Št. 17 (840) Leto XVII
NOVO MESTO, četrtek, 28. aprila 1966
DOLENJSKI LIST
Za prvi maj pripravljajo
V Črnomlju ne nameravajo v počastitev delavskega praznika organizirati akademije, pač pa bodo po vseh večjih kolektivih kot so Belt, Zora, Iskra, Rudnik, Begrad in drugih priredili domače proslave. Zvečer pred praznikom bodo po okoliških gričih zagoreli kresovi, pred spomenikom na Griču pa bodo spustili v zrak več barvnih raket, s čemer bo ustvarjeno praznično vzdušje. Prvomajska budnica bo letos svojevrstna. Pok in streljanje bo zbudilo Črnomaljce, nakar bodo nekateri kolektivi priredili izlete v naravo in znane partizanske kraje, če bo lepo vreme, bodo prazniki toliko lepši.
BUDNICE V PRVOMAJSKEM JUTRU
Kapelska godba na pihala se je odzvala povabilu obe'nskega sindikalnega sveta v Brežicah in bo 1 maja navsezgodaj zaigr.ur» budnice v raznih krav h občine Ob r> uri zjutraj "bo z veselimi zvoki zbudila Kapelee- Godbeniki se bodo nato odpravili v Bobovo in pred prosvetnim domom zaigra.i nekaj vedrih melirlij. Ob 6. bodo prispeli v Brežice in se ustavili najprej na cesti 21- maja Nadaljeval: bodo pot mimo stanovanjskih blokov ob Bizeljski cesti do stolpiče'/ in po Vodnikov^ ulici do gradu. Sprevod ve~ehh godbenikov bo še! nato skozi mesto do b:nnišr.;ce Po budnici v Brezica n se bo godba zapeijala še v Artiče, nato pa v Globoko,
KRESOV! PRED PRVIM MAJEM
Zaradi večjih slovesnosti za 27 .april, ob letošnji 25-let-nici ustanovitve OF, Metlicam ne nameravajo prirediti še osrednje prvomajske proslave, temveč bodo praznik dela počastili po delovnih kolektivih. Sindikat pa bo poskrbel, da bodo na predvečer l.maja okoli Metlike zagoreli kresovi.
Prvomajski piknik pri Francetovi jami
V ribniški občini nameravajo prvomajske praznike preživeti na več piknikih. Osrednji bo pri Francetovi jami pod Malo goro. Jamarji, ki imajo tu svoj dom, bodo pripravili vse potrebno, da se bodo ljudje dobro imeli- Francetova Jama je tod Ribnice oddaljena 2 km. Pričakujejo, da bodo prvomajske goste sprejeli še dom na Travni gori, Grmada nad Velikimi Poljanami, Sodražica, Loški potok, Ribnica in drugi lepi kraji. -r
1. MAJA
V ŠENTRUPERT!
V počastitev krajevnega Praznika bo krajevna organizacija ZB v Sentrjipertu priredila 1. maja ob 9. uri zborovanje in nato povorko z godbo k spomeniku padlih borcev. Spored bodo nadaljevali v dvorani. Popoldne bo veselo rajanje.
1. maj, praznik dela, je bil včasih dan, ko so si težaki in krampači za hipec oddahnili ter s pogledom nazaj in naprej precenili, koliko je storjenega v boju za staro pravdo in koliko bo treba še storiti. Zdaj praznujemo 1. maj v svobodni domovini delovnih ljudi ter želimo kar najbolj olajšati delovne napore človeka. Tudi INIS — novomeška steklarna je s svojo avtomatizirano, sodobno proizvodnjo tak obrat. Tisoči metrov stekla gredo vsak dan skozi tovarniška vrata, delavci pa vodijo sodobne stroje z rahlimi pritiski na gumbe in vzvode. — Vsem delovnim kolektivom naj za 1. maj zaželimo, da bi svojo proizvodnjo modernizirali in avtomatizirali ter z najmanjšimi napori dosegali čim več je uspehe! Na sliki: steklena plošča je narejena (Foto: M. Moškon)
Zmaga novomeških pionirjev in mladincev v Banjaluki
Med številnimi prireditvami v okviru IX. zleta Bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Banjaluki, je bil 22. aprila, na dan osvoboditve Banju-lurke, tudi nočni tek po ulicah mesta. Na tej otvoritveni prireditvi so sodelovali tudi novomeški pionirji in mladinci. Pionirji so tekli na 600 metrov dolgi progi, mladinci pa v balkanski štafeti.
Veselje novomeških pionir jev je bilo nepopisno, ko so na cilj prvi pritekli kar štirje Novomeščani: Anton Kova-Čič, Jože Vertačič iz Šentjerneja, B. Markovič in Martin Jožef. Naslednja tekmovalca Manojlovič in Verček sta pritekla le malo za tem in tako je ekipa postala tudi skupin ski prvak teka.
V balkanski štafeti z gorečimi bakljami na progi 800, 400 , 200 in 100 metrov je nastopila naša ekipa: Vidmar, Markovič, Penca in šlajkovec. Novomeška štafeta je pritekla na celj druga, kar je nedvom-
KDOR NI SPOSOBEN. NAJ SE UMAKNE!
Gradivo lil. plenuma CK ZKJ in IV. plenuma CK ZKS je s svojo tehtnostjo sprožilo tudi pri nas tako v vrstah Zveze komunistov kot tudi med občani nasploh živahne razprave. Idejna enotnost ZK, akcijska enotnost, odgovornost in disciplina so vrednote, ki jih bo treba v času uresničevanja reforme kar se da natančno izoblikovati. Občinski komite ZKS Novo mesto sklicuje po obeh plenumih vrsto posvetov in sestankov, da bi odpravil mrtvilo, ki je prevladovalo doslej v dejavnosti komunistov. Ene izmed zadnjih sej novomeškega občinskega komiteja se je udeležil tudi sekretar CK ZKS tov. Stane Kavčič. V razpravi je posredoval tehtne misli, ki so pomebne za komuniste in za vse občane. Na pobudo ObK ZKS Novo mesto bomo zato razpravo tov. Staneta Kavčiča v tej in v prihodnji številki v celoti objavili v našem tedniku.
no velik uspeh, saj so v ba-njaluški ekipi tekli najboljši mladinski atleti Hrvatske. Tako so bili novomeški tekači v središču pozornosti. »Lete kao ptice!« so govorili o naših tekmovalcih.
Ob koncu prireditve je bila pred domom kulture v Banjaluki razglasitev rezultatov in na zmagovalni oder so stopili tudi naši pionirji in mladinci. RR
— Strinjam se z vašo politično oceno, da smo v precej težkem položaju. Ni bistveno, ali rečemo temu kriza ali kaj drugega, bistveno je to, da moramo poiskati vzroke za takšno stanje. Maslim, da gre pri tej stvari za nerazu mevanje naše osnovne politike in njenih praktičnih ukrepov v takšni širini, kot se z njim že dolgo nismo srečali. Skoraj si upam reči, da so bile od osvoboditve naprej vse do sedanje politične zamisli ljudem bolj razumljive in bolj razložene, kot pa so te, s katerimi se srečujemo v obdobju ki mu pravimo gospodarska oziroma družbena reforma.
Kje so vzroki za to? Naj brž niso v tem, kot misli ta ali oni, da so bili nekateri
ZA PRVI MAJ,
MEDNARODNI PRAZNIK DELA
ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA TER JIM ŽELIMO PRIJETEN ODDIH ZA PRAZNIKE!
DOLENJSKI LIST
ukrepi prehitro pripravljeni, ne dovolj premišljeni in da ni dovolj odgovornosti in doslednosti pri uresničevanju ukrepov. Takšna in podobna dejstva imajo brez dvoma svoj vpliv, kadar jih lahko poosebimo, kadar lahko označimo kot njihove nosilce posameznike, toda kljub temu so to postranski vzroki. Globlji in pravi vzroki pa so drugje. Po mojem mnenju sta vzroka predvsem dva, in me-
Edvard Kardelj v Čateških Toplicah
V sredo 20. aprila je prispel na zdravljenje v ćate-ške Toplice predsednik zvezne skupščine in sekretar cen tralnega komiteja ZKJ tov. Edvard Kardelj s soprogo. V zdravilišču bo ostal nekaj tednov. Visokemu gostu želi rao prijetno počutje med okrevanjem v naši sredi.
Bogdan Osolnik na obisku
Bogdan Osolnik, član CK ZKJ in direktor Komunista, je bil v sredo, 19- aprila, na obisku v občini Trebnje-Predstavnikom družbeno političnih organizacij in skupščine je govoril o vtisih s 2?. kongresa KP Sovjetske zveze.
nim, da se tega v idejni akciji ZK premalo zaved-mo.:
Preživele predstave o socializmu so ov>a
Prvi vzrok je v tem, da v tem obdobju odprav' amo mnoge dosedanv. stare i le je, mnoga dosedanja pojmi; .-anj'i o socializmu in pravic«'i ter dolžnostih, da odpravljamo vse tisto, kar je zapustil pri nas administrativni socd&li' zem. Odpravljamo predvsem idejo, da je socializem samo stvar močne države, enakosti med državljani, neke enotnosti med državljani nasproti, temu pa postavljamo trditev, (Nadaljevanje na 'i. sir.)
Nagrajeni jubilanti
Za letošnji 1. maj bodo v Tovarni papirja in celuloze »Djuro Salaj« v Krškem nagradili vse delavce, ki so v podjetju zaposleni neprekinjeno 10, oziroma dvajset let-Za desetletno neprekinjeno delo bo nagrajenih 400 delavcev, za dvajsetletno pa 54. Organi samoupriRvSjanija so del denarja, določenega - za nagrade, namenili tudi . za gradnjo nove krške osnovne šole. PAVK

mŠM

od 28. aprila do 8. maja
Ves čas nestalno vreme s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Kratkotrajna izboljšanja vremena okrog 29. aprila, 2. in 6. maja. Za 1. maj pričakujemo deloma sončno vreme, vendar s krajevnimi plohami oziroma nevihtami.
Dr. V. M.
KDOR NI SPOSOBEN, NAJ SE UMAKNE!
da je socializem stvar sposobnih delovnih ljudi in vsega tistega, kar prinaša delitev po delu_ za katero smo se načelno vsi odločili.
Obračunati je treba z vsemi vrednotami, ki smo jih bodisi mi, bodisi razvoj sicer resda postavili kot sestavni del socializma, ki pa preprosto ne morejo vzdržati družbenega razvoja in jih bo treba zato zamenjati z boljšimi. Preprosteje bi lahko rekli takole: pri združenem delu in v družbenem sektorju smo veliko bolj popustljivi kot pa takrat, kadar delamo vsak zase, torej pri individualnem delu. *
Za sebe delam pridno, v podjetju pa manj...
Še bolj preprosto: kadar delam za socializem in v socialističnem sektorju, tedaj naredim nekaj danes, nekaj jutri in se mi ne mudi, kadar pa delam neposredno za svojo lastno korist, takrat pa se potrudim na vso moč. Takšna miselnost je dandanes pri nas zelo močno zasidrana. Do sedaj nam je namreč bilo vo-
Pogovor o sklepih zvezne skupščine
Jutri, v petek 29. aprila ob 8. uri zjutraj bo na Občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu razgovor o sklepih, ki jih je sprejela zvezna skupščina na zadnjem zasedanju. Pogovor bo vodil zvezni poslanec tovariš Ludvik Golob.
Zvezno štafeto bodo lepo sprejeli
Letošnja zvezna štafeta bo šla tudi preko Bele krajine, kjer jo bodo lepo sprejeli in pričakali tako v Metliki kot v črnomliu. 15, maja dopoldne ob 10. urj bodo zvezno štaiet.to palico prinesli na metliški trg mladinci in mladinke iz Karlovca, tam pa jih bo sprejela šolska mladina in drugo prebivalstvo. Hkrati bodo sprejeli še krajevne štafete iz Suhor-ja, Radovice, Drašičev in Božakovega. Iz Metlike bo tekla štafeta v Črnomelj, kjer ji pripravljajo prav tako lep sprejem.
dilo, da ustvarimo čimveč sredstev za delo in čim večji in močnejši socialistični sektor, šlo je torej predvsem za količino. Sedaj pa prihaja čas, ko ne moremo več biti zadovoljni samo s količino, ko bo treba za stopnico više in se bo morala ta količina ustrezno odraziti v kakovosti, v kvaliteti. Kvaliteta pa pomeni v našem primeru več znanja, popolnejše odnose, bolj razmejene pravice in dolžnosti v vsem družbenem življenju.
Odgovornost je premalo neposredna
Dandanes pri nas zelo veliko govorimo o odgovornosti. Odgovornost pa pojmujemo žal še vedno zelo na splošno, kot kolektivno kvaliteto, kot nekakšno »socialistično« odgovornost. Do konca nismo izpeljali in razmejili niti kazenske odgovornosti, niti moralno politične odgovornosti. Se vedno se nam kazenska odgovornost meša z moralno politično odgovornostjo, kar je nevzdržno.
Eno je, če je direktor kaj poneveril in mu to lahko dokažemo, če se je zapletel v gospodarski kriminal, če je namerno sabotiral in podobno. Takšne stvari je treba smatrati za kazensko odgovornost.
Nekaj povsem drugega pa je, če je nekdo narobe kalku-liral v dobrem prepričanju, da kulkulira v redu, če se je pokazal za nesposobnega napram tržnim odnosom, ki so zelo spremenljivi, ker na tržišču ni mirovanja, pač pa neprestano gibanje. Danes, ko je tehnika v neprestanem razvoju, lahko kakšno stvar projektiraš kot zel0 gospodarno, koristno in sodobno, toda preden bo v dveh, treh letih dograjena, lahko postane zaradi kakšnega novega izuma zastarela in usodna.
Nesposobnost se prikriva na razne načine
Mislim, da nismo dovolj trdni ne na kazenskem in ne na moralno političnem področju. V primerih, ko gre za moralno politično odgovornost, bi bilo treba ukrepati tako: kdor ni več sposoben ali pa je zastopal popolnoma napačno usmeritevi naj se umakne z delovnega mesta. Tega v praksi še ne delamo. Mislim, da ZK tu zaostaja za razvojem  da se ne zavzema
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Komaj se je predsednik Tito vrnil z uradnega obiska v prijateljski Romuniji, že so sporočili, da se bo v začetku maja sešel s predsednikom Združene arabske republike Naserjem.
Že zdaj je po svetu veliko ugibanja, zakaj sta se prav zdaj, v tem mednarodnem položaju, predsednika dogovorila za sestanek. Nekateri se nadejajo, da gre za novo pobudo nevezanih držav, za katero naj bi se predsednika dogovorila v Kairu zlasti še, ker je svetovni tisk pred kakšnima dvema ali tremi meseci na široko pisal prav o takih pripravah in vidi zdaj v tem potrditev svojih predvidevanj. Ob tem razL glabljajo, da doživlja nevezanost v sedanjih razmerah po svetu krizo, da se vpliv nevezanih podira zlasti v Afriki, kjer je prišlo zadnje čase do vrste državnih udarov, ki so nekatere afriške dežele preusmerili na desno. Se pravi, da je vpliv imperialističnih sil in njihov pritisk na politiko nevezanih držav dosegel zadnje čase določene prednosti in potisnil politiko nepovezo-vanja in nerazvrščanja nekoliko v ozadje. Skratka, da so te države izgubile pobudo iz svojih rok, ker da tudi tisti, ki so bili doslej vneti zagovorniki, spričo imperialističnega in neokolonialističnega pritiska u-mikajo v strahu, da tudi njih ne bi doletela taka usoda kot na primer bivšega predsednika ganske republike Nkrumaha.
Vse to so seveda ugibanja, za katera pa je težko vnaprej reči, če je kaj resnice v njih in je nam, ki ta dogajanja opazujemo, pač bolje počakati, naj dogodki sami povedo, če so taka ugibanja točna. Nemara pa se ne bi prav nič zmotili, če bi rekli, da se bosta državnika pogovarjala o tistih vprašanjih, ki
danes najbolj tarejo svet. To je vietnamsko vprašanje, ki se je zadnje čase z budističnim pritiskom na predsednika vlade Kyja in s tem posredno na Američane, še bolj zaostrilo ter krenilo celo v tako smer, ki bi utegnila vprašanje samo razplesti. ZDA zdaj pristajajo na to, da bodo spoštovale volitve, ki jih je bil Ky obljubil budistom. To pa pomeni, da bi utegnila priti na oblast celo civilna vlada. Kakšno pa bo njeno stališče do konflikta in vojne v Vietnamu sploh, pa je ze-
Predsednik Tito se je vrnil
lo veliko vprašanje, na katerega zdaj tudi v VVashingtonu ne vedo odgovora. Obstaja namreč vsaj teoretična možnost, da bi se utegnila taka vlada pogajati z osvobodilno fronto o sklenitvi miru in o sodelovanju predstavnikov fronte v vladi. Videti pa je, da Američani veliko bolj verjamejo v to, da do volitev sploh ne bo prišlo in da niti ne bodo postavljeni pred tako izbiro. Uradno sporočilo, ki ga je Tito podpisal ob koncu svojega obiska v Romuniji, jasno označuje stališče Jugoslavije in Romunije do tega tako delikatnega vprašanja. Takole je formulirano to stališče! »Obe državi podčrtujeta svoja znana stališča glede položaja v Vietnamu in ponovno potrjujeta svojo podporo pravičnemu boju vietnamskega ljudstva za svobodo in neodvisnost njegove domovine.« Se pravi, naj vietnamsko ljudstvo samo odloča o svoji usodi.
Dalje, položaj v Afriki, ki Naser-ja kot afriškega državnika posebej zanima, prav gotovo ni tak, da bi mogli biti brezskrbni tisti, ki so jim neodvisnost narodov, svoboda in mir količkaj pri srcu. Gre namreč za to, da se opogumijo tiste sile v Afriki, ki so se že doslej aktivno upirale imperialističnemu in neo-kolonialističnemu pritisku. V skupnem sporočilu ob Titovem obisku v Romuniji najdemo takole stališče: »Obe strani ugotavljata, da se je v zadnjem času povečala agresivna dejavnost imperialističnih krogov, ki skušajo zavreti zgodovinski proces naprednega in demokratičnega razvoja na svetu, zaustaviti revolucionarna gibanja, pri čemer se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav in ogrožajo neodvisnost in suverenost narodov v raznih delih sveta, zatekajo se tudi k odkritim oboroženim intervencijam, ne da bi upoštevali voljo narodov in temeljne norme mednarodnega prava.«
Seveda je to le nekaj izhodišč naše in romunske zunanje politike, ki pa dobivajo prav v sedanjem obdobju širši pomen, saj so izrečena tik pred potovanjem našega predsednika v Egipt ter bo to skupno sporočilo lahko služilo kot podlaga za kairske pogovore vsaj o nekaterih bistvenih vprašanjih mednarodne politike.
Če pa že govorimo o tem skupnem sporočilu, lahko zapišemo, da je njegov pomen še v nečem drugem. Gre namreč za to, da izraža to sporočilo skupna stališča tako Jugoslavije kot Romunije, ki je poznana v svetu po svoji neodvisni politiki tako v mednarodnih državnih odnosih kot tudi v odnosih med delavskimi partijami.
dovolj za uveljavljanje večje odgovornosti, za bolj podrobna stališča.
Nasprotno pa je tak pritisk čutiti od zunaj, tak pritisk prihaja iz množice, pa čeprav je nemalokrat stihijski in neorganiziran in bi rad rušil, ne vedoč do kot in zakaj, ker ni dovolj jasnih pogledov.
Reelekcija - vodilnih kadrov, ki smo jo uresničili v Sloveniji pred nedavnim, bi morala prav gotovo biti zelo neposredno povezana z oceno odgovornosti teh, ki jih je reelekcija zajela. Zdi se mi, da večji del ZK in organov ZK svoje vloge pri tem m opravil najboljše. V kolikor je pri reelekciji prišlo do sporov, so se odvijali v tej smeri> da so prizadeti, ki bi morali svoja delovna mesta zapustiti ( iskali zaščito v ZK in tam zaščito tudi dobili. Napadeni pa so bili prav ti prizadeti od zunaj, bodisi od delavskih sve-
tov, bodisi od celotnih kolektivov, bodisi od določenega kroga državljanov.
Socialistični odnosi niso prazna beseda
Idejna vprašanja, med katera šteje tudi odgovornost, so sestavni del razvoja, ki je že za nami. Takšnih idejnih vprašanj je še mnogo, niso pa dovolj jasno oblikovana. Pri nas zelo veliko govorimo o socialističnih odnosih. Kaj bi bilo, če bi npr. zbrali 30 do 50 različnih komunistov in funkcionarjev in jim naročili naj povedo, kaj si predstavljajo pod pojmom »razvoj socialističnih odnosov«. Kaj pomeni za njih dovoljeni poseg, kaj nedovoljeni poseg, kaj ocenjujejo kot sprejemljivo za naš razvoj in kaj kot nesprejemljivo.
Odgovori bi bili najbrž zelo različni, če bi jih sploh do-
bili. Marsikdo bi najbrž bil v veliki zadregi ( ko na takšno vprašanje sploh ne bi znal odgovoriti. Življenje pa gre svojo pot in terja vsak dan veliko odgovorov, ker pa nismo   pripravljeni, dovoljuje
mo, da jih daje stihijska praksa. Odgovore na ta vprašanja pa bi morali dajati živi ljudje, ki vsak dan gradijo naš socializem in nove odnose v njem.
Ob takšnem stanju pa je popolnoma normalno, da prihaja do tega, da med ZK in med množicami v idejno političnem pogledu skoraj na več razlike. Razlika obstaja potemtakem v članskih legitimacijah, ne pa v idejnih pojmovanjih. Zato mislim, da prihaja čas, ko bomo morali idejo, pojem za pojmom jemati pod drobnogled in začeti ocenjevati, kaj in koliko pomeni, ter se vprašati kam vodi eno in kam vodi drugo.
TEDENSK NOTRANJEPOLITIČNA PREGLED
■ UKREPI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE REFORME. Na seji zveznega in gospodarskega zbora so obravnavali gospodarska gibanja v luči nalog in ciljev gospodarske reforme. Pri tem so ugotovili, da dolgoročnih investicij ne omejujejo dovolj hitro in dosledno. Še zmeraj obstajajo žarišča inflacije, ki jih je treba odstraniti. Zato sta oba zbora sprejela ukrepe za zožitev investicijske potrošnje, ki nima realnega kritja iz ustvarjene akumulacije. Zbora sta imenovala posebno komisijo, ki je oblikovala tele sklepe:
— Investicije v osnovna in obratna sredstva financirati samo iz ustvarjene akumulacije;
— investitorji in banke morajo preučiti pogodbene obveznosti in do konca prvega polletja tega leta sprejeti sklepe, katere investicije so bodo nadaljevale in katere bo treba ustaviti oziroma odložiti;
— z ukrepi na področju kratkoročnega kreditiranja je treba pospešiti kroženje blaga in ustvarjanje zalog končnih proizvodov, surovin in reprodukcijskega materiala v večjem obsegu pri trgovinskih gospodarskih organizacijah;
— vse oblike splošne potrošnje spraviti v realne okvire.
Sprejeti so bili tudi sklepi o ukrepih na področju cen ter zunanjetrgovinskega in deviznega režima.
Na zasedanju obeh zborov so ugotovili tudi pozitivna gibanja. Vendar so omenili, da kliub doseženim rezultatom nastajajo tudi no javi, ki motijo in zavirajo procese stabilizacije, bolj racionalnega gospodarjenja,
modernizacije proizvodnje, zboljšanja življenjskega standarda itd. Ti problemi nastajajo zato, ker materialni odnosi še zmerom niso usklađeni.
■ PRVI FINANČNI PROGRAMI. Republiški in organizacijsko-politični zbor sta izglasovala prve finančne programe za nadaljevanje gradnje enajstih republiških negospodarskih investicij. To obeta, da bodo v
Samo kar ustvarimo
prihodnje sprejemali investicijske odločitve na podlagi jasnega koncepta, kako naj se razvijajo posamezne družbene službe. Pri izdelavi finančnih programov bodo vodili računa o umestnosti, smotrnosti in ekonomičnosti vsake investicije.
H ŠTAFETA MLADOSTI ODŠLA NA POT. Letos je bil začetek poti štafete mladosti v Rudu, kjer so pred 25 leti ustanovili I. pro-letarsko brigado. Pot štafete od Ruda prek vse Jugoslavije do Beograda bo dolga 8500 kilometrov.
B V POČASTITEV 25-LETNICE OF. Najpomembnejši prireditvi v počastitev 25-let-nice Osvobodilne fronte bosta tile: znanstveno posvetovanje o Osvobodilni fronti in slavnostna razširjena seja izvršnega odbora' SZDL Slovenije.
H TITO OB VRNITVI IZ ROMUNIJE. Predsednik republike Josip Broz Tito je po
vrnitvi iz Romunije izjavil na beograjskem letališču, da mu bo ostal obisk v prijateljski deželi v trajnem spominu. On in njegovi sodelavci so bili povsod toplo sprejeti. Ob tej priložnosti se je manifestirala trdna pripravljenost obeh socialističnih držav, da še bolj okrepita svoje prijateljske odnose, kajti možnosti vsestranskega sodelovanja še daleč niso izrabljene.
B KOORDINACIJSKI ODBOR ZA KOOPERACIJO. Pri Gospodarski zbornici SRS so nedavno ustanovili koordinacijski odbor za kooperacijske odnose med podjetji. Odbor bo preučeval možnosti za kooperacijo. Podjetjem bo pomagal pri razčiščevanju problemov in odstranjevanju ovir, ki se še zmerom postavljajo na pot intenzivnejšemu kooperacijskemu sodelovanju.
B JESENI IZREDNI KONGRES ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE. Na plenumu zveznega odbora ZNJ so sklenili, da bo jeseni izredni kongres zveze novinarjev Jugoslavije. Na njem bodo obravnavali vlogo organizacije v novih razmerah in se odločili za tako organizacijsko obliko, ki bo najbolj ustrezala težnji, da naj bo zveza le usklaja-lec dejavnosti samostojnih republiških društev.
B OCENA VI. KONGRESA SZDL SLOVENIJE. Na seji izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Slovenije so menili, da pomeni VI. kongres SZDL Slovenije korak naprej v uveljavljanju vloge delovnega človeka pri oblikovanju politike. Na seji so izrazili tudi priznanje tisku, radiu in televiziji, ker so uspešno nosredovali delo kongresa najširši javnosti.
■ SPORAZUM 34 DEŽEL — V New Yorku so se na sedežu OZN dogovorili, da bodo predlagali generalni skupščini, naj ustanovi organizacijo za industrijski razvoj nerazvitih dežel. Sporazumeli so se tudi glede financiranja te nove svetovne organizacije.
■ DAPCEVIC IN VILFAN PRI SUKARNU — Člana jugoslovanske skupine mednarodne parlamentarne unije Peko Dapčevič in dr. Joža Vilfan se mudita na uradnem obisku v Indoneziji. Te dni ju je sprejel indonezijski predsednik dr. Sukarno.
■ FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER V ROMUNIJI — V glavno mesto Romunije je prispel francoski zunanji minister Couve de Murville, ki se bo v tej deželi mudil tri dni
■ GROMIKO V ITALIJI — V Italiji pa se je mudil na uradnem obisku sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. V skupnem sporočilu izražajo skupna stališča, da je treba storiti potrebne ukrepe za splošno in popolno razorožitev, predvsem pa jedrsko.
■ KARDUM JE BIL OBSOJEN NA DVE LETI IN DEVET MESECEV — Ustaški zločinec Stanko Kardum, ki se je te dni zagovarjal pred zahodnonemškim sodiščem zaradi tega, ker je streljal na jugoslovanskega konzula Klari-da, je bil obsojen na dve leti in devet mesecev navadnega zapora. Tako mila kazen bo samo spodbudila ustaške zločince, da bodo uprizarjali nove zločine. V obrazložitvi sodbo je med drugim rečeno, da sodišče »ni moglo dobiti dokazov, da se je Kardum organizirano lotil umora« našega konzula.
■ NA »PRAVEM« MESTU — Državni tožilec v Stuttgartu je uvedel postopek proti dr. Robertu Schablu na zahtevo sovjetske vlade, ker je le-ta med vojno sodeloval pri vojnih zločinih. Obesiti je dal nekega dečka, ki da je ukradel čokolado nemškemu vojaku, nekega sovjetskega državljana in eno žensko je lastnoročno ustrelil, sodeloval pa je tudi pri množičnem uboju 241 sovjetskih državljanov. V Zahodni Nemčiji tega Schabla vsi poznajo. In kje se nahaja? Nič manj in nič več kot že pet let vodi center za raziskovanje vojnih zločincev v Ludwigsburgu!
B PRI KAKŠNI 2ARNICI — Člani akademskega sveta na univerzi v Sangaju so takole pojasnili svoje stališče do vrhov zahodne znanosti: »Edisona, Newtona, soprogov Curie, kakor tudi druge predstavnike zahodne znanosti je pri raziskovanjih vodil egoizem in so služili le vladajočemu kapitalističnemu razredu . . . Einsteinove teorije, Edisonova odkritja in drugih — vse to pripada tistemu svetu in filozofiji, ki se nikakor ne moreta skladati z našimi ideali . . .« Sangajski modreci niso povedali le tega, ob kakšni svetlobi so se tega domislili. Pn vendar ne ob Edisonovi žarnici, ki je simbol kapitalističnega izkoriščanja in ideologije?
IZ RAZGOVORA S PREDSTAVNIKOM BIVŠEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE V RIBNICI
ZDRUŽITEV Z NOVIM MESTOM
Ljubljanski zavod za zaposlovanje je najprej odbil ribniške zahteve, ko je bilo prekasno, pa jih je hotel izpolniti
Ribniški zavod za zaposlovanje delavcev se ni priključil ljubljanskemu (kot na primer kočevski), ampak novomeškemu. Vzrok za tako odločitev: ljubljanski zavod (sedež ima v občini Bežigrad) ni pristal, da bi imel delovno enoto z enim uslužbencem    tudi v Ribnici, no-
Brežiška tovarna pohištva za tuja tržišča
Tovarni pohištva v Brežicah se obetajo boljši časi. Odpirajo se nove možnosti Za izvoz pohištva in podjetje ima sklenjenih že precej pogodb s tujimi odjemalci. Po planu morajo letos prodati na tuja tržišča za 650-000 dolarjev izdelkov. V prvem tro-rnesečju so izvozne obvezno, sti uspešno izpolnili. Glavne odjemalce ima tovarna v Združenih državah, na novo Pa si je podjetje odprlo za-hodnonemško, francosko in izraelsko tržišče.
Letos odkupili 150 ton krompirja
KZ Žužemberk je v zadnjih dveh mesecih odkupila nad 150 ton krompirja, ki so ga kmetje v jeseni zaradi neurejenih odkupnih cen vskla-diščili. Spomladanska cena pa je bila za okoli 15 din nižja od jesenske, če bi kmetje prodali v jeseni po takratni odkupni ceni, bi do bili za ta krompir čez 2 milijona dinarjev več, razen tega pa ne bi utrpeli izgube teže krompirja zaradi sušenja gomoljev in stroškov vskladiščenja.
M. S.
vomeški zavod pa je na ta pogoj pristal.
2e pred združevanjem zavodov za zaposlovanje je ribniški zavod zahteval, da mora ostati v Ribnici izpostava ali pa vsaj delovna enota, v kateri bi bil najmanj en uslužbenec stalno zaposlen. Svojo zahtevo so utemeljevali s tem, da mora nekdo skrbeti za zaposlovanje v Ribnici, za zaposlovanje ribniških občanov v inozemstvu in da sploh skrbi za pravice zaposlenih in nezaposlenih občanov.
Skupščina Komunalne skupnosti Ljubljana — Bežigrad pa je sklenila, da v Ribnici ne bo niti izpostave, niti delovne enote. Posle bivšega Zavoda za zaposlovanje v Ribnici bi prevzel ljubljanski zavod oziroma njegova izpostava v Kočevju.
V Ribnici se s sklepi ljubljanskega zavoda, ki niso upoštevali njihovih zahtev in predlogov, niso strinjali ter so se začeli razgovarjati, da bi se priključili k novomeškemu. Za ta predlog je bila tudi občinska skupščina Ribnica, ki že ima z Novim mestom nekatere skupne službe in je zadovoljna z dosedanjim sodelovanjem z Novim mestom.
Ko so prišli iz ljubljanskega zavoda za zaposlovanje prevzemat ribniški zavod, jim v Ribnici niso hoteli predati ničesar. Medtem pa so že sklenili, da se priključijo Novemu mestu. Novemu ljubljanskemu zavodu to seveda ni bilo prav. Naenkrat je pristal, da bo tudi v Ribnici delovna enota in so celo razpisali mesto zanjo, vendar prepozno. Ribniški za-
NOVOST PRI »CRVENI ZASTAVI«
Zamenjava starih avtomobilov
Tovarna avtomobilov Crvena zastava v Kragujevcu bo v bodoče zamenjala tovorne, osebne, specialne in teren ske avtomobile za nove. To
Varćuj in vlagaj pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
prej
KB C
v Novem mestu
vod se je že priključil k novomeškemu.
V Ribnici so imeli še več pripomb v zvezi s predvidenim delom ljubljanskega zavoda na njihovem območju in nekatere v zvezi z razpisom delovnih mest pri novem ljubljanskem zavodu.
Milijon za Indijo
Vsa pričakovanja so presegli prispevki občanov trebanjske občine za boj proti revščini in lakoti v Indiji. Ce-
no sklenili na zadnji seji delavskega sveta kragujevskih zavodov.
Vrednost starih vozil, ki jih bodo lastniki dali tovarni, bodo zaračunali kot de lež za nakup novega avtomobila zastava. Servisno prodajna enota zavoda — podruž niča v Kragujevcu, ki bo zamenjavala avtomobile, bo prodajala tudi stare odkupljene avtomobile, seveda popravljene in obnovljene. Zanimivo je, da podružnica v Kragujevcu ne bo poslovala tako samo z vozili zastava, ampak bo kupovala in prodajala vozila tudi drugih domačih in tujih avtomobilskih tovarn.
Na sejmu v Brežicah
23. aprila so na brežiškem sejmu prodali 1112 prašičkov od 1220, kolikor jih je bilo naprodaj. Manjše so proda jati po 1000 din. večje pa po 550 din kilogram žive teže.
prav akcija še ni zaključena, so krajevne organizacije in šole zbrale skoraj milijon starih dinarjev prispevkov. V Trebnjem so ljudje prispevali 207.000, na Mirni 108.000, v šentrupertu 105.000, na Čatežu 58.000, v Dolnji Nemški vasi 54.000, v Dobrniču 27.000, v Šentlovrencu 21.000, v Račjem selu 22.000 itd. šolarji v Mokronogu s ozbrali 110.000 din, župnik Ignac Kustec iz šentruperta, ki je bil 16 let v Indiji, pa je zbral 200.000 din. — Na sliki: 5-letna Romanca Slak iz Trebnjega, ki je med svojimi vrstniki zbrala pol tisočaka za Indijo.
Novo mesto: na sejmišču velik promet
1068 prašičkov je bilo naprodaj na ponedeljkovem sejmu za prašiče v Novem mestu. Kupcev je bilo precej, saj so pokupili 883 pujskov. Cene so bile nekoliko nižje kot na zadnjem sejmu. Manjše pujske so prodajali po 14.000 do 20.500 din, večje pa po 21.000 d0 35.000 dinarjev.
— Se ti ne zdi, da smo tole parolo imeli že pred dvajsetimi leti?
OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V 1966
S plani ne bo šlo več zlahka navzgor!
Večja produktivnost, večja proizvodnja, izvoz In nagrajevanje po delu so edina zagotovila za izboljšanje življenjske ravni - Vrednost celotne proizvodnje se bo povečala za 16,3 odstotka - Investicije predvsem iz lastnih sredstev in le malo iz kreditov
Na seji ObS Krško so 31. III. odborniki med drugim razpravljali tudi o oceni gospodarskega razvoja v 1966. Občinske skupščine, po novem več ne sprejemajo družbenih planov razvoja, pač pa bodo odslej sprejemale srednjeročne plane. Ocena razvoja, o kateri so razpravljali, je izdelana na osnovi podatkov, ki so jih dale delovne organizacije. Letos ni več tako širokogrudnih povečanj v proizvodnji, kar je gotovo posledica reforme.
2ivljenjska raven se bo lahko odslej izboljševala samo s povečanjem produktivnosti in s količinskim povečanjem proizvodnje. Odborniki so ugotovili, da postaja izvoz zelo pomembna stvar, zlasti še, če upoštevamo, da bodo lahko delovne organizacije uvažale surovine in reprodukcijsko blago samo, če bodo ustvarile dovolj deviz Tretji pomemben činitelj v proizvodnji je nagrajevanje, ki mora proizvajalce spodbu. jati k boljšemu de^.
Vrednost celotne proizvodnje naj bi se letos povečala za 16,3 odst., od tega v družbenem sektorju za 18,4, v zasebnem pa za 3,3 odst. Družbeni sektor proizvodnje bo ustvaril 87,5 odst. vsega v občini, zasebni pa 12,5. Hkrati s tollikSnim povečanjem celotne proizvodnje pa se bo na. rodni dohodek povečal le za 10.8 odst., ker se bodo povečali  tudi materialni stroški.
V primerjavi s 1965 bodo v industriji naredi'li letos za 16,8 odst- več, v kmetijstvu za 5,7, v gozdarstvu za 13,9, v prometu za f'4,3, v gradbeništvu za 21,9, v gostinstvu za 4,9, v trgovini za 49,9 in v obrti za 9,8 odst. več-
Letos bo investiranega nekoliko več kot lana, vendar bodo delovne organizacije za naložbe porabile predvsem lastna sredstva (amortizacijo in poslovni sklad), le v manjši meri pa se bodo posluževale kreditov. Kot so poudarili, pomeni ta zelo veliko novi LISCIN obrat v Senovem in novi LABODOV obrat v Krškem, ki sta bila lani do
grajena, letos pa bosta lahko z novimi delovnimi izmenami brez večjih dodatnih sredstev precej poveča)« proizvodnjo.
Zaposlovanje se bo letos ustalilo, saj pričakujejo, da bo letos v gospodarstvu za 0,2 odst. manj zaposlenih kot je bilo lani, v negospodarskih dejavnostih pa celo za .1.7 odst- manj
Kmetijski nasveti
mowtm
/JANEZ, PčlNESl x [Ml MčTLOfOABoA \POČ/STJL PO J
MRK
Bolezni in škodljivci žit
Čeprav ni čas setve žit (z izjemo koruze), ne škoduje ponoviti, da je treba posebno pri žitih sejati čisto in zdravo seme. Očistimo ga na trijerju-stroju za čiščenje, razkužimo z živosrebrnimi pripravki tako da žito zaprašimo ali namočimo v raztopino ter posušimo. S tem smo preprečili, da bi že s semenom prinesli na njivo tudi žitne sneti ali snežno plesen, ki pusti posebno, če je dolga zima in obilo snega, prazna mesta na njivi. Sneti kmetovalci še predobro poznajo, saj je prav žalosten pogled na pšenico. z množico snetljivih klasov. Ko že nastopijo, ni več- ran >-go pomoči, zato moramo skrbeti predvsem za neokuženo seme.
■ RJE so druga skupina bolezni na žitih, katerih nastop je odvisen predvsem od vremena. Pri tej zvrsti rastlinskih bolezni je zanimivo, da imajo v svojem razvoju gostitelja, brez katerega ne morejo. Progasta žitna rja ima za gostitelja češmin. Angleži so v svoji deželi tako-rekoč do zadnjega grma iztrebili češmin in danes n;majo te rje, ki dela pri nas veliko škodo, zlasti ob rjastih letih, še najuspešneje se spoprijemamo z njo; če sejemo odporne sorte in če pravilno gnojimo, predvsem s fosior-nimi gnojili.
■ Kot zanimivost naj navedem bolezen, ki sicer ni več nevarna, odkar čistimo seme in se imenuje rženi rOzioki. Pojavlja se predvsem na rži, kjer zrastejo namesto zrn fa v klasu črni rožički. Ker so v srednjem veku jedli rženi kruh, ne da bi očistili iz rži rožičke, so ljudje v tisdčih umirali za bolezen, ki so jo imenovali »žitna božjast«. Danes uporabljajo zdravniki ržene rožičke, ki vsebujejo snov ergotin za ustavljanje krvavenj. Ržene rožičke olo umetno pridelujemo, tako da rž s posebno napravo okužimo s to boleznijo. Na kmetijski šoli na Grmu s pred nekaj leti pridelali na desetine kilogramov rožičkov in jih prodali zdravilstveni industriji.
B Od škodljivcev, ki k sreči na naših poljih niso toliko razširjeni, je znan predvsem pšenični hrošč, ki se včasih zelo razširi na peščenih zemljah in pije mlečna zrna. Prsd 19 leti je zlasti na Krškem in šentjernejskem polju t^r v Gribljah v Beli krajini napravil veliko škodo. V a ga uničujejo tako, da ga lovijo s posebnimi lovilnimi napravami v obliki žleba.
B V žitnih shrambah je znan škodljivec črni žužek, do ' pol centimetra velik hrošček, ki pridno vrta in uničuje . zrnje. Zadržuje se v špranjah, kjer vzdrži tudi do ene >a leta brez hrane. V shrambah delajo veliko škodo tudi žil u molj, koruzni molj, močna vešča in mokar. Teh vsiljivcev se branimo predvsem s tem, da poskrbimo za dobre sfars be in čistočo. Ce' se pojavijo, pa jih uničujemo s plmi za razkuževanje: ogljikovim žveplecem, metilnim broniidom ali pa z nevarno in strupeno cianovodikovo k slino.
PRIHODNJIČ: o boleznih in škodljivcih na krompirju.

TIHO VESELJE VSAKDANJEGA DELA
Začnimo z mislijo, ki jo je izrekla Vida Tomšičeva na VI. kongresu SZDL Slovenije: prava skrivnost uspeha ustanoviteljev Osvobodilne fronte pred 25 leti, partizanov in graditeljev socialističnih odnosov po vojni je zavest, da sj je pot iz podložništva in odtujenosti treba krčiti z lastnimi rokami. Dejanja teh rok — dodajmo k tej globoki misli — so veliko junaštvo, to je delo, ki ustvarja nov svet. Ali kakor je zapisala Vida Tomšičeva: »Legendarnemu dejanju, ki je osvobodilo smrti zapisan narod, za razvoj socializma odločilnemu odporu stalinskemu hegemo-nizmu dodajmo danes v tihem junaštvu vsakdanjega dela potrjeno sporočilo, da je socialistično samoupravljanje pri nas najdena pot — resda naporna in vijugava, med močvirji, trni pa tudi med cvetočimi grmi vzpenjajoča se pot — v čas, ko bo svobodni razvoj posameznika pogoj za svobodni razvoj nas vseh ...«
Tiho junaštvo vsakdanjega dela. Kako lepa in resnična misel! Prav je, da jo večkrat ponovimo, zlasti pa zdaj, ko si čestitamo praznik dela. Ob tej misli se šele prav zavedamo globoke resnice: smo v obdobju revolucije, ko junaštva ne izpričujejo hrupna dejanja, najmanj pa besede. Ne smemo pozabiti, da se partizanskim borcem in junakom v boju proti stalinskemu hegemonizmu pridružujejo samoupravi j alci, ki se upro vsakršni samovolji in sebičnemu interesu To so ljudje, ki se ne ustrašijo ovir in ki znajo najti pot iz nesodobne, premalo produktivne proizvodnje na višjo raven moderne industrije. Pri tem nam ne gre le za sodobne stroje, da bi z njimi zasužnjevali človeka, temveč so nam stroji sredstvo, s katerimi se osvobajamo vsakršnega suženjstva.
DELO NE IZGUBLJA CENE
Da, odločno zanikamo, da bi zdaj delo izgubljalo svojo visoko ceno. Narobe: delo bo imelo tem višjo ceno, čim bolj ga bomo spoštovali, kolikor dosledneje bomo izvajali gospodarsko reformo. Smo v obdobju revolucije, kjer se srečujemo z mnogimi težavami in kjer je nešteto možnosti, da ob ovirah omahnemo, da zaostanemo ali celo izstopimo iz vrst graditeljev socializma. Ta nevarnost ne prizanaša celo nekdanjim bojevnikom s puško v roki, ki niso poznali omahovanja in ki se niso ustavili pred nobeno oviro. Vztrajati na položaju družbene reforme, to je tisto tiho junaštvo vsakdanjega dela, kot nadaljevanje narodnoosvobodilnega boja in boja proti stalinizmu.
Nekateri pravijo:
»Le kaj je s tem našim socializmom, kam gremo? Ljudje spet odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom. Mnogi mladi ljudje doma ne morejo dobiti zaposlitve. Ne gradimo več toliko novih tovarn, čedalje manj je denarja .. .«
Bili bi slepci, če ne bi videli težav. A ne bi bilo prav, če skozi današnji čas ne bi hoteli videti jutrišnjega in po jutrišnjega dne. Če naše tovarne manj zaposlujejo, tega ne počnejo zato, da bi pahnile mlade ljudi v tujino. Ako na vseh koncih in krajih varčujemo, to ni zato, da bi ljudje slabše živeli. Namen vseh teh ukrepov je, da vsaj jutri ne bi bilo treba mladim ljudem hoditi v tujino iskat zaslužka. Cilj reforme n\ osiromašenje naše družbe. Narobe: z izpolnjevanjem nalog družbene in še posebej gospodarske reforme bomo razvili sodobno, visokoproduk-tivno industrijo, stabilizirali bomo naše gospodarstvo, povečali osebne dohodke zaposlenih ljudi in tako ustvarili razmere, ko ljudem ne bo treba več zapuščati domovine, da bi na tujem uresničevali sanje svoje mladosti.
Zato, verjemite, delo ne izgublja vrednosti in spoštovanja. Delo postaja višja vrednota. S tem če bomo uresničili cilje reforme, bomo korak bliže času, ko delo ne bo več, kot je zapisala Vida Tomšičeva, zgolj življensko sredstvo, temveč bo postalo samo prva ži-vljenska potreba. Ta čas seveda še ni tako blizu, na tej poti bo še mnogo ovir, ampak pot, po kateri hodimo, zanesljivo vodi tja. Prišel bo čas, ko nam bo delo veselje in ponos, ko bomo skozi delo izpričevali sebe kot svobodne ljudi, ko torej delo ne bo samo življensko sredstvo ali celo nujno zlo.
