MLADI PLANINEC PD 'LISCA SEVNICA - KRŠKO št 23 leto 1993 CČTD 100 LET NAŠE ORGANIZACIJE Konec februarja 1993 bo minilo 100 let odlair je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko druätvo (SPD). Prvi poskusi ustanovitve druStva segajo že v leto 1872, ko so "Triglavski prijatelji" iz Bohinja predložili takratni Avstro - Ogrski oblasti v potrditev pravila dmätva. Ta je potrditev zavrnila in vroča želja Slovencev po lastni pianinsld organizaciji je zaspala za celih 20 let. Vedeti moramo, da je imelo Nemško-avstrijsko planinsko druStvo na Slovenskem pet svojih podružnic. Tuji planinci so na naSih tleh markirali nemške poti in postavljali nemSV:e koče, v bitere Slovenci niso imeli vstopa. Odločilno pobudo za ustanovitev slovenskega planinskega društva fio dali leta 1892 "piparji", družba navdušenih mladih planincev, ki jih je vodil "nadpipar" Jože Hauptman iz Ljubljane. 27.2.1893 je bil v Ljubljani v gostilni Malic ustanovni občni zbor SPD, za predsednika pa je bil izvoljen dr.Fran Orožen. Po vsej Sloveniji so začeli ustanavljati podružnice SPD. Posavska podružnica (naša) je bila kot sedma ustanovljena leta 1905 v Sevnici. Slovenski planinci so takoj začeli miu-ldrati planinske poti in postavljati slovenske planinske koče. Hud udarec za SPD je bila prva svetovna vojna. Po njej smo izgubili velik del narodnostnega ozemlja na katerem je delovalo kar 13 podružnic od skupaj 27. Leta 1895 je začel izhajati Planinski vestnik, leta 1912 pa je bila v Krajnski Gori ustanovljena Gorska reševalna služba. V drugi svetovni vojni je bilo od 69 planinskih postojank 49 uničenih in 20 izropanih. Delo podružnic je zaživelo v prvih mesecih po osvoboditvi, tako da je leta 1951 štela planinska organizacija že preko 57.000 članov, imela pa je 77 postojank In 2 bivaka. Skupščina PZS je leta 1956 ' prejela sklep, da se pri društvih organizirajo mladinski odseld in se prične v planinstvo množično uvajati hiladino. Konec leta 1980 je bilo v Sloveniji 16f. planinskih društev s 102.412 člani, od tega je preko 46.000 .nku'ih. V planinskih kočah so to leto zabeležili 1.540.000 obiskovalcev. Preteklo leto je bilo registriranih pri PZS 181 planinskih dnišl:ev s 162 planinskimi postojankami. Ne gre prezreti, da v naši organizaciji posvečamo veliko truda izobraževanju, saj velja načelo, da mora vsak, ki se podaja v gore, obvladati vai-no hojo in poznati nevarnosti v gorah. Le tak planinec bo na planinsldh poteh doživel lepoto gora in lepoto naše slovenske domovine. Lojze MOTORE v * Spoštovani prijatelji planinci! V preteklem letu smo na Lisci praznovali DAN PLANINCEV Zasavja, kJ se ga je udeležilo skoraj 1000 planincev. Spomnili smo se, da je minilo 90 let odkar je nadobudni učitelj Dhiž Jurko zgradil pi-vo kočo na Lisci ter 50 let od postavitve Tonc'kovega doma. Ta dva naša domova sta bila tudi sicer f.kozi vse leto prijetno zavetje številnim planincem. Dragi planinci, rad bi se Vam zahvalil za delo v društvu, predvsem vsem mentoijem, ki zares požvrtvoval-no skrbijo za našo mladež, vodnikom, upravnemu odboru ter drugim. Menim, da smo dobro delali in da nas ni treba biti sram ob ]00 -letnici organiziranega slovenskega planinstva. Uspešnost društva v bodoče je odvisna od vseh nas, predvsem pa od našega ilela in ljubezni do gora. Slovenci smo rojeni med gorami, planinstvo in ljubezen do gora je naša identiteta. Predsednik društva Jože PRAH 20 LET PLANINSKIH TABOROV ZA MLADE PLANINCE