PO PADCU IETALA V ŠVICI Preiskovalna komisija ugotovila da je v letalu prišlo do eksplozije Varnostni ukrepi na letališčih - Izjave egipčanske in izraelske vlade ŽENEVA, 25. — Danes je preiskovalna komisija ugotovila v zvezi z letalsko nesrečo, do katere je prišlo v soboto v Švici, da je ne srečo povzročila eksplozija na kro vu letala. Do eksplozije je prišlo med letom, v prostoru za prtljago. Ker so izvedenci ugotovili, da so ostali vsi motorni deli letala celi, so izključili možnost, da bi do nesreče moglo priti zaradi okvare v motorju. Kljub temu pa še vedno ne morejo reči, če je eksplozija posledica atentata. O tem je še v teku preiskava, v policijskih laboratorijih pa skušajo od kriti sledi, ki bi kazale na atentat. O nesreči letala »Coronado* v Švici piše tudi kairski dnevnik »Al Ahram*. Dnevnik obtožuje Izrael, da si je zamislil to nesrečo, da bi poskusil vzbuditi represalijo prc-t iarabskim deželam. V nekem u-vodniku dnevnik poudarja, da švicarski izvedenci niso našli dokaza, da je res prišlo do atentata. Kljub temu, pa pravi dnevnik, sionistične informacije hočejo izrabiti nesrečo za to, da bi vzbudil sovraštvo proti Arabcem in to do take mere, da je londonski list »Times* primerjal letalsko nesrečo z izraelskim napadom na tovarno v Abu Zaabalu, kjer je umrlo 80 civilistov. Kar se tiče eksplozije na avstrij skem letalu, je nemška kriminal na policija sporočila, da se nadaljuje iskanje dveh Arabcev, ki sta osumljena, da sta izvršila atentat. Policija je začela upoštevati možnost, da sta Arabca, ki so ju identificirali za Mousa Jawherja in So-fiana Qaddoumija, že zbežala iz države. Arabca sta v Frankfurtu pred časom kupila višinomer, ki naj bi jima pozneje služil, da bi preračunala, v kateri višini, naj letalo eksplodira. Kot Je znano, sta Arabca poslala paket z razstrelivom iz poštnega urada v Frankfurtu v Jeruzalem. Kmalu za tem je Mousha Jawher odpotoval z letalom družbe »Lufthansa*. V Frankfurtu sta Arabca stanovala v hotelu »Sauna*, v sobi, kjer sta nekaj časa živela, so agenti odkrili svinec, ki sta ga so rabila za spajanje, akumulator in žice. Iz Miinchna je prišla vest, da so oblasti odredile, naj povsod v okolici razdelijo med prebivalstvo 15.000 letakov, s katerimi vabijo, naj se zglasi pri policiji, kdor bi vedel za kako informacijo v zvezi s požarom v zatočišču za stare Žide. Združenje avstrijskih pilotov za civilno letalstvo je poslalo kanclerju Klausu, ministru za notranje zadeve, ministru za zunanje zadeve, pravosodnemu ministru in ministru za prevoze telegram, v kate- rem prosi, naj čimprej skušajo sklicati mednarodno konferenco, ki naj bi rešila problem varnosti potnikov in posadke mednarodnega civilnega letalstva. Avstrija, ki z razliko od Švice, ni nikoli ukinila obveznega vizuma za arabske državljane, je sedaj začela strože pregledovati te vizu me. Kar se tiče konference za varnost letalstva je Avstrija že uvedla stike s Švico. Ravno tako je Avstrija prva, ki je strože začela pregledovati prtljago in potnike in prinesla problem varnosti pred komisijo za človečanske pravice v New Yorku, kjer je avstrijski predstavnik že predložil osnutek resolucije. Medtem je »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine* včeraj zvečer v Beirutu zanikala, da so njeni predstavniki izvršili atentat v Švici in eksplozijo v Avstriji. Dodala pa je tudi, da njeni predstavniki niso povzročili požara v zatočišču za stare Žide, kjer je 18. februarja umrlo sedem oseb. Kljub temu, je dodal glasnik organizacije »Ljudske fronte*, bodo njeni predstavniki nadaljevali s sabotiranjem izraelskih, sionističnih in imperialističnih interesov na zasedenem ozemlju in izven njega. Čeprav je švicarska vlada izjavila, da ni dokazov, s katerimi bi mogli koga obtožiti zaradi nesreče letala «Coronado», «Ljudska fronta za o-svoboditev Palestine* obžaluje, da švicarska vlada podvzema sovražne ukrepe proti arabskim državljanom in deželam. Ukrepov, ki so jih razne države sprejele po atentatih na letala, je mnogo. Glasnik državnega departmaja ZDA Carl Artch je danes zanikal vest, ki naj bi jo razširila sovjetska tiskovna agencija Tass, po kateri, naj bi ZDA pripravile lažno izjavo »Ljudske fronte za o-svoboditev Palestine*, da bi njej naprtile odgovornost za nesrečo švicarskega letala. Z druge strani, naj bi izraelska prva ministrica gospa Golda Meir, zdi se po izraelskem poslaništvu v ZDA, predlagala ameriški vladi, naj sprejme nekaj ukrepov proti arabski vladi kot represalijo v zvezi z zadnjimi atentati. Na to glasnik državnega departmaja ni hotel ničesar pripomniti. Iz Hajfe so sporočili, da so sprejeli strožje varnostne ukrepe na izraelskih ladjah, kar se potnikov in tovorov tiče. Doslej še niso sporočili, kakšne vrste naj bi bili ti ukrepi. Iz Švice poročajo, da združenje pilotov družbe «Swissair» pripravlja novo akcijo za varnost letal in potnikov. Tudi tu niso pojasnili, kakšna naj bi bila ta akcija. V Londonu so člani družbe BOAC več časa bojkotirali arabske letalske družbe in se niso hoteli ukvarjati z njihovimi letali. Končno so danes sprejeli, da bodo normalno delali tudi za arabska letala, potem ko so po dveumem zasedanju sprejeli nove varnostne ukrepe, ki so jih predlagali predstavniki BO AC. Tudi iz Libanona je notranji minister zanikal vest, da bi palestinska organizacija pripisovala sebi atentat na švicarsko letalo. To velja bodisi za «Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine* kot za »glavni štab* te fronte. Včeraj je to zanikal tudi Yasser Arafat med tiskovno konferenco v Amanu. Kar se tiče britanske vlade, je izraelska vlada dejala, da je ta preblaga v odnosu do Arabcev. To naj bi po mnenju Izraela dajalo pogum teroristom Britanski zunanji minister Michael Steward bo ob koncu tedna imel razgovore z izraelskim kolegom Aba Ebanom, ki bo prišel na zaseben obisk v Veliko Britanijo. Medtem je britanski minister za trgovino Roy Mason danes izjavil, da so sklicali konferenco za varnost civilnega letalstva za 3. marec. OBOROŽEVALNA TEKMA MED VZHODOM IN ZAHODOM Iskanje varnosti se je sprevrglo v grozečo nevarnost popolnega uničenja Viima Bukovec v vlogi Lize in Rudolf Franci v vlogi Hermana v »Pikovi dami* Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo bosta tržaškemu občinstvu predstavila v Kuturnem domu Opera in balet SNG iz Ljubljane. Sistem «Mirv» skim sistemom, WASHINGTON, 25. — Sodeč po nekaterih vesteh so vprašanja izpopolnjevanja orbitalnih protisate-litskih sistemov sprožili na ameriško - sovjetskih pogovorih v Helsinkih o omejevanju strateškega oboroževanja. Trdijo celo, da je bila med pogovori v Helsinkih pripravljalna razprava o sporazumu, s katerim naj bi se obe sili obvezali, da ne bosta intervenirali pro ti satelitom druge strani. K tej temi, se bodo ameriški in sovjetski pogajalci očitno morali vrniti, ko se bo sredi aprila začela dunajska vrsta pogovorov. To je mogoče sklepati po informacijah, da bodo na Dunaju razpravljali o vprašanju takih najnovejših sistemov za množično uničevanje, kakršen je sistem »Mirv*. Mnogi sodijo, da bosta obe velesili v pogovorih o teh sistemih morali pohiteti, če resnično želita, doseči sporazum, ker ni nobena skrivnost, da ZDA izpopolnjujejo in preizkušajo te sisteme. Pentagon pa je prepričan, da SZ prav tako pripravlja inačico sistema. V tre nutku, ko bodo sistemi prišli v vo jaške arsenale, bo ogrožen, če ne že onemogočen, vsak morebitni sporazum, o nadzoru oboroževanja med velesilami. To je bil glavni izpolnjujejo s podvodnim raketnim j e (Irki bo varen pred «povračilnimi» napadi RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM«*iiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V FRANCIJI IN ŠVICI Iskanje preživelih se nadaljuje število mrtvih naraslo na 21 Na Sinji obali razsajajo požari - V Zahodni Nemčiji 11 mrtvih zaradi poplave ŽENEVA, 25. — Danes so reševalne skupine nadaljevale z iskanjem žrtev plaza v kraju Reckin-gen v Švici. Delo reševalcev ni lahko. Snežna gmota se je zrušila z višine 3000 metrov, široka je nad 200 metrov in dolga približno 500 metrov, ponekod je plaz visok od 6 do 10 metrov. Vso noč je razsajala snežna nevihta in iskanje je tudi zaradi tega potekalo počasneje. Doslej so izpod snega izkopali 14 trupel, še petnajst oseb pa je zakopanih. Zanje je še malo upanja, da so živi. Nemogoče je namreč, da bi mogli celo noč zdržati pri niz ki temperaturi pod debelo snežno plastjo. Iz Lanslevillarda so sporočili, da I več nobena cesta ali železniška pio-je po uradnih podatkih plaz zahte-I ga, ker so vse zametene. S potni-val 7 smrtnih žrtev, pet do šest I ki napolnjeni vlaki čakajo na izbolj- •MiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii STOPNJEVANJE GEOLOŠKEGA POJAVA Preplah med ljudmi v Pozzuoliju zaradi dviganja zemeljske skorje V enem samem letu so se tla dvignila za 70 cm, v dveh stoletjih pa za skoraj 2 m - Pri stanišče v nevarnosti POZZUOLI (Neapelj), 25. — Prebivalstvo v Pozzuoliju je zelo vznemirjeno zaradi vesti o okrepljenih premikih zemeljskih plasti na ka- ni župan podpisal več ukazov za izselitev iz nekaterih stanovanj v raznih mestnih ulicah, kjer je geološki pojav dviganja tal povzrodil terih je zgrajeno mesto. Po zadnjih na hišah precejšnje okvare. Res pa podatkih se Je zemeljska površina dvignila v teku enega leta za kar 70 cm. Ta pojav ni nov, ker so se v dveh stoletjih, kot je pojasnil pristaniški poveljnik kap. Am-brosinl, tla dvignila za 1 meter ln 20 cm. Gre torej za obširen geološki pojav, ki je verjetno povezan z vulkansko strukturo vsega ozemlja. V zadnjih dveh mesecih je mest. je, da je do sedaj le malo družin zapustilo svoje domove. Najtežji problem je seveda, kjer in kako problem Je seveda, kje in kako Ker pa se Je naravni pojav v zadnjih dneh še stopnjeval, se postavlja vprašanje nujnega evakuiranja vseh družin, Id stanujejo na prizadetih področjih. Na mnogih poslopjih so se namreč pojavile še široke tn globoke razpoke. Prave- MMIMIIIIIItllllllllllllllfl III MIHI llllllllll Hilli Hiti HHIII*lllll***MIII MIMI IHIHMIHIIIIMMIMIIHMIMIIIIIIMIIMMII DRZNA TATVINA V MILANU Ukradli so uslužbencu torbo s 100 milijoni lir Venceslav Blažko je bil za hip odložil torbo v kot veže zavoda Banca ditalia MILAN, 25. — Kot skoraj vsak dan, so se trije uslužbenci bančne ustanove »Banca commercio e in-dustrian odpeljali z avtom tz Ul Moscova. tejei Je sedež podružnice 1 Avto ,e upravljal 46-letni šofer Ser-gio Scoccimarro. V avtu so bili naslednji bančni uslužbenci: 57-letni Venceslav Blažko, rojen v Ajdovščini toda stanujoč v Milanu, 59-letni Enrico Giussant In 45-letni Ll-curgo Pozzato Šofer Je ustavil avto na Tr*ni Eison, kjer je sedež zavoda »Banca dTtalia* Trije u-službenc- so stopili v Danko. Pozzato je odšel v urad za vrertnost-,ie papirje, ostale dva pa sta flvig n% pr< Dingu.in) 200 milijonov ,1r Svežnje Dankovoe sta spravila v dve torbi ki jih )e obdržal Blažko, medtem ko Je Giussam »el še v neki drug urad Blažko |e s tor bama ostal v veliki hali Eno 'or-bo je položil v kot, druge pa ob držal v rokah Oez nekaj ,nmut je opazil, da je torba zagonetno zg! poklicala polic'jske agente, ki so zastražill vse vhode v banko. Vse iskanje pogrešane torbe pa je bilo jalovo. Policijski agenti so pozneje odpeljali Blažka na kvesturo, kjer so ga dolgo zasliševali. Moški, ki je že 6 let uslužben pri banki »Commercio e industria* ter je oče dveh sinov, ki sta oba knjigovodji pri dveh bančnih ustanovah, je pojas ni! okoliščine v katerih je prišlo do tatvine. Gotovo je, da je avto v katerem so bili Blaško, dva druga usluž benca banke In šofer Scoccimarro, spremljal neki drugi v katerem so bili trije karabinjerji pod poveljstvom marešala. ga vzroka teh razpok še niso ugotovili, toda domnevajo, da Je verjetno povezan s pojavom dviganja tal Pred dnevi so na pristaniškem poveljstvu vzidali nekaj šip, katerim je poverjena naloga, da opozarjajo na premike zemeljskih plasti. Davi so opazili, da so šdpe popokale, kar jasno dokazuje, da se v podzemlju dogaja nekaj nenavadnega. Številni tehniki so takoj pregledali šipe in odšli nato še na razna druga področja, kjer je pojav dviganja tal zelo občuten. Inž. Tra-vaglini pa, ki Je skrbnik za Javna dela v Neaplju, se je začel zanimati, kako bi se moglo odpomoči v primeru resnih okvar na mestnem vodovodu in mestni kanalizaciji, če bd se pojav dviganja tal še zaostril. Župan v Pozzuoliju prof. Gentile je izjavil, da utegne biti škoda, ki je bila že povzročena in bo morebiti povzročena od stihijskega valovanja zemeljske skorje, zelo velika. Ta nadloga se združuje in seveda še bolj stopnjuje razne druge mestne probleme, posebno v njegovem starem delu. Pozzuoli šteje danes 70.000 prebivalcev, vštevšd Izredno številno tujsko kolonijo, ki jo sestavljajo uslužbenci poveljstva NATO ln poveljstva mornarice ZDA. župan je seveda zahteval, naj vladne oblasti sprejmejo ustrezne ukrepe za rešitev mesta. Nevzdržno dviganje tal pa povzroča morda največjo škodo najlzdat-nejšemu viru dohodkov za Pozzuoli, to Je morju. V dveh stoletjih se je obala dvignila že skoraj za dva metra, kar povzroča vedno večje težave za pristajanje ladij z večjo nosilnostjo. Pojav dviganja tal v Pozzuoliju ni. kot smo že dejali, nič nenavadnega v geološki zgodovini naše zemlje. Gre za premike, ki gredo v nekaterih primerih navzgor, v drugih pa navzdol. Znano Je na primer, da se istrska že tisočletta in tisočletja pogreza. NajlepSi doke? 