HO AMERIŠKA w DOMOVIN A Wl 1 ..........................................' i^llWIBBi IIIFI ml^l wflPlMh IV^PIWI^P V IWI^^ ' 1............................m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttMlratt NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI || N0- 45- ~~ (-LEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 16.1919. LETO XXII.- VOL XXII ■ tt __■_____ * ;|ga Vlada zabteva davke od vseh onih, ki so namenjeni v staro domovino. Poroča se nam: 'Vsi oni ljudje, ki so na potu v staro domovino ali ki nameravajo letos odpotovati v star domo vino, imajo velike težave in sitnosti, kajti vlada Zjed, držav ne pusti nobenega tujca iz Amerike, če ni plačal dav-r ke iz leta 1917, 1918, 1919. r To se tiče vsakogar, najsibo I delavec ali bogatin. Vsakdo It mora plačati po svojem zaslužku. Nad $800.000 je že dobila vlada v New Yorku in dru gih pristaniščih od teh tujcev, ki so hoteli v stari kraj. Vsak, ki hoče iz Amerike in ni državljan, mora plačati, predno gre iz Amerike 2 pro centa svojega zaslužka iz leta 1917, potem 12 procentov iz leta 1918 in 8 procentov iz leta 1919. Recimo, da je tujec zaslužil v Ameriki leta 1917 letno $1200, leta 1918 zaslužil $1200 in do 1. aprila $350, skupaj toraj $2750. Od tega bo moral plačati davek predno more kupiti vožnjo karto, $196.00, Če tega nje plača, ne more iz Amerike. Tujcem se ne dovoli no-|Oen izgovor, da imajo žene )v starem kraju, niti ne po-/maga izgovor, da niso ta čas ' ' lelali, tudi se ne ozira na bo- ; lezen, brezposelnost, itd. i Vsi oni, ki hočejo domov, in < niso državljani, se smatrajo & kot tujce in kot taki morajo' m^Hniiii • ............• ..... p plačati zgoraj označeni davek. Marsikdo ne vrjame tega, toda mi ponovno opozarjamo vse rojake v njih lastno korist, da se držijo teh navodil. Mi ne priobčimo ničesar, kar ne bi bilo resnično, ker predno kaj priobčimo, prašamo za nasvet vlado. Na drugi strani zopet pa smo v zvezi z oblastmi, ki skušajo, da olajšajo to breme onim ki hočejo iz Amerike, kolikor to dopušča postava. Mno go tujcev plača preveč in vzrok temu je njih nevednost. Zato bodemo od časa do časa priobčili natančne podatke za vse one, ko so na menjeni v stari kraj, z namenom, da se strogo držijo ameriških postav, da zadostijo zahtevam ameriške vlade in drugič pa, da jih obvarujemo pred izkoriščanjme rasnih sleparjev. Pazite na vsako številko našega^ lista, ki se tiska, da /as pouči o vsem potreb-lim, kar zahteva ameriška /lada. Ne poslušajte razne ličvredne govorice in ljudi, ki ne razumejo položaja. Mi /am bodemo vestno, točno in tanesljivo poročali vsako stvar, ki se vas tiče, tako da ne bo nikdo oškodovan ili zapeljan. List je tukaj, da /am služi, in vam pomaga. fKapitan Fon poroča, da nasta-f ne vojna med Lahi in Jugoslovani V pondeljek je uredništvo prejelo dopisnico od kapitana Vekoslav Fon, s katero nam naznanja, da je sre ' čno dospel v Dubrovnik v i Dalmaciji. Kapitan Fon nam je sporočil: "Vse je dobro tukaj, toda strašanska draginja vlada. Amerikanski dolar ima silovito vrednost, kajti dobil sem za en dolar 18 "nekdanjih" . avstrijskih * kron. Kosilo velja od 30 do 40/ kron. Šibenik in Zadar stta okupirana od Italijanoy. Italijani počenjajo strašne stvari z našim prebivalstvom ysak dan se Hrvatje in Slovenci puntajo proti Italija-/nom, toda Italijani zapore-/ doma zapirajo vse naše ljudi, ravno tako kot prej Av-festrija, ali jih pa celo vodijo JTv Italijo. Zgleda vse tako,, kot da se bodejo morali Ju-^ goslovani udariti z Italijani. B Jutri grem v Belgrad. Kako ' kaj v Clevelandu? Pozdravite vse prijatelje, znance.' Podrobnosti pišem v posebnem pismu. Vam udani Vekoslav Fon." — Zgubil se je v pondeljek večer med 55. in 64. cesto Liberty bond za $100, od 4.' vojnega posojila. Pošten najrj ditelj je prošen, da ga vrne proti nagradi v uredništvu tega lista. — Pisma imajo v našem u-redništvu g. Jacob Gauš in Ana Turopoljac. Ker so pisma iz stare domovine, so rojaki prošeni, da pozvedujejo. za te osebe, če se same ne oglase. t — Dr. Slovenske Sokolice j^rirede imeniten piknik dne B. junija na Kastelicevih Brmah. Žejni se na to opo- p- Dr. Napredne Slovenke rprirede 27. julija na Kaste-i licavih farmah izlet. Za moč no tolažbo žeje do ooiio prt* V ^ • j. , .. , skrbljeno. — Precej veliko zmago so ■ dobili pristaši mokrote na i najvišji sodniji Zjedinjenih držav. Neka oseba je bila a-retirana od državnih oblas-i tij v North Carolini, ker je • bilo dokazano, da je dotič-ni človek pošiljal žganje po železnici skozi države, kjer je upeljana prohibicija. Najvišja sodnija Zjed. držav je odločila, da to ni zločin, in da dotična oseba ne bi smela biti aretirana, in da se sme žganje pošiljati skozi vse kraje prohibicijonističnih držav. — Kapitan Krum od 332. ameriškega polka, ki se je boril v Italiji napram Avstriji, poroča v "Plain Dealer-ju," da je imel priliko priti v dotiko z mnogimi Jugoslovani na Reki in V drugih jugoslovanskih mestih, kamor , je bil poslan dotični ameriški regiment po sklenjenem miru. Kapitan Krum pravi, da so Jugoslovani najbolj najbolj ljubeznivi ljudje na svetu in mnogo bolši od Italijanov. Kakih 50 ameriških i vojakov se je poročilo v Reki z jugslovanskimi dekleti. Jugoslovani so se kar kosali kako bi pogostili ameriške I vojake, dočim so se Ameri-' kanci prav malo zmenili za Italijane, kateri nekateri Amerikanci jako prezirajo. — Sodnik Silbert je odločil v torek na sodniji, da Imož mora plačati grocerijs-|ke račune, katere naredi žena, "četudi je mož skregan s ženo." Sodnik je dejal: Prepir gori ali doli v družini, kar žena naroči za živež, mora mož plačati." — Znani Poljak in delaven Amerikanec v Clevelandu, J. P. Savicki je bil imenovan uj^au i avuuMwip. Nad milijon dolaijev vrednosti po-' šljejo Slovenci v staro domovino. ' Kdor pride te dneve na Nor-" wood rd. zadaj za Anžlovar-} jevo trgovino, bo gotovo mi-" slil,. da je prišel v pristaniško " skladišče, kjer se naklada » tovor na ogromne parnike. • Toda v resnici je to le živa-1 hnost in ljubezen slovenske-' ga naroda v Clevelandu na-" pram ljubim in -trpečim ro 1 jakom v stari domovini. Koliko si je vodstvo SRZ priza ) devalo, da bi odtrgalo roja-1 kom kos kruha, katerega so tako silno potrebni! "Cap \ in kruha ne smete pošiljati* j v stari kraj!" so kričali chi-caški in clevelandski zasle-pljenci. "Ljudstvo v starem [ kraju ima vsega dovolj in | je sito!" je razlagal Frank ( ; Krže, zapeljanec, ki danes igra najbolj žalostno figuro med slovenstvom v Ameri-) ki! "Dvorne vlačuge bera-( čijo cape!" je pisal Zvonko v "Enakopravnosti." Udriha 1 t li so vsi skupaj kot na dano ; znamenje, a narod je mol- i čal in svojo mislil. ■ Tedaj pa so prišla pisma 1 ( iz stare domovine. "Lačni ! ( smo!" tako je odmevalo iz ! ( vsakega pisma. "Bosi in na- ' gi smo, kakor Adami ho3i t mo okoli," so pisali vaši bra * tje iz rojstne zemlje. "Po- ' magajte, bratje, pomagajte T In ljudje so vrjeli temu, kajti kdo ne bi vrjel svoje- ' mu rodnemu bratu, ki ga za | božje usmiljenje prosi kos 1 j kruha! Sam se je spomnil i na oni čas, ko je imel pred 