Leto VIII, $t. 196 Ljubliana, nedelja 21. a¥gusta 1927 Cena 3 Oin c lanaja ob 4. ajntraj. =1 Stane mesečno Din *$-—, za inozemstvo Dis icr— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica štev. 5/L Telefon St. «07« in 3804, ponoči tudi it. 1034. Rokopisi se ne vračajo. Upravni Stvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 2036. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 349« PodruZnid: Mirikoi, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ^* Smrtni udarec javnemu življenju našega naroda v Italiji Razpust vseh slovenskih kulturnih in športnih društev. Uničenje slovenskega tiska Fašistična državna oblast je pričela izvajati načrt, ki so ga izdelali in predložili Mussoliniju fašistični pokrajinski tajniki Julijske Krajine LJubljana, 20. avgusta. Načrt za pospešeno raznaroditev primorskih Jugoslovenov, ki so ga fašistični tajniki iz Julijske Krajine predložili Mussoliniju, se že izvaja z vso ostrostjo in vehemenco. Dan na dan prihajajo z one strani meje Jobove novice o razpuščanju slovenskih društev in organizacij, o preganjanju našega časopisja in vidnih članov našega naroda, ječečega pod italijanskim jarmom, o nasilnem prekrščevanju pristno slovanskih priimkov itd. Prepovedujejo se najnedolžnejša udruženja samo zato, ker so njihovi člani Slovenci in se jim očita, da ovirajo proces poitalijančenja našega naroda. Fašizem nadaljuje svojo protijugoslo-vensko ofenzivo z vso brezobzirnostjo in brutalnostjo ne samo v Julijski Krajini, marveč tudi povsod drugod, kjer misli, da nam more škodovati. Cujejo se zopet smešne tirade o «italijanstvu» Dalmacije; glavno fašistično glasilo zopet dolži Jugoslavijo, da pripravlja prevrat v Albaniji in hujska svet proti nam, češ da se morajo naše meje korigirati v prid objavi razsodbe vrhovnega sodišča znake popolne duševne zmedenosti. Newyork, 20. avgusta, (be.) V zvezi s predstoječo justifikacijo Sacca in Vanzettija so oblasti ukrenile v vseh ameriških mestih obsežne in najstrožje varnostne ukrepe. V Newyorku, Chicagu in v drugih večjih me-stih je bilo danes proglassno obsedno sta- nje. Newyork, 20. avgusta, (lo.) Tukajšnje delavske organizacije so izdale manifest, v katerem pozivajo ameriško delavstvo na protestno stavko za pondeljek ob 3. popoldne. Newyork, 20. avgusta, s. Senator Borah pravi v pismu znani delavki na socijalno-političnem polju Jani Addamovi, da bi zna-čilo popuščanje proti protestom inozemstva v zadevi Sacca in Vanzettija bojazljivost in slabost. Newyork, 20. avgusta, s. Vanzettijeva sestra je danes prispela semkaj. Berlin, 20. avgusta, d. Snoči so se vršile viharne demonstracije pred ameriškim poslaništvom. Levičarski radikali so priredili protestno zborovanje proti izvršitvi smrtne obeodbe nad Saccom in Vanzettijem, po zborovanju pa so komunisti priredili demonstracijski obhod po mestu. Dohodi k ameriškemu poslaništvu so bili strogo zastraženi. Ko so demonstrantje 6kušali prodreti policijski kordon, je prišlo med njimi in policijo do spopada, v katerem je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Demonstracije so se ponavljale skoraj vso noč. Varšava, 20. avgusta, (be.) Včeraj so priredili komunisti velike demonstracije zoper nameravano justifikacijo Sacca in Vanzettija. Policija je skušala preprečiti obhod demonstrantov po mestu, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov. Trije policisti so težko ranjeni. Aretiranih je bilo 15 oseb. • Pariz, 20. avgusta, (pa.) a, potem se pač bridko vara. Kar se je na Slovenskem po prevrata sploh naredilo na polju agr. reforme, to je bilo delo demokratov, in si je tudi v bodoče obetati kaj v tem pogleda Ie od demokratske stranke, ki je dvignila agrarno reformo na svoj ščit jn ki se je največ njej zahvaliti, da sploh imamo sankcije agrarne reforme. Seveda bo na to kakšen klerikalni list cinično po svoji navadi pripomnil: Kmet je pa le na naši strani! In se bo patetično razpisal o velikih zaslugah SLS za kmeta — za časa nekdanjega kranjskega deželnega odbora. A kje so današnje zasluge SLS, kaj je storila za kmeta po vojni, pod Jugoslavijo? Nihče ne more odrekati Slovenski ljudskj stranki njenih zaslug za kmečki stan v preteklosti, dasi bi se dalo tudi o tem veliko govoriti, in je vsekakor dejstvo, da tudi takrat ta stranka za kmeta ni storila zdlaleka toliko, kolikor bj bila lahko zanj storila, in če je kmetu v gospodarskem pogledu pomagala, ga je pa zato v kulturnem tem bolj zanemarjala, zlasti v brigi za njegovo strokovno izobrazbo. Ampak zasluge iz preteklosti ne veljajo za sedanjost In to so bili vendar čisto drugi možje, ki so takrat delali za slovenskega kmeta, — na zaslugah tistih mož pa gospodje, k! danes drže SLS v rokah, nimajo niti najmanjšega deleža. Tu je bil takrat Evgen Lampe, ki v resnici zasluži, da se ga naš kmet s hvaležnostjo spominja. A glej krute ironije: kdo so tisti, ki se danes šopirijo z zaslugami za kmete? To so tisti, ki jih je dr. Šušteršič v svoji znani brošuri obtožil, da so zakrivili prezgodnjo smrt Evgena Lampeta. (»Je moral z zlomljenim srcem v prerani grob — tako piše dr. Šušteršič — ki mu ga je zahrbtno izkopala nizka, želena zavist, zloba, surovost in lopovščina, brezzna-čajnost in zaslepljenost tistih, ki so zavrgli in z nogami steptali poštenje, pravičnost jn ljubezen, ki jim jo nalaga vera.«) To je torej vsa zasluga današnje SLS za kmeta. In živela je teh devet let samo od kredita, ki so ga ji pridobili v slovenskem ljudstvu en Lampe, en Šušteršič, en Krek. Ampak ta kredit je danes že zapravljen, do zadnjega zapravljen. In 11. septembra bo z gospodom Korošcem, malim naslednikom velikih mož, hudo obračunal tudi oškodovani slovenski kmet. v Prek- Porazen neuspeh Sfi. muriu Pod zaščito demokratov je mogel Radie v M. Soboti sicer zborovati, toda le da se prepriča, da je radičevščini odklenkalo. — V Dolnji Lendavi se njegov shod ni mogel vršiti. Murska Sobota, 21. avgusta m. Za danes, na stari madžarski praznik sv. Štefana kralja, je bil napovedan pod milim nebom shod g. Radiča. ki je prispel sem v spremstvu g. Prepeluha in drugih svojih agitatorjev. Za shod so radičevski korteši razvili ogromno agitacijo, ki pa je popolnoma odrekla. Zbo-rovalcev se je zbralo tako malo, da so sklicatelji preložili zborovališče v kavarno Sočič. Navzočih je bilo okrog 100 ljudi, večinoma demokratov, nekaj radikalov in klerikalcev, manjšino so tvorili radičevci. Radikali in klerikalci so se dogovorili, da shod razbijejo in so pozivali tudi demokrate, da se pridružijo tej akciji. Demokrati pa, zvesti svojemu programu svobode misli in govora, so sklenili, da razbitja shoda ne dopustijo, temveč da naj se vsak, ki mu ni kaj prav, javi po oficijelnih govornikih k besedi, Med velikim vznemirjenjem zborovalcev je pričel Radič govoriti. Bral je ostre levite radikalom, katerim da bo mnogo mandatov pobral Pribičevič. Opetovano so navzočj radikali in klerikalci poskušali s kričanjem onemogočiti nadaljno zborovanje, toda energičnemu nastopu demokratov se je posrečilo napraviti mir. Radič je bil ves iz sebe in je komaj končal. Za njim je govoril dr. Pernar, za Pernar-jem pa se je oglasil k besedi zastopnik SDS notar Koder, ki je obrazložil demokratsko zahtevo, da mora tudi v Prekmurju vladati svoboda in kultura. Demokrati ne bodo dopustili, da bi se v Prekmurju shodi razbijali ter ne dovolijo. da bi iz Prekmurja nastala kaka Makedonija. Ogromna večina navzočih je burno pozdravila te besede. Videvši klavrno situacijo, se g. Pre-peluh, ki se je nahajal v Radičevem spremstvu, sploh ni več javil za besedo. Shod se je končal z mučnim porazom za Radiča in njegovo polit ko t$r je znova potrdil, da je radičevščine v Prekmurju konec. Dolnja Lendava, 20. avgusta 1. Za danes napovedani javni shod. na katerem bi imela govoriti gg. Radič'in Pre-peluh, se ni mogel vršiti. Domače prebivalstvo je oba izžvižgalo ter se je bilo bati še večjih demonstracij. RadifS je ozmerjal svoje tukajšnje zaupnike, spravil g. Prepeluha na avtomobil in oba gospoda sta se jadrno odpeljala. Obče mnenje je, da Ra&č, odnosno Prepeluh pri sedanjih volitvah v lendavskem srezu ne bo dobil niti tretjine onih glasov, ki so mu ostali še pri \oblastnih volitvah v Prekmurju. Pribičevič za enoten blok demokracije Važen govor Svetozarja Pribičeviča v Bosni. — Skupen nastop demokracije je edina rešitev iz sedanje krize. — Prazni računi g. Vukičeviča Bjelina, 20. avgusta r. Svetozar Pribičevič, ki se nahaja v tnzlanskem okrožju na agitaciji, je imel včeraj v Bijeljini velik shod, na katerem je govoril med dTugitn: 11. septembra bo sodni dan za radikale. Pri prošlih volitvah so radikali dobili v Bosni in Hercegovini 22 poslancev, pri sedanjih volitvah ne Kodo dobili niti četrtine. Nikjer v Bosni nisem našel radikalov Tazun ljudi, ki bi radi od državnih oblasti kaj dobili. Te volitve bodo razčistile odnošaje med strankami in po volitvah se stvari, kakor danes, ne bodo mogle več dogajati. Prišel sem do prepričanja, da se mora v naši državi združiti vsa demokracija, ker je to edini način, da se izpremeni s skupnimi napori sedanje stanje v državi. Predsednik vlade je Izračunal, da bo njegova vlada dobila 230 poslancev in ostala na krmilu tudi po volitvah. Dela računa brez krčmarja in po 11. septembru bosta odločala samo dva činitelja: kralj in narod. Kar se tiče samostojnih demokratov, smo trdni in složni. Mi smo stranka ideje in programa, ki je ni mogoče razbiti Mi smo stranka, ki vodi pošteno politiko in se ne bo dala odvrniti od te poti. Lahko vam zagotavljam, da nihče od mojih prijateljev n! poizkusil oddvojiti se od mene in skleniti sporazum s kako drugo stranko, najmanj pa s sedanjo vlado, ki jo bo 11. septembra pometla burja splošnega nezadovoljstva. Jaz nimam policije, s sabo ne vodim žan-darmerije, nobenega ne preganjam, naj gre z nami. Jaz apeliram samo na svobodno voljo naroda. Ako narod želi, da nekaj storimo, naj nam da moč, da to izvršimo.« Neenakost davčne obremenitve v Jugoslaviji Razmeroma največ davkov plačujeta Slovenija in Vojvodina, kjer odpade na enega prebivalca skoraj trikrat toliko davčnih bremen kakor v Srbiji. — Radikali so doslej dosledno izjalovili vse poskuse za izenačenje davkov Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Novem Sadu je ravnokar izdala evoje letno poročilo celo citrone uvele. Tudi oljke čakajo nestrpno dežja, le vinogradi so i klpečie zeleni. Na nizkih trtah leskečejo temne, modre jagode kakor orehi debele 5n sladke kot jih pozna Dač le Dalmacija. Splitski trg je preobložen žlahtnega, grozdja, ki ga prodajajo 6 do 10 Din kg. Nove smokve 3 do 4 Din, man-delne 5 do 8 Din, hruške in iabolka 3 do 4 Din, rožiče 1.50 in še ni kupcev! Zdi se, da nas v tehniki izvažanja južnega sadja še celo doma tolčejo Italijani, Ko sem se pred štirinajstimi dnevi odpeljal iz Maribora, ie stalo tam grozdje 24 Din kg. V Splitu pa so ga že ponujali po 10 do 12 Din. in še kakšno! Potrebno nam je še mnogo napredka, da bomo mogli živeti. Dr. Avgust Reisman. in se hitro zopet dvigniti. Ako bo naša ekipa tudi na akrobatskih in ostalih tekmah dosegla isti uspeh, lahko računamo, da bodo naši tekmovalci dosegli eno prvih mest med zmagovalci. Ljubljančan v levjih krempljih Je Ribn'čan Vrban, po celem svetu znan. Tako pravi narodna pesem. Ne velja pa to samo za Ribnkana kajti v tem pogledu mu konkurira tudi že Ljubljančan. Ljubljančani so se otresli starokopitnih nazorov, ne tiče in žde več doma za pečjo, marveč jo često uberejo v širni svet. Ljubljančana naletiš danes na vseh koncih in krajih sveta, v raznovrstnih poklicih, tudi med rif-skimi Kabili, filmskimi zvezdniki in cirkuškimi krotilci Med zadnje je zašel tudi Ljubljančan Mirko. čigar sliko prinašamo zgoraj. Mirko, na- zvan tudi »ljubljanska longa« ali »nebeška lojtra« — ta epiteton mu je prisodila k,i-tična ljubljanska mularija — jo je namreč ubral po svetu s češkim cirkusom Kludsky, ko je le-ta gostoval v Ljubljani. In je torej Mirko s cirkusom odrinil iz Ljubljane in začel doživljati vesele iti ne-vesele urice, kajti delati je moral trdo :n naporno. Pa se je dogodilo, da je obolel eden izmed medvedjih krotilcev in funkcijo dompterja so poverili Mirku, uverjeni, Hajdukinja Stoja Markovi-ceva na poti v sovjetsko Rusijo Dunajski list «Die Welt am Montag». j ki je zabranjen v naši državi, je prinesel 18. t. m. razgovor z ubeglo hajdukinjo Stojo Markovičevo. Omenjenega dne se je baje zadrževala na Dunaju. Po informacijah dunajskega lista je Stoja Mar-kovičeva baje isti dan odpotovala iz Avstrije v neznano smer. Domneva se. da je na poti k svojemu stricu dr. Vu- j kašina Markoviču, guvernerju nekje v ! Rusiji. Medtem pa zagrebška policija ne verjame dunajskim vestem in se nadalje i mrzlično trudi, da bi odkrila potankosti o Stojinem begu iz ženske kaznilnice in ugotovila, ali je Stoja res že izven države. Aretiranih je več komunistov, med nimi Dušan—Dulo Grkovič, Ojuro Takač, Nikola Zivečki in Nikola Slivonja. Poleg njih tudi sestra onega moža, pri katerem je prenočeval več noči dozdevni Stojin brat Radule, in neki nameščenec tvrdke Bothe in Ehr-mann, Konfrontirani so bili s šoferjem avtomobila, s katerim je Stoja pobegnila, toda šofer ni mogel spoznati v njih pomagačev hajdukinje Stoje. Temešvarske nune zgubile tožbo Maribor, 20. avgusta. Kakor znano, so mariborski klerikalci organizirali celo tiskovno tožbarsko vojsko proti uredniku Erženu, misleč, da bodo njega in njegov socijalistični list materijalno ubili. Medtem jih je sama začela preganjati nesreča. Prvi težek udarec so dobili z znano svetopisemsko tožbo proti uredniku Erženu, potem je prišla polomija s Kleklovimi «Novinanri», ki so morale javno preklicati in obžalovati napad na Sokolstvo in kmalu nato je bil pri okrožnem sodišču obsojen radi časti-kraje v večdnevno zaporno kazen kaplan Holzedl iz Lendave. Prejšnji teden je bil zopet obsojen kaplan Januš Goleč v 10 dnevni zapor in visoko denarno kazen in odškodnino v tožbi doktorja Reismana. Sedaj je prišla na vrsto tožba nemških nun iz —Temešvara v Rumunijl proti uredniku Erženu. Potom voditelja SLS dr. Vebleta je tožila prednica šolskih sester De Notre Dame v Temešva-ru, ker je prinesel tukajšnji socijalistični list neko notioo o nadaljevalni dekliški šoli v temešvarskem samostanu. G. Eržen je vložil po svojem zastopniku, odvetniku dr. Reismanu na tožbo obširen odgovor, v katerem je predvsem zanikal Gotfridi Frank iz Temešvara pravico do tožbe in predlagal, da se ista zavrne in tožba sploh ne dopusti. Tožiteljica je dobila nato naknadni termin, da dokaže svojo upravičenost k tožbi, toda tega dokaza ni predložila. In tako je mariborsko okrožno sodišče sedaj izdalo odločbo, da se urednik Viktor Eržen ne obtoži in temešvarske nune bodo morale same plačati stroške svojega in Erženovega odvetnika. Upamo, da bodo sedaj imeli mariborski klerikalci zaenkrat dovolj. Register klerikalnih tožb bi bilo izpolniti še z izgubljeno tožbo g. Franja Zebota glede dogodkov na shodu dok-torja Korošca. Prihodnji teden pa pride pod nož pravice še posebno debela klerikalna riba, ki se je hotela izmuzniti v dobi razpusta Narodne skupščine s privilegijem večne imunitete, pa se ji tudi ni posrečilo. Kopališče v Mednem ali v Retečah (Iz krogov ljubljanskih vztrajnih kopalcev.) Ker se čuti vedno večja potreba po modernem kopališču za mesto Ljubljano, ki bi ustrezalo potrebam širših slojev, kar danes kopališča na Ljubljanici in drugod gotovo ne nudijo radi svoje lege in premale obširnosti, namerava baje mestna občina graditi v prihodnjem letu kopališče na Savi pri Mednem. Ako premotrimo sedaj ob koncu kopalne sezone, kam se je vrgel največji val ljubljanskih kopalcev, vidimo, da si je po uvedbi kopalnega vlaka na Gorenjsko večina kopalcev izbrala spontano za kopanje reko Soro, ki utegne postati s sistematičnim delom za Ljubljano to, kar je za Dunaj «Ganse-haufel*. Sora je imela letos v mesecih juniju, juliju in v prvi polovici avgusta stalno temperaturo od 20 do 24 stopinj C. kar odgovarja skoro toplini morske vode ob našem Primorju. Ves promet kopalcev se je osredotočil na postajo Gorenja vas-Reteče. Tu ni kopališče stisnjeno na pair 10 m, temveč se razteza v dolžini do 2 km in si torej vsak kopalec lahko izbere poljubno mesto po svoji mili volji in plavalni zmožnosti. Sipin za solnčenje je v izobilju. Največji vrvež je bil pač ravno pod Retečami. kjer je vladalo naravnost razigrano življenje. Kdorkoli izmed kopalcev je bil letos le enkrat v Retečah, si bo gotovo premislil, da H se drugo leto pustil utesniti v kak bazen mrzle savske vode, ki doseže ob najhujši vročini komaj 18 stopinj C in bi zato moral pač Se plačevati dnevno primerno vstopnino, ker projektirano kopališče bi stalo vendar parkrat 10 tisoč dinarjev. Umestno bi bik) zato, da stopi mestna občina ljubljanska v stik z občino Stara Loka, oziroma vaškim odborom vasi Reteče in se pogovori s tema glede odškodnine, ki jo delajo številni kopalci na par travnikih pod Retečami, o čemer so si kopalci sami edini. Iznašalo bi to komaj par 1000 Din, kar ne doseže niti obresti kapitala, investiranega v nameravanem projektu pri Mednem. Eventualno bi mestna občina ljubljanska lahko zgradila na tem prostoru obsežno lopo za slačenje, kjer bi v slučaju dežja kopalci našli tudi zavetje. Tu bi se lahko pobirala tudi malenkostna vstopnina, ki bi lahko krila vse stroške naprave in za odškodnino kmetom. O tem naj bi magistratni gospodje razmišljevali in še pred prihodnjim letom stopiH v stik z merodajnimi faktorji. Obenem bi prosili direkcijo drž. železnice, da v prihodnjem letu dovoli kopalne karte že tudi pri opoldanskem vlaku in za povratek tudi zadnji večerni vlak. O umestnosti tega predloga pa menda ni treba posebej pisati. Še to in ono z ljubeljske tekme Poleg prokleto resne dirke na Lju-beij in obupno resnih obrazov funkci-jonarjev je bilo videti na ljubeljski dirki prošlo nedeljo seveda tudi par veselih pojavov. 2e na soboto so Tržičani videli zanimivo in smešno sliko avtomobila, ki je privozil lepo in umetno k Lončarju. Naenkrat pa nastane v veži ropot in kraval, dve mizi se prekucneta, natakarice vpijejo in vozač izusti kar na mah par prav izdatnih kletvic. Naenkrat pa se prikaže izza ogla ženski obraz. Mož. ki je ravnokar klel kakor Bosanec, postane mahoma nežno, po-trpežljvo in blagohotno bitje, pospravi lepo mize v kraj, sede v svoj vehikel in odrine skromno in tiho v svojo bokso. Pa naj še kdo reče, da je vpliv ženske na moškega slab! Druga slika, ki jo je prinesel ljubeljski kino. je bil zmagovalec na startu. Mrzlična nervoznost konkurentov, večno menjavanje sveč in olja, interesira-no povpraševanje za ključe in orodje, ga je pustilo čisto mrzlega. Ko se mu pa stvar zdi vendar prehuda, pograbi na mah par francozov, ključev, kanto olja in slično ropotijo in zapleše krasen indijanski ples, v začudenje množice, ob navdušenem odobravanju sokon-kurentov. Ko mu pa ponudi nekdo vina, ga odkloni, češ da vino slabi in da bo pil po dirki. Nekaj prav posebnega, četudi že manj smešnega, je bil telegrafski sel, ki je sredi startanja privozil z biciklom med startne funkcijonarje. Mož z rdečim trakom na levem rokavu ga v zadnjem momentu ustavi ter vpraša, da-li ima samomorilne namene. Mož pa pravi, da ne, le par sto korakov bi se rad vozil po dirkalni progi ... To je pravo športno razumevanje. Dan pred tekmo se je zgodilo tudi nekaj čudnega. Odet v belo haljo z gojzerji na zadnjih ekstremitetah. raz-kuštran in prašen se je prikazal strah v obliki tehničnega referenta avtoklu-ba. Začudeno so ljudje sledili kretnjam individuuma z drugega sveta. Ta pa se ni dal motiti. Neumorno je polnil žepe z zakladi s ceste. Žeblji, črepinje, podkve in slične utenzilije so romale v njegov žep. Večkrat je tudi zavihtel grablje in lepo počasi odstranjeval razne prometne ovire s ceste. Avstrijski dirkač Hansal ima v zadnjih momentih pred startom še različne bolečine Tehnični referent pospravlja progo dan pred dirko Tržič je imel lep poset, ne le po tekmovalcih in gostih, tudi vojaki, orožniki in skavti so se polastili proge. K sreči. Če jih ne bi bilo, bi se sigurno ponesrečilo par radovednežev, ki so — morda kratkovidni, silili neprestano na dirkalno progo, direktno pDd kolesa strojev. Upajmo, da se za drugo leto navadijo boljše discipline in boljšega dirkalnega obnašanja. Strašna nesreča v kamnolomu Novo mesto, 20. avgusta. V Pogancah pri Novem mestu raz-streljujejo že dolgo vrsto let talko zva-ni »Berončev hrib», last več posestnikov. Kamnolomi so znani daleč naokoli, ker uporabljajo kamen iti pesek iz njih skoraj pri vseh tukajšnjih stavbah. Kakor običajno je bil tudi včeraj zaposlen pri razstreljevanju skal Anton Stih, posestnik iz Gotne vasi. Ker se mina ni takoj vnela, je šel Štih pogledat, kaj je temu vzrok. V svoji nepremišljenosti je vzel palico in priSeJ drezati v mino. Ta se je nenadoma vnela, eksplodirala in vrgla Štiha več metrov vstran, vsega razmesarjenega. Prihiteli so sosedje in ga prenesli v njegovo hišo, kjer so ga za silo obvezali Štlh ima strašno razmesarjena prsa, roke in glavo in je malo upanja, da bo ostal pri življenju. Rodbinska drama v Grušovi Maribor, 20. avgusta. V Grušovi pri Mariboru se je odigrala preteklo sredo krvava rodbinska drama, koje žrtev je postal 37 letni posestnik Jurij Klemenčič. Mož je živel že dalje časa v prepiru s svojo« ženo Ivanko in pastorko Ivano Rajakovo. Prepiri so bili na dnevnem redu. Tudi preteklo sredo je nastalo med njimi radi neke malenkosti prerekanje, ki se je razvilo v krvav pretep. Ženski sta. kakor zatrjujeta, v obrambi Jurija tako obdelali, da so ga s smrtno nevarnimi ranami na glavi prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je sinoči umrl, ne da bi se zavedel. Takoj po prevozu v bolnico je zahteval vode, nato pa je takoj padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Njegova žena Ivana in pastorka Rajškova sta se v petek sami javili pri okrožnem sodišču v Mariboru ter Izjavili, da sta ravnali v silobranu Jn da nista imeli namena, da bi ga ubilL Preiskovalni sodnik je njunim besedam verjel in ju je zato pustil na svobodi. Truplo pokojnega Klemenčiča bo sodno obducirano. Sokol Sokol I. vabi svoje članstvo, da še v fflra večjem številu udeleži današnje jdvne telovadbe bratskega društva na Jezici. Odhod izpred Narodnega doma ob 14. popoldne. Zdravo! Odbor. Sokolska žuoa Ljubliana. Vabijo se vsa ljubljanska in okoliška društva, da se udeleže v čim večjem številu prireditve sokolskega društva na Jezici, ki se vrši <3a-nes v nedeljo dne 31. avgusta. Skupen odhod članstva v kroju z godbo Soko'a I. na čelu je ob 14. popoldne izpred Narodnega doma. Zdravo! Župno starešinstvo. Danes popoldne vsi v Ruše na sokolsko prireditev, kier sodeluiejo naši najboljši telovadci. kakor: br. Štukelj. prvi Jugoslo-v en ski olimoiiec ki je na telovadnih tekmah v Parizu osvojil prvenstvo sveta, potem prvak Jugoslavije br Primožič in Ly-onski tekmovalec br. O sv a Id Pnlee ugodnih železniških zvez (vožnja polovična) vozi od 14. ure dalie vsako uro avtobus iz Maribora (od Velike kavarne) v Ruše in nazaj. Sokolsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo. dne 9. oktobra t. 1. telovadni nastop in dne 23. oktobra t. 1. pa tombolo za fond gradbenega odseka. Bratska društva že sedai opozarjamo na prireditev. Odbor. 1253 Šah V« amaterski savezni šahovski turnir v Karlovcu Kartovac. 