'ega geološkega pojava je Umski fjord pri Poreču, ki je bil ne- pogrešanih in sedem ranjenih, od katerih so nekateri huje poškodovani. Plaz se je na vas pri francosko italijanski meji zrušil včeraj popoldne in s seboj odnesel sedem »chaletov* in dva hotela. Šele danes so mogli reševalci ugotoviti realno škodo, ki jo je plaz povzročil in izkazalo se je, da je veliko večja, kot so včeraj mislili. Plaz je pretrgal telefonske in električne žice. najbolj je poškodoval Hotel Grand Signal. Plazu, ki je vse porušil v širini 400 metrov je kljubovala le neka kapelica, hiše in Hotela Grand Signal pa so popolnoma porušeni: drugi hotel je le precej poškodovan. Kot se je zgodilo že za hotel «UCPA», v Val DTsere, kier je pred kratkim plaz zahteval 39 mrtvih, je bil tudi hotel Grand Signal zgra jen na mestu, ki so ga označili za varnega pred plazovi. Lastnik hotela, ki so ga našli mrtvega v garaži gostišča, je izbral ravno to področje za gradnjo hotela, ker na ta kaj že eno stoletje ni padel plaz. Že od danes dopoldne nadaljujejo iskanje preživelih oseb. Zaradi naglega ukrepanja, je rese valcem danes uspelo rešiti izpod snega moškega in žensko, ki sta bila že 17 ur pod snegom. Pozneje so rešili še dvojico: moškega in žensko, 20 ur pozneje, ko se je zrušil plaz Z Dunaja so sporočili, da se je situacija v Vorarlbergu, ki je že od včeraj izoliran zaradi snega, še poslabšala, zaradi novih snežnih metežev in nevarnosti plazov. Vorarlberg in Tirolsko ne povezuje sanje položaja v predoru Arlberg, kamor so pripeljali z vlakom tudi nekatere prebivalce, ki so jih zaradi nevarnosti plazov evakuirali iz njihovih stanovanj. Računajo, da je na Tirolskem izoliranih približno 14.000 turistov. Številni kraji so brez luči, ker električna napeljava ne deluje. Zaskrbljujoče je stanje, kjer primanjkuje živeža in ga s helikopterji ne morejo prinesti, ker slabo vreme ovira polete. Pozno ponoči so državno cesto na Brennerju očistili snega in jo zopet odprli za promet. Včeraj je ■iL cesto padel plaz. Medtem, ko so . gorskih krajin Francije padali plazovi, so v južnih obmorskih krajih razsajali požari. Mistral je namreč pospeševal plamene, ki so povzročili precej škode na Sinji obali. Oblasti so izselile nekaj vil pri Nici. Iz Bonna so sporočili, da je število žrtev poplave naraslo na 11. Poplave so povzročile te smrtne žrtve predvsem v Renaniji, kjer sta utonila tudi dva o.ioka. Pri Mun-zu je Ren dosegel 9 metrov višine. To je v zadnjih 70 letih najhujša poplava na tem področju. Včeraj sc je poročila Mina z novinarjem Virpom Croccom RIM, 25. — Danes ob pol šestih popoldne se je Mina poročila v Travignanu z rimskim novinarjem Virgiliom Croccom. Pevka in novinar sta se poročila samo civilno. Novoporočenca sta prišla k poroki športno oblečena. Pri obredu so bile navzoče samo priče. VVASHINGTON, 25. - Danes so agenti FBI aretirali še eno osebo v zvezi z umorom sindikalista Jablon-skega. Gre za 61-letnega Silousa Huddlestona, očeta Anette Lucy Gil-ly, ene izmed štirih oseb, ki so jih že pred časom obtožili umora sindikalista, njegove žene in njegove hčerke. Huddlestona so poleg umora obtožili tudi, da je imel sklad za financiranje zarote proti Jablonske-mu. Doslej so umora obtoženi Anette Lucy Gilly, njen mož Paul Eu-gene Gilly, Oueran Wayne Martin in Claude Edvvard Vealey. KANSAS CITY, 25. — Danes dopoldne so policijski agenti v Alabami n»š'i dve sestrici, ki so ju neznanci ugrabili v ponedeljek. Dveletna Tina in triletna Tiffany Cain, ki sta hčerki ločenih staršev, sta v ponedeljek izginili z doma, zjutraj pa jih je policija našla v družbi 22-letnega Johna Charlesa Messika; njegov pajdaš je bil 23-letni Donald Bradford Lee Jones, ki ga policija in agenti FBI že več č°sa zasledujejo. Messika so aretirali zaradi ugrabitve mladoletnikov. DOVER, 25. — 20-letno Italijanko Luiso Palombo iz Milana je rešil smrti «maxi» plašč, ko je padla s trajekta med Dovercm in Calaisom. Plašč ji je služil kot rešilni pas za 15 minut, dokler je niso iz vode potegnili člani posadke neke kanadske ladje. iiiiiiiiiiifiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiniHuiiiiiiiiniiiiiimmiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiMiiiiimHiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiii PRED SKORAJŠNJIM IZREDNIM KONGRESOM NEPOPOLNI PODATKI O RAZMERJU SIL V PSI Giuricinova struja ima sedaj 35,23 %, Pittonijeva 32,55%, levica 17,78 % in Teinerjevi avtonomisti 13,75% Preiskovalni organi skušajo ugotoviti vse podrobnosti • dogodkov, ki so se odigrali v veži banke in v bližnji okolici tik pred tatvino j k eri navadna reftna dolina. Ti do-Kolikor je do sedaj znano, se je iavl so seveda neznatni, le vča- ..........Blažko tik pred tatvino pogovarjal si h »avmmelo ostre)*« oblike kot. nUa^ii kota' Takoj je" prijavil tat-1 z vratarjem ustanove »Banca dTta-.se te na primer zgodilo in se do vino ravnateljstvu ustanove, ..j termonuklearnim bremenom-tem se pojavlja tudi možnost 1 jevanja lažnih sistemov »Mir**1 -zavajanje sovražnika. Nadzor tas_ sistemov bi bil tudi s pomočjo hunskih satelitov precej nezanesL, • Zato nekateri ugledni znanstven 1 med njimi tudi dr. Ralph kapri najresneje opozarjajo, da po ^ verjetnosti ne bp prišlo do spo zuma o omejitvi strateškega °do zevanja, če bosta obe velesili sli sisteme »Mirv* v svoje v J arsenale. Ce pa se bo to vseeno zž°^!^ menijo strokovnjaki, da bo pila nova tekma za »vzposta ravnotežja* s pomočjo izpopomJ nja orbitalnih protisatelitskih s mov ali podobnega nasproti*eg ,j. rožja, vse dokler ne bodo spet nekaj novega, kar bi ' v oboroževanju med velesilama _r. tisnilo v še bolj nori in nesrnlho(jo vrtinec. Nori zaradi tega, ker (a. znova razsipali sile in sredstva, ko potrebna za reševanja tegob. Nesmiselnih zato, ker J sedanja stopnja tekme v ra e :e jedrskem oboroževanju za 1S jj lastne varnosti napravila iz oz dveh velesil najbolj nevarna ™ ročja na našem planetu. Sodnik v Dubrovniku začel preiskavo v zvezi z ladjo «Cavtat» BEOGRAD, 25. — Preiskov^ sodnik okrožnega sodišča v’ v0 brovniku je začel danes Prel pj. proti kapitanu ladje «Cavtat» tru Morettiju, prvemu častni*^ teju Siliču in dvema rnorn31^ zaradi utemeljene sumnje, d® •> zaradi utemeljene sunmjc, , y pečali s tihotapljenjem cig® e je. Jugoslaviji in inozemstvu. s iskavo so doslej ugotovili, ?a jetje »Atlantska plovba* ni la za to njihovo početje. je na krovu indonezijske ske ladje nastala eksplozij8- . j«, je bila tedaj v izlivu reke » j^j. Pet članov posadke pogrešajo, ja je imela skupno 52 člane sadke, pripadala pa je indone*1^ ladijski družbi »Pertamina*. DŽAKARTA, 25. — Dane« __" <®j v J Mm 1 II! GRAZI/V . »rt ‘ ‘ • . * . A- SERIJA NOVA MODA VISOKA ITALIJANSKA MODA z rimskih modnih revij: obsežna reportaža vsa v barvah z modeli, tkaninami, modnimi dopolnili; novostj, ki bodp nosilke elegance v skorajšnji lepi sezoni. Izredna modna reportaža revije GRAZIA (i RAZI A 1 H ■ ) ■1 i *--i • Na sedežu KPI v Ul. Capitollna 3 bo danee ob II. url tiskovna konferenca, na kateri bo senator Franco Calamairikrei, elan senatne komisije za aunanje zadeve, govoril o temi «Vprašanje protoeinhrot.ro-na». Arnoldo Mondadori Editore JJjba molči in čaka. Latinska '^®erika predlaga, se zavzema in Amerika molči in razmišlja, ‘ato približno bi se, na telegraf-^ Man,- lahko povzelo to, kar se ? togaja v pogledu treh temeljih točk za normalizacijo odnosov 7® deželami, ki pripadajo Orga-5*^8 ameriških držav (OAD), in ^■ovo vlado. Zakaj očitno je, * zadbje mesece v Latinski Ame-® to s posebno intenzivnostjo, JtoS pravcato tekmovanje med J™0® pobudami, izjavami in da bi se nekaj praktičnega %tvilo v smislu ureditve odno-v z revolucionarnim otokom v , —morju. Vse večje je šte-j? latinskoameriških držav, ki svojih odgovornih ljudi izra-^ idejo, da je nesmiselno nada-s politiko blokade in priti-£ “a Havano, pa bi zaradi tega toije stopiti po poti normalizi-»r? odnosov med članicami OAD "Kubo. letom dni je Čile začel z in nekako sramežljivim ir^jem vprašanja, tako da je Mvano poslal nekaj vidnih, ven-J^ozradnih parlamentarnih oseb-^ da bi nato čilska vlada mo-j javno opozoriti na potrebo ototistnost vzpostavitve normal-k °dnosov s Kubo in pa, da bi tJ*® predlagal ponoven sprejem jS v OAD. Danes že dokajšnje jj 0 latinskoameriških držav mi-... Podobno, med temi Peru, Boli-jJ* itohjmbija, Venezuela, Ekva-v, ® so na en ali drug način j, f® izrazile pripravljenost, da aZav*amejo za sprejetje konkret-^torakov za normalizacijo odno-v,s Castrom. Časopisje vrste la-j^toameriških dežel pa postavlja j^0. da se »ponovno prouči ku-1 primer*, da OAD prekliče ^ Prejšnje sklepe o blokadi Ku-— z drugimi besedami — i^jo pogoji za normalizacijo s r°vo vlado. -..^vomno se latinskoameriška igibi laliz t(tT,‘jenje c ‘Pbanska revolucija zgodovin- ^l‘to nagiba k temu, da bi spre-r j Jenje dokazalo: da je nam- jt Ka na ih ** legalizirala ono, kar je sa-Z »vije cj^tvo, kakor tudi kubanska Hplitev za socializem; da uži-(jj. ^r° podporo večine Kuban- lllSKOAMERIŠKE DRŽAVE IN KORA Stvarnost razvoja nujno narekuje drugačne odnose (0to ^ politika, stremeča za nje K^hasilno zrušitvijo ni prinesla ^vanih rezultatov; da sta lljjC® vsem težkočam in pomanj-l’,ta-. notranja in mednarodna Kube, vzeto v celoti, po-^ labilni. Od tu tudi čedalje JPasne zahteve in predlogi la-^'to^eri.ških dežel, da se po-^ v2ame v pretres dosedanja ^ (ki so jim jo svoj čas vsi-JrA) in se postopno ustvarijo ia obnovitev odnosov s Ha-^'Toda doslej so vsi ti pred-,'i. ^tifiskoameriških državnikov T^0v ostali brez odziva v ,,5%eZ tvenih središčih: molči V 66 Havana in molči Washing- tij^jtoenti pjjjjudnikov normaliza-sov s Havano se v raznih ki, lahko zreducirajo na dva Pa so osnovni, bistveni. Pred-• ’ dosedanja politika ni ime-„ eha, da ni zrušila Castra in Vij6ne zaustavila kubanske revo-kakor tudi, da je malo ver-|! ?a bi nadaljevanje te politi-spremenilo njeno sliko. \ dat- manj je razpoloženja za bl se stopilo po poti morebit-toej 2aostrovanja odnosov s Kubo, % *® poti novih pritiskov ali ^roženega spopada, zakaj to [j. stanje mednarodnih odno-** ta;ae nasprotne tendence, zlasti \ j v°i odnosov med Washingto-^očrvr. ^0skvo (ki od svoje strani ts&if K^ub°: ji p0"18?8’ df 4 m okrepi svoj položaj). H ^ Se Poudarja — in se to sma-važno — da se je Kuba togj Vase, da so energije karih-to^j^toka osredotočene na obvla-' Sospodarskih nalog, zlasti tol^ * s tem, da bi se letos do-e^orj pa z revolucijo v La-ohieriki, vsaj kar zadeva H,^a ^e’ namreč, vendarle ve je zadnje leto dejansko \s,f° zmanjšanja gverilske ak-k 'jsL dst°ga tipa, ki se je zanj Mdjg niaj°č se na kubanske iz-b, ^ " zavzemal Che Guevara. j a’ nikakor ne pomeni, da S,.ma'ijsalo tudi revolucionarno tor^. na tem kontinentu, marveč to e to. da je revolucija sto-(rirugil. poteh, ki niso one, Sij!,'1 J« bil zamišljal Che. Ra-S;lji^ je, da so kubanski vodi-\toen potek dogodkov v svoji toli, nevni politiki morali upošte leti čutijo predvsem Stotnost' ki so jo bili pred zgo-Prevzeli glede uspešnega Jtij6 . to krepitve kubanske revo-pto til1 ^anje kubanske države. je tudi znano, da predstavlja odnos do Kube obenem tudi merilo, v kakšni meri se je ena ali druga od latinskoameriških držav osvobodila ameriškega ukazovanja. Prav zaradi tega je kubanska vlada v tem trenutku, se zdi, predvsem zainteresirana, da se vzpostavijo dvostranski odnosi z onimi latinskoameriškimi vladami, ki to žele in morejo. Pri tem računa tudi na to, da bodo potrebe in možnosti trgovanja prav tako odigrale določeno vlogo in pospešile prav takšno dvostransko normaliziranje odnosov. Kar zadeva njen povratek v OAD, torej njeno reintegracijo v med-ameriški sistem, pa je Kuba jasno povedala, da tega ne želi, ker meni, da je OAD še naprej pretežno instrument ameriške hegemonije, pa bi zaradi tega Kubi njen povratek vanjo bolj škodil kot koristil. Zato tudi Kuba molči in čaka. Zaradi tega latinskoameriški pobudniki normaliziranja odnosov s Havano — zavedajoč se, koliko zaprek in sumničenj bodo morali še premagati, preden bodo mogli doseči svoj smoter — skušajo postavljati takšne pogoje, ki imajo vsaj nekaj možnosti, da bodo prodrli. Osnovna ideja je ta, da OAD razveljavi sedaj veljavne sklepe o blokadi Kube in obvezni prekinitvi odnosov s Castrom. Takle korak v zvezi z OAD, ki se zanj, kot se zdi, zavzemajo Čile, Peru, Venezuela in Bolivija, podobno pa mislita Kolumbija in Ekvador, morda celo Urugvaj, bi odprl pot do tega, da bi sleherna latinskoameriška dežela, če in kadarkoli bi želela, lahko obnovila odnose s Kubo, in to na takšni stopnji, za kakršno se bo neposredno dogovorila s Castrom. To pomeni, da naj bi se — namesto kolektivne obnovitve odnosov, kar je nerealno, ker bi vojaški režimi v Braziliji in Argentini tega ne podprli — odprla vrata vzpostavitvi dvostranskih odnosov. Vendar bi, verjetno, OAD morala sprejeti ustrezen sklep, da namreč izda neko vrsto «generalnega dovoljenja* za obnovitev odnosov s Havano. To pa je spet precej odvisno od tega, kaj bo rekel Washington, ta pa trenutno molči. Težko je verjeti, da bi ZDA uspelo onemogočiti težnje latinskoameriških držav po vzpostavitvi odnosov s Kubo, lahko pa jim pri tem mečejo polena pod noge in ves proces upočasnijo. Wa-shington dobro čuti, da je dosedanja sila pritiska propadla, vendar Nixonu ni lahko to priznati in stopiti po novih poteh. Zakaj to bi, poleg drugega, tudi pomenilo, da se na medameriškem prostoru uzakoni koeksistenca, to bi pomenilo priznanje načela o lastni poti razvoja in celo socializma. Latinskoameriškim zagovornikom obnovitve odnosov s Kubo pa se mudi. Zaradi tega tudi toliko predlogov, zahtev in izjav v zvezi s Kubo. Zares topla hiša Na arktičnih področjih Sibirije gradijo človeška bivališča iz vate, prepojene s posebno raztopino. Takšne stene imajo izvrstno toplotno izolacijo. Šestnajst centimetrov debela stena iz takšne vate odtehta petkrat debelejši sloj iz opeke. Na notranji strani je stena prevlečena s plastjo umetne snovi, zunaj pa je obložena s ploščami iz lahke kovine. Novi material, iz katerega so v Jakutiji že zgradili trinadstropno stavbo, je po sovjetskih virih znatno cenejši od enake hiše iz opeke. Fc Sibirija je spričo svojih naravnih bogastev in prostranosti od nekdaj dežela bodočnosti. Danes tu Sovjetska zveza utira sebi pota do neslu tenih možnosti, zlasti gospodarskih. Odpirajo se novi rudniki, tovarne, grade se nova mesta. Na sliki vidimo maketo sodobnega naselja Ajkhal v Jakutiji. CESTNO OŽILJE BENEŠKE SLOVENIJE Obširen program za ceste ki pa se vse prepočasi izvaja Potrebni bi bili tudi temeljiti načrti za vodovodno mrežo in kanalizacijo Deželni predsednik in deželni odborniki so v velikih razpravah deželnega sveta večkrat povedali deželnim svetnikom raznih strank, svojim, pa tudi opozicijskim, pa tudi županom, zbranim v raznih skupnostih ali pa okrajih, da emigracije trenutno in še nekaj časa ne morejo zaustaviti, pač pa da lahko zelo mnogo pomagajo, da bi se turizem in kmetijstvo hitreje razvijala, in da lahko postavijo počasi infrastrukture v enajstih industrijskih conah. Še bolj trdno pa so ne samo obljubili ampak naravnost zagotovili, da lahko pripomorejo k zgraditvi tistih infrastruktur, ki bi povečale življenjsko raven v hribovskih krajih, kjer najbolj divja emigracija. Za gotovili so, da bodo dajali obilna denarna sredstva za zgraditev vaških vodovodov, za zgraditev v vsakem naselju prepotrebnih greznic, kanalizacij ali rwČitivno reakcijo in omogo-\aW°ge’ da se odnosi s Kubo je zainteresirana za to, n da ni n hno hiteti, h te2na jo uče, da mora biti zelo v \.