600 1700 1800 1900
SI. 7 a, b: Forazdelitev macesnovih (a) in jebvih (b) kronologij v casu. Fig. 7 a, b: Larch (a) and fir (b) chronologies in time.
Za datiranje treh macesnovih kronologij nismo imeli na razpolago lastne referenčne kronologije, Zato smo jih primerjali z italijansko (Bebber, 1990} in avstrijsko (Siebeniist-Kerner, 1984) macesnovo kronologijo. Datiranje z avstrijsko tirolsko kronologijo ni bilo mogoče, datiranje z italijansko iz alpske regije na SV Italije pa je bilo uspešno. Vizualno ujemanje krivulj, statistično ujemanje (preglednica 2) in ujemanje značilnih let je bilo visoko značilno. Na sliki 7a je prikazana časovna razporeditev macesnovih, na sliki 7b pa jelovih kronologij
27 izvrtkov macesnovine in dveh jetovine, kar po-
meni 30% odvzetih vzorcev, nismo mogli dalirati. Vzrok za to je bilo predvsem premajhno število, pod 45, branik v vzorcih.
Rezultati nakazujejo, da vgrajena jelovina izvira iz slovenskih dinarskih jelovo-bukovih gozdov iz JZ Slovenije. Glede na visoko značilno ujemanje macesno-vine 7. italijansko kronologijo, sklepamo da les verjetno izvira iz SV italijanskih Alp. V dendrokronološkem laboratoriju lesarskega oddelka trenutno tečejo tudi raziskave macesnovine iz rastočih dreves iz slovenskih Alp. Ko bodo znani rezultati Seh raziskav, bomo lahko bolj zanesljivo sklepali o izvoru fesa.
48
ANNALES 10/'9 7
Tiifi1 IEVANIČ el al.: DENDROKRONCHOŠKA ANALIZA STREŠNE KONSTRUKCIJE ŽUPNHSKE CERKVE SV. IURIIA V PIRANU, '13 52
Leto
600 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 1800 1900
	1 !			1 Î J	
i Pf	R-908-Larix sp.			L 1	
j		j PIR-		305-1 anx sp.	
	j			PtR-9'IQ-tarîx sp.	1
	......i...........			PIR-999-Ab'ies alba ! 1 1	
SI. 8: Postavitev kronologij macesna in jelke v čas. Kronologije hkrati predstavljajo gradbene faze
v konstrukciji ostrešja sv. furij. Fig. 8: Larch and fir chronologies in time. At the some time the chronologies represent building phases in construction of St. George's roofing.
Na sliki 8 so kronologije macesna in jelke že umeščene v čas. Na sliki 8 vidimo, da so predstavljene tri macesnove kronologije in ena jelova. Konca kronologij PIR-908 (obdobje 868-1262} in PiR-906 (obdobje 1295-1594) predstavljata tudi začetke pomembnih gradbenih faz - gotske in baročne, medtem ko kronologija PIR-910, ki pokriva obdobje 1399-1807, predstavlja predvsem za dendrokronologa pomembno premostitev daljšega časovnega obdobja, konstrukcijsko pa pomeni samo manjša in manj pomembna popravila cerkvenega ostrešja. Do sklenjene, skoraj tisočletne macesnove kronologije nam tako manjkajo vzorci iz obdobja 1262-1295 in pa regionalna kronologija rastočih dreves, ki bi pokrila obdobje od sedanjosti clo leta 1750.
Določitev gradbenih faz ostrešja cerkve Sv. Jurija
S pomočjo dendrokronološke analize ¡zvitkov smo prišli do ugotovitve, da večina macesnovirie, ki v ostrešju prevladuje, izvira iz leta 1262 in 1594, jelovina pa iz leta 1878 - preglednica 2.
Zelo visoke (-vrednosti, dodatno preverjene z analizo značilnih let, ter vizualna primerjava kronologij je dokaz pravilnosti umestitve v kronologij v čas, zato lahko z gotovostjo trdimo, da vzroci zares izvirajo iz teh obdobij.
