ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 87 UDK 930.253:811.163.6" 17" Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 1. polovici 18. stoletja BORIS GOLEČ Ob vsej pregledanosti in popisanosti starejšega arhivskega gradiva slovenskih arhivskih ustanov se v debelih svežnjih z zašiljeno gotico popisanih nemških spisov tu in tam še vedno zasveti kak latinični tujek, ki ni ne latinski ne italijanski. Skoraj več jih je v hrvaškem kot v slovenskem jeziku, če pomislimo na razna vojaška-ovaduška poročila v aktih kranjskega stanovskega arhiva. Vendar pa hrvaško pisani dokumenti niso posebej zanimivi ne domačim ne hrvaškim raziskovalcem preteklosti in razvoja jezika, saj imajo zadnji v primerjavi s slovenskimi tovrstnega gradiva tako rekoč v preobilju. Na slovenska besedila se nam nasprotno zdi vredno opozoriti že zaradi njihovega redkega pojavljanja, četudi ne gre vselej za povsem nova niti za vsebinsko ali jezikovno pomembna odkritja. Nekaj doslej neevidentiranih zapisov se je med raziskovalnim (ne arhivističnim) delom nabralo tudi v zadnjih letih, med njimi na prvem mestu sodne prisege, ki že po tradiciji sodijo med najpogostejša uradna besedila v slovenskem jeziku. Iz prve polovice 18. stoletja so prišli na dan trije prisežni teksti, v pričujočem prispevku združeni v prvo tematsko skupino Sodne prisege. Drugi zvrstni in vsebinski sklop obsega pet opisov meja deželskih sodišč, na katerih najdbo sem mimogrede opozoril v lanski drugi številki Arhivov ob objavi dveh zgodnjih primerkov iz 17. stoletja, pregled in objavo slovenike pa zaokroža tretji sklop, ki ga sestavljata dva dokumenta in ga zaradi njune z vrstne neenotnosti naslavljam Druga slovenska besedila. Vsi predstavljeni dokumenti, razen enega iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana, so shranjeni v dveh zbirkah in dveh fondih osrednjega državnega arhiva. Z vsebinskega in oblikovnega stališča velja opozoriti na naslednje posebnosti. Tri sodne prisege niso toliko zanimive po vsebini kolikor po tem, kdo prisega oziroma pred katero sodno instanco. Tako srečamo prisego treh deželnih svobodnikov o vsebini ustne oporoke soproge njihovega stanovskega kolega, nadalje prisego kranjskih zidarjev, ki so po sklenitvi beograjskega miru 1739 podirali tamkajšnjo trdnjavo, ter prisego kmečke ženske o uživanju nekega zemljišča, ki se je, pomenljivo, znašla med spisi plemiškega, tj. kranjskega ograjnega sodišča. Poleg tega so se vse tri prisege ohranile zgolj v konceptu, brez uradnega podpisa in pečata. Pri opisih deželskosodnih meja velja posebej opozoriti na njihovo kontinuiteto pri gospostvu Ort-nek, izpričano vsaj od srede 17. stoletja. V opisu meja blejskega deželskega sodišča pritegne po- zornost doslej po vsej verjetnosti najstarejša znana omemba Triglava v kakšnem izključno slovenskem besedilu; le-to ima, enako kot potek meja turjaškega sodišča, vzporednico v nemški različici. Vsak po svoje sta zanimiva tudi dokumenta tretjega tematskega sklopa. Obrazec izobčenja kršiteljev redovnih zaobljub v samostanu me-kinjskih klaris je prevod iz latinščine in primerljiv s tremi starejšimi prevodi iz druge polovice 17. stoletja. Slovenska naslovitev v obliki zmerljivke "ljubeznivi pankrt" v zasebnem pismu plemiča meščanu pa odkriva doslej neznano funkcijo pisne slovenščine, vredno sodnega procesa zaradi žalitve časti. Analiza jezika predstavljenih zapisov je prepuščena jezikoslovcem, raziskovalcem zgodovine jezika. Splošni vtis o jezikovno-črkopisni podobi se sicer povsem ujema z že znanimi primerki uradovalne slovenščine pred razsvetljenstvom. Ob bolj ali manj izrazitih narečnih potezah je opazna predvsem črkopisna nedoslednost, bolj plod improviziranja kakor posnemanja boho-ričice sočasnih redkih slovenskih tiskov, ki ji je iz razumljivih razlogov daleč najbližji edini tekst cerkvene provenience. V tem pogledu praktično ni opaziti napredka glede na slovenščino uradnih dokumentov iz 17. stoletja, po slovenski knjižni produkciji sicer znanega kot najrevnejšega. I) Sodne prisege: I/l - Prisega prič, navzočih pri ustni, oporoki deželne svobodnice Ane Magdalene Sivic, 11. decembra 17341 Zapis slovenske prisege, ki so jo pred neimenovano uradno instanco v Ljubljani dne 11. decembra 1734 dali trije možje z Vipavskega, se je v zbirki Collectanea Arhiva Slovenije bržčas znašel prav zaradi svoje jezikovne posebnosti. Šele priložena nemško pisana oporoka, datirana v gospostvu Vipava 28. avgusta istega leta, na katero se je prisega nanašala, natančneje odkriva okolje nastanka in socialni položaj umirajoče oporočnice "gospe" Ane Magdalene Sivic, soproge deželnega svobodnika Jožefa Sivica z vipavskih Goč. Ta ni bil le eden od razmeroma številnih svobodnikov na Vipavskem, temveč od leta 1716 tudi njihov župan, ki ga je postavil AS 1080, Collectanea — Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, fasc. 8, Testamenti. 88 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 deželni knjigovodja. Po smrti Jožefa Šivica je kot župan izpričan Janez Jožef Sivic, umrl leta 1748.2 Rodbina goških Sivicev (tudi Živcev) se je tedaj, sredi 18. stoletja, šele pripravljala na svoj največji domet.3 Ena rodbinska veja je namreč pridobila plemiški naslov pl. Schivizhofen. potem ko je Franc Andrej Sivic, poštni mojster v Vipavi, leta 1760 kupil polovico bližnje Gar-zarollijeve graščine Podbrje ali Roženek pri Podragi.4 Predikat pl. Schivizhofen so nosili tudi (nekateri) Sivici, ki so kot deželni svobodniki ostali na Gočah.5 Rodbina je sicer vsaj od začetka 18. stoletja sodila med naj premožnejše na Vipavskem. Pozornost pritegneta bogata zapuščina in socialni status Ane Magdalene Sivičeve, ki je v lokalnih razmerah veljala za gospo ali "fravo". Ženska je namreč razpolagala z več kot čedno vsoto 900 goldinarjev, sicer manj verjetno v gotovini, temveč prejkone v zadolžnicah, v obliki dote, prinesene v zakon soprogu Jožefu Sivicu. Kljub premožnosti imamo opraviti z nepismeno "kmečko gospodo". Se v drugi polovici stoletja so se člani Sivičeve rodbine odločali za sicer pisne oporoke pred pričami, a jih niso sestavljali in pečatili sami.6 Zakaj do takšnega zapisa zadnje volje ni prišlo pri Ani Magdaleni, si je mogoče razložiti le tako, da v bližini ni bilo peresa vešče osebe, ki bi ji umirajoča mogla oporoko narekovati. Tako je svojo zadnjo voljo sklenila le ustno, in sicer dvakrat, prvič mesec dni pred smrtjo, 20. julija 1734, vpričo štirih na-prošenih prič, drugič pa dan pred koncem svojega zemeljskega življenja, ko je pred istimi možmi v celoti potrdila svojo prvič izraženo voljo. Kot pričata deset dni zatem zapisana oporoka in mrliška matica župnije Vipava, je Sivičeva preminila 18. avgusta 1734.7 Njen ovdoveli soprog Jožef Sivic je namreč, da bi se izognil morebitnim nesporazumom, pro- Prim. Janko Polec, Svobodniki na Kranjskem, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo XVII (1936), str. 55-56. O velikosti njihove posesti nimamo natančnejših podatkov. Terezijanski kataster za Kranjsko ne navaja posebej njihove napovedi in cenitve. "Gospoda" Jožefa Šivica (H. Joseph Schiviz) zasledimo le v t i. lastniškem urbarju gospostva Vipa va, v katerem nastopa z osmimi krajcarji kontribucije, ob njegovem pa je še več znanih imen vipavskih svobodnikov (AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, P 164, Gospostvo Vipava. No. 49 s. d.). Prim. Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 355-357. — O genealogiji rodbine Sivic (Schiviz) gl. Wiener genealogisches Taschenbuch (1926), str. 319. Npr. Marija Elizabeta pl. Schivizhofen (AS 308, Zbirka testa mentov Deželnega sodišča v Ljubljani, Kasten HI, S-129, 14 2. 1772). AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, Kasten m, S-85, 21. 4. 1756; S-129, 14. 2. 1772; S-148, 27. 10. 