ALI NE BI MOGLI BREZ TEŽAV?
No, dobro, pravijo, če že mora biti reforma, naj bo. Toda ali ne bi megli brez težav?
Reforma je morala vse te težave splaviti na površje. To niso težave današnjega dne. To so težave od včeraj, predvčerajšnjim. Gradili smo nove tovarne, kmetje so postajali industrijski delavci. Tako je moralo biti. Toda na tej poti se je bilo treba ustaviti, da bi pogledali, kaj smo ustvarili. In videli smo, da je Jugoslavija povsem spremenila svojo podobo. Vse je novo in lepše. A videli smo tudi, da vse tovarne ne delajo tako, kot bi morale, da niso povsem izkoriščene, da pri vrednotenju njihovega dela nimamo enotnega merila, da bi lahko rekli — to je dobro, to ni dobro. Ugotovili smo, da se je mnogo ljudi preselilo iz vasi v mesta, da pa njihova produktivnost nj dosti večja kot, je bila poprej.
če hočemo vse to, kar se je nakopičilo v naši družbi in ji dalo povsem novo podobo, spraviti na višjo raven, je treba marsikatero prakso ukiniti in začeti po novem. Tega pa ni mogoče brez težav. Videzu je treba dati resničnost. Naš socializem se ne bo postavljal samo z novimi tovarnami, temveč predvsem z modernimi in visokoproduktivnimi tovarnami.
MIHA M ALEŠ: SLOVENSKA ISTRANKA
Prednost našega sistema bo napreden, a ne razsip-niški sistem socialnega zavarovanja. Postavljali se ne bomo le s tem, da lahko vse ljudi zaposlimo in da ni nezaposlenosti, temveč predvsem s tem, da produktivnost teh ljudj ne zaostaja za produktivnostjo v razvitih kapitalističnih državah. In da bi vse to uresničili, se je treba sprijazniti z marsikatero težavo. Pri tem se tolažimo z mislijo, da ta prehod ne bo večen in da bo prišel čas, ko bodo ljudje sicer odhajali na tuje — ampak kot turisti.
DOKLEJ BOMO ČAKALI NA REZULTATE REFORME?
Prvi rezultati so že tu. Cene naraščajo počasneje kot so poprej. Realni dohodki na zaposlenega so se lani povečali za 3 odstotke. Proizvodnja nenehno narašča. Vse gospodarstvo se zavzema za stabilizacijske procese: za večanje produktivnosti, za večji izvoz, za večje materialne rezerve. Razvoj zaposlenosti je umir-jenejši. Res je, da so na eni strani precejšnji presežki delovne sile, a res je tudi, da drugod primanjkuje delovne sile, zlasti kvalificirane. Kmetje so dosegli za več kot 2 milijardi dinarjev (ali več kot 200 milijard starih dinarjev) večji dohodek.
Ni pa vse zlato kar se sveti, še zmeraj več porabimo kot proizvedemo. Miselnost, kakršna je bila pred reformo, še zmeraj ni premagana. Primanjkljaj v socialnem zavarovanju znaša 70 milijard starih dinarjev. Celotna akumulacija je še zmeraj usmerjena v investicije, v osnovna sredstva. Treba bo presneto pohiteti, če hočemo, da bomo do konca leta 1970 ustvarili toliko deviznih rezerv, da bo naš dinar lahko postal konvertibilen, se pravi, da bo mogoče z njim plačevati tudi v mednarodnem prometu — da bo za-menjljiv v katerokoli drugo valuto.
Če hočemo biti uspešni pri izvajanju gospodarske reforme, je nujno vsa razmerja smiselno urediti, da bi dosegli skladnost, trdnost razvoja, življenske ravni in gospodarstva. Proizvajalec mora imeti odločilno vlogo pri razširjeni reprodukciji. Poglabljati je treba samoupravne odnose, na novih temeljih in merilih je treba izdelati družbeni načrt razvoja. Predvsem pa — izpolniti je treba pomembno nalogo VI. kongresa SZDL Slovenije: hitreje razvijati negospodarske dejavnosti, izobraževanje, zdravstvo, znanost, kulturo, ki so doslej zaostajale in ki sedaj ovirajo hitrejši razvoj gospodarstva, samoupravljanja in družbe kot celote.
VEČ DELA MANJ BESED
če hočemo, da bo delo, katerega praznik slavimo, postalo visoka, vsega spoštovanja vredna vrednota-imejmo zmerom pred očmi misel, ki jo je izrekla Vida Tomšičeva na VI. kongresu SZDL Slovenije:
»Splošni klic k odgovornosti konkretizirajmo v vsakdanjem delu vsi in premagujmo pri tem dekla-rativnost in splošnost ter malomeščansko filistrstvo in obrekovanje, ki se ga poslužujejo danes s pridom predvsem sovražniki socializma in samoupravljanja, advokati nedoraslosti delavca kot upravljavca. Pri tem je jasno, da postaja tako osebna odgovornost kakor tudi odgovornost izvršilnih organov organom samoupravljanja — neločljiv del odnosov med ljudmi, tedaj neločljiv del družbenopolitične ureditve na osnovi samoupravljanja.«
Sploh bi se morali pogosteje vračati k mislim in napotkom VI. kongresa SZDL Slovenije, tribune, kjer sta bila človek in njegovo delo v središču pozornosti, kjer so dali visoko priznanje tihemu junaštvu vsakdanjega dela naših ljudi, še več: misel delovnih ljudi se je stekala v svoj vrh — na kongres, kjer je našla svojo ustvarjalno sintezo, svoj skupni imenovalec; tako oplemenitena naj se zdaj spremeni v široko akcijo za izpolnitev sprejetih nalog, zato, da bi delo postalo najvišja moralna, ljudska vrednota.
Dvignimo visoko zastavo dela: prvi maj ni več protest proti delu, ki zasužnjuje, to je praznik dela, naših rok, s katerimi si urejujemo novo življenje. K temu so nam pomagali tudi naši predniki — kmečki pun-tarji in protestantski reformatorji, Prešeren, Levstik, Cankar, delavci in študenti, izobraženci in kmetje. Njih izkušnje in napori, porazi in trpljenje so omogočili, da so ustanovitelji Osvobodilne fronte, partizani in povojni graditelji lahko uresničevali davna stremljenja. Mi si prizadevajmo, da bo naše življenje lepše in svobodnejše, a tudi za to, da našim potomcem ne bo treba več živeti v strahu pred uničenjem. Samoupravljanje je pot, ki naj omogoči, da bo naše delo postalo nekaj lepega, nekaj, kar si bomo želeli in kar nas bo učlovečevalo. Po tej poti izginja delo kot sredstvo izkoriščanja človeka po človeku, delo kot siva, brezlična vsakdanjost, delo kot materialna nuja, ki povsem zasenči človekovo osebnost, človeka kot smisla vsega življenja. Samoupravljanje je tudi pot, po kateri postaja delo možnost združevanja narodov in človeštva, s tem pa zanikanja potrebe, da bi se ljudje in narodi pokončevali med seboj, da bi se uničili kot človeštvo.
VIDA TOMŠIČ:
(III)
Vloga SZDL Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja
Gre za tisto stalno smer in Pot naše revolucije, ki je pot uveljavljanja človeka kot gospodarja razmer in sadov lastnega dela. Gre za dosledno nadaljevanje revolucije v smislu odpravljanja sleherne oblike razlaščanja, ko se ob razvijajoči se učinkovitosti samoupravljanja državna lastnina spreminja v družbeno. Neposredno uveljavljanje Proizvajalcev v upravljanju presežnega proizvoda ob uveljavljanju zakonitosti blagovne proizvodnje je doseženi stopnji razvoja, znanja in zavesti ustrezajoč način, da razrešimo nastale gospodarske disproporce in družbene konflikte. S tem se ne prepuščamo tokovom stihijnosti, temveč le priznavamo gospodarske zakonitosti v lastni državi in v svetu. Socializem zmaguje povsod s tem, da dosega večji učinek z manjšimi stroški kot kapitalistični način proizvodnje. Ne torej nove zgradbe in kapacitete v avtarkično zaprti državi, ampak višja produktivnost ob vsestranski vključitvi v svetovni trg! Samoupravljanje mora v takih razmerah Postati nosilec delitve in združevanja dela v svoji delovni organizaciji in v mednarodnem merilu. S tem se samoupravljanje vgrajuje kot materialna osnova politike aktivnega sožitja, ki dobiva tako značaj enotnega družbenega procesa. V stalnem stiku z dosežki znanosti in uspehi delovnih ljudi v razvoju drugod, z njihovo produktivnostjo dvigamo lastno, pospe-šujemo svoj razvoj in povratno vplivamo na razvoj v svetu. Naše revolucionarne pridobitve, delavki sveti, neposredna demokracija — se Uveljavljajo v mednarodnem delavskem gibanju.
Osnovna moč socializma, njegov cilj in pot do njega, je uveljavljanje delovnih ljudi kot proizvajalcev in uprav-Ijalcev neposredno in v mednarodnem sodelovanju. Vsako obdobje boja za socializem daje tej temeljni Usmeritvi socialističnih sil nov poudarek in drugačno obliko. Vendar je preizkus resnične socialistične usmeritve in tudi sam uspeh odvisen predvsem od tega, ko-kko in kako se znajo subjektivne napredne sile opreti na neposredne in dolgoročne interese človeka, koliko in kako mu znajo omogočiti, da se v celoti uveljavlja tako v velikih bojih kakor pri vsakdanjem delu. Ta ustvarjalna moč se uveljavlja nenehno, skozi težka nasprotja, toda vse krepkeje. Zato vera Vanjo ni utopična, idealistična, marveč na izkušnjah zSrajena zavest socialističnih revolucionarjev.
Več kakor desetletje z zavestnimi napori krčimo pot, da se bo človek lahko uveljavil kot samoupravljalec. Premagali smo začetniške po-nianjkljivosti, zaostajanja in neizdelanosti, kar vse je pred ieti še dajalo hrano za neprestano sumničenje v gospodarsko upravičenost samoupravljanja. Mnogi pri nas Jn v svetu so menili, da se v naših naporih za uveljav-ijanje samoupravljanja ravnamo bolj po nekih ideoloških shemah in načelih, ne Pa, da je to edina možnost graditi socializem kot sistem, ki je objektivno materialno uspešnejši kakor kapitalizem. In predvsem, da Ugotavlja uspešno graditev socializma, ne da bi pri tem žrtvovali generacijo gradite-"?V nekim daljnim, jutrišnjim ciljem. Niso verjeli, da Je to za nas pot, ki daje ne samo družbeno-politične, tem-
več predvsem tudi hajbolj ugodne gospodarske rezultate, ker vključuje vso možno spodbudo človeka samega.
Danes smo vsaj načelno že prerasli ta čas, vendar še nismo premagali vseh odporov. Ti se sicer skrivajo za revolucionarnimi, za nacionalističnimi ali za lažnimi humani-stično-anarhističnimi gesli. "V bistvu pa gre za birokratsko-etatistično prilaščanje samoupravi j alskih pravic in za idejni arzenal, ki naj ga v imenu tega ali onega mita brani. Pri tem moramo premagovati ne le zavesten odpor, ampak predvsem tudi konservatizem v glavah vsakogar od nas. Tako se pogosto srdito odločamo med napačnimi dilemami, med kakovostno istimi rešitvami, namesto da bi staro zamenjali z novim. Pri tem kot poseben argument uporabljamo probleme splošnih družbenih potreb. Ko je na III. plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Kardelj razpravljal o teh vprašanjih, je posebej opozoril na problem takole:
»Ko govorim o presežnem delu, o akumulaciji, moram posebej omeniti, da ne mislim na del akumulacije za splošne družbene potrebe, to se pravi, za funkcioniranje družbe, za njeno gospodarsko stabilnost in njeno kulturo in civilizacijo, in katere nosilec bo še dolgo država, temveč mislim na tisti del, ki se pojavlja kot skupna materialna baza združenega dela. Ta del mora biti neposredno pod nadzorstvom neposrednih proizvajalcev in njim na voljo v proizvodnih odnosih, kakršne ustvarja sistem samoupravljanja, ter v sistemu koncentracije in združevanja oziroma integracije, ki ga ustvarjajo in razvijajo sami interesi posameznih in združenih proizvajalcev in ljudi v procesu dela in ustvarjanja sploh.«
Na vsakem koraku tega našega boja, ki mu skorajda ni primere v dosedanji zgodovini človeštva, so se ugovori in odpori uveljavljanju človeka opirali na splošno zaostalost in nestrokovnost delavcev ter na te ali one pomanjkljivosti, na te ali one napake, ki jih je nujno veliko, če se stotisoči in sto-tisoči ljudi naenkrat pojavijo na odgovornih dolžnostih upravljavcev. Ko se sprošča njihova energija in pobude, se seveda sproščajo taki predsodki, zaostalost, ponižanja in surovosti, vse, kar se je v razredni družbi nakopičilo v zavesti mezdnega delavca in plačanega uradnika.
DOLENJSKI TURIZEM TIK PRED ZDAJCI VI. IN — ZADNJIČ
DOBER glas seže v deveto vas!
Rožnati venec dolenjskih turističnih cvetk bi lahko pletli še kar naprej, vendar na žalost nismo več tik pred, ampak že do kolen v — zdajci, če smo z našimi beležkami stopili kakšnemu mačku na rep (in nekaj cviljenja je bilo slišati), bi bilo zdaj (takoj) zaželeno in nujno pričeti z odpravljanjem pomanjkljivosti. Po zadnjih vesteh, v torek, 26. aprila, pa je bilo do sedaj še bolj malo ukrepov ... In ko bo sezona naokrog, spet ne bo kaj prida pokazati ali vsaj toliko ne, kot bi bilo lahko.
H Mimo gostilničarjev, trgovcev, propagandistov in tistih, ki bi lahko vzdrževali ceste, pa morajo v turizmu sodelovati kot prisrčni gostitelji vsi prebivalci. Tudi v teh prizadevanjih nas naši sosedje daleč prekašajo. Ne gre samo za tradicionalno gostoljubnost, ob kateri so tujci pri nas presenečeni in vzhičeni, manjka nam »turistične gostoljubnosti«. Če bi znali združiti obe, bi se turistov kar trlo po naših krajih!
H Recimo da pride truden gost ob pozni uri k otoškemu receptorju:
»Imate prenočišče?«
»Na žalost, vse je zasedeno!«
»Kje pa naj vendar prespim z družino?«
»Morda v Zagrebu ali Ljubljani — tam imajo velike hotele.!?«
Otočec je resda zaseden do zadnjega kotička, medtem pa, recimo, v Šmarjeških Toplicah samevajo prazne sobe in wee-kend hišice ...
P Ali pa ob osmih (po telefonu) na potovalnem uradu »Gorjanci«:
»Kdaj gre prvi avtobus v Ljubljano?«
»Ob pol devetih!«
Zares prvi gre ob četrt na devet — vendar last »Croatiatran-sa« ne pa »Gorjancev« ...
■j In v trgovini:
»Imate morda pomaranče?«
»Na žalost, nimamo. Pred pol ure jih je zmanjkalo!«
Tujec bi rad še nekaj vprašal, pa...
»Veste, zdaj jih najbrž ne boste nikjer dobili — grejo že h koncu ... «
To je morda res, vendar jih imajo čez cesto še 300 kilogramov in naš prodajalec to dobro ve...
P9 Najbrž se razumemo: to so medvedje usluge dolenjskem turizmu! Večkrat gledamo ozko in mislimo samo na lastni žep, da o nevoščljivosti in konkurenci sploh ne govorimo.
Končno ne gre gost nezadovoljen samo iz tega lokala, ampak tudi iz kraja in Dolenjske sploh. Dobro bo premislil, preden bo spet prišel k nam ali pa ga sploh ne bo več!
Q Tisoč je drobnih kamenčkov v mozaiku, ki predstavljajo prijetno počutje gosta.
Uslužbenec na bencinski črpalki, ki malomarno obriše stekla na avtomobilu; miličnik, ki grobo nahruli voznika, ker ni nakazal smeri; mehanik, ki neusmiljeno oguli tujca za drobno uslugo; natakar, ki klepeta v kotu s kolegom, namesto, da bi bil pripravljen na vsak gostov gib; avtobusni sprevodnik, ki ne najde lepe besede za potnika; poštna uslužbenka, ki se ji ne ljubi poseči pod polico za posebno lepo znamko; neobrit vodič po muzeju, ki med ogledom malica kruh in slanino; pijan recep-tor v hotelu — vsi ti so črni kamenčki v turističnem mozaiku! Nobena, še tako izredna narav-
na zanimivost, nobena, še tako dobra večerja, niti najbolj gladka cesta, niti najcenejša soba v hotelu jih ne morejo prekriti! Zadovoljen gost pa je najboljši propagator in aktivist za obisk naših krajev. In če je zadovoljen s sto stvarmi (to je pravzaprav nekaj navadnega), mu lahko ena sama skali navdušenje nad Dolenjsko!
Živimo v zelo ugodnem turističnem trikotniku med Ljubljano, Zagrebom in Karlovcem na najvažnejših turističnih magistralan severne Jugoslavije. Če tega ne znamo izkoristiti, smo sami krivi!
H Turistična vzgoja se začne pri najmlajših, šole, mladinska in druge organizacije morajo privzgajati tudi občutek za lepoto narave, za pomembnost zgodovinskih in kulturnih spomenikov, za izvirnost naših folklornih običajev in ljudskih pesmi, za pestrost naših domačih jedi in pijač. Vsak prebivalec je lahko turistični propagator in informator — zato pa mora dobro poznati svoj kraj, govoriti vsaj en tuj jezik in vedeti kaj želi tujec pri nas doživeti. Naj ga ne bo sram povabiti znancev m prijateljev na Dolenjsko — tu ne manjka privlačnih in prijetnih doživetij!
g| Razumljivo seveda, da ne-pometene ulice, razpadajoča pročelja hiš, mrliško pusta okna in turobni obrazi domačinov ne morejo biti nikomur v ponos. Na to naj mislijo krajevne skupnosti, turistična društva in druge organizacije, preden se lotijo vabil! Do tujca ni nikomur treba biti hlapčevski, prijazna beseda in iskren nasmeh pa odpirata srca in rušita meje med narodi! M. MOŠKON
PO DEVETIH MESECIH REFORME:
Kadri ponekod še vedno brez prepustnic
Preveč priučenih, premalo strokovnjakov — Reelekcija šla v prid »stari gardi« — Potrebna je pripravniška doba — Kakršen odnos do šol, taki kadri — Štipendist še preredek pojav — Reformo bodo izvedli strokovnjaki
V novomeški občini je še precej delovnih organizacij, kjer opravljajo odgovorne posle namesto strokovnjakov priučeni z dolgoletno prakso. »Ti so dali od sebe, kar so mogli, ne bodo pa zmogli nalog, ki jih je pred vse nas porinila gospodarska reforma,« so ugotavljali na pokongresni konferenci Socialistične zveze 24. aprila v Novem mestu.
Za ilustracijo stanja in podlago v razpravi so nekateri podatki (po lanskoletni analizi 7-843 delovnih mest v gospodarstvu), ki jih je med drugim navedel v poročilu predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Doki:
■ 67,5 odst. vodilnih v delovnih organizacijah ne ustre-
za, ker nimajo primerne izobrazbe;
■ višjo ali visoko izobrazbo
bi si moralo pridobiti 200, srednjo strokovno izobrazbo 349, poklicno šolo pa bi moralo končati 730 ljudi — ker zasedajo delovna mesta, za katera nimajo izobrazbe;
■ za izobraževanje zaposle-
Ob modernizirani cesti Ljubljana—Kočevje leži prijazen in privlačen kraj Velike Lašče, ki so znano središče hišne domače obrti, ki jo pospešuje tamkajšnja kmetijska zadruga. Velike Lašče z okolico so znane tudi po vzreji dobre plemenske živine in naprednem kmetijstvu. (Foto: D. Mohar)
nili so delovne organizacije leta 1964 porabile le dobro polovico sredstev, ki se v ta namen zbirajo kot 2,5-odstot-ni prispevek iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih-
Ivan Kočevar je v razpravi rekel, da gospodarstva v reformi ne more reševati kader, ki je po vojni prihajal s kmetov in se priučeval. V gospodarskih organizacijah ie treba prelomiti miselnost, da ne potrebujemo visokokvalificiranih delavcev. Reforma bo dokazala, ali so takšne trditve pravilne.
Niko Padevski je menil, da je danes preveč zapostavljena samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah. V statute in pravilnike bi bili morali vnesti, kakšni ljudje n?j zasedejo odgovorna delovna mesta. Sedanji so namreč le preveč prirejeni tako, da je trenutnim garnituram v vodstvu všeč- Tako pa sedanje na položajih ščitimo, mlajšim pa ne pustimo biizu-
Rudi Hrvatin je ugotavljal, da so tudi razpisi za reelekcijo omogočili dosedanj'm šefom, da so se obdržali, saj so bile zahteve v razpisih takšne, da so najbolj ustrezale le njim.
Slavko Zirkelbach je dokazoval, kako si hočejo nekateri pridobiti formalno iz v brazbo, ne pa tiste, ki je na določenem delovnem mestu zahtevana.
Miha Hrovatič je naprtil prešibek posluh za pridobivanje strokovnjakov v gospodarstvo na pleča kadrovskim
službam v delovnih organizacijah. Le-teh namreč večkrat predstavljajo ljudje, ki so sami potrebni šol. Po njegovem v podjetjih tudi prehitro zaupamo novim strokovnjakom, kar pa ni vedno prav. Mla-li bi morali najprej skozi pripravniško dobo, podobno kot v prosveti, ko imajo to za sabo in ko dodobra znajo vse, kar je treba znali, pa jim zaupajmo ustrezno delovno mesto!
Niko Itihar, inženir, je zavrnil nekakšno jivnj mnenje, da imamo praveč nezaposlenih strokovnjakov in tudi očitke, češ da kmetijske šole vzgajajo pisarniške tehnike. Pred njim je namreč več delegatov s podeželja ugotavljalo, da kmetijski strokovnjaki ne opravijo dela v sodobnem kmetijskem pride.o. vanju — v kmetijskih organizacijah in Kooperaciji.
Boris Savnik je načel vprašanje plačevanja šol druge stropnje. Delovne organizacije niso izpolnile obveznosti do teh šol, zato tudi ne morejo pričakovati kadrov, kakršni so potrebni.
Odnos do štipendistov, bodočih strokovnjakov, je ponekod še zelo slab- So podjetja, ki o tem ne marajo razpravljati. Razlogi so kaj različni, pa bi jim vseeno lahko poiskali skupni imenovalec: ne-zaželjenost do mlajših strokovnjakov, ker se hoče »stara garda« še obdržati, (čeprav za vsako ceno).
Vsa mnenja, povedana na novomeški konferenci, tu ni so omenjena. Imajo pa enoten smisel: ne jemljimo strokovnjakom pravice, da rešujejo gospodarske probleme. Ne jemljimo jim prepustnic za v delovne organizacije, dokler je še č?,s!
Janez Trdina:
Gospodična
Mehovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo gospo o oknu in j', rekel: Veseli se, ves svet kar ga odtod vidiš, je b( ,i: in najin. Gospa veli: Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se vendar le ne morem Molila sem doma, hodila po božjih potih, ali Bo« ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril hčer ali sina. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela.
Gojpa se je kmalu potem ulegla in je ležala sedem let im sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti.
KfBJ
Ko je bil v Rimu izvoljen za konzula (za razdalje enega leta) meščan V a-Unij, se je kmalu pokazalo, da mož ne bo kos svoji nalogi. Senat ga je že po nekaj tednih odstavil. Ob tej priliki je Ciceron dejal:
»V letu vladanja konzula Vatinija se je zgodilo veliko čudo. Tisto leto ni bilo ne jeseni ne zime in ne pomladi.«
*
Nekoč je slavni govornik in pisatelj obedoval pri znancu, ki je ponudil svojim gostom zelo slabo vino. Ko je gostitelj videl, da se gostje za pijačo ne morejo ogreti, jih je začel spodbujati:
»Le pošteno potegnite! Tale falernčan je star že štirideset let!«
Ciceron se tedaj ni mogel premagati in je pripomnil:
»Tako? — Srečno vino, ki se mu leta nič ne poznajo!«
Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli: Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih.
Gospod pa ji odgovori žalostno: Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na posteljo obrniti!
V grad pride star gobav berač. Hlapci zakriče: Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa.
Gospa pa se oglasi; Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo.
Berač se v gradu naje, napoji in naspi. Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. Po-mogel je do zdaj še vsakemu, kdor si ga je na život privezal- Zdravemu da moč, da ga noben junak ne more premagati- Komur je umreti, živi od njega tri dni dalje nego mu je namenjeno. Bolniku odžene bolezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let- Ta koren Vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bo volja, lahko še danes na Gorjance izprehajat.
Gospa poskusi čudni koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance. Pride do studenca in zajame vode-
Kupica se počrni. Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do drugega studenca in zajame vode.
Kupica se zakrvavi.
Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode.
Kupica se zasveti in zacve-te. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije prvo   kupico,   čuti   se bolj
Avdan Hodžić:
Miha Maleš: PEVCI
zdravo, nego je bila pred boleznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno, nego je bila pred boleznijo- Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki.
Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz- Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti. Skakljaje in pre-pevaje teče proti domu nazaj.
Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu?
Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla: Kaj me gledaš tako čudno, kakor da bi ne poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se iz-prehodim po Gorjancih- Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama bo Bog podaril tudi še sinove in hčere.
Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete- Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani.
Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, se pa imenuje v spomin te prigode še dandanašnji Gospodična.
Hemrich Mami:
Nastop
Ko je Lea zvedela, da se je njen ljubimec zaročil, je takoj pohitela k njemu.
»Upam, da so to zgolj prazne govorice, ne?« Viktor je zmignil z ramo:
»Tisto o govoricah ne misliš resno. Saj si vedela. Namignil sem ti bil.« Poljubil jo je. »Ze večkrat sva se bila ločila in znova sešla. Sedaj pa se moram poročiti. To nič ne pomeni, sploh ni treba, da bi se med nama kaj spremenilo.«
Lea se mu je iztrgala in se mu kot slepa za-strmela v obraz:
»Tako: ti bi se rad oženil, obenem pa imel še mene?«
Viktor je videl, da grozi neurje, iztegnil je roke, toda Lea je pobegnila v kot sobe, vzela iz torbice iheko stvar in si jo pritisnila na usta, Viktor jo je
V zadnjem trenutku zgrabil za zapestje.
»Pusti to!« je rekel osorno.
»Seveda, saj bi lahko škodovalo tudi tebi!« se je zvonko nasmejala, preden bo bruhnila v jok. Viktor Si je roke prekrižal na prsih.
»Pozor, zdaj je nastop joka. Tretje dejanje,« je rekel.
Lea je vstala in si popravila lase.
»Saj bi bilo res narobe,« je rekla, »da bi tukaj popila strup. Slavna igralka na dan premiere mrtva na tvoji preprogi! Grozno neprijetno zate. Oprosti.«
»Nikjer bi mi ne bilo prijetno. Ne na moji preprogi ne kje drugje. Spremil te bom do garderobe. In ne bom umaknil pogleda s tebe,« je odločno rekel Viktor.
Na svojem sedežu v parterju je nezvesti ljubimec premišljeval: »Veš, ljuba punčka, staramo se. Ko sem te spoznal, si bila še očarljivo in naivno začetni-Ska. Sedaj si zrela, jaz pa tudi, zato je bolje, da se ločiva, čeprav bi se midva šele sedaj resnično razumela. Kot v tej igri, si tudi v življenju prešla vse troje: ljubila si, trpela, bila prevarana.«
Vzdihnil je, nato se zdrznil. Pozabil je, da je tudi med odmorom hotel paziti nanjo, da si ne bi vzela življenja. Prevzela ga je obupna panika. Zakaj se zastor ne dvigne?
No, zastor se je dvignil. Igrala je, da je srečna.
V igri ima dva ljubimca. In prizna, da nobenega ne ljubi. Tudi tistega ne, s katerim je zavestno prevarala
prvega. Povedala je le, da je sedaj hladna, in da bo hladna tudi ostala. »Prvi je lahko mislil, da me ima, drugi tudi, celo neki tretji. Toda čigava sem zares? Bilo je in minilo!« Moški bi ji rad oprostil. »Da bi me kasneje toliko bolj gotovo napodil! Kasneje, ko bom brez moči.« On zanika. »Seveda bi me! Kogar jaz ljubim, ta me bo pustil!«
Drzno in odkrito igra Lea pred gledalci omalovaževanje same sebe, igra golo grozo, in samo zato, da ne bi morala znova trpeti. On ji ne more pomagati. In sedaj pokazuje, kako trpi, kaj je že prestala, kaj jo še čaka — odkriva, kaj je življenje. Tanke roke steguje kvišku, joka. Ta ženska z dragocenim telesom, v razkošni obleki, je videti sedaj siromašna, gleda odkrito, zdi se, da je prosojna in da je v nji videti plamen. »Hudiča!« si misli nezvestež v parterju. »Vsa čast tej ženski! Ona napreduje, jaz pa bom nemara propadel v svojem meščanskem zakonu. Le ta ženska me lahko osreči. Jaz naj grem po gobe, ona pa naj triumfira na odru? In z drugimi moškimi trenira svojo duševno moč? Ne, to se ne sme zgoditi!«
Igralka med tem časom pripravlja svoj odhod. Končala je s tem moškim, ga premagala. On je samo sedel sredi viharja, ona pa je zrasla v veličastnosti. Slovo, in njen veliki prizor. Zadnji stisk roke. On roko zavrača, ranjeno je skomignil z ramo. Njene kretnje, njen pogled, oboje govori: »No, pa ne!« Vsa njena umetnost je v tem gibu glave.
Posamezniki so hrupno zaploskali, drugače pa je odziv gledalcev bil povprečen. To njeno zadnje odkrivanje čustev množici ni ugajalo. Prvo dejanje je bilo skoraj kot v javni hiši, drugo preveč resno. Čakali so na tretje. Dame so se čutile globoko prizadete spričo drznih oblek glavne junakinje.
Ljubimec je ušel iz dvorane pred drugimi. Igralka se je še priklanjala, ko jo je Viktor že čakal v garderobi. Lea se je na smrt utrujena zgrudila na stol.
»Lea,« je rekel Viktor, »ne bom se oženil.«
»To je moj največji uspeh!« je vzkliknila veselo. »Vendar se moraš oženiti, dragi moj. Kajti jaz sem sedaj končala s teboj. O, kako srečna sem zaradi tega!« je pristavila žalostno, vendar samo zaradi spomina na bolečino, ki je prešla.
Viktorja je zazeblo okrog srca.
»Kaj praviš? Saj ti povem, vse bom žrtvoval!«
»Beži no!« je odgovorila odločno. »Kaj pa prihodnjič? Misliš, da bom lahko vselej, ko bi me prevaral, igrala tako dobro? Bogve, če bi drugič sploh še pomagalo? če bi se te tudi takrat mogla rešiti? Danes sem svobodna. Ah, moj najdražji, zdaj si ti na vrsti, da boš trpel!«
Ko je Viktor še omahoval, ali bi kaj rekel, je vzkliknila:
»Preoblačenje za tretje dejanje! Zapustite garderobo, prosim vas!«
Spodbuda
Ko so sporočili po telefonu, da bo prišel v poajetje vpliven tovariš iz najvišjih organov oblasti in se pogovoril z direktorjem Kresom, je med tovariši, ki so bili ravno v njegovi pisarni, zavladala najprej radost, potem pa mučna tišina.
»Joj, tovariš Krešo,« je dejal tovariš Toza, njegova desna roka, »kaj pa, če se bodo odgovorni zanimali za stimulacijo? Saj veš, da je vprašanje spodbude za delo zadnje čase spet aktualno, pri nas pa nismo nikogar nagradili in ga tako spodbudili za nadaljnje delo.«
»No, pa nagradimo koga,« je sklenil Krešo in že pograbil pero da bi podpisal odločbo.
»Najprej se moramo dogovoriti, koga naj nagradimo,« jn pripomnil tovariš Meho, Kreševa leva roka. »Nikar se ne prenaglimo, nikar ne Uačimo nagrade neprimernemu človeku!«
In začeli so se dogovarjati.
»Bi kovača Nedokazo? Saj veste, da je skoraj izgubil življenje, ko je ob požaru v delavnici reševal svoj stroj.«
»To pa ne,« je odkimal tovariš Krešo in za njim tudi drugi. »Ta Nedokaza ga prav rad čuka, ima nezakonskega otroka in kdove, ali ne bi kdo narobe razumel, ko bi ga nagradili takega.«
»Kaj pa tisti Bungur? Izumil je napravo, s katero smo prihranili več milijonov dinarjev.«
»Njegova stvar, zakaj pa ni izuma patentiral!« je skomizgnil Krešo in hrupno položil pero na mizo. »Ni mogoče! Dvakrat se je že ločil in tudi sicer ga poznajo kot nergača, ki kar naprej kritizira, ker ni dobd stanovanja. Ne gre!«
Tudi šoferja Santrača ni bilo mogoče upoštevati, ker je bil pred desetimi leti obsojen zaradi pretepa s sosedom. Sicer pa mu je že dala tovarna avtomobilov diplomo, ker je prevozil nekaj tisoč kilometrov brez okvare na vozilu. To mu popolnoma zadostuje.
Potem so zavrnili še predlog, da bi nagradili tova-rišico Žižo, ker je dala doslej že dvajset litrov krvi.
»To je njena osebna stvar«, je dejal tovariš Krešo, »saj vedno dobi tam tudi malico. Hkrati bi rad pripomnil, da moralno ni posebno trdna.«
Omenili so še nekega Betlijo in Tuljka, ki sta dosegla v svojem oddelku za trideset odstotkov večjo proizvodnjo, a tudi v njunem primeru je našel tovariš Krešo utemeljeni pripombi: prvi je bil med vojno mobiliziran v domobrance, drugega pa poznajo vsi kot surovega človeka, ki tepe ženo.
Drugi kandidati so imeli še manj upanja, zato se je Toza popraskal po glavi in se zagledal v tovariša Krešo.
»Vse kaže, da ni nikogar razen tebe, tovariš Krešo,« je rekel, ponosen na svoje odkritje. »Moramo te nagraditi. Za modro vodstvo, za organizacijo dela, za požrtvovalnost . ..«
»Nikar, tovariši, prosim vas,« se je začel braniti Krešo, a tovariši so navalili v en glas:
»Moramo, moramo! Ni druge izbire!«
Cele štiri minute se je Krešo trdovratno branil a razen tega izliva njegove prirojene skromnosti ni bilo ničesar, kar bi bilo proti konstruktivnemu predlogu.
»Pa naj bo, če že vztrajate,« je zavzdihnil Krešo končno. »Hvala vam. To je zame res lepa spodbuda za nadaljnje delo.«
»Ne samo za vas, tovariš Krešo,« je povzel Meho, »ampak tudi za vse nas, za ves naš kolektiv. Bodite prepričani, da ne bo nikogar med nami, ki ne bo srečen in počaščen, ko bo slišal, da so nagradili ravno vas! Hvala vam, da ste sprejeli nagrado!«
In potem je zašepetala desna roka levi: »Si videl, kako ko se Krešu zasvetile oči? Na vseh najde napako, samo tega se ne spominja, da so ga pred tremi leti nekje drugje zamenjali samo zaradi nespodobnosti.«
Leva roka pa je rekla desni: »Bodi no tiho, te bo še kdo slišal!«
Na kratkih valovih
Nakopičil je ves svoj kapital varčujoč z resnico.
Oh, kako je jezik netočen! Pojasnite mi, prosi"1 vas, razliko med »brezmejna neumnost« in »vi"' hunska neumnost«.
življenje je edina past, iz katere se ne reš$ živ.
Tisti, ki se pritožuje na osamljenost, se pritožuje pravzaprav sam nase.
živali delimo na tiste, ki imajo hrbtenico in na tiste, ki je nimajo. V eni in drugi vrsti je človek najpopolnejši.
Med dvema zlobama je za nas vselej manjša tista, ki jo lahko povzročimo drugim.

MIKLOVA ZALA - ZVESTOBA DOMU IN NAHODU
Dore KlemenčičMaj v razgovoru s slikarko Alenko Gerlovičevo in inž. V. Gregora-čem ob otvoritvi razstave v Dolenjski galeriji (Foto: M. Moškon)
D Kleiienčic-Maj v Dolenjski galeriji
V Dolenjski galeriji razstavlja svoje grafike in risbe akademski slikar Dore Kle. menčič-Maj. Tematika zajema obdobje osvobodilnega boja in je zato razstava prirejena v počastitev 25.1etnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda in oboroženega upora jugoslovanskih narodov-
• Slikar Dore Kilemenčič je rojen 1911. leta v Galiciji pri Celju in je bil gojenec znane ljubljanske šole »Probuda«, ki jo je takrat vodil sedanji rektor akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Zatem je študiral na zagrebški umetnostni akademiji in leta 1934 diplomiral. Po skoraj štiriletnem čakanju je bil 1938 nameščen kot profesor risanja na banjaluški gimnaziji v Bosni. Druga svetovna vojna ga je zatekla kot vojaka in prav tu v Novem mestu so ga zajeli Nemci in odpeljali v ujetniško tabori, šče Warburg v Nemčiji. Na prošnjo banjaluške gimnazije je bil po enoletnem ujetni-
Intarzije Cirila Podbevška
V nedeljo, 24. aprila, je bila v prostorih Dolenjskega muzeja odprta razstava in-tarzij novomeškega rojaka Cirila Podbevška ob veliki udeležbi Novomeščanov in gostov od drugod.
Umetnostni zgodovinar in konzervator dr. Drago Ko. meč j je v uvodni besedi tolmačil obiskovalcem nastanek in razvoj te posebne umetnostne zvrsti, ki pa po svoji kvaliteti lahko pride že v sfero pravega umetniškega ustvarjanja. O razstavi Cirila Podbevška bomo objavili še izčrpne j še poročilo.
štvu izpuščen in se je vrnil na svoje službeno mesto, Tu je kmalu našel zveze z uporniškim gibanjem v Bosenski krajini, zato so ga ustaši aretirali. Ko se mu je posrečilo priti iz zapora, je takoj odšel v partizane na legendarno Kozaro, še pred kapitulacijo Italije je prešel v slovenske partizanske enote- Ves ta čas je v risbah in skicah ohranjal svoja doživetja, tako iz taborišča kot iz partizanstva. Dalj časa se je zadrževal na Dolenjskem, predvsem na Rogu, kjer je v družbi z Božidarjem Jak. cem, Francetom Miheličem, Nikom Pirnatom in drugimi
umetniki soustvarjal predra-goceni opus slovenske partizanske grafike in slikarstva. Z Dolenjske je prešel v IX. korpus na Primorsko, kjer je nastala in bila izdana njegova grafična mapa »V ime. nu Kristusovih ran«.
Kot umetnik je prvič samostojno razstavljal 1933 v Mariboru, po vojni pa 1953 v Ljubljani. Sicer pa stalno razstavlja na kolektivnih razstavah slovenskih in jugja. slovanskih slikarjev in grafikov v domovini in širšem svetu od Pekinga in Moskve do Amerike.
Razstava bo trajala do 15. maja-
V Ločah ob Baškem jezeru se je v soboto zvečer v nabito polni dvorani skoraj 80-članski igralski ansambel PD »Lojze Košak« iz Kostanjevice na Krki predstavil prav gotovo najbolj kritičnemu, a hkrati menda tudi najbolj navdušenemu občinstvu. V domovini Miklove Zale so zaigrali Kostanjevičani Zalo tako prisrčno, iskreno in navdušeno, da so osvojili simpatije več kot 300 gledalcev in gostov. Od blizu in daleč so prišli ljudje peš in z avtomobili, da bi v bližini Svaten in Miklovine znova videli in slišali davno zgodbo, ko so pred pol-tisočletjem Korošci s krvjo branili svojo očetnjavo. Igro so gledali kmetje in delavci, ki so med obema vojnama in tudi v zadnjih dveh desetletjih sami igrali Zalo. Med njimi so bili domačini iz Svaten, Šentjakoba, Roža in vasi ob Baškem jezeru; nekdo se je pripeljal celo z Dunaja, da je ta večer posedel z domačimi v lepi dvorani kulturnega doma v Ločah. Med gosti so bili tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Franc Pirkovič s soprogo in sodelavci konzulata, predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci
Po uspelem nastopu domaćih ansamblov v Globokem je bila v nedeljo, 24. aprila, ob 9. uri odprta v Sevnici razstava likovmkov-amaterjev Spodnjega Posavja. Z deli so se predstavili javnosti samonikli ustvarjalci iz Sevnice, ki so se jim pridružili še brežiški in krški likovniki.
Rudi Stopar razstavlja figuralne stvaritve v železu in drugih kovinah v varilni tehniki, lesu in kamnu. Odločen je v svojih prijemih, kar je dokazal z deli Pa-ganini in Smrt s soncem. Želimo, da bi upodobil tudi domače like. Žiga Čolnar, nastarejši izmed njih, je razstavil Grotesko, Peter Vene pa plakatno tehniko na črni klot-ni podlagi, ki bi bila še izrazitejša, če bi uporabil napise in manjše število barv. Aleš Fenoš je pokazal najmodernejšo slikarsko tehniko portretov, prav tako Mirku Blaznik, Tone Zgonec pa je izrazit v oljnih kompozicijah in grafikah. Berto Konec s portretom in motivi iz . okolja svojega življenja v oglju ne zaostaja za drugimi in bi mu rdeča kreda in pasteli pri iz-
V Leskovcu nastaja kip J. V. Vaivazorja
Akademski kipar in meda-Ijer Vladimir Štoviček je v ateljeju v Leskovcu pri Krškem te dni izdelal skico za svoje najnovejše delo: kip zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja. Najnovejšo što-vičkovo umetnino naj bi odkrili za letošnji občinski praznik v Krškem.
bil edini odgovoren za delo šole. Državna vlada se sprva v notranje delo šole ni vmešavala, vendar to ni trajalo dolgo. Ko je bil ukinjen jezuitski red, kar je seveda vplivalo na spremembo učnega programa v gimnaziji, ki je še vedno obdržala klasični značaj, pa se je javna oblast že začela vmešavati v gimnazijske posle. Do izraza so prišli zlasti mestni sodniki. Ti so si celo lastili pravico, da so dali vreči v ječo, ali pre-bičati vsakega dijaka, ki ga je mestna oblast »zasačila pri slabem dejanju«. Prefekt se je boril na vse načine, da je obdržal vpliv v šoli, dokler ni deželna vlada javno izrekla ukora krajevni oblasti, ki se ni »vedla po zakonu«.
Pogoj za vpis: latinsko pišoči deček!
Ob ustanovitvi se je v novomeško gimnazijo vpisalo 66 dijakov. Po navodilih, ki jih je izdal še predhodnik Marije Terezije cesar Karel VI., so mogli biti sprejeti v gimnazijo samo tisti dečki, ki so primerno obvladali nemški in
Zvvitter, pa dr. Valentin Izko, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Tis-chler, predsednik Zveze koroških borcev Karel Pru-šnik—Gašper in predstavniki krajevnih oblasti ter društev. Med gosti sta bila tudi predsednik ObO Krško inž. Franc Dragan in predsednik ObO SZDL Peter Markovič.
Kostanjevičanj so začetno tremo premagali že v drugi sliki in ustvarili s hvaležnimi gledalci v dvorani prisrčen stik. Pesem in plesi, menjajoče se podobe na odru, turški vpad, Zalina sužnost, zvestoba in rešitev — vse je stopnjevalo   navdušenje obiskoval-
V petek, 22 aprila, je priredila glasbena šola Krško pred 300 poslušalci v domu Svobode javni nastop učencev Glasbene šole Krško. Najprej je o pomenu glasbene dejavnosti govoril prof. Josip Kle-pac, nato je nastopilo 7 violinistov, 2 klarinetista, 12 gojencev, ki se uče igrati klavir in 2, ki se učita solo petja.
Med klaviristi je zelo lepo zaigrala učenka 3. razreda glasbene šole Evica Krahulec in Milena Le-vičarjeva, učenka 6. razreda. Med violin:sti se je izkazal nadarjeni Andrej Bučar iz 6. razreda. Klarinetista   Mirko   Ziberna   in Janko
Pleterski sta bila zelo dobra. Omeniti je treba tudi nastop odličnega solo pevca Jožeta Butkoviča, ki obiskuje 3. razred glasbene šole, čeprav je zaposlen.
Naio je šolski orkester, ki je bil okrepljen z nekaterimi mladimi glasbeniki iz Zagreba zaigral pod taktirko Edvarda Lavrinška venček slovenskih narodnih in klasične skladbe Haydna, Mozarta, Beethovna. Schumanna, Čaj-kovskega in Giordanija. Z nastopom je glasbena šola dokazala, da je dosegla svoj namen pri glasbenem izobraževanju mladine in odraslih, v. n.
raznosti gotovo bolje služili kot oglje in svinčnik. Milan Gabri« razstavlja lesorez Stara zgornja šola narejen še iz šolskih let in prav bi bilo, da bi na razstavi v Krškem, ki bo od 15. do 25. ma ja, dodal še kako novejše delo. Jožica L'dovc razstavlja žganice na lesu, od katerih sta najbolj značilni Umirajoče drevo in Domači ja, prav svojevrstna pa je v Tiho žitju. Umetniške prtičke — spominke razstavlja Franc Jurečič iz Kostanjevice, med katerimi so tu di tri z grbi vseh treh spodnjepo-savskih občin.
Likovnikom Sevnice moramo ob njihovem nastopu čestitati, saj ve-
Razstava znamk za dan mladosti
V ribniški garniziji pripravljajo večje prireditve za dan mladosti- Razen kulturnih in športnih nastopov, bodo organizirali tudi filateli-stično razstavo.
Tudi pri kočevskih ljubiteljih znamk so se oglasili zastopniki r^rnaaije, ki bodo skupno z njimi priredili raz. stavo. jRazsta'vljetna bo popolna zbirka Jugoslavije po osvoboditvi iz tematike športa, vesolja, živalstva in rastlinstva- Filatelistično društvo Kočevje bo prispevalo znamke in vitrine. Razstava bo maja v domu armije v Ribnici. Organizacijo razstave je prevzei Andrej Arko.