Primerjava z arhivskimi podatki nakazuje, da se zadnje leto kronologij PIR-908 in PiR-906 ujema s časom pomembnih predelav ostrešja. Tretja macesnova kronologija PIR-910 predstavlja, v dendrokronološkem smislu, pomembno premostitev daljšega časovnega obdobja, medtem ko konstrukcijsko pomeni samo manjša, manj pomembna in slabše dokumentirana popravila cerkvenega ostrešja.
Večja skupina vzorcev (31%), ki pokrivajo obdobje
od 888 do 1262 pripada prvi, najstarejši gradbeni fazi iz druge polovice 13. stoletja. Njihova skupna značilnost so zelo pogosti znaki ponovne uporabe - zareze, utori in luknje za. moznike. Glede na proučene cerkvene vire, ki navajajo, da je bila obnovljena cerkev ponovno posvečena 24. aprila 1344, bi les lahko izviral iz romanske cerkve.
Druga gradbena faza je najbolj izrazita in zajema les iz obdobja 1405-1594. Kar 48% analiziranih vzorcev macesnovine pripada tej gradbeni fazi. Cerkveni arhivi navajajo, da so leta 1595 začeli s temeljito baročno obnovo cerkve, ki so jo končali leta 1637. Pri tej obnovi so verjetno spremenili tudi obliko cerkve. Denclrokro-nološki rezultati kažejo, da so prenovo začeti s postavitvijo novega ostrešja. Kaže tudi, da so pri postavljanju strešne konstrukcije uporabili dobro ohranjen les iz pretekle i. faze (preglednica 2).
Les iz jelovih ojačitev premošča obdobje 17991878. Zaradi že omenjene razkiojenosti lesa na periferiji ne moremo ugotoviti leta poseka debel, uporabljenih za ojačitve. Viri navajajo, da so bile ojačitve vgrajene 1898. To kaže, da je na proučenih vzorcih lesa manjkalo clo 20 zadnjih branik, kar odgovarja nekaj cm lesa. Jelovina je vgrajena le mestoma, saj strešna konstrukcija ni povsod ojačana.
Opazili smo, da je bila jelovina, ki predstavlja naj-mlaiši les v ostrešju, mnogo slabše ohranjena kot ma-cesnovina Glede na to, da je naravna trajnost je to ve beijave in neobarvane jedro vi ne majhna, obarvana je-drovina pri macesnu pa je zelo trajna, slednje ne preseneča. Dobra ohranjenost skoraj 1000 let stare macesnovine potrjuje, da so naši predniki zelo dobro poznali lastnosti lesa in so ga znali smiselno uporabiti, tako da se je brez uporabe kakršnih koli zaščitnih sredstev ohranil do danes.
Manj izrazita gradbena faza premošča obdobje 1300 do 1400 z 12,5% deležem vzorcev, Les bi lahko pripada! gotski cerkvi ali pa je bil vgrajen med manjšimi vzdrževalnimi posegi. Posamezne vzorce smo datirali še v 17. in 18. stoletje, kar nakazuje manjša vzdrževalna dela.
Z natančno analizo znakov ponovne uporabe smo ugotovili, da je bila večina proučenih tramov v cerkvenem ostrešju ponovno uporabljena, to pomeni, da je bil les, preden so ga vgraditi na današnje mesto, že del
Gradbena faza	Drevesna vrsta	Dolžina	Konec	fRP	GLK%	Dl
!	macesnovina	883-1 2(>2	1262	13,3	73	306
i!	macesnovina	1405-1594	1 544	12 2	7!	238
in ......	jelovina	1799-157»	18755	4,9	71	111
Tab. 2: Pregled dendrokronološko ugotovljenih faz
gradnje.
.49
ANNALES 1 (J/197
Tom LtVANIČ d al.: KnDROKRONOLOŠKA ANALIZA STREŠNE KONSTRUKCIJE ŽUPNIJSKE CERKVE sv. JUKNA V PIRANU. «.s >
t.


....
'■'.-., ¡s ' •.■ ' . ... '
./.?'■;■■'•'.. .. .-■• ... ..i'" ■■ fr-*- - ■■■
- ' ■ .


.....