V ORGANIZACIJI MO PD LISCA Planinsko društvo Lisca Sevnica - Krško je v letu 1973 pričelo z organiziraj\jein taborov za šolsko mladino. V dogovorih s sosednjima društvoma, to je s PD Bohor in PD Brežice, so skupaj združili voljo in sredsh/a ter zaorali ledino na tem področju dela z mladimi planinci. S skupnimi močmi ter dogovori .so društva uspešno vodila 19 oziroma 20 taborov, od Trente do Storžiča. Planinsko društvo Lisca Sevnica - Krško se ob tem častnem jubileju iskreno zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri uspešnem delu taborov. V 20 taborih je v okviru PD Lisca vodilo 95 vodnikov. Skupaj je bilo v 20 taborih udeleženih 1327 planii\-cev, poprečno 66 na tabor. Vodje taborov so bili: Lojze Motore (3x), Roman Novšak (lx), Jože Guštin (3x), Tatjana Filipič (2x), Joško Kovač (lx). Tone Šeško (5x), Jože Prah (4x), Aleš Gunstek (lx). Najštevilnejši tabori so bili: Logarska dolina (leta 1975) 99 udeležencev, Tamar (leta 1990) 102 udeleženca, Zadnjica (leta 1992) 92 udeležencev. Ime tabora leto št. udeležencev Trenta Log pod Mangartom Logarska dolina Kamniška Bistrica Krnica Zadnjica Logarska dolina Završnica Taiiiar Vrata Log pod Mangartom Kamniška Bistrica Bohinj Bohinj .Jezersko Krnica Logarska dolina Tamar Dom pod Storžičem Zadnjica 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 77 99 80 66 62 50 66 82 42 72 51 50 52 55 50 69 102 52 92 Jože PRAH DOLOMITI '92 Obisk italijanskih Dolomitov smo v društvu načrtovali že v letu 1991, vendar zadeve zaradi vojne v Sloveniji nismo uresničili. Tako smo potem v lanskem letu skrbno pripravili načrt potovanja in izbrali vrhove za naše cilje. Na razpis se nas je prijavilo 39 planincev, vendar iias je odšlo na pot le 37, ker sta dva zbolela. Dnevnik potovanja: Sobota, 25.7.92 Ob petih zjutraj smo naložili obilno prtljago in sebe v avtobus Ivana Vebra in se odpeljali proti Gorenjski. Na Jesenicah smo dokupili še kruh in druge malenkosti za pot. Večina se jih je potem prvič peljala skozi Karavanški predor, mimo Beljaka, Spittala in dalje ob Dravi do Lienza in Tobiacha. Tu smo zavili levo prosti Cortini. Časa za ogled mesta si nismo privo.ščili, ker se nam je mudilo naprej preko prelaza Falzarego (2115 m) v Andraž in Rocco Pietore, do kampa MALGA CIAPELA (1446 m) j?od Marmolado. Precej časa je trajalo, da so nas sprejeli in da smo našli prostor za avtobus in deset četvorčkov. Postavili smo šotore in skuhali večerjo, po njej pa smo se po stari navadi zbrali in podrobneje načrtovali vzpon na Piz Boe (3152 m) v gorski skupini SELLA, Že zvečer smo pi ipravili opremo. Nedelja, 26.7.92 Sončni vzhod smo pričakali na prelazu Fedaia (2050 m), kjer je izhodišče za vzpon na Marmolado. Pozanimali .smo se za razmere in vozni red žičnice. S prelaza, kjer je velik jez z umetnim jezerom, smo se spustili v zimsko - športno mestece CANAZEI in od tod spet navzgor na prelaz P0R130I (2239 m). Bili smo zgodnji in ogromna parkirišča so bila še prazna. Vseh 38, tudi šofer Ivan, se nas je z gondolo odpeljalo na rob planote, sredi katere se mogočno dviga pira-midasti vrh PIZ Boe (3152 m). Čez dobro poldi ugo uro je bil vrh "naš". Nanj je "prilezlo" 36 članov skupine! Res je to najlažje dostopni tritisočak. Do avtobusa se jih je nekaj vrnilo z žičnico, večina pa peš. Proti kampu smo se peljali skozi mesteci ARABBA in ANDRAŽ v dolini LIVINALONGO. V taboru smo si skuhali zgodnjo večerjo in prijetno preživeli ostanek