UVOD: Porocilo: sporocilo 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 4 Slovenšcina na tujih univerzah 5 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 32 42. simpozij Obdobja 38 Tecaji slovenšcine 42 Slovenšcina za otroke in mladostnike 50 Izpitni center 58 Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika 64 Založniška dejavnost 67 Projekti 70 OBJAVE V MEDIJIH 73 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK 78 Slovenšcina kot jezik Na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik delamo s (pre)polno paro. Kot ponavadi, lahko to jasno razberete iz našega letnega porocila. Trend je jasen: potreba po novih govorcih in govorkah slovenšcine v Sloveniji je vse vecja in ti so vse bolj razlicni, po poreklu, po potrebah, po željah, po zmožnostih in še po marsicem. Na Centru trend spremljamo z vsemi svojimi mocmi. In delovnih moci nam zaradi velikega obsega in zahtevnosti dela kronicno primanjkuje. Na Centru si s trdim in predanim delom že dolgo prizadevamo, da bi slovenisticna stroka razumela, priznala in upoštevala, ce že ne cenila specifiko našega podrocja in rezultate našega dela; že dolgo si prizadevamo, da bi nas resno vzeli in jemali pomembni jezikovnopoliticni deležniki v slovenskem prostoru. V marsicem smo tako zelo uspešni, da smo marsikomu šli v nos – in to predvsem tistim, ki so glede našega podrocja še zelo mokri pod nosom. Slovenšcina kot drugi jezik je ena od slovenskih prednostnih jezikovnopoliticnih in jezikovnonacrtovalnih nalog, pa ce se tega zavedamo ali ne – na to kažejo že osnovni statisticni podatki o priseljevanju. Slovenšcina bo še naprej živela kot polnokrvni javni jezik le, ce se bodo ljudje v njej pogovarjali in dogovarjali, jo pisali, se v njej izobraževali in v njej poucevali, se z njo informirali … In vse to lahko pocnejo samo tisti, ki jezik dovolj obvladajo. Za ponujanje odgovora, kaj je na neki tocki za nekoga zadostno znanje jezika, naš Center že dolgo casa dobro skrbi – pa tudi, kako do znanja jezika priti in kako ga izmeriti. Seveda v zvezi s slovenšcino kot drugim in tujim jezikom. Da to znamo in dobro pocnemo, dokazuje marsikaj – od zadovoljnih uporabnic in uporabnikov naših storitev do mednarodnih certifikatov kakovosti. Po drugi strani … na koncu 2023 so v javnosti odjeknili rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti mladostnikov Pisa 2022. Slovenija se je zelo slabo izkazala, in sicer v padajocem trendu. Seveda to nikakor ni povezano samo s predmetom slovenšcina, a vendarle lahko posredno sklepamo, da je s sodobnim poucevanjem slovenšcine kot prvega jezika najbrž marsikaj narobe. Že sam koncept (samo enega) prvega jezika kot necesa, kar je po eni strani samoumevna in naravna govorceva in govorkina danost, po drugi strani pa kulturno in družbeno nekaj najbolj dragocenega in edinstvenega, je v sodobnih razmerah problematicen. Predvsem zato, ker vse druge govorce in govorke danega jezika, recimo slovenšcine, vrednostno pušca izven svojega kroga; krožnica tega kroga je neprepustna membrana, ki za zmeraj locuje materne od nematernih, rojene od nerojenih, prve od neprvih govorcev in govork slovenšcine. No, ne cisto vse: membrana je prepustna le za potomce in potomke nekdanjih govork in govorcev slovenšcine kot prvega jezika. Tradicionalna narodnostna predstava, ki jo imamo integrirano ne le v pravni sistem Republike Slovenije, temvec tudi v izobraževalni in administrativni sistem ter posredno v javnem mnenju, je ta, da mora država omogocati ucenje slovenšcine predvsem za ljudi s slovenskim poreklom, ki je vec ne govorijo; omogocanje sistematicnega in ucinkovitega ucenja priseljencem in priseljenkam pa se šele pocasi uveljavlja kot nekaj nujnega in obicajnega hkrati. Govorci in govorke prvega jezika so sicer v varnem zavetju znotraj vrednostnega kroga, vendar se od njih v zameno pricakuje, da svoj materni jezik pac obvladajo, v šolanju pa le nadgradijo znanje njegove standardne razlicice (kolikor pac zmorejo in morajo). Vse to pojmovno in terminološko locevanje skupin govork in govorcev, ki je za nekatere strokovne namene lahko koristno in uporabno, postaja tudi vse bolj problematicno. V resnicnem življenju namrec, javnem in zasebnem, živimo, se sporazumevamo, govorimo, pišemo, beremo, se ucimo, delamo in še kaj – skupaj. Seveda je materni jezik, tudi ce imamo dva ali tri, zmeraj posebna vrednota. In v Sloveniji to nikakor niso samo slovenšcina, italijanšcina, madžaršcina, romšcina in slovenski znakovni jezik, temvec še mnogi drugi. Strogo locevanje med slovenšcino kot prvim, drugim in tujim jezikom v strokovnem in politicnem diskurzu pa lahko Slovenijo pripelje tja, kamor si svobodoljubni ljudje ne želimo: v jezikovni apartheid. Naj torej živi slovenšcina kot jezik. prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Kazalo Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Predstojnik: prof. dr. Marko Stabej Vodja strokovne službe: doc. dr. Damjan Huber Tajništvo: Brigita Zahirovic, Teja Šušteršic (od julija) Program oz. dejavnost Samostojni strokovni sodelavci Slovenšcina na tujih univerzah doc. dr. Mojca Nidorfer (vodja programa) doc. dr. Damjan Huber Teja Šušteršic (od julija) Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednica: izr. prof. dr. Jerca Vogel doc. dr. Damjan Huber (vodja programov) Teja Šušteršic (od julija) Simpozij Obdobja Predsednik: doc. dr. Andraž Jež Izpitni center doc. dr. Ina Ferbežar (vodja programa) dr. Mateja Eniko Neža Kocevar Katja Krajnc Petra Likar Stanovnik Tecaji slovenšcine Jana Kete Maticic (vodja programa) lekt. Tanja Jerman (vodja uciteljev) lekt. Tjaša Alic lekt. Katja Murn Melita Vešner Brigita Vuga Brigita Zahirovic Erika Kum (od oktobra) Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez (vodja programa) dr. Damjana Kern Andoljšek dr. Eva Pori (od januarja do oktobra) Izobraževanje lekt. Matej Klemen (vodja programa) dr. Mihaela Knez Založništvo mag. Mateja Lutar (vodja programa) lekt. Matej Klemen Programi Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik se (so)financirajo iz sredstev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (ZRSŠ), Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za kulturo, CMEPIUS-a in lastnih sredstev. Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2023 Redna izobraževanja za ucitelje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti - Stopenjsko branje (2020–) - Korpus ucbenikov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika (KUUS; 2021–) - Korpus slovenšcine kot tujega jezika (KOST) - Jezik na delovnem mestu (MVZI, ACS) - Izpit iz znanja slovenšcine za zdravnike - Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih in slabovidnih mladostnikov - Pismenost in ucenje J2 za jezikovno integracijo odraslih priseljenk in priseljencev (LASLLIAM – Literacy And Second Language learning for the Linguistic Integration of Adult Migrants; 2022) - Kombinirani intenzivni program Erasmus + (KIP; 2022–2023) - Slonline - Innovation and Optimization of Educative Tools and Resources in The Field of Slovak Language education Beyond The Territory of Slovakia - SKLA (Erasmus+; 2022–2025) Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Uvod Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 42. simpozij Obdobja 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 42. simpozij Obdobja Tecaji slovenšcine Tecaji slovenšcine Tecaji slovenšcine Tecaji slovenšcine Tecaji slovenšcine Slovenšcina za otroke in mladostnike Tecaji slovenšcine Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Izpitni center Slovenšcina za otroke in mladostnike Izpitni center Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Projekti Založniška dejavnost Projekti Projekti Objave v medijih Objave v medijih Objave v medijih Letno porocilo 2023 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdic, rektor Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ; Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Ljubljana, julij 2024 Publikacija je brezplacna in dostopna na https://centerslo.si. ISSN 1581-9442 Založniška dejavnost Založniška dejavnost Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Bibliografija strokovnih delavcev Centra Bibliografija strokovnih delavcev Centra Slovenšcina na tujih univerzah 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 42. simpozij Obdobja Tecaji slovenšcine Slovenšcina za otroke in mladostnike Bibliografija strokovnih delavcev Centra Bibliografija strokovnih delavcev Centra Bibliografija strokovnih delavcev Centra Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina za otroke in mladostnike Izpitni center Izpitni center Izpitni center Izpitni center Objave v medijih Objave v medijih Tecaji slovenšcine Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2023 42. simpozij Obdobja Slovenšcina na tujih univerzah doc. dr. Mojca Nidorfer, Teja Šušteršic 1 Splošno V študijskem letu 2022/23 je bilo v mrežo programa Slovenšcina na tujih univerzah (STU) tako kot leto prej vkljucenih 58 slovenistik, od tega 8 na univerzah, kjer uciteljevo delo financira samo Republika Slovenija (MVZI), 37 na univerzah, kjer ucitelja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 13 na univerzah, kjer delo ucitelja financira samo univerza gostiteljica. Vec podatkov, zajetih iz letnih porocil uciteljev STU, je zapisanih v tabeli Podatki o slovenistikah. Na 29 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na skoraj vseh univerzah so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko vpisali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti drugih študijev na fakulteti in univerzi ter zunanji slušatelji. V lektorate in študijske smeri slovenšcine so bili na tujih univerzah vkljuceni 1704 študenti in študentke, kar je primerljivo z letom 2021/22 (1730 študentov). Negativni trend vpisa študentov na splošno na jezike in družboslovne študije se bo po dolgo trajajoci pandemiji koronavirusa Covid-19 in splošni ekonomski negotovosti zaradi vojne v Ukrajini, upamo, v letošnjem letu znova le obrnil v pozitivno smer. V okviru programa STU je bilo v študijskem letu 2022/23 na tuje univerze napotenih 31 uciteljev, ki so zaposleni na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) in napoteni na tuje univerze, ter 8 uciteljev, ki so poucevali na slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe. Pri izvedbi akreditiranih programov slovenistike je z izvedbo predmetov in s predavanji na slovenisticne teme sodelovalo tudi 88 na tujih univerzah zaposlenih in habilitiranih uciteljev. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah poleg tujih habilitiranih uciteljev izvedli tudi ucitelji programa STU. Nekateri, ki so že dosegli doktorske nazive, so bili mentorji študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, nekateri drugi pa somentorji. Ucitelji STU vedno pogosteje objavljajo znanstvene prispevke in se udeležujejo znanstvenih konferenc, okoli 10 jih ima trenutno vpisan doktorski študij. Študentom na vseh stopnjah študija so ucitelji STU svetovali in jim pomagali pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature za diplomska, magistrska in doktorska dela. 10 uciteljev programa STU je v prvi polovici julija 2023 uspešno poucevalo na 59. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, saj so jim udeleženci v anketi podelili oceno skoraj 5 (od 5); rezultat je primerljiv s preteklimi leti. V študijskem letu 2022/23 je delo na programu Leto plus na Oddelku za slovenistiko opravljal dr. Andrej Šurla. Red. prof. dr. Zvonko Kovac, upokojeni profesor s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, je 3. 7. 2023, na slovesnem odprtju 59. Seminarja, prejel Toporišicevo priznanje, ki ga je v letu 2023 za izjemne dosežke na podrocju slovenistike drugic podelila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Priznanje je prejel za izjemne raziskovalne in pedagoške dosežke na vseh stopnjah izobraževanja ter izkazano vecdesetletno sodelovanje in krepitev sodelovanja med ustanovami oziroma posamezniki. 2 Spremembe na slovenistikah Študijsko leto 2022/23 je bilo precej manj zaznamovano s pandemijo, saj so na vecini univerz ucitelji pedagoški proces v celoti izvajali v živo. Celo študijsko leto je na daljavo iz Slovenije izpeljala mag. Meta Lokar, lektorica v univerzi BFSU v Pekingu BFSU, enako tudi Primož Lubej, lektor na univerzi v Lvovu zaradi vojne v Ukrajini, vecino študijskega leta pa tudi Vesna Bukovec, lektorica na univerzi TUFS v Tokiu (zaradi ukrepov ob pandemiji). 2.1 Sosednje države Hrvaška Za poucevanje na univerzah na Reki in v Zadru se je z zacetkom študijskega leta 2022/23 v okviru programa STU za 70 odstotkov zaposlil dr. Klemen Lah. Program slovenisticnih predmetov se bo v prihodnje še razširil, saj je zanimanje veliko. V študijskem letu 2023/24 bo poleg dveletnega programa lektorata izvajal tudi ure na prevajalskem oddelku Filozofske fakultete na Reki. Od pomladi 2023 na reški filozofski fakulteti deluje tudi enota INV, kjer je zaposlena dr. Barbara Riman, ki je tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, sodelovanje z njo poteka zelo dobro. Na Hrvaškem so velike potrebe po uciteljih slovenšcine, zato potekajo prizadevanja, da bi se tudi študenti z reške pedagoške fakultete lahko vpisali na lektorat slovenšcine in tako pridobili vsaj osnovno znanje slovenšcine, ter prizadevanja za uvedbo novih predmetov za slovenšcino za študente na kroatistiki. Italija Na univerzi v Neaplju so v zacetku študijskega leta 2022/23 znova vpisali študente na diplomski študij slovenšcine. Nosilka slovenistike je profesorica dr. Maria Bidovec, lektorske vaje pa je enkrat tedensko izvajala lektorica Sanja Pirc, ki se je vozila iz Rima, kjer dela na univerzi Sapienza. Na Univerzi v Rimu je predavanja v prvem semestru izvajala dr. Maria Bidovec, profesorica z Univerze v Neaplju, v drugem semestru pa jih je izvedel gostujoci profesor dr. Robert Grošelj s FF UL. Po eno leto dolgem postopku izbire profesorja na univerzi Sapienza je bila septembra 2023 izbrana za novo profesorico slovenšcine dr. Anna Bodrova. Do vojne v Ukrajini je bila zaposlena na univerzi v Sankt Peterburgu, predavala je slovenistiko, potem se je izselila iz Rusije. Podpora oddelka za slavistiko v Rimu pri zaposlitvi dr. Anne Bodrove je bila izjemna. Na Univerzi v Trstu so na oddelku za tolmacenje s študijskim letom 2022/23 odprli nov specialisticni program za jezikovno izobraževanje upravnih delavcev v slovenšcini, za katerega je bilo izredno veliko zanimanje v organizacijah slovenske skupnosti, v program so sprejeli 20 kandidatov. Od letos pa je možen vpis na študijski program z dvojno diplomo, ki bo izveden skupaj z oddelkom za prevajalstvo FF UL. Na Univerzi v Vidmu je z delom prenehala lektorica slovenšcine Martina Kafol, zaposlena samo na videmski univerzi, saj se je iztekla njena triletna pogodba o zaposlitvi, brez možnosti podaljšanja. Takšen status lektorjev slovenšcine traja že desetletja, posledica slabe zaposlitvene situacije lektorja je težje zagotavljanje kontinuitete izvedbe slovenisticnega študijskega programa na videmski univerzi. Glede na dober vpis na slovenšcino in stalno prisotnost slovenšcine vse od ustanovitve univerze v 70. letih ter izvedbo diplomskega pedagoškega študija bi morali status lektorja na univerzi v Vidmu izboljšati in zaposlitev spremeniti v stalno. Dogovori na ravni univerz niso obrodili sadov, zato smo v preteklem študijskem letu organizirali vec sestankov, tudi s podporo generalnega konzulata RS v Trstu. Univerza v Vidmu položaja lektorja slovenšcine ne namerava spremeniti oz. bolje financno podpreti, ampak želijo, da bi Slovenija k njim napotila lektorja, tako kot npr. Ceška, potem bi dali lektorju vec ur in bi lahko delal vec let. Napotitev ucitelja STU bi bilo smiselna tudi zaradi podpore slovenski skupnosti v Beneški Sloveniji. Še posebej, ker se bo cez dve leti upokojil profesor dr. Roberto Dapit in ne vedo, ali bo univerza razpisala prosto delovno mesto profesorja slovenšcine. Obstaja precej velika možnost, da prostega delovnega mesta ne bodo zapolnili, zaradi cesar bo slovenšcina izgubila status študijske smeri. Madžarska V Budimpešti v naslednjih nekaj letih pricakujejo upokojitve obeh profesorjev, problem bo zlasti z nasledstvom nosilcev študijske smeri. V Sombotelu je zelo malo študentov, pripravili pa so program za razredni pouk in ga poslali v postopek akreditacije. Lektorica Mojca Jesenovec izvaja izobraževanja iz metodike slovenšcine kot drugega in tujega jezika za ucitelje v porabskih šolah. Avstrija Z univerzo v Gradcu je bil podpisan meduniverzitetni sporazum, ki omogoca daljšo zaposlitev lektorju iz Slovenije, do osem let, doslej je lahko na omenjeni univerzi delal najvec tri leta. Na univerzi v Celovcu so leta 2022 ukinili nepedagoške študijske smeri magistrskega programa na slavistiki in zaceli z izvedbo novega študijskega programa Cross Border Studies. Vpis v prvem letu je bil dober, slovenšcina je obdržala vecino ur, ki jih je imela v prejšnjem programu. Še naprej sicer izvajajo tudi pedagoški magistrski študij slovenistike. Na univerzi na Dunaju si skupaj z MVZI prizadevamo za ureditev novega delovnega mesta profesorja za slovenšcino, dunajska univerza je predlagala 3-letno zaposlitev gostujocega ucitelja. Potekajo tudi prizadevanja za ureditev stalnejše zaposlitve lektorja za slovenšcino, saj mu dunajska univerza pogodbo podaljšuje vsake pol leta (na ta nacin je po avstrijskih zakonih lahko zaposlen do osem let). Poleg tega so na dunajski slavistiki avgusta letos objavili razpis za asistenta za južno slavistiko, s poudarkom na slovenšcini. 2.2 Druge države Argentina S 1. 8. 2023 je bila v okviru programa STU na novo zaposlena uciteljica Maja Kracun, ki poucuje na dveh univerzah v Cordobi. Na obeh univerzah je sicer poucevala že pet let, od leta 2018, vendar honorarno. Zanimanje za vpis na slovenšcino je dobro, saj je vpisanih vec kot 30 študentov na Katoliški univerzi v Cordobi (študenti jezikov in mednarodnih odnosov, približno tretjina je zunanjih udeležencev, ki so predvsem clani slovenske skupnosti), en semester letno pa izvaja tudi seminar iz slovenske književnosti za študente evropskih književnosti na Državni univerzi v Cordobi, kjer je vedno vpisanih tudi okoli 15 študentov razlicnih jezikov. Bosna in Hercegovina V Banjaluki je slovenšcina akreditirana kot fakultativni predmet od leta 2019, v septembru 2023 je bilo dogovorjeno z dekanjo dr. Biljano Babic, da bo slovenšcina postala tudi obvezni izbirni predmet za študente srbšcine, in sicer že v študijskem letu 2023/24. Na Filozofski fakulteti v Sarajevu so zaceli z reorganizacijo študijskih smeri, v delovni skupini sodeluje tudi ucitelj STU dr. Pavel Ocepek. Slovenšcina je na oddelku še vedno samo izbirni predmet, ne morejo je izbrati študenti dodiplomskega študija, ampak samo študenti magistrskega. Nemcija V Nemciji sta v okviru STU zaposleni uciteljici na univerzah v Tübingenu in Kölnu. V Kölnu ima slovenistika dober status, najboljšega v Nemciji, saj je akreditirana kot študijska smer, vendar študijske smeri doslej ni še nihce izbral, študenti so vpisani v izbirni lektorat in jih je vsa leta malo kljub razlicnim prizadevanjem za povecan vpis. Razlog je ta, da je na slavisticnem oddelku malo študentov, zato bi bilo smiselno razmišljati, da bi lektorsko mesto prestavili na univerzo v Münchnu ali Berlinu, kjer so na univerzah vecji oddelki slavistike, z obema mestoma je veliko gospodarskega in kulturnega sodelovanja s Slovenijo, v bližini je vecja slovenska skupnost, zaradi vsega navedenega lahko pricakujejo vec potencialnih študentov. Zelo dobro poteka sodelovanje z univerzo v Regensburgu v okviru dodatno vzpostavljenega programa Slovenšcina kompaktno (poleg izvedbe lektorata na oddelku za slavistiko), v katerega je vsako leto vpisanih 8 študentov razlicnih študijev, poucuje jih Slavo Šerc. Ukrajina Na univerzi v Kijevu je letos v prvi letnik študija slovenistike na novo vpisanih pet študentov, v Lvovu pa so v prvi letnik slovenistike vpisani štirje študenti, tako da je bil razpis za vpis na študijsko smer slovenšcina na obeh univerzah uspešen. Ucitelj Primož Lubej delo vecinoma opravlja na daljavo iz Slovenije. ZDA Na univerzi v Clevelandu ucitelj dr. Luka Zibelnik zelo uspešno izvaja lektorat, ima visok vpis na tecaje slovenšcine na daljavo in tudi dober vpis rednih študentov tako na zacetni kot tudi na nadaljevalni stopnji. Fakulteta sicer vsako leto krci ponudbo tujih jezikov in predmetov zaradi premajhnega vpisa, slovenšcina je pri tem dovolj uspešna. V San Franciscu na univerzi Stanford so za leto 2022/23 razpisali tecaj slovenšcine, vendar ni bilo vpisa študentov. Edini študent, ki se je doslej ucil slovenšcino na Stanfordu, Thomas McDonald, zdaj že poucuje slovenšcino v slovenski skupnosti v San Franciscu in odlicno govori slovensko. V ZDA so v letu 2023 obeležili 50-letnico akademske organizacije Society for Slovene Studies, edine tovrstne na svetu, ki jo trenutno vodi dr. Michael Biggins, knjižnicar in profesor na državni univerzi Washington v Seattlu ter castni konzul RS v Seattlu. Dr. Biggins je odlicen prevajalec in promotor slovenske književnosti. Letos je na predlog Centra za slovenšcino in Oddelka za slovenistiko postal castni senator Univerze v Ljubljani, predlog je bil potrjen na Senatu Univerze v Ljubljani. 3 Predlogi za odprtje novih lektoratov (in študijev) slovenšcine O predlogih, v katerih državah oz. mestih bi Slovenija lahko odprla slovenistike na univerzah, je potekala razprava tudi na seji sveta programa STU 6. 9. 2023: 1. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavniki Vlade RS so se po obiskih skupnosti v preteklih letih veckrat zavzeli za odprtje lektoratov in študijev slovenšcine na univerzah v mestih, kjer je številcnejša slovenska skupnost: . Videm, Italija: razlogi za napotitev ucitelja STU so opisani že zgoraj, . Toronto, Kanada, . Sao Paolo, Brazilija, . San Francisco, ZDA: slednji predlog smo že poskusili uresniciti, vendar univerza Stanford kljub mocnim prizadevanjem tudi dr. Jureta Leskovca, ki je tam zaposlen, ni želela sprejeti ucitelja iz Slovenije na novo delovno mesto, ker ne bi mogla zagotoviti dovolj velikega števila pedagoških ur. Nerešljiv problem je bilo tudi placilo univerzi Stanford, saj je zasebna univerza in sprejema le donacije, v RS pa so donacije iz proracunskih sredstev zelo omejene. 2. Univerze v mestih držav, kjer je med državami in Slovenijo veliko gospodarskega in kulturnega sodelovanja, potrebujemo pa tudi prevajalce iz slovenšcine v jezike teh držav. . Istanbul, Turcija, . Seul, Južna Koreja, . New Delhi, Indija. 4 Financiranje in status programa STU ter sodelovanje in podpora kljucnih institucij Financiranje programa s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in inovacije RS (MVZI) je bilo v letu 2022/23 stabilno, sodelovanje pa je tudi na vsebinski ravni zelo konstruktivno, še posebej ob reševanju problematike slovenistik ter uciteljev in uciteljskih mest za slovenšcino v Avstriji, Ukrajini in Rusiji. S podporo MVZI je bil oktobra 2022 zaposlen za 70 odstotkov ucitelj na univerzah na Reki in v Zadru, avgusta 2023 pa uciteljica slovenšcine na dveh univerzah v Cordobi, Argentina. Na vseh štirih univerzah je vpis na slovenšcino dokaj visok, s po 25–30 študenti na vsaki. Nacrtovana je polovicna zaposlitev za ucitelja na univerzi v Banjaluki. Z dodelitvijo vec štipendij za udeležbo študentov slovenistike na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v letu 2024 je bil narejen pomemben korak podpore. Cilj programa STU ostaja, da bi uredili oziroma ustrezno popravili nominalne placne razrede za ucitelje slovenšcine na tujih univerzah za tujino kot tudi dvignili izhodišcni placni razred uciteljev STU s 36. razreda, da bi bil primerljiv z drugimi podobno zahtevnimi delovnimi mesti. Tudi z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve RS (MZEZ) in s slovensko diplomatsko mrežo veleposlaništev (VP) po svetu smo dobro sodelovali. Številni slovenski diplomatski predstavniki v tujih državah so v preteklem študijskem letu obiskali slovenistike oz. se srecali z vodstvi tujih univerz, sodelovali pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravili sprejeme. Na MZEZ smo naslovili prošnjo, da bi uciteljem podelili službene potne liste in zaceli s pogovori o možnostih za izvedbo. Prav tako tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu preko svojih razpisov podpira dodatne projekte in dejavnosti uciteljev STU, sodelovanje se je v zadnjem letu še okrepilo, saj Urad spodbuja tudi povezave s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini. Ucitelji sicer redno sodelujejo z društvi Slovencev in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi v državah, kjer delajo. 5 Izobraževanja in delovna srecanja uciteljev V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo v preteklem letu organizirali tradicionalna vecdnevna delovna srecanja in izobraževanja, in sicer novoletno 22. in 23. decembra 2022, dvodnevno junijsko izobraževanje 29. in 30. junija 2023 in tridnevno avgustovsko srecanje in izobraževanje za ucitelje STU. Potekalo je od 23. do 25. avgusta 2023, od tega sta bila prvi in zadnji dan posvecena sestankom in izobraževanju (s poudarkom na vkljucevanju umetne inteligence v pouk), drugi dan srecanja pa smo izpeljali strokovno ekskurzijo v Rezijo in Cedad. Med študijskim letom smo nadaljevali s sestanki uciteljev programa STU preko aplikacije Zoom, ki smo jih izvedli vsakih nekaj mesecev. 6 Predstavnici uciteljev STU Ucitelji STU so na rednem avgustovskem srecanju uciteljev STU (25. 8. 2023) za novo dveletno mandatno obdobje ponovno izvolili predstavnico uciteljev Simono Gotal (dela na Univerzi v Zagrebu). Druga predstavnica uciteljev ostaja Katarina Dovc (dela na Univerzi v Bukarešti). 7 Podpora programa STU slovenistikam Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra za slovenšcino v smislu organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (Svetovni dnevi in še okoli 50 drugih letno), nakupa knjig in drugih študijskih gradiv, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MVZI in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike ter slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Pri tem poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu seminarja pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se seminarja ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti. Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev omogoca, da se poglobljeno seznanijo s slovenšcino v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. 8 Študentske in uciteljske izmenjave ter nov Kombinirani intenzivni program Erasmus+ Število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov v Sloveniji in tujini se je znova vzpostavilo in približalo stanju do leta 2019. Na Centru za slovenšcino smo v okviru programov STU in Tecaji slovenšcine spomladi pripravili nov program izobraževanja za študente slovenistik na tujih univerzah – Kombinirani intenzivni program Erasmus+ (Erasmus+ KIP oz. angl. BIP) in bili uspešni pri prijavi Univerze v Ljubljani na razpis CMEPIUSA. 60-urni program Izpolnjevanje za študente slovenistik na univerzah izven Slovenije – Po poteh slovenske literature je bil novembra 2022 potrjen na Filozofski fakulteti in študentom po izpolnitvi obveznosti omogoca pridobiti 3 kreditne tocke. Enomesecni intenzivni program z osrednjo temo slovenski literarni festivali smo izvedli marca 2023 v sodelovanju s slovenistikami na univerzah v Bratislavi, Lodžu, Katovicah, Brnu in Zagrebu. Udeležilo se ga je 20 študentov in pet uciteljic z omenjenih univerz. Prve tri tedne so se študenti udeleževali predavanj in delavnic iz jezika in književnosti preko spleta, potem pa so z uciteljicami prišli v Ljubljano na enotedenski intenzivni program, v okviru katerega sta bili izvedeni tudi dve celodnevni ekskurziji, študenti z vsake univerze so predstavili literarne festivale v Sloveniji in primerjalno v svojih državah. Podatki o slovenistikah Slovenistike tipa A: 8 Ucitelj/-ica Status predmeta/študijska smer: 2 Tedensko število ur Število domacih in habil. uciteljev: 8 Število študentov: 662 Status slovenistike v l. 2023/24 bo enak/spremenjen Beograd Boštjan Božic dipl.; obv. izb., izb. 16 (416) 4 444 enak Bruselj Ivana Petric Lasnik izb. 5 (133) / 15 enak Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 14 (420) 1 101 enak La Plata Tjaša Lorbek – dod. lektorat izb. 2 (60) / 11 enak Gent Ivana Petric Lasnik obv. izb., izb. 9,5 (271) 2 13 enak Granada dr. Ana Fras izb. 12 (400) / 25 enak Köln Jana Šter dipl.; obv. izb., izb. 8 (242) 1 19 enak Lizbona mag. Mateja Rozman obv. izb., izb. 8 (276) / 34 enak Slovenistike tipa B: 35 Ucitelj/-ica Status predmeta/študijska smer: 19 Tedensko število ur Število domacih oz. habil. uciteljev: 58 Število študentov: 814 Status slovenistike v l. 2023/24 bo enak/spremenjen Banjaluka dr. Primož Lubej izb. 10 (377) / 10 spremenjen – tudi obvezno-izbirni predmet za študente srbšcine Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl. obv. izb., izb. 18 (416) 1 61 enak Brno mag. Mateja Kosi dipl., obv. Izb., izb. 16 (448) 4 20 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv. izb., izb. 16 (424) 2 12 enak Bukarešta Katarina Dovc obv. izb., izb. 12 (378) / 21 enak Cleveland dr. Luka Zibelnik izb. 20 (640) / 61 enak Cordoba, Državna univerza Maja Kracun obv. izb. 2 (64) / 0 seminar se ni izvajal Cordoba, Katoliška univerza Maja Kracun izb. 8 (240) / 48 enak Gradec mag. Laura Fekonja Fonteyn dipl., obv. izb., izb. 10 (300) 11 22 enak Katovice Tina Jugovic dipl.; izb. 14,5 (435) 1 35 enak Kijev mag. Andreja Kalc dipl. 3,5 (80) 1 8 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb. 12 (360) 1 67 enak Lodž Agata Glaz dipl. 15,5 (570) 3 41 enak Lvov Primož Lubej dipl. 8 (234) 2 3 enak München Marjanca Jerman obv. izb., izb. 8 (258) 1 14 enak London Maja Rancigaj Beneš izb. 14 (338) 1 34 enak Neapelj Sanja Pirc – dod. lektorat podipl. 8 (288) 1 6 enak Padova Polona Liberšar dipl., izb. 12 (370) 1 13 enak Pariz Petra Seitl dipl., izb. 11,5 (299) 3 9 enak Peking BFSU mag. Metka Lokar dipl., izb. 7 (192) / 12 enak Praga Magda Lojk dipl., obv. izb., izb. 12 (365) 3 22 enak Regensburg Slavo Šerc izb. 8 (216) / 16 enak Reka dr. Klemen Lah izb. 6 (180) 1 47 enak Rim Sanja Pirc dipl., izb. 8 (288) 1 7 enak Sarajevo mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., 12 (396) / 56 enak Sofija Eva Šprager obv. izb., izb. 12 (360) 2 9 enak Sombotel Mojca Jesenovec dipl., obv. izb., izb. 14,5 (362) 1 7 enak Tokio Vesna Bukovec izb. 16 (480) 1 18 enak Trst, odd. za humanistiko mag. Rada Lecic dipl., izb. 15 (420) 4 22 enak Trst, odd. za prevajanje dr. Karin Marc (8 ur tedensko v Vidmu) dipl., izb. 13,5 (404) / 8 spremenjen – zacetek skupnega mag. programa s FF UL Tübingen dr. Irma Kern Nachtsheim obv. izb., izb. 12 (360) 3 16 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl. 12 (360) 2 4 spremenjen; bo tudi izbirni predmet, dodani so novi predmeti pri štud. smeri Vilna dr. Jelena Konicka izb. 4 (128) 1 6 enak Zadar dr. Klemen Lah izb. 1,5 (45) 2 23 enak Zagreb Simona Gotal dipl., izb. 12 (344) 4 56 enak Slovenistike tipa C: 15 Ucitelj/-ica; vsi so domaci ucitelji Status predmeta/študijska smer: 7 Tedensko število ur Število domacih in habil. uciteljev: 22 Število študentov: 228 Status slovenistike v l. 2023/24 bo enak/spremenjen Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. 2 1 10 enak Celovec dr. Nataša Hribar, dr. Tatjana Vucajnk dipl., izb. 16 (480) 3 30 enak Dunaj Jernej Kljucevšek, dr. Elizabeta Jenko dipl., obv. izb., izb. 16 (320) 3 29 enak Gdansk* dr. Maša Guštin obv. izb., izb. 3 (90) 1 14 enak Hebei* / / / / 10 z univerzo in ucitelji ni stikov Lawrence Marta Pirnat Greenberg izb. 1,5 (45) 1 14 enak Moskva* dipl., obv. izb., izb. 14 (358) 3 13 z univerzo in ucitelji ni stikov Novi Sad dr. Željko Markovic, dr. Aleksandra Colic Jovanovic obv. izb. 4 (120) 2 24 enak Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. 6 (160) 1 12 enak Peking BISU* ni podatka dipl., izb. 12 (408) 14 (446) / 24 enak S. Peterburg* dr. Olga Viktorovna Raina izb. 4 (0) 1 0 Seattle* dr. Michael Biggins izb. 2 (60) 1 5* enak Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 8 (240) 3 31 enak Stanford* Maria J. Rode izb. 4 (120) 1 1 enak Videm Martina Kafol dipl., izb. 10 (320) 2 11 enak Legenda Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica C: ucitelj s slovenske strani ni financiran, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo, udeleži se lahko izobraževanj, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse dipl. – diplomska in podiplomska študijska smer podipl. – samo podiplomska študijska smer obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila oz. podatka nismo prejeli, podatki iz preteklih let 9 Obštudijske dejavnosti na slovenistikah (iz porocil uciteljev) Argentina Tjaša Lorbek, Buenos Aires, La Plata . Od 25. do 29. 7. 2022: spletna prevajalska delavnica s Florencio Ferre, uveljavljeno argentinsko prevajalko slovenske književnosti, v okviru katere so z udeleženci prevedli tudi kratko zgodbo Lojzeta Kovacica. . Od avgusta do decembra 2022: lektorica je organizirala bralni klub, v okviru katerega so prebrali štiri dela slovenskih avtorjev, in sicer Nekropolo Borisa Pahorja, Angela pozabe Maje Haderlap, Cloveka na obeh straneh stene Zorka Simcica in Coca Diasa ali Zlata vrata Brine Svit. Približno enkrat mesecno so se ob sobotah dobili na Zoomu in se pogovarjali o prebranem. . 3. 10. 2022: gostovanje založbe Malinc z avtoricama Klariso Jovanovic in Majdo Koren. Predstavitev slovenske otroške in mladinske književnosti je v španskem prevodu moderirala sodelavka založbe Polona Konjedic. . 2. 11. 2022: predavanje dddr. Mire Delavec Touhami (prek Zooma, skupaj s slovenistiko v Cordobi), ki poucuje slovenšcino v Nemciji, o Josipini Turnograjski in ohranjanju njene dedišcine. Potomci njene družine so se razselili po svetu, prišli so tudi v Argentino, zato je pred kratkim v Buenos Airesu izšla dvojezicna knjiga z naslovom Svobodoljubna Slovenka/Una eslovena amante de la libertad. Avtor prevoda je Damian Ahlin, ki je v španšcino tolmacil tudi predstavitev. . 5. 12. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature: predstavitev Veronike Deseniške in literarizacije ter predavanje študentke lektorata, sicer pa zgodovinarke Marie Soledad Barrionuevo o carovništvu na slovenskih tleh. . Digitalna publikacija in zvocna knjiga Un poeta presenta a un poeta: kratka antologija slovanske poezije je nastala ob 3. konferenci slovanskih študijev, ki jo je v sodelovanju z društvom Sociedad Argentina Dostoievski organizirala katedra za slovanske književnosti. Slovenske prevode Simona Gregorcica, Svetlane Makarovic in Ane Svetel sta prispevali dr. Julia Sarachu in Florencia Ferre, publikacijo je uredil predstojnik katedre dr. Eugenio Lopez Arriazu, lektorica je sodelovala z branjem v slovenšcini. . 18. 11. 2022, univerza v La Plati: ob 150. obletnici prvega izida Martina Fierra je fakulteta organizirala branje dela v razlicnih jezikih, v slovenšcini je brala Florencia Ferre. Maja Kracun, Cordoba . Med 1. in 13. 