'i i
SI. 9: Tridimenzionalna vizualizacija ostrešja cerkve Sv. jurij. Različne barve prikazujejo posamezna
obdobja, ki spadajo skupaj. Prevladujeta temno siva romanska faza in siva baročna faza. Fig. 9: Three-dimensional view of the roof. The colours indicate the phases: I - dark grey and I! - grey.
neke druge konstrukcije. Z analizo oblike utorov bi morebiti lahko dokazali tudi, kakšna je bila oblika konstrukcije ostrešja v gotski ali celo romanski fazi.
Če je bil les ponovno uporabljen, obstaja verjetnost, da ze uporabljeni les ne bi izviral iz pričujoče cerkve. Oendrokronologija na vprašanje, ali bi za ostrešje lahko kupili star, že uporabljen les, ne more odgovoriti. Morda nanj lahko odgovorijo zgodovinarji in poznavalci arhivov.
Tridimenzionalna vizualizacija današnjega stanja ostrešja cerkve
Rezultate dendrokronološkega datiranja smo združili v tridimenzionalni model cerkvenega ostrešja. Na modelu so s sivinami prikazane posamezne gradbene faze. Temno siv odtenek predstavlja prvo gradbeno fazo iz druge polovice 13, stoletja, siv pa baročno gradbeno fazo s konca 16. stoletja, S svetlo sivo in črno barvo so predstavljene manj pomembne gradbene faze ali popravila ostrešja. Belo so na sliki predstavljeni elementi, ki jih nismo mogli datirati. T.i. jelova faza na shemi ni predstavljena, ker se pojavlja le mestoma in se jasno loči od ostalih gradbenih faz.
Pomen rezultatov za razvoj dendrokronologijc v Sloveniji
jelka je v Sloveniji dendrokronološko najbolj sistematično raziskana lesna vrsta (Čufar et al., 1995; Levame, Čufar, 1995; Levanič, Čufar, 1995; Leva nič et al., 1995). S pomočjo rastočih dreves smo sestavili 279-
letno regionalno dinarsko kronologijo jelke. Izgledi za njeno podaljšanje preko zadnjega tisočletja so dobri.
Macesen doslej ni bil tako sistematično raziskan, vendar je les iz pričujoče raziskave omogočil, da smo z njim premostili obdobje od leta 1295 do 1807 (slika 8). Iz slike 8 je razvidno, da je obdobje 1262 do 1405 najslabše "pokrito". Tudi referenčna kronologija Bebberjeve je v tem obdobju slabo pokrita. Pignatellijeva iz Verane (oseba komunikacija) je v zadnjih letih raziskala veliko vzorcev iz omenjenega obdobja, tako da je Italijanski inštitut za dendrokronologijo do danes kronologijo Bebberjeve zelo izboljšal. Spurk in Friedrich iz Hohenheima v južni Nemčji, sta opozorila na 1-2 manjkajoči leti v kronologiji Bebberjeve okoli íet?, Í400 (Friedrich et al., 1996). Isto napako je ugotovil tudi Nico-lussi iz Avstrije. Sami razpolagamo s premalo vzorci, da bi lahko tehtno razpravljali o pravilnosti kronologije. V kolikor ima kronologija Bebberjeve napako, bi se vsi datumi pred letom 1400 premaknili za 1-2 leti, kar pa rezultatov ne bi bistveno spremenilo. V teku so raziskave slovenske macesnovine za podaljšanje maces-nove kronologije v sedanjost.
NAPOTKI ZA BODOČE DATIRANIH
Za uspešno datiranje zgodovinskega lesa je polrebno sodelovanje uporabnikov in dendrokronologov. Sledi nekaj napotkov za odvzem lesa:
* Najbolje je, da les odvzamemo iz konstrukcije oz. mora biti na razpolago njen natančen načrt in označeno mesto odvzema posameznega vzorca Sesa. Pravilna determinacija lesne vrste je- prvi pogoj za
50
ANNALES l0/'119
Tum LEVÀMC: b» .11 OFNOROIÍROMOIOSI;* ANALIZA SlKEšMk KONSTRUKCI1Ï Ž L) PN I IS KS CERKVf SV JURIfA V PIRANU, 43-52
nadaljnjo delo. Če je ne opravi strokovnjak, lahko pride do zavajajoče napake.