1778. Župnijski urad Vipava, mrliška matična knjiga 2 (1733-1749), s. p. — V mrliški matici je njeno ime pomotoma zapisano kot Maria (!) Magdalena, žena Jožefa Šivica (Josephi Schiviz). sil upravitelja gospostva Vipava Krištofa Fabjana Maffeija, da je zaslišal in zaprisegel štiri priče ženine ustne oporoke in na podlagi njihovih pričevanj sestavil in pečatil še pisni testament. Dogodek se je zgodil v vipavskem gradu 28. avgusta, dober teden dni po pogrebu, zapisana oporoka pa navaja imena naslednjih zaprise-žencev: Mihaela in Matije Ferjančiča, Štefana Šivica in Gašperja Vovka. Kot so izpovedali navedeni možje, je umirajoča Ana Magdalena Sivičeva, rojena Pober, velela, naj njeno truplo pokopljejo v cerkvi sv. Andreja na Gočah, in cerkvi namenila bogata volila: 400 goldinarjev deželne vrednosti samo za svete maše in posebej še 100 goldinarjev. Nadaljnjih sto goldinarjev je volila romarski cerkvi Naše ljube gospe na Logu pri Vipavi ter prav toliko cerkvi sv. Antona pri Fužinah nad Sturjami. Romarski cerkvi sv. Jošta nad Kranjem je že prej - ali kot pravi oporoka: "še za življenja" - obljubila darovati albo. Preostalih 300 goldinarjev je poleg preostalega premoženja namenila svojemu možu, vendar pod pogojem, da ta vsota pripade njeni materi Ani Mariji, zdaj poročeni Sivic, če bi njen mož morda umrl še pred materjo. Ce mož mater oziroma taščo preživi, ostane navedenih 300 goldinarjev njegova last. Več znamenj kaže, daje bila Ana Magdalena mlajša ženska brez otrok. Kot je bil običaj pri materah, bi se v oporoki zagotovo spomnila svojih potomcev, prav gotovo pa ne bi visoke vsote 300 goldinarjev v primeru moževe smrti namenila svoji materi. Le-ta, rojena kot Ana Marija Žigan (Sigan), seje namreč kot vdova Poberjeva vnovič poročila z moškim, ki seje prav tako pisal Sivic. Umrla je šele leta 1756, skoraj 22 let za hčerko, in preživela tudi zeta ter svojega drugega moža. Kot priča njen testament, je Ana Marija živela na Gočah in še zdaleč ni bila nepreskrbljena, da bi ji hčerka na smrtni postelji zaradi tega namenila 300 goldinarjev kot vzdr-ževalnino.8 Izvirniku oporoke Ane Magdalene Sivic iz leta 1734 je priložen prepis oporoke (Testaments Copie der Fraucn Anna Magdalena Sivizin), na isti poli papirja pa dopisano, da so tri priče ustne oporoke 11. decembra 1734 v Ljubljani pod prisego potrdile vsebino, kot jo je zapisal vipavski gospoščinski upravitelj. Zanimivo je, da v osnovnem nemškem besedilu, katerega sestavni del je slovenska prisega, manjkata ime in podpis uradnika, čeprav se le-ta izrecno sklicuje na svoj lastnoročni podpis. Ker je zadeva zapisana kar na prepisu oporoke, gre za predlogo, ki ji je šele sledila izdaja uradnega, a neohranjenega overjenega dokumenta. Vprašanje, zakaj je bilo treba verodostojnost vipavske oporoke čez dobre tri mesece sploh preverjati, in to v Ljubljani, je povezano s pravnim AS 308, Zbirka testamentov Deželntga sodišča v Ljubljani, Kasten m, S-85, 21.4. 1756. ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 89 položajem deželnih svobodnikov na Kranjskem, Vsebino oporoke je morda kdo spodbijal s tožbo, ali pa je potrditev zahteval nepravdni postopek. Čeprav slovenska prisega treh prič ustne oporoke ne navaja, pred katero ljubljansko instanco so bili možje zaslišani, skoraj ni dvoma, daje šlo za kranjsko deželno knjigovodstvo, pod katero so v prvi sodni instanci spadali vsi deželni svobodniki.9 Da so možje prisegli pred deželnim knjigovodjem, potrjuje že njihov pravni položaj, saj je šlo pri vseh treh izprašanih pričah dokazano za deželne svobodnike; Matija in Miha Ferjančič sta živela na Gočah, Gašper Vovk pa v Šentvidu pri Vipavi.10 Od, štirih grič pri ustni oporoki je bil odsoten le Štefan Šivic, morda zato, ker po osebnopravnem položaju ni bil svobodnik, četudi se je pisal enako kot svobodniška rodbina Šivi-cev. Odkod sta original in prepis oporoke z dodano slovensko prisego priromala v zbirko Collectanea, pa ostaja še naprej nejasno. Nemško-slovenski zapis na prepisu oporoke se glasi: "Ich endts vnterschribener Attestiere hiemit das heilt vntergesezten dato, nachfolgende Männer als Micha, und Mathia Feriantschitsch, und Caspar Vaukh, nuchvolgendes Jurament, welches ich ihnen genugsamb vorgetragen, abgelegt haben alß Jest N. Perscheschem Per tem Jemeni Bogo Ozheta Synu Suetiga Ducha De iest ozhem vtje Rezhi vkaterj Sem iest Kenj Prizhj na Prej Pastaulen ta Praua Boshio Resniza gouorite De le tu char sem iest Pre t Gespudu Secretariu Maf-fej gouoru, Jenu danaschni dan Spet Praschan Biu Se tu Gar Je Sapischanu Patderdek de ranča fraua Anna Magdallena Siuizouca meni na nej Sadne Bole sne točo Poročila gauaret, Keteru iest sa obenj Likojf, Priasnast, alj Sourastua Voila. Taku menj Pomagaj Bog Ozha, Syn, Jenu Suetj Duch. Jenu luba rosa Pres Sega Madesa Spočeta Diuiza Maria, jenu sue Posj Suetnikj na maj Pasleidnj Vre Kader Se Bode maja Boga duša ad maje ga Tele [sa lazhila Amen. Das obgemelte M ¿inner das Jurament wie es alda geschriben stet, abgelegt haben, bezeiigt ain solches meine aigne Vnterschrifft vnd Ambts Förtigung Datum Lay bach den 11 xber 1734." Zaradi črkopisne neenotnosti je jezik prisege ponekod težko razumljiv in povrhu tega zaznamovan še z rovtarskim akanjem. Izbira znakov za šumnike, pa tudi za sičnike se močno razlikuje od bohoričice sočasnih slovenskih tiskov. Na nekaterih mestih je zapisovalec očitno pisal pod vplivom italijanske ortografije: k je zapisan kot ch in kot c (char, toco, Siuizouca), č v nekaterih primerih kot c (Poročila, Spočeta), in sicer enako 9 Prim. Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 293; natančneje o upravi in sodstvu nad svobodniki gl. J. Polec, n. d., str. 5255. 10 J. Polec, n. d., str. 134. kot v italijanščini pred samoglasnikoma e in i. Glede na razširjeno rabo italijanščine na Vipavskem in še posebej v gospo ščinski pisarni v Vipavi11 povedano ne bi bilo nič nenavadnega, a le, če bi zanesljivo vedeli, daje predloga prisege nastala že v Vipavi in ne šele v Ljubljani. Nenavadna je tudi izbira črke c za c {ranča), ki ga je pisar sicer praviloma pisal kot z (Resniza, Diuiza, Siuizouca), Glas š se pojavlja v dveh različicah, kot nemški sch (danaschni, Praschan) ali preprosto kot s (Sourastua), prav nikoli pa kot sh ali /h. Kombinirana črka s h je namreč ustreznica za i (Boshio), a tudi ta šumnik je večinoma pisan kar kot 5 (rosa, Madesa, Posj), podobno kot sch v isti besedi (Perscheschem) ustreza tako z-ju kot š-ju. Na narečno obarvanost zamenjave glasov s in š kaže poleg zadnjegajprimera (peršežem) tudi zapisanu (Sapischanu). Se naj dosledneje je rabljen bohoričični zh za č (Ozheta, Rezhj, Prizhj, ozha), čeprav se ta glas pojavlja še kot c. Enoten je tudi zapis glasu s s .v-je m (Sadne Bole sne), pri čemer ima črka s kar četvorno glasovno vrednost: kot sičnik s (sem, Spet), kot zveneči s, š in f. Za jasnejše razlikovanje med zvenečim in nezve-nečim glasom je enkrat uporabljen tudi podvojeni^ (Telefsa). Čeprav gre za precej poznejši čas, kaže opozoriti še na eno zanimivo naključje. V fondu Uprava deželnih svobodnikov na Kranjskem v Arhivu Slovenije sta se iz prvih let 19. stoletja ohranila dva slovenska dokumenta, posredno povezana s prisego iz leta 1734. Oba sta namreč nastala na Gočah kot plod poslovanja med tamkajšnjimi svobodniki. Prvi je kupoprodajna pogodba med Jožefom Sivicem in Jožefom Vov-kom (enak priimek ima priča oporoke iz leta 1734), v prvi osebi pa jo je napisal edini pismeni podpisnik Jožef Šivic.1- Drugi dokument, ki doslej najverjetneje še ni bil evidentiran, je tri leta mlajši zapis o dolgovih goškega svobodnika Mihe Sorta.^ Trditi je mogoče, da sta primerka že plod ustaljenega slovenskega pismenstva na Vipavskem, ki ima izpričano neko tradicijo vsaj od jožefinske dobe, in prav gotovo tudi posledica šolanja v vipavski trivialki. Tako najbrž ni naključje, da srečamo ravno med Vipavo in Gočami enega zgodnejših primerov slovenskih epigrafov: na kamnitem mostu pri vasi Slap plošča z napisom v bohoričici opozarja na postavitev mostu v letu 1803.15 11 O rabi italijanščine gl, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, BT, P 164, Gospostvo Vipava. 