dneva. Ponedeljek, 27.7.92 Že pred osmo smo čakali v visti pred žičnico, s katero smo se potem odpeljali pod ledenik na Marmoladi. Pri koči pod ledenikom (2700 m) smo .se ločili. Tisti z ustrezno kondicijo in popolno planinsko opremo so odšli proti vrhu Punta di Penia (3342 m), ki je najvišji vrh v Dolomitih. Vodila sta jih Vinko in Franci. Bilo jih je 22, "turisti" pa smo ostali pri koči in uživali na soncu. Nekateri so odšli 'raziskovat" rob ledenika. Dolgo časa smo opazovali, kako naši premagujejo ledenik, dokler niso zavili tlesno v skale. Vrnili smo se v dolino. Spet nekateri peš, drugi z žičnico. Pri avtobusu smo si skuhali kosilo in potem vsak po svoje čakali na vrnitev "naših". Pa so prišli. Veseli obrazi, smeh in isla-ive oči so zgovorno pričali, da so uspeli. Med vožnjo proti kampu pa še ves večer, smo z njimi podoživljali težak vzpon. Koliko steklenic "San Martina" smo znosili iz trgovinice v kampu, nismo šteli. Torek, 28.7.92 Cilja naše poti sta dosežena! Dan, Ici smo si ga rezervirali za slabo vreme, smo sklenili preživeti vsak po svoje še tu, v kampu. Avtobusu smo namenili prost dan. Vinko je popeljal skupino najbolj vztrajnih vi.soko pod južno steno Marmolade na dopoldanski izlet, mene pa je zanimalo, icako izgleda zgornja postaja žičnice na Punta di Rocco (3265 m) in sem se popeljal gor. Popoldan jih je večina odšla po slikoviti sotesld v vas Sottogudo pod kampom, nekateri pa na kmečki turizem nad kampom. Zvečer smo se dolgo poslavljaj od prijetnega in udobnega karnpa. Lastnik nam je podaril 300 razglednic za reklamo. Sreda, 29.7.92 Po zgodnjem zajtrku smo pu.spravili šotore in avtobus obrnili proti domu. Spet smo se peljali čez prelaz Falzarego v Cortino. Tu smo s' vzeli dve urici za ogled mondenega mesteca. Opoldne smo Se postavljali šotore v kampu /Vila Breita nad jezerom Misurina (1756 m), nato pa smo se odpeljali do koče Rifugio Auronz ) (2^56 m) pod veličastnimi Cimami. Žal so bile v oblakih. Odšli smo na severni rob, da bi si jih ogledali Se z druge strani. Z Andrejo, Tinetom in Vinkom smo obujali spomine na davno leto 1966, ko smo bili prvič tukaj. Franci in Jože sta .šla v steno plezat, vendar sta se kmalu vuiila. Vreme pač ni bilo ugodno. Vrnili smo se v kamp in še zadnjič skuhali večerjo. četrtek, 30.7.92 Danes pa domov. S težavo smo vso prtljago stlačili v avtobus in se po dolini Auronzo odpeljali proti Trbižu. Seveda se ne spodobi priti domov brez spominkov, zato smo postanek izkoristili za te namene. Na meji ni bilo težav. Kosilo smo si skuhali ob Savi pod Mojstrano in pozno popoldne prispeli domov. Čez dva meseca smo se dobili na skupni večerji in ob slikah ter diapozitivih obujali spomine na lep enotedenski izlet. Čeprav smo bili starostno zelo raznolika druščina (Severin 5 let, Tine 69 let), ni bilo nobenih težav. Bilo nam je lepo, saj zato smo tudi Sli! Lojze ANZELC »GREMO NA ČEŠKO!«, se je šušljalo med planinci. Te govorice so postale resničnost, ko smo se zbrali na prvem sestanku. Kar nekajkrat smo se še sestali, da bi se dogovorili, kako bo potekalo naše počitnikovanje. 