Odvzeti les mora biti brez napak in razpok. V laboratorij mora prispeti v neoporečnem stanju. Priprava lesa mora biti tako natančna, da pod mikroskopom na površini lahko razberemo tudi strukture, manjše od 0,1 mm.
Odvzem vzorca moramo opraviti v pravi smeri, tako da je ¡es pravilno orientiran. Število branik mora biti v splošnem nad 45.
Raziskati moramo več vzorcev lesa iz iste faze objekta Posameznih vzorcev navadno ni mogoče datirati. Iz vzorcev, ki so sočasni, sestavimo plavajoče kronologije in te datiramo.
Za da ti ran je potrebujemo referenčno kronologijo. Datiranje s tujimi kronologijami je le redko uspešno, pa se tu je treba precej previdnosti, upoštevaje slovenske ekološke raznolikosti. Pravilno datiranje lahko izvede le laboratorij, ki ima izkušnje s sestavo
lastnih kronologij. - Ker dendrokronologijo v Sloveniji šele razvijamo, obstaja verjetnost, da bodo raziskani vzorci ostali rtedatirani. Potrebno bo sistematično večletno delo, da bomo na področju dendrokronologlje dohiteli razvitejše laboratorije.
Dendrokronoioške meritve je mogoče opraviti tudi na terenu na nedestruktiven način brez odvzema lesa, vendar je ta zamuden način navadno upravičen le pri vrednejših umetniških predmetih.
ZAHVALA
Raziskave sta financirala Ministrstvo za znanost in tehnologijo republike Slovenije in Restavratorski center Slovenije v okviru projekta "Dendrokronoioške raziskave v Sloveniji". Zahvaljujemo se Martinu Zupančiču za veliko pomoč pri terenskem delu in v laboratoriju.
DENDROCHRONOLOGICAL ANALYSIS OF T H K ROOF CONSTRUCTION OF THE CHURCH OF ST. GEORGE iN PIRAN (MUNICIPALITY OF PIRAN, SLOVENIA)
Tom i EVA NIČ
Siotechmcai Faculty, Department of Wood Science and Technology, St-1001 Ljubljana. Rožna dolin.) c. Vill/34, p.p. 95
Katarina ČUFAR
Biotechnical Faculty, Department o( Wood Science and Technology, SI 1001 Ljubljana, Rožna dolina c. VIII/J4, p.p. 95
¡ernej HUDOUN Slovenian Restoration Centre, St-i000 I juiitjana, Pleiivkov tri! 2
Beta MÄCHTIG Slovenian Restoration Centre, 51-1000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
SUMMARY
Piran is located at the Adriatic coast of Slovenia,, approx. 100 km East of Venice. Archaeological investigations have shown that the territory was more or less continuously populated since the prehistoric time. The history of the town was strongly influenced by the Republic of Venice to which it belonged from J 283 to 7 797. The medieval centre of the town, where there are nineteen churches and other sights, is well preserved. The church of St. George dominates on the hill and is the biggest church in the town. The excavations and the archived documents indicate that the present church was built by reconstruction of the former romanic, gothic, and baroque ones. The objective of the present study was to conduct a dendrochronological investigation of the roof construction to: complete the existing information on the age and past reconstruction of the roof, detei mine the. proportion of the elements belonging to different constructional phases, get information on possible re-using of the wood.
The roof construction has a typical Mediterranean form of gable roof consisting of '16 modules which arc constructionaly identical. Altogether 98 cores of wood have been taken from the roof by boring. The wood identification was performed in the laboratory of the Department of wood science and technology. All samples have been taken with a special clendrochronological cover developed by Thomas Bartholin. Each rafter was carefully examined and described in a manual taking into account different carpenter signs, signs of re-use and the presence ol the terminal ring (Waldkante). The exact, positions of the cores were marked in a map of the roof construction.
ANNALES 10/'9 7
Tom I EVA WČ e! nI.: DENDROKRONOLOjKA ANALIZA STRfjNt KONSTRUKCI1F ŽUPNIJSKE CERKVE SV. IURÜA V PIRANU 43-5?