12 AS 4, Uprava deželnih svobodnikov na Kranjskem, fasc. 7. 10. 2. 1805. - Objava: Slovenščina v dokumentih skozi stoletja.. Ljubljana 1971, str. 21 22. 13 Prav tam, 22. 7. 1808. Prim. Boris Goleč, Slovenica s konca 18. stoletja v župnijskem arhivu Vipava. Arhivi XXI/l-2 (1998), str. 45-51. Prim. Gorazd Humar Bogdan Hladnik, Slovenski mostovi, Bridges of Slovenia, I. del, Ljubljana-Sempeter pri Gorici, str. 22 in fotografija na listu pred naslovno stranjo. 90 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 ..... . . ■ ■ M. Tr^. h. C _ ^ S.. ^ CTpc -^U ferlč tih c -c*! & te ¿fc.** k^C « cJiJtruJL K ¿'-Z ffZ^j&M ¿¿AMferttca rrtzr^ jS^tAJL (J / J . . j? ■ 5. y _ >V3 ^ _ t* ^ ^iVtLii-^i' ¿-a i^i«/ ci ^OtJvUt- iit^Jiji i # > (fjift^- Sjfti, ^ -U. -¿tijJi.Jz Čt-t^ . ■ mm? raF^Hroii' T"' " i t y Prisega prič glede vsebine oporoke Ane Magdalene Šivic, Ljubljana, 11. decembra 1734 1/2 - Prisega zidarjev s Kranjskega, ki so podirali beograjsko trdnjavo, z dne 4. marca 174416 Med predstavljenimi prisežnimi besedili najbolj pritegne vsebina prisege šestnajstih zidarjev s Kranjskega, zapisana 4. marca 1744 v uradu deželnega vicedoma v Ljubljani, Prizadeti možje so bili spomladi 1739 poslani utrjevat beograjsko trdnjavo, ki so jo ogrožali Turki, in jo nato po sklenitvi beograjskega miru (18. septembra 1739) približno tri mesece pomagali podirati. Država jim je nato še skoraj štiri leta po vrnitvi domov dolgovala del plačila, zlasti za čas, preživet v 16 AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 183,1/103, lit. K H-10, 4. 3. 1744. dvomesečni karanteni v Vardarcu pri Osijeku. Kranjski zidarji so bili sicer le neznatna skupina v večtisočglavi množici delavcev, ki so kot rušitelji trdnjavskih zgradb izpolnjevali določila mirovne pogodbe. Med njimi so imeli posebno vlogo idrijski rudarji kot minerji, zidarje iz ljubljanskega ceha pa so porabili predvsem zato, ker so bili že prej v Beogradu, zaposleni pri utrjevalnih delih v tednih pred turškim obleganjem in med njim.17 O slovenski navzočnosti pri utrjevanju in podiranju trdnjave kakor tudi v obdobju 21-letne avstrijske zasedbe Beograda in severne Srbije (1718-1739) poleg tega doslej ni bilo znanega ničesar. Tudi pregledna dela o zgodovini Beo- 17 Prav tam, dokumenti od 1. 2. 1739 do 20. 10. 1739. ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 91 grada in objavljeni viri iz let avstrijsko-turške vojne (1737-1739) med več tisoč udeleženci rušenja ne omenjajo posebej ljudi iz slovenskih dežel,18 čeprav bi pričakovali vsaj omembo idrijskih rudarjev, ki so opravili pomembna strokovna dela pri razstreljevanju. Zidarji so imeli nasprotno precej obrobno vlogo, zato so se tudi morali za svoje v delovni pogodbi vsebovane pravice pogajati še leta po vrnitvi domov. Pri tem jim niso šle na roko spremenjene okoliščine. Avstrija se je namreč že leta 1740 zapletla v dolgotrajno nasledstveno vojno, ki je zahtevala ogromna sredstva ter upočasnila zaostala izplačila iz neke že skoraj pozabljene, precej klavrno izgubljene balkanske vojne. Potem ko so zidarji leta 1742 izposlovali plačilo za 33 delovnih nedelj in praznikov,19 sta minili skoraj dve leti, preden se je zadeva vnovič premaknila za korak naprej. Sestnajsterica zidarjev s polirjem Matevžem Pevcem na čelu — vsi so bili člani ljubljanskega zidarskega ceha - je zahtevala še 522 goldinarjev neplačane mezde. Tako bi dvanajst mož moralo dobiti dve mesečni plačili, vsak po 18 goldinarjev in polir 26 po goldinarjev na mesec, trije zidarji pa enako plačilo kot njihovi kolegi za mesec dni. Slo je za čas, ki so ga možje preživeli v karanteni in bi moral biti skladno s pogodbo plačan enako kot ves preostali čas odsotnosti.20 Kot je od zidarjev zahteval nedavno umrli vicedom grof Thurn, so resničnost svojih navedb 4. marca 1744 potrdili s prisego, dano pred vicedomskim knjigovodjem Janezom Krstnikom pl. Nemizhoffnom in vicedomovim tajnikom dr. Janezom Hieronimom Marzino pl. Merzenhaimom. Polir Pevec je nato o vsem poročal v prošnji, naslovljeni na notranjeavs-trijsko dvorno komoro v Gradcu. Vendar pa tudi prisega in pozitivna priporočila novega vicedoma pri dunajski birokraciji niso dosegli želenega učinka. Na novega leta dan 1745 je Gradec seznanil vicedoma z vsebino tri tedne prej izdane dunajske resolucije, ki je zahteve kranjskih zidarjev zavrnila kot "njihove neutemeljene predstave". Dvorno vojno knjigovodstvo je namreč na podlagi poizvedb in pričevanj "povsem jasno ugotovilo", da zidarji od erarja nimajo pravice ničesar več zahtevati. Zahtevano plačilo karan- 1 o Prim. zlasti Istorija Beograda 1. Stari, srednji i novi vek, Beograd 1974; Beogradska tvrdava kroz istoriju. Fortresse de Beograd a travers 1'histoire, Beograd 1969; Ferdinand Hauptmann Milan Vasic - Alija Polimac - Rüdiger Malli, Die türkische Wiedereroberung von Belgrad 1739. Die Reichsgeschichte Mehmed Subhi's 1738-1740 (Aus dem Steiermärkischen Landesarchiv, Graz), Graz 1987. 19 AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 183,1/103, lit. K H 10, ad 18. 3. 1740 ("Specification der von dem A/nn/o 739 zu Belgrad, und Peterwardein bey der fortification gewesten Crainer. Maurer machenden Forderung"), 26. 3. 1740, 21.3. 1741, 4. 4. 1741, predstavljeno 14. 4. 1742. 20 Prav tam, 5. 7. 1742, 10. 7. 1742, 27. 10. 1742, 26. 12. 1742, priloga: "Specification etc.". tene (Contumaz-geld) naj bi jim že bilo izplačano v obliki "nočnine" (Nacht-geld), potnina pa prav tako v celoti poravnana.21 Nemško pisanemu dokumentu o prisegi, ki sta ga 4. marca 1744 podpisala omenjena vicedom-ska uradnika in ki vsebuje tudi besedilo prisege, so v vicedomskem uradu priložili slovensko besedilo. To besedilo so nepismeni in nemščine malo ali sploh nevešči zidarji glasno ponovili za svojima zaprisežnikoma. Njihove na papir prelite besede, dobesedni prevod nemške prisege, se glasijo takole: "Jest Mathias Peuz, Maurer Pallier in Črnin22 jest Jacob Gertsher test Grogor Herscher, jest Anton Jost, jest Jacob Strojan, jest Martin Schueboin jest Joseph Sargar jest Blasius AUesch, jest Mathia Woriz jest Giorry Kaushekh, persesem gospodo ufsega mogoznemo eno res-nizno persego, de mi j eno nashe tovarshe, katere dons nesso mogle kpersege peite, koker Joseph Shauersnikh, Mathia Sherbinz Mathia Stermes Hanshe Ingolizh, Joseph Slegar, jeno Anton Dauniker, kader sma mi sbelgrado" od della, kamer sma mi fheblane24 od gnadlouga gospod graffa lands vicedoma25 kdolmetuaino26 Bel-gradske Vest en ge27 ta druge dan me s fseza aprilla 1739 leta poslane billi, na sai sle, sma mogle dua me fseza u Vorarize (?)2S contimatia delleta29 jeno de namm jeno na [sem douar-sham30 ta contumatia Le od enega me fseza jeno ne od Dneh me fsezou je plazana koker tude de nam jeno na fsem to gore jemenuanem31 tovar 21 Prav tam, 4. 3. 1744, s. d. marec 1744, 1. 1. 1745. Nemški vrinek v pomenu: zidarski polir na Kranjskem. 93 Z Belgrado — iz Beograda Z Leblane = iz Ljubljane. 25 Grof in deželni vicedotn. Dol metvajne = podiranje (iz posamostaljenega nem. glagola abwerfen). Iz nem. Festung = trdnjava, utrdba. V mestniku izražen toponim "Vorarice" je iskati nad Beogradom, gledano po toku Drave navzgor. V nekdanji Jugosla viji je en sam kraj, ki v izgovorjavi kolikor toliko spominja na "Vorarice", in sicer vas Vardarac v Baranji, nedaleč od pristaniškega Osijeka, v katerc-m so se potujoči Kranjci ustavili že spomladi na poti v Beograd. Vardarac, ki so ga Kranjci krstili malo po svoje (Voraric) ali morda preprosto imenovali po nemški navadi, je danes od Drave pri Osijeku oddaljen po skoraj ravni cesti kakšnih deset kilometrov, kar je navsezadnje ravno dovolj, da možje ne bi mogli zanesti takäne ali drugačne epidemije v osiješko mesto ali med rečne potnike. V prid lociranja "Voraric" v Vardarac govori tudi dejstvo, daje ogrska Baianja na Donavi mejila z Vojno krajino, odkoder so kranjski zidarji prišli, karantene pa so postavljati na mejnih točkah. -Prim. Imenik — registar naseljenih mesta Kraljevine lugoslavije etc., Beograd (po 1929), str. 137; prim. Imenik mesta. Pregled svih mesta i opština, narodnih odbora, srezova i pošta u Jugoslaviji, Beograd 1956, str. 450. 