22. avgusta smo se zares odpravili na pot. Naše potovanje se je začelo že ob treh ponoči, ko smo se zbrali pred sevniško avtobusno postajo. Avtobus, poln prtljage, je po dveh urati zapustil mejo naše državice. Večji del poti po Avstriji smo prespali in se v dopoldanskih urah prebudili na Dunaju. Ogledali smo si mesto in se pozabavali v dunajskem Pratm. V večernili urah smo prispeli na ciij našega potovanja, v mestece Tanvald. Postavljanje šotorov nam je šlo hitro od rok, saj smo vsi izkušeni planinci. V naslednjih dneh smo pod prijaznim vodstvom vodnikov in naših prijateljev iz Tanvalda spoznavali lepote in znamenitosti Češko pokrajine. Na pivi turi smo obhodili gričevje v okolici Tanvalda, ki spominja na naše Pohorje. Smer dmge ture smo bili zaradi slabega vremena prisiljeni spremeniti in tako smo med dm-gim dodobra raziskali olcolico Hr iibe skale. Najlepša je bila dvodnevna tura na Snežko, vrh na poljsko - češki meji. Oster veter nas je zmrazil prav do kosti, zato smo bili toliko bolj veseli tople planinske koče pod Snežko. Nekateri so celili žulje na nogah, drugi so se namakali v toli vodi, tretji so že bili pripravljeni na žur. Naš čeiild vodnik Evžen je zaigral na Idtaro, mi pa smo veselo zapeli. Ko smo se odpravljali na naslednjo turo, se je ulilo kot iz škafa, zato so nam prijatelji Čehi predlagali kopanje v poka-item bas'.enu v mestu 'ablonec. Sicer pa smo uživali po planin.iko. Bivanje v šotoru, priprava hrane na prostt:m, po skupinah, zabava ob tabornem ognju - vse to navdušuje vsakega pravega planinca. 28. avgusta smo se poslovili < .i prijaznih gostiteljev in zapustili Tanvald. Toda avtobus ni zavil naravnost proti domu. Že sredi dne smt pri; ^eli v Prago, čudovito in živahno mesto, ki smo mu pomahali v slovo ob desetih zvečer. Nekje ob avtocesti smo se ustavili, kar na pločniku razgrnili spalne vreče in sladko zaspali. Zjutraj smo obiskali še Brno, kjer nas je zagrabila nakupovalna mrzlica, nato pa krenili pi oti domu. Na avtobusu je bilo zelo zabavno, čeprav smo bili .itrujeni. Ob osmih zvečer smo končno prispeli v Sevnico in si ob slovesu obljubili, da se lonalu spet vidimo. Polona ZUPANC Kategorizacija poti je namenjena vsem planincem, da se bomo lahko že pri načrtovanju poti odločili za smer vzpona in sestopa, izbrali pravo pot glede na svoje zmožnosti in se pravilno opremili. Planinske poti ločimo glede na zahtevnost v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne poti. LAHKA pot je pot, kjer si pri hoji ni potrebno pomagati z rokami. Od planinca zaliteva le pazljivost in telesno kondlcijo. Primeri: Kamniška Bistrica - Kamniško sedlo, Brtg - Lisca, Trbovlje - Kum, izvir Savice - Dom na Komni. ZAHTEVNA pot vodi prek težjih mest, kjer si zaradi varnosti pomagamo 2, rokami. Morebitne varovalne naprave so namenjene vaiTiosti planinca in niso nujno potrebne za premago>/anje težjih mest. Primeri: pot čez Prag (Vrata - Kredarica), pot čez Komarčo, Koča pri izvini Soče - izvir Soče, Koča na Kopit-niku - vrh Kopitnika. ZELO ZAHTEVNA pot je tista, kjer je raba rok pri hoji nujno potrebna. Varovalne naprave omogočajo prehod težjih mest, kjer bi bilo sicer potrebno varovanje s plezalno vrvjo. Pogosto na taki poti potrebujemo cepin, dereze in čelado. Primerna je le za izurjene ter fizično dobro pripravljene planince. Ni za vrtoglave. Primeri: Tominškova pot, Kredarica - Triglav, Prehodavci - Dolič (za Kanjavcem), Hanzova pot na Prisoj-nik, Tamar - Jalovška Škrbina, na Mangart po Slovensld poti, pot skozi Tursld žleb. ICategorizacija poti velja za poletne dni. V novejših planinskih kartah so te poti označene črtkasto za zahtevne in pikčasto za zelo zahtevne poti. Zahtevne in zelo zahtevne poti so na začetku označene poleg običajne table, Id nam pove smer poti in čas hoje, Se z dodatno tablo, ki