1 mnogo leti, ko še ni bilo voj- 1 ne, le parkrat na leto meso ' in 'zabeljeno jed, obleko iz i raševine, a čevlje skoro ne- ! i poznane. Domoljubni rojaki so spre * videli, da je treba pomagati, ! in sicer takoj. Rev. Francis • i Jager, do katerega ima pred- ' sednik Wilson toliko zaupa- j i nja, da ga je imenoval za ma ' ■ jorja in dvakrat poslal v sta- 1 ro domovino, da preišče raz- : mere, je v družbi z rodoljub- * nim Walter Predovičhem organiziral Jugoslav Relief. ' Da ni bilo te organizacije, bi 1 rojaki danes ne mogli niče- j sar pcslati svojim ljubim v ! stari kraj. Izposlovali so par- 1 nik od jugoslovanske vlade 5 dovoljenje za prevoz in naj- j nižjo pbštnino, ki je bila ' mogoča v danih razmerah, i Nadalje so sposlovali garan- * cijo od jugoslovanske vlade, da bo vse natančno oddano j na pristojno mesto. To je us- i peh, kakoršnega ni še nih- ( če prej imel. Tu se je v deja- > nju pokazalo, kaj zmorejo ] člani Slovenske Narodne a Zveze in Zveze Jugoslovana- s kih žen in Deklet. s Kolikor imamo do danes I poročil je bilo sprejetih do 1 13. aprila na glavni zbiral- t ni postaji v Clevelandu 152 \ velikih zabojev, in napove- s dana vrednost teh zabojev je ( $20,553.81. Teža teh zabojev 1 je 29,480 funtov. Najtežji za- c boj tehta 439 funtov, najlaž- 1 ji pa 96 funtov. Toda to je i komaj ena čertina naročenih s zabojev. Ogromno je delo I s tem, toda člani in članice j S. N. Zveze so neumorno na i delu, podnevu in ponoči, da t postrežejo rojakom in odpra- i vijo o pravem času vse naprej i Kot se poroča Iz glavnega \ urada, je parnik, ki bo peljal 1 blago našim dragim v staro domovino že ▼ pristanišču $ New York. t Ljudje so nakupili ogrom- c J. '.."■. ■ = ' ... > , « . PERMIT, i Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act6f October 6th, 1917, on file at the Pott Office of Cleveland, Ohio. I i By order of thePresident, A. S. Burleson, Postri*ast#r General ne množine masti, kave, slad kerja, čevljev, obleke. Približno se računa, da bo iz Clevelanda odposlanega najmanj 100.000 funtov, blaga, in iz cele Amerike kakih 3 do 4 miljone funtov. S tem je s^venski in jugoslovanski narod sijajno pokazal svojo požrtvovalnost, dokazal, da je pripravljen žrtvovati en miljon dolaijev ali še mnogo več, če je prepričan, da gre denar narcfdu v korist in užitek. SRZ \ni moglo zbrati niti 4 procentov razpisanega miljona, |cer kljub ogromni reklami |in zavijanju resnice se Ijitcfetvo ni hotelo vsesti na UflpsHMtt|L rdečim matadorjem ampak je narod s sijajnimi žrtvami daroval za svoje siromake v stari domovini. Kdo naj popiše ganljive trenutke, nepopisno srečo in radost naših na smrt izmučenih rojakov v stari domovini, .ko bodejo prejeli poslane darove iz Amerike! Kot vihar bo Šel glas po celi deželi: "Naši Amerikanci so se nas spomnili, poglejte kaj so nam poslali! Marsikateri ki mogoče ni že pet. let bil sit, ali hodil napol oblečen o-koli, bo zopet enkrat hvaležno dvignil roko in blagoslavljal vaa, plemenite Slovence v Ameriki, ki dobro veste kje je treba pomagati. In kdo bo popisal žalost onih, ki i-majo tudi svoje sorodnike v Ameriki, pa so se dali preslepiti od chicaške gospode in niso poslali ničesar? Ali se ne bodejo v stari domovini vpraševali: Moj sin, moj brat, moj ata, moj bratranec le tudi v Ameriki, pa ni ničesar poslal? Zakaj ne? SRZ. je naredilo največjo napako in največji greh nad narodom, ker so se norčevali iz podpore potrebnim v stari domovini. Slovenska Narodna Zveza pa je zopet zapisala ogromen uspeh v svoje knjige, kajti z dejanji se pokaže prijateljstvo in lju beZen do naroda, ne s psovkami in podiranem, v čemur se odlikuje SRZ. Ali je to Združenje Že kaj naredilo za vas? Do danes niti za las dobrega, pač pa je škodovalo ogromno že našemu narodu. Preskrbeli smo, da je bilo v več zabojev poslanih mnogo številk našega časopisa, v katerih se je pojasnilo, kdo se je boril za to, da dobijo sestradani siromaki živež in hrano, in objednem smo tudi pojasnili rojakom v stari domovini, kako silno sramotno vlogo je igralo SRZ. v trenutku, ko je ves narod kričal po kruhu in obleki. Ko bodejo vse pošiljatve gotove, bodemo sporočali natančno, kaj so storili Slovenci za svoj narod Cast vam, domoljubni rojaki, hvaležnost in blagoslov do groba vas bo spremljala od nedolž; nih otrok in revnih staric vaših sestric in bratcev, vaših očetov in mamic, ki bode jo dvigale roke k nebu in prosile, naj vam stotero povrne Oni, kateremu je to mogoče. Kdor se usmili svojega brata v sili v potrebi, bo sam našel usmiljenje" ko ga bo potreboval. Zapomnite si to! — Krasno je gledati naše liudi, kako delajo pri odpo-šiljatvah. Vsak ima svoje delo, eden tehta, drugi pregleduje, tretji piše pobotnice, četrti odvaža, peti privaža, itd. Vse bo v najlepšem redu zgotovljeno. Občinstvo je potrpežljivo ,čaka cele ure, da pride na vrsto. Vsakdo ve, da je treba biti jako natančnim, da bo vse pravilno narejeno. — Dramatično društvo "Ve liki Zvonar" poroča Slovencem v Newburgu, da radi popravila Plutove dvorane ne more prirediti igro, kot je bilo že poročano, ampak priredi društvo • veselico 27. a-prila v Plutovi dvorani, v korist Nar. Doma. Natačneje sledi v programih. —1000 uslužbencev Ame-•nean Gteve- landu je dobilo po $15.00 več plače na mesec. — Prvi državljanski papirji se ne morejo še dobiti na nobeni sodniji. Rojakom naznanjamo, da počakajo in naj nikar ne zahtevajo papirjev, ampak kakor hitro bo pot zopet odprta, naznanimo in se potrudimo, da us-trežemo vsem. — V pondeljek je šlo kakih 8 rojakov na zvezino so-dnijo po druge državljanske papirje. Vprašali so jih, kam hodijo v šolo. "Vodja" je odgovoril, da v S.N.Dom, to je v ono šolo, katero je začela "Enakopravnost". Uradniki na sodniji so pa povedali vsem skupaj, da naj pustijo dotično šolo in naj gredo v Public Library v večerno šolo, kjer dobijo najboljši pouk o pravem ameriškem državljanstvu. V Public Library na 55. cesti se namreč poučuje vsak večer pod državnim nadzorstvom in vodi šolo naš urednik in Frank Jakšič. Mi smo to rojakom že prej povedali, toda nekateri ne vrjamejo prej, dokler jim tega od uradne strani ne povedo. Vlada ne želi, da bi vsakdo na svojo roko vodil šolo, ker ne ve, kaj se v rakih šolah "uči." — Vojaki si prizadevajo, da naredi kongres postavo, glasom katere bo dobil vsak vojak plačo za šest mesecev naprej, kadar stopi iz službe-Vojaki pravijo, da ima vsak izmed njih $100 stroškov, ko se vrne v civilno življenje. — Liberty Victory' Loan! V pondeljek se začne! — 30. maja pride v Cleveland cirkus Barnum in Bailey. Mesto je dalo tozadevni permit, toda lastnik cirkusa mora darovati mestu eno kamelo, eno kozo, hijeno in dve opici. — Slovenska društva opozarjamo na 5. Liberty posojilo. člani, glasujte, da vaše društvo kupi Liberty bonde Kot ste bili goreči prej, bodite tudi sedaj. ^ L; * ,: v i Usoda Jugoslavije se določi 1 ta teden. Wilson gre domov J Pariz, 15. aprila. Usoda Jugoslovanov se bo odločila ta teden in pričetkom druge ga tedna. Vprašanje Jadranskega morja, pristanišč in jugoslovanskih krajev, katere Italijani zahtevajo, vse pride še ta teden na program mirovne konference. Jugoslovani bodejo zvedeli za u-sodo najkasneje do 25. apri la, kot se poroča iz dobro po-bro poučenih krogov. MIR JE BLIZU. Mir bo konečno vendarlt sklenjen. Dne 25. aprila se zberejo v Versailles nemški avstrijski, turški in bulgars-ki mirovni poslanci, in . bo dejo prisiljeni podpisati mirovne točke, katere je narekovala mirovna konferenca. Kakor hitro je podpisano to nastane mir. 165 dni je vzelo od podpisa premirja, do časa, da se je sklenil mir. WILSON SE IZJAVLJA.. Predsednik Wilson je v pondeljek izjavil, da so vse točke glede Nemčije rešene in da še bo mirovna konferenca sedaj posvetila jugo- slovanskemu vprašanju in se upa, da se bo to vprašanje rešilo v splošno zadovolj-nost. ARMADA OSTANE NEMČIJI Dokler ne plača Nemčija prvi obrok vojne odškodni- . ne, ostane armada zaveznikov v Nemčičji, kar pomeni, da ostanejo ameriške čete najmanj dve leti v Nemčiji. 