29 Delati kontumacijo = opraviti karanteno, kontumac = zdravstveni zapor. 30 Douarsham — tovarišem. 31 Togore jemenuanem — zgoraj (tu gori) imenovanim. 92 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 uf, ->y V ^ < > J ' Ji r^ vfr« ,1T. irf,.. M^..-. «/ _______ »cf**^« ¿h f......Au */ , , , - - - n ' s^jpd »/» t' i^i r:i _■_-'- "^ifiiv *** oi^V^M _______ ^ v ^— Prisega zidarjev, ki so podirali beograjsko trdnjavo, Ljubljana, 4. marca 1744 ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 93 sham funei^2 Grogor Hershe Mathia Sherbinz ieno Antona Dauniker od enega me fseza rais-gelfö ni plazan bin, koker nam gospod Boh, luba diviza bres ufsega madesa spozeta Mate Bosia MARIA jeno u [se bosie suetnike na rta is po-sledne Za [s pomagaite. Amen. Den 4ten Marty 1744 ist obiges Juramentum, in der Landsvicedombischen Ambts Buchhalterey abgelegt worden." Predstavljeni izdelek ljubljanske vicedomske pisarne je ohranjen samo v konceptu, enako kot nemško pisano pričevanje obeh vicedomskih uradnikov in nemški izvirnik prisege. Slovenska prisega je napisana na samostojnem listu, besedilo pa počečkano, večkrat prečrtano, zapolnjeno z vstavki in brez prave pisarniške oblike. Gre namreč za osnutek, na podlagi katerega je nastal neohranjen čistopis, kolikor ni vicedomov tajnik ali kdo drug iz vicedomske pisarne za izvirnik preprosto uporabil kar pričujočo predlogo. To ne bi bilo prav nič nenavadnega, saj je tako ali tako že obstajal čistopisni nemški original prisege, vpleten v dokument o tem pravnem dejanju. Varčni uradnik je mogel navzočim zidarjem z nekaj truda narekovati besedilo prisege iz koncepta, možje so ga za njim ponovili in stvar je bilavzakonito opravljena. Črkopis prisežnega besedila je razmeroma daleč od sodobne bohoričice. Glas s je denimo zapisan na tri različne načine: v priimkih po pisarniški navadi kot nemški sc h (Allesch, Herscher), večinoma sicer kot bohoričični sh (Kaushekh, nashe tovarshe), a tudi preprosto kot s (sle, Jost). V prav tako treh različicah nastopa šumnik c, enkrat samkrat kot zh v bohoričici (Ingolizh), enkrat v manj običajni črkovni kombinaciji tsh {Gertsher), večinoma pa kot z (mogoznemo, resnizno, plazan, spozeta, Zafs), pri čemer je s označeval tudi glas c (diviza). Nasprotno je povsem enotno pisanje šumnika ž, in sicer z znakom s (persesem, madesa, Bosia, bosie), uporabljanim tudi za sičnik s (jest, persesem). Le-tega je pisar ponekod posebej poudaril z dvojnim s-jem (ufsega, nesso, mes fseza, na Isem), tako kot je pogosto tudi l zapisoval podvojeno (Allesch, della, billi). Jeziku prisege se pozna, da je dobesedni prevod iz nemščine. Ne nazadnje so se prisege tistega časa v skladnji nasploh ravnale po nemških vzorcih, tu pa imamo opraviti še s primerljivo nemško različico, ki je zelo verjetno nastala kot predloga in ne obrnjeno. V sicer kratkem besedilu je razumljivo precej improviziranja, zlasti adaptiranih nemških besed, za katere ni bilo slovenskih ustreznic:festenga, dolmetvajne, graf, lands vicedom, kontumacija, raisgelt. Opozoriti velja še na plemiško etiketo gnadlouga gospod grafa in nekajkratno rabo izraza tovar(i)ši v pomenu stanovskih kolegov, zidarjev iz istega ceha. IT Zunej = razen. Raisgelt — potnina (iz nem. Reisegeld). 1/3 - Prisega Jere Kremžar o utrpeli škodi, verjetno iz 1. polovice 18. stoletja34 Pričujoča nedatirana prisega na samostojnem listku in brez kakršnih koli drugih podatkov je shranjena v snopiču Razni spisi v fasciklu 7 fonda Ograjno sodišče za Kranjsko. Snopič sestavlja 21 malopomembnih samostojnih listkov, kot so razni drobni računi, popisi stroškov, kratka sporočila, zadolžnice in pozivi podložnikom, skratka tisto, kar je neznana roka pri urejanju zaradi vsebinske obrobnosti združila v celoto. Poleg marginalnosti vsebine večino povezuje še ena skupna značilnost: razen enega dokumenta iz leta 1765 in petih nedatiranih, ki se po zunanjih značilnostih ne razlikujejo od drugih, so vsi datirani v prvo polovico 18. stoletja. Že to navaja k sklepanju, da je v tem pol-stoletju skoraj gotovo nastala tudi naša prisega, prisežno besedilo neke Jere Kremžar, zapisano na samostojnem, skrajšanem listu papirja. Zgolj na podlagi lične pisave in samosvoje ortografije se ne bi mogel natančneje izreči glede časa nastanka prisege. Tudi vrsta papirja mi pri potencialnem datiranju ni bila v nikakršno pomoč, ker med drugimi dokumenti iz istega fascikla nisem naletel na enakega. Prav tako je drugačna širina lista; ta je namreč nekoliko ožji od tedaj običajnega pisarniškega formata drugih dokumentov. Na enako širino sem naletel edinole pri listu, na katerem je brez navedbe kraja in z datumom 23. junij 1723 zapisano nemško pričevanje nekega Pavla Tolmajnerja glede dolgov. To dejstvo še najbolj govori v prid domnevi, da je prisega Jere Kremžar nastala v prvi polovici 18. stoletja, čeprav bi bila, sodeč po črkopisni neenotnosti, lahko zapisana tudi še pozneje, vendar brez dvoma v istem stoletju. Prisežno besedilo, pravzaprav koncept brez oprijemljivih podatkov o okoliščinah nastanka, nima domala nikakršne vsebinske vrednosti in je bilo očitno priloga nekemu sodnemu spisu pri kranjskem ograj nem sodišču. O spornem predmetu, neki senožeti "v Cretih", imenovani "pod Logam", je sodišče odločalo tudi na podlagi prisege vdove podložnika, ki se je čutila oškodovano, ker senožeti dvajset let ni mogla uživati. Ugotavljanje okoliščin in kraja nastanka zgolj na podlagi lokacije senožeti in imen njenih prizadetih uživalcev bi bilo zamudno in ob malo-pomembnosti vsebine tudi brez pravega pomena. Jezik prisege je bolj gorenjski kot dolenjski, tako kot je izvorno gorenjski priimek Kremžar,35 medtetn ko gre pri mikrotoponimih Cret (Crete/Creti) in Pod Logam za mikrolokaciji, ki ju zato tudi ni bilo moč izslediti.36 34 AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, Spisi, šk, 11, fasc. 7, št. 10, Razni spisi. T S Prim. France Bezlaj, Začasni slovar slovenskih priimkov, Ljubljana 1974, str. 303. Prim. Atlas Slovenije, Ljubljana 1985, in Krajevni leksikon 94 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Prisega je kratka, tako da več kot tretjino zavzema samo zadnji del, rotitev zapriseženke, daje govorila resnico. "Jest Jera Krembsherzu Vedova gerabouka mojeh otrok persefem Bogu ozezo (sicf), Sinu, inu Svetimo duho, de jest, ale moi raneck Mosch Matthia, Sa Vole the vzretichPod logam jemenivane Schnosete, dokler to jest ali moi gospodar rane k 20 Let h nisemo V šivala, vsako letho eno Kronoškodo terpella Koker meni gospod Bug, Inu ta Sveti Evungeii inu luba pres Vsega madesa Spozetta Diviza inu Matti Bosja Maria inu Vseu (sic!) Svetnike inu Svetnize na moi Posledne dan, o žejo Pomagate Amen". Crkopisna podoba je precej podobna tisti iz zgornje prisege kranjskih zidarjev, le da je še manj sledov knjižne bohoričice ter zaradi preprostosti vsebine en sam adaptiran nemcizem: gerabouka v pomenu varuhinja. Glas ž ponazarjajo kar štiri različice: najpogosteje s (Schnosete, V šivala, madesa, Bosja), po enkrat pa f (perse fem), sh (Krembsherzu) in sch (Mosch). Šumnik š je pisan izključno v dveh nemških oblikah: sch (Schnosete) in v kombinaciji sk (škodo), č pa dosledno kot z (ozezo (=očeto), vzretich, Spozetta, ozejo), pri čemer ima z sicer tudi glasovno vrednost za c (Diviza, Svetnize). Vpliv nemškega pisanja je končno zaznati še v črkovni skupini ck za k (raneck) in th za t (the, letho). Pisarju te prisege prav tako ni tuje podvajanje soglasnikov I (terpella) in zlasti t (Matthia, spozetta, Matti), kar prejkone kaže na zgledovanje pri latiničnih besedilih, pisanih v latinskem in italijanskem jeziku. II) Opisi deželskosodnih meja: Vseh pet v nadaljevanju predstavljenih opisov meja treh deželskih sodišč, dveh na Dolenjskem in enega na Gorenjskem, je v originalu ali prepisu zbral Ljudmil Hauptmann v prvih desetletjih 20. stoletja, ko je pripravljal svojo študijo za zgodovinski atlas avstrijskih alpskih dežel.40 Vloženi v snopiče po zemljiških gospostvih so se ohranili v Hauptmannovi zbirki v Arhivu Slovenije, toda žal večinoma brez navedb o pro-venienci. Z objavo štirih doslej še nepriobčenih opisov, izmed katerih je zadnji sicer datiran že v drugi polovici 18. stoletja, nadaljujem in končujem komentirano objavljanje tovrstnih slovenskih dokumentov, začeto v prejšnjem letniku Arhivov. Slovenije, MI, Ljubljana 1968-1976. Varuhinja, iz. nem. Gerhab(in), poslovenjeno jerob, jerobovka. 