^tro, mn eč, zelo do- Kolikšen je ameriški vpliv Ameriki. Spričo tega mu TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Kitarist Powell; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Trio Ivecevich-Belli-Bisiani in pianist Giorgio Merku; 20.35 Cocteau: »Pisalni stroj*; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Koncert; 16.20 Juke box; 17.10 Domači avtorji. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Pripovedovalec; 10.15 Motivi; 11.00 Orkester in pevka; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 16.05 Turistične beležke; 16.20 Pianist Franco Cassanon; 16.30 Primorski glasbeniki; 17.10 Nove plošče; 17.30 Operne skladbe; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Radijske kronike; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Dialog; 19.05 Glasbeni spored; 20.15 Operetna glasba; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.00 Sestanek x Giadom Piemontejem. ČETRTEK, 26. FEBRUARJA 1970 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka Christine Deute kom; 10.00 Salgari: »Con Mompra-cem nel cuore*; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pevec Mino Reita-no; 13.00 Sprehod z Liso Gastoni; 14.00 Kako in zakaj?; 14.05 Juke box; 15.40 Kronika; 16.00 Pisan glasbeni spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Ilaria Occhini; 20.10 Glasbeno tekmovanje; 21.15 Festival Sanremo. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Mendelssohn; 12.20 Mozart; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.25 Wag-ner: »I maestri cantori di Norim-berga*; 17.10 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Zgodovina gledališča. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.1 J Orglar Fer-ruccio Vignaneili; 9.45 Sodobna glasba; 12.30 Portret avtorja: Lui-gi Nono; 13.15 Benedetto Marcello. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Informativna oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Melodije s simfoničnim orkestrom; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Štirje Dvorakovi slovanski plesi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 »Pesem iz mladih grb; 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana; 14.40 Enajsta šola; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inUrmaaso; 16.40 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkovo glasoeno popoldne; 18.15 »Morda vam bo všeč*; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz zakladnice renesančne glasbe; 23.05 Literar ni nokturno; 23.15 Iz albuma izva jalcev jazza. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 11.30 Grška literatu ra; 12.30 Človek in podeželje; 13.00 Potrošnja v Italiji; 13.30 Dnevnik, 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 22.00 Film: »A qualunque costo*; 23.00 Dnevnik. >- II. KANAL 19.00 Nemščina: 21.00 Dnevnik: 21.15 XX. festival Sanremo. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli: 10.30 in 15.40 Nemščina; 10.45 in 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina: 16.10 Splo šna izobrazba; 17.45 Zapojte z na mi; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.00 Mozaik; 19.05 Nekrat v ted nu; 19.20 Zabava vas Jerry Le-wis; 19.50 Cikcak; 20.35 Vladi mir Neff; Preudarne poroke; 22.05 Hokej; Romunija Jugoslavija posnetek H. in H. tretjine na sve to vnem prvenstvu skupine B v Bukarešti. V KRATKEM NA KNJIŽNEM TRGU Valvasor: Topographia Ducatus Carnioliae modernae V zvezi z izredno zanimivim in redkim Valvasorjevim delom-, ki bo v kratkem izšlo, je v ljubljanskem »DeZu* Branko Reisp, urednik reproduciranega ponatisa in pisec spremne študije, objavil naslednji zapis, ki ga priobčujemo v našem časopisu za ljubitelje knjig nasploh in Valvasorjevih del še posebej. Kadar slišimo Valvasorjevo ime, najprej pomislimo na njegovo veliko delo «Die Ehre des Hertzog-tums Crain (Slava vojvodine Kranjske), tako tesno je v naših predstavah ta pomembna knjiga zvezana z avtorjevim imenom. Res da je Slava vrh in hkrati zaključek Valvasorjevega znanstvenega truda, vendar takšna, kot je, sprva sploh ni bila v njegovem načrtu. Za popolni opis vojvodine se je odločil šele po smirti svojega starejšega učenega prijatelja, dr. Janeza Ludvika Schoenlebna, ko je ta svoje historično delo »Camiolia antiqua et nova* (Stara in nova Kranjska) zapustil nedokončano. V svojih najstarejših publicističnih načrtih pravi Valvasor namreč tole: »Sicer takrat še nisem nameraval izdati popolnega opisa te vojvodine, ampak sem hotel le v baker spraviti topografske risbe brez ooisov. Tako sem sam prerisal vsa mesta, trge, samostane in gradove, poleg tega po. vsod zmeril deželo s svojim via-torio atrolabio (ali zvezdomerom). ker sem hotel izdelati veliko zemljepisno karto...* Ko je Valvasor spoznal, da brez bakroreznice in tiskarne za grafične plošče svojih načrtov ne bo mogel uresničiti, je to oviro velikopotezno rešil tako, da je 1. 1678 istanovil na Bogenšperku lastno grafično podjetje, ki je bilo obenem prvo te vrste na Slovenskem. Kot rezultat teh prizadevanj je že v naslednjem letu izdal album 320 bakrorezov z naslovom' Topographia Ducatus Carnioliae tnodtemae, das ist Controfee alleir Staett, Maefrekth CJoester undt Schloesser, wie sie anietzo stehen in dem Herzogthumb Crain. Heervorgebracht zu Wagensperg in Crain im Jahr 1679. Mit sonder bahrem Fleiss Johann VVeichart Valvasor (Topografija sodobne vojvodine Kranjske, t.j. podobe vseh mest, trgov, samostanov in gradov, kakor stoje v vojvodini Kranjski. Izdal na Bogenšperku na Kranjskem leta 1679 s posebno prizadevnostjo Janez Vaj kar Valvasor.) Razen bakroreznih podob v poprečni velikosti 12,5-krat 22 cm (format albuipa je 19-krat 28,5 cm) ima publikacija tudi nekaj besedila, ki ga je' tiskal Janez Krstnik Mayr v Ljubljani. Na za četku knjige je lansko posvetilo deželnim stanovom in latinsko voščilo Valvasorjevega sodelavca, hrvaškega pesnika in učenjaka Pavla Ritterja — Vitezoviča, na koncu pa seznam slik in lastnikov gradov v nemščini. Podobe je risal večinoma Valvasor, v baker pa so jih vrezali Andrej Trost, Pa-vel-Vitezovič in Peter Munger-storf. To je prvo Valvasorjevo delo o Kranjski, nekakšen krajevni leksikon v slikah. Poleg mest in trgov z lastno upravo in pravicami, so bili namreč v samostanih, na gradovih in dvorcih sedeži zemljiških gospostev, ki so bili v fevdalni dobi osnovne upravne in oblastne enote. V tem albumu je bilo prvič objavljeno najtehtnejše in najštevilnejše gradivo tudi za kasnejšo ilustracijo o Slavi. Ker pa so bile plošče predolge za format Slave, so jih morali za 4 do 5 cm skrajšati in je zato marsikatera zanimiva podrobnost z robov slik s tem seveda odpadla, do neke mere pa je bila porušena tudi kompozicija slike. Originalnih primerkov Topografije sodobne vojvodine Kranjske je ohranjenih le manjše število. Ker so tudi ti v večini primerov nepopolni, so kompletni izvodi velika knjižna redkost. Prav zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo nova reproducirana, t.j. prefotografirana in v litografski tehniki razmnožena izdaja, ki bo verna podoba prve, naletela pri slovenski javnosti na lep in topel sprejem. Po knji gi bodo z veseljem segli vsi, ki jih zanima Valvasorjevo delo, predvsem pa tisti, ki se zanimajo, kakšni so bili na ozemlju nekdanje Kranjske naši gradovi in kraji. Knjigi je — kot že rečeno — dodana spremna beseda o Valvasorju in njegovem delu, razen tega pa še seznam vseh 320 bakrorezov z današnjim imenom kraja ali gradu, lokacijo in stopnjo ohranjenosti. Seznam je sicer shematičen, vendar napravljen v največji meri na podlagi terenskih ogledov, in prvi, ki v teritorialnem obsegu prezentira podatke o gradovih na ozemlju bivše vojvodine Kranjske in njihovo današnjo ohranjenost. vseh naseljenih krajih in končno, da bodo zgradili najmanj tri vrste cest po hribovskih emigrantskih krajih, in sicer: turistične lepe ceste v krajih, kjer so lepote, na vadne asfaltirane ceste v sleherno večjo vas in še poljske poti, da bi lahko prišli kmetje do svojih njiv. Dežela je precej več zgradila omenjenih vodovodnih, kanalizacijskih, svetilnih," cestnih in drugih infrastruktur kot pa pokrajina v svojem stoletnem obstoju in tudi več kot država, ki ji niso bili niti mar podeželski kmečki kraji, kako se tam vozijo, kako spravljajo svoje prideleke, kako vodo pijejo, kako se spotikajo s temi in kako preliva gnojnica ulice po vaseh. Dežela je prevzela od pokrajine torej borno dediščino in še sedaj se pokrajina diči z deželnim perjem deželnih denarnih prispevkov, ko popravlja svoje ceste pod njeno pristojnostjo. Dežela je vrgla torej velikanske vsote denarja v to, da bi olepšala hribovske vasi, da bi pripravila zvestim hribovcem udobnejše življenje, da bi se čutili doma prijetno in da ne bi delovni ljudje, moški in ženske, silili v emigracijo. Tega pa seveda ni mogla dežela doseči, da bi jih z infra-struktuarmi zadržala doma. To bi bila iluzija, če je pa kdo tudi po litično tako mislil, ni bilo to samo iluzija, ampak že prevara, politična, da se razumemo. Kajti od infrastruktur ljudje ne morejo živeti. To je jasno povedal vsak emigrant, vseh sto tisoč emigran tov v videmski pokrajini. Zgradilo se je torej v zadnjih letih, odkar so se končno le začela javna dela, izvajati, in ne samo projektirati, odobravati, razpisovati in nakazovati denar za javna dela, precej infrastruktur, vodovodov, kanalizacij, razsvetljav in tako po vrsti. Toda sleherno zimo in sleherno poletje dovažajo vodo vojaške cisterne (autobotti), ker vode ni sre di avgusta ali pa sredi januarja takrat ko je najbolj nerodno za vodo. Marsikoga na vodilnih mestih in tudi na deželi ni sram, da se pohvali, kako se mu je v skrbi za prebivalstvo . posrečilo zbuditi zanimanje vojaških oblasti, da preskrbujejo s svojimi cisternami vodo za uboge in poštene hribovske vasi, ki pa bi morale dobivati vo do iz vodovodov, ki so jih zgradili že vsi mogoči fondi od državnih, provincialnih do deželnih in konzorciainih. Doslej ni še dežela zgradila nobenega vodovoda za hri bovške kraje Beneške Slovenije, v glavnem gre za krpanje že starih vodovodov, ki puščajo iz sto lukenj in razpok. Dežela še ni izdelala nobenega vsaj načelnega načrta, kako bi poskrbela za vodovodno mrežo v emigratskih krajih Beneške Slovenije. Kako naj gostilničarji in hotelirji skrbijo za turiste in ka ko se bodo vrteli Rexovi in drugi pralni stroji iz bližnjega Pordenona, če bo ravno pri smučanju in v poletnih počitnicah še zmerom zmanjkovala voda? Ali naj tolažijo turiste z vojaškimi cisternami, ki bodo pač privozile izza ovinka? Greznice se postavljajo po odsekih ne pa za celoten ka nalizacijski sistem posameznega kraja. Zato pa se na eni strani vasi odteka lepo po kanalih umazana gnojnica, a po drugi so premazane ceste s hlevsko in stra niščno umazanijo. Glede javne raz svetljave je že uspeh, da svetijo javne luči v glavnih krajih, v ‘5pe-tru, v Sv. Lenartu, Grmeku, Pod-bonescu, bolj ko gremo v hrib, bolj se gosti tema po vaseh in na koncu v visoko ležečih vaseh vlada egiptovska noč. Posebno so zapuščene tiste vasi, ki so odvisne od občinskih uprav, ki ležijo v Furlanski ravnini, v Netnah, Ahte-nu, Foldi in drugih. Tam se puntajo ljudje v Subidu in drugih visokih krajih, da ne plačajo oh danskih davkov ako jim občina ne postavi razsvetljave. Uspehi dežele v cestnih infrastrukturah Še najbolj so se obnesle deželne investicije za prometne infrastrukture za ceste. Res je, da je dežela našla že polno asfaltiranih cest, toda je tudi res, da dežela bolj skrbno popravlja in krpa ceste od pokrajine. Dežela je tudi že na peljala nekaj novih asfaltnih cest in asfaltirala tudi ceste, ki peljejo v vsako pomembnejšo vas. Pač pa je trajalo nekaj let, kar preveč, odkar je dežela začela oznanjati na veliki zvon, koliko cest, lepih turističnih, bo zgradila že v letu 1967, 1968, 1969, pa ni bilo nič. Nič ni bilo s krožnimi turističnimi cestami, nič še doslej z veliko turistično matajursko cesto do snežišč nad vasjo Matajur, Blanca Sottile d’Alfano: LUTTO IN ČASA PICCOL1. Regione lettera ria, Firenze 1969. Vincema F resa: IL TESORO DI VIA CASAGRANDE. Regione let-teraria, Firenze 1969. Viiem Heckel: Czechoslovakia. Orbis, Prague 1969. Sante du monde. Le magazin de rOrganisation mondiale de la Sante. Fevrier-mars 1970. JEZIK IN SLOVSTVO, letnik XV., št. 1 in 2. Izdaja Slavistično društvo v Ljubljani. RODNA GRUDA. Revija Slovenske izseljenske matice, februar 1970. MATICA. List izseljenika Hrvatske. Zagreb 1970, št. 2. MLADIKA, Trst. Februar 1970. SPUTNIK (v ruščini), »mesečni di-gest», štev. 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 10 za leto 1969 (od marca do avgusta ter oktober). Izhaja v Moskvi, pl. Puškina 2. PROTEUS 1969-1970 št. 6. Izdaja prirodoslovno društvo Slovenije. MOST. Revija za kulturo in družbena vprašanja. 1969, št. 23-24. PERSONA. Mensile di letteratura, arte e costume, Roma, dicetnbre 1969. Knjige Regione letberaria, Bologna: Francesco Zabrano: POESIA; Francesco Zabrano: ISOLATO 38; Salvatore Moschitto: APOCALISSI NEL TEMPO; Mario Valacca: UNA RAGNATELA DI SOGNI; nič s krožno cesto prek Stara gore in Taribdjev do Dreke in nazaj po stari cesti v Klodič, nič s cestami turističnega pomena v občini Brdo zaradi Zaivrške jame, nič ni bilo s krožno cesto, ki bi iz furlanskega predhribovskega sve-ta povezala slovenske vasi Tipa-no, Tavorjano, Ahten, Fojdo in Neme. Le s težavo so asfaltirali nekaj cest v Reziji, niso pa jih zaradi vojaških služnosti dali povezave preko Kamice z Učjo. Zato se je Učja deloma spuntala. Deželo lahko pohvalimo, da j« glede cest vsaj izdelala dovolj velikopotezen program, medtem ko pa glede kanalizacij in vodovodov nima nobenega poštenega načrta za vodovodno mrežo in še manj za izvedbo kanalizacije. Skoro pet let je preteklo, odkar je dežela nakazala velike vsote z zakonom z dne 26. decembra 1965 za zgraditev turističnih cest. Tehnično načrtovanje je poverila upravi, pokrajine in pa superintedanci za cesto. V petih letih so popolnoma končali le dve manjši cesti v gorenji Karniji, v Beneški Sloveniji in tudi drugod po vsej videmski pokrajini pa še nič. Napredovala so pa dela na 22 turističnih cestah, ki se ne delajo z naglico, nekaj zaradi zamotanega finančnega postopka pri nakazovanju izplačil za izvršena dela in pa tudi zaradi samih razpisov in odobritev del zasebnim gradbenim podjetjem. Navajamo tiste turistične ceste, ki na njih že dlje delajo in ki se tičejo slovenskih krajev: 1. Cesta iz Tarčenta do križišča pod Ramandolom ter naprej pr«’ ko Vižonta do Zavrha preko po bočij Bernardije ter se združi z že obstoječo cesto v dolini Tera. Del te ceste je končan samo do križišča pri Ramandolu, drugod se neredno dela z velikimi presledki. Koristi bodo imele slovenske vasi na Bamardiji, spočetka v občini Neme, glavno pa vse vasi občine Brdo. Najbolj bo važ na ta cesta za Završko jamo. 2. Cesta iz Fojde po že obstoječi cestj do Podklapa in nato na visoko planoto do Čenebole. Za obiskovalce Ivanca in Vrha Krnic in raznih planot. 