činoma prvič razstavljajo. V nastajaj ajočem likovnem klubu bodo dosegli še veliko uspehov. Žalostno pa je, da se kljub 25 poslanim vabilom niso otvoritve udeležili predstavniki političnega in javnega življenja. Aleš Fenoš, tov. Rav-ter in tov. Štojs imajo za razstavo največ zaslug. TVD Partizanu Sevnica se klub zahvaljuje, ker jim je dal malo dvorano brezplačno na voljo. D. V.
20-letnica pevskega zbora »Tone Tomšič«
Ta teden slavi 20-letnico ustanovitve akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. S številnimi nastopi je ponesel slovensko pesem tudi daleč preko naših meja. Zboru želimo ob jubileju še mnogo uspehov med nami in po svetu!
Gojenci Doma Majde Šile na nastopu v Ljubljani
Ljubljanski dijaški in vajenski domovi so pripravili 22. aprila v tivolski dvorani v Ljubljani kulturno prireditev, na kateri sta nastopila tudi novogoriški in novomeški dijaški dom. Program je bil posvečen 25. obletnici upora. Z nastopom Novomeščanov smo bili zelo zadovoljni, saj je bil njihov pevski zbor.
latinski jezik. Šolsko leto se je pričelo 3. novembra in je trajalo do septembra naslednjega leta. Pouk je bil dopoldne in popoldne, razen ob torkih in četrtkih, ko so imeli dijaki »dies recreationis« (dan oddiha). Ocen je bilo devet. Dijaki so ob koncu leta dobivali latinska spričevala. Sprva so bili plačevanja oproščeni vsi, pri čemer se je naglašalo, da je treba skrbeti za revne dijake, leta 1784. pa so uvedli šolnino. Kdor ni plačal šolnine, ni mogel biti dijak, kar je spet spravilo v zagato revne. Za revne dijake je bilo kasneje doseženo, da so bili plačila oproščeni. Najboljšim in revnim dijakom so podeljevali tudi štipendije.
»Fričkova« gimnazija kmalu premajhna
Pouk je bil v preurejeni stavbi, ki jo je mestno starešinstvo za 2.000 goldinarjev kupilo od nekdanjega mestnega sodnika Frička. Leta 1809. so prostore zasedli Napoleonovi vojaki, ki so prišli nad-
cev, ki so nekaterim prizorom v zadnji sliki ploskali že med igro. Prekipevajoč aplavz ob zaključku ljudske igre je zaokrožil dr. Franci Zwitter s teplo pozdravno besedo, ko je med drugim dejal, da je Miklova Zala prispodoba zvestobe do doma in rodu. Odgovoril mu je Peter Mar" kovic, ki je v imenu krške občine pozdravil domačine.
V nedeljo popoldne so igro v znova polni dvorani ponovili, mnogo ljudi pa je tudi tokrat ostalo brez kart. — Več bomo o gostovanju Kostanj evičanov poročali  prihodnji teden.
T. GOŠNIK
zorovat Ilirske province, pa je bila gimnazija nekaj časa trirazredna. Sele ob povrnitvi habsburške vladavine je spet postala šestrazredna.
Ker se je vpisovalo vedno več dijakov, so prostori postali premajhni in je bilo treba misliti na povečavo. 1821. so poslopje s prizidavo nekoliko razširili. Ko je gimnazija 1854. postala osemrazredna, ni kazalo drugega, kakor stavbo še povečati. 2e naslednje leto, 27. julija 1855, je dala gimnazija prve maturante. Ko je 1870. postala državni zavod, so poslopju dozidali še eno nadstropje, frančiškani, ki so bili vse do zdaj vodje zavoda — prefekti, pa so morali mesto ravnatelja prepustiti posvetnim osebam. Prvega posvetnega ravnatelja omenja kronika Ivana Ziend-lerja, ki je kot profesor prišel iz Senja.
1912 - selitev v novo poslopje
Gimnazija se je povečevala, čemur pa staro poslopje ni več ustrezalo.
(Nadaljevanje sledi)
Odprti likovna razstava v Sevnici
Dore KlemenčičMaj: ITALIJANI NA VASI, 1944 (Lokve na Primorskem) linorez
Gymnasium est mater studiorum
6. avgusta 1966 bo poteklo 220 let, kar je cesarica Marija Terezija podpisala ustanovno listino za novomeško gimnazijo
Spomladi leta 1744 je s po-posebnim ooblastilom kranjskega deželnega kneza dopo-toval v Novo mesto vicedom grof Henrik Orzon, da bi ugotovil, kako se da pomagati prebivalstvu, ki je zaradi neštetih požarov in kužnih bolezni silno obubožalo. Visoki gost je hitro spoznal, da bi si prebivalstvo gmotno precej opomoglo, ko bi lahko vnovčilo tiste poljske pridelke, ki jih doslej ni moglo prodati. Menil je, da bi se vir dohodkov lahko odprl, če dobi mesto stalnega večjega potrošnika. V mislih je imel gimnazijo, ker »bo pač treba preskrbovati dijaštvo«. Meščani se niso veliko pomišlje-vali ob grofovem predlogu, celo pameten in zveličaven se jim je zdel, da bi ustanovili gimnazijo pod vodstvom frančiškanov. Frančiškani so se v Novem mestu že dobro
utrdili, zato najbrž takale gimnazija zanje ne bi pomenila prehudo breme. Predstavniki mesta so res napisali prošnjo vladarici Mariji Tereziji, prepričani, da jih bo uslišala in jim, kar so imeli za neobhodno, tudi napolnila mošnjo z zlatniki. Pa se ni tako zgodilo, kot so predvidevali; v odgovoru, ki so ga kmalu nato prejeli, vsaj o pomoči ni bilo sledu. Je pa cesarica odgovorila, da ne bo ovirala ustanavljanja zavoda, če so meščani pripravljeni nositi vse stroške za vzdrževanje šolskega poslopja in plačevanje učiteljev. Po dveh letih obotavljanja je mestno predstavništvo le prišlo do spoznanja, da se mora znajti samo, kakor ve in zna, pa se dogovorilo s frančiškani. V pogodbi, podpisani v Ljubljani, je bilo med drugim navedeno, da morajo meščani
frančiškanom vsako leto dati 300 florintov in za tolikšno vsoto živeža, če nočejo, se seveda pogodba razveljavi, z gimnazijo pa ne bo nič. Toda tak dogovor je bil edini izhod iz zagate, še preden je bila pogodba podpisana, je Marija Terezija 8. avgusta 1746 z ustanovno listino podelila novomeški gimnaziji pravico javnosti.
Prefekt se ni dal mestnemu sodniku
Gimnazija je bila urejena po vzoru ljubljanske jezuitske latinske šole. Ob ustanovitvi je imela šest razredov. Poučevali so trije učitelji. O pravilih za učitelje ih učence je sklepal frančiškanski defi-nitorij v Ljubljani. Na čelu zavoda je bil vodja ali prefekt. Njemu je tudi pripadala dejanska oblast, ker je
JAVNI NASTOP MLADIH GLASBENIKOV
KMETOVALCE ZANIMATA PREDVSEM ZEMLJA IN GOZD
Najbolj prepričljivi so dobri vzgledi
Javne tribune v Adlešičih, Dragatušu, Gribljah, na Vinici in v Starem trgu so bile za kmetovalce zanimive - Razšli so se z malo bolj jasnimi pojmi o novem načinu gospodarjenja z gozdovi in sodelovanja z zadrugo - Padale pa so tudi upravičene pripombe na račun napak!
Težko je dobiti kmeta na sestanek, kjer mlatijo prazno slamo, kadar pa je napovedan razgovor o kmetijstvu in gozdarstvu, kar jih najbolj zanima, tudi udeležba ni slaba. To se je spet pokazalo na nedavno organiziranih javnih tribunah v nekaterih večjih krajevnih središčih, ko so obravnavali gospodarjenje z gozdovi, poslovanje zadrug in kooperacijo.
Povsod so novi zakon o gozdarstvu najprej kritizirali, češ da jemlje lastnikom gozdov vse pravice, da je za domačo uporabo določenega premalo lesa, da je postopek od sečnje do prodaje lesa še vedno predolg in zamotan, zlasti pa so grajali prenizko odkupno ceno. O marsičem pa so ljudje mnenje spremenili, ko so jim predstavniki Gozdnega gospodarstva, občine in SZDL pojasnili za kaj pravzaprav gre. Kjer so občani dobili dobra pojasnila, je bilo tudi pripomb vse manj, razočarani pa so bili v Gribljah, ker na sestanek ni bilo nikogar od gozdarjev. Gotovo je bilo na javnih tribunah med pripombami tudi nekaj povsem upravičenih in koristnih. Tako so v Adlešičih menili, da prevzema lesa v gozdu ne bo mogoče organizirati, pač pa naj bi ga GG prevzemalo ob.
kamionski cesti. Tod imajo kmetje tudi težave s pašo zaradi vse večjih po-gozdenih površin.
Do zadruge kažejo ljudje bolj malo zaupanja zavoljo napak v preteklosti, zato so z zanimanjem poslušali sanacijski načrt, po katerem naj bi se izguba v zadrugi enkrat za vselej nehala. S kooperacijskim pitanjem živine, ki ga zadruga že uvaja, so bili tokrat natančneje seznanjeni. V Starem trgu je led že prebit. Nekateri kmetje v teh krajih redijo že po 7 telet v kooperaciji z zadrugo. Vsekakor je bila razveseljiva novica, da je KZ zvišala odkupno ceno telet od 680 na 750 din za kilogram. Povsod so se strinjali, naj bi bila zadruga nosilec kmetijske dejavnosti, vendar s pristav-kom, da jim bo sedanje nezaupanje mogoče spodbiti le z boljšim poslovanjem in dobrimi vzgledi.
Organizatorji javnih tribun so nameravali ob tej priložnosti še podrobneje pojasnjevati gradivo VI. kongresa SZDL in sprejete sklepe, a je na vseh sestankih za to časa primanjkovalo. Občanom so lahko razložili le nekatere najpomembnejše smernice kongresa.
Mladi v Dragatušu so znova poprijeli
Folklorna in tamburaška dejavnost imata v Dragatušu že tradicijo in vendar je pred nekaj meseci kazalo, da bo prekinjena.   Nova generacija
tedaj mnogo dela doma, bomo dramo postavili na oder jeseni.
Morda letos mladi Draga-tuščani na nastopih res ne bodo tako samozavestni kot je
bil prejšnji rod, a nič zato. Vsak začetek je težak! Pomembno pa je, da so sploh začeli z delom in da imajo resen namen uresničiti svoje načrte.
Lani že 1240 prekrškov
Število prekrškov — tako cestno prometnih, kakor prekrškov zoper javni red in mir, v črnomaljski občini skokovito raste- Sodnik za prekrške je leta 1963 obravnaval le 670 zadev, leta 1964 že 900 in lani kar 1240. Med temi je bilo največ cestno prometnih prekrškov in tret-
Danes se sestanejo občinski odborniki
Danes ob S.30 bo v Črnomlju skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, na kateri bodo razpravljali o medobčinskih inšpekcijskih službah, o sodstvu, javnem pravobranilstvu in tožilstvu. Sprejeli bodo tudi nekatere odloke in potrdili pravilnik o pravicah in dolžnostih zasebnih lastn kov gozdov.
Vzrok razburjenja: nove cene
Žagarski obrat lesno predelovalne industrije ZORA v Semiču je nenadoma močno podražil cene svojih storitev. Razrez lesa se je čez noč tako podražil, da nič čudnega, če se kmetje razburjajo- O tem so spregovorili tudi odborniki iz semiškega konca na zadnji seji občinske skupščine. Na njihov predlog bo skupščina zahtevala od kolektiva ZORE pojasnil in dokumentacijo, na podlagi katere bodo ugotovili, če je tolikšna podražitev upravičena.
j ina vseh kršiteljev je vozila brez vozniškega dovoljenja.
Po številu obravnavanih zadev so na drugem mestu prekrški zoper javni red in mir. Vpitje in pretepanje na javnih mestih je nastalo zaradi prekomernega pijančevanja. Če bi v gostiščih ne dajali p j ti že vinjenim gostom, b: bilo izgredov verjetno manj, Zanimivo je tudi to, da je bilo zaradi igranja za denar kaznovanih samo 27 obdolžencev, čeprav je v Črnomlju vsakomur znano, da je igralcev na večo dosti več. A kjer ni tožnika, tudi ni sodnika!
Dobra vest za Črmošnjičane
Te dni bodo začeli v čr-mošnjicah preurejati trgovino, o čemer so že večkrat govorili, a je ostalo le pri besedah. Medtem ko bo STP Potrošnik iz Črnomlja poskrbel za prenovitev lokala, bo trgovina poslovala drugje, da bi ne bili potrošniki prikrajšani Računajo, da bodo v dobrem mesecu vsa potrebna dela končana.
V Prelesju začenjajo graditi
Te dni bodo v Prelesju ob Kolpi začeli graditi vodovod za turistični dom in za hiše v vasi. Napeljali ga bodo od Dola v dolžini 1.300 metrov. Večino zemeljskih del bodo opravili vaščani, za montažo, razstreljevanje in material pa bo poskrbela občina Črnomelj.
Leto 1965 za rudnik uspešno
Medtem ko vse do leta 19ti4 rudn k Kanžarica ni ustvarjal nobenih skladov, je bilo poslovno leto 1965 mnogo bolj ugodno. Ob koncu leta je kolektivu ostalo za sklade skoraj 40 milijonov dinarjev-
Proizvodnja je v rudniku v zadnjem času zelo napredovala, saj so izkopali na mesec povprečno 9.333 ton premoga. Tolikšno proizvodnjo so dosegli s stalnejšo delovno silo, z boljšo organizacijo dela in s spodbudnejšim načinom nagrajevanja.
Kaj se vsak tf-fen zgodi pri nas, vam pove DOLENjSKI LIST!
Učiteljica Slavica Lazič je tajnica mladinskega aktiva V Dragatušu, ki je zadnje čase eden najboljših v vsej občini.
mladih pa se je pod vodstvom predsednika vaškega aktiva ZMS Pavla Goršeta in tajnice Slavice Lazič lotila dela z vso zavzetostjo.
— Zbrali smo 14 mladincev in mladink, ki so se začeli ukvarjati s folkloro, in 9 tam-burašev, — je povedala tova-rišica Slavica.
— Zelo so prizadevni. Trikrat na teden prihajajo ob večerih na vaje. Nastopili smo že doma, na oddaji Pokaži kaj znaš v Črnomlju, sodelovali bomo na proslavi krajevnega praznika in na kresnem večeru v sklopu Jur-jevanja v Črnomlju.
— Naš aktiv šteje več kot 30 članov in vsi imajo voljo do dela v organizaciji. Tako smo sklenili naštudirati še Finžgarjevo dramo Razvalina življenja, da bi pritegnili v dramsko skupino tiste, ki ne sodelujejo pri folklori in tamburicah. Vloge so že pretipkane in upam, da bomo z vajami v kratkem začeli, če ne bo mogoče igre našludirati čez poletje, ker imajo kmečki fantje in dekleta
8. maja pridite v Dragatuš!
V Dragatušu bodo letos že trinajstič slavili krajevni praznik v spomin na 5. imaj 1935, ko so vaščani protestirali ob izidu državnih volitev. Zbrali so se na vaškem trgu, vzklikali svobodi in zoper režim, žandarji pa so jih skušali miriti. Naslednji dan so organizatorje demonstracij zaprli v šolo. Tedaj pa so se začeli iz vseh 20 vasi v okolici Dragatuša zbirati možje in 'fantje, oboroženi z vilami ali gor-jačami. Zahtevali so, naj zaprte izpuste. Žandarji niso popustili in so začeli streljati. Tako je bia ubit Miha Gorše s Sel.
Spomin na burne majske dni pred 31 leti je še danes živ- Dragatuščani so izvolili poseben odbor, ki pripravlja letošnjo slovesnost. Praznovali bodo v nedeljo 8. maja, ker imajo takrat ljudje več časa kot ob dejavnikih. Hkrati s krajevnim praznikom bodo počastili tudi 25-letnico OF.
8- maja dopoldne bo na trgu proslava, na kateri bo govoril ljudski poslanec, zatem pa bodo učenci domače osemletke skupno z mladino izvedli kulturni spored. Po proslavi bo Zveza borcev priredila veselico. Dragatuščani vabijo na svoj praznik tudi prebivalce sosednjih krajev in občin!
M.B.
Žetvene naprave so preizkušene
Obrtni servis v Semiču je pred kratkim začel prodajati žetvene naprave za kosilnico Alpina. Novi izdelek tega semiškega kolektiva 'velja le okoli 300 N din s prometnim davkom vred. žetvene naprave smo morali doslej uvažati iz Italije, kot kaže pa bodo Semičani svoj izdelek lahko uveljavili, ker je za okoli 30 odstotkov cenejši od uvoženega. Tehnična služba Agro tehnike iz Ljubljane je novi izdelek obrtnega servisa že preizkusila in ga dobro ocenila. Poleg prednosti v ceni je pomembno tudi to, da je semiška žetvena naprava prilagojena delu na domačem hribovitem terenu, medtem ko so italijanske primerne le za žetev v ravnini.
Kolektiv obrtnega servisa namerava izdelovati še kolesa k žetvenim napravam. Pro-
totip so že izdelali in slali na preizkušnjo.
?a po-
F. D.
BEGRAD je med boljšimi
čeprav je reforma zavrla marsikatero gradnjo, je gradbeno podjetje Begrad v Črnomlju lansko leto vseeno zaključilo s precejšnjim uspehom. Ustvarili so 491 milijonov dinarjev celotnega dohodka ter dosegli 125 odstotkov . letnega plana. Največ so gradili v Metliki, Oz! ju in Karlovcu, medtem ko odpade le dobrih 25 odstotkov gradenj na področje domače občine.
Lanskoletni poslovni uspeh Begrada je razveseljiv, saj pomeni dokaj ugodno razvrstitev med gospodarskimi organizacijami domače občine.
ČRNOMALJSKI DROBIR
OBDELANA SIVA LITINA -BELTOV NAPREDEK
tem ko uvajamo zdaj v delovni postopek specializirane stroje za obdelavo ulitkov. Enega smo že dobili. Naredili so ga v Švici po naročilu. Nabavili smo še nekaj manjših strojev domače in inozemske proizvodnje. Tako bomo začeli postopoma ulitke vse bolj obdelovati
■ ALI VESTE, da 65 uslužbencev občinske uprave opravlja nad 4000 različnih opravil, od tega dostavlja samo organizacijam in republiškim ter zveznim organom okoli 800 poročil. Če je vse to potrebno ali ne, bodo v kratkem ugotavljali. Najbrž bi lahko brez škode za uspešno poslovanje v^aj nekaj pisarije opustili . . .
■ LANSKEGA FLUOROGRAFI-RANJA se je udeležilo 9097 občanov, medtem ko bi jih moralo priti na pregled 452 več. Ugotovili so, da je bila med temi večina upravičeno odsotnih, 34 občanov pa nI moglo najti pravega izgovora, zato jih je sodnik za prekrške kaznoval.
Pt ZVEČER SE PRED črno maijskimi gostišči, posebno pred Milerjovo gostilno v Loki in Skuh-čevo v Črnomlju, radi ustavljajo šoferji, Vse lepo in prav, če so potrebni okrepčila, ni pa prav to. da puščajo   tovornjake in dniga
vozila tik pred vrati gostilne ter tako ovirajo promet. Ali ne bi mogli parkirati na za to določenih mestih?
B PA OBČANI RADI POTUJEJO, tudi v tujino, pove naslednji podatek: lani je 960 ljudi prosilo za izdajo potnega dovoljenja. Dva ;mela težave, vsi drugi pa so potni list takoj dobili. Največ ljudi je odpotovalo v tujino na obisk k sorodnikom, nekateri so se udeležili turističnih potovanj, nekaj jih je šlo službeno ali pa so cdšli v tujino na delo.
■ SODEČ PO ŠTEVILU MOTORNIH vozil standard v črnomaljski občini res ni več nizek, saj pride na manj kot 30 prebivalcev po eno motorno vozilo. Mopedi niso všteti. Konec leta 1965 je bilo v seznamu odseka za notranje zadeve 606 avtomobilov, tovornjakov in motorjev, razen tega pa še 73 vozil brez registrske tablice.
Takoj po reformi se je v Beltu močno zamajalo. Domači kupci so spreminjali že sklenjene pogodbe in zmanjševali naročila, razen tega so se surovine močno podražile. Kolektiv se je moral odločiti: ali zmanjšati proizvodnjo in odpustiti odvisno delovno silo ali pa z nezmanjšanim številom zaposlenih ustvarjati zaloge. Odločili so se za dru. go možnost. Izkazala se je za pametno in preudarno, kajti po nekaj mesecih so začele zaloge kopneti in danes v Bel-tovih skladiščih ni več velikih kupov. Položaj belokranjske železolivarne in strojne tovarne se je dokončno utrdil. Kako, sta povedala v razgovoru vodja tehničnega sektorja Rihard Ježovnik in predsednik upravnega odbora Janez Sašek-
Več kot tretjina vseh izdelkov gre na tuje
— Leta 1962 in 1963 smo začeli izvažati karterje in bloke za traktorje. To je bil začetek na zunanjem trgti, v katerem smo si nabrali izkušenj. Predlani nismo izvažali, temveč preusmerjali proizvodnjo, lani pa smo kljub zelo visokim zahtevam kupcev in močni konkurenci inozemskih proizvajalcev prodali 1215 ton naših izdelkov v Vzhodno Nemčijo. Tvrdka Wartburg je naš najboljši odjemalec- Zavorni bobni in vztrajniki, prav tako nekateri drugi izdelki za domači trg, niso bili dokončno
obdelani, temveč so šli v promet kot polizdelki.
S kvaliteto naših proizvodov so bili nemški kupci tako zadovoljni, da so pogodbe podaljšali še za letos in naročila zvišali. Tako bomo do konca leta izvozili 33 odstokov celotne proizvodnje, morda tudi več.
Na domačem trgu še vedno zmeda
500-članski kolektiv Belta je sposoben tolikšne proizvodnje, da je domači trg sploh ne bi mogel pokupiti. Pravzaprav bi jo lahko, če bi bilo tržišče urejeno in če bi načela reforme povsod upoštevali. Belt je več let uspešno sodeloval s tovarno FAP, pred kratkim pa so tam zgradili lastno manjšo livarno v domači občini Priboj. Za tovarne TAM v Mariboru, IMV v Novem mestu, ITAS v Kočevju in VOZILA v Novi Gorici delajo razen zavornih bobnov in vztrajnikov še vse druge izdelke iz litine, ki jih te tovarne potrebujejo za svoje avtomobile.
Dobili smo nove stroje
— Ker so finalni proizvodi na tržišču vedno bolj iskani kot polizdelki, smo lani in bomo tudi letos vsa razpoložljiva sredstva investirali v mehanizacijo proizvodnje. Izdelke smo doslej obdelovali na univerzalnih strojih, med-
V mehanskem obratu Belta se je proizvodni postopek zadnje čase močno spremenil. Stroji oglušujoče brnijo, a delavcev to ne moti. Vsak si prizadeva narediti čimveč, ker so plačani po učinku.
V KOMETU - splošno zadovoljstvo!
Nekaj metliških gospodinj in invalidov je pred petimi leti začelo izdelovati konfekcijo — Danes tvorijo jedro 255-članskega kolektiva, ki v enem dnevu izdela 3000 nedrčkov, 800 ženskih oblek, 300 steznikov ter kopico spodnjih kril in otroških hlačk — S 180 milijoni lastnih skladov nameravajo graditi novo tovarno — Jim bo uspelo?
V metliškem KOMETU so zadovoljni od direktorja do delavk in mojstrov. Kaj ne bi bili, saj se je v pičlih 5 letih iz skromne skupine nekaj gospodinj in (invalidov razvilo podjetje z 255 zapo slenimi. Iz leta v leto so zaposlovali več ljudi, rasla je storilnost, proizvodnjo so modernizirali, naraščali so sklad'i in osebnli dlohodki-Danes je konfekcijsko podjetje KOMET trden kolektiv, sposoben izdelati nedrček v 13 minutah in žensko obleko v 20 minutah.
Kupcev ne manjka, saj sproti komaj narede toliko, kolikor sklenejo potniki pogodb s trgovci po vsej državi. Letošnji plan podjetja predvideva za 1 in pol milijarde proizvodnje in v prvem tromesečju so od tega ustvarili že 321 milijonov dinarjev ter 51 milijonov za sklade.
Domači najlon je predrag
Direktor Manek Fux je s ponosom našteval te podatke, omenil pa je tudi načrte za nadaljnji razvoj podjetja. Meni, da sta najvažnejši nalogi kolektiva vključevanje na zunanji trg in gradnja nove tovarne.
— Z izvozom v Romunijo in na Zahod smo že poizkušali, a nam zaradi visokih cen ni uspelo. Avstrijski ponudniki so bili še enkrat cenejši od nas, in to samo zavoljo cenejših surovin. V tujini stane 1 m najlona 600 din pri nas pa 900 do 1100 dinarjev. Peno, ki jo potrebujemo za podlogo v nedrčkih in spodnjih krilih, kupujemo doma po 5300 din, medtem ko stane inozemske proizvajalce le okoli 2000 dinarjev. Bojimo se, da bo domači trg zaradi številnih proizvajalcev konfekcije postal premajhen, zato se moramo prebiti na mednarodno tržišče, čim prej, tem bolje! Imamo že sklenjen dogovor z neko tovarno v Zahodni Nemčiji, s katero bomo delali v kooperaciji ter sj tako prislužili  devize za nabaivo
cenej štih surovin v inozem stvu. Potem se konkurence ne bomo več bali.
Za gradnjo smo se odločili
— Sedanji pretesni prostori in poslovanje na 6 mestih nam povzročajo mnogo težav in preprečujejo, da bi s sodobnimi stroji, ki jih že imamo, naredili še več. Ne vidimo drugega izhoda, kot da začnemo graditi novo tovarno. Pravzaprav smo se za gradnjo že odločili- Prostor pri postaji je že zakoličen in prihodnji mesec bodo izdelani načrti za glavni projekt- Graditi nameravamo postopoma z lastnimi sredstvi iz skladov, če bo šlo po sreči, bomo zemeljska dela pričeli že letos jeseni, ko bodo gradnjo osnovne šole končali in bodo PIONIRJEVI stroji še v Metliki.
— Ali se vam ne zdi, da je prav zdaj, po reformi, zelo neprimeren čas za gradnjo nove tovarne?
— Če imamo lahko gradimo.
svoj denar,
Takega mnenja so v podjetju vsi, vsaj tako so zatrdile Amalija Skoliber, vodja priprave dela, ter delavki Tončka Kučiinič in Danica Barič. Vsi člani kolektiva za gradnjo že vedo ter se veseie boljših prostorov in še večjih uspehov.
Z glavo skozi zid?
Kolektiv KOMETA si v našem samoupravnem sistemu kroji usodo sam in tudi odloča o ustvarjenih sredstvih. Morali pa bi dobro premisli ti, preden se gradnje lotijo-Zavedati se namreč morajo, da s krediti, zdaj po zaostrenih ukrepih za uresničevanje reforme, ne bo nič, in če jim bo pri že do strehe zgrajeni stavbi zmanjkalo denarja, bo pri tem ostalo. Prav tako je treba računati na težave, ker so KOMETOVCI pri prizadevanjih za novogradnjo osam-Ijeni.  V  občinskem družbe-
Pred kratkim zgrajena proizvodna dvorana v Kometu ne ustreza več. Prostor je občutno premajhen in predstavlja zavoro v nadaljnjem razvoju proizvodnje
nem planu namreč ni sledu o gradnji nove tovarne, kar po-meni, da načrti KOMETA niso v skladu z občinsko politiko in nadaljnjim razvojem industrije v občini. Kaj storiti, dokler lopate še niso zasajene, pa je stvar razgovorov med KOMETOM in občino. Ra.
9. maja v Metliki spet »Igraj kcSce«
Kot lani tako bo tudi letos metliška folklorna skupina nadaljevala tradicijo svojih prednikov, ki so vsako pomlad na »vuzemski ponedeljek« zaplesali svoja obredja na metliškem Pungartu. Zadnja leta so Metličani svoj prvi pomladanski nastop prenesli na mesec maj- Tako so lani v maju zaplesali na metliški »Veselici«, to je na hribu nad Metliko, letos pa se bodo spet preselili na stari tradicionalni Pungart. Tu so njihovi predniki že stoletja plesali svoja kola in obredja, kar je pred skoraj 120 leti popisal v svojem »Vedežu« domačin narodopisec Ivan Navratil.
Tudi letos bo pomlajena folklorna skupina najprej zaplesala metliško kolo, nakar bo prikazala most, v kate rem zbor  kmettičev odpeva
zboru grajske gospode in jo smeši, saj so ta dan vloge graščakov in tlačanov zamenjane. Sledila bodo rešetca, v katerih vojarinka v spremstvu prosca zbira deklice in fantiče »žumbrske družine«, to je svatske družine, ki ob sklepu zapojo in zaigrajo še svatsko kolo »Ta hinder, han-ler, žumber«.
V robčecih, ki so oblika tako imenovanega »mešovitega kola«, fant in dekle drug drugega lovita okoli kola, medtem ko se v naslednjem petelinjem boju fantje, ki zajezdijo tovarišem rame, sami med seboj borijo, dokler premagani ne popadajo na tla in ostane na ramah samo še zmagovalec, ki si izbere najlepše dekle.
Zaključek metiliških obre. dij in plesov pa je turn, kjer
se fantje vstopijo v četvero-stop, na njihova ramena pa se vzpne ta dva tovariša, če so fantje močnejši, napravijo »turn v dva štuka«, ki ga potem med petjem v sprevodu odnesejo s Pungarta.
Vsa ta kola in igre bodo prikazali Metličani tudi letos, hkrati pa so sklenili, da bodo vsakič povabili v goste kako sosednjo folklorno skupino-Letos bodo v Metliki verjetno gostovčdi Adlešičani, ki bodo prav tako zaplesali svoja svatovska kola. Za veselo razpoloženje pa bodo skrbeli tudi mlada metliški tamburaši in mestna godba na pihala.
Prireditev bo na Dan zmage, 9. maja, ob 14. uri po. poldne. Po prireditvi bo ljudsko rajanje na metliški »Veselici« in v drugih gostiščih.
in jih dajati na trg kot končne proizvode-
Vrednost: 2 in pol milijarde
Letošnji Beltov plan predvideva 4-7000 ton izdelkov ali 300 ton več kot lani- Trdno so prepričani, da bodo planske naloge izpolnjene, ker z nabavo surovin ni več težav in ker je po. večanje plana zasnovano na boljšem delovnem postopku v mehanskem obra. tu, kar vse bo omogočilo še večjo storilnost. 4.700 ton Beltovih izdelkov je vrednih 2 in pol milijarde dinarjev. To pa je že številka, ki kolektivu zagotavlja utrjen položaj med proizvajalci izdelkov iz sive litine.
Kako se BELTOVCEM godi?
Dr. Tusulin, sekretar tovarne, pravi, da je standard žalosten, vsaj kar zadeva samski dom. Nujno bi bil potreben večjih popravil, zato razmišljajo, ali bi se izplačalo stavbo še popravljati ali bi se raje lotili novogradnje. Po dosedanjih razgovorih kaže, da bo prišlo do novogradnje skupno z občinsko skup ščino in drugimi investitorji. V mestu nameravajo zgraditi večjo stavbo. V spodnjih prostorih bi uredili zelo potreben obrat družbene prehrane, čitalnico in dvorano, zgoraj pa stanovanja in sobe za Beltovce. Toda to ne bo še jutri!
Prej bodo lahko zaposlenim pomagali drugače. Na zadnji seji UO je bilo sklenjeno, da bodo s posojili pomagali graditeljem stanovanjskih hiš, ker je še vedno precej članov kolektiva brez stanovanj, čeravno so 78 stanovanj že kupili. V prihodnje stanovanj v blokih ne nameravajo več kupovati, temveč bodo podpirali le gradnjo zasebnih h'.š. Toda — ali bodo delavci lahko gradili? Koliko zaslužijo?
Povprečen osebnih dohodek je letos narasel na 60.000 dinarjev, v kratkem pa napovedujejo nadaljnje izboljšanje, s spremenjenim načinom nagrajevanja, ki bo še bolj spodbuden za posamezni ke-
Za konec beseda o težavah
Mimo tega, da imajo premalo strokovnjakov in težave s štipendisti, predstavljajo edino zavoro za še večjo uveljavitev Beltovih izdelkov carine in odnosi z Jugobanko.
— Ko nastopamo na svetovnem tr-
gu, ni problem naša storilnost ali kvaliteta izdelkov, temveč cena, ki je toliko višja od inozemskih ponudnikov samo zaradi visokih carin v tujih državah. Tudi kratkoročnih kreditov nam ne bi bilo treba vedno znova najemati, če bi bilo poslovanje z Jugobanko urejeno- Blago, ki ga prodamo v tujino, dobimo plačano preko Jugobanke v najboljšem primeru šele po dveh mesecih, medtem pa banka naš denar obrača. To se nam ne zdi pravično, — so izjavili v Beltu naglas. Na uho pa so povedali, da pričakujejo sporajšnjih olaj šav pri carinah ... M. B.
Jeleničeve mame ni več
Večvretenski vrtalni stroj je za Belt velika pridobitev
15. marca je, kmalu za svojim sinom, odšla partizanska mama Katarina Jelenič s Su-horja pri Metliki. Vsi, ki smo jo dobro poznali, vemo, da je bila njena življenska pot vseskozi trnjem. Sklenila je zakon z možem s številnimi otroki, vendar jim je bila takoj pripravljena nadomestiti rodno mater. Moževim otrokom ni biLa nikdar mačeha,   pač   pa najboljša
mati. otroci pa so ji to dokazali z ljubeznijo in s spoštovanjem.
Ko je okupator zasedel domovino in ko je bil proti njemu in domačim izdajalcem odpor vse večji, je tudi Jeleničeva mama pomagala partizanom. Kot zavedna Slovenka je v naprednem duhu
vzgajala tudi svoje otroke. Ni bilo ure. da bi ne sprejela z nasmehom borca, ki se je pri njej oglasil. Borcem je vedno dala vse, kar je imela. Nekdanji partizani se še da-nes spominjajo, da fini je bila Katarina kot mati.
Ko so domači izdajalci zasedli šolo in cerkev na Su-horju ter utrdili postojanko, je bila Katarina med prvimi, ki so občutili njihove udarce. Ko so partizani napadli Suhor, jim je vsestransko po-magala, ne da bi se ustrašila morebitnih posledic. V uspeh m dokončno zmago ni nikoli podvomila, v tem duhu pa je vzgajala tudi otroke. Ko je bila suhorska postojank'; uničena, ko so bili kaznovani mučitelji naših ljudi, pa je Katarino prizadel precej h j-ši udarec: okupatorji so ji odpeljali sina Lojzeta, belogardisti pa so ujeli in odpeljali v zapor še hčer Katico, čeprav je bila zelo mlada. Jeleničeva mama je udarce tiho prenašala.
Ob odprtem grobu je Tonček Vergot v imenu ZZB NOV Metlika rekel: »Žalostni smo ob misli, da se ne povrnete k svojim, s katerimi delimo sočustvovali je.« Soseda Nežika Orlic pa je v imenu KO ZB Suhor rekla: »Ljubila je svoje ljudstvo in zemljo .. .«
J. B.
KOMUNISTI O ŠOLSTVU
Na nedavnem sestanku osnovne organizacije ZK v Metliki, ki vključuje dobršen del vseh komunistov v občini, so razpravljali le o šolstvu. Podrobna analiza o življenskih razmerah šolarjev je odkrila precej vzrokov za slabe učne uspehe, saj je nedvomno res, da so otroci z delom doma močno obremenjeni in predstavljajo v kmetijstvu glavno delovno silo.
Ugotovili pa so, da del krivde za neuspehe nosijo tudi prosvetni delavci in prenatrpani učni programi. Posebne razprave na sestanku ni bilo, četudi je bilo prisotnih več šolnikov. Prihodnji sestanek metliških komunistov je namenjen razčlenjevanju problematike v zdravstvu.
SZDL končno v svojih prostorih
Občinski odbor SZDL v Metliki vse do pred nekaj dnevi ni imel lastne pisarne, temveč je posloval kar na občinskem komiteju ZKS. So-
cialistična zveza pa je le dobila v zgornjih prostorih stavbe potreben prostor za poslovanje, kar štejejo za precejšnjo pridobitev, čeprav si novo pisarno SZDL deli z občinskim odborom Zveze borcev.
Čiščenje v hotelu
V ponedeljek v hotelu »Bela krajina« v Metliki niso mogli streči, ker so gostinski lokal zaprli, zunaj pa so dekleta temeljito čistila usnjene stole, na katerih se je čez zimo nabralo precej umazanije. V enem dnevu so bila vsa očiščevalna dela pred prvomajskimi prazniki in novo turistično sezono gotova. Kdor ne verjame, da je zdaj mnogo lepše, naj gre pogledat!
Kolesar v bolnišnici, pešec zdrav
Alojz Drganc se je 7. marca ped odpravil po desni strani ceste v Semiču, ko je za njim prispel na kolesu brez luči Pavel Jakse. Ker je kolesar prehitro vozil, je zadel pešca, tako da 3ta oba padla. JakSe je zavoljo hudih poškodb na glavi obležal nezavesten in so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico, Alojz Drganc pa je zdrav.
S SEJE SVETA ZA BLAGOVNI PROMET IN TURIZEM V KOČEVJU
Prednost domačemu turizmu!
Rožni studenec spet izletišče Kočevja? - Vikend načrtno - Prirodne zanimivosti bi morali
Kolpsha dolina je v glavnem pripravljena na sprejem turistov, le turistična koča v Kostelu še ni obnovljena, pravijo pa, da jo bodo začeli popravljati v kratkem. Na glavni cesti bodo postavili tudi dve opozorilni tabli za turistično kočo. Pod to kočo je KGP na cesti zložilo precej drv, da se zdaj na tem delu ceste ne moreta srečati avtomobila. Tudi sicer je cesta od odcepa do koče precej ozka in se avtomobili le težko izogibajo drug drugemu. To cesto uporablja tudi KGP za izvoz drv (žal največkrat, ko pada dež in jo zato prej uniči), zato bi bilo prav, da bi prispevalo nekaj za njeno vzdrževanje. (Foto: J. Prime)
IZREDNA KONFERENCA SZDL ZA OBČINI KOČEVJE
Samouprava v komuni
Danes ob 9- uri bo v dvorani družbenih nrgani/aeii v Kočevju izredna konferenca SZDL, na kateri bodo razpravljali predvsem o samoupravi v komuni, se pravi o vlogi krajevnih skupnosti, o zborih volivcev, o odnosih odbornik — občinska skupščina — občan oziroma volivec, o delu svetov pri občinski skupščini, o odnosu volivec — poslanec itd. Razen tega bodo razpravljali tudi o mislih in zaključkih republiškega kongresa SZDL ter pregledali izpolnjevanje sklepov zadnje občinske konference. Na izredni konferenci bodo izvolili tudi delegata za zvezni kongres SZDL.
Novi člani sveta krajevne skupnosti
Na zadnjih zborih volivcev v Kočevju so izvolili 9 novih članov Sveta krajevne skupnosti za mesto Kočevje. Novi člani so: Franc šile, inženir Tone Knafeljc, Marija Am-brožič, Andrej Klun, Karel Rigler, Emil Lorbar, Matija Cetinski, Jože Kure in Franc Kastelic. V svetu je bilo tako Izmenjanih polovica članov (ves svet šteje 15 članov), razen tega pa so bili nekateri izvoljeni na mesto članov, ki so se odselili iz Kočevja.
800.000 S din za lačne v Indiji
Člani delovnih kolektivov iz Kočevske občine so do 22. aprila zbrali za lačne v Indiji preko 825.000 starih din. Prispevali so: Elektro Kočevje 31.378 din, gimnazija Kočevje 46.480 din, osnovna šola Osilnica 16.000 din, obrtniki — privatniki 43.800 din, Vodna skupnost Kočevje 6.700, osnovna šola »Jože Šeško« 110.200 din, krajevna organizacija RK Livold 84.900 DIN, KO RK Stari log in Smuka 28.000, KO RK Kopriv-nik 29.000 din, KO RK črni potok 20.000 din, KO RK Stara cerkev 15.310 din, osnovna šola Stara cerkev 88.635 din, osnovna šola Zeljne 2.500 din, Tekstilana Kočevje 117.561 din, krajevna organizacija RK Kočevska reka 43.350 din KO
Jutri občinska seja v Kočevju
Na dnevnem redu jutrišnje seje občinske skupščine Kočevje bo med drugim poročilo o nekaterih problemih sodstva, javnega tožilstva in sod nika za prekrške; poročilo sveta za splošne in notranje zadeve o problemih javnega reda in miru, prometa in požarnega varstva; predlog odloka o spremembi obrestne mere od poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtno storitvenih gospodarskih organizacij v občini Kočevje; predlog odloka o letošnji premiji za kravje mleko, personalne zadeve, vprašanja odbornikov in odgovori nanje ter še nekatere druge zadeve-
DROBNE IZ KOČEVJA
■ IZGRADNJA TRŽNICE JE BILA, kot kaže, ne dovolj premišljena investicija, saj ne služi namenu, za katerega je bila zgrajena. Le Se mlekarna uporablja prostore za to, za kar so bili namenjeni. Na odprtih stojnicah prevladuje kič vseh mogočih smeri, le redko pa prodajajo povrtnino, zelenjavo in sadje. Sele s sezono lubenic trg zaživi. Zadnje čase mnogo ugibajo, kaj je narediti. Nekateri svetujejo, da naj bi preuredili tržnico v paviljon stalnih umetniških razstav, drugi pa, da naj bi bilo tam skladišče TRGOPROMETA za potrebe poslovalnice Galanterije.
■ KOČEVSKI GOSTINSKI OBRATI se pripravljajo na letno turistično sezono. Razen hotela Pu-gled je tudi kavarna Zvezda pre-pleskala in uredila prostore. Zaradi hladnega vremena niso gostinci še uredili vrtov. Poskrbeti bodo morali še za marsikaj in streči enako tujemu in domačemu gostu, čeprav prinese tuj gost kak dinar več kot domači, vendar to samo enkrat na leto, domači pa po malem preko celega leta.
■ LJUDSKA RESTAVRACIJA, ki je namenjena družbeni prehra-
ni, je prenovila lokal. V njej se razen rednih domačih gostov ustavljajo tudi večje skupine izletnikov, ki vedno bolj pogosto obiskujejo Kočevje. Obrat ima težave predvsem v kuhanju hrane, ker so letos odpadle občinske olajšave. Tu je treba nekaj narediti, ker bo prišla sicer družbena prehrana v nevaren slepi tir.
■ PODJETJE TRGOPROMET
zelo skrbi za izložbena okna v trgovinah, ki jih urejuje posebna aranžerka. Izložbe stalno menjuje-jo in tudi tuji turisti pohvalijo urejenost trgovin in izložbenih oken.
■ ZA PROSLAVO 20-LETNICE KOČEVSKEGA ZBORA pred tremi leti smo lepo uredili in očistili mesto. Podrte so bile nekatere dotrajane ograje, plotovi, kurnice in lesene kolibe. Po treh letih pa se je pojavilo na istih mestih zopet več zajčnikov in kurnic z mrežastimi ograjami. Kaže, da za to inšpekcijske službe ne vedo. Zanimivo je, da ne upoštevajo določil občinskega odloka celo oni, ki bi ga prvenstveno morali spoštovati in na to opozarjati še druge.
RK Knežja lipa in Stari log 11.000 din, gradbena skupina KGP 16.000 din, sindikalna podružnica gozdne uprave Pod-peska 30.000 din, sindikalna podružnica uprave občinske skupščine Kočevje 40.000, krajevna organizacija RK Štal-cerji 31.000 din, Stanovanjsko podjetje Kočevje  13.480 din.
Večer partizanske besede
Občinski odbor SZDL Kočevje je pripravil v počastitev 25-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte sloveske ga naroda Večer partizanske besede. Prireditev je bila v torek 26. aprila od 20. uri v Domu telesne kulture v Ko čevju. Na njej so brali svoja dela partizanski pesniki in pisatelji Tone Pavček, France Kosmač, Karel Grabeljšek in Matevž Hace. Kulturni delav ci, ki so nastopili na Večeru partizanske besede, so se naslednji dan, 27. aprila, udeležili proslav v osnovnih šolah in gimnaziji, na kateri so tudi brali svoja dela.
Ko so razpravljali o turizmu, so člani sveta za blagovni promet in ostali turistični delavci pred dnevi ugotovili, da so želje po ureditvi oziroma zgraditvi posameznih turističnih objektov velike, možnosti (predvsem finančne) pa majhne. Oboje pa je treba vskladiti, kar pomeni, da je treba Kočevsko najprej usposobiti za domači turi, zem, kar zahteva manj sredstev, hkrati pa bo to šola za morebitne bodoče večje turistične akcije-
Najrealnejši je bil predlog, da bi območje Rožnega studenca pri Kočevju spet usposobili za izletniško točko prebivalcev mesta- Pri tem je treba rešiti le vprašanje dostopa do njega (prav čez najlepšo pot do njega je KGP namreč pred nekaj leti zgradilo drevesnico) in doseči, da KGP iz svojih kmetij, skih obratov ne bi spuščalo gnojnice v Rinžo. Rožni studenec je bil pred leti vedno prijeten kraj za sprehode iz Kočevja, ker so tu lepi prostori za kopanje v Rinži in za ribolov. Razen tega bi izletniki lahko tukaj pekli raž-njiče, čevapčiče itd., eno izmed gostinskih podjetij pa bi tu vsaj ob nedeljah lahko prodajalo pijače.
Predlog, da bi KGP odstopilo nekatere gozdne koče za potrebe turizma, je bil verjetno nekoliko manj utemeljen Na Mestnem vrhu nam. reč že imajo svojo kočo planinci,  ki pa je zelo slabo
izkoriščena, razen tega pa potrebna temeljitega popravila. Podobno, čeprav nekoliko bolje, je s turistično kočo v Kostelu- Vsekakor bi bilo potrebno najprej vsaj dva objekta popraviti in usposobiti tako da bosta zadovoljivo zasedena in da bosta v redu poslovala, šele potem pa bi se bilo opravičljivo potegovati za nove.