38 Očitno mestnik "v Čretih". 3Q Beneška krona = 2 goldinarja. Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, I. Abteilung. Die Landgerichtskarte, 4. Teil, Kärnten, Krain, Görz und Istrien, Wien 1929. II/1 - Opis meja deželskega sodišča Turjak iz obdobja okoli leta 1700 (?)41 Najobsežnejši in najstarejši med opisi meja je ohranjen v originalu, zapisan na samostojnem listu, vendar brez datacije, enako kot prav tako originalna nemška različica besedila. L. Hauptmann je dokument brez navedbe prvotnega nahajališča uvrstil v svojo zbirko gradiva za zgodovinski atlas ter mu pripisal čas nastanka "c. 1700". Gre za zelo približno datacijo, pri kateri lahko računamo tudi z nekajdesetletnim zamikom navzdol ali navzgor. Ob številnih slovenskih toponimih in mikro-toponimih so v besedilu zanimivejši stiki več sosednjih sodišč. Opis se začenja pri tromeji deželskih sodišč Turjak, Cušperk in Ortnek, poteka do tromeje s sodiščema Ribnica in Lož, gre odtod na tromejo med sodišči Turjak, Bistra in Planina, nato do stika štirih sodišč: turjaškega, ljubljanskega, višnjegorskega in čušperškega ter končno spet do izhodiščne tromeje. Namen slovenskega zapisa odkriva že sam naslov. Ob vsakoletnih obhodih in ogledih mejnikov so namreč grajski ljudje meje javno razglasili oziroma izklicali, odtod "letno rezglašenje ale navadno klicanje". "Gnadlive Theryaske Gosposke Deshelskih Konfmou,42 alle Richtnih zdlou4- letno resglas-senie, alle navadno Klizanie. Kir se Sazhne na Prasnikouo Peetz, tam Se try Richte44 Vkupei Stizeo, koker Theriaska, Zhosperska, inu Orthneshka, od tod na Rosma-nou Mallen, na Debelli Gritzh, po potoki Si-mouza, na Pushki Mallen, na hrib Gruika, na Bre [sa, na Theer Divizae Mariae na Silleuzi, Po Starim potti, alli z.esii, na Coppo, pod Cop-parjavo Hisho, na Berul, pod Stermizo, na Maidizhou Mallen, zhes Verch Sa mallem Logam, na Mershli Studenz, Sa Runarskim, na Ruppo, na zheshnouo Deruu Studenzi, na Theer iuetiga Justa, Doli pod hudiverh, na Selleni Studenz, kir Pero, inu vodo Sajemlo, kir se Speth try Richte ukup klizheo, koker Theryaska, Ribenska, inu Loshka, na sred mostu per Suetim Michdeli na Blokah, po Stari zest i, na Glino, Sa Radolnikam, pred Stermez, na Debelli alli VotUi kamen na Sliuniski Theer ¡uetiga Miklausha, po Sliunishkim Verche gori, kar je kosmatiga, Shlishe pod Theryak, inu kar na leto plath vijsi, po Vere hi na grebeni, na Thanizerjouo Hisho, inu na Mi (so v Hishi, na Selleni Studenz, po Potoki na Debelli kamen katere v Sred vode leshi, na Velku Stershi [he, na Germado, tam Se Spet try Richte ukupei Stizheo, koker Theryaska, 41 AS 1339, Zbirka Ljudmila Hauptmanna, šk. 1, sveženj 17, Auersperg. Konfin, Confin = mejnik. 43 Iz nem. Gerichtsziele. 44 Iz nem. Gericht. ARHIVI XXIV (2001), št. 1_Iz arhivskih fondov in zbirk_95 Ufat -- \% tii>j £> l ■■V fl.1 AlJitVC /frl >/ ^fJa .\tv I '{4; ¿oUy «_>, jfcfc**¿v^a-C-J^ jkh*. -J' * iiTf I I ^[v j|| '.' Jtc^ -^ril i&M r \illhtf fiti Ti) ufcf- i J C. ir^j* ■ /ki-J i^it ■ '¿¡¡jti JrČSljgvKtffi-ii*. JfiJle / M jif v t runs ti ft&i. liHJ fi fcirRUrcMTT J VkitUi«. , ¡ji«.- if# ^Ttii m e-nil-i*- ■ " K* Opis meja deželskega sodišča Turjak, domnevno iz obdobja okoli leta 1700 96 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Minishku4- inu Planinska, sa vafjo Stershishe, na Colusho, na Hrib Sebelnigk, na Seleni potak alli Strug fa gosdam, na Vouzhino, kar je uraunim ie Theryasko, kar je u Hribi inu Doli vi (si je Minishko, po Hribe Vouzhine na sallo Vodo, po Salli Doli na Soudino, kir en Votou kamen le s hi, inu kir fe Salla inu Soudina, inu Ishza u kupei Stezheo, po Ishizi na yshko va [s, na Podlipzha Mi [so, glich po zesti, na Theer Sue-tiga Chrisha, po potti na Sred Va [si u kotti, Do lippe, kir en Velik kamen is zijframi Snamenevan leshi, na Se leno lusho, na kamen Dedez, na Purgkfrid Saneshki46 Sa Turneshkim Gradam, po potti na Shnizenpamarjou Poltar, kir Ishanzi Vodo Sajemlo, inu Perro, po vodi na Jeylenz~ hizouem Je [so Na vottli kamen, na Verbizo, po pottoki, na Kluko, kir [e yshiza, inu Shelimshiza ukupei stezheo, na Roshendoll, na Gubnishki Theer Suetiga Ducha, na hudo polizo na Vmi-kouo Gebno, kir (e [tiri Richte ukupei klizheo, koker Theryaska, Lublanska, Vishnska, inu Zhosperska, pod Smerjeni zhes Beru inu na Theer Suetiga Jurja, gori [a Meduedizo, po ferd Vafsi Velkih Lipplan, na Theer Divizae Mariae na Schelesnizi, na Staro Appno, na Sabukouza Shezh, na Krey, na Plusk, alli Selleni Studenz, Doli na Prasnikouo Potz, kir (e Richta faszhne, le tude iklene." Glede jezikovne podobe velja poudariti, da proti pričakovanjem ne gre za čisto dolenjščino. temveč prejkone za gorenjskega pisarja, ki ga izdajajo oblike: koker, na sred, na le-to plat in druge. Nasprotno zveni precej bolj dolenjsko mlajši odlomek poteka meja, ki ga poznamo v prepisu iz leta 1767.47 Med zanimivejšimi so izrazi iz upravnega življenja: gnadlive ter jaške gosposke deželski konfini, pojasnjeni kot rihtni cilji, rihta v pomenu deželskega sodišča, rezglašenje ale navadno klicanje, nemški purg-fried za pomirje. Nenavadna je sedemkrat uporabljena beseda theer, nanašajoča se na cerkve. Kot razkriva mlajši opis turjaških meja iz leta 1767, gre za cerkveni stolp ali iz nemščine prevzeti turn (thurn). Nabor znakov za sičnike in šumnike je pravi mali babilon, čeprav se šumniki dosledneje kot pri zgornjih prisegah ravnajo po bohoričici. Za č srečamo štiri različne zapise: ob prevladujočem bohoričičnem zh (Sazhne, Zhosperska, klizheo) naletimo na z (Stizeo) Iz (Peetz) in na poudarjeni tz.h (Gritzh). Dosledneje je pisan šumnik š, in sicer praviloma kot sh (Pushki, Hisho, Loshka), a tudi kot navadni s (Theriaska, Ribenska), podvojeni ss (resglassenie) in kot visoki f ([tiri). Kombinirani znak s h je obenem ustreznica za ž (Miklausha, Mershli, Colusho, Ishanzi), s pa za sičnik s (Se, Simouza, stizeo), pisan tudi kot fs Deželsko sodišče kartuzijanskega samostana Bistra. 4f" Pomirje (Burgfried) graSčine Ig (Sonnegg). 47 AS 1339, Zbirka Ljudmila Hauptmanna, šk. 1, št. 17, Auer- sperg, ad ProBes Weichselberg-Zobelsberg 1767. (vafs, vifsi). Naj dosledneje, skladno z bohori-čico, je pisar zapisoval dva šumnika: c kot z (Simouza, zesti, Stermizo) in z kot s (Prasnikouo, Rosmanou), čeprav enako kot glas s tudi s podvojenim fs(Brefsa, Mifso). Drugi glasovi se na nekaterih mestih ravnajo po nemškem in latinskem pravopisu, tako denimo kombinacija ch za /z, ki je ni zaslediti samo v adaptiranih nemških besedah Richta in glich ali v latinsko-nemškem imenu Michdel, temveč tudi pri povsem slovenskih besedah (Vereh. Ducha). Podobno prevzemanje je zaznati pri pisanju glasu t kot th!