Zaupaj, a gledi komu
Mastne kure so sedele s svojiin vodnikom petelinom vred na necem viso-cem drevesu. Lisica pride mimo njih, in ko zagleda mastno pečenko, premišljuje, kako bi jo z drevesa privabila. Hitro se urnisli: ,,Veselo novico vam naznanjam, ljube kure," izpregovori lisica, ,,da se je denes mir sklenil mej vsemi živaliini. Volk se je sprijaznil z ovco, lisica s kurami, rnačka z mišmi, pes z zajcem itd. Sploh, občna prijaznost se denes po vsem svetu živalim oznanja. Pridite torej doli, drage kokoši, da se prijateljski pozdrarimo." A petelin odgovori: ,,Jako me veseli in kmalu pridem s svojo družbo doli pod drevo." Zdaj stegne petelin ugibič-ni vrat, kakor bi v daljavi kaj zapazil. ,,Nu, kaj li vidiš?" vpraša ga lisica. — ,,Lovca in pse vidim semkaj gori po stezi iti," reče petelin. Onje namreč mislil, če ne bode lisica psom bežala, da je znamenje, da je resnico govorila, a če herbet oberne in steče preko travnika, da je legala. Ko lisica sliši, da psi gredd, reče naglo petelinu: ,,Za Boga svetega! — Morebiti tem psom še nihče nij miru oznanil, najbolje kaže, jo pobegniti, da mi še kožuh cel ostane." Potem se spusti v dir, da se je vse za njo kadilo.
Nauk: Bodi pazljiv ter ne upaj vsacemu širokoustnežu.             Anton B.  -