Mnenja o razvoju vikend naselja v Dolu so bila deljena. Nekateri so zagovarjali njegov razvoj z utemeljitvijo, da bo morje za domače (kočevske) turiste kmalu predrago in da so tu možnosti za kopanje, ribolov in izlete-Drugi pa so menili, da naselja ni priporočljivo razvijati, ker je Kolpa primerna za kopanje le dva meseca, ker je dostop iz Kočevja težak zaradi slabe ceste itd. Vsekakor bi bilo treba najprej proučiti, če ima Dol možnosti za razvoj turizma in kakšnega, nato pa (če jih ima) začeti vikend naselje graditi načrtno: najprej izdelati načrt naselja, potem urediti dostopne poti oziroma ceste, kanalizacijo, vodovod, elektriko in drugo, nato vgraditi naselje ali prodajati parcele interesentom za vikende. Tak stihijski razvoj vikenda v Dolu, kot je trajal doslej, pa ver jetno ni priporočljiv, ker bi kasneje povzročil kup težav Seveda pa je priporočljivo še naprej podpirati pobudo domačinov, da urejajo turistič. ne sobe in vztrajati, da bo
v Dolu naj se razvija bolj varovati!
do Dola poleti vsaj enkrat na teden vozil avtobus.
Nadalje so razpravljali še o gradnji plavalnega bazena v Kočevju, o sodelovanju podjetja SAP in Turističnega društva, o dajanju v najem ali prodaji počitniškega doma pri Portorožu (iztržena sredstva naj bi porabili za razvoj turizma doma, se pravi za plavalni bazen ah vikend v Dolu ali zaščito kraških jam ali morda tudi za kaj drugega), o morebitni preureditvi tržnice v razstavno umetniško galerijo, o zaščita prirodnih znamenitosti (kraških jam, človeških ribic itd.), o nadaljnjem urejanju kegljišča (ogrevanje, cesta do njega), ki je že sedaj pomemben objekt (poleg doma telesne kulture, strelišča in športnih igrišč) za razvoj športnega turizma, 0 lovskem in ribiškem turizmu, o turistični vzgoji prebivalstva (ki je še na zelo nizki stopnji) in o drugem.
P. J
DROBNE
Komisija za sprejem na delo in za prenehanje dela
Kmetijsko gozdarskega posestva KOČEVJE, Kmetijski obrat MLAKA
razglaša
prosti delovni mesti za dva
ŽIVINOREJCA
na kmetijskem obratu MLAKA
V poštev pride samo zakonski par. Prednost imajo kandidati z dokončano osemletko in nekaj prakse pri delu z živino.
Družinsko stanovanje je na razpolago in takoj vseljivo.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave pošljite na Kmetijsko gozdarsko posestvo
Kočevje — obrat Mlaka.
IZ GRČARIC
• ČEPRAV ORJEJO v :eh
krajih pozneje kot drugod, ljudje že pridne opravljajo spomladanska dela. Zaskrb-bljeno pa se sprašujejo, koliko bo od setve ostalo, saj gozdne živali vsako leto naredijo veliko škode. Skrajni čas je, da se proti gozdnim škodljivcem nekaj ukrene
• »SEPTEMBRA, na dan partzanske zmage nad plavo gardo v Grčaricah, bo imela vsako leto KS Grčarice, v katero spadajo še Grčarske Ravne. Jelen dol in Jelenov žleb, svoj krajevni praznik. To določa 6. člen statuta krajevnih skupnosti, ki je bil kot eden prvih poslan obe'nski skupščini v potrditev.
• 11 APRILA je KS Grčarice sklicala v kulturnem domu razširjeno sejo skupnosti, da bi se pogovorili o preskrbi vaščanov z dobro pitno vodo. Na sejo sta bila vabljena tudi predsednik občinske skupščine v Ribnici in direktor KGP Kočevje, vendar ni bilo ne enega ne drugega. Po enournem čakanju so se ljudje razšli užaljeni in jezni, saj se je tako spet pokazalo, da so prepuščeni sami sebi.
IVO PIRKOV1Č
GRADOVI UMIMIO
Ime Friderika Gagerna je na evropskem literarnem nebu zableste-lo kot nova zvezda. V svojih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, je z umetniško silo in liričnim čutom za prirodo, daljno dediščino po blaznem pradedu Tolentinu, odkrival tujini tudi bajni svet Gorjancev in minulosti svoje mokriške domovine. Roman Ljudstvo, Ein Volk, so mu že v prvem letu natisnili v stotisoč izvodih. Zanj se mu je obetala Nobelova nagrada, ki mu jo je baje preprečil Hitler. V knjigi je napravil za junaka ljudstvu naklonjenega razbojnika s Po-savja Marka Ubraniča, ki ga razume kot socialen pojav in ki ni brez tradicije.
Ubranič je zgodovinski razbojnik Udmanič, okoli katerega je spletel ljudski spomin venec simpatičnih anekdot. V svojih pesmih ga omenja tudi Oton Zupančič. V socioloških nazorih v romanu je Gagern seveda zmeden. Propast starih fevdalnih gospoščin pripisuje lakomnosti grajskih oskrbnikov in ode-ruštvu advokatov in ne nuji zgodovinskega razvoja, če že ne gre drugače, sj Gagern želi vsaj razbojniškega maščevalca svoiega obu-božanja.
S knjigo Cesta, Die Strasse, po-
svečeno gradnji gorske ceste z Bre-gane čez Gorjance na Zumberk in Louisiano, Gagern že ni več žel nekdanjih uspehov.
Najstarejši od bratov Gagernov, Nikolaj, ki se je drugič poročil s Hrvatico in za poročno potovanje zmogel komaj za trideset kilometrov vožnje s kočijo na Vrhovo v Šentjernej skih krajih, je študiral v Nemčiji gozdarstvo. Postal je tudi odličen čelist. Z nečednim sodnim procesom je svoji užaljeni materi Beatrix izvil Mokrice, toda je moral že pred materino smrtjo, v drugem delu prve svetovne vojne, pol posestva in gradu prodati tržaškemu grofu Economu. Osem let pozneje sta Mokrice s sedemsto hektari zemlje oba gospodarja prodala zagrebškemu lesnemu trgovcu Judu Bergerju, ki je grad oplenil. Populil je celo drage kljuke, jih zamenjal s najcenejšimi in leta 1937 grad prodal za pet milijonov zagrebškemu nadškofu Stepincu, ki ga je namenil svojemu razvedrilu. Milijon je prodajalec dobil v denarju, za ostalo pa škofijsko zemljo v Maksimiru. Berger si je izgovoril enega od stolpov za svojo rabo.
Po preda i prilaščeneea gradu se je Nikolaj Gagern izselil v Nemči-
jo in v Munchnu postal napovedovalec v radiu.
V živo prizadeti Friderik se je težko poslovil od prodanega rodnega doma, na katerega se ni več vračal. Ko je obogatel, si je kupil šrajbarski turn pri Krškem. Silna trdnjava nad Leskovcem je bila nekoč dom Prešernovega prijatelja in pesnika Anastazija Griina, ki se je s pravim imenom pisal grof Anton Aleksander Auersperg. Sin mu je padel s konja in se ubil — najpogostejša nesrečna smrt med gra-ščaki. Turnski grad je prešel v roke Griinovega lahkomiselnega nečaka Ervina Auersperga, ki je dediščino neke noči v letu 1908 za-kvartal. Obupani sin Ervin je po dramatičnem razgovoru z oskrbnikom na pristavi stopil za naj bližnji kostanj in se ustrelil. Pokopali so ga v nespodobnem zaboju; niti oblancev mu niso dali pod glavo. Lahkomiselni oče je pozneje s cilindrom v rokah ha Dunaju prosjačil miloščine in kot berač tudi umrl.
Šrajbarski turn je s posestvom kupil vrhniški industrialec Josip Lenarčič, od njega pa zagrebška Hrvatsko slavonska banka, ki je grunt med prvo svetovno vojno razkosala in prodala. Grad brez zem-
OBISK PRI SGP GRADBENIK V RIBNICI
Združitev SGP in Opekarne seje obnesla
Obrat Opekarne povečuje proizvodnjo — Razmerje med osebnimi dohodki kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev še ni v redu
Ribniški podjetji Gradbenik in Opekarna sta se združili z novim letom 1965 v novo podjetje Splošno gradbeno podjetje Gradbenik Ribnica.
Pred kratkim smo obiskali novo podjetje in se pozanimali, kako se je združitev obnesla. Zvedeli smo, da je bilo v začetku precej težav. Zaradi pokvarjenega parnega kotla so v obratu Opekarne začeli proizvajati z enomesečno zamudo. Delali so samo v eni izmeni. Nagajal jim je tudi dež in zato kar tri mesece niso mogli v redu sušiti opeke. Lani so izdelali le 2,2   milijona   opečnih enot.
»OD RIBNICE DO RAKITNICE . . .■
GOSTILNE IN VODOVOD
V vasi Rakitnica imajo okoli 80 hiš, 300 duš in — eno gostilno. Vendar pa bodo v kratkem odprli v vasi še dve gostilni. S tem bodo začeli močno konkurirati Strugam, ki imajo tudi že tri gostilne. Zdaj, ko je toliko interesentov za gostilne, pa so Rakitni čani sklenili, da bodo začeli graditi tudi vodovod. Čeprav sta zamisli o ureditvi gostiln in gradnji vo dovoda prišli na dan nekako hkrati, pa vendar upamo, da gostinstvo in vodovod ne bosta preveč tesno sodelovala.
kar pa je kljub težavam za 400.000 več kot predlanskim. Večjo proizvodnjo je namreč omogočila delna rekonstrukcija opekarne, ki je veljala okoli 25 milijonov starih din.
Rekonstrukcija jim je orno gočila, da izdelajo na uro 4000 (prej so izdelali le 2800) enot. Tako Ivisoka proizvodnja pa zahteva hitrejše sušenje. Zato so že naročili pri »Klimi« Celje sušilne naprave na mazut. Sušenje z njimi bo steklo leta 1967, ko bodo izdelali 4 milijone opečnih enot (letos jih bodo predvidoma napravili 3 milijone). Seveda bo k tako naglemu povečanju proizvodnje pripomoglo tudi delo v dveh izmenah.
Za gradbeništvo bodo letos nakupili nekaj drobne gradbene mehanizacije (mešalce,
Najboljše naloge nagrajene
Komisija ki jo je imenoval svet za kulturo in prosveto pri občinski skupščini v Ribnici, je 22. aprila ocenila najboljše naloge o delovanju OF, ki so jih napisali učenoi ribniške, sodražiške in loško-potoške osnovne šole. Izmed 12 predloženih nalog je komisija izbrala 6 najboljših — iz vsake šole po dve — ter jih nagiradO'.a. Najvišjo oceno je dala nalogi, kj jo je z naslovom »Travnik je gorel«, napisala učenka p. razreda osnovne šole v Loškem potoku Milka Krže Njeno nalogo so poslali tudi na republiško tekmovanje. Nagrade so podelili učencem v počastitev 25-letnice OF.
vibratorje, drobilec), ki je že precej iztrošena. Od leta 1960 do 1964 namreč sploh niso kupovali take mehanizacije, zaradi česar so stroji občutno iztrošeni.
Osebne dohodke so v podjetju po reformi zvišali za okoli 20 odstotkov. Pravijo pa, da še nimajo pravega razmerja med osebnimi dohodki kvalificiranih in nekvalificiranih 'delavcev. Razmerje je v škodo kvalificiranih, kar pa nameravajo v kratkem popraviti. Sicer pa imajo skoro vsa dela normirana oziroma plačana po delu.
Glavni objekti, ki jih gradi Gradbenik so: stolpiči in gozdarski dom v Ribnici, poslovna stavba v Sodražici in trgovina v Loškem potoku. Žal se nekatere gradnje vlečejo, ker investitorji niso pravočasno priskrbeli sredstev. Letos bodo predvidoma začeli graditi še 10 stanovanj za tTg in vrstne hiše proti HroVači.
Les je eno izmed osnovnih bogatstev ribniške občine
Tretjina proizvodnje za izvoz
Proizvodnja in osebni dohodki hitro naraščajo — Že letos nova proizvodna dvorana — Morda je k uspehu obrata pripomogla tudi specializacija
Leta 1962 je bil ustanovljen obrat ljubljanskega podjetja »Žičnica« v Ribnici- V tem obratu so najprej delali le prenosne sušilnice, brizgalne kabine za lakiranje in barvanje, sušilne kanale, klima-tizacijske naprave za sušenje
in sušilnice za furnir. Vse te naprave so namenjene le lesni industriji. Razen tega pa so pred kratkim začeli izdelovati še sušilnice za tekstilne izdelke. Ribniški obrat je edini, ki dela vseh vrst sušilnice za lesno industrijo, med-
Odstrel nekoliko pod planom
Razprtije zatreti, povzročitelje pa kaznovati. Od Lovske zveze je bilo malo
koristi
Pred kratkim je imela Lovska družina v Ribnici svojo letno konferenco, občni zbor pa bodo sklicali, ko bo sprejet novi zakon o lovu. Poročilo predsednika Staneta Gor-šiča je ugotovilo, da je družina v preteklem obdobju dosegla   lepe   uspehe pred-
Za asfalt je denar, za metlo pa ne
Leseni most propada. Peskolovi in jaški zamašeni. Tudi maše so že popoldne
Vaščani Dolenje vasi pri Ribnici so še leta 1963 z lastnimi sredstvi asfaltirali cesto skozi svojo vas. Žal pa jim je, kot vse kaže, manjkalo denarja za metlo. Cesta je namreč vedno polna raznih odpadkov, največ pa je na njej živalskega govna. Vzdrževanje ceste skozi vas je včasih, ko je bila še makadamska, veljalo okoli pol mi-
lijona starih din na leto. Zdaj pa vse kaže, da se za vzdrževanje ceste nihče več ne zmeni.
Ponos Dolenje vasi je še most, čez katerega je prepovedan ves promet na kolesih (od avtov do biciklov). Most je namreč lesen in že razpada. Zaradi razpadajočega mostu in priključka ceste s kočevske strani, ki je ves ja-
mast, Dolenjevaščanom tudi asfaltirana cesta dosti ne koristi.
Za zaključek bi dodali še, da so stari Dolenjevaščani vedno govorili: »Hudi časi bodo, ko bodo maše popoldne!« ... in v Dolenji vasi že imajo večkrat (nekateri celo pravijo, da še največkrat) mašo popoldne.
vsem lovsko-gospodarske in gojitvene. Poudaril je tudi, da se je v družini zakoreni-nilo kritizerstvo, ki zamegljuje uspehe družine. V družini je nekaj kritikastrov in te »bratce«, ki so zašli na kriva pota, bo treba prevzgo-jiti ali pa jih izključiti iz družine.
V preteklem obdobju so lovci prekrili koče v Veliki gori, dve koči so oskrbeli z novimi posodami za vodo, v koči na Mali gori so uredili nov zbiralnik za vodo, v Veliki gori so uredili novo medvedje krmišče s prežo, postavili dve krmišči za je-
Ribniški lovci so zborovali
Pred kratkim so imeli člani ribniške lovske družfne letni občni zbor. Pogovorili so se o delu in nalogah ter sprejeli med svoje vrste več mlajših lovcev. -r
Ije je izdražil zagrebški lesni trgovec in industrialec Prpič in ga leta 1918 prodal mokriškemu baronu Frideriku Gagernu. Pisatelj ga je na pol zapisal svoji drugi ženi grofici Adaški Lepel iz letoviškega Zin-novvitza ob pomorjanskem Vzhodnem morju. Frideriku je stari grad postal drugi dom. Pod streho je vzel tudi brata Hansa, ki je odslej gostoval v ateljeju kiparja in me-daljerja Vladimirja štovička, sina grajskega oskrbnika. Friderik je v grajskem stolpu pisal svoje zane-senjaške lovske zgodbe, roman Golo življenje, Das neckte Leben, in dramo Ocean.
Osem let je trajalo plodno zatišje bratov Gagernov, dokler ni Friderik dobil neki dan pismo neznane občudovalke, ki bi ga rada obiskala in spoznala. Majhnemu in golšastemu baronu je postalo vroče pri srcu in pod klobukom. Krškega župnika je prosil, naj zaigra ylogo barona, leskovškega farov-škega gospoda, naj se izda za baronovega prijatelja, sam pa se je 2 bičem povzpel na kočijažev sedež in pognal na železniško postajo na Vidmu. »Pariške igralke«, kot jo je Friderik sam označil, niso dočakali. Pač pa je tujka štirinajst dni pozneje Gagerna sama presenetila na gradu. Nesrečna grofica Adaška ji je postala dekla, dokler nj vsiljivka nekoč — bilo je leta 1926 — zopet izginila, menda na Dunaj. Friderik je še isto leto svojo polovico gradu Podaril odrinjeni ženi in hčerki R-uth in za vselej zapustil domovino v nemškem mestu Gothi se Je poročil tretjič, tokrat s hčerko bankirja Pavla Rehfelda Charlotto.
Končal je s samomorom na posestvu, ki si ga je kupil v Geigenbergu pri St. Leonhardu am Forst. Char-lptta je pisatelja preživela samo leto dni.
Grofica Adaška Lepel in hči sta brez dohodkov Šrajbarski turn polagoma zapravili. Denar jima je posojal zdravnik s Kaštela dr. Trenz, dokler se ni nekj dan na graščino zapisal. Ububožani plem-kinji sta s culico odšli po svetu. Ruth se je pozneje na Dunaju poročila s sinom pobeglega turjaškega grofa Auersperga in se izselila čez morja. Mati pa se je po končani vojnj vrnila na daljni sever. V rodnem Zinnowitzu na bregovih Vzhodnega morja je našla od nekoč bogatih sorodnikov samo še obubožane vdove s številnimi otroki. Možje so jim popadali na nacističnih bojiščih. Nekoč bogata in oboževana grofica Adaška se je odtlej v revščini preživljala s pletenjem nogavic.
LAN G E RJI NA POGANCIH IN PREŽEKU
Ko je kronist Valvasor zapisal, da je ležal stari, že v njegovem času razrušeni Prežek visoko na gori, izpod katere da izvira Kupčina, in da je spadal v žumberško go-spoščino, je zasejal med bodoče zgodovinarje mnogo zmešnjav, ki jih še danes ni vselej konca. Na Kupčino je stal namreč le stari Ž u m b e r k , -kj so ga zgradili mi-nisteriali Koroških vojvod, medtem ko so bili Prežekarji vazali gospodov Višnjegorskih in pozneje freisinških škofov z Bavarskega. Svoj grad, tesen okrogel stolp s
hišo in pristavo, so Prežekarji že skoro štiri stoletja pred preselitvijo Uskokov sezidali na kranjski strani Gorjancev, na divjih severnih strminah gore, in niso bili nikoli podložni uskoškemu glavarju, kot napak meni Valvasor. Pač pa so bilj Prežekarji nekoč v poznem srednjem veku sami upravniki ireisinških posestev na desni strani Krke, potem pa so ti kraji kljub grožnjam izobčenja duhovščine iz Cerkve nehali plačevati desetino zagrebški škofiji in se pridružili nemškim deželam.
V Valvasorjevih časih so stari Prežek in stari 2 u m b e r k , ki sta bila že oba v razvalinah, ljudje imenovali enako »stari grad«, pa je prišlo lahko do tega, da so Valvasorju opisali napačnega.
Novi Prežek so sezidali Auersper-gi v podnožju gore, globoko pod starim gradom. Zanj so morali znositi kamenje tlačani na svojih plečih iz razvalin starega gradu. Kdaj naj bi ga postavili, se nam ni nikjer ohranilo. Valvasor pravi, da v času, ko so kraje starega Preže-ka — prav seveda: Žumberka — naselili Uskoki. Torej nekako v istem času, ko so tudi sosednji Wernecki prestavili svojo vrhovsko trdnjavo niže proti dolini, kar se je zgodilo okoli* leta 1533. Pa saj sta si oba gradova tudi močno podobna: dve preprosti prizmi brez notranjega dvorišča, Prežek tudi brez obrambnega obzidja.
Na Prežeku je gospodarila vrsta plemiških rodovin, ki so druga za drugo izginjale iz zgodovine. Leta 1833 ga je kupil ljubljanski trgovec Andrej Smole.
lenjad, pripravili krmo za divjad, uredili nekaj kaluž itd. Nekatere sklepe zadnjega občnega zbora (večino iz opravičljivih razlogov) pa niso izpolnili.
Plan odstrela so izpolnili tako: padlo je 18 srnjakov (plan 22), 10 srn (plan 20), 1 srnjaček (plan ID), 3 jeleni (plan 60). Razen tega so od-2 teleti (plan 1) in 12 zajcev (plan 60s Razen tega so odstrelili še 4 divje svinje, 27 lisic, 3 divje mačke, eno kuno zlatico, 3 dihurje, 20 golobov, 18 grlic, 10 rac, 5 kraguljev, 4 kanje, 65 vran,srak in šoj, 17 psov in 49 podivjanih mačk. V planu odstrela so imeli tudi dva medveda, .padel pa je le eden, ki ga je položil na dlako član lovske družine Alojz Češa-rek. Kritizirali so odnos Lovske zveze do njihove družine, ki jim ni ob pravem času priskrbela inozemskih lovskih gostov.
Ob zaključku konference so sprejeli tudi načrt bodočega dela, v katerem so zajeli vzdrževanje lovskih naprav, pripravo krme za divjad, boljšo kontrolo nad divjim lovom, izobraževanje članov, obvezno delo in zbiranje točk za  pokončevanje  roparic itd.
Ortnek: tatinski akrobat spet na delu
Ni se še polegel preplah ob skrivnostno izginulem lesu poleg ortneškega drevoreda, ko se je pretekli teden neznani tatinski akrobat lotil vrat in oken v mladinskem domu — bivšem hotelu. Zadeva je sicer precej smetna, vendar bi bilo prav, ko bi tudi take »nedolžne« poskuse prijavili milici. Morda je bil neznanec tokrat samo na ogledu pred večjim podvigom. Dom ni zaseden več kot pol leta, zato bi bila pazljivost toliko bolj potrebna. V P.
Sv. Gregor: radi bi električno sireno
Gasilci prj Sv. Gregorju bi radi kupili električno sireno, ki bi jim prišla zelo prav, saj so vasi razmetane na velikem področju. Ker sami nimajo dovolj denarja, računajo na pomoč občinske gasilske zveze.
tem ko delajo drugi obrati »Žičnice« vseh vrst stroje za lesno industrijo.
V ribniškem obratu žičnice proizvodnja iz leta v leto narašča. Lani so v obratu, ki zaposluje 30 ljudi, ustvarili 112 milijonov starih din celotnega dohodka, od tega je 17 milijonov za sklade. Osebni dohodki so lani po reformi porastli od 15 do 23 odstotkov, predvidoma pa bodo v kratkem še večji, ker produktivnost v obratu narašča
Obrat je lani izvozil tretjino svojih izdelkov (za blizu 36 milijonov starih din). Tudi letos bodo precej proizvodov prodali v inozemstvo. Za 30 milijonov starih din imajo že sklenjenih izvoznih pogodb. Za njihove izdelke se resno zanimajo še tri nove države.
Obrat namerava letos postaviti novo proizvodno dvorano, ki bo merila 350 do 400 kvadratnih metrov. Načrt že izdelujejo- Dvorano bodo postavili v glavnem s sredstvi, ki jih je ustanovil ta obrat. Pričakujejo tudi, da se bo počasi celotna ključavničarska dejavnost podjetja preselila v ribniški obrat. Tako bi v Ribnici delali še ohišja za vse stroje, ki jih proizvaja podjetje »žičnica«.
SV. GREGOR: »Revček Andrejček«
Nedavno je prosvetno društvo na Sv- Gregorju uprizorilo igro »Revček Andrejček«. Prireditev je obiskalo lepo število gledalcev, ki so domače gledališčnike spodbudili S ploskanjem. Sv. Gregor z oko. liškimi vasicami je vabljiv turistični kraj. Zal ima samo eno gostilno in seveda ne more biti kos vsem željam turistov. Gostinsko službo in prenočišča bi morali čimprej začeti urejevati, menijo pa, naj bi pri tem pomagala krajevna skupnost. -r
Neplodna zemlja bo rodila
Na obratu kmetijske za*, druge v Sodražici so se odločili, da spremenijo neplodne površine v plodno zemljo. Buldožer je že na delu. Podobno nameravajo tudi na Ugarju. Tudi tu bodo pridobili več ha obdelovalnih površin, -r
Ob žici okupirane Ribnice
9 maja, na dan zmage, bo tradicionalni pohod ob žici okupirane Ribnice. Na nedavni seji za proslave v počastitev 25-letnice OF so sklenili, da bo pohod izvedla občinska zveza za telesno kulturo. Pohod prireja Ribnica v spomin na 4-letno trpljenje pod fašističnim okupatorjem.
RESETO
Maj na vinogradniških področjih
Podoba vinskih goric na Bizeljskem se spreminja — Tam, kjer je bila trta prej zasajena v tesnih vrstah v strmino, nastajajo široke vodoravne terase — Po njih vozijo goseničarji in nadomeščajo na desetine delovnih rok — Zadrugo posnemajo tudi zasebni vinogradniki in obnavljajo nasade vinske trte
Prvi maj je tu, praznik dela in pomladi, ki ga že desetletja slavijo delavci vsega sveta. Naši delovni kolektivi se ga spominjajo s proslavami in tradicionalnimi izleti v naravo. To je praznik, ki ga slavi sleherni delovni človek v ustanovi, v tovarni ali na polju.
Tudi ljudje med vinogradi ga ne bodo pozabili. Kmetijska zadruga na Bizeljskem bo na praznik dela sklicala svoj kolektiv in izročila priznanja vsem tistim delavcem, ki so zaposleni pri zadrugi deset let in več. Nagradila bo skoraj polovico kolektiva, saj je med desetletniki kar 30 delavcev.
Zadrugi mora vsakdo priznati, da je med vinogradnike prinesla napredek. To potrjuje tudi njen dosedanji razvoj Zadostuje že kratek sprehod po moderno urejenih vinskih pobočjih, kjer so stroji zamenjali na desetine delavskih rok pri obdelovanju vinogradov.
Delovodja tov. Milan Pinte-rič pripoveduje, da je imela zadruga pred devetimi leti, ko se je pri njej zaposlil, komaj 6 ha vinogradov. Takrat so začeli delati prve terase, primerne za strojno obdelavo. Leta 1960 se je združila s kmetijskim posestvom Rdeča zvezda in naslednje leto še s kmetijsko zadrugo v Pišecah. Z združitvijo so povečali tudi površine in zdaj je z vinsko trto zasajenih že 60 hektarov.
Vinograde so sicer obnavljali že prej, vendar je bilo to prilagojeno za ročno ali kvečjemu za vprežno obdelavo. Z visoko vzgojo na trime-trskih terasah so začeli leta 1952. Na površini, kjer so prej zasadili po 8000 sadik, so jih zdaj potrebovali komaj 2000. Pridelek kljub temu ni   manjši,  če pravilno
Pospremili so kurirčkovo pošto
Brežiški pionirji so 22. aprila poslala pozdrave in voščila predsedniku Titu za rojstni dan. Zbrali so se v prosvetnem domu, kjer jim je zastopnik Združenja borcev NOV povedal nekaj besed o dogodkih med vojno, ko so tudi najmlajši kurirčki varno prenašali pomembna sporočila. Učenci osnovne šole bratov Hribarjev so zaključili prireditev s kulturnim programom.
gnojijo in uporabljajo vse agrotehnične ukrepe. Pri tem načinu vzgoje opravijo s trojnimi pripomočki vsa najtežja dela. Ročno je le še obrezovanje trte, trganje grozdja in postavljanje opor. Vse drugo naredijo s traktorji goseničarji. Stroški na liter vina se s tako obdelavo znižujejo, pa tudi časovne zadrege ni več, pravi Milan Pinterič.
»ZA VINO NAM ZMANJKUJE POSODE«
Tovariš Andrej Pere, drugi sobesednik v pogovoru o vinogradih, je izkušen kletar, zato sem se pozanimala, koliko vina pridelajo vsako leto na zadružnih površinah.
»Okoli 20 vagonov,« je odgovoril. »S trto imamo zasajenih 60 hektarov vinogradov, od tega jih zdaj rodi 25. Pridelka bo vsako leto več in leta 1970 pričakujemo že 60 vagonov vina. Toliko posode nimamo, zato bi radi postavili novo klet. Stroje za predelavo postopoma že nabavljamo in morali jih bomo seveda čimprej namestiti pod streho.«
»Imate za bizeljčana dovolj kupcev?«
»Do sedaj smo naše vino še vedno dobro prodali. Za
rdeče vino se zanima predvsem podjetje »Slovenija-vi-no« iz Ljubljane, bele vrste pa prodamo v Zagreb.«
»Katere vrste so najboljše?«
»Prankinja, žametovka, ši-pon, muškatni silvanec in laški rizling.«
»Kdaj je delo kletarja predvsem odgovorno?«
»Kadar je slaba letina, če je leto dobro, ni težko biti kletar.«
»Imate letos še kaj vina?«
»Nič, sodi so prazni, kajti vse smo prodali.
»V kleti zdaj nimate več dela, ker je zmanjkalo vina. Zvedela sem, da sodelujete pri obnovi vinogradniških površin. Bi lahko povedali, če tudi zasebni kmetje skrbijo za obnavljanje svojih vinogradov.«
»Zadnje čase nas pridno posnemajo, škoda, da zadruga ni toliko močna, da bi načrtno obnovo tudi kreditirala. Zasebni vinogradniki zdaj že zasajajo trto v terasah za strojno obdelavo. V tem primeru lahko računajo na pomoč zadruge pri obdelavi. Čez dve leti jim bo zadruga že tudi olajšala škropljenje. Upam, da bomo do takrat imeli škropilni top, s katerim bi lahko poškropili do 50 hektarov vinogradov v enem dnevu. Vse te pridobitve bodo učvrstile pogodbeno sodelovanje med zadrugo in kmeti, kar je naš skupen cij,« je pojasnil tov. Pere.
30. APRILA KONCERT NA BIZELJSKEM
Posavski kiilturnd jubiluj bodo v soboto, 30. aprila, počastili: taidi na Bizeljskem. Nastopili bodo pevski zbori brežiške občine. Zapeli bodo moški zbori iz Dobo ve, iz Skopic, iz Artič, iz Krške vasi in iz Brežic. Na koncertu bo sodelovalo več kot sto pevcev. Tako množičnega pevskega nastopa na Bizeljskem ne pomnijo že nekaj let. Prireditelji upajo, da bo koncert v zadružnem domu dobro obiskan. Za to so poskrbeli
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski list na svoj naslov!
šolarji. Učitelji so vsakemu učencu razdelili po dve vstopnici, da bi ju prodal doma ali pa pri sosedih.
Zbornik za 20-letnico gimnazije
Brežiško gimnazijo prištevajo med osrednje kulturne ustanove v Posavju. Letos slavi 20-letnico obstoja. V tem času je šolala že nekaj generacij. V jubilejnem letu je dala pobudo za izdajo kulturnega zbornika. Zbornik bo izšel hkrati v počastitev 20-letnice kulturnega sodelovanja v Posavju in v počastitev 25-letnice ljudske revolucije. Izdajo bodo podprle vse posavske občine.
Nedavne redne letne združitvene skupščine Združenja borcev NOV, Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev in Združenja vojaških vojnih invalidov v Brežicah so se delegati in gostje polnoštevilno udeležili Foto: Ivan Kačič
Skupščina v Brežicah sprejema delovni program
Dnevni red za današnjo občinsko sejo v Brežicah ni tako obsežen kot običajno. Odborniki bodo na njej sprejeli delovni program skupščine za 1966. leto in razpravljali o delovnem programu občinske uprave. Obravnavali bodo poročilo komisije, ki spremlja prehod n? skrajšani delav-
nik in poročilo o varstvu pri delu. Za sejo je pripravljen osnutek odloka o krajevnih pot h ki naj bi jih na ta način zaščitili pred neprimernimi obremenitvami. Odborniki bodo nadalje pretresali pravilnik KGP Brežice o dodeljevanju lesa za porabo na kmetijah-
Zadovoljni tujci v pišečki zidanici
Okoli 35 udeležencev mednarodne evropske konference v Zagrebu je po zaključku preživelo prijeten dan v Pi. šecah. Prišli so na povabilo turistične poslovalnice v Brežicah, ki je poskrbela za dobro počutje. Gostom so v zidanici postregli z odličnimi domačimi specialitetama in pristnim pišečkim vinom. Obiskovalci so bili iz raznih evropskih in calo afriških dežel- Bivanje v Pišecah jih je zelo navdušilo. Domači fantje so jim zvečer zapeli tudi nekaj narodnih in jim zaigrali na harmoniko.
Nizke tople grede — novost vrtnarije na Čatežu. Ogrevajo jih s termalno vodo. V njih vzgajajo sadike za lastne potrebe in za prodajo. Na leto bo zraslo v teh gredah do 900.000 raznih sadik (Foto: J. Teppey)
NOCOJ BO PEL INVALIDSKI PEVSKI ZBOR
V slavnostni dvoram brežiškega gradj bo noco; zadonela pesem partizanskega inva'.idsKćga pevskega zbora iz Ljubljane. Nastop si r/eeih pevcev v tem okolju daje prireditvi izredno slovesen značaj. Občinstvo sa že dolgo želi slišati zbor v Brežicah in ta zelja bo nocoj izpolnjena. Nastop je posvečen delavskemu prazniku — 1. maju.
Vstopine ni, pa se kljub temu ni treba bati, da bo dvorana prenapolnjena saj lahko sprejme precej več poslušalcev kot prosvetni dom.
Vihar zaradi novih meril v šolstvu ponehuje
Upravni odbor sklada za šolstvo v brežiški občini se je odločil za delitev sredstev šolam po spremenjenih merilih — Upošteval je pripombe šolskih kolektivov — Za preudarno gospodarjenje v preteklem letu je izrekel pohvalo samoupravljavcem v prosveti
Minuli četrtek se je v Brežicah sestal upravni odbor občinskega sklada za šolstvo. Ob dokaj skromni udeležbi tistih članov, ki ne delajo v prosveti, je odbor razpravljal o zaključnem računu šolskega sklada za preteklo leto, o gospodarjenju na šolah in novih merilih za odmero denarja šolam v 1966 letu.
Z zaključnimi računi šol je seznanila upravni odbor uslužbenka šolskega računovodskega servisa. Člani so se podrobno zanimali za dohodke in izdatke šol in z zadovoljstvom ugotovili, da so šolski kolektivi preudarno gospodarili. Samoupravni organi v prosveti torej zaslužijo zaupanje, saj so dokazali, da znajo pravilno oceniti tudi materialne potrebe na šolah.
če ne bi bilo tako, bi gotovo več porabili za osebne dohodke in drugače razdelili presežek. Razmerje v korist
materialnih izdatkov je namreč poraslo in znaša po posameznih šolah od 12 do 16 odstotkov. Upravni odbor sklada je na seji izrekel pohvalo vsem šolskim kolektivom in tako ovrgel preveč posplošeni očitek, da prosvetni delavci vidijo vedno le sebe in svoje osebne prejemke.
Po tem pomirjevalnem zaključku so se člani odbora zelo razvneli v razpravi o merilih za dodeljevanje sredstev šolskim zavodom. Osnutek meril so prejele vse šole in poslale pismene pripombe kolektivov. Upravni odbor je pretresal člen za členom in po presoji večino pripomb upošteval.
Največ viharja je povzročila točkovna opredelitev delovnih mesv, za katero je značilen povečan razpon med učiteljem, predmetnim učiteljem in profesorjem. Večina je ta   razpon   sprejela brez
Izvoljen je svet lastnikov gozdov
V petnajstih vaseh brežiške in dedoma šmarske občine so bili minulo soboto in nedeljo sestanki z gozdnimi posestniki- Lastnikom gozdov so ob tej priložnosti razlagali vsebino novega zakona o gospodarjenju z gozdovi. Dogovarjali so se tudi o količinah lesa za domačo porabo. Na območju gozdnega obrata Brežice znaša letali prirastek lesa 6300 kubičnih metrov, od tega 87 kubikov iglavcev. Občinska skupščina je na seji izglasovala 11.000 kubikov lesa za domačo porabo in 1000 kubikov tehničnega lesa za prodajo. Torej precej več, kot znaša naravni prirastek.
Kmetje so na teh sestankih izvolili tudi pet predstavnikov v svet lastnikov gozdov.
Lep sprejem domačih ansamblov v Globokem
Nastop domačih ansamblov v Globokem je na zadnjem sestanku analiziral občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Brežice. Ocenil ga je zelo dobro.
Nastopajoče so tudi Globo-čani lepo sprejeli. Prišlo je nad 350 poslušalcev. Občinstvu so se predstavili dolinski Abstinenti, Tamburaši z Velikega Obreza, kitaristi osnovne šole Brežice in dva ansambla garnizona Cerklje.
Svet se bo še ta teden konstituiral in imenoval komisi je za pomoč pri delu. Sestanki so bili slabo obiskani in niso dosegli namena. Udeležba je bila skromna in ponekod so celo prisotni sestanke skupinsko zapuščali.
ugovorov. Pretežni del pripomb šolskih kolektivov in članov upravnega odbora je bil naperjen proti nizki začetni osnovi učitelja, čigar delo je v primerjavi z drugimi poklici srednje stopnje prenizko vrednoteno. V merilih je upravni odbor učiteljsko osnovo nekoliko zvišal, vendar pa so sredstva sklada omejena in zato ni mogoče dodeliti večje vsote, že tako se bodo prejemki zvišali na račun materialnih izdatkov.
O dodatnih sredstvih za šolstvo je po sprejetju proračuna težko govoriti, zato so člani predlagali, naj bi upravni odbor v prihodnje podrobno proučil potrebe šolstva pred odločitvijo skupščine. Šole naj bi dobile denar za svojo dejavnost na podlagi programov, česar pa sedanje možnosti ne dopuščajo.
Veliko dopolnilnega dela z učenci prosvetni delavci kljub temu opravijo, prav tako razne oblike izvenšolske in izvenrazredne dejavnosti, kar žal vse premalo cenimo, šole imajo možnost, da to vsaj simbolično nagradijo in ponekod so tako že delali. Merila sklada za delitev osebnih dohodkov za šolske zavode niso obvezna, zato jih samoupravni organi na šolah lahko prilagodijo svojim razmeram. J. TEPPEY
NOVO V BREŽICAH
■ V TOREK POPOLDNE SO SE ZBRALI DIJAKI BREŽIŠKE GIM NAZIJE na prvomajski proslavi v prosvetnem domu. Za program so poskrbeli sami. 2e nekaj dni pred počastitvijo praznika dela so pridno vadili za ta nastop. V torek so se tudi poslovili od šolskih klopi. Počitnice bodo mnogi izkoristili za učenje, saj je konec šolskega leta že pred vrati.
■ V  ČATEŠKIH  TOPLICAH je
bil 26. aprila občni zbor društva knjigovodij. Zabeležili so dober obisk in živahen odziv udeležencev v razpravi. Člani društva so sprejeli delovni  program za pri-
hodnje obdobje in izvolili not odbor.
■ TURISTIČNA POSLOVALNICA SAP vabi mimoidoče, naj se oglasijo v njej in brezplačno pregledajo novice v dnevnem časopisju in tujih revijah. Čitalnica je na voljo obiskovalcem ves dan. Bralci lahko preživijo v njihovem bralnem kotičku prijetno urico ob kavi.
■ DELAVSKI SVET PODJETJA KGP v Brežicah je sklenil podariti denarno pomoč Indiji. Cland so glasovali za 2000 Ndin. Omenjeno vsoto so že nakazali na račun, na katerem zbirajo prispevke za lačne indijske otroke.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
OTROŠKEGA VRTCA V BREŽICAH
razpisuje  delovno mesto
DIREKTORJA
otroškega vrtca Brežice
Pogoji:  dokončana srednja vzgojiteljska šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj v otroških vrtcih. Ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis in dokazila o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah. Ponudbe pošljite razpisni komisiji pri otroškem vrtcu Brežice do vključno 10. maja 1966.
BREŽIŠKE VESTI rtfe
12 DOLENJSKI LIST
Št. 17 (840)
Svet kooperantov bo jutri več odločal
V AGROKOMBINATU v Krškem so 26. aprila volili Za utrjevanje in širjenje pogodbene proizvodnje bo za gospodarjenje na družbenih površinah
samoupravne organe — skrbel svet koperantov, pa delavski svet
V AGROKOMBINATU v Krškem so bile 26. aprila volitve v delavski svet. Hkrati so kmetje glasovali za predstavnike v svetu kooperantov. Volitve so razgibale ce-
Za 1. maj vabimo k Ribniku!
Turistično društvo Brestanica vabi za prvomajske praznike k ribnikom v Mačkovcih. Lani so bili vsi, ki so se udeležili praznovanja pri ribnikih, zelo zadovoljni s postrežbo in vsem drugim- Za letos, nji 1- maj namerava društvo začeti s sezono. Pripravili bodo dovolj rib, za zabavo pa bo poskrbel STEB — zabavni orkester brestaniške Svobode-
Turistično društvo Brestanica
Okoli postaje je preveč pusto
O zelo pusti in neurejeni okolici sicer prometne železniške postaje v Krškem je bilo že veliko govora. Treba Pa je tudi kaj narediti. Ograja, ki je iz lesa in iz železnih delov, je dotrajala in kvari zunanjo podobo. Morda bi bila boljša živa meja, če bi bila lično postrižena. Na postaji so samo tri klopi, tudi v čakalnici skoroda ni kam sesti, streha pa pušča. Pro ;tora je pred postajo dovolj, »to bi bilo prav, ko bi po-itavili tam nekaj klopi za Jotnike; zdaj posedajo po leh in po cvetličnih gredah.
A. I.
Na zborih bodo odločili
Krška občina je med redkimi v Sloveniji, ki je sprejela odlok o prispevkih od mestnih zemljišč. Sodijo, da se bo letos iz tega naslova zbralo v občini do 25 milijonov S din. V začetku drugega polletja bodo izdelani natančni predlogi, kako pobirati ta Prispevek. Področne krajevne skupnosti bodo dale predloge v razpravo prebivalcem, ti pa bodo dokončno odločili. Sredstva zbrana vz prispevka od mestnih zemljišč, bodo seveda porabljali samo za nadene, določene po odloku, torej za komunalno ureditev ^ajev, v katerih so bila zbrana.
Za enotno politiko popustov
ObSS Krško je sklical za 25. april posvet predstavnikov smdikalnih podružnic, na katerem se bodo pogovori o tem, kako porabiti v delovnih organizacijah denar *8 nadomestilo K-15 in za regrese zaposlenih za dopust, posvet so sklicali zato, da bi bila politika financiranja vse-£a, kar je v zvezi z dopusti v delovnih organizacijah kar 86 le da enotna.
PAVK.
loten okoliš, saj si kooperanti obetajo od novo izvoljenega samoupravnega organa podvojeno skrb za pogodbeno sodelovanje z AGROKOMBI-NATOM. Pred seboj gledajo obojestranske koristi, kajti brez tega si uspešne kooperacije ni mogoče zamisliti.
Svet kooperantov in delavski svet bosta poslovala po dvodomnem sistemu. Za kmetijsko organizacijo je to zanimiva novost, od katere pričakujejo v Agrokombinatu predvsem povečano zanimanje za naprednejše organizirano proizvodnjo na vseh kmetijskih površinah v občini.
Delavski svet naj bi skrbel zlasti za gospodarjenje na družbenih zemljiščih, svet kooperantov pa za večjo pogodbeno proizvodnjo. Vsebino skupnega oziroma ločenega dela ter pristojnosti obeh samoupravnih teles bo določil statut podjetja. Skupaj bosta sveta razpravljala o letnem načrtu, o analizah poslovanja in perspektivnih načrtih, ločeno pa bosta pretresala ožje zadeve.
Svetu kooperantov se z utrjevanjem pogodbenega sodelovanja obetajo povečane pravice, ki bodo rasle vzporedno z materialno osnovo, če bo ta svet dobro delal, se ne bo več zgodilo, da bi AGROKOMBINAT moral preklicati pogodbe z odjemalci, kot je bil prisiljen napraviti
Topla voda v bazenu
Za prvomajske praznike bodo napolnili bazene kopališča pri Tovarni papirja v Krškem s toplo vodo. Vstopnina bo enaka kot je bila lani, čeprav je bila že lani precej nizka v primerjavi z vstopnino v drugih kopališčih. Kopališče je lepo obnovljeno, prepleskani so vsi kovinski in leseni deli, vse razpoke v betonu pa zalite. Preurejen je tudi športni prostor, na katerem sta kopalcem na voljo rokometno in odbojkarsko igrišče, ki sta bili asfaltirani lani. Na kopališču je treba urediti samo še slačilnice in garderobe za športnike. To dvoje najbolj pogrešajo plavalci in plavalke Celuloze.
V. N.
ŽELIMO POMAGATI!
Pionirji osnovne šole v Krškem smo zaključili zbiramo akcijo za pomoč Indiji na naši šoli. Zbrali smo več kot 308 000 din in s tem pokazali, da so čustvujemo s prizadetimi Indijci in jim po naših močeh pomagamo- Vemo da s skromnimi sredstvi ne bomo rešili življenj Indijcem, toda z akcijo smo dokazali, da smo priprav. Ijeni po svojih močeh v nesreči pomagati sočloveku.
Pionirji osnovne šole Krško
DROBNE S SENOVEGA
■ PRESKRBA Z MESOM je začela na Senovem zopet šepati. v nedeljo, 17. aprila je v obeh desnicah zmanjkalo govejega me-Sa> teletine In svinine pa sploh ni bilo. ze v soboto ob 9. uri je spkač v mesnici I. javil upravi, fla je mesa zmanjkalo, pa so ga Pripeljali šele ob 19. uri zvečer. v mesnici II. je zmanjkalo mesa y_ nedeljo, tako da so mnogi potrošniki ostali brez njega. Takšni Primeri se ne bi smeli ponavljati *n so grajo vredni! „ ■ LETNO DELOVNO KONFERENCO je imel v nedeljo, 17. aprila rudniški sindikat. Konferenca Je Potekala kot delovni pogovor, v katerem so se pomenkovali največ o proizvodnem in finančnem Pjanu Rudnika. Precej so govorni tudi o nadomestilu za K-15 in 9. Prehodu na skrajšani delovnik Konferenca   je   sprejela okvirna
stališča za bodoče delo sindikata.