_. (Theriaska, Orthneshka, Theer, Speth, plath). Če je dvojni/v besedi ziffra razumljiv v adaptirani nemški besedi, kaže raba podvojenih znakov U (Mallen, Silleuzi, alli), tt (potti, kotti, vottli) in rr (Perro) na posebno poudarjenost glasov, v prvih dveh primerih prejkone tudi na zgledovanje pri latinsko-italijanskih zapisih. Povsem latinska je samoglasniška skupina ae v rodilniku (Divizae Mariae), po latinskem Christus pa je bržkone povzet tudi ch za glas k v besedi križ (Chrisha), ki je na začetku besede zapisan tudi kot c (Coppo, Colusho). Zapisovalec razglasitve meja turjaškega sodišča je imel kratkomalo zahtevno delo, saj kljub poznavanju nedodelanih slovenskih pravil pisanja ni mogel brez improviziranja in nehotenega posnemanja pravopisa uveljavljenih jezikov pisarniške prakse. II/2 - Odlomek opisa deželskosodnih meja gospostva Turjak iz leta 176748 Delno poznamo turjaške deželskosodne meje v slovenščini še iz odlomka, nastalega za sodne potrebe leta 1767. Gre za opis spornega dela poteka meja, ki ga L. Hauptmann zaradi jezikovne posebnosti izločil iz nekega sodnega spisa, ne da bi navedel prvotno nahajališče. Gospostvi Višnja Gora in Čušperk sta neki svoj mejni spor reševali v sodnem procesu. Odlomek na samostojnem velikem listu papirja nosi namreč pripis: "ad ProBes Weichselberg-Zobelsberg 1767". V dokaz pravilnega poteka meje je ena ali druga stranka pritegnila tretjo stran, grofijo Turjak, katere deželsko sodišče je pri "Mikovem gebnu" mejilo na obe prizadeti deželski sodišči in na četrto, ljubljansko. Kot kaže primerjava z mejnim opisom iz obdobja okoli leta 1700, ne gre samo za prepisne razlike, temveč za novo nastalo besedilo. Razlik v mejnih točkah sicer ni, le na nekaterih mestih so opisane krajše. Kdaj je opis meja nastal, ne vemo, vsekakor pa je mlajši od zgornjega, ki ga je Hauptmann s pridržki uvrščal v čas okoli 1700. Odlomek o višnjegorskem in čušperškem delu meje, ki so ga leta 1767 kot dokaz pritegnili v mejno pravdo, je skoraj gotovo izviral iz tedaj 48 Prav tam. ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 97 aktualnega turjaškega urbarja. Ker je imel v tem času največ veljave terezijanski rektificirani urbar, moremo sklepati, daje bil pričujoči odlomek vzet prav iz tega urbarja, nastavljenega konec štiridesetih ali v petdesetih letih 18. stoletja, pri čemer je sam opis lahko nastal tudi že prej. Glasi se takole: "Land Gerichts Confinien der Grafschafft Auersperg OO Od Ishanze na vodi kamen, na Verbezo, Po Potoke na Klucko, na Reisan graben, na geb-niske Thurn Svetiga Ducha, na Hudo Polizo, na umnikou gubnu, Kir se Stiere Richte ukupei klitschejo Therjashka, Lub lanska, Vishenska, jenu Zoshperska Pod Smerjen Zhes Peru, na Thurn Svetiga Jurja, gori Sa Medvedza Skus velke Lipplane na Thurn Divize Marie na Sellesenze." Čeprav zelo kratek, vsebuje odlomek skoraj vse zapisovalske različice, lastne besedilu iz obdobja okoli leta 1700. Šumnik ž nastopa kot s h (Ishanze), š kot sh (Therjashka, Vishenska) in s (gebniske, Stiere), č pa kot zh (Zhes), z (Zoshperska) in nemški tsch (Klitschejo), ki ga starejše besedilo ne pozna. Sičnik c je dosledneje označen s črko s (Verbezo, Polizo) in z kot 5 (reisan), navzoče pa so tudi nemške soglasniške skupine th (Thurn), ck (Klucko) in ch (Richte). II/3 - Opis meja deželskega sodišča Ortnek iz leta 173949 Naslednji opis, zapisan na dveh straneh samostojnega lista, je sicer datiran z letnico 1739, a šele pozneje. V Hauptmannovo zbirko je prišel posredno iz arhiva dolenjskega gradu Ortnek. Kot je pripisano na koncu besedila, je bil dokument darilo graščaka Janeza Koslerja st.50 literarnemu kritiku in zgodovinarju Franu Levcu (Donum Joanis Kosler sen. Ortenegg 11. IX. 1877. Fr. Leveč), Iz Levčevih rok ali iz njegove zapuščine je nato priromal v Hauptmannovo zbirko. Enak opis, z nekaterimi prepisovalskimi posegi, srečujemo v več različicah že od leta 1673, ko so bile ortneške meje na novo določene in opisane tako v nemščini kot tudi v slovenščini. Ortnek je poleg tega na Slovenskem edino znano gospostvo, v čigar urbarje so skozi več desetletij kontinuirano vpisovali slovensko besedilo mejnega poteka, začenši vsaj z letom 1655,51 Pričujoči zapis se od drugih predstavljenih opisov meja razlikuje predvsem po oblikovni plati, saj je ohranjen na samostojnem listu, po 49 AS 1339, Zbirka Ljudmila Hauptmanna, šk. 3, sveženj 24, Ortenek. ^ O Koslerjevem lastništvu nad Ortnekom gl. M. Smole, n. d., str. 335. 51 Prim. Boris Goleč, Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja, Arhivi XXIII (2000), str. 149-152. vsem sodeč prepisan leta 1739 iz aktualnega urbarja, in sicer prejkone za uporabo pri terenskem delu - ogledu meja in njihovi razglasitvi. V prid temu govorijo zlasti nenavadno velike črke tipa malih tiskanih črk. Zaznamuje ga tudi okornejša pisava, kot vse kaže, peresa manj vešče roke, od zapisov v 40 do 50 let starejših urbarjih za obdobji 1691-1698 in 1699-1706 pa ga ločijo nekateri prepisovalčevi posegi. Čeprav sta starejša različica (z letnico 1673) in faksimile strani iz urbarja 1699-1796 že bila objavljena,52 sem se predvsem iz dveh razlogov - oblikovne in namembno stne posebnosti dokumenta - vseeno odločil za njegovo objavo. "NASPIZNIKI SE SAZHNE Richta Orttene-schka, Is Spizneka Na Velliki Tisauez Od Vnod Glich Pokappe Na Malle Tissauez Kharshe Lesem Valli Pokappe Tuie Ortteneschka, Inu Is Malliga Tisouiza Na Vellikhe Gorelez Is Velli-kiga Gorelliza Na Verhouschechk Odtod Na Germada, Od Germade Na Petschino, Od Pet-schine Na Studenz, Od Studenza, Na Pusthe Malnische, Od Pustiga Malnischa Po Rascheze da Patoka Schimoueza Tam per Masteko, Kher Se od Laschiz Pruze Rashize Gede /!/ Richtne Confin Ter papatoko Simouiza Napuzishe Puste Mallem Tam Stadua Confinschka Kamena Eden Teriaschke Ta druge Ortteneschke, Odtam Nata Dewelle hrip Griukae Imenuan Per eny Bresy Richtne Confinschkë Kamen, Odtam Gore Vran-zega Hanscheta Heruattiza, Ale Zhiza Stelnekh, Suped Richtne Confin, oDtam popothë Prute Velke Shilleuizë Nad Mesnario Supet Confin Richtne, Odtam Glich Na Silleschky Zerkhueny Turn Suney Ne Vogel Prute Teriashky Richty Odunad Postarem Pote Prute Ka fpario Per-mosteku Dua Richtna Kamena, Aile Confina, Od Vnod Posrede Vode Da Suerka /dopisano: Raschiza/ Na Eeden Studenz Katere Vkarrtize Suera, Ketere Se Mersliack Immenuie, Odtad Popote Sa Runarskeme Niuame Ter Na Eden Studenz Pod Vellikem Vere ham, Odtod Popotoku Dolli du Eni ga Studenza Khir Memmu Suetiga Michela Teze, Onde Sche Stize Ortteneschka, Teriaschka lenu Loschka Richta, Odunod Speth Popotoko Ther Na Smukouiza Od Smukouize Na Verh Bloschzeko, Od Bloschzeka Dole Prute Bloschkemo Potoko, Odtam Nasay, na Merslidul Od Mersliga Dula na Eden Studenz Kir Vkaunischkich Niuah Suiera, ter Dalle Vklanz, Odtam Po Stranne pod Fortenekam Nanouy Pod Sa Verchmy Sa Wrinshky Odtod Na Hrib Khier Sche Hudikonzoue lenu Presikariaue Niue Stizeio, Odtam Pohribzo Vpotak Popotokhu Na Terdan Ally Terschez Malen, Od Malena Popotokhu Na Panique Na Velkhu Vedru Oduellkiga Vedra Na Verch Spizneka Khir Seie Richta Sazhellaa. " Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku, Ljubljana 1982, str. 42, 75. 98 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 j* 1 V:'/ 9ii /71f NK^Rl i^ikt^Mc Eio-u^r ___ t -----^. ( onitJi^^ ^tjncn; Mfitm i L i^ii^-tJiiU'A V'' J ttm£uj*e| a FcmPoCc F^erlicELpari0 ou -_■' -_• r . :._-__ Opis meja deželskega sodišča Ortnek iz leta 1739 V primerjavi z različico v urbarju s preloma uporabo glasu s za s (Khar/she = kar se, Sche = stoletja je pričujoče, štirideset let mlajše besedilo se, Confmschka = konfinska), vezavo predloga in zaradi samosvojih presledkov med besedami pomožnega glagola biti z drugo besedo (Vpotak, nerodnejše in teže razumljivo. Opaziti je zlasti Popotokhu, Posrede, stadua, Tuie) ter ponekod ARHIVI XXIV(2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 99 očitne prepisovalčeve spodrsljaje: gede namesto grede. Pri tem ne vemo, koliko je prepisovalec zapis sproti tudi sam prilagodil svojemu lastnemu govoru oziroma izgovorjavi. Zavestni posegi te vrste so mogoči, v osnovi pa ostaja jezikovna podoba enaka kot v starejših predlogah: precej izrazita lokalna dolenjščina. Izbira znakov za posamezne glasove, v prvi vrsti sičnike in šumnike, je podobno pestra kot pri drugih predstavljenih dokumentih. Za glas š je največkrat rabljen kar nemški sch (Ortte-neschka, Malnische), nekaj manj sh (Rashize, Napuzishe) in izjemoma s, po nemškem zgledu le v soglasniški skupini šp (Spizneku). Nemški sch se pojavlja tudi pri zapisovanju šumnika š (Hanscheta, Terschez), ki je na enem mestu grafično upodobljen še kot s (Mesnario), Glas č srečamo v treh zapisovalskih oblikah: kot tsch (Petschino), z (Teze, Stize) in bohoričični zh (,Sazhne, Zhiza, Sazhellaa), v soglasniški skupini šč pa kot schz (Bloschzeka). Sičniki so razumljivo pisani enotneje: z kot s (Supet, Mer-sliack, Nasay), s kot s (Stelnekh, Permosteku) ali kvečjemu, po enkrat, podvojeno ss (Tissauez) oziroma f (Kafpario) ter glas c kot z (Studenz, Raschiza). Sicer pa obravnavani opis meja poleg v nemščini običajnih skupin znakov ck in k h za glas k (Mersliack, Popotokhu, Velkhu) vsebuje še redkejšo kombinacijo chk (Verhouschechk) ter za nemško pisanje značilno uporabo črke w za zveneči b (Dewelie, Wrinshky) in p za nezveneči p (hrip, Presikariaue). Povsem vsakdanje za tedanjo pisarniško prakso delujeta tudi nemški znakovni kombinaciji ch (Richta, Glich, Ver-cham, Miche hi) in th (Pusthe, Speth), iz latinščine pa je izposojena črka q (Panique). Mimo podvojenih soglasnikov II, tt in pp, ki jih na naših tleh pogosto srečujemo tudi v starejših nemških besedilih (Malle, Valli, Heruattiza, Pokappe), je zapisovalec s podvojitvijo tu in tam očitno hotel dati zvočni poudarek glasovoma m in n (Memmu, Immenuie, stranne). Ko bi iz besedila izločili nekajkrat uporabljena bohoričična znaka sh in zh. bi imeli pred seboj tipičen izdelek tedanje nemške pravopisne norme, ki ga kot tujek krasi skoraj edinole samoglasniška skupina ue, večinoma rabljena pri dvoustničnem priporniku v (Oduellkiga, Suerka). II/4 - Opis deželskosodnih meja gospostva Ortnek iz obdobja okoli leta 1750 (?)-" V tem primeru gre za nedatirano besedilo, ohranjeno povrhu tega samo v Hauptmannovem v gajico transliteriranem in jezikovno moderniziranem prepisu, pozneje približno datiranem kot "c. 1750". Predloga ni znana, a tudi če ni ista kot prepis opisa na samostojnem listu, shranjenem v fondu Gospostvo Ortnek v Arhivu Slo- AS 1339, Zbirka Ljudmila Hauptmanna, šk. 3, spis 24, Orte-nek. venije, je vsaj njegov natančen prepis.54 To - isto besedilo je že bilo objavljeno v razstavnem katalogu Iz roda v rod, zato ga ne kaže vnovič priobčiti. Velja pa opozoriti na različnost datacij, saj ga katalog postavlja v konec 18. stoletja, Hauptmann pa v svoji obrobni beležki v čas okoli 1750. II/5 - Opis deželskosodnih meja gospostva Bled iz leta 174955 Slovenski opis blejskih deželskosodnih meja je L. Hauptmann postavil v leto 1749, ker je skupaj z njim shranjen tudi nemški tekst istega opisa, ki se konča z besedami: "Disße Confinen hat Mathias Stöphelin Jäger angezeigt 28/6 1749". Kot priča naslov "Extract aus dem Appen-dige/n/ urbary der Herrschafft Veldes", je bilo besedilo vneseno v danes neznani urbar z omenjeno ali mlajšo letnico.56 Sicer pa sta se v zapisu iz leta 1721 ohranila dva nemška opisa, eden starejši in drugi mlajši (Neye Confin Bereitimg), vendar oba le za prvi del poteka meje.57 Slovenski opis meja deželskega sodišča Bled, ki ga predstavljamo, ni niti original niti zvest prepis, temveč Hauptmannova priredba, več kot le transliteracija v sodobni slovenski črkopis, saj je posodobljen tudi jezik. Hauptmann si je očitno delal hitre zapiske, tako da so še najbolj nedotaknjeni nekateri toponimi, pač v primerih, ki jih ni takoj prepoznal. Na robu je sproti razreševal lego topografskih točk, le-te pa v samem besedilu podčrtal. Tudi podčrtani toponimi so večinoma že v celoti ali vsaj delno posodobljeni, npr. v primeru " fa Jezermi". Hauptmannov modernizirani prepis objavljam v nespremenjeni obliki, s podčrtanjem vred, a neupoštevaje razrešene toponime na robu.58 "Konftni blejske gosposke /:deželske rihte:/ Od dolgega jeza na Bohinjski Savi na desno plat proti Radovljici, od tod gori proti Kamneku, od tam proti visokemu vrhu po rižah ali ojstrem, kjer se z loško gosposko meji. Na lublanski vrh, od tam Ratitovec, od tam na Pečano, na Goli vrh in od tam dalej po ojstrem (Wasserscheide) na hrib Wazho, kjer se z Tolminskim meji. od tam vse po ojstrem na Shaunek na Zherno goro, sedaj sa (na) Lisez, na Osredke, Pollane, na 54 AS 764, Gospostvo Ortnek, fasc. 28, pag. 136. 55 AS 1339, Zbirka Ljudmila Hauptmanna, šk. 1, spis 9, Veldes. V arhivskem fondu Gospostvo Bled je sicer nekaj urbarjev od srede 18. stoletja dalje, med njimi nedutirani urbar iz okoli leta 1750, v katerem pa ni opisa deželskosodnih meja (AS 721, Gospostvo Bled, knj. 2, urbar s. d.). 57 Prav tam, knj. 4, Appendig Vrbarii vnd Beschreibung der Herrschaft Veldes Jurium, Fischerejien Confinen etc. formiert Ao: 1721. fol. 34-35. 58 Potek meja je na podlagi istega vira razrešil Peter Ribnikar. Slovenske podložniške prisege patrimomalnega sodišča Bled, Ljubljana 1976, str. 7. 100 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Suho, na Vogel (ogel=vogou), kjer je spodej Wlv-terska planina, na Gounazh, kjer je Wittenska planina, na Kumno, kjer se z Bouzhani meji, po ojstrem na Jezera, potem na Lemesh /': I.ettiež:/ inu patem na Jerebikouz, kjer se od tam proti Bovcu vidi, od tam na Terglou, kjer se z Dovjem in Mojstrano meji, potem u Rateh, potem na Visoko goro, potem na Rijavino, na Me fesnek, potem na Luknjo Pezh, potem na Sredno Goro, potem na Opoleuž. od tam čez Vikshavo ino Ojstro doli proti Kosmaz.haumu Rovtu, kateri v blejski rihti leži, od ojstrega tamkej pak, kjer se na Savo vidi naprej inu naprej p rut i Meshakli po Ojstrem-Repazhi potem na Veliki Vrh, potem na Plauske Vinke, potem na Plauski Vrh, inu od tam na Ojstro Pezh in potem z.hes Savo doli na ftaro Ukovo imenovan, gori do Jelenovga Kamna, potem na Zherni Vrh, na hrib Shushez.a, potem na Lepi Verh, kjer se Welshza začne, inu se i1 Korotanom meji, potem po ojstrem na Sadnizo, potem na Velki Vrh, potem na Sredno Pezh, na Velki Stou, na Mali Stou, potem na Nemški Vrh (Meniški?), potem na Moshe doli v potok Saversezno do Sidanega mosta inu po sredi Save, kjer se zopet 2 Radolzo meji, noter da ta inu iVohinska Sava pod dolgim jezom skupej tečeta. II. Zopet od Terglaua na Tizharzo Scibz.e inu od tam na Jezera do Kumne na te nar vikshe jezera, od tam na Kopiz.e, od tam na Belo skalo, od tam na Orlizhe, kjer spodej Savi za naftane. Od tam skuz sredo jezera k svetega fhentjansha z.erkvi (kateri konfini je zopet novizh skus glihengo od leta 1749 poterjen), potem na Ribenzo, od tam gori na Praški vrh, potem na Debeli vrh, proti gori imenovani Kopici, s katerim se s Studorom in staro fužino popolnoma meji, čez to od imenovanega jezera pod Kamne k "la grade", kjer ima Kruzman svojo planino. Od tam Ukanz.o "fa Jezermi", kjer sta dva jezera skupej, odf tam pod "Tizharzi", pri Malih jezerih, od tam na Vershaz, Knaus, potlej 7M Debeli vrh na Kernizi, od tam na Miheli vrh inu od tam na Mali Terglou ali Pehounek." Načini zapisovanja glasov so zaradi nedoslednosti prepisa toliko zamegljeni, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kdaj gre za zvest posnetek izvirnika in kdaj za prepisovalcev redakcijski poseg. A kot kažejo verjetni natančni prepisi to-ponimov, se nabor znakov za sičnike in šumnike tudi v tem besedilu precej razlikuje od knjižne bohoričice. Posebej velja opozoriti tudi na pogosto rabo črke w za zveneči glas b, ki je v nemških tekstih tistega časa takorekoč pravilo. Med zanimivejšimi zemljepisnimi imeni sta prav gotovo dvakrat omenjeni Triglav (Terglou, od Terglaua) in Mali Triglav (Mali Terglou). Ime najvišje slovenske gore je sicer prvič izpričano skoraj dvesto let prej v opisu meja deželskega sodišča Bela Peč iz leta 1573. Oblika zapisa Terglau je tudi v dveh mlajših opisih meja (1600 in 1612), kot Terglou pa prvič v opisu iz leta 1664 in enako leta 1730. Po A. Gstirnerju naj bi iz leta 1749, v katerem je nastal tudi blejski opis meja, prav tako kot v primeru Bleda obstajali tako slovenska kot nemška različica poteka meja deželskega sodišča Bela Peč. V slovenskem opisu se ime gore glasi Terglau, v nemškem pa Terglou.59 Nahajališče omenjenih opisov mi ni znano; Gstirner le za