'NE PODPIŠITE MIRU!" Weimar^ Nemčija, 15. a-prila. Nemško časopisje e-noglasno izjavlja, da nemška vlada ne sme podpisati miru, katerega narekujejo zavezniki. Časopisje grozi zaveznikom s splošno resolucijo. PREDSEDNIK ODPO-rUJE V KRATKIM. Predsednik Wilson je odločen odpotovati v Zjedinje-ie države 28. aprila, kot poroča francosko časopisje, še poprej se namerava udeležiti generalne seje mirovne konference, kjer se bo konečno veljavno potrdilo, kar so sklenile velesile. Wilson ima v rokah usodo kajzer 9 Viljema. Mir bo kmalu sklenjen. J Pariz, 15. aprila. Usoda bivšega kajzerja je sedaj v rokah predsednika Wilso na. On bo odločil, ali mora bivši kajzer zapustiti Nizozemsko in priti na mednarod no sodnijo, ali se pošlje ex-kajzerja na kak samotni, otok. LENINE PONUJA POMOČ NEMCEM. Berlin, 15. aprila. Vodja boljševikov, Lenine, je ponudil nemškim socijalistom 500.000 mož, da začnejo novo vojsko proti zaveznikom. Socijalisti so to ponudbo hva ležn odklonili, ker poznajo ruske vojake, kaj premorejo. Nadalje so zavezniki vje-li neko brezžično brzojavko Lenina, v kateri se Lenine izjavlja, da bo kmalu konec zaveznikov. / AMERIKA DOBI ARMENIJO. Pariz, 15. aprila. Sklenilo se je na mirovni konferenci ] da dobijo Zjed države pro-tektorat nad Armenijo, ki ' j ebila prej pod turškim gos- j podstvom. BAKER V FRANCIJI. B)rest, Francija. Vojni tajnik Newton D. Baker je do-1 spel v Francijo, Poda se vi Pariz na konferenco k pred-j sedniku Wilsonu. > r UMORILA OČETA IN OČMA. I, j St. Louis, Mo. 15. aprila, f Tu so prijeli 16 letno telefo- 1 nistinjo UrSulo Broderick, J Id je ustrelila svoJega očma. To dekle je umorilo tudi tvo« jega očeta pred dvema kto~ 1 ma, ko je bila 14 let stara. Oče njen je grozil materi, in hči je prijela za revolver ter ustrelila očeta. Tedaj ni bita r kaznovana. Ko je pa včeraj njen očim silil v njo le tudi prijela za revolver in • streliia očma. ko časopisje poroča, da sPJ ogrski boljševiki ubili nad-1 vojvodo Ježefa, ki je bil svoje čase namestnik avstrijskega cesarja na Ogrs- J kem. Zajedno sta bila ustre- J Ijena dr. Wekerle, bivši ogrski ministerski predsednik in Še neki drugi minister. 150.000 BESED MIROVNE POGODBE! Mirovna pogodba, katero bodejo morali Nemci podpi sati bo imela najmanj 75.000 besed, dočim se splošno sodi da bo mogoče do 150.000 besed v mirovni pogodbi. KAKO NASTANE MIR V EVROPI? Posebna pogodba se bo podpisala med Nemčijo in zavezniki in posebne pogodbe med nemško Avstrijo, Turčijo in Bulgarljo. Kakor hitro je pogodba podpisana se bo dovolilo zavezniškim kladam 20 dni, da jo odobrijo. Če dve tretini zavezniških vlad odobri pogodbo, le pravomočna. MATI UMRLA KO SE IE VRNIL SIN. Daton, O. 13. apriyla. Mrs. Rose Helke, 81 let stara, babica nekega vojaka, ki se je /čeraj vrnil iz vojne, je bila prevzeta od tako velikega veselja, ko je stisnila svojega vnuka k sebi v pozdrav, da je umrla v njegovem naroč-iu. NEMCI PLAČUJEJO OGROMNE RAČUNE. Berlin, 13. aprila. Nemška dada plačuje mesečno zavez-likom 109.000.000 mark za rzdržavanje zavezniškega vo aštva v Nemčiji. — 10000 novih državlja-iov dobi mesto Cleveland do tanca tega leta. — Dva tujca sta srečala j John Kocha, 6214 Glass ave. v torek in sta mu rekla, da £ sta Spanca, ki imata $3000 v Španskem denarju, katerega zamenjta za fSOOjgH meriškem denarju. Ko^^^fl mMfiiii T i i "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) N A K O Č N I N A: Z« Ameriko - - - - $3.00 Za_Cleveland po posti - $4.0(1 Za Evrope.....$4.00 Posamezna številka - - - 3c Vsa pismi, dopisi in denar naj se pošilja na "AmerlSka Domovina" 1 , «119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 ; JAMBS DEBEVEC. PuNitker__LOUIS J. PMC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.QM Slorenlans in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1009, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. flflfr - NO. 45. Wed. April 16. 1919 a®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®1?®©©© Mirovni kongres in Črnagora. . ■■■■■ Znano je, da je Italija glavna povzročiteljica, da zavezniki niso priznali Jugoslavije. Manjšo ulogo pri tem ii>ra Rumunska. Itanja deluje v treh raznih smereh, da prepreči jugoslovansko zjedinjenje in skupnost. l.S tem, da nikakor ne odneha od tajne Londonske pogodbe, o kateri zahteva, da se mora spolniti, da Italija mora biti vse jugoslovanske pokrajine označene v tej pogodbi. 2 S tem, da nemerava ustvariti "veliko-albauski program", po katerem programu bi se odkršil od Jugoslavije dober komad stare Srbije in Črnogore. c 3. Z ustvarjanjem posebnega "črnogorskega programa". . * Ws2 kar se piše v javnosti proti Jugoslovanom, nadalje dejstvo, da mirovna konferenca še sedaj ni rešila jugoslovanskega vprašanja, ves boj proti Jugoslovanom, za vse . to se imamo zahyaliti Italijanom. Oni, ki zasledujejo demokratične ameriške časopise, dobro vedo, da so nam Ameri kanci po ogromni večini naklonjeni. Mnogo ameriških časopisov se z vso silo bori za Jugoslovane in je že v trpkih, jako ostrih besedah ponovno izrazilo svoje mnenje. Več < listov se pa drži konservativno, nekateri nečejo z barvo na cmn, drugi se bojijo italijanske zamere, itd. Italijanska vlada se zadnje čase posebno zanima za črnogorsko vprašanje. Italija je tovprašanje iegovala, da ga v trenutku potrebe izigra v Škodo Jugoslovanom. Na ta na-ixtn Italija igra sedaj isto vlogo kot nekdaj Avstrija. Razdelila je avstriska vlada Slovence na "Kranjce", Štajerce" in "Korošce", tako da bi se ime "Slovenec" pozabilo. Isto po • čenja Italija. Ona razlikuje "Črnogorce" in Srbe", pravi da t sta to dva druga naroda, da je med Srbi mnogo 'Albancev", da so Dalmatinci "Italijani", itd. Ni čuda, da pravi neki ja | ko ugledni ameriški časopis, ki je sicer konservativen napram Italiji: 'Naj bo že kakor hoče, nam se dozdeva, da je črnogor Ppf aferaiste vsebine kakor albanska, namreč nova itali-Jfjknska intriganaperjena proti državi Jugoslovanov." Dotični list sicer ne piše proti Italijanom, toda italijansko manevriranje je tako prozorno, da se studi celo njih lastnim pristašem. Mirovna konferenca se peča tudi z "črnogorskim vprašanjem". Da so pri debatah o tem vprašanju Italijani skazali svojo "udano ljubezen" napram Jugoslovanom, je ? brez vsakega vprašanja. V zvezi s tem črnogorskim vprašanjem, pod naslovom: "Ali še obstoji neka zasebna Črnagora?", prinaša pariški "Journal" zanimiv razgovor z nekim črnogorskim politi-karjem, ki je zadnje Čase prišel v Pariz. 