19. avgusta V ponedeljek smo torei pričeli amaterski šahovski turnir v Karlovcu in se borimo zopet z elanrmi kakor lani v Ljubljani. Letos je udeležba siceT številna, vendar pogrešamo nekatere igra k e M slovijo kot najboljši amaterji v državi. Tako pogrešamo iz Ljubliane Furlanlja Jerošova. nadalje iz Maribora dr. Kramerja ter prof. Po-Ijanca. ki slovi kot Izredno duhovit in ofenziven igralec. Od Slovencev Igralo v Karlovcu: LJubllančana C. Vidmar in Zdenko Rupnik ter Mariborčan Plrc. Zadnji velja za favorita turnirja. Neprijetno Je razočaral mladi Rupnik. ki Je lani dosegel 3. mesto letos pa je zadnji. Ciril Vidmar igra jako menjajoče. Prvo kolo dne IS. av*. Je končalo naslednje: remis sta končali oaTtiji Bošan-Vidmar in Ačiimovič-Grenčarski. ing. Fritz dobi proti Abrahamu, Nedeljkovič proti Agapiejevu. Jonke proti Tothu In dr. Singer proti Orenčarskemn. Prekinjene sta ostali partiji Židovec-Pirc In Rupnik-Kur. djukov. II. kolo 16. avg.: Kakor v prvi rundi, je bil boj tudi v drugI zelo oster. Igralo se je z vsemi močmi na zmago in sta končali samo partiji Pire-Jonke in Agapjejev-dr. Sta-ger remis. Dobili so Abraham proti Filip-čiču Bošan proti ing Frttzu, Vidmar proti Rupniku GrenSarski proti Kurdlukovu, Zi-dovec proti Nedeljkoviču. Neodigrana je ostala partija roth-Ačimovič. III. kolo 17 avg.: Dobrli so: Ačimovič s Piroom. Jonke z Židovcem Toth z Abra-hajnom, Fritz z Rupnlkom. Iirre Bošan -FiltpEIč, Grenčarski-Vldmar. Agapjejev -Kurdiukov so končale remis. Prekinila sta Nedeljkovič-dr. Singer. Popoldne so se igra- le prekinjene partije L in II. kola. Pire . Židovec remis, Kurdjukov tolče Rupnika. IV. kolo IS. avgusta. Partije so končale večinoma z zmago favoritov. Na čelo tabele je prišel dr. Singer. Rezultati so bili: dr. Singer porazi Židovca, Agapjejev Vidmarja Toth Bošana, Pire Abrahama. Filip-čič Rupnika Remis so ostale partije Jonke-Ačimovič Nedeljkovič-Kurdjukov in Gren-Čarski-Fritz V. kolo 19. avg.: Niti eden izmed vodecih ni mogel dobiti partije. Tako se Je dr. Singer zapletel v iako nerentabilno varijanto proti Kurdjukovu in ie končno izgubil. Ačimovič je proti dr. Zid oven dosegel remis, Jonke pa stoji v prekinjeni partiji z Abrahamom slabo. V energični igri tolče Agapjejev Fritza in Pire Bošana. Rupnik j«i dobil svojo prvo igro proti Tothu, a Vidmar je s težko m-iko »izvlekel« remis z Ne-deljkovičeun. Filipčič je v energični konc-nici porazil Orenčarskega. Stanje po 5. kolu- dr. Singer Ačimovič 3 in pol. Jonke 3 (1), Agapjejev. F.lipSČ, Pire 3. Fritz, Kurdjukov Vidmar in Nedeljkovič 2 in pol Bošan, Toth, Grenčarski in Zidovec 2, Abraham 1 (l), Rupnik 1. Iz Novega mesta n— Napad v Žabji vasi. V Žabji vasi so ponoči napadli trije tukajšnji fantje g. Jo* sipa Kastelica, po domače Kovačevega, m ga telesno hudo poškodovali Napadenec ima zlomljeno levico na dveh krajih. Od» peljali so ga v kandijsko bolnico. Proti krivcem je uvedena preiskava. n— Živinski sejem v Kandiji dne 18. t m. je bil prav lepo obiskan. Kljub temu pa so kmetje prodali malo živine. Močno se občuti pomanjkanje denarja. n— Lov na volkove. Gozdni urad v Ra« dohi napravi danes, v nedeljo, pogon na volkove, ki so se pojavili v velikem številu v tamoSnji okolici. Lova se udeleže tudi novomeški lovci in oni iz bližnjih okoli« Jkih vasi. , „ n— Socijalnost SLS v praksi. Katoliška tiskarna v Novem mestu je dala deložirari po svojem upravitelju g. Urbana Hrovata, trgovca na glavnem trgu. G. Hrovat je bil 26 let šef novomeške* tiskarne. PTed par leti ji je dal slovo in se osamosvojil. Sta« noval pa je še vedno v poslopju tiskarne, dokler ga niso pred kratkim za njegove zasluge vrgli na cesto. G. Hrovat je mo« ral shraniti pohištvo na raznih krajih. Ker ni prostora, se je morala tudi družina lo« čiti in tako živi g. Hrovat že mesec dni brez skupnega družinskega življenja. Po« stopanje tiskarne je vzbudilo v vseh krogih obsojanje. n— Proti ciganski nadlogi. Da ne bo več ciganske nadloge je odredilo okrajno gla« varstvo, da se smejo' cigani bretati le v svoji domovinski občini. Iz kraja v kraj se ne smejo seliti. Kdor pa bo skušal priti v mesto, ga bodo varnostni organi prijeli in mu ostrigli lase na golo, naj bo ženska ali moški. Tega se cigani silno boje in pričeli so se izogibati mesta. n— Na naslov poštne uprave. Na tukaj« šnji pošti imamo zelo slab in star telefon. Če govoriš z Ljubljano, se malo sliši ali pa sploh nič. Nujno potrebno je, da pre« skrbi poštna uprava novomeški pošti nov telefonski aparat. Nadejamo se, da je v Novem mestu toliko strank, da ga v pol« ni meri zaslužijo. n— Umetni ogenj za Obrtno društvo v Novem mestu, katerega se je posluževalo pri Ferliču, si g. Ogrič ni nabavil v Nem« 6-ji kakor smo pomotoma poročali, temveč pri domači pirotehnični tovarni «Pyrota» v Celju. Iz Zagor ja z— Volilni sestanki. Danes ob 14. do« poldne se bo vršil volilni sestanek Združe« ne slovenske gospodarske stranke v Št Lampertu v gostilni Iv. Vrtačnika. Popol« dne ob 16. pa na Izlakah v gostilni Ivana Bregarja. Obeh sestankov se udeleži srez« ki kandidat g. Juvan. z— Izseljevanje rudarjev. Zadaje čase je odšlo zopet več tuk. rudarjev v Srbijo k premogovniku v Rtanj, kjer baje mnogo boljše zaslužijo. Opozarjamo rudarje, da se radi večjih naročil vrši zopet nor« malno obratovanje pri tukajšnjem rudni« ku, in je odslej vsako praznovanje dela izključeno. z— Za obnovitev pralnice. Pred par leti je rudniško ravnateljstvo napravilo pri mo stu rudniške zbiralnice, zelo praktično pralnico. Pred kratkim so pralnico opustili in vodne cevi, napeljane iz Vin, porabili v druge svrhe. Ker je pralnica zelo potrebna, apeliramo na občino, naj stopi v dogovor z rudniškim ravnateljstvom, da se pralni« ca obnovi. Akcijo bodo rudarji in ostali prebivalci pozdravili z velikim veseljem. z— Ustanovitev javne knjižnice. Po« družnioa rudniSkih nameščencev v Zagor« ju je na svoji zadnji seji sklenila, da usta« novi javno ljudsko knjižnico. Njena do« sedanja knjižnica je že sedai bogato oprem ljena z leposlovnimi in znanstvenimi knji« gami. Z ustanovitvijo javne knjižnice bo viem omogočena kar najširša izobrazba. Z dviganjem ljudske kulture smemo pričako« vati tudi boljšega socijalnega položaja. Do« biti bo treba v prvi vrsti primeren lokal, ki bo vsakomur dostopen. Upamo, da bo javnost upoštevala dobro voljo društva in da bo v vsakem oziru pomagala, da se usta novitev čimprej uresniči. Ifofi onstran mm p— Radi podlistka «V Benečiji» so bile zaplenjene tržaške »Novice*. Prefektov od« lok pravi, da je podlistek, opisujoč Nadiž« ko dolino kot slovensko ozemlje, tendenci« jozen in tak, da bi mogel razburiti duhove v nevarnost za javni red... Beneški Slo« venci živijo v Nadižki dolini. Italijanski vojaški poveljniki se jih radi spominjajo ob raznih prilikah in proglašajo, kako vrli alpinci so bili v vojni beneški Slovenci! Zemlja, na kateri prebivajo je njihova, m če govorijo visoki častniki o beneških Slovencih, se lahko piše tudi o njihovem slovenskem ozemlju. Po rodu se imenuje zemlja. Ali pa so morda v sedanjih časih pri tržaškem prefektu tudi omenjeni govori vojaških poveljnikov tendencijozni in taki, da bi mogli razburiti duhove v ne« varnost za javni red? p— Tečaj za dru porodne učitelje otvo« rijo tudi letos v Vidmu. Dopuščenih bo v tečai okoli 50 slovenskih učiteljev iz oko« liša Idrije, Tolmina in Trbiža. Predavali lim bodo o italijanski kulturi. p— V Renčah izročijo 21. t. m. podešta« tu Grazianiiu troboino šerpo v znak nie* govih izrednih zaslug za občino. Fašisti ho« čejo, da bet izročitev združena z veliko slovesnostjo in ljudsko veselico. Podeštat Graziani prihaja v Renče bolj poredkoma in njegove izcedne zasluge v prid občini so domačinom rteznane. Te dni je bilo raz« puščeno renš.'vto izobraževalno in športno društvo... p— Veslarslki klub «Sirena». V petek smo poročali, d'a je razpuščen tržaški ve« slareki klub «Srena». Oblast trdi, da je bilo njegovo delovanje nasprotno naciji. Ko je komisarijUit javne varnosti iz ulice Valdirivo izvršil odlok, so prisotni odbor, niki protestirali .proti motivaciji, da je klub razvijal preftidržavno delovanje ter so izjavili, da v k-Jubu ni bilo nikdar nik«. kega delovanja, ki bi bilo naperjeno proti nacijonalnim ciljen*. Protest in izjava sta sprejeta v zapisnik p— Procesijo prdtfi preklinjanju so pri« redili 18. t. m. v Ogleju. Udeležba je bila ogromna. Prof. Penso iz Benetk je rotil ljudstvo, da se mora. odvaditi preklinjanja, katero se razlega še -vedno enako po jav« nih lokalih, cestah itd Manifestacija se je zaključila s slovesno prisego, da se bo pro« ti preklinjanju vodil ctfslej najstrožji boj. p— Samomori. V Gradišču nad Prvačino se je obesil 271etni Dominik Lukežič. Nje. gova žena se nahaja v |C«iru. 501etni Ivan štokelj v Rihemberku je v pondeljek napil in v torek zjutraj c^besil. Imel je pre« cej številno družjpo. Razmere, v katerih živi naše ljudstvo na Vipavskem, so ved« no hujše, obup se seli v hiše naših kmeto« valcev in v razburjenosti napravi marsika« teri konec svojemu trpljenju. Kdaj se je prejšnje čase iz teh krajev slišalo o samo« morih? p— V Štanjelu na Krasu vprizorijo v nedeljo 21. t. m. igro «Golgoto». Na sporedu prireditve so še druge točke. Dovo« Ijenje je oblast že izdala. p— Živinorejska razstava v Idriji. Kmetijski urad v Gorici priredi s pomočjo po« krajinske uprave dne 4. septembra v Idriji razstavo gorske goveje pasme, pa-ašičev in ovac. Namen razstave je, pokazati uspehe racijonelne živinoreje in dati navodila za nadalnje gojenje živine. p— Svojega očeta je pretepel Jo6ip Hu« liat v Gorici Zato bo sedel v ječi 2 meseca in 20 dni. p— Biškote iz bde moke in masla je prodajal trgovec Ivan Živec v Sempasu. Zato bo moral plačati globo 500 lir. Pričetek šolskega leta Začetek šol leta 1927/28 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani ta na z njo združenih oddelkih. Vpisovanje za gojenke. ki žete vstopiti v I. razred, se bo vršilo v četrtek, dne 1. septembra od 9. do II. ure. S seboi ie prinesti zadnje izpričevalo in krstni list Iz krstnega lista mora biti razvidno. da dovrši goleska v tekočem letu 10 do 13 let. Gojertke Iz- drugih zavodov se bodo vpisovale v petek dne 2. septembra od 9. do 11. ure. Razredna Izpiti se vršijo 25. ta 26. avgusta vsakrtkrat ob 8. ta po razporedu, ki ie JavUen na deski v veži. Dopolnilni Izpiti se vršijo 27. avgutsa ob 8. Vpisovanje v enoletni trgwskl tečaj Je določeno na petek. 16. septer*bra od 9. do 11. Sprejemni Izpit Je v sobcrt«, 17 septembra ob 8. Pouk se prične v ponedeljek. 19. septembra ob 8. Vpisovanje v enoletno gospo-dlnisko šolo se bo vršilo 29. in 30. septembra ob 9. zhutraj v poslopju Mladike. Pouk se priSne 1. oktobra ob 8. Ravnateljstvo drž. mešč. šole v Ribnici sporoča: Ker se v zadnjem času širijo po ribniški okolici vesti o ukinitvi TTL to IV. razreda tukajšnje meščanske šole. javlja ravnateljstvo, da se prične potfk v vseh štirih razredih s sv. mašo v ponedeljek, dne 5. septembra t. I. V torek. 6. septembra ob 8. dopoldne bo že redni pouk v vfceh razredih. Razredni ta drugI Izpiti se vrše oo prizadetim podanih navodilih. Vse potrebne informacije glede Izpitov dobite na uradni deski v I. nadstropju šole. Vpisovanje v I. In v ostale razrede le 1. septembra dopoldne od 8. do 12. ta popoldne od 2. do 6. v ravnateljev! pisarni- Vse pa opozarjamo na običajni razglas v derkvi ki bo v nedeljo 28. t m. Na drž. deški meščl Soli v Krškem se Prične novo šolsko leto 1927/38 v ponedeljek. dne 5. septembra t 1. ob 8. z otvoritveno službo božjo. Z radnlm poukom se PriSne v torek, dne 6. setffembra ob 8. uri. Vpisovanje učencev In učeitk Je dne 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni, vsakokrat od 8. do 12. ure. Razredni ponavljal-ni izpiti se vršilo dne 31. avsgista od 8. ure dalje. Ravnateljstvo. Meščanska šola v Trbovlf^h. Vpisovanje se bo vršilo dne 1. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. Ta dan natf se zglase z izpričevali vsi oni. ki žele v Stop rti v I-ali II. razred. Učenci ki vstopijo v I. razred. naj pridejo v spremstvu staršev ter predlože razen zadnjega Izpričevali še rojstni list aH Izpisek Iz matiane knjige. Ponavljata! izpit! se bodo pričeli 25. avgusta, privatni čez I. razred pa 29. avgustai Obakrat naj se zbereio učenci cb 8. v I.a razredu ter prinesejo s seboj nekaj pol Daoiria. Na drž moškem učitelllšču v LfubMani bo vpisovanje v prvi letnik dne 29. afcgu-sta od 8 do 20.. v I- razred vadnice pa 29. avgusta od 10. do 12. Ponavljata! (razredni) izpiti se vršilo 29. in 30 avgusta pp sporedu ki je objavljen na črni deski. Vpisovanje v 2.—4. letnik ter 2.—4. rarredi vadnice bo 1 septembra od 8. do 11. Zrelostni izpiti se vrše dne 1. septembra (pismeni) in 2. in 3. pa ustni. Na drž. žen. učiteljišču v Liublitov tudi edini. Rapid v prvem polčasu ni posta- slaven ..., toda drugi polčas je prinesel katastrofo. Pred tem odlični vratar je odpovedoval drug za drugim, ostalo moštvo jc komaj še lezlo, popolnoma izčrpani Hajdukovci ni« so mogli več oddati poštenega strela----- vratar Gazzari jc bil najboljši mož v mo« šivu. Izmed branilcev je bil Rodin boljši: bil pa je v drugem polčasu, 20 minut pred koncem, radi neke surovosti izključen. Iz« jied krilcev sta igrala Kurir in desni kri« lec Deskovič odlično, dokler sta bila zmo« žna. Napada skoraj ni bilo opaziti; najbolj je ugijal še E^onačič I v levi zvezi.» Tako in slično nas je ocenil inozemski sportski tisk. Danes naj Haiduk dokaže, da te ocene — dasi niso najslabše — ne drže popolnoma in da se moštvo — ako ni presenečenja — lahko postavi ob stran vo« dilnih nogometnih moštev v Srednji Evropi. O II. ljubeljski tekmi prinaša včeraj« šnji «SparttagbIatt» detajhrano porodilo in se zelo simpatično izraža o prireditvi sami in doseženih rezultatih. Posebno hva« li vozača Hansala za nov ljubeljski rekord (10:00) in gorskega prvaka Štrbana, ki je z motorjem zboljšal lanski rekord za celi 2 minuti in 4 sekunde (lanski čas 12:30, 1» toSnji 10:261) Dobro se ie držal Dunajčan Htmger, ki je tudi daleko prekosil lanski rekord in oba vozača na indianfe (Vodi* šek, Romanov); uspeh slednjih je za to znamko pomembnejši, ker sta jih dosegi« pnvatna vozača. Spiošno se ugotavlja, da je ljubeljska cesta najtežavnejša gorska <;esta v Evropi. Gradjanski je zmagal v Splitu nad Bor* cem s 3 : 0 (0 : 0). Bele nogometne žoge. V nekem angle. Skem listu je predlagal neki Statelj, naj bi se barva nogometnih žog spremen Sa iz rjave v belo. S tem bi bila žoga za igralce, sodnika, stranske sodnike in tudi za pub& ko bolj vidna. Za An^ijo je ta predlog radi česte goste megle tembolj umesten. V pravilih ni nikjer predpisano, kakšne barve mora biti žoga, tako da za to novo« tarijo ne bi bilo treba spreminjati pravfl. Predlog sicer nima prave podlage, vendar pa tudi proti njemu nI tehtnih ugovorov. Morda bi bilo res boljše? Praška Sparta protestira proti imeno* vanju sodnika Geroja za tekmo z Adroiro na Dunaju. Zanimivo je, da zahteva Ivan« čiča ali Dubravčiča iz Zagreba. Madžarski sodniški kolegij je končnoveljavno dde» giral Schiesslerja. Finci v formi. Pri okrožnih prveostve« nih tekmah v Helsingforsu je tekel Nurmi 1500 m v 3:57.7, v troskoku je dosegel Rai* vio 14.80 m, v skoku na daljavo je skočil 7.01 m. Skok ob palici je izvedel Salo s 3.65 m. SK Jadran. Danes ob 17. morajo biti na igrišču Ilirije sledeči igralci: Logar Po« ter. Zor, Steiner, Žnidarič, Bončina, Pokom Zomer, Kos, Rape, Brcar, Sandi, Logar, Gartner, Banovec, Jerina. — Tajnik. SK Slovan (nogometna sekcija). Danes ob 15. morajo biti na igrišču Ilirije radi prevzema nove opreme kakor tudi slika« nja sledeči igralci: Škofic, Globelnik, Mar« chiotti I in II, Flak, Skalar, Volkar, Hirš. man, I.umbar, Novljan, Bucik, Bogel, Ra« kuš, Strehovec, Vrtačnik, Koschel Kaste« lic, Burger in Gregorič. Vrhovno reditelj« stvo: Černivec in Siard, rediteljstvo vrše sledeči gg.: Premeri, Cehovin, Furlani, Osterman, Jamnik in Wagger. Opozarjam ■■•■se reditelje, da morajo službo prevzeti točno ob 15. — Načelnik. SK Svoboda. K tekmi za sodniške iz« pite, danes ob 10. na igrišču Ilirije postav» Ijam sledeče moštvo: Starčnik, Novak, Ha* riS H., Sušnik, Potrato, Gaberšek, Bon« celj, Breznik, Seme, Kovač Rado, Jesenko, Skapin, Baggia. Navedeni igrači naj bodo najkasneje ob pol 10. na igrišču Ilirije. Juniorska pokalna tekma Jadran : Mars je odgodena na 4. ali 8. september, ker je igrišče Ilirije danes zasedeno z dru« gimi prireditvami 4. ali 8. september se vrši tudi finale za prehodni juniorski pokal med Ilirijo in Mariborom. Ilirija : Reka — Svoboda : Krakovo igrajo danes dopoldne ob 8.30 ozir. ob 10. uri na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo. ASK Primorje (nogometna serija). Danes ob 17. uri trening med A in B ti« mom. Ob 16JO uri morajo biti sledeči igralci v garderobi: Erman I, II, III, Peč« nik, Ivo, Turkovič, Birsa, Vidic, Joža, Dra« mičanin, Sočan, Pišek I in II, Koradini, Pe» čar, Privšek, Jug I in II, Čamernik, Cebo« hm, Uršič. Senica, Slapar, Terček, Zalar, Anžlovar, Ravnihar. — Načelnik. SK Krakovo. Danes ob 9. se naj zgla« sijo sledeči igralci pri gospodarju: Malij, Novak I, Jeršek, Marinko, Černy, Demšar, Kotar, Bončar, Kalaš, Gabrijan, Fredl, Ko« ser. — Kapetan. Kako se naučim fotografirati ie ravnokar izšla v drugi popravljeni ' izdaji. — Dobi se v vsaki knjigarni, C-na Din 10 — 0 lečenju kačjega pika Praktično prihaia za nas v poštev samo ofrov dvoje strupenih kač, gada in modrasa. Gadov strup je nekoliko jačji kot modrasov, zato ga pa slednji nekoliko več vbrizgne v ugrizino, tako da smemo strup obeh kač smatrati kot enak po svoji učinkovitosti. Oba strupa spadata tudi med tte:e kačje otrove, ki povzročata izrazite lokalna simptome na meMu rauitve, ki se delom;! izločujeta v želodec in črevo in ki stoprav resorbirana '•pliva'a na ■>»:ale cgaue. iirivivscin n.i živčevje. Pri lečenju kačjega pika se bomo morali ozirati na razne faze nastalega otrovanja. Prvič: predvsem bomo skušali strup spravili iz rane in njegovo resorptijo zabraniti ali vsaj omejiti in otežkočiti. Če je torej sluznica v ustih neokvarjena, lahko strup izse-samo iz rane. To ima pa smisel delati &imo v prvih trenutkih po ugrizku. Tudi z nožem lahko razširimo ranico ter jo stiskamo, da po možnosti izcedimo kri iz nje in iz ugiiz-nine. Tudi to ima smisel delati sama v prvih minutah. Da preprečimo prenagai prehod strupa v telesne sokove, po ivež-Ttnn url, a ne preostro in ne s pretanko obvezo nad rano. V svrho olajšanja bolečine ldhko polagamo na zatekli ud mrzle ali ledene ob-klj.lue i>ku*amo pa strup v t>rvoru iaeu ludi lahko kemično uničiti na mestu ugrizka s tem, r!d m. zgavarno krog rann raztopine k.-ili.e-vega pr-- manganata ili kalcijevega Lipoklo-rita. Zalibog teh učinkovitih sredst-jv navadno ni pri rokah in jih more uporabiti pravilno skoro vedno le zdravnik. 2. Skušali bomo že resorbinai. v telesu krožeči strup izločiti iz njega. Ker vemo, da se vsaj tlel strupa izločuje, kot povedano, v želodec in črevo, bomo bojuiku izj-irali želodec in mu dajali primerna odvajalna sred-siv& Izločevanje izpopoitiimo laako tudi s polnjeni 'n z odvajan,*»m ri mehur Zelo bomo cJ&jrli bolniku pi'i gerkin tekočin, da s* srr.ii 111 da ga spr ivimo do kratkega iz-lcčev.injr seči. V to svrho mu bomo da^li pifi č-.io kavo, gorko sla.'(i-) 'jveniualuo pod-p-,,;iio 7i,cjenje še z aspirinom ?li * ?ajici'o-vakislim natrijem. Nad tljc I-I1V0 otrovaiio kri puščamo in primanjkljaj dopolnimo z infuziji iizioioška raztopi.ia kuhinjske »li. Tudi to lahko napravi samo zdravnik. Proti že poiavljajočim se resorplivnim učinkom na živčevje in srce ne poznamo spe. cifičnih zdravil. Pešajoče srce oživljamo z zmernimi dozami dobro črne kave. Alkohol samo srce slabi, ne pomaga pa čisto nič, ka- kor so to dognali nešteti poskusi na ljudeh in živalih. 4. Ze resorbirani strup bomo v sokovih skušali kemičnim potom vezati ali ga uničiti, kar 6e pa da doseči edino le z uporabo kačjih serumov. 2e stari narodi, predvsem Grki in Rimljani, so vedeli, da so nekateri ljudje več ali manj neobčutljivi za kačji strup odnosno da al znajo pridobiti na neznan način to imuniteto. Opazovanja pri raznih divjih in drugih narodih so celo dognala, da se da neobčutljivost na ta način pridobiti da človek neznatne in nenevarne, potem pa vedno večje done strupe spravlja v svoje telo, ki se na strup polagoma tako navadi, da končno prenese brez večje škode poln kačji pik. Sicer pravijo da se tisti, ki ga je kača pičila, boji celo zvite vrvi; zgodilo se je pa le izjemoma, da je človeka, ki Je pred par meseci komaj ozdravel od kačjega pika, zopet kača na novo pičila, a da je to pot ostal pik brez zlih posledic. To je zdravnike napotilo, da so pričeli Svati, navadno konje, cepiti z zanje nenevarnimi dozami, katere eo potem stopnjevali do take višine, da je konj 100—200 toliko strupa prenesel, kot bi necepljenega brez dvoma umoril. Konji so sedaj postali torej s cepljenjem imuni. Odvzeli so jim kri in iz nje izeejeni serum so z najboljšim uspehom uporabljali kot protivno in lečilno sredstvo pri ljudeh. Izkazalo »e je pa, da eo cepljeni imuni samo za strup tistih kač ali njih sorodnie, a katerih strupom so bili cepljeni. Torej: cepljeni a kobrinim strupom ao samo neobčutljivi za pik od kobre, ne pa za pike drugih kač, n, pr. klopotač. Pričeli eo potem konje cepiti- s cepivom raznovrstnih kač ln tako eo dobili tako zvani večvredni ali polivalentnl serum. Pri nas bi zadoščal samo serum, dobljen g cepljenjem strupov gada in modrasa odnosno ker sta si kači sorodni, celo samo serum enega izmed obeh. Ker se drže ta sera kake dve leti, bi tudi ne bil riziko na blagu bogve kako velik. Imeti bi morali majhno zalogo, katero pa bi bilo treba vedno sproti dopolnjevati. V vsakem kraju bi morali imeti strup v zalogi, vsaj po ena lekarna, drugod pa zdravniki. Marsikaterega otroka bi bilo mogoče še rešiti, ki mora danes umreti, ker se seruma ne uporablja, tako da bi ostali smrtni samo tisti redki primeri, ko so vsekale kače koga v vrat ali v obraz. Pa tudi v teh primerih bi bila rešitev večkrat še možna, če bi bila pomoč hitro pri rokah. Zanimivo ozdravljenje Pred nekaterimi meseci se je podal Američan Dorsay Palmer s svojimi stariši in a svojim bratom v tropično Afriko na lov. V pragozdu v bližini jezera Tanganika je zbolel nenadoma na opasni dremavici, ki zahteva v tropični Afriki nešteto žrtev, tako da so izumrle že cele pokrajine. Bolnik je trpel na močni mrzlici in na velikih bolečinah v glavi in v hrbtu. Njegovi spremljevalci so poslali takoj sla k profesorju dr. Kleine-ju, ki je lečil po naročilu Zvena narodov domačine v Nairobi. Zdravnik je bival 150 milj daleč od mesta, kjer se je nahajal bolnik. Dr. Kleine je takoj preiskal bolnikovo kri in ugotovil, da se nahajajo v njej trjpanoso-mi, ki povzročajo spalno bolezen. Nato je dal bolniku več injekcij najmočnejšega nemško-ga zdravila zoper spalno bolezen >Bayer 205« ali >Germanini. Takoj nato je ugotovil, da se je število trypanosomov v bolnikovi krvi znatno znižalo, "štiri dni pozneje je zdravnik ponovil injekcije, nakar je mrzlica popolnoma odjenjala. Tudi je dr. Kleine ugotovil, -ia v krvi ni več povzročiteljev bolezni. Nato se je Palmer odločil, da se vrne v domovino. Profesor Kleine mu je svetoval, naj se ustavi spotoma v Londonu in naj se da tam izr nova preiskati pri znanem specijalistu za tropične bolezni dr. Manson-Baliru, da se ugotovi, če je bolnik povsem okreval. Dr. Manson-Bahr je tudi ugotovil, da je bolnik prestal bolezen srečno in brez kvarnih posledic. Letalski rekordi in sv. Birokracij Meseca oktobra lanskega leta je mednarodna aeroraavtska federacija sprejela v Rimu naslednji skldfc: »Pri slehernem poskusu za dosego rekordov v aeroplanu ali hidroplanu — izvzemši za dosego največje hitrosti brez obtežitve letala — morajo biti piloti odnosno potniki opremljeni s padali in vsako padalo mora tehtati najmanj 10 kg.« Ta sklep je stopil v veljavo s 1. za-nuarjem t. 1. Kakor znamo, sta bila do 1. januarja v posesti rekorda za najdaljši polet brez pristanka francoska letalca Costes in Rignot (Pariz - Djask 5396 km. 28 — 29. oktobra 1926). Potem ju je potolkel Lindbergh s poletom iz Newyorka v Pariz (5836 km) in le-tega Chamberlin in LevLne (Newyork - Eisleben 6283 km). Toda niti Lindbergh niti Chamberlin ii} Levine niso imeli s seboj padal in tako obstoja bojazen, da jim federacija ne bo priznala njihovih rekordov. Čeprav ni nikakega dvoma, da so njihovi rekordi v resnici rekordi Tak je pač sklep in če si sv. Birokracij kaj vtepe v glavo, je proti njemu tudi Bog brez moči. Zloglasni bandit Palestri pod ključem Pariška pojicija je te dni aretirala proslulega italijanskega bandita Pale-stri.ia, ki ga je že dolgo iskala. Palestri je pred tremi leti izvršil s tolpo svojih tovarišev celo vrsto vlomov v trgovine z zlatnino in dragulji. Dognano je, da je imel v Franciji okrog 30 tovarišev, ki so ubogali njegova povelja in mu pomagali pri izvajanju zločinskih načrtov. Ko so mu postala v Franciji tla prevroča. je pobegnil v Italijo in ondi nadaljeval svoja zločinstva. V teku dveh let je ubil osem oseb. Nekega njegovega komplica so nedavno odkrili v vlaku, ki je vozil iz Italije v Francijo. Mož pa je rajši storil samomor, kakor da bi se dal ujeti. Pri njem so našli listine, ki se glase na ime Palestri. zato ie policija mislila, da se je na cenen način iznebila proslulega zločinca Bil pa je samo njegov zaveznik in učenec: mojstra so te dni po trdem odporu vkro-1 tili in zvezanega odpeljali v zapore. prostoru, ki je izložen vsakršnemu napadu. 