4. 2022 projekt Knjižnica pod krošnjami – Biblioteca debajo de los árboles. Na predlog VP RS so v mestnem parku Paseo Marques de Sobremonte na police postavili vec kot 300 knjig, ki jih je 23 držav prispevalo v okviru prve izvedbe projekta novembra 2021 v Buenos Airesu. Dogodek ob odprtju v petek, 1. 4., Paisajes de la literatura eslovena, je bil v znamenju slovenske literature. Obiskovalci so lahko v parku prisluhnili pesmim Srecka Kosovela, Edvarda Kocbeka, Kajetana Kovica, Ivana Minattija, Lili Novy, Alojza Ihana in Aleša Štegra v slovenskem in španskem jeziku, prebirali so jih študenti lektorata, s sodobnim plesom pa jih je pospremila plesalka Fiamma Bertinat. . Septembra se je lektorica s študentkama udeležila spletnega dogodka ob 50-letnici prevoda pesnitve Martin Fierro v baskovski jezik v organizaciji baskovskega društva Gerora, kjer so predstavile in prebirale odlomke iz slovenskega prevoda omenjenega dela. . Pomladni teden 2022 je od 19. do 23. 9. prinesel druženje ob kvizu Kaj veš o Sloveniji? in slovenski filmski vecer. . 5. 10. jih je v sodelovanju z založbo Malinc obiskala avtorica otroške in mladinske literature Majda Koren, pripravili so literarni vecer. . 16. in 18. 11. so v vseh treh skupinah s študenti znova pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. . Konec študijskega leta so zaznamovali s Svetovnimi dnevi slovenske literature, v okviru katerih so pripravili dogodek z naslovom Jih poznate? Srecanje s slovenskimi literarnimi junaki. V letnem semestru so se namrec posvetili branju Martina Krpana, Lepe Vide, Desetnice in Povodnega moža, študenti najvišje skupine pa so se odlocili prisotnim približati Lepo Vido ob prebiranju Prešernove razlicice v slovenšcini in španšcini, ena od študentk je pripravila tudi pevski nastop. Avstrija dr. Nataša Hribar, dr. Tatjana Vucajnk, dr. Peter Svetina, Celovec . 19. 10. 2022: predavanje na Europäischer Volksgruppenkongress des Landes Kärnten 2022 z naslovom Der Teufelskreis der Worte im Lichte des Spracherwerbs zwischen Tradition und Gegenwart/Zacarani krog besed v luci usvajanja jezika med tradicijo in sedanjostjo (Tatjana Vucajnk). . November in december 2022: Svetovni dnevi slovenske literature (Nataša Hribar, Tatjana Vucajnk, Peter Svetina). . 7. 3. 2023: predavanje in delavnica v sklopu izobraževanj za ucitelje slovenšcine na avstrijskem Štajerskem na Srednji šoli v Lipnici v sodelovanju s Pavlovo hišo z naslovom Cebelice letijo in pravljice spregovorijo (komplet Pravljisanica) (Tatjana Vucajnk). . 13. 4. 2023: predavanje in delavnica v sklopu izobraževanj za ucitelje slovenšcine na avstrijskem Koroškem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu z naslovom Pravljisanica ter Cebelice letijo in pravljice spregovorijo (Tatjana Vucajnk). . 24. 5. 2023: delavnica s predstavitvijo študija rusistike/slavistike na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru (Tatjana Vucajnk, Joulia Köstenbaumer). . Erasmus gostovanji: dr. Saška Štumberger s FF UL in dr. Alenka Valh Lopert s FF UM. . Junij 2023: Ekskurzija s študenti zacetniki v Posocje (Nataša Hribar). Jernej Kljucevšek, Dunaj . 17.–21. 10. 2022, Inštitut za slavistiko, Slovenska jesen v oktobru: gostovanje dr. Milene Blažic s PeF UL, predavanje z naslovom Lik ženske pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. . 8.–11. 11. 2022, Inštitut za slavistiko, Slovenska jesen v novembru: gostovanje dr. Krištofa Jaceka Kozaka z UP, predavanje Ženske v Cankarjevi dramatiki. . 1. 12. 2022, Inštitut za slavistiko, Svetovni dnevi slovenske literature: S študentkami in študenti slovenšcine vseh treh skupin so pripravili knjižico s prevodom stopenjskega berila Martin Krpan v nemšcino ter ga na prireditvi brali v obeh jezikih. V drugem delu so poslušali predavanje dr. Mateja Šeklija s FF UL in ZRC SAZU z naslovom Pregled zgodovine slovenskega jezika v srednjem veku. . 13.–16. 12. 2022, Inštitut za slavistiko, Slovenska jesen v decembru: gostovanje dr. Vesne Mikolic z ZRS Koper in Univerze v Trstu, predavanje Vprašanje spola v jeziku in jezikoslovju. . 12. 1. 2023, Inštitut za slavistiko, nastop: Tatjana Gregoritsch & in Lado Jakša: Lili Novy – Skozi cas, Preko meja. . 24. 5. 2023, 31. 5. 2023 in 15. 6. 2023, Inštitut za slavistiko: Najprej Slovenski vecer z gostoma pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj in pesnikom Tomom Vebrom. Z njima se je pogovarjala dr. Janja Vollmaier Lubej. Vecer se je koncal z branjem iz pesniških zbirk Gospod, nekaj imamo za vas (Hrastelj) in Do tu sega gozd (Veber). Nato so si ogledali dokumentarni film Andrine Mracnikar Izginjanje (Verschwinden). Na zadnjem dogodku je dr. Ferdinand Kühnel z Inštituta za vzhodnoevropsko zgodovino pripravil predavanje o izginjanju slovenšcine po koroških pokopališcih (kot ogledalo splošne jezikovne situacije), navezujoc se na njegovo disertacijo in monografsko publikacijo Ruhe in Frieden? Pocivaj v miru? Vom Verschwinden des Slowenischen auf den Friedhöfen Kärntens/Koroška. mag. Laura Fekonja Fonteyn, Gradec . 20. 10. 2022 je v Slovenski citalnici Gradec potekala predstavitev monografije Überregional, mehrsprachig, vernetz: die Literatur der Kärntnen SlowenInen im Wandel, ki sta jo predstavila soavtorja, sodelavca z Inštituta za slavistiko, dr. Andrej Leben in Felix Kohl. Pogovor je povezovala pesnica in prevajalka Natalija Milovanovic. . 21. 10. 2022 je v Klubu slovenskih študentk in študentov Gradec potekala otvoritev kluba po prenovi, organizirali so okroglo mizo z naslovom Slovenšcina izven manjšinskega prostora, na kateri so sodelovali Susanne Weitlaner (predsednica društva Kulturno društvo clen 7), Maksi Gallob (ucitelj slovenšcine za mlade med 10. in 18. letom) in lektorica, pogovor je povezoval Sebastian Walcher. . Svetovni dnevi slovenske literature: 30. 11. 2022 je na Inštitutu za slavistiko predavala dr. Mateja Pezdirc Bartol s FF UL na temo Družbena aktualnost sodobne slovenske dramatike. . 1. 12. 2022 so v Klubu slovenskih študentk in študentov Gradec organizirali literarno-glasbeni vecer z gostoma Ferijem Lainšckom in Ditko. . 26. 1. 2023 so na Inštitutu za slavistiko gostili okoli 20 dijakinj in dijakov z gimnazije Borg v avstrijski Radgoni. . 23. 2. 2023 je na univerzi potekal dan odprtih vrat, Inštitut za slavistiko so predstavile lektorice. . 30. 3. 2023 je v Slovenski citalnici Gradec potekal literarni vecer z Gabrielo Babnik. Pogovor je pripravila lektorica, tolmacil ga je Sebastian Walcher. . Med 15. in 18. 5. 2023 so bili graški slavisti na strokovni štiridnevni ekskurziji v Sloveniji. . 23. 5. 2023 je na graškem Inštitutu za slavistiko predaval dr. Tomaž Toporišic z AGRFT, naslov predavanja: Transkulturno, vecjezicno in politicno gledališce v Sloveniji. . 25. 5. 2023 je v Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni potekal literarni vecer z Normo Bale. Vecer je organizirala predsednica Kulturnega društva clen 7 dr. Susanne Weitlaner, z avtorico se je pogovarjala lektorica. Prebrali so tudi eno izmed dveh zgodb, ki sta ju v nemšcino prevedla študenta prevajalstva Magdalena Novak in Florian March. . 5. 6. 2023 je v Štajerski deželni knjižnici potekala slavnostna prireditev ob 10. obletnici Slovenske citalnice Gradec. Belgija Ivana Petric Lasnik, Bruselj . 24. 11. 2022, Svobodna univerza v Bruslju: Svetovni dnevi na ULB: lektorica je v raziskovalnem centru Tradital na Svobodni univerzi v Bruslju predstavila Center za slovenšcino, projekt stopenjskih beril in korpus KOST. . 29. 11. 2022: Svetovni dnevi na ULB: posvetili so se tematiki Lepe Vide in problematiki (ženskega) izseljevanja. V uvodu so predstavili knjižice iz zbirke Slovenšcina po korakih, v nadaljevanju so študenti slovenšcine predstavili zgodbo Lepa Vida ter svoje prevode, potem pa so si ogledali dokumentarni film Aleksandrinke, ki je na udeležence naredil mocan in zelo custven vtis. . 25. 4. 2023: ULB – Beseda na dan. 25. 4. so študenti prek Zooma spoznali profil Beseda na dan in njegovo ustanoviteljico, Anjo Strajnar. Ivana Petric Lasnik, Gent . 22. 11. 2022: Projekcija filma Houston, imamo problem. V sklopu projekcij slovanskih filmov na katedri za vzhodnoevropske jezike in kulture so predvajali tudi slovenski igranodokumentarni film. . 30. 11. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature: Branje. Študenti slovenšcine so si zadali, da preberejo vsaj eno delo iz slovenske literature. V knjižnici so izbrali Kosovelove Konse in Jancarjeva romana To noc sem jo videl in In ljubezen tudi, nato so na literarno debato povabili študente iz Slovenije, ki so na Erasmus izmenjavi na Univerzi v Gentu. . 19. 4. 2023: Srecanje z Erasmus študenti iz Slovenije. Srecanje je pripravila Birgit van Ackere, študentka slovenšcine, ki je lani magistrirala, letos pa dela pedagoški magisterij in je bila cel semester na praksi tudi pri pouku slovenšcine. . 26. april 2023: Beseda na dan, gl. Bruselj.   Bolgarija Eva Šprager, Sofija . 16.–17. 2. 2023: slovenski kulturni praznik – gostovanje pisatelja Draga Jancarja v Bolgariji, literarna vecera v Sofiji in Plovdivu, na katerih so bili predstavljeni že obstojeci prevodi Jancarjevih del. Bosna in Hercegovina Primož Lubej, Banjaluka . 9. 12. 2022, Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki: Literarno srecanje z Andrejem Blatnikom, ki je spregovoril o svojem romanu Plamenice in solze, v nadaljevanju pa je pogovor potekal o novejših romanih Spremeni me, Luknje in Trg osvoboditve ter njegovih kratkih zgodbah. . 25. 5. 2023, Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki: gostujoce predavanje dr. Đurde Strsoglavec s FF UL, ki je predstavila pravljico Kajetana Kovica Macek Muri, prevode in percepcijo v razlicnih kulturnih okoljih. dr. Pavel Ocepek, Sarajevo . 6. 12. 2022, Svetovni dnevi slovenske literature 2022, FF Univerze v Sarajevu: gostovanje dr. Alojzije Zupan Sosic in dr. Mateje Pezdirc Bartol s predavanjema Moje življenje z literarno osebo in »Paradiž ni moj dom, pot je moj dom …« – motiv lepe Vide v slovenski dramatiki. Lektor je predstavil projekt Svetovni dnevi ter stopenjska berila. . 14.–16. 11. 2022, kino Meetingpoint: VI. dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu. Že šesto leto zapored so v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom izvedli projekt s projekcijami filmov, tokrat so prikazali filme Inventura Darka Sinka, Orkester Matevža Luzarja in Jezdeca Dominika Menceja. . 9. 5. 2023, FF Univerze v Sarajevu, Jezikoslovna in literarna potepanja I.: gostovanje dr. Gašperja Trohe (SLOGI – Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana), ki je predstavil prispevek z naslovom Oblast in gledališce: primer Antigona (Dominik Smole). . 23. 5. 2023 na FF Univerze v Sarajevu, Jezikoslovna in literarna potepanja II.: gostovanje dr. Đurde Strsoglavec, FF UL, predavanje Macek Muri – zgodba za otroke od 30. do 90. leta; dr. Saše Vojtech Poklac, FF UL in FF Univerze Komenskega v Bratislavi, predavanje Slovenska narecja nekoc in danes; dr. Miloslava Vojtecha (FF Univerze Komenskega v Bratislavi), predavanje Recepcija del Ivana Cankarja na Slovaškem in srednjeevropskem prostoru. Ceška mag. Mateja Kosi, Brno . 4. 10. 2022 je na uradni obisk na fakulteto prišla veleposlanica RS na Ceškem mag. Tanja Strniša. . 1. in 2. 11. 2022 je imela za študente slovenistike dr. Jana Šnytová dve predavanji oziroma prevajalski delavnici na temo prevodov slovenskih besed »kar«, »saj« in »sicer« v cešcino ter na temo prevajanja turisticnih vodnikov iz slovenšcine v cešcino. Gostovala je preko programa Erasmus+. . Od 28. 11. do 5. 12. 2022 so potekali Slovenski dnevi slovenskih literarnih junakov. Literarne junake jim je v predavanju predstavil dr. Klemen Lah, nato pa so se ob tradicionalnem slovenskem zajtrku srecali s castno konzulko Slovenije v Brnu Andreo Ungerovo in z vodjo Slovenija centra v Pragi Michalom Kuro. . V poletnem semestru je bila na slovenistiki v Brnu na Erasmus praksi Ula Matek, študentka FF UL. . 15. 3. 2023 je potekalo predavanje Uroša Trefalta o slovenskem gledališcu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. . Marca 2023 sta se študenta slovenistike Barbora Kotíková in Jan Tranžík udeležila programa Erasmus+ KIP, ki ga je organiziral Center za slovenšcino FF UL. . 13. in 14. 4. so v Brnu potekali Slovenski dnevi z dogodki: 13. 4. s srecanjem Ceško-slovenske vzporednice v gradbeništvu in arhitekturi, z razstavo Boruta Peterlina Nova Zemlja/Tišina, literarno-glasbenim srecanjem Slovencev in prijateljev Slovenije, kjer so prevajalci Libor Doležán, Aleš Kozár, Petr Mainuš in Alena Šamonilová predstavili svoje najnovejše prevode, vodja Slovenija centra v Pragi Michal Kura pa je Slovenijo približal kot turisticno destinacijo. Za glasbeni del sta poskrbela kantavtor Tadej Vesenjak in kustos Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora Uroš Dokl, ki je zaigral na oprekelj. 14. 4., na FF: okrogla miza Vloga slovenšcine in Slovencev na Ceškem in Slovaškem z okoli 15 predstavniki ustanov, ki so predstavile svoje delovanje na podrocju slovenistike ali vloge Slovencev na Ceškem in na Slovaškem. Popoldne je bila predstavitev dr. Mihajla Rostoharja in koncert ceškega Vachovega zbora moravskih uciteljic in gostujocega zbora iz Nove Gorice Le Dive. Slovenskih dni so se udeležili tudi predstavniki Centra za slovenšcino predstojnik dr. Marko Stabej, vodja strokovnih sodelavcev dr. Damjan Huber in vodja programa STU dr. Mojca Nidorfer. dr. Aleš Kozár, Pardubice . 17. 4. 2023: Mezi slovy, Literarno popoldne, Klub D29: Jirí Studený, Premysl Krejcík, Lukáš Vavrecka; branje: Peter Svetina: Hroší moudrost (Dvanáct tucnáku), Idrija. . 13. 4. 2023: Slovenisticni dnevi, Literarni vecer Slovinská literatura v ceských prekladech. Brno, Sklenená louka: Boris Pahor. Nekropola (odlomek). Magda Lojk, Praga . 26. 9. 2022: Evropski dan prevajalcev, Bolgarski kulturni inštitut v Pragi, projekcija kratkih filmov, za katere so študenti pripravili ceške podnapise (slovenski, hrvaški, bolgarski in srbski). Slovenijo je zastopal kratki film Tiho Barbare Zemljic. . 30. 9. 2022, Evropski dan jezikov, Speakdating na Kampusu Hybernska, sodelovala sta lektorica Magda Lojk in študent Jan Pšenicka. . Svetovni dnevi slovenske literature 2022: gostovala je dr. Barbara Ivancic Kutin s predavanjema Slovenci v Videmski pokrajini v Italiji in njihovo folklorno izrocilo ter Krivopete, divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori. . 27. 3. 2023 je gostoval dr. Boris Kern s predavanjema Spolno vkljucujoca raba jezika in Novejše besedje slovenskega jezika z besedotvornega vidika. . 3. 11. 2022, 24. 11. 2022 in 15. 12. 2022: Slovenski filmski veceri (v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom): projekcija filma Polsestra Damjana Kozoleta in filma Ne bom vec luzerka Urše Menart, Vaje v objemu Metoda Pevca, predfilm Z avtom Oskarja Šubica. . 22. 5. 2023: Vecer kratkih filmov katedre KJBS v ucilnici na ulici Celetná s štirimi kratkimi filmi, za katere so študenti pripravili ceške podnapise. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom. . 14. 4. 2023, Srecanje ceških slovenistik v Brnu: Srecali so se študenti in ucitelji slovenšcine, ki delujejo v Brnu, Pardubicah in Pragi v okviru Slovenskih dni v Brnu. Francija Petra Seitl, Pariz . Oktober 2022, Inalco: Prevajalske delavnice s prevajalko Zdenko Štimac, ki je v francošcino prevedla številna dela slovenskih pesnikov in pisateljev (France Bevk, Fran Levstik, Drago Jancar, Miha Mazzini, Tomaž Šalamun, Svetlana Makarovic idr.), pripravila je delavnice literarnega prevajanja. . Oktober 2022: Predstava kamišibaj z Janjo Stopar. . Oktober 2022: Stand-up komedija z Urošem Kuzmanom – v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Franciji. . November 2022: Promocijska stojnica Spoznajte Slovenijo in slovenšcino. Prireditev je potekala v avli inštituta Inalco, kjer so poleg katedre za slovenski jezik promovirali tudi Slovenijo, slovenski jezik in slovensko kulinariko. . November 2022: Gostovanje Lize Japelj s temo Martin Koeurpane, un héros slovčne vu par l‘artiste française Sophie Lecomte. Liza Japelj je prevajalka, na VP RS v Parizu pa je zadolžena za podrocje kulture. V predavanju je govorila o Martinu Krpanu skozi oci francoske ilustratorke Sophie Lecomte, ki je ilustrirala francoski prevod originalnega besedila, prevedla pa Zdenka Štimac. . Februar 2023: projekcija filma Pokrajina št. 2 v sklopu dogodkov (Contre-)mémoires en cinématographique des conflits en Europe médiane – cikla filmov in debat, ki so posveceni spominom in »proti-spominom« na konflikte v srednji Evropi, organizirata pa ga dr. Anne Madelain (Inalco) in dr. Naima Berkame (Université Sorbonne). Hrvaška dr. Klemen Lah, Reka, Zadar . 11. 11. 2022: okrogla miza na FF Reka Ucenje slovenskega jezika na Hrvaškem: predstavitev razvoja in vloge slovenskega jezika. . 19. 11. 2022: literarni vecer Miklavža Komelja, v sodelovanju z založbo Slovenska matica, ki je predstavil svoj prozni prvenec Skrij me, sneg, ki je doživel tudi prevod v hrvašcino (Sakrij me, snijeg). Na literarnem veceru se jim je pridružil prevajalec v hrvašcino Božidar Brezinšcek Bagola, pogovor pa je vodila tajnica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc. . 25. 5. 2023 so na Univerzi v Zadru v Slavnostni dvorani predstavili življenje in delo Štefana Barbarica. Zbornik o nekdanjem tajniku in uredniki Slovenske matice ter lektorju za slovenski jezik na FF v Zadru je predstavil dr. Tone Smolej s FF UL, o življenju Štefana Barbarica je spregovoril tudi nekdanji profesor na zadrski univerzi dr. Ante Murn. Simona Gotal, Zagreb . 26. 9. 2022: Evropski dan jezikov: s študenti so si ogledali slovenski film Urbana slovenšcina iz sklopa oddaj Kdo se boji slovenšcine? (RTV Slovenija). Dogodek je potekal v organizaciji Evropske komisije na Hrvaškem. . 21. in 22. 10. 2022 je potekalo srecanje uciteljev slovenšcine na Hrvaškem na Reki, organizirala sta ga Inštitut za narodnostna vprašanja in hrvaško Ministarstvo znanosti i obrazovanja, lektorica je predstavila svoje delo, slovenistike na Hrvaškem, Center za slovenšcino; v organizaciji Inštituta za narodnostna vprašanja in MVZI RS je potekala tudi okrogla miza z naslovom Ucenje slovenskega jezika na Hrvaškem, na kateri sta sodelovala lektorica in lektor na Reki dr. Klemen Lah. . 11. 11. 2022: Predstavitev študija slovenšcine in Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti FF v Zagrebu na Zagrebškem velesejmu v organizaciji zagrebške univerze. . 17. 11. 2022: Ob Dnevu slovenske hrane je na VP RS v Zagrebu potekal t. i. tradicionalni slovenski zajtrk, ki so se ga udeležili s študenti. Študenti so imeli priložnost poskusiti slovenske jedi in se družiti s študenti iz Slovenije, ki študirajo v Zagrebu. . 23. 11. 2022: Prevajalski dvoboj med prevajalkama Jagno Pogacnik in Mirto Jurilj (med drugim tudi nekdanjo študentko slovenistike v Zagrebu), ki ga je moderirala dr. Anita Peti-Stantic. Prevajalki sta iz slovenšcine v hrvašcino prevedli odlomek iz romana Mojstrovina Ane Schnabl, na srecanju s študenti pa so primerjali oba prevoda. Dvoboj je potekal v sodelovanju Društva hrvatskih književnih prevodilaca in FF v Zagrebu. . 28. 11. 2022: Sprejem ob obisku predsednika RS Boruta Pahorja. Drugi dan obiska predsednika so se s študenti udeležili otvoritve slovenskega cebelnjaka v Živalskem vrtu Zagreb – darila RS. . 8. in 9. 12. 2022: Društvo sveucilišnih nastavnika i drugih znanstvenika v Zagrebu, 10. simpozij mladih slavistov v Zagrebu v organizaciji Študentske sekcije Slavisticnega društva Slovenije, Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti FF v Zagrebu in Centra za slovenšcino; lektorica je predstavila projekt(e) Svetovni dnevi. Nadaljevali so s plenarnim predavanjem o Ljudevitu Gaju, ki ga je izvedla prof. Marijana Bijelic, in z referati mladih slavistov iz Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Srbije. . 17. 1. 2023: Udeležba s študenti na hrvaški premieri veckrat nagrajenega slovenskega filma Inventura režiserja in scenarista Darka Sinka v kinu Kinoteka ob prisotnosti dela filmske ekipe. . Marec 2023: Sodelovanje pri programu Erasmus+ KIP z naslovom Po poteh slovenske literature. . 10. 3. 2023 se je lektorica na povabilo dr. Gjoka Nikolovskega udeležila delovnega srecanja, predstavitve FF UM. . 5. 4. 2023: Dr. Klemen Jelincic Boeta je predstavil svojo knjigo Jeziki in ljudstva Evrope. . 24. 4. 2023: Dr. Vesna Mikolic je predstavila knjigo Ali bereš Cankarja? Obe predstavitvi so organizirali s Slovensko matico, in sicer v okviru literarnih prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. . Med 19. 4. 2023 in 26. 4. 2023 je bil dr. Gjoko Nikolovski s FF UM na študijski izmenjavi v Zagrebu in imel v sklopu predmeta Prevajanje iz slovenšcine v hrvašcino predavanje z naslovom Konceptualizacija ljubezni v hrvašcini in slovenšcini. . 9. 5. 2023: Klasiki v sosednjih državah: Projekt študentov, pri katerem so študenti s pomocjo in podporo profesorjev z oddelka predstavili in prevedli odlomke besedil 10 pomembnejših južnoslovanskih avtorjev, med njimi tudi Ivana Cankarja in Zofko Kveder. . 3. 7. 2023 je Toporišicevo priznanje za leto 2023 prejel že upokojeni profesor dr. Zvonko Kovac s Katedre za slovenski jezik in književnost FF v Zagrebu. Italija Polona Liberšar, Padova . Oktober 2022: lektorica je na vabilo Inštituta za slovensko kulturo v Špetru predstavila zbornik o Milku Maticetovem, dr. Han Steenwijk je s predavanjem o rezijanšcini gostoval na ZRC SAZU. . 9.–11. 11. 2022, 3-dnevna strokovna ekskurzija za italijanske študente slovenšcine na Kocevsko, v sodelovanju slovenistik na univerzah v Vidmu, Padovi, Trstu, Rimu in Neaplju. . 3. 12. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature: gl. Trst in Videm (Karin Marc). . Decembra 2022: Miklavževanje na oddelku, v sodelovanju uciteljic in študentov cešcine, hrvašcine, madžaršcine, poljšcine, romunšcine in slovenšcine. . Recitacije slovenske poezije: Od februarja do sredine aprila 2023 so se štiri študentke pripravljale na recitacijo slovenske poezije v slovenšcini in sodelovale na gledališki delavnici pod naslovom Upor. Združili so se lektorji cešcine, gršcine, hrvašcine, madžaršcine, poljšcine, romunšcine, slovenšcine in ukrajinšcine ter pripravili študente na nastop v vseh jezikih. Študentke so bile konec maja vabljene na študentski gledališki festival v Lyon, predstavile so se s prevodom pesmi v slovenšcino, italijanšcino in francošcino. Pri prevodu v italijanšcino so sodelovale z recitatorkami, pri francošcini pa so jim pomagali na INALC-u, kjer so pod mentorstvom dr. Kaje Dolar prevedli pesmi. Študenti so uspešno nastopili v Lyonu, v Padovi pa so nastopali konec junija, zadnja ponovitev je bila 30. 9. Prevodi v oba jezika so bili skupaj z originalom objavljeni v dveh locenih knjižicah. . Od aprila je bila tri mesece na gostovanju preko Erasmus+ za ucitelje dr. Danila Zuljan Kumar z ZRC SAZU, ki je na katedri pripravila tudi predavanje na temo skladnje v slovenskih narecjih, maja Magda Lojk, uciteljica STU v Pragi in dramaturginja, ki je s študentkami vadila recitacijo poezije, nato dr. Matejka Grgic s FF UL, ki je za študente pripravila predavanje z delavnico na temo prevajanja reklamnih besedil iz slovenšcine v italijanšcino. . Konec aprila je bila lektorica na gostovanju Erasmus+ na slovenistiki v Bukarešti. . Maja 2023 so na oddelku v okviru cezmejnega projekta TARTini pripravili razstavo o Giuseppeju Tartiniju, saj je Tartini v Padovi živel in je tam pokopan. Nato so postavili še Plecnikovo razstavo, gl. tudi Rim. . Maj 2023: obisk z ZRC SAZU ter iz Rezije, Univerze v Vidmu ter z Univerze v Konstanzi, Nemcija. Predstavitev publikacij, ki se ukvarjajo s slovenskimi narecji na zahodnem robu Slovenije, nastale pa so v Italiji, Nemciji in Sloveniji. Predstavili so jih dr. Rosanna Benacchio, Luigia Negro in dr. Roberto Dapit, Sandro Quaglia, dr. Malinka Pila, ddr. Marija Stanonik, dr. Han Steenwijk ter dr. Jožica Škofic, lektorica je moderirala nekaj pogovorov. . 26. 9. 2023: Dan jezikov v Centru San Gaetano v Padovi, organizirala ga je obcina Padova; lektorica je s študenti pripravila aktivnosti za ucenje in promocijo študija slovenšcine na Univerzi v Padovi. Sanja Pirc, Rim in Neapelj . 24. 9. 2022, Rim, Museo dei bambini: Evropski dan jezikov na temo Alice v cudežni deželi, Explora, Č sempre l’ora di imparare lo sloveno, v sodelovanju z EUNIC, lektorica je pripravila 4 igrice (Spomin, Crni Peter, križanko, skrite besede) in 10 vprašanj z zabavnimi miselnimi besednimi igrami, ki se nanašajo na podobnosti oz. razlike med slovenšcino in italijanšcino. Celodnevno dejavnost sta izvedli skupaj z novo profesorico slovenšcine na Sapienzi dr. Anno Bodrovo. . 27. in 28. 9. 2022, Festival jezikov na Univerzi Orientale: slovenšcina je bila zastopana trikrat (himne, predstavitev jezika, ljudski literarni junaki). . 30. 11. in 1. 12. 2022, Rim, Casa delle letterature, in Neapelj, Univerza Orientale: Svetovni dnevi in Ta veseli dan slovenske kulture: predstavitev zbirke stopenjskih beril, del dr. Marie Bidovec: slovnice Grammatica slovena in knjige Fiabbe e legende slovene, pogovor Martine Kafol z dr. Mario Bidovec. Obeležili so jih z dvema prireditvama v živo, in sicer eno v Rimu in drugo v Neaplju. . 9.–11. 11. 2022, 3-dnevna strokovna ekskurzija za italijanske študente slovenšcine na Kocevsko. . 3. 12. 2022, Svetovni dnevi slovenske literature: gl. Trst in Videm (Karin Marc). . 9. 12. 2022, Orientale v Neaplju, Jezikovni božicni bazar – predstavitev obicajev posameznih narodov/ jezikov ob božicno-novoletnih praznikih. Zabavno-poucna delavnica o medu, kranjski cebeli ter peki medenjakov. Projekt so zasnovali in izvedli skupaj s študenti. . Od marca do oktobra 2023: Razstava Plecnikova Ljubljana, v sodelovanju z VP RS v Rimu: besedila sta prevedla nekdanja študenta Chiara Santambriogio in Leonardo Ungarini. Potujoca razstava je bila postavljena v Rimu, Neaplju, na Procidi, v Padovi in Materi. . Literarni festival Premio Energheia: Že peto leto zapored so s študenti sodelovali pri projektu in prevajali na natecaju izbrane kratke zgodbe slovenskih študentov. Z univerze Sapienza sta sodelovala dva študenta, poleg slovenistike in Centra za slovenšcino pa še VP RS v Rimu, Univerza v Mariboru ter Associazione Culturale Energheia iz Matere. . Od 24. do 26. 5. 2023, Rim–Neapelj–otok Procida: tri predstavitve v italijanšcino prevedenega romana Jezero/Dove nuotano i pesci gatto Tadeja Goloba z avtorjem in s prevajalko romana Patrizzio Raveggi, literarne dogodke je povezovala dr. Maria Bidovec, profesorica slovenšcine v Neaplju. Organizacijsko zahteven projekt so izvedli v sodelovanju z VP RS v Rimu in slovenistikama na univerzah Sapienza v Rimu in Orientale v Neaplju. V Neaplju se je poleg drugih obiskovalcev srecanja z avtorjem udeležilo skoraj 100 dijakov in njihovih mentoric za medkulturno didaktiko z ITIS Alessandro Volta. Literarna dogodka v Neaplju in na Procidi sta bila pospremljena še s potujoco razstavo Plecnikova Ljubljana. mag. Rada Lecic, Italija, Trst . 18. 11. 2022 so bili v Trstu na predavanju dr. Marka Jesenška Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika, z njim se je pogovarjala dr. Marija Pirjevec. . 24. 11. so se na Opcinah udeležili razprave Identiteta v prevodu/Dialogo tra identita‘ e appartenenza. Sodelovali so Vesna Mikolic, Breda Bišcak in Jernej Šcek. . 3. 12. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature: gl. Trst in Videm (Karin Marc). . 12. 12. 2022: v Prosvetnem domu na Opcinah so poslušali Natašo Konc Lorenzutti, z njo se je pogovarjala Barbara Ferluga, urednica slovenskega programa RAI. . 3. 2. 2023 je v tržaški knjigarni Ubik dr. Tatjana Rojc predstavila knjigo Alojza Rebule La peonia del Carso v prevodu Alessandre Foraus. . 3. 3. so bili na predstavitvi knjige Boris Pahor, scrittore senza frontiere. O njej so govorili Walter Chiereghin in Fulvio Senardi, povezovala je Nadia Roncelli. . 5. 4. je zgodovinar Francesco Filippi na povabilo študentov fakultete v Trstu predaval o tem, »zakaj so še vedno fašisti«. Povedal je, kako tudi umetnost lahko kreira javno mnenje in kako je italijanski povojni film sooblikoval mit o »Italiani – brava gente« (Italijani – dobri ljudje). . 17. 4. so se v koprski Loggi udeležili razprave o pomenu in prihodnosti istrskih narecij, slovenskih in italijanskih narecnih govorov. O tem so govorili Aleksandro Burra, Alferija Bržan, Vesna Mikolic in drugi. . 21. in 22. 4. so se udeležili Primorskih slovenisticnih dnevov na Opcinah; prvi dan je bil posvecen Borisu Paternuju, drugi dan pa Marku Sosicu. . 22. 5. so se v Kopru udeležili razprave Dvojezicnost danes. Izhodišca sta podali Alenka Likar in Lara Sorgo, razpravo je moderirala Vesna Mikolic. . 6. 6. se je v Tržaškem knjižnem središcu študent Gabriel Milic pogovarjal z Vesno Mikolic in predstavil njeno knjigo Ali bereš Cankarja? . 7. 9. so bili študenti v Praproti pri Trstu na predstavitvi knjige Jerneja Šceka Kavarna Italija. Poleg avtorja so o knjigi govorili Martina Kafol, Ali Žerdin in Miran Košuta. dr. Karin Marc, Trst in Videm . 3. 12. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature, prek Youtuba in Facebooka: skupaj z lektoricami slovenšcine, ki poucujejo na italijanskih univerzah. Dr. Karin Marc se je pogovarjala z dr. Miranom Košuto o njegovih prevodih Prešernovih pesmi v slovenšcino. Osrednja tema so bili ženski literarni liki pri Prešernu in predstavitev knjižic stopenjskih beril Centra za slovenšcino, predvsem knjižice Veronika Deseniška, avtoric Polone Liberšar, Karin Marc, Sanje Pirc, Eve Šprager in Saše Vojtech Poklac. . 9.–11. 11. 2022: 3-dnevna strokovna ekskurzija za italijanske študente slovenšcine na Notranjsko in Kocevsko, v sodelovanju slovenistik na univerzah v Vidmu, Padovi, Trstu, Rimu in Neaplju. . 21. 4. 2023, Univerza v Vidmu: prevajalska delavnica, ki jo je za videmske študente pripravila profesorica na univerzi v Neaplju Orientale dr. Maria Bidovec Pripovedke in jezik pripovedi: Potep po ljudskem izrocilu in jezikovna norma. V drugem delu je dr. Maria Bidovec predstavila tudi svojo slovnico slovenskega jezika v italijanšcini La grammatica slovena; lektorica je pri slovnici sodelovala kot jezikovna svetovalka in recenzentka. V nadaljevanju je dr. Maria Bidovec predstavila tudi svojo etnološko folkloristicno knjigo Fiabe e leggende slovene (Slovenske pravljice in legende). . 8. 5. 2023: obisk študentov na Uradu za slovenšcino pri Slovenskem okencu na deželi Furlaniji - Julijski krajini v Trstu, kjer so pobliže spoznali delo prevajalk in tolmacev ter imeli delavnico. . 23. 10. 2022: udeležba na praznovanju 25. obletnice neprekinjenega delovanja Slovenskega kulturnega središca Planika iz Kanalske doline, kjer je tudi lektorica prejela Planikino zahvalo za raziskovalno delo, posveceno Kanalski dolini in njenim ljudem. Kitajska mag. Metka Lokar, Peking . 30. 11. 2022, Mestna knjižnica Kranj: O poucevanju slovenskega jezika in kulture na Kitajskem, Svetovnih dnevih, stopenjskih berilih, slovenskih literarnih junakih in še cem. Uvod v svetovne dneve 2023 v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj. Pogovarjala sta se Metka Lokar in Toni Cahunek. . 3. 12. 2022, Mestna knjižnica Kranj in Veleposlaništvo RS v Pekingu: Poezija je sol sveta: slovensko-kitajsko pesniško branje. Na pesniškem branju, ki je prek avdio-video konference hkrati potekalo v Kranju in Pekingu, so svoje, prvic prevedene pesmi predstavili štirje slovenski in štirje kitajski pesniki srednje in mlajše generacije, prevode sta prispevala študenta slovenistike na BFSU He Minsong in Wang Yuchen: Esad Babacic, Anja Zag Golob, Karlo Hmeljak in Gregor Podlogar, Dai Weina, Er Mao, Lan Lan in Zhao Ye. Dogodek sta povezovali dr. Katja Kolšek (VPE) in mag. Metka Lokar (Center za slovenšcino). . 5. 12. 2022, Zoom: Nataša Preglau Borko, predavanje Slovene Literary Heroes Through the Prism of Stereotypes. V sodelovanju s slovenistiko v Tokiu, za študente slovenistik v Pekingu in Tokiu. . 8. 12. 2022, Zoom: Slovene Literary Heroes – Slovenski literarni junaki (kviz). S kvizom, namenjenim študentom slovenistik na Daljnem vzhodu, v Pekingu in Tokiu, so preverili znanje o slovenskih literarnih junakih, zgodbah in stereotipih o njih, ki so jih spoznali na predavanju Nataše Preglau Borko. V sodelovanju s slovenistiko v Tokiu. . 5. 2. 2023, Murska Sobota, Murski val: Nedeljska kuhinja z Metko Lokar in Urošem Lipušckom (pogovor je vodil Boštjan Rous). . 30. 5. 2023, Šanghaj, Shanghai University of International Business and Economics: predavanje za podiplomske študente o Sloveniji, slovenskem jeziku in kulturi z naslovom Slovenia: On the Sunny Side of the Alps. Madžarska dr. Mladen Pavicic, Budimpešta . 29. 9. 2022: pogovor s pisateljem Klemenom Kordežem v knjižnici Inštituta za baltsko in slovansko filologijo ELTE (Inštitut); soorganizator VP RS v Budimpešti. . 17. 11. 2022: Inštitut: Slovanski božic, študenti so vodili kviz o slovenskih božicnih obicajih. . 4. 5. 2023: Inštitut: Slovanska pomlad – študenti so predstavili borovo gostüvanje, prireditev se je udeležilo po vsaj 200 študentov, uciteljev in drugih obiskovalcev. . 9. 4.–31. 5. 2023: Országos Széchényi Könyvtár – Vivat Szlovénia!/Vivat Slovenija! z Jolán Mann. Razstavo madžarskih prevodov slovenskih književnih del sta slovesno odprli predsednici Nataša Pirc Musar in Katalin Novák. Odprtja se je udeležilo 200 do 300 obiskovalcev, med katerimi je bilo okoli 50 diplomatov, predvsem veleposlanikov. Ob tej priložnosti je bila v budimpeški predsedniški palaci podpisana pogodba o sodelovanju med NUK-om in Državno Széchényijevo knjižnico, otvoritve se je udeležilo tudi vodstvo NUK-a, lektor je sodeloval s prevodi za razstavo. . 19. 4.–20. 5. 2023: Razstava NUK Prevajanje – kulturna vez med narodi (z Marjanco Mihelic). Hkrati z odprtjem razstave v Budimpešti je bila v NUK-u odprta razstava slovenskih prevodov madžarskih književnih del. . 18.–20. 9. 2023: ekskurzija slovenistike v Ljubljano, Maribor in na slovensko obalo, na Oddelku za slovenistiko UP FHŠ sta jih sprejela predstojnik dr. Jonatan Vinkler in dr. Vladka Tucovic. Mojca Jesenovec, Sombotel . 10.–12. 10. 2022: 5. dnevi slovenskega filma v Sombotelu, kino Agora Savaria, gosta Metod Pevec in Janez Škof. Partnerji pri projektu: Slovenski filmski center – javna agencija, Generalni konzulat RS v Monoštru, Oddelek za slavistiko SEK ELTE, Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem, Sombotelska slovenska samouprava, kino Agora Savaria. . 12. 5. 2022: strokovna ekskurzija slovenistike v Žicko kartuzijo in Celje. Nemcija Marjanca Jerman, München . 5. in 6. 12. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature, v okviru katerih so brali Martina Krpana. . 13. 12. 2022 so s študenti obeh skupin obiskali Bavarsko državno knjižnico. Gospod Filip Hlušicka jim je predstavil delovanje oddelka za vzhodno Evropo in v citalnici pokazal partizanske tiske, ki jih je knjižnica pridobila leta 2017. . 16. 1. 