opis iz leta 1664 navaja, da ga je našel v arhivu ljubljanskega deželnega muzeja, vendar brez imena fonda ali zbirke.60 Ime Terglau se pojavi tudi v mlajšem od obeh opisov meja deželskega sodišča Bled, v zapisu iz leta 1721, medtem ko se najvišja kranjska gora v starejšem opisu imenuje Crainberg.61 Sočasni slovenska in nemška različica opisa meja iz leta 1749 pritegneta pozornost, ker sta nastali istega leta kot obravnavana blejska opisa. Kot vse kaže, se ime Triglav v docela slovenskem besedilu prvič pojavi v istem letu, in to dvakrat v dveh med seboj neodvisnih virih. Tretje omembe vredno zemljepisno ime v blejskem opisu meja je Korotan, sinonim za deželo Koroško; "inu se s Korotanom meji". Glede uporabe te različice namesto običajnejšega izraza Koroška/Koroško moremo sklepati, daje bila že sredi 18. stoletja manj rabljena in prejkone zastarela. V registru besedišča, ki ga je V. Suyer sestavil na podlagi najstarejših slovenskih patentov, izdanih od leta 1754 dalje, denimo nikoli ne najdemo Korotana, temveč zgolj Koroško in pridevnik koroški.62 Sinonim Korotan je bil morda bolj narečna oblika, razširjena ali vsaj dobro znana v prostoru, kjer Kranjska meji na Koroško. Druga slovenska besedila: III/l - Besedilo izobčenja za kršitelje redovnih zaobljub v samostanu klaris v Mekinjah iz 18. stoletja63 Edini med slovenskimi pisarniškimi izdelki, nastal v cerkvenih krogih, ima več znanih starejših različic, že pred desetletji objavljenih v dveh člankih v Slavistični reviji. Gre namreč za slovenski prevod latinskega obrazca izobčenja, Adolf Gstirner. Ime Triglav in njegova zgodovina, v: Julius Kugy, Pet stoletij Triglava, Maribor 1979, str. 16, 18. — Opisov meja, ki jih navaja Gstirner, ni v AS najti ne med spisi belopeškega gospostva v fondu Vicedomski urad za Kranjsko (AS 1) ne v fondu Gospostvo Bela Peč (AS 778). V zadnjem (fasc. 3) je le nemški izvleček iz nedatiranega urbaija, nastal 28. 8. 1762, v katerem se Triglav — tako kot po Gstirnerju leta 1749 - imenuje Terglou. 60 Prav tam, str. 13. 61 AS 721. Gospostvo Bled, knj. 4, fol. 34 in 35. 6~ Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Vaso Suyer, Kartoteka patentov (Besede). 63 NŠAL, ŽA Velesovo, fasc. 2, Razne knjige, Ordo et methodis confirmandi neo=electam Abbatissam. ARHIVI XXIV (2001), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 101 kakršnega so uporabljali pri sprejemu novink v red klaris oziroma pri njihovih zaobljubah. Dva obrazca ekskomunikacije, namenjena rabi pri na novo ustanovljenem samostanu v Ljubljani, je najprej objavil M. Rupel in ju datiral v čas okoli 1660-1666.64 Ista obrazca je nato malo za njim skupaj s sočasno zapisanim tretjim obrazcem priobčil še M, Golia. Ta je nekoliko zgrešil v razlagi naslova tretjega obrazca, češ da je "prevod običajnega izobčenja za redovnice". V resnici je slovenski obrazec prekletstva namenjen nunini okolici, to je tistim osebam, ki bi na novo sprejeto klariso odtegnile njenim zaobljubam in jo pahnile v nečistost. Besedilo je slovensko ravno zato, ker je bilo glasno prebrano navzočim pri redovnic inih zaobljubah, ti pa so ga lahko natanko razumeli le v materinščini. Naš prevod je četrta slovenska različica latinskega obrazca ekskomunikacije, po nastanku mlajša od treh že znanih in namenjena rabi v sestrskem samostanu klaris v Mekinjah. Našla se je v obredniku o ustoličenju nove opatinje, uvedbi novic in večnih zaobljubah redovnic. Po formatu, obliki in pisavi knjige, v kateri je zapisana, sodim, daje nastala še v prvi polovici 18. stoletja ali vsaj sredi stoletja, sicer pa v 51 strani obsegajoči knjigi z naslovom "Ordo et methodis confirmandi neo=electam Abbati/am" ni nobene letnice ali drugega za datacijo oprijemljivega podatka. Samo besedilo knjige je latinsko z vmesnimi nemškimi pasusi odgovorov nove redovnice med obredom sprejemanja. Slovenski obrazec izobčenja je zapisan na zadnjih dveh straneh, tako kot ga že njegov latinski naslov uvršča na konec obreda: "Seqvitur excommu-natio a Notario in Cathedra po ft Concionem legenda". Zanimiva je bila pot mekinjske obredne knjige v Nadškofijski arhiv Ljubljana. Pozornost pritegne dejstvo, da je kot depo shranjena med knjigami župnijskega arhiva Velesovo, župnije, v kateri je stoletja deloval samostan dominikank, prav tako kot mekinjski razpuščen v jožefinski dobi. Odgovor na vprašanje, kdaj in zakaj je knjiga iz mekinjskega samostana prišla v župnijski arhiv Velesovo, se ponuja tako rekoč kar sam po sebi. Ko je Jožef II. v začetku leta 1782 mekinjski samostan razpustil, so 50 domačih nun in v Mekinjah že dotlej bivajočih redovnic iz razpuščenih sestrskih samostanov premestili v nekdanji samostan dominikank v Velesovo. V Mekinjah sta sicer ob razpustitvi vladala vzorna disciplina in globoko duhovno življenje, kar potrjuje dejstvo, da je vseh 20 tamkajšnjih redovnic izjavilo, da želijo tudi po razpustitvi živeti skupaj. V velesovskem samostanu so me- Mirko Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, Slavistična revija V-VH (1954), str. 187-189. 65 Modest Golia, Zapiski in gradivo. Slovenica L, Slavistična revija XI (1958), str. 136-137. kinjskim klarisam določili prostore v pritličju, dominikanke pa so bivale v zgornjih prostorih. Tu so torej zadnje mekinjske klarise preživele preostanek svojega življenja.66 Knjiga njihovih redovnih pravil, ki so jo iz Mekinj prenesle v svoj novi dom, je približno dvesto let ostala v arhivu velesovske župnije in od tam pred leti prišla v Nadškofijski arhiv Ljubljana. Obrazec izobčenja, kakršnega so mekinjske klarise uporabljale do razpustitve svojega samostana leta 1782, se glasi: "Excommunicatio ali panna67 te prekletve, kateri bode kay skusheu ali prozh odfel od Pandera68 ene Divize, jene nevei fte Chri ftusove, teh lubih se ftriz fvetiga Franci [ca, jenu /vete Clarae Mekin fkiga Cío [tra. Per obla [ti ufiga mogozhniga vezhniga Boga, jenu Ivetiga Petra, jenu Paula negovih Apoftelnu fagviihnu, jenu fkufi to vezhno panno, ali prekletuo prepoveimo, de obeden lete uprizha ftojezhe Divize, ali Nune od bofhie Schlu fhbe, katerimu fo vuoblasti, jenu Pokor [hene pod tem banderam te zhiftofte, nieh nebode odpellau, tudi nieh blaga obeden nemore prozh odufete, ali ukrafti, fíimuzh toiftu blagu imajo vmiru po [se f ti. Aku kateri pak fe bode letu naprei v [el kaj ukrafti, preklet bode vhifhi, jenu funai hi fhe, preklet bode noter Vmeifti, jenu na nyvi, ali pulli, preklet bode zhujozh, jenu Spiozh, prekletu bode, kar bode iedou, jenu piu, preklet bode hodejozh, jenu fedejozh, prekletu bode niega me fstt, jenu niega ko fti, jenu od podplatou do verha glave, ja de neima imeiti obeniga fdrauja. Pridi fuper niega prekletva tiga zhlo-veka, katero je ta Gofpud perpuftel fkufi Moyfefovo Sapoud zhes te hudobne Synuve Ifraelske. Bodi nieh Jeme fbrifsanu unkaj fthe fhivih Bukou, jenui ftemi pravizhnime neimajo fapifsane biti Unebe fsih: bodi nieh deli, jenu nieh erbfhina S'Cainam, kateri je bil foiga brata vmurou, jenu S'Dathanam, jenu Abironam. tudi fa Ananiam, jenu Saphiram, fa Simonam tem velikem Zupe mikam, jenu Jude fham f redarjem,69 kateri je bil Gofpud Boga predau, jenu fte-meiftimi, kateri Jo diali gofpud Bogu• poidi prozh od nas, toih niuu jenu pote mi nozhemo imejte. Nai pride mi ta foidne dan, naj niega poshre ta vezhni ogen is hudizhi vred, jenu fhnigovimi Angele, aku ne fai nebode povemou, kar je i'kradou, jenu aku hpobuL fheinu nepride. Sgodi fse: [godi [se." 66 Damijan Hančič, 700 let klaris na Slovenskem, Nazarje 2000, str. 65-66. 67 Iz nem. Bann, Bannfluch. Iz nem. Banner = bandera, prapor, zastav? 69 Iz nem. Verräter = izdajalec. 102 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXIV (2001), št. 1 ,J K^jeco/riMUTiicazio, LJltipamrn ieprcXleh%, Jim^jcnu SVS fti/ic ChrjJhisov^ iditubih defbi^^en-cifca, jaiujvere ObZarcz JITčMnfi&ga Clojlrcu. %Jer oblajliujiga mogožhriu u ue^hniga ^fjoga^ imujvetiga (JzLraJi, e/ai Cmu la negouih ^Jtpgflelnu jagi^nuJje.7iuJJ