H CVILJENJE ZAVOR pri avtomobilu, ki razvaža kruh, prebudi vsak dan že pred 5. uro Se-novčane kot svojevrstna budilka. Pošastnega cviljenja teh zavor si ni mogoče predstavljati, toliko teže pa ga je prenašati v zgodnjih jutranjih urah. Morda bi bilo le prav, da bi podjetje, Id je lastnik avtomobila, dalo zavore popraviti in bi nas prikrajšalo za nadležno muziko!
■ OBLJUBA DELA DOLG menijo tudi Senovčani, ki zaman čakajo, kdaj bo urejeno okolje trgovine bivšega »konzuma« na Senovem. Direktor Trgovskega podjetja PRESKRBA je na seji krajevne organizacije SZDL letos pozimi dal častno obljubo, da bo okolica urejena takoj v začetku spomladi. Pomlad je že tu, dana obljuba pa še vedno dela dolg!
lansko jesen. Krompirja tedaj mnogi niso hoteli prodati kmetijskemu podjetju, ker so računah na višje cene v poznejših mesecih. Do tega ni prišlo in zdaj ga ponujajo, a je prepozno.
Naloga sveta kooperantov naj bi torej bila, da bi čimveč pridelkov kmetje načrtno oddajali Agrokombinatu in z njegovim posredovanjem skušali doseči solidne dnevne cene. Za sedaj se kmetje pretežno dogovarjajo za cene naprej, vendar v AGROKOMBINATU želijo, da bi kooperanti z večjim zaupanjem prodajah podjetju na odprt račun. V tem primeru sta oba pogodbena sodelavca solastnika in si razliko v ceni med seboj lahko pravično razdelita.
J. T.
Gasilska zveza Slovenije je odlikovala vse predsednike posavskih občin. Slika prikazuje predsednika občinske skupščine Krško inž. Franca Dragana, ko sprejema iz rok tovariša Lea Komana gasilsko odlikovanje za posebne zasluge (Foto: J. Teppev).
Od besed k dejanjem
V Tovarni celuloze in papirja »Djuro Sala j« v Krškem so že od 1961. brez pravega sistema nagrajevanja. Pred tem so uporabljali dober sistem, ki pa vsem ni bil po volji. Po izkušnjah pa vemo, da je nagrajevanje po uspehih dela najboljši porok prizadevnosti proizvajalcev.
Tega so se zavedale tudi družbeno-poii-tične organizacije v podjetju. Od 1962. so ob letnih konferencah sprejemale smernice in stališča, v katerih so poudarjale potrebo po čimprejšnji ponovni uvedbi spodbudnega nagrajevanja. Ta zahteva pa se oživlja v praksi šele letos. Odgovorne službe so sicer večkrat predlagale spremembe v nagrajevanju, toda zaman, saj je bil obstoječi sistem marsikomu dobrodošel ...
Po analizah in predlogih, ki so jih napravih letos nekateri obrati, pa so organi samoupravljanja uvideli, da obstojajo vsi pogoji za ponovno  uvedbo spodbudnega
nagrajevanja po delu. Poudarek novega sistema je na premijah, je pa tako spodbuden, da se že kažejo prvi uspehi. Najprej so ga preizkusili s 1. januarjem 1966 proizvajalci papirja, naslednji mesec pa delavci v obratu celuloze in v obratu energije.
Organi samoupravljanja se zavedajo, da bo prav kmalu kvalitetna proizvodnja edina vstopnica na tuje tržišče. Na domačem trgu je na zalogi približno 50.000 ton papirja, zato bo treba prodajo usmerjati še bolj na zunanje tržišče. Tudi kupci zavračajo blago. Doslej ni bil zavoljo tega V kolektivu nihče odgovoren ali finančno prizadet. Novi sistem nagrajevanja pa obeta za dobro delo dober zaslužek, če bo blago nekvalitetno pa bodo krivci prizadeti pri zaslužku.
Nagrajevanje po novi zamisli ima torej tudi ekonomsko osnovo, še bolj pa smo lahko veseli tega, da pripravljajo enak način nagrajevanja tudi za oddelke in službe, ki so s proizvodnjo samo v posredni zvezi.
Jutri občinska konferenca SZDL v Krškem
Jutri bo v Krškem izredna konferenca občinskega odbora SZDL. Obravnavali bodo probleme samouprave v občini. Delegati, ki so bili na VI. kongresu SZDL Slovenije, bodo poročali o delu komisij, v katerih so sodelovali., in seznanili prisotne z vsebino in potekom kongresa. Na konferenci bodo izvolili še delegata za VI. kongres SZDL Jugoslavije.
Za 1. maj v Materado!
Vse, ki bi rada preživeli prvomajske praznike v domu počitniške skupnosti v Materadi pri Poreču, vabimo, naj pravočasno, najpozneje pa do 29. aprila pismeno rezervirajo prenočišča. Veseli smo lepe pobude, s katero se je počitniška skupnost Krško odločila omogočiti motoriziranim izletnikom tridnevno praznovanje ob našem Jadranu.
V. N.
Zelenica pri Domu svobode
Krško prosvetno društvo Svoboda je začelo obnavljati in urejati zelenico pri svojem domu na Vidmu. Zelenica je obstajala že pred leti, Pa so jo neodgovorni vozniki spremenili v parkirišče avtomobilov. Zasadili so že živo mejo, uredili pa bodo še cvetlične gredice in zasadili lepotično grmičevje. Urediti nameravajo tudi parkirišče za osebna vozila ter razširiti cesto pod železniškim podvozom. Dela bo opravil Zavod za komunalno dejavnost Krško. A. I.
Uredimo savsko nabrežje!
Savsko nabrežje na Vidmu, od podvoza pod železnico pa do mostu čez Savo, bi bilo treba urediti. Tam je nagrmadenega veliko odpadnega materiala. Namestiti bi bilo treba vsaj dve cestni svetilki, da bi obiskovalci kina ponoči boljše videli. A. I.
SADJARSKA ŠOLA V KRŠKEM JE POTREBNA
Kaj pa šolanje kmetijskih delavcev?
Inženirji in tehniki ne bodo zalegli brez kvalificiranih kmetijskih delavcev — Tudi kmečka mladina, ki ostaja doma na kmetijah potrebuje znanje in kmetijsko izobrazbo — Kmetijske organizacije bi lahko s štipendiranjem povečale zanimanje mladine za kmetijske poklicne šole
Na nedavni seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo krške občine so med drugim razpravljali tudi o sadjarski šoli v Krškem. Na dan so prišle čudovite stvari, ob katerih se je vredno zamisliti. Sadjarstvo je bilo včasih v Spod. Posavju razširjena kmetijska panoga, ki je prinašala kmetom precejšen zaslužek. Po vojni je s sadjarstvom v zasebnem kmetijstvu iz leta v leto slabše, čeprav ne bi mogli reči, da v družbenem kmetijstvu ne nastajajo novi, sodobni sadjarski obrati. Na seji sveta so nedvoumno ugotovili, da je za razvoj sadjarstva potreben predvsem strokovno usposobljen sadjar, ki dela v sadovnjaku. Takih sadjarjev zelo potrebujejo družbeni sadjarski obrati. Kmečki fant, ki dela doma na kmetiji, pa bi lahko s primerno sadjarsko izobrazbo obnavljal in izboljševal tudi propadajoče zasebne sadovnjake.
Agronomov in tehnikov dovolj, kvalificiranih delavcev pa ni
V Sloveniji imamo 9 poklicnih kmetijskih šol, na ka-
terih je vpisanih 494 učencev, ter 7 srednjih, višjih in visokih kmetijskih šol s 1783 dijaki in študenti. Ze te številke povedo, da izobražujemo v šolah nesorazmerno več srednjih, višjih in visokih kmetijskih strokovnjakov, kot pa kvalificiranih delavcev. Približno enako je nesorazmerje tudi v kmetijski proizvodnji: medtem, ko imamo že precej agronomov in tehnikov pa delajo v proizvodnji večinoma samo nekvalificirani delavci. Uspeh je zategadelj seveda manjši. V sodobni sadjarski proizvodnji mora kvalificirani dela-vec-sadjar samostojno obdelovati 5 ha sodobnega sadovnjaka z 200 drevesi in pridelati približno 200.000 kg sadja. To pa pomeni, da mora znati samostojno sadjariti.
300 kvalificiranih sadjarjev potrebujemo takoj, po 100 pa vsako leto
Samo za mariborsko in celjsko področje bi potrebovali takoj 300 kvalificiranih sadjarjev, ki bi morali zamenjati nekvalificirane delav-
ce. V Sloveniji pa obnovimo razen tega vsako leto po 500 ha sadovnjakov, za kar bi potrebovali vsako leto še po 100 novih kvalificiranih sadjarjev. Imamo pa samo 2 poklicni šob: Vino-gradniško-sadjarsko šolo v Svečini in Sadjarsko šolo v Krškem. Obe skupaj bi lahko sprejeli vsako leto samo 50 učencev, toda vpiše se jih največ 30 do 40. šola v Krškem ima kopico težav: ni primernih učilnic, težko je s predavatelji, vrhu vsega pa je med mladino še premalo zanimanja za vpis. Zanimanje mladine za to šolo bi lahko povečale kmeti -ske organizacije, če bi učence štipendirale. Na seji sveta pa so menili, da ne bi škodilo učni načrt prirediti tako, da se bo učenec izobraževal za kvalificiranega sadjarja, pa tudi za kvalificiranega delavca v živinoreji, poljedelstvu in še nekaterih ožjih kmetijskih poklicih.
Ali naj učijo otroke, ki ostanejo doma na kmetijah, kmetijstva samo starši?
Napak bi bilo, ko bi sadjarsko šolo v Krškem zaradi trenutnih težav zaprli. V spodnjeposavskih občinah ostane vsako leto doma na kmetijah približno 150 otrok s končano osnovno šolo. Samo v krški občini je 2000 kmetij s 10.000 ha obdelovalne zemlje. Otrokom, ki ostanejo doma pa so njihovi starši edini učitelj kmetijstva! Kmetijski strokovnjaki iz kmetijskih organizacij ne morejo opraviti vsega v zasebnem kmetijstvu. V zasebni lasti je še vedno okoli 90 odstotkov obdelovalne zemlje, ki bi z boljšo, umnejšo in sodobnejšo obdelavo dala precej večje pridelke!
Kmečka mladina si želi znanja in novosti v kmetijstvu. Samo zato, ker je prepuščena sami sebi, beži v mesta, v industrijo in tudi v tujino! O drobni mehanizaciji namenjeni zasebnemu kmetu veliko govorimo, toda samo s stroji zasebni kmet ne bo opravil veliko! Tudi on potrebuje znanje in izobrazbo, tega dvojnega pa mu dozdaj nismo dali!
M. JAKOPEC

OBČINE
Od načel in problemov se ne da živeti!
V petek, 22. aprila, je bila v gasilskem domu v Sevnici razširjena seja občinskega komiteja ZK, ki ji je prisostvoval in sodeloval v razpravi tudi član CK ZK Slovenije tov. Rudi Bregar. Na seji so govorili o nalogah komunistov po III. plenumu CK ZKJ v boju za gospodarsko reformo.
Od. skoraj 1 in pol milijona dolarjev izvoza v lanskem letu, je delež LISCE dve tretjini. Podjetja brez LISCE in KOPITARNE v izvozu niso napredovala. Po mnenju več govornikov je k temu veliko pripomoglo neposlovno bančništvo. Posebno dolgo se je v svojem poročiCu sekretar občinskega komiteja Jože Bo govič   zadržal   pri gibanju
osebnih dohodkov. V januarju so .znašali povprečno okrog 59 000 dinarjev, kar je po vrednosti za 10 odst. nižje kot v letu 1964. Ko je govoril o ukrepih, ki so potrebni, da se ta zastoj premosti, je opozoril, da kljub boljši delitvi ustvarjenega dohodka med družbo in podjetji, slednjim še vedno ne ostane toliko, da bi lahko sama dovolj mo-
Z OBISKA PRI MLADINCIH V »METALNI«
Ma delovnem mestu naj mladi pokažejo, kaj zmorejo
Aktiv ZMS METALNE v Krmelju ima nad 100 članov, ki delajo v raznih sekcijah: rokometu, šahu, strelstvu in kegljanju. Pri svojem delu imajo težave, ker so mladinci raztreseni po okoliških vaseh Krmelja in Šentjanža. Ustanovili so tudi dramsko sekcijo, ki je z uspehom, čeprav je bila večina igralcev prvič na odru, uprizorila igro »Poslednji mož«.
Poglavitna slabost njihovih sestankov je v tem, da se jih udeležujejo vedno ' le eni in isti mladinci, medtem ko drugi celo motijo sestanke. Letošnji program se zavzema za tesnejšo povezavo z družbeno  političnimi organi-
zacijami v Krmelju, mladinskimi aktivi v občini, medtem ko z upravo podjetja zadovoljivo sodelujejo. V organih samoupravljanja imajo zastopnike, žal pa jih nimajo v sindikalnem odboru. Težave imajo tudi v tem, da je večina članov učencev v gospodarstvu, da so večkrat odsotni v podjetju in zato ne morejo slediti dogajanjem. V bodoče bodo posebno skrb posvetili delu z njimi. Sicer pa naj vsak mladinec predvsem na delovnem mestu pokaže svojo pravo vrednost, je dejal ob zaključku razgovora predsednik aktiva, prijazni tehnik Franc Šribar.
B. DEBELAK
derniz-iraila proizvodnjo.
Ko so razpravljali o zmanjšanju administracije, je bilo ugotovljeno, da se zmanjšuje le tedaj, kadar ni denarja, da bi jo plačevali. Direktor METALNE Krmelj, tov. Sen. čar, je poudaril, da se ne da bistveno zmanjšati administracije, ker si predpisi in zakoni hitreje sledijo, kot se jih naučimo dobro uporabljati.
Med kopico zanimivih po. datkov ankete občinskega komiteja je ugotovljeno, da blizu 70 odst. zaposlenih le del. no pozna problematiko podjetja in samoupravljanja, kar ima odsev v delu samoupravnih organov. Tretjina anketiranih meni, da je cilj gospodarske reforme le štednja in nič drugega. Dejstvo je, da je v obratih z nizko produktivnostjo tudi samouprav, ljanje slabše razvito.
V razpravi je predsednik sindikalnega sveta Drago Lupšina dejal, da se strokovne službe v podjetjih premalo ukvarjajo s strokovnimi problemi in preveč z administracijo. Letošnje sindikalne konference je ocenil za mnogo slabše kot predhodne, ker v veliko primerih vodilni uslužbenci niso hoteli sodelovati v razpravi. Franc Mo. lan je med nekaterimi osnovnimi težavami gospodarstva v občini opozoril na dodatne stroške podjetij, ko bo treba valorizirati osnovna sredstva. Menil je, da gre v občini prilagajanje na nove pogoje prepočasi, da je zapostavljen družbeni standard, da govorimo preveč o dejstvih in premalo o" tem, kaj je treba
»Pokaži, kaj znaš o samoupravljanju!«
Občinski sindikalni svet v Sevnici vabi občane 29. aprila na prireditev »Pokaži, kaj znaš o samoupravljanju!«. Tekmovanje bo v domu PARTIZANA in je namenjeno počastitvi praznika dela.
Nastopilo bo šest ekip iz šestih delovnih   kolektivov. V
vsaki ekipi bodo odgovarjali po trije člani. Tekmovalne ekipe sestavljajo podjetja LISCA, Mizarska produktivna zadruga, Tovarna kopit, Trgovsko podjetje, kmetijska zadruga Zasavje in konfekcija Jutranjka. Tri najboljše ekipe  bodo prejele nagrade.
V počastitev 1. maja prireja sindikalna organizacija tudi športna tekmovanja. Nastopajo šahisti, strelci in keg-ljači iz vseh treh posavskih občin. V Brežicah je bila 22. aprila šahovska simultan-
ka, v Krškem strelsko tekmovanje 24. aprila in v Sevnici 26. aprila nastop najboljših kegljačev.
Za prvomajske praznike je občinski sindikalni svet v Sevnici priporočil podružnicam v delovnih organizacijah, naj povabijo članstvo na skupne izlete v naravo, zlasti v bližnje izletniške kraje.
Danes konferenca SZDL v Sevnici
Občinski odbor Socialistične zveze v Sevnici sklicuje za danes konferenco, na kateri se bodo delegati seznanili s komunalno in kmetijsko problematiko, kot jo je obravnaval šesti kongres SZDL Slovenije. Poročali bodo udeleženci kongresa.
Sledila bo razprava o perečih družbenih in gospodarskih vprašanjih v občini. Prisotni bodo pretresali predvsem delo krajevnih skupnosti, delo organizacij SZDL ter gospodarjenje v podjetjih.
Na konferenci bodo izvolili tudi delegata za VI. kongres SZpL Jugoslavije, ki bo prve dni junija v Beogradu. Občinski odbor SZDL v Sevnici poziva vse udeležence konference, da sodelujejo v razpravi in tako pripomorejo k izboru tehtnega gradiva za obravnavo na jugoslovanskem kongresu.
DROBIŽ IZ BOŠTANJA
■ KRAJKVNA ORGANIZACIJA
KK je zbrala za Indijo nad 67.000 dinarjev, šolski podmladek RK pa 50.000 Sdin.
■ PIONIRSKI ODRED DUŠAN KVKDER je sodeloval pri kurir-čkovi pošti od meje šentjanškega šolskega okoliša — Novega gradu do šole v Sevnici, to je na 10 km dolgi poti.
■ PIONIRJI SO V ŠOLSKEM SADOVNJAKU nasproti pošte uredili zelo zanimiv prometni park z znaki, kjer se uče prometne vzgoje.
■ 24. APRILA je imel svet krajevne skupnosti sejo, na kateri je sprejel pravilnik Vodovoda, razpravljal o izvršenih cestnih delih in razdelil dotacijo občinske skupščine v znesku 500.000 Sdin po okoliših z obvezo, da občani s svojim delom prispevajo se dvakrat toliko. Sklenili so tudi, naj se pri pogrebih uvede običaj, da grobar zasuje grob šele potem, ko se pogrebci že razidejo.
Včeraj seja skupščine
Včeraj, 27. aprila, je bila ob 8. uri v dvorani gasilskega doma v Sevnici, seja občinske skupščine, na kateri so odborniki obravnavali poročila o delu občinske uprave, občinskega sodišča in javnega tožilstva v Brežicah ter sprejeli program dela skupščine. Na dnevnem redu je bila tudi ukinitev gospodinjskega centra v Sevnici, ki zaradi denarnih težav že 2 leti ni deloval. Več s seje v prihodnji številki.
ukreniti, da se bo stanje izboljšalo- Samo kritizirati brez poznavanja globljih vzrokov ničesar ne doprinese.
Govorniki so razpravljali še o osebni odgovornosti, o preobsežni zakonodaji s področja delovnih irazmerij in o premalo usklajenem delu med družbeno političnimi organizacijami). Jože Bogoviič je končal sejo z mislijo, da imamo vsi načel že dovolj, da pa se moramo vključiti in sodelovati z uresničitvijo tega, kar vsi želimo, saj gre za položaj delovnih ljudi.
M. LEGAN
Partizansko srečanje na Žabjaku
Krajevna organizacija ZB v Sevnici bo priredila na dan dela 1. maja partizansko srečanje borcev in aktivistov na Zabjaku, kjer bodo ob 10. uri položili venec pred spominsko ploščo pri Kozince vi hiši. Udeležence bodo tja brezplačno vozili avtobusi.
Če bo slabo vreme bodo srečanje preložili na naslednjo nedeljo-
Brez tanina ni usnja!_
Načrti Jugotanina v Sevnici so večji, kot jih morejo kljub pridnemu delu sami uresničiti — Radi bi doma predelovali ogromne količine zrezanega lesa, ki je pri taninu stranski proizvod — Sedaj ga vozijo na velike razdalje v druge papirnice — Odprava teh stroškov bi pocenila papir in tanin
Sevniški Jugotanin, 40 let stara tovarna za pridobivanje tanina, se komaj vidi iz velikih skladovnic hrastovega in kostanjevega lesa, ki ga morajo stalno dovažati, saj ga porabijo 110 ton na dan ali 100 vlakov po 40 vagonov na leto. 2e dobri dve leti je to obrat Konusa iz Slovenskih Konjic, ki je lani oktobra zaprl podoben obrat v Majšperku, tako da so Sevni-čani edini proizvajalci v Sloveniji. Danes ni več težko priti do surovine, kot je bilo pred nekaj leti.
Tanin je važna suroVina v usnjarski in naftni industriji ter v vinarstvu, ker je sestavni del vina. Posebno važen in nenadomestljiv je kot stroji-lo, ki ob pomoči različnih anorganskih soli pomaga narediti iz kože usnje. Kemično je spojina sladkorja z več kislinami in kot tak dobro topljiv. To njegovo lastnost izkoristijo za pridobivanje. Les sekajo na drobne iveri, ki jih namakajo v vodi, da se tanin počasi izluži. Ta postopek večkrat ponovijo, da gre iz lesa ves tanin, ki ga še zgostijo in nazadnje v posebnih razpršilnikih 'vprašijo v rjavkast prah. Da je Konus ukinil tovarno v Majšperku in ne v Sevnici (ker za oba obrata ni bilo dovolj lesa), so imeli odločilno vlogo mo-
dernejši kotli za izluževanje. V Majšperku so imeli navadne lesene kadi, v Sevnici pa kovinske autoklave.
Ker ni les, ki je izgubil tanin prav nič slabši za predelavo, že dolgo razmišljajo, kako bi ga najbolj smotrno izkoristili. Da bi z njim kurili kotle, kot to delajo sedaj, je predrago in preveč škoda dragocenega lesa. Zato bodo še letos začeli kuriti z mazutom. To bo prva faza rekonstrukcije, ki bo veljala okrog 200 milijonoV. Še zanimivejša je druga faza, ko bi ves izlužen les predelali doma v papir. Sedaj vozijo ta les v Ilirsko Bistrico. Že več let govorijo o tem, saj bi bila naložba zelo donosna, ker bi odpadli veliki prevozni stroški, vendar ne morejo dobiti dveh milijard, da bi to uresničili. Pred nekaj leti so se Avstrijci zelo zanimali, da bi investirali denar v obrat, ki bi postal pravi kombinat, ki bi v 5 letih s svojimi proizvodi tovarno izplačal, \endar so bile vmes še druge ovire.
Obrat ima veliko zaslug za razvoj Sevnice, saj je z ustvarjenim dohodkom pripomogel, da je zrasla tudi druga industrija v kraju. Pred nekaj leti, ko je bil še samostojen, je zaradi premajhne izkoriščenosti zmogljivosti zašel v težave in se mu je kar zamerilo, da ni bilo pomoči od nikoder. Danes je v sklopu Konusa zopet na nogah. 108 delavcev je ob podražitvi lesa za 30 odstotkov in prevozov za 27 odstotkov ustvarilo lani za 70 milijonOiV dinarjev skladov, čeprav se je tanin podražil le za 5 odstotkov. Letos bodo naredili za milijardo din svojih proizvodov, kar je zelo veliko na enega zaposlenega.
Vodja obrata, Franc Avsec, nam je rad razkazal obrat. Res ni modernih tovarniških hal in je delo zaposlenih fizično naporno. So pa rezultati, ustvarjen je dohodek, ki obeta, da bodo to lahko naredili. Ali ni to v gospodarski reformi najbolj pomembno?
MARJAN LEGAN
S1VNISKI VESTMiK
Izdelujemo električne lonce za kuhanje perila, spajkala in grelne naprave za avtomobile! Priporočamo se vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom ter jim čestitamo za 1. maj!
OBRTNO PODJETJE
ELA
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
omogoča lastnikom tuje valute nakup avtomobilov IMV-1000
ZA DEVIZNA SREDSTVA
i m v
IMV-1000 »KURIR« —   1.650 USA
dolarjev ali  6.600 nemških
mark ali  42.900 avstr.
šilingov
Na te cene se ne plačuje nikakršen davek.
POSEBNE UGODNOSTI:
— Dobava vozil po enostavnem in hitrem postopku
— Vozila vplačate na tekoči račun 521-1-355 pri NB Novo mesto
— Vozilo lahko vplača tudi sorodnik iz inozemstva
— Kupcem ni potreben lasten devizni račun
— tudi rezervne dele lahko kupite za devizna sredstva
ZAHTEVAJTE TAKOJ INFORMACIJE, POJASNILA IN PONUDBE!
Prodajni oddelek INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto
Naporno je delo delavcev v JUGOTANINU, ki morajo preložiti in prevoziti nad 110 ton taninovega lesa na dan (Foto: M. Legan)
tlačiti pogoje druide in zasebne obrti!
V torek, 19. aprila je bila v Trebnjem seja občinskega komiteja ZK, na kateri so obširno razpravljali o davčni politiki do obrtnikov in stanju obrtništva
v občini
Ker so bili do leta 1963 zasebni obrtniki sorazmero-ma močno obdavčeni, so začeli nekateri opuščati obrt ki pa je nismo obenem nadomeščali z družbeno. To je hromilo gospodarstvo, ker občani niso prišli do obrtnih storitev. Po tem letu se je obdavčenje omililo, uvedene so bile olajšave in število obrtnikov se je od 106 v letu 1961 povečalo na 136 v lanskem letu. Letos je bilo izdanih že 12 novih obrtnih dovoljenj. Rastlo je predvsem število obrti proizvodne smeri, manj pa število uslužnostne obrti. V občini je bilo izdanih tudi 43 dovoljenj za opravljanje dopolnilne obrti. Do tu je vse lepo in prav, saj je v korist občanov, da je dovolj obrtnikov, ki med seboj konkurirajo, pocenjujejo usluge in boljšajo kvaliteto.
če pa primerjamo korist družbe med posameznima sektorjema lastništva, pridemo do dokaj  čudnih ugoto-
vitev. Dve družbeni restavraciji, DANA z Mirne in gostišče Grmada v Trebnjem, plačujeta na zaposlenega precej več družbenih dajatev kot zasebne gostilne. Seveda ti dve ne moreta utajiti prometnega davka, ker morata imeti vse dokumentirano. Krojač v krojaškem podjetju ali mizar v mizarskem prispevata še enkrat večje družbene dajatve kot njun kolega — zasebni obrtnik.
Drugo vprašanje so nesorazmerni zaslužki obrtnikov. Nihče ni nevoščljiv človeku, ki z delom in pridnostjo dobro zasluži, saj cilj naše družbe ni siromašenje, temveč boljše, človeka vrednejše življenje. Ugovarjamo pa takrat, če si kdo z nepoštenjem, špekulacijo in prekupčevanjem prisvaja več, kot mu po delu pripada. Do teh pojavov družba ne more in ne sme biti ravnodušna. Ne smemo iti v drugo skrajnost, da se znižujejo dajatve obrtnikom celo na račun družbe-
Lani - polovico več!
Predvsem zaradi porasta prekrškov v prometu se je lani v občini Trebnje za polovico povečalo število prestopnikov, ki so skupno plačali 5,5 milijona starih dinarjev kazni — Prekrški v gospodarskih in drugih organizacijah niso porasli
Lani je bilo kaznovanih pri sodniku za prekrške 962 oseb, ki so se pregrešile največ proti prometnim predpisom, javnemu redu in miru in proti zakonu o gozdovih. Republiškemu proračunu, kamor se odvajajo denarne kazni, so prispevali skupno s 14 kaznovanimi podjetji dobrih 5,5 milijona dinarjev, kar je lep »prispevek«, čeprav ne zbran s pravega naslova, število kaznovanih oseb se je podvojilo. Del povišanja ima vzrok v dejanskem povečanju prekrškov, predvsem v javnem prometu, del pa izvira iz povečane budnosti služb, ki prekrške odkrivajo in preprečujejo.
V javnem prometu je prišlo navzkriž s predpisi 526 ljudi, 255 pa se jih je moralo zagovarjati zaradi nedostojnega vedenja in pretepov. Če so bili storjeni prometni prekrški brez posledic, so bile kazni od 3 do 30 tisočakov, če so bili pa vozniki vinjeni pa od 10 do 30 tisoč din. Kazni so plačali večinoma v 23 dneh, ko se je iztekel rok plačila in pritožbe. Po tem času jih je bilo malo, ki so hoteli presedeti kazen v zaporu. Nadomestilo za tisoč dinarjev je en dan zapora. Med kaznovanimi je bilo tudi 6 starejših mladoletnikov, ki pa so bili vsi povratniki, število prekrškov s področja gospodarstva ni naraslo.
Mlade privlači fotografiranje
že dolgo se ni zgodilo, da bi se mladi, ne da bi jih kdo opominjal, začeli zanimati za dejavnost v Ljudski tehniki, pravijo na Mirni. To so predvsem ljubitelji fotografiranja. Izvolili so svoj odbor, na voljo imajo temnico in teh-
TREBANJSKE IVERI
■ MARSIKDO NE VE, da
ima prodajalna tehničnih predmetov NOVOTEHNA v Trebnjem pri več predmetih (med njimi tudi pri radioapa-ratih) nižje cene kot druge sorodne trgovine. Ko so na novo odprli trgovino, so namenoma znižali maržo, da bi pridobili več kupcev. Takrat Pa je prišlo zamrznjenje cen in marž in nižje cene so ostale.
■ ŽE VEČ VEČEROV niso gorele viseče svetilke javne razsvetljave v Trebnjem. Prebivalci se sprašujejo, če je okvara ali če ni plačana toko-vina, saj občina nima v proračunu denarja za to, prebivalci o prispevku nič kaj radi ne slišijo.
nične pripomočke v šoli, Ljudska tehnika pa jim bo organizirala strokovna predavanja in pomagala kupiti potrebni material.
Spremenjena
merila za samoprispevek
Komisija za določitev samoprispevka pri krajevni skupnosti Mirna, ki je v sredo, 13. aprila razpravljala o tem, kako najbolje določiti samoprispevke posameznikom, se je odločila, da bo spremenila prvotne kriterije, ki bi pripeljali do prevelikih nesorazmerij- Po novem bodo upoštevali tudi možnosti ljudi- Nova kriterija sta: kje stoji hiša in koliko ljudi iz nje je zaposlenih.
Ker morajo denar vnaprej izročiti podjetju, ki bo asfaltiralo, bodo 0 ekipe v teh dneh pobirale prispevke. Teh ne bodo plačevali v zaselkih, razen Zapuž, kjer pa so izjema oni, ki stanujejo v gradu, če bo šlo vse po načrtih, bo cesta asfaltirana že v maju in najkasneje do krajevnega praznika.
nega denarja (n. pr. prometnega davka v gostinstvu). Strah pred odpovedmi obrtnikov ni potreben, saj dobiva obrtništvo ustrezno mesto v našem gospodarstvu in je zanj vedno več zanimanja, čeprav v občini še primanjkuje nekaterih obrtnikov, predvsem uslužnostne obrti. Manjka elektrotehnikov, ponekod krojače v, čevljarjev za popravilo čevljev, kolarjev, kovačev, dobrih zidarjev in tesarjev.
Da bi prispeval k pravilnemu razvoju obrtništva, je občinski komite ZK na seji sklenil, da je treba obrtništvo še naprej razvijati. Izenačiti pa moramo pogoje in obremenitve družbene ter privatne obrti. Komite se strinja, da se kot pomoč začetnikom dajejo davčne olajšave, v posebnih pogojih celo do 100 odstotkov, ne sme pa se črtati prometnega davka, ker je to družbeni denar. V poslovnem življenju mora vsakdo, ki si denar sposoja, denar tudi vračati. Ločiti in ustrezno obdavčiti je treba proizvodno in uslužnostno obrt. Inšpekcijske službe naj imajo za zasebno in družbeno obrt enako ostra merila. Proti prekupčevanju, špekulaciji, šušmarjenju in črnim vinotočem je treba ostreje ukrepati in hkrati omogočati, da bodo ljudje, ki želijo pošteno in javno opravljati obrt, to lahko opravljali sebi in občanom v korist.
M. L.
Vesti delavske univerze
• NEDAVNO JE DOBILA
DU v Trebnjem svojo učilnico v prostorih nekdanjih stanovanj za gradbene delavce S tem bo olajšana organizacija seminarjev in druge dejavnosti.
• ZA JESEN PRIPRAVLJA delavska univerza dveletno poslovodsko šolo, ki bo z delom začela le, če bo zanjo dovolj zanimanja. Učni načrt imajo že izdelan. Dosedaj je 20 prijav, predvsem iz Trebnjega in Mirne, medtem ko so Mokronožani toplo pozdravili zamisel, v šolo pa ne mislijo poslati nikogar.
Ustanovljen mladinski aktiv
V petek, 15. aprila, so v obratu Modnih oblačil v Trebnjem, kjer je zaposlenih veliko mladih, ustanovili mladinski -aktiv, ki ima nad 40 članov.
PROSTOR LANI ZAZIDAN — zazidalni načrt letos potrjen
Ni tiskovna napaka v naslovu, kot bi kdo mislil. Resnica je! Za naselje pod pokopališčem v Trebnjem je pred kratkim prispelo soglasje republiške urbanistične inšpekcije, da z gradnjo lahko začno na mestu, kjer je že leto dni ob sobotah in nedeljah vse živo.
Če vprašate zakaj je tako, pravijo, da republiški sekretariat za urbanizem ni dal pravočasno dovoljenja za kanalizacijo, speljano v Temenico. Če vprašate slednje, pa pravijo, da je treba najprej zgraditi čistilno napravo, za katero pa ni denarja.
Graditelji so dobili dovoljenja, ker so si želeli postaviti čimprej svoj dom in ker je bilo načelno že dano soglasje za zazidavo, le papirji so capljali daljšo in napornejšo pot. Saj ne prvič!
Na Trebelnem: »Zna šivati, zna plesti . ..«
— je dekle zame!« poje pesem še iz časov, ko niso poznali šivalnih strojev, posebno pa ne onih z napisom MIRNA. Tovarna šivalnih strojev je priredila šiviljski tečaj, ki ga lahko obiskujejo tudi učenke osnovne šole in kjer se celo učijo delati kostime in srajce. Inštruktorica uči te spretnosti 29 deklet, ki si bodo pridobile tudi pol-kvalifikacijo, če bodo opravile izpit.
Tudi v Mokronogu nameravajo začeti s tečajem in zbirajo prijave. Toda pred tednom dni jih je bilo samo 6.
Vrtec ne bi varoval le otrok...
V mokronoški ISKRI gre občutneje na bolje — Izboljšujejo tehnologijo, vgradili bodo klimatske naprave, od česar si mnogo obetajo — Vendar ni dovolj misliti samo na to, pravijo zaposlene matere, ki bi še bolj zavzeto delale, če bi imele komu prepustiti otroke, ko odhajajo na delo
Osem let ni dolga doba, vendar je ISKRA v Mokronogu v letih svojega obstoja že marsikaj doživela. Po začetnih uspehih je v začetku lanskega leta začela životariti. Za njihov proizvod — elektrolitske kondenzatorje
— ni bilo naročil. Ker je obrat usposobljen le za pro-
DROBNI IZ MOKRONOGA
■ 5.  MAJA BO ZAČEL z
delom šivilski tečaj, ki bo trajal 1 mesec v dveh skupinah, če bo zanj dovolj zanimanja- Vsaka udeleženka bo morala prispevati 5000 din. Podrobnosti bo določil pripravljalni odbor. Dosedaj se ;e prijavilo 20 deklet.
■ 30. APRILA BO PRIREDILO DPM zabavni večer v prosvetnem domu. Dobiček prireditve bodo prispevali za izgradnjo otroškega vrtca.
Odločbe in kazni bodo bolj zalegle!
Na notranji upravi občinske skupščine v Trebnjem pravijo, da ne bodo več opominjali, naj lastniki odpravijo pomanjkljivosti in nerodnosti, ki lahko povzroče požar. V postopku je več odločb, kj jih bodo prisilile, da to odpravijo. Verjetno bo precej začudenja in resnobe, ko bodo začele odločbe vse pogosteje prihajati. Ali ste tudi vi eden od njihovih naslovnikov?
izvodnjo teh kondenzatorjev, se je zdelo stanje brezizhodno. Odpustili so 45 ljudi, v kraju, kjer je težko dobiti zaposlitev.
Ko se je proti koncu lanskega leta začel z večanjem izvoza boljšati položaj celotne ISKRE, se je to kmalu pokazalo tudi v mokrono-škem obratu. Zopet imajo dovolj naročil in kaže, da bodo redno dobivali material, ki ga je treba uvažati. Vpeljujejo boljšo tehnologijo, s katero bodo delno pocenili, predvsem pa bolje izkoristili delovne naprave. Skupno 91 delavcev, ki naredijo za pol milijarde proizvodov na leto, dela v dveh izmenah, le pri »grlih« delajo v treh in tudi ob nedeljah in praznikih. Kaj več delavcev ne nameravajo na novo zaposliti, ker še daleč niso dosegli normativov modernejših tovarn in morajo predvsem povečevati proizvodnjo. Sodelujejo i inozemskim podjetjem in planirajo za prihodnja leta tudi izvoz svojih proizvodov.
Izdelava drobnih in občutljivih kondenzatorjev, ki morajo imeti natančne fizične in kemične lastnosti, terja precizno delo. Obrat mora biti zelo čist in brez prahu s stalno notranjo temperaturo. Ko bodo vgradili klimatske naprave, bodo občutno zmanjšali odpadek. Delavci morajo biti v copatah in se ne smejo brez rokavic dotikati kondenzatorjev, ker jim vlaga rok škoduje. Celo neasfaltirana cesta skozi Mokronog vpliva na odstotek škarta, ker prah z nje uhaja v delovne prostore. Ven-
dar se je odpadek občutno zmanjšal, kar se kaže tudi na zaslužkih zaposlenih.
Značilno za ta obrat (in še za marsikak drug) pa je, da smo ob skrbi za proizvodnjo pozabili na ono, kar bi morali zaposleni imeti. Tudi trdi prsti se počasi privadijo drobnejših opravil, ne morejo pa zaposlene matere prenehati med delom misliti na svoje otroke, če jih niso imele komu zaupati, ko so odhajale na delo. V Mokronogu ni otroškega vrtca, zaposlenih pa je veliko žena. Tudi toplega obroka nimaio. V upravi pravijo, da nimajo računa s tem. Skratka še enkrat smo dobili potrdilo, da so proizvodne zmogljivosti šele začetek širšega napredka.
M. LEGAN
Vse KS imajo statute
Ko je potrdila občinska skupščina še statute krajevnih skupnosti Sela — šumberk, Knežja vas, Šentruprt, Velika Loka, Štefan, Mokronog. Češn jice in Četež, ima tako vseh 17 KS uzakonjene svoje pristojnosti. Zlobneži sicer pravijo: prvo leto ustanovitev, drugo leto statuti tretje »bomo pa začeli«, vendar so nekatere KS že ovrgle te trditve, nekatere (med njimi tudi trebanjska) pa jih še trdno potrjujejo.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
V NOVEM MESTU, s podružnico v KRŠKEM in expoziturama v TREBNJEM in v METLIKI
želi vsem svojim poslovnim sodelavcem, vsem varčevalcem in vsem delovnim ljudem za 1. maj, mednarodni praznik dela, kar največ delovnih uspehov in osebne sreče!
Varčujte in vlagajte svoje prihranke v enotah DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE, saj boste s tem pomagali gospodarstvu in koristili samim sebi!
Torba s kurirčkovo pošto se je na svoji dolgi poti ustavila v soboto ob 18. uri v Šentjerneju, od koder je v ponedeljek, 25. aprila, nadaljevala pot proti Brusnicam in Gaberju. Za to svečanost so imeli šentjernejski pionirji ob velikem kresu, ki so ga prižgali ob prihodu kurirčka pisan spored pesmi in recitacij. Na sliki: prvoborec Lojze Škrbec pripoveduje pionirjem o akciji na Poganiku pri Litiji, kjer je bil
ranjen (Foto: Polde Miklič).
KAKO JE RILO V KOČEVJU PRED KAKIMI STO LETI
Občinski proračun iz Seta 1857
Po seji na golaž in pivo — seveda na stroške občinske blagajne ...
Zanimivo je listati po starih zapisnikih sej v Kočevju. V njih so še sledovi steklenega prahu, s katerim je občinski pisar sušil črnilo, ko je z gosjim peresom polnil strani. Seje so bile večkrat prav živahne, zlasti tedaj, kadar so obravnavali gospodarstvo in je kateri izmed odbornikov osebno ugovarjal ali se potegoval »za«. Zlasti prizadeven je bil odbornik Josef Schleimer. Ta je imel od občine v zakupu o^led mesa zaklane živine za 24 forintov na leto, prevoz komandanta mestnega
GOSTILNA
MARIJA ČERNE
BREŽICE, Zi&ot 35 nudi
za prvi maj dobro belo in rdeče domačo vino za dom po 450 S din, črno po 400 S din za liter z željo, da bi v veselju praznovali dan dela.
žandarmerijskega voda na inšpekcije, prehrano kaznjencev v občinskih zaporih, košnjo na občinskih travnikih in vrsto drugih dobrot, ki mu jih je prinesel sedež odbornika v občini.
Iz sejnega zapisnika 7. marca 1857 moremo povzeti, da je bila seja precej živahna, saj so na njej sprejemali mestni proračun. Tedanje proračunsko leto je trajalo od 1. aprila do 1. aprila. Sklenili so, da bo 3499,15 for. dohodkov in 1886,57 for. izdatkov. Presežek 1612,64 for. naj bi ostal v občinski blagajni za posebne namene. Nekaj proračunskih postavk je prav značilnih za oceno takratne oblike mestnega gospodarstva in življenja sploh.
Medtem ko mestnih davščin skoraj ni bilo, so se stekali občinski dohodki iz najemnin in mostnin v višini 591 for., od najemnine mestnega mlina in žag — 667 for., od mesarskih stojnic — 84 for., iz najemnin za ribolov — 21 for., od lova — 15 for., na-
jemnine mestnih njiv so znašale 25 for., košnja na mestnih travnikih pa 25 for. Največji dohodek je bil prispevek od sečnje lesa — 2020 for. Izdatki so se stekalj v deželni sklad — 185 forintov, za mestno občinsko upravo je šlo 750 for., plača mestnega čuvaja je bila 110 for., plača mestnega gozdarja pa 210 forintov. Stroški mestne razsvetljave so bili 100 forintov in podobno.
Ko so sprejeli proračun, je najstarejši odbornik, ki je zastopal mestnega župana, v zaključnem govore poudaril veliko delo odbora ter povabil vseh 12 odbornikov na golaž in maseljc piva, seveda na stroške občinske blagajne, kar je še posebej poudaril. Odšli so spet v gostilno odbornika Schleimerja.
Tako je potekala skrb mestnih očetov za lastni »dobrovit« in življenje občanov v prejšnjem stoletju. Seveda njihova skrb ni šla tudj mimo občinskih revežev, za katere so skoraj na vsaki seji določili kakšen goldinar podpore.
A. ARKO
Na največjem drstišču Slovenije
Že desetletja prihajajo podusti iz Save na drstišče v Mirno pri Boštanju — Ribiči jih skrbno varujejo na jezo domačinov, ki so imeli nekdaj z njimi lepe gostije — Danes niso več dovoljeni taki neusmiljeni posegi v naravo
V naravi vladajo čudoviti zakoni in nagoni. Ptice žene nagon pred zimo v južne kraje po točno določenih poteh, jegulje hite odlagat ikre v Karibsko morje in se razen mladic nikoli več ne vrnejo v naše reke, podusti, ribe s smešnimi, ogietimi uslil, s katerimi stržejo rečno dno, pa se iz Save in njenih pritokov že desetletja pomikajo v velikih jatah na prav določen kraj, kjer se drstijo. Ta kraj je kilometer pred izlivom Mirne v Savo v Boštanju pri Sevnici.
April je mesec, ko se podusti drstijo. Združujejo se v velike jate, ki dobesedno prekrijejo dno. Z repi udarjajo po vodi in se prevračajo. V svojem zanosu pozabijo na svet okrog sebe. Pustijo se ujeti z roko in ne bežijo. Za njimi ostaja tudi po več centimetrov debela plast iker.
»Lepi so bili nekoč časi,« pravijo domačini, »ko smo pred vojno in po vojni do 1958. leta v aprilu nalovili rib, da smo jih prodajali in sušili za zimo.« Vsaka hiša v Boštanju, ki je mejila na Mirno, je imela v njej svoj prostor. Ribiči so v tem času z dovoljenjem lovili drste-če ribe podnevi, domačini brez dovoljenja ponoči, čuvaji so sicer hodili okrog, vendar niso mogli zabraniti lova.
Pred dobrimi šestimi leti so to največje drstišče v Sloveniji zaščitili in prepovedali lov z mrežo ali z roko. Ribiči so se začeli zavedati, da z ropanjem rib ne morejo več nadaljevati. Temu so se uprli tako imenovani ,križa-karji', to so bili ribiči, ki so imeli dovoljenje, da lovijo ribe s posebnimi napravami — križaki v obliki mreže, ki jo spuste na rečno dno in čakajo, da pridejo nanjo ribe, nakar je treba križak samo dvigniti. Križake so smeli uporabljati le starejši ribiči, katerih glavni cilj je bil nabrati čimveč rib, ko je bila ura za to. Mlajši ribiči sploh niso smeli loviti s križaki, temveč le s palicami. Imenovali so jih .palčarji'.
Zmagala je treznost naprednejših ribičev, ki so se zavedali, da je treba z naravnim bogastvom pametno gospodariti. Dosegli so, da so drstišče z zakonom zaščitili in uvedli redno stražo. Bo-štanjčani, prebivalci iz Hrastnika, Senovega   in Krmelja
niso več mogli do rib. S pomočjo sekretariata za kmetijstvo in ribiške zveze zberejo na leto skoraj milijon dinarjev za čuvanje rib. Štiri močne luči, čuvaj s psom noč in dan, ponoči okrepljen z milico, vse to je potrebno,
da se lahko ribe mirno drstijo.