3. Cesta iz Ravence v Solbico v Reziji, ki je že bila skoraj kon čana, pa jo je jeseni povodenj poškodovala in je še potrebna popravil .Ta cesta je toliko turistična, ker odkriva lepote južno-zahodnih sten Kaninskega pogorja. 4. Kratka cesta do Landarja od križišča pri Lipi na glavni cesti za Stupico. Nova cesta naj orno goči večji dotok obiskovalcev Lan darski jami. 5. Cesta od Prapotnega do Po drskjega mimo Oborče na Staro goro za turiste in romarje, ki pri hajajo iz Gorice in Brd na Staro goro, da jim ni potreba iti po mnogo daljši cesti preko Carrari« pri Čedadu. 6. Cesta na desnem bregu Na diže od mosta sv. Kvirina skoz Bjačo, Tarčet, Laze, Ščigle do razcepa ceste, ki pelje skozi Ar beč do Črnega vrha. Ta cesta j< mirnejša kot na nasprotnem le vem bregu državna cesta do Stu pice na meji in bo privlekla mar sikateregai turista v te nekoliki zakotne vasi desnega brega. 7. Cesta za Viskoršo, ki bo pc ljala iz doline Tera skozi Brd preko Mikoličev (Sedlišča) v V skoršo v dolino Krnahte in bo ti ko povezovala obe dolini. Od St dlišča do Viskorše je čudovit goi ski svet pod gorovjem Breškeg Jalovca, pravo odkritje za turista Tod so vasi občine Tipana. 8. Matajurska cesta, ki v svo: novi turistični varianti dosega vr Matajur preko Jeronišča. Gre t hitro in velikopotezno turističn cesto, ki naj pripelje čimprej & snežišč Matajurja in še preko Žič niče na sam vrh gore Matajur. Teh osem cest po slovenskih za kotnih ali pa hribovskih kraji1* spada v vrsto 22 cest, imenovani turistične, ki so se na njih že zač-la dela in so nekateri odseki ž končani, na drugih delajo, tret.; pa še čakajo, da se vanje zagr žejo rašpe in buldožerji. O teh cestah se zmerom nekaj piše ' listih in govori na sestankih raz nih vladnih strank. Preteklo bo p' še precej časa, preden bodo di končane in izročene prometu. Inr jo pa dela na teh cestah neko prednost, da je za njimi doba in kubacije, to je snovanja in načr tov in pa tudi dolgega postopka o razpisu zakupov. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Udeležili se boste strokovnega srečanja, ki bo za vas zelo važno. Dan bo za vas v vsakem pogledu uspešen. BIK (od 21.4. do 20.5.) Predložite svojemu predstojniku neko svojo zanimivo pobudo. Razumevanje v družini trenutno ne bo najboljše. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne izgubite poguma spričo dejstva, da vam je doslej bila sreča zelo malo naklonjena. Nevšečnosti v zvezi s šolskimi uspehi najtnlajših. RAK (od 22.6. do 22.7.) Poverjena vam bo rešitev zapletenega tehničnega vprašanja. V čustvenem po-|gledu bodite bolj pogumni. LEV (od 23.8. do 22.8.) Zavrnite neko nalogo, ki bi vam odvzela pre HOROSKOP več časa. Ne pripovedujte vsem o svojih težavah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V ravnanju z denarjem bodite skrajno previdni. Svetujte ljubljeni osebi, da zmanjša svoje izdatke. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Opravite enkrat za vselej z osebami, ki vas stalno nadlegujejo s kako prošnjo. Splošno zadovoljstvo v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sodelavci in kolegi bodo zelo cenili vaše nasvete. Poglobite se še bolj v svoj študij. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V svojem poslovnem ukrepanju bodite bolj odločni. Pazite se pml zlobnimi jeziki. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napredujte korak za korakom, ne hitite. Uresničile se vam bodo dolgoletne sanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne povečajte prepada med seboj in nekim delovnim tovarišem. V vlaku boste sklenili neko zanimivo poznanstvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše gmotno stanje se bo še poslabšalo, če ne boste nemudoma sprejeli ustreznih ukrepov. Spremenljivo razpoloženje. Cestno ožilje V to poslednjo fazo oddajanja v zakup del na sistematizaciji ceU spada sedem cest, od katerih dve ležita na slovenskem etničnem o zemlju: 1. Cesta iz Ovčje vesi v prelepo dolino Zajzere. Okoli te dolinice štrlijo navpik najlepše stene in vr šaci zahodnih Julijcev. 2. Tolikokrat obljubljena fcrožnn cesta, ki pelje s Stare gore pe grebenu mimo cerkvice sv. Mi klavža, Dolnjega Tarhija v TJamu’ Tarbij okoli hriba Hum v Zavrh na asfaltno cesto, ki že pelje do Krasa v občini Dreka. Za ti dve cesti so že izdelani točni načrti, tudi dežela je le odkazala kapital za zgraditev, ida.i smo pred dobo, ko se bodo kuhali razpisi za oddajo del v zakup Skratka po sedanji dolžini .itera najmanj dobri dve leti. ALBERT REJEC (Nadaljevanje sledil PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — PRI Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,3, najnižja 4,4, ob 19, uri 8 stop., zračni tlak 1010,3 stalen, brez vetra, vlaga 51 odst., nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. lebruarja ANDREJ . Sonce vzide ob 6.49 in zatone 17 46 — Dolžina dneva 10.57 . na vzide ob 23.35 in zatone oD ». Jutri, PETEK, 27. lebruarja GABRIJEL ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJA VNOST Zaključena stavka uslužbencev ENEL sporazum za prevozno službo Sklenjen Poročilo sindikatov elektriških delavcev FIDAE in UILSP ■ Stavka delavcev tekstilne stroke Sinoči ob 22. uri se je končala novno stavkali v soboto, in sicer 72-urna stavka uslužbencev ENEL za štiri ure. Prihodnji teden bodo in elektriSke službe Acegata, ki so jo pri nas enotno vodile vse tri sindikalne organizacije, medtem ko je trajala stavka uslužbencev FIDAE-CGIL v drugi krajih države samo 24 ur. Tridnevno vsedržavno stavko sta namreč napovedala samo sindikata elektriških uslužbencev CISL in UIL. Tudi včeraj so zaradi omejitev pri dobavi električnega toka vozili namesto tramvajev in filobusov samo avtobusi, na nekaterih progah pa sploh ni bilo mestnega prometa. V zveza z zaključitvijo stavke ENEL sporoča Acegat, da se danes obnovi redna mestna prevozna služba. Včeraj je izdal pokrajinski sindikat FIDAE-CGIL poročilo, v katerem pravi, da sta se 24. t. m. zvečer sestali vsedržavni tajništvi FIDAE in UILSP ter da sta po sestanku na ministrstvu za obnovitev delovnih pogodb delavcev elek-triike stroke izdali poročilo, v katerem pravita, da sta na omenjenem sestanku potrdili, da sta pripravljeni globlje proučiti tako imenovane ((hipoteze dela«, ki predstavljajo za sedaj samo izhodišče za pogajanja. FIDAE in UILPS sta z obžalovanjem ugotovili, da je FLAEI izročila ministru in obema sindikalnima organizacijama pismeno izjavo, v kateri pravi, da ne pristaja na razpravljanje ter zahteva, naj bi se udeležil sestanka en njen zastopnik samo kot opazovalec. Sindikata FIDAE in UILPS sta to zahtevo podprla, toda minister je ni hotel sprejeti. Med sestankom sta sindikalni organizaciji zahtevali od ministra, naj tehnična komisija v prihodnjih dveh dneh globlje prouči nekatere plati vsebine omenjenih hipotez. Hkrati sta sindikalni organizaciji pozvati krajevne sindikate, naj skličejo 25. in 26. t. m. skupščine vseh delavcev, da jih na njih seznanita s pogodbenim položajem stroke. FIDAE in UILPS pozivata tudi sindikalne organizacije, naj krajevno določijo obliko sindikalnega boja, da se okrepi pritisk na deloda-jaice. Obe sindikalni organizaciji bosta kasneje sporočali program sindikalnih bojev za prihodnji teden v upanju, da se bosta lahko sporazumeli s FLAEI glede bodočih borb in da se tako zopet obnovi enotnost stroke. Na koncu sestanka so se domenili, da se bo sestala komisija, ki bo opredelila nekatere zadeve v zvezi s statutom delavcev, ki ga bodo vključili v pogodbo. V zvezi z omenjenim sporočilom vabita FIDAE in FLAEI delavce ENEL v tržaški pokrajini, naj se udeležijo enotne skupščine, ki bo danes ob 18.30 v prostorih ENEL v Ul. Diaiz štev. 2. V Rimu so sinoči vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev mestne prevozne službe s posredovanjem ministra za delo Donat-Cattina in podtajnika Torosa sklenile s predstavniki podjetij sporazum, po katerem se bodo zvišale osnovne plače za 7 odst. in se Skrči delovni umik na 40 ur na teden. Poleg tega se skrči razlika med najvišjimi in najnižjimi plačami za 2 odst. ter se priznajo u-službemcem normativna izboljšanja, ki znašajo, zračunano v denarju, 2,5 odst. Sedaj se bodo morali izreči o sporazumu uslužbenci na skupščinah. Vsekakor so sindikalne organizacije v Trstu Izrekle zadovoljstvo ob sklenitvi tega sporazuma, saj pomeni, da ne bo več stavk v mestnem prometu. To seveda ne izključuje nadaljnjih omejitev pri prometu, ki pa bi bile odvisne od morebitnih stavk uslužbencev ENEL zaradi pomanjkljive dobave toka. Notranja komisija tovarne FIL-SNIA skupine SNIA VISCOSA je napovedala stavko delavk in delavcev, ki se je začela včeraj zjutraj ob 6. uri in se konča danes ob 6. uri. Stavko je napovedala, da se izboljšajo v podjetju delovni pogoji in odnosi. Ukinili so tudi izredno delo. Stavka je popolnoma uspela, saj so se je udeležili delavci stoodstotno. Vse tri sindikalne organizacije pa so napovedale stavko tekstilnih delavcev za obnovitev delovne pogodbe. ki se prične danes ob 6. uri zjutraj in se konča lutri ob 6. uri zjutraj. Tekstilni delavci bodo po- tekstdlni delavci stavkali še 48 ur. Zanimanj« šolnikov za predavanja na seminarju Slovenski profesorji, učitelji in dijaki z velikim zanimanjem in pozornostjo sledijo predavanjem v okviru seminarja v Kulturnem domu. Za učitelje in dijake je imel včeraj dopoldne in popoldne predavanje prof. Miro Lužnik, in sicer o temi «Pouk matematike v osnovni šoli«. Za profesorje slovenščine ie bilo glavja iz metodike pouka slovenskega jezika«. Popoldne bo za profesorje, učitelje in dijake predaval prof. Milovan Kranjec o temi «U-metnostna vzgoja v osnovni in srednji šoli«. Delegacija tržaške KPI v Ljubljani Delegacija avtonomne federacije KP Italije za Trst je pod vodstvom tajnika Antonina Cuffara včeraj bila na obisku v Ljubljani, kjer se je na CK Slovenije razgovarjala s tajnikom tajništva inž. Marincem in drugimi člani CK Slovenije o aktualnih vprašanjih graditve socializma Jugoslavije, o vprašanju SEJA OBČINSKEGA ODBORA Tržaško občino bodo razdelili na 9 področij Na vsakem področju bo deloval decentriran upravni organ skupno z rajonsko konzulto Včeraj je občinski odbor proučil vprašanje občinskih decentriranih upravnih organov in rajonskih kon-zult. O tem je obširno poročal odbornik Vigini. Nakazal je kriterije razmejitve občinskega ozemlja na devet področij, ki bodo ustrezala devetim občinskim decentriranim u-pravnim organom, katere bodo u-stanovili. Ta področja so: Sv. Sobota in Sv. Sergij; Čarbola in Skedenj: Sv. Jakob; Sv. Alojzij, Kjadin in Rocol; Sv. Ivan in Vrdelca; Škorklja, Ko-lonja in Školjet; Rojan, Greta in Barkovlje; zahodna kraška planota; vzhodna kraška planota. Kriterije te porazdelitve bodo predložili v pretres pristojni komisiji občinskega sveta in zatem občinskemu svetu samemu. dopoldne in popoldne predavanje etničnih skupin in medsebojnem prof. Francke Varl, o temi «Mo- sodelovanju. Italijanska delegacija dalna in slovnična zgradba stavka«, ie popoldne obiskala tudi visoko Danes dopoldne bo za profesorje slovenščine imel predavanje prof. Janez Sivec o temi ((Nekatera po- šolo za politične vede, kjer se je razgovarjala o vprašanjih evropske varnosti. Delo deželnih komisij Včeraj se je v drugi komisiji deželnega sveta končala razprava o poročilu odbornika za kmetijstvo ■iiaiaiiaiaaaBaBiaiiifaaaBiiaBiaaaaaaaiiaiiaaaf aaaiiaf aaiaaaaaBaiiMaaiiaaaaiaiaaaiiaaiiBitaaaiiiaiiaiaaaiiiBtiaaaiiiiif iiaiaaiaaaiiiaaiaaaaaiiauiaaaaiaaiaaaaiaBiiaaaiaaiaiiiiaaaiaaiaaaaaiaiaaiaiiiaiaii VČERAJ PO TRŽAŠKIH ULICAH Spuščene navojnice in temne izložbe skoraj pri vseh trgovinah in barih Comellija o zaščiti tal v naši deželi. V razpravo so posegli svetovalci Cocianni, Del Gobbo, Fratti-ni in Virgolini (KD), Lovriha in Moschioni (KPI) in predsednik komisije Dal Mas. Demokristjanski svetovalci so pozitivno ocenili poročilo. Lovriha je dejal, da bi morali regulirati potoka Glinščico in Osp ter poudaril, da bi morali bolje vzdrževati že obstoječe zaščitne naprave. Na koncu je vsem na kratko odgovoril odbornik Comelli. Zaprta cesta pri Prebenegu Tržaška pokrajinska uprava je z odlokom št. 44 odredila zaporo prometa na pokrajinski oesti v Prebenegu od km 0.000 (križišče z državno cesto št. 14) do km 0.650 (križišče z občinsko cesto Katina-ra-Ključ) za deset dni od 25. t.m. do 6. marca zaradi razlogov tehničnega značaja. Med tem časom bo promet preusmerjen na državni oesti št. 14 in št. 202 ter na občinsko cesto, ki pelje od Katinare na Ključ. V obrambo stanovskih interesov • Veleblagovnice so poslovale redno Sinoči je bil Trst takšne, kakršen je bil pred nastopom »opulent-nosti», ko so bile trgovine in javni lokali slabo razsvetljeni, skromno opremljeni in mnogo bolj revni kot danes, kar se tiče izbire blaga na prodaj. Spuščene navojnice, mrtvi reklamni napisi, temne ali le polosvetljene izložbe, vse to je vplivalo na pol turobno na mi-moičega meščana - potrošnika. Tako smo imeli priliko, da kmalu po predavanju dr. A. Terstenjaka o psiholoških vplivih svetlobne reklame na človeka dejansko in «de visu» preverimo verodostojnost njegovih tez v otipljivi praksi. Trgovci in upravitelji javnih lokalov so ob 12.30, kakor dogovorjeno, spustili izložbene navojnice, ugasili reklamne napise in zatemnili izložbe, na spuščene navojnice pa prilepili rumene lepake, na katerih so bili navedeni glavni razlogi, ki so dovedli do vsedržavnega nastopa trgovskih organizacij v obrambo stanovskih interesov. Na krajšem obhodu po mestnih ulicah smo se lahko prepričali, da je problem izdajanja novih trgovskih dovolilnic, kakor po vsej Italiji, močno občuten tudi pri nas, kjer smo glede gostote trgovin na prebivalstvo še na slabšem kakor v drugih pokrajinah države. Malokatera trgovina in le maloštevilni javni lokali so se vzdržali splošne manifestacije. Tudi manjše trgovine, takšne, ki imajo pravzaprav le eno »okno v svet», to je vrata in izložbo skupaj, so vsaj s polovično zatemnitvijo pokazale, da so solidarne z vsemi drugimi. Res je, da je bila manifestacija toliko bolj vidna, ker je soupadala s tedenskim počitkom jestvinarjev, vendar pa je bilo kljub temu videti, da trgovski Trst soglaša z zahtevami vsedržavnih in še posebej krajevnih stanovskih organizacij, ki so kakor je znano ob tej priliki postavile tudi zahtevo po ustavitvi izdajanja trgovskih obrtnic za nove veleblagovnice v Trstu. med Trstom ln Puljem in med Trstom in Reko ter podaljšali sedanjo progo Pordenan-Postojna do Lipice. Načelno so se sporazumeli tudi o vzpostavitvi novih avtobusnih zvez na relaai.jah Trst-Dubrov-nik ,Trst-Sambor in Trst-Zadar. Prav tako sta delegaciji dosegli sporazum o blagovnem prometu zlasti v tranzitu in na dolgi rok, kakor tudi o blagovnem prometu s trajekti. Že vedno hudo stanje Ottavia Zacchigne Glede zdravstvenega stanja mladega Ottavia Zacchigne ni prišlo včeraj do bistvenih sprememb, Na dermatološkem oddelku, kjer leži mladenič že šesti dan, vladata strah in zaskrbljenost. Ottaviova temepratura niha od 38° do 39°, kar dokazuje, da mladeničevo telo dobro reagira na antibiotike, s katerimi skušajo zdravniki odstraniti nevarnost zastrupitve. Da bi ga obiski preveč ne utrudili, so tudi prepovedali obiske vsem, razen naj-ožjdm sorodnikom. Edina oseba, ki lahko z njim govori, je še izjemno istrski pisatelj Tomizza, za katerega je Izrecno prosil Ottavio sam. Zdi se, da fant namerava po ozdravitvi študirati humanistične vede. Izrazil je željo, da bi razširil svojo kulturo in mogel tako širiti ideje, ki .jih je izrazil v zadnjem pismu podobnem nekaki ((moralni oporoki«. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU __________ KULTURNI DOM GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 28. februarja ob 21. uri V nedeljo, 1. marca ob 16. uri P. I. ČAJKOVSKI PIKOVA DAMA opera v treh dejanjih (sedmih slikah) Kraj: Petrograd na začetku XIX. stoletja Besedilo napisal po Puškinovi noveli M. ČAJKOVSKI Prevod: NIKO ŠTRITOF Dirigent: BOGO LESKOVIC Režiser: MLADEN SABLJIČ k. g. Koreograf: HENRIK NEUBAUER Korepetitor: DANA HUBAD Koncertni mojster: KAJETAN BURGER Scenograf: MIOMIR DENIC k. g. Kostumograf: ALENKA BARTL Vodja zbora: JOŽE HANC Abonenti imajo 50% popusta. Prodaja vstopnic od četrtka, 26. t.m. dalje ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po tel. 734265. Ostale vesti iz tržaške kronike berile na 2. strani Točnejših podatkov o tem, koliko javnih lokalov se je udeležilo včerajšnje manifestacije, ni bilo mogoče dobili; od vsepovsod pa so sinoči poročali, da je akcija dobro uspela ter da je bil efekt še večji kakor se je predvidevalo. V nekaterih primerih so trgovci zastrli izložbe tudi z zastori, da bi okrepili svojo soudeležbo pri skupnem nastopu. Veleblagovnice, ki so članice Associazione Italiana Grandi Dnevno kroži v Trstu 2500 jugoslovanskih avtov Imprese di Distribuzione (Upim, Standa itd.) pa se niso pridružile akciji in so včeraj redno poslovale. Danes zjutraj se bodo trgovine odprle po rednem tedenskem urniku in manifestacija bo povsem za nami: tržaški trgovci pa so se ob tej priložnosti zavezali, da bodo stopili v novo gibanje in uprizorili splošno zaporo trgovin, če ne bo deželno odborništvo za industrijo in trgovino prenehalo izdajati nove trgovske dovolilnice, glede na izredno težaven položaj, v katerem se nahaja tržaška trgovina spričo nevzdržno visokega števila prodajaln in poslovalnic v primeri s potrebami lokalnega tržišča. Anketa, ki so jo nedavno tega Izvedli prometni organi na našem področju, je pokazala, da kroži po tržaških ulicah vsak dan poprečno po 2.500 jugoslovanskih avtomobilov. Anketa je nadalje pokazala, da, sodeč po evidenčnih tablicah, okoli 75 od sto prometa prihaja v naše mesto iz sosednih jugoslovanskih središč, ki so oddaljena od Trsta mami kakor 120 km, V tem krogu pa so zlasti Ljubljana, Reka, Koper, Puli in nekatera druga središča. Področje ,ki gravitira neposredno na Trst, šteje po vsem tem okoli 900.000 prebivalcev. Že samo ta zadnji podatek zgovorno priča o tem. kakšen delež imajo jugoslovanski kupci pri razvoju tržaške trgovine, saj pomeni 900.000 potencialnih kupcev kar veliko število, če ga primerjamo na primer Nemški tovornjak trčil v avto na Trbiški cesti Včeraj popoldne je na državni cesti 202 nem.ši kamion trčil v fiat 600, katerega voznik se je precej poškodoval ki se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti približno dva tedna. 30-letni Giacinto Lugnani je včeraj okrog treh in pol popoldne vozil po Trbiški cesti proti Opčinam. Privozil je skoraj do km 10, ko se je promet verjetno zaradi semafora na Opčinah, nekoliko zaustavil in je Lugnani moral vozilo naglo zavreti. Za avtom je vozil težak nemški tovornjak s tablico ST 9.853-10.268, ki ga je upravljal 31-letoi Franz Krautddaschl_ iz Suiza. Ker mu ni uspelo pravočasno zavreti tovornjaka, je trčil v fiat. Zaradi sunka je Lugnani močno udaril z glavo v vetrobran. Mimovozeči avtomobilisti so nemudoma obvestili Rdeči križ, ki je Lugnanija odpeljal v bolnišni- Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Danes, 26. lebruarja ob 17. uri Prodala vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav Rezervacije po tel. 734265 Hudo ranjen dijak pri trčenju z avtom PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU Danes, 26. februarja ob 20.30 bo v društvenih prostorih v škedenjski ulici 124 Prešernova proslava Na sporedu bo govor, recitacije in glasbene točke. Vabljeni vsi! — Vstop prost! s samim prebivalstvom Trsta (tret- i c°. *Oer bo moral zaradi udarca v jim tega) ali pa celotne dežele glavo in ran po obrazu ostati 15 Furtanfl.je-JuRiske krajine. I dni. Včeraj okrog 13. ure sta na križišču med Ulico Crispi in drevoredom XX. septembra trčila fiat 500 in motor «ciao», na katerem se je peljal dijak, ki se bo moral zaradi poškodb zdraviti približno dva meseca. 21-letni Massimo Vialmin iz Ulice De Visani 12 je s svojim fiatom 500 vozil po Ulici Brunner proti Drevoredu, ko je na svoji levi strani zagledal 14-letnega dijaka Roberta Zabaia iz Ulice Vidali 9, ki se je peljal na motorju. Vialmin je skušal zavreti avto, toda trčenje je bilo neizogibno in je dijaka podrl na tla. Takoj se je ustavil in mu priskočil na pomoč. Dijak je bil precej ranjen, zato ga je naložil v avto in nemudoma odpeljal v bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da se je deček udaril in ranil po obrazu, zlomil si je levo roko, poleg tega je dobil tudi lažji živčni pretres. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo dveh mesecev. PROSVETNO DRUŠTVO »FRAN VENTURINI« od Domja priredi 27. februarja, ob 19.45 Prešernovo proslavo v šolskih prostorih pri Domju iiiiiiiiiiiiiiiiiiRimiititiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ulitim,,..................................................... SPRIČO MOLKA REKTORJA IN AKADEMSKIH OBLASTI Protest študentske skupščine proti «politiki zavlačevanja» Nove avtobusne proge med Italijo in SFRJ Na Bledu so včeraj podpisali zaključni protokol o zasedanju mešane ital i jansko-J ugoslovanske komisije za cestne zveze. Na zasedanju so se sporazumeli o vzpostavitvi dveh novih dvotedenskih prog med Gorico in Ljubljano ter med Benetkami in Vrsarom v Istri; z nastopom nove sezone pa bodo o-krepUl sedanje avtobusne zveze Med včerajšnjo skupščino študentov v veliki univerzitetni dvorani Zasedba rektorata in pravne fakultete, ker rektor ni sprejel soočenja s študenti ■ Danes nova skupščina • Osamljeni fašisti Včerajšnji dan je na tržaški univerzi zabeležil nov vzpon študentskega protesta zaradi kaotičnih razmer, strukturne, nezadostnosti naprav in gradenj ter izigravanja, katerim so podvrženi tudi omejeno napredni zakoni, kot tisti o liberalizaciji študijskih načrtov, ki ga akademske oblasti — po mnenju študentov — zaradi lastnih koristi bojkotirajo. Osemsto dvignjenih rok je o-poldne, v veliki slavnostni dvorani v novem vseučiliškem poslopju, potrdilo po nekajurni razpravi, v kateri so fašistični izzivalci ostali osamljeni, listino stvarnih in trezno umirjenih zahtev tržaškega študentskega gibanja. V listini so postavljena načela, da se morajo storitve, namenjene študentskim množicam v vseučilišču (biblioteka, menza in dr.), samoupravljati, da morajo biti študentje prisotni pri odločitvah, ki zadevajo razmeščanje novih gradenj za znanstvene in zdravstvene fakultete, da se morata dijaška domova takoj dograditi in da mora tudi v tem primeru veljati načelo samoupravljanja. Končno zahtevajo študentje ureditev zadeve z liberalizacijo študijskih načrtov ter v socialnem smislu posplošenje pravice do študijske štipendije potrebnejšim dijakom, sinovom in hčeram delavskili družin. Za to so po mnenju tudi ustrezna finančna sredstva: že več let se namreč zamrznjeni skladi, namenjeni študentskemu tribunatu (ki ga ni več), stekajo v zamrznjene blagajne vseučiliške uprave. Namen študentov je bil povabiti rektorja, prof. Origoneja, na skupščino in z njim, ali tudi z drugimi docenti, rnzor' 'isti o teh točkah. •iilov ni hotel sprejeti in je njihovemu odposlanstvu odgovoril, da se načelno ne mara tako pogovarjati z njimi, kakor tudi, da se ne namerava udeležiti nikakršne študentske skupščine. V znak protesta so študentje nemudoma zasedli rektorat, ker pa rektorja trenutno ni bilo v rektoratu (zatekel se je v inštitut za cerkveno zgodovino, ki ga sam vo di), tudi hodnike in del univerze, v kateri se je rektor nahajal. Na ponovne zahteve odposlanstva študentov, ki so se ponovno sestali popoldne, čeprav se dejansko njihova akcija ni prekinila niti za trenutek, je rektor sklenil nemudoma sklicati sejo akademskega se nata, ki ga sestavljajo ravnatelji posameznih fakultet. Vendar tudi ta predlog, za katerega so zborovalci menili, da je poskus zavlačevati z odgovorom na osnovno vprašanje, če sprejmejo akademske oblasti trezen in konstruktiven razgovor z množico študentov na skupščini. Zabarikadita-nemu rektorju so študentje preko zvočnikov sporočili zahtevo, naj bo seja akademskega senata javna. Omeniti moramo tudi klavrno de javnost desničarskih skupinic, ki so poskusile motiti tisočglavo skupščino tržaških in furlanskih študentov. Že pred zborom, ki ga je sklicala komisija »Interfacolta« in jo vodi študent Colleoni, sta FUAN (desničarski odpadniki MSI) in skupina »Red in svoboda« prelepili u-niverzo z izzivalnimi lepaki in parolami, kot »vrzimo rdečkarje iz univerz« ali »študentsko gibanje plačuje KPI«. Skupščina pa je nji hovo število preverila pri glasovanju. Proti enotnim študentskim predlogom se je namreč izreklo dvajset razgrajačev. Med temi tudi G. Hermet, tajnik mladinskega gibanja MSI, ki je svoj nastop zaklju čil z rimskim pozdravom, kateremu so se njegovi pajdaši odzvali. Z burnim ploskanjem so študentje pritrdili izvajanjem voditelja tržaškega študentskega gibanja Con stantina Giorgettija, ki je ocenil ta nastop kot «gnusno apologijo, ki bi jo bilo treba tudi kazensko preganjati«. V svojih nastopih so skušali fa šistični mladinci usmeriti svojo šo-vinističnost proti grškim študentom, katerim so odrekali pravico do mest v dijaških domovih (češ: prej Italijani, nato pa tujci). Zaradi tega so študentje z dvigom rok sprejeli resolucijo, ki jo zaradi skrče-nosti objavljamo. Resolucija pravi: »Tržaški študentje, zbrani na vse-učiliški skupščini, izražajo vso svojo solidarnost grškim študentom in potrjujejo svojo obvezo v boju za svobodo in demokracijo«. Za danes zjutraj je bila sklicana nova skupščina, ki bo ob 10. uri v »auli magni«. Ob 22. uri, po večkratnem telefonskem posvetovanju z ravnatelji fakultet, ki so vztrajali na odločno negativnem stališču, je rektor Orl-gone naslovil študentom, ki so zasedli pravno fakulteto, oismo, v katerem sporoča, da je sklical za današnje jutro, ob 9. uri. v «auli magni« tržaške univerze, javno se jo akademskega senata, ob prisotnosti ln udeležbi vseh vseučiliških kategorij (vključno študentov), ki bodo razpravljale o omenjeni listini zahtev. Svestl si popolne, skora.jda ne pričakovane zmage, so se študentje zbrali na krajši posvet v «aull magni«, sklenili začasno prekiniti Sodelujejo: 1. Moški pevski zbor «FraJi Venturini« od Domja p. v. Cvetka Marca 2. Godalni kvartet (violinist Žarko Hrvatič) 3. Živi obročki (plesna skupina iz Ricmanj) 4. Recitacija: Pesem o Lepi Vidi (Nevenka Samec) 5. Govor «Dan slovenske kulture« (Irena Žerjal Pučnik) Iz Ricmanj 6 Trio Bordon Vljudno vabljeni vsi! Vstop je prost! Glasbena matica — Trst V petek, 6. marca ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Solist JOŽE FALOUT Dirigent OSKAR KJUDER Spored obsega dela skladateljev Tartinija (prir. Bonelli), Mozarta, Osterca in Sorkoče-viča. Predavanja Kmečke zveze MEDJA VAS (osnovna Sola): Jutri, 27. t. m., bo predavaj inž. Zvonimir Simčič o kletarstvu. Kraški pust 70 Osrednji odbor na Opčinah vabi na zaključni sestanek predstavnike vaških odborov danes ob 20.30 Prosvetni dom na Opčinah. SPDT priredi 1. marca avtobusni Izlet v Trbiž ob priliki zimskih športnih Iger. Avtobusi bodo vozili mimo Proseka ta dalje, ter mimo Bazovice, Padrlč, Trebč ta Opčin. Vpisovanje samo še danes, 25. t.m. Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Navesti kraj vstopa na avtobus. Cene: 1200 člani, 1400 lir nečlani. KMEČKA ZVEZA vabi na jubilejni OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, I. marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 Dnevni red: ., 1. Izvolitev predsednika <®c' nega zbora 2. Poročilo predsedstva 3. Poročilo tajništva 4. Poročilo nadzornega r- u°‘ 5. Pozdravi in diskusija 6. Volitve V morebitnem drugem sk^ca-nju, pol ure po prvem, J občni zbor sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Sledila bo zakuska z doma čo hrano in pijačo. Gledališča VERDI Jutri, Ob 20.30 bo v JUin, uu ^ • - ,.ve v Verdi prva predstava Mozajw ^ f pere «Don Juan«, ki bo »J", gi parterju ta ložah ter za rea galerijah in balkonih. rep*® Opera, deseta v letošnje®; ^ toarju, prihaja na Verdijev petnajstih letih od zadnje im^je. zato vlada zanjo veliko za" V naslovni vlogi bo nastop" portoriški baritonist Justin ^ poleg njega pa bodo na51".