Celjska slovenska gimnazija. Na uvodni 6lanek z jednakim naslovom v »Slovenskem Gospodarju« z dne 8. jan. 1903 dovoijujem si odgovoriti slede6e: Svoje staliSče napram celjskemu gimnazijskemu vprašanju sem v svoiem govoru v zadnji budgetni debati natančno in jasno označil; ta moj govor je večina slovenskih časopisov dobesedno ponatisnila, zato smem upati, da je njegova vsebina najširšim krogom, posebno mojim volilcem znana; tudi na ve6 volilnih shodih sem govoril o celjskem gimnazijskem vpraSanju in žel priznanje svojih volilcev. S tem, da je vlada postavila v proračun 1. 1903 po 10.000 kron za slovensko in isto svoto za nemško gimnazijsko poslopje, se je za6ela za celjsko vprašanje nova doba. Tako majhen znesek ima o6ividno namen, da mora preje še državni zbor rešiti vprašanje, ali se bo sploh zidalo ali ne. Preden se to vpraSanje definitivno ne reši, se ne začne niti zidati, niti se ne nakupi stavbeni prostor. Ze iz tega vzroka nisem mogel d o s 1 e j s e nobenega s t a 1 i š 6 a z avzeti napram vprašanju glede stavbinskega prostora. Tudi celjski deputaciji je odgovoril minister, da se ne more ozirati na vprašanje glede stavbinskega prostora, preden ne reSi parlament vprašanja, ali se bode sploh zidalo ali ne. Kadar pa pride vprašanje g!ede stavbinskega prostora na vrsto, tedaj bodem gotovo skrbei, da se reši vprašanje 6im najugodnejše za prebivalstvo mojih volilnih okrajev; oziral se bodem pa pri reševanju tega vprašanja, kakor sem to tudi doslej vedno storil, na mnenje in soglasje z odlo6uio6imi osebami svojega volilnega okraja in na korist svojih volilcev. Ampak tudi doslej sem povdarjal pri vsaki priliki na aaerodajnern inestu, da bi imeli Slovenci Skodo, in bi bilo za nje poniževalno, 6e bi se gimnazija porinila iz mesta, in da bi imeli škodo tudi mestni obrtniki in trgovci. Obžalovanja vredno je samo, če se v tako resnem in važnem narodnem vpraSanju, pri katerem smo interesirani vsi slovenski poslanci, ia ki ga moramo smattati kot svojo 6astno zadevo, kaže nejedinost na zunaj. Zato bi pred takim postopanjein, ki bi našemu stališču utegnilo samo škodovati, gotovo ne v svojo korist, najodlo6nejše svaril. Dunaj, 13. januarja 1903. Hugo vitez pl. Berks, državni poslanec celjsko-brežiškega volilnega okraja. 0 tej stvari prinaša zadnja >Domovina« slede6e vrstice, ki so brezdvomno potekle iz peresa jednega izmed celjskih prvakov: »Slov. Gospodar« je priobčil 6lanek o celjski slovenski gimnaziji, v katerem poro6a, da bi bil c. kr. stav. svetnik Butta ozna6il za najpripravnejše stavbiš6e za slovensko gimnazijo celjsko zemljišfie gosp. Gologranca pri vili g. dr. Dečka v Gaberjah in da se za to stavbiSče, ki bi ne bilo pripravno zaradi oddaljenosti od mesta, kjer bi morali stanovati profesorji in učenci, zavzema tudi gosp. državni poslanec vitez Berks. Na viru, iz katerega je zajemal tudi »Slov. Gospodar«, smo izvedeli, da ravno omenjena trditev glede g. viteza Berksa ni podprta z dejanskimi dogodki. (Ni možno, da bi imeli isti vir, kajti enoisti vir pa6 ne bo dajal drugih informacij nam in zopet drugih piscu v »Domovini«. Opomb. ured. »Slov. Gospod.«) Razvijanje »Slov. Gosp.» bi torej bilo brez podstave. Glede s t v a r i same pa p r i t rj u j e m o, da b i od celjskega mesta p r eoddaljena gimnazija potrebam slovenskega prebivalstva ne ustrezala in da bi Slovencem nikakor ne mogla biti po vo 1 ji. Z vso vnemo in resnobo moramo o tej priliki vnovi6 prositi in rotiti vse prizadete Cinitelje, naj nastopajo edini, posebno naSi poslanci!« — Obvestilo g. viteza Berksa in list »Domovina« došla sta nam ob 6asu, ko nam je bilo že nemogo6e sporo6iti oboje naSim po- ročevalcem v Celju in jih prositi razjasnil. Iz zadnjega našega članka pa, ki je bil pisan popolnoma stvarno in mirno, se je razvidelo, da nam ni za osebe, ampak za stvar, in smo se cseb le toliko dotaknili, kolikor je bilo neobhodno potrebno.