2e danes lahko sovražna letala 35 minut po startu na kontinentu obkolijo London in ga bombardirajo. Eddno obrambno sredstvo, ki ga imajo Lon-dončani, je izredno močna zračna ilo-tilja. Vendar pa bi bila v danih primerih tudi ta brez moči, ker ima London veliko nesrečo s svojo meglo. Sovražnika megla ne moti, ker lahko s preciznimi kompasi natančno dožene lego Londona in lego vseh angleških velemest. Tem težavnejša pa je v megli obramba. Če bi izbruhnila nova evropska vojna, bi bil po vsej verjetnosti London z bombami razrušen. Enaka usoda bi zadela vsa industrijska središča Anglije. Sir Allan Cobham se je ob tej priliki povoljno izrazil o razvoju civilnega letalstva na Angleškem. Zlasti malo letalo še čaka velik razvoj, čez kakih deset let bo imelo vsako angleško mesto svoje letališče. Samo če bo Anglija na gosto preprežena ž njimi, bo lahko v bodoči vojni branila svoj obstoj z verjetnosti zmage. Avto padel v morje Nenavadna avtomobilska nesreča se je te dni primerila v bližini roulona v južni Franciji. Neki bančni direktor iz Marseilla se je peljal z avtomobilom po tako zvani «Route de la Corniche» v Nico. Ž njun je bila tudi neka dama. Route de la Corniche je obrežna cesta, ki je ponekod vsekana v skalo in pada mestoma strmo proti morju. V bližini Trayasa je začul šofer trobilo drugega avtomobila, ki ga je hotel prehiteti- Okrenil je zato svoj voz na desno stran ceste, da da prostora avtomobilu, ki je vozil za r jim. Toda mahoma se je zemlja pod kolesi usedla in avto je treščil iz viši ie 50 metrov v morje. Šofer je bil na mestu mrtev; oba potnika pa sta dobila težke poškodbe in so ju morali z motornim čolnom odpeljati v bolnico. Obrežje je namreč na kraju, kjer se je odpetih nesreča tako strmo, da je bila s suhega sleherna pomožna akcija popolnoma nemogoča. Češki pevci Pod vodstvom svojega učitelja Bakuleja je te ki je priredil dobro u -.jV Gentlemani Politične manire angleškega javnega življenja služijo lahko ostalemu svetu še danes za vzor. O tem svedoči naslednja karakteristična sličica. Pred dnevi je umrl lord Cowdray. Ob njegovi smrti je prišlo na dan, da je Asquith prejemal od njega letno rento, ki mu bo poslej izostala. Veliki vodja liberalne stranke si pri politiko-vanju ni mogel toliko prihraniti, da bi mogel živeti primerno svojemu plemiškemu naslovu. (Kakor znano, je kralj povzdignil Asquitha za njegove zasluge v plemiški stran z naslovom lord Ox-ford.) In kaj se je zgodilo? Takoj so se javili bogati Angleži, ki so zbrali za Asquitha častno darilo v znesku 10-000 funtov, povrhu pa so mu ponudili še dosmrtno letno rento 3500 funtov šterlingov, češ da jih je zaslužil in da mu jih država dolguje. Med onimi, ki so prispevali je eden iz Južne Afrike, trije pa iz Kanade. Toda noben izmed darovalcev ni pristaš liberalne stranke, nego so vsi konservativci. Angleški humor Gospod Kirkmon je konzervativen škotski presbiterijanec. ki se še do danes ni mogel vživeti v moderno dobo. Zato je le preveč razumljivo, da mu je vse prej kakor ljubo, da igra njegova nečakinja na glasovirju same ultramo-derne plesne komade- Ob neki taki priliki je mera njegove potrpežljivosti prikipela do vrhunca in ko je nečakinja prestala z igranjem, se je resno obrnil k njej in jo je karajoče vprašal: «Suzy. ali poznaš «Deset božjih zapovedi?« «MisIim, da sem jih že čula,» mu je nedolžno odgovorila nečakinja. »Zažvižgaj mi začetek, dalje jih bom znala igrati že sama!» v dni posetil Ženevo «Zbor praške dece», pelo akademijo. Če se pisateljem mudi... Francoska humorista Curnonsky in Bienstock sta izdala mnogo čitano knjigo «Muzej zmot ah francoščina, kakor se piše.» Knjiga je od kraja do konca resna, a čitatelj se zabava ž njo, kakor da bi bile v tem spisu same posrečene humoreske. Pisca sta namreč pobrala iz knjig in časopisov razne neumnosti, ki so bile v naglici vržene na papir, natisnjene in se zdaj ne dajo več zbrisati. Gre v prvi vrsti za stilistične nerodnosti in napake, ki so pisateljem, piscem in pisunom ušle iz peresa v naglici njihovega dela. Knjiga dokazuje, da ni nihče varen pred takimi smešnostmi. Največji francoski pisatelji so delali napake, ki bi jih opazil vsak količkaj bistroumen otrok. Tudi pri korekturi niso opazili svojih nesmislov in včasi so jih popravili šele pri drugi izdaji. Nekatere pa so šle celo skozi več izdaj. Da so novinarji v tem oziru precejšnji grešniki, je umljivo. Toda njih delo je tako naglo, da jim noben pameten človek tega ne zameri. Vendar pa celo novinarjem prav redkokdaj uidejo taki nesmisli, kakor so jih zapisali nekateri ugledni in manj ugledni pisatelji. Slovenci nimamo človeka, ki bi imel toliko časa, da bi po vsej naši literaturi lovil take-le race. Francozi pa so dobili z omenjeno knjigo res pravi muzej jezikovnih in stilističnih pokvek. Belfeži-mo zgolj nekatere: Alfred de Musset piše v «Le Monde lier»: «Viljem je pošten fa.it, ki pa ni nikdar opazil, da bi mu srce rabilo za kaj drugega kot za dihanje.® Emile Zolaje zagrešil v «Lourdesu» sledeči stavek: «Da, pojdemo — je rekel Peter, ki se je obrnil, da bi našel klobuk, ki bi si ž njim obrisal oči.» Henry Bordeaux je zapisal v «Les Roquevillard»: dn nje gova usta so zavzela mesto njegovih rok.» J. H. Rosny karakterizira veliko žalost tako-Ie: «In bilo je tako žalostno, kakor da bi šli za pogrebom zadnjega živečega bitja.» Balzac je napisal v gre kakor namazano. Andrew govori z menoj, odkar me ima za omoženo, čisto drugače in je spremenil tudi svoje vedenje. Ko bomo v gozdičku, naju osta-vite nekoliko sama.« Oddrdrali smo. Zavil sem s ceste na stranpot in sem ustavil vozilo ter se opravičil, da bi rad skočil v gozd in pogledal, če je najti v njem kaj užitnih gob. Avtomobil je ostal na križišču »Pri treh devicah«. »Mr. Goldsmith,« sem dejal, »bodite tako ljubeznivi in zabavajte mi ženo, dokler se ne vrnem.< Oddaljil sem se. V gozdu sem legel na mah ter vzel iz žepa Jamesov »Pragmatizem«. Ko sem se naveličal čitanja, sem se vrnil. Počakal sem za širokim deblom. Goldsmith in Gizela sta se objemala in poljubljala. Previdno sem se odkašljal: šele ko sta se spustila, sem se pokazal na planem. »Pomislite,« sem hinavčil,« v tem gozdu ni najti prav nič užitnih gob! Strupenih pa je vse polno. Nu, dasi mi to ni po godu, sem vendarle zadovoljen, da sem se malo pošetal. Če se razhodiš, nikoli ne škodi.« Sedel sem zopet k volanu. Gizela m Andrew sta se zasidrala zadaj. Ogle-dalce za hrbtom mi je kazalo, kako se objemata in poljubljata. Vozil sem z veliko brzino in sem pozabil, da me žena vara... ★ Drugo jutro sem zaman iskal Gize!e na terasi. Hotelski vratar mi je dal dve pismi. Razpečatil sem prvega: »Velecenjeni gospod! Prisrčno se Vam zahvaljujem za Vaše kratko in neprecenljivo sodelovanje. Andrew me je zasnubil. Rano zjutraj sva odpotovala. Srečna sem, hvaležna sem Vam in Vam te usluge nikoli ne pozabim. Gizela«. Drhteč od razburjenja sem odprl še drugo zalepko. Bila je od Goldsmitha. Uzrl sem ček. zraven katerega je ležalo pismo: »Dear sir! Ljubim Vašo ženo. Odpeljal sem jo. A ker smatram, da je treba vsako škodo povrniti, prilagam ček za 25.000 dolarjev. Blagovolite razpolagati z njim kakor se Vam zdi najbolj primerno. Sincelery yours: Andrew Goldsmith.« Nakazilo se je glasilo na Bankers Trust Co. Nisem ga še vnovčii, ker še vedno ne vem, kako sem postal mož črnolase Gizele in po kakšni pravici mi gre ta odškodnna za bitje, ki mi ni bilo nikoli zakonska žena. James Olivier Curwood, eden največ čitanih sodobnih ameriških romanopiscev, je kot smo že poročali, te dni umrl. — odutrovim« čitateljem je dobro poznan iz romanov »Onstran pragozda« in •Preganjana žena», ki pravkar izhaja v na« šem listu. Moja pomlajevalna metoda Iz pogovora z dr. Voronovom. Znanost je šele v zadnjih desetletjih spoznala velikansko važnost funkcije žlez za človeški organizem. Med žlezami pa sta najvažnejši spolni žlezi, ki se v svojem delovanju spopolnjujeta. Ena je v službi ploditve, poglavitna naloga druge pa je. odvajati svoj izloček v kri, s čimer se povišuje življenska sila vsega organizma, če se operativnim potom odstranijo spolne žile, izgubi človek ne samo zmožnost ploditve, nego se tudi začno kmalu javljati znaki starosti, njegovo telo izgublja na moči in lasje se mu zgodaj pobelijo. Evnuhi umro prej kakor normalni ljudje; oni ljudje pa, ki si do pozne starosti ohranijo telesno in duševno svežost, se imajo za to zahvaliti, kakor uči znanost, v prvi vrsti jakemu funkcioniranju spolnih žlez. V želji, da bi človekovim spolnim žlezam ohraniti moč. so nekateri zdravniki skušali napraviti ekstrakt iz živalskih spolnih žlez, ki so ga potem vcepili v človeški organizem v obliki injekcij ali pastilj. Toda izkazalo se je, da ti ekstraktj nimajo tiste regenerativ-ne moči kakor je v živih žlezah". V Egiptu sem imel mnogo prilike študirati na evnuhih velikanski pomen žlez za človeški organizem. Leta 1910 sem spoznal, da je primernejše od injekcij in pastilj cepljenje žlez. Težava je bila le v vprašanju: kje dobiti ma-terijal? Na prenašanje človeških žlez ni bilo misliti, ostale so torei le še živalske. Toda vpoštevati je bilo treba različnost med živalskimi in človeškimi spolnimi žlezami. In v resnici se je izkazalo, da so le šimpanzove žleze za prenos na človeški organizem, ker so edino one v svoji strukturi enake človeškim. Mikroskopska raziskava šimpanzove in človeške krvi ne kaže namreč nikakih medsebojnih razlik. 20. julija 1920 sem v Parizu izvršil prvo operacijo s prenosom šimpanzovih žlez. Operiral sem 741etnega moža, ki je bil že po treh tednih ves pomlajen. Njegovo možgansko delovanje ie postalo živahnejše, spomin se mu ie zbolj-šal, skratka, vzbujal je vtis krepkega petinštiridesetletnika Ta operacija mi je svedočila, da človeško telo ne absorbira šimpanzovih žlez in da le-te niso strupene človeškemu organizmu. Od takrat sem skupno s svojimi učenci izvršil v Parizu nad tisoč uspešnih operacij. Med kli-jenti je bilo tudi nekaj pisateljev, ki so mi pozneje povedali, da se po operaciji ne samo počutijo pomlajene, nego da jim je tudi oživela pesniška fantazija. Mnogokrat me sprašujejo, ali je mo- goče z vcepljenjem žlez odpraviti seksualne motnje, če je slabost seksualnega organa le posledica splošne slabosti organizma, gotovo. Toda če imajo te motnje izvor ustroja seksualnega organa, moram na vprašanje odgovoriti negativno. Povdariti je namreč treba, da moje operacije niso nikak afro-disiakum. Zadnje čase sem mnogo potoval po Italiji, Španiji in Severni Ameriki. Moja potovanja so imela izključni namen demonstrirati zdravnikom teh dežel metodo pomlajevanja. V Parizu sem izučil okoli 400 zdravnikov, med njimi tudi tri Dunajčane, od katerih je eden asistent prof. Eiselsberga. Najtežje vprašanje Pri teh operacijah je seveda, odkod dobiti zadostnega materijala. Kakor znano, so lovci šimpanze že iztrebili s sveta. Razveseljivo je, da so mi angleška, francoska in španska vlada dale zagotovilo, da bodo poslej dovoljevale lov na šimpanze le z mrežami. Francoska vlada je vrhu tega prepovedala izvoz šimpanzov, ki bodo smeli biti na razpolago le za pomlaje-valne operacije. A tudi pri skrajnem varčevanju s šimpanzi njih število da-leko ne zadostuje za operacije v velikem slogu. Zato je potrebna racijonal-na gojitev opic, za kar je najprimernejše podnebje na laški in francoski Rivi-jeri med Napolijem in Marseillem. Jaz sem storil prvi korak, ki ga priporočam v posnemanje: uredil sem si pri Venti-miglji vzorno farmo, ki je izborno organizirana. Jack Delaney «Drevi potolčem Delaneya», je izjavil ba« skovsko»španski drvar Paolino Uzcudun, evropski boksarski šampijon, pred borbo s Kanadčanom Delaneyem. «Potem odpravim Sharkeya, za njim Dempseya in naposled še Tunneya.» Zgodilo pa se je drugače. Paolino je bil zavoljo udarcev v trebuh diskvalificiran in za zmagovalca je bil pro« glašen Delanev. ' De Valera, voditelj irske neodvisne stranke. «Magdeburger Zeitung*) Nazadovanje tujskega prometa v Italiji Neizpodbitno dejstvo je, da nasilniške metode sedanje italijanske vlade ne koristijo tujskemu prometu. Črne srajce so pri naprednejših krogih v inozemstvu čedalje bolj na slabem glasu. Vedno manj je tujcev, ki jih mika »dežela solnca in citron«, dokler čarobno pesem Mignona prevpije fašistični Ala-la. Italijani čutijo to na lastni koži; promet v krajih, ki žive od tujcev, zastaja; vešča in pretkana reklama ne more prikriti nesimpatičnih pojavov, ki do neke mere spominjajo na boljševizem. Tudi statistika govori o nazadovanju tujskega prometa v Italiji. L. 1925. je obiskalo Italijo približno en milijon ino-zemcev, ki so pustili v deželi okrog 3600 milijonov lir, lansko leto je padlo število obiskovalcev na 870.000 in dohodki od njih na 3000 milijonov lir. Kakor vse kaže, bo letos šlo še bolj nazaj. Precej zasluge ima nemški bojkot, a iz drugih držav izostajajo tujci iz prezira nasproti fašizmu. London in bodoča vojna Znani angleški letalec sir Allan Cobham je dal te dni listu «Daily Heraldu» pomembno izjavo o možnosti obrambe Londona pred napadi sovražnih letalcev. Izvid poizkusnega napada, ki so ga izvršili angleški letalci, je namreč Londončane zelo prestrašil in ondotna javnost še sedaj živahno razpravlja o tem, kakšne grozote bi utegnilo doživeti prebivalstvo tega velemesta, če bi zopet zavihrala vojna. London — pravi Cobham — leži r. Za Sacca in Na levi: protestni miting v Parizu. — Vanzettija Na desni: manifestacije v Londonu. Maurice Decobra: Pustolovščina v kopališču V nekem hotelu na zapadni obali, blizu Dieppea, kamor zahajajo številni tujci, sem doživel neobičajno prigodo. Sedel sem zvečer na terasi za mizo, srkal cherry cobbler in Tazmišljal o skrivnostih človeškega življenja. Nebo je bilo polno mrkega kovinskega sija. Zdaj pa zdaj se je na njem zasvetila zvezda in se je v velikem loku spustila proti zemlji. Zaprl sem oči in sem, zatopljen v svoj svet, gledal zlate ceste, ki so jih meteorji puščali za seboj. Baš ko sem se globoko zamaknil v igro pri-rode, me je zdramil iz zbranosti mehak in nežen glas: »Oprostite, da vas motim...« Ozrl sem se nazaj. Za menoj je stala mlada dama. Ramena ji je pokrival ogr-tač. Njene temnozelene oči — to barvo sem dobro razločil — so me živo spominjale alg. Upirala jih je vame ter nadaljevala nerodno, da sem čutil, kako je v zadregi: »Oprostite, da se vam bližam tako neznana... A prosim vas, uvažujte, da nujnih zadev ni moči obravnavati po pravilih etikete. Izkažete mi lahko veliko uslugo. Ah se smem zanesti na vas?« »Prosim, izvolite milostiva! Ali ste zaigrali pri banaratu?« »Nisem. Vedite, da vobče ne igram. Kratko vam hočem razložiti, kaj me teži in kakšne pomoči si želim od vas. Ločena žena sem. Gotovina mi je pošla do zadnje pare. Tu trošim svoje poslednje novce in če ne najdem moškega, ki mi pomore iz zadrege, poginem. Iščem, iščem, iščem... in mislim, da sem že našla pravega. Naletela sem na ameriškega bogataša, ki je z dolarji založen kakor sem jaz zatrpana z računi. Že osem dni mi diskretno dvori, a jaz se bojim, da me ne bi našel prelahke in da me ne bi odslovil. Saj veste, kaj se pravi, biti v očeh bogataša ko-kota ali kaj sličnega... Nalagala sem ga, da sem omožena, rekla sem mu, da se z možem sicer ne razumeva, a da se trpiva in sem še pristavila, da pričakujem moževega obiska v kopališču. Prevzemite vi, prosim vas, to delikat-no in komplicirano vlogo — potem sem si svesta zmage. Dolarski bogataš se bo odločil zame. Verjemite mi, da poznam položaj in da bom dobro vozila: ali se bo diskretno umaknil ali pa me bo prosil, naj zapustim moža in naj postanem njegova žena... Prosim vas ... pomagajte mi! Le z vašo požrtvovalnostjo in dobrosrčnostjo lahko začnem novo življenje in postanem poštena žena. Usluge vam ne pozabim nikoli...« Kaj sem mogel storiti dragega, kakor ugoditi njeni obupno-genijivi prošnji... * Seznanili smo se opolnoči v hotelskem baru. Obvestila me je, da se pišem Claude Lebouis in da imava zakonsko stanovanje v Parizu, Rue des Belles Feuilles, 121. »Gospod Claude Lebouis... moj mož... M. Andrew Goldsmith,« naju je predstavila črnolasa Gizela drugega drugemu. »Zelo se čutim počaščenega, M. Goldsmith,« sem zlogoval in stiskal Američanu roko. »Gizela mi je mnogo pripovedovala o vaši pozornosti in ljubeznivosti. Globoko sem vam hvaležen... »Don't mention it!« Vloga namišljenega moža me je zelo zabavala. Povabil sem Andrewsa nekajkrat na coctail, on pa mene na extra-dry. Dogovorili smo se tudi, da napravimo izlet v mojem^avtomobilu. Obedovali smo v treh pri »Pomrae cuite«. Andrew se je za hip odstranil; prisedel je k sosednji mizi, kjer so kramljali njegovi prijatelji. Gizela mi je po šepetala: »Vaše usluge so neprecenljive! Vse novo! 3, '/i S, 6, '/»8, 9 Bruno Kastner Grete Reinwald ZMAGA MLADOSTI Sijajni ljubavni velefilm po znanem romanu slovite Hedurlg Courts • Nahier „DIe Assmans* Elegantno 1 Razkošno! Velezanimivo I Izven programa: Veliki letalski miting fer Ljubljani. Elitni Kino Matica «Beatrix»: »Ne vidim več jasno, je rekla slepa starka.* Itd. V zbirki so tudi razne tiskovne napake, izmed katerih so imele nekatere da-lekosežen pomen. Tako je n. pr. v uradnem «Journalu de l'Empire» izšel govor Napoleona I. Zgodila pa se je težka tiskovna napaka. Napoleon je rekel: ko nadomestiti, če ima človek denarja, in gospodu Richardu Toeplitzu, pred« sedniku neke družbe za kavčuk, ga go« tovo ne manjka. Kr*va in kokoš, ki bi obogatili vsako gospodarstvo Gospodarsko društvo v Soro poleg Kodanja na Danskem je razpisalo na> grado za najboljšo molzno kravo v svo« jem okrožju. Krava se je res našla. Re« dil jo je kmet J. A. Bech v Krussmin« deu. Komisija, ki je kravo pregledala In preizkusila, je celo izjavila, da ne gre tej kravi prvenstvo samo na Danskem, ampak sploh v vsej Evropi. Ko se je ta krava tretjič otelila, je dajala 35 kg mleka dnevno. Srečni po« sestnik goveda je začel na žival paziti ter je kravo kontroliral skozi leto in dan. Ugotovil je, da je dala krava v enem letu povprečno po 47.3 kg mleka dnevno. V celem letu je vrgla 12.326 kg mleka, 882 kg maščobe in 526 kg masla. Ta krava je torej redkost in edi« ni primer svoje vrste. Marsikatero ve« liko gospodarstvo bi lahko podprla — malo kmetijo pa naravnost rešila. Kmet Bech ima v hlevu še osem repov, ki ne zaostajajo mnogo za tem sijajnim vi« menom. V kanadski Ottawi so imeli letos sejem za perutnino. Sejem je bil za marsikoga iznenadenje. Šest tisoč de« legatov iz najrazličnejših dežel sveta je osebno prišlo na sejmišče ter si ogle» dovalo razstavljeno perutnino. Senzacija razstave pa je bila kokoi »Maizie«. Odgojila jo je kmetijska «univerza» v Britanski Kolumbiji. Ta opaziti, da so postajale profesorjeve očke čemdalje manjše, da so tako rekoč zlezle vkup. Pa so se le vedno oso-kolile, kakor hitro je po goltancu stekla zapeljiva pijača. Goltanec je, kar se tiče živčevja, najbrže spojen z očmi... Tako sva tisto noč dosegla precejšnjo »popolnost«. Odsihdob sva bila strašno navezana drug na drugega. — Ce so iskali profesorja, so se obrnili do mene in obratno; samo midva sva vedela, kje ta ali oni izmed naju stika za novimi vrelci telesnih, zlasti pa še tekočih dobrot. Naneslo je, da je bil profesor na severnem, jaz pa na južnem kraju mesta. Našla sva se pa ravno v sredini. Ne-utegoma sva si povedala, kaj vse sva iztaknila na ekspediciji. Fakat je bil, da sva potem korporativno »po6etila» dotični krčmi. Ker se nisva hotela zameriti drug drugemu, sva odlično pohvalila kvalitete dotičnih vin. »Neznansko sem se zadivil« je pripovedoval gospod profesor pri obedu«, »ko sva stopila v sanktuarij pivnice. Jej-hatano, kako dobro je bilo to vince—« V svojem zanosu je potem začel pripovedovati kake istorije iz svoje prakse nagimnaziju. Recimo ono: »Vprašal sem učenca, kaj je hrtenic^ — in se odreže Škrijanov Jakec: Hrbtenica je kokoš je dosegla svetovni rekord s tem, da je v enem letu znesla 351 jajec. Dragoceni eksemplar je vodstvo raz« stave zavarovalo za visoko vsoto 10 ti« soč dolarjev. To zavarovalnino bodo koncem koncev plačali posetniki raz« stave, kajti dostop do njenega kurnika je dovoljen samo proti vstopnini 5 do« larjev. Američani radi plačujejo to vsoto, samo da vidijo kokošje čudo, o katerem vse govori in piše. Ta kokoš bi bila v čast in podporo ne le vsaki ameriški, ampak tudi vsaki evropski, da ne rečemo naravnost: tudi vsaki slo« venski gospodinji... Pasji jubilej Te dni je v Londonu slavil dvajsetletnico svojega rojstva pes »Jack«, ki se je proslavil v svetovni vojni. Gospodar mu je ob tej priliki dovolil, da sme sedeti Pri slavnostnem obedu za mizo kakor ostali člani rodbine. Še več! Na gospodarjevo povelje je morala kuharica začeti s serviranjem pri »Jacku«. Vojne se je Jack udeležil najprej v Monsu In pozneje pri Ypresu. Ranjen je bil trikrat. Angleški vojaki so ga vze« ii s seboj v strelske jarke, kjer je pomoril nad tisoč podgan. L. 1917 mu je sovražnik ubil gospodarja in Jacka so prepeljali v London z aeroplanom. Na dan svojega jubileja se Jack ni zadovoljil z navadno vsakdanjo porcijo. Požrl ie namestu enega tri kose mesa ln nafbrž bi bil svoj apetit razkazoval §e nadalje, da ga ni gospodar pozval k redu. Užaljen nad takim ravnanjem je Jack vsial in odšel od mize. Zavarovalnina justSficiranega Ledererja V Budimpešti se je sprožil proces, ki vzbuja nenavadno zanimanje. Bivši orožniški nadporočnik Gustav Lederer, ki je bil zaradi roparskega umora justi-ficiran, se je med vojno zavaroval pri družbi »Militaria« za 3000 dolarjev. V pogodbi je izrecno označeno, da se zavarovalnina izplača v primeru smrtne nesreče ali pa nasilne smrti, ki bi jo povzročil kak zunanji činiteij. Lederer-jevi upniki, ki so prevzeli vso zapuščino, med njimi tudi zavarovalno polico, so predložili družbi zahtevo, da naj za- NCCAVICE 'rJtftJtJ hajbolfš«. .najtrpežnejS«, zato najcenejše« oni skozi človeško telo potegnjeni kol, na čigar enem koncu čepi naša glava ln na čigar drugem koncu — sedimo mi —« »Uf!« je zajavkal ter se namuznil mož, ki so ga bili prav tisto opoldne posadili k najini mizi. »Javolčica« pa — apropos, saj vam še ni znano, da sva v svoji družbi imela tudi predstavnico nežnega, res nežnega spola. Bila je ta deva — učiteljica po poklicu in sicer tam nekje ob koroški meji. Ker je pri vsakem podčrtavanju kake epizode iz svojega mladega življenja rabila besedo »jawohl«, sva ji bila vzdela ime »Javolčica«. Javolčica se je sprva sramežljivo ogledala po sosednjih mizah, nakar je zamajala s svojo bubiglavico, da sem nehote namestu nje potrdil z besedico »jawohi«. To besedo je rabila zlasti tedaj, kadar je bila v zadregi. Sicer je pa spala ves božji dan, dopoldne do pol-enajste in popoldne do polpete ure. Toliko o njej. Na izprehodih ob obali mi je gospod profesor predaval o trpih. to je, o onih na dnu morja nepremično ležečih — kako bi jih imenoval — pendrekih, ki na eni strani izbrizgnejo vodo, ako jih stisneš v sredini. Pravil mi je, da živi v njihovem telesu riba-parasit, ki jim do-važa hrano. — Se non ž vero... varovalnino izplava. Po njihovem mnenju je družba vezana nasproti njim. ker so Ledererjevi pratvi dedičL Lederer pa je res umrl nasilne smrti, ki so jo povzročili — zunanji giniteljl »Militaria« se odločno brani, češ. da pogodba velja zgolj za slučaj nesreče ali smrti na bojišču. Po njenem mnenju ne spada pod ta pojem usmrtitev na podlagi kazenske obsodbe. Kakor je videti je trčilo v tem primeru dvoje pravnih pojtfiovanj: eno se ravna po formalnem besedilu pogodbe, drugo pa po duhu in smiiflu zavarovalnih pogodb. Zapleteno pnjvdo bo moralo odločiti sodišče. Razprava se bo vršila v septembru. Mavrica VeKkomesten siničk: cPapa, poglej no, kak£na reklama 1» (e ln tran&geani*) Tudi posledica prohibicije Mrs. Mabel 0'Nei! Bush iz Chieaga je vložila tožbo za ločitev zakona. Na sodnikovo vprašanje, kaj ji ie tako zagrenilo zakonsko življenje, je odgovorila z eno samo besedo: »Prohibicija«. Gospa 0'NeiI je po rojstvu Irka. njen mož pa je Nemec. Ce bi ne bilo te vražje prohibicije. bi lahko kupovala pivo za svojega moža v najbližji krčmi in še danes bi zakonski Dar živel v miru in slogi Gospod Bush je ljubil nivo nad vse in se mu za nobeno ceno ni hotel odpovedati.. Njegova žena mu ga je skušala pripravljati doma. toda podoba je, da se irski nazori o Pivu ne skladajo z nemškimi. Prvič, ko mu je žena postregla z domačim pridelkom, se ie gospodu Bushu spačil obraz in ie vrgel vrč skozi okno. Zena je bila užaljena, zakaj njej se je pivo zdelo primisima. Tako je šlo to zakonsko življenje dalje in se je polagoma pretvorilo v pravcat pekel. Kajti gospod Bush je sčasoma svojim vrčkom spremenil smer in namestu skozi okno so leteli njegovi ženi v glavo. In ona se je slednjič naveličala te zabave ter ie zahtevala od sodnika, da io loči od moža. Sodnik ji bo kajpak ustregel, saj mu drugo ne kaže. Neko popoldne sva bila zopet na obali Kar se od aleč vrže iz vode delfin. Pravkar sva govorila o delfinih. »Mejkuš,« je bil del, »kako bi ga rad videl živega.« — »Nu, sem rekel, sedaj imate priliko.