Ribiči dobe vsako leto dovoljenje za odlov rib. Lovijo jih z agregatom in prenašajo v Mirno nad jez pri Boštanju. Podusti v gornjem toku Mirne so se tako razmnožile,
od]saT vec: odplak iz rudnika v^JU, da imajo od jeza "Jfg*:* štiri manjša drstisca. «M pa so naredili
tudi Pj^Jkkus, da so samice -V^11'. oplodila seme i" j ,' jUl mladice v ri-bogojJ*!' Trb°\djah, vendar s se niso dosegli pravega; *Peha. Ker so domačini < mnogi ribiči trdili, da je 1 na.nbe poloviti češ da so k J*»onavske podusti, ki potu..J0 Po drstu
nazaj, "'.j e markirali in ugotovi J so to savske podusti. *l Je bil divji lov še dovoljf" *° imeli domačini in ribic-ip1 rib veliko korist, saj so\ ? celo vozili prodajat v T£ W. Sedanja zaščita ji"1 LJ?* v račun. Jezni so na lJe- če je deževno vreme, 'JV^šajo še vedno priti do °. Celo ženske so med kr: °Vci- Izmišljajo si razne JJJf*. Na občino pridejo ' °sit, da bi dobili »zdravi^ ribje meso«, češ da so , 1111 v hiši. Nekdanji *5Svwi -križakarji' so ob P**W* njihovega načina lov* a^°2ično izstopih iz ribiške .j ^zine, ki se je zmanjša; na eno tretjino. Sedaj ^4Počasi vračajo, ko vidijo, 0 ]* Mirna vse bolj polna r ' *» se dajo loviti tudi s 1 Teže se sprijaznijo z m domačini in hudon^ Sevničani pravijo, da v ^e sme v tem času pripravn'' Volitev, ker so nekateri*', pedali, da jih zaradi **Sm2? Do na volišče. Ko se fl.,.')0 ribe, so nemirni vsi CT*^. Ko dret mine, se !v0- Je zopet umiri in gre0*-iu° D°t do prihodnjega a.' a-
^URJAN LEGAN
Čuvaj Anton Hribar s psom varuje ribe pred nepoklicanimi »ribiči«, ki se težko sprijaznijo s tem, da jih ne smejo več loviti, kot so jih nekoč. Pravi, da so tako nadležni, da jih čuva prvič in zadnjič (Foto: M. Legan).
Na tem mestu Mirne v Boštanju je že desetletja eno
najvea     »ose rib. v Sloveniji (Foto: M. Legan).
BRODAR - JEZERNIK:
45. — Sredi gozda so se ustavili in privezali kravo k drevesu. »Tu nekje mora biti sekira!« je dejal eden izmed tatov. »Vraga, vsaj toliko še počakajmo, da se zdani. V tej temi krave še vidim ne, kako naj jo pa potem ubijem,« je protestiral drugi. Tudi tretji je bil mnenja, da je pametnejše počakati zore. »Bomo vsaj lahko hitro delali,« je dejal. »V eni uri jo imamo odprto in razsekavio na vozu.« Tatovi so posedli po tleh. »Poslušaj, Žane,« je spet začel prvi. »Koliko denarja pa je obtičalo v tvojem žepu pri zadnji kupčiji?«
46. — »Kako, v mojem žepu?« je vzrojil prizadeti, »Že sam veš!« je odgovoril oni. »Tisti prašič je imel najmanj sto petdeset kil. Menda ne boš rekel, da si dobil zanj samo osem jurjev?« »Če že hočeš vedeti: devet jurjev sem dobil,« je zagodel Žane. »Toda dva sem porabil.« »Kaj se pravi — porabil?« sta vprašala oba hkrati in skočila pokonci. »Tepca!« je naveličano pojasnil Žane. »Dva stalna odjemalca sem povabil na večerjo in na kozarec vina. Pri trgovskih poslih je potrebna reprezentanca!« »Saj, zmerom se izgovarjaš na reprezentanco, kadar naju hočeš ogoljufati,« je čemerno menil eden.
47. — Žan je planil pokonci. »Še enkrat reci, da te goljufam, pa te bom usekal!« je siknil. »Pa pojdita in prodajajta sama!« Oba sta umolknila. Vedela sta, da ju Žane goljufa, vendar sta bila prestrahopetna, da bi se upala lotiti razpečavanja mesa. To sta raje prepustila njemu, sama pa počakala na varnem, dokler se ni vrnil z denarjem. Pogovor se je počasi unesel in začeli so računati, koliko bodo iztržili z Lisko. »Salame bi morali narediti iz nje,« je modroval Žane. »Več bi zaslužili in salama se tudi ne kvari tako hitro kot meso.«
■llMliMB mnr - ^ sg^
48. — Uska ni mogl» jjjii^ |S se Pogovarjajo in se je medteni »jj ^začela prežvekovati. Že se je «f" in vstalUdJ pa lahko začnemo,« je dejal 2» L % n.j0 *h.EJen si je odvezal umazano rllU' ^lši Kot 11 kravi oči. »Da se mi mrha ne sijc zaj?iPU*a«njič tista-ki je utrgala vrv, k° ieii,<< k J*1? sekiro in smo jo komaj spet WjJ}j skritl "Jasnil. Žane je stopil k vozu, W JJ ,j nožj grmovju in prinesel cekar z dolS1 e*l,)iv0 lak, Lojzek, mahni jo že,« je nejjgjrgeWt0 *agodel. Lojzek je prikimal in Pr,J
SVEČANA OBVEZA V KASARNI MILANA MAJCNA. Še ena generacija mladih vojakov je pred nekaj dnevi svečano prisegla zvestobo domovini. Kot njihovim vzornikom — borcem NOV — tudi njim ne bo žal žrtvovati življenja za svobodno Jugoslavijo! Pred bojno zastavo enote so obljubili, da bodo predano izvrševali težke, a častne vojaške dolžnosti. Po svečanosti so imeli vojaško družabno prireditev. Večina mladih vojakov je po programu odšla na ogled Novega mesta in njegovih kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Na sliki: na pogled skromno, v resnici pa veliko doživetje za vsakega mladega državljana — komandir čestita vojakom po
podpisu svečane obveze
Nadaljnjih uspehov v proizvodnji želimo vsem gospodarskim organizacijam, hkrati pa voščimo za praznik dela vsem prebivalcem Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja!
TEKSTILNA TOVARNA
NOVO MESTO
Kadar kupujete blago za moške obleke, ženske kostime in plašče, poglejte na zaščitni znak! NOVOTEKS označuje kvaliteto!
■ 12-LETNA ANGELA GIGANTE iz Rima je posadila v pralni stroj svojo mačko ljubljenko, »da bi jo oprala«. Ko je bilo »pranje« končano, je odprla stroj, razjarjena mačka pa je planila nanjo in jo ogrebla.
Šola za voznike motornih vozil LJUBLJANAJEŽICA
razpisuje VPIS UČENCEV
v šolskem letu 1966/67.
Rok za vpis 30. maj. šola usposablja učence za poklicno vožnjo motornih vozil kategorije B, C-E in D. Pouk se prične meseca avgusta.
Podrobnejše informacije o pogojih za vpis prejmete v šoli. Uprava šole
Združene papirnice Ljubljana — TOVARNA CELULOZE MEDVODE
razglaša naslednja prosta delovna mesta
3 RAZKLADALCE
SUROVIN
Pogoji: kandidati morajo biti stari 18 let in morajo predložiti dokazilo o predhodnem zdravniškem pregledu. Na tem delovnem mestu je predvideno poskusno delo 15 dni.
Prijave sprejema kadrovska služba tovarne do vključno 30. 4. 1966:
ii>iib: Aninimi
\ SMEH STOLETIJ (
1   VESELA PLAT HOLANDSKEGA I ZNAČAJA
Starinar je iskal po deželi zanimivosti in I g mlad psiček je iz sklede, ki je bila iz starega 1 I in dragocenega porcelana. Ker mu je v glavo i I šinila posebna misel, je stopil h kmetu in I I    začel: g
»Lepega psička imate. Ali ga prodaste?«
»O, da, zakaj ne?«
»Ali ga lahko vzamem kar s seboj?« »Seveda, če plačate.«
Po krajšem pogajanju se dogovorita za raz- j 1 meroma visoko ceno. Starinar plača, vzame psa 1 I    v naročje in ga začne gledati. Nato reče:
»Hm, še nekaj mi je prišlo na misel. Domov | I se odpeljem z železnico, pa me skrbi, kako g I bom psa krmil. Najbolje bi bilo, če mi daste | I    kar to skledo.«
»Tega pa ne morem,« se zareži kmet prebri- jj I sano, »s pomočjo te sklede sem prodal do I I    danes že okrog štirideset mladih psov.«
Fess, Bovlemans in drugi so zelo vznemirje- 1
i    ni:  njihov tovariš Stickelman, star sedemin- I
I šestdeset let, je napovedal, da se bo oženil 1 1    s Stintve, lepo osemnajstletno deklico.
»Ne, veš kaj, Stickelman, ti se šališ,« reče j 1    Fess osuplo.
»Tega ne smeš storiti,« se prepaden oglasi |
I    Bovlemans. »Samo malo premisli: čez deset let g
i jih boš imel sedeminsedemdeset, Stintve pa | I osemindvajset!«
»Nič ne de,« odvrne Stickelman, »saj osem- I
i indvajset ni tako veliko, mimo tega se pa še | i    vedno lahko poročim s kako mlajšo.«
V bitki pri Kanah je dosegel Hannibal si- §
1    jajno zmago. Med sedemdeset tisoč Rimljani, I
1    ki so takrat padli, je bil tudi konzul Emilius §
§ Paulus, takratni poveljnik rimske vojske. | I    O njem je znana naslednja anekdota:
Ko se je ločil od svoje lepe in bogate žene, |
• g    so se temu njegovi prijatelji zelo čudili. Znanec I
I ga je vprašal, zakaj je to storil. Tedaj je Emi- | jj   lius Paulus vzel iz omare čevelj in dejal:
»Tudi ta čevelj je lep in bogato okrašen, | I    toda samo jaz vem, kje me tišči.«
JMIIIIIIIIIUIUIUIIIIM
— Telefoniral sem ženi, da se kmalu vrnem.
— Kako je bilo?
— Hišnik mi je odprl vrata in prosil sem ga, naj pokliče Huberta Vernouxa. Spustil me je na hodnik in odšel, da bi mu sporočil. Trajalo je dolgo. Prišel je neki sedem ali osemletni fantič in me z vrha stopnišča ogledoval in zaslišal sem glas njegove matere, ki ga je poklicala. Še nekdo me je opazoval skozi priprta vrata, neka starka, ampak ne vem, ali je to gospa Vernoux ali njegova sestra.
— Kaj  je Vernoux rekel?
— Prišel je z drugega konca hodnika in ko je bil tri ali štiri metre daleč od mene, je vprašal in pri tem še kar stopal naprej:
»— Ste ga našli?
»Rekel sem mu, da mu imam sporočiti hudo novico. Nič mi ni ponudil, da naj stopim v salon, pustil me je stati na rogozniku pred vrati, pri tem pa me gledal z viška svoje visoke, pokončne postave, ampak dobro sem videl, da mu ustnice in prsti drhtijo.
»— Vaš sinje mrtev, — sem nazadnje povedal.
On pa je odvrnil:
»— Ste ga ubili vi?
»— Davi je v sobi svoje pri-ležnice naredil samomor.
— Je bil videti osupel? — je vprašal preiskovalni sodnik.
— Imel sem vtis, da je bil ves pretresen. Odprl je usta, kot da bo nekaj vprašal, potem pa je samo zamrmral:
»— Torej je imel priležnico!
— Nič me ni povprašal, katera je bila, in tudi ne, kaj se je zgodilo z njo. Stopil je k vratom, jih odprl in njegove zadnje besede, ko me je odslovil, so bile:
»— Morebiti nas bodo ti ljudje zdaj pustili pri miru.
Z brado je pokazal na radovedneže, ki so se zbirali na pločniku, na gruče, ki so stale na drugi strani ulice, na časnikarje, ki so izkoristili trenutek, ko se je zamudil na pragu, da so ga fotografirali.
— Se jim ni poskusil izogniti?
— Nasprotno. Ko jih je opazil, se je malo pomudil, se postavil z obrazom proti njim, jih gledal v oči, potem je počasi zaprl vrata in slišal sem, kako jih je zapahnil.
— In dekle?
— Oglasil sem se v bolnišnici. Chabiron je ostal pri njenem vzglavju. Niso še prepričani, ali se bo rešila, ker ima ne vem kakšno srčno hibo.
Ne da bi se dotaknil kave, je pogoltnil kozarček konjaka in vstal.
— Lahko grem jest? Chabot je pokimal in vstal
tudi sam, da bi ga pospremil k vratom.
— Kaj naj naredim potlej?
— Ne vem še. Oglasite se v moji pisarni. Ob treh me bo tam čakal tožilec.
— Za vsak primer sem pred hišo v Rabelaisovi ulici pustil dva moža. Množica se prestopa tam okoli, se ustavlja, se polglasno pomenkuje.
— So ljudje mirni?
— Zdaj ko je Alain Ver-noux napravil samomor, se mi zdi, da ni več nevarnosti. Saj veste, kako je to.
Chabot se je ozrl na Mai-greta z izrazom, kot da hoče reči:
»— Si videl!«
Vse bi dal za to, da bi mu prijatelj odgovoril:
»— Kajpada. Vse je končano.«
Vendar Maigret ni odgovoril nič.
8. poglavje INVALID IZ GROS-NOYERA
Ko je odhajal od Chaboto-vih, je Maigret malo pred mostom zavil na desno in je že deset minut stopal po dolgi ulici, kjer ni bilo niti mesto niti dežela.
V začetku so se hiše, bele, rdeče, sive, med njimi veliko poslopje in vinske kleti vino-tržca, še stiskale druga k drugi, vendar ni bilo tako, kot na primer v Ulici republike, in nekatere med njimi, ki so bile pobeljene z apnom, brez nadstropja, so bile skoraj koče.
Potem so se vrstile vrzeli, uličice, čez katere se je videlo na vrtove z zelenjavo, ki so se narahlo nagibalj proti reki, včasih si opazil belo kozo, privezano h kolcu.
Na pločniku ni srečal nikogar, skozi odprta vrata pa je v somraku videl družine, ki so po vsem videzu negibno poslušale radio ali jedle kolač, drugod moža v srajci, ki je bral časopis, drugod spet majhno starko, ki je zadremala poleg velike stenske ure z bakrenim nihalom.
Vrtovi so se polagoma raztezali zmerom dlje, praznine med zidovi so bile zmerom širše, reka Vendeeja se je približala cesti in po njej so plavale veje, ki so jih odtrgali zadnji viharji.
Maigretu, ki je poprej odklonil, da bi se odpeljal z avtom, je že postalo žal, da je to storil, zakaj ni si mislil, da je pot tako dolga in sonce mu je še pripekalo na tilnik. Hodil je skoraj pol ure, preden je prišel do razpotja v Gros-Noyeru, za katerim ni bilo videti nič drugega kot same travnike.
Trije mladeniči, oblečeni v mornarsko modre obleke, z močno namazanimi lasmi so se naslanjali na vrata krčme in očitno niso vedeli, kdo je to. Gledali so ga z izzivalnim posmehom, s kakršnim se kmetje obračajo k mestnemu človeku, ki ga je zaneslo k njim.
— Mama je rekla, da moram reči »hvala lepa«, če mi boš kaj prinesla ...
— Odpreti ali ne. to je zdaj vprašanje! Da, ne, da, ne. .
PRED SAMOPRISPEVKOM V NOVEM MESTU
Na malem referendumu skoraj vsi „za"!
V pričujoči zbirki mnenj je odkrito povedano, da moramo na sodelovanje občanov vsekakor računati, da pa bodo občani zelo pazili, za kaj bo porabljen njihov prispevek!
M BESEDA NI KONJ, čeprav nekateri No-vomeščani še tako mislijo, da je. Ko sem jih prejšnji teden spraševal, ali bodo na zborih volivcev glasovali za samoprispevek, če ga bo krajevna skupnost predpisala, so me prepričali, da (nekateri) res tako (in še huje) mislijo.
■ »OD TEH DAJATEV ME ŽE GLAVA BOLI,« je godrnjala gospodinja na živilskem trgu. »Najprej bi radi za Skopje, potem za poplavljence, za lačne v Indiji, pa od Rdečega križa pridejo, zdaj pa še vi. Kar pojdite na občino, tam imajo denar za tisto, kar bi radi.«
■ UBOGO GOSPODINJO SEM SAMO VPRAŠAL, ali bi bila pripravljena kaj prispevati, če bi vsi iz njene soseske zbirali denar za luč pred greznico ...
m ŽENA IZ NEKE TRGOVINE je rekla, da »bi dala v roke, ko bi le vedela, za kaj dam«. »Imena pa vam ne povem. Če moja izjava ne bi bila šefom všeč, bi me začeli ,šraufati'...«
■ ANONIMNA JE ŽELELA OSTATI tudi Grmčanka, ki je kratko odvrnila, da ji je vseeno, o čem se bodo pogovarjali volivci, na zbore tako in tako ne hodi, pa tudi plačala ne bo ...
jejo sredstva za življenje. Pokojnine so različne: od 20.000 S din (in še manj) do 100.000 S din (in še več). Osebno pozdravljam predlagani način urejevanja komunalnih zadev, zlasti še ker imam hišo. Kanalizacije ni. Imamo greznice. Zato bomo nedvomno vsaj lastniki hiš glasovali za samoprispevek.«
Vsako gospodinjstvo: še 800 N din
£ Miha Hrovatič: direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo:
»Zaradi pomanjkljive komunalne ureditve v mestu lahko že v kratkem času izbruhne   zdravstveno higien-
Ali bodo Novomeščani na bližnjih zborih volivcev glasovali za samoprispevek, ki ga namerava predpisati krajevna skupnost, da bi plačala razna komunalna in druga dela obče koristi? Je predvidena stopnja - 1 % od OD ali davčne osnove - previsoka ali prenizka? Kakšno je sploh vzdušje pri ljudeh, kadar zaslutijo, da bo treba poseči v žep? Ali občani razmišljajo, kaj bi se dalo urediti z združenimi denarji?
Na vse upokojence ne računajmo!
O Vinko Savnik, upokojenec:
»Grm in še zlasti Paderši-
čeva ulica, v kateri imam hi-
Odgovore anonimnih sem namenoma porabil v uvodu, prvič zato, ker so v manjšini, in drugič, ker je iz njih razvidno, kako so nekateri (v tem primeru nekatere) pripravljeni pričakati obče koristno akcijo »vsi za enega, eden za vse«.
Da beseda res ni konj, so dokazali drugi anketirani Novomeščani in Novomešan-ke: delavci, uslužbenci, nameščenci, upokojenci, gospodinje, ljudje na višjih in nižjih položajih, z različnimi osebnimi prejemki, stanujoči v raznih mestnih predelih. Odkrito so povedali, kaj menijo o udeležbi občanov pri reševanju splošno koristnih zadev in se niso potuhnili v anonimnost. Tudi njihovi predlogi so taki, da jih bo treba upoštevati. Slej ko prej pa so z izjavo, da bodo glasovali »za«, pripravili semenu plodna tla.
Bršlinčani pozdravljajo in čakajo
© Dimitar Peric, sekretar komunalne uprave:
v Bršlinu zelo močne. Bršlinčani bi jih bili iz srca hvaležni in bi z večjim veseljem privlekli iz žepa samoprispevek, ko bi bilo to res!
»Pri teh plačkah brez stanovanja ...«
0 Tončka Zalokar, prodajalka iz Trdinove ulice, je pravilno ugotovila, da se pri denarju vsaka stvar začne in neha. »Pri tej ubogi plački ne morem reči, da dobro ži-
šo, ima revno kanalizacijo. Komaj pičla četrtina je urejenega. Ureditvena dela so potrebna, samo — kdo jih bo plačal!? Na Grmu, in v mestu sploh, je precej starih ljudi, veliko bolnih in priklenjenih na bolniško posteljo. Nanje ne smemo računati, ker še sami potrebu-
ski problem. Grm je pokrit z greznicami, namesto da bi imel kanalizacijo. Nove hiše nastajajo in ob njih nove greznice. Teren je začela preplavljati nesnaga. Zato sem za vsako akcijo, ki bi tako problematiko ublažila.
Namen krajevne skupnosti pozdravljam. Mislim, da bi bil prispevek 1 odst. od OD primerna obremenitev. Zviševati ga ne bi bilo potrebno. :
Razumljivo je, da bo treba delati na podlagi programa in predračuna. Predlagam, da bi program zajel urejevanje grmske kanalizacije in da bi vsako gospodinjstvo poleg 1 odst. prispevka plačalo še vsaj 800 N din.
Če bi združili sredstva občanov,   delovnih organizacij
in širše družbene skupnosti, bi se lahko lotili večjih del. Tako bi Bršlin lahko dobil osnovno šolo, otroški vrtec in kulturno dvorano, samo Novo mesto kulturni dom, drugi mestni predeli pa objekte, ki so najbolj potrebni.«
Direktor banke naj gre v akcijo!
O Rudi Berger, direktor Industrije obutve:
»V mestu imamo vrtičkar-je in več manjših posestnikov. Z odlokom o prispevku na uporabo mestnega zemljišča, ki je bil zavrnjen, se ni dalo ,skozi', najbrž prav zaradi tega, ker je bil predvideni prispevek od kvadratnega metra zemljišča. Prispevek, kot ga predlaga krajevna skupnost, bi najbrž lažje plačali.
Brez sodelovanja podjetij bo kaj večjega težko napraviti. Predlagam večjo akcijo za zbiranje sredstev. Vidnejši predstavnik, kot je direktor banke, naj bi šel od podjetja do podjetja in se na kraju samem dogovarjal o prispevku podjetij.« O Franc Golob, uslužbenec: »Nekoč sem že predlagal, da bi sredstva za komunalne in druge zadeve zbirali drugje in čimmanj pri občanih. Zdaj to znova poudarjam. Precej več denarja za te reči bi dobili, ko bi obdavčili promet z alkoholnimi pijačami in prodajo za življenje manj potrebnih artiklov. Samoprispevek bo namreč po mojem mnenju občane precej prizadel.«
Če bi jaz predpisoval...
® Sergij Thorževskij, predsednik občinske skupščine Novo mesto:
»Ugotoviva najprej, da bo
sodelovanje občanov pri urejanju krajevnih zadev nujno, da pa bo do tega prišlo, se bo treba navaditi skupnega jezika. Zdi se mi, da je vsak predlog brez konkretnega programa in dobro pripravljene politične akcije že vnaprej obsojen na neuspeh!
Če bi jaz predpisoval prispevek, bi ga predpisoval za ureditev šolske telovadnice, zidavo kulturne dvorane in otroški vrtec. Višina prispevka bi bila odvisna od programa in časa, v katerem bi ta program uresničili.
Najprej je treba imeti program. Ta bi lahko bil dolgoročen. Za dela bi napravili vrstni red. Najnujnejša bi imela prednost. Sredstva bi se morala zbirati v posebnem skladu. Sklad naj bi odgovarjal za gospodarjenje samo občanom.«
IVAN ZORAN
Križna mnenja o letošnjem razvoju
Oba zbora občinske skupščine v Novem mestu sta v torek, 26. aprila dopoldne, ob-ravnava^la gospodarske rezultate preteklega leta in možnosti letošnjega razvoja go. spodarskih in družbenih dejavnosti. Za to razpravo je bilo značilno, da so odborniki zavzemali različna stališča. Zatem je tekla razprava o poteku reelekcije direktor, jev in statutih delovnih organizacij ter o združevanju sredstev za plačevanje strokovnega šolstva v letu 1366. Med važnejšimi sprejetimi odloki so: odlok o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, odlok o obrestnih merah za plačeva, nje obresti od poslovnih skladov gospodarskih organizacij in odlok o prometnem davku.
vim, prej skromno, čeprav sem sama. Na vsak dinar gledam. Vse je tako drago. Če pa se bo pričelo kaj resnega in koristnega urejati v našem predelu, bom seveda po svojih močeh pomagala.«
0 Jurij Pestner, brivec: »Stanovanja nimam, avta in drugih sodobnih pribolj-škov tudi ne, me pa ne bo vzelo, če bom plačal prispevek za delo skupne koristi. Menim, da je dobro, če gre-
»Nič bi ne imel proti samoprispevku za urejevanje mestnih ulic, kanalov, javne razsvetljave in cest, saj je menda že res napočil čas, ko marsičesa brez pomoči občanov ne bomo mogli več reševati. Težko je reči, kakšna stopnja bi najbolj ustrezala za obremenitev zemljiških posestnikov, upokojencev in drugih. Morda bo zadostoval 1 odst. od osebnih dohodkov, morda tudi ne. 2e zdaj pa vemo, da bi samo od posameznikov dobili premalo. Z nekaj stotisočaki, ki bi jih lahko dobili, se komunala gotovo ne bi veliko opomogla. Bršlinčani že 10 let in več govorimo, da je treba asfaltirati cesto, ki drži od železniške postaje, pa ne zberemo denarja za to. Podobno je z željami za otroški vrtec. Zelo hudo bi morali obremeniti občana, da bi bilo denarja dovolj. Nekaj se sliši, da se za te stvari zavzemajo gospodarske organizacije, ki so
mo na samoprispevek, čeprav morda večina ne bo za to.«
O Marija Pibernik, kuharica v Industriji obutve:
»Podjetje bo omogočilo, da dogradimo hišo na Grmu. Vsak dan greva z možem po službi delat. Zdaj še ne vem, česa okoli hiše še ni. Seveda bova z možem rada prispevala, če bo krajevna skupnost res kaj začela.«
KAJ BI ODGOVORILI, ČE BI VAS OTROK VPRAŠAL:
»lamica, kdo pa je moj varuh, kadar te ni?«
Kaže, da bosta otroške vrtce dobila še Straža in Žužemberk
■ Vsako jutro, ko odbije pol sedmih, vidim iti mater z dvema otrokoma iz naše v sosednjo ulico. Počasi gredo in mati otrokoma venomer nekaj pripoveduje. Ustavijo se pred sivo večnadstropno hišo. Starejša žena, ki pride odpret, se skloni k malčkom, ju poboža in prijazno vpraša: »Kaj mi bosta pa danes povedala?«
■ Precej časa si nisem prišel na jasno, čemu oddaja ta žena iz naše ulice svoja otroka oni ženici. Zdaj vem, da ju pelje v varstvo, ker pri njej doma vse dopoldne ni odraslega človeka. Oba z možem sta v službi.
V Novem mestu je okoli 1.400 otrok v družinah, kjer sta oče in mati zaposlena. Med odsotnostjo staršev skrbe za najmlajše največ stare matere, služkinje ali najete varuhinje, manj tuji ljudje, še manj pa otroški vrtci.
V novomeški občini, ki ima približno 14.000 otrok, starih do 14 let, so samo tri vzgojno varstvene ustanove: dve v Novem mestu (vrtec in oddelek za dojenčke v bolnišnici) in ena v šent. Jerneju.
Oskrbnine so previsoke
Lojze Kastelic, ki je bil nekaj časa v. d- upravnika združenih novomeških vrtcev, je rekel:
■ »V Novem mestu imamo pet področnih vrtcev- Razmeščeni so v neposredni bližini predelov, kjer prebiva največ zaposlenih. Svoje vrtce so dobila posamezna naselja v mestu- Na Mest-tvjih njivah je občina pred kratkim kupila prostor za varstvo predšolskih otrok«
čeprav sedanje zmogljivosti ne zadoščajo glede na potrebe in bi morali urediti vsaj še tri tolikšne vzgojno varstvene ustanove, kot je sedanja, trenutno ni opaziti, da bi se starši tepli, čigav otrok bo še lahko šel v vrtec. Me-
sečna oskrbnina — 75 Ndin za enega otroka — je vaba, ki bolj odbija kot vleče. Lojze Kastelic je to razložil:
■ »Starši z boljšim zaslužkom se raje odločajo za domače varstvo in v ta namen najamejo služkinje. Koliko pa je takih, ki se ob današnji draginji sami komaj prežive! Prav ti bi radi dali otroke v vrtec, ko bi zmogli oskrbnino, če zaslužita oče in mati s štirimi majhnimi otroki 900 Ndin, bi morala odšteti kar tretjino mesečnih dohodkov za vrtec, če bi se odločila za ta način varstva! To je povsem nenormalno. Ker pa ugotavljamo, da imajo trenutno manj premožne družine v vrtcu največ otrok, se je treba vprašati, koliko časa jih bodo ob tako visokih oskrbninah še imele! Po mojem mišljenju bi morala priskočiti na pomoč družba in prevzeti nase del oskrbnih stroškov za otroke manj premožnih družin«
Podjetje plačuje negovalko
■ »Sentjernejskemu   vrtcu pomaga
tukajšnji obrat ISKRA,« je pripovedoval vodja obrata in republiški poslanec Ludvik Simonič. »Plačujemo tudi negovalko. Kar delamo, delamo samo zato, ker .je vprašanje otroškega varstva v
našem kraju, kjer je zaposlenih okoli 600 žensk, silno pereče. Zavedamo se, da je to, kar smo napravili, samo trenuten izhod. 2e dolgo razmišljamo, v našem podjetju in v družbeno političnih organizacijah, da bi zidali stavbo nalašč za potrebe otroškega varstva. Načrte imamo že nekaj let. Na pobudo Socialistične zveze se je pričela akcija za zidavo. Občani so gotovo pripravljeni pomagati, saj niso še nikoli odrekli pomoči, kadar je šlo zares. Veliko nas je prispevalo za obnovo Skopja, če bi posojilo, ki nam ga vračajo v obrokih, usmerili za vrtec, bi bila zidava še prej omogočena. Seveda bi morali najprej zagotoviti denar za začetek del«
Straži pomaga NOVOLES
Kar ima lesno industrijo in močno tovarno NOVOLES, je postala Straža drugo nazvečje industrijsko središče v občini- Pozna se ji tudi na zunaj, saj kar vidno spreminja podobo- Nova naselja naglo rastejo. Ustvarjajo se nove družine in število otrok se povečuje. Otroško varstvo, namreč organizirano, je bilo tu dolgo neznanka št. 1. Družbeno politične organizaciie so se ob takšnem stanju slednjič globoko zamislil?: »Saj je otrok brez varstva vedno več!« Odločitev za reševanje problematike »nepreskrbljenih« otrok se je rodila šele nedavno, ko je krajevna skupnost dvignila glas in rekla: »Vrtec moramo urediti!« V njenem letošnjem programu je otroški vrtec tretja najpomembnejša zadeva. Nani čaka '50 otrok brez varstva.
H »Krajevna skupnost je zaprosila
gozdno gospodarstvo, naj omogoči. ^a bi dobila v upravljanje Virstovo hišo.
Knjigovodje med nemogočimi predpisi
Člani novomeškega društva knjigovodij so na osmem rednem občnem zboru v soboto, 23. aprila v glavnem obravnavali naloge, ki so prišle z gospodarsko reformo. Dr. Franc Jerovec je v zvezi s tem spregovoril o kreditiranju gospodarskih organizacij
Iz kratkega povzetka Jerov-čevega govora moremo razbrati vrsto značilnosti v gospodarskem poslovanju po reformi. Gospodarsko reformo izvajamo z vso ihto, togi in često nemogoči, v glavnem zastareli in neusklađeni predpisi pa izvajanje zavirajo. Postopki za kredite, ki jih gospodarske organizacije nujno potrebujejo, so zapleteni in dolgotrajni. Mnogi kažejo
Šola prevzela sadovnjak
Osemletka v Dolenjskih Toplicah je prevzela v oskrbo veliki sadni nasad, ki že lepo uspeva. Ta nasad, ki je tudi v okras kraja, je nameravala dosedanji lastnik KZ opustiti ali prodati, vendar za to ni dobil dovoljenja. V sadovnjaku se bo pod vodstvom učiteljev šolska mladina učila gojiti sadno drevje.
na banke, kako da se vse bolj in bolj odmikajo od tega, da bi bile hitre drugi spet čakajo odrešilne bilke, ki naj bi jo poslali z zveze. Naj bo tako ali tako, tisti, ki morajo po sedanjih predpisih delati, si večkrat ubijajo glavo, ker si ne znajo pomagati. Seveda so ovire še zaradi nečesa: ljudje, ki imajo opravka s poslovanjem, tudi niso vedno najbolj vešči delu. Ročno računanje tudi ni na mestu, ko gre za hitrost. Marsikje v delovnih organizacijah, v podjetjih in bankah, sicer že vedo, da se je treba prilagoditi modernemu poslovanju. V ta nem en tudi nabavljajo mehanograf-ske pripomočke. Drugod se za take pripomočke še ne zmenijo.
V društvenem poročilu in razpravi je bila omenjena skrb za strokovno izpopolnjevanje kadrov, ki delajo v knjigovodstvu, omenjena je bila pomoč društva prihajajočim kadrom in ekonomski srednji šoli, kakor tudi med-društveno sodelovanje za izmenjavo izkušenj. Vsekakor pa bi v razpravi želeli več slišati o konkretnih zadevah, ker se zdi, da je bil čas za razpravo odmerjen predvsem za pozdravne govore gostov. To" bi kazalo podčrtati tembolj, ker ima društvo že 730 članov, zlasti odkar je združeno s krškim, to pa ni tako majhno število, da bi se v tej množici ne našli ljudje, ki bi lahko to in ono povedali.
Potegnili so se za svoje pravice
Dom Vinka Paderšiča pri Gospodični tukaj
na Gorjancih bo odprt od 30. aprila dalje, nove
Letos so zaupali oskrbništvo doma znani- Novo
ma gostinskima delavcema in planincema julija.
Martini in Slavku Malnarju, ki sta več let lepših
uspešno vodila Dom na Komni in bila jancev
nazadnje zaposlena v hotelu »Triglav« v Vinka
Kopru. Dom Vinka Paderšiča pri Gospo- jancih dični bo letos posebno zanimiv, ker bo
izhodišče planinsko-turistične »Trdi-poti«, kj jo bo Planinsko društvo mesto odprlo na praznik borca 1. Pot bo tekla 152 km daleč po najin najzanimivejših krajih naših Gor-, Podgorja in Roga. Na sliki dom Paderšiča pri Gospodični na Gor-(Foto: R. Jereb)
Pri novomeškem garnizonu je zaposlenih na raznih delih več občanov iz Novega mesta in okolice ter od drugod. Omenjeni delavci imajo svojo sindikalno podružnico, ki šteje 38 članov. Vsako toliko časa se sestajajo in se pogovorijo o svojem delu, življenju ter družbeni dejavnosti. Nedavni sestanek te sindikalne podružnice pa bo ostal njenim članom še dolgo v spominu. Lotili so se pomenka o mestu in vlogi svoje podružnice v našem samoupravnem sistemu.
Delovna organizacija, v kateri delajo, je svojstvena, morda pa so prav zato v raz-
Kulturni dom samo za domačo kulturo
Odbor prosvetnega društva »Maks Henigman« v Dolenjskih Toplicah je na zadnji seji razpravljal o pripravah na društveni občni zbor, ki bo sredi maja. Ugotavljajo, da sta delavna pri društvu le knjižnica, ki marljivo posluje, in kino. Obetajo pa se boljši časi, saj se je včlanilo v zadnjem času 20 mladincev in mladink, od katerih veliko pričakujejo. Pričakujejo, da bodo mladi zlasti razgibali dramsko dejavnost. V ta namen je že na voljo režiser in upajo, da bodo kmalu gledali prve uprizoritve domačih igralcev. Prostor v kulturnem domu ne bodo več dajali v najem potujočim cirkusom in podobnim skupinam, ker so ti prinesli več škode kot koristi. Dom bi bilo treba popraviti, žal pa društvo samo nima dovolj denarja.
D. G.
Čebelarsko predavanje v Dol. Toplicah
Znani čebelarski strokovnjak in urednik lista Slovenski čebelar prof. Edo Senegačnik je v nedeljo 24. aprila predaval številnim po-slušalcem-čebelarjem v Dolenjskih Toplicah. V dveurnem predavanju je govoril poslušalcem o vzreji mladic, o umetnem delu čebelnih rojev in o opraševanju matic. Prikazal je več diapozitivov iz življenja čebel, slike o čebelarskih kongresih v Romuniji in na čehoslo-vaškem ter o obisku tujih čebelarjev v Sloveniji, ki so pohvalili slovensko čebelarstvo. D. G.
pravi navrgli množico stvarnih in spodbudnih predlogov, kako izboljšati poslovanje in zagotoviti merila, s katerimi bi realno ocenili delo in uspehe posameznih članov kolektiva. Precej kritik je bilo izrečenih tudi glede skrbi za zaposlene, zlasti glede stanovanj, člani podružnice so menili, da sodelovanje med njimi in komando garnizona doslej ni bilo najboljše in so
predlagali, naj bi bili stiki v bodoče pogostnejši. Pomenili so se tudi o tem, da bodo v okviru zakonitih možnosti poizkusih izdelati osnutek pravilnika o nagrajevanju, čeprav bo to težko in obsežno delo. Na sestanku so se zahvalili za njegovo delo dosedanjemu predsedniku Milanu Gorencu, za novega predsednika pa So izvolili Ferda Gut-mana. A. KODRIč
Na nedavnem sestanku svoje sindikalne podružnice so se delavci vojaških ustanov v Novem mestu vpraševali predvsem to: »Kakšen je naš status?«. V razpravi je bilo izrečenih več kritičnih misli o skrbi za stanovanja in sploh o skrbi za človeka. Na sliki: udeleženci sestanka med razpravo (Foto: M. Radenkovie)
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Grli, Franc Vidmar, Viktor Avsenik, Aloj/ Pirnar In Alojz Tekstor, člani kolektiva Novoles Straža; Bdo Matko, član kolektiva IMV Novo mesto; Marjan Kolčne, Lado Muhič. Karel Rehenik in Henrik Zupančič, člani kolektiva Vajeniška šola Novo mesto; Vojko Kadimc. Slavko Zu pančič, I-rane Vidmar, Martin Strašek. Jože Snirekar in Alojz Slegeiišek, učenci Vajeniške šole Novo mesto; Bojan Florjančič, član kolektiva Krka Novo mesto; Jože Ivančič, član kolektiva Varnost Novo mesto; Justina Tranite, članica kolektiva Osnovna šola Otočec; Ana Stare, gospodinja iz Gornje Brezovice; Jože Bobič, posestnik iz Sela; Marija Rajer, gospodinja z Vinjega vrha; Ludvik Jerele, tesar iz Drage; Peter Bevc, član kolektiva Hotel Grad Otočec; Jože Novak, delavec z Vinjega vrha; Alojz Hodnik, član kolektiva Pionir Novo mesto; Marija Ivančič, gospodinja iz Družinske vasi; Alojz Hodnik, član kolektiva Dimnikarsko podjetje Novo mesto; Ivanka Sušnik, članica kolektiva KZ Krka Novo mesto.
V njej so med drugim tri stranke. Zagotoviti bi jim bilo treba stanovanje drugje, mi pa bi tam uredili vrtec. Preureditev bi veljala 30.000 Ndin, dal pa bi jih NOVOLES,« je obrazlagal načrte krajevne skupnosti njen predsednik Krno Šali. »Vsekakor bo,« je dostavil, »vprašanje otroškega varstva v Straži še letos rešeno.«
Dolgo iskana beseda: sporazum
V Žužemberku dolgo niso našli skupnega jezika v pogovorih o otroškem varstvu. Ugotavljali so, da bi jim bil vrtec potreben, kje naj bi ga bili uredili in kdo naj bi bil začel, pa se niso zedinili. Predstavniki krajevne skupnosti in Socialistične zveze so vsak zase često zasedali in iskali rešitev. Naposled so menda le prišli skupaj in bo, kot kaže, že v maju odprt otroški vrtec. Prostor zanj naj bi bili našli v stavbi krajevnega urada- Pravijo tudi, da se je zdaj javilo nad 20 zaposlenih mater, ki bi dale svoje otroke v vzgojno varstvene ustanove- V Žužemberku ima samo ISKRA toliko zaposlenih žena, da bi bila ustanovitev vrtca povsem upravičena. 'Seveda bi lahko v ta vrtec pošiljali tudi otroke iz drugih družin.
Mirna peč v turnusu inačic
člani krajevne skupnosti in upravitelj mirnopeške osnovne šole Franc Nahtigal je rekel, da je v Mirni peči za majhen vrtec dovolj otrok že iz učiteljskih družin. Cenijo, da je trenutno brez varstva okoli 30 otrok. Prvotni načrt za novo šolo je predvidel prostore tudi za otroško varstvo. Kasneje so načrt spreminjali in njegova zadnja varianta vrtca ne predvideva. Po Nahti-galovih besedah bi vrtec lahko uredili v stari šoli, brž ko bi imeli novo. Vendar na to še ne gre računati, ker letos novega šolskega poslopja ne bodo gradili. Razmišljajo, da bi vprašanje otroškega varstva začasno rešili, ko bi le kje dobili kakšen prostor. V njem
bi uredili vrtec s sodelovanjem občanov, ki bi prav gotovo prišli na pomoč.
V novomeški občini so še kraji, ki se nenehno razvijajo in kjer bo otroško varstvo slej ko prej glavno vprašanje. Omenili bi zlasti Dolenjske Toplice, ki sicer nimajo velike industrije, so pa turističnega pomena in bi morale imeti že prav zategadelj zadeve kot otroško varstvo ne le dobro, temveč vzorno urejene.
Na splošno: prekratek korak
Na področju otroškega varstva v novomeški občini torej nismo veliko napredovali. Ostali smo pravzaprav tam, kjer smo bili pred desetimi leti ali še prej. Reševanje tega vprašanja ni šlo v koraku s časom, potrebami in splošnim družbenim in gospodarskim razvojem. Zadnje čase ugotavljamo, da nam je to velika ovira, zlasti odkar reforma zahteva na delovnem mestu »celega« človeka. Veliko je mater in očetov, ki nosijo družinske skrbi na delo- Neka teri te skrbi nimajo, ker jim otroke pazijo služkinje, nalašč najete varuhi-hinje, stare mame, sorodniki, znanci, vrtci ■ . •
Mladost pred sodiščem
Najhuje je otrokom v družinah, kjer sta varstvo in vzgoja velika neznanka. Takih družin ni" malo, in otrok, ki dožive vse prej kot varstvo in vzgojo, tudi ne. Tako je tam, kjer oče in mati mislita na razvezo zakona, kjer je prevladal alkoholizem, kjer . . . nešteti drugi razlogi ne pustijo blizu varstva   in vzgoje.
■ Analize omenjajo neskončno vrsto primerov, da so morali otroci že v svojem zgodnjem detinsbvu stopiti na pot samorastništva. V družini niso slišali vzgojne besede. Vzgajali so jih oko. lje( cesta, slabi zgledi, potepanje ... Sčasoma je celo lepa beseda šla skozi ušesa noter in ven. Odraščali so pod vplivom »zakona narave« in . . . Priložnost napravi marsikaj ... Novomeško
sodišče je samo lani obravnavalo 106 vzgojno zanemarjenih in družbeno neprilagojenih mladoletnikov, ki so stopili na kriva pota- Težko je, če hudournik skoči iz struge in začne rezati novo. Navadno se šele potem »spomnimo«, da bi nam ne bilo treba biti v skrbeh, če bi mu bili prej poglobili strugo. Podobno je, ko imamo opraviti z mladostjo, če zavoljo pomanjkljive vzgoje »iztiri«, je navadno več ne spravimo nazaj, četudi vzgojo postavimo na zlate »tire«. Mileje rečeno: zamujenega se ne da vedno nadoknaditi.
Dajmo že tiste dinarje za vrtce!
Mladinska vzgoja, hkrati z varstvom, ni tako malo pomembna zadeva, kot bi sklepali iz tega, kako jo rešujemo. Na splošno prevladuje mišljenje, to pa bo najbrž tudi res, da je človek tak, kakršnega vzgojimo. Vzgoja naj bi se začela od prvih mesecev po rojstvu, ko začne otrok dojemati okolje. V vrtcih za predšolske otroke naj bi najmlajših ne samo varovali, temveč jih tudi primerno vzgajali. Praviloma bi naj bil otrok iz vrtca, preden gre prvič v šolo, vajen kolektivnemu življenju, znal naj bi igrice, povestice, se pravilno obnašati na cesti in podobno. V vrtcih, ki jih imamo zdaj, se otroci marsikaj lepega in koristnega naučijo. Toda spet se moramo spomniti, da je v vrtcih bore malo otrok, da pretežna večina najmlajših nikoli ne bo prestopila vrat vzgojno varstvene ustanove. Življenje jih bo vzgajalo . ..
■ Pa smo spet pri začetku. Vidimo mamice, ki gredo z malčki k sorodnikom, znancem, tujim ljudem . . . Vidimo otroke, ki niso nikomur mar . . . Vidimo in želimo si, da bi bilo . . . Daj. mo že tiste denarje za vrtce! Za marsikaj imamo denar, četudi je še taka stiska, ko gre za to področje, pa se sprenevedamo. Napravimo besedičenju konec ... DAJMO OTROKOM VARUHA IN VZGOJITELJA!
IVAN ZORAN
Novomeška kronika
■ PRED  NEKAJ  DNEVI so na
Glavnem trgu uredili nov način parkiranja za avtomobile. To je bilo že res potrebno, saj parkirišč vedno bolj primanjkuje, posebno popoldne od 16. ure dalje. Ker so bile prej črte že močno zabrisane, so vozniki avtomobilov ustavljali, kjer se jim je zdelo in prostor je bil kmalu poln. Na novo urejenih parkirnih prostorih lahko stoje vozila v dveh vrstah.
■ PRODAJNI PULT za lučke so na trgu že postavili. Kot kaže, se bo sezona za lizanje te dni pričela. Paziti pa bi morali, da se ne bo znova uveljavila dosedanja praksa: metanje vrečic po tleh.
■ RIBIČEM    NI    TREBA več
skrbeti, kje bodo kupovali potrebščine za lov. Medtem ko nekaj let v Novem mestu nikjer niso prodajali ribiškega pribora in potrebščin, sta zadnje čase z njimi založene kar dve trgovini. Pri Novo-tehni imajo bogato zalogo raznovrstnih ribiških palic in vab, ka-
KUPIM
rabljeno
CISTERNO
za 2500 do 30001 tekočega goriva (mazuta).
Ponudbe z navedbo cene in kraja pošljite upravi Dolenjskega lista pod »Cisterna«.
kor tudi vseh drugih stvari, ki jih potrebujejo ribiči, precej teh stvari pa prodajajo tudi v Mladinski knjigi.
■ ZA 600-LETNICO NOVEGA MESTA so postavili v nasadih kovinska stojala za lepake. Slavje je minilo, zarjavela kovinska stojala so ostala, na njih pa visijo še delčki Jakčeve reprodukcije Novega mesta. Poznim rodovom v spomin?