4 Črnagora je takoj po bulgarskem porazu spoznala, da je prišel čas njene usode. Dne 19. novembra, 1918, so se po Črnogori vršile izvanredne volitve za narodno skupščino, in izbranih je bilo 160 poslancev. Potrebno je tu opomniti, da zadnja Črnogorska narodna skupščina ali državni zbor, ni imel več kot 76 poslancev, izmed katerih jih je i-menoval kralj 14. Nova črnogorska narodna skupščina je bila odprta 24. novembra v Podgorici. Predsednikom je bil izvoljen Cero-vič. In že 26. novembra je ta skupščina z javnim glasovanjem enodušno proglasila, da kraljeva rodbina in dinastija Petrovičev zgubi vse pravice do črnogorskega prestola. In isti dan je ista črnogorska skupščina proglasila zjedinjenje Črnogorcev z ostalo Jugoslavijo. Ni treba reči, da je prišlo do te^a, ker je morda ta ali ti»a zavezniška sila v to pritiskala. Tedaj v Črnigori ni bilo \eč kot 400 vojakov jugoslovanske divizije. Ali mogoče kdo misli, da je teh 400 jugoslovanskih vojakov dajalo kak pritisk na 30.000 ljudi, ki so že od detinstva vajeni orožja in boja? Še nekaj, kar je jako značilno: Še predno je črnogorska narodna skupščina izjavila, da odstrani kralj Nikolaja, je kakih 800 črnogorskih vojakov, ki so bili v ujetništvu v Avstriji, se enako izjavilo, namreč, da ne priznajo več kralja Nikolaja za vladarja, ampak se hočejo združiti i j. ostalimi Jugoslovani v eno državo. Potem se je sporočalo, da se je poskušalo 6.januarija uprizoriti v Cetinju, glavnem mestu Črnegore, revolucijo v korist odstavljenega kralja Nikolaja. Nikakor ne zanikamo tega fakta. Toda poglejmo kaj se je v resnici zgodilo? Nekaj prebivalcev v Cetinju, ki so imeli svoje direktne interese s kraljevim štabom, ki so dobivali svojo "podporo" in korist od kralja Nikole, je začelo s puntom, toda naleteli so na tako hud odpor pri vsem črnogorskem prebivalstvu* da so morali z "revolucijo" nemudoma odnehati. Sedaj pa prihaja italijanska vlada in pravi, da Črnogorci ne želijo zjedinjenja i ostalimi Jugoslovani, .in da zahteva črnogorski narod, da se bivši kralj Nikola 'zopet postavi na prestol. Stvar je jako enostavna: Ako je to resnica, c tedaj je najbolje da zavezniki vprašajo črnogorsko ljudstvo farno, kajti ljudstvo je oni faktor, ki edini odločuje v ta-t kih zadevah. In kaj bodejo našli zavezniki, če pustijo, oziroma dajo priliko črnogorskemu narodu, da glasuje samo-I stojno? ' Dvcje stvari: Prvič, da je trdna volja črnogorskega na-Jp roda, združiti se z ostalimi Jugoslovani v močno jugoslovansko državo, in onemogočiti kralju Nikoli povratek v i^rnogoro. Drugič: Da nihče drugi kot italijanska vlada sili kralja Črnogorcem s posebnim namenom, da razdvoji Jugoslo-a; ter v^efc jugoslovanskem prepiru Italija dobi svoj največji dobiček. * * * 'Jugoslovanski Svijet" prinaša sledeče notico: "Nekaj o polemiki!" Pod tem naslovom je pisal slovenski list "Enakopravnost" (v Clevelandu) uvodni članek, v kate-• rem se, kakor je iz naslova razvidno, razpravlja o "polemi-: ki". Med ostalim se v tem članku piše: "Ni dolgo tega, ko so se dogovorili slovenski listi v A-meriki, da bodejo dostojni eden napram drugemu dostojni v pravi polemiki in časnikarstvu, da ne bodejo več napadali in rabili nedostojnih besed, ampak dostojno izvrševali svoj posel. Takoj za tem obžaluje "Enakopravnost", da so nekateri listi pozabili svoja obetan ja in zavlekli "svoj način pisanja v —blato! Do tukaj je vse v redu in prepričani smo, da nihče ne bo zameril niti eni sami črki te pisave, kajti vsakdo bo pozdravljal to. Toda pojdimo dalje! Istega dne in skoro na istem mestu, kjer obžaluje ' E-nakopravnost" "pozabljivost" nekaterih listov, je pa "Enakopravnost" postavila na rešeto vse, kar se tiče jugoslovan-stva v Ameriki, in tu podajemo čitateljem nekoliko zrn, ki so prišla skozi to rešeto. Evo jih v originalu: "Vi blu farji in pustolovci, vi postopači in pohajači, vi nesramni šarlatani, vi lažnjive kače, hinavci zapeljivci in obrekovalci in opravljavci, politični vlačugarji, blufarji in i^lufarske agitatorice, ovaduhi, tepci, plešaste lune, domi-šljavci, politični abecedarji,- primarušasti doktorji, parfu-i! erani in z vsemi žavbami namazani pohajači, itd. itd. To kar je zgoraj napisano in to kar ste sedaj čitali, pas spominja na tata, ki je kričal: "Držite tata, lovite ga!" "Enakopravnost" daje lekcije svojim kolegom,toda ne [ i smela pozabiti na sledeče: Kar dober pastir ima na jezi-!< u, mora najprvo sam dokazati.... Tako piše hr\fcatski list o Zvonkotu. Za nas vse je to ril right, le beseda "kolega" nam ne ugaja. Ljudje Zvonko-\e baže ne morejo biti "kolegi", kajti za nas je dostojna c;;užba, ne pa svinjak. KRUH NEKDAJ IN SEDAJ. ( Malo je rastlinskih snovi ' in sadežev, ki bi jih človek že v zgodnje zgodovinski ' dobi ne bil uporabljal za hra-1 no. Med vsemi rastlinami se : je najbolj obnesel sad žitnih trav, žitno zrnje, ker ima največ redilnih snovi, in se da dolgo časa ohraniti, ne da bi 1 -e pokvarilo. V teku stoletij se je razvijalo kmetijstvo in ' Izpopolnjevalo pridelovanje j bitnih vrst ječmena, rži, pš§-j nice. Prav tako se je raznovrst-j na uporaba teh hranil v ku-j hinjski stroki razvila le polagoma.—Spretnosti žene, se je posrečilo da je jela, zdrobljeno zrnje (moko) vmešavati in kuhati v vodi, dočim je prvotno in iz početka zrnje spražila in pekla— Kar je vsakdanje, česar smo vajeni, nam ne zbuja ne začudenja ne radovednosti; ako se pa vprašamo, kako, odkod, odkedaj—nas pa osupne in si ne znamo dati pojasnila.— Tako je tudi s kruhom. Jemo ga, uživamo ga—sedaj z večjo slastjo in z večjim spoštovanjem kot pred vojsko— a nikoli se ne vprašamo, kdo je pa prvi pekel kruh? Kdo je iznašel to umetnost? Kako so prišli ljudje do tega?.. Bog je sicer že v raju ko je napovedal Adamu kazen za greh rekel: "V potu svojega ■ obraza boš jedel kruh". Toda to je umevati pod besedo ■ "kruh" sploh vse, kar člove-[ ku služil za hrano. f Treba je bilo dbtgo časa, > predno se je po mnogih poizkusih in odkritjih posrečila i umetnost—peči tak kruh, > kakršnega uživamo sedaj. > Človek je kuhal in varil ra- ■ stline, korenine, gomolje, zr-i nje in sploh sadeže, ki vse- ■ hnjejo škrob—z vodo, mle- ■ kom. Kljub temu je še danes ■ večji del Človeštva- brez kru-; ha ne zato, ker sedaj ob voj-i ski manjka moke, marveč, ker se do te jedi sploh niso i povzpeli. Ob odkritju Ame-r rike so bivali tam "brezkru - šni" narodi; šele evropski 5 priseljenci so jih seznanili z - žitom, ki je uporabno za kruh. Poprej so poznali v A- j meriki le koruzo, ki je pa ni-» so znali rabiti za kruh. Nekateri pblarni narodi (na Je- - čaju n. pr. čučki) sploh ne - poznajo jedi iz žitnega zrnja. Južni Mongolci pač hrepene , po takih jedeh, a moraja vsa-1 ko leto napraviti daljna pota, da''si poiščejo in naberej6 neke