« Pa je že imel smolo. Zakaj gospod profesor ne vidi baš dobro in preden je utegnil oborožiti svoje desno oko z ostanki predvojnega »Zeissa« v obliki le enega dela binokla, je bila žival že zopet na drugem koncu morja. Ta igra se je ponavljala skoraj pol ure. Videi ga je aH razločil ga ni. Smola, ki sva jo pozneje iz jeze solidarno zalila s »kvartinčki«! Nekoč sva se precej zakasnila v krčmi, odnosno nazadnje v kavarni. Ko jo briševa proti domu. se za trenutek ustaviva v temni zakotni slepi ulici. Pa ni hudirja, da prav ta čas zarenči na naju s svetle glavne ulice — pendrek, da sva kar zijala. »Molim gospodo, pa nemojte baš ovde pod prozorom gospon dokto-ra —« Ti preklicana zadeva. Kak respekt sva imela odslej pred gospon doktorom, ni treba še posebej omeniti. Tiste ulice sva se nehote izogibala. Je že menda tako v življenju, da se pod vplivom vročih solnčnih žarkov in vina. kakor sva ga običajno pila, y duši pojavi poželjenj« po avanturah. Kraljestvo mode Jesenske modne novice Prve novice o jesenski modi so ie tu. Na majajo se zaenkrat na tako zvane euknene oblekce, ki jih je zadnje čase močuo izpodrinila svilena kreacija. S hladnejšim jesen? ikim vremenom potrebujemo pač po eno tukneno oblekco, ki naj nam služi obenem tudi za štrapac. Razume se, da oatane svilena obleka slej ko prej v ospredju vsake odličnejša prilike, kakor za sprejema, večerne prireditve itd. Zunanji obrazec suknenih obleke ee naslanja na 6plošne modne linije krojno preprostosti ter elegantne fasone. Očarljivejše modne učinke bodo že morale posredovati raznovrstne borte ln gumbi, v nekaterih slučajih pa tudi krzneni okraski. Vezene suknene oblekce so že redkejše. V tem slučaju morajo biti skrojene Iz zelo finih blagov, naj-rajše iz blagov polvolnanega in polsvllenega Ef.eiijala. Glede barv bodo prevladovali modrobarv-ni in temni toni Razen tega <*) b»do uporab. ljale tudi ostale modne barve nevtralnih odtenkov raznovrstnega kashablaga. Kot krz-neni okraski pridejo v poštev samo najboljši proizvodi najmehkejše prilagodljivosti. Naša slika predočuje nekaj suknenih jesenskih modelov. Vsi streme p« enostavnih, toda odličnih modnih učinkih. Na prvem levem modelu je zanimiva uporaba pullover-skega izrezka. Zanimiva je tndi uporaba rombižnih okraskov. Drugi model nudi primer močno garnira-ne oblekce iz volnenosvilenega mešanega blaga. Gornji del je nekoliko bluzast, spodnji pa je razdeljen v dva iiki predpasnik učinkujoča dela. Za okrasje srednjega dela ter za zapestja rokavov ee uporablja jekleno biserje afi pa medlo svetlikajoče se kovina-ste ploščice. Tretji model predstavlja zanimiv plaščast kroj s tenkimi krznenimi pasovi. Najelegant-nejšl pa je brez dvoma zadnji model na desol s zanimivimi bortnimi učinki. -5©- Usnjene imitacije Igrajo v sodobni modi veliko vlogo, ker se je tudi moda, kakor vse ostalo življenje, temeljito zdemokratizirala in popularizirala. Najcenejše so imitacije kačje kože, ki se iz-gotavljajo iz finega ustja. Prava kačja koia Novost za usnjene kovčege so predeli za perilo, ki jih bo modna dama f" r --i —--- uporabljala na potovanju, kadar bo treb« fj«tane slej ko prej pri svojih vieoikih cenah. Težje in dražje so že imitacije krzna iz ti-grove in leopardove kože. Najpopolnejše imitacije pa so za te vrste krzna izgotavljali iz gazelinega krzna. Kot zadnja novost se pojavljajo celo v teh vzorcih črtani žameti, ve-lurji in šifoni. Na naši sliki vidimo plašč, ki je izgotovljen iz takega blaga. Imenuje se xiibolin< in bo menda imel to jesen glavno besedo. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! kak v naglici izpran komad perila posušiti, ne da bi bilo v to treba uporabljati neko-modnih pripomočkov. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 10 kw), FRANKFURT 428 m 9 kw) LANGENBERG (468 m 60 kw), STUTTGART (379 ra 10 kw), PRAQA (848 m 6 kw), BRNO (441 ra 8 kw), RIM (480 m 13 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), Nedelja, 21. argasta. BERLIN 20.80: Odlomki iz Oper in operet. FRANKFURT 20: Koncert filhaimomkov is Budimpešte. LANGENBERG 20.15: »Vesele žene Wind- sorske«, opera. STUTTGART 20: MeSan večer. PRAGA 20: Koncert: L Smetana: S čeSkih poljan in dobrav. 2. Petje. — 3. In-termezo iz »Pravljice«. r- 4. Petje. — 5. Dvofšk: Pet slovanskih plesov. BRNO 19: Prenos iz braSkega narodnega gledališča. 22: Prenos programa iz Prage. RIM 21.10: Instrumentalni in vokalni koncert. — Prvi del: Španska godba. — Drugi del: Iz opere »Faust«. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Pondeljek, 22. avgusta. BERLIN 2050: »Dobrava«. — Recitacije ln petje; pozneje koncert. FRANKFURT 19: Prenos saleburBdh slavnosti Mozart: »Don Juant. LANGENBERG 22.50: Koncert STUTTGART 20.15: Charles de Coster (spominski večer ob stoletnici rojstva). PRAGA 19: »Mozart: »Don juant. BRNO 19: Prenos programa iz DUNAJ 19: Prenos slavnostni iz Mozart: »Don Juan«, VARŠAVA 19: Prenos programa z Dtmaja. Torek, 23. avgusta. BERLIN 20.30: Predavanje. 21: Komorna glasba. — L Reger: Trio op. 77 b. — 2. Mozart: Divertimenio (violina, viola, violončelo). FRANKFURT 20.15: Klasične arije in pesmi. LANGENBERG 20: Filharmonlčen koncert; prenos iz zdravilišča Norderney. PRAGA 20.10: Mešan večer. — 1. Lehšr: »Evac. _ 2. Vesele pesoiL — 8. a) Kreisler: Z Dunaja, valček; b) Kub&t: Humoreska, op. 20., orkester — 4. Madžarski ples 5. Vesele pesmi — 6. Daly Merska deklica. BRNO 19: Uvod v Smetanovo opero »Dve vdovi f. DUNAJ 2045: Josip 8trauss; k stoletnici rojstva. Predavanje in godba. VARŠAVA 20.80: Koncert Sreda, 24. avgust*. BERLIN 20.10: »Lepa rivalinja«, FRANKFURT 20: Ovetje ln iufa&e, predavanje. 20.15: Večer komornih oper. LANGENBERG 20.30: Zborovni in orkestralni koncert: Schubert in Brahms, Bach, Schumann in drugi. PRAGA 19: Prenos iz brndkega gledališča „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dubsky ta Krstlč. tvorni« ocledal ia bmšeoeza stekla, LfcbUana VIL Medvedova uL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Sredlšnllca: Zagreb Zrcalno steklo, oortalno steklo, tnašin-Ao iteklo S—6 mm. ogledala, broiena neb velikostih is oblikah, kakor tndi brušene prozorne šip«. Izbočene plošče, vsteklevanje v med Ptaa. navadna ogledala _ Saint-Saens: »Samson In Dalilac BRNO 19: Prenos programa iz Prage. RIM 21.10: Sinioničen koncert DUNAJ 20.05: Orkestralni koncert. — 1. Mendelssohn: »Lepa Mshisina«. — 2. Mozart: koncert za flavto, harfo in orkester. — 8. Max Ast: Petje z orkestrom. — 4. Smetana: Šarka, sinfonična pesnitev. — 5. Dvorak: Opoldanska čarobni-ca, komična pesnitev. VARŠAVA 20.15: Večerni koncert Četrek, 25. avgusta. BERLIN 20.30: Stroj tn pesnitev. 1. Uvod: Leo Lania. — 2. Verhaeren: Ritem velemesta. — S. E. Zola: Stroj. — 4. Glad-kov: Cementna tovarna. — 5. Lewis: Recitacije. FRANKFURT 20.15: Reger: Pesmi. 21.15: Koncert za violinčelo. STUTTGART 20.15: Zabavni koncert filhar-moničnega orkestra. Potem veseloigra: »Velemestno ozračje«. PRAGA 20.10: Koncert. Petje klavir ln flavta; pesmi, arije in uverture. BRNO 19: Koncert. Smetana, Dvoffik, Fibicb itd. DUNAJ: 21.05: Koncertna akademija: Verdi, Chopin itd. VARŠAVA 20.15: Večerni koncert Petek, 26. avgusta. BERLIN 20.30: Uverture. — 1 Ruske, francoske in nemške uverture. STUTTGART 20: Poljudni koncert; orkester in petje. PRAGA 20.10: 1. KosUl: Španska suita, op. 50. — 2. Češke narodne pesmi. — 8. Hrbinek: Fantazija slovaških pesmi 21: Koncert: 1. Mendelssohn-Bartholdy: Vrnitev, op. 89, uvertura. — 2- Violina (solo). — 3. Lalo: Iz »Namouna«, suita št. L 4 in 5. — 4. Violinčelo (eoio). — 5. Dvofšk: humoreske, predlce. BRNO 20: Koncert: Glinka, Rubinstein, Caj-kovskij itd. VARŠAVA 20.15: Večerni koncert Sabota, 27. avgusta. BERLIN 20.80: Mešan večer. — 1. OBenhach: Uvertura k opereti »Lepa Helena«. — 2. WaMtetitel: Moj eea, valček. — 8. Drescher: Dunajske melodije. — Lin-cke: Okrog sveta. FRANKFURT 2L16: Koncert LANGENBERG 20: Problemi Fansta, preda- 4JW 20-15: : Sonata y B-melu, _ 2. Sonata v F-duru, za čelo ia klavir. PRAGA 20.10; Godba orkestra na ribala. BRNO 19: Preace iz gledališča: Quo Vadiš?« Opera po romanu H. Sienldewicz; godba J. Nongeea. DUNAJ 20.05: »Poljska kri«, opereta. VARŠAVA 20.15: Prenos večernega koncerta iz »Doline Švicarska. Cujte, kaj se je nama pripetilo. Gospod profesor je že ves dopoldne iz-praševal ribiče in barkaše, ali so že videli morskega psa, kar so seveda vsi potrdili. Pod dojmom strašnih opisov te krvoločne živali sva proti polnevu zopet zavila tja k Fiiipinu, kjer pa sva popila samo po čašici vina. Zmenila sva se, da se popoldne popeljeva z barko v Matovico, kjer je baje najidealnejše kopališče na vsem otoku. Ker je kraj dokaj oddaljen od mesta, sva se seveda založila z jedačo in pošteno pijačo. Naposled smo prišli na lice mesta, kjer pa je bilo na najino žalost že vse polno gostov iz mesta. V sveti jezi sva naročila barkašu Petru, naj zavesla proti drugemu zalivu. Barkaš Peter pa je bil menda hudomušnež prve vrste. Ko smo ravno krenili pred obrežnimi skalami, da se jih ognemo, je zdajci zavpil Peter: »Bogme, morski pas!« Strašno Je prebledel — ali pa se je le nama tako zdelo. Izpustil ]e vesla iz rok. Profesor je bil mahoma na dnu barke, odkoder se je čul negov tremolirajoči glas: »Kje, kje?,..« Jaz sem seveda tudi zdrknil s svojega sedeža na drugem koncu barke in sem začel z revolverjem streljati v morje, da je odmevalo po vsem obrežju. Nisem gledal ne na desno me na levo. Petra pa, ki je oči vino užival najino prepadenost — nama se je zdel sam najbolj prepade« — je tisti mah zadela pravična kazen. Barka je namreč držala po izpustitvi vesel nekaj metrov sama naprej, nato pa je zdajci zadela ob skalo, ki je dobri Peter v svojem razpoloženju ni bil opazil. Strašen sunek — Peter na tleh, naše vino s čašami na tleh, moj ščipalnik na tleh in — groza na naših obrazih. Menda smo bili sedaj vsi uverjeni, da smo imeli »sukob sa morskim psom«. Ko smo naposled prišli do sape, kakor se to pravi, je profesor najprvo ugotovil žalostni fakat. da se je vse vino raz-teklo po tleh, Peter pa. da je barčica vziic strahovitemu pretresljaju dobila samo majhno luknjico, ki smo jo zamašili s krpami — Oni večer sva bila že ob deveti uri v postelji Ker sva skupaj potovala v domovino preko Reke, naj še povem, da sva prvi vlak z Reke v Ljubljano zamudil« ta dve minuti Morala sva čakati do treh popoldne. Svoj kovčeg sem oddal v garderobo na kolodvora, med tem ko gospoda profesorja nikakor nisem mogel pripraviti do tega, da bi bil tudi on izročil svojo torbo v garderobi »Ja veste,« je rekel, »moram jo imeti seboj, ker imam notri robec ia če bi 8«» ravno moral usekniti--« Mojega ugovora o žepu. kamor naj vtakne robec, ni vpo-števal. Rajši je nosil torbo po mestu. Zdaj sva zopet vsak na svojem kraju. Škoda, da so tako idilični časi tako hitfB minili v družbi tega znamenitega moža! V. D,: Pncika Dušljivi (oslovski) kašelj Vedno in vedno se opazuje, da starši duš-ljivemu kašjju ne posvečajo pozornosti, ki mu prav za prav gre. Vzrok temu je pač, da ta bolezen pri starejših otreeih večinama brez težkoč preide. Ko bi pa roditelji vedeli da umre letno več tisoč dojenčkov na tej bolezni, bi ji posvetili pač večjo pažnjo. Kakor nedolžno prehlajenje se začne kašelj. Pa kako resen je že ta Stadij, dokazuje dejstvo, da se v izmečku bolnega otroka nahaja nebroj bakterij, ki povzroče imenovano bolezen. Okužen otrok je že sedaj nevaren za druge, pa tudi za odrastle. Kmalu pa dobiva kašelj druge oblike. Nastopa sunkoma v napadih, katerih število se vedno povečava. Obraz postane modrikast, žile se napno; med posameznimi napadi lovi otrok sapo, 5u)e se značilni drhteč glas; oči se pordeče in se izbulijo. Sem ter tja drhti mlado teles, ce. Izpljuva stekleno sluzo in končno bruha, kašelj polagoma pojenja in dete se utrujeno vsede. Kmalu otrok pozabi na gspad — dokler ga ne preseneti drugI. 20 takih napadov v enem dnevu ni nič neaavadnegal in najhujši so baš ponoči. Po nekaj tednih počno napadi pojenjavati, Po 10—12 tednih izginejo popolnoma. Druga pa je slika, Se nastopi vročina, znamenje, da bolniku grozč komplikacije. Težka vnetja bronhij in pljuč, »labosti srca i« onesvestim ogrožajo mlado življenje in pogosto je oslovski kašelj začetek sulice. Absolutno sigurnega sredstva za oslovski kašelj nimamo. Vsekakor pa ae bo poskušalo z enim ali drugim zdravilom. Uspah bodo imela posebno tista, ki zamorejo utešiti krče, ker boš krč na glasilkah povzroča ono tptt&no d&aaje. Lmninaleto so se izkazale tn dobro ;todi pyramidon vpliva blagodejno. ktain #e upotrebljava, vendar so uspehi nasifurui; tndi ga otroci ne vzamejo radi ker je grenak, in je radi tega bolje vzeti »rnrinin, ki brez okusa. Ako ima novo, umetno, kininu podobno sredstvo plašnio-chin isti učinek, še nI dognano. Poleg medikamentornega zdravljenja pa #e ne »me zanemarjati drugih higijenskih mer. Sveži zrak je glavna zahteva. Čudeže ustvarja včasih sprememba zraka. Tudi duševno te mora na otroke vplivati. Da otroci z dušlji-vim kafiljem ne smejo obiskovati šoi je samo ob sebi umevno. Dr. L. Travne«. MH &AHOVIC PIANIHKA »Plaoinka« idnvilni čaj zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pri-pten samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napišem: Lekarna Baho-?ec, Ljubljana. 174-a Kino BiSie Dove o moderni sposobnosti Mlada igralka filmske družbe First National je pred kratkim obelodanila to šaljive besede: »Gospod v tramvaju ne sme nikdar dami ponuditi prostor, ker bi hudobni ljudje takoj mislili da se hoče ž njo Beznaniti Zakonski mož naj ne hvali lepoto svoje žene. Početnu bi izzival nevarnost in zakaj bi opozarjal ostale moške na ženino lepoto I Gospodu ni treba nikdar dajati avtogramov — na čekih. Nikdar ne mete biti neprijazni s svojimi Ijatelji kajti sveto pismo pravi »ljnbi svo-bližnjega kakor samega sebe«. Razen tega naj služijo za dober vzgled tudi krokodili. Ti so eelo sposobni prebaviti svoje prijatelje. (Tega nisem jaz pogodila. To duhovitost mi je nekoč povedal moj partner Lloyd Hughes. Upam, da ni imel mene v mislih.) Če sto naročeni ob osmih zvečer v atelje, ne prihajajte pred enajsto, ker na ta način vzgajate režiserja k potrpežljivosti Ce se na koga srdite, vam ne morem priporočati lepše osvete, kakor da mu »slučajno« stopite na kurje oko. Kako je King Vidor postal režiser K ing Vidor je danes eden najboljših film. skih režiserjev. Rojen je bil dne 8. februarja 1894. v Galvestonu v državi Teras. Galveston je ono mesto, kjer bo imeli letos tekmo za najlepšo ženo na svetu, in King Vidor je našel tam svojo lepo ženo, od katere se je šele pred kratkim ločil — Florenco Vidor. Najprej je hotel postati pisatelj. Spisal je nekaj novel, ki so mu jih pa zavrnili nakar se je poskusil v romanu. A tudi tu sreča ni bila mila. Tedaj se je lotil filmskih rokopisov. 51 rokopisov so mu odklonili. Z dva-mpetdesetim je imel srečo. Toda zahvaliti se ni imel toliko vrednosti svojega rokopisa, kolikor svojemu daru govora. Po triurnem razpravljanju s produoentom mu je dokazal ging Vidor, da bo njegov film največja senzacija vseh časov, zlasti ako bo smel sam izbrati igralce, igrati glavno vlogo in voditi režijo. In ko je bilo vse dovršeno, King Vidor nikakor ni mogel razumeti, da njegov film ne samo ni bil največja senzacija vseh časov, ampak je celo propadei To je bilo leta 1922. Mesec dni pozneje se je King premislil. Uvidel je, da je bil nemara vendarle sam kriv neuspeha. Odločil se je, da popusti režijo — odšel je med navadne delavce v ate-ljč. Nato je bil elektrik, pomožen aperater in končno je dosegel čast glavnega operaterja. Tako Je do dna proučil tehnično stran filmske fabrikacije, ki je za režiserja neobhodno potrebna. In kot režiser je King Vidor dokazai da se je mnogo naučil. To svedočijo uspehi, ki jih je dosegel s filmi »The big Parade« (John Gilbert, Renče Adoree), »La Bohfrme« (Lillian Gish) in »Grof obešenec«, v katerem igra z Johnom Gilbertom glavno vlogo tudi njegova druga žena Eleanor Boardman. «Cinema», revija za kino i film Prejeli smo številko razkošno opremljene ilustrovane film. revije »Cinema«. Iz bogate vsebine naj omenimo članek Lye de Putti o nemoralnem Hollywoodu in dopis Štefiee Vidačič iz Berlina. Kot stalen sotrudnik se Mr. Indiskret, ki pripoveduje o llywoodu, poseben članek pa Je posvečen filmskima igralkama Clari Bow i Louisi Brooks. Drobne vesti, in dva zanimiva natečaja kompletirajo vsebino. Zvezek krasi nad trideset slik v baikrotisku. Ako se bo revija vzdržala na tej višini, se bo kmalu razširila, zlasti še ker ji je cena nastavljena razmeroma nizko. Izhajala bo dvakrat mesečno, 1. in 15. Naslednja Številka izide 1. septembra. Posamezne številke se prodajajo v trafikah po 4 Din, naročnina pa je celoletno Din 90 in polletno Din 45. Naroča se pri Tipografiji, d. d., Zagreb, Preradoviče* trg 8. Tam Mix, filmski oowboy v zasebnem življenju. («Life») Včasih, ko mi je duh hladen, kritičen, vidim mnogo. Ko opazujem dete v zibelki, vidim moža in ko gledam staro ženo, vidim otroka. Ko gledam igrajočo se triletno deklico, vidim v njej ženo, mater, z detetom v naročju in ko gledam starca, vidim mladeniča, polnega zdravja in življenja, pijanega moči in mladosti In ko srečam šestnajstletno devojko, vidim sitno, muhasto, nezvesto ženo... Nasproti mi priteče triletna Pucika. »Ako. Ako. goi!< Vzel sem jo v naročje ter jo posladil po svileno mehkih, rumeno belih kodrih. Gledal sem v njene mile, nedolžne, sinje oči, njen lepi nežni obrazek in videl sem r- dekle. »Ali me imaš kaj rada, debelačiea?« »Lada, lada, Ako!« je žvrgolela. »In zakaj me imaš rada, Pucika?« »Kel mi das tutla, ako!« In ko ji je bik) pet let, sem Jo vprašal: »Me imaš kaj rada, Puci?« »Rada te imam, Slavko!« »Pa zakaj me imaš rada, Puci?« »Ker si lep!« — in se mi je ovila okrog vratu. Potem je nisem videl štiri leta iH sem jo zopet vprašal če me ima rada. »Nič!«, mi je odgovorila jezno. »Zakaj pa ne, Fidica?« »Zato, ker si grd!« Takrat ji je bilo devet let, bHa je suha in je imela zlatorumene lase. Ko ji je bilo enajst let, sem jo zopet vprašal: »Fidka, me imaš kaj rada?« »Jaz ne!« »I zakaj pa ne, Fidka?« »Ker M fant!« in je zbežala. Minuli sta dve leti in sem jo zopet vprašai »Rada!« mi je odgovorila ter zbežala. Takrat je Imela svetlo kostanjeve lase. Imela je petnajst let in sem jo vprašai: »Povej mi Prldka, ali me imaš kaj rada?« Pogledala me it živo, nato pa je po-bestla oči in zardela. »Nu, povej, Fidka.« »Slavko — ne vem,« mi je boječe odgovorila ter si zakrila obraz. Takrat j« bila že na pol dekle in je imela temno-kostanjeve lase. Na zemljo je legel tih večer. Ob takih večerih je človeku mehko pri srcu in duša zahrepeni po sreči lepoti, ljubez' ni... Sedela sva na klopi pod bezgovim grmom. Držala sva se za roko in sva molčala in najini srci sta goreli... »Frida...« »Slavko---« »Povej mi... Frida ali me imaš kaj rada...?« In me je objela okrog vratu, poljubila me vroče. »Frida — Pucika — moja...« »Slavko — Ako — moj...« In tedaj sva bila srečna, srečna neskončno ... Takrat ji je bik) sedemnajst let in je imela temno višnjeve oči in črne lase. Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusile srečo. Naročite takoj srečke. ua fiTinn minili m niiinn Z Jutrovčki na morje Rekli so, pa smo šli. To rečem, da stvar ni tatoo lahka, kakor se bere. Take-le na široko zasnovane predpriprave za odhod bi zaslužile poseben odbor z odjseki, častnega predsednika ali vsaj petično pokroviteljico in tipkarico. Bilo bi bolj imenitno in gotovo bi bili do prihodnjega poletja pripravljeni za pot Najprej sem prevzel dečke na pri-znanico. Bili so štirje, ker so trije zamudili po en teden in to znese ravno tri tedne, pa so ti trije zamujeni tedni vrgli še četrtega fanta, ki smo ga te-lefonično dobili iz Logatca. Ker trije niso imeli potrdila, da nimajo nalezlji- ojen soprog, posebno pa njun mali ka-valir Duško, so požrtvovalno skrbeli, da dečki niso omagali Na težavnem potu se je pokazalo najlepše, kako vsi naročniki in čitatelii «Jutra* smatrajo Jutrovčke za svoje in jim skušajo z najrazličnejšimi uslugami lajšati potovanje. Meni res ni bilo mogoče storiti vsega, ker sem moral paziti na cekar, ki ga mi je dala ženka seboj. Lepo pisan cekar. s srcem spredaj in srcem zadaj, notri pa lepo zloženi dobri nauki. V naročju sem ga pestoval, prekladal s police na polico in z očmi nisem trenil od njega do Sušaka. Ko smo zložili prtljago na voziček, pa cekarja ni bilo. Jutrovčki v vodi. Od leve na deino v sprednji vrsti: Srečnik, Prosen, ki je tri dni pred fotografiranjem •utonilv, Mavsar, Lokar, Rustja, Tkavc, Čopič. — Zadaj so: Dežan, Gostiša, Kun« sterle, Peče, Bajec, Novak. vih bolezni, jih je doktor Tone pregledal v Židovski ulici, podložil Kosovo hišo pod izpričevalo in ga podpisal. Prijavo, da smo izlet in imamo četr-tinsko vožnjo, sem iskal v šoli na Ledini, a je bila ravno na lovu. Dobil sem jo na Vrtači, na postaji pa moker žig na karto. Ta mokri žig se pa kaj hitro posuši in pride ob veljavo. Ni rožmarin zelen al' pa suh. Ob tej priliki naj mi bo dovoljeno opozoriti slavno občinstvo, potujoče v izletne svrhe na jug radi zdravljenja, da nazaj grede vstopi v Ogulinu revizor, ki so mu mokri žigi na kartah in prijavah le figa, za komad in osebo po Din 128.50 od Sušaka do Ljubljane. Večjo kazen gospod revizor spregleda z ozirom na človekoljubni namen vož- Škoda zanj, veljal je 12 dinarjev. Hujših dbgodivščin med potjo ni bilo, samo gneča je bila vedno večja. Za Grosupljem sta vstopila dva moža s postarno ženo v svetlosivi židani ruti. Premožni ljudje. Razdelili so cule po policah, zaspanega fantička je pa oče mirno položil pod klop, kjer je sladko sanjal do dne. Pomenek je tekel o barkah in čolnih. Starejši mož se je vmešal z vprašanjem, če so čolni in barke na Sušaku. Ko smo mu pritrdili, se je napol okre-nil k ženi: «To bomo pa najeli.» «Ali se tudi peljete naprej?» — «Ja, na Trsat.» Nevihta je tulila in spremenila noč v dan. V Novem mestu so vstopili potniki z obrnjenimi dežniki, vlak ni mogel Jutrovčki pri postiljanju. nje. Na prihodnji postaji že izstopi in skoči v brzovlak proti jugu. Mene je hopnil zadnjo sekundo. Bila je najdražja v mojem življenju. Din 128.50. S potnim dovoljenjem ljube ženke, štirimi Jutrovčki, košarami in bližnjimi sorodniki izleta sem prišel na postajo. Ko so bili vozni listki v redu, ki niso bili v redu za povratek, nam je prijazni gospod šef odkazal prazen kupe, ki so ga zasedli drugi. Najlepša hvala pa gospej prijatelja Petra. k'i je branila vso pot prostore naših fantov, da sta vsai po dva in dva lahko sedela. Saj izbirčni niso bili. ker so bili že od 4. zjutraj na nogah. Tudi gospa Mara, 20 minut dalje. Na levi ta na desni so odsevali oddaljeni požari, posestnik iz izsušene Bele krajine je pa hvalil boga: «Milijoni padajo». Ko smo privo-zili skozi Gorjance, je pa rosil le rahel dežek. V Karlovcu je konobar zabičil kakor šolarjem, da nikdo ne dobi ničesar, kdor se premakne s svojega prostora pri mizi. Se predno smo pospravili naročeno, smo morali plačati, dla je gospod plačilni lahko šel spat. Nikdo mu ni zameril, ko smo zvedeli, da je nepretrgoma že 17 ur v službi. Začetek slavne postrežbe na Sušaku. Vse v interesu tujskega prometa. Sušak. vrata oa Jadran, in postaja kakor v Retečah, med njo ta pristaniščem v prahu brez dna pa dve restavraciji v barakah. Pred mostom na Reko visok hotel brez postrežbe. Povsod vročina, prah in smrad. Ko smo v tra- Pismo piše mali Mavsar z morja, da ga posije tja v Ljubljano belo . . . fiki hoteli kupiti poštnih znamk, nas je prijazni lastnik poslal tja. kjer smo kupili razglednice. Šele pogled na firmo in svinčnik v roki sta odprla njegov z znamkami natlačeni predal in mu razvozlala jezik, češ da smo vsi Slovenci teroristi, ker se pritožujemo na tako uljudno postrežbo. Tujec mora dobiti vtis, da je po prevratu na Sušaku napredovalo samo oderuštvo. Da se o tem lahko vsakdo temeljito prepriča, so tudi vozni redi vlakov in ladiij urejeni tako, da je treba po več ur čakati na zvezo. Sušak je kot Balkana, kamor so pometli vse smetj balkanlzma z vse države. Sušak naj tujcu najbrže pokaže, kako smo pometli vse ostanke bal kanizma po 'državi in jih zvozili sei na to smetišče. Tako skrbe občina, ob lasti ln država za reprezentanco. O, zal gospod ravnatelj in me gnal proti barakam Kolo-kolonije. Imenitno fajn se imajo naši pamži preklicani tod in ni čuda, če se ves dan rezgetajo kot žrebeta. Najbolj se je pa rezgetal Jutrovček Prosen, ki je pred tremi dnevi utonil, da je bil čisto mrtev, in ga je požrl še morski volk po vrhu. Ljubljanski skavti so že pobirali za mašo in talijanski agenti so trepetali že pred praženimi sardelicami. No ja, gavzal je res nekoliko, kakor vsak, ki se uči plavati, zato se pa sedaj prekucuje po morju kakor delfin. To je tista riba, ki se ji v bukvah pravi pliskavica in ni riba, ker doji mladiče lih posteljic. Postiljajo si samj kakor vojaki, zato da je red, a spali bi na trdem, če bi jim gospa in gospodične ne uredile posteljic. Volja zadostuje. Po molitvi in kavi je kopanje. Po kopanju telovadijo, da se ogrejejo. Izbrani gredo k sv. Martinu na ledeno mrzel studenec po vodo, drugi pišejo razglednice in pisma. Pisarna je kaj primitivna. V senci pod hrastom