I 0) f II § ©e Iz Černoinlja. Kako da na.ša glavna šola na vse slrani lepo napredujc, iu kako i.skrenega za šolo vnetega vodja da ima, smo luali v ,,Novicab " in tudi v našcin ,,Tovaršu." Naj oiuenini tukaj še nekaj, kar je tudi zaies hvale vredno, od česar pa ,še nobeden ni nie npi-egovoi-il, in to je petje v šoli in petje v cerkvi. Clovek inore res ginjen biti in aerce mii more od veselja igiati, ce pride v okolico čcrnomaljsko iu sli.ši, kako otroci na paši, po zeleuih travnikih in logih mile sloveiiHke pesmi veselo prepevajo. Zuajo pa različnih : nekaj iz ,,šole lepega pelja^ nekaj ,,Fleischrnanovih in Vilharjevih" nekaj priineniili iz ,,geilice" in tudi nove g. Gerbicove sc že poskušajo. Zraven lch znajo pa tudi dosti svetih cerkvenih pe.sem. Vsaki dan imajo šnlarji nveto inašo in tii tako lepo sami brez orgel pojejo, da Ijudje od daleč že zavoljo petja k maši hitijo in se cudijo vbranim glasoin malih šolarjev. Vse to ne v Aoli naučijo. Dasiravno pa se olroci v vseh štirih razredih v petju podučujejo, gre učilelju IV. razieda g. L. Knific-u v tej reči .še posebno hvala in čast; zakaj z njegovim piizadpvanjem se je pri nas v kralkem času ne le pelje v soli , temuč tudi v cerkvi veliko zlepšalo in opomoglo. Zdaj se pri sveli nia.ši ne Hlišijo le tri ali ene štiri navadiie pusini — kakor nekdaj, ampak prepevajo se ,,Riharjeve pesmi" od perve do zadnje, vse tako lepo in z vbranimi glasovi, da Ijudje iz cerkve grede govorijo, kako so v cerkvi lepo peli, in hvalijo pevce in pevke, zravcn pa Htejeju dneve, kdaj da pojdejo zopet k veseli službi božji. Kaj ni to vcselo in lepo ? Le tako naprej ! saj delate satni sebi v prid , in Bogu na čant! Pobvalil bi tudi černomaljske Slovence in 81ovenke, ko bi jih bilo kaj več, in ko bi mi preobilo število nemškutaijev dopuslilo; loiaj za zdaj z Bogom! J . . . . Od Devlce Marije v Polji. Dopusti dragi ,,Tovarš" tudi meni nekaj besedic spregovoriti! Iz na.šega kraja nisi menda we nič n\\Hal, /,ato Te bo gotovo moj dopis danes bolje ra/.ve.selil, ker vidil boš, da med Slovenci dobrotnikov nikdar ue nianjka, da blage diiMe He ne spijo, ktere so v vsakcm časii pripravljene pomagali dobri reei, ako je le mogoče. — Xe morem se tedaj zdcižati, da bi verle donioljubke gospe Terpincove pred vsem svetom očitno ne imenoval, kteia se je, kakor že večkrat tudi zdaj, kot naj večja dobrolnica nkazala. Darovala je iiamieč nu.ši novi .šoli zelo dober klavir m tem pogojem, <la naj o.stane ziniraj pii šoli iu da naj ga ralii (adanji učitelj. Njen blagi mož, gospod Terpiuc, je pa še celo obljubil, da bo njivo in travnik šoli podaril in tedaj učiteljskc dohodke tukaj zelu zboljšal. Povej, dragi nTovarš", kje je kc kaj takih šolskih dobrolnikov? Zagotovim dobrega gospoda in prcblago gospu, da ta Ijubeznjivi dar bo ti moM .spomiuek zapustil, ki bo vedno njuno dobro serce še prihoduikom na.