vrste ovsa in rži. Preden se je posrečilo da so iz moke začeli peči kruh. so žito pražili; stara jed, ki te nekaka predhodnica kruha, je bila kaša Pri tem seveda ne smemo misliti na kašo - iz prosa, ki je pri nas v nava- - di, marveč na razne načine so je pripravljali, kuhali in vkuhovali na mnogo načinov. "Kašo" imenuje Rus "mater vseh"; pri starih Germanih je imela kaša veliko vlogo celo kot slavnostna jed. Še danes je kaša bistveno živilo pri narodih, ki jih kultura Še ni preustrojila. Za kašo se u-porablja oves, proso, riž in tu v Ameriki koruza. Proso in pšenica sta najstarejši žitni vrsti, ki ju je človek spoznal kot izrednp re-dilni in užitni. Učenjaki so dokazali, da so to žito pridelovali v Bosni, Galiciji, na Danskem in v Švici že v ta-kozvani kameniti dobi. Poznali in pridelovali so takrat več vrst prosa: brlatasto proso, idr. Ob reki Nilu so prvotni prebivalci sejali povečini neko proso z imenom krvavo proso, ki zdaj ni več znano. Precej pozno menja zgodovina pridelovanje ovsa, ki so ga imeli v starem veku le za bolj slabo krmilo. Rimljani so ga imenovali krnjavo žito. V srednjem veku pa je prišel do izredne veljave, ter je bil skoraj edina žitna hrana preprostih ljudi. Še danes cenijo ovseno moko marsikje osobi-to na Škotskem kot izredno i in zdravo hranivo, tako da je nastal rek: "Ovsena kaša daje zdravje telesu, ohrani ^lavo hladno, noge pa gorke." Pri nas priporočajo ovsen kruh predvsem tistim, ki i-majo sladkorno bolezen —ali diabetes. človeštva, dočim je le ena Četrtina vseh zemeljskih prebivalcev, ki jim gre ime kru-hojedci. Velik napredek v zgodovini žitne hrane se je pokazal ko se je človek navadil, da je je zdrobljeno proso, oves na razbeljenem kamnu ali v pepelu peci in prirejati nekake mlince. Tako pečejo kruh še »dandanes pri mnogih narodih na vzhodu. Bolj odlični in bogati ljudje se pa poslužujejo takih trdih, iz nekakšne kaše izpečenih mlincev le kot podlago, na kateri donašajo na mizo druge jedi. Glavna hrana v tropičnih krajih je še dandanes riž, ki se od njega živi 640 milijonov ljudi—torej dve petini vsega "Velikodušni dar narave", kakor imenuje sedanji francoski kmetijski kemik Par-mentier, je bolj pozno zgodovinska pridobitev in kot hrana bogatejših slojev znana kakih 2000 let. Odkod je prišla k nam pšenica, odkod ječmen, zgodovinsko ni prav dokazano; sodijo pa, da je domovina pšenice rddovitna pokrajina ob Evfratu in Ba-bilorrcev. V zgodovini Asir-cev in Babiloncev se ječmen j pogostokrat omenja. Žito je takrat vse drugače obrodilo kot danes. Zgodovinar Plinij =---------,---------- omenja, da je ob času vladarja Usurbanipala bilo pet va- ■ tlov visoko in da je imelo pet t šestink vatla dolge klasove. Pšenico so takratni prebi- - valci, ki so bili pogani tako cenili, da so imeli celo poseb- - nega "boga pšenice", ki so i mu darovali kruh in jedi iz te - moke. i Ako je v starem veku kje > govorjenje o kruhu, moramo ■ imeti v mislih le neke mlince. Kdaj so začeli rabiti pri pe- i kih vretje s pomočjo alkohol-• nih snovi, s pomočjo drožja, se ne da prav določiti. Najbrž pa najprej tam, kjer so ime- ■ li vinske drože, ki so jih po- ■ rabili, da so jih zamesili med ■ testo: V Egiptu, na Asirskem ( in Babilonskem. Tudi Rimljani so imeli dvojni kruh: i težji, ki se je v vodi potopil i na dno in lažji, ki se je obdržal na vrhju — Všeč jim je bila pšenica in ječmenova moka; rž so za-metovali kot plevel. V srednjem veku je bila peka kruha po naših krajih in v Nemčiji nekaka novost. Rž se imenuje prvič v 13. stoletju, danes je dosegla veliko daljavo, a pšenice ne bo zmagala. Bog daj da bi se nam kma lu povrnili tisti časi, ko smo za dva novca dobili dobro, le po belo, celo masleno in mlečno žemljico—Čas žemljic in prest—vrni se kmalu! • "Slovenec." -o-- — Na krstiji pri [oe Kamin 1007 E. 76 St. je nabral boter Frank Strle $5.40 za S. N. Dom. POZOR! i Kdor se hoče voziti v lepem, udobnem, velikem, najnovejšem avtomobilu, naj se zglasi pri Antonu Korošec 1063 Addison Rd. Princ. 701 L. Bell 5464 R Na razpolago noč in dan. (Wed. 44) NAZNANILO. Naznanjam rojakom v Col-linwoodu in Clevelandu, da popravljam hiše in izdelujem garaže za avtomobile, popravljam porče, izdelu-mireže, okna, itd. Ako rabile kako popravilo se oglasite pri John J. Okršljar, 1422 Larchmont Rd. blizu E. 181. ceste in St. Clair ave ali na 1230 Norwood Rd. _(50) Oddajo se dve sobi za dva fanta ali za štiri. 1084 E. 64. St. v___(47) ZAHVALA Nižje podpisani se lepo zahvaljujem in priporočam kot slovenskega kontraktorja, John Pavliča za popravilo hiš ali pa za novo postavlje-nje. Posebno dobro izdeluje "porče" po najnovejši modi. Louis Rehar, 5813 Prosser ave (46) iL ZAHVALA. I _________ ^H ■ Podpisana žalujoča družina si šteje v dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujemo vsem našim prijateljem kakor tudi sorodnikom, ki sq že poprej v bolezni in potem ob uri smrti priheteli od vseh strani in prinesli obilo vencev, in tolažili ob smrti najdra- I žje, nam in ljubljene soproge, matere in sestre Frančiška Dremelj I poprej Rakovec, ki je po dolgi bolezni preminula | dne 7. aprila, in ki je bila spremljana od mnogo pri- S jateljev, sorodnikov in (Jruštvenikov v cerkev sv. Lovrenca, in na Calvary pokopališče dne 11. aprila dopoldne. , Bodi izrečena iskrena zahvala dr. Svobod. Slovenke, Št.2.SDZ. in dr.sv. Lovrenca KSKJ, kakor tudi pogrebniku Anton Grdina, katerega je pokojna že prej izvolila, da v slučaju smrti vse uredi, in ki je vodil pogreb v polno zadovoljnost vseh. To zahvalo izrekam tudi v imenu domačih v stari domovini, v imenu trehtijenih sester in brata in matere, vsem naj bo Bog plačnik. Žalujoči soprog Frank, hčerka Virginia, Toni in Josip brata. » Cenjenim slovenskim pospodinjam in 4 ^ gospodarjem, kakor tudi vsem drugim ^ p, priporočam oj> tej priliki ^svojo dobro, ^ » zanesljivo zalogo svvežega in prekajene- <3 p ga mesa, kot. <5| ► Fine želodce, domače okusne šunke; £ plečeta, izvrstno prekajene mesene klo- t base ter vse druge potrebščine za veliko- ^ t nočne praznike. 3 ^ V zalogi imam vedno sveže meso, koko- 3 p ši, teletina, jagnjetifta. Prijazna postrez- ^ ba, zmerne cene. Vaš dobroznahi rDAKV UTCn slovenski mesar, A pL I lUlRn VLjtil, 4030 St. Clair Ave. k a .4 4,4 4 .j 1 i A a A a k A A M A A A A A A 3 ttA iBi i A.« A ifcla liiElA. L A 1*4 HH, A A 4 A (■iA.iililA.iis lliMlilllllllllllllllillllllllimilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIINIIIIIIIII^ DR. L. E. SIEGELSTEIN J Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost, j 308 Permanent Dldg. 746 Euclid Ave. near East 9!h St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popoldne od 7. ure do 8. zvečer | Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. i»i»itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»tiiiiiiitiiiiiiiiiiiHitiiiiiiii«iiiiiiHitii»Ht»iiii«imiiiimnmi^ POSEBNOST V FOTOGRAFIJI. 12 razglednic z vašo sliko $1. Kabinet, družinske slike, poročne in druge. Ceneje kot drugje v mestu. Delo garantirano. Odprto ob nedeljah in praznikih. NATIONAL ART CO. — J. BRYAR, LASTNIK. 