leže kratka bruna, pisalne mize, sedajo pa kar v pesek. Pišejo, da je luštno in lepo, s smehom na ustnih in z roso v očeh. Samo pri pisanju so tihi, privezani na dom. Na naši sliki ravno piše mali Mavsarček z Viča, admiral s 30 Želodci pri kosilu. z mlekom. Kadar pa nima opravka s svojim naraščajem, prevrača kozolce po valovih kakor paiac in brizga vodo v vis kakor počena cev ljubljanske motorne brizgalne. Nevarne so pa te šaljive živali ravno toliko kakor omenjene počene cevi in se jih boje samo Lahi, kadar odganjajo tujce z našega morja. Ker je resnica hčerka božja, moram pogumno priznati, da sem jo i jaz pobrisal pred njimi na suho, • me je sprejel tak krohot, da je il Košeninov mehur, ki ga mi je dala skrbna ženka seboj, da ne bi 1 ^Ifi} f , ' J . r m ž i ? Ponirki. Južina. N'a desni voditeljica koiooije ga. Gašpcriinova, na levi njena pomočnica gd. Lakaj« Kenda, župan blejski, kako krvavo bi te tu rabili. Čeprav do skrajnosti iznemogli. smo vendar pobegnili na Trsat. Kakor nekdaj, so na stopnicah še vedno enaki berači. Ti so večni povsod, kjer človek dela pokoro. Ze pot sama po razbelje-nh stopnicah nam je izbrisala vice. Gori je vse pri starem, le razgled se je spremenil. Na desno, kjer je prej mrgolelo mravljišče narodov in so se gnetle ladje vseh zastav, je tiho, mrtvo pogorišče nekdaj ponosne Reke. Z zagonetnim strahom strme slepe oči reških oken na zastavo, ki jo nosi zmaj na Trsatu, na stolp Frankopanov, ter Čita jo napis na mavzoleju: Mir junaka. Učka ve. da mir ni smrt Jutrovčkom so se oči zasadile v globino, v brazde, ki iih režejo barke. Daleč, daleč plava pogled s smehom bodočnosti in kroži nad morjem čez obzorje. »Ali je res naše?!» Zmaj z zastavo. gnezdo in grob Frankopanov in blagoslov Majke Trsatske. Morske Zvezde, pa bi ne bilo naše. In vi, dečki! Kakor galebi so dečki zleteli na morje. Kamor je, naj pelje parnik, samo da smo vendar že na morju. A mesto, ki smo ga že ob zori videli s kopnega visoko nad morjem, je vedno večje in spodaj že trepeta bela črta, kakor pena ob obali. Našd nas pozdravljajo! Zdravo, zdravo, zdravo!» In z obale nazaj kakor salva pušk: Zdrav... zdrav... zdrav...! Sprejem je bil impozantnejši kakor ga morejo prirediti Indijanci svojemu poglavarju. Urnebesno tulenje šestdesetih nagih divjakov je pretresalo morje in ozračje, da je kapetan premišljeval, če se je varno primakniti k pomolu. Na sredi med to junaško gardo pa njen komandant, gospa Gašper-linova v spreminjasti zelenomodri Židi in belih rokaveih ošpetlja. Sakra. sa-kra, če bi ne vedel, da je gospa Ga-šperlinka, pa bi mislil, da je vdova Rošlinka. In poleg nje njen zvesti ad-jutant, zagorela in rdeča gospodična Lahajnarjeva, ki vriska in poje kakor fant Pa sta me vzeli v svojo sredo, ker sem bil tako rekoč v funkciji narodne dame ali prav za prav narodnega dame-ža in sem bil hudo ginjen, da sem skozi solze radostnice komaj opazil vam-pek in brado prijatelja Rudelna. oskrbnika mojih posestev v Ljubljani. Takoj mi je šinilo v glavo, da .ie šara v kov-čegu in obleka na meni čisto odveč in nepotreben balast, ker leta vse v samih kopalnih hlačah okrog, pa sem mu takoj ob viharnem pozdravu namignil o razširjenem oskrbništvu. »Sedaj ne uradujem, brate, po počitnicah se oglati pri meni v Prečni ulici,» se je odre- storil žalostnega konca v vodi. Sicer ni lepo dišal, vendar mi je pa bil ljuba in draga priča, da se še malo boji za mene. Ne mehur Košemnov za votlo, ampak moja blaga žena, ki mi je že vse odpustila, kar je bilo tam na morju in sem in tja med potjo. Tudi je že kupila še lepši in večji cekar s pomnoženo izdajo tehtne vsebine. V ponesrečenem mehurju imam sedaj tobak, ker se miomirisa obeh bratsko izpopolnjujeta v harmoničen monopolski aroma. Morje krije čudesa, a največje je to, da ne popokajo tudi naši dečki. Sprejem me je pripeljal ravno k1 južini. Kakor lokomotiva rrrišičava Nežka, ki Kolokoloniji kuha, je pred gospo navalila skladovnico štruc belega kruha. Gospa je tesala in kakor za mlatiče velike tese je z rdečo marmelado za prst debelo mazala gospodična, ki vriska in poje in boksa. Potili so se pri žvečenju, pa so dobili še drugi tes, seveda z marmelado. Tako se podpro dopoldne in popoldne, pa ljudje še hodijo na splahnenje v Marijine lažne namesto pit morsko vodo. So pa fantalini vmes, seveda ne Vaši, dragi čitatelji, ki poli-žejo le marmelado in pridejo po repete! To bi jih! Po južini je na vrsti kopanje In egiptovski lonci večerje. Vodo in telovadbo je bog ustvaril pač le za pospeševanje prebave naše mile mladine. Petje in smeh krajšata koloniji čas, dokler ne pospe kakor polhi. Sanje in polni že-lodčki varovancev pa dobrim nadzornicam še ponoči ne dajo miru. Ze ob 5. zjutraj je treba pripravljati kavo in rezati kruh, ker otroci že tulijo po jedi, še predno zlezejo iz lepih, be- ladjicami. Šle so po vodi, a papirja ima še. Imel je tudfi veliko denarja spravljenega kakor drugi pri gospe.i. Bilo je 9 dinarjev, pa je že vse porabil za pisma, samo dva dinarja je posodil prijatelju iz Trnovega. Sedaj pa ne ve, kako stoji, ker mu je dolžnik dal orglice, ki so še sko.ro čisto dobre, a vendar še računa na en dinar premoženja. Največji dogodek v koloniji so pa pisma od doma. Bahavo teče adresat k gospej, da tudi ona čita, potem pa k gospodični, naj še ona izve novice od doma, in k vsem ta vsakemu, ki pride v kolonijo. Šele dopoldanska južina jih zmoti. Ali onim srečnim s pismi ne gre niti marmelada. Tiho iščejo školjke in morske ježe v pesku:, da jih odneso domu za spomin mami — če jo še imajo. Malo mamic imajo Jutrovčki ln malo atkov, mnogo pa bratcev in sestric. Zato so naši tako tihi in najbolj pridni med vsemi. Brez besedi in nevede hrepene po onem, česar nimajo in kakor mucike se privijajo k človeku, če jih poboža po glavici in vpraša, kako je. S kako čistim zlatom plačajo ponujeno breskev! Gospodična že kliče h kosilu. Nagci se postavijo v vrsto in molijo pred lonci, ne lonci, pred čebri, polnimi juhe, mesa, makaronov, krompirja in drugih dobrot Da, najmanj po dve prikuhi imajo pripravljeni tako okusno, da se gledalcem cede sline in morajo hitro sami k obedu. Živahno cmakanje lomi kamenite temelje Omišlja, Po dvakrat in trikrat se javljajo pred lonci, dokler ne omagajo. Lonci pa vendar redko pokažejo dno. Po tem napornem delu si privoščijo malo počitka, da zopet lahko migajo v vodi in se pode za žogo. Če je kaj posebnega in ob nedeljah gredo v mesto, vsako nedeljo seveda k maši, drugače pa na sprehod ob obali ali pa proti Vozu občudovat razgled na kopno proti Crikvenici tja do Senja in Ve-lebita v megli. Zato, da južina ne gre v nič. Lepo imajo in dobro, da se je zavist razpasla širom naših poljan, posebno kar se tiče gospe in gospodične, hm. "Z letovišču so ob morju, seveda, z? bavajo se in uživajo ... Milostljiva. ali niste ravno Vi pustili edinega deteta doma služkinji, ker bi Vas motilo na oddihu? Gospa je vzela 60 tujih seboj in je za vse odgovorna, nad šestdesetimi čuje ponoči in pazi čez dan,- najmanj 50 kil kruha je treba narezati, da ima žulje od noža, ogromne lonce je treba izprazniti, da ji omahujejo roke, nakupovati je treba hrano in jo šele iskati po Omišlju in Sušaku, — take so počitnice narodnih dam, ki vodijo kolonijo v barakah, razbeljenih od solnca in kuhinje, brezplačno samo zato, ker so prave narodne dame. Zamenjajte jih! Preverjene bodite, da boste deležne pohvale vse naše javnosti, kakor so jo že krvavo zaslužile vse dosedanje voditeljice in pomočnice. Zavidajte jim raje zahvalo, ki jo jim za trud in skrb in materinsko ljubezen s priznanjem izrekajo vsi naročniki in vsi čitatelji «Jutra». Stric Tone. Mali junaki pri telovadbi. «JUTRO» št. 196 11 ^•drij« 21. VUI.1927. Kulturni pregled K pariški razstavi ! A. Trstenjaka in N. Pirnata Pariz, v avgusta Razstava, ki sta jo naša umetnika priredila v drugi polovici junija t 1. je celo v šumnem Parizu vzbudila živahno zanimanje. Pravim, celo, ker je tu brez prestanka toliko razstav, da utegne časopisje poročati komaj o najboljših med dobrimi. Avgustova številka poznane revije Sodobni umetniki (Les Artistes d'aujourd'hui) je prinesla poleg dveh reprodukcij _ Pirnat: Beethoven — Trstenjak: Delavec izpod peresa kritika Pierre Molžja o razstavi naslednje besede: »Misel da snovi svojo obliko in kreče vse življenje. Naša sodobna misel je ostra in nemirna. Oblike, ki nas obdajajo, bodo vedno nosile njen pečat. Tako jo je razumel Trstenjak, močan in samorasel slikar in akva-relist visoke vrednosti. Všeč mi je, da si je, zato da izpolni svojo razstavo v galeriji Car-mine pridružil Nikolaja Pirnata, .čigar dleto ima prav isto moč kakor Trstenjakov čopič. Niti prvemu niti drugemu ni do ljubkih stvari. Niti prvi niti drugi ne popušča in ee ne odreka. Snov in barva sta pokorni njuni volji, M Je izredno močna in presega goli videz ter gre za bistvom samim. Marsikdo morda ne bo ljubil tega načina in bo očital Trstenjaku in Pirnatu, da se preveč predajeta brutalnosti. Jaz zase ljubim to gorečnost, ta notranji vzpon na poti k »višjemu jazu«. In čemu naj bi tu služila tehnika! Le realizacija sama šteje. Ali je mogoče zanikati, da zapustiš to razstavo popolnoma drugačen kakor si vstopil? Spojil sem v eno talenta obeh umetnikov, ker se mi zdi da v njih plamti isti ogenj in da se 6rečno izpopolnjujeta. Nemir je to brez dvoma, toda kaj nI iskanje ob začetku vsake umetnosti. Ta dva fanta sta umetnika in prav nič ustvarjena zato, da bi obtičala.« Empe. Emil Adamič: Poletje glasbe v Frankfurtu ob Meni III. SLAVNOSTNI KONCERT (KOMORNA GLASBA). 1. Konrad Beek: Tretji godalni kvartet V Parizu živeči 261etni Švicar K. Beck je svoj tretji kvartet napisal v treh stavkih: L trodelni preludij in trodelna fuga, II. simetrični Largo nad pettonskim ostinatnim basom in II. rondo, katerega centralne partije §o sorodne s preludijem I. stavka. Zdrava, stvarna, zelo trezna in solidna glasba brez velike poglobitve in osebnega žiga. Največ vtisa je name napravil dosti iskreni II. deL Uspeh dela časten. 2. Vladimir Vogel: Godalni kvartet 1924. Nemec Vogel je skušal napisati kompozicijo, ki izvira iz materije godalnega ansambla. štirje momenti so bili zanj važni kot no-sitelji muzikalne forme: I. počasi tekoče, melodično gibanje med 1. in 2. vijolžno pristopom čela in viole, višek in zopet padanje do začetka, II. izraziti glissando z vsemi čet rimskimi toni kot glavni element stavka, III. kot kontrast suhi spiccalo s skakljajočim pizzicatom in končno IV. fugato. H koncu ostaneta zopet le 1. in 2. violina kot simetrija k prvemu stavku. Voglova glasba ima nekaj originalnosti, sicer pa je bleda in predvsem ne toliko umetnost kot umetničenje. Bolj kot Beckov kvartet kaže Voglov znake umstvenega dela in hladne preračunljivosti. Rojstni kraj kompozicije je zaprašena študijska soba. Vse preveč kaže veliko znanje komponista, a naravnega občutenja malo. »Nova stvarnost« ubija temperament mladostni ogenj, prekipeva-nje iznajdljivosti, specifično »mladost«. Skoro bi bilo ljubše slišati od mladega komponista subjektivno, maigari romantično glasbo, kot pa objektivno, hladno in bledo muziko. Oba kvarteta je odlično interpretiral Amar-jev kvartet, kjer pri čelu ne sedi več R. Hin-demith, ampak Maurits Frank. Kvartet je pripomogel obema komponistoma do čednega uspeha. 8. Alban Berg: komorni koncert sa klavir in violino ter 13 pihal. Se mnogo, mnogo bolj, kot Vogel in drugi, kaže Berg, komponist »Wozzeka«, svoje učenost. Zdi se mi, kakor da so se vrnili časi nizozemske polifonske dobe, kjer so ae igrali s kanoni, jih krajšali, podaljševali, obračali v zrcalne, rakove itd Kopcert je poklonjen Schonbergu ter nima nič opravili s muzami. Fizikalno-mateanatična inženjerska umetnost je to, ki daje primere iz nauka o Sumih, ropotih itd. Iz črk imen SchSnberg, Webern in Berg (kolikor so to da) je sestavljena tematična podlaga, iz katere nastanejo potem razija zrcala, raki iu druge čudne oblike kanona, ki se vežejo s svetim številom 3 in njegovimi multiplikaeijami sedaj v variacijah, v obratih, sedaj raztegnjene in skrčene itd. Študij dela pa bo najbrž pokazal, da je vse to na prvi sluh suhoparno okostje, obdano z resno muziko, ki pa je preveč abstraktna, skuhana v retorti, da bi mogla vzcveteti v živo življenje. Prepričan sem, da ta muzika ne bo postala nikdar last širše javnosti: vedno bo ostala le privilegij posameznih igralcev in poslušalcev. Če pa ima glasba, ki izgubi vez z ljudstvom in se zaklene v svojo izolirano celico, še smisel in pomen, je vprašanje, na katero bi rajše odgovoril z »ne« kot z »da«! Občudovanje so zaslužili interpreti tega, s strašnimi težkočami natrpanega dela: kot dirigent Scherchen, Steuermann (klavir), le-vični violinist Koliscz in pihalni ansambl frankfurtske opere. Aplavz, zlasti skrajne levice, je bil silno velik. Druga publika je polna rešpekta pred premilranim komponistom in nerazumljivim delom spodobno molčala. Iz okvira komorne glasbe je posegla zadnja točka večera: 4. Heinrich Kaminski: Magniiicat za oddaljeni ibor, violo-solo, sopran-solo in orkester. To prekrasno delo bi najnujnejše priporočal našim koncertnim zborom. Večkrat so ga v Nemčiji, na Češkem in drugod izvajali in vedno z istim silnim uspehom. Značilno za vrednost dela je to, da je pri glasbenih svečanostih I. D. N. G. letos iznova prišlo na program. Kamiski, novi Bach, gre svoja poli-fonska, silno melodična, naravno se razvijajoča pota, ustvarja široke muzikalne forme s silnimi viški, vodi sicer vsak del ansambla samostojno, toda v skupni blesteči harmoniji. Svetli, zmagoviti sopran gospe Clare Wirz iz Curiha, ki se je vživela v himniški stil komponista, ki trajno zahteva polno silo glasu v visoki legi, je napolnil celo opero, skriti Scherchenov a capella zbor 1923 (dirigent Merten) je krasno donel, Rasber-gerjeva solo-viola je zmagovito prodirala iz orkestra, ki je igral lepo delo z ljubeznijo in iskreno vnemo pod taktirko Scherchena. Čudovito zaokroženo delo je zapustilo pa tudi uspeh, Id Je daleč presegal uspehe vseh del tega večera. Navdušenega priznavanja ni bilo konca. Fašistični literarni imperijalizem Koncem preteklega leta je začela v Ri* mu v založbi »La Vocec izhajati nova itali« janska revija »Navecento* (»900«) s pod« naslovom »Cahiers d" Itali« et , 17. Rada, 19. lani, 22. da*U, 24. uta, 26. oko, 28. beduin, 30. srp, 32. nje, 33. ar, 34. ar, 36. oni, 37. jod, 39. to. Karakteristikoo nove revije je torej v tem, da se šopiri z Internacionalno in ev« ropsko gesto, da pa vidi začetek vseh stvari v Rimu, to se pravi: v fašistovskem Rimu. BontempelH se je tega nasprotja za« vedal, toda zato ni nič manj duhovito na« pisal o prvi številki blesteč uvod in nekaj dobrih glos. Ne gre, da bi aa tem mestu zavračali njegove sumarične trditve, da se« ga romantična epoha od Kristusove pridige na gori do ruskega baleta, ali da je današ« nja generacija otrok antiteze ultranacio« nalnega duha kubizma in vse preveč lo« gičnega duha futurizma, pač pa opozorimo na proces spreminjanja, ki je v današnji Italiji vodil mnoge, rojene v evropskem du« hu, v prenapeti nacionalizem fašistov ali v »duhovni imperializem Italije«, kakor za« hteva Ciarlantini v svoji knjigi ali že ome« njeni Erik Curzio SuckeTt»Malaparte, ki je napisal za sedanji italijanski duševni ustroj zanimivo knjigo »Italia Barbara«, če tudi ga imajo vsi za «flermana». Bentempelli e svojim duševnim fašizmom ne gre baš v ekstreme. Se vedno je o6talo v njem nekaj Evrope a. Toda kljub temu v reviji, ki naj bi bila evropska, vriska ob grobu demokracije v Moskvi in Rimu. Bon« tempelli, skoz in skoz zapadnjak, ki od« klanja Orient, proglaša koncem koncev Rim za glavno mesto sveta. Toda ne samo Rim iz antike, saj je iz antičnegia Rima, poli« tičnega žarišča, brez dvoma izšla evropska kultura iz kulturnega kroga sredozemske« ga morja. Tudi današnji Rim. Če bi bil proglas izliv religioznega značaja, naj ve« lja. Ker se pa tiče duševnega primata faši« stovskega Rima, je nekvalificiran in ga od* klanjamo. « Na podlagi takih zmešanih pojmov je možno, da se Bontempelli v predgovoru bavi tudi z mnogimi anketami o »fašistični umetnosti«. Kaj naj U to bilo? Bentem« pelli, mož evropske vesti in obzorja, raz« pravlja o tej fantazmagoriji, jo opravičuje, skuša literarno kodificirati, a se pri vsem tem zapleta v protislovja. »Critica Fascista« Je bila od vsega početka v času najljutej« Že ortodoksnosti pod vodstvom svojih urednikov, Bottaia in de Pirroa, nekaj ta« kega, kot je bil prejšnji revizionizetn duha Ivana Blocha v soc. demokraciji. »Critica Fascista« je pripomogla k temu, da je do« bil fašizem, ki je bil v začetku docela sa« mo vojaškega ustroje in nastroja, neke vr« ste avetovni nazor. Danes hoče biti »Criti* ca Fascis(a« nekakšna duhovna tribuna za posebno ostre debate o možnosti »fašistične umetnosti«. Marinetti je seveda izjavil, da je njegov fu turizem umetnost par excellen« ce, drugi so zopet trdili, da njihova umet« nostna naziranja. Toda kaj je bil zaključek vse debate? Nič drugega, kot nove in praz« ne besede za staro in drugod že zastarelo zahtevo: rečejo »fašistično«, toda mnogi mislijo s tem nacioaalno«neodvisno, drugi zopet samo narodno umetnost. Banalnost sama ob sebi razumljiva! Ali ni vsaka res« nično velika umetnost vzrasla iz narodnih korenin, in šele iz takega srca raste v in« ternacionalno širino? Z vsemi silami si prizadeva ustvariti no« va Italija svojo »fašistično« umetnost. Kon« ture te nove umetnosti še ni mogoče vi« deti, vse pa kaže, da utegnejo Italijani do« biti veličastne sintetične prikaze svoje zgodovine, da le bodo zrele umetnine in da ne bodo megalomanske! Ob koncu pretek« lega leta je namreč družba R O. M. A v Firenzi pod protektoratom kralja in Mus« solinija razpisala književno nagrado, do« stopno vsem italijanskim avtorjem, 10.000 lir za književno delo, ki pa mora obravna« vati take teme: Slavnostni poem o Cezarju, ki je naznačil misijo Rima. — Drama o cesarskem Rimu, ki najde svojo skupnost in moč v dveh zakonih: Orel in križ. — Drama o italijanski duši, ki ruši verige srednjega veka in vodi k novemu življe« nju, ustvarjajoč najgrandioznejša dela umetnosti: renesansa, razumljena kot ustva« ritev krščanstva. — Drama iz vojske, v kateri pomlad Italije piše na vrhove Alp: dalje kot na drugo stran se ne povrnemo 1 ??iu oltre, chfe indietro non si torna.) — oema o fašistovski epopeji, ki bo Italiji na Svetu zapela melodijo o preporodu rim« skega Orla. — Poema o nedotakljivem, najčistejšem Stvarniku — Kristu — Rinil j a« nu, duše naših duš, vere, ki nas združuje v eno družino, ki jo najbolj harmonično in najbolj živo ustvarja ta zemlja itaHjan« ska. — itd. Letos je začel izhajati v Rimu še en nov časopis »bnperium«, ki bo služil razširja« nju fašistične misli. Direktor lista je Silvio Msurano, sodelujejo pa: Marinetti, Setti« melli. Mark) Carli L dr. V takem ozračju je lahko umevno, da j« v Italiji danes Rim nekdanjih Cezarjev moda. Danes spreminjajo revije svoja imena in dajejo nova, n. pr. Italia Augusta, Augustea aH Capitolinum. Pesnik Enrico Corradini je napisal novemu obrazu literarne Italije zanimiv komentar g svojo dramo »Gtulio Ce-sare«, ki je njen glavni junak seveda — Benito Mussolini. Avtor suče sicer svoje osebe v historičnih kostimih in miljeju, toda zato kljub temu hitro uganemo, za kaj gre. Corradinijev Cezar-MussoUni govori o veliki kloaki Republiki, ki koramplra in mori vse križem I »Danes se me ne more lastiti nobena stranica, nisem niti na strani patricl-jev niti na strani plebejcev — sem Cezar Rima, Cezar rimskega ljudstva, in zato sem tu, da ustvarim novo edinstvo in da z njim prinesem mir.« (?) Kaj pa Brutus? Lahko si mislimo, da v tej drami ni ušel z zdrave kožo. §L Dopisi DOL PRI LJUBLJANI Je sicer prav prijeten kraj v tihi dolini ob Savi — vendar ni vse tako. kakor bi lahko bilo. So razHčni ljudje, ki s svojim demacoStvom nasprotujejo sedaj temu, sedaj onemu, bodisi učiteljstvu, bodisi duhovnika aO pa komu drugemu. Čeprav so ali pa so vsaj bili nekdaj istega stanu, to pa brez ozira na njih poHtifino prepričanje hi delovanje. 2ak>stno, a resnično da Človek ne more vsem ustreči. Teh neprlllk Je rešen sedal e. kaplan Janko Žagar, ki se le pred nekaj dnevi poslovil od Dola. v katerem ie bival štiri leta. V tel dobi so ga vsi farani radi njegove vseobče prijaznosti. poštenosti ln neprlstranosti prav vzljubili. Da pa tudi on ni bil brez »prijateljev*. ki so mu hoteli jemati ugled br« vsakršne podlage, ie pač samo ob sebi umevno. Žalostno in značilno pri vsem skupaj pa ie deistvo, da so tako neosnovane sovorice razširjali ljudje, ki bi morali, tudi če bi bilo na njih ka) resnice, prei vse prl-krivati nego raznašati. Potem se oa čudijo gotovi krogi in očitajo da Je napredno časopisje «brezversko», če piše «čez duhovnike« po takih govoricah v prepričanju, da so resnične. Kje ie krivda. Je uač Jasno. Omenjenemu g. kaplanu pa vsa čast in hvala za njegovo delovanje in trud ter več miru in blagostanja na njegovem novem službenem mestu. JESENICE. V nedeljo, dne 28. t. m. se vrši shod somišljenikov SDS in NSS ob ool 10. d op. v restavraciji »Pri Mesanu*. Govorita gg. dr. Albert Kramer in Franio RuDciik iz LJubljane. Vsi na shod! JESENICE. Za volitve dale vse informacije tajništvo krai. org. SDS Jesenice vsak večer od 19. do 20. v lokalu .Edinosti«, restavracija «Mesar». JESENICE. Pomladku Rdečega križa na tukajšnji meščanski šoli se najprisrčneje zahvaljujemo, da je poslal najina otroka Ukmar S. in Majnik S.. uS. IU. r. na svoje stroške na morje od 14 Jul. do 1. av«., z željo, da bi še nadalje deloval v tem smi-sIh. Starši. , TRBOVLJE. 18. t. m. zvečer se Je vršil v Društvenem domu shod. na katerem Je poročal g. dr. Korošec. Ta shod so pripravljali klerikalci tajno že ves teden. Vabili so na shod z nekakimi legitimacijami, s katerimi so se morali izkazati obiskovalci pri vhodu v dvorano. Postavljeni so bili tudi reditelji. Legitimacij Je bilo izdanih 420. zborovalcev pa ie bilo okrog 340 in sicer iz Trbovelj Hrastnika in vse okolice med njimi mnogo pristašev drugih strank. G. dr. Korošec je hotel popraviti menda to. kar je pokvaril v tuk. revirjih g. dr. Gosar. G. dr. Koroščevo poročilo le bilo podobno onim na drugih shodih, ki smo Jih že večkrat či-tali v »Slovencu«. Našteval ie zasluge, ki iih ima SLS za prebivalstvo v Sloveniji. Med drugim ie povedal tudi, da se ie drž. proračun znižal za 1 milijardo. Tega znižanja žal davkoplačevalci še ne občutijo. Pozabil ie na nekatere druge zasluge SLS, n. pr. na davek na ročno delo. na davek, ki ea plačujem invalidi, davek privatnih nameščencev, čl. 80 finančnega zakona, po katerem bodo morali plačevati davkoplačevalci sreza Laško nad 2 milijona davka več ki bi za sicer .plačala TPD. in še marsikaj drugega. — Po zatrdilu nekega gospoda so v taboru SLS že vsi tukajšnji kmeti pridobiti morajo še samo delavstvo. Vede-remo! MARENBERG. G. inž. Franjo Pahernik Iz Vuhreda le odložil mesto vladneza komisarja okrajnega zastopa marenberškega, katero Je zavzemalo od prevrata do sedal. Povod temu Je nesoglasje z velikim županstvom. Govorilo se Je tudi v našem okraju, zlasti v nemških krogih, da misli merodaj-na gospoda razpustiti sedanji okrajni zastop in imenovati gerentom strokovnjaka v finančnih zadevah, gospoda župana vuze-niškeea. DOBOVA. Klerikalci lovijo glasove. Seveda ne pri nas, ker ie zanje preslab teren ampak v sosednih Kapelah. Obljubili so 50.000 Din za osušenie močvirnega «Jovsa». Nekateri pravijo: »Dober ie denar, če ga prav prinese pes na repu* — drugi pa: •Kadar konja love mu ovsa molž«. Mislimo. da Je zadnje še najbolj resnično. Na rovaš tej obljubi se Je že pričelo z delnim čiščenjem in je lahko delavec zaslužil po 200 Din na dan, samo ne ve se. kdo bo plačal. Zdi se nam. da Je ta oblluba mišljena takole: «Kapelčanom obljubimo 50.000 Din. lahko tudi več, a ker se bodo Dobov-čapi uprli ne bo treba nič plačati, tako bo ostala koza cela. volk sit. kroglice pa naše!