šim oznanjal in pričal, kako blagočutne dobrotnike iinela je naša šola koj v začetka. Bog vama poverni stokrat, nepozabljiva dobrotnika, iu daj tadi naši novi soli dober vspeh pri začetku in napredka nasega početja! Blai Kuhar, učitelj. Iz Iga. Dragi ,,Tovarš": daj da zopet enkrat spregovorim in Tebi in Tvojim eastitim čitateljem nekaj prav lepega puypm. Koliko verli in bogaboječ učitelj ne le pii otrocih, teinuč ludi pi i Ijudslvu preniore, iiani kaže pridni in svoji službi '/. dušo in s telesom vdani tukaJMiii go^pod podučitelj V r. G o v e k a r. — Ne retein, da je bila v naii fari šola od preJHiijilt let zaneinarjeua, ker jo kouiuj ne le eno leto poznam. Ali razloček jc vendar le razločck že v obnašanji utrok po ulicah, če že drugod ne. Pred so zarobljeni ino odljudni utroci , ako so iineli kakega gosposkega eloveka srečati, cni zbežali, kukor divjaki, drugi pa ho se znabili .še c-elu ne.spodobno obnašali; in lc malo jih je bilo, ki so lepi kafoliški pozdrav: ,,IIvaljen bodi J e z u s Kristus!" znali. — To je zdaj kake pol leta sein vse drugaue. — Učenci iz gospod Govekarjeve šole «e, kadar gosp. duhovnika, učitelja ali kakega ptujega človeka sreeajo, spodobno odkrivajo in z besedami: „11 v a I j c n b o d i J e z u » K r i s t u s ! " pozdravljaju. To je res kaj lepo. Ali še lepše, še milejše je to hMAati iz uslic malih otiočiecv, ki .še dobro govoriti ne znujo. — To je go(ovo,da skerbni slarši otroke, kadar iz šole doniu piidejo, opiašiijejo , kaj da ho se učili, in čc lo (udi ne, da olroci wuini radi pripovcdujejo, kaj da so gospod učcuik povcdali ali učili. -—- Kaj mislite, Ijubi tovarši v učiteljskem stanu, da je malo ginjeno serce dobrih staršev, če nlišijo otročiče svoje pripovedovati: Gospod ueenik so djali, da, kadar srečamo gosp. dubovnikc ali druge ptujc ljudi, iiaj jih pozdiavljamo z besedami: ,,H v a 1 j e n b o d i J e z u s Kristus!" i. t. d. — Kaj meuite, da ne spodbada to ludi kake malopridne HlarAe, da cebi sami to začnejo učiti tudi inale otročiee svoje, ki še ne hodijo v šolo, ki še dobro govoriti ne znajo? Gotovo da! Rea milo in ve.selo mi serce zaigra, ko sprehajaje se skoz vas tii iu tam sliHini inajhine otročiče jecljati: ta lepi pozdrav. Vesclo jim tudi odgovarjam, ker vem, da tudi mali olročiči morejo Bogu nlavo jecljali, čc tndi še ne klicati. Zvoliearju so se (udi nekdaj slavokliei jecljajočib otročičev dopadli. Ou sam je djal: ,Si hi tacuerint, lapide« clamabunt, to je: ^Ako bojo še ti molčali, bo kainenje klicalo!" Glejte gospodje tovarši, tako podučuje bogoljubui učitelj po otrocih tudi njihove Htarše. Omeniti moram da zdaj tudi pri odraščenih Ijudeh je ta lepi pozdrav večkrat sliiiati, kakor poprej. — Ti pa, diagi učitelj , OMtani ziniroin tako priden in zvenl, in veseljc raj.sko bo» občulil že tukaj na zeinlji vselej, kadar bo« nlišal mili keiMaiiski pozdrav : ,,H v a I j e n b o d i J e z u s K r i a t u a !" Avg. Dv. Slavu/jub. Iz Iajubljane. Iz letošnjih povabil k očitneniu Hol.skeinu BpraHevanjti iu razredb ueencov, kar siao vidili, posnamemo (o le: V pogl. deški šoli v 8 k o f j i I o k i je bilo spraševanje 28. in 29. jul. Učencov je bilo 387. Učili so jih z g. vodjem še 4 učeniki, vsi vkup 95 ui° na (eden. Slovenščini je bilo v tein času 30 ur odločenih. V perijohah so slovenske imena učcncov in krajev po elovenski pisane. — V lo.