nas opozori na težavnost poti. Vse poti, ki so označene kot zahtevne in zelo zahtevne, komisija za pota pri PZS tudi odsvetuje kot primerne za sestop. S pravilnim načrtom poti se bomo izognili slabi volji ali morda celo nesreči v gorah! Jože PRAH KDAJ SE GRE NA TRIGLAV Ko je lepo vreme in barometer visoko stoji, pojdi nemudoma in ne čakaj na družbo! V enem, dveh, treh dneh se lahko vreme izpremeni, v dežju pa ni vredno hoditi. Če je bilo zjutraj lepo, sem Sel čez eno uro: prejšnji večer Se nisem vedi 1, če bo lepo! Pojdi julija (boljše drugo polovico), avgusta, septembra (boljše prvo polovico). Najbližja pot -e čez Kot. Nekoliko kruha in čaja ali pol liti'a vina in pol litra čaja vzemi s seboj. Potem vode dolij. Jabolk.» ug se žejo. Če piješ vodo pri studencu (malo!), pojdi kar naprej. Žganja med potjo ne pij; ko prideš v kočo, je dobro malo žganja ali vsaj Icaj gorkega. Jakob ALJAŽ (PV1923) NOVE VRSTE ČLANSTVA V PLANINSKI ORGANIZACIJI Z VELJAVNOSTJO OD 1.1.1993 A redni člani (2.100 SIT) imajo poleg pravice do popustov v planinskih kočah še naslednje ugodnosti: - 50% vižje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju; - 25% popust pri naročnini Planinskega vestnika; - 50% popust pri izvodu stenskega koledarja za tekoče leto; - brezplačni izvod koledaija PZS; - zavarovanje za primer reševanja v evropskih gorah; - brezplačne usluge planinske knjižnice pri PZS; - vrednostni bon za 200 SIT, vnovčljiv ob nakupu izdaj Planinske založbe. B redni čhuu (600 SIT) imajo pravico do popustov v planinskih kočah (enako kot A in C člani) ter so zavarovani za primer nezgode oz. imajo pravice, ki jih določa statut PZS in pravilniki planinskih društev. B redno članstvo je v bistvu članarina za člane društev, ki je bila v veljavi do L1.1993. C redni člani (250 SIT) so mladostniki do dopolnjenega 18, leta starosti in redni študentje do dopolnjenega 25. leta starosti. D člani so donatorji. Jože PRAH AKTIVNOSTI KLUBA ZA VARSTVO NARAVE V LETU 1992 Tudi v preteklem letu je bila dejavnost Kluba za varstvo narave usmerjena predvsem v vzgojno dejavnost na izletih. Od konkretnih akcij v letu 1992 smo na zadnjem občnem zboru predlagali dve. Ena od njih je bila nadaljevanje dela za zaščito območja Kozjega in Lovrenca, kjer se še ni nič bistveno spremenilo. Mislim, da bo potrebno idejo za zavarovanje območja stalno oživljati in opozarjati na škodljive posledice človekovega poseganja v ta prostor. Upajmo, da bo nastopil čas, ko bo idejo možno realizirati. Druga prednostna naloga je bila ureditev odvoza smeti in sanacija smetišča na Lisci. Tu se lahko pohvalimo, daje ob pomoči občine Sevnica, Krajevne skupnosti Sevnica in nekaterih podjetij delo v jeseni končno steklo. Tehnično je sanacija zaključena, preostane pa še zunanja ureditev in očiščenje starih smeti v pobočju Lisce. Upam, da bo, ko bo delo opravljeno, problem odpadkov na Lisci dokončno re:5en. V lanskem lelai je dal sevnišlci IzviSni svet pobudo za pripravo dokumenta o možnem razvoju in razširitvi ponudbe na Lisci. Pri pogovorih je na osnovi predlogov upravnega odbora društ\'a sodeloval tudi Klub za varstvo narave. Upravni odbor je sklenil, da bomo z vsebino predmetnega dokumenta člane društva seznanili na letošnjem občnem zboru. Predsenik Kluba Vinko ŠEŠKO DELO MARKACIJSKEGA ODSEKA Markacijski odsek je bil tudi v letu 1992 aktiven. Tako so Peter Klukej in družina Viktorja Freceja z Brega obnovili in pregledali: - pot