Poštnina paviaUrana. Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". List Izhaja 25. vsakega meseca. Za dane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane Ust celoletno D 6'—. Sicer stane Ust celoletno D 7.—, polletno D 3'50, četrtletno D 2‘—; posamezne Številke i i 1 Din. ^ . Cena inseratom: >/vedovnli pod pretnjo kazni. Na zadružnih občnih zborih se Je to 'dejstvo kritiziralo in stavile resolucije, da Se naj od finančne uprave izposluje v tem pogledu toleranca, da ne bodo organi finančne straže radi tega, da gostilničar ali njegov uslužbenec postreza gostom z era-ričnfmi izdelki, to dejanje zasledovali ali preganjali s kazenskimi ovadbami. Keje ita »služnost le čin vljudnosti napram gostom, državi pa v korist in ker se s tem sr. čas u,ko so trafike zaprte ali pa silno Oddaljene, vseeno precej izpeča tega blaga na korist državnih dohodkov, Je zveza Zaprosila delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da izda finančnim kontrolnim organom zadevno primerna navodila, da se takih vljudnosti gostilničarjev od teh strani ne bo preganjala Nato je prejela Zveza Pbe 20. t m. od finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani sledečo okrožnico: Vsem v območju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani se nahajajočim upravam finančne kontrole in oddelkom finančne kontrole. Vsled odloka delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 31. maja 1922 št. B II. 802 se s tem med svetovno vojno ukinjene določbe § 53 predpisa o oddajanju trafik zopet uveljavijo. Vsi imejiteljl koncesijoniranlh v poslopjih nastanjenih gostiln, točilnic in kavarn — razen v a) tržiškem b) kranjskogorskem, c) logaškem, d) cerkniškem, e) škofjeloškem, Oložkem, g) vrhniškem sodnem okraju in h) v Bohinjskem kotu radovljiškega sodnega okraja, v kolikor niso že javni trafikanti, smejo oddajati po komadih tobačne izdelke monopolne uprave svojim gostom po konsumentski ceni in zato jim ni potreba napravljati kake prošnje v svrho izstave posebne licence. Drugače je z imejiteljl navedenih koncesijskih obrtov, ki jih izvršujejo v pod a do h gori navedenih sodnih okrajih. Le-ti obrtniki, ki želijo streči svojim gostom s tobačnimi izdelki, si morajo v ta namen v smislu § 59 alinea 2 predpisa za tobačne trafikante poprej s prošnjo preskrbeti posebno licenco. Taki obrtniki v teh sodnih okrajih se imajo voditi v evidenci, kakor velja to za Javne trafikante, dočim odpade eivdenca vseli drugih obrtnikov v kontrolnih zapiskih. Vsi koncesijoniranl obrtniki ,kl bodo oddajali tobačne izdelke svojim gostom, se morajo striktno ravnati po določilih §§ 59 in 61 predpisa za tobačne trafikante, da ne zapadejo konvencijonalntm kaznim, oziroma da se jim ne odvzame pravica za vselej ali za gotovo dobo streči svojim gostom s tobačnimi izdelki. V tem oziru je te obrtnike kar najstrožje nadzirati, posebno, da ne oddajajo samo izgotovljenih svalčic alf kontrabant-nega tobaka. Vse take slučaje je nemudoma naznaniti semkaj. O predstoječem se zajedno obvesti Deželna zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Torej kratko rečeno: Tisti, ki ste na mejah, morate zaprositi pri finančni upravi, oziroma pri pri-stoječlh kontrolnih, postajah za podelitev licence za domačo trafiko v svrho postrežbe gostov. Vsi dnigi pa smejo dajati gostom cigare in cigarete seveda le po nabavnih cenah, kakor jih kupijo po trafikah in pa edinole monopolne državne izdelke brez vsake licence. Zaračunavati višje cene je prepovedano in se strogo kaznuje, le prostovoljna nadplačila se sme sprejemati kot napitnina za storjeno uslužnost. ★ ★ ★ Nova organizacija. V Celju se je s pripomočlo ta sodelovanjem Osrednje Zveze za Slovenijo na željo tamošnjih faktorjev ustanovila za krajevno ozemlje nekdanje Dolnje Štajerske Zveza gostilničarskih zadrug. V tem zveznem okrožju so zadruge za Slovensko Štajersko, Prekmurje in okraj Gu~ štanj. Prvi občni zbor se Je vršil dne L majnika v gostilni g. Josfpa Božiča na Bregu pri Celju. Zastopane so bile slede-« če zadruge eo svojih funkcionarjih; Obrtna zadruga gostilničarjev v Celju: Ferdinand Dečman, Drago Bernardi, Milan Martinovič, Zadruga gostilničarjev in