ški dekliški šoli pri častitih gospeb Uršulinaricah je bilo spraševanje 30. jul. Učenk je bilo v vsakdanji in nedeljski, v zananji in znotranji šoli 358, ktere ao ae učile na teden 333 ur, v tem času pa sloven.ščino 31 ur. Perijohe te zunanje šole bo lctos čisto po slovcuski nattsiijene? in sicer pod naslovoni: ,,Razredba učenk v dekliški oberlnijski glavui noli." — V Teržiču je bilo šol»sko spraševanje 39. iu 30. jul. Učencov in utenk je bilo 5-15 Učili 80 z g vodjein tudi ne g. fajinoutcr, en katehet in 3 učeniki, vsi vkup 99 ur nateden, med kterimi jih je imela slovenščina 15. Perijohe iinajo sloveiuske iincna tudi po slovenski pisane. — V pogl. «oli v Kranjn je bilo .šolsko spra.ševanje 23. in 24. jul. Učencov in učenk je bilo 565. Učili so g. vodja, trije kateheti, 4 učeniki in ena učenica, vsi vkup 105 ur na teden, nied kterimi jih je slovensko - uemški jezik dobival 23 in čisto slovenski 6. V perijobab so slovenske imena po slovenski pisane. — V pogl. šoli v K a m n i k u je bilo spraaevanje 28. in 29. jul. Učeneov je bilo 301. Učili so en katehet in 4 učeniki (vsi itiašniki frančiškani), vkup 92 ur na teden , med kterimi jih je slovenščina imela 20. Perijohe imajo slovenske imena po slovenski pisane. — V pogl. deški šoli v N o v c m in e s/t u ju bilo 271 učencov. — VKočevskem in e s t u je bilo šolsko spraševanje 5. in 6. avg. Učencov in ueenk je bilo 568. Učili so g. vodja, en katehet iu 4 učeniki, vknp 9fi iii" na ledeu, med (emi slovenščino 6 ur. Tudi te perijohe iinajo slovenske imena večidel po slovenski pisaue. — V I d r i 1 je bilo šoisko npraševanje 29. in 30. jul. Učencov je bilo 800 (med temi tudi 25 učiteljskih pripravnikov). Učili so g. vodja, en katehet, 6 učenikov in 3 učenice, vkup 177 ur na teden, med temi slovenščino 35 ur. V perijobah so imena po nemški, pa z bohoričico pisane. — Iz IJubljane. Naš občespoštovani niesdii predstojnik blag. gonpinl M i h. A m b i" o •/. so lclos Ijubczen do šol in tedaj do domaee nmike pvav obilo ocitno » (eni pokazali, da so bili skoro pri vseh (ukaJHiiih posku.šnjali Ijudskih šol. Po.sdmo so blagi gospod po^keibeli za novo inestno pogl. deško šolo pri sv. Jakopu. Slava! — Bog naj nain nakloni še več takib šolskih prijallov, posebno iz verste vikNih gospodov! Iz Igubljane. V 14. listu ,,Tovarša" smo povedali, da se naliHkiije v g. R. Milicovi (iskarnici ,,M a l i sadjorejec za u <: e n c e n a k m e t i h." Uanes pa povemo , da je (a mični zvezček že na piodaj pri g. Milicu po 10 kr, ducat pa po 1 gold. Ta kra(ek nauk o .sailjoreji bo pi;tv dobio slu/.il kinečkim učencom in učcitikoiii, pnsebno zato, ker nc z nialo bescdami in piav po domače in vse v [iiašanjili in odgovorib razklada, kar je vsakemu sadjorejcu naj bolj potrcbno vediti. Učcniki uaj tedaj skerbe, da bodo tega ,,Malega sadjorejca" vsi mali sadjorejci kupili in ne iz njega učili. »Spisal ga je znani sadjorejec g. J a k. M e n c i u g a r , učenik v Gorjah.