« Mi ne zavidamo Kapelčanom, če se Jim posreči osušiti travnike, toda toliko so gotovo razumni, da uvidijo škodo, ki bi nam Jo napravil samo en Jarek, po katerem bi ves tok Sotle pridrvel na naše polje in bi ne imeli časa najmanjše stvari odpeljati. Ravno zato. da skupno s Kapelčani osušimo cel «Jovs», smo predložili pravila za ustanovitev vodne zadruge potom katere bi se lotili stvarnega dela. Zato smatramo to novo početje z osuševanjem le nekako norčevanje rz nas vseh. Potrdite nam najprej že davno predložena pravila! — Več prizadetih. BOŠTANJ OB SAVI. Prostov. gasilno društvo se iskreno zahvaljuje z. Podvineu, industrijalcu v Radečah, za njegov ponovni plemeniti dar v znesku 1000 Din. za katere le društvo nabavilo veliko 500 sveč močno karbidovko. Hvala tudi vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli do lepega gmotneea uspeha veselice preteklo nedeljo. LJUBNO V SAVINJSKI DOL. V ponedeljek 15. t. m. smo obhajali lepo uspelo slavtiost štiridesetletnega obstoja tuk. gasil. društva. Slavnost. se le pričela v ne-delio zvečer z bakljado po trgu in v ponedeljek zjutraj z budnlco. Popoldne so prihitela bratska društva v precej zadovoljivem številu, da z nami praznujejo veseli iubilel. Zbrane tovariše in občinstvo Je pozdravil na veseličnem prostoru načelnik g. Šerbela ter na kratko orisal sestanek In delovanje društva od začetka do štirl-desetletnlce. Čedno aranžirana slavnost je napravila najboljši vtis. Pohvaliti moramo ceniene dame, ki so z največjo požrtvovalnostjo skrbele za brezhibno in prijazno postrežbo. pevsko društvo »Raduho«. ki Je zapelo več lepih pesmi in godbo «ZarJa» h Šoštanja, ki Je neumorno svirala. Hvalevredno ie. da so se vsi občani v obilni meri potrudili z darovi in delom da pripomorejo slavnosti k lepemu uspehu. SREDIŠČE OB DRAVI. (Volilni shod.) Dne 31. avgusta ob 30. zvečer se bo vršil javen shod Združene gospodarske liste na Cirabah pri Središču v prostorih gostilne Lovro Kosi. Vabimo na shod vse pristaše napredne sloge. Na sbod prideta g. dr. LJ. Pivko in obL pos!*»ec g. Urefc Gospodarstvo Položaj na naših borzah Tedenski devisni promet 12L5 milijona Din. Cmtejša tendenca na triišču državnih pa. pirjev. Zaradi praznika v pondeljek so bili v preteklem tednu samo 4 borzni sestanki; zato je bil tudi promet razmeroma manjši. Celokupni tedenski devizni promet je v pre teklem tednu znašal 12.5 milijona Din napram 19.1, 11.6 ln 12.6 milijona Din v predhodnih treh tednih. Privatna ponudba v devizah je bila znatnejša. Nudile eo se predvsem devize na Newyork, Prago, Berlin, Dunaj in Pariz. Narodna banka je v glavnem Intervenirala le v devizah na Curih in London. V tečajih posameznih deviz ni bilo znatnejSih sprememb; edino deviza na Italijo je bila zadnje dni precej čvrsta ter se je dvignila od 809.25 — 310.25. Največ so se trgovale devize na Curih, London in Newyork. Na ljubljanski efektni borzi sta pretekli teden pričela notiratl dva važna arbitražna papirja, in sicer delnice Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in delnice Tvornice za dušik v Rušah. Oba papirja se trgujeta tudi na dunajski efektni borzi. Delnice Kranjske industrijske družbe so trenotno zelo čvrste ter se je njihov teačj v skladu z dunajskim tečajem dvignil tekom prvih treh dni, odkar notira; na ljubljanski borzi od 360 denar na 390 denar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi v početku tedna nekoliko mlačnejša, proti koncu tedna pa se je pojavilo zopet večje povpraševanje, kar ie povzročilo, da se je tečaj znova okrepil na 351. Močno se je zadnje dni dvignilo investicijsko posojilo, M je bilo včeraj zaključeno po 86.50. Manj zanimanja je trenotno za agrarne obveznice, ld' notira j o 50. Na tržišču bančnih vrednot tudi ni bilo pomembnejših sprememb. Prijaznejša je bila tendenca za industrijske papirje, vendar ni prišlo do večjega prometa. Trboveljska je narasla na 480. Tudi Gutmann in Danica notirata višje, dočim je Union mlin popustil. Jugoslovensko pomorstvo v italijanski luči c. d. V Trstu, avgusta. Ni je stvari, M bi bolj bolela Italijane, kakor prizadevanje Jugoslavije, da se popolnoma osamosvoji od italijanskega jerob-6tva, zlasti kar se tiče morske plovbe. Vsaka nova ladja, s katero se pomnoži jugoslovenska trgovinska mornarica, je trn v peto italijanskemu tisku, vsaka nova plovbena proga, ki se otvori ali ki naj bi se otvorila, je povod silnemu viku in kriku o oškodovanju italijanskih prvenstvenih pravic na za ustanovitev ladjedelnic, pristanišč, tvornic za vrvi in mreže, elektromehaničnib delavnic, tvornic za barve, cementarn. Seveda pa je vse to danes samo še načrt. Storjenega ni še nič, toda Nemci so pametni ljudje, pa se na tak način pripravljajo za bodočnost. Ti vražji cbivši k. u. k-> skušajo spraviti vso jugoslovensko pomorsko industrijo v nemške roke in prav oni so krivi, da se v Dalmaciji goji razpoloženje, ki je skrajno nasprotno cu pravi cenim italijanskim koristim* in ki preprečuje vsako zdravo italijansko inicijativo. Kar se tiče pomorske plovbe, pravi omenjeni časopis, je kombinacija suSaške družbe nujno poziva tržaško Cosulichevo družbo, naj ne zamudi prilike. Kar se pa tiče dalmatinsko - egiptske in dalmatinsko - Je-vantinske proge, ki naj bi se uvedli z nemško ali angleško soudeležbo, pa meni mnenju mogoče oživotvoriti v najbližjem času, bi bila zgradba velike ladjedelnice med Ši-benikom in Splitom. Ali ker so tudi tn vmes tbivfii k. u. k. Marinebrilderjb, gre tudi tu za pomoč s strani cnemških bratov>. Taka ladjedelnica bi se izplačevala, ker bi imela dovolj dela s popravami ln gradnjo novih ladij. Treba bi bilo kakih sto milijonov dinarjev, a Nemci bi dali ves materijal in stroje. Toda slaba je, kar se tiče izvežbane-ga delavstva, ki ga Jugoslavija nima; Edina možnost bi bila, da se pokliče primorsko delavstvo, toda cbivši k. u. k-> hočejo imeti nemško, ki je silno drago, in to bi ugonobilo podjetje. čestita obema delegacijama, katerima je uspelo ustvariti Vremensko poročilo Meteorološki ia»od ♦ Ljubljani 20. VHI. 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas d ŽL B 31 98 Smel vrf i -.1 ir brzin* » metrih o 52 Padavine s ii do 1. m . 7. 14. 21. 634 7r29 764 6 762 6 763 9 7624 7608 7589 171 21 3 17 5 150 17-0 180 200 c6'0 77 48 64 86 78 73 96 54 SE 3 E 4 E 2 W 8 SE 2 NW 4 E I mirno 5 1 4 dež 0.1 5.0 Maribor . . • Zagreb . ■ • ■ Beograd • i > Sarajevo . . . Skopi je .... Dubrovnik . , Split .... Praha ... & 3 9 8 9 1 dež 7 '597 57 3 7 0-9 250 50 17 0 62 4< SE 2' mirno WSW 5 3 8 3 dež 1.0 Solnce vzhaja ob 5.6, zahaja ob 18.59, luna vzhaja ob 23.5, zahaja ob 13-58. Najvišja temperaturi danes « Liubliant 22.1, najnižja 13.7 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno jasno, toplejše. Triaška vremenska napoved u nedeljo: Lahki vzhodni vetrovi Nebo večinoma jasno. Temperatura od 20 do 28 stopinj. Morje razburkano. pogodbo, s katero so odstranjena številna interesna nasprotstva. Najvažnejša točka pogodbe je obojestransko priznanje največjih ugodnosti. Francija v svojem gospodarskem zakonodajstvu sicer ne pozna klavzule o največjih ugodnostih, vendar je de facto dala Nemčiji največje ugodnosti, kajti nem-Ski uvoz bo od 16. decembra t 1. deležen vseh ugodnosti (minimalnih tarif), katere bo Francija v bodoče dala tretjim državam. = OHcijeini katalog IL pokrajinske razstave cLjubljana r jeseni* (17. do 26. septembra L L), je zopet prevzelo v samozaložbo reklamno podjetje Saturn v Ljubljani Ta tvrdka je že izdala letošnji velesejm-ski katalog, ki je po svoji zanimivi vsebini žel splošno odobravanje. Našim tvrdkam se zopet nudi lepa priložnost, da obrnejo pozornost konzumentov nase. Naročila za oglase in vsa pojasnila daje cSaturn« ali pa urad ljubljanskega velesejma. = Licenciranje bikov v mariborski oblasti. Tekom letošnje pomladi se je vršilo zakonito predpisano licenciranje bikov po vseh sodnih okrajih mariborske oblasti Predvedlo se je skupaj 2168 bikov. Po pasmah odpade na simodolsko 666, na marijo-dvorsko 620, na pomursko 813 in na pinog.iv sko 128 bikov, 384 Je bilo medsebojnih križancev teh pasem; 66 bikov pa je bilo tujih (nedovoljenih) pasem. Sposobnih je bilo 518 (78 %) simodolcev, 463 (75 %) marijo-dvorcev, 252 (81 %) pomurcev, 81 (63 %) pincgavcev in 197 (51 %) križancev. Ostali so nesposobni. Pripuščanje teh nesposobnih bikov ali sploh na licenciranje neprignan'h bikov se kaznuje z denarno globo 250 Din. V smislu zakona je potrebno, da ima vsaka občina najmanj enega bika na vsako pričeto stotino, krav in telic. Na ta način znaša primanjkljaj bikov 353, in sicer 131 marijodvor cev, 100 simodolcev, 80 pomurcev in 42 pincgavcev. Občine so dolžne, da si manjkajoče bike nabavijo. Lastniki najodličnejših bikov prejmejo državne premije po 800 Din in veliko ministrsko diplomo. Lastniki na-daljnih izvrstnih bikov pa dobe oblastno nagrado 600 Din in pohvalnico. Lastniki nadaljnih prav dobrih bikov dobe pohvalnico in prvo okrajno nagrado. Ostali dobri bikodržci prejmejo nagrade iz blagajn okrajnih zasrtopov. Obvezani pa so, da bika drže za pleme še vsaj eno leto. Vse priznanje gre oblastnemu odboru v Mariboru, ld je takoj v pričetku svojega delovanja prispeval vsekakor znatni znesek 30.000 Din. = Italijanska trgovinska bilanca. Po p> datkih italijanskega finančnega ministrstva se je italijanska trgovinska bilanca v prvem polletju tekočega leta izboljšala. Uvoz je nazadoval na 11.9 milijard lir (I. polletje 1926 14.2 milijarde lir), izvoz pa se je dvignil na 8.5 milijarde lir (8 milijard). Trgovinska bilanca je bila torej pasivna 3.4 milijarde lir (6.2 milijarde). = Ugodni razvoj rumnnske trgovinske bilance. V prvem polletju t. 1. je znašala vrednost rumunskega uvoza 16.9 milijarde lejev, vrednost izvoza pa je dosegla 18.9 milijarde lejev, tako da je bila trgovinska bilanca v tem razdobju aktivna za 2.1 milijarde lejev. Zaradi povišanja carin se je znatno zmanjšal uvoz predvsem luksuznih predmetov. = Težka kriza v angleški premogovni industriji. Po statistiki strokovne organizacije angleških rudarjev so angleški premogovniki pri prodaji premoga v inozemstvo od 1. januarja t. 1. izgubili preko 5 milijonov angleških funtov (1380 milijonov Din). Težkoče pri plasiranju angleškega premoga so na kontinentu vedno večje. Finančni krogi zasledujejo potek dogodkov z veliko skrbjo za bodočnost. Zaradi težkoč pri oddaji premoga odpuščajo rudniki delavstvo. Število registriranih brezposelnih rudarjev je naraslo na 250.000, strokovna organizacija rudarjev pa ceni njihovo število na 300.000. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin, raznega materijala, borovih plohov, mehkih desk, steklenega papirja, gladilnega platna, sidola, globin-paste, hrastovih plohov ter prediva: do 30. t. m. pa glede dobave bakrenih plošč. Direkcija državnega rudnika v Zabukovei pri Celju sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 120 m3 jamskega lesa in 100 komadov cementnih cevi, do 6. septembra pa glede dobave raznih delov za jamske svetil jke. — Vršile 6e bodo naslednje ofertalne licitacije: 24. t. m. pri dravskem inten-dantskem skladišču (Kodeljevo) v Ljubliani glede dobave 12 polic za sušenje dvopeka; 25. t m. pri ekonomskem odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave raznovrstnega lesa: 1. septembra pri celjskem vojnem okrugu v Celju glede dobave 30 000 kg slame; 2. septembra pri mariborskem vojnem okrugu v Mariboru glede dobave 280.000 kg sena in 120.000 kg slame; 9. septembra pri 40. peš polku števal bomo tudi reprezentat vno zunanjost in dovršene šole, ter stopnje inttl gence Doiičnik bo v našem sistemu deiovana izšolan na Dunaju in bo roiem potoval po vsej kral evini SHS. Žtvlienski pop s pisan brez tuje pomoči v slov., hrv. in nemškem jeziku in vse dokumente >n sliko je vposlati na oglasni oddele« .Juira" pod .šiev. 131927 FKL*. 9074 aCJ&JftJfijfiffi? Pozor " ! ženin! in neveste! Žimntce i), po«lel)li* mre(• Metat DMtellf filoUjlT«) otomane dtvase Ul tapet ai&k. iidelk' nudi Mjcneit Rudol! Radovan Upotnik Krekov trg štev. 7 - poleg tlentneg* doma Nad 10.000 Din mesečno lahko zaslužijo sposobni ljudje s piodajo državnih vrednostnih papirjev na mesečne obroke. — Generalne zastopnike za vso državo sprejmemo. — Ponudbe pod Mosse, A. D. Beoffad, Terazije 25. imocmiDimiDaDmDnnnooaai! Vedno sveže najboljše in najcenejše špecerijsko blago kakor kava, riž, slaskor, olje, čaj — ma-nufaktura, galanterija, usnje itd. Zaloga bencina, petroleja ter strešne opeke iz najbolj priznane prekmurske glinaste zemlje dobite samo pri tvrdki 9112l H. F. Podlogar v S tičal kolodvor, Dolenjsko. Gostilno z enonadstropnim poslopjem, 14 sob za tujce, solnčnatim vrtom, kegliiščem ledenico, velikimi hlevi in dvoriščem ugodno proda ali da v najem. Karol Kosson, Ptuj. Dobrega kletarja c dolgoletno prakso in dooro kvaliiikacljo sorei-mem takoj v Sarajevo. Ponudbe s kvliflkadjo na f-rmo Braia Dami o, veletrgovina vinom, Sarajevo. Tvornica kvasa spreime v s alno službo 0BRAT0V0DJ0 odn. sno varilnega mojstra s strokovno predi zobrazbo, nadalje tudi več uslužbencev, ki so doslei smžbovali dalj ča:a v enakih podjetjih. Ponudbe s spričevali je vposlaU na Boh & Krlžnič, Ljubljana, Poštni predal 146. 9094 f ■l^lfM««—■■■■■■■■■■■—■ kakor novo, bogato okrašeno z užga mm' slikami se ugodno proda. Na ogled pri gospei Ogriseg, Maribor, Aleksandiova cesta 7/U. na najbolj prometnem središču velikega indu strijskega kraja se odda za dališo dobo v na-tem. K gostilniškim orostorom spada: velika dvorana z gleda iškim odrom tri velike gostilniške sobe, kegljišče, štiri tujske sobe. kuhinja, dve kleti in lepo stanovanje z 2 sobama. Vs lokali moderno opremljeni Električna luč tn vodovod v hiši. Najemnina po dogovoru. Ponudbi do 1. septembra 1927 osebno ali pismeno na naslov Ana Forte v Trbovljah. ms • Pazite na znamko! Tridesetletna iz*uSnja dokazuje, da so Čaše n rad tega najcen>)ši. Zel<> ugodne cene' Tovarn 4ka zaloga ,W£CK Ljubljana, Kreaov trg IO i. nadstr. (tvrdka Fructus). C E L J E ■ Josip Jegodld. MARIBOR) Car I lota. Potrti globoke Safoati naznanjamo vsem p ' jateljem In znancem žalostno vest, da je nai sla ln brat, gospod Jakob Trček bančni uradnik dne 17. L m. po tritedenskem trpljenju preminul v vojaški bolnici vPlrotu. Rodbina Triek. 9124 Rjava kontenina Din 6 50, 8, 12 Madrazengradl Bela , „ 8—, 10, 12 Frotir brisače Kontenina za rjuhe , 22'—, 28, 32 Cefirji . . . Sifon.....10 —, 16, 22 Robci dzt. . Dm 28, 36, 48 Dileni .... Din 8, 10, 14 . 24, 32, 48 Creppi ..... 8, 10, 14 , 10, 13, 16 Kamriki .... š 10 , 36, 48, 65 Frotir za obleke š „ 30, 35, 45 JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika) Zmaga nad zmago! angleško motorno kolo zmagovalec na vseh svetovnih dirkah je zmagal v Jugoslaviji z navadnim turnim strojem 500 ccm A. J. S. kot prvi z najboljSim časom dneva v kategoriji prikolic proti ostri konkurenci s še enkrat močnejšim strojem pri dirkah: Samobor — Plješevica, Gaštej — Medvode in pri gorski dirki na Ljubelj 14. avgusta, vozač g. Stuzzi s sovozačico. Pr< gorski dirki na Ljubelj zmaga tudi vozač-športnik- začetnik g. Sokol na navadnem modela solo 350 ccm A J. S. v kategoriji 350 ccm kot tretii in pri isti diiki g. Theo Pristan športnik začetnik z navadnim turnim modelom solo 500 ccm A. J. S. v kategoriji 500 ccm kot trenji. Pri dirki Črnomerec, Zagreb 7. avgusta zmaga g. Peters kot prvi z 350 ccm A. J. S. v ostri konknrend s i« enkrat močnejšimi stroji. Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11 Vsi nrndeli od 3 '/s do 5 in 8 HP prom itno od skladišča Ljubljana. Olajiana plaftila! nova. s Vaša obleka bode izgledala zpet kakor ira, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni fjos. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova uL 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom t 24 ur. I ■ Barvanje oblek v različnih barvah. Oglas. Na podlagi naredbe gospoda ministra vojske in mornarice E. P. št. 3338 od 4. V. 1923 1. Službeni Vojni lisi stran 907 in naredbe E. P. št. 6130 od 20. avgusta 1924 1. Službeni Vomi list stran 1799 a v zvezi i naredbo koman danta dravske diviziiske oblasti E št 9248 od 1. avgusta 1927 1. bo dne 9. septembra 1927 1. ob U. uri dop. v pisarni štaba 40 pešadljskega polka .Triglavskega* vo jašnlca »Kralja Petra" v Ljubljani, Poljanska cesta javna dražba ljudske hrane za ljubljansko garnizijo in sicer: 6.150 kilogramov makaronov, 4.300 , riža, 8.900 . pšeničnega zdroba, 600 , koruznega zdroba, 8 900 , ječmenčka, 12.000 , fižola, 1.500 . kisiega zelja, 2.550 • koruerv. kave s sladkorjem, 150 . plenice, 6.200 , masti, 920 . olja, 708 . kisa, 450 , čebule rdeče, 350 . sladkorja kristalnega, 1.000 . zelja sladkega, bOO , grašice, 60 . konopiiega semena, 150 , koruze, po predpisan h pogojih, ki se lahko vidijo vak dan v pisarni štaba 40. pešadiiskeea polka .Triglavskega" v Ljubljani. Iz p'same štaba 40. pešadijskega polka .Triglavskega. št. 10.647 od 17. avgusta 1927 L v Ljubliana. : m — — A in ni i večje skiadiSčt bni 'Sne cene dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistnih nadomestnih delov, pnrumatlke. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poolk-tanje dvo oles, otroikh vozičkov, šivalnih strojev itd — Prodaja na obroke. — Ceniki tranko. „ TRIBUNA" P. B. L., tovarna dvokolea la otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št 4. Zahvala. Za mnogostransko izkazano nam sočutje ob smrti naše ljubljene, nepozabne matere, žene, sestre odnosno svakinje, gospe Mici Martun soproge delovodje T. P. O. se zahvaljujemo Vsem najprisrčnejše. Posebno zahva o izrekamo gg. zdravnikom Dr. Gzelj, Dr. Jenšterie, Dr. Baumgarten za njihov trud In požrtvovalnost za časa težke bolezni, nadalje časUtira usmiljenim sestram rudniške bolnice za njihovo materinsko skrb ln postrežbo. Nadalje se zahvaljujemo čč. gg. duhovščini, pevskemu društvu .Zvon* ter rudniški godbi za gtmjlve žalostinke, nadalje Vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter Vsem prjateliem in znancem, kateri so drago nam bla-gopokoja co v tako častnem številu spremili na njeni zadnji potL — Vsem najpnsrčnejša zahvala! Trbovlje, dne SI. avgusta 1927. Žalujoči rodbini: Martun • Naroglav. Zahvala. Vtenv U ao nefc^ft predobrega pspm dr. Alojzija Krmita n* njegovi zadnji poti, izrekamo najtop>U#o zahvalo. Zlasti aa zahvaljujemo društvu «Solcofc aa apreeilto le č**t, pevakemu društvu «Lka» za gan» društvom ia mestni godbi. naj prejmejo g. dr. Kaifca zadnjo ljtra Posobeu segajoči govor, ML duhovščina zrn zadnje spttuMtTu, val dragi prijatelji in darovalci krasnega cvetja ln vencev. Ob tej prflild smo prejeti toUoo iihmuuih tenor eoftalja, aa nam vaem posameznikom ni mogoče odfovas* jati ki naj bo zato tu tudi njim fareSeoa najlepša zahvala. V Kamniku, dne 18. avguste 1927. žalujoči ostali. XtU*&ioLa. in, ur« dopis*, iico&t, s*. maliJi, oglasov, jt, padalu na, OgLasns. odddtk J&TRA, LjuiJjajuit PrtUmova, ul.4. CeJunnu, račun, partiu. hranilnica, IjuNjanaJt tižjl. Sprejemanja, malih, oglasov za, pns-hodnjo■ številko- JUTRA se, zszkl^uZo dan, pnuL izsdom, lista, 0b 1j un,. Pozneje, sprejeli, oglasi, bodo pru-abčeni t/ naslednjo š Umiki, lista, ToidfofL sbnjoiPucu 1491 JLalt, oglasi,, ki. iluzijo v posredovalne, in,ipcgalna na/tiene, občinstva, vsaka, beseda, 50 par. Majmanjši z/usek Vin, Pristojbina. zasifnrVin,^-. Zenitu*, dopuovaya,in oglasi, trgovskega, aU nJUamsi^ga značaja, maka beseda Visi. 1-ifcurnaiulo zsusek Vin. ur-. VrisLoflnna za šifro Vin, 5--. Um pnstojbt-u2 jt vpoflali obenem, z naročilom,, sicer-s«. oglast,ns.prtobcyor Tdhfon, sUndJza, 24 92 Važno za trgovce in • izletnike! Dne SL septembra t. I na-stopi največja in najhltrej-U veleladja sveta »Satnr-nia» % motornim pogonom, last parobrodne dražb« Co-rallch Line r Trstu, svojo prTo vožnjo. Potnike za lake: Neapelj, Marseille, Las Palm««, Bio de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires »prejema zastopnik Simon Kmetec v Ljubljani, MMošičeva ce- L. . . ita it. IS. 23916 CfH+t Vulkaniziram m vrste avtogum«. kakor tudi galoše ln snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje. P. Skalar. Ljubljana, Risuka šesta U. 12 Prikolico sa motorno kolo, znamke »Ariel*, event. tudi drage tipe v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: L a m p e Anton, Novo mesto St. 305. 23719 Trg. pomočnika vojaščine prostega, dobrega manufakturista, zmožnega tudi dragih strok trgovine mešanim blagom, takoj eprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šiiro C 175». £3783 Osebni avtomobil šestsedežni, dobro ohranjen, z elektr. Boš napravo, ki se tudi lahko preuredi v tovornega, prodam ali pa zamenjam za motorno kolo Tozadevne dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro cAuto 6». £3599 Več čevljarskih pomočnikov dobro izvežbanih za eks-portna dela sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23743 Avto tirisedežni, novejšega tipa, dobro ohraljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene, znamke in opremljenosti na oglasni oddelek »Jutra* pod •Fiat Chevrolet«. 23371-a Motor plinski ali na bencin, even-tuelno tudi s plinskim generatorjem za lesno oglje, okoli 15 HP močnega, ne pretežkega, v še dobrem stanju kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Josip C-e h, Sv. Lenart v Slov. goricah. 23548 sprejmem. Naslov oddelku cjutra«. Auto «Citroen» 10/20 HP, rabljen samo 9000 1-tti ohranjen kakor nov, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj. Natančnejša pojasnila daje A. Beršnjak, Stična. 23546 Kemična pralnica in barvanje oblek t najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Šelenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-GJince. Avto za prepotovanje Slovenije )otrebujem za mesec dni. 2vent. pristopim tudi kot sopotovalec. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod :Sopotovalec». Več avtomobilov rabljenih, in sicer malih dvosedežnih, večjih polto-vornih in več šestsedežnih )o nizki ceni proda A. jampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22 Pozor društva! O priliki 25- ln 501etnie ter drugih prireditev se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin toto-atelje D. R o v S e k, Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne. 163 Prostovoljna javna dražba! petek, dne 26. avgusta 1. ob 9. uri dopoldne bo prodan v avtodelavnici Kristan, Ljubljana, Dunajska cesta 54 tovorni tritonski avtomobil WAF. Interesente vabimo na ogled na gornji naslov. 23937 Diplome la razne namene izvršuje mmetniiko po nizki ceni: »Papirol*, Ljubljana, Wol-fora ulica 8. 22380 Natakarici i 2500 Din kavcije dam gostilno na račun. Ponudbe pod »Natakarica* na podružnico »Jutra« v Celju. 23703 ^ahek tovorni avto zaprto karoserijo (Liefe-rungsauto), rabljen, v dobrem stanju po nizki ceni proda Franc Koropec, Konjice. 23879 Gostilno vzameta na račun 2 mlada, Izobražena zakonca brez otrok, zmožna založiti tudi kavcijo. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribora pod šifro »Zmožnost 25». £3870 Vajenca poštenega in pridnega sprejmem za slaščičarsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Gostilno prevzamem na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 93». 23893 Potnike ki obiskujejo privatne stranke, sprejmemo. Ponudbe pod »2—300 % zaslnžka* na oglasni oddelek »Jutra*. 23827 Dežnikar A. Pavlin se je preselil Razpotno ulico 6 — Trnovo — nasproti pristanišča na Ljubljanici. 23781 Urarska popravila sprejema Franc tVčlfing, nrar, Gosposvetska c. 12. — Postrežba točna, cene solidne. 23701 Moško perilo poceni izdelujem na Starem trgu št. 15,Tt. 24000 Avtomobili B. S. A. motocikli, svetovno znani, za ture TATKA AVTOMOBILI t kvaliteti Ln ia slabe eeste brezkonkurenčni. VSI REZERVNI DELI L_ sgorajšnja volila na «ar logi. DELAVNICE za vsa motorna vozila, itrokov-njaško delo in solidne cene. GARA2B vedno na ras- poiago. BENCIN u nesalke, tudi ponoči, po konkurepčui dnevni ceni. JUGO . AVTO 4. i o. s, LJubljana, Dunajska e. 34. Telefon 223«. 178 Motorno kolo Indian Scout, v brezhibnem stanju, z ali brez prikolic« takoj prodam. Nsslev pov« oglasni oddelek »Jutra*. 23785 Motorno kolo ■ prikolico, dobro ohranjeno, kupim. Obširne ponudbe na ogluni oddelek »Jutra* pod »Kupec takoj Motorno kolo dobro ohranjeno — bol znamke. 5 HP, ktrplm. I. nudbe z natančnim opisom stanja in z navedbo osno na podružnico »Jutra* v Celju pod »Motorno kolo« Kuharico popolnoma samostojno — sprejme b 1. septembrom slovenska rodbina v Zemu-nu. Plača zelo dobra. Ponudbe na naslov: Ana Pretnar, (sedaj) Podbrezje pri Podnartu. 23436 'jfj Spretno modistko samostojno in prvovrstno, z večletno prakso, sprejmem v razširjeni modni salon s 1. septembrom ali pozneje pod ugodnimi pogoji. Hrana in stanovanje, event. po dogovoru. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spretna modistka*. 23820 Prvo sobarico dobro izvežbano in kavcije zmožno sprejme hotel Štrukelj. 23858 Brivskega pomočnika boljšega sprejme takoj Jezeršek, brivec, Vodmat-Ljubljana. Plača po dogovoru. 23812 Čevljar, pomočnika za meSano delo takoj sprejme Josip Prešeren, Ljubljana VII, št. 65.-- Učenca ki je dovršil vsaj 2 razreda meščanske šole, sprejmem v manufakturno trgovino v Mariboru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23874 Čevljarske pomočnike in vajenca Vajenko za trgovino s čevlji v Celju sprejmem s stanovanjem in hrano v hiši. Lastnoročno )isane ponudbe v nemškem n slovenskem jeziku s sliko je poslati na naslov: ~ Berna, Celje. 22875 oglas. 23744 Mlinarskega učenca sprejme takoj ? hrano in stanovanjem v hiši A. Vavpetič & Comp., valjčni mlin šmarca pri Kamnika. 