2023 jim je prevajalec in nekdanji študent slovenšcine Felix Mayer pripravil zanimivo predavanje o romanu Škrbine Gašperja Kralja. . 28. 9. 2023: Obisk literarnega vecera Društva literarnih prevajalcev v Literarni hiši München (Literaturhaus München); predstavitev prevoda romana Škrbine Gašperja Kralja za javnost. Jana Šter, Köln . 28. 11. 2022: Slavisticni inštitut Univerze v Kölnu (Inštitut), Svetovni dnevi slovenske literature: študenti so po vlogah prebrali Lepo Vido (stopenjsko berilo) in lastne prevode v nemšcino ter si ogledali del dokumentarnega filma Aleksandrinke. . 1. 12. 2022, 12. 1. 2023, 26. 6. 2023, Inštitut: Slovenski filmski veceri v sklopu slovanskih filmskih vecerov: ogled filmov Razredni sovražnik, Šiška Delux, Cvetje v jeseni z razpravo po filmih. . 10. 10.–28. 11. 2022, Inštitut: Slovenska bralna znacka. Lektorica je organizirala projekt branja: študenti so samostojno prebrali knjižice stopenjskega berila in o zgodbah porocali ter prejeli prakticne nagrade. . 8. 12. 2022, FF, Univerza v Kölnu: predavanje Slovenska protivojna literatura v sklopu serije dogodkov na Slavisticnem inštitutu na temo Slovanska protivojna literatura. Študenti so prebrali roman Angel pozabe Maje Haderlap, pogovarjali so se o delih Ivana Cankarja (Podobe iz sanj), Maje Haderlap (Angel pozabe), Maruše Krese (Vse moje vojne) in Gorana Vojnovica (Jugoslavija, moja dežela). . 15. 12. 2022, Inštitut: Božicno srecanje s študenti, ki so igrali kvize in družabne igre o poznavanju Slovenije, slovenšcine. . 24. 5. 2023, FF, Univerza v Kölnu, Dan slovanske pisave: študentke so prebrale Proglas Sv. Cirila v slovenšcini in sodelovale v mini skecu o Cirilu in Metodu, sodelovali so ucitelji in študenti vseh lektoratov ter pevski zbor Slavisticnega inštituta. . 12. 6. 2023, Inštitut: predavanje lektorice Motiv Lepa Vida in der slowenischen Literatur, študenti so v nemšcini prebrali dolenjsko verzijo ljudske balade Lepa Vida in znanstveni clanek Petra Scherberja Crtomir und Lepa Vida – ein slowenischer Mythenkomplex, napisali seminarsko delo o motivu lepe Vide in kralja Matjaža v ostalih literaturah. . 15. 6. 2023, Zoom: Izvedba predavanja Eve Trivunovic o zgodovini slovenskega jezika: Stability and Innovation: The Development of the Slovenian Language and Language Resources through Time. . 23. 6. 2023: piknik ob reki Ren, Slovansko druženje ob enakonocju, petje slovanskih pesmi in ples slovanskih plesov, k spoznavanju slovanskih kultur so povabili tudi mimoidoce. dr. Irma Kern-Nachtsheim, Tübingen . 22. 11. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature. Literarni vecer: Literarni junak v slovenski romantiki: Poezije Franceta Prešerna in sodobni literarni junak/junakinja v delu Belo se pere na 90 Bronje Žakelj. . 23. 11. 2022: Ekskurzija Iz Tübingena za Trubarjem v Memmingen in Kempten – Trubarjevi tiski in cas rojevanja slovenskega knjižnega jezika: pomen Trubarjevega dela za razvoj in razcvet slovenske literature in nastanek slovenskih literarnih junakov. . Decembra 2022 in januarja 2023: predstavitev stopenjskih beril na lektoratu slovenšcine, Slavisches Seminar, Univerza Tübingen. . 13. 12. 2022: Literarni pogovor: France Prešeren – lirski subjekt v romanticni poeziji; Slovensko pesništvo upora: Karel Destovnik Kajuh – pesnik in heroj, ki vstaja kot Clovek. . 24. 1. 2023, Slovenski kulturni praznik, Univerza Tübingen: gostovanje dr. Mateja Šeklija s FF UL s predavanjem Zgodnjeslovenski števniki od 1 do 10 v Heiligenkreuškem rokopisu iz tretje cetrtine 12. stol. . November 2022–julij 2023, Univerza Tübingen, Oddelek Slavisches Seminar: Žarišce Ukrajina, Iz Tübingena o Ukrajini – predavanja o ukrajinski literaturi, jeziku, zgodovini in kulturi v povezavi z drugimi slovanskimi jeziki, tudi slovenšcino, v sodelovanju z Oddelkom za vzhodnoevropsko zgodovino (Institut für Osteuropäische Geschichte und Landeskunde). . 21. 4. 2023: Iz Tübingena v Literaturhaus Stuttgart: Literarni vecer na temo Pisati poreklo/Herkunft Schreiben je moderirala dr. Schamma Schahadat. Ana Marwan je govorila o romanu Zabubljena (Verpuppt; prevod Klaus Detlef Olof, 2023). V Zagrebu rojena pisateljica, gledališka režiserka in performerka Ivana Sajko je predstavila svojo novo zgodbo Svaki odlazak je mala smrt/Jeder Aufbruch ist ein kleiner Tod (prevedla Alida Bremer). . 13. 6. 2023, Club Voltaire: Vecer slovenske lirike v Tübingenu z naslovom Mein Nachbar auf der Wolke/Moj sosed na oblaku. Nastopili so pesnik Tone Škrjanec in pesnici Ana Pepelnik in Ana Svetel, spremljal jih je kontrabasist Tomaž Grom, vecer je moderirala dr. Amalija Macek. Poezija je bila v središcu predstavitve Slovenije kot castne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 pod geslom Satovje besed/Waben der Worte. Založba Hanser je v sodelovanju z Nemško akademijo za jezik in poezijo iz Darmstadta izdala doslej najobsežnejšo antologijo slovenske poezije v 20. in 21. stoletju, ki je izšla pod naslovom Mein Nachbar auf der Wolke/Moj sosed na oblaku (ur. M. Göritz, A. Macek, A. Šteger), ki predstavlja osemdeset pesnic in pesnikov od Kosovela do danes, je dvojezicna in vabi v izjemno bogat in heterogen prostor slovenske ustvarjalnosti. Pesniki in sourednica Amalija Macek so delo predstavili v okviru pesniške turneje po avstrijskih in nemških mestih (Celovec, Salzburg, Dunaj, München, Kiel, Frankfurt in Tübingen). . 14. 6. 2023: Lektorica je slovenske pesnike in dr. Amalijo Macek vodila po Tübingenu in po Trubarjevi poti v Derendingen, kjer je Trubar preživel zadnji dve desetletji življenja. . 22. 6. 2023: Udeležba in sodelovanje lektorata na prireditvi ob slovenskem dnevu državnosti v Stuttgartu v organizaciji GK RS v Münchnu in GK RS v Stuttgartu. Poljska Agata Glaz, Lodž . 17. 10. 2022 so na fakulteti organizirali medsebojno spoznavanje za študente prvega letnika, sodelovali so v jezikovnih igrah, kvizih o Sloveniji, pri slovenski glasbi. Starejša generacija je pripravila predstavitev o slovenskih obicajih in kulinariki, v skupinah so narisali zanimive plakate za Svetovne dneve (slike kralja Matjaža in Martina Krpana). . 22. in 23. 11. 2022 je bilo Srecanje slovenistov v Varšavi, drugo srecanje študentov slovenšcine na Poljskem. Program je vseboval prevajalske delavnice, srecanje z Joanno Pomorsko, prevajalko knjige Alamut in družabni program. . 5. 12. 2022: Svetovni dnevi slovenske kulture in literature na Filološki fakulteti v Lodžu. Osrednjega dogodka so se udeležili študenti vseh jezikov in clani Katedre za slovansko filologijo. Študenti slovenskega jezika so uprizorili predstavitev Martina Krpana in Kralja Matjaža, ogledali so si dokumentarni film o Kralju Matjažu. . 13. 12. 2022, obisk OŠ Janeza Pavla II. v Lodžu: študenti 2. letnika so pripravili otroško jezikovno-ustvarjalno delavnico, predstavili Slovenijo in slovenšcino. . 20. 12. 2022, božicno srecanje študentov slovenšcine: srecanje vseh študentov slovenšcine, študenti so pripravili prezentacije o božicnih obicajih, jezikovne igre, tekmovanja in kvize, poslušali in prevajali so praznicne pesmi, gledali božicne oddaje. . Od 1. do 31. 3. 2023 so se udeležili KIP Erasmus+ z naslovom Po poteh slovenske literature v organizaciji Centra za slovenšcino, najprej tri tedne predavanj prek spleta, zadnji teden na FF UL. . 29. 3. 2023 so sodelovali na informativnih dnevih za srednješolce na Filološki fakulteti v Lodžu. . 22. 5. 2023: gostovanje lektorice v Varšavi dr. Jasmine Šuler Galos, ki je pripravila ure jezikovnih in foneticnih vaj. . 17. 5. 2023: piknik ob zakljucku poletnega semestra s študenti 2. letnika. Organizirali so iskanje skritega zaklada, se preizkusili v folklornih plesih in drugih aktivnostih. . 31. 5. 2023: obisk ucencev OŠ Janeza Pavla II na fakulteti. Tina Jugovic, Katovice . 22. in 23. 11. 2022: Svetovni dnevi slovenske literature: srecanje slovenistov treh univerz. Dvodnevno srecanje študentov Šlezijske univerze, Univerze v Lodžu in Univerze v Varšavi je bilo posveceno romanu Alamut, ki je pred kratkim izšel tudi v poljšcini, v prevodu Joanne Pomorske in Joanne Slawinske. 22. 11. 2022 je bila otvoritev z obiskom veleposlanika RS v Varšavi Bojanom Pograjcem, pogovor o poljsko-slovenskih odnosih, obisk Andrzeja Chrzanowskega, urednika založbe Sedno, pri kateri izhaja veliko literarnih in esejisticnih del avtorjev iz bivše Jugoslavije, 7 prevodov iz slovenšcine. Predstavil je prevajalski opus gostje Joanne Pomorske, sledila je prevajalska delavnica. Študenti so prevedli krajši odlomek iz Bartolovega romana Alamut. Popoldne so ustvarjali družabni igri, ki so jih študenti poimenovali Mesta slovenske literature (monopoli), drugo pa Pot v raj pod Alamutom (clovek ne jezi se), druženje so zakljucili s t. i. pub kvizom Slovenska kultura. 23. 11. 2022 so zaigrali družabni igri, sledila je oxfordska debata, izhodišce zanjo je bila misel, okrog katere je spletena fabula romana Alamut: Cilj posvecuje sredstva. . 29. 11. so na Fakulteti za humanistiko postavili razstavo France Prešeren: Turjaška Rozamunda. Pod ilustracije se je podpisala akademska slikarka Mateja Korbar Šimic, tudi avtorica ilustracij Martina Krpana, prve knjižice zbirke Slovenšcina po korakih. Študenti so predstavili pesnitev Turjaška Rozamunda in zbirko knjižic. . 7. 12. 2022 je na Fakulteti za humanistiko potekal dan medkulturne komunikacije s številnimi strokovnimi predavanji in jezikovnimi tecaji, dogodek je organiziralo Društvo za medkulturno komunikacijo Šlezijske univerze v Katovicah. . 22. 12. 2022 je potekalo božicno-novoletno srecanje študentov in delavcev šlezijske slavistike. Študenti so zbrani množici približali slovanske obicaje, slovenisti so predstavili tepežkanje. . 4. 4. 2023, Fakulteta za humanistiko v Sosnowcu: Na tradicionalnem slavisticnem festivalu Slavdan so se predstavile slovanske države, med njimi je bila tudi stojnica Zajtrk v Planici, udeležencem so ponudili mini tecaje slovenšcine in promocijsko gradivo. . 13. 4. 2023 je pred fakulteto potekalo tradicionalno ciljanje pirhov. Velikonocno igro so pred šestimi leti prenesli iz kraja Miren v Sosnowiec. Udeležilo se je je okoli 20 študentov slavistike. . Od 1. do 31. 3. 2023 so se udeležili KIP Erasmus+ z naslovom Po poteh slovenske literature v organizaciji Centra za slovenšcino, najprej tri tedne predavanj prek spleta, zadnji teden na FF UL. Programa se je udeležilo 6 študentov s Šlezijske univerze v Katovicah, spremljali sta jih dr. Monika Gawlak in lektorica Tina Jugovic. mag. Bojana Todorovic, Krakov . 3. 11. 2022: gostovanje dr. Ane Toroš z UNG prek spleta s predavanjem Literatura na sticišcu. O manjšinski in cezmejni literaturi v Furlaniji - Julijski krajini (Italiji) ter Goriški in Obalno-kraški regiji (Slovenija). . 22. 11. 2022: literarni vecer z recitacijami Prešernovih pesmi v poljšcini. Ob izidu pesniške zbirke Franceta Prešerna v poljskem prevodu (Poezije, 2022) je v kavarni in knjigarni De revolutionibus pesnika in svoje prevode predstavila prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka. Prešernovo poezijo so brali trije poljski pesniki: Milosz Biedrzycki, Wojciech Bonowicz in Patryk Czarkowski. . 6., 7. in 8. 12. 2022, Svetovni dnevi slovenske literature: slovenski literarni junaki. V okviru tradicionalnega ciklusa dogodkov o slovenski kulturi so se v Krakovu osredotocili na predstavitvi Kurenta in Martina Krpana. Dr. Marlena Gruda je pripravila predavanje z naslovom Kurent – vitalisticni nonkonformist. Lektorica je v naslednjih dneh študente seznanila z Levstikovim Martinom Krpanom, brali so razlicne verzije dela, spoznali likovne in igralske interpretacije, prejeli so rokovnike Centra za slovenšcino. . 30. 5. 2023 sta lektorica in dr. Marlena Gruda na oddelku priredili znanstveni panel in razstavo, posveceno slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju ob prvi obletnici smrti. Na znanstvenem panelu so predavali: dr. Jože Pirjevec, dr. Vesna Mikolic, dr. Igor Škamperle, Nikodem Szczyglowski in dr. Martina Ožbot. Njihove referate so predhodno prevedli v poljšcino, pri organizaciji projekta je sodelovala študentka Aleksandra Mrozowska. Na razstavi so predstavili zgodovino Trsta ter življenje, delovanje in umetniško ustvarjalnost tržaškega pisatelja. Za razstavo sta študentki slovenskega lektorata Olga Dziubek in Iwona Szubra prevedli odlomke pisateljeve proze. dr. Jasmina Šuler-Galos, Varšava . 22. 11. 2022, Inštitut za zahodno in južno slavistiko (Inštitut): Svetovni dnevi slovenske literature – Srecanje poljskih slovenistov. Tema srecanja je bil roman Alamut, ki je na zacetku leta izšel v poljšcini. Slovenisti univerz iz Katovic, Lodža in Varšave so se seznanili z vsebino in najnovejšim prevodom v poljšcino, organizirali so obisk prevajalke romana Alamut Joanne Pomorske, pogovor in prevajalske delavnice ter obisk urednika založbe Sedno Andrzeja Chrzanowskega, ki je predstavil poljski knjižni trg, družabno srecanje. 23. 11. 2022 Inštitut: družabni igri Pot v raj in Mesta slovenske literature. Oxfordska debata: Cilj posvecuje sredstva. Študenti so sodelovali v vseh fazah priprav, z zanimanjem sledili predavanjem in ustvarjalno sooblikovali delavnice. Gl. tudi Katovice. . 22. 11. 2022–10. 10. 2023 Inštitut: Razstava ilustracij romance Turjaška Rozamunda. Avtorica del je akademska slikarka Mateja Korbar Simic. . 24. 2. 2023, Inštitut: Predavanje dr. Simone Klemencic z ZRC SAZU z naslovom Beseda leta in pogovor o njeni najnovejši knjigi, izvedla je kviz Izposojenke in tujke. . 22. 4. 2023, Inštitut: Dan odprtih vrat. Lektorica je sodelovala s študenti, pripravili so materiale in vodili stojnico (za celoten Oddelek), študenti so pripravili tudi piknik z družabnimi igrami. S sodelavko sta pripravili in ravnateljem srednjih šol na Poljskem pošiljali informacije o študiju preko FB Slovensko dvorišce in IG Tu Slowenia. . 31. 5. 2023, Kavarna Retrospekcja: literarni in glasbeni vecer s Klemnom Piskom. Portugalska mag. Mateja Rozman, Lizbona . Jeseni 2022 so nadaljevali s projektom Plecnikova Ljubljana (A Liubliana de Plecnik), ki se je zacel v letu 2021 na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni. Plecnikovo razstavo, ki je bila v prostorih zakonodajne skupšcine v Funchalu na Madeiri od 19. 9. do 14. 10., so organizirali Konzulat Republike Slovenije na Madeiri, Združenje arhitektov Madeire, veleposlanica Republike Slovenije v Portugalski republiki Blažka Kepic, Lektorat za slovenski jezik in kulturo Faculdade de Letras Univerze v Lizboni, Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani ter Slovensko-portugalski kulturni center. Kustosinja Natalija Lapajne iz muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je vodila po razstavi ter o Plecniku predavala v muzeju Federico de Freitas. Lektorica je predstavila delcek slovenske zgodovine v povezavi s Plecnikovim delom. . December 2022, Svetovni dnevi slovenske literature: predstavili so nekatere znane slovenske mite ter legende v slovenski literaturi, predstavitve so bile namenjene študentom in profesorjem Faculdade de Letras Univerze v Lizboni ter dijakom ene od srednjih šol. Dijaki so pripovedovali slovenske mite ter legende ob glasbeni spremljavi in multiviziji Lada Jakše. . 21. in 22. 3. 2023, Svetovni dan poezije: organizirajo ga vsako leto, na fakulteti so brali pesmi ob glasbeni spremljavi ter se pogovarjali o poeziji in o njenem namenu. Naslov dogodkov je bil No olhar do mocho – V pogledu cuka, saj je cuk poleg sove na univerzi v Lizboni simbol modrosti. Po celi fakulteti so obesili plakate s cuki, ki so tudi na humoren nacin ponazarjali nekatere vidike stanja cloveške družbe, študenti, profesorji ter zunanja publika so nanje pisali verze, pesmi ali komentarje. V enem tednu se je nabralo precej verzov ter komentarjev v razlicnih jezikih in seveda tudi v slovenšcini. Dogodke so organizirali v sodelovanju s Portugalskim društvom pisateljev. . Gostovanja v okviru Erasmus+: novembra 2022 dr. Vojko Gorjanc s FF UL s predavanjem Intercultural Contacts through literary translation, aprila 2023 Sanja Pirc, uciteljica STU v Rimu, s predavanjem Slovenski mitski junaki in dr. Krištof Jacek Kozak s FHŠ UP s ciklom predavanj o dramskem delu Ivana Cankarja. Romunija Katarina Dovc, Bukarešta . 1. 12. 2022, Casa Universitarilor v Bukarešti: koncert skupine Metulji za širšo publiko. Na lektoratu so se ukvarjali z besedili pesmi in se udeležili kulturnega dogodka, pripravili so tudi predstavitev Svetovnih dni slovenskih junakov. . 19. 12. 2022: Prevajalska delavnica s Paulo Braga Šimenc prek Zooma. Paula Braga Šimenc, ki prevaja iz slovenšcine v romunšcino, je pripravila krajše odlomke iz nedavno prevedenega Vojnovicevega romana Figa, ob katerih so s študenti razmišljali o zagonetkah, t. i. lažnih prijateljih in domiselnih ustvarjalnih prevodih. . Od 23. do 26. 3. 2023: Ekskurzija s študenti po Sloveniji. . 13. 5. 2023, park Tineretului v Bukarešti: Slovensko-makedonska delavnica, ki sta jo pripravili skupaj z lektorico za makedonšcino, v kateri so študenti spoznavali podobnosti in razlike med slovenskim in makedonskim jezikom. . 22. 5. 2023, slovenska kulinaricna delavnica, ki se je je udeležilo dvanajst študentov. Severna Makedonija dr. Lidija Arizankovska, Skopje . Nastop študentov na literarnem dogodku v rezidenci EU v Skopju. Slovaška dr. Saša Vojtech Poklac, Bratislava . 29. 9. 2022, Evropski dan jezikov – Odkrivajmo Slovenijo: predstavništvo Evropske komisije na Slovaškem v sodelovanju z Narodnim inštitutom izobraževanja in mladine (NIVAM) organizira predstavitve jezikov in kultur, ki že nekaj let potekajo po spletu, lektorica je predstavila Slovenijo. . 18. oktober 2022, Gostovanje Erasmus+ dr. Špele Sevšek Šramel s FF UL, ki je pripravila dve predavanji: Cesta na juh: cestopisné žánre slovinských autorov A. Aškerc, M. Gregoric, Iz. Cankar in Kosovelov Kras. . 20. 10. 2022, Moyzesova sien FiF UK: slavnostna prireditev ob 30. obletnici sistematicnega poucevanja slovenšcine na FF v Bratislavi; ob jubileju so posneli in predstavili 50-minutni dokumentarni film Bratislavska slovenistika v retrospektivi in spominih (scenarij: Saša Vojtech Poklac, Svetlana Kmecová), v katerem je predstavljena zgodovina lektorata s spomini lektoric in bivših ter zdajšnjih študentk in študentov slovenšcine; z nastopom je navdušila slovenska vokalna skupina Vivere. . 1. 12. 2022, Svetovni dnevi slovenske literature: dr. Saša Vojtech Poklac in dr. Miloslav Vojtech sta v letu slovenske pisateljice Ele Peroci v slovašcino prevedla njeno pravljico Muca Copatarica. Lektorica jo je prebrala otrokom 1. razreda OŠ Miloslavov. . 5. 12. 2022, Bratislava: Tradicionalno srecanje na Prešernovi ulici, kjer je veleposlanik RS dr. Stanislav Rašcan položil venec na spominsko plošco, posveceno Francetu Prešernu. V Infocentru Univerze Komenskega v Bratislavi je sledil dogodek z naslovom Literarno dopoldne s finalisti Festivala mlade literature Urška JSKD. Z lektorico so se pogovarjali pesnica Ema Odra Rašcan, pesnik Vid Karlovšek in pesnica ter pisateljica Selma Skenderovic. Projekte JSKD je predstavila producentka za literarno dejavnost mag. Barbara Rigler. Dogodek so popestrili glasbenica Dunja Vrhovnik in glasbena skupina Hedera Vento; študenti so sodelovali s prevodi, pomagali so pri pripravi dogodka. . 13. 2. 2023, Infocentrum UK: Koncert slovenske glasbene skupine PTC ob slovenskem kulturnem prazniku. . 14. 3. 2023, prostori FiF UK: Ustvarjalna delavnica Ko se pticki ženijo, študenti so izdelovali gregorcke. . 4. 4. 2023, Infocentrum UL: Literarni vecer s slovensko pisateljico Anjo Mugerli, ki ga je moderirala lektorica, predstavili sta nagrajeno zbirko kratkih zgodb Anje Mugerli Cebelja družina. Kratko zgodbo Jabolkosnedka, ki so jo prevedli študenti slovenistike, je v slovašcini interpretirala bivša študentka slovenšcine Terézia Strúharová. . 8. 6. 2023, OŠ J. G. Tajovského, Senec: sodelovanje lektorice na tradicionalnem medenem zajtrku, ki je otrokom predstavila knjigo Marjana Mancka Iz dnevnika Cebelice Medke. Srbija Boštjan Božic, Beograd . 26. 10. 2022: gostovanje mariborske Založbe Pivec z Miriam Drev, Janjo Vidmar in Boštjanom Naratom, ki so se najprej predstavili v Sali heroja na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu (FF), nato pa še v Društvu Slovencev Sava. . 13. 11. 2022 so se udeležili predstave SNG Drama Ljubljana Heinerja Müllerja Cement v režiji Sebastijana Horvata v Beogradskem dramskem pozorištu. . 30. 11. in 1. 12. 2022, Svetovni dnevi slovenske literature: v prostorih Društva Slovencev Sava so predstavili stopenjska berila Slovenšcina po korakih, gostovala je Ljoba Jence, ki je izvedla komentirani koncert z naslovom Slovenske junakinje in junaki v literaturi in ljudskem izrocilu, naslednji dan pa še delavnico petja in pripovedovanja Kralj Matjaž je imel ptico. . 28. 2. 2023 je na FF potekal dogodek z naslovom Ljubav na svim jezicima (Ljubezen v vseh jezikih), na katerem so študenti z razlicnih kateder recitirali ljubezensko poezijo v jezikih, ki se jih ucijo. Recitacije so spremljali srbski prevodi izbranih pesmi, dogodek pa je zaokrožil nastop pevskega zbora fakultete. Za slovenšcino sta nastopili študentki Lidija Colic in Tamara Petrovic. . 22. 3. 2023 so se s študenti v prostorih Društva Slovencev Sava udeležili predstavitve osme številke casopisa Slovenika, ki ga izdaja Nacionalni svet slovenske narodne manjšine, ki je posvecena slovensko-srbskemu skladatelju, pedagogu in publicistu Mihovilu Logarju. Nato so si ogledali še dokumentarni film Logarovi ritmovi logaritmovi scenarista Dragomira Zupanca in režiserja Vladimira Šojata. . 22. 4. 2023 so v okviru lektorata slovenšcine na FF in dopolnilnega pouka slovenšcine, ki deluje v Društvu Slovencev Sava, za študente in ucence organizirali predstavitev »slovenskih tock« v Beogradu: obiskali Plecnikovo cerkev, si ogledali dokumentarni film beograjskega Slovenca Dragomirja Zupanca o skladatelju Davorinu Jenku, študenti slovenšcine so predstavili svoje referate. . 8., 9. in 10. 5. 2023 so gostili asist. Martina Vrtacnika z AGRFT UL, ki je pripravil intenzivne vaje iz fonetike slovenskega jezika. . 10. 5. 2023 so se v Društvu Slovencev Sava udeležili projekcije filma Dedek gre na jug režiserja Vincija Vogue Anžlovarja. . 11. 5. 2023 so slovenistiko predstavili dr. Gjokotu Nikolovskemu in študentom s FF UM, ki so jih obiskali v okviru strokovne ekskurzije v Srbijo. . V poletnem semestru so nekateri študenti slovenšcine v okviru predmeta Praktikum sodelovali z dr. Sašom Marjanovicem z Oddelka za romanistiko pri aplikaciji SERBOVERB z iskanjem in z vnašanjem slovenskih ustreznic 1800 glagolov v srbskem jeziku. Španija dr. Ana Fras, Granada . 19. 10. 2022: Fakulteta za prevajalstvo: Gostovanje Erasmus+ dr. Alojzije Zupan Sosic, predavanje z naslovom Sodobna eroticna poezija in branje pesmi. . 27. 10. 2022: Fakulteta za prevajalstvo: Gostovanje Erasmus+ dr. Mateje Pezdirc Bartol: Specificnost dramske forme in družbena vprašanja v sodobni slovenski dramatiki. . 9. 11. 2022: Fakulteta za prevajalstvo: Predavanje dr. Jasmine Markic: Glagolske perifraze v španšcini in prevajanje v slovenšcino. Na primerih iz prevedene španske in južnoameriške literature so se študenti seznanili s prevajanjem španskih perifraz v slovenšcino. . 25. in 26. 3. 2023: Fakulteta za prevajalstvo: Gostovanje Erasmus dr. Damjana Huberja in predavanje z naslovom Osnove slovenske fonetike. . 23. in 25. 5. 2023: Fakulteta za prevajalstvo: Gostovanje pesnice Barbare Korun s predavanjem v anglešcini z naslovom 60 years of reception of womens poetry, lektorica je organizirala literarni vecer, na katerem so s pesnico predstavili njeno poezijo v slovenšcini in španšcini. Za španske prevode je poskrbela Ana Fras. Literarni vecer je na kitari spremljala Patricia Castilla. Ukrajina Primož Lubej, Lvov . 5. 12. 2022, Zoom, Literarni vecer z Jano Bauer. Gostili so eno najvidnejših slovenskih mladinskih pisateljic, prevajalko in urednico Jano Bauer, ki je osvetlila pomen kakovostne mladinske književnosti za današnjega bralca ter predstavila svoj otroški roman Groznovilca v Hudi hosti, ki je v prevodu Marijane Klimec izšel tudi v ukrajinšcini. ZDA Luka Zibelnik, Cleveland . Septembra 2022 so bili drugic organizirani Slovenski dnevi v Clevelandu, v organizaciji GK RS v Clevelandu in lektorja: pripravili so razstavo Lucke Košcak Angeli (Slovenski muzej in arhiv), pogovor je vodil dr. Gregory Nosan, kulinaricno delavnico, za katero je lektor pripravil letake z recepti, kuhal in pouceval. Ogledali so si dokumentarni film Smaragdni raj (Sylvia Debick, Dnevi dokumentarnega filma v Chagrin Falls), lektor pa je pripravil kratek film o slovenskih dnevih. Gospodarski delegaciji iz Slovenije (SABA) je predstavil slovensko skupnost in predstavil njeno zgodovino. Odprli so razstavo o Jožetu Plecniku s predavanjem dr. Noaha Charneya (Clevelandska javna knjižnica ob Konferenci pobratenih mest). . Oktobra 2022 je na CSU gostoval dr. Dušan Bavdek z AG UL, gostili so projekt Slovenska gostilna (SABA, restavracija Fudo, Slovenski narodni dom), lektor je izvedel kulinaricno delavnico z gostilno Fudo, pripravljal jedi ter pouceval, gostili so dr. Bojana Cvelfarja iz Arhiva RS, ki si je ogledal Slovenski muzej in arhiv. . Novembra so pripravili Slovenski medeni zajtrk. . Decembra je bila otvoritev razstave o slovenski kapeli v Washingtonskem svetišcu narodov (Veleposlaništvo RS v Washingtonu), ki jo je lektor pripravil skupaj z dr. Leo Plut-Pregelj in delavcem na VWA Corbinom Cernyjem in na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti prejel zahvalno plaketo GK RS v Clevelandu. . Januarja 2023 je bil ob predavanju dr. Timothyja Pogacarja o prevodu Visoške Kronike (organizira SNPJ v javni knjižnici v Euclidu) predstavljen tudi projekt stopenjskih beril Centra za slovenšcino. . V februarju je vec kot teden dni potekalo Slovensko kurentovanje, ob kulturnem dnevu so z GK, cerkvijo sv. Marije vnebovzete in slovensko skupnostjo nastopili: Gaja Višnar (NYC), Teater Gigante (WI), dr. Timothy Pogacar (OH), raznorazni glasbeniki, otroci itn., dogodke sta povezovala lektor in Joe Valencic. David Antolin iz Kanade je predaval o narodnih nošah, predavanje je potekalo v živo, po spletu si ga je ogledalo vec kot 1000 ljudi. V La Salle Theater so pripravili premiero filma LGBT-SLO-1984, ki se je je udeležila tudi senatorka Ohia, na okrogli mizi so se pogovarjali Joe Valencic, režiser filma Boris Petkovic, državna senatorka in predsednica opozicije v državnem senatu Nikie J. Antonio, glavna svetovalka v Equality Ohio Mary Zaller in lektor. Izvedli so kulinaricni vecer na spletu z okoli 1100 gledalci, kuhal je Mark Tomc, lektor pa je posnel in uredil video. Otvorili so razstavo Plecnikova Ljubljana, lektor je vodil pogovor z dr. Noahom Charneyem, dr. Gregom Nosanom in publiko. Posnel in uredil je tudi video, na Paradi kurentov in ostalih mask je bilo okoli 15.000 udeležencev. . Marca so dr. Michael Biggins (Seattle, U Washington), dr. Timothy Pogacar (Bowling Green State U), lektor in študenti ob 50. obletnici Society or Slovene Studies pripravili branje prvega dejanja Jakoba Rude v anglešcini na Slavisticni konferenci srednjega vzhoda (Ohio State University). Vaje so potekale vsako nedeljo že od januarja naprej. Zvecer so imeli še posebno pogostitev ob obletnici, kjer so kot primer dobre prakse predstavili tudi lektorat. . Aprila je na CSU gostovala dr. Marijanca Ajša Vižintin z ZRC SAZU. Dr. Vižintin bo posnela poseben podcast za študente CSU in Global Cleveland. . Marjan Šrimpf z RTV Slovenija/TV Maribor je snemal dokumentarni film o Joeju Valencicu, sodeloval je tudi lektor, ki je predstavil Slovenski muzej in arhiv. . V maju je lektorat postal del organizacije na CSU CRIS (for Refugee and Immigrant Success), lektor bo z oddelka svetovnih jezikov sodeloval pri strategijah in nacrtih za uspešno pomoc mednarodnim študentom, premagovanjem kulturnih šokov ter integracijo. Na Veleposlaništvu RS v Washingtonu je lektor dva vecera pouceval »preživetveno« slovenšcino polkovnico dr. Tiffany Petros, ki je v Pentagonu delala kot svetovalka ameriškega ministra za obrambo (za srednjo Evropo), bila je udeleženka Seminarja, prejel je tudi castni kovanec Pentagona. . Avgusta je bila v Clevelandu na 3-tedenskem gostovanju dr. Katarina Švab s sodelavkama, urejale in katalogizirale so Slovensko narodno citalnico, ki bo naslednje leto stara 110 let. Študentka je prakso opravljala tudi v najvecji javni knjižnici v Clevelandu. . Septembra so spet izvedli Slovenske dneve v Clevelandu 2023 z devetimi dogodki, lektor je sodeloval pri organizaciji in izvedbi dogodkov, zlasti razstave Slovenci v ZDA (Joeja Valencica), na Kulinaricnem veceru, Plesnem veceru z radijem Aktual itn. CSU je obiskal minister RS za Slovence po svetu Matej Arcon, veleposlanik RS v Washingtonu Iztok Mirošic in drugi visoki gostje, obisk je spremljal dopisnik RTV SLO dr. Andrej Stopar. Lektor je prejel priznanje Urada za Slovence po svetu ob 15-letnici svojega delovanja na CSU in v Clevelandu. Združeno kraljestvo Maja Rancigaj Beneš, London . 6. 12. 2022, Šola za slovanske in vzhodnoevropske študije (SSEES UCL): Svetovni dnevi slovenske literature, delavnica z naslovom Graded Readers« of Slovene Classics: A New Approach to Language, udeležili so se je sedanji in nekdanji študenti slovenšcine na UCL SSEES in nekateri ucitelji. Po skupinah so brali Povodnega moža, Lepo Vido in Martina Krpana, v pomoc so jim bili prevodi stopenjskih beril, ki so jih v anglešcino prevedli študenti Makar Menshikov, Ben McKendrick in Shaun Foley. . 14. 3. 2023, SSEES UCL: predavanje nekdanje študentke lektorata slovenšcine dr. Emme Hatto A Slovene Solution? Dr. Anton Korošec and the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, 1918–1928. Dr. Hatto je leta 2022 doktorirala iz zgodovine na Univerzi v Southamptonu. Dogodek je moderiral dr. Jakub Beneš. 10 Bibliografija uciteljev Jernej Kljucevšek, Avstrija, Dunaj . Kljucevšek, Jernej, 2022: Oblikoslovje pri poucevanju slovenšcine na Univerzi na Dunaju. Maribor: Slavisticni znanstveni premisleki: Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. 125–138. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/740/1022/2701-1 Laura Fekonja Fonteyn, Avstrija, Gradec . Fekonja Fonteyn, Laura, Koren, Tatjana, 2022: Ucenje slovenšcine v Gradcu in stališca staršev do slovenskega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 89–97. https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-41/ Ivana Petric Lasnik, Belgija, Bruselj, Gent . Dolar, Kaja, Petric Lasnik Ivana, Seitl Petra, 2022: Novi casi in novi pristopi: generacija Z se uci slovenšcine kot tujega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 31–38. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Dolar_Obdobja-41.pdf Eva Šprager, Bolgarija, Sofija . Liberšar, Polona, Marc, Karin, Pirc, Sanja, Šprager, Eva, Poklac Vojtech, Saša, 2023: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Lojk, Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Zbirka Slovenšcina po korakih. . Zdravka Evtimova, 2023: Cetrtek. Prevod v slovenski jezik. Zbirka 100 slovanskih romanov. Ljubljana: Forum slovanskih kultur. . Esad Babacic, 2022: Kitula. Prevod v bolgarski jezik. Sofija: Založba Ergo. Primož Lubej, Bosna in Hercegovina, Banjaluka . Kogovšek Zrnec, Sabina (pripovedovalec), 2023. Serhij Žadan: Internet: odlomek proznega dela na Radiu Slovenija, 3. program, Ars, oddaja Izbrana proza, 14. 1. 2023.  . Feliks Avstrija, 2014: predvajanje proze v oddaji Izbrana proza, III. program Radia Slovenija – ARS, 3. 9. 2022. . Snjadanko, Natalka, 2022: Licne vadnice nadvojvode Wilhelma (odlomek iz romana). Aleš Ucakar (ur.): Kako dalec je dom?/How far away is home? 37. mednarodni literarni festival Vilenica. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. 239–244. . Snjadanko, Natalka, 2022: Licne vadnice nadvojvode Wilhelma: predvajanje poezije in proze v oddaji Literarni nokturno, II. program Radia Slovenija. Val 202, 8. 9. 2022. Mateja Kosi, Ceška, Brno . Krejcová, Elena, Kosi, Mateja, Dufková, Kristýna, 2022: Tematický slovník ceštiny, slovinštiny a makedonštiny. Brno: Masarykova univerzita. . Lojk, Magda, Kosi, Mateja, 2022: Problematika rabe veznika v protivnem priredju pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 221–229. Aleš Kozár, Ceška, Pardubice . Kozár, Aleš, 2022: Obraz Korutan v díle Anny Rehákové. Porta Balcanica 2022/1–2. 51–61. . Kozár, Aleš, 2022: »Tot neco nevídaného, co ducha zanáší v krajiny daleké« – Ceská putování ke Slovincum. Miroslav Kouba (ur.): Okouzleni neznámem: cesty a cestování stredovýchodní Evropou v promenách casu. Cervený Kostelec: Pavel Mervart. 339–387. . Kozár, Aleš, 2022: Výmoly, škarpy, objíždky. Podoby žánru road movie v soucasných slovanských kinematografiích. Miroslav Kouba (ur.): Okouzleni neznámem: cesty a cestování stredovýchodní Evropou v promenách casu. Cervený Kostelec: Pavel Mervart. 427–449. . Kozár, Aleš, 2021: Skici, kresby a obrazy slovinské krajiny v ceské literature druhé poloviny 19. století. In: Miroslav Kouba (ur.): Skicár slovanský. Clovek v kulturní krajine stredovýchodní Evropy. Cervený Kostelec: Pavel Mervart. 131–160. Prevodi iz slovenšcine, knjižni . Goran Vojnovic, 2021: Moje Jugoslávie. Prevedel Aleš Kozár. Cervený Kostelec: Pavel Mervart. . Peter Svetina, 2022: Hroší moudrost. Prevedla Aleš Kozár in Eliška Oberhelova. Jihlava: Nakladatelství Altenberg. . Boris Pahor, 2022: Nekropole. Prevedel Aleš Kozár. Ostrava: Protimluv. . Drago Jancar, 2023: A láska samotná. Prevedel Aleš Kozár. Zlín: Kniha Zlín. Prevodi za revije . Mnohých príkorí, kterými trpeli druzí, jsem by ušetren. Interview s Borisem Pahorem vodil Primož Sturman. Protimluv 2022/4. 18–19. Prevedel Aleš Kozár. . Boris Pahor: Nekropole. Tvar 18/2022. 10–11. (odlomek, prevedel Aleš Kozár) . Okamžiky nesamozrejmosti. II. Protimluv 2/2022. 34–36. (prevodi pesmi - Robert Simonišek, Natalija Milovanovic) . Goran Vojnovic: Co vedel pradedecek Leon – Tvar 10/2022. 8. Prevod eseja. . Okamžiky nesamozrejmosti. Protimluv 1/2022. 25–28. (Izbor pesmi, prevod, spremna beseda: Alenka Jovanovski, Simona Kopinšek) . Války bohužel nekoncí ve chvíli, kdy utichnou výstrely. Tvar 10/2022. 8. Intervju z Goranom Vojnovicem, prevedel Aleš Kozár. . Boris Pahor. Nekrolog. Literatura 17. 6. 2022. Prevedel Aleš Kozár. https://www.iliteratura.cz/Clanek/45689/pahor-boris . Aleš Kozar: Deziluze a ztráty Gorana Vojnovice (esej). Tvar 10/2022. 17. . Marko Sosic. Chléb prach. Protimluv 2/2021. 8-11. (odlomek, prevedel Aleš Kozár) Magda Lojk, Ceška, Praga . Klemen, Matej, Lojk, Magda, 2022: Nekateri vidiki priprave stopenjskih beril: na primeru priredb starejše slovenske književnosti. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 175–183. . Lojk, Magda, Kosi, Mateja, 2022: Problematika rabe veznika v protivnem priredju pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 221–229. . Jugovic, Tina, Klemen, Matej, Lojk, Magda, Lutar, Mateja, 2022: Didakticna igra Klanec z vidika ucenja slovenšcine kot tujega jezika. Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes (ur.): Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 97–111. Petra Seitl, Francija, Pariz . Dolar, Kaja, Petric Lasnik, Ivana, Seitl, Petra, 2022: Novi c.asi in novi pristopi: generacija Z se uc.i slovens.c.ine kot tujega jezika. Natas.a Pirih Svetina, Ina Ferbez.ar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 30–38. Klemen Lah, Hrvaška, Reka in Zadar . Lah, Klemen, 2023: Spremna beseda. Lucijan Zalokar: Dirka od bloka do drevesa: eseji o športu, morali, dopingu in nevednosti. Ljubljana: UMco. Simona Gotal, Hrvaška, Zagreb . Gotal, Simona, 2022: Slovenistika na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zbliževanja in odmiki: medkulturni stiki v slovanskih jezikih in literaturah. Ljubljana: Študentska sekcija Zveze društev Slavisticno društvo Slovenije (Philoslavica, 3). 15. https://zdsds.si/tiskovina/4693/ Polona Liberšar, Italija, Padova . Liberšar, Polona, Marc, Karin, Pirc, Sanja, Šprager, Eva, Poklac Vojtech, Saša, 2023: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Lojk in Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Sanja Pirc, Italija, Rim in Neapelj . Liberšar, Polona, Marc, Karin, Pirc, Sanja, Šprager, Eva, Poklac Vojtech, Saša, 2023: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Lojk in Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Rada Lecic, Italija, Trst . Lecic, Rada, 2023: Lepa beseda lepo mesto najde – Slovenski pregovori in izreki. Cerkno: Založba Gaya. . Lecic, Rada, 2022: Parlo, parli, parliamo sloveno/Govorim, govoriš, govorimo slovensko. Cerkno: Založba Gaya. . Lecic, Rada, 42022: Slovenšcina od A do Ž/Lo sloveno dalla A alla Ž. Prevedel Vasja Bratina. Cerkno: Založba Gaya. . Lecic, Rada ˛2022: Slovenšcina od A do Ž/Slowenisch von A bis Ž. Prevedel Slavo Šerc. Cerkno: Založba Gaya. . Lecic, Rada, ˛2022: Slovenšcina od A do Ž/Slovenacki od A do Ž. Prevedla Maja Đukanovic. Cerkno: Založba Gaya. . Lecic, Rada, ˛2022: Slovenšcina od A do Ž/Slovene from A to Ž. Prevedla Ksenija Malia Leban. Cerkno: Založba Gaya. Karin Marc, Italija, Trst in Videm . Liberšar, Polona, Marc, Karin, Pirc, Sanja, Šprager, Eva, Poklac Vojtech, Saša, 2023: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Lojk in Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Smole, Vera, Marc Bratina, Karin, 2022: Pastirska leksika na jugozahodu slovenskega prostora. Lidija Tanturovska (ur.): Makedonskiot jazik: izvor na naucni istražuvanja: VI. medunarodna naucna konferencija (20 i 21 oktomvri 2021 godina). Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«. 241–255. http://imj.ukim.edu.mk/CMS/Upload.pdf . Marc, Karin, 2022: Frazeologija kot most k interdisciplinarnosti in med-/veckulturnosti: predlogi za obravnavo frazeologije pri pouku slovenšcine kot prvega in tujega jezika. Matej Šekli, Lidija Rezonicnik (ur.): Slovenski jezik in književnost med kulturami (Zbornik Slavisticnega društva Slovenije 32). Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 187–201. . Marc, Karin, Bidovec Sinkovic, Maria, Kafol, Martina, Liberšar, Polona, Pirc, Sanja, 2022: Slovenšcina na italijanskih univerzah. Matej Šekli, Lidija Rezonicnik (ur.): Slovenski jezik in književnost med kulturami (Zbornik Slavisticnega društva Slovenije 32). Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 513–519. Metka Lokar, Kitajska, Peking . Lokar, Metka, 2022: Ker poezija je sol sveta. Poezija je sol sveta: slovensko-kitajsko pesniško branje: 3. 12. 2022, Peking, Kranj. Peking: Veleposlaništvo RS na Kitajskem; Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. . Lokar, Metka, 2023: Znanost in umetnost: Ferdinand Avguštin Hallerstein in Huiqin Wang. Razstava o Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in njegovem spomeniku: Ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo ter 320. obletnici rojstva Ferdinanda Avguština Hallersteina. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Zalozba/e-publikacije/Hallerstein/Katalog-Hallerstein-2023.pdf Mladen Pavicic, Madžarska, Budimpešta . Pavicic, Mladen, 2022: Slovenšcina, madžaršcina in slovnicni spoli. Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes (ur.): Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 198–209. Mojca Jesenovec, Madžarska, Sombotel . Dovc, Katarina, Jesenovec, Mojca, Vešner, Melita, 2022: Spregledana vloga humorja pri poucevanju slovenšcine kot drugega ali tujega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 53–62. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Dovc-Jesenovec-Vesner_Obdobja-41.pdf Jana Šter, Nemcija, Köln . Šter, Jana, 2022: Vloga in izzivi jezikovnega asistenta za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. 335–340. https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-41/. Slavo Šerc, Nemcija, Regensburg . Müller, Herta: Kralj se prikloni in ubija. Ljubljana: LUD Literatura, 2023. . Müller, Herta: Tuje pogled ali Življenje je prdec v laterni. Ljubljana: Literatura (januar-februar,379/380), 2023. . Scheuermann, Silke: Vampirja. Sodobnost, marec 2023. https://www.sodobnost.com/izdelek/sodobnost-3-2022/ Irma Kern-Nachtsheim, Nemcija, Tübingen . Kern, Irma, 2023: Utrip Trubarjevega sveta. Pratika 2024. Hermagoras Klagenfurt/Mohorjeva družba Celovec. Tina Jugovic, Poljska, Katovice . Jerman, Tanja, Murn, Katja, Jugovic, Tina, 2023: Mozaik slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Jugovic, Tina, Šuler Galos, Jasmina, 2022: Stereotipi so skriti v jeziku: obravnava stereotipov pri pouku slovenšcine kot tujega jezika Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. 155–164. Jasmina Šuler-Galos, Poljska, Varšava . Bazant-Cmiel, Marta, Šuler Galos, Jasmina, 2023: Wstep. Starcie narracji. Studia o slowenskiej pamieci zbiorowej. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego. . Šuler Galos, Jasmina, 2023: Martin Krpan jako tekst kulturowy. Starcie narracji. Studia o slowenskiej pamieci zbiorowej. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego. . Jugovic, Tina, Šuler Galos, Jasmina, 2022: Stereotipi so skriti v jeziku. Obravnava stereotipov pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. 155–164. Katarina Dovc, Romunija, Bukarešta . Dovc, Katarina, Jesenovec, Mojca, Vešner, Melita, 2022: Spregledana vloga humorja pri poucevanju slovenšcine kot drugega ali tujega jezika. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. 53–62. Lidija Arizankovska, Severna Makedonija, Skopje . Arizankovska, Lidija, Simoska S., 2023: Koneski in sodobne razvojne tendence v makedonskem jeziku skozi prizmo nemškega in slovenskega jezika. (Mednarodni znanstveni sestanek 100 let Blaža Koneskega in 75 let Filozofske fakultete, Skopje, 13.–14. december 2021; Zbornik predavanj). Skopje: Univerza »Sv. Cirila i Metoda« v Skopju, Filološka fakulteta »Blaze Koneski«. 241–254. . Arizankovska, Lidija, 2023: Etnokulturni stereotipi v makedonskem jeziku skozi percepcijo drugega. Etnokulturni stereotipi v slovanskih, germanskih, romanskih in orientalskih jezikih: podobnosti in razlike v dojemanju drugih (zbornik). Sarajevo: Slavisticki komitet (v tisku). . Arizankovska, Lidija, 2023: Neologija i neografija v makedonskem jeziku, Neologija i neografija (monografija). Prešov: Prešovská univerzita v Prešov, Filozofická fakulta, Pedagogická fakulta (v tisku). . Arizankovska, Lidija, Dodevska, Makedonka, 2022: Pregled leksike ovcepolske moške in ženske narodne noše, makedonski jezik – vir znanstvenih raziskav (doma in v tujini) (zbornik predavanj). Skopje: Institut za makedonski jezik »Krste Misirkov«. 21–32. . Arizankovska, Lidija, 2022: Makedonski jezik med tvornostjo in normo kot del jezikovne inovacije in neologizacije, Slovanská slovotvorba: synchronia, innovanie, neologizácia (zbornik). Prešov: Prešovská univerzita v Prešov, Filozofická fakulta, Pedagogická fakulta. 71–84. . Arizankovska, Lidija, 2022: Skozi zakladnico besedotvornih formantov za tvorbo samostalnikov v makedonskem jeziku kot del dolge jezikovne tradicije (zbornik v cast prof. dr. Ljudmil Spasov – ob 70. obletnici rojstva). Skopje: Univerza sv. Cirila in Metoda, Filološka fakulteta, »Blaze Koneski«, Institut za makedonski jezik »Krste Misirkov«. 81–91. Saša Vojtech Poklac, Slovaška, Bratislava . Vojtech Poklac, Saša, 2023: Slovenski in slovaški frazemi s sestavino ogenj. Frazeologické štúdie 7. 271–284. . Liberšar, Polona, Marc, Karin, Pirc, Sanja, Šprager, Eva, Poklac Vojtech, Saša, 2023: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Volk in Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Dobríková, Mária, Kmecová, Svetlana, Obertová, Zuzana, Vojtech Poklac, Saša, 2023: Perception of the supernatural in Slavic languages and cultures with the accent on West and South Slavic area. 18th Annual Meeting of the Slavic Linguistics Society (SLS-18). 42–43. . Zupan Sosic, Alojzija, 2022: Typy rozprávaca a jeho inovácie (na príklade súcasného slovinského románu). Slovenská literatúra 69/2. 95–113. Prevod v slovašcino Miloslav Vojtech in Saša Vojtech Poklac. https://www.sav.sk/journals/uploads/03141454slov_lit_02-22-01.pdf . Kragelj, Miha, Sevšek Šramel, Špela, Vojtech, Miloslav, Vojtech Poklac, Saša, 2022: Dva glasova iz Bratislave: o slovašcini in slovenšcini v izobraževanju na Slovaškem. Jezik in slovstvo 67/4. 139–151. https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/12343 . Vojtech Poklac, Saša, 2022: Prakticna fonetika slovenskega jezika za študente bratislavske slovenistike. Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar (ur.): Na sticišcu svetov: slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Obdobja 41. 351–359. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Vojtech-Poklac_Obdobja-41.pdf Boštjan Božic, Srbija, Beograd . Božic, Boštjan, 2022: Dva jubileja lektorata za slovenski jezik na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu/Dva jubileja lektorata za slovenacki jezik na Filološkom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Slovenika VIII. 253–254. https://slovenci.rs/sl/slovenika-viii-2022/ Željko Markovic, Srbija, Novi Sad . Markovic, Željko, 2023: Glagol videti u srpskom i slovenackom jeziku. Slavisticna revija. 71/1. 79–93. . Polomac, Vladimir, Marina Kureševic, Isidora Bjelakovic, Aleksandra Colic Jovanovic, Sanja Petrovic, 2023: Digitizing Cyrillic Manuscripts for the Historical Dictionary of the Serbian Language Using Handwritten Text Recognition Technology. Slovene 12/1. 65–86. . Markovic, Željko, 2022: Lageršpraha u memoarskom delu Anus mundi i njegovom srpskom i slovenackom prevodu. Uredili S. Guduric, J. Dražic, M. Stefanovic: Jezici i kulture u vremenu i prostoru X/2. Novi Sad: Univerzitet u Novom Sadu, Filozofski fakultet. 507–517. . Colic Jovanovic, Aleksandra, 2022: Me......... ...... ..... Slavic Linguistics Society 17. Slavic-Eurasian Research Center. ........... ......., ......, ....., 19–21. ......... 2022. ................ ....... LXXIX/1 (2023). 185–190. Ana Fras, Španija, Granada . Fras, Ana, 2022: Estudio formal y léxico-semántico de las colocaciones con verbos soporte en espańol y sus correspondencias en esloveno. Granada: Universidad de Granada. Marta Pirnat-Greenberg, ZDA, Lawrence . »BLP/SELF in Slovenia Program«. CREES Courier Fall 2022, str. 14. 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi) (3.–14. 7. 2023) doc. dr. Damjan Huber, izr. prof. dr. Jerca Vogel 1 Uvod 59. Seminarja se je udeležilo 93 udeležencev iz 22 držav: 75 študentov, 9 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 9 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi meddržavnih programov sodelovanja ter za lektorate slovenšcine na univerzah v tujini smo podelili 81 štipendij (meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja – Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška –, poslane preko Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS), 12 štipendij, ki jih financira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa smo podelili zamejskim organizacijam. Vecina udeležencev je prejela delne štipendije, kar pomeni, da so si bivanje v dijaškem domu delno placali sami; prav tako se je vecina Seminarja letos udeležila prvic, nekaj pa je tudi povratnikov (gl. graf 1). Graf 1: Vracanje udeležencev na Seminar 2 Organizacija, bivanje v dijaškem domu, odmevi v medijih in financiranje 2.1 Organizacija Predsednica letošnjega Seminarja je bila dr. Jerca Vogel, vlogo vodje lektorjev je opravljal dr.  Damjan Huber, za organizacijo sta skrbela dr. Damjan Huber in Teja Šušteršic, za založniško dejavnost je bila zadolžena mag. Mateja Lutar, v programskem odboru prireditve so bili dr. Lidija Arizankovska, dr. Zvonko Kovac, dr. Mojca Nidorfer, dr. Urška Perenic in dr. Jerca Vogel. V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti ljubljanske slovenistike Neža Cerinšek, Patricija Gril, Anika Logar, Polona Majdic, Zala Mele, Monika Podlogar, Ana Rakovec, Domen Rob, Miha Sever in Tamara Šterk. Udeleženci so tudi letos odlicno ocenili tako organizacijo prireditve (4,88, lani 4,91) kot delo in prijaznost organizacijskega osebja (4,91, lani 4,95; gl. graf 2). 2.2 Bivanje Vecina udeležencev (78 od 93) je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja je bila 4,20 (lani 4,19), udeleženci pa so se pritoževali predvsem zaradi hrupa, neustrezno opremljenih kuhinj in slabše delujocega interneta. Graf 2: Ocene organizacije, spremljevalnega programa in bivanja v dijaškem domu 2.3 Odmevi v medijih Letos smo zasledili 9 medijskih objav. O Seminarju so porocali na Radiu Slovenija (5 objav) in v slovenskem sporedu avstrijskega Radia ORF, na spletni strani Slovenske tiskovne agencije (2 objavi) in v casopisu Vecer. Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 59. Seminarja v rubriki Odmevi v medijih. 2.4 Financiranje Seminar je v najvecjem deležu financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa so nam priskocili še Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna obcina Ljubljana in Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence Seminarja pošiljali po deset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, nekaj sredstev pa so prispevali tudi udeleženci. 3 Lektorske vaje ter vaje iz konverzacije in fonetike Uvodno razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje, interese in seminarske izkušnje je na podlagi uvrstitvenih testov naredil vodja lektorjev, dokoncno pa smo skupine oblikovali skupaj z lektorji po ustnem testiranju, ki je potekalo med 16. 5. in 31. 5. preko Zooma. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine se je v primerjavi s prejšnjim letom (4,58) letos ocena nekoliko znižala (4,55), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih delavcev v šolstvu in kulturi) še vedno odlicna ocena. 3.1 Lektorji in lektorske skupine Vecina lektorjev, ki so vodili lektorske skupine, poucuje slovenšcino na tujih univerzah in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsaka tri leta poucujejo tudi na Seminarju (le najvišjo nadaljevalno skupino je vodila zunanja sodelavka, zaposlena na Oddelku za slovenistiko). Gre za zelo izkušene lektorje, kar potrjujejo tudi visoke ocene njihovega dela: povprecna ocena lektoratov je bila 4,89 (lani 4,90), podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,84, lani 4,79), vkljucevanja ustreznih tem (4,87, lani 4,84) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,88, lani 4,91; gl. graf 3). Graf 3: Ocene lektoratov in uvrstitve v skupine Lektorji so bili preko informacijskih listkov vsako jutro seznanjeni s spremljevalnim dogajanjem in drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Vecjih težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila zelo dobra, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v razrede so odhajali tocno, na ure so bili dobro pripravljeni, med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo vseskozi odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih in udeleženci v anketah (gl. poglavje 6). Razpored lektorjev po skupinah: Ivana Petric Lasnik (Zacetna 1), Tjaša Lorbek (Zacetna 2), dr. Ana Fras (Zacetna 3), Boštjan Božic (Nadaljevalna 1), Simona Gotal (Nadaljevalna 2), mag. Mateja Kosi (Nadaljevalna 3), dr. Mojca Stritar Kucuk (Nadaljevalna 4), dr. Karin Marc (Izpopolnjevalna jezikoslovna), mag. Pavel Ocepek (Izpopolnjevalna literarna), dr. Saša Vojtech Poklac (Izpopolnjevalna splošna); študentska konverzacija za zacetnike in nadaljevalce: Neža Cerinšek, Patricija Gril, Anika Logar, Polona Majdic, Monika Podlogar, Ana Rakovec, Miha Sever in Tamara Šterk; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: Martin Vrtacnik. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 30 udeležencev v treh skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še po ustnem testiranju (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,80, lani 4,72). Udeleženci so bili z delom lektorjev zadovoljni, kar potrjujejo ocene iz anket (med 4,4 in 5). V nadaljevalnih skupinah (43 udeležencev v štirih skupinah) so udeleženci svojo razvrstitev ocenili nekoliko slabše kot izpopolnjevalci (4,43, lani 4,66), lektorji pa so bili ocenjeni nekoliko bolje kot v izpopolnjevalnih skupinah (med 4,75 in 5). V zacetnih skupinah (20 udeležencev v treh skupinah) so udeleženci svoje lektorje prav tako ocenili zelo dobro (med 4,67 in 5), podobno zadovoljni kot nadaljevalci so bili tudi z razvrstitvijo v skupine (4,45, lani 4,32). Izvajalcu foneticnih vaj so udeleženci (ponovno) namenili visoke povprecne ocene: zacetniki 5 (lani 4,96), nadaljevalci 4,76 (lani 4,94) in izpopolnjevalci 4,93 (lani 5). Foneticne vaje so bile namenjene uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (180 minut oz. 4 šolske ure) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (90 minut oz. 2 šolski uri), deseto leto zapored pa jih je vodil Martin Vrtacnik (povprecna ocena je bila 4,87, lani 4,96). Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike in nadaljevalce (udeleženci nadaljevalnih skupin so se lahko vsakodnevno odlocali med obiskom popoldanskih strokovnih predavanj in študentskih konverzacij, kar so sprejeli zelo pozitivno) so izvajalci, tj. študenti ljubljanske slovenistike, letos prejeli nekoliko nižje ocene kot lani (4,47, lani 4,74; gl. graf 4). Graf 4: Ocene foneticnih vaj, konverzacij, predavanj in seminarske teme 3.2 Študijsko gradivo Lektorji so imeli na voljo ucbenik, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, v pouk so vkljucevali interaktivne metode poucevanja: poslušanje glasbe in drugih posnetkov, ogled videoposnetkov, kvizi na spletu, pouk zunaj predavalnic, obisk kulturnih ustanov, diskusije o spremljevalnih dejavnostih in popoldanskih strokovnih predavanjih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem. V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljali lektorji izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorji zacetniških in nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna 1: Gremo naprej, Zacetna 2: Gremo naprej, Zacetna 3: Cas za slovenšcino 2 – ucbenik, Nadaljevalna 1: Naprej pa v slovenšcini, Nadaljevalna 2: Pot do izpita iz slovenšcine, Nadaljevalna 3: Pot do izpita iz slovenšcine, Nadaljevalna 4: Slovenšcina 2+ – Besedila in besedišce in Slovenšcina 2+ – Slovnicne tabele in vaje, Izpopolnjevalna jezikoslovna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna literarna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna splošna: lastno gradivo, Foneticne vaje: Fonetika 1, Slovenska beseda v živo 3a, Jezikovod, Slovenska zborna izreka, lastno gradivo. 4 Predavanja Letos smo organizirali in izvedli osem strokovnih predavanj, poleg teh pa še štiri v okviru t. i. parade mladih. Predavanj se je udeleževalo od 42 do 66 slušateljev (v povprecju 55) in so bila odprta tudi za zunanje obiskovalce, predavanj v okviru parade mladih pa se je udeležilo 38 oz. 42 slušateljev. Tema Seminarja, tj. digitalni svet(ovi), je bila ocenjena nekoliko slabše kot lani tema branje (4,07, lani 4,51), nekoliko slabše so bila ocenjena tako klasicna predavanja (4,57, lani 4,67) kot tudi predavanji v okviru parade mladih (4,52, lani 4,86; gl. graf 4). Predavali so dr. Maja Kerneža (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru), dr. Alenka Kepic Mohar (Mladinska knjiga Založba), dr. Peter Stankovic (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) ter dr. Miran Hladnik, dr. Simona Kranjc, dr. Katja Mahnic, dr. Špela Vintar in dr. Jerca Vogel (vsi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). V okviru parade mladih so predavali Ina Poteko (mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) ter Urh Ferlež in Hana Podjed (magistrska študenta slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani), medtem ko predavanje Maje Kovac ni bilo izvedeno. Prispevki s predavanj so objavljeni v seminarski monografiji, ki je bila natisnjena pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani prireditve v rubriki Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portalu Videolectures. Poleg monografije smo natisnili še Vodnik po programu in plakat. 5 Spremljevalni program Seminar smo slovesno odprli v Cukrarni, kjer so udeležence in druge goste pozdravili podžupan Mestne obcine Ljubljana Dejan Crnek, prorektor Univerze v Ljubljani mag. Matjaž Drevenšek, dekanja Filozofske fakultete dr. Mojca Schlamberger Brezar, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr. Simona Kranjc, predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Marko Stabej in predsednica letošnjega Seminarja dr. Jerca Vogel, prisluhnili pa smo glasbenemu nastopu kantavtorice Ditke. Na slovesnosti smo drugic podelili tudi Toporišicevo priznanje, ki ga je za izjemne raziskovalne in pedagoške dosežke na vseh stopnjah izobraževanja ter izkazano vecdesetletno sodelovanje in krepitev sodelovanja med ustanovami oziroma posamezniki na podrocju slovenistike prejel dr. Zvonko Kovac, upokojeni redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. V okviru spremljevalnega programa smo organizirali še vodene oglede Ljubljane in razstave v Cukrarni (Figuralika), glasbeni dogodek z Boštjanom Gombacem in Janom Tomšicem, ogled slovenskega filma Dedek gre na jug, koncert skupine Melanholiki, celodnevno ekskurzijo v Škocjanske jame, Portorož in Izolo ter popoldansko ekskurzijo v Celje, medtem ko nam nacrtovanega pohoda na Šmarno goro zaradi slabega vremena ni uspelo izvesti. Spremljevalni program so udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,70, lani 4,76 (gl. graf 2, za podrobnejše ocene posameznih dogodkov pa graf 5). Graf 5: Ocene spremljevalnega dogajanja na Seminarju Sodelavke Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko so tudi letos pripravile razstavo tako strokovnih kot leposlovnih knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature, ki so si jo udeleženci ogledali v sklopu dela v lektorskih skupinah, Knjigarna Filozofske fakultete pa je seminaristom v casu prireditve ponujala 25-odstotni popust pri nakupu vseh ucbenikov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik ter drugih publikacij Znanstvene založbe Filozofske fakultete. 6 Lektorska porocila in ankete udeležencev 6.1 Poudarki iz lektorskih porocil Lektorji so zelo pohvalili odlicno vzdušje na letošnjem Seminarju, organizacijo, delovne pogoje, ucno gradivo, urnik, spremljevalni program, proste popoldneve ter delo organizatorjev in asistentov: 1. »Rada bi pohvalila zelo dobro organizacijo celotne prireditve in vso podporo, ki smo je bili deležni lektorji /…/ Celoten Seminar je potekal v sprošcenem vzdušju, kar je bilo po napornem semestru na univerzi v tujini zelo dobrodošlo.« 2. »Seminar je v vseh ozirih potekal na visoki ravni, urnik lektorata je bil ustrezen, pogoji za delo so bili dobri (prostorsko, tehnicno odlicno), ob vsej odlicnosti je treba izpostaviti tudi asistente, ki so bili v veliko pomoc.« 3. »Prav zaradi brezhibne organizacije je lahko bilo tudi delo lektorjev prijetno, brez nepotrebne napetosti in slabe volje.« 4. »Ucbenik je zelo sistematicen, vsebuje slovnicne razpredelnice in vaje, hkrati pa ima tudi besedila za slušno in bralno razumevanje, s katerimi lahko udeleženci bogatijo svoje besedišce. Zelo prirocno je, ker ima ucbenik rešitve, tako lahko udeleženci uporabljajo ucbenik tudi sami.« 5. »Študenti so zelo pohvalili popoldanska strokovna predavanja, ki so bila po njihovem mnenju zelo dobro strukturirana in podana tako, da so jim lahko sledili brez vecjih težav, zelo zadovoljni so bili tudi z dodatnimi konverzacijami, s spremljevalnim programom in z organizacijo Seminarja v celoti.« 6. »Podporna ekipa z Damjanom na celu je bila hladnokrvno ucinkovita in vedno na voljo. Udeleženci so v glavnem hvalili spremljevalni program (izžela jih je le ekskurzija v Celje).« 7. »Tudi tokrat sem hvaležna za nepozabno doživetje, ki je obogatilo mojo profesionalno pot – izmenjavo izkušenj s kolegi o poucevanju slovenšcine kot drugega in tujega jezika, ustvarjalno vzdušje pri pripravah ucnih ur ipd.« 8. »Vzdušje v zbornici je bilo odlicno, kolegialno, s kolegicami in kolegi smo med odmori odpirali težja strokovna vprašanja, na katera smo naleteli pri poucevanju.« 9. »Udeleženci so mi vsak dan pripovedovali, kako so navdušeni nad vsem, predvsem pa nad profesionalnostjo organizatorjev.« 10. »Mislim, da so zelo dobrodošli tudi prosti dnevi, saj so bili že po prvem tednu Seminarja nekateri udeleženci zelo utrujeni.« Lektorji porocajo o bolj ali manj homogenih skupinah z vidika starostnih razlik, izobrazbe in/ali osebnih interesov ter o nekoliko bolj heterogenih skupinah z vidika jezikovnega (pred) znanja, razlogov za ucenje slovenšcine in maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki). Težave so lektorji uspešno odpravljali sproti, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v skupini, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju: 1. »Udeleženci so vecinoma dobro sodelovali med seboj, zato je bilo delo mogoce ucinkovito organizirati. /…/ Nehomogenost sem poskušala preseci tako, da sem udeležence pri delu v parih oziroma skupinah razdelila tako, da so delali z nekom, ki ima približno enako predznanje, oziroma z nekom, od kogar so se lahko nekaj naucili. Veckrat sem za udeležence z boljšim nivojem znanja pripravila tudi zahtevnejše in dodatno gradivo ali naloge.« 2. »Letošnja skupina je bila glede jezikovnega znanja zelo nehomogena /…/ – v prvem tednu smo se še lovili z dinamiko dela v razredu, v drugem tednu pa je nekako stekla.« 3. »Slušatelji so bili vsi po vrsti zelo prijetni in vedoželjni /…/ ter hvaležni, da so lahko del Seminarja, zato smo se hitro ujeli in lepo delali, opazen je bil tudi napredek v znanju.« 4. »Ta (jezikovna) heterogenost je torej bila pozitivna, udeleženci so namrec vsak s svojim znanjem in z izkušnjami popestrili pouk, med seboj so si pomagali in iskali povezave z drugimi jeziki, ki jih (po)znajo.« V prihodnje bomo poskušali odpraviti tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih opažajo lektorji, npr. staticnost knjižnicne razstave, poimenovanje skupin, potek prvega dne Seminarja: 1. »Razstava je zelo staticna – od udeležencev se pricakuje, da bodo le poslušali, morda bi bilo dobro razmisliti o tem, kako bi udeležence tudi pri tem delu programa lahko bolj aktivirali.« 2. »Študentom veliko pomeni ime skupine – zacetna, nadaljevalna itd. – in prehajanja med skupinami so prav tako povezana s tem. Morda se lahko spremeni poimenovanje teh skupin – lahko bi jih humoristicno poimenovali po slovenskih zvereh, mestih, barvah ...« 3. »Samo za prvi dan predlagam, da se pouk nekoliko skrajša – da je uvodni del casovno že del pouka in jih torej do odmora dobimo za pol ure, da se predstavimo, drugi del do 12.30 pa imamo pouk.« 6.2 Poudarki iz anket udeležencev Seminarja Še enkrat velja poudariti, da so bili tudi udeleženci navdušeni nad organizacijo in izvedbo letošnjega Seminarja. V anketah so pohvalili lektorje, predavatelje in izvajalce konverzacij, izvajalca foneticnih vaj, spremljevalni program, organizatorje ter nasploh celotno organizacijo prireditve in vzdušje na Seminarju; nekoliko manj so bili zadovoljni s temo Seminarja, popoldansko ekskurzijo v Celje, z odprtjem Seminarja, ogledom filma, vodenim ogledom Ljubljane in bivanjem v dijaškem domu (gl. grafe 2–5) ter nekaterimi popoldanskimi predavanji, prav tako si želijo, da bi Seminar trajal dlje casa in da bi (tudi izpopolnjevalci) imeli vec foneticnih vaj ter popoldanskih konverzacij. Vec jih je izpostavilo neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnost in druge družboslovno-humanisticne teme: 1. »Zelo sem se veselil spremljevalnega programa in sem se udeležil dejavnosti, ki so me zanimale. Celodnevna ekskurzija v soboto je bila odlicna. Na ekskurziji v Celje smo imeli prevec programa in ni bilo dovolj casa.« 2. »Mislim, da je bila organizacija odlicna in zelo prijazna za študente. Komunikacija z organizatorji je zame vedno bila lahka.« 3. »Všec mi je bilo, da smo veliko govorili in da sem imela vsak dan stik s slovenšcino.« 4. »Mislim, da je bilo dobro ravnovesje med poukom in drugimi stvarmi.« 5. »Lektorat je bil zelo zanimiv in dinamicen, profesorica je predavala z veliko strastjo in mislim, da smo se vsi veliko naucili.« 6. »Foneticne vaje so bile zelo koristne in kvalitetne, po mojem mnenju bi vsem udeležencem koristilo, ce bi se s fonetiko ukvarjali vsak dan.« 7. »Všec mi je bila splošna atmosfera, odlicni ljudje, ki vedno radi pomagajo, ce me kaj zanima in, seveda, izredno prijazne vaje.« 8. »Bilo mi je všec, da smo obravnavali razlicne teme, imeli smo priložnost spoznati ljudi iz razlicnih držav in smo razširili svoja obzorja.« 9. »Dejansko mi je bilo vse všec, zlasti pa neformalni spremljevalni program, kjer smo se lahko seminaristi še bolje med seboj spoznali.« 10. »Program se mi je zdel odlicno organiziran. V prejšnjih letih je bil pogosto tako zgošcen, da si bil na koncu Seminarja, ko si obiskoval vse dejavnosti, precej izcrpan, letos pa smo imeli tudi kak popoldan, ko smo se lahko odpocili, tako da se ucenja in dela enostavno lotiš z vec energije in vneme.« 11. »Ni mi všec, da Seminar ne traja vec kot dva tedna.« 12. »Nekaj predavanj ni bilo zanimivih oz. zanimivo predstavljenih.« 13. »Mogoce bi bilo dobro, da bi se tudi izpopolnjevalne skupine lahko enkrat ali dvakrat udeležile konverzacije namesto predavanj.« 14. »Izlet v Celje je bil odlicen, ampak prosti cas mi je manjkal. Ce bi se eno uro prej odpeljali, bi lahko imeli cas vsaj za kavo.« Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 37 % (lani 49 %) udeležencev, s precej 51 % (lani 45 %), z malo 12 % (lani 6 %) in z nic nihce (enako lani; gl. graf 6). Graf 6: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine (v %) 7 Sklep Za kakovostno sodelovanje se zahvaljujeva lektorjem, predavateljem, asistentom, izvajalcem študentske konverzacije in spremljevalnega programa, clanom programskega odbora, tehnicni urednici seminarskih publikacij, sodelavkam Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko ter nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja. Velika zahvala gre tudi financerjem, ki so nam omogocili, da tudi letos kakovostno pripravimo in izvedemo to edinstveno mednarodno strokovno prireditev. 42. simpozij Obdobja: Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih (15.–17. 11. 2023) doc. dr. Andraž Jež 1 Vsebinska zasnova in tematika simpozija Osrednja tema 42. mednarodnega simpozija Obdobja sta bili slovenska književnost in umetnost v družbenih kontekstih. S temo se 51 predavateljic in predavateljev ni ukvarjalo pionirsko – Obdobja so že vse od najzgodnejših prireditev v zgodnjih 80. letih temeljito preucevala kar najrazlicnejše družbene kontekste slovenske književnosti. Letošnji simpozij pa se je namesto enega specificnega, najveckrat casovno pogojenega konteksta posvetil razlicnim družbenim kontekstom, v katerih je nastajala slovenska literatura razlicnih obdobij, ter vecplastnemu odnosu med to literaturo in njenimi konteksti. Nemogoce je, da bi tako obsežno raziskovalno podrocje pokrili v celoti, a so raziskovalci in raziskovalke tako družbene kontekste kot literaturo pojmovali dovolj široko in raznoliko: nekateri so se ukvarjali z družbenim okvirom posameznih literarnih pojavov, drugi z literarizacijo družbenih pojavov, tretji z družbeno pogojevano izbiro literarnega jezika, spet cetrti z literaturo, proizvedeno v specificnih družbenih kontekstih itn. Ob upoštevanju mnoštva metod, s katerimi so se avtorice in avtorji lotili posameznih tem, se simpozij pokaže kot reprezentativen nabor iz trenutnega stanja raziskav slovenske literature v povezavi z družbo. Takšno reprezentativno pestrost izkazuje tudi monografska publikacija, ki jo je uredil Andraž Jež, tehnicno uredništvo pa so si delili Matej Klemen, Mateja Lutar in Nataša Hribar. Publikacija je razporejena na šest sklopov, od katerih so prvi trije (Slovenska književnost do konca dolgega 19. stoletja, Književnost kratkega 20. stoletja, Slovenska književnost neoliberalne dobe) razvršceni kronološko glede na obravnavano literarno temo (in dodatno notranje clenjeni glede na bližino tem), zadnji trije (Slovenska književnost na spletu, Imagološka in sorodna vprašanja, Literarnodidakticna in sorodna vprašanja) pa obsegajo bolj ali manj sklenjene tematske oz. metodološke enote. Predstavljene in v zborniku objavljene prispevke so letošnji udeleženci v anketi ocenili s povprecno oceno 3,68 (povsod je najvišja možna ocena 4), recenzentski sistem s 3,39, nadgradnjo vsebine med razpravo pa s 3,65. Splošni vtis simpozija je dosegel povprecno oceno 3,81. 2 Organizacijsko porocilo o izdelavi monografije in programa ter izvedbi simpozija Marca 2022 je stekel postopek izbire predsednika naslednjega simpozija. Tema je bila potrjena na seji Oddelka za slovenistiko 20. 5. 