« Al-pranistke Irma Landucci, L Roberti in Fulvia Ciano (kot DO • na, Dona Elvira in Zerlinah ,^ rist Renzo Casellato (Don -j« baritonist Giovanni Antonii"} (1/. dator), basist Paolo Montarso porello) ;n basist Leonardo le (Masetto). ^ alt- Opero bo dirigiral avstrljs»‘ f v gent Ernst Maerzendorfer. Rez |a Američan Styrk Orvvell. ^ kostumi gledališča Fenice >z po osnutkih Mische Scandeli - .-jj« Pri blagajni gledališča se "a prodaja vstopnic. POL1TEAMA ROSSETTI ^ Igralska skupina «Compaany®j(rjj Quattro», ki jo sestavljajo ^ Moriconi, Tino Carraro, RetT ti te' tagnant in Adrianna Innoce (tj vodi Franco Enriauez. ki J® ^ priložnosti tudi režiser, otgesJ ob 20.30 ponovila komedijo Feydeauja «La dame de chez ^ Predstave, pri katerih nastop j-kih 20 drugih igralcev, so ‘ TeJyj bonmaja, abonenti na sezon0 po-Stabile pa imajo običajen zna Pust. vaudevi#e Scenski okvir za znani v« ^ je zasnoval Flavta Costantirm fj. stume Emanuele Luzzatl, kor ^ jo Claudla Lawrence, glasbo P* carlo Chiaramello. ^5 S M & \ Nazlonale 16.00 «1 peccatl “ ^ ^ dame Bovary». Prepovedan dini pod 18. letom. »idel*’*' \ Eden 16.00 «La baia del Fabienne Dali, Saihie Hatto’. ^ Vaimont. Prepovedano m**® 18. letom. * Fenice 15.30 »Indagine su Ig dlno al di sopra di ogni « Bolka". it mladini P00 G M. Volontč, F. color. Prepovedano letom. aB1o*' Grattacielo 16.00 »Con dU*1* con quanto amore«. ~ Rjd>; Spaak, Lou Castel, Cia®* Technlcolor. Prepovedano pod 14. letom. Bij' Excelslor 16.00 «Hello DoUJ'- tfl-bra Strelsand, VValter Mat® chael Cravvford Technico10';^!* Ritz 16.00 »Contronatura«. TeCtii'i" E Boschero, Claudlo Caamaso- ji. color. Prepovedano mladi"1 v letom. l Filodrammaticj 16.30 «99 do" '.jd« Inrcrnnp Maria Srhell. * * lorscope. Maria Schell. no mladini pod 18. letom iccia Alabarda 16.30 «L’altra ~ rgot. pecoato«. Raziskava. Colors«"^ Prepovedano mladini pod *•:. ptP’ Aurora 16.00 «La caduta de* ptt-Režiral Viscontl. Technlco"' povedano mladini pod *“• Zadnja predstava ob 21-4®- nUda»-Cristallo 16.30 «Dove vai tut» ^ M. G. Bucceila, G. Moscni® po® nicolor. Prepovedano mla° 14. letom. G#, Capital 16.00 «11 prof. do«, vi' Tersllll, primarlo della cl D coH 1 la Celeste. convenzionata t® mutue« Alberto Sordi. lor. Zadnji dan. dei P0’ Moderno 16.30 «Le dolcezze cato«. Technlcolor. — preLji 0% mladini pod 18. letom. za W Impero 16.30 #Franco e Clc° ' fr e guardia«. Technlcolor. '. Vittorlo Venelo 16.00 «Un 0 go® '1UUI1U ICUCIU 10.w p p-, mareiapiede». G. Veigbt, man. Technicolor. — PrCP . po^1 K-, po- mladi ni pod 18. letom. Ideale 16.00 «La fratellanza«. "'^i glas, I. Papas, L. Adler, lor. , ciit0’. Abbazla 16,00 »Comlncič ptleCnn1? F. Dunaway, A. Quinn. L) lor. Prepovedano mladini r letam. no«*1’ Astra 15.30 »Spartacus«. K-J. Simons. Technlcolor. Mali oglasi TRTE dveletne črno-bele prodaja Lad-ko Pipan — Komen. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. februarja 1970 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 55Jetnt Vito Calafa-to, 66-letnl Giordano Tombazzl, 81-letni Ferdiinando Klal, 41-letna Io-landa Denlch vd. Smundln, 60-letni Ermlnio Gobbo, 79-letna Antonia Cotič vd. Visinttarl, 67-letna Ernesta Pi-schianz vd, Gussl, 63-letna Anna Kovaoich, 86-letna Dora Zuccoll vd. Rocco, 90-letna Virginia Kosher, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1J. do 1(. ure) Al Lloyd. Ul. Orologio 6 — Ul. Dlaz 2; AUa Salute, Ul. Giulla l; Plcciola. Ul. Orlani 2; Vernarl. Trg Valmau-ra 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.30) KINO c|RIS» danes ob 19.30 dramatični film: A R R E S T! ^ Igrajo: R. Taylor, C. mer, D. Levi. y KINO NA i ( IPČI 0 danes ob II. uri Eastm # je Schermo panoramico " . s|iv*" dobil (Palma d oro« o» lu v Cannesu: _„n GIOCO DI MASSAC« | p Igrajo: C. Auger. J. c* > M Duchaussoy^^\ _______ ______.... _________ Alla Baslhca, ul. S. Gtusto l; Croce začeto zasedbo in naslovili visoko- i Verde. Ul, Settefontane 39; Alla Giu-šolcem poziv, naj se današnje skup- stlzla. Trg Liberta; Testa d'Oro, Ul ščine polnoštevilno udeleže. I Mazzini 43. krzna, M<>^ SUPER ELEGANTNI VIŠJA KAKOVOST ^ VELIK PRIHRANI PELLICCERIA CB^° 9^! TRST Viale XX tel Settemnre oD I* 8.29 t^SKO LETO V NAŠI DEŽELI preteklosti smo bili glede tega na četrtem mestu v Italiji • ajveč tujega kapitala privablja še vedno petrolejska industrija .Jtožbe a dežele so se v zadnjih ti fr? skrčile- v vsem lanskem kr?..tuJa podjetja investirala v vj^Ji-Julijski krajini samo 20 lir svežega kaipitala, medija J6 skupna vrednost naložb 1956-68 dosegla 71 mi-^ 640 milijonov lir. s tem in z nedavnim za. o vlaganju tujega kaipi-i ^„2^*11 in Jugoslaviji, ki ga (toT6®1 tuka.jšnji Institut za i£"£vanje vzhodnoevropskih de-vredno pogledati, kajko je ita|'...naložbami tujega kapitala lij; "V lanskem letu in t ne-ta,Dieteklosti. Skupna vrednost 'hi® katere so tuji podjetni-^°®li pristojne oblasti (mi-ža industrijo in trgovino, * ki!? za zunanje zadeve,itd.), 81 dolžni opraviti v smislu kfruari A» C * reP*? sr P° vanj^' > Di^’1 i. so a & t* te»°- av»). OJtl«"' , (t* jnt**' a aieria Mo"' ■1 t<( i» Id da«'5 jrl >n P* levil** KO- GiaO' I * ** V** K li p8* p*nt sg 8*r ■ M1* u. ^ s? ,oi'1 C* > 1» * pel*' . P^ iet<^ «iK :» ii '‘,S ■ K f. \ rr"1®- nekaj nad 33 milijard 'OflS Predstavlja povečanje za v primeri z letom 1968 in £}uSto v primeri z letom 1967. 1U od 1956 do leta 1968 pa 1 vrednost tuph naložb v ^smašala 560 milijard 781,5 tfcljj6 rned vsemi italijanskimi ** lani pritegnil največ tujih sredstev: nad 19 milijard “digem mestu je bil Pie-iCjda tretjem Benečija; itd. CjjrJUlijska krajina je na spisku na zadnjem me-^ j.?® upoštevamo celotno raz-> Pa pripada prvo me- %jSL italijanskimi deželami dru£° Piemontu, tret-r^ru. naša dežela pa je -že na ‘Suf-iStu z nekaj — kot smo i ^'1 zabeležili — nad 71 mili-r je k« vsega tega je razvidno, 3: w “rlan ija-Julijska krajina v k času postala manj zani-'tte družbe, kakor drage dežele. v Prihaja kapital, ki se na-italijansko gospodarstvo? J«ih za leto 1969, v naj- i; te * ^ ZDA (nad 22 miu' Sa IjlOf •Olor o * ti*' Tuje družbe so naložile vsega le 20 milijonov lir tujega kapitala na pod- Stev-. 1 zakona štev. 45 z dne 'ja 1956, je v lansikem le- NA SEDEŽU KD Predavanje o paketu za Gornje Poadižjc V študijskem krožku »Giuseppe Toniolo* na sedežu tržaške KD, je včeraj posl. dr. Alcide Berloffa imel zanimivo predavanje z naslovom «Paket za Gornje Poadižje ali ukrepi v korist južnotirolskega prebivalstva*. Poslanec Berloffa je član pripravljalnega odbora, ki izvaja predvidene ukrepe v okviru «paketa» in v okviru «operativnega koledarja*. Predstavil ga je poslanec Belci, ki je dejal, da je to prvo predavanje krožka v letošnjem letu. Berloffa je ugotovil, da gre sicer za bistveno različna vprašanja, vendar pa istočasno tudi za vprašanja, ki zanimajo obmejna področja kot je Trst, saj je treba razne probleme poglobiti, zato da se jih lahko bolje reši. Južnotirolsko vprašanje je praktično nastalo 22. leta s fašizmom, saj do takrat ni bilo težav glede sožitja italijanske, nemške in ladinske etnične skupine. Fašizem je prebivalstvu prepovedal naravne pravice glede uporabe jezika s spreminjevanjem priimkov, glede šolstva in šlo je tako daleč, da so nasilno spreminjali napise na nagrobnih spomenikih. Poslanec je nato obrazložil razvoj tega vprašanja po drugi svetovni vojni, pogodbo Gruber - De Gasperi ter razne interpretacije tega sporazuma. Spor se je zaostril, ko so prebivalci nemškega jezika ugotovili, da sporazum ni bil v celoti spoštovan in da se ne izvaja. Zanimive so bile ugotovitve glede terorizma, ki ga je govornik razdelil na dva dela: najprej je šlo za odpor lokalnega prebivalstva, nato pa za plačane avanturiste, ki jih lokalno prebivalstvo več ne podpira. Dolgi spor se je končal s komisijo devetnajstih, ki je prvikrat pričela konkretno obravnavati razna vprašanja v sodelovanju obeh narodnosti in s končnim glasovanjem v italijanskem parlamentu, ki je 5. decembra lanskega leta odločno podprl tako imenovani »paket*. Govornik je obrazložil osnovne smernice tega dokumenta ter tudi perspektive, ki so dobre, zato da se ustvarijo skupni napori v smeri splošnega razvoja v okviru splošnih teženj po miru. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Obravnava o organiku uslužbencev napreduje prepočasi in z ovirami Danes in jutri še dve seji - Prevec trgovin in zav mjena otvoritev novih veleblagovnic NjtS Steli : te v glavnem kapital, ki v razne gospodarske pa-L^jsn, ve industrijske namene; Al 1:,Izložbe prihajajo iz švi-arčl, v glavnem iz špe- * 1&1 himenov), po nekaj ma-i, Jpnspevajo še Velika Bri- * in ^zemska, Francija, Belska ~fuEe evropske in izven- j. J v ^Upoštevamo tuje investj-^ enotnem razdobju 1956-68, mest° med vlagatelj ameriškim državam t jSfiarde), drugo mesto pa , j? primeru Veliki Brita-s ini?, naložila 94,5 milijarde, •»),'A?10 Švicarjem (92,7 mili-'Stija četrtem pa je Zahodna ^ 8 77,8 milijarde. AtoS '**te gospodarskih panog. Pohaja tuj kapital, naj Nn 'da je v tem pogledu na te n«?®®11 Petrolejska industri-Ae^Sre aa lanske ali pa za za razdobje 1956-% .skupne vrednosti lanskih namreč odpadlo na to kir**0 vejo kar 18.7 milijrde, vrednosti 560,7 mUijar->iu 195668 pa kar 207,3 Po višini lanskih na-Dn ^Pitala je na drugem važnosti kemijsko-faima-te^jndustrija, na tretjem pre-"njjr industrija, na četrtem ..S* na petem železarska in A J«- V razdobju 1956-68 pa 7. Petrolej sko industrijo na ~stu spet kemijsko-far-industrija. na tretjem Mehanska, na četrtem Potem je bila turisttč-ii«, ,a in šele nato prehram- iw ia' naložbe po deželah i,r Leto 1969 'tcjj^osti v milijonih lir I K^te »a k-Juj 19.183.5 6.336,7 3.137,5 2 016,1 683,2 586,9 341.3 217,3 Paad. 100,0 75.0 42,2 52.6 krajina 20,0 milili ■ iiiiuai 1111111 iiiiiiiiiii 1 iiiibi 1 m 111111 ii 111111111 im iiiiiiimm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisimaiiiiitiiiiifiiiiiiiii mn IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Imel ga je preveč pod kapo in... hlinil prometno nesrečo Pred pretorjem spor zaradi dimniške cevi «če vinček govori, se marsikaj zgodi...* pravi znana slovenska poskočnica in te besede bi kot nalašč veljale tudi za 43-letnega Luciana Suriana iz Milj, Ul. Mocenigo 4, ki se je včeraj zaradi hlinjenja nesre če moral zagovarjati pred pretorjem dr. Estijem. Vsebina obtožnice je bila zelo preprosta, kot sicer tudi sam dogodek, ki je moškega spravil pred sodnike Miljčan je bil obtožen, da je izjavil policijskim organom, da ga je podrl avtomobilist, v resnici pa je sam nerodno padel na tla. Do ^prometne nesreče* je prišlo 14. julija lani nekaj po 9. uri, ko so •agenti cestne policije na telefonski poriv prihiteli V'Ul. Mura v Miljah in opazili ranjenega Suriana, ki je ležal na tleh. Nemudoma so po telefonu poklicali bolničarje RK, ki so odpeljali ranjenca v bolnišnico ter mu ugotovili zlom desne piščali in močno vinjenost. Na vprašanje agentov in samih bolničarjev, kako se je ranil, je moški že med samim prevozom v bolnišnico povedal, da ga je podrl neznani avtomobilist z modrim avtom «volkswagen», ki je takoj po nesreči zbežal. Agenti so seveda takoj uvedli preiskavo, toda o »kriminalnem* avtomobilistu, ki je bil le v Surianovi malce vinjeni fantaziji, niso našli nobene sledi, ki bi lahko potrdila Surianovo pričevanje, še manj pa kakršnihkoli dokazov. Vse te domneve policistov, da je moški pravzaprav hlinil nesrečo, ki se mu je pripetila, so kmalu našle svojo potrditev pri samem ranjencu, ki je že naslednji dan povedal agentom, da ga avtomobilist sploh ni podrl, pač pa je le naglo švignil mimo njega, on pa se je trenutno zmedel in pri umikanju na pločnik nerodno stopil in padel. Okrožni sodnik je bil mnenja, da moški ni zakrivil kaznivega dejanja in ga oprostil vsake obtožbe. Zaradi pomanjkanja dokazov je včeraj isti pretor oprostil tudi 42-letnega Luciana Pertota iz Ul. Cri-spi 74, ki je bil obtožen, da je zamašil dimnično cev v pristojnosti 40-letnega Graziana Mariuzzija iz Drevoreda XX. septembra 65. Ves spor med Pertotom in Mariuz-zijem se je pričel, ko je Pertot z nekim ovojem zamašil dimnično cev, ki je služila Mariuzziju za praženje kave bar-pražilnice »Malbar* v Dre voredu XX. septembra. Ista cev, ki je služila pražilnici, je vodila tudi mimo Pertotovega stanovanja oziroma do skupnega dimnika, iz katerega je pogosto prihajal dim v Pertotovo stanovanje in' ga tako na-sičil. ■ • Na včerajšnji razpravi je Mariuz-zi povedal, da se je strinjal s Pertotom o zamenjavi dimnične cevi z novo. Na zasedanjih hišnega sveta pa je stalno naletel na neugoden odmev pri drugih sostanovalcih, ki so celo hoteli, da bi bil bar-pražil-niča sploh premeščen nekam drugje. Pretor je sprejel zahtevo branilca odv. Cogna in tožilca Trampuša ter, kot že rečeno, oprostil obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Seja ERSA PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE LEPE SLOVENSKE KNJIGE KNJIŽNI TEDEN 2. DO 7. M A R C A POPUSTI 10-50% PA ŠE PRAV IZREDNA ZNIŽANJA CEN PRI NEKATERIH KNJIGAH (razen pri šolskih) ŠOLSKO MLADINO u^MO ZLASTI A Neobvezen ogled naših knjig Jetika liHM&tHa - UL. SV. FRANČIŠKA 20 • TELEF. 