■ SADIKE SO LETOS mnogo dražje kakor so bile lani, so ugotavljale gospodinje in vrtickarji na ponedeljkovem trgu. Sadika paradižnika velja 40 din, šopek sadik zelja 100 din itd. Prodajali so tudi raznovrstno zelenjavo, ki pa je še vedno draga. Solata 500 din kilogram, berivka na merice 100 dinarjev, špinača na merice 80 dinarjev, redkvice v šopkih 50 din. Kilogram krompirja je veljal 90 din, liter mleka 140 din, kilogram jabolk 150 din, vejica španskega bezga 30 din, jajca 45—50 din.
SPREJMEMO
2 MIZARSKA POMOČNIKA
dobra delavca, vojaščine prosta. Osebni dohodki dobri.
MIZARSKA DELAVNICA BROD 1, p. NOVO MESTO
OTVORITVENI ATLETSKI MITING V NOVEM MESTU
IN PENCA NAJBOLJI
Prvi spomladanski atletski miting v Novem mestu je spremljalo izredno lepo in toplo vreme. Kljub temu so bile steze mehke, tako da organizatorju ni uspelo uvrstiti v tekmovanje tudi teka čez zapreke, medtem ko se za skok s palico ni nihče prijavil. Tekmovalci so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Državni repre-zentant Marjan Špilar je vrgel kopje 70,97 metra daleč, mladinec Janez Penca pa je skočil v da-ljino 6,28 metra. Sestri Močniko-vi sta zanesljivo zmagali v teku na 300 metrov, medtem ko je bil pri članih na 400 metrov najboljši Ljubljančan Mole. V teku na 100 metrov je z občutno prednostjo zmagal Tine Zaletelj z nič kaj dobrim rezultatom 11,4, čemur je botrovala tudi mehka steza.
Rezultati: mladinke 60 metrov (17 tekmovalki: K. Močnik 8,5, D. Močnik 8,8, Jakše 0,00; mladinci na 60 metrov (17): Šlajko-vec 7,5, Manojlovič 7,6, Verček 7,7, člani, 100 metrov (5): Zaletelj 11,4, slajkovec 12,0, Penca 12,2, mladinke, 300 metrov (15): K. Močnik 44,8, D. Močnik 47,2, Janežič   48,0,   člani   400 metrov:
Mole 54,4, mladinci, 400 metrov (6): Markovič 58,8, Jazbec 61,4, Pelko 62,2, mladinci 1000 metrov: Barkovič 2:52,8, štafeta 4x60 metrov, mladinke (2): ŠŠD K. Ru-pena I 34,8, SSD K. Rupena II 37,8, štafeta 4x60 metrov, mladinci (4): AK Novo mesto 29,7, SSD K. Rupena I 30,2. SSD K. Rupena II 31,0, skok v višino, mladinke (21): šavom 130, Macedoni 130, Hrastar 125 itd., skok v višino, mladinci (19): Penca 170, Berger 170, Slak 165 itd., krogla starejše iladinke: Šavom 8,71 m krogla, mlajše mladinke (6): Novak 11,55, Tomše 9,84, Facja 9,82, krogla, starejši mladinci (5): Gu-štin 11,88, Velkavrh 11,87, Virant 11,38, krogla, mlajši mladinci (6): Poreber 11,25, Jenko 10,00 Vuka-denovič 9,95, krogla, pionirke (9): Mesojedec 9,34, Judež 9,12, Cola-rič 8,53, kopje, mladinci: Pavlic 50,13, Suhy 43,58, kopje, člani (2): Špilar 70,97, Šiška 39,95, skok v daljino, mladinke (24): Novak 4,34. Špenar 4,11, D. Močnik 4,08, skok v daljino mladinci (31): Penca 6,28, Slajkovec 5,72, Slak 5,44.
Na mitingu so nastopili atleti Kladivarja,   Olimpije, Dolenjske-
Starejši peti, mlajši šesti
Na zimskem republiškem pionirskem plavalnem prvenstvu so 17. aprila v Kranju krški pionirji kluba Celulozar osvojili v tekmovanju starejših pionirjev 5. mesto, v tekmovanju mlajših pionirjev pa 6. mesto. Žal se tekmovanja zaradi bolezni niso udeležili trije bolj. 6i pionirji: Ljubo Potočnik, Marjan Mlakar in Sonja Drugovičeva. Zlasti 6. mesto, ki so ga zasedli mlajši pionirji pomeni lep uspeh. Razvrstitev je takšna:
Mlajši pionirji: 50 m prsno; 7. Ivan Popovič, 8. Ivan Šepetavc; 50 m hrbtno: 9. Iger Gelb; 50 m crawl: 7. Igor Gelb, 18. Ivan šepetavc.
Starejši pionirji: 100 m prsno: 11.—12. Miha Pogačar, 13. Adi Bučar, 15. Lado Busar; 100 m hrbtno: 6. Mirko Ziberna, 6.-7. Zlat-ko Gelb; 100 m delfin: 4. Franc Čairgo, 5. Mirko 2iberna, 7. Adi Bučar; 100 m crawl: 3. Zlatko Gelb, 8. Franc Cargo 16. Pogačar Miha, 26.-27. Lado Busar.
Sevnica : Vransko 2:2
V nedeljo 24. aprila so sevniški nogometaši gostovali v Vranskem, kjer so se srečali z domačim moštvom. Oslabljena ekipa Sevniča-nov je bila sicer boljše moštvo, vendar je bil rezultat neodločen 2:2 (1:1). Gostom je manjkalo zaključnih udarcev. Igra ni zadovoljila gledalcev. Gola za domačo ekipo sta dosegla Anzoc in Rekar, za goste pa sta bila uspešna Pla-zor in Mesinger. Sodnik je sodil dobro. B. B.
Kočevski pionirji drugi v Sloveniji
V nedeljo, 24. aprila, se je v Ljubljani končalo republiško prvenstvo orodnih telovadcev. Razveseljiva je bila velika udeležba v vseh oddelkih, saj je tekmovalo 172 pionirjev v 26 vrstah iz vse Slovenije.
V višjem razredu pionirjev je tekmovalo 16 vrst. Kočevski telovadci so zbrali 274,6 točke in s tem zasedli drugo mesto za Idrijo pred Koprom ter drugimi mesti. Vrsta nižjega oddelka, kjer so tekmovali predvsem novinci, pa je dosegla mod 10 zelo dobro četrto mesto.
To je eden največjih uspehov kočevskih športnikov, vreden še toliko več, ker so ga izbojevali mladi orodni telovadci, čeprav je telovadba za pionirje ena najtežjih in najzahtevnejših športnih panog. K temu uspehu njim in vodniku Lojzetu Okornu ter pomočniku Jožetu Starcu iskreno čestitamo! A. Arko
Mlajše pionirke: 50 m prsno: 4. Sonja Trampuš, 5. Jožica Erjavec, 6. Nada Preskar; 50 m crawl: 6. Darja Humor, 7. Nada Preskar.
Starejše pioninke: 100 m prsno: 12. Tatjana Kragelj, 13. Ksenija Jurkovič, 15. Zdenka Hočevar. 17. Marija Popovič, 18. Lidija Erjavec, 19. Fanika Peršič; 100 m hrbtno: 9. Novenka Jenkole, 11. Irena Poljanec, 16. Tatjana Kragelj, 17. Nevenka Jenkole in 19. Ksenija Jurkovič.
v. n.
Krušič in Hren gresta na državno prvenstvo
V nedeljo, 24. aprila, je bilo v Mariboru zaključeno republiško kegljaško prvenstvo dvojic, ka-terega se je udeležilo tudi 5 parov iz Novega mesta. V hudi konkurenci najboljših slovenskih kegljačev sta zmagala Steržaj in Mlakar (Branik), ki sta edina presegla v povprečju 900 kegljev. Novomeški tekmovalci so bili v povprečju solidni, saj je najboljši par Krušič in Hren bil 16. in se je uvrstil na državno prvenstvo, ki bo 7. maja v Zagrebu. Krušič je dosegel 840, Hren pa 838 kegljev. Dvojica Romih-2ida-nek je dosegla 1643 podrtih kegljev (Židanek 850), Mrzlak in Le-giša sta podrla 1639, Rožič in Petje (Dvojica Krke, ki je prvič sodelovala na večsteznem kegljišču) pa 1520 podrtih kegljev. (en)
Kočevje : Ljubljana Jarše 3:0
Prvo letošnjo tekmo v II. republiški odbojkarski ligi so odboj-karji Kočevja z lahkoto odločili v svojo korist. Moštvo Ljubljana Jarše so premagali s 3:0 (15:2, 15:9, in 15:5).
Za odbojkarje TVD Partizan Kočevje bo odslej skrbel kolektiv kemične tovarne MELAPAN. Njena materialna pomoč bo pripomogla k nadaljnjem razvoju telesne kulture v Kočevju. A. A.
Športni dan šolske mladine
Skoraj 200 pionirjev je nastopilo v ponedeljek, 25. aprila, na skrbno urejenem športnem prostoru ob kopališču Tovarne celuloze in papirja, kjer so imeli učenci krške in videmske osemletke športni dan. Učenci in učenke so se pomerili v rokometu. Med mladimi, ki so nastopili na rokometnem turnirju, so nekateri pokazali precejšnje znanje in bodo z malo treninga lahko nastopali tudi v krajevnih moštvih. v. n.
skih Toplic, Mirne peči, AK Novo mesto in člani novomeških šolskih športnih društev. Razveseljiv je množičen nastop mladih atletov in atletinj, od katerih bodo nekateri z resnim delom lahko marsikaj dosegli 2 SL
Zasluženi poraz
S 3:0 (1:0) so nogometaši Štor premagali v III. kolu CNP na domačem terenu neiznajdljive krške nogometaše. Vse tri gole je zaoil odlični srednji napadalec Bokšan.
Z igro, kakršno so pokazali Krcani v nedeljo, bodo izgubili še več srečanj. Vse kaže, da bodo morali v bodoče meriti bolj po žogi kot pa po nogah nasprotnih igralcev. Sodnik je bil slab, kor ni izključil vsaj dveh članov domačega moštva iz igre. Pavk
N0V0TEKS : Črnuče 1J
V I. kolu slovenske odbojkarske lige sta se v nedeljo, 24. aprila, na Loki pomerili ekipi novomeškega NOVOTEKSA (bivši Partizan N. mesto) in Črnuč. Zmagali so zasluženo gostje z rezultatom 3:1 (15:11, 15:1, 7:15, 15:13). Za Cmuče so nastopili: Meserko, Kovač, KrumeT I, Krumer II, Ple-šej. škofic, Dolenje. Za NOVO TEKS pa: Koprivnik, Lapajne, Berger. Kusič, Aš, Resnik, Golež ln Prime.
Nedeljska prvenstvena tekma je še en dokaz več, da gre novomeška odbojka rakovo pot. To ni nič čudnega, saj je znano, da novomeški odbojkarji, vsaj večina, n-j
trenirajo redno, pri tem pa ne gre pozabiti, da so v letošnji sezoni dokončno zapustili igrišča Sonc, Medic, Penko, Potrč in Stmič, ki so, čeprav brez treninga, s svojo rutino znali zmagovati Novomeščani niso pokazali prav ničesar ne v polju ne na mreži. Tekma je bila slaba in nezanimiva, tako da so maloštevilni gledalci nezadovoljni zapuščali igrišče. S tako igro si Novomeščani ne morejo obetati kaj več kot izpad iz republiškega razreda. Zadnji čas je, da pride v odbojkarski kolektiv več mladih igralcev, ki bodo imeli voljo do treninga. Pred 30 gledalci je tekmo dobro vodil Debevc iz Postojne, si
V nedeljo, 24. aprila, so začeli odbojkarji tekmovati v obeh slovenskih odbojkarskih ligah. Posnetek je s tekme Trebnje : Triglav (Kranj) v Kranju, ki se je končala s tesno zmago domačinov 3:2 (Foto: M. Legan)
TRIGLAV (Kranj) : Trebnje 3:2
V prvi prvenstveni tekmi II. republiške lige je odbojkarsko mo-
ŠAH i
Zdravko Janež -brzopotezni prvak
Na brzopoteznem šahovskem prvenstvu Kočevja za mesec april so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Zdravko Janež 9 točk; 2. Oster-man 8 in pol; 3. Ivič 8 točk; 4. Gornik 8, 5. Stimec 8; 6. Safar 5 in pol; 7. Vodičar 4 in pol; 8. Podkoritnik 4; 9. Obranovič itd. Da je Janež osvojil prvo mesto ni presenečenje, saj je znan kot zelo močan brzopotezni igralec. Oster-man se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Posebno je presenetil Jože Vodičar, ki je premagal Ivica in Gornika. Mlajši šahisti so se borili predvsem s časom in z neizkušenostjo. Mohar in Me-stek nista sodelovala.
V šahovskem klubu bo odslej vsak torek ob 18. uri brzoturnir, ki se ga lahko udeležijo vsi ljubitelji šaha. I. S.
Šahovska simultanka v Brežicah
športna tekmovanja poživljajo predpraznično vzdušje v Brežicah, v Krškem in v Sevnici. Najboljši šahisti spodnjeposavskih občin so se v sredo pomerili v simultanki z mednarodnim mojstrom Stojar.om Pucem. Prireditev je organiziral občinski sindikalni svet.
štvo Partizana iz Trebnjega igralo v nedeljo, 24. aprila, v Kranju z domačim Triglavom, lanskim članom I. republiške lige. Po dveur-nem zagrizenem boju so zmagali domačini z najtesnejšo možno zmago 3:2 (15:4, 15:12, 7:15, 14:16, 15:8). Tekma je bila kvalitetna, le sodnikove odločitve so bile včasih netočno. V moštvu Trebnjega sta najbolje zaigrala inž. Peter štor in Dušan Pandža, medtem ko sicer najboljši trebanjski odbojkar Franci Opara ni imel tokrat »svojega dne«.
Zdravnik vam svetuje
Vplivi mesta na človeka
1. MALO ZA UVOD
Letošnja proslava svetovnega dneva zdravja je bila pod geslom »Človek v mestu«. Kako vpliva mesto na človeka in kaj naj storimo, da bi razvijali dobre in ublažili ali odstranjevali slabe vplive, ni samo skrb urbanistov, gradbenikov in ekonomistov, pač pa tudi zdravnikov. Zato se mi zdi prav, da tem mestu poskušamo vsaj nekoliko osvetliti vplive mesta na človeka iz zdravstvene plati in nakazati nekaj preprostih rešitev, kako preprečiti vsaj del negativnih vplivov.
Z rastočo industrializacijo in modernizacijo posameznih držav in pokrajin nedvomno rastejo mesta in se zmanjšujejo vasi. Komplicirana tehnika in splošen razvoj zahtevata drugačne gospodarske rešitve, ekonomika se v osnovi spreminja, dviga na višjo stopnjo in neusmiljeno posega v rušenje starih patriarhalnih razmer. Nove tovarne zahtevajo več delavcev, ti prihajajo v mesta, se tam naseljujejo in ustvarjajo družine ter domove. Temu pravimo »beg v mesta«. Pojav je znan povsod. Pri nas je postal pereč po osvoboditvi. Vsa naša mesta naraščajo, nekatera hitreje, druga počasneje, število prebivalcev se' neprestano veča.
Ce izhajamo iz definicije zdravja svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi: »Zdravje je popolno telesno, duševno in socialno blagostanje in ne samo odsotnost bolezni ali okvare«, potem je jasno, da je človek enota, ki je sestavljena iz telesnega, duševnega in socialnega življenja, ki v bistvu med seboj ni ločljivo. Iz tega sledi, da človek zboli, če notranji ali zunanji vzroki vržejo iz ravnotežja ali pa poškodujejo človekovo telo, duševnost ali družbenost, še drugače povedano: stari latinski pregovor »zdrav duh v zdravem telesu« za oznako zdravja sodobnega človeka ne zadošča več( potrebna je tudi pozi-tivna družbena dejavnost, saj je človek družbeno bitje. Potrebna je torej višja kulturna stopnja, večja izobrazba, pristnejše vraščanje v družbo.
2. SPLOŠNI VPLIVI IN UGOTOVITVE
Mestna naselja so gosta, na sorazmerno majhni površini živi veliko ljudi. Ker je zemlja dragocena, sili mesto navzgor, zidamo bloke in stolpnice. K sreči niso vsi ti ljudje obenem na ulicah, sicer bi bilo mesto eno samo mravljišče. Ob prometnih koncih včasih doživimo kaj takega, ko se vsujejo ljudje iz tovarn, uradov in šol ter hite domov ali v menzo.
Prehrana v mestih je boljša, bolj pestra, količinsko manjša, zato pa bolj bogata na vitaminih, beljakovinah in rudninskih soleh, kar dviguje odpornost organizma. To je tudi potrebno, ker gostota prebivalstva naravnost izziva nevarnost širjenja epidemij — nalezljivih bolezni.
Družine v mestih so majhne, največ imajo po tri otroke, ker ljudje s planiranjem družin poskušajo dvigniti svoj osebni standard. Prav tu pa nastajajo precejšnje nevarno si i pretiravanj, ker si., ljudje s honorarnim delom, z nad urami in prekomerno zaposlitvijo preko svojih moč ustvarjajo pogoje za boljše življenje v pretiranem tempu kar ima za posledico celo vrsto živčnih prenapetosti, obolenj in znakov preutrujenosti.
ce k temu prištejemo še hrupno mestn0 življenje, pa tudi hrup pri delu, pomanjkanje časa in zahtevano hitrost ter kvaliteto pri delu, poleg tega pa še slab zrak zaradi tovarniških dimnikov, izpušnih plinov motorjev, pa tudi ogljikovega dvokisa, ki ga izdihujejo ljudje in živali, prah in druge primesi v zraku, nam je kmalu jasno, da ima mesto na človeka precej negativnih vplivov, ki lahko resno poškodujejo zdravje. Slaba ali premočna luč, gledanje televizije v temi, stalno zapiranje v slabo prezračenem stanovanju te vplive še stopnjujejo. Ni čudno, če tak preutrujen in živčno preobčutljiv človek nima potem niti kulturnih potreb in potreb po sprostitvi in razvedrilu. Postane pač siten, prenapet, zamerljiv, zaprt v najožji krog, bole-hen in slaboten.
Dolenjski pionirji za šahovnico
Maribor I 3 in pol
Kočevje 1 in pol
Vrsta pionirjev višjega razreda TVD Partizana Kočevje, ki si je priborila drugo mesto v Sloveniji (Foto: A. Arko)
V republiškem polfinalu za pokal maršala Tita Kočevarjem žreb ni bil naklonjen. Izmed osmih nasprotnikov so izrežabali prvo ekipo Maribora, vendar so klub temu zaigrali brez predsodkov. Vseeno smo lahko z njihovo igro zadovoljni, saj so se uvrstili v polfinale. Na državnem finalu v Vrnjački banji, bosta Slovenijo zastopala Novinar I, ki je v finalu premagal Trbovlje s 3:1 in Maribor I, ki je igral z Maribor n v finalu neodločeno 2:2. J. S.
Predzadnjo nedeljo je bilo končano pionirsko ekipno in posamezno prvenstvo osemletk Dolenj. ske. Pokrovitelj prireditve je bila občinska zveza DPM Novo mesto, sodelovale pa so še komisije za šah. Tekmovalo je 18 štiričlanskih ekip.
Rezultati: mlajši pionirji — ekipno: 1. osnovna šola Šentvid pri Stični 8 in pol točke, 2. osnovna šola Jože šeško Kočevje 8, 3. Dolenjske Toplice 7, 4. Ribnica 1/2 točke; posamezno; 1. Stane Podkoritnik (Kočevje), 2. Ložair (Šentvid pri Stični), 3. Simonič (Dolenjske Toplice), 4. Farkaš (Ribnica), 5. Pavldn (Dolenjske Toplice), 6. Trobentar (Kočevje) itd. — Mlajše pionirke — ekipno: 1. osnovna šola Šentvid pri Stični 5 točk, 2. »Jože Šeško« Kočevje 5, 3. Ribnica; posamezno: 1. Desan-ka Borovac (Ribnica), 2. Brigita Levstek (Kočevje), 3. Fani Vencelj (Šentvid pri Stični). 6. Špelca Zalar (Ribnica) itd.
Starejši pionirji — ekipno: 1. osnovna šola Mirko Bračič (Kočevje) 16 točk, 2. »Katja Rupena« (Novo mesto) 12 in pol, 3. Stari trg ob Kolpi 11, 4. Šentvid pri Stični 10 in pol, 5. Črnomelj 5 in pol., 6. Ribnica 4 ln pol.; posamezno: 1. Pavel Šterk (Stari trg ob Kolpi), 2. Dušan Kvaternik (Šentvid pri Stični), 3. Maks Vovk (Kočevje), 4. Franci Kristan (Novo mesto). 5. Mirko Mr. bat (Ribnica), 6. Marjan Zoro (Črnomelj) itd.
Starejše pionirke — ekipno: 1. osnovna šola (2alna) 13 točk, 2. Jože šeško (Kočevje) 9, 3. Stari trg ob Kolpi 7 m pol, 4. Ribnica 7, 5. Šmihe' pri Novem mestu 3 in pol; posamezno: 1. Magda No-
san (Ribnica), 2. Marija Kurent (2alna), 3. Jožica Volf (Stari trg ob Kolpi), 4. Anica Kapš (Šmihel pri Novem mestu), 5. Rozika Ha-los (Kočevje), 6. Habjan (Žalna) itd.
Zaključno slovensko šahovsko tekmovanje za posameznike bo v Ljubljani od 29. aprila do 3. maja v šahovskem domu na Cankarjevi ulici.
FERDO AVSEC
Plavalci v Ravnah na Koroškem
V nedeljo, 24. aprila, so nastopil nekateri plavalci Celulozarja na meddruštvenem tekmovanju v Ravnah na Koroškem v 25-metr-skem bazenu. Njihovi rezultati so bili bistveno boljši od onih preteklo nedeljo, ker se pozna, da so trenirali v toplem, odprtem domačem kopališču. Med pionirji je v plavanju na 100 m hrbtno osvojil Zlatko Gelb 5. mesto s časom 1:34,1, v plavanju na 100 m delfin Franc Čargo 3. mesto s časom 1:45,0, medtem ko so na 100 m cravvl   zasedli   2.   mesto Zlatko
Povprečni rezultati
Občinski sindikalni svet Krško je priredil v počastitev 1. maja troboj v streljanju z zračno puško. Na srečanju, ki je bilo preteklo nedeljo so sodelovale ekipe iz Brežic, Sevnice in Krškega — Zmagala je ekipa Krškega s 1464 krogi pred brežiško (1278) in sev-niško (1262). Med posamezniki so bili najboljši Jože Zidar (Krško, 169 krogov). Avgust Zupan (Sevnica, 164) in Stane Rihter (Krško, 158). Posameznik je lahko dosegel največ 200 krogov. Ekipe so prejele od prireditelja lepe pokale.
Pavk
Gelb 1:14,0, 4. Franc Čargo 1:15,8 in 5. Mirko Ziberna 1:16,6. V štafeti 4 x 100 m mešano je Celulozar v postavi Hiti, 2iberna, čergo in Gelb osvojila 2. mesto v času 6:12,9. Med članicami je na 100 m prsno osvojila 2. mesto Nena Dru-govič 1:35,7, ki je bila druga tudi na 100 m crawl s časom 1:20,3. Med člani je bil 3. Dušan Zlatic na 100 m prsno s časom 1:25,2, na 100 m delfin je bil Sandi Lileg 2. s časom 1:14,5. V štafeti 4 x 100 m mešano, je Celulozar (Humar, Zlatic, Lileg, Bizjak) osvojil 3. mesto s časom 5:10,7.
Po tem tekmovanju se bodo plavalci Celulozarja začeli temeljito pripravljati za miting, ki bo v počastitev dneva mledosti 29. maja v Krškem in za katerega pripravljajo presenečenje. v. n.
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
20  DOLENJSKI LIST
Št. 17 (840)
Vojaki pozdravljajo in čestitajo
Čestitka iz Sarajeva
Alojz Mrzel j, vojak v Ho-džici pri Sarajevu, čestitam za prvi maj vsem delovnim kolektivom in pozdravljam svoje domače.
Fantje za prvi maj
Matija Smolič in Marijan Ceglar, ki sta pri vojakih v Banjaluki) pošiljata lepe prvomajske pozdrave vsem domačim, znancem in prijateljem.
Vsem domačim in znancem
čestita za praznik dela vojak Alojz Lužar, doma iz Vinice pri šmarjeti, zdaj na odsluženju vojaškega roka v Obre-novcu. Hkrati želi domačim
fantom in dekletom prijetne praznike..
Pozdravi iz Mostarja
Naši fantje, ki služijo vojaški rok v Mostarju, pošiljajo za 1. maj prisrčne pozdrave in čestitke vsem delovnim ljudem iz domačih krajev, posebno pa svojcem, prijateljem in znancem iz mirenske doline. Jože Gracar, Alojz Petje, Alojz Mercina, Alojz Slak in Stane Uhan.
Pozdrav Belokranjcem
Domačim in vsem Belokranjcem čestitajo za praznik dela fantje, ki so pri vojakih v Hercegnovem: Mirko Vla-šič, Ivan Matjašič in Stanko Rezek.
SAP LJUBLJANA TURISTIČNA POSLOVALNICA BREŽICE
VABIMO VAS NA SPOMLADANSKI OBISK TRSTA
Odhod iz Brežic v torek, 9. maja ob 5. uri
Z udobnim avtobusom skozi Ljubljano do Postojne, kjer bo enourni postanek, okrepčilo in ogled Postojne, nato skozi Razdrto in Ajdovščino v Novo Gorico. Prehod meje in nato do Doberdoba, kjer se bomo ustavili in si ogledali Doberdob, nato pa v veliko pristanišče in znano trgovsko središče TRST. če boste želeli, si lahko ogledate grad Miramar. Vse popoldne vam bo na voljo za ogled mesta. Povratek pozno zvečer, prihod v Brežice 10. maja zgodaj zjutraj. Prijave sprejemamo do vključno 5. maja
REKLAMNA CENA: SAMO 77 N din ali 7700 S din
Prvomajski pozdrav
Za 1. maj — praznik dela voščim delovnemu kolektivu Podgorje iz Šentjerneja ter želim še mnogo uspehov. Jože Hudoklin, vojak v Novem Sadu.
Čestitke iz JLA
Lepe pozdrave in prisrčna voščila za praznik dela pošilja vsem Dolenjcem in Belokranjcem Janek Jamšek, ki služi vojaški rok v Somboru. Domačim in znancem lep pozdrav.
Voščila iz Bitole
Jože Glušič iz Krme-ja, Franc Barin iz Pijavic, Jože Gazvoda iz Novega mesta, Franc Paukovič iz Rake in Martin Kink iz Zabukovja, ki služijo vojaški rok v Bitoli, voščijo za prvi maj vsem delovnim kolektivom v domovini, posebno pa svojcem.
Prijetne praznike
Dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Leskovcu, pozdravljajo vse domače, mladino in delovne kolektive ter jim že-lizo prijetno prvomajsko praznovanje. Janez Medle iz Brusnic, Andrej Likovič iz Gro-suplja in Peter Huč z Medvedjega sela.
Voščila in pozdravi
Vsem delovnim ljudem čestitajo za prvi maj Jože Hudoklin, Franc Koprivec, Anton Rajk, Anton Povše, Marjan Košak, Janez Oberstar, Milan Goršin, Jože Saksida in Ivan Anton, naši fantje, ki so pri vojakih v Novem Sadu.
Fantje čestitajo
Fantje, ki služijo vojaški rok v Pievlju, čestitajo vsem bralcem Dolenjskega lista, kolektivom, mladini in domačim. Zvonko Perhot, Jože II-jaš in Franc Pašič.
Svoje odjemalce, potrošnike in vse delovne ljudi v socialistični federativni republiki Jugoslaviji prisrčno pozdravljamo z najlepšimi  željami  za  1. maj!
Tovarna šivalnih strojev Mirna
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE
INLES
RIBNICA
POZDRAVLJA ZA PRVI MAJ VSE DELOVNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU DOMAČE IN SOSEDNJIH OBČIN, VSE PREBIVALSTVO IN ČLANE DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ, ŽELEČ VSEM SKUPAJ ŠE MNOGO USPEHOV PRI DELU!
LESNI KOMBINAT
NOVOLES
NOVO MESTO
čestita k doseženim uspehom vsem industrijskim kolektivom na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Po-savju, hkrati pa želi prijetne prvomajske praznike vsem delovnim ljudem! TOVARNA VEZANIH PLOŠČ — TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA — TOVARNA PARKETOV — ŽAGA V STRAŽI IN SOTESKI TER CENTRALNA REMONTNA DELAVNICA.

VSEM DELOVNIM LJUDEM NA OBMOČJU NAŠE ZADRUGE, POSEBNO PA KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, PRISRČNO ČESTITAMO ZA LETOŠNJI PRAZNIK DELA Z ŽELJO, DA BI V PRIHODNJE POSTALI NJIHOVI DELOVNI USPEHI ŠE VIDNEJŠI.
KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO
LOV ZA   ■ D
NACISTIČNIM ZAKLADOM H
»Trenutno poveljujem jaz,« je odločno odvrnil podčasnik Fleig.
»Je vaš čoln pripravljen za plovbo?« je vprašal mornariški častnik in stopil bliže.
»Naši rezervoarji z gorivom so polni, gospod poročnik. Toda manjkata dva mornarja in tudi našega poveljnika poročnika Kramerja ni na ladji,« je odgovoril Peter Fleig.
»Nič ne de,« je odvrnil poročnik. »Odslej ste pod poveljstvom polkovnika Dalla in imate posebno nalogo. Ali lahko s to ladjo prispete do Korzike?«
»Do Korzike? Če bi imel zemljevid, bi že...« je odgovoril Peter Fleig.
Poročnik je odpel svojo usnjeno torbico, vzel iz nje zemljevid in dejal:
»Tukaj imate zemljevid. Na njem je označena smer plovbe. Odpeljali boste do cilja polkovnika Dalla in gospode ter tovor, ki je na tovornjakih. Pluti morate do Bastije na severozahodni obali Korzike. Do tja morate prispeti pred 11. uro dopoldne. Tam boste srečali konvoj, ki bo plul proti Genovi; pridružili se mu boste. Ko boste v Genovi izkrcali tovor, se boste javili admiralu, poveljniku pristanišča, ki vam bo dal nova navodila. Ste razumeli?«
»Razumel sem!« je odgovoril Peter Fleig in udaril s petami.
Prvi tovornjak je zapeljal tik pred čoln. Iz njega so morali pretovoriti dva precej velika, z železom okovana zaboja, ki sta bila vrh vsega speta z verigami. Fleig je takoj ugotovil, da sta zaboja na moč težka.
KOT V BAJKI
»Oprostite, gospod polkovnik,« je Fleig nagovoril polkovnika, »mj lahko poveste približno težo takšnega zaboja?«
»Vsi skupaj tehtajo 10.324 kilogramov,« je odgovoril Dali.
Več kot deset ton! Fleig je pomislil, da so zaboji celo težji, kot se mu je sprva zdelo. Dejal je polkovniku:
»Če je tako, moramo pohiteti. Tako natovorjeni bomo pluli zelo težko, komaj s hitrostjo 20 vozlov.«
Vendar niso mogli takoj odpluti; morali so počakati, da se je znočilo. Polkovnik Dali je dejal, da jih ogrožajo ameriška letala, tovor šestih zabojev pa je preveč dragocen, da bi tvegali plovbo sredi dne ...
Toda polkovnik Dali je tudi opazil, kako  ostro  ga  meri  gestapovec, in
kako vleče na ušesa. Razumel je, da ne sme govoriti o vsebini šestih zabojev, zato je naglo umolknil.
Nj bilo lahko pretovoriti šestih zabojev s treh tovornjakov na ladjo. Zaboji so bili težki, mornarji so se potili in po tihem preklinjali. Dva zaboja sta bila na premcu, preostali na krmi.
Tisti gestapovec je ukazal podporočniku Fleigu, ki je bil prevzel poveljstvo nad torpednim čolnom, naj skliče posadko na krov. Ko so se vsi zbrali, je gestapovec potegnil iz torbe papir, ga dal polkovniku Dallu in dejal:
»Sedaj pa, Herr Oberst, izvolite podpisati, kar ste prevzeli...«
»Seveda,« je s kislim nasmehom pritrdil polkovnik. »Toda primoran sem vas prositi, da še prej odprete zaboje, da. bom vedel, kaj sem prevzel.«
»Da bj odprl zaboje... Nimam takšnih navodil,« je odgovoril gestapovec. »Tega mi niso ukazali, to ni dovoljeno ...«
»Dovolite, da vztrajam,« je dejal Dali. »V devisenschutzkommandi nimamo navade, da bi podpisovali na slepo, preden bi ugotovili vsebino. Domnevam, kaj je v zabojih. Toda dovolite, da vam povem, da so bili zaboji v varstvu gestapa, odkar so jih iz Afrike prepeljali v Italijo. Zaradi dejstev in okoliščin ...«
Gestapovec je zardel in zajecljal:
»Kaže, da nam ne zaupate?«
»Kdo ne bi zaupal našemu gestapu?« je odgovoril Dali. »Toda tu je praksa, tu so pravila, in ta moramo spoštovati. Mar ni tako?«
Gestapovec ni mogel skriti jeze, vendar je segel v torbico in potegnil iz nje sveženj ključev. Mornarji so morali zopet premikati zaboje, da so lahko snelj verige, potem pa je gestapovec odklenil ključavnice in mornarji so dvignili pokrove. To sta opravila Fleig in Schwerig.
Fleig je pozneje pripovedoval, da mu je zastal dih, ko je zagledal vsebino prvega zaboja: bil je poln zlata. V njem so bile zlate palice, zlatj krožniki in pladnji, zlati svečniki... Podoben je bil zaboju srednjeveških gusarjev, bajki. Fleig še nikoli ni videl na kupu toliko zlata.
Toda polkovnik Dali ni bil vznemirjen. Kaže, da je bil takih stvari že vajen. Pogledal je na papir, pogledal vsebino zaboja in dejal:
»Zaboj zlata, zlatih palic in predmetov iz zlata... V redu. Teža 1342 kilogramov. V redvi. Naprej prosim.«
Odpirali so dalje. Kadarkoli je dvignil pokrov, je Fleig skoraj pozabil dihati. Schvverig se je potil in zdelo se mu je, da sanja.
Štirje zaboji so bili drug za drugim polni zlata in zgolj zlata.
Peti zaboj je bil poln plain3 in srebra.
•j i
sit Si
Senzacija! Pred kratkim je eden od najstarejših ljudi Sovjetske zveze Širali Muslimov dopotoval v Baku. Prvič v življenju je zapustil Tališke planine in svojo vas Barzavo, v kateri je preživel vse svoje dolgo življenje. Sirali Muslimov se je rodil trinajst let pred Levom Tolstojem. Zdaj ima polnih 160 let, »srce pa kot iz jekla«, so izjavili zdravniki.
Opazovanja »staroletnih ljudi« so potrdila trditev akademika Ivana Pavlova: »Urejeno življenje in delo — to je temelj zdravja«.
Najprej je treba pojasniti, kaj je to — dolgo življenje. Pavlov je sodil, da je naravna meja človeškega življenja 100 let, akademik Bogomoljec je mejo pomaknil na 150 let, zdaj pa nekateri znanstveniki že imenujejo število 200 let. Skratka — 180 let je povsem realno trajanje življenja v naših pogojih, kar potrjujejo mnogj primeri. V Sovjetski zvezi živi zdaj nad 200 ljudi, ki so stari od 120 do 150 let, 21.700 ljudi je prešlo 100 let, nad 80 let starih ljudi pa je več kot 1 milijon 800 tisoč.
Akademik Bogomoljec je napisal zanimiv primer dolgega življenja treh ljudi neke abhaške družine. Nekdo je videl, kako na pragu hiše joka osemde-setletni starec. Na vprašanje, zakaj joka, je starec odgovoril, da ga je oče na-tepel. Potem pa je prišel oče, čil 113-letnik in pove dal tujcu, da je sina nate-pel zato, ker je zmerjal deda, ki ima 143 let...
Toda zakaj večina ljudi konča svojo življenjsko pot pri 60—70 letih? O staranju je veliko teorij, pri vseh pa gre v bistvu za metabolizem. V nepretrganem procesu življenja se ene molekule uničujejo, ko dajejo organizmu nujno potrebno energijo, druge se znova ustvarjajo. Ene celice izginjajo, druge se
rodijo. Ta proces ustvarjanja in razpadanja je neprekinjen v otroških letih in v mladosti, v kasnejših letih, v starosti, pa prevlada proces razpadanja.
Znanstveniki so ugotovili, da ima glavno vlogo pri staranju osrednji živčni sistem, predvsem skorja velikih možgan. Da bi preprečili prezgodnje propadanje organizma, je to-
5Jv^ VETO V A: Širali-baba je menda zares najstarejši fotoamater na svetu. Ko so izumili prvi fotografski aparat, je bil širali Muslimov star šele deset let...
Prapraded z enim izmed prapravnukov
rej treba varovati živčni sistem pred razburjanjem in utrujenostjo.
Temelj zdravja je aktivno delo. Z veseljem opravljano delo krepi organizem in je stanoviten vir njegovih fizičnih in moralnih moči, je zanesljivo zdravilo za vsako bolezen. V inštitutu za gerontologi-jc (vedo o pojavih staranja) akademije medicinskih znanosti Sovjetske zveze so pregledali 40 tisoč ljudi, starih 80 let in več. Ugotovili so, da se je nad 91 odstotkov teh ljudi ukvarjalo s fizičnim delom. Vsi so bili zgodaj začeli delati in delali so, zlasti v poljedelstvu, še v globoki starosti.
Zanimivo je, da so vsi ti pregledani staroletniki skoraj brez izjeme uživali mešano hrano (vegetarijancev ja bilo med njimi samo 8 odstotkov). Vsi so bili zmerni glede hrane. Večinoma so suhi, niso pretirano kadili ne pili. Skoraj vsi imajo velike, složne družine. Vsi so se zgodaj poročili in imeli veliko otrok, če bi družina širali Muslimova živela v eni hiši, bi ta hiša mo-
rala imeti pet nadstropij, kajti Širali ima 13 sinov, 10 hčera, 106 vnukov in pravnukov. Skoraj vsi ti pregledani staroletniki so kar trdnega zdravja in se zanimajo za svojo okolico, poslušajo radio, bero časopise,  gledajo televizijo.
Samo v abhaški vasi Duriš živi kakih dvesto ljudi, ki so stari od 80 do 100 let in še več. Ti starci imajo dober spomin in znajo veliko ljudskih pesmi v stihih in prozi. Uživajo ostro hrano, kot je navada v teh krajih, veliko sadja in zelenjave, sira, kislega mleka in mesa. Vsak od njih je veliko na zraku, veliko hodi in dela do najpoznej-ših let.
Ožja in širša družina 160-letnega očaka »Širali-babe« šteje nad 200 ljudi. Na sliki: večina potomcev čilega Širali Muslimova. (Foto: N. Rahmanov, APN)
Vsa dejstva prepričljivo dokazujejo, da je stalno delo nujen pogoj za dolgo življenje.
Zakaj delo in ne počitek?
2e davno so ugotovili, da je nerazgiban način življenja vzrok mnogih bolezni, človeško telo ima okrog 500 mišic. Kadar večina od njih miruje, je tako rekoč izključena iz življenja, neizogibno se zmanjša krvotok, razni organi in tkiva občutijo pomanjkanje hrane. Fizično
delo pa ugodno vpliva na izmeno snovi, uri in krepi mišice, živce in srce.
In še o počitku. Vsako naporno delo neizogibno terja počitek. Toda treba je poudariti: ne lenarje-nje, temveč sprememba delavnosti. To so sprehodi, smučanje, veslanje, hoja v hribe, branje, glasba — vse, kar posreduje estetski užitek in daje telesu pogum in radost.
(Po sovjetskem časopisu NOVOSTI)
NA OBISKU PRI SAMOUKU, KI MOJSTRSKO GAČI ŽIVALI
Stric Zeljko je svojevrsten mojste
Pred kratkim sem se ponovno namenil v Gorenji Su-hor k stricu 2eljku. Pri njem doma so me spet pozdravili kragulji, sove, zajci, petelin, celo divja mačka je pošastno srepela vame. Preparatorja ži. vali sem vprašal, kdaj je začel gaeiti živali in 7,ak*ij se je lotil tega dela.
— V Badovinčevi gostilni sem videl nagačene živali, pa sem sklenil tudi sam poizkusiti s tem delom. Najprej sem se lotil sove. Od tedaj je minilo že dvajset let, zato se podrobnosti ne spominjam več. Vem le to> da sem jo prepojil z naftalinom. Najbrž se zaradi tega ni dolgo obdržala.
— Ali bi hoteli povedati, kako gačite zdaj?
— Najprej živali prerežem kožo na trebuhu, nakar jo odrem vse do oči na glavi-Pri manjših živalih obrežem
meso, da ostanejo le koža in kosti. To posujem z DDT praškom ali pa s škropivom proti sadnim škodljivcem. Pri večjih živalih odvržem vse, razen glave in kože. Ko je vse dobro nastrupljeno, oblikujem žival tako, kakor jo vidim v naravi. Nastruljeno vato podložim tam, kjer je bilo meso. Pri večjih živalih vstavim tudi lesene vložke. Oči vstavim prej ko povlečem kožo nazaj. Oči so narejene iz lesa.
Pokazal mi jih je nekaj. Stric Zeljko je pri delu res spreten, saj so oči oblikovane tako, kakor naravne. Zanimalo me je tudi orodje, ki ga uporablja pri delu.
— Nič posbnega nimam, je dejal. — Žepni noč in klešče za žico. S takim orodjem imajo ljudje vsak dan opravka. Nekaj mladih ljudi sem že nagovarjal, naj se lotijo gačenja( saj v zimskem času
na kmetih ni pravega dela. 2al se nobeden noče navdu-. siti. Rad bi videl, če bi kdo nadaljeval z mojim delom, ker bom moral kmalu prenehati. Devetinšestdeset let imam že za seboj.
Toliko let ne bi stricu želj-ku nihče prisodil. Nekdaj je na pirhe slikal lepe belokranjske motive, pa tudi svojega sina je portretiral tako natančno, da tudi fotografija ne bi mogla biti boljša.
— Zaupajte mi še bo, če imate kakšno željo —, sem dejal pred slovesom.
— Na pravo struno si za-brenkal —, je hudomušno odvrnil. — V gačenju živali sem popoln samouk, zato bi rad vedel, kako preparirajo živali strokovnjaki. Enkrat bi rad obiskal ljubljanski muzej. Slišal sem, da imajo več sob, polnih nagačenih živali.
MARIJAN PAVLIHA
Pred približno 20 leti se je stric Željko v Badovinčevi gostilni odločil: »Gačil bom živali«. Nihče ga ni naučil, kako se to dela, vendar je z dolgoletno prakso postal
že pravi mojster
Magradna prvomajska križanka
VODORAVNO: 1. naziv za prvomajski praznik (dve besedi), 11. prebivalci mesta na Dolenjskem, 21. družina, 22. lepotičenje, lepotina, 24. mladič domače živali, 25. odpor, zoprnost, 26. obrambni nasip, 28. kratica za ljudski odbor, 29. nerazbitnost, celovitost, 31. afriška država, v kateri je letos prišlo do prevrata, 32. znak za prvino baker, 33. napadati, napasti, 36. pomožni glagol,
37. znak za prvino iridij,
38. znak za prvino erbij,
39. svojimi zaimek, 42. kratica za republiška liga, 43. delo tlačanov, 45. glasbeni inštrumenti, ki so zdaj najbolj priljubljeni med mladino, 47. železov oksid, produkt rjavenja, 48. nasprotno od pred, 49. majhna bluza, 51. dirigent manjšega orkestra;
53. povratno osebni zaimek, 55. tožena stranka, 57. kar, samo, 59. legendarna oseba, znana iz zgodb o vesoljnem potopu, 60. skrajni deli kopnega, 62. bukvice, tiskano delo manjšega obsega, 65. glavni števnik, 66. javna produkcija, 69. utrdba; prvi del imena nekaterih ameriških mest, ki so se razvila iz trclnjavskih naselbin, 70. naprava za ojačitev zvoka, 72. sestavljen iz skal, skalnat, 73. najstarejše domače živali, 74. šesta in druga črka, 75. igra s kartami, 76. okrajšava za ibidem (prj citiranju, pomeni prav tam), 77. svinčnica, grezilo; stara utež; izraz pri spajkanju, 78. del telesa, 80. dve črki, ki tvorita tudi rimsko številko, 81. od starosti siv, 83. planšar; planinec;
86. trtičje, 87. okrajšava za akademski, 89. športna zvrst; predelek; vrsta usnja, 90. vrsta kače, 92. kratica na narodno-osvobodil-ni, 93. blagajne, 95. znak za prvino americij, 97. edi-nica, 99. gorata dežela v Aziji, ki si jo je pripojila Kitajska, 101. del sadeža, 103. solidne, čvrste, 105. dva soglasnika, ki tvorita v cirilici ©no samo črko, 106. uradni spisi, 108. že tako, tako in tako, 110. merska priprava (za točno odčitavanje merske lestvice in pri merjenju kotov);
111. travniška rastlina, ki jo nabirajo tudi za solato, 112. strupena kača, 114. tukaj, 115. mlad prašiček, 117. rimski muzej in katedrala, 119. kreposten, 120. cesta v velemestu, 123. snovi grenkega okusa, ki Vzbujajo tek; alkoholne pi-
jače, ki jih servirajo za začetek, 125. okrajšava za ekonomski, 126. sekati; segati, 127. gradbeni les; ksi-logen; brusine, 129. varianta, različica, 130. kratica za gozdno gospodarstvo;
131. ustvarjajoč pene, 132. najmočnejša igralna karta, 133. napenjanje telesa, 135. kontrolor, 138. oznaka za avtomobile iz Karlovca, 139. mlada krava, 142. krajši izraz za eden, 143. pripadnik velikega naroda v Aziji, 145 žila odvodnica, 147. naduha, 148. očnica, čudovita alpska cvetica, 149. veznik, 150. krn, štula, preostali del uda.