2022, predsednik pa je bil pet dni zatem na fakultetni ravni potrjen s podpisom dekanje. Poleti je bil izbran programski odbor, ki je bil potrjen septembra, konec leta 2022 je bilo objavljeno uradno vabilo k sodelovanju na simpoziju. Glavnino izvleckov prijavljenih prispevkov smo prejeli in pregledali ter avtorice in avtorje o morebitnih priporocilih obvestili do zacetka marca 2023, nato pa so imeli do maja cas, da so napisali prispevke, ki jih je zatem natancno recenziral programski odbor. Uredniško delo z besedili in celotnim zbornikom je ob intenzivni komunikaciji med urednikom, tehnicnima urednicama in urednikom ter avtoricami in avtorji prispevkov nato potekalo vse do zacetka novembra. Na tridnevnem simpoziju se je zvrstilo 42 (od predvidenih 47) nastopov 51 avtoric in avtorjev iz 10 razlicnih držav (ob Sloveniji še iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Italije, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine). Vecji del avtorjev iz Slovenije je zaposlenih na ljubljanski, mariborski, koprski in novogoriški univerzi, ZRC SAZU ter drugih raziskovalnih oziroma pedagoških literarnovednih ustanovah, nekaj pa je bilo predstavnikov širše zainteresirane javnosti. Simpozij sta organizirala Damjan Huber in Teja Šušteršic. Clani programskega odbora Aleksander Bjelcevic, Lilijana Burcar (ni bila med recenzenti), Miran Hladnik, Andraž Jež, Gal Kirn, Urška Perenic, Mateja Pezdirc Bartol in Marko Stabej (vsi Univerza v Ljubljani), Marijan Dovic (ZRC SAZU), Marko Juvan (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani), Ivana Latkovic (Univerza v Zagrebu, Hrvaška) in Peter Svetina (Univerza v Celovcu, Avstrija), ki so se jim pridružili še Dragica Haramija (Univerza v Mariboru), Krištof Jacek Kozak (Univerza na Primorskem), Katja Mihurko Poniž (Univerza v Novi Gorici), Darja Pavlic (Univerza v Ljubljani), Janja Vollmaier Lubej (Univerza v Mariboru) in Alojzija Zupan Sosic (Univerza v Ljubljani), so s poglobljenimi recenzijami še izboljšali kakovostni profil prispevkov. Simpozijski program je potekal v Zbornicni dvorani Univerze v Ljubljani. Na otvoritveni prireditvi, ki jo je moderiral predsednik simpozija Andraž Jež, so zbrane nagovorili prorektor Univerze v Ljubljani Matjaž Drevenšek, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar in namestnik predstojnice Oddelka za slovenistiko Hotimir Tivadar. Med pozdravnimi nagovori je nastopal klaviaturist in skladatelj Rok Zalokar s priredbami in avtorsko kompozicijo. Simpozij sta s plenarnima predavanjema zacela Rastko Mocnik in Ivana Latkovic. Predavanja in tvorne diskusije so potekali vecinoma v slovenšcini (dve predstavitvi in del diskusije pa so potekali v poljšcini). Posamezne sklope, ki so deloma upoštevali zgradbo simpozijskega zbornika, so vodili Aleksander Bjelcevic, Mateja Eniko, Miran Hladnik, Vanja Huzjan, Andraž Jež, Marko Juvan, Ivana Latkovic, Tone Smolej in Marko Stabej. Simpozij je letos potekal v eni sekciji, zato so lahko zainteresirani ujeli vse nastope. V treh dneh se je simpozija udeležilo okoli 110 obiskovalk in obiskovalcev, v povprecju 27 na predavanje. 3 Financiranje Simpozij je bil v letu 2023 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, ter iz kotizacij referentk in referentov. 4 Odzivi v javnosti in simpozijski arhiv O simpoziju so porocali nekateri mediji (STA, RTV Slovenija idr.), vsi odzivi so zbrani in dokumentirani v spletnem arhivu 42. simpozija v rubriki Odmevi v medijih. Celoten zbornik na 426 straneh je že od zacetka simpozija dostopen kot tiskana monografija, v elektronski obliki pa je ob preostalem gradivu prosto dostopen tudi v simpozijskem arhivu na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik; zainteresirana javnost lahko v formatu pdf naloži in prebira tako celotno knjigo kot posamezne prispevke. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 42. simpozija Obdobja doc. dr. Damjan Huber Kako bi ocenili simpozij Obdobja? Kolikokrat ste že bili na Simpoziju Obdobja? Ali je bilo dovolj casa za razpravo? (v %) Za katero vrsto simpozija Obdobja bi se odlocili, ce bi lahko izbirali? Tecaji slovenšcine Jana Kete Maticic, lekt. Tjaša Alic 1 Tecaji slovenšcine za odrasle V letu 2023 smo ponudili 16 razlicnih tecajev, od tega 9 razpisanih tecajev izvedemo dvakrat v letu, prvic v spomladanskem in drugic v jesenskem obdobju, Individualni tecaj pa je možno izbrati skozi vse leto. Pri nekaterih tecajih udeleženci izbirajo med udeležbo tecaja v živo ali preko spleta, v okviru Zimske in Poletne šole pa lahko dodatno izberejo še Popoldanski tecaj. Zaradi prenizkega števila prijav smo odpovedali le Pripravo na izpit na ravni odlicnosti (to je nov tecaj, katerega izvedbo smo prvic nacrtovali v septembru 2023) in Pripravo na izpit na višji ravni v novembru. Nasploh je opazen upad zanimanja za tecaj Priprave na izpit na višji ravni (B2), predvidoma zato, ker v Sloveniji te ravni znanja slovenšcine skoraj nihce vec ne zahteva kot pogoj za opravljanje dolocenega dela ali za študij. Tecaji slovenšcine so, kot je zdaj že obicajno, potekali tako v fizicnih kot v virtualnih razredih, udeleženci, ki so jih obiskovali, pa so prihajali s celega sveta. Graf 1: Razpored tecajev leta 2023 ž = v živo, s = na spletu pop = popoldanski tecaj na Zimski ali Poletni šoli Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni Priprava OR = Priprava na izpit na osnovni ravni Pisanje = Tecaj pisanja in nastopanja za študente Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ Kot nam kažejo podatki za leto 2023, so se udeleženci vse bolj spet odlocali za tecaje v živo (54 % udeležencev) kot za tiste na spletu (46 % udeležencev). Za primerjavo smo imeli v letu 2022 približno polovico udeležencev na spletnih tecajih in polovico na tecajih v živo. Še posebej je opazna razlika pri tecajih, ki jih organiziramo tako v živo kot na spletu (Jutranji tecaj, Zimska in Poletna šola). V primerjavi z letom 2022, ko je 62 % udeležencev omenjenih treh tecajev obiskovalo raje pouk na spletu, je v letu 2023 ta številka drasticno padla, spletne tecaje je obiskovalo le še 33 % udeležencev. Ponovno v ospredje prihaja interes tecajnikov, da bi se z drugimi udeleženci srecevali v živo in pletli nove vezi, še sploh ce živijo v Sloveniji, v bližini Ljubljane. Graf 2: Primerjava udeležbe na tecajih v živo in na spletu (v %) Graf 3: Primerjava udeležbe na tecajih v živo in na spletu, ki jih ponujamo v obeh izvedbah (v %) PŠ = Poletna šola, JUT = Jutranji tecaj, ZŠ = Zimska šola Leto 2023 je bilo tudi obdobje preizkušanja novih formatov tecajev. V februarju smo na pobudo koordinatorja izmenjav Erasmus+ ene od srednjih šol na Avstrijskem Koroškem organizirali intenzivni zacetni tecaj slovenšcine za njihove zaposlene, ki je trajal pet dni. Poleg pouka (4 šolske ure na dan) smo udeležencem organizirali tudi dodaten program (ogled Ljubljane, ogled Narodne galerije, degustacijo slovenskih vin in obisk ene od ljubljanskih osnovnih šol, kjer je ravnatelj udeležencem predstavil slovenski šolski sistem). Zadovoljstvo udeležencev nas je spodbudilo k razmišljanju, da bi lahko intenzivne zacetniške tecaje slovenšcine s spremljevalnim programom dodali kar v našo redno ponudbo in s tem omogocili udeležbo na tecaju tudi ostalim zainteresiranim kolegom iz tujine, ki bi se preko programa Erasmus+ želeli seznaniti s slovenšcino in našo kulturo. Udeležencem, ki se ucijo slovenšcino na najvišjih ravneh in želijo opravljati izpit na ravni odlicnosti, smo želeli ponuditi nov tecaj priprave na izpit na ravni odlicnosti. V okviru tecaja smo kandidatom nameravali predstaviti format izpita in jih seznaniti s strategijami reševanja nalog. Žal pa je prva izvedba tecaja v septembru zaradi premalo prijav odpadla. Kasnejših terminov v letu 2023 nismo nacrtovali. V jeseni smo na pobudo nekaterih profesorjev Univerze v Ljubljani, ki so zaceli opažati, da je raven pisnega izražanja tujih študentov na zelo nizki ravni, organizirali tudi tecaj pisanja in nastopanja za študente Univerze v Ljubljani. Pripravili smo program, zbrali skupino udeležencev, ki smo jim tecaj ponudili po precej znižani ceni (50 EUR), ter tecaj pilotirali. Potekal naj bi dva meseca, srecevali naj bi se enkrat na teden. Žal se je izkazalo, da študenti tecaja niso vzeli dovolj resno in se ga niso redno udeleževali. Zaradi nesodelovanja udeležencev zadnjega dela tecaja (nastopanja) sploh nismo mogli izvesti. Glede na cas, ki ga študenti lahko ali želijo nameniti dodatnim dejavnostim, bi bilo verjetno bolj smiselno tako izobraževanje strniti v dvodnevni seminar in nato s študenti delati individualno na primeru seminarskih ali magistrskih nalog. Tudi v letu 2023 smo zbirali podatke o tem, kje udeleženci najdejo informacije o tecajih slovenšcine v organizaciji Centra za slovenšcino. Tokrat je najvec udeležencev (25 %) napisalo, da so informacije o tecajih našli na spletnem brskalniku, 22 % tecajnikov je informacijo prejelo preko prijateljev ali sorodnikov, 20 % se je tecaja že udeležilo, 19 % (predvsem študenti iz tujine) pa je za tecaj izvedelo na spletni strani Univerze v Ljubljani. Zelo nizek odstotek udeležencev (le 4 %) je za tecaje izvedel preko socialnih omrežij, 1 % pa na veleposlaništvih v tujini. Podatki nam kažejo, da ima najvec vpliva na odlocitev za prijavo na tecaj pozitivna pretekla izkušnja ali priporocila oseb s pozitivno izkušnjo. Takih udeležencev je na tecajih 42 %, v manjši meri pa na odlocitev za udeležbo na tecaju vpliva promocija na socialnih omrežjih. Graf 4: Kje so udeleženci dobili informacije o tecaju (vsi tecaji v letu 2023; v %) Že dlje casa smo na programu Tecaji slovenšcine razmišljali, kakšna je najprimernejša promocija tecajev, kako priti do novih udeležencev oziroma kako širši javnosti sploh pokazati, da Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik obstaja in kaj vse ponuja. V ta namen smo se marca v Cankarjevem domu udeležili Kulturnega bazarja, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za kulturo. Postavili smo svojo stojnico, na kateri smo predstavljali ucbenike in ostala gradiva Centra za slovenšcino, obiskovalce pa smo seznanjali tudi z vsemi našimi dejavnostmi in ponudbo tecajev. Glede na odziv je bilo sodelovanje na bazarju uspešno in ga bomo ponovili tudi v letu 2024. 2 Udeleženke in udeleženci Skupno število udeleženk in udeležencev v letu 2023 je bilo 903. Najvec jih je obiskovalo Popoldanski tecaj na spletu (113), Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ (105), Individualne ure (91) in Poletno šolo v Ljubljani (85). Število udeležencev na tecajih za odrasle konstantno narašca, leta 2023 so se slovenšcine pri nas ucili 903 udeleženci. Po vidnem porastu udeležencev v prvem letu po pandemiji se je krivulja narašcanja nekoliko umirila, v letu 2023 smo tako imeli na tecajih 30 udeležencev vec kot v predhodnem letu. Najvecji porast udeležbe smo imeli na Jutranjem tecaju v živo, Spomladanski šoli, tecaju slovenšcine za študente Univerze v Ljubljani ter na individualnih urah. Število udeležencev na Popoldanskem tecaju na spletu, na Jesenski šoli in Poletnih šolah je približno enako kot v prejšnjem letu, viden pa je upad zanimanja za Jutranji tecaj na spletu, Zimsko šolo na spletu ter tecaj slovenšcine za študente Erasmus+. Na rednih tecajih za odrasle smo imeli udeležence 76 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (106), Rusije (63), ZDA (51), Srbije (46) in Francije (41). Med udeleženci je bilo najvec takih, ki so zaposleni v izobraževanju (16 %), študentov (13 %), raziskovalcev (10 %) in takih, ki delajo na podrocju zdravstva in socialne varnosti (8 %). 90 % udeležencev ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Statisticni podatki nam tako kažejo, da je tipicen udeleženec naših tecajev slovenšcine odrasla ženska, stara 34 let, iz Nemcije, vsaj univerzitetno izobražena in zaposlena na podrocju izobraževanja. Graf 5: Število udeležencev po posameznih tecajih 2022 in 2023 POP = Popoldanski tecaj, Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Indiv = Individualni pouk, Zaposleni UL = Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani na spletu, PŠ = Poletna šola na spletu, JUT = Jutranji tecaj, SŠ = Spomladanska šola na spletu, Štud = Slovenšcina za študente na spletu, ZŠ = Zimska šola na spletu, JŠ = Jesenska šola, Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni na spletu, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni na spletu, Intenz = Intenzivni tecaj na spletu, Posebni t = Posebni tecaji, Okusimo = Okusimo slovenšcino, PŠ/ZŠ POP = Izbirni popoldanski tecaj na Poletni ali Zimski šoli Graf 6: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih Graf 7: Država rojstva udeležencev Graf 8: Podrocje dela Graf 9: Stopnja izobrazbe 3 E-tecaj: Slovene Learning Online (SLO) 3.1 Uporabniki Do konca leta 2023 je imel spletni tecaj 44.720 registriranih uporabnikov iz 192 držav. Število uporabnikov se je v enem letu povecalo za 9.115, mesecno pa je bilo v povprecju aktivnih okoli 4.700 uporabnikov. Najvec uporabnikov je bilo v tem letu iz ZDA, Slovenije, Italije, Nemcije, Srbije, Velike Britanije, Rusije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške in Argentine. Najvec novih je bilo iz Italije (+988), Slovenije (+811), ZDA (+830), Nemcije (+687) in Srbije (+396). Graf 10: Države uporabnikov e-tecaja 3.2 Vsebina V zacetku leta 2023 smo posneli vsebino za zvocno gradivo tretjega dela tecaja ter koncali s korekturami daljših slovnicnih razlag. Sledilo je pregledovanje, korigiranje in testiranje testne spletne postavitve vstopnega portala in vseh treh delov (SLO 1, SLO 2 in SLO 3). V sodelovanju s podjetjem DigiEd d. o. o. smo tecaj tehnicno optimizirali (hitrejši spletni odzivnik, izboljšan postopek registracije) in tako še izboljšali uporabniško izkušnjo. Prenovljena modula SLO 1 in 2 ter novi modul SLO 3 (avtorji: Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen in dr. Mihaela Knez) smo objavili 14. aprila 2023. Ucenje slovenšcine tudi pri SLO 3 poteka s pomocjo prevodov ob podpori zvocnega gradiva ter razlicnih interaktivnih nalog. Uporabnice in uporabniki lahko izbirajo med prevodi v sedem jezikov: anglešcino, francošcino, hrvašcino, italijanšcino, nemšcino, rušcino in španšcino. Gre za prvi tak slovnicni spletni tecaj. Pri tecajih SLO 1 in SLO 2 se uporabnice in uporabniki lahko naucijo 770 slovenskih besed, 550 fraz in imajo na voljo za ucenje 110 dialogov na razlicne teme. Pri SLO 3 pa lahko spoznajo slovnico, in sicer edninsko spregatev v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku, ednino vseh sklonov za pridevnik in samostalnik ter se lahko naucijo nabor zaimkov, predlogov in najpogostejših vprašalnic. Vsako poglavje je svoja tema (10 tem), v okviru katere se lahko naucijo ponujene slovnicne oblike ter primere rabe, ki jih kasneje lahko zvadijo z razlicnimi tipi interaktivnih nalog, hkrati pa tecaj za vsako temo vsebuje tudi krajše in daljše slovnicne razlage (v sklopu tips¬es pri posameznih oblikah in v daljši slovnicni razlagi). Svoje znanje lahko preverijo s testi. Razširjena ekipa avtorjev (Tjaša Alic, Tanja Jerman, dr. Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez, Helena Šter) je v drugi polovici leta nadaljevala s pripravo vsebine za naslednji del, tj. Slovene Learning Online 4. Tudi SLO 4 bo slovnicni modul, v katerem se bodo uporabniki lahko ucili dvojinsko in množinsko spregatev v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku, dvojino in množino vseh sklonov za pridevnik in samostalnik ter nabor zaimkov in predlogov. 3.3 Vzdrževanje Vzdrževanje obstojecih modulov in baze uporabnikov pomeni ohranjanje funkcionalnosti spletnega portala na nacin, ki omogoca njegovo nemoteno delovanje. Vzdrževanje obsega zlasti tehnicno vzdrževanje vsebine spletnega portala in izdelanih nalog, ki je potrebno za nemoteno delovanje tecaja (npr. popravljanje kode ob nadgradnji brskalnika ipd.) in varnostno vzdrževanje, ki je namenjeno preprecevanju morebitnih neželenih vdorov, ter nadgrajevanje verzij. Za tehnicno in varnostno vzdrževanje ter za najem strežnika imamo podpisano pogodbo s podjetjem DigiEd d. o. o., vsebinske napake javljamo v projektni management izvajalca, nujne napake (izpad serverja) po telefonu ali e-pošti. Zagotavljanje strežnika vkljucuje tudi izdelavo štirih varnostnih offline kopij na leto in redno obnavljanje SSL brezplacnih certifikatov. 3.4 Podpora uporabnikom Projekt zahteva vsakodnevno podporo uporabnikom. Seveda se je v tem casu zaradi povecanja števila uporabnikov povecal obseg tega dela. Vecinoma imajo uporabniki še vedno najvec težav pri registraciji in aktivaciji uporabniškega racuna, razlicne tehnicne težave, javijo morebitne vsebinske pomisleke, pohvale ipd. Redno urejamo bazo uporabnikov in skrbimo za promocijo projekta (informativne brošure, družbena omrežja, predstavitve na sejmih, izobraževanjih, konferencah …). 3.5 Financiranje Realizacija projekta je mogoca predvsem zaradi financnih sredstev, ki jih Univerza v Ljubljani v okviru sredstev RSF namenja Filozofski fakulteti za Leto plus in za naš spletni tecaj. 4 Projekti KOST, KIP in Liber.ac S sodelovanjem pri projektu KOST (Korpus slovenšcine kot tujega jezika), ki ga v okviru Leta+ vodi dr. Mojca Stritar Kucuk, smo nadaljevali tudi v letu 2023. Na Tecajih slovenšcine smo zbrali besedila udeležencev, ki so obiskovali Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo, Jutranji in Popoldanski tecaj, ter besedila udeležencev Tecaja slovenšcine za zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Skupaj s programom Slovenšcina na tujih univerzah smo izvedli Projekt KIP (Kombinirani intenzivni program Erasmus +), potekal je od 7. do 31. marca. Udeležili so se ga študenti, ki študirajo slovenšcino na razlicnih univerzah v tujini. Namen projekta je bil udeležence seznaniti s slovenskimi literarnimi festivali in jim širiti obzorja na podrocju slovenske književnosti in kulture. Prve tri tedne so udeleženci pisali seminarske naloge na temo literarnih festivalov in poslušali predavanja preko spleta. Zadnji teden pa so se srecali v živo v Sloveniji, kjer so lahko na predavanjih, delavnicah in izletih izmenjevali svoje poglede na slovensko literaturo in kulturo. V maju smo na sejmu akademske knjige Liber.ac izvedli žepni tecaj slovenšcine za tujce, na katerem so se udeleženci seznanili z osnovnimi informacijami o slovenšcini. 5 Kadri Leta 2023 je v okviru programa Tecaji slovenšcine ucilo in tudi drugace sodelovalo 37 uciteljic in uciteljev, od tega 22 profesoric, 1 profesor, 12 študentk in 2 študenta. Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili nacin dela ucitelja in ucinkovitost tecaja. Povprecna ocena je bila 4,89 (na lestvici od 1 do 5). Brigita Zahirovic, ki je zaposlena na mestu samostojne strokovne sodelavke, je oktobra odšla na porodniški dopust, nadomestila jo je Erika Kum. Vodja programa je še vedno Jana Kete Maticic, vodja lektorjev pa Tanja Jerman. Sodelavke in sodelavci Tecajev slovenšcine 2023 TjašaAlic Sara Ban (študentka) Anja Corel Ana Dacar (študentka) Maja Đevic Prah Mateja Eniko Urh Ferlež (študent) Natalija Furman Pogladic Tanja Jerman Matej Klemen Urša Kosmac (študentka) Maja Kovac Katja Krajnc Jera Krecic Katja Križnik Jeraj Erika Kum Nikita Jaklic Lara Lazar (študentka) Polona Majdic (študentka) Tjaž Mihelic (študent) Ula Matek (študentka) Andreja Markovic Nina Oražem Melita Plešnik Lara Podergajs (študentka) Hana Podjed (študentka) Monika Podlogar (študentka) Petra Pucnik Oleksandra Rizanova (študentka) Klara Šebenik/Batic (študentka) Jana Šter Mojca Šoštarko JanaVaupotic (študentka) MelitaVešner MagdaVolk GitaVuga Eva Zore 6 Brezplacna udeležba na tecajih za posameznike V letu 2023 smo brezplacno udeležbo na tecajih slovenšcine ponovno omogocili gospe iz Ukrajine, ki se je pred vojno zatekla v Slovenijo in ni imela lastnih sredstev za financiranje tecaja slovenšcine, je bila pa za ucenje zelo motivirana in je na tecaju hitro napredovala. Podprli smo tudi dve študentki slovenistike iz Ukrajine, ki sta bili pri nas na Erasmus+ praksi, v okviru katere smo jima omogocili tudi brezplacno udeležbo na Popoldanskem tecaju na spletu. 7 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 110 EUR na udeleženca. Tecaj za zaposlene na Univerzi v Ljubljani preko projekta internacionalizacije sofinancira Univerza v Ljubljani, za izvedbo 9 skupin je odobrila sredstva v višini 31.500 EUR. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om in Inštitutom za narodnostna vprašanja (INV), ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo ter za Jutranji in Popoldanski tecaj na spletu. V letu 2023 je bilo podeljenih 9 štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 2.275 EUR, Urad: 1.820 EUR), 6 za Spomladansko (MIZŠ: 8.484 EUR, Urad: 2.828 EUR), 41 za Poletno šolo v živo in na spletu (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 2.640 EUR, MIZŠ: 5.940 EUR, Urad: 19.140 EUR), 5 za Jesensko šolo (INV: 3.110 EUR, Urad: 4.665 EUR) ter 34 štipendij za Jutranji in Popoldanski tecaj na spletu (Urad: 24.242 EUR). Dve štipendiji iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.320 EUR) za dvotedensko Poletno šolo v Ljubljani smo namenili iz svojih tržnih sredstev. 8 Izzivi, nacrti in novosti v letu 2024 Že nekaj let se ukvarjamo s problematiko pomanjkanja primernih prostorov za izvedbo tecajev, zato smo se odlocili, da se bomo reševanja tega problema lotili nekoliko bolj aktivno. V ta namen smo najeli nepremicninsko agentko, ki je v septembru zacela v Ljubljani iskati prostore, primerne za našo dejavnost. V nekaj mesecih smo si ogledali dva, za nas žal predraga objekta. V decembru pa smo le našli stavbo, ki bi lahko tako prostorsko kot financno ustrezala našim potrebam in zmožnostim. Dogovori okoli najema prostora bodo potekali tudi v prihodnje in resnicno upamo, da nam bo v letu 2024 svojo dejavnost uspelo preseliti na za udeležence in uciteljice primernejšo lokacijo. Novi prostori bi nam seveda omogocali organizacijo dodatnih aktivnosti na podrocju poucevanja slovenšcine za tujce. Na pobudo udeležencev naših tecajev si želimo organizirati dodatne ure konverzacije, ki bi bile na voljo vsem udeležencem tecajev. Lahko bi prirejali tudi razne kulturne vecere (filmske, literarne …) in s tem omogocali udeležencem, da se med seboj družijo, bolje spoznajo in navežejo nove stike tudi z drugimi tecajniki, ne samo s sošolci iz lastnih skupin. V nacrtu imamo tudi preoblikovanje Jesenske in Spomladanske šole slovenskega jezika, in sicer želimo v tecaj vkljuciti vec konverzacije, tako bi udeležencem to aktivnost v okviru samega tecaja radi ponudili enkrat ali dvakrat na teden (trenutno potekajo ure konverzacije le enkrat na dva tedna). Konverzacije ne bodo vodile lektorice, ki sicer izvajajo pouk, ampak druge uciteljice. Na ta nacin bi udeležencem lahko ponudili malo bolj pester pouk, obenem pa razbremenili uciteljice, ki bi tako lahko prevzele še kakšen dodaten tecaj v popoldanskem casu. Zadnjih nekaj let opažamo trend upadanja števila uciteljev, ki bi si želeli ali imeli cas poucevati na naših tecajih. Trenutno si veliko pomagamo s študenti višjih letnikov slovenistike, vendar je naša stalna ekipa sodelavcev vse manjša in se moramo tako rekoc vsak semester znova spopadati s problemom pomanjkanja kadra za poucevanje. V prihodnjem letu bomo morali tej težavi nameniti nekoliko vec pozornosti in se bolj aktivno lotiti iskanja uciteljev. Morda kaže nekoliko zvišati tudi honorar, predvsem študentom, in morda tako narediti delovno mesto ucitelja slovenšcine za tujce bolj privlacno. Zimska šola (ž, s in pop) Tecaj za zaposlene na UL (s) Tecaj za ucitelje s Koroške (ž) Spomladanska šola (ž) Slovenšcina za študente (ž) Prip VR (s) Prip OR (s) Popoldanski tecaj (s) Poletna šola (ž, s in pop) Pisanje (ž) Okusimo slovenšcino (s) Jutranji tecaj (ž in s) Jesenska šola (ž) Intenzivni tecaj (s) Erasmus+ (ž) Individualni tecaj jan. feb. mar. april maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. jan. 2023 2024 Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez 1 Uvod V letu 2023 je bilo delo na programu Slovenšcina za otroke in mladostnike (SOM) ob opravljanju rednih nalog (opravljava jih dr. Damjana Kern Andoljšek in dr. Mihaela Knez) usmerjeno v izvedbo vsebinsko zelo obsežnega projekta Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1. Projekt je poleg razvoja novih ucnih gradiv za poucevanje slovenšcine kot J2/TJ (nov spletni portal za i-ucenje slovenšcine na ravni A1 in priprava ucnega gradiva za ucenje slovenšcine za otroke s slepoto) odprl tudi novo vsebinsko polje na tem podrocju, in sicer razvoj leksikalnih virov oz. slovarskih prirocnikov, ki so prvenstveno namenjeni govorcem slovenšcine kot J2/TJ, kar v slovenskem prostoru predstavlja pomembno novost, ki bi jo bilo smiselno v prihodnje, ce želimo zagotavljati celostno infrastrukturo za ucenje slovenšcine kot TJ/J2, še naprej sistematicno razvijati. S tem namenom smo se v projektu povezali s sodelavci Centra za jezikovne vire in tehnologijo pri UL (CJVT UL; na novo se je na projekt oz. na program SOM zaposlila dr. Eva Pori, nekdanja sodelavka CJVT UL) in tako pripravili prvi poskus Slovarja slovenskega jezika za govorce slovenšcine kot TJ/J2, ki smo ga poimenovali SLOGOST. Ob projektnem delu so potekale tudi naše redne dejavnosti. Izvedli smo 14 razlicnih tecajev slovenšcine (Mladinsko poletno šolo, Otroško poletno šolo, dva tecaja za dijake, ki bi želeli študirati v Sloveniji, in intenzivne tedne slovenšcine za 10 razlicnih šol iz zamejstva), sodelovali s podrocnimi svetovalkami Zavoda RS za šolstvo, ki skrbijo za pouk slovenšcine v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu, in predstavniki MVI, bili zelo dejavni na podrocju usposabljanja uciteljev ter se vkljucevali tudi v druge projekte in aktivnosti Centra za slovenšcino (priprava cetrtega modula Slonline, dejavnosti Izpitnega centra). Prav tako so drugi sodelavci Centra za slovenšcino (dr. Mateja Eniko, Tjaša Alic, Matej Klemen, mag. Mateja Lutar, dr. Ina Ferbežar) sodelovali pri izvedbi dejavnosti programa SOM (poucevanje na Mladinski poletni šoli, sodelovanje pri projektih SOM). 2 Tecaji V letu 2023 je bilo v naše tecaje vkljucenih 369 otrok in mladostnikov, izvedli pa smo jih s pomocjo sodelavcev Centra za slovenšcino in 16 honorarnih uciteljev in 14 asistentov. Slednji so bili sodelavci predvsem Mladinske poletne šole slovenšcine. Najvecji delež udeležencev tecajev predstavljajo dijaki in dijakinje na intenzivnih tednih slovenšcine, ki jih za zamejske šole pripravljamo v Ljubljani ali izjemoma na njihovih maticnih šolah (231), zatem udeleženci Mladinske poletne šole slovenšcine (121), drugih tecajev pa se je letos udeležilo razmeroma majhno število otrok in mladostnikov. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov na tecajih slovenšcine v letu 2023 2.1 Mladinska poletna šola slovenšcine 18. Mladinske poletne šole, ki se je v letu 2023 odvijala pod geslom V objemu s slovenšcino, se je udeležilo 121 mladostnikov iz 19 držav (Italije, Argentine, Kanade, ZDA, Bosne in Hercegovine, Srbije, Belgije, Velike Britanije, Hrvaške, Nemcije, Avstrije, Makedonije, Francije, Madžarske, Venezuele, Egipta, Irske, Ceške in Slovenije). Graf 2: Udeleženci 18. MPŠ po državah Tudi tokrat so bili najštevilcnejši udeleženci iz Italije (30), vecinoma dijaki tržaških in goriških šol, precej številcna (23) je bila tudi skupina dijakov iz Kanade: 15 dijakov in dijakinj je prišlo v okviru sobotne šole pri Brezmadežni s cudodelno svetinjo v Torontu, cesar smo bili še posebej veseli, saj so po izbruhu korona virusa prvic spet prišli v Slovenijo kot skupina, 8 pa jih je prišlo kot posameznikov. Tradicionalno so se MPŠ udeležili tudi maturanti Srednješolskega tecaja dr. Marka Bajuka iz Buenos Airesa– RAST 52 (15 dijakov) in še 3 argentinski dijaki, ki so na tecaj prišli v lastni režiji, prvic pa so kot skupina na Mladinsko poletno šolo prišli tudi ucenci iz slovenske šole v Lemontu (4 udeleženci). Iz ZDA je sicer prišlo še 8 udeležencev, skupno torej 12, kar je najvec doslej. Precejšnje število udeležencev so predstavljali tudi mladostniki iz bivših jugoslovanskih republik (9 iz Srbije, 6 iz BIH, 6 iz Makedonije in 2 iz Hrvaške), iz drugih držav pa so prišli predvsem posamezniki (gl. graf 2). Pouk je potekal v 11 skupinah, v popoldanskem in vecernem casu pa smo za udeležence pripravili raznovrsten spremljevalni program: ogled Ljubljane, izlet na Šmarno goro, Bled, Primorsko (ogled solin in Pirana) in v Velenje (ogled gradu in rudnika), športne dejavnosti (kopanje v Atlantisu, športno popoldne), še posebej bogate in pestre pa so bile kulturne dejavnosti (ogled plesne predstave Lakeless, slovenski vecer s folklorno skupino Tine Rožanc, koncert skupine Gugutke, argentinski vecer, ki so ga pripravili maturanti iz skupine RAST in ogled slovenskega filma Gajin svet 2). Del programa je izvedla tudi ekipa naših asistentov – za udeležence so pripravili spoznavni in zakljucni vecer, športno popoldne in ponedeljkove ustvarjalne delavnice. Spremljevalni program Mladinske poletne šole nedelja, 2. 7. nedelja, 9. 7. od 15.00 Prihod udeležencev, ki stanujejo v DDB 19.00 Sestanek s starši, predstavniki skupin (DDB) Izlet na Primorsko (Piran, soline) ponedeljek, 3. 7. ponedeljek, 10. 7. 8.30 Otvoritev (dvorana SVŠGUGL) 9.30-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 15.00 Ogled Ljubljane 20.00 Spoznavni vecer (DDB) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 15.00 Ponedeljkove delavnice (DDB) 20.00 Sprehod v mesto torek, 4. 7. torek, 11. 7. 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.00 Pohod na Šmarno goro 20.00 Ogled slovenskega filma Gajin svet 2 (dvorana SVSGUGL) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Turnir v odbojki/nogometu (telovadnica Pef) 20.00 Glasbena skupina Gugutke (dvorana SVSGUGL) sreda, 5. 7. sreda, 12. 7. 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Atlantis 20.00 Plesna predstava LakeLess (dvorana SVSGUGL) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Popoldne v BTC 20.00 Nastop slovenskih dijakov iz Argentine (dvorana SVŠGUGL) cetrtek, 6. 7. cetrtek, 13. 7. 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Bled 20.00 (DDB) 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Atlantis 20.00 Zakljucni vecer (DDB) petek, 7. 7. petek, 14. 7. 9.00-12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 14.30 Popoldne v Ljubljani 20.00 Slovenski vecer (DDB ali dvorana SVSGUGL) 9.00-12.00 Jezikovni tecaj (SVŠGUGL) 11.30 Zakljucek MPŠ s starši udeležencev: predstavitev skupin in podelitev potrdil (dvorana SVŠGUGL) sobota, 8. 7. Izlet na Štajersko (Velenje) Tudi ob 18. MPŠ je bil za udeležence pripravljen vodnik z opisom spremljevalnih dejavnosti in jezikovnimi nalogami, ki so se navezovale nanje, ob koncu pa je nastal še casopis Poletnik, v katerem so udeleženci objavili prispevke, ki so nastali pri pouku slovenšcine. Tako sprotni odzivi udeležencev kot tudi njihove anketne ocene so bili zelo pozitivni. Iz ankete, ki so jo udeleženci izpolnili ob koncu MPŠ, je razvidno, da so bili s poukom, asistentsko pomocjo, organizacijo in izvedbo tecaja vecinoma zadovoljni – povprecna ocena lektorjev je bila 4,75, asistentske ekipe 4,36, organizacije tecaja in dodatnih dejavnosti pa 4,12 (najvišja možna ocena je bila v vseh primerih 5). Med spremljevalnimi dejavnostmi so udeleženci najbolje ocenili izlete, nastop dijakov iz Argentine, poslovilno zabavo in popoldne v BTC, najmanj pa so bili zadovoljni z ogledom filma. Trudimo se, da bi popoldanski in vecerni cas napolnili s cim bolj kakovostnimi vsebinami, kar je še zlasti pri vkljucevanju sociokulturnih vsebin (ogledi v kulturnih inštitucijah, izvedba delavnic oz. glasbenih in gledaliških dogodkov) zaradi visokih stroškov vedno težje izvedljivo. Izkušnje kažejo, da se udeležencev dobri izvajalci zelo dotaknejo in so pripravljeni, ce je izvedba kakovostna, sprejemati tudi nekoliko zahtevnejše vsebine, kar se nam zdi zelo dragoceno in tudi eden od ciljev MPŠ. Graf 3: Ocena pouka Graf 4: Ocena spremljevalnih dejavnosti Izvedbo 18. Mladinske poletne šole slovenšcine sta v obliki štipendij sofinancirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (50.160 EUR) in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (23.100 EUR), povsem samoplacniško so se tecaja udeležili le redki posamezniki. Zanimanje za ucenje slovenšcine na MPŠ se je v letu 2023 v primerjavi s preteklim letom bistveno povecalo, tako da smo morali prijave na tecaj predcasno zapreti. Vkljucitev še vecjega števila udeležencev zaradi kadrovskih omejitev (pomanjkanje uciteljev in asistentov) žal ni bila mogoca. Vedno vecje omejitve pri izvedbi te prireditve pa predstavljajo tudi nesorazmerno povišane cene blaga in storitev, kar postavlja organizatorje pred poseben izziv. Sredstva, ki jih preko štipendij in placanih šolnin prejmemo za organizacijo MPŠ, so na prvi pogled precejšnja, vendar postaja kakovostna izvedba takega tecaja zaradi vedno vecje draginje in velikih stroškov dela vedno vecji izziv. Graf 5: Gibanje števila udeležencev na MPŠ V letu 2023 MPŠ po spletu nismo izpeljali, saj zanjo ni bilo prijav. Kljub temu bomo to možnost ucenja ponudili tudi v naslednjem letu. 2.2 Otroška poletna šola Otroške poletne šole se je udeležilo 6 otrok – dva otroka sta bila iz ZDA (iz slovenske šole v Lemontu), dve deklici sta bili iz Francije, ena deklica iz Egipta in en decek iz Srbije. Vsi so bili zacetniki in so se slovenšcino ucili v isti skupini, program pa je v celoti potekal samoplacniško. V zadnjem casu povpraševanje po otroških tecajih spet narašca, na nas pa se obracajo starši otrok, ki so razlicne starosti in imajo zelo razlicno znanje slovenšcine, zato je oblikovanje ustreznih skupin zanje tekom leta možno zelo redko in jim lahko vecinoma ponudimo le individualni pouk. Ta za starše vecinoma predstavlja prevelik financni zalogaj, zato se zanj ne odlocajo. V preteklosti se je izkazalo, da se zadostno število otrok (najmanj štirje) prijavi le za zacetno ucenje slovenšcine, medtem ko za višje zacetnike in nadaljevalce tecaja zaradi premajhnega števila prijavljenih vecinoma ne moremo izpeljati. Morda bi bilo smiselno v prihodnosti tudi za to ciljno skupino zagotoviti fond štipendij za otroke slovenskih korenin, ki bi (glede na naše izkušnje s tecaji za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji) omogocal izvedbo pouka tudi za otroke nezacetnike, smiselno pa bi bilo tak tecaj financno podpreti tudi za na novo priseljene otroke. Tudi starši teh otrok pred njihovo vkljucitvijo v slovenski šolski sistem pogosto povprašujejo po tovrstni možnosti ucenja slovenšcine, kar je dobrodošlo in kaže na njihovo zavedanje pomembnosti znanja slovenšcine za lažje vkljucevanje njihovih otrok v slovensko šolo. 2.3 Tecaji za dijake iz zamejstva V letu 2023 se je število zamejskih dijakov, vkljucenih v intenzivne tedne slovenšcine, v primerjavi s preteklim letom še nekoliko povecalo. Vse tecaje smo z izjemo enega tedna izvedli v Ljubljani. Po šestih letih so se tovrstnega tecaja spet udeležili dijaki in dijakinje DIZ Jožef Stefan iz Trsta (udeležba enega razreda oz. 11 dijakov), obema velikovškima šolama (gimnaziji in trgovski akademiji) pa je uspelo v letošnjem letu za tecaj po skoraj desetih letih spet pridobiti sofinanciranje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar se nam zdi za ohranjanje oz. utrjevanje statusa, ki ga ima slovenšcina na obeh šolah (poucuje se kot izbirni predmet in nima statusa ucnega jezika, kot je to v primerih drugih koroških šol, vkljucenih v naše programe), pa tudi kot podporo domacima uciteljema, ki zelo kakovostno in predano opravljata svoje delo, zelo velikega pomena. Potek tecajev za dijake iz zamejstva: . od 16. do 20. januarja 2023 za dijake DIZ Jožef Stefan (11 dijakov); . od 30. januarja do 3. februarja 2023 za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu (45 dijakov); . od 13. do 17. februarja 2023 intenzivni teden za dijake Liceja France Prešeren (27 dijakov, tecaj izveden v Trstu); . od 20. do 24. februarja 2023 intenzivni teden za dijake Višje šole za gospodarske poklice v Šentjakobu v Rožu (13 dijakov) in Dvojezicne trgovske akademije v Celovcu (17 dijakov); . od 22. do 26. maja 2023 intenzivni teden za dijake Liceja Anton Martin Slomšek (27 dijakov); . od 18. do 22. septembra 2023 intenzivni teden za dijake Liceja Primož Trubar v Gorici (25 dijakov) in za dijake Liceja Anton Martin Slomšek (15 dijakov); . od 25. do 29. septembra 2023 intenzivni teden za dijake Liceja France Prešeren (30 dijakov); . od 25. do 29. septembra 2023 intenzivni teden za dijake gimnazije v Velikovcu (9 dijakov); . od 27. novembra do 1. decembra 2023 intenzivni teden za dijake Tehniškega zavoda Žiga Zois v Trstu (19 dijakov). Graf 6: Udeleženci tecajev za ucence in dijake v zamejstvu v obdobju od 2018 do 2023 Številke kažejo, da tovrstne potrebe narašcajo. Pri njihovi izvedbi nas je tudi letos omejevalo predvsem pomanjkanje ustreznega prostora. Nizka cena tecaja omogoca le izvedbo v prostorih Filozofske fakultete, to pa pomeni izvajanje tecajev le v casu, ko na fakulteti ni predavanj, kar pa je za šole, ki morajo jezikovni teden uskladiti z drugimi dejavnostmi, precej omejujoce, nam pa koncentracija tecajev v enem obdobju, ko hkrati potrebujemo veliko število dodatnih uciteljev, predstavlja precejšen kadrovski izziv. Zaradi stroškov najema prostorov na trgu bi zagotovo morali precej zvišati ceno tecaja, kar bi pomenilo bistveno oviro za šole, ki se želijo tecaja udeležiti samoplacniško, pa tudi višji strošek za proracunske financerje (MVI), ki sofinancirajo izvedbo tovrstnih tecajev. Graf 7: Število udeležencev tecajev za ucence in dijake v zamejstvu v obdobju od 2008 do 2023 Dejstvo, da so v naše programe vkljucene skoraj vse zamejske srednje šole, nam daje zelo dragocen vpogled v jezikovno zmožnost tamkajšnjih dijakov in posredno tudi v didakticne izzive, s katerimi se srecujejo posamezne šole. Vse te izkušnje nam predstavljajo pomembno izhodišce tako pri pripravi ucnih gradiv na Centru za slovenšcino kot pri svetovanju podrocnim svetovalkam Zavoda za šolstvo in usposabljanju uciteljev. 