št. 243 Breg - Razbor - Lisca; - pot št 244 Breg - L,ovrenc; - pot št. 245 Lisca - Lovrenc - Loka (ŠL 1068). Tone šežko je obnovil markacije iz Jurkloštra po Lahovem grabnu in dalje proti Lisci (pot nima evidenčne številke). Pot s Telč na Bučko (št. 1066) sta markirala Vinko šeško in Lojze Anzelc. Pot je del Sevniške planin,ske poti. Dostop na Lisco iz Krakovega čez Cirje in Polje so markirali Joško Staroveški,, Zvonko Blas in Nande Knez. Skupina Jaiije Kolar s Planine je dokončala markiranje poti Planina - Pvudenik - Planina (št.l068), očistila pa je tudi pot Planina - Bohor. Pri gostišču "Na križišču" in na Svenškovem vrtu sta bili obnovljeni tabli proti Lisci. Nova tabla je prihjena na Tončkovem domu na Lisci. Markacijski odsek bo v letošnjem letu uredil in obnovil markacije na relacijah: Stara Žaga - Skalica - Zabukovje - Pipan, Šentjanž - Gabrijele - Tržišče - Malkovec - Telče - Bučka - Lukovec - Sevnica. še vedno se najdejo posamezniki, ki z dreves odstranjujejo markacije in s tem uničujejo delo prizadevnih markacistov in otežujejo pot pohodnikom. Markacijski odsek vabi vse, ki ste pripravljeni sodelovati, da se pridružite. Vodja tmrkadstov Nande KNEZ DELO KLUBA VODNIKOV V LETU 1991 V preteklem letu je bilo v društvu registriranih 10 planinskih vodnikov (PLV) in 18 aktivnih mladinskih vodnikov (MV). Planinsko društvo je pod vodstvom planinskih in mladinskih vodnikov organiziralo in izvedlo 92 izletov, katerih seje udeležilo 16^16 ljubiteljev gora. Mladinski odsek je v poletni m č. ,su organiziral in izvedel dva tabora: tabor mladih planincev v Zadnjici (92 udeležencev) in mladinski tabor na Češkem (32 udeležencev). Klub vodnikov je realiziral tabor v Dolomitih (37 udeležencev). Izpopolnjevaljiega tečaja za z'mske razmere sta se udeležila 2 planinska vodnika, tečaja za letne razmere pa 19 planimkih in mladin.skih vodnikov. Trije člani Mladinskega odseka so uspešno opravili tečaj za mladinske vodnike, ki je bil organiziran v Bavšici. število izletov in udeležencev po posameznih mesecih: št. izletov št. udelež. št. izletov št. udelež. JANUAR 10 92 JULIJ 6 89 FEBRUAR 10 120 AVGUST 8 87 MAREC 11 165 SEPTEMBER 7 134 APRIL 11 218 OKTOBER 4 210 MAJ 13 286 NOVEMBER S 102 JUNIJ 5 38 DECEMBER 2 105 Tudi v prihodnjem letu bo ena od poglavitnih nalog kluba vodnikov realizacija izletov po zastavljenem programu in nadaljnje izobraževanje sedanjih in novih kadrov, karnaj bi omogočilo strokovno in varno hojo organiziranih skupin. Vodja Kluba vodnikov Franc GRIČAR PREGLED DEJAVNOSn V LETU 1992 JANUAR Novoletni pohod na Lisco II Novoletni pohod na Kum Novoletni pohod na Bohor izlet na Raduho izlet na Kum 2 pohoda po Dolenjski smučarski izlet izlet Telče - Primož Klub vodnikov Mladiniski odsek Klub vodnikov M Mladinski odsek II PS upokojenci PS Jutranjka Klub vodnikov FEBRUAR MAREC APRIL MAJ Pustna nedelja na Lisci izlet na Gore izlet na Zasavsko goro izlet na Peco izlet na Kokrško sedlo izlet na Šmohor izlet na Lisco smučarski izlet pohod po Sevniški pl.poti pohod po Dolenjskem gričevju izlet na Boč izlet na Lisco izlet na Šmohor izlet na Mojstrovko pohod na Snežnik 11 srečanje mladih plan. po OŠ izlet v Planico izlet na Pohorje pohod žensk na Šmohor izlet na Janče pohod po Sevniški pl. poti izlet Lovrenc - Veliko Kozje srečanje vodnikov na Lisci izlet na Libno izlet na Goro Oljko izlet na Boč izlet na Gore - Kopitnik izlet na Šmohor izlet na Gore in Kopitnik pohod po