2613-15 St. Clair ave. MI PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PREKMOR8- J KE PROGE V EVROPO. I RealEBtnte- Makrancaty Bros. Notary publ.ic- 2815 Lorain, ave. Cleveland, O. Krvno zdravilo. Če je vaša kri nečista, če se prikazujejo na površini vašega tedesa iz-pahki. potrebujete krvnega zdravila, nečesa, kar bo izčistilo kri ter ' preprečilo razvoj izpahkov. Če hočete imeti res dobro krvno zdravilo, nikar ne pozabite, da je SEVEROV KRIČfSTITELJ (Severa's Blood Purifier) dobro znan po svojih zdravilnih vredno-v Gtih in svoji izborni kakovosti. Priporočajo ga, kjerkoli se smatra, k da nečista kri povzroča izpahke, bule, rane, ture in otekline. To je idealno pomladno zdravilo za splošno potrtost in oslabelost. Cena $1.25. Po vseh lekarnah. , # Srbrri iznahki sedaj . prevladujejo Milo ZOper izpahke mow biti antkeptično nruttl l£j»ditr-i jn ^ zun| po HVO, ' r r čisto in mora vsebova- jih neznosnih peko.'ih u inkih- Vsem, ki trpe na ta ti take Irarine. ki bodo pomirili in ozdraveli priza-ali na kak podoben narin priporočim) naj ši takoj tlele dele. Vsled tega priporočamo vsem SEVEROVO SEZdraWhio milo za kožo Mazila za obisti in jetra (Severas Skin Ointment), numažejr) nsj ga na bole- (Severa s Medirated So?p), kajti mi vemo, da je ta- če dele. in mi pno sigurni, da bo hitro pomagalo. To ko sestavljeno da odgovarja vsem zahtevam. V v8?- mazilo pomiri in prežene srbe ico ter dovoljuje na- ki družini noj ga uporabljajo kol antiseptično in r;ivi nadaljevati svoj zdravilni proces. Cena 50 c. zdravilno milo ob raznih prilikah. Cena 2) centov. Severova družinska zdravila prodajajo lekarnarji vsepovsod. Če ne morete dobiti Severovih zdravil v svoji lekarni, jih naročite od nas ter priložite naročnino. W. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA. ; ii-M 'V J A......1: & . _______ _______;___ NAZNANILO. 'Jr s Vsem člano mdr. Glas Clcvc-landskih Delavcev, St. 9. SDZ. se naznanja, da je društvo pri zadnji mesečni seji sklenilo, da se vrši seja v pondeljek, 21. a-prila ob 7. uri zvečer v veliki Knausovi dvorani. Seja je prestavljena radi velikonočnega praznika. Opozarjam vse člane da se vsak sam udeleži seje ali plačevanja na domu pri tajniku in to radi splošne volitye, da bo bo gotovo vsakdo volil, da ne bo potem nepotrebnih govorov. Plačevanje na domu pri tajniku se vrši 21. aprila od 1. do 3. u-re popoldne in 23. aprila od 6-8 ure zvečer. S spoštovanjem vas sobrat JOHN LEVSTIK, ..tajnik NAZNANILO. Uradno obveščam vse Člane dr. Jugoslovan, št. 21. SDZ, da se gotovo udeležite prihodnje redne seje, 21. aprila ob 1. uri pop. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, kakor tudi volitev novega tajnika, potem glede glasovanja za prihodnjo konvencijo. Vsak naj bo navzoč da bo glasoval, ker po hišah ne bom nosil glasovnic. Pokažimo, da se v resnici zanimamo za društvo in slavno Slovensko Dobrodelno Zvezo. Glasovnice morajo biti vrnjene 15. maja. Toraj še enkrat prosim vse, da pridejo na sejo. Z bratskim pozdravom PREDSEDNIK NAZNANILO Iz urada katoliških društev se naznanja vsem društvom, ki želijo se skupno udeležiti v nedeljo, na Velikonoč velike maše ob pol 11. uri. Naj se zbirajo v društvenih dvoranah ob pol i0. uri. Z godbo bodo društva pričela korakati iz dvorane šole cv. Vida ob tri četrt na deset in .'sicer po Glass ave. do S. N. Do-f ma, da se priklopijo druga društva in ravno tako pri Knausovi in Grdinovi dvorani, potem nazaj po 60. cesti in Glass ave. v cerkev. Društveni uradniki in ' članstvo naj ne čaka posebnih povabil in sklepov dr. sej. To je m od nekdaj navada in je dol-| inost vsakega katoličana. Pri-| dite vsi in stopite v vrsto pod e-no ali drugo zastavo. Za odbor društev A. GRDINA in FR PERME (47) , > . PREVIDNOST ŽENSK. [| Ekonomične ženske bero ča- ; sopise, da se naučijo kako prihraniti denar. One Čitajo oglase, jih študirajo, se seznanijo z najboljšimi stvarmi, katere potrebujejo in jih bodejo potrebovale v bodočnosti, nakar kupuj jo z^rclikim prihrankom. Mno-gomaših odjemalcev bo vedno hvaležnih, ker smo jih s pomočjo oglasov opomnili na čudovite uspehe, ki jih dobijo v zdravljenju s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. To je zdra vilo brez primere za slučaj zaprtja, slab apetit, napetost, glavobol, brezspanje, nervoz-nost in druge sitnosti. Cene smo samo nekoliko dvignili, dasi so stvari, iz katerih je delano to zdravilo silovito poskočile v ceni. — Cena Trinerjevega lini-menta, ki je najboljše zdravilo za revmatizem, je nespremenjena. Zahtevajte samo Trinerjeva zdravila. Joseph Triner Company, 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, 1111. NAZNANILO Društvo Slovenskih Doslu-žencev je sklenilo na svoji mesečni seji, da želi povabiti vse slovenske vojake, ki so služili v ameriški armadi, na zaupen pogovor dne 24. aprila ob pol osmih zvečer. Natančna pojasnila se vam bodejo dala v Slovenskem Narodnem Domji.. Z narodnim pozdravom Anton Ogrinc, predsednik ^_(48) ZAHVALA Dr. Napredne Slovenke se prav iskreno zahvaljuje cenj. občinstvu za tako veliko udelež-. bo pri veselici, 23. marca. Po-sebna zahvala marljivim člani-I cam, ki so prinesle krasne dobit ke, kakor Mandelj, Boldan, Ho-: čevar Ana in več drugih. ČLite-1 ga preostanka od veselice je . {208.49. Še enkrat iskrena za-. hvala. Za odbor . FANNIE TRBEŽNIK, tajnica. 1 POZOR! , 1 Vsem tistim, ki se radi v le- I pem zaprtem avtomobilu vozi-; joK naznanjam, da sem vam na . razpolago noč in dan za izlete, .[krste in poroke. Jaz vas peljem -1 za malo ceno, zato se vam pri- i poročam. JOSEPH VOVK, i pri Jos. Žeietu, 6502 St. QJair II ave. Tel. Princeton 969 (54) ■ —— ------ — ■■■ p Pomladansko d j «1 vadi polna ^ Zdravilo. nečistoče,ki 0 m nabere II skozi aima Posledica tega stanja se pokala na mestih v obliki pri S- \ čsv, ran i drugih kožnih bolezni. Mnofokrat je obraz poln teh prii-čev, katerih se želite (znebiti. H 3 Several \ Blood Purifier { k (Severov KriSistilsc) je treba torej t vzet vsako spomlad, pravzaprav vsak £as skozi leto, če je vaša, kri T nečista ali ako znaki kažejo, da va< t fta moč peSa, Prina&a moč, čisti kri in j« vdržuje v zdravem stanju, C kakor mora biti. Naprodaj v vseh ' lekarnah« Cena $1.26. 1 ^^^^^^^^^^^^^ / H WCUiMilifciflttHlEttMMI i - t 1- DlSRubm 1 zobozdravnik 5506 St. Clair Ave. zraven E. 55th St. Mi vam popravimo vaše zobe brez vsakih bolečin „ po najnovejših zdravniš- 5 kih metodah. Nasvet za-j stonj. ' -----------------------i MM—i 1 Mi 1 National Drug Store! SLOVENSKA LEfCANA Vogal St. Clair ave. in 61. ces-ta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. BIRMA!, BIRMA! Kupite vence, tančice in obleke za naše birmanke dokler še kaj tega blaga dobite. Vse obleke, venci in tančice kupljeno pri meni je okusno narejeno in jako poceni. Za obilen o-bisk se vam priporočam, BENO B. LEUSTIG, 6424 St.. Clair ave. Nasproti SI. N. Doma , ■ _ LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. I. Lorain, O. Dte : 1355 E.55th St. vog. St. Clair:: :; Vstop na 55. cesti nad lekarno :: !