13754 Zobotehnika operativnega in tehničnega dela popolnoma veščega, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zobotehnik*. 23824 Pekovskega učenca sprejme takoj z vso oskrbo v hiši pekarna Suligoj v Zagorja ob Savi. 23760 Praktikantinjo sprejmem v trgovsko pisarno. Neobhodno potrebno je, da obvladuje slovenski in -hrvatski jezik popolnoma, tudi v pisavi — ako tudi nemški, ima prednost. 2iv-ljenski popis pisan brez tuje pomoči v slov., hrv. in nemškem jeziku je poslati sliko na podružnico Jutra Mariboru pod šifro »FKL 138.927*. Krznar. pomočnike sprejmem proti dobri plači takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod znar*. 23374 Trg. pomočnika veščega mešane stroke, zanesljivega in agilnega prodajalca, neoženjenega takoj sprejmem Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Agilen štev. 40* 23710 Prodajalko dobro izurjeno sprejme M Berdajs, trgovina z mešan blagom in semeni v Mariboru. Hrana in stanovanje v hiši. 23363 Hotel, portirja strokovnjaka, sposobnega in inteligentnega, z znanjem jezikov, z nekaj kvacije za garderobo, sprejmem. Ponudbe s sliko in spričevali na: Hotel Central, Sarajevo 13943 Čevljar, vajenca takoj sprejme Josip Pre-šern, Ljubljana 7, št. 65. £3580 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe naj lažje službo v Beogradu ako se zglase v berou Ekonomija, Beograd, Visana 11 23506 Korespondenta (injo) slov., nemško, hrv., perfekt. stenografa, zanesljivega, sprejme tehnična pisarna Gorupovi ul. 17. 4 krojaške pomočnike za fino delo. 3 na veliko in 1 na malo sprejme takoj krojačnica Nikola Micič v Ogulinu. Ozira se samo na dobro izurjene. 23555 Mesar. pomočnika dobro izvežbanega. kateri se razume pri prodaji in sekanju mesa, sprejmem proti dobri plači, vse, oskrbi in stanovanju r hiš Pismene ponudbe s natančnim naslovom do 80. avgusta 1927 na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Izvežban mesarski pomoč-nik». 23553 Natakarico pridno in pošteno, z nekaj kavcije, ki bi pomagala tudi v kuhinji (tudi začeta nico) sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* .pod »Poštena 83». 2—3 zidarje za fasade in delo pod streho sprejmem takoj proti dobri plači ali v akord. — Ing. Rudolf Treo, Gospo-sv6tska cesta 12. Učenca ki je dovršil vsaj 2 razreda meščanske šole. sprejmem manufakturno trgovino Maribora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23873 Prodajalko in učenko sprejmem v delikatesno tr-govino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «Delikatesa». 2 učenca iz boljše rodbine, s šolsko predizobrazbo, eprejmem v veletrgovino s čevlji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Kovaškega učenca pridnega in močnega »prejme Franc Krlpnik, St. Jur ob južni železnici. 23609 Pisarniško moč zmožno slovenske, srbohrr. in nemške korespodence, knjigovodstva in strojepisja eprejmem s 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vešča 21«. 23880 Žensko dobro izvežbano &prejmem trgovino v Ljubljani, .....v. 4. Karlovska cesta Itev. 23904 čevljar, pomočnika mlajšega, sprejme Adoli Straka,_ Duplje, Goren^staL Vsa oskrba. Več dobrih tesačev za izdelovanje hrastovih pragov sprejmem takoj na Dolenjskem. Ponudb* pod »Izurjen« na oglasni oddelek »Jutra*. 23788 Delovodjo sa mehanične in električne delavnica. t najmanj dveletno prakso, dobrina spri-iml is srednje delovod-sk« šole, sprejmem tak«]. Prosto stanovanje, kurjava In razsvetljava na razpolago. Prošnje s nemi dokumenti ln navedbo sahtevn- Kontoristinjo perfektno v slovenščini, sr-bohrv. in nemščini, 11 8 e večja tovarna na deželi blizu Ljubljane. Vešča mora biti nemške stenografi;" strojepisja in biti dobra računane*. Plača dobra, na-sto po dogovoru. Prednost imajo tiste, U obvladajo srbohrvaščino popolnoma. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod mačko »Perfektno moč*. Fotograf, pomočnika dobro izveibsnega, iščem ta v testu. Oferte, ie goSs • Uko na oglasni od-delek »Jutra* pod si »Bettdor*. 28800 Več dobrih zidarjev sa notranja in snnaaja fasadna dela sprejmem takoj. Delo s* lahko prevzame tudi od metra. Poisv* se Linhartovi ulici Itov. 9. Vajenca mesarsko Is preka sko obrt sprs j m e ! Golob, Ljubljana VIL Mf*v* sest« O. ifeval-Frane Jer- ŠiviUa ki je šivala nad 10 let v večjem salonu v Ljubljani, želi službe s 1. septembrom v večjem salonu v Celju ali Mariboru, z vso oskrbo pri šiviljL Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Poštena 817». 23817 Gospodična kavcijo, želi službo v pekarni ali podobno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «204». """"" Pošten trgovec želi stalno službo poslovod-trg. potnika, skladiščnika ali gre v detajlno tr-:ovino špecerijske stroke. __ dober, starejši delavec, izurjen vsake obrti in pisarniških poslov ter zmožen kavcije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 1902*. 23794 Mizar samostojen delavec za pohištvo in stavbe, 39 let 6tar želi kakršnekoli primerne službe, ali vzame že obstoječo manjšo delavnico v najem. Ponudbe na naslov: Vinko Sovec, Mala Nedelja pri Ljutomeru. 23765 Trg. pomočnik mlad in agilen, izurjen v mešani stroki, vešč knjigovodstva, korespondence ter slovenščine, srbohrvaščine in nemščine — želi premeniti službo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalen 600». £3600 Vajenca za krznarstvo sprejmem takoj v Kolodvorski ulici 27. Železničar, hčerko irejmem. Dopise pod šifro Jčenka in lahka dela» na oglasni oddelek . 23971 Damo mehkega srca sprejmem na stanovanje k materi Mu-zikalično naobražene imajo prednost. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra». 23973 Pletilja vajena na Jaquard stroju in šivilja, vajena šivati volneno blago, dobi trajno delo. Reflektira se samo na dobro moč. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 23991 Žagarja izurjenega v rezanju in izrabi mehkega lesa, ki je obenem tudi spreten cirku-larist in sam zmožen manjših popravil, sprejmem za september na elektr. žago. Ponudbe z zahtevki plače na oglasni oddelek oglasnem oddelku »Jutra*. 24018 Vajenca dobro vzgojenega, sprejme veledrogerija. Pogoj 2 srednji ioli, obvladanje slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na upravo »Jutra* t Mariboru pod šifro " tember*. iSep-24044 Službo hišnika nudim solidnemu, oženj e-nemu vrtnarju brez otrok ali mlajšemu vpokojencu, ki se razume na sadjarstvo Četrt ur« od Ljubljane. — Soba In kuhinja ter nekaj sveta sa zelenjavo. — Ponudbe na oglasni oddelek 1 šifro »HBnlk*. M0H »Jutra* pod Učenko poltenih staršev sprsjm »Vojka*, Krakov trg. esro« Deklico revnih staršev ali brez, starosti 14 let, sprejmem kot pomočnico gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku •Jitna. «014 Perfektna kuharica želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23777 Stavbni polir absolvent stavbne rokodelske šole v Ljubljani in s večletno prakso, želi primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izvežban 88». 23988 Natakar (jelonoša) išče stalne službe v Ljubljani ali tudi kje drugje. Gre tudi v kavarno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Natakar«. 23989 Jabolk namiznih in za prešat kupim vsako množino po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu. Franc Ko-larič, Brežice. 23229 Štajerskih jabolk lepih, namiznih prodam vsako množino po nizki ceni. Poizve v gostilni pri Polšaku na Martinovi cesti. 23673 V lesno trgovino želi stopiti mladenič, ki je že 2 leti v tej stroki v Trstu, in ki tam tudi dovršil trgovsko šolo. Vešč je slov., italijanskega in nemškega jezika ter strojepisja Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 23992 Absolventka trg. šole želi primerno službo. Terezija Gregorič, Sodražica št. 34. 23956 Starejša gospodična z dežele, želi spremeniti službo kot pomoč šivilji ali tudi k manjši družini. Zna šivati, kuhati in druga hišna dela. F. Pirnat, Rašica, pošta Vel. Lašče. 23949 Gospodična samostojna, želi mesto bla-jajničarke, prodajalke ali tnjigovodinje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Večletna praksa*. 23656 Strojnik daljšo prakso pri parnih žagah, dober brusač, vešč vseh popravil, trezen in zanesljiv, ieli službe. — Zarkovič, Loka pri Zusmu. 23713 Gospodična ki se je učila v hotelu 1 leto kuhati, želi službe pri boljših ljudeh v Ljubljani ali v bližini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23914 Postrežnica išče zapeslenja od 9. ure naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23918 Žagar osemletno prakso na ve-necijanki in gatru, želi Elužbe. Cenjene ponudbe navedbo plače na oglasni odelek »Jutra* pod šifro Venecijanka*. 24012 Za lesno industrijo trgovino sprejmem zastopstvo v Splitu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zastopnik v Splitu*. 24016 Učenec enoletno nčno dobo, bi rad nadaljeval učenje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Kontoristinia zmožna italijanščine, stenografije in strojepisja želi zaposlitve. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva 4» 24004 Plačilna natakarica z večletno prakso, želi premeniti službo. — Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Plačilna* 23878 Črkoslikar samostojen delavec, lzvei-ban tudi pleskarstva (flod-ranja) in soboslikarstva — želi premeniti službo. Even-tuelno pristopi kot družabnik s 4—5000 Din. Cenjene ponudbe na oglas. odde1ek »Jutra* pod »Stalno delo*. 23897 Kuharica samostojna, z večletnimi spričevali, ieli stalno slui-bo, event. kot gospodinja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena in zanesljiva*. Izurjena pletilja išče Bluibe. Naslov v_ogl oddelku »Jutra*. Službo natakarice išče mlado dekle. Naslov/v oglasnem oddelku »Jutra*. 2388« Natakarica vestna, poštena, išče službe v boljši hiši — najraje r Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. Trg. pomočnik železninske in ipecerij. stroke. priden in pošten, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Marljiv 84». 23784 ple-v Dekle iz ugledne robine, želi službe za vsa hišna dela in v kuhinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23787 Službo hišnice ieli pridna iena, vajena tudi vseh vrst dela na vrtu. Bila je ie 4 leta za hišnico Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23796 Kmečko dekle staro 19 let, pošteno in pripravno za vsako delo, Išče službo pri kaki dobri gospe, kjer bi se lahko izučila kuhati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23800 Učiteljica ročnih del iK« primerne sluibe, event. g» kot blagkjničarka ali vzgojiteljica. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 22*. 23664 Absolvent mornarilke strojne šol«, Izvežban mehanik er in elek-trHSar, dipl. pilot, izkušen lofer, z dolgoletno prakso ter vodja motornih čolnov $5 let star, ki obvlada štir jezike, ieli spremeniti službo. Dopise na podruinii »Jntra* v Mariboru pod »Zanesljiva moč*. tS7U Klavir za učenje dajem na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vaje*. 23424 Istruktorja matematike — zanesljivega iščem za takoj za VI. razr. gimnazije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23894 Odličnjakinja H. letnika žensk, učiteljišča išče inštrukcije. Ponudbe na lasni oddelek »Jutra* pod fapredek 751*. 23751 Postranski zaslužek nudim vsakemu. Pišite prilogo znamke za 2 Din na naslov: J. O t r i n, Bovte- Logatec. 23856 Agilne zastopnike _x prodajo srečk na obroke išče bančna posredovalnica Bezjak v Maribora. 22247 Vino pristno kaštelansko Opolo dokler traja zaloga Din 12 liter v vinski kleti na Sv. Petra cesti št. 43. 23671 Jedilnico črno politirano, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 23848 Zaprta kočija . zelo dobrem stanju po zelo nizki ceni naprodaj na Celovški cesti 23. 23805 Drva hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna iaga V. Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 86 Stružnico (Metalldruckbank) ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23782 Jabolk za mošt prodam 2—3 vagone. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »101». Na Jadranu takoj zraven pristanišča prodam hišo, ki je pripravna za vsako obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23854 Postelja z žičnim vložkom in nočna omarica za 300 Din naprodaj na Rimski cesti 12, U. nadstr. desno. """"" Hišo v Zagrebu novozgrajeno, s 5 stanovanji, pripravno za obrt ali trgovino, ki nese 20%, prodam za 250.000 Din. Ponudbe na naslov: J. Rado-vid, Zagreb, Ilica št. 156. 23866 Zidne opeke kakih 250.000 komadov takoj prodam, tudi v manjših količinah, proti takojšnjemu plačilu, franko vagon Ljubljana. Oferte pod »Opeka 1927» na oglasni oddelek »Jutra». 23987 Izpadanje las Vam sigurno prepreči par-kratno umivanje s »Cvetličnim 6negom». 23996 Stoječo otavo odda na Ižanski cesti Janko Predifvič, Ljubljana — Ambrožev trg 7. 23957 Elegantno spalnico za eno osebo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 23948 Posestvo blizu Maribora, 9 oralov vinograda, sadonosnik, njive, gozd, viničarija in pri-tikline ter posestvo, 36 oralov, od tega 18 oralov jozda, viničarija, gosposka iiša, gospodarska poslopja, velik sadonosnik, travniki, njive, pašniki, primerno za živinorejo, ugodno naprodaj. Informacije daje Albert Vicel, Maribor, Glavni trg. 23349 Vrhniško opeke trboveljski premog tn on kova drv« nudi najceneje Lovro Krie, Trnovski pristan 12- Postrežbo točna! SI Več postelj omar, divan, kuhinjske posode itd po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 23734 Pohištvo ▼eč hrastovih, orehovih in mehkih spalnic in kuhinjskih oprav proda Josip Kur-nik, mizar v Zg. Šiški. — Sprejema tradi naročila. 22344 Kolo »Tipo Bjanki», popolnoma novo prodam po jako nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 23748 Več lončenih peči dobro ohranjenih, prodam po ugodni ceni. Na ogled lahko vsak dan popoldne od 3.-6. ure v Gregorčičevi ulici 30. 23780 Zgornje žimnice naprodaj v Zeleni jami 141 Pietilni stroj 8/60 proda Kušar, Dravlje št. 23. Cirkularna žaga dobro ohranjena, z elektromotorjem naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra £3940 Svetlo spalnico malo rabljeno kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v V3aki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. 252 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih «enah Černe — juvellr LJubljana Wolfov» uL S. Vreče od eitrakta, soli kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Dežni plašč prima ter nov daljnogled 6 X 30, prodam. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra*. 23915 Moško kolo takoj prodam za 880 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2S810 Motor za sesalni plin 80—100 HP, malo rabljen, brez zračne generator se-salke in tračnega kotla, kupim. Ponudbe s točnim opisom na naslov: Arpad B e r g e r, Vel. Bečkerek, Gunduličeva ulica štev. 7. 23727 Zastopnike _ Ljubljano in okolico sprejme proti visoki proviziji, eventuelno stalni plači najbolje renomirana in vpeljana domača zavarovalnica Marljivi in resni reflektanti naj se pod šifro »Zavarovanje* obrnejo na oglasni oddelek »Jutra*. 13814 Zastopniki (ce) Prodaja državnih Brečk! — Nikjer drugje nimate tako sigurnega zaslužka kakor pri nas. Mi Vam nudimo največjo provizijo. Poleg državnih obveznic dajemo Vam tudi zastopstvo švicarskih ur na odplačila. — Javite se čim prej! Zumbu-lovid, Aleksandrova c. 12. 23941 Vodno moč z mlinskim posestvom, pripravno za tovarno, takoj prodam, oziroma dam v najem v okolici Ptuja. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Potnikom ki obiskujejo špeceriste na deželi, nudimo z novim Dredmetom visoko provizijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Majhen vzorec. £4029 j. liiii.M M. Hn. ..riporoča kot stara Isdelo-valnica svoje najboljše tam-bnrice vseh vrst Ceniki na razpolago 154-» Fwifwir, Moško kolo malo rabljeno, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Kleparske stroje skoro nove in ponikljarno za poniklanje, pocinkanje itd., kompletno s strojem ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nizka cena*. 23842 Sveže mleko dobro, dostavljam na dom lahko s 1. septembrom, tudi v večji množini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23811 Plohov 14 m' bratovih in 25 m" hrastovih, od 2.50 m naprej, resanih 5—13 mc proda Leopold Hafrnar, Skofja Loka 23718 Železno blagajno znamke WIeee k Comp. . velikost 8, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 23681 Diktaphon telo dobro ohranjen, ikoro nov, proda Anica dr. Za-bukovškova, Celje, Zrinjski Frank. it. a 23976 Spalno sobo kompletno, kuhinjsko opravo, 2 krojaška šival, stroja in drugo krojaško orodje " .j: Brinje X, ob Du- Brzojavne droge hrastove, zdrave, olupljene. ravne in sicer: 1500 kom. 8.50 m dolgih, 500 komadev 9 m dolgih, 500 kom. 9.50 m dolgih, 1000 kom. 10 m dolgih; 12 m' (Ahornptosten; javorjevih plohov zdravih, popolnoma suhih, belih skoz in skoz 25 mm manj, ostanek cd 30 mm naprej, od 20 cm širine, in 2 m dolžine naprej, kupim. Dobava v enem mesecu t takojšnjim pričetkom. Plačilo takoj pri prevzetju ali akreditiv. Cenjene ponudbe do 24. avgusta na oglasili oddelek »Jutra* pod značko »Hrastovi brzojavni drogi* 23617 Auto-hladilnik star, za auto Fiat 501, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hladilnik*. 23911 Dobava lesa Razpisujemo dobavo 23 m* rezanega lesa. Ponudbe je vložiti do 6. septembra t. 1. Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže. 23881 Jutino embalažo kupimo. Pismene ponudbe z navedbo cene in množine pod šifro »Juta* na oglasni oddelek »Jutra*. 23411 Strešno opeko staro, navadno, kupim. — Takojšnje ponudbe na naslov: Žefinski, Kolodvorska 8. 23950 Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23958 Posestvo obstoječe iz zidane en»-nadstropne hiše z gostilno in trgovino, gospodarskih poslopij, velikega sadnega vrta, 40* njiv in 5 gozdnih ter pašnih parcel, naprodaj. Pri razdelitvi skupnega občinskega zemljišča, odpade na to posestvo še ra. 60 oralov zemlje. Posestvo leži v kočevskem okraju, tik glavne ceste ter v neposredni bližini nove žel. zveze z morjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23544 Gostilna dobro idoča, na prometnem kraju tik rudnika v Trbovljah, z vsem inventarjem naprodaj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober promet*. 23684 V Kamniku blizu kolodvora bodo v nedeljo, 28. t. m. ob 15%. uri naprodaj 3 parcele za stavbe ali iesno skladišče. Pojasnila v trgovini Cuder-man, Kamnik. 23840 Lepo posestvo Dolejskem, 20 oralov zemlje v najlepši legi, tik farne cerkve In ob glavni cesti, v bližini majhnega mesta ugodno prodam. — Zraven spadata dve zidani hiši, hlev in šupa. Polovica zemljišča je mecesnovega in borovega gozda, druga polovica njive, travniki in sadonosnik. Naslov v ogL oddelku »Jutra* pod šifro »Lepo posestvo*. V Rajhenburgu ali okolici kupim hišico vrtom. Ponudbe pod šifro »20.000 Din* na oglasni oddelek »Jutra*. £2661 Vilo z večjim vrtom, ne predaleč od centra kupim za ceno do 400.000 Dn. Kupnino plačam takoj. Janko Kunej — Vič &t 23596 Hišo z gostilno trgovino ali kaj sličnega s prostim stanovanjem vzamem takoj ali pozneje v najem, event. tudi kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »LaEtnik osebne gostilniške pravice*. 23504 Kmečko posestvo lepo, s hišo, živinskim in svinjskim hlevom ter vsemi gospodarskimi poslopji, v lepem kraju Dolenjske po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku » Jutra*. Pozor, Amerikanci! Trgovska hiša, v kateri je skozi dolga leta trgovina t mešanim blagom, eksport sena, slame, jajc in deželnih pridelkov, v lepem sres-kem trgu ob železnici kej naprodaj. Ponadbe oglasni oddelek »Jutra* pod »Redka prilika 36*. 22786 Majhno hišo po možnosti z vrtom kupim v mestu ali na periferijL Ponndbe na ogias. oddelek »Jutra, pod »V dobrem stanju*. 23817 Trgovsko hišo z gospodarskim poslopjem in 16 oralov zemlje, z živim, mrtvim ln trgovskim inventarjem, brez konkurence, prodam na deželi. — Pojasnila daje Ana Kurbos ali pa SliTar v Ljutomeru. Hišo s 4 sobami, kuhinjo, le sadnim in zelenjadnim vrtom, gospodarskim poslopjem in hlevom, na prometnem kraju, primerno za vsako obrt, proda Nlpič, Zg. Radvanje 33 pri Mariboru. 23867 Elektromotor 110 voltov, vrtilni tok, 5/7 konjskih Bil, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. £3958 Žimnice (matrace) in manjše preproge kupim. Dopise na ogla*, oddelek »Jutra* pod šifro oddelek »Jutra* »Snalnost 6*. 24006 Motor za sesani plin (Saugssmotar) dobro ohranjen, 16—18 HP, kupi Franjo Kosmina, trg.. Banja Luka. £4023 Pietilni stroj SI50 do 60, ne preveč rabljenega kupim takoj po ugodni ceni. Pismene ponudbe z navedbo cene na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra*. 24017 Peči malo rabljene, najraje male Lutzove, za sobo. kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šiiro »Peči 8*. UOS Mlin umetni, valjčni, s turbinskim pogonom 20—24 HP, s stalno vodno močjo, novim betonskim jezom, mlinu 4 pari valčkov, francoski kamen, 1 nemški kamen, čistilni stroj Rapid za zrno, £stiini stroj za zdrob, 3 cilindri ter stroj za mešanje moke, lastna električna naprava, kjer oddajam tudi tok. radi bolezni prodam. Na teden zmeljem lahko IH—2 vagona zrnja. Mlin je na prometnem kraju, poleg stanovanjska hiša t 6 sobami, kuhinjo ln je vse moderno opremljeno. — Gospodarska poslopja so velika ter vse v prvovrstnem stanju. Posestvo je tako obsežno, da lahko redim 3 konje, kravi in 20—30 prašičev. Nadalje 2 sadanosnika in 3 vrti za zelenjavo. Cena 2,000.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23793 Gostilno dobro idočo, t 17 orali posestva, z vsem živim in mrtvim inventarjem prodam radi bolezni. Naslov v ogl. oddelku Jutra*. 23967 Prodam posestvo krasno hišo in vsemi gospodarskimi poslopji, zraven travnik in njive. Nahaja se ob glavni cesti, bi ure od železnice, kjer je glavarstvo in vsi drugi dri. uradi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prodam poceni*. 23838 Trgovsko hišo vsemi pritiklinami, na zahtevo tudi z zemljo, na najlepšem kraju blizu cerkve in šole v večjem trgu Slovenije (Gorenjsko) oddam takoj v najem, event. prodam po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Redka prilika št. 156*. 23807 Majhno posestvo lepo, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, 10 oralov njiv, lep sadonosnik, vinograd itd., 15 minut od kolodvora Sloven. Bistrica takoj prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Šolnina lega*. 23971 Hišo z 2 stanovanji in trgovskim lokalom, elektr. razsvetljavo ter lepim obsežnim vrtom in vsemi gospodarskimi poslopji radi odpotova-nja po ugodnih pogojih irodam. Pripravno za vsa-:ega obrtnika ali trgovca. Hiša stoji pol ure od Glavnega trga v Mariboru, na glavni Ptujski cesti. Poizve se na Tržaški cesti 6 v Mariboru. 24048 Kmečko posestvo lepo, vse v dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24009 V pod osrlasci __ »Lav 40*. 23897 Lokal ulični ali dvoriščni, tudi lahko v prvem nadstr.. v sredini Ljubljane, za tiho obrt, iščem za takoj ali po dogovoru. Ponudbe ca na-bIov: Ivan Kokalj, Bled, Ribenška cesta 76. 23771 Trgovino vzamem v najem. Stanovanje potrebno. Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra, s navedbo sedanjega prometa pod značko »«5.000». £3640 Trgovina z mešanim blagom na prometnem kraju v Ljubljani, radi bolezni takoj ugodno naprodaj. Naslov v oelas. oddelku »Jutra., 23623 Veliko kavarno z lepim senčnatim vrtom na najlepšem in na; bo« prometnem mestu v Celju, kakor tudi več drugih objektov ima v prodaji Lovro Čremoinik, Celje, Kralja Petra cesta 28. Mil Primeren lokal u trafiko želim t Ljubljani sli večjem mestu Slovenije. Dopise ca oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro .Trafika., 23799 Modisteriio dobro vpeljano v prometnem mestu Slovenije radi K roke ugodno prodam. — idi bližnje sezone ugoden {as za nakup. Ponudbe [»d »Modi« torija* na podružnico Jutra* v Mariboru. 23720 Veliko gostilno eddam v najem tistemu, ki olača odstopnino in odkupi pohištvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra»pod iSro »Gostilna 65». £3865 2 lokala t centru, tndi posamezno takoj oddam. Naslov pore ozlasni oddelek »Jutra*. f £4037 Trgovino s točilnico dobro idočo, brez konkurence, oddam. Pripravna sa samca ali gospodično. Bodočnost zaslgurana. — Ponudbe »a oglasni oddelek Jutra, pod »Takoj 8fr*». 24036-a Vinotoč Esrol S068 je »pet otvor-ten ob vznožju Ksl' Mariboru. arije v 24041 Trgovino dobro idočo, na prvovrstni točki v Mariboru, primerno ta vsako »troko, oddam • Ftanovanjem. Potreben kapital 100.000 Din. Najemni, na nizka. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod iifro »Promet«. 24043 Trgovino i mešanim blagom na de-lell dam pridnemu, konkurence zmožnemu trgovcu v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika Stanovanje i tob, kuhinje in pritiklia oddam s 1. septembrom ob I>unaj»ki cesti 92, Crbančka. 