61792 NOV BAGCAKA, KASIN0 V LJUBUANI Kazino na evropski ravni v lužo slovanskem »Milanu« s sedežem v modernem Izbranem In središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavami slaščičarna sladnledama snack bat CHEM1N DE PEK, BLACK JACK Jutri se sestane upravni svet u-stanove za razvoj kmetijstva (ER SA). Na dnevnem redu je tudi nakup nekaterih kmečkih posestev s skupno površino 45 ha ter udeležba ERSA pri upravljanju neke kmetijske zadruge. Končno bodo razpravljali o možnosti, da bo ERSA jamčila za posojilo, ki ga najame neka furlanska zadruga. V skladu z obvezo, ki jo je sprejel na svoji seji pretekli petek, je imel občinski svet v Gorici v torek zvečer svojo drugo sejo, na kateri so nadaljevali razpravo o organiku občinskih uslužbencev. Delo pa je napredovalo le počasi ker so na seji pmšli od člena 16 do člena št. 54 in še so vmes izpustili čl. 47 in 43, pri katerih niso našli soglasja. Če upoštevamo, da ima celotni or-ganik 223 členov ter razne dodatke, potem se bo s takim počasnim ritmom zadeva preveč zavlekla, zlasti če upoštevamo, da bo moral 10. marca občinski svet začeti z razpravo o občinskem proračunu za leto 1970, kakor se je župan obvezal prejšnji teden. To so ugotovili tudi razni svetovalci, kot na pr. Zuliani (PSI), ki je poudaril, da je treba sklepati naglo in ne se izgubljati z raznimi pretvezami: dodal je da sindikati nočejo več dolgo čakati. Tudi Zuc-cali (PSU) in Battello (KPI) sta priporočala več čuta odgovornosti in resnosti. Predstavniki desnice so s svoje strani tudi dali določene pripombe in občinstvo se je ob živahni polemiki očitno zabavalo. Pripomnimo naj, da je prvi del seje vodil podžupan Candussi, drugega pa župan Martina, ki je bil v začetku odsoten zaradi drugih zadržkov. Na začetku seje je dr. Battello vprašal, kako je s prošnjo za tri nove veleblagovnice. Odgovoril mu je odbornik Fantini, ki je dejal da ve samo za dve prošnji, ki pa sta bili odbiti, ni mu pa znano o kakšni tretji prošnji; svetovalec Fogar pa je ugotovil, da imamo v Gorici kar 1200 prodajaln ali po eno na vsakih 35 prebivalcev, kar je višek prodajne razdrobljenosti. Danes v četrtek bo ponovna seja, ki se bo nadaljevala tudi jutri, v petek, vedno z debato o organiku občinskih uslužbencev in upamo, da bodo tokrat šli z delom hitreje naprej. Za 10 dni bo ostal v bolnišnici tudi 46-letni Guido Fedel iz Gorice, Ul. Signorini, ki si je zlomil desno roko v ramenu, ko je s furgonom vozil cement podjetja Sgubin in se je vozilo prevrnilo, ko ga je hotel obrniti blizu doma onemoglih pri Ločniku. Vesti iz Tržiča vimi avtobusi, pa jih je sodišče popolnoma oprostilo. Na-seji so ob koncu odobrili protestno resolucijo o smrtnih nesrečah v ladjedelnici ter zahtevali odločne ukrepe urada za nadzorstvo na delu. V tržiški bolnišnici so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh 47-letni Štefaniji Bastjančič iz Tržiča, Ul. Doppia 56, ki se je ranila na desni roki, ko je čistila ubitega zajca. Pri sekanju drv doma pa se je ranil na desni roki 76-letni Andrej Pahor iz Jamelj. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v sedmih dneh. topljenje proti kozam in davici v Gorici Goriško županstvo sporoča vsem prizadetim, da bodo cepili otroke proti kozam in davici po naslednjem vrstnem redu: cepljenju so podvrženi otroci, ki so rojeni od 1. julija do 31. decembra 1968 ter otroci, ki so starejši, pa še niso bili cepljeni ali pa je bila cepitev negativna. Cepljenje bodo izvedli v občinskem zdravstvenem domu v Ulici Mazzini 7 v dneh od 2. do 7. marca ter naslednje tedne dne 9., 10., 17., 18., 21. in 23. marca od 9. do 10. ure. Otroci, ki ne bodo imeli zadevnega potrdila o cepljenju, ne bodo sprejeti v otroške vrtce; k cepljenju morajo starši pripeljati svoje otroke tudi če ne dobijo posebnega povabila. Kdor tega ne bo upošteval, bo kaznovan po zakonu. Obvestilo zavoda ISIG Zavod za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG), Ul. Diaz 6, nas obvešča, da je prejšnji mesec razposlal odgovornim voditeljem društev goriške pokrajine kratko vprašalno polo. Do danes je odgovorilo okrog 40 od sto društev. V teh dneh je zavod razposlal vprašalne pole vsem tistim, ki še niso odgovorili. Pri tem pa poudarja, da je namen statističnega popisa le znanstvenega značaja, ter hoče osvetliti zanimiv pojav socialnega življenja, ki ga društva predstavljajo. V TOREK ZVEČER V KLUBU «SIM0N GREGORČIČ* Novinar Drago Košmrlj o makedonskem vprašanju Makedonci so si šele v zadnjem času pridobili nacionalno enakopravnost - Prihodnja gosta kluba bosta dr. Bernik in dr. Černe, oba iz Ljubljane Po nekaj tedenskem presledku so se v torek zvečer spet pričela v klubu »Simon Gregorčič* običajna tedenska predavanja, ki jih ta go-riški klub prireja že vrsto let. Gost je bil tokrat ljubljanski novinar Drago Košmrlj, star znanec goriške publike, saj je v isti dvorani imel v preteklih letih že več predavanj z aktualno tematiko. Tokrat je bilo na dnevnem redu tako imenovano makedonsko vprašanje. Predavatelj je prikazal zgodovino tega dela balkanskega polotoka, naselitev Slovanov, trpljenje Makedoncev in drugih južnoslovanskih narodov pod turškim jarmom. Košmrlj je prikazal tudi na tem področju in v prejšnjem stoletju vmešavanje velesil, ki so takrat bile carska Rusija, habsburško avstroogrska monarhija in Velika Britanija. V začetku tega stoletja so Makedonci razdeljeni med tri države: Srbijo, Bolgarijo, Grčijo. Medtem ko se skuša v Grčiji odpraviti sleherna sled slovanskega prebival- HiiiiiiiiHiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimniii SINDIKALNE VESTI Nerešeni problemi uslužbencev električne centrale v Podpori Pogajanja za dodatno pogodbo za javne lokale - Afera s podjetnikom Capraro pride pred sodišče - Upokojenci se pritožujejo Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so poslale pokrajinski zvezi industrijcev v Gorici pismo, v katerem jo opozarjajo na dejstvo, da še vedno ni urejen položaj iuslužbencev pri termični in vodni centrali tekstilne tovarne v Podgo-.ri. Tudi med sindikalno borbo za obnovo delovne pogodbe kategorije tekstilnih delavcev in umetnih vlaken se je pojavil ta problem. Zato sindikati opozarjajo zvezo industrijcev in vodstvo prizadete tovarne, da je ta problem še vedno od- Pretekli torek zvečer je bila v Tržiču seja občinskega sveta, ki se je zavlekla precej čez polnoč. Na njej $0 bili prvič prisotni tudi prt ;n pričakujejo, da bi ga čim-tnje svetovalci PSI in KPI ki so prej na mjren način určdili v obd-bili zapleteni v alero z Bonezzije- jestransko korist. Iz gorlike bolnišnice Sinoči nekaj po 19. uri so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v goriško bolnišnico 71-letno Terezijo Persolja iz Russiz 8 pri Kaprivi, ki so ji zdravniki ugotovili zlom desne roke v ramenu. Žena je malo prej padla doma v kuhinji, ko je stopila na stol, pa se je ta prevrnil. liiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMimimminnimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuniiimiiina SKRB ZA LJUDSKO ZDRAVJE V JANUARJU Pomembno delo laboratorija za higieno in prolilakso Reden pregled vode in raznovrstnih živil - Dnevna poraba vode v januarju je znašala 139.482 kub. m Kemijski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profi-lakso je tudi v letošnjem januarju opravil pomembno in koristno delo za ljudsko zdravje. Predvsem je v tem mesecu opravil skupno 291 analiz, od katerih 286 kemičnih in 5 mikroskopskih. Kot običajno je oddelek opravljal redno nadzorstvo nad pitno vodo, v kateri ni bilo zdravju škodljivih snovi, dodajanje klora ni preseglo najvišje mere 0,35 g na ku bični meter vode. Dnevna poraba vode v januarju je znašala poprečno 139.482 kub. metrov, od katerih jih je timavski vodovod dobavil 119.327, Brojnica pa 20.155. Pregledali so tudi nove vodovod ne napeljave v ulicah Ghirlandaio, D’Alviano, Svevo, Boccacdo in na Miramarskem drevoredu. Prav tako so pregledali vodovodne naprave v številnih novih stanovanjskih poslopjih. Poleg tega so v timav-skem vodovodu še posebej pregledali tako vodo pri izviru kot filtrirano, v občinskem pokritem bazenu pa so vzeli 15 vzorcev vode za ugotovitev klorove usedline. Nadzorstvo nad mlekom in mlečnimi izdelki je dalo povsem zadovoljive rezultate. Isto velja v glavnem tudi za nadzorstvo nad kru hom, pri čemer so ugotovili le en primer nerednosti, ko so v vzorcu kruha vrste 00 ugotovili preveliko količino pepela. Primer so prijavi-I li pokrajinskim zdravstvenim oblastem. Nobenih prekrškov ni bilo pri nadzorstvu maščob in mastnih izdelkov, prav tako pa jih niso ugotovili tudi pri ribjih in rastlinskih konservah tako glede kakovosti kot hranjenja ter še pri vinu in pivu. Na zahtevo zasebnikov je laboratorij analiziral tudi številne vzorce pitne vode, nealkoholnih pijač, likerjev, konserviranih živil, mleka, olja, vina itd. Nekaj vzorcev ribjih konserv so pregledali še pred uvozom in ker niso ustrezali kemično-fizikalnim podatkom glede olja v njih, so jih zavrnili. Več analiz so opravili tudi na prošnjo raznih ustanov. Za mnenje laboratorija glede pristnosti raznih uvoženih živilskih izdelkov so zaprosile tudi carinske oblasti v Trstu, Benetkah in Gorici. Šlo je predvsem za mleko, suhe gobe, konservirano rastlinsko hrano, vino itd. Pokrajinski stražniki so v januarju obiskali šest občin, opravili 19 obiskov, 290 inšpekcij in odvzeli za kemično analizo 3 vzorce. Pokrajinski zdravniško-mikrograf-ski laboratorij pa je v istem času pregledal 2666 vzorcev, od katerih 2.027 za ugotovitev nalezljivih bolezni in okužb ter njih nosilcev (554 vzorcev je bilo pozi livnih), 391 za klinične preglede, 182 za higiensko-zdravstveno nadzorstvo nad živili ir pijačami ter 66 za pregled pitne vode. V ambulantah se je zglasilo 910 oseb, v zavodu proti pasji steklini pa 9 oseb. Pokrajinsko združenje trgovčev sporoča, da bo danes, 26. t.m. ob 17. uri na njegovem sedežu sestanek s sindikalnimi predstavniki za začetek pogajanj za obnovo dopolnilne pokrajinske pogodbe za u-službence javnih lokalov in slaščičarn. Upokojeni železničarji so imeli v Gorici zborovanje, na katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker še niso dobili izplačanih zaostankov na pokojninske poviške po zakonu 249 od 1. marca 1968. Poviške so začeli prejemati od 1. decembra lani, niso pa še prejeli zaostankov za obdobje od 1. marca 1968 do 30. novembra 1969 ter se pritožujejo zaradi birokratičnih ovir. K odgovoru podjetnika Romana Caprara o sporu in pretepu z delavcem Adonom Zambonom, ki je bil objavljen v nekaterih časopisih, sindikati CGIL, CISL in UIL pripominjajo, da so zaslišali prisotne delavce, ki so ponovno potrdili, da ga je Caprara napadel, ko je delavec debi letake in se je omejil na razgovor s šoferjem tovornjaka ter se ni z njim pretepal. Sindikalne organizacije so sklenile, da bodo v primeru sodne obravnave vse zadeve nudile pravno pomoč delavcu Zambonu v pričakovanju, da bo sodna oblast razčistila vso zadevo. Zlata poroka in smrt v družini Černič z Vrha jega zakonskega življenja, prav gotovo nista slutila, da bosta še tako malo časa skupaj. V soboto 14. t.m. sta slovesno praznovala v krogu svoje družine v Gorici svojo zlato poroko. Včeraj pa so ob številnem spremstvu sorodnikov, znancev in prijateljev ter vaščanov spremili Amalijo Devetak na njeni zadnji poti na domače pokopališče na Vrhu, kamor so prepeljali njeno truplo iz Gorice. Umrla je prejšnji dan, ker ji je odpovedalo šibko srce. Z njo nas je zapustila zavedna slo-|venska žena in skrbna gospodinja in mati, ki je skupaj s svojim molzem Antonom vzgojila osem otrok, 'od katerih je šest še živihri-4i Znanci in prijatelji izrekajo družini sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. Ko sta prejšnji teden praznovala zakonca Štefan Černič, po domače Karnjelov in njegova zakonska družica Amalija Devetak, po domače čotova, oba z Vrha, 50-letnico svo- S kolesom je padel Pred domom onemoglih je na cesti, ko se je peljal iz Ločnika proti Gorici padel včeraj okrog 9. ure dopoldne s kolesa 58-letni trgovec Leopold Clede iz Ločnika, Ul. S. Roc de Luzinis. Pri padcu se je ranil po obrazu ter se udaril na levem kolenu. V goriški bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Železo mu je padlo na nogo Včeraj zjutraj ob 9.15 so pridržali za 10 dni na zdravljenju v splošni bolnišnici v Gorici 34-letnega Izidorja Tensija iz Podgore, Ul. Cotonificio 13. Ko je bil na delu v tovarni Nuova S. Giorgio, mu je padel na desno nogo kos traverze ter mu poškodoval dva prsta in enega verjetno tudi zlomil. Izboljšano stanje Alda Bučinela iz Medane Stanje ranjenega Alda Bučinela iz Medane se je včeraj izboljšalo, čeprav je še vedno resno. Včeraj smo pisali, da je bil Bučinel težje ranjen v cestni nesreči, ki se je pripetila na Subidi in v kateri je izgubil življenje njegov brat Julij. Alda so operirali takoj po nesreči v .krmlnski, bolnišnici, odrezali so mu vranico. ^Zdravniki upajo, da bMvfypalu. okraju, Obvestilo slovenske nižje srednje šole Vodstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio, obvešča starše otrok, ki obiskujejo to šolo, da so vabljeni na šolo za razgovor s profesorji. Taki razgovori bodo vsakega 4. v mesecu od 13. do 19. ure. stva, tako Srbi kot Bolgari zanikajo obstoj makedonskega naroda. Na ozemlju srbske kraljevine bivajoči Makedonci so se morali podvreči srbski nadoblasti tudi v jezikovnem pomenu, Bolgari pa zanikajo obstoj makedonskega naroda, še več, trdijo, da se morajo bolgarske meje razširiti čez Skopje tja do albanske meje in do predmestja Beograda. Položaj se ni spremenil za Makedonce v času med dvema vojnama. Bolgari, ki so v drugi svetovni vojni bili zavezniki Hitlerjeve Nemčije, si prilastijo dobršen del Jugoslavije in skušajo vse bolgari-zirati. Partizansko gibanje se razširi tudi na ozemlju Makedonije in prva zahteva je samostojna Makedonija v svobodni Jugoslaviji. To ni všeč Bolgarom, ki leta 1944, kar čez noč zapustijo svojega nemškega zaveznika in se prelevijo v zaveznike Sovjetske zveze napovedujoč vojno Nemčiji. S težavo s« «nova» bolgarska armada umakne pred partizani na staro bolgarsko ozemlje. V demokratični Jugoslaviji dobijo Makedonci nacionalno samostojnost To spet ni všeč Bolgarom, ki celih petindvajset let rovarijo. To rovarjenje gre od navadnih časopisnih člankov do «tez» bolgarske akademije znanosti: za Bolgare makedonski narod ne obstaja. Za Bolgare je treba meje te države razširiti še vedno do beograjskih predmestij. Bolgari še danes, petindvajset let po zaključeni vojni, kljub stranki, ki je na vladi, zganjajo iredentizem. Njih propaganda je zelo vsiljiva, gre po političnih, državnih, cerkvenih poteh. Tu pa tam jih kdo posluša, vendarle se makedonska nacija v Jugoslaviji vsak dan bolj utrjuje in je vsak dan bolj prepričana v svoj obstoj. Očitno gre danes v tem primeru za izrabo male države s strani velikih sil. Predavatelj je vse svoje pripovedovanje vezal na rdečo nit ki se vije na tem področju že stoletja: željo Rusije, da bi prišla na toplo morje, strah drugih velesil, da bi se to zgodilo. Predavanju je sledila živahna debata. Poslušalci so bili z njim zelo zadovoljni. Predsednik kluba Walt-ritsch je napovedal naslednja predavanja. Prihodnji torek bo predaval dr. France Bernik iz Ljubljane o Simonu Jenku, čez petnajst dni pa bo gost kluba ekonomist prof. Černe iz Ljubljane, ki bo govoril o Sloveniji v jugoslovanskem gospodarstvu. Povorka dijakov Slike z otroškega pustovanja v klubu »S. Gregorčič* v Gorici so na ogled danes, v četrtek in v ponedeljek popoldne od 16. do 17. ure ob priliki otroške telovadbe v klubu, Verdijev korzo 13. Kdor želi, si jih lahko tam naroči. Družabno srečanje SPD bo kot običajno danes zvečer ob 20.30 v klubu »S. Gregorčič* na Verdijevem kerzu 13 v Gorici. iiiiitiiiiiitiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiimiiiminmm,,,,,,,,, KONZULTA KD JE RAZPRAVLJALA O šolskih problemih in o potrebi novih šol \ eč pozornosti naj bi posvetili tudi pouku slovenščine Demokristjanska konzulta za šolske probleme in kulturo je na svoji zadnji seji proučila probleme, ki pridejo v poštev za šolsko politiko in ki nakazujejo nove naloge na tem področju za upravne organe s posebnim ozirom na šole in kulturne dejavnosti. Pri tem gre zlasti za modernizacijo, koordinacijo in obnovo raznih ustanov ter za preizkus sodelovanja med učenci, učitelji, družino in družbo. Pri razpravi o šolskih gradnjah, o pravici do študija in šolskih prevozih itd. so govorili tudi o študentovskem domu, o posebni šoli in o drugih podobnih problemih. Ugotovili so posebno ugodne pogoje, ki jih ima Gorica za nekatere šole. Med temi je višji kmetijski zavod, ki ga narekuje dejstvo, da imamo v Gorici sedež deželnega zavoda za kmetijstvo (ERSA), Ustanovo Tre Venezie, kemični kmetijski zavod. Okrepiti je treba tudi glasbeni zavod, dalje čipkarsko šolo ter zavod za mednarodno sociologijo (ISIG). Šolo za tolmače in prevajalce je treba preurediti tako, da bo dostopna tudi manj premožnim. Konzulta je nadalje mnenja, da je treba povečati in razširiti pouk slo- AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE. Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča in tereni za druge zimskošportne dejavostl. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči ln restavracijo z domačo hrano, vinom ln drugimi pijačami — Ob sobotah In nedeljah ter Draznlkdb ples. Informacije tel. 22-911, 21445, 77610 venščine ne samo za kulturne, ampak tudi za praktične potrebe zlasti za gospodarske. Proučili so nadalje možnost sodelovanja s sosednimi področji glede uporabe prostega časa, zlasti z Novo Gorico, zlasti kar se tiče sodelovanja na glasbenem in gledališkem področju. Potrdili so nadalje korist raznih posebnih sestankov in zborovanj, kot je Mitteleuropa, zdravniški kongresi itd. Ob zaključku so sklenili, da bodo poverili posebni skupini nalogo, da izdela program, ki ga bodo predložili pokrajinskemu vodstvu stranke v proučitev. Seji sta prisostvovala tudi dr. Cian in Agati. Deček je^ padel z balkona Prejšnji večer okrog 19. pre je padel z balkona domače hiše 11-letni Claudio Covacci iz Ul. Giusti-niano 98 v Gorici. Balkon je kakih 4 metre visok, na srečo pa so otrokovo telo malo pridržale sušilne vrvi na dvorišču. Kljub temu,-pa je dobil deček pri padcu nevarne poškodbe in v splošni bolnišnici, kamor So ga odpeljali z ambulanto Zelenega križa, so mu ugotovili u-darce v prsni koš, trebuh, ter zlom leve noge; pridržali so ga z rezervirano prognozo. Deček se je malo prej vrnil domov in ker ni imel s seboj ključev, doma pa ni bilo nikogar, je skušal splezati na balkon po cevi za odpadne vode. Ko je bil že skoro na balkonu, pa je izgubil ravnotežje in padeL Kakih 500 študentov učiteljišča »Scipio Slataper* je včeraj dopoldne začelo s stavko iz protesta proti prepovedi študentovske skupščine. Dijaki so šli v mirni povorki po središčnih ulicah. CORSO. 17.15—22.00: »Gangster to ve», H. Anders in R. Frito; kine-maskopski film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. VERDI, 17.15—22.00: »Tre giomd dl fuoco«, J. Jones in G. Claire. A-merišld barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 17.30—22.00: «Rio Diablos«, M. Presty ln R. Amodt; nemški kinemaskopski film r barvah. VITTORIA. 17.00—21.30: «La gatta giapponeseo, M. Yasuda in S. Ozawa; japonski kinemaskopski film v barvah, mladini pod iš letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: »Igloo 1 operazdone Delgado», L. Bridges in N. Minordos; ameriški film » Darvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Un uomo da marciaipiede«, D. Hoffman im G. Veight. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «L’albero dl natalen, WUliam Holden in Vir-na Lisi. Barvni film PRINCIPE. 17.30: «Sull’asfalto la pelle scotta«, Vera Čehova ln B. Valenti. \ihhi Hitrica SOČA (Nova Gorica): ((Incidenti), ameriški barvni film — ob 18. to 20. uri. DESKLE: »Pod zelenimi zastavami«, angleški barvni film — ob 19.30. RENČE: Prosto. SEMPAS: «Stjrje komandosi za Norveško«, angleško • Italijanski barvni film — ob 20 uri. KANAL: Prosto. SVOBODA: »Kako se rešuje zakon«, ameriški barvni film — ob 18 in 20. ur: POTUJOČI KINO - Pr*sto. PRVACINA. Prosto. DE2URNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči j« odprta lekarna TAVASANI. Korzo I-talija 10, bel. 25-76. TR2IC Danes ves dan ta ponoči Je v Tržiču odprta lekarna #A1 redentore* dr. Ennery in De Nardia, Ul. Ros. sedli 23, teL 72340. r ^ ■ E^VaMiei ■ ritsl ft-J II #;!ppSiiS| |Ši;;;iij|ij|i|! zmagovito pot. Pomembno zmago pa so dosegli igralci goriškega Spliigen Braua, ki so na domačih tleh premagali neposrednega nasprotnika za izpad, Brili Cagliari. Izid: 95:73. Videmski Snaidero je z visoko razliko izgubil v Milanu proti Simmenthalu. * * * V jugoslovanski zvezni ligi je O-limpija brez težav odpravila peterko Željezničarja (92:74), Maribor pa je še vedno brez točk. Na vrhu lestvice ni sprememb. Izidi 16. kola: Borac — Jugoplastika 65:68, Radnički — Lokomotiva 78:79, Ra-botnički — Partizan 91:75, Crvena zvezda — Beograd 78:77, Zadar — Maribor 66 113:81. LESTVICA: Olimpija 28 točk, Jugoplastika 26, Crvena zvezda 24 itd. b. 1. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Doberdob Ko se Je na Furlanskem tretjič zabUsnilo, so se že spet Imeli v oblasti ter se bliskovito sklonili v jarek. Tretja granata je padla že dlje od njih. Četrta Se bolj... Zdaj Je bilo tudi že mogoče razločiti smer, v katero se je obstreljevanje pomikalo — šlo je proti hribu Svetega Mihaela... Od Rodetovega zaklonišča sem je priropotal Hergottov ordonanc Dom, tipajoč za Almerjem. «Almer, Almer?» Almerja ni bilo mogoče priklicati, zato se je oglasil Janoda: «Kaj pa je?# «Obstreljevanj e se je pričelo, vsi v zaklonišča! Nič se bati, naši bodo kmalu začeli odgovarjati... Sporoči dalje!# «Bom!» ga Je pomiril Janoda. Ko pa je Dom spet odro-potal, je na svojo obljubo seveda pozabil. Cernu tudi tako abotno povelje, saj bo vendar vsak vedel, kaj mu je početi. Tisti, ki so celi, so že gotovo vsi potaknjend po luknjah. Tudi oni so pohiteli do prvega zavetišča, ki je bilo takoj za ovinkom jarka. V kotu so se pretipali do izdolbine, ki Je imela vhod poševno obrnjen proti pobočju Svetega Mihaela, druga stran pa je bila na debelo nasuta z zemljo in s kamenjem. Proti granatam seveda ni bilo to ndkako zavetje, proti begajočim izstrelkom, plešočemu kamenju in podobnim frča-lom pa je bilo bolje kot nič. V zavetišču se Je že nekaj premikalo; bila sta Barfuss in Davtovič. Za pet ljudi skoraj ni bilo prostora, toda saj je bilo to vseeno, ker bo naša artilerija tako in tako kmalu stopila v akcijo. Sploh je bil napad italijanske artilerije ne-umljiv; navadilo ni streljala tja, koder so bili jarki preblizu drug drugega, razen ob velikih ofenzivah, kadar so svoje lastne jarke počasi spraznili. Janoda in Palir sta se tiščala prav zunaj na robu. Granate so padale vsake tri minute. Prh-huš! Toda dalje na desni, a še vedno neslišno, brez plahutanja po zraku. Vsake tri minute ena... Ta neusmiljena doslednost Je rezala živce. Avstrijske baterije so še vedno molčale. Nekaj časa so ostali na kupu, potem sta se Janoda in Palir nagnila čez rob. Po preteku dveh minut je Janoda napravil: «B-z-z-, spet ena!# Izpred zavetišča se Je poševno videlo proti furlanski nižini, videl se je tudi ogenj italijanske baterije, ki je to noč imela na piki njihov odsek. Cez tri minute je Janoda spet ponovil svoj: «B-z-z!» Po tresenju zemlje so spoznali, da se bruhanje granat vrača spet proti njim. To ni bilo prijetno. Ce bd bila res prava kanonada, bi se ji ognili v varnejša zavetišča, tako pa le to tipanje, enakomerno bruhanje. Avstrijska artilerija še vedno ni odgovarjala, čeprav Je bilo že pozno; tako je bilo vedno, s to njihovo artilerijo. Kot da bi zadaj spali. Po jarku se je temna, sključena postava pritlpala do njih. «Kje ste?# Bil je Megličev glas. Ko jih Je našel, Je ves srečen počenil k njim. Ves čas Je namreč čepel sam v jarku, kjer ga je obstreljevanje zalo- tilo, ne vedoč, kam naj se vtakne. «Kaj je?» «Zdi se mi, da je enega ubilo, koga, ne vem. Nekaj je štrknilo po kamenju, nato sem slišal nekak glas, potem je postalo tiho. Od tega časa je še vedno tiho.# To je bilo vsekakor važno. Tam naprej so bili Kapun, Rainer, Demark in Zugmeister. In najbrž je bil tudi Almer na tej strani. Obstreljevanje se je še vedno plazilo dalje proti Svetemu Martinu. Zdelo se je, da meri baterija na širše cilje. Drug za drugim so se izmotali iz tesnega brloga ter se napotili po jarku. Bil je le malo poškodovan; samo kamenja in razne druge prge je od vseh strani nametalo vanj. Amun, ki je šel prvi, se je nenadoma ustavil. Noga je zadela ob nekaj sumljivega «Tu je!» je sporočil tovarišem za seboj. «Kdo...?» so vprašali glasovi zadaj. «Ne morem razločiti!# 5I Pridregnila sta Janoda in Barfuss vsak od svoj® «Kapun je! Poznam ga po plašču!# "J Janoda je imel mačje oči: bil je res novinec &aP^ ubogi sifilitik. Bil je trd, nepremičen. Zaradi tem® ,„i f mogoče videti, kam ga je zadelo. Barfuss ga je uL, Dazduhn t.nrin tAlrol to rkHmaVrvil rr»lra • Kil/* cn pazduho, toda takoj je odmaknil roke; bile so in mnogo krvi. Bil je mrtev. Spet eden. Revež, ta Kapun. Med njimi I"ihajo. ‘'J dobrega. Zaradi sifilide se ga je vse nekako izoP0*!, - j ve, ker >3 bi če je sploh imel sifilido? Najbrž ne, z , 0 1 % ložnost za prijateljsko tekni s„f falconom iz Tržiča. Zmaž j je iz Srbije z rezultate1" ^r,J domačine je rezultat k®r “ igra Radnički v L ligi. Sancin, Rudes, Lakovič, Sirk, Kralj R. in M., Pertot. USS JOHNSTON: Glegling, Lake, Ford, Jones, Collier, Morrison, Carter, Bartlett, Craigb, Tbielan. Borovci so nastopili okrnjeni, kljub temu pa so prikazali zadovoljivo igro, s katero so premagali svoje ameriške nasprotnike s tesno razliko enega koša. Za «plave> je bila tekma predvsem koristen trening. Prvo kolo ni bilo preveč uspešno za naša moštva. Breg, Gaja in Primorje so doživeli poraz, Vesna in Union pa zaradi slabih igrišč nista igrala. Od 21 -enajsteric, ki nastopajo v tem prvenstvu, je kar pet naših in to nam. mora biti v zadoščenje. Mnogi naši pajmlajši so se v nedeljo prvič znašli na pravem i-grišču, medtem ko imajo ostala moštva več izkušenj. Vse to je vplivalo na fante, ki pa se morajo zavedati, da zmaga ni vse. Treba se je potruditi, biti vztrajen, redno trenirati in poslušati nasvete trenerjev ter spremljevalcev. Zavedati se morajo, da so barve, ki jih branijo, barve domačih vasi. Prepričani smo zato, da bomo že Nedeljsko kolo 2. amaterske lige je bilo pozitivno za naše enajsterice: Breg, Vesna in Juventina so prišli do celotnega izkupička. Brežani so na domačih tleh proti Fogiani od samega začetka prejeli vajeti igre v svoje roke. Kljub premoči pa jim v prvem delu igre ni uspelo spraviti na kolena trdoživih nasprotnikov. V drugem polčasu pa so končno prišli v vodstvo in so obdržali prednost do konca, čeprav so gostje ostro napadali. Vesna je na nabrežinskem pravokotniku premagala z 2:1 Aurisi-no, ki se nahaja v slabih vodah, zato je računala na obe točki. Bila pa je negotova v obrambi. Vesna je poleg prvega gola, ki je padel iz enajstmetrovke, imela tri izredne prilike že v prvem polčasu. S to zmago so Križani dohiteli Libertas, svojega prihodnjega na sprotnika. In prav od tega dvoboja bo morda odvisen nadaljnji potek prvenstva. Štandrežci so tudi proti Farri pokazali učinkovit napad, v katerem se posebno odlikujeta Sirk in Kodrič. Nekaj negotovosti je še vedno v obrambi. Enajsterica pa je gotovo enakovredna bolje uvrščenim moštvom: o tem priča dejstvo, da je v zadnjih treh nastopih (Vesna-CRDA-Farra) Juventina dosegla 5 točk, dala 9 golov, prejela pa 4 gole. IZIDI *Breg-Fogliano 1-0 Vesna-"Aurisina 2-1 "Itala-Isonzo Turriaco 2:2 CRDA-#Isonzo SPI 1-0 "Lucinico-Rosandra 2-1 *Juventina-Pro Farra 2-1 *Libertas-S. Canzian — V NARAŠČAJNIŠKI NOGOMETNI LIGI prihodnjo nedeljo opazili napredek in seveda tudi več navijačev ob robu igrišč. Dobro namreč vemo, koliko pripomore bodrenje navijačev, posebno če je namenjeno našim najmlajšim. SKUPINA A Izid CGS - Esperia 9:0 SKUPINA B Izidi Triestina - S. Sergio B 2:0 Aurisina - Primorje 3:0 Edera - Libertas 1:0 Počivale so Giarizzole. SKUPINA C Izidi Triestina B - Breg 7:0 S. Sergio A - Gaja 2:1 Don Bosco - Cremcaffe 5:1 Počival je S. Giovanni. Lestvica CGS 2 točki, Fortitudo, Muggesa-na, Ponziana, Union, Vesna in E-speria 0 točk. Lestvica Aurisina 1 3:2 2 Triestina A 1 2:0 2 Edera 1 1:0 2 Libertas 1 0:1 0 Primorje 1 0:3 0 Giarizzole 0 0:0 0 S. Sergio B 1 0:2 0 itvica Triestina B 1 7:0 2 Don Bosco 1 5:1 2 S. Sergio A 1 2:1 2 Gaja 1 1:2 0 Cremcaffe 1 1:5 0 Breg 1 0:7 0 S. Giovanni 0 0:0 0 B. R. ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR organizira L marca tekmovanje v krosu, na katerem lahko nastopijo tisti atleti, ki še niso sodelovali na uradnih tekmovanjih (FIDAL). Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine: 1. naraščajniki (letniki 1955, 1956, 1957) proga 1 km 2. mladinci (1953, 1954) proga 2 km 3. člani (1952 ali starejši) proga 4 km Prvi trije iz vsake skupine bodo nagrajeni s kolajnami. Zbirališče in prijave atletov ob 9.30 pred Slomškovim domom v Bazovici, kjer bo udeležencem na razpolago slačilnica. Odhod na startno mesto ob 10. uri. Organizacijski odbor 4. ZŠI sporoča, da bo razdeljevanje tekmovalnih številk udeležencem iger ob 9.30 pri Sv. Antonu. Start prve discipline pri Sv. Antonu bo ob 10. uri, v Trbižu (na progi B) pa ob 12.30. Točen razpored tekmovanj bo objavljen pravočasno. HOKEJ NA LEDU KOLESARSTVO ODBOJKA KOŠARKA NOGOMET Bo drugo kolo uspešnejše?