• Ure od 9. zjutraj ;; do 8. zvečer. ;; Zaprto ob sredali pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj. rPOŽOR7PLUMBlNG! -Z: T .........•>p.-TT"F----------T"! ■'. . t ^fe^fS v. t V* «®J Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boilerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DE LO GARANTIRANO! Bell Phor\e Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) ZBOUŠAJTE ZDRAVJE. Neka komisija v Clevelandu pravi v svojem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri šolskih otrocih za 50 do 100 procentov, Preskušnje so dokazale, da ljudje, ki popolnoma prežvečijo svojo hrano, imajo veiiko večjo moč kot oni, ki ne delajo tega. Zboljšajte učno silo vaših otrok in vašo lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior ave. vogal 55. ceste.. Uradne ure od 9. do 12. "n od 1. do 5. pop. Ob torkih in petkih popoldne zaprto. Govori se slovensko. I Dr. J. B. ŽUPNIK, I Slovenski ZOBOZDRAVNIK. 6127 St. Clair Ave. JNftd Grdinovo trgovino. Uradne ure 8:30 zjutraj do 8. zvečer Soba za 1 * ali 2 fanta se odda v najem. 6319 St. Clair Jave. -(46) V Dalmacijo, Istrijo I -—----- 1 fl in Hrvatsko. | SLEDEČE ŽUPANIJE: : .ZAGREBAČKA, Belovarsko-Križevačka, VARAŽDINSKA, VIROVITIČKA, POŽEŠKA, MODRUŠKO-RIEČKA, | SREMSKA, . LIČKO-KRBAVSKA. m Nam je sedaj mogoče pošiljati denar po najnižji ceni v Dalmacijo, Istrfl in Hrvatsko. Pridite v naš tujezemski oddelek, ki vam bo z veseljem postregel. _ Vložite svoj denar v tej banki, ki je največja v državi Ohio. 4 P. OBR. ABSOLUTNA VARNOST. f E7ID CT TRUST & SAVINGS CO rllXO I NATIONAL BANK 247-303 EUCLID AVE. BLIZU SQUARE Skupno prembženje $125.000.000 ■ , ---- -"g , 1ML ' Mi čistimo, likamo, popravljamo vaše stare obleke, da zgleda jo kot nove. Garantirano delo. Sedaj je čas, da nas>)kličete. >-Mi pridemo na dom iskat in zopet dopeljemo, NEW YORK DRY CLEANING CO. Kunstelj brata, lastnika 6220 ST. CLAIR AVE. Tel. Princeton 1944 W / I ^T ambulanca"! i^Lsj Zttv»uki.«lufaj nesreče ali bolesni, it potrebujete jpg amhulMiica ali bol tiiki vos, pokličite katerikoli ' telefon vsak čas, ponoči ali ^10 dnevu Mi vedno I fujtino i» odg*'V iriamo telel «i. ker svoni v biii m, PRlNfFTON olienem Ak» vmhi <»fwu«»r reče. o*. «e ne ogla- 9 I milVlilwn sjin ^ nf Trjemitei zahtevajte supervisorja, in do- B J ^^ J na* takoj. | Bell Rosedale ANTON GRDINA i iool . 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. ...............i I.........m .........H M..........I..... Naprodaj jc krasna Peedoss liniitzina, v jako dobrem i&tan srajce, čepice, kravate upUUlldUdllolil ter raznovrstno perilo je pravkar došlo. Velika zaloga deških oblek. Krasne novosti moških oblek po meri, delo garantirano. _ . ', ' -= . = -m \ . J ' ■ . ~ ' 1 tt . '_ _______M HH ^BUB SUA ^HHk MM ^^mtm^m^ flHB m^H ^^^M ^^ mgf fm MBV fm w A mm m r.fl ^M ^^H ^^^H ^^^B ^^^K ™ / mmI I\J JL % JLmš -X aa A a X & w • »»•'H W ^BH ^H m^A ^m \ ^ ' mt^m ■^■■■B • »VTr,T A ftTTV Atm. A ^^^^^^^^^ flUA H ^^r H HH H fPI - » H ^H I I L II |j I JtjUll ------ GOZDARJEVI SPOMINI (Spisal los. Kostanjevec.) "Sčasoma pa je ta samota I začela drugače vplivati na- | me. PriSlo je polagoma spo-j i znanje, začel sem se zaveda- ( ti, da obstoji prava sreča v či- I sto drugem, uvidel sem, da J človek ni ustvarjen sam zase, ( da je ustvarjen pred vsem za c druge, ki zro z zaupanjem c vanj in v njegovo delo. Ubla- ž žilo se je moje hrepenenje s in moja mladost je zadobila resnost, moje življenje pravi r cilj. Od tistikrat ni več malo- 1 dušnosti v mojem srcu, svet z gledam popolnoma z drugimi očmi— Toda, sedaj pa ku- v pico vina! Ka bi vaju dolgo- v časil samo š praznimi bese- t dami." Ozrl sem se po sobi, bila s je podobna moji. Ob desni n steni je stala skromna postelj v z nočno omarico, v kotu o- n mara za obleko, nasproti u- o mivalnik, a na sredi precej velika, zeleno pregrnjena miza s štirimi stoli. Za vrati s; je bilo še stojalo za knjige j; in nad njimi so visele stare s< gosli. Razen nekoliko podob n svetnikov so visele po stenah z še slike naših pisateljev in ti velmož, kolikor jih je bilo n mogoče dobiti tisti čas. To je p bilo vse in nadvse skromno, rr Učitelj je videl, da se ozi- d ram, in nasmehnil se je. k "Več ne potrebujem," je si dejal, "klavir imam v šolski |j sobi, tukaj bi mi vzel preveč v prostora, pa tudi zaradi pev- p skih vaj je bolje, da je tam." d Tedaj je prinesla stekleni- v co vina in tri čaše precej pri-1 v letna ženska ter je še neko- vi liko postala v sobi. d "To je moja sestra, ob e- si nem moja mati in gospodij si nja " jo je predstavil učitelj, si Tudi, ako bi je ne bil predstavil, bi bil takoj vedel, kdo p da je, zakaj bila je na zun^j d Vsa podobna bratu. p "Sedj pa prinesi še, kar z s premore kuhinja," ji je naro-I čeval učitelj. S "Vidita, tako je,M se je o- si brnil proti nama, ko je odšla h sestra iz sobe. "Včasih sem n mislil da bi se oženil, a ko- F mfj se mi je porodila takšna s misel, že sem si jo izbil iz gla- j< ve. Imel sem dovolj tehtnih n vzrokov za to. Učitelj ima že t< itak velik družino, cel regi- ii ment maličkov v Šoli, a poleg b teh tudi že šoli odrastlih, ki n jih ne sme pozabiti. Kako naj U posveti vse svoje sile tem, y ako ima tudi doma okoli sebe v še lastno družino* kopico o- j< trok, ki zahtevajo od njega o . isto in še več kakor tuji. Ka- č tere od njih najbolj upošteva, d katerim naj posveča večjo j( skrb, kooe že prva tako veli1 ti ka, da jo le težko zmagajo d njegove človeške moči. Eno ali drugo mu mora biti neho- o te mačehovsko. In tako se do- g gaja, da imajo najboljši uči- s< telji najslabšo družino ali pa h najslabšo šolo in na starost g žalost in potrtost namesto mtfu in počitka. Učitelj bi moral prostovoljno ostati sa- I mec, prostovoljno se odpo- I vedati vabečim sladkostim družinskega življenja To bi I bilo idealno, to bi bil začetek £ nove dobe." ■ Nekoliko je umolknil in L se zamislil. Ivan pa je bobnal I kot v zadregi s prsti po mizi, L njegove oči so žarele, toda I rekel ni ničesar. | "Ali ne mislita morda, da I sem sam tako idealen," se je | nasmehnil čez nekoliko ,ča- P saučitelj, "in da sem ostal sa- k mec iz tega edinega razloga, r O ne, moj preudarek je bil k tudi praktičen. S čim naj bi F redil in vzgajal svojo druži-1 k no, ako bi mi jo Bog dal, ko j r so pa učiteljske plače tako m nizke. Ako bi bile odvisne od f naših Črnjakov,bi se bile se- & veda že davno izboljšale, o | tem sem prepričan.