2 dijakinji »prejme učiteljica v vso oskrbo. Nemška konverza-cija. Elektr. razsvetljava. Kongresni trg štev. 6/U. 23810 Preselitve itvriuje najceneje cSlove-aia-Transport*, sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — Tel 27-18 £3101 Dijake (inje) t boljših bil sprejmem aa stanovanje in brano v Kranju. Klavir na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro »Dijs&a oskrba, Kranj«. £8788 Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar, Poljanska C66ta 87, vila Bsrg-inan. £3874 Dijak TO realne gimnazije želi priprosto stanovanje brez orane in daje inštrukcije iz vseb predmetov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Dijak 52». 23752 Učiteljska družina sprejme 2 mlajša dijaka v tračno stanovanj« in dobro domačo hrano. Strogo nadzorstvo in pouk pri učenju brezplačen. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. Skupno gospodinjstvo Ieli starejši vpokojenee, ki Ima pohištvo, s starejšo dobrosrčno gospodinjo. Naslov kakor tudi dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Ufro .Skupno gospodinjstvo^ $3792 Dijaka mlajšega, sprejmeta starejša zakonca brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. £8919 Dva dijaka srednješolca sprejmem ▼ vso vestno oskrbo. Naelor v oglienem oddelku Jutra. 1—2 dijakinji »vent. tudi mlajiega dijaka sprejmem na stanovanje ln vso oskrbo, po zmerni ceni, v bližini liceja. Klavir in elektrika. Naelor r oglasnem oddelku .Jutra*. 1—2 dijaka sprejmem na dobro hraa*. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. £39£8 2 dijaka nižjih šol sprejmem r centru v vso oakrfeo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 23931 Stanovanje » sob, kuhinje in priHklin takoj oddam. Naslov pore eplsaii oddelek »Jutra«. 23905 3 dijake ^rejmem v popolno bo V bližini realke ln obrtne šole. Hrana dobra, soba ♦elika in svetla. Naslov r •glasnem oddelku »Jutra«. 200 Din "lam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje ln delavnico »a v«ak0 obrt v Zagrebu ali Beogradu Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. Dijakinjo nižjih šol sprejmem na priprosto hrano in stanovanje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23903 Stanovanje 1—2 sob, kuhinje in priti- klin, v Ljubljani ali bližnji okolici iščem sa takoj ali pozneje. Prijazne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnik 35«. Več dijakov sprejmem sa dobro hrano in popolno oskrbo r bližini gimnazije. Pojasnila daje Jerica Kreuzmajer, Kočevje, Bolna ulica štev. 267. Dijakinji iščeta stanovanje (ena i hrano) r sredini mesta, pri boljši drnlini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »P. P.» ----- Stanovanje obstoječe iz £ sob in kuhinje takoj oddam stranki bre« otrok r pritličju lepe vile bllzn opere. Vprašati na Bledireisovi ceeti 27/II. Dva dijaka sprejmem r sredini mesta r lepo stanovanje In dobro hrano, proti primerni ceni. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. Udobno stanovanje oziroma celo rilo « vrtom oddam sa 1100 Din mesečno ter stanovanje t sob in predsobe za 860 Din r okolici Ljubljane. Naslorr n oddelku »Jutra«. oglasnem 23825 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin želi gospodična, najkasneje e 1. novembrom r me6tu. Ponudbe sa oglas, oddelek »Jutra« pod »Po osebnem dogovoru«. 23772 Stanovanje £ sob, event. tudi brez kuhinj«, ieli zakonski par bres otrok. Plača event. za nekaj časa naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna stranka 2«. 23964 Stanovanje šolnino is suho, z S sobama, kuhinjo Itd. takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Stanovanje sobe ln kuhinje oddam s septembrom tistemu, kateri plača za daljšo dobo naprej. Naslov v oglassem oddelku »Jutra«. Stanovanje 3—4 sob, po fiiožnosti r mesta iščem sa vselitev tekom septembra. — Plačam 1000—2000 Din mesečno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tudi takoj«. 24080 Stanovanje v Mariboru zamenja za stanovanje v Ljubljani Karol Z • r j a r, LJubljana, Kolodvorska it. ife. 24005 Stanovanje souterainifto. v vili, obstoječe is 2 velikih šolnini h sob ter kuhinje, s električno razsvetljavo, oddam mirni stranki bres otrok, event. 3 odraslim osebam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »S*. 24036 Sobo in kuhinjo i i i S zakonski par bres otrok, ki plača do 500 Din. Naslov sa oglas, oddelek .Jutra, pod »Takoj ali 1. september«. 24011 'i Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vbodom, event. todi dve, eno večjo iu eno manjio, želim r sredini mesta. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Cista soba St. 829.. Separirano sobo opremljeno aU prazno, sa takoj aU pozneje išče urad-slk. Posudbe sa oglassl oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša sobi«. Sobo in kuhinjo evant. sobo s štedilnikom iščem s 15. septembrom. — Plačam za daljšo dobo na. prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «204«. £3808 Sobo sračno, s lepim razgledom na vrt, s elektriko, oddam takoj. Naslov pove oddelek »Jutra«. 2 pisarniški sobi event. t predsobo, r sredini mesta, r pritličju ali r višjih nadstropjih telim sa teko j. I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska 3. 23797 1—2 opremljeni sobi samo r elegantni hiši, s vsem komlortom, strogo se-parlrani, v eentru ležeče, išče gospod. Poaadbe s naslovi pod »Moderno« aa oglasni oddelek »Jutra«. 23655 Veliko zračno sobo s £ posteljama oddam »-konskemu paru bres otrok ali I gospodoma v bližini Tabora. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom iščem cd Florijaneke uL proti Dolenjski eesfi ali r Trnovem Plačam dobro. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. £3018 Lepo sobo oddam takoj ali s 1. septembrom 1—2 gospodoma. Naslov v oglassem oddelku »Jutra«. 23926 Prazno sobo s souporabo kuhinje oddam zakoncema brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23929 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma s 1. septembrom. Naslov pcve oglasni oddelek »Jutra*. 23907 Boljši gospodični oddam svetlo, lepo opremljeno Bobo z elektr. razsvetljavo v bližini kavarne Evropa. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 23913 2—3 pisarniški sobi Ieli državni urad v Ljubljani. Ponudbe z navedbo lege in najemnine je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trajno 36». 23936 Zračno sobo oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23895 Kabinet ■ posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam stalnemu gospodu v lep! vili blizu gledališča, s postrežbo za 300 Din mesečno Pojasnila na Bleiweisovi c. it. 27/H. 23863 Gospodična ves dan odsotna, išče 6obo, event. gre tudi kot sostanovalka. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Snažno 90». 23890 Prazno sobo r pritličju iščem v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 50: Dijaka (injo) sprejme na hrano in stanovanje M. Ddovič, Trnovska ulica 25. Sobo na dvorišču. 4 X 4 m, kjer lahko postavite štedilnik, oddam na Glincah, Tržaška cesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22804 Prazno sobo veliko in zračno, z elektriko. event. s domačo hrano Ieli gospod s sinom. Ponudbe sceno do 26. t. m. sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna Etranika 40«. Dijaka sprejme v dobro oskrbo nemško govoreča družina v sredini mesta. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 23798 Sobo ibnim vhodom in elek-razsvetljavo, v prvem nadstr. v Gledališki ul. 4/1, opremljeno ali prazno oddam gospodu ali za kako pisarno takoj aU pozneje. Poizvedbe samo v trgo-vU Srečko Vršič, Ljubljana, šelenburgova ulica štev. 8. 23729 Podstrešno sobo opremljeno, z elektriko, za enega gospqda, takoj oddam za 150 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23977 Dijake (inje) sprejme boljša rodbina r vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jatra«. 22910 Deklico-dljakinjo sprejme v vso oskrbo boljša rodbina brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jstra«. Stanovanje s hrano Ieli uradnik, ki U rad r hiši inštruiral srednješolce v matematiki in fiziki — proti primerni kompenzaciji Posudbe na ogla«, oddelek oglai »Jutra« pod »Uradnik 9* 1—2 dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Lepa in zračna soba ter dobra hrana. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23974 2 dijakinji sprejmem na stanovanje in brano. Naslov pove oglas, oddslek »Jutra«. £3994 Sobo čisto in zračno, s posebnim rhodom, oddam takoj ali pozneje £ gospodoma. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 23979 Opremljeno sobo svetlo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam pod Rožnikom, ev. s vso oskrbo, samo boljšemu gospodu. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra* pod Sobico lepo opremljeno, s rhodom Is stopnic in elektriko, r centru mesta oddam za 800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3 dijake sprejmem na stanovanje. — Istotam oddani lepo sobo s posebnim vhodom. Pojasnila daje Zupančič, Rožna alloa 8. £8868 Lepo zračno sobo s elektr. razsvetljavo, zajtrkom in pranjem perila, oddam takoj 2 gospodoma po 800 Din mesečno. Event. tudi s hrano. Naslov: Sp fiifka, Lepodvorska ulica 61. 28, vrata 1. 23955 ' Bivša učiteljica sprejme mlajšo dijakinjo na stanovanje ia hfaoo. — Klavir na razpolago, nemška konverzaelja. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. £8998 Sobo z 2 posteljama oddam s 1. sptembrom sredi mesta. Parket, električna luč. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 23990 Prazno sobo s souporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23944 Dva gospoda sprejmem na stanovanje v sredini mesta. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 28948 Dijake sprejmem v zračno stanovanje in na dobro hrano. Cena nizka. Naslov r ogl oddelku »Jutra«. Dva dijaka mlajša, sprejmem r solnč-no stanovanje In na dobro hrano. Klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Gospoda sprejmem kot sostanovalca na stanovanje. Naslov r oglasnem oddelku »Jatra«. 23947 Opremljeno sobo z 2 posteljama takoj oddam Naslov r oglassem oddelku »Jutra«. 24038 Srednješolca dijaka ali dijakinjo spre j. mem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Električna razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24032 3 dijake nižjih razredov sprejmem r čisto solnčno sobo in dobro hrano na Sv. Jakoba trgu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 24028 2 dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. £4020 Preprosto sobico v sredini mesta oddam takoj gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24008 Večjo sobo ižče pevsko društvo »Slavec« za svoj društveni lokal. — Ponudbe s ceno na Jugometallja, Kolodvorska ulica. 24037 Deklice (dijakinje) sprejme na stanovanje boljša družina Dobra vzgoja in nadzorstvo. Klavir in vrt na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2 gdč. dijakinji sprejme oradsiška obitelj na snažno in zdravo stanovanje in dobro hrano v bližini učiteljišča. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24024 Dijakinje v Celju sprejme uradniška rdova r solncno sobo in vestno oskrbo. — Naslov: G. R., Cankarjeva 9. 24026 Majhno sobico zračno, z lepim razgledom in električno lučjo oddam takoj solidnemu gospodu — na željo tudi s hrano — v Prulah (Sredina), vila 5. 24003 Akademik r sadsjem letniku študija, išče blago dušo, ki bi mu v svrho dokončanja študij posodila proti poroitvu iu nizkim obrestim najdalj sa dobo 5 let 6—10.000 Dis. Blagohotna posudbe je nasloviti na oglasni oadelek »Jutra« pod »Režena eksistenca* — sa kar se dobi vsa pojasnila. Gospod 28 let star, akademsko na-obražen, rezervni oficir, ki poseduje rentabilno privatno trgovsko podjetje, ieii damo, ki bi mu pomagala e kapitalom kvišku. Event. soudeležba, odnosno proda. La resne, seanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delo in denar«. £3740 Kot družabnik z osebnim sodelovanjem pristopim s 85.000 Din, v kasne ju dob! ie s enkrat tolikim kapitalom, k renta, bilsemu podjetju, ki ml nudi lepo bodočnost. Pismene prijave u oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mlada in vstrajna moč*. 24002 30.000 Din posojila ieli dobro vpeljano kemično podjetje, v svTho razširjenja. Tistemu, ki posodi, je stalna služba na razpolago. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »19270». £8951 8—10% obrestuje denarne vloge na tekoči (liro) račun na trimesečno odpoved (sa daljšo dobo po dogovoru) Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. £4081 Kot družabnica s 80.000 Dis ieli vstopiti r kako dobro Idočs podjetje, trgovino ali obrt, trgovsko in gostilniško izvežbana, podjetna in agilna gospa srednjih let. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnica 40». 24024 Kapitalisti, pozor! Nn<8 h Vam prilika sa ustanovitev velikega podjetja sa izdslavo ussliiega In lelezsilkaga gramoza — tik ob lelecnlsL kjer se lahko napravi industrijski tir. Kamenja na razpolago za vel sto let. Posudbe do £5. avguste 1987 aa oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Gramoz A. B. 1886». £8877 49Ietni gospod s gostilno, trgovino in sestvom, blagega zna& išče nevesto s primerno to. Ponudbe pod »Složnost 49» na oglas, oddelek Jutra Tajnost zajamčena. 23763 Pafrec Lom f« naprošata od se-lene kspštei spremljevalca sa a« slov pod sasfto »PaJk* aa oglašal oddelek »Ji -- Majhna blondinka teli reesega znanja, najraje s samostojnim fotografom. Dopise pred na oglas, oddelek »Jutra« ^od iifro CUtsfxi Glasovirje In harmonije uglatajem. popravljam stro kova* ta onol lud) potu Jemt Naročajte po dopisni« G. Jnrasek, Ljubljana WoUors alte« C. «9 Mlajši gospod » samostojen trgovati podjetnik z izgledom na lepo bodočnost, se Ieli r svrho ženitve takoj seznaniti z enako, od 18—24 let staro, snačajno is podjetno gospodično, po možnoeti trgovsko naobraleno, is mesta ali dežele, ki poseduje vsaj sekaj gotovine ali imovine za takoj,' s vzgledom na isto pozneje. Gospodično, ki žeii resne samostojne zdnUItve prosim, naj počije ponudbo z opisom is polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tajna sreča«. 24007 Inozemec 37 let star, z sekaj gotovine, ieli zsanja z gospodično od 28—85 let, z malim posestvom. Samo resne posudbe sa ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Kmet«. 23925 Boljša gospodična srednjih let, ieli za čas mesečnega dopusta kratko-Časnega spremljevalca. Dopise pod »Roža brez moža« na oglasni oddelek »Jutra« £3934 Marija Sem zdrav in vesel poraeOa Bil tate r skrbeh. — Tro' »Ljubezen* Dvignite pismo r oglasnem oddelku »Jutra«. 23584 Mlad gospod inteligenten in premožen, lepe zunanjosti, žeU v svrho resne žesltve znanja S mlado gospodično. Premoženje ne pride v poštev. Dopise, če mogoče s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jstra« pod iifro »Bodoč« sreča«. £3790 A. K. Dvignite obe pirat Vaše Izgubljeno. Nataša Upam kmalu dobro. Neizmerno želim. Za vedno T. ms. 23999 Mlada gospa prod gospoda, ki bi ji posodil za malo obrt £000 Din proti obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležna 811«. 24001 M—a Gotovo sespotuamljeaje. — Piši kedaj ln kje. Zdravo. £8945 Filmska igralka Gosp. Beranič, pisno prepozno prejela! Danes r nedeljo ob predlagani uri »Narodni dom«, časopis, čs nemogoče, javite pod znano iifro. £4010 2. september Ne obupaj duTca zlata, r upravi pismo iskal Poljube Tvoj £4021 Jovoj Kadar za goro solnce se siknje, malo ta njim nebo se žari, končno tudi večerno ža- rsnje * r nočni temini ss utopi. Dokler v družbi skup sva hodila, bilo priseg — be- kar pa asoda naju ločila, tudi spomin ie komaj žari. 23943-a Pletilje Izvežbane v vsakovrstnem pletenju takoj sprem* m. Stanovanje In vsa oskr ba v h 51 tet 100 Din tedenske plače. Janko Krapec, Zagreb, Pe ačič*v trg 12. »♦♦♦»•♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦o J. Stjepušin, Zagreb Jarjevska tri. 57 priporoča najbolj« tamburlo* »trun. oartitare. iols B> »tal« potreb ičine ru •lasbUa OdH ovaa na pa ški Izložbi Tambur. godala ie dobro ohranjena poceni proda Sokol v Ribnici na Dolenjskem. £3770 Klavir original Stingl, dobro ohranjen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. Klavir prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 24034 I* Mlade pse čistokrvse bershardince takoj proda Alojzij Vavpetič, Bmarca pri Kamniku. 23753 Istrijanske brake Si 8 tednov stare proda ako Mak ar v Metliki. 23876 Psico čistokrvne nemške ovčje pasme in 5 psičkov naprodaj v Aleševčevi ulici 29, Ljubljana VU. 23972 Fermač 5 mesecev star, nemški re-sarec, naprodaj. — Rožič, Sp. Šiška. 24013 Mlade pse čistrokrvne jazbečarje z rodovnikom, poceni prodam. NasloT r oglasnem oddelku »Jutra*. 24045 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečo-ro, pošta Rogaška Slatina Prospekt 3 dinarje. 22521 Dr. Ivan Pintar Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, začasno ne ordi- Gostilna Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzela staroznano gostilno »Prešernov hram*. Abonente sprejemam na dobro domačo hrano, dnevno kosilo in večerjo po 15 Din — Na željo tudi srbska in primorska kuhinja. Točim pristna vina vseh vrst. Za obilen obisk se priporoča Antonija Perko, Ljubljana, Rožna ulica 29. 23478 Svetovrioznana motorna kolesa B« M. W. Rudge Whitworth Avtozavodi E. ROSA, Ljubljana, Poljanska cesta 69. Tel. 2541. Brezplačno ne, toda prav poceni nudimo 12 vrst najfinejših sokov, cDowis» celulozo, sadne mline, čepice za mlade junake, «Tiros» izbijače češpljevih koščic, potrebščine za konzeiv viranje in mnogo drugih predmetov. — Sporočite, kaj želite, da napravimo ponudbo. — Pišite takoj »BREZALKOHOLNI PRODUKCIJI* V LJUBLJANL Poljanski nasip 10. Geometra rabimo takoj za skiciranje ca. 12 km gozdne železnice. Ponudbe na poštni predal št. 2 v Črnomliu 9,23 Vodja pisarne, izboren korespondent, prvovrsten stilist in diktator, lingvist, perfekten knjigovodja, z daljšo tu- in inozemsko prakso, želi mesta za takoj ali pozneje v večji industriji ali veletrgovini. Prijazne ponudbe pod »Prvovrstna sila št. 9117" Koncesionirano elektrotehnično podjetje Aleksander Rožič LJUBLJHnfl, VIČ - Gllnce se priporoča za vsa dela spadajoča v to stroko. Cene konkurenčne! Prvovrstne reference! Prostovoljna javna dražba! V sredo, da« 14. 1» v trtek, dne £5. avgusta t. L, vsakokrat rt 9. uri dom. bo prodaalb r avto garati O. žužek, LJubljana, Kolodvorska alte 81, večje število novih ta rabljena osebnih la tovornih avtomobilov ter motoeiklev raznih znamk, kakor Adlsr, Bugatti, AmUear, M«re*4«a, Ariel, Pnch, Fiat. Metal-lurgique, Marta, BSA, 81-zaire Naudin, Peugsot, Premier, Harler - Davtdson, Studebaker itd. — Izklicne cene so izredno nizke in ugodne. IntsseessU se vabijo na ogled r ——— raio. SL občinstvu vljudno naznanjam, da sam prevzel gostiln« pri »Bo-benčku* (Zadrulni dom) a« Viču, katero otverta danes z godbo. Pijače In jedila prvovrstna. — Za oblloa obisk se priporoča Fran Is Nežika Kočevar, bivši re-stavrater »Zlatorog*. 23975 Brezplačno prijavite oddajo stanovanj, sob, lokalov, gostiln, trgovin, delavnic itd. Posredovanje za oddajalca popolnoma bncpiaiso. »Posredovalec«, Sv. Petra o. 18. 238*5 Naiugodneja prilika oddaja stanovanj, sob, lokalov, gostiln, prodaja hli in posestev, brezplačna prijava: — Marstan, Maribor, Koroška ceste 10. £4040 Zastopstva raznih predmetov Eprejme beogradska agentura, ki ima 10 potnikov. Prednost imajo tovarne in veletrgovine. — Lastnik prometu« agenture je v LJubljani samo 3 dni. Cenjene ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Osobni sporazum«. Sobo s kuhinjo, event. tudi da pomaga pri gospo« injstvu ali kot hišni« ca, išče mirna in prid« na ženska oseba za 1. ali 15. sept. proti plačilu. — Ponudbe se prosi na upravo pod lands«a V Le pz-'gu ie v vseh treh dirkah odnesel naibolišo intei-nacionalno kategorijo. Na koncu teh dirk e izboljšal na Lipniškem dirkališ u rekord od 120 na 124 km. Na mednarodni tekmi na Ljubelfu vozač Bruno Kiemenčič ko'. prvi na Haney Davidsonu v kategorni s prikolico čez 1000 ccm. Convafiia Generalno zastcps vo za kraljevino SHS. Tehnična komercialna (jcnzauja d užba z. o z. Ljubljana, Tav ar eva uiica štev. 6. nudi vse modele na 12 mesečne obroke promptno iz skladišča z enoletnim Jamstvom Tužnim srcem naznan amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubi oč a in tast gospod Franc Zupan zastopnik zavarovalnic Jugoslavija' ln ,Slavija' danes, dne 20. t m. v 75. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrš: v ponedeljek ob pol 16. uri iz hiše žalosti Sutna štev. 45 na pokopališče na Žalah. V Kamniku, dne 20. avgusta 1927. Žaluioči ostali. Tužnim srcem javljamo, da nas je nenadoma zapustil za vedno naš iskreno ljubljeni sin, brat, gospod Lojzi Marinko v 16. letu svoje starosti. Pogreb ljubljenega nam pokojnika se vrši v nedeljo popoldne ob K 4. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu — k Sv. Križu. SiskatLfubljana, 21. avgusta 1927. Žalujoča rodbina: Marinko in sorodniki. Zahvaia. Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše nepozabljene soproge, mamice itd. Ane Dolinar se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena sostanovalcem za krasne poklonjene šopke in vence, gg. pevcem za v srce segajoče pesmi, glasbenemu društvu «cSloga» za pretresljive žalostinke, nad vse častnemu zastopstvu športnega kluba «Hermes», kakor tudi vsemu p, n. občinstvu, ki je našo nam nepo. zabljeno mamico spremilo k zadnjemu počitku. Hvala vsem! LJubljana, dne 20. avgusta 1927. Rodbina Dolinar. Zahvala. Za izkazano nam sočutje povodom smrti naše nepozabne ljubljenke Cirilike za poklonjeno cvetje, kakor tudi za spremstvo na njeni poslednji poti, se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Ljutomer, dne 18. avgusta 1927. Obitelj : Fabjan - Milavc. Za obilne dokaze srčnega sočutja ob priliki težke izgube našega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda Roberta JIKoskovica izrekamo tem potom vsem, ki so nam stali v teh težkih urah ob strani, najtoplejšo zahvalo. Elza, Matilda in rodbina Feliks Moskovič. Zahvala. Vsem, ki so poznali, našo mamo, teto, gospo Semrajc gost. in pos. in ki so jo spremili na zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo, posebno zahvalo pa pevskemu društvu .Savski Val" za žalostinke in vsem darovalcem cvetja. Vsem, prav vsem »Bog plačaj!" Sv. Križ-Tomačevo, dne 20. avg 1927. 9125 Žalu oča otroka. Pohištvo elegantno, fino. cenevredno oo lastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvorni trg št L ZOBNI ATELJE DENTIST E. KODER stalni sodni izvedenec Križevniška ulioa štev. 8 zopet redno t rdinira Certan uničuje stenice in njih jajčeca Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom. Vsem fotoamaterjem! Gaslicht- Bromžde- „AUT0NA" Papir ORIGINAL- samotonujoči papir slavne angleške kakovost in marke. Poskusite, pa boste sigurno tudi Vi med oduševljenimi pristaši te znamke. Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obširne brošure! Valovite lase! Kr«ne la lep« naravne kodre dobite tekom ene noti s lotlosom «lsolde» od dr. Dorraine & C5e., Pariz Lotion zares na-domeSčuje najuspešnejšo ondulacijo. na- Evi lase rahle ter olajšava friziranje. ije ostanejo dolgotrajno valoviti in odporni napram vlagi. 40 Din. — Balzam u jačenje lu, epohaini francoski elikEir. momentaJno odstranjuje ves prhljaj, srbel in krastice Kola giave postane fista in zdrava. a laeje pričnejo rasti v svojih bujnih pramenih 48 Dn. — Dobite jo v vseh lekarnah, drogerijah in p&rfumerijah. — «Centifolia». kosmetični zavod, Zagreb, Ilica S7. — Zahtevajte brezplačne i!u-strovane prospekte. 64-a/4 Moč osebnega vpliva sugestij, hipnoze, usebnega magneti zma itd. Najpopolnejše učno delo. Takojšen uspeh za amčen1 Zahtevajte orospekt! - 1 nismo Din 8 — v znamkah. V tisku je nova zanimiva knjiga Couetizem. - jk.® «VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8. ■■■■■■■■■■■ Čisto licel ttladeailko svetost. Izredno polepšan je dobite It iirve dni uporabe medicin biološkega sredstva «Venus> Koia lica se frapantno olepša, izginejo v=«r nečistosti. rumene in rdeče lise. solnčne pege. hrapavost, izpuščaji, gube in vsi znaki starosti izginejo Kota lica postaja bar lunasto nežna. rufičaeta ln izredno pomlajena Uspeh garantiran is neškodljiv Garnitura 82 Din — Wibra lotion daj« izvanredno lep ln gost porast obrv in trepalnic. Istočasno barva v temni barvi 65 Din — «Odalisques> pour le. Huaclee. najodličnejši elezir za hranjenje u pomlajevanj* ovenelega lica 80 Din — Diamant daj* očem lep zamamljiv pogled, garantirano neškodljivo. 55 Din — Centifolia kozmetični zavod. Zagreb. Ilira ST — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte! 54a/D Unjoje A. Jwtg SiiM. Izdaj« n Konzorcij cjutra* Adolf Ribaikar, Za Narodno tiskamo dd. kot tiakarnarja Fran Jezeršek. Za iaseratoi dol je odgovora Alojzij Novak. Vd v LjnhUaaL