The cores were measured using the LiNTAB measuring (able and the TSAP/x programme produced by Prank Rinn in accordance with standard procedures,
The wood identification has shown that the main construction is made of larch (Larix dec.idua Miil.) and the supporting elements of silver fir (Abies alba Mill.). 88, i.e. 90%, of the investigated cores belonged to larch. The tree-ring series were cross-dated and three well replicated floating chronologies, two larch- and a silver fir one, were constructed. Most samples (74%) were included in this chronologies. The dating was possible using the Slovenian Dinaric chronology (Levani(., 1996) and the larch chronology from the Italian Eastern Alps (Bebber, 1990). The results of the dating are presented in the following table:
Construction phase	Tree species	Length of the period	tBP	GLK%	Dl	Reference chronology
1	larch	888-12.62	13,3	73	306	Bebber, 1990
II	larch	1405-1594	12 2	71	238	Bebber, 1990
III	silver fir	1799-1878	4,9	71	111	Levanič, 1996 \
tBP is t-value after Baillie and Pitcher, GLK is Gleichlaufigkeit and Dl is date index. The dating is significant when a tBP is higher than 4, GLK higher than 65% and Dl higher than 100. The correctness of the dating additionally confirmed by analysis of signature ^vears and visual comparison of the curves.
The results indicate that an important reconstruction of the roof took place after 1262, 1594 and 1073. Due to the slightly degraded and brittle outer sapwood it was nearly impossible to measure outer tings below the bark, and to determine the exact year of felling of a tree. Individual rafters were built during smaller reparations of the roof. 26% of the samples could not be dated.
tt was observed that most rafters were re-used. It is assumed thai the former churches at the same location were approximately of the same size as the present church.
By analysing all samples, two continuous larch chronologies spanning the periods 888-1262 and 1399-1807 were built, but. their replication is low in some periods.
We assume that the wood originates from the NE Italian Alps. Tree ring analyses of modem larch trees from Slovenia are intended to obtain additional information to discuss the provenience of the wood.
The work was funded by the Slovenian Ministry of Science and Technology of the Republic Slovenia and by the Slovenian Restoration Centre,
Keywords; dendrochronology, dating, A.D. 1262, 1594, 1878, larch, fir
LITERATURA
Bebber, A.E. (1990): Una cronoiogia del larice (Larix decidua Mill.) delle Alpi oriental! italiane. Dendro-chronologia, 8, 119-140.
Čufar, K., Levanič, T., Zupančič, M. (1995): Slovenija, regija za dendrokronološke raziskave (Slovenia, a region for dendrochronological investigations). Les, 47, 5, 133136.
Friedrich, M,, Hoffmann, )., Remmele, S., Spurk, M., Becker, B., Frenzel, B. (1996): Chronologies of the tree ring laboratory Hohenheim Institute of botany. V. Conference of the European dendrochronology workshop, Moudon, Switzerland.
Crosser, D, (1977): Die Hölzer Mitteleuropas. Berlin, Heidelberg, New York, Springer-Verlag. Levanič, T. (1996): Dendrochronological and clcndro-ecological study of dominant and co-dominant silver firs (Abies alba Mill.) in Dinark phytogeographic region / Dissektion thesis. Ljubljana, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Dept. of Wood Science and Technology.
Levanič, T., Čufar, K. (1995): Primerjava standardnih
kronologij jelke (Abies alba Mill.) v dinarski l'itogeo-grafski regiji Slovenije. (Comparison of standard chronologies of silver fir (Abies alba Mill.} in the Dinaric phytogeographical region of Slovenia), Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46, 131-144.
Levanič, T., Čufar, K. (1995): Three local silver fir (Abies alba Mill.) chronologies from the Dinaric phytogeographic region of Slovenia. Dendrochronoiogia, 13, 127-134.
Levanič, T,, Čufar, K,, Zupančič, M. (1995): Kronologije letnih prirastkov jelke in smreke v Sloveniji. (Silver fir and spruce tree-ring chronologies in Slovenia). Les, 47, 9, 259-261.
Siebenlist-Kerner, V. (1984): Der Aufbau von jahrringchronologien für Zirbelkiefer, Lärche und Fichte eines alpinen Hochgebirgsstanortes. Dendrochronoiogia, 2, 9-30.
Torelli, N. (1990): Les & skorja - slovar strokovnih izrazov. (Wood and bark). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Torelii, N. (1991): Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa - ključi Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.
.52