— Napo- I sled pa se nisem oženil tudi | zaradi sestre. Vzet sem jo bil j I k sebi, ko je bila še mlada [ kot rosa. Nobenega ni več i- I mela na svetu kot mene Bi- L la mi je vedno skrbna gospo- 1 dinja, da nisem nikoli pogre- L šal ničesar, vestna fn varčna, 9 in v9® svojo mladost je pusti-fl| la pri meni. Kam naj bi jo podil ta čas, kq je prišla že v leta? Mar naj bi jo pustil, da odide k tujim ljudem,,ali naj bi bila moji ženi za deklo? Saj veste, kako se obrne, kadar se človek oženi, in nobe: den ne ve naprej, koga bo dobil v hišo. Najmodrejši možje so bili v tem oziru najne-srečnejši." Z občudovanjem sem zri na moža, ki je tako izlahka žrtvoval sebe koristim drugih. "Še vedno se človek pri vas česa nauči, ako le stopi z vami v dotiko," je dejal Ivan toplo. Posedili smo še precej časa, dokler ni solnce popolnoma zatonilo za goro. A ob slo- i vesu je učitelj še obljubil, da i naju obišče na domu, preden j ?dide Ivan. • # # Lepi so časi mladostnih i ianj. Kolikrat se nehote vda- I iam spominom na vse one čase, ki jih ne bo nikdar več lazaj, ki bi jih pa tako rad !opet priklical samo še za I renotek v temo svojih seda- I ljih dni. Samo še enkrat bi I Drečul saj eno < izmed onih nehkih noči, ko sem slonel io belega jutra na svojem o-cnu v Poljančevi hiši ter poslušal, kako je drhtela zem-ja naokoli, kako so si pripovedovala drevesa v tihem še-)etu pravljice izza davnih . ini. In ta zemlja in vsa drevesa daleč naokoli, vse je govorilo o nečem lepem in nad vse svetlem, česar niso nik- | iar videle človeške oči, ne ►lišala človeška ušesa, kar je »lišalo samo dovzetno mlado ►rce. Tiste čase je bilo, ko se je jrvič porodilo v mojem srcu io tistikrat nepozabno hre-jenenje, izprva . nejasno in zabrisano, a potem toliko »vetlejSe in čistejše. Padle so luskine raz uči in ?redi vseh teh sanj, sredi hrepenenja je stala ena sa-na oseba v veliki bleščobi— Poljančeva Anica. Skoro »trahoma sem se zavedel, da o ljubim. Izkusil sem se iz-lebiti misli na njo z vso silo, oda ni šlo. Koder sem hodil n kjer sem delal, povsod je )ila njena podoba pred me- i loj, nikjer me ni zapustil nje epi obraz. Sljednič sem se /dal,' toda ta čustva sem skri; | /al pred njo, premlada se mi j I ie še videla, da bi jih bil raz-j jdel njej sami. Sklenil sem Juti nad njo ter jo vzgajati, ja ne bo niti vedela kedaj, da o pozneje popeljem pred ol-:ar in odtod na Jastni svoj iom. Ali nekomu sem se le razodel. Bil je to Ivan. Ob njegovem odhodu je bito, ko sem stopal sam z njim do vr-la, kjer sem prvi dan svojega prihoda na Črno obstal | V ' ter se divil čudovitemu razgledu. Tudi sedaj sva obstala oba na tistem mestu in ob pogledu na ta krasni svet ) pod najinimi nogami mi je r prikipelo nenadoma srce in i razodel sem se Ivanu popol-i noma in brez zle misli. V nje-> govih očeh je tedaj zasvetila ■ rosa, iztegnil je roko, ter de-jat: * "EJoljšega svaka si ne bi mogel želeti, kakor bi mi bili vi. Toda tikajva se v znak zveze, večno krasna priroda naj nama bode tiha priča. Glej, Anica mi je pri srcu i ' * 1 f sta- sreča, in ako nisem naspro-ob ten tvojemu načrtu, vedi sa-vet mo, kako te spoštujem in ka-je ko vem ceniti tvojo odkrito-in: srčnost. Dal Bog,da bi se o->ol bistinlla tvoja srčna želja, ije- ■ Toda sedaj z Bogom in spotila 1 mni se včasih name, ki te hide-di ne pozabim nikdar." Stisnila sva si desnici in bi izginil je navzdol pred me-bi- noj, ki sem gledal za njim tak kakor za svetlo, uprav se u->da trinjajočo. ča. DaU« prlhodaiie. 'CU -»- ayauayeiyayesyayE^ TQnRnPnPnpnqnpnpnpnpnpnpnt^JMMMifcji ik^ UCJJ U^U UOU uca u<-j * Pozor ! * Kupite sedaj za Velikonoč: Imam fine želod- g ce, prave suhe in prekajene šunke, klobase g Vsakovrstno sveže in suho meso po najnižjih | cenah. ŽELIM VSEM ROJAKOM VESELE 1 VELIKONOČNE PRAZNIKE! | Mw^r • v' 1 • Rrizman, j NA ADDISON ROAD i snCMBUi I£IJ O ilIsroOi&nBnl^f a/feilsnenE^ _t , i_ DMA M W Mi jih imamo polno zalogo. Oglasite se pri HUETER JEWELRY CO. Največja zaloga zlatnine, ur, diamantov, srebrnine v tem delu mesta. Pri nas dobite najfinejše, garantirano blago po garantirano nižjih cenah kot' kje drugje. ODPRTO VSAK VEČER. HUETER JEWELRY CO. 5372 ST. CLAIR AVENUE L Oba telefona. • {6 LET VAŠE NAKLONJENOSTI IN ZADOVOLJSTVA JE POVZROČILO, DA IMAM NAJBOLJŠO IN NAJVEČJO ZALOGO MOJE VRSTE BLAGA V VZHODNEM KONCU MESTA. Dasiravno je 24. maj naš zadnji dan, ko bodemo imeli priliko vam najbolje in zadnjič postreči z našim blagom, ste lahko prepričani, da je naše blago iste kakovosti danes,včeraj in tudi ostane.Vsak sod, vsak zaboj, vsaka steklenica in posoda, vsaka kaplja,, vse mora biti prodano do 24. maja. Nikar ne odlašajte! Kupite sedaj! | LEO SCHWALB. 6131 ST. CLAIR AVE. la Velikonoč. iiiH»m'imiimiimumimiiiiiii«n...fiM.i.....r;,.Twmnini Vsem mojim cenjenim odjemalcem in odjemalkam ter vsem Slovencem in Slovenkam v splošnem želim veselo Velikonoč. Z^birmo! Opominjam birmanske botre in botrice, da kupijo sedaj lahko pri meni vse potrebščine za svoje birmance. Velika zaloga najlepših dekličjih obleke po jako zmernih cenah, tančice, trakovi, rokavice in vse druge potrebščine. Naše blago je popolnoma sveže, najboljšega izdelka ter v resnici , po znižanih cenah. Prijazna in točna postrežba je pri nas vselej doma. Priporočam se Slovencem in Slovenkam v obilen obisk. Iskrena hvala za vso podporo v preteklosti. ANTON ANŽLOT&R. SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 'A 1 ■>«»»• ■■■■■MMMMHMMNHi 6202 ST. CLAIR AVE. j - i . v » -;-- • n,!,, „ @ VELIKA ft III VELIKONOČNA T W RAZPRODAJA I H SE ZAČNE TA TEDEN IN BO TRAJALA SAMO MALO ČASA. Vzemite to priliko, da si prihranite denar, kupite v Wolkov zlatarski trgovini, 6428 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. Vsa zaloga ur, diamantov, srebrnine in zlatnine, se proda po sledečih cenah: URE BUDILKE: LAVALIERES: $r.oo budilke po...................63c $5.oo lavalieres ............... .$2.98 $1.50 budilke po... i...............98c $4.oo lavalieres po, .. . .........$1.69 $2.00 budilke ..................$i.39 !7 50 SCi!' Zlat° 2 ......$3.98 $2.50 budilke ...................$i.8S $I0'5° *anifntm kvadre« .... • • -$5-75 * __Vsi drugi po polovični ceni. * SOBNE URE: . -MOŠKI PRS^- $6.00, 8 dnevne ure..............$2.98 $ sol prstani pQ..........$ $9.00, 15 dnevne ure.............$5.25 $6 sol zlati Uni .........$ $iloo, 15 dnevne ure............$6.75-- -»TTPKTir TTPTT--ŽENSKI PRSTANI: ŽEPNE AJRE: $4 <)0 solidno zlato po............$I 98 $15.00 Elgin, 7 kamnov, 20 let $5#00 solidno zlato po...:........$2.50 garantirane zlate ure ..........$10.75 $7.50 solidno zlato po............$3.75 $18.00 Elgin ali Waltham zlate---- 20 let garantirane ure ........$12.75 POROČNI PRSTANI: . $22.50 zlate, 25 1. gar. ure........$15.50 $6 m $7 karat zlato» Poročni $28.00 Elgin ali Waltham 17 kam- prstani, vsi vzorci po...........$3.75 nov, 25 let garant, ure po......$1.7.50 OTROČJI PRSTANI: Vse ženske ure po polovični ceni. $1 0Q ziatj prstani po...............39c BRAZLETI: $2-5° P"tani----49 in 69c $9.50 ženski brazleti z uro........$5-75 UHANI SOLIDNO ZLATO: $12.50 ženski brazleti z uro........$7-75 $2.50 do $3.50 vredni po............98c $5 in $6, 25 let gar. brazleti.......$2.98 SREBRNI NA: $9 ;n $10 zlati brazleti............$5.75 $wo namizno orodjc............$2 g8 VERIŽICE IN PRIVESKI: $5.00 namizno orodje .......... $2.75 $4 verižice in priveski, 20 1. gar.....$1.98 $10 in $12, 26 kosov namiznega $5 in $6 verižice ................$2.98 orodja, vilice, noži in žlice......$5.75 Na tej razprodaji je tudi mnogo brošk, igel, glavnikov, verižic, brušeno steklo in vsa druga zlatnina. Izrežite ta oglas, prinesite ga s seboj in dobite lepo darilo pri vsakem nakupu. Pomnite prostor: I Nwni Ifnv 6428 St Clair Ave. 1 • TV ULl\U V 9 vogal Addison Rd. |