NAVPIČNO: 1. kraj, kjer se ločita železniški progi za Maribor in Ptuj, 2. prekucuštvo, prevratno

Prvomajska | nagradna križanka I
Šele danes prihajamo z obljubljeno križanko e in želimo z njo prijetno zabavo reševalcem. Za iz- I žrebance smo pripravili tokrat 20 lepih nagrad:
1. nagrada: 150 N-dinarjev)
2. nagrada: 100 N-dinarjev,
3. nagrada:  70 N-dinarjev, 4.—20. nagrada: 17 lepih knjižnih
daril iz izdaj DOLENJSKE ZALOŽBE v Novem mestu.
Izrezana križanka je kupon za udeležbo pri žre- jj
banju! Rešitve nam pošljite najkasneje do 12. maja m
1966 na naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, j
P P. 33. — V spodnji levi kot kuverte pripišite: 1 KRIŽANKA.
Upoštevajte, prosimo, da raztrganih, zamazanih, jj
nečitljivih ali popackanih križank ne bomo žrebali! 1
Ne pozabite na rob križanke napisati svoj naslov! j
UREDNIŠTVO §
''''^»"iiiiiiiiniuiii'miHinM
delovanje, 3. pristanišče ob vhodu v Rdeče morje; angleška kolonija, 4. skon-centriran; združen, 5. vrsta; navzdol, 6. spodbuda, podnet, 7. partizansko ime pesnika Karla Destovnika,
8. okrajšava za električen,
9. del drevesa, 10. začetnici imena in priimka očeta hrvatskega romana, 11. državica pod Himalajo, kjer je bila zadnja jug. himalajska ekspedicija, 12. okrajšava za otroški, 13. ogromen, zelo velik, 14. kratica za okrajni ljudski odbor, 15. osebni zaimek, 16. pregledno delo iz vseh področij oz. znanosti, 17. živalske dlake, 18. delati čelo, gladko prisekovati;
19. če, 20. pokončati, eliminirati; razredčiti, 23. profesija, 24. imenitnejši vhod v poslopje, 27. kateri, 30. mlečni izdelek, 33. velike veže; slavnostne dvorane, 34. kemična prvina (znak As), 35. takšen,
40. kratica za jugo-zahod,
41. izraziti obžalovanje, 44. kratica za avtonomna pokrajina, 46. grad in zgornje mesto v Atenah; v prenesenem pomenu grad in umetnostno središče, 50. eno izmed imen naše kraške reke, 52. rastlina z enim listom, 54. potrebščina voznika, 56. predpisati carino, 58. isto kot 65. vodoravno, 61. veliko mesto ob Jadranski obali, 63. sadež zelo razširjenega drevesa, 64. igralna ploščica; kartonček, 67. znak za prvino arzen, 68. naselje šotorov, 71. EK;
77. kar, samo, 79. družbeni sloj; vrsta; pleme; stan, 82. skrben in natančen, P.3.
plahte, rjuhe, 84. kratica za in podobno, 85. gr , ki daje užitne jagode, 86. na-takati, 88. ptica, ki jo imajo pogosto v kletkah, 89. pokrajina v Indiji in Pakistanu, po kateri se imenuje umetni ogenj, 91. nočna žival, 92. čuden, neobičajen, 94. enota dela, 96. prebivalec belokrajskega mesta; vino iz tega kraja, 98. tvorni    glagolski način;
skupina, 100. skriven, 101. pripadniki varnostnih služb v drugih državah, 102. vprašalni prislov, 104. lesen, 107. inozemstvo, 109. kdor dela izdelke iz keramike, 111. vodna žival, 113. vojaška operacija, kot so jo izvedli Nemci na Drvar, da bi zajeli Vrhovni štab NOV, 116. neokusno delo, ki naj bi bilo umetnina; plaža, 118. isto kot 111. vodoravno;
121. prenašam, 122. žensko ime, 124. krajši izraz za Martina, 126. ločine, 128. poziv, klic, 130. kratica za glavni odbor, 131. znam slovenski šahist, 134. osebni zaimek, 136. predzadnja in tretja črka, 137. neumen, 140. avtomobilska oznaka za vozila iz ZDA, 141. znak za prvino kalcij, 143. kateri, 144. kazalni zaimek, 146. znak za prvino aluminij.
Stare resne in okrogle
Spartak, legendarni upor- čal svojega konja. Ko so
nik in voditelj  največje ga vprašali,  čemu je to
vstaje sužnjev je v trenut- storil, je odgovoril:
ku, ko je začel bitko s »če   zmagam,   bom v
Krasovimi in Pompejevimi rimski vojski dobil konj
četami, namerioma pokon- kolikor jih bom hotel, če
B v, uesed
pa izgubim, si hočem preprečiti možnost za beg.« *
Po Spartakovem uporu, ki je pretresel Rim do temeljev, so rimski aristokrati zahtevali vzpostavitev vojaške oblasti. Zaroto, ki jo je proti republiki pripravljal Katilina, je pravočasno razkril republikanec in slavni govornik Ciceron, ki pa je bil sicer prav družaben človek. Svo-mzi zetu Lentulu, ki je bil majhne postave, a je nosil velikanski meč, je nekoč dejal:
»Kdo te je pa privezal k temu meču?«
*
Neki drug konzul pa je vladal samo šest ur. Ciceron se je takrat pošalil:
»Tako strogega konzula še nismo imeli. Za njegovega vladanja ni nihče obedoval, ne večerjal in ne spal.«
*
Ciceron je stavil s prijateljem, da bo napisal najkrajše pismo na svetu. Po nekaj dneh dobi prijatelj naslednje sporočilo-
»Eo rus.« (Grom. na deželo, i
Prijatelj pa mu odgovori:
»I.« (Pojdi.)


i
9 6 6
ELEKTRO
LJUBLJANA - ENOTA
NOVO MESTO
vošči vsem delovnim organizacijam in zasebnim potrošnikom električne energije za letošnji 1. MAJ!
OB LETOŠNJEM PRAZNOVANJU MEDNARODNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA ŽELIMO OBČANOM NADALJNJIH USPEHOV TAKO V GOSPODARSTVU KOT NA PODROČJU DRUŽBENIH  SLUŽB,  MEDTEM KO KOLEKTIVOM ČESTITAMO K DOSEDNANJIM DELOVNIM ZMAGAM!
OBČINSKA SKUPŠČINA
llJllIJt   BfiPATtfl • OBČINSKI ODBOR SZDL
NIlVIl   MrSIlB • OBČINSKI KOMITE ZKS
IIV V V   IIILV I W e OBČINSKI ODBOR ZZB
• OBČINSKI KOMITE ZMS
• OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Prisrčne čestitke vsem stalnim in občasnim gostom, katerim se tudi v prihodnje toplo priporočamo!
ZDRAVILIŠČE
ŠMARJEŠKE TOPLICE
ČEVLJARSKO PODJETJE
BOR
DOLENJSKE TOPLICE
priporoča svoje kvalitetne izdelke in pozdravlja za delavski praznik vse prebivalce
topliške doline!
ISKRA
združeno podjetje
TOVARNA ELEMENTOV -PROIZVODNJA UPOROV
ŠENTJERNEJ
želi za 1. maj prijetno praznovanje vsem delovnim kolektivom in še mnogo novih delovnih uspehov!
GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
čestita v imenu vseh svojih gradbišč in obratov delovnim ljudem za 1. maj ter se cenjenim strankam in investitorjem priporoča za nova naročila!
KMETIJSKA
ZADRUGA
ŽUŽEMBERK
čestita za praznik dela vsem prebivalcem Suhe krajine, posebno pa kmetovalcem in gostom v GOSTIŠČU in obratu DVOR.
Delovni kolektiv
SPLOŠNEGA MIZARSTVA
DVOR
PRI ŽUŽEMBERKU O
čestita in pozdravlja za največji delavski praznik - 1. maj!
AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA
GORJANCI
STRAŽA
želimo prijetno in udobno vožnjo v naših avtobusih, hkrati pa priporočamo naše transportne usluge. Naj živi največji delavski praznik vsega sveta 1. MAJ!
Vsem delovnim ljudem Dolenjske in kolektivom v novomeški, trebanjski, metliški, črnomaljski, sevniški, brežiški in krški občini vošči za 1. maj
NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG
GRADBENO PODJETJE
Vsem investitorjem družbenega
in zasebnega sektorja
se priporočamo za nadaljnja
naročila, katera opravljamo
solidno in v predpisanem
roku
SAVA-KRŠKO
Prisrčne čestitke za 1. maj!
KOVINARSKA
TOVARNA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, LADIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
KRŠKO
pošilja prvomajske pozdrave in čestitke vsem poslovnim prijateljem!



KOLEKTIV
GOSTINSKEGA PODJETJA SEVNICA
2ELI PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE
IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH LOKALIH!
KMETIJSKA ZADRUGA
BREŽICE
vošči za praznik dela vsem delovnim ljudem, zlasti pa kmetijskim proizvajalcem!
Še več uspehov pri delu želi za prvi maj vsem kolektivom na Dolenjskem
PODJETJE ZA STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
IN UREJANJE NASELIJ
NOVO MESTO
Vse kmetovalce na svojem področju prisrčno pozdravljamo in jim voščimo za 1. maj!
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
KOLEKTIV PODJETJA
MARMOR
GRADAC
se priporoča vsem poslovnim znancem, hkrati pa čestita prebivalcem Gradaca in okoliških vasi za praznik dela!
Vsa mizarska dela opravi najhitreje, solidno in
po zmernih cenah
O
TREBNJE
Svojim strankam in vsem Trebanjcem iskrena prvomajska voščila!
*
Vsem delovnim ljudem v naši domovini, posebno pa zdravstvenim delavcem Dolenjske, Posavja in Bele kra-x rr* j ine vošči za letošnji praznik dela
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
NOVO MESTO
J M . ■ ■ ^ m :?'
t -   ?--"—-;-

Delovni kolektiv podjetja
NOVO MESTO
pozdravlja za 1. maj vse delavce in kolektive kovinske stroke ter želi vse najlepše tudi drugim delovnim ljudem
Naši pozdravi in čestitke veljajo vsem Belokranjcem, posebno pa potrošnikom, ki kupujejo v naših prodajalnah!
Splošno trgovsko podjetje
POTROŠNIK
ČRNOMELJ
MIZARSKO PODJETJE
HRAST
ŠENTLOVRENC
O
ČESTITA
ZA PRAZNIK DELA!
BELOKRANJSKA
TRIKOTAŽNA
INDUSTRIJA
METLIKA
z obrati Črnomelj, Mirna peč in Dobova
prisrčno pozdravlja vse delovne ljudi, želeč jim še večjih uspehov tako v proizvodnji kot na vseh drugih delovnih mestih!
TRGOVSKO PODJETJE
JELKA - RIBNICA
se v imenu osebja vseh svojih trgovin priporoča za nakup, hkrati pa čestita za letošnji prvi maj cenjenim strankam!
DINOS
LJUBLJANA - poslovna enota
KOČEVJE
se priporoča svojim poslovnim prijateljem in znancem ter čestita ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika!
ŠE MNOGO USPEHOV ŽELI VSEM KMETOVALCEM
KMETIJSKA ZADRUGA
LOŠKI POTOK
TER JIH LEPO POZDRAVLJA ZA 1. MAJ!
Prebivalstvo Semiča in vse Bele krajine prisrčno pozdravlja za 1. maj kolektiv
OBRTNEGA SERVISA SEMIČ
in se priporoča!
BETI
Vsem delovnim ljudem čestita za 1. maj kolektiv
PODJETJA
ZA POPRAVLJANJE
VOZ
DOBOVA
Sp!ošno gradbeno podjetje
KOČEVJE
Fodj^tje na svojih sektorj.h v Kočevju, Ljubljani in na Reki kvalitetno, v ugodnih rokih in cenah izvaja vse vrste gradbenih objektov in del s področja visokih gradenj, že več let gradimo stanovanja za trg.
INVESTITORJI! Preden se odločite za oddajo gradbenih
objektov in del, zahtevajte naše ponudbe!
KUPCI STANOVANJ! želite kupiti stanovanje zase ali za
člane  vaše  delovne  skupnosti?  Kvaliteta  in  cena naših
stanovanj sta jamstvo za vaše zadovoljstvo!
Naj živi 1. maj!
DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ
DANA
MIRNA NA DOLENJSKEM
priporoča svoje kvalitetne izdelke ter vošči vsem gostinskim obratom družbenega in zasebnega sektorja uspešne praznične dneve!
Vsem občanom: delavcem, kmetom, strokovnjakom, prosvetnim delavcem, zdravstvenim dslavcem, gospodinjam, mladini in vsem drugim čestitamo za letošnji delavski praznik s prisrčno željo, da bi si vsi skupaj še naprej tako složno przadevali za nadaljnji napredek!
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA
Delovni kolektiv podjetja

JESENICE NA DOL.
se pridružuje čestitkam za 1.maj!
Za naš največji delavski praznik pozdravljamo vse delovne ljudi v občini in jim prisrčno čestitamo!
RAČUNOVODSKI B«RO KOČEVJE
LJUDSKA RESTAVRACIJA
KINO »JADRAN«
DUR — RUDNIK
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD
Iskren prvomajski pozdrav pošilja vsem svojim gostom
O
kolektiv
GOSTIŠČA GRAD
MOKRICE
Cenjenim komitentom, vlagateljem
in drugim poslovnim prijateljem voščimo
za 1. maj in se jim še nadalje toplo
priporočamo za zaupanje!
KREDITNA BANKA
IN HRANILNICA
LJUBLJANA PODRUŽNICA
KOČEVJE
KOČEVSKI TISK — KOČEVJE
TISKARNA - ZALOŽBA - KNJIGOVEZNICA
Izdelava solidna - Cene konkurenčne - Za vse vrste grafičnih naročil se priporočamo!
Živel naš delavski praznik!
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V BELI KRAJINI ČESTITAMO K DOSEŽENIM USPEHOM V PROIZVODNJI, OB TEJ PRILOŽNOSTI PA VOŠČIMO VSE NAJLEPŠE ZA 1. MAJ TUDI OBČANOM DOMAČE OBČINE IN POTROŠNIKOM, KI KUPUJEJO NAŠE IZDELKE!
(dMet
' I \
Priporoča se in čestita vsem svojim odjemalcem
PETROL
LJUBLJANA POSLOVALNICA
KOČEVJE
Prebivalcem Kočevja in okolice vošči za 1. maj podjetje komunalnih dejavnosti
KOMUNALA
KOČEVJE
Vsem delovnim ljudem in kolektivom na področju občine Ribnica želimo novih zmag pri nadaljnjem delu in jim prisrčno čestitamo za letošnji delavski praznik!
OBČINSKA SKUPŠČINA
RIBNICA
LESNA INDUSTRIJA
LIK-KOČEVJE
NUDI ŽAGAN LES VSEH VRST, ŠOLSKO POHIŠTVO IN EMBALAŽO
Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in prebivalcem domače občine, kakor tudi vsem drugim delovnim ljudem čestitamo za prvi maj!
I
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Prisrčne čestitke in najlepše želje za prvi maj
pošilja podjetje storitvenih obrti
KOVINAR — KOČEVJE
KOMET
METLIKA
ČESTITAMO ZA 1. MAJ
IN PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE!
TRANSPORT
KRŠKO
Delovni kolektiv podjetja na debelo in drobno
PRESKRBA KRŠKO
vabi k nakupu v vseh svojih bogato založenih prodajalnah in čestita za praznik dela vsem svojim strankam!
NAJ ŽIVI MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK!
ELEKTRARNA BRESTANICA
PAPIRKONFEKCIJA
KRŠKO
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE,
pošilja prisrčne prvomajske pozdrave svojim poslovnim prijateljem!
VSEM PREBIVALCEM SPODNJEGA POSAVJA VOŠČIMO
ZA PRAZNIK DELA
SPLOŠNO LIVARSTVO
D O B O V A
Za 1. maj čestitamo delovnim kolektivom s področja domače občine in vsem delovnim ljudem!
SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE KRŠKO
Rudarski pozdrav vsem delavcem in strokovnjakom!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
DELOVNI KOLEKTIV
KOPITARNE
SEVNICA
AGROSERVIS
LJUBLJANA OBRAT
BREŽICE
V O  S C I
vsem občanom za 1. maj!
iskreno vošči vsem svojim poslovnim prijateljem za 1. maj -
hkrati pa potrošnikom priporoča svoje izdelke!
KONFEKCIJA
Lisca Sevnica
čestita vsem delovnim ljudem za l.maj!
PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE: DAMSKE NEDRČKE, STEZNIKE, KORZETE IN PASOVE!
V imenu vseh družbeno političnih organizacij prisrčno voščimo za praznik dela vsem občanom in kolektivom v gospodarskih organizacijah in družbenih službah!
OBČINSKA
SKUPŠČINA
BREŽICE
OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA
OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB — OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OBČINSKI KOMITE ZMS
pošiljajo prvomajski pozdrav vsem delovnim ljudem v občini!
PROIZVAJALNO IN TRGOVSKO PODJETJE
AGROKOMBINAT KRŠKO
se priporoča kmetovalcem Spodnjega Posavja in jim želi prijetne prvomajske praznike!
KANIŽARSKI RUDARJI ŽELIJO SREČNO ZA 1. MAJ!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIŽARICA
Kolektiv obrtnega podjetja
KOVINOPLAST
JESENICE NA DOL.
čestita in pozdravlja vse delovne ljudi za delavski praznik!
GRADBENO
OPEKARSKO
PODJETJE
MIRNA NA DOLENJSKEM
izvaja vse vrste visokih gradenj po ugodni ceni - Prevzemamo gradnje zasebnih hiš, garaž in drugih objektov Iskrena voščila za 1. maj!
TRGOVSKO PODJETJE
Krka - B
režice
Vsem občanom na področju občine Črnomelj, posebno pa investitorjem, čestita
delovni kolektiv
BELOKRANJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA
BEGRAD ČRNOMELJ
vošči v imenu vseh svojih trgovin cenjenim strankam, katerim se tudi v prihodnje priporoča!

1,11131]

imaj
Delovni ljudem v domači občini želimo novih uspehov pri delu, hkrati pa jim voščimo za letošnji prvi maj!
OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEtti
Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski sindikalni svet - Občinski komite ZMS
Vinogradnikom, živinorejcem in drugim kmetom na področju metliške občine
vošči za praznik dela
KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA
OBČINSKI ODBOR
SZDL METLIKA
Delovni kolektiv LESNO
PREDELOVALNE INDUSTRIJE
LEPIŠ SUHOR
priporoča tudi v prihodnje svoje izdelke kupcem na domačem trgu in jim želi prijetno praznovanje!
SOLIDARNOST Z DELOVNIMI KOLEKTIVI V OBČINI KOČEVJE VOŠČI ZA PRAZNIK TUDI
PLETILSTVO KOČEVJE
OBČINSKI KOMITE ZKS IN OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI KOMITE ZMS
OBČINSKI ODBOR ZZB
OB 25-LETNICI LJUDSKE VSTAJE prisrčno čestitajo kolektivom k delovnim zmagam z željo, da bi si še vnaprej prizadevali za napredek. Vsem občanom prisrčen prvomajski pozdrav!
VSEM INVESTITORJEM, GRADBENIM PODJETJEM
IN GRADITELJEM ZASEBNIH HIŠ
SE PRIPOROČAMO TER JIM VOŠČIMO
ZA 1. MAJ!
OPEKARNA BREŽICE
PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE
IN VOŠČIMO ZA LETOŠNJI DELAVSKI
PRAZNIK!
KOMUNALNO PODJETJE METLIKA
Kmetijsko gozdarsko podjetje
BREŽICE
se veseli uspehov vseh delovnih kolektivov v Spodnjem Posavju ter jim čestita. Prav tako čestita za l.maj tudi vsem delovnim ljudem!
VSE DELOVNE LJUDI V KRŠKI OBČINI POZDRAVLJAMO ZA MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK - 1.MAJ IN JIM ŽELIMO PRI DELU ŠE MNOGO NOVIH USPEHOV!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
K R
S K O
CENJENIM STRANKAM PRISRČNA VOŠČILA ZA   PRVI MAJ!
MERCATOR
LJUBLJANA ENOTA
TRŽAN MOKRONOG
Letošnji prvi maj pozdravljamo z mnogimi novimi uspehi na vseh področjih, vendar si prizadevajmo doseči še več! Vse občane lepo pozdravljamo, želeč jim vesele praznike!
VSEM POTROŠNIKOM MESA IN MESNIH IZDELKOV VOŠČIMO ZA PRVI MAJ IN SE JIM PRIPOROČAMO!
MESTNA KLAVNICA METLIKA
OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Obiščite nas med prvomajskimi prazniki!
K veselemu razpoloženju bo pripomogla dobra
postrežba, odlična pijača in zmerne cene!
HOTELSKO
GOSTINSKO PODJETJE METLIKA
KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE
KOČEVJE
„ svojimi kmetijskimi obrati: Cvišlerji, Koprivnik, Livold, Mlaka, Stari Log, Draga, obrat Mlekarna, Mešalnica močnih krmil, Obrat za kmetijsko kooperacijo, Gradbena skupina, Agroservis, Mesarija in klavnica,
Uprava delovne organizacije ter gozdnimi obrati: Kočevje, Mozelj, Stara cerkev, Grčarice, Podprcska, Ribnica, Velike Lašče.
čestitkam se pridružujejo špedicija Kočevje in Ribnica, Obrat gozdne mehanizacije, Avtopark in lovišče Rog.
Vsem delovnim kolektivom v brežiški občini prisrčno voščimo za prvi maj, hkrati pa se priporočamo strankam in potnikom!
Avtobusno servisno podjetje
PREVOZ BREŽICE
Prisrčna
prvomajska voščila z najlepšimi pozdravi pošilja
vsem delovnim ljudem in delovnim organizacijam
Svoje izdelke priporoča in vošči za praznik dela
KROJAŠKO PODJETJE
NOVO MESTO
^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^ 4t
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^p _
Za letošnji mednarodni delavski praznik pošilja delovni kolektiv prisrčne čestitke z najlepšimi pozdravi vsem delovnim ljudem naše domovine!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
Za prvi maj čestita in pozdravlja delovni kolektiv
PODJETJA
VODOVOD NOVO MESTO
Za obisk v prvomajskih praznikih se priporočamo in čestitamo svojim gostom!
Prisrčne čestitke in pozdrav vsem voznikom in lastnikom motornih vozil!
PETROL
SKLADIŠČE
NOVO MESTO
Iskrene prvomajske čestitke pošilja kolektiv
INDUSTRIJE IN RUDNIKOV NEKOVIN
»KREMEN«   NOVO MESTO
ISKRA
KOLEKTIV
ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV
NOVO MESTO
vošči za letošnji
praznik dela vsem
delovnim
kolektivom
v gospodarskih
organizacijah in v
družbenih službah,
želeč jim
v prihodnje še
večjih uspehov
pri delu!
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
Naj živi 1. maj -največji delavski
praznik! Naj žive uspehi naših delovnih kolektivov!
VODNA SKUPNOST DOLENJSKE
NOVO MESTO
Vsem industrijskim kolektivom želimo nadaljnjih delovnih uspehov ter ob tej Priložnosti čestitamo svojim odjemalcem za 1. maj!
vosci vsem zdravstvenim delavcem Dolenjske za 1. maj!
Pozdravljamo velike uspehe socialistične graditve v naši domovini in prisrčno čestitamo vsem delovnim organizacijam Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja!
INDUSTRIJA STEKLA
DELOVNI KOLEKTIV
KOMUNALNEGA PODJETJA NOVO MESTO
O
se ob praznovanju 1. maja pridružuje čestitkam delovnih kolektivov!
INIS
NOVO MESTO
Toplo pozdravljamo vse delovne Ljudi, zlasti pa kmetovalce na svojem območju in jim iz srca voščimo za 1. MAJ!
KMETIJSKA ZADRUGA KRKA
NOVO MESTO
Fliporočamo se tudi v bodoče za obisk v naših gostinskih obratih, hkrati pa voščimo cenjenim gostom za praznik dela!
GOSTINSKO PODJETJE
»MAJOLIKA« STRAŽA
z obrati SREBOTNIK v Straži, LOVEC v Dolenjskih Toplicah in GROZD na Uršnih selih
KRKA
priporoča svoje kvalitetne izdelke vsem zdravstvenim delavcem in ustanovam — hkrati pa jim čestita za letošnji delavski praznik!
KOLEKTIV
TOVARNE ZDRAVIL
NOVO MESTO
Obiščite za 1. maj slikoviti grad Otočec,
kjer boste dobro postreženi po zmernih cenah!
Svojim stalnim gostom prisrčno čestitamo!
HOTEL GRAD
OTOČEC
Industrija obutve Novo mesto
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 29. aprila — Robert SobOUl, 30. aprila — Katarina Nedelja, 1. maja — Praznik dela Ponedeljek, 2. maja Boris Torek, 3. maja — Aleksander Sreda, 4. maja — Florijan Četrtek, 5. maja — Miran Petek, 6  maja — Janez Sobota, 7. maja — Stanislav Nedelja, 8. maja — Viktor Ponedeljek, 9. maja — Gregor Torek, 10. maja — Izidor Sreda, 11. maja — Žiga Četrtek, 12. maja — Pankracij

Staršem Janezu in Ani Ivauušič. Preloka 64, za 40-letnico poroke iskreno čestitamo še na mnoga leta vseh njunih 11 otrok z družinami
msmm
Ob  smrti   našega   dragega moža, očeta,  starega očeta,  brata tasta in strica
FRANCA ZAGORCA
iz Smolenje vasi
se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v Času bolezni, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Posebna zahvala govornikoma za ganljive poslovilne bese1 de, njegovim lovskim tovarišem in gasilcem. Zahvaljujemo se tudi dr. Oblaku za obiske na domu. Iskrena hvala g. Lojzki Zaletel za nesebično pomoč in nego med njegovo hudo boleznijo. Lepa hvala tudi vsem vaščanom, posebno sosedom, ki so nam ob bridkem času stali ob strani. Žalujoča žena Katarina z otroci
Miha (ioršin, Milka iti sin Tonček iz Potov vrha se naj topleje zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju Splošne bolnice — kirurgije v Novem mestu za ves trud in nego.
Ob nenadomestljivi izgubi moje drage mame
MARTE MEVŽELJ
i/. Tržišča na Dol. se lepo zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot v 91.   letu  starosti.  Zahvaljujem se tudi tovarišu Selevšku za poslovilne   besede,   kakor   tudi gospodu župniku   za   poslednji blagoslov. Hvala tudi vsem, ki so ji podarili vence in cvetje. Globoko žalujoča hčerka Cilka in ostalo sorodstvo
imali oglasil
POCENI PRODAM rabljeno spal nico s posteljnimi vložki in vzmetmi. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista
(463/66).
PRODAM     DOBRO OHRANJEN
kombiniran otroški voziček. Ogled v petek in soboto od 15.
PRIHODNJA ŠTEVILKA
Dolenjskega lista bo za radi prvomajskih praznikov in oddiha v tiskarni izšla v četrtek, 12. maja 1«K)6. UREDNIŠTVO
do 18. ure. Papež, Zagrebška, stolpič B, Novo mesto. stanovanjsko hišo. delno vse-ljivo v Novem mestu — možna nadzidava — primerna tudi za poslovne prostore ali mirnejšo obrt prodamo. Ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod »davni trg«.
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din. vsaka nadaljnja beseda 1 novi di nar Za naslov v upravi lista, pribitek 1 novi dinar — Redni zasebni naročniki Do lenjskega lista imajo pn vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih In pod objavah 20 odst po-pasta
ZELO RODOVITNO malo posestvo (1 ha, 7 a), hiša vseljiva, z vsem inventarjem prodam. Naslov v upravi lista (459/66).
I GODNO PRODAM žimnice z vložki. Naslov v upravi lista.
DVE NOVI AVTOMOBILSKI GUMI 5.60 x 13, »SAVA«, dobro ule-žani, prodam po nabavni ceni v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo, kuhalnik na tri plošče in kavč. Naslov v upravi lista (455/66).
PRODAM MOTORNO KOLO znam ke BMW 250 cem s triko monte-zerjem, v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Ferlan Andrej, Razter 19, p. Brestanica.
UGODNO PP.ODAM kompletno spalnico. Apostolowsky, Nad mlini 24/11, Novo mesto.
PRODAM HIŠO z garažo, malo vrta in njivo ob glavni cesti in blizu avtobusne postaje. Potok 7, p. Straža.
PRODAM leseno barako v Novem mestu. Naslov v upravi listo (445/66).
PRODAM FIAT 750. Cirnski, Brežice, Sentlenart 2. Cena 10.000 N din.
PRODAM dvosobno stanovanje v Piranu. Informacije na naslov: Staniša, Svobode 12, Piran.
PRODAM spalnico. Novo mesto, Majde Sile 5.
KUPIM MALO HIŠICO z vrtičkom v neposredni bližini Dolenjskih ali Šmarjeških Toplic. Ponudbi na upravo pod šifro »Vikend 66«.
KUPIM vzidljiv desni dvainpol-ploščni štedilnik Naslov v upravi lista (450/66).
IŠČEM PRAZNO SOBO Plačam v naprej po dogovoru. Pomagam v gospodinjstvu. Naslov V upravi lista (464/66).
ZA SOBO IN HRANO pomagam v gospodinjstvu izmenično. Naslov v upravi lista (462/66).
DOSMRTNO STANOVANJE in oskrbo nudim starejši ženi za varstvo dveletnega otroka. Franc Vučajnk, Rigonce 3, p. Dobova.
SAMSKEGA MIZARSKEGA pomočnika takoj zaposlim. Stanovanje zagotovljeno. Splošno mizarstvo Mirko Jurkovič. Izola, Berlinska št. 16.
SPREJMEM MIZARSKEGA vajen ca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Maks Petek, Mizarstvo, Godič, p. Stahovica, Kamnik.
TAKOJ SPREJMEM GOSPODINJO. Plačam dobro. Dr. Meta Hart-man, Grosuplje, Novi blok.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA (2 mala otroka) sprejme dekle za pomoč v gospodinjstvu. Možnost priučitve strojepisja, kasneje tudi šivanja. Pere, Celie. Cesta na grad 11.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča in ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMEL.JNIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 29. APRILA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Marta Gosar: Nekatere izkušnje sadjarske pospeševalne službe na Štajerskem. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 14.35 Poje francoski zbor Jean Paul Kreder. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.15 Domače melodije igra Zabavni orkester RTV Ljubljana. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Lepe melodije. 20.30 Iz sodobne češke glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 30. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Beograd. 10.15 Odlomki iz manj znanih oper. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Gvido Fajdiga: Pridelovanje sena in otave. 12.40 Ansambel Miška Hočevarja in trio Dorka Sko-berneta. 14.35 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesna! In plesi narodov Jugoslavije.
17.05 Prenos nogometne tekme Olimpija : Sarajevo. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Delavske pesmi raznih narodov. 20.15 »Pesem in stvarnost«. 21.00 Za ples in dobro voljo. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 1. MAJA: 6.0O—8.00 Prvomajsko jutro. 8.05 Glasbena matineja. 9.05 Mladinska radijska igra — Rolf Gumlich: Kaznjenec št. 512. 9.50 Mladi pevci o 1. maju. 11.00 Slovenske narodne in umetne pesmi v izvedbi vokalnih ansamblov. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 »Popotovanje«. 15.05 V svetu zabavnih melodij. 16.00 »V pomladi prvi je bilo«. 17.05 Radijska igra Ivan Cankar — Mitja Mejak: Zgodba o Simnu Sirotniku. 18.15 Šport za praznik. 21.00 »Maj — ljubezni čas«. 21.30 Iz dveh novih slovenskih filmov.
PONEDELJEK, 2. MAJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Praznična matineja. 9.05 Mladinska radijska igra — Niko Grafenauer: Nedelja v senčnem gozdu. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 četrt ure z ansamblom Jožeta Kam-piča. 11.30 Silvo Matelič: Srečanje. 12.05 čestitke za 1. maj. 14.00 »Kulturni kažipoti«. 14.30 Med našimi pevci in godci. 16.05 »Občni zbor proizvajalcev dobre volje«.   17.05   Praznično športno
Črnomelj; 29. 4. in 1. 5. francoski barvni film »Misterija Pariza«. 2. in :t. 5. anglefiko-jugo-slovanski barvni film »Dolge lad je«. 4. 5. italijanski film »Fra Diavolo«. ti. in 8. 5. ameriški barvni film »Invazija Vikingov«. 10. in 11. 5. japonski barvni film »Pirati«.
Kočevje >..laiiian«: 29. 4. in 1. 5.
ameriški barvni film »Klic trobente«. 2. in 3. 5. sovjetski barvni film »Pionirji vesolja«. 4. in 5. 5. angleški barvni film »Oboroženi rop«. 6. in 8. 5. francoski barvni film »I-'antomas«. 9. in 10. 5. italijanski film »Kruto morje«. 11. in 12. 5. ameriški film »Deževna nedelja«.
Kostanjevica: 1. 5. jugoslovanski barvni film »Ne joči, Peter«. 2. 5. ameriški barvni film »Merlin Monro«. 4. 5. ameriški barvni film »Ana Karenina«. 8. 5. ameriški barvni film »Ljubimo se«. 11. 5. jugoslovanski barvni film »Možje«
Metlika: :«>. 4. angleški film »Tom Jones«. 1. 5. ameriški film »Sladka ptica mladosti«. 2. 5. ameriški film »Dvoboj na soncu«. 3. 5. ameriški film »Trije možje iz Teksasa«. 4. g. jugoslovanski film »Promotej z otoka Viševica«. 7. in 8. 5. angleški film »Zmagovalci«. 11. in 12. 5. francoski film »Judex«.
Mokronog: 30. 4. in-1. 5. madžarski barvni film »Zlata človek«.
Novo mesto »Krka«: 29. 4. do 2. 5. ameriški barvni film »Močnejše od slave«. 3. in 4. 5. sovjetski barvni film »Metež«. 6. in 7. 5. Italijanski film »Nevarne zveze«. 8. in 9. 5. nemški barvni film »Grofica Marica«. 10. in 11. 5. ameriški film »Svetišče«.
Ribnica: 30. 4. do 3. 5. jugoslovanski barvni film »Med jastrebi«.
Ribnica: 7 in 8. 5. italijanski film »Ljutjezen v Stockh.ilmu«.
Sevnica: 30. 4. in 1. 5. ameriški film »V vrtincu«.
Sodražica: l. in 2. 5. francoski barvni film »Kartuš«. 7. in 8. 5. ameriški. barvni film »Morganovi gusarji«.
Šentjernej: 30. 4. in 1. 5. črno-beli film »Solunski atentatorji«. 7. in 8. 5. barvni film »Človek z zlatim kol tom«.
Trebnje: 30. i. in 1. 5. ameriški kavbojski film »Ubijalec Libertija VValansa«. 7. in 8. 5. ameriški barvni film »Oko za oko«.
POfl/ESTllA I
Milka (iril iz. Regerče vasi 61, Novo mesto obveščam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredil moj mož Mihael Gril, Regerča vas, Novo mesto. Opozarjam tudi vsakogar pred nakupom, ker ni upravičen prodajati moje lastnine.
Krajevna skupnost Brusnice obvešča vse odjemalce v peskokopu »Deklica« Dol. Suhadol, da morajo predhodno plačati na Krajevni skupnosti Brusnice. Potrdilo o plačilu peska mora vsak odjemalec pokazati Francu Božiču, Dol, Suhadol 27.
Svet krajevne skupnosti Brusnice
OBLAČILA solidno očisti Kemična čistilnica Novo mesto, Germo-va 5.
Obiščite Partizanski doni »Frata«
za prvomajske praznike in dan zmage! Za razvedrilo in ples bo poskrbela Marica iz Straže. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Vabljeni!
POR00NKNiC'E»:
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Subič iz Zaloga — Željka, Pavla Tavčar iz Gabrijel — Stanka, Marija Bele iz Dolnje Težke vode — Stanislava,
Vera AgtJ č iz. De:-.,;.,a — Jožeta, Alojzija Plut z Rožnega vrha — Slavko, Ana Radovič iz Pretoke — Janeza, Martina Širne iz Stopi č — Romana, Marija Jovan-jvio iz Črnomlja —- Zlato, Alojzija Hočevat i/ S,'la šumberka — Alojzijo, Justina I.ukšič 7. Vrha pri Ljubnu — Marjana, Marija šimec iz Gir-šičev — Vinka. Martina Torbica iz šmalčje vasi — Mirka, Tončka Umek iz škrljevega — Antona, Draga Kralj z Uršnih sel — Vla-sto, Frančiška Saje z Velikega Kala — Andreja, Ana Golob iz Soteske — Igorja.
Matilda Vidmar, Cešnjice 15, Mirna peč, prepovedujem hojo po mojem sadnem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Prepovedujem vsako vožnjo in hojo po moji parceli nad mlinom Rakovnik. Kdor ne bo upošteval tega preklica, ga bom sodnijsko preganjal. Alojz Kastelic, Rakovnik 5, Novo mesto.
Jože Podržaj, Sela, Dol. Toplice, preklicujem hojo, vožnjo in pašo kokoši po mojem vrtu na Selih. Kdor tega preklica ne bo upošteval ga bom sodno preganjal, kokoši pa zastrupil.
Franc Vončina iz Regerče vasi 27, prepovedujem hojo ljudi in pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne po upošteval, ga bom sodno preganjal.
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
Naša tovarna bo redno odkupovala tudi razna zdravilna zelišča po najvišjih dnevnih cenah.
Vsakih štirinajst dni vas bomo redno obveščali v Dolenjskem listu, katera zdravilna zelišča odkupujemo, ter o 6enah( po katerih bomo zdravilna zelišča plačevali nabiralcem.
V prihodnjih tednih vam priporočamo nabiranje predvsem naslednjih zdravilnih zelišč:
Cvetja: ran jaka 250 SDIN. gloga-belega trna 660 SDIN, mačjih tačic 1000 S DIN, bezga brez pecljev 620 SDIN, bezga s peclji 420 S DIN.
Listov: bršljana 250 SDIN, šmarnice brez pecljev 500 starih dinarjev.
Rastline: dišeče perle 410 SDIN, ženiklja 350 S DIN.
Korenine: bodeče neže-kom-pave 700 S DIN, srčne moči 1200 S DIN, baldrijana 1000 starih dinarjev.
Lubje: češminovih korenin 600 S DIN, krhlike 330 S DIN.
Razno: glopovih vršičkov 220 SDIN.
K sodelovanju vabimo vse kmetijske zadruge in druge organizacije, ki poslujejo z zdravilnimi zelišči.
Za vse kraje Slovenije iščemo prizadevne SODELAVCE ZA ORGANIZACIJO NABIRANJA IN ODKUPA ZDRAVILNIH ZELIŠČ.
Podrobnejša navodila in pojasnila vam posreduje odkupna postaja »Krka« — tovarna zdravil v Novem mestu.
popoldne. 18.45 Slovenske zabavne melodije igra Ljubljanska jazz ansambol. 21.00 »V ritmu bobna«.
TOREK. 3. MAJA: G.0O—8.00 Dobro jutro! 8.05 Melodije za majsko jutro. 9.25 Boža Novak: Vključimo mikrofone v Žireh. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 čestitke za 1. maj. 13.30 Zvone Kržašnik: Revolucionarji pripovedujejo. 14.00 »Pokaži, kaj znaš«. 15.30 Mladostne skladbe Janeza Matičiča. 17.06 Vesele in poskočne viže. 18.00 Radost in življenje ... 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Mali koncert Koroškega akademskega okteta z novimi posnetki. 20.20 Radijska igra — Romam Rolland — Jovan Cirilov: Miklavž Breugnon. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, 4. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Kako poj« mladi pevci po svetu. 10.15 Igra violinist Uroš Prevoršek. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju. 12.40 Slovenske narodne pojo mali vokalni ansambli. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba ho-landske kraljevske mornarice. 18.15 Iz studia 14. 18.40 Naš razgovor. 20.00 VVolfgang Amadeus Mozart: Gledališki ravnatelj. 21.10 »Večerna pesem«.
ČETRTEK, 5. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Glasbena pravljica.  10.15 Pojo   solisti za-
grebške opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasvoti — Inž. Milica Oblak: Osipanje črnega ribeza. 12.40 Čez hrib in dol. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . . 15.30 Skladbe Janka Gregorca igrajo domače pihalne godbe. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domaČih pesmi in napevov. Izvajajo: Veseli planšarji s pevci
— Fantje na vasi — Trio Vitala Ahačiča — Ženski vokalni kvartet
— Trio Bardorfer in vokalni kvartet »Zvonček«.
RADIO BREŽICE
NEDELJA, 1. MAJA: 9.00 — Prvomajske čestitke delovnih kolektivov s pozdravom ob prazniku dela. 10.25 — Poročila — Prispevek s četrtkove seje Sob Brežice
— Obletnica ustanovitve Kozjanskega odreda (Anton Račič) — Miroslav Kambič: Programske osnove ekonomskega in družbenega razvoja SRS do leta 1970 — II. — Damjan Vahen: Domači in mednarodni turizem — Iz novinarjeve beležnice — Poslušate pesmi dela in borbene pesmi — Magnetofonski zapis: Obisk pri Kovinarski v Krškem — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in spored iune-matografov. 13.05 — Obč-mi če stitajo in pozdravljajo.
TOREK, 3. MAJA: Oddaja od pado.
qiP1lffl|l|ffllMiiW!"iiii™^^^^
I Študentje Dolenjske! 1
Dolenjski pokrajinski študentski klubi so se od- , jj
1    ločili, da obnove v Dolenjskem listu izdajanje DO- I
1    LENJSKEGA ŠTUDENTA. Prva številka bo izšla ob I
jj    dnevu mladosti 26. maja. Vabimo vse redne in iz- g
■    redne dolenjske študente k sodelovanju. Prispevke, %
g    ki naj bi obravnavali študentsko ideološko-politično §
1    ekonomsko, kulturno ter športno problematiko in I
i    literarne sestavke, pošljite najkasneje do 10. maja 1
§ na naslov: Miha Mate, Ljubljana, šaranovičeva 14, § §L stolpnica.
Posavski študentski klub Klub študentov Kočevske
Klub Belokranjskih študentov j Novomeški študentski klub
S hlodi na travnik
Ludvik Volčanšek, voznik pri KGP Kočevje, je 18. aprila dopoldne pripeljal s tovornjakom hlodovino do Šentjerneja, kjer sta mu naproti prišla kolesar in vprežni voz. Med srečanjem je tovornjak zaneslo čez cestni jarek na travnik, škodo cenijo na 350 N din.
Pes pritekel pred avto
Ko se je Jože Bregar 18. aprila ponoči vračal z osebnim avtom iz Novega mesta v Zameško, mu je pri Hrvaškem brodu iz gozda pred vozilo skočil pes. Pri nesreči je pes poginil, na vozilu pa je za več kot 350 N din škode.
Motorist se je zaletel
Jože Ucman iz Stopič se je 19. aprila peljal z osebnim avtom v Novo mesto. Ko je bil še pri Stopičah, mu je pripeljal naproti motorist Ivan Boltez iz črmošnjic. Motorist se je v avto zaletel z zadnjim kolesom svojega vozila- Gmotno škodo cenijo na 600 N din, voznikoma pa ni bilo nič
Mopedist v žaromet
Jože Radovan iz Loke pri Šentjerneju se je 19. aprila zvečer pripeljal v osebnem avtu na križišče pred PE-TROLOM v Novem mestu, ko je s Ceste herojev prišel mopedist Tine Gorše iz Gor. Su-šic, zapeljal na križišče in se zaletel v Radovanovo vozilo, kateremu je razbil žaromet. Škodo cenijo na 50 N din.
Vozilu odpadlo kolo
Na avtomobilski cesti pri Korenitki so se osebnem avtu, ki ga je 19. aprila zvečer vo zli Ljubljančan Janez Pavlo-vič, na levem kolesu zdrobili kroglični ležaj i, zo/bo je kolo odpadlo- škodo na vozilu cenijo na 500 N din.
Trčil v rešilca in si pretresel možgane
23. aprila popoldne je po Zagrebški cesta na kandijsko križišče Jože Erbežnik pripeljal rešilni avto novomeškega Zdravstvenega doma. Po mostu se je tedaj pripeljal motorist Peter Zaje iz šmihela
in se zaletel v rešilca- Zaje si je pri padcu pretresel možgane, na vozilih pa je škode za 400 N din.
S prazno gumo v jarek
Pero Popovič iz Hrasta se je 24. aprila peljal z osebnim avtomobilom mimo Vel. Cerovca, ko je vozilu razneslo sprednjo desno gumo. Avto je zaradi tega zaneslo v skalnati usek, škodo pa cenijo na 6000 N din
Sredi ceste na strehi
Stane švigelj iz Vnanje Gorice pri Brezovici se je 24. aprila pripeljal z osebnim avtom do Gmajne, na ravnli avtomobilski cesti pa je zavi-jugal in se prevrnil na streho, škodo cenijo na r\)00 N din-
Avto treščil v drevo, trije poškodovani
Danici Jeras iz Zagreba je 24. aprila dopoldne pri Mokri-cah, pri prehitevanju pripeljal nasproti avtomobil. Zavrla je in se umaknila na svojo polovico ceste, ker pa vozila ni mogla zravnati, je zapeljala s ceste na njivo, kjer se je avtomobil trikrat prevrnil in trčil v drevo. Jeraso-va in 2 sopotnika so se poškodovali, na vozilu pa je za več kot 8000 N din škode.
S počeno gumo v zid
24. aprila dopoldne je voznici Mariji Slobodnrik # Slamne vasi pri Metliki med vožnjo navzdol po klancu od Metlike proti Slamni vasi nenadoma počila guma na prednjem levem kolesu. Avto ie zaneslo v obcestni betonski zid. Voznici ni bilo nič, avtomobilu pa je za 5000 $ din škode
Ovinek ni bil pregleden
V levem nepregledne"1 ovinku v Podhosti sta trčil? 24. aprila dopoldne osebni avto, ki ga je upravljal M*" nojlo Ćulavić iz Ljubljane i*j osebni avto, ki ga je upr»v^ ljai Savo Zupane iz LjubUa'_ ne- Zupančeva sopotnica Fra0' čiška Bebar se je laže P°^Z do vala, na obeh avtomobil^ pa je škode za več kot 20"" N din.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Br<> žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje .
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik (glavni M odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Ur gan, Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran r0
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par im starih dinarjev —• Letna naročnina 20 novih dinarjev (~^Jv starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starin Q* narjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novi^ dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarjt,A. Tekoči račun pri pdr. SDK v Novem mestu 521-8-9 -- 1 3 SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni irB - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov J?wv grafij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje mo** Ljubljani.