Brežiški pl.poti 2 pohoda po Sevniški pl. poti prvomajski pohod na Lisco Klub vodnikov Mladinski odsek PS Planina PS Jutranjka PS upokojenci Klub vodnikov PS Planina M lad i mik i odsek PS upokojenci Klub vodnikov Mladinski odsek PS Planina PS Jutranjka PS upokojenci Klub vodnikov Mladinski odsek Klub vodnikov Jezikov? nedelja na Bohorju izlet na Lovrenc srečanje mladih planincev izlet na Najios " rafting po Soči, izlet na Svinjalc prvo.'ajski pohod na Molžnico PS Planina izlet na Golico pohod po poteh svob.LjubiJane pohod na GEOSS pohod po Sevniški pl. poti izlet na Donačko goro Mladinski odsek PS Jutranjka PS upokojenci JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECe«lBER izlet k Triglavskim Jezerom izlet na Brano in Skuto del.akcija pri obnovi koče na Bohorju izlet na Grintovec izlet na Gore pohod po Sevniški pl.poti tabor v Dolomitih izlet na Triglav izlet na Kriške pode tabor v Zadnjici udeležba na tečaju za MV izlet na OkrešelJ in Kamniško sedlo izlet na Triglav izlet na Škrlatico izlet na Črno prst, Rodico izlet na Špik izlet na Kamniško sedlo izlet k Triglavskim Jezerom izlet na Razor izlet na Triglav tabor na Češkem izlet na Triglav izlet na Kum izlet na Triglav izlet na Triglav izlet na Krn izlet na Raduho dan planincev na Lisci II izlet v Snežno jamo delovna akcija pri Jurkovi k. sodelovanje pri "Vrtiljaku" izlet na Črno prst, Rodico izlet na OkrešelJ izlet na Ratitovec izlet na Kum kostanjev piknik pohod lia Sromlje Martinova nedelja v Pišecah izlet v neznano It pohod cl Litije do Četeža M izlet na Mrzlico in Kal izlet na Bohor II pohod na TisJe občni zijor PS Planina PS Jutranjka PS upokojenci Klub vodnikov II II Mladinski odsek M PS Planina PS Jutranjka II PS Krme1J Klub vodnikov Mladinski odsek II PS Krme1j II Klub vodnikov Klub vodnikov Mladinski odsek PS Krme1J Klub vodnikov Mladinski odsek II Mladinski odsek PS Planina PS Jutranjka PS upokojenci Klub vodnikov II Mladiniäki odsek II PS upokojenci PS Planina Mladinski odsek PS upokojenci II P3 Jutranjka Mladinski odsek je večino izletov organiziral v sodelovanju z mentoi-ji planinskih krožkov na osnovnih šolah. FINANČNO POROČILO PD LISCA ZA LETO 1992 I.PRIHODKI SIT 1.članarina 154.195,00 2.dotacija občine Sevnica 166.880,00 3.dotaciJe in srečolov 266.300,70 4.vplačila izletov in taborov 359.891,00 5.izkupiček v Jurkovi koči 73.401,00 6.obresti 184.590,00 7.saldo v blagajni in na ŽR 150.953,50 SKUPAJ 1.356.211,20 II.ODHODKI 1.stroški Jurkove koče 87.369,90 2.odvedena članarina 87.460,00 3.nabava osnovnih sredstev 106.182,00 4.nabava drobnega inventarja 75.601,00 5.potni stroški 70.635,00 6.stroški izletov in taborov 607.875,70 7.pisarniški material in PTT stroški 35.415,20 8.material za vzdrževanje 61.639,00 9.dotacije planinskim skupinam 27.000,00 SKUPAJ 1.159.177,80 10.sredstva 31.12.1992 197.033,40 SKUPAJ 1.356.211,20 od tega na žiro računu 146.442,40 v blagajni 50.591,00 SKUPNO 137.033,40 Članarina je bila plačana za 829 članov druSh'a, od tega za 313 članov, 153 mlridincev in 363 otrok. Občinska športna zveza je prispevala 66.880 SIT, plačala izobraževanje MV in obnovit\'eni tečaj za PL V. Za planinsko šolo je prispevala 20.000 SIT, za nabavo 20 kom penastih gum pa 80.000 SIT. Občina Sevnica je namensko nakazala 80.000 SIT za sanacijo smetišča na Lisci. Znatna sredstva za tabor so -prispevali sponzorji, nekaj sredstev pa je bilo zbranih tudi s srečolovom na Lisci. Nabavili smo novo kuhinjsko opremo za Jurkovo kočo, električni grelnik za \'odo, 4 šotore, nekaj plezalnih vrvi, vponk in pomožnih vrvic. Vodnikom smo nabavili rokavice, za katere so polovico sredstev prispevali sami. Sredstva so bila zbrana in porabljena v okviru finančnega načrta za leto 1992. 