2.4 Tecaj za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji Tecaj za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji, smo izvedli tako v spomladanskem kot v jesenskem obdobju. Spomladanski tecaj je potekal v dveh skupinah. Na nižji zacetni stopnji so se slovenšcino ucili štirje udeleženci (dva udeleženca sta bila iz BiH, ena udeleženka je bila iz Srbije, en udeleženec pa iz Ukrajine – z izjemo ukrajinskega dijaka, ki smo ga na tecaj vzeli brezplacno, so bili vsi samoplacniki), na višji zacetni stopnji pa prav tako štirje udeleženci (trije iz Srbije in eden iz Venezuele, vsi štipendisti Urada). Jeseni so se na tecaj vkljucili štirje udeleženci iz štirih razlicnih držav (Hrvaške, Srbije, Madžarske in Irske), ki pa so vsi imeli slovenske korenine in so prejeli štipendijo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi so se slovenšcino ucili v isti skupini, in sicer na nadaljevalni stopnji. Izkušnje kažejo, da se v tovrstne tecaje vkljucuje razmeroma malo udeležencev, so pa ti zelo vestni in zelo motivirani ucenci. Število vkljucenih bi bilo najverjetneje precej višje, ce bi se pokazala možnost sofinanciranja tudi za tiste dijake, ki nimajo slovenskih korenin. Vecina teh se lahko tecaja zaradi financnih omejitev udeleži le en semester, ceprav bi bilo celoletno ucenje slovenšcine zanje zaradi jezikovnih omejitev,1 ki jih postavljajo študijske smeri, na katere se želijo vpisati, nujno. Pogosto se tudi zgodi, da se na tecaj vpišejo kot samoplacniki, ob prejemu racuna pa udeležbo tik pred zacetkom odpovejo, kar je z vidika organizacije in izvedbe tecajev zelo neprijetno, saj se lahko število udeležencev v skupini bistveno zmanjša in pouk poteka skoraj v individualni obliki, kar je, ce se števila ur ne zmanjša, financno nevzdržno. 3 Projekti 3.1 Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih in slabovidnih mladostnikov Že v uvodu smo omenili, da smo veliko casa namenili izvedbi projekta Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih in slabovidnih mladostnikov, financiranega s strani Ministrstva za kulturo. Po dolgem casu nam je spet uspelo pridobiti nekaj sredstev, ki so nam omogocala pripravo novega gradiva, predvsem vkljucitev tudi zunanjih izvajalcev. Kratko projektno obdobje je narekovalo zelo intenziven tempo dela, še posebej, ker smo želeli vse cilje projekta izpolniti v najboljši možni meri in jih oblikovati tako, da jih bo mogoce v prihodnosti še nadgraditi. Projekt je bil vsebinsko precej raznoroden, saj je obsegal pripravo interaktivne razlicice ucbeniškega gradiva Cas za slovenšcino 1, adaptacijo tega gradiva za mladostnike s slepoto in pripravo klikljivega seznama jedrnega besedišca z leksikalnimi informacijami na ravni A1, ki je bil ob zasnovi projekta mišljen zlasti kot podpora oz. pomoc pri ucenju slovenšcine z interaktivnim gradivom iCas, ob koncu projekta pa je prerasel v prvi poskus slovarja za govorce slovenšcine kot drugega jezika na ravni A1. V projekt sta bili pri pripravi gradiva iCas poleg avtorjev ucbenika Cas za slovenšcino 1 vkljuceni tudi mag. Mateja Lutar (vkljucena tudi v adaptacijo gradiva za ucence s slepoto) in dr. Mateja Eniko, glavnino dela pri pripravi slovarja pa je prevzela na novo zaposlena dr. Eva Pori, nekdanja sodelavka CJVT. Pri slovarju sva s Centra za slovenšcino sodelovala še Matej Klemen in dr. Mihaela Knez, s CJVT pa dr. Iztok Kosem, dr. Špela Arhar Holdt, dr. Polona Gantar, Rebeka Roblek, Karolina Zgaga in podporna tehnicna ekipa. Rezultati projekta so natancneje predstavljeni v poglavju Projekti. 4 Izobraževanje Tudi v letu 2023 smo bili dejavni na podrocju usposabljanja uciteljev slovenšcine, ki poucujejo otroke in mladostnike, v okviru programa Izobraževanje pa sva bili sodelavki programa SOM (dr. Damjana Kern Andoljšek in dr. Mihaela Knez) vkljuceni tudi v usposabljanja za druge ciljne publike (skupaj sva za razlicne ciljne publike izvedli 58 ur predavanj). Januarja sva bili vkljuceni v usposabljanje uciteljev v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem – ob pristopih, ki jih za poucevanje otrok in mladostnikov razvijamo na Centru za slovenšcino sva udeležencem seminarja predstavili tudi svoje izkušnje, ki sva jih pridobili pri enoletnem poucevanju otrok v ljudski šoli v Šentjakobu v Rožu.2 Sodelovali smo tudi na vseh letnih usposabljanjih, ki jih za ucitelje slovenšcine v tujini pripravlja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje oz. Zavod RS za šolstvo: aprila je bilo v okviru seminarja za ucitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture izvedeno celodnevno usposabljanje (Razvijanje govorne zmožnosti in pripovedovanje zgodb – dr. Mihaela Knez; Stopenjska berila in razvijanje bralne zmožnosti v slovenšcini – Matej Klemen), junija poldnevno usposabljanje za slovenske ucitelje iz Porabja (Delo z besedilom pri pouku slovenšcine kot drugega jezika – dr. Mihaela Knez), septembra pa je bilo za ucitelje v slovenskih šolah v Italiji izvedeno predavanje Slovenšcina kot drugi in ucni jezik, predavanje je izvedla dr. Mihaela Knez. Tudi letos je to usposabljanje potekalo po Zoomu, namenjeno pa je bilo vsem uciteljem, tudi neslovenistom, zato je bila udeležba res množicna (vec kot 200 udeležencev). Odziv uciteljev je bil zelo dober, tematiko so prepoznali kot zelo relevantno, je pa zaradi nekoliko skopo odmerjenega casovnega okvira zmanjkalo casa za debato in izmenjavo dobrih praks. Svoje znanje in izkušnje delimo tudi z ucitelji iz slovenskih OŠ in SŠ, ki poucujejo ucence in dijake priseljence in se usposabljajo v okviru programa KATIS (Podrobnejši opis dejavnosti je v Poglavju Izobraževanje uciteljev). 5 Pomoc MVI in drugim inštitucijam Pripravili in vodili smo razpis za asistente na avstrijskem Koroškem. Ob skrbi za izbor in usposabljanje novih asistentov so stekle tudi priprave za obisk gospoda Stephana Neuhäuserja (1. decembra 2023), koordinatorja izmenjave jezikovnih asistentov na avstrijskem ministrstvu za izobraževanje (Wissenschaftliche Forschung; Internationale Angelegenheiten, Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Forschung). Namen obiska je bil predstavitev in promocija dela, ki ga slovenski asistenti opravljajo na slovenskih in dvojezicnih šolah na avstrijskem Koroškem. V zadnjih letih je namrec zanimanje za tovrstno delo precej upadlo in je zanj težko najti primerne kandidate, kar je zagotovo tudi posledica trenutne razpoložljivosti ustreznih kadrov v Sloveniji. Delo, povezano z asistenti na koroških šolah, opravlja dr. Damjana Kern Andoljšek. Sodelavki programa sva bili tudi letos vkljuceni v razlicne komisije in delovne skupine: v Komisijo za dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v tujini in Delovno skupino za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030 (dr. Mihaela Knez), v Komisijo Nagradnega natecaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomske, magistrske in doktorske naloge s podrocja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu in komisijo za izbiro asistentov na avstrijskem Koroškem (dr. Damjana Kern Andoljšek). Vse leto je potekalo tesno in prijetno sodelovanje s svetovalkami Zavoda RS za šolstvo, pristojnimi za poucevanje slovenšcine v zamejstvu, zdomstvu in po svetu. Oktobra smo na prošnjo MVI podali predlog ravni znanja slovenšcine (pri pripravi predloga so sodelovali doc. dr. Ina Ferbežar, prof. dr. Marko Stabej, prof. dr. Simona Kranjc in dr. Mihaela Knez), ki bi jo morali za opravljanje dela dosegati razlicni zaposleni v sistemu vzgoje in izobraževanja. Sodelavka programa Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez je bila vkljucena v Delovno skupino za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030. 6 Sodelovanje na strokovnih srecanjih in konferencah Junija je dr. Mihaela Knez Delovni skupini za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja predstavila kljucne izsledke nacionalne evalvacijske študije Evalvacija modelov ucenja in poucevanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika, na konferenci Filozofske fakultete Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur (5.–7. oktober) pa smo nastopili z dvema prispevkoma, in sicer s predstavitvijo publikacije Zacetno ucenje slovenšcine v vrtcu (predstavila dr. Mihaela Knez) in projekta Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih mladostnikov (predstavili dr. Mihaela Knez in dr. Eva Pori). Rezultate tega projekta smo ob koncu leta predstavili tudi na decembrskem usposabljanju za lektorje na tujih univerzah (dr. Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez, dr. Eva Pori). 12. oktobra je dr. Mihaela Knez sodelovala na okrogli mizi, ki jo je ob predstavitvi raziskovalne naloge Utesnjeni, prilagojeni, razumljeni? Problematika slovenšcine kot drugega jezika v izobraževanju: študija primera organizirala I. gimnazija Celje. Avtor naloge dijak Žan Luk Umicevic je zanjo na državnem srecanju prejel zlato priznanje in dosegel prvo mesto. 7 Zunanje sodelavke in sodelavci programa Lektorice/Lektorji Anja Corel Maja Đevic Prah Natalija Furman Pogladic Maja Kos Urša Kosmac Anja Košir Jera Krecic Alenka Licen Magda Lojk Nina Petek Vito Poredoš Helena Šter Jana Šter Urša Tercon Magda Volk Katarina Žagar Asistentke/Asistenti na MPŠ Ana Banovec Brita Bautin Meta Brkopec Peter Dodic Anja Finžgar Eva Grandovec Jošt Knez Roman Kralj Neža Lavrencak Nina Mažgon Müller Mihaela Modic Tina Raj Jasna Rešcic Nina Zorman 8 Sklep Leto 2023 je bilo delovno raznorodno in bogato. Tako kot v preteklih letih se je tudi v letošnjem pokazala potreba po dodatni delovni moci, od katere pa smo se zaradi zmanjšanja proracunskih sredstev MVI oz. MVZI ponovno oddaljili. V letu 2022 pridobljena sredstva so se v letošnjem namrec zmanjšala za skoraj tretjino, zato smo imeli zadrege že s pokrivanjem stroškov dela obeh trenutno zaposlenih, razvojne dejavnosti pa smo lahko izvajali izkljucno zaradi na novo pridobljenega projekta. Ceprav se podrocje dela širi (vedno obširnejša priseljenska problematika, vedno vecji jezikovni izzivi v razlicnih slovenskih skupnostih izven Slovenije), na kar vsako leto pokažejo naša porocila, se zdi, da za to, da se podrocje daljnorocno financno uredi, s strani financerjev ni trdne odlocenosti. Z novim projektom in razvojem rastocega slovarja za govorce slovenšcine kot drugega in tujega jezika se je ob obstojecih kadrovskih potrebah pokazala še potreba po dodatnem zaposlenem, ki bi se tudi po koncu projekta lahko vsaj delno posvecal tej problematiki in skrbel za kontinuiran razvoj tovrstnih prirocnikov, in sicer tudi z vidika opolnomocenja otrok in mladostnikov, saj predstavlja za razvoj stroke vecletni zastoj, ki po navadi ob koncu projektov nastane zaradi pomanjkanja financnih sredstev, veliko izgubo vložene energije. V okviru programa SOM se bomo zato trudili, da bi s tem delom vseeno nadaljevali in vse napore usmerili v to, da se novo delovno mesto, vzpostavljeno v projektu, ohrani. Nasploh bo, kot kažejo izkušnje zadnjih let, daljnorocna skrb za zagotavljanje sodelavcev, ki jih potrebujemo za izvedbo dejavnosti, ena od pomembnejših nalog našega programa. Težave s pomanjkanjem ustreznega kadra se tako kot v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja kažejo tudi pri nas. Za nekatere tecaje (popoldanske, poletne, asistentsko delo na šolah na Koroškem) le s težavo najdemo honorarne sodelavce, zato smo primorani to delo bodisi opraviti sami, kar ob rednih obveznostih predstavlja res veliko obremenitev, bodisi tecaje odpovedati oz. prijave predcasno zapreti. Sodelavki programa tudi ugotavljava, da je med honorarnimi sodelavci (študenti in ucitelji) vedno težje najti take, ki bi jim bilo delo z otroki in mladostniki v veselje, na kar najverjetneje vpliva tudi precej degradiran položaj osnovnošolskih in srednješolskih uciteljev v družbi, nekoliko pa zagotovo tudi sama narava dela z otroki in mladostniki, ki je od dela z odraslimi v nekaterih pogledih precej zahtevnejše. V prihodnjem letu bo zato naša pozornost zagotovo nekoliko bolj usmerjena v iskanje in usposabljanje ustreznih sodelavcev, ob tem pa tudi v nadaljnji razvoj infrastrukture za otroke in mladostnike: nadgradnjo obstojecih in pripravo novih ucnih gradiv. S tem v zvezi si bomo potrebna financna sredstva tako kot v preteklosti prizadevali pridobiti v okviru razlicnih razpisov. 1 Dokazilo o znanju slovenšcine na ravni B2 je treba na Univerzi v Ljubljani predložiti za vpis na študijske programe Akademije za gledališce, radio, film in televizijo, Fakultete za farmacijo, Medicinske fakultete in Zdravstvene fakultete; za program Novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, za programe Slovenistika, Primerjalna književnost in literarna teorija, Psihologija na Filozofski fakulteti, za program Pedagoška matematika na Fakulteti za matematiko in fiziko ter Uprava na Fakulteti za upravo. 2 V Ljudski šoli Šentjakob sva poucevali v šolskem letu 2014/15. Izpitni center doc. dr. Ina Ferbežar, Neža Kocevar 1 Kandidatke in kandidati V letu 2023 je bilo izvedenih skupaj 4375 izpitov iz znanja slovenšcine na vseh ravneh,1 sto manj kot leta 2022. Grafa 1 in 2 prikazujeta število izpitov po ravneh2 in trende od leta 2020, ko so se zaceli izvajati izpiti na vstopni ravni. Graf 1: Število izpitov po ravneh Graf 2: Število izpitov iz znanja slovenšcine – trend 2020–2023 Trend kaže vecanje števila izpitov na osnovni ravni, verjetno zaradi spremenjene zakonodaje: novela zakona o tujcih iz leta 2023 kot pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje doloca raven znanja slovenšcine na ravni A2. Število izpitov na vstopni ravni je v primerjavi z letom poprej nekoliko upadlo, manjše je tudi glede na leto 2021, natancni razlogi niso znani, gotovo pa so povezani z razmerami na trgu dela (manjše število brezposelnih). Zadnja štiri leta upada tudi število udeleženih na višji ravni in ravni odlicnosti. V državi se je za potrebe zdravstvenih delavcev, ki so bili na teh dveh ravneh zadnjih nekaj let prevladujoca skupina kandidatk in kandidatov, vzpostavil vzporedni sistem preverjanja znanja slovenšcine pri Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege (izpita iz strokovnega slovenskega jezika na ravni C1 za zdravnike oz. C1 in B2 za diplomirane in srednje medicinske sestre). Kot že doslej je bilo tudi v letu 2023 med udeleženimi na izpitih vec žensk (graf 3). Še najbolj uravnoteženo razmerje med spoloma se kaže na osnovni ravni. Na obeh višjih ravneh kaže mocno prevlado žensk pripisati razmeram v zdravstvu: izpitov na teh dveh ravneh se kljub vzporednemu sistemu preverjanja in potrjevanja znanja slovenšcine udeležujejo zaposlene v zdravstvu; razlog je verjetno cena (cena izpitov Centra za slovenšcino je za polovico oz. vec kot dve tretjini nižja kot pri obeh zbornicah). Na vstopni ravni pa pomeni, da je med brezposelnimi – ti med kandidatkami in kandidati na tej ravni še vedno prevladujejo – vecji delež žensk. Graf 3: Udeležba po spolu (v %) Udeleženi na izpitih na vseh ravneh so vecinoma govorke in govorci katerega od slovenšcini sorodnih jezikov in prihajajo iz nekdanje skupne države. Deleži se med leti ne spreminjajo bistveno, se pa vse vecja raznolikost jezikov kaže med tistimi, ki kot svoj prvi jezik navajajo katerega od bolj oddaljenih jezikov. V letu 2023 smo v primerjavi z letom poprej na izpitu na vstopni ravni zaznali tudi velik porast ukrajinsko govorecih (23 %), albansko govorecih pa je bilo nekoliko manj (12 %, leta 2022 vec kot cetrtina). Razlogi za udeležbo na izpitih iz znanja slovenšcine, ki jih navajajo kandidatke in kandidati ob prijavi na izpit, se razlikujejo glede na raven izpita, na višji ravni in ravni odlicnosti je to delo, na vstopni ohranitev statusa iskalca oz. iskalke zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje; na osnovni ravni pa se razmerja spreminjajo: ce je bil pred leti na tej ravni prevladujoci razlog za udeležbo na izpitu pridobitev slovenskega državljanstva, se zadnja leta povecuje delež tistih, ki potrdilo o znanju slovenšcine potrebujejo za zaposlitev (30 % leta 2023, 26 % leta 2022 in 2021, pred leti le nekaj odstotkov), in tistih, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v RS. Vendar pa na prijavnici te kategorije za zdaj še ni bilo mogoce oznaciti, saj ta zakonska zahteva (gl. zgoraj) zacne veljati šele novembra 2024. Domnevamo, da so kandidatke in kandidati ta razlog vpisali pod kategorijo »drugo«, saj smo pri tej oznaki v primerjavi s preteklimi leti zaznali znaten porast (skoraj petina v letu 2023, leta 2022 pa 13 %). 1.1 Izvajanje izpitov Kot že leto poprej so tudi v letu 2023 90 % vseh izpitov izvedli zunanji izvajalci (97 % na vstopni in 95 % na osnovni ravni), in sicer na štirih rednih rokih, nekateri so izkoristili možnost dodatnega roka. IC izvaja izpite na obeh višjih ravneh (v štirih oz. treh rokih na leto), izvajanje izpitov na vstopni in osnovni ravni pa se že drugo leto zapored omejuje na dva roka, kar se kaže kot dobra odlocitev in precej olajšuje delo. Vecinoma se izpiti v IC zaradi prostorske stiske namrec izvajajo ob sobotah, poleg tega izvajamo tudi individualne izpite (14 v letu 2023: 7 na osnovni ravni, 4 na višji in 3 na ravni odlicnosti). 1.2 Uspešnost Graf 4 prikazuje splošno uspešnost kandidatov in kandidatk na izpitih iz znanja slovenšcine v letu 2023. Graf 4: Uspešnost na izpitih po ravneh (v %) Uspešnost je v primerjavi z letom poprej za nekaj odstotnih tock vecja, posebej opazno je to na vstopni ravni (l. 2022 68 % uspešnih, torej za 12 odstotnih tock manj kot leta 2023) in na višji ravni (l. 2022 44 % uspešnih oz. za 10 odstotnih tock manj kot leta 2023), na osnovni ravni je bil uspeh višji le za dve odstotni tocki. Na ravni odlicnosti so kandidatke in kandidati v povprecju dosegli približno enak uspeh kot leta 2022. Pri vstopni ravni gre razloge za vecjo uspešnost med drugim iskati v spremenjenem izvoru izpitne populacije, v letu 2023 smo namrec zabeležili skokovit porast ukrajinsko govorecih kandidatk in kandidatov, ki imajo v povprecju tudi višjo izobrazbo. Kot vsa leta doslej na vstopni ravni med negativno ocenjenimi mocno prevladujejo albansko govoreci (35 % vseh negativno ocenjenih). Še vedno velja, da imajo kandidatke in kandidati na splošno manj težav pri receptivnih delih (med drugim tudi zaradi bližine jezikov), vec pa pri produktivnih delih. Pri slabše izobraženih ter pri govorkah in govorcih od slovenšcine bolj oddaljenih jezikov predvsem na vstopni ravni opažamo tudi pomembno povezavo med branjem in pisanjem (nižji dosežek pri pisanju je pogosto povezan tudi z nižjim dosežkom pri branju). Predvsem pa se zdi problematicen uspeh pri pisanju na izpitu na višji ravni (42 % negativnih, pogosto z minimalnim številom tock). Razlog je verjetno razmeroma zahtevna naloga za pisanje (esej ali prakticno besedilo, ki zahtevata razvijanje argumentacije), kakršne kandidatke in kandidati verjetno niso vajeni niti v svojem prvem jeziku. Zanimivo pa je, da kandidatke in kandidati na višji ravni pri govorjenju pogosto dosegajo zelo visoko število tock; gre za osebe, ki v Sloveniji živijo že dlje casa in tu delajo na slabše placanih delovnih mestih in želijo izkoristiti možnosti, ki jih odpirajo razmere na trgu dela (pomanjkanje zdravstvenega kadra). Ugotavljamo, da udeležba na tecajih slovenšcine, ki jih financira država, na uspeh ne vpliva toliko, kot bi pricakovali in si želeli. Razlika v uspehu tecajnikov in netecajnikov je zanemarljiva (le ena ali dve odstotni tocki, velja za vse ravni), zato se ob tem odpira tudi vprašanje ucinkovitosti teh tecajev (njihove dolžine, intenzivnosti in navsezadnje kakovosti). Še dodatno skrb vzbuja dejstvo, da za izobraževalke in izobraževalce v javnoveljavnih programih strokovno usposabljanje za poucevanje na tecajih ni obvezno, prav nasprotno, zaradi pomanjkanja ustreznega kadra so pogoji za to delo postali še bolj ohlapni.3 V Centru za slovenšcino nenehno opozarjamo pristojne, da kaže to podrocje urediti, in predlagamo ustrezno ukrepanje, kot je na primer postavitev meril kakovosti za izbiro izvajalcev pri javnih narocilih, na pobudo Zavoda za zaposlovanje smo že pred leti pripravili tudi osnutek izobraževanja za izvajalce tecajev slovenšcine, pa se je zataknilo pri vprašanju financiranja takega izobraževanja. 2 Drugo delo 2.1 Kakovost dela IC, spremljanje izvajalcev IC redno spremlja svoje zunanje izvajalce tako na obiskih kot z analizo njihovega tockovanja obeh objektivnih delov izpita in ocenjevanja pisnih produkcij. V letu 2023 so strokovne sodelavke pri izvedbi izpitov na osnovni ravni opravile 14 takih spremljanj (od tega vecinoma z obiski pri zunanjih izvajalcih), na novo pa je bilo uvedeno tudi sistematicno spremljanje organizatorjev (Neža Kocevar in Katja Krajnc), saj se tudi pri organizaciji kažejo odstopanja od postopkov. Takšno spremljanje se kaže kot nujno, saj želimo v IC vse postopke standardizirati do najvišje možne mere. Prav zato je bil na novo vzpostavljen tudi sistem redne standardizacije testatorjev pred izvedbo izpita (gl. pogl. 2.3). Že pred casom je bila v okolju Moodle vzpostavljena platforma za pomoc pri izvajanju izpitov (Petra Likar Stanovnik): ta omogoca dostop do razlicnih gradiv za testatorke in testatorje, služi pa tudi kot neke vrste srecevališce, saj uporabnikom ponuja rešitve v primeru zagat ter možnost za izmenjavo praks. Vsi ti postopki so povezani z zagotavljanjem kakovosti celotnega sistema preverjanja in potrjevanja znanja slovenšcine. Vec v pogl. 2.5. 2.2 Pritožbe V letu 2023 je pritožna komisija v obravnavo dobila skupaj 62 pritožb na vseh ravneh, vecina je bila neutemeljenih. Pobuda pritožne komisije Svetu IC glede možnosti ponovnega opravljanja samo ustnega dela izpita pritožnic in pritožnikov, katerih ocena na ustnem izpitu ni ustrezno obrazložena, je bila sprejeta v pravilnik o izvajanju izpitov. Ta dolocba se je v letu 2023 zacela izvajati in tako je bilo do ponovljenega samo ustnega dela izpita upravicenih 6 pritožnic oz. pritožnikov. 2.3 Izobraževanje, predstavitve V letu 2023 je bila v okviru programa IC organizirana in izvedena vrsta izobraževanj: . januarja: uvodno usposabljanje za izvajalce izpitov na osnovni ravni, . marca in oktobra: redna seminarja za testatorje na izpitih na osnovni ravni (marca s poudarkom na ocenjevanju pisnih produkcij, oktobra s poudarkom na ocenjevanju govornih produkcij), . avgusta: umešcanje govornih produkcij na višji ravni na lestvice SEJA za lektorje na tujih univerzah, . oktobra: seminar za organizatorje izpitov na vstopni in osnovni ravni. V IC smo uvedli redne seminarje za standardizacijo oz. umerjanje ocenjevalcev tik pred izpitnim rokom (za ocenjevanje govornih produkcij) oz. tik pred ocenjevanjem pisnih produkcij. Seminar je za testatorje na višji ravni in ravni odlicnosti obvezen, prav tako je obvezen za tiste, ki na osnovni ravni dajejo drugo, centralno oceno, testatorjem, ki delujejo pri zunanjih izvajalcih, pa ga za zdaj ponujamo le kot možnost; prvic smo to možnost ponudili septembra 2023. Gre za kratke seminarje, ki se izvajajo na daljavo. Takšen format kratkih in na doloceno vsebino osredotocenih seminarjev je ucinkovit in med sodelavkami in sodelavci IC tudi dobro sprejet. Ob navedenih je bilo v okviru IC izvedenih še nekaj izobraževanj za druge zainteresirane javnosti: o razumevanju in razumljivosti besedil za uciteljice in ucitelje, ki se v Sloveniji izobražujejo v okviru Osimskih sporazumov (marca), in v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja (CPI) dva seminarja: aprila o jezikovnem testiranju skozi jezikovna opravila in decembra za uciteljice in ucitelje, ki v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu poucujejo otroke in mladostnike, govorke in govorce SDJ. Maja smo na povabilo CDI Univerzuma iz Ljubljane za njihove partnerje v mednarodnem projektu, pri katerem sodelujejo, predstavili dejavnosti Centra za slovenšcino in še posebej programa IC. Eno od javnih predavanj v okviru dejavnosti Filozofske fakultete UL ob Letu jezikov se je osredotocalo na temo merjenja (jezikovnega) znanja (Ina Ferbežar), strokovni javnosti pa so bili predstavljeni razlicni projekti: Jezik pri delu, Dodatek k SEJU, izpiti za zdravnike (gl. pogl. Bibliografija). Spomladi smo se sodelavke IC udeležile 12-urnega izobraževanja s podrocja statistike, katerega cilj je bil zmožnost interpretiranja statisticnih porocil (v izvedbi Gregorja Socana z Oddelka za psihologijo). Septembra smo se sodelavke IC udeležile tudi kolokvija o usklajevanju jezikovnega izobraževanja s SEJOM (izvajalec Univerza v Bedforshireu), oktobra pa predstavitve projekta LAPIM (gre za indeks, s katerim ugotavljajo strogost držav glede jezikovnih zahtev), oboje v organizaciji združenj ALTE in EALTA. 2.4 Projekti Jezik na delovnem mestu Gl. pogl. Projekti. Izpit iz znanja slovenšcine za bodoce študente Univerze v Ljubljani Po narocilu vodstva Univerze v Ljubljani smo razvili poseben izpit za bodoce študentke in študente, ki se na UL vpisujejo na tiste študijske programe, ki kot pogoj za vpis dolocajo znanje slovenšcine. Zasnova izpita: . progresivni izpit (ravni B1 in B2 SEJA), ki bo omogocal fleksibilni jezikovni profil; . integrirani izpit (pisni del v kombinaciji branja in pisanja ter poslušanja in pisanja ter ustni del, pri cemer bi bil pogoj za pristop k slednjemu uspešno opravljen pisni del izpita). Na Centru za slovenšcino smo zaceli s pregledom možnosti za pilotiranje izpita na nekaterih lektoratih na tujih univerzah, pilotiranje samo je predvideno v letu 2024 (v okviru Leta plus in na nekaterih lektoratih na tujih univerzah). Umešcanje izpitov na lestvice SEJA Oktobra smo v IC zaceli z obsežnim postopkom umešcanja izpitov na lestvice SEJA. Oblikovali smo vec delovnih skupin, sestavljenih iz zaposlenih na Centru za slovenšcino in zunanjih sodelavk in sodelavcev, ter zaceli z umešcanjem pisnih delov izpita na višji ravni (navodila k nalogam, besedila, vprašanja). Ta t. i. retrofit postopek (umešcanje izpitnega gradiva na ravni SEJA, ko se izpit že izvaja) je pokazal, da je izpit dejansko na ravni B2. Ugotovitev ne preseneca, saj se ob pripravi izpitnega gradiva natancno upoštevajo usmeritve in opisi iz lestvic SEJA, ki so tudi del izpitnih specifikacij (t. i. apriori postopki). V letu 2024 nacrtujemo tudi statisticno analizo rezultatov, projekt pa se bo nadaljeval z umestitvami govornih in pisnih produkcij na višji ravni, nato pa tudi z drugimi izpiti. Orodja za prepoznavanje oseb z nizko ravnjo pismenosti (LLAT) Dvoje od štirih orodij za prepoznavanje oseb z nizko ravnjo pismenosti – pri njihovem razvoju so sodelovale tudi sodelavke IC – je bilo prevedeno v slovenšcino in skupaj z drugimi jeziki objavljeno na spletni strani ALTE (gl. pogl. Bibliografija). Orodji sta se izkazali za dobro izhodišce tudi pri pripravi smernic za preživetveno raven (gl. Svetovalna dejavnost v pogl. 3). 2.5 Mednarodno sodelovanje, evalvacija izpitov Konec leta 2022 se je izpitom iz znanja slovenšcine iztekla veljavnost znaka kakovosti, ki so ga izpiti iz znanja slovenšcine na osnovni in višji ravni ter na ravni odlicnosti pridobili po prvi evalvaciji leta 2017. Zaradi pandemije se je postopek ponovne evalvacije zamaknil za eno leto. Prvo polovico leta 2023 je bil velik delež dela IC namenjen pripravi porocila in vseh pripadajocih dokazil, ki sta jih potrebovali zunanji evalvatorki za ponovno evalvacijo (izpiti na osnovni, višji ravni in ravni odlicnosti) oz. novo evalvacijo (izpit na vstopni ravni). K zelo natancnemu in obsežnemu porocilu je bilo priloženih vec kot 70 dokazil, s katerimi smo podprli svoje trditve. Obisk evalvatorke, ki je del evalvacijskega postopka, je bil opravljen septembra 2023. Evalvatorki sta izpite na vseh ravneh ocenili po 17 kategorijah, pri 14 so izpiti dobili najvišjo oceno (primer dobre prakse), pri treh pa oceno zadovoljivo. Pri nekaterih ocenjevanih kategorijah najvišje ocene izpiti z majhnim številom kandidatk in kandidatov niti ne morejo doseci (gre za kategorije, povezane s predtestiranjem in statisticnimi analizami). Glede na dejstvo, da so izpiti iz znanja slovenšcine pri prvi evalvaciji najvišjo oceno dobili le za devet ocenjevanih kategorij, smo na razvoj programa IC upraviceno ponosni. Sodelavke IC so se novembra udeležile rednega srecanja ALTE v Rimu, julija je bilo tudi vmesno srecanje Stalnega strokovnega odbora na daljavo. Ina Ferbežar je na povabilo vodstva združenja ALTE svoje clanstvo v tem odboru podaljšala še za en mandat. Po nekajletnem premoru smo spet sodelovali z Goethejevim inštitutom, tokrat pri postavitvi standardov za modularni izpit iz znanja nemšcine kot neprvega jezika na ravni C1 (Goethe-Zertifikat C1 Modular). Trendi v jezikovnem testiranju gredo prav v smer modularnih izpitov, kar pomeni, da si posamezniki sami izberejo raven posameznih delov izpita (t. i. modulov) glede na svoje znanje in potrebe in si v nekem omejenem casu (npr. v enem letu) sestavijo potrdilo, ki dejansko izraža njihov fleksibilni jezikovni profil. Praksa, o kateri bi kazalo razmišljati tudi pri nas. 3 Druge zadeve Javni posvet Ob noveli zakona o tujcih, ki je v nasprotju s pricakovanji uvedla dolocilo o obveznem znanju slovenšcine za združevanje družine, smo v IC to dolocilo v razlicnih medijih javno problematizirali (gl. pogl. Bibliografija), prav tako pa opozorili na možne posledice uvajanja »paralelnih« sistemov preverjanja jezikovnega znanja; novela zakona je namrec izvajanje izpitov iz slovenšcine prepustila vsem izvajalcem javno veljavnega programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (gl. pogl. Bibliografija). Na to temo smo maja 2023 organizirali javni posvet in k pogovoru povabili glavne deležnike: Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Urad za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM), Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI). Poleg dveh državnih sekretarjev (MNZ in MVI) in direktorice UOIM MVI so sodelovali še Ana Samobor s Pravne fakultete, ter predstavnika Centra za slovenšcino Ina Ferbežar in Marko Stabej, ki je pogovor tudi moderiral. Transkripcija pogovora je bila decembra 2023 objavljena v reviji Slovenšcina 2.0. Svetovalna dejavnost Novembra 2023 je bila sprejeta nova razlicica sprememb in dopolnitev zakona o tujcih, ki predvidevajo neformalni izpit iz znanja slovenšcine na t. i. preživetveni ravni in tako odgovornost za izvedbo prelagajo na izvajalce neformalnih jezikovnih programov oz. izobraževalke in izobraževalce v njih. Na pobudo MVI in ob podpori Andragoškega centra Slovenije (ACS) smo decembra pripravili Smernice za pripravo izvedbenih kurikulov za neformalne izobraževalne programe slovenskega jezika na preživetveni ravni (Mateja Eniko in Ina Ferbežar, gl. pogl. Bibliografija). Smernice predstavljajo izhodišce za vsaj približno enotno izvajanje jezikovnih tecajev in obveznih preizkusov, saj prinašajo zelo konkretne rešitve. S spremenjeno zakonodajo je povezana tudi posodobitev javnoveljavnega izobraževalnega programa Zacetna integracija priseljencev (ZIP). To sta zahtevala tako MNZ kot UOIM zaradi pomanjkanja ustreznega izobraževalnega kadra. Tako je bil na pobudo MVI in ob podpori ACS program ZIP poleti 2023 ustrezno posodobljen (Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina, gl. pogl. Bibliografija), jeseni pa predstavljen na seminarju v okviru ACS. 4 Sklep, nacrti Kakovosten sistem izvajanja izpitov zahteva nekoliko drugacno organizacijo dela: zdelo se je smiselno razdeliti delo po ravneh, pri cemer so posamezne strokovne sodelavke prevzele odgovornost za izpit v celoti, od priprave testa do izvedbe izpitnega roka. Dodatne zadolžitve sodelavk so povezane z drugimi dejavnostmi IC in Centra za slovenšcino – od izvajanja izobraževalnih seminarjev za testatorke in testatorje, organizatorke in organizatorje do sodelovanja v avtorskih skupinah za izdelavo izpitnega gradiva in skupinah za umešcanje izpitov ter pri razlicnih projektih Centra za slovenšcino. V IC so v letu 2024 poleg rednih dejavnosti – izvajanja izpitov, spremljanja izvajalcev, izvedbe izobraževanj, dela avtorskih skupin, sodelovanja pri tekocih projektih itn. – v nacrtu posodobitev programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (dopolnitev ocenjevalnih lestvic z opisniki iz Dodatka k SEJU in druge posodobitve), pilotiranje izpita za bodoce študente UL, objava izpitnega gradiva z ustreznimi usmeritvami, namenjenimi pripravi na izpit, umešcanje izpitov na lestvice SEJA. Marsikatere dejavnosti IC pa niso in ne morejo biti vnaprej nacrtovane, povezane so s hitrimi družbenimi spremembami in politicnimi odlocitvami in zahtevajo ad hoc odzivanje. To odzivanje bo v veliki meri povezano tudi z namerami nekaterih državnih organov, da ob spremenjeni zakonodaji zaobide obstojeci sistem preverjanja in potrjevanja znanja slovenšcine kot neprvega jezika in vzpostavi vzporedni sistem, ki ne bo niti kakovosten in pošten do vseh kandidatk in kandidatov, niti pregleden in preverljiv, ustvaril pa bo (politicni) vtis, da je za znanje slovenšcine in njegovo preverjanje dobro in ucinkovito poskrbljeno. 1 Število izvedenih izpitov se nekoliko razlikuje od števila kandidatk in kandidatov, ki se izpita dejansko udeležijo. Razlog za to je možnost ponovnega opravljanja izpitov brez omejitev. Poleg tega 79 oseb k izpitu ni pristopilo (so pa izpit placali) in jih v to statistiko ne štejemo. 