12 ZLATIH PRAVIL ZA PLANINCE L Poslušaj vremensko napoved: odloži izlet, če so napovedani dež, vročina ali hud mraz! H ^jyv- "Ne hodi kar tjavendan. Izdelaj si natančen načrt, četudi se odpravIjaä le na enodnevni izlet. Za to potrebuješ dober zemljevid. V vsaki planinski koči napiši, kam si namenjen; če se nameravaš vrniti, dodaj predvideni čas vrnitve. Samo tako te bodo reševalci lahko pravočasno poiskali, če se ti bo kaj primerilo. tö/YE^ 3. fa pot se odpravi samo primemo opremljen, oblečen in obut. Nove čevlje nizhodi na krajših izletih. Obleka mora biti zračna; ne hodi razgaljen po soncu. Tudi klobuk spada k planinski opremi. /^-ZojjIo _ v^^&f - v gorah potrebuješ proste roke, zato uporabljaj nahrbbiik. Različne torbe ali vrečke niso primerne. is) Če se pripravlja nevihta, se takoj vrni. Če te zaloti na planem, se izogibaj vrvi ter dnigega železja. Počepni, zaščiti se z vetrovko ali s pelerino; ko hudo treska, deni roke nad glavo. Kovinsko opremo odloži vsaj deset 6. Ob resni nevarnosti uporabljaj mednarodno dogovorjena znamenja: eno lainuto žvižgaj, kliči, mahaj.... (s presledki 10 sekund), sledi minuta premora. Ponoči oddajaj znamenja z lučjo. 7. Huda nevarnost v gorah je padajoče kamenje. Izogibaj se strmin, Id so znane po tem. Ne oddaljuj se z označene poti! Pazi, da te ne ujame noč. Bolje je ne doseči cilja kot izgubiti se v temi! ü 8. zi, da te ne ujame noč. Bolje je ne doseči cilja kot izgubiti se v temi! _ 9. Pred odhodom na neznano turo se posvetuj s poznavalci in domačini. Upoštevaj njihove na.svete! ^QU ^ 10. V gore se ne odpravljaj sam, ampak raje v majhnih skupinah. Ritem hoje določa najpočasnejši hodeč. Pri planinstvu ne gre za hitrost, ampak za vztrajnost in vzdržljivost. Dolg počitek je boljši kot več kratkih. ' T^RCl/^ Jt^iKo 12. Za izlet v gore potrebuješ noge, roke, telo in glavo. Pa tudi oči ne pozabi: veliko lepega bodo videlerf ra-vilna oprema jamči dvojni užilelc. wm w "ill MLADINSKI ODSEK PLANINSKO DRUŠTVO "LISCA" SEVNICA - KRŠKO PROGRAM IZLETOV IN AKCIJ V LETU 1993 MESEC JANUAR OPIS AKCIJE novoletni pohod na LISCO izlet na KRIM izlet na KUM izlet na SMOHOR FEBRUAR izlet na TOLSTI VRH izlet na KAL - MRZLICA izlet na GORE - KOPITNIK izlet na OKRESELJ - TURŠKA GORA MAREC izlet na POREZEN izlet na ŠMARNO GORO izlet na CEMSENISKO PLANINO izlet na ZASAVSKO GORO izlet na BOC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER izlet v neznano izlet - PASKI KOZJAK izlet na URSLJO GORO prvomajski pohod na LISCO srečanje mladih planincev izlet na GOLICO izlet KOMNA - BOGATIN zaključek planinske šole na LISCI tabor mladih planincev - KAMNIŠKA BISTRICA ^ / gostitev planincev iz CESKE / udeleZba na tečaju za MV mladinski tabor na KORZIKI izlet na TRIGLAV izlet na PRISOJNIK izlet na SKRLATICO izlet - GOTENISKI SNEŽNIK sodelovanje pri VRTILJAKU mmmm MESEC OKTOBER OPIS AKCIJE NOVEMBER DECEMBER kostanjev piknik delovna akcija pri GAŠPERJEVI KOCI p(^hod po POHORJU izlet v neznano ^ izlet na CEMSENISKO PLANINO delovna akcija pri JURKOVI KOCI pohod OD LITIJE DO CATEZA božični pohod na VELIKO PLANINO silvesterski pohod na KREDARICO MLADINSKI ODSEK M ■fm f t i'i J