2 V številke na vstopni in osnovni ravni so všteti tudi izpiti iz govornega sporazumevanja, ki jih opravljajo kandidatke in kandidati s pomanjkljivo izobrazbo (manj kot šest let šolanja). Teh je bilo leta 2023 na vstopni ravni 33 (leta 2022 125) in trije na osnovni ravni. 3 Tako na primer posodobljeni program Zacetna integracija priseljencev na zahtevo ministra za vzgojo in izobraževanje in ob mocnem nasprotovanju Centra za slovenšcino za izvajanje tecajev predvideva tudi druge profile (ucitelje tujih jezikov, tolmace, ucitelje razrednega pouka), dodatno usposabljanje pa je tudi v programu SDTJ lahko ostalo zgolj kot priporocilo. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika lekt. Matej Klemen Na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) smo v letu 2023 (so)organizirali in izvedli sedem usposabljanj za ucitelje, ki slovenšcino kot drugi in tuji jezik poucujejo v Sloveniji in po svetu, tri usposabljanja za testatorje in eno za organizatorje izpitov iz znanja slovenšcine. Poleg tega smo sodelavci CSDTJ predavali še na treh seminarjih, ponujenih v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja KATIS, ter šestih seminarjih za ucitelje v zamejstvu in izseljenstvu in druge ucitelje, ki poucujejo slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Izvedli smo tudi brezplacno usposabljanje za prostovoljce, ki pomagajo pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika. Vseh naših predavanj, pri katerih so sodelovali zaposleni na razlicnih programih CSDTJ, naštetih v nadaljevanju (prim. tudi porocila programov Izpitni center, Slovenšcina na tujih univerzah, Slovenšcina za otroke in mladostnike), se je skupno udeležilo vec kot 900 udeležencev. Usposabljanja za zaposlene na Centru in za izvajalce programov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Izvedli smo tri tradicionalna izobraževalna srecanja: junijsko, avgustovsko in decembrsko srecanje, ki se jih je udeležilo 57, 49 oz. 40 udeležencev, vecino so zlasti na avgustovskem in decembrskem srecanju predstavljali lektorji slovenšcine na univerzah v tujini in zaposleni CSDTJ. Junijsko izobraževanje je potekalo 28. in 29. junija 2023. Ob predavanjih so bile na programu tudi delavnice in predstavitve novih gradiv. Dr. Tanja Kocjancic Antolik (Foneticni inštitut, Praga; Pedagoška fakulteta, Ljubljana) je nastopila s predavanjem Izgovarjava glasov v tujem jeziku, v delavnici pa je prikazala uporabo ultrazvocne sonde pri poucevanju izgovora. Dr. Anita Peti Stantic (Filozofska fakulteta, Zagreb) je nastopila s predavanjem Kaj je intelektualno besedišce in zakaj je pomembno?, dr. Branka Jurišic (IC Pika, Center Janeza Levca Ljubljana) s predavanjem Dejavni ucenci, dr. Marko Robnik Šikonja (Fakulteta za racunalništvo in informatiko, Ljubljana) pa je predstavil Velike jezikovne modele za slovenšcino. Dr. Elizabeta Jenko (Inštitut za slavistiko, Dunaj) in mag. Mateja Lutar (CSDTJ) sta v delavnici predstavili novo didakticno igro Popolni par. Poleg tega pa so bili med novostmi predstavljeni še: Dodatek k SEJU, ki sta ga predstavila dr. Ina Ferbežar (CSDTJ) in dr. Matic Pavlic (Pedagoška fakulteta, Ljubljana), ucbenik na ravni A2 Mozaik slovenšcine, ki sta ga predstavili avtorici Tanja Jerman in Tina Jugovic (CSDTJ), avtorice Polona Liberšar, dr. Karin Marc, Sanja Pirc, Eva Šprager in dr. Saša Vojtech Poklac ter urednik Matej Klemen (vsi CSDTJ) so predstavili stopenjsko berilo Veronika Deseniška, Tjaša Alic (CSDTJ) je predstavila SLO 3, novi modul tecaja Slonline, dr. Mihaela Knez (CSDTJ) pa prirocnik Slovenšcina kot ucni jezik za govorce slovenšcine kot drugega jezika. Vsem udeležencem sta se zdeli vsebina in organizacija junijskega izobraževanja dobra ali zelo dobra in so ju ocenili s povprecnima ocenama 4,8 oz. 4,9 od 5. Posamezne dele izobraževanja so ocenili s povprecnimi ocenami od 4,5 do 4,9. Avgustovsko srecanje, ki je namenjeno predvsem lektorjem STU, je potekalo od 23. do 25. avgusta 2023. Prvi dan je dr. Simon Krek (CJVT) predstavil projekt Razvoj slovenšcine v digitalnem okolju (RSDO), dr. Mojca Stritar Kucuk (Filozofska fakulteta, Ljubljana) je vodila pogovor o problematiki novih tehnologij pri pouku slovenšcine kot drugega in tujega jezika, ki so mu sledile predstavitve dobrih praks, lektorji STU pa so predstavili svoje projekte, in sicer Magda Lojk: Pogovori s slovenskimi študenti v Pragi, dr. Mladen Pavicic: Kvizi za neslovenske študente v Pešti, Mojca Jesenovec in dr. Mladen Pavicic: Stopenjska berila – beremo v slovenšcini in Mojca Jesenovec: Slovar ob kompletu SBŽ 1a, mag. Rada Lecic pa je predstavila svojo novo knjigo Lepa beseda lepo mesto najde – Slovenski pregovori in izreki. Kot pripravo na strokovno ekskurzijo v Rezijo in Cedad, ki je bila na sporedu drugi dan srecanja, so lektorji poslušali predavanje dr. Mateja Šeklija: Slovenski jezik v Reziji. Zadnji dan sta izobraževalni del srecanja »Pa po lojtrci …«: umešcanje govorne produkcije na lestvice SEJA vodili dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko (obe CSDTJ). Ob izobraževalnih vsebinah je bil del avgustovskega srecanja namenjen tudi možnostim mednarodnega sodelovanja (sodelovali sta Anja Golec iz mednarodne pisarne Filozofske fakultete in Katja Urbanija z Javne agencije za knjigo) in organizacijskim zadevam, povezanim z delom lektorjev STU. Na decembrskem srecanju, ki je potekalo 21. in 22. decembra 2023, je dr. Mihaela Knez, vodja projekta Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih in slabovidnih mladostnikov, s sodelavci (vsi CSDTJ) predstavila projektne rezultate, dr. Nataša Pirih Svetina (Filozofska fakulteta, Ljubljana) je nastopila s predavanjem Pogled na jezikovno obcutljivost uciteljev, mag. Tatjana Jamnik in dr. Iztok Osojnik (KUD Pólice Dubove) pa sta v delavnici predstavila bralne klube in njihovo moderiranje. Drugi del srecanja je bil namenjen organizacijskim zadevam programa Slovenšcina na tujih univerzah (za avgustovsko in decembrsko srecanje gl. tudi porocilo programa Slovenšcina na tujih univerzah). Zacetno in nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika Kot obicajno smo nadaljevalno usposabljanje izvedli spomladi, in sicer 10., 17. in 18. marca 2023, Zacetno usposabljanje pa v jesenskem casu, in sicer 17., 24. in 25. novembra 2023. Oba 20-urna seminarja smo sodelavci CSDTJ (Tanja Jerman, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) in zunanja sodelavka, dr. Namita Subiotto (Filozofska fakulteta, Ljubljana), izvedli v strnjeni obliki, v dveh zaporednih petkih in eni soboti. Nadaljevalnega usposabljanja se je udeležilo 22 udeležencev, zacetnega pa 23. Ob koncu usposabljanj so udeleženci vsebino obeh usposabljanj ocenili kot zelo dobro (nadaljevalno usposabljanje: povprecna ocena 4,9; zacetno usposabljanje povprecna ocena 4,7). Glavna motiva za udeležbo na obeh usposabljanjih sta bila dobiti prakticne napotke za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika ter spoznati metode in oblike poucevanja slovenšcine kot tujega jezika. 95 % vprašanih na zacetnem usposabljanju in vsi vprašani na nadaljevalnem usposabljanju so odgovorili, da so se njihova pricakovanja glede usposabljanja vecinoma ali popolnoma uresnicila. Organizacijo so vsi ocenili kot dobro ali zelo dobro (nadaljevalno usposabljanje: povprecna ocena 4,8; zacetno usposabljanje povprecna ocena 4,7). V odprtih vprašanjih so pohvalili predvsem strokovnost, angažiranost, dostopnost in prijaznost predavateljev, možnosti za izboljšavo pa vidijo v še vecjem prikazu prakticnih primerov. Seminar za slovenske ucitelje iz Italije, štipendiste po Osimskih sporazumih Oktobra 2022 smo na CSDTJ sprejeli 19. generacijo osmih štipendistk po osimskih sporazumih. Zanje smo pripravili seminar s spremljevalnim programom, ki je bil izveden od oktobra 2022 do aprila 2023. Nacrtovanih je bilo deset srecanj, izvedenih pa celo enajst, ki so bila vecinoma organizirana v zaporednih dnevih. Dopoldanski del seminarjev je bil namenjen razmišljanju o jezikovnih, strokovnih in didakticnih izzivih, sedem popoldnevov pa smo posvetili raziskovanju kulturne ponudbe prestolnice. Seminarji so se med seboj tematsko povezovali in dopolnjevali. V letu 2022 smo se osredo­tocili na jezik, razmišljanje o kulturi ter uporabi glasbe pri pouku. Januarja in februarja smo vec srecanj namenili delu z besedilom, ki je osrednja dejavnost pri poucevanju, v zadnjem delu pa smo se posvetili ucitelju, njegovemu nastopu in izvedbi pouka. Vse udeleženke so bile zadovoljne, da so se seminarja udeležile (povprecna ocena 5,0). Vse­bino seminarja so ocenile kot dobro ali zelo dobro (povprecna ocena 4,9), posamezna sre­canja so ocenile s povprecnimi ocenami od 4,1 do 5, organizaciji pa namenile najvišje ocene (povprecna ocena 5,0). Skupina osmih štipendistov, ki se v jeziku in stroki izpopolnjujejo v akademskem letu 2023/24, je z delom zacela novembra 2023, nadaljuje pa v letu 2024. V letu 2023 smo zanje izvedli štiri izobraževalna srecanja na teme interferenc, jezikovnih virov in orodij, dela z ucenci s težavami pri branju in pisanju ter kulturnih vsebin pri poucevanju. Izobraževalni del seminarja za generaciji 2022/23 in 2023/24 smo izvedli zaposleni na CSDTJ (dr. Mateja Eniko, dr. Ina Ferbežar, dr. Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez) ter zunanji sodelavci: dr. Katarina Habe (Akademija za glasbo, Ljubljana), dr. Branka Jurišic (IC Pika, Center Janeza Levca Ljubljana), dr. Janez Skela in dr. Hotimir Tivadar (Filo­zofska fakulteta, Ljubljana). Želimo si, da bi tudi v prihodnje udeleženci seminarja pri naštevanju njegovih prednosti prepoznali, kar smo si oblikovalci programa seminarja zastavili kot njegove cilje in jih je ena od udeleženk iz generacije 2022/23 povzela takole: »Prva prednost: full immersion v slovenskem jeziku. Prav gotovo je seminar pripomogel, da sem se v slovenšcini izboljšala! Druga prednost: zelo prakticni seminarji, polni konkretnih nasvetov. Tretja prednost: obiski muzejev, kar nas je še bolj približalo slovenski kulturi.« Seminarji v okviru Centra za pedagoško izobraževanje Vzgojitelji in ucitelji so se lahko udeležili treh usposabljanj, ponujenih v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja KATIS: Slovenšcina kot drugi in ucni jezik (izvedeno 12. maja 2023, predavateljica dr. Mihaela Knez, 12 udeležencev), Poucevanje slovenšcine in preverjanje znanja pri ucencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenšcine kot drugega jezika (izvedeno 8. decembra 2023, predavateljici dr. Mihaela Knez in dr. Ina Ferbežar, 13 udeležencev) (gl. tudi porocilo programa Slovenšcina za otroke in mladostnike), Preverjanje jezikovnega znanja skozi jezikovna opravila (izvedeno 17. marca 2023, predavateljica dr. Ina Ferbežar, 14 udeležencev). Seminarji za testatorje in organizatorje izpitov Za testatorje, ki sodelujejo pri izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni, so bili izvedeni trije seminarji: uvodno usposabljanje za izvajalce izpitov na osnovni ravni, ki je potekalo 20. in 24. januarja 2023, Ocenjevanje pisne produkcije: seminar za izvajalce izpitov na osnovni ravni 10. marca 2023, 25. oktobra 2023 pa je na daljavo potekal seminar Ustni izpiti in ocenjevanje govorjenja. Prav tako na daljavo smo 27. oktobra 2023 izvedli seminar za organizatorje izpitov (gl. tudi porocilo Izpitnega centra). Drugi seminarji Spomladi se je v Celovcu za 17 udeležencev zakljucil prvi seminar Korak za korakom: slovenšcina kot drugi jezik v ljudskih šolah, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Pedagoško visoko šolo v Celovcu in je bil namenjen uciteljem v ljudskih šolah. Izvedli smo ga dr. Mihaela Knez, dr. Damjana Kern Andoljšek in Matej Klemen. Novembra 2023 smo zaceli z drugo izvedbo seminarja, ki se nadaljuje v leto 2024 in ga obiskuje 10 ljudskošolskih uciteljic. 30. marca smo sodelovali na tradicionalnem izobraževanju uciteljev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini (36 udeležencev), na katerem je dr. Mihaela Knez nastopila s predavanjem Pripovedovanje zgodb in razvijanje govorjenja in poslušanja pri pouku slovenšcine kot drugega jezika, Matej Klemen pa s predstavitvijo Stopenjska berila pri ucenju slovenšcine kot drugega ali tujega jezika (gl. tudi porocilo programa Slovenšcina za otroke in mladostnike). Matej Klemen je 28. marca 2023 v sklopu izobraževanj, ki jih pripravlja založba Rokus Klett, stopenjska berila predstavil približno 100 uciteljem z osnovnih šol. Na pobudo Rdecega križa Ljubljana smo 18. aprila 2023 izvedli brezplacno usposabljanje za prostovoljce, ki pomagajo pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika. Udeležilo se ga je 23 prostovoljcev. Usposabljanje smo izvedli dr. Ina Ferbežar, Tanja Jerman, Matej Klemen ter zunanji sodelavki dr. Nataša Pirih Svetina (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in dr. Inga Yarova. Dr. Mihaela Knez je 27. junija in 5. septembra 2023 s predavanji nastopila na junijskem seminarju za ucitelje v Porabju (21 udeležencev) in jesenskem seminarju za ucitelje v slovenskih šolah v Italiji (200 udeležencev), ki sta potekala v organizaciji Zavoda RS za šolstvo (gl. tudi porocilo programa Slovenšcina za otroke in mladostnike). Sklep V razlicnih izobraževanjih, ki jih ponuja CSDTJ, želimo ucitelje opremiti z znanjem in vešcinami, kako cim bolj ucinkovito poucevati slovenšcino kot neprvi jezik. Uspešno poucevati zna namrec le primerno usposobljen ucitelj. Neusposobljen ali slabo usposobljen ucitelj pomeni neucinkovit pouk in za ucece se, ki želijo v razlicnih oblikah pouka razviti svojo sporazumevalno jezikovno zmožnost v slovenšcini, potrato casa, energije in tudi financ – lastnih ali skupnih, državnih. Zato si v prihodnje želimo, da bi na podlagi pedagoških in raziskovalnih spoznanj, do katerih prihajamo na CSDTJ, lahko ponudili še dodatna izobraževanja o aktualnih izzivih poucevanja slovenšcine kot neprvega jezika in usposobljene ucitelje še opolnomocili, obenem pa za zakljucek ponavljamo željo iz lanskega letnega porocila po razvoju celovitega izobraževalnega programa, ki bi omogocil pridobitev znanj in kompetenc za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Na CSDTJ smo se o takem študijskem programu za izpopolnjevanje v letu 2023 zaceli pogovarjati in ga želimo v doglednem casu spraviti v življenje. Založniška dejavnost mag. Mateja Lutar 1 Uvod Intenzivnost dogajanja Centrove založniške dejavnosti v letu 2023 potrjujejo razlicni podatki. Zgovorno je na primer število novo izdanih publikacij (5) in število ponatisov (15). Temu se pridružujejo še tiskovine, ki jih pripravimo v sodelovanju z drugimi programi (npr. program prireditve in vecavtorska monografija za prireditvi 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture in 42. simpozij Obdobja, vodniki po programih in spremljevalno gradivo poletnih šol za odrasle ter za otroke in mladostnike, casopis Poletnik in drugo drobno gradivo, kot so promocijske brošure, zgibanke, mape, razglednice, zvezki, pisala ipd.). Zadovoljni smo tudi s povpraševanjem po naših ucnih gradivih, kar je v veliki meri povezano z organiziranim ucenjem slovenšcine v obliki tecajev in lektoratov, pa tudi z ucenjem izven organizacije Centra ter v okviru osnovno- in srednješolskega izobraževanja (npr. migranti, zamejci). Konec decembra je zaživela nova spletna stran Knjigarne Univerze v Ljubljani, v okviru katere je nacrtovana vzpostavitev portala za e-knjige. Razširitev ponudbe obstojecih ucnih gradiv v e-obliki bo olajšala predvsem organizacijo in izvedbo tecajev na daljavo. Program založništva je bil vpet v razlicne projekte in dejavnosti Centra (npr. projekt Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih in slabovidnih mladostnikov, sodelovanje pri izvedbi izpitov, na Kulturnem bazarju ipd.), vkljucuje pa se tudi v promocijsko in sejemsko aktivnost Založbe Univerze v Ljubljani in Znanstvene založbe Filozofske fakultete. 2 Poletne prireditve Centra Sodelavci Centra so za udeležence Poletne šole, Mladinske poletne šole in Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture pripravili vodnik po programu posamezne poletne prireditve, seminarsko monografijo, ki je izšla pred prireditvijo, ob koncu Mladinske poletne šole pa še casopis s prispevki udeležencev Poletnik. Vecavtorsko monografijo 59. seminarja z naslovom Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svetovi (118 strani, 450 izvodov) je uredila dr. Jerca Vogel. V njej je zbranih osem predavanj, štiri prispevke pa prinaša še sklop Parada mladih. Urednica v uvodni besedi z naslovom S poti v digitalne svetove razmišlja o temi digitalizacije, digitalnega, digitalnih svetovih, ki stopajo v življenje vsakega posameznika in v družbo, ki jo spreminjajo in vzpostavljajo nova razmerja. V nadaljevanju napoveduje vsebino posameznih prispevkov, ki imajo v svoji osnovi dva raziskovalna namena: ponujajo širši vpogled na srecevanja jezika, literature in kulture s spletnimi svetovi, hkrati pa spodbujajo pogled, ki presega zgolj opredeljevanje med odklanjanjem in sprejemanjem digitalnih tehnologij in digitalnega. Vsa predavanja so v celoti dostopna tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino in portalu E-knjige Založbe Univerze v Ljubljani. 3 Simpozij Obdobja Hkrati s simpozijem Obdobja 42 je izšla monografija z naslovom Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih (426 strani, 330 izvodov), v njej pa je zbranih 47 prispevkov, ki so kronološko razvršceni v šest tematskih sklopov, nekateri med njimi pa se delijo še na podsklope oz. poglavja. Uvodno besedo urednik in predsednik 42. simpozija, dr. Andraž Jež, zacne z mislijo, da so simpozijske razprave posvecene razlicnim družbenim kontekstom, v katerih je nastajala slovenska literatura, ter odnosu med literaturo in kontekstom. V nadaljevanju na kratko predstavi vsebino vseh prispevkov, razmišljanje pa sklene z mislijo, da so se predavatelji lotili raziskovanja literature v stiku z družbenimi vprašanji z najrazlicnejšimi metodami, kar je tudi eden od razlogov, da razprave prinašajo zanimiva spoznanja, odgovarjajo na nekatera pretekla vprašanja in nas nagovarjajo z novimi. Vsi prispevki so v celoti dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino in portalu E-knjige Založbe Univerze v Ljubljani. 4 Ucbeniki, prirocniki in drugo gradivo za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika V letu 2023 smo ponatisnili naslednja ucbeniška gradiva: Slovenska beseda v živo 1a (ucbenik in delovni zvezek), A, B, C … 1, 2, 3 (ucbenik), Slovenšcina ekspres 1 (ucbenik), Cas za slovenšcino 1 (ucbenik in delovni zvezek), Cas za slovenšcino 2 (ucbenik in delovni zvezek), Križ kraž 1 (ucbenik), Slovenšcina 1+: Slovnicne tabele in vaje (ucbenik), slovnicne tabele Oblike v oblakih, Žepna slovenšcina (anglešcina, francošcina, italijanšcina) in stopenjsko berilo Martin Krpan. Junija smo izdali novo družabno igro, ki je hkrati tudi ucni pripomocek – Popolni par (90 modrih in 90 belih kartic ter navodila, 250 izvodov). Izhodišcno idejno zasnovo in nabor gradiva sta pripravila študenta lektorata na Dunaju, Martina Erhart in Stefan Oraže, pod mentorstvom profesorice Elizabete Jenko, oblikovno pa jo je realizirala Petra Lapajne Povirk. Z igro Popolni par lahko igralci na zabaven nacin spoznavajo slovensko besedišce in utrjujejo rabo sklonov. Igro sestavljata dva kompleta kartic, na katerih so naslovi novic, ki so bile objavljene v slovenskih medijih. Igralci išcejo pare, ki se sklonsko in pomensko dopolnjujejo. Ce pri tem najdejo popolni par, to je naslov, ki je bil objavljen v medijih, so bližje zmagi. Predvideno je, da lahko igro igrata najmanj dva in najvec šest posameznikov, ponuja pa tudi možnosti za druge kreativne dejavnosti. Jeseni je ucbeniško ponudbo dopolnil nov ucbenik Mozaik slovenšcine (188 strani, 1000 izvodov). Pripravile so ga avtorice, ki imajo dolgoletne izkušnje s poucevanjem slovenšcine tujih govork in govorcev v Sloveniji ter tujini in so tudi avtorice razlicnih ucnih gradiv, Tanja Jerman, Katja Murn in Tina Jugovic. Ucbenik sta priporocili v natis recenzentki Jasmina Šuler Galos in Gita Vuga, oblikovno realizacijo ter ilustrativno gradivo pa je pripravila Ajda Fortuna. Na Centru smo ucbenik umešcali glede na opisnike Skupnega evropskega jezikovnega okvira in sklenili, da lahko uporabniki z njim predvidoma dosežejo jezikovno raven A2. Mozaik slovenšcine je namenjen odraslim govorkam in govorcem slovanskih jezikov, ki se s slovenšcino srecujejo prvic, ter govorcem drugih jezikovnih skupin, ki so se slovenšcino že ucili na zacetnih stopnjah ali so jo deloma usvojili iz okolja. Zasnovan je za najmanj 80 ur ucenja z uciteljem, z ustreznim izborom vsebin pa se ucbenik lahko uporabi tudi na krajših tecajih. Prvi del ucbenika predstavlja 8 ucnih enot, v katerih se obravnavajo razlicne teme, ki se nanašajo na vsakodnevne situacije, v katerih se lahko znajdejo govorci slovenšcine kot neprvega jezika. Gradivo vsebuje tudi veliko razlicnih besedil, preko katerih uporabniki spoznavajo slovenske sociokulturne vsebine. Drugi del ucbenika je bogat nabor (slovnicnih) vaj, na koncu pa so zbrane še slovnicne preglednice, rešitve vaj in prepisi posnetih besedil. Vsi posnetki so preko QR kode dostopni na spletni strani Centra. Izdali smo tudi dve ucni gradivi za program Leta plus, ki so ju pripravile lektorice Mojca Stritar Kucuk, Staša Pisek in Helena Šter. Slovenšcina 1+, Besedila in besedišce 1.1 (september 2023, 56 strani, 1000 izvodov) in Slovenšcina 1+, Besedila in besedišce 1.2 (december 2023, 60 strani, 1000 izvodov) predstavljajo skupaj z gradivom Slovenšcina 1+: Slovnicne tabele in vaje (oktober 2021) ucni komplet Slovenšcina 1+. Avtorice so ga pripravile za študente, ki se v prvem letu študija na Univerzi v Ljubljani udeležujejo lektorata slovenšcine kot tujega jezika. Recenziji sta napisali Meta Klinar in Ivana Petric Lasnik, ilustracije je pripravila Staša Pisek, dopolnila pa Petra Lapajne Povirk, ki je tudi avtorica oblikovne podobe zbirke. Besedila in besedišce 1.1 vsebuje sedem enot, Besedila in besedišce 1.2 pa šest enot. Enote so vsebinsko vezane na osnovne teme, s katerimi se srecujejo južnoslovanski govorci na zacetni stopnji ucenja. Vsaka enota je sestavljena iz dejavnosti za usvajanje besedišca in sporazumevalnih vzorcev ter nekaj kratkih besedil za bralno razumevanje. Pomemben element gradiva so naloge za pisno in ustno sporazumevanje. Na koncu vecine enot so tudi naloge za fonetiko in nekaj sociokulturnih informacij za boljše poznavanje okolja, v katerem študenti živijo in študirajo. Gradivo je zasnovano za delo z uciteljem, do neke mere pa ga je mogoce uporabljati tudi samostojno, saj so na koncu tudi rešitve. Posamezno ucno gradivo ustreza ucenju slovenšcine v enem semestru oz. za 45–60 kontaktnih ur. Tudi zbirka Slovenšcina po korakih je dobila dopolnitev z novim stopenjskim berilom – Veroniko Deseniško (68 strani, 600 izvodov). Avtorice, Polona Liberšar, Karin Marc, Sanja Pirc, Eva Šprager in Saša Vojtech Poklac, so mojstrsko ubesedile zgodbo o grofih Celjskih in Veroniki Deseniški. Pri pisanju okvirne zgodbe so se naslonile na razlicne vire. Berilo ima standardno zasnovo (uvod, besedilo in dejavnosti z nalogami po branju), uvrstili pa smo ga na stopnjo 5, kar pomeni, da je berilo primerno za bralce z jezikovnim znanjem slovenšcine najmanj na stopnji B1+. Oblikovno realizacijo je izvedel Luka Kravanja, ilustracije pa je narisala Nina Urh. Avdio posnetek zgodbe, ki bo brezplacno dostopen na spletni strani Centra, je v pripravi v okviru projekta v sodelovanju s študenti AGRFT. 5 Za konec: razno Preteklo leto je bilo z vidika založništva pestro in podobno se napoveduje tudi za naslednje. Konec leta smo namrec dobili avtorsko dopolnjeno gradivo za prenovljen ucbenik in delovni zvezek Slovenska beseda v živo 2a. Ucbenik bomo najprej umestili glede na opisnike Skupnega evropskega jezikovnega okvira v sestavi ožje delovne skupine, nato pa bomo zaceli z uredniškim delom. V letu 2024 pricakujemo njegovo nadaljevanje Slovenska beseda v živo 2b, ki ga bodo najprej dobili v pregled recenzenti. V uredništvu imamo tudi novo stopenjsko berilo za knjižno zbirko Slovenšcina po korakih (pravljice), sodelujemo pa še z dvema avtorskima ekipama, ki prav tako pripravljata dve novi besedili. Ucno gradivo za delo z literarnimi besedili (1. del: poezija) je v veliki meri pripravljeno, avtorji pa ga dopolnjujejo še z usmeritvami za ucitelja, za recenziranje bo predvidoma pripravljeno do jeseni 2024. Uspešni smo bili tudi pri pridobivanju sredstev na internem založniškem razpisu. Znanstvena založba Filozofske fakultete je podprla tri naše projekte, in sicer Mozaik slovenšcine, Besedila in besedišce 1.1 in Besedila in besedišce 1.2. S ponudbo naših ucnih gradiv smo sodelovali na fakultetnem sejmu akademske knjige Liber.ac, Kulturnem bazarju in na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, ki je se je ponovno odvijal na Gospodarskem razstavišcu – univerzitetna založba je predstavljala založniško produkcijo vseh clanic in med razstavljene tiskovine vkljucila skoraj 300 razlicnih del. Leta 2023 je bila Slovenija castna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 (pod naslovom Satovje besed) in ponosni smo, da so na predstavitvene knjižne police uvrstili tudi dve naši publikaciji, in sicer ucbenik Mozaik slovenšcine ter nekaj izvodov serije Žepna slovenšcina. Projekti Nadgradnja korpusov za slovenšcino kot drugi in tuji jezik KOST in KUUS lekt. Matej Klemen Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik je sodeloval pri projektu Nadgradnja korpusov za slovenšcino kot drugi in tuji jezik KOST in KUUS, ki ga je vodila doc. dr. Mojca Stritar Kucuk z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s Centra pa smo pri njem sodelovali Matej Klemen, Damjan Huber in Mateja Lutar. Projekt je imel tri glavne cilje: nadgradnjo korpusa slovenšcine kot tujega jezika KOST, nadgradnjo korpusa ucbenikov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika KUUS in izdelavo specializiranega konkordancnika za korpuse, ki vsebujejo jezikovne popravke. Projekt je financiralo Ministrstvo za kulturo RS. Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik je bil odgovoren za drugi projektni cilj: nadgradnjo korpusa KUUS. V korpus KUUS smo na novo vkljucili 7 delovnih zvezkov iz ucnih kompletov, katerih ucbeniki so bili vkljuceni v verzijo 1.0, in ga tako povecali za približno 190.000 besed oz. cetrtino. Dopolnjeni KUUS 2.0 vsebuje 17 ucbenikov in 7 delovnih zvezkov za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika, v obsegu vec kot 700.000 besed. Kot baza je v izobraževalne in raziskovalne namene dostopen v repozitoriju Clarin.si pod licenco ACA ID-BY-NC-INF-NORED 1.0. KUUS 2.0 je za razliko od verzije 1.0 na voljo tudi v formatih TEI XML in vert: http://hdl.handle.net/11356/1877. Tako kot KUUS 2.0 je v razlicnih formatih (TEI XML, CoNLL-U, vert) na repozitoriju Clarin.si na voljo tudi podkorpus ccKUUS 2.0, ki zajema gradiva za ucenje slovenšcine za otroke in mladostnike na stopnji A1 in A2 in predstavlja približno 10 % korpusa KUUS 2.0. ccKUUS 2.0 je objavljen pod licenco CC BY-NC-SA 4.0 in je vkljucen tudi v prosto dostopne konkordancnike Clarin: http://hdl.handle.net/11356/1878. Stopenjska berila lekt. Matej Klemen V letu 2023 je izšlo prvo avtorsko stopenjsko berilo za slovenšcino Veronika Deseniška, ki so ga napisale Polona Liberšar, Karin Marc, Sanja Pirc, Eva Šprager in Saša Vojtech Poklac. Knjižica Veronika Deseniška, ki jo je ilustrirala Nina Urh, oblikoval pa Luka Kravanja, je umešcena na stopnjo 5, ki je primerna za bralce najmanj na stopnji B1+. S to knjižico smo zaokrožili prvi del zbirke Slovenšcina po korakih, ki predstavlja znane slovenske junakinje in junake (Martin Krpan; Desetnica, Povodni mož, Lepa Vida; Kralj Matjaž, Erazem Predjamski). Pri pripravi Veronike Deseniške smo uvedli novost pri testiranju. Dosedanja praksa je bila, da so testni bralci, ki so govorci slovenšcine kot drugega ali tujega jezika, prebrali delovno verzijo besedila in po branju odgovorili na vprašalnik. Zaradi dolžine in kompleksnosti zgodbe o Veroniki Deseniški smo se odlocili za drugacno možnost: z nekaterimi testnimi bralci smo namesto z anketo ustreznost vec vidikov stopenjskega berila preverjali z intervjuji, drugi testni bralci pa so v delovnih verzijah oznacevali vse dele, ki jim niso bili razumljivi. Obe obliki sta uredništvu in avtoricam dali vpogled v proces branja in razumevanja, kar nam je omogocilo, da smo zgodbo ustrezno uredili. V letu 2023 smo izvedli vec izobraževalnih srecanj, v katerih smo uciteljem slovenšcine kot drugega in tujega jezika predstavili proces priprave in uporabnost stopenjskih beril pri ucenju (gl. porocilo programa Izobraževanje). Projekt priprave stopenjskih beril se je leta 2020 zacel z željo ucecim se slovenšcine kot drugega in tujega jezika ponuditi nova gradiva, ki jim bodo pomagala predvsem pri razvijanju bralne in leksikalne zmožnosti. Po odzivih ugotavljamo, da so od izdaje prvega berila Martin Krpan leta 2021 do zdaj stopenjska berila ucitelji in ucenci slovenšcine kot drugega in tujega jezika že prepoznali kot uporabna in zanimiva za ucenje. V letu 2024 nacrtujemo izid stopenjskega berila s tremi ljudskimi pravljicami, intenzivno pa se ukvarjamo tudi z berilom, ki bi bilo primerno za bralce na stopnji 1 oz. A1+. Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih in slabovidnih mladostnikov  dr. Mihaela Knez (vodja projekta), dr. Eva Pori V projektu Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 je v letu 2023 potekala intenzivna priprava nalog za interaktivno gradivo Cas za slovenšcino 1 (iCas). Vsebinsko osnovo za pripravo interaktivnih nalog je sicer predstavljala ucbeniška razlicica gradiva (ohranili smo enako razdelitev poglavij in vecinoma tudi podpoglavij), ki pa smo jo želeli vsebinsko nadgraditi z dejavnostmi, ki smo jih v ucbeniškem gradivu izpustili ali pa jih tiskana razlicica ne omogoca (igrivo ucenje, neposredna povratna informacija o uspešnosti reševanja nalog brez prisotnosti ucitelja, možnost veckratnega ponavljanja iste dejavnosti do želene uspešnosti), hkrati pa je priprava interaktivnega gradiva predstavljala tudi možnost, da gradivo vsebinsko osvežimo – ponudimo nove kontekste znotraj posamezne teme, vec razlicnih sporazumevalnih vzorcev, ki so morda bolj znacilni za govorjene situacije, nova besedila, ki dopolnjujejo tista, predstavljena v ucbeniškem gradivu. Tako je nastalo vec kot 300 novih nalog oz. dejavnosti (za ucenje in utrjevanje besedišca, za razumevanje slušnih in zapisanih besedil, pisanje in razvijanje oblikoskladenjske zmožnosti), vanje pa je vkljucenih kar 1157 fotografij in 1505 zvocnih posnetkov. V casovnem okviru projekta (do 15. 11. 2023) je bilo na spletu v skladu z našo prijavo dostopnih 120 dejavnosti, ostale pa bodo uporabnikom postopno dostopne tekom leta 2024. Pri pripravi interaktivnih nalog je bila posebna skrb namenjena všecnosti in uporabnosti našega interaktivnega ucnega okolja. Tako je v razlicni postavitvi dostopno tako uporabnikom na racunalnikih kot uporabnikom mobilnih telefonov. Avtorji spletnega tecaja iCas so: Tjaša Alic, dr. Mateja Eniko, dr. Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez in mag. Mateja Lutar. Drugi cilj projekta je bila priprava prilagojenega ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1, ki bi ga lahko pri ucenju slovenšcine uporabljali mladostniki s slepoto. Ucne enote smo tehnicno preuredili v skladu z napotki strokovnjakinje Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne prof. Marije Kocman Repe. Ob vseh tehnicnih prilagoditvah pa smo ucbenik precej priredili tudi po vsebinski plati. Izlocene so bile dejavnosti, ki za mladostnike s slepoto niso uporabne. Tako smo npr. namesto predstavitve novega besedišca s pomocjo slikovnega gradiva v vsaki enoti pripravili posebno nalogo, v kateri je zvocno predstavljeno celotno besedišce, uporabljeno v posamezni podenoti, dodani pa so bili tudi novi tipi vaj. Zaradi lažje orientacije po ucbeniku in delovnem zvezku smo smiselno združili vsebine iz obeh publikacij, jih po potrebi preoblikovali in nekaj nalog naredili na novo. Gre za eno od redkih ucnih gradiv v slovenskem prostoru, ki je bilo prvotno narejeno za videce ucence in dijake in je bilo nato za ucence s slepoto posebej vsebinsko prilagojeno in ne samo »prevedeno« v obliko, ki jo je mogoce uporabiti v 6- in 8-tockovni brajici, kot je to v slovenskem prostoru pri drugem šolskem ucbeniškem gradivu sicer v navadi. Gradivo sta s strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik priredili dr. Mihaela Knez in mag. Mateja Lutar. V zvezi s pripravo modela leksikalnega opisa za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika, ki je ob koncu projekta prerasel v Slovar za govorce slovenšcine kot drugega in tujega jezika (SLOGOST), je bil v prvem koraku pripravljen geslovnik za besedišce na ravni A1: iz korpusa KUUS A1, ki obsega 350 besed s pripisano oznako A1-jedro in 864 besed z oznako A1-širše. Seznam besedišca je vseboval polnopomensko in nepolnopomensko besedišce, kar je zahtevalo razlicno obravnavo, enako tudi specificne kategorije tipa zaimki, lastna imena, števnike, simbole in okrajšave, metajezikovno in terminološko izrazje, ki so bile kategorizirane posebej. Odstranjeni so bili problematicni primeri (z napacno lematizacijo, težko razlocljive koncnice, krajšave za razlicne slovnicne kategorije, spletni naslovi ali e-naslovi in tujejezicne leme). Precišcen seznam je vseboval 1039 besed/iztocnic, od tega 49 vecbesednih oz. dvobesednih iztocnic (stalnih zvez). Leksikalni opis je bil izdelan za vseh 1039 besed/iztocnic, vendar je bilo v zadnji fazi procesa izdelave gesel izkljucenih 39 besed/iztocnic, ki so se pokazale kot problematicne z vidika obravnave na ravni A1. Slovarska baza v koncni razlicici tako zajema leksikalni opis za 991 besed/iztocnic. Izdelan je bil prvi poskus slovarja, ki ustreza uporabnikom J2/TJ na ravni A1 in ga bo mogoce v prihodnosti nadgrajevati s kompleksnejšimi pomenskimi informacijami, relevantnimi za govorce višjih jezikovnih ravni (A2–C1). Slovar vkljucuje naslednje elemente: metajezikovne podatke o besedni vrsti in frekvenci, iztocnico oz. lemo, prevod iztocnice v angleški, madžarski in albanski jezik, pomenski indikator, kolokacije in realne stavcne zglede. Leksikalni opis je podprt z avdiovizualnimi elementi: zvocnim posnetkom iztocnice (v slovenšcini) in mestoma s slikovno razlago iztocnice oz. fotografijo. Podatke oz. slovnicne in pomenske informacije za obogatitev seznamov besedišca smo crpali iz naslednjih virov (ki so bili nadgrajeni in v letu 2023 dostopni v novih edicijah): iz leksikona besednih oblik Sloleks pisne slovenšcine; Kolokacijskega slovarja sodobne slovenšcine; Slovarja sopomenk sodobne slovenšcine in Velikega slovensko-madžarskega slovarja. Podatke za besede, ki jih našteti viri ne pokrivajo, smo dopolnili skladno z obstojeco metodologijo, podatke, ki so bili prvotno pripravljeni strojno, pa smo tudi rocno pregledali in popravili. Gesla so bila izdelana s spletnim orodjem za izdelavo slovarjev Lexonomy, slovarska baza z imenom Jedrno besedišce A1 z leksikalnimi informacijami za slovenšcino 1.0 (A1 core vocabulary with lexical information for Slovenian 1.0) je na voljo kot odprto dostopna baza na repozitoriju CLARIN.SI: http://hdl.handle.net/11356/1896 ter vkljucena v uporabniški vmesnik: https://lexonomy.cjvt.si/A1-besedisce-slovenscina/. Metodologija razvoja leksikalnega opisa je bila predstavljena na mednarodni konferenci eLex 2023 – Electronic lexicography in the 21st century in objavljena v prispevku Klemen, M., Arhar Holdt, Š., Pollak, S., Kosem, I., Pori, E., Gantar, P., and Knez, M.: Building a CEFR-Labeled Core Vocabulary for Slovene as a Second or Foreign Language, ki je na voljo na: https://elex.link/elex2023/wp-content/uploads/118.pdf. Pri pripravi slovarja so sodelovali sodelavci Centra za slovenšcino in sodelavci Centra za jezikovne vire in tehnologije: doc. dr. Špela Arhar Holdt, izr. prof. dr. Polona Gantar, Matej Klemen, dr. Mihaela Knez, dr. Iztok Kosem, dr. Eva Pori (glavna avtorica in urednica), Rebeka Roblek in Karolina Zgaga. Projekt je bil vsebinsko zelo raznoroden in zahteven, saj je imelo vsako podrocje dela svojo posebno specifiko. Rezultati projekta so bili predstavljeni na znanstveni konferenci Z jeziki danes za jutri, ki je potekala v organizaciji Filozofske fakultete UL ob zakljucku Leta jezikov, in na decembrskem srecanju lektorjev na tujih univerzah, v letu 2024 pa bo predstavljeno tudi uciteljem slovenšcine v Sloveniji in izven nje. Rezultati projekta so dostopni na naslednji povezavi: https://centerslo.si/za-otroke/projekti/nadgradnja-ucnega-gradiva-cas-za-slovenscino-1-v-digitalnem-okolju-in-prilagoditev-gradiva-za-pouk-slepih-in-slabovidnih-mladostnikov/. Jezik na delovnem mestu doc. dr. Ina Ferbežar, doc. dr. Damjan Huber V okviru projekta Jezik na delovnem mestu, katerega cilj je pomoc odraslim priseljenim delavkam in delavcem pri ucenju slovenšcine za potrebe njihovega dela in pri katerem Center za slovenšcino od leta 2019 sodeluje z Andragoškim centrom Slovenije (ACS) in ob financni podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, smo se v letu 2023 osredotocili na delavnico za delodajalce. Namen delavnice je ozavešcanje delodajalcev, ki zaposlujejo ali nameravajo zaposlovati delavce in delavke iz drugih držav, ki ne govorijo oz. slabo govorijo slovensko, o pomenu jezikovne integracije. Delavnica je udeleženim ponudila možnost premisleka o pomenu jezika pri delu z lastno »izkušnjo« (naloga v tujem jeziku, ki so jo morali izvesti na delavnici). Poleg tega smo predstavili glavne ugotovitve ankete, izvedene leta 2021, ter udeleženke in udeležence postavili v vlogo sodelujocih pri analizi sporazumevalnih potreb v podjetju. Analizo sporazumevalnih potreb in praks smo predstavili kot osnovo za pripravo jezikovnih tecajev »po meri«. Udeleženi naj bi prepoznali jezikovno pomoc ne kot organizacijsko-financno breme, ampak predvsem kot možnost za vecanje kohezivnosti med zaposlenimi ter s tem produktivnosti in konkurencnosti podjetja. V letu 2023 je bila nacrtovana dvakratna pilotna izvedba delavnice, s cimer naj bi ugotovili, ali vsebina in format delavnice ustrezno nagovarjata ciljno publiko. V nadaljevanju projekta pa bi izvajanje ozavešcevalnih delavnic prevzeli multiplikatorji, za katere naj bi Center za slovenšcino pripravil ustrezno izobraževanje. Ocenjujemo, da bodo multiplikatorji (npr. predstavniki ljudskih univerz) v lokalni skupnosti lažje dosegli podjetja, poleg tega bo taka delavnica zanje tudi priložnost za promocijo že obstojecih tecajev slovenšcine ali posebnih tecajev, ki (ce) se bodo pripravljali posebej po meri podjetij. Delavnica je bila izvedena enkrat, iskanje zainteresiranih udeleženk in udeležencev (ACS) se je namrec pokazalo kot precej mukotrpno delo. Pri izvedbi, ki je potekala na daljavo, pa se je pokazalo, da udeleženi (14 prijavljenih oseb) pravzaprav ne pricakujejo niti ne želijo aktivnega sodelovanja, izjemno težko jih je bilo motivirati k pogovoru, polovica se jih je ob skupinskih dejavnostih celo izklopila. Vendar pa so tisti, ki so vztrajali do konca, delavnico ocenili kot zanimivo in koristno, tudi zabavno. Vprašanje je torej, kako privabiti predstavnice in predstavnike podjetij k udeležbi in kako jih prepricati k aktivnemu sodelovanju. Jezikovno integracijo si težko predstavljamo brez sodelovanja delodajalcev, pomemben delež casa ljudje pac preživimo prav na delovnem mestu. Izkušnje iz tujine kažejo, da se ljudje jezika najlažje (in raje) ucijo prav ob delu, saj v tem vidijo neposredno korist. Vendar pa takšno ucenje ne sme biti prepušceno nakljucju. Vzpostaviti torej kaže nekakšen dualni sistem, v katerem bi se kombiniralo ucenje jezika tako na delovnem mestu kot zunaj njega, ki pa bi bilo sistematicno in dobro premišljeno, ce naj bi imelo tudi ucinek. Objave v medijih Obdobja 42 Vse objave so dostopne v arhivu 42. simpozija Obdobja: . Na ljubljanski univerzi 42. simpozij Obdobja na temo literature v družbenih kontekstih, STA, 15. 11. 2023 . 42. znanstveni mednarodni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 3, Program Ars, Svet kulture, 15. 11. 2023 . 42. znanstveni mednarodni simpozij Obdobja, Radio Slovenske gorice, Novice, 15. 11. 2023 . Na ljubljanski univerzi 42. simpozij Obdobja na temo literature v družbenih kontekstih, Znanost.sta.si, 15. 11. 2023 . Simpozij Obdobja v Ljubljani, Radio Slovenija 3, Program Ars, Kulturna panorama, 18. 11. 2023 59. SSJLK Vse objave so dostopne v arhivu 59. SSJLK: . Pestra ponudba poletnih šol ljubljanskih fakultet, STA, 2. 7. 2023 . Prireditve Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, STA, 3. 7. 2023 . 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture se posveca digitalnim svetovom / 59. seminar, ki ga organizira Center za slovenšcino / Kaj se v digitalnem svetu dogaja s sporazumevanjem in jezikom? In ne nazadnje s književnostjo?, Radio Slovenija 3, Program Ars, Svet kulture, 3. 7. 2023 . 59. seminar, ki ga organizira Center za slovenšcino, Radio Slovenija 1, Program A1, 3. 7. 2023 . 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Program A1, 5. 7. 2023 . Spoznavajo jezik, literaturo in kulturo, Radio ORF, Slovenski spored, Izobraževanje, 6. 7. 2023 . Seminar slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Ljubljana, Radio Slovenija 3, Program Ars, Kulturna panorama, 8. 7. 2023 . 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Slovenšcina in digitalni svet(ovi), Vecer, 14. 7. 2023, str. 12 . Navdihi za ucenje slovenšcine pri tujcih, Radio Slovenija 3, Program Ars, Jezikovni pogovori, 8. 8. 2023 Slovenšcina na tujih univerzah Beograd . https://static1.squarespace.com/static/5ae31e20ec4eb78dcd296f0d/t/63eb68a26c32917ee0f10545/1676372133710/Bilten+40+za+web.pdf . https://static1.squarespace.com/static/5ae31e20ec4eb78dcd296f0d/t/6492e851b16fb229084eae18/1687349340853/bilten_junij_2023_sajt.pdf . https://slokult.info/ . https://www.youtube.com/playlist?list=PLRattQ3Y8wwSN3VT6U3ByUEVL8Mk7MYB- Bratislava . https://www.youtube.com/watch?v=JSO5mrbe7eM . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174967340 . https://www.youtube.com/watch?v=X2RP58vgK8Q Brno . https://365.rtvslo.si/arhiv/rojaki/174952377 . https://365.rtvslo.si/arhiv/rojaki/174955446 . https://365.rtvslo.si/arhiv/rojaki/174965777 . https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174952287 . https://slavistika.phil.muni.cz/o-nas/fotogalerie/2023/slovinske-dny-v-brne . https://www.gov.si/novice/2023-04-14-drugi-dan-obiska-ministra-arcona-v-brnu/ . https://slavistika.phil.muni.cz/o-nas/fotogalerie/2022/tradicni-slovinska-snidane . https://slavistika.phil.muni.cz/o-nas/fotogalerie/2022/klemen-lah . https://slavistika.phil.muni.cz/o-nas/fotogalerie/2022/navsteva-jeji-excelence-mag-tanja-strnisa-velvyslankyne-slovinske-republiky-v-praze Bruselj . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174986768 Budimpešta . https://demokrata.hu/magyarorszag/az-orszagos-szechenyi-konyvtarba-latogatott-novak-katalin-es-a-szloven-elnok-670388/ . https://www.magyarhirlap.hu/belfold/20230419-novak-katalin-nem-fogjuk-a-ferjeinket-es-a-fiainkat-az-ukran-frontra-kuldeni . https://hirado.hu/belfold/cikk/2023/04/19/mielobb-meg-kell-talalni-a-beke-fele-vezeto-utat-a-szloven-koztarsasagi-elnokot-fogadta-novak-katalin . https://hungarytoday.hu/president-novak-welcomes-slovenian-counterpart-in-budapest/ Buenos Aires . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174925497 Bukarešta . https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/slovencem-po-svetu/411/174904493 Celovec . https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/organisation/C2646 . https://www.novice.at/ . https://kaernten.orf.at/ . https://www.agora.at/home/ Cleveland . https://www.facebook.com/SLOinCleveland/?locale=ja_JP . https://www.clevelandpeople.com/events/2022/one-world-day.htm . https://www.gov.si/novice/2022-09-21-generalni-konzulat-v-clevelandu-je-organiziral-kuharski-tecaj/ . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174945464 . https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174916743 . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174936625 . https://www.clevelandpeople.com/groups/slovenian/2022/kurentovanje-parade-2022.htm . https://www.gov.si/novice/2023-02-06-praznovanje-presernovega-dneva-v-clevelandu/ . https://www.druzina.si/clanek/slovenski-rojaki-v-clevelandu-praznovali-presernov-dan-video . https://www.facebook.com/ClevelandKurentovanje/ . https://coolcleveland.com/2023/02/documentary-film-looks-at-lgbtq-culture-in-slovenia/ . https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-zda-premiera-slovenskega-dokumentarca-o-lgbt-gibanju-v-druzbi-varnostne-sluzbe/657927 . https://www.sta.si/3139150/v-clevelandu-severno-ameriska-premiera-dokumentarnega-filma-borisa-petkovica-o-lgbt-gibanju-v-sloveniji . https://www.mladina.si/222724/v-zda-premiera-dokumentarca-o-lgbt-gibanju-v-sloveniji/ . https://clevelandmagazine.com/things-to-do/articles/celebrating-slovenian-festival-kurentovanje-in-cleveland . https://img1.wsimg.com/blobby/go/f986db43-9589-45de-b477-ef14fc6c197c/downloads/SSS%20Letter%2090%20winter%202022.pdf?ver=1687878211499 . https://www.delo.si/sobotna-priloga/nostalgija-za-polko-in-klobasami-nostalgija-za-cedevito-in-domacico/ . https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/najlepsi-kurenti-na-tujem-so-v-clevelandu/ . https://www.gov.si/novice/2023-09-13-slovenski-dnevi-v-clevelandu-2023/ . https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2023/09/zadnji-dan-obiska-ministra-arcona-pri-slovencih-v-clevelandu--b5dee2fb-d970-4b74-86e8-e429256ea446.html Cordoba . https://sportklub.n1info.si/nogomet/argentinca-sp-katar-messi-ronaldo/ Gent . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174986768 Gradec . https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3180427/ . https://365.rtvslo.si/arhiv/rojaki/174964342 . https://www.agora.at/news/detail/slovenska-chitalnica-steber-slovenske-kulture-v-gradc . https://365.rtvslo.si/arhiv/dober-dan-koroska/174921122 . Radijski prispevek o nastopu Gabriele Babnik za slovenski spored ORF, 10. 5. 2023 . Radijski prispevek o nastopu Norme Bale, 15. 6. 2023 Katovice . https://www.facebook.com/SlawUS.WH/ Köln . https://dolenjskilist.svet24.si/2023/05/09/274989/novice/dolenjska/O_Dolenjcih_se_ucijo_tudi_v_K_lnu/ Lizbona . https://www.alram.pt/pt/noticias/xii-legislatura/iv-sessao-legislativa/2022/setembro/exposicao-mostra-joze-plecnik-o-arquiteto-que-colocou-a-capital-da-eslovenia-como-patrimonio-mundial-humanidade/ . https://www.ulisboa.pt Lodž . https://www.facebook.com/slawistyka/?locale=pl_PL London . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174906191?fbclid=IwAR1nH24LRtZEai6o68ScU6yCrBanSB9X0nACClo0HhrfL5-W0iKq94DOzgg München . https://open.spotify.com/episode/2C8c7WXv94uYuUA6mJQXAR?si=0LDqZwHZQbOcI9O497uzMw Padova . https://srl.si/ojs/srl/article/view/4030 . https://www.dom.it/besedo-tistim-ki-imajo-kompetence_la-parola-a-chi-se-ne-intende/ Pariz . https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/174918731 . https://slovenci.si/v-parizu-kulturno-obarvan-obisk-iz-slovenije/ Peking . https://www.mkk.si/asset/HC6TA2LJsySPTn8Gs . https://mp.weixin.qq.com/s/EflVYyO4pqdzmz8FuOmO-Q . https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/174934426 Regensburg . https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/herta-mueller-kralj-se-prikloni-in-ubije/683476 Reka . https://365.rtvslo.si/arhiv/s-prehodi/174940621 . https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/174984347 . https://prvi.rtvslo.si/podkast/7-stran/173251128/174949091 . https://skit.rtvslo.si/skit/skit-tv/kdo-se-boji-slovenscine-pripovedovanje/656522 . https://365.rtvslo.si/arhiv/7-stran/174930261 . https://365.rtvslo.si/arhiv/7-stran/174930261 . https://365.rtvslo.si/arhiv/7-stran/174967739 . https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/resnicna-priprava-na-resnicni-svet/ Rim in Neapelj . https://365.rtvslo.si/arhiv/ama/174960444?fbclid=IwAR0cbrg6zO00Cm2bHHqR76ZkiMIxpsoeaVqPjjvtm8i9z7VBFoWxoxrb918 . https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/12/tdd-miran-kosuta-prevod-presernovih-poezij-poesie-d2fbed81-27db-41fa-b562-6f0c21c1e423.html . https://novimatajur.it/cultura/prva-predstavitev-presernovih-poezij-v-italijanskem-prevodu-mirana-kusute.html . https://www.rtvslo.si/capodistria/radio-capodistria/notizie/cultura/preseren-in-italiano-i-versi-del-poeta-simbolo-della-cultura-slovena/544378 . https://www.ztt-est.it/sl/aktualno/ta-veseli-dan-kulture-s-presernom Skopje . https://www.euhouse.mk/mk/ Sofija . https://bnt.bg/news/drago-yanchar-slovenski-pisatel-gostuva-za-parvi-pat-v-balgariya-315147news.html . https://bnr.bg/hristobotev/post/101781509 . https://www.bta.bg/bg/news/lik/404521-slovenskiyat-pisatel-drago-yanchar-shte-se-sreshtne-s-chitateli-ot-sofiya-i-plov . https://kultura.bg/web/%D1%8F%D0%BD%D1%87%D0%B0%D1%80-%D0%B2-%D0%B1%D1%8A%D0%BB%D0%B3%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%8F/ . https://www.kultura.bg/article/1373-sega-e-vreme-za-literatura-razgovor-s-drago-yanchar . https://litvestnik.com/2020/06/11/%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%8F%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%BD%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BC%D0%B8%D1%81%D0%BB%D0%B5%D0%BD%D0%B5/ . https://www.capital.bg/moiat_capital/lica/2023/03/10/4457035_voinite_na_drago_ianchar/# . https://kulturni-novini.info/sections/8/news/36331-slovenskiyat-pisatel-drago-yanchar-gostuva-v-balgariya . http://libreto.nrd.bg/1/libreto?i=1&i0=22291 . https://www.kapana.bg/afish/item/18321-dragoyancharvplovdiv . https://www.how2plovdiv.com/slovenian-author-drago-jancar-visits-plovdiv-february-2023/ . https://ars.rtvslo.si/podkast/svet-kulture/64838778/174967105 . https://prvi.rtvslo.si/podkast/7-stran/173251128/174987066 . https://www.fsk.si/sl/zdravka-evtimova-in-aleksandar-prokopiev-na-pomladno-poletnem-festivalu-slovanskih-knjizevnosti/ . https://www.mfa.bg/si/embassies/slovenia Sombotel . http://www.porabje.hu/pdf/2023/2023_27.pdf Trst, Videm . https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174933352?s=tv . https://www.primorski.eu/se/pritegnila-me-je-slovenska-lepota-XY1302462 . https://novimatajur.it/pdf/sreda-29-marca-2023.html . Primorski dnevnik: O težavah slovenistike na videmski univerzi, 8. 3. 2023 . https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3179253/ Tübingen . https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/slovencem-po-svetu/411/174931764 . https://www.slavistik.uni-tuebingen.de/transstar.html . http://transstar-europa.org/ Zadar . https://365.rtvslo.si/arhiv/s-prehodi/174940621 Zagreb . https://365.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174908473 . https://www.novilist.hr/rijeka-regija/okrugli-stol-ucenje-slovenskog-jezika-u-hrvatskoj-model-c-u-skolama-najzastupljeniji-u-pgz-u-i-istri/ . https://www.ff.uni-lj.si/novice/toporisicevo-priznanje-za-dr-zvonka-kovaca Tecaji slovenšcine . Oddaja Slovencem po svetu, 2. 2. 2023 (T. Jerman in udeleženci Zimske šole – reportaža z Zimske šole slovenskega jezika), https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174933161 . Oddaja Slovencem po svetu, 7. 4. 2023 (J. Kete Maticic – roki za štipendije za Poletno šolo slovenskega jezika in predstavitev poletnih tecajev), https://365.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174948917 . Oddaja Aktualno 202, 20. 7. 2023, Poletna šola slovenskega jezika za tujce, https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174972996 Izpitni center . Ina Ferbežar (intervjuvanec): Jezikovni testi kot orodje (in orožje): z vodjo Izpitnega centra pri Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik o spremembah jezikovne politike, neenakosti, procesu ucenja jezika in jezikovnih tecajih, Vecer, 26. 4. 2022, str. 8–9 . Tina Šapec, Ina Ferbežar (intervjuvanki), Aleksander Cobec (oseba, ki intervjuva): Kakšno znanje iz slovenšcine naj imajo zdravniki iz tujine? RTV SLO, Jezikovni pogovori, https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174838534 Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2023 Tjaša Alic . Tjaša Alic, Tanja Jerman: Slovene Learning Online – spletni tecaj za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Deutsch. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. English. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Hrvatski. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Espańol. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Italiano. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Français. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Po-russki. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Mateja Lutar, Mateja Eniko: iCas 1: interaktivni ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Mateja Eniko . Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Mateja Lutar, Mateja Eniko: iCas 1: interaktivni ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Matej Klemen, Mateja Eniko: Sodobna slovenska poezija kot izhodišce za ustvarjalno pisanje pri pouku slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Svet Evrope, ALTE LAMI, 2023. Orodja za prepoznavanje oseb z nizko ravnjo pismenosti LAMI - LASLLIAM. Slovenska verzija (Ina Ferbežar in Mateja Eniko). https://www.alte.org/resources/Documents/LLAT%20-%20Slovenian%20version.pdf Ina Ferbežar . Ina Ferbežar, Simona Kranjc, Janez Skela: Dodatek k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru: izzivi prevajanja v slovenšcino. Mateja Dostal (ur.): Tuji jeziki stroke: priložnosti in izzivi poucevanja in raziskovanja: zbornik povzetkov. 3. mednarodna konferenca Slovenskega društva uciteljev tujega strokovnega jezika: 18.–20. maj 2023. 24. Ljubljana: Slovensko društvo uciteljev tujega jezika stroke. https://sdutsjkonferenca.splet.arnes.si/files/2023/05/Book_of_abstracts_2023_SDUTSJ_conference_9-5.pdf . Marko Stabej, Boris Cernilec, Ina Ferbežar, Furkan Guner, Tina Heferle, Ana Samobor, Katarina Štrukelj. Javni posvet o zahtevah po znanju slovenšcine. Slovenšcina 2.0: empiricne, aplikativne in interdisciplinarne raziskave. 11/2. 1–28. https://journals.uni-lj.si/slovenscina2/article/view/16167 . Ina Ferbežar: Kaj vse obvlada vlada? Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 1. 4. 2023, št. 76. 22–23. . Ina Ferbežar (intervjuvanec): »Medkulturni mediatorji bi prav prišli v upravnih postopkih«: vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal. 8. 4. 2023. https://www.rtvslo.si/slovenija/medkulturni-mediatorji-bi-prav-prisli-v-upravnih-postopkih/663949 . Ina Ferbežar: Preizkus znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike – primer dobre prakse? Mateja Dostal (ur.): Tuji jeziki stroke: priložnosti in izzivi poucevanja in raziskovanja: zbornik povzetkov. 3. mednarodna konferenca Slovenskega društva uciteljev tujega strokovnega jezika: 18.–20. maj 2023. 25. Ljubljana: Slovensko društvo uciteljev tujega jezika stroke. https://sdutsjkonferenca.splet.arnes.si/files/2023/05/Book_of_abstracts_2023_SDUTSJ_conference_9-5.pdf . Ina Ferbežar (intervjuvanec): Pri jezikovnih pogojih za tujce potrebujemo kancek socutja: Ina Ferbežar, vodja izpitnega centra, Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. 22. 4. 2023, št. 93. 16–18. (portret) . Ina Ferbežar, Damjan Huber: Slovenšcina za delo - ob delu. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur. Zbornik povzetkov prispevkov konference. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 5.–7. oktober 2023. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 19. . Ina Ferbežar, Simona Kranjc, Janez Skela: Strokovna redakcija slovenskega prevoda: predavanje na Predstavitvi Dodatka k SEJU, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ljubljana, 30. junij 2023. . Ina Ferbežar, Simona Kranjc, Janez Skela, Matic Pavlic. Skupni evropski jezikovni okvir. Dodatek. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur. Zbornik povzetkov prispevkov konference. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 5.–7. oktober 2023. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 20. . Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina, Estera Možina, Urška Pavlic: Zacetna integracija priseljencev (ZIP). Izobraževalni program za odrasle. Posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. https://arhiv.acs.si/programoteka/ZIP.pdf . Mateja Eniko, Ina Ferbežar: Smernice za pripravo izvedbenih kurikulov za neformalne izobraževalne programe slovenskega jezika na preživetveni ravni zaradi združevanja družine. Ljubljana: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Odrasli/Programoteka/Prezivetvena-raven_smernice.pdf . Svet Evrope, 2023: Skupni evropski jezikovni okvir: ucenje, poucevanje, ocenjevanje. Dodatek (spletna izdaja). (Liljana Kac, Ina Ferbežar, Simona Kranjc, Janez Skela, Matic Pavlic). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf . Svet Evrope, ALTE LAMI, 2023. Orodja za prepoznavanje oseb z nizko ravnjo pismenosti LAMI - LASLLIAM. Slovenska verzija (Ina Ferbežar in Mateja Eniko). https://www.alte.org/resources/Documents/LLAT%20-%20Slovenian%20version.pdf Damjan Huber . Ina Ferbežar, Damjan Huber: Slovenšcina za delo – ob delu. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Damjan Huber, Andraž Jež (ur.): Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: program, Simpozij Obdobja 42, Ljubljana, 15.­–17. november 2023. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2023/11/obdobja-42_program-za-splet.pdf . Damjan Huber (ur.): Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi): vodnik po programu, 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 3.–14. 7. 2023. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2023/06/VodnikPo59SSJLK_splet.pdf . Matej Klemen, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Senja Pollak, Damjan Huber, Mateja Lutar: Corpus of textbooks for learning Slovenian as L2 ccKUUS 2.0. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second and Foreign Language, University of Ljubljana: Centre for Language Resources and Technologies, University of Ljubljana. CLARIN.SI data & tools. http://hdl.handle.net/11356/1878 . Matej Klemen, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Senja Pollak, Damjan Huber, Mateja Lutar: Corpus of textbooks for learning Slovenian as L2 KUUS 2.0. Ljubljana: Centre for Slovene as a Second and Foreign Language, University of Ljubljana: Centre for Language Resources and Technologies, University of Ljubljana. CLARIN.SI data & tools. http://hdl.handle.net/11356/1877 . Mojca Stritar Kucuk, Helena Šter, Staša Pisek, Ivana Petric Lasnik, Jana Kete Maticic, Nataša Pirih Svetina, Daniela Preglau, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik, Tomaž Erjavec, Jasmina Pegan, Damjan Huber: Slovene learner corpus KOST 2.0. Ljubljana: Centre for Language Resources and Technologies, University of Ljubljana. CLARIN.SI data & tools. http://hdl.handle.net/11356/1887 . Neža Marija Slosar: Poucevanje ustreznega naglaševanja pri slovenšcini kot drugem ali tujem jeziku in priprava onaglašenega gradiva za stopnjo B2. Magistrsko delo. Somentor Damjan Huber. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Tanja Jerman . Tanja Jerman, Katja Murn, Tina Jugovic: Mozaik slovenšcine. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tjaša Alic, Tanja Jerman: Slovene Learning Online – spletni tecaj za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si Damjana Kern Andoljšek . Mihaela Knez (avtor, urednik), Damjana Kern Andoljšek (avtor, urednik), Tjaša Alic, Matej Klemen, Mateja Lutar, Mateja Eniko: iCas 1: interaktivni ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez, Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, Eva Pori. Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih mladostnikov. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Matej Klemen . Matej Klemen, Špela Arhar Holdt, Senja Pollak, Iztok Kosem, Eva Pori, Polona Gantar, Mihaela Knez: Building a CEFR-labeled core vocabulary and developing a lexical resource for Slovenian as a second and foreign language. Marek Medved, Michal Mechura, Carole Tiberius, Iztok Kosem, Jelena Kallas, Miloš Jakubícek, Simon Krek (ur.): Electronic lexicography in the 21st century (eLex 2023): Invisible Lexicography. Proceedings of the eLex 2023 conference. Brno: Lexical Computing CZ s.r.o. https://elex.link/elex2023/wp-content/uploads/118.pdf . Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Mateja Lutar, Mateja Eniko: iCas 1: interaktivni ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Matej Klemen, Mateja Eniko: Sodobna slovenska poezija kot izhodišce za ustvarjalno pisanje pri pouku slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez, Matej Klemen, Simona Kranjc: Zacetno ucenje slovenšcine v vrtcu. Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tina Jugovic, Matej Klemen: Znanja uciteljev slovenšcine kot neprvega jezika. Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Eva Pori: Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih mladostnikov. Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Polona Liberšar, Karin Marc, Sanja Pirc, Eva Šprager, Saša Poklac Vojtech: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Lojk in Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Eva Pori (glavni urednik), Mihaela Knez, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Matej Klemen, Rebeka Roblek, Karolina Zgaga: Slovar za govorce slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, CJVT UL, CSDTJ UL. https://lexonomy.cjvt.si/slovar-za-govorce-slovenscine-kot-drugega-in-tujega-jezika/ Mihaela Knez . Matej Klemen, Špela Arhar Holdt, Pollak Senja, Iztok Kosem, Eva Pori, Polona Gantar, Mihaela Knez: Building a CEFR-labeled core vocabulary and developing a lexical resource for Slovenian as a second and foreign language. Marek Medved idr. (ur.): Proceedings of the eLex 2023 conference: Electronic lexicography in the 21st century. Brno: Lexical Computing CZ. 654–668. https://elex.link/elex2023/wp-content/uploads/118.pdf . Eva Pori (glavni urednik), Mihaela Knez, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Matej Klemen, Rebeka Roblek, Karolina Zgaga: Slovar za govorce slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, CJVT UL, CSDTJ UL. https://lexonomy.cjvt.si/slovar-za-govorce-slovenscine-kot-drugega-in-tujega-jezika/ . Mihaela Knez (avtor, urednik), Damjana Kern Andoljšek (avtor, urednik), Tjaša Alic, Matej Klemen, Mateja Lutar, Mateja Eniko: iCas 1: interaktivni ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Mihaela Knez, Damjana Kern Andoljšek, Matej Klemen, Eva Pori: Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih mladostnikov. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Martina Erhart, Stefan Oraže, Elizabeta M. Jenko: Popolni par: družabna igra in ucni pripomocek. Uredili Mateja Lutar in Mihaela Knez. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Deutsch. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. English. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Hrvatski. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Espańol. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Italiano. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Français. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Tjaša Alic, Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez: Slovene learning online 3. Po-russki. Založba Univerze v Ljubljani. www.slonline.si . Mihaela Knez, Matej Klemen, Simona Kranjc: Zacetno ucenje slovenšcine v vrtcu. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Erika Kum . Erika Kum: Odpirajo (3. knjiga). Straža: samozaložba; Ljubljana Šmartno: Založba Dlan. . Erika Kum: Primerjava oblik in rabe porocanega govora v izbranih publicisticnih in literarnih besedilih. Magistrsko delo. Mentorica Mojca Smolej. Ljubljana: Filozofska fakulteta. . Erika Kum: Poznavanje in branje slovenskega leposlovja pri govorcih slovenšcine kot drugega ali tujega jezika. Andraž Jež (ur.): Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih. Obdobja 42. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Erika Kum, Jana Habjanic, Maruša Žibred, Irena Orel, Vera Smole: Slikovito izražanje v domacem govoru Maksa Pleteršnika: predstavitev istoimenskega projekta na posvetu Mednarodni dan slovarjev 2023, Vodnikova domacija pri Trubarju, Ljubljana, 17. 10. 2023. Mateja Lutar . Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Mateja Lutar, Mateja Eniko: iCas 1: interaktivni ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Tanja Jerman, Katja Murn, Tina Jugovic: Mozaik slovenšcine. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Polona Liberšar, Karin Marc, Sanja Pirc, Eva Šprager, Saša Vojtech Poklac: Veronika Deseniška. Uredili Matej Klemen, Magda Lojk in Mateja Lutar. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. . Martina Erhart, Stefan Oraže, Elizabeta Jenko: Popolni par: družabna igra in ucni pripomocek. Uredili Mateja Lutar in Mihaela Knez. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Mojca Nidorfer . Mojca Nidorfer, 2023: Lidija Arizankovska. Prejemnica prvega Toporišicevega priznanja red. prof. dr. Lidija Arizankovska. Jezik in slovstvo 68/1. 83–91. . Mojca Nidorfer, 2023: Slovenistike na Poljskem v okviru programa Slovenšcina na tujih univerzah Republike Slovenije. Monika Gawlak idr. (ur.): Polsko-slowenski dialog miedzykulturowy/Slovensko-poljski medkulturni dialog. Wyd. 1. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego. Biblioteka Przekladów Literatur slowianskich. 237–249. . Jožica Jožef-Beg, Barbara Grabnar, Sanja Kostanjšek, Mojca Nidorfer, 2023: Slovenšcina 1. Samostojni delovni zvezek za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol. 1. izd. Ljubljana: DZS. Eva Pori . Eva Pori (glavni urednik), Mihaela Knez, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Matej Klemen, Rebeka Roblek, Karolina Zgaga: Slovar za govorce slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, CJVT UL, CSDTJ UL. https://lexonomy.cjvt.si/slovar-za-govorce-slovenscine-kot-drugega-in-tujega-jezika/ . Eva Pori, Mihaela Knez, Iztok Kosem, Špela Arhar Holdt, Matej Klemen, Polona Gantar, Karolina Zgaga, Rebeka Roblek: A1 Core Vocabulary with Lexical Information for Slovenian 1.0. Slovenian language resource repository CLARIN.SI. http://hdl.handle.net/11356/1896 . Matej Klemen, Špela Arhar Holdt, Pollak Senja, Iztok Kosem, Eva Pori, Polona Gantar, Mihaela Knez: Building a CEFR-labeled core vocabulary and developing a lexical resource for Slovenian as a second and foreign language. Marek Medved idr. (ur.): Proceedings of the eLex 2023 conference: Electronic lexicography in the 21st century. Brno: Lexical Computing CZ. 654–668. https://elex.link/elex2023/wp-content/uploads/118.pdf . Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Eva Pori: Nadgradnja ucnega gradiva Cas za slovenšcino 1 v digitalnem okolju in prilagoditev gradiva za pouk slepih mladostnikov. Mojca Leskovec, Irena Samide (ur.): Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poucevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 36. . Eva Pori: Dinamika razmerij med glasom in telesom v slovenskih uprizoritvenih umetnostih druge polovice 20. stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za gledališce, radio, film in televizijo. . Špela Arhar Holdt, Iztok Kosem, Eva Pori, Vojko Gorjanc, Simon Krek, Polona Gantar: Negativno zaznamovano besedišce v Slovarju sopomenk sodobne slovenšcine 2.0. Slovenšcina 2.0: empiricne, aplikativne in interdisciplinarne raziskave. 8–32. https://journals.uni-lj.si/slovenscina2/article/view/12062 . Eva Pori, Špela Arhar Holdt (ur.): Popravljanje jezika in besedil – uciteljska povratna informacija v šolski praksi: zbornik konference. Ljubljana: Založba Univerze V Ljubljani. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/500 . Špela Arhar Holdt, Eva Pori, Iztok Kosem: Prihodnost korpusa Šolar. Špela Arhar Holdt, Simon Krek (ur.): Razvoj slovenšcine v digitalnem okolju. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 61–91. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/522/852/9442 . Špela Arhar Holdt, David Bordon, Jaka Cibej, Kaja Dobrovoljc, Polona Gantar, Jakob Lenardic, Tina Munda, Eva Pori, Nejc Robida, Luka Tercon, Slavko Žitnik: Slovenski ucni korpus: množici SUK 1.0 in Janes-Tag 3.0: porocilo projekta Razvoj slovenšcine v digitalnem okolju: aktivnost DS1.2. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za jezikovne vire in tehnologije. https://www.cjvt.si/rsdo/wp-content/uploads/sites/18/2023/06/RSDO_Kazalnik_SUK_v2.pdf . Špela Arhar Holdt, Iztok Kosem, Eva Pori, Tina Munda, Mojca Stritar Kucuk, Ines Voršic, Tomaž Petek, Polonca Šek, Luka Krsnik: Šolar 3.0: korpus šolskih pisnih besedil: porocilo projekta Razvoj slovenšcine v digitalnem okolju: aktivnost DS1.6. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za jezikovne vire in tehnologije. https://www.cjvt.si/rsdo/wp-content/uploads/sites/18/2023/06/RSDO_Kazalnik_Solar_v2.pdf . Špela Arhar Holdt, Polona Gantar, Iztok Kosem, Eva Pori, Marko Robnik Šikonja, Simon Krek: Thesaurus of Modern Slovene 2.0. Marek Medved et al. (ur.): Proceedings of the eLex 2023 conference: Electronic lexicography in the 21st century. Brno: Lexical Computing CZ. 366–381. https://elex.link/elex2023/wp-content/uploads/82.pdf . Eva Pori, Špela Arhar Holdt: Uvodnik v zbornik Popravljanje jezika in besedil – uciteljska povratna informacija v šolski praksi. Eva Pori, Špela Arhar Holdt (ur.): Popravljanje jezika in besedil – uciteljska povratna informacija v šolski praksi. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 15–16. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/500/832/9282 . Eva Pori (glavni urednik 2018–): Kolokacijski slovar sodobne slovenšcine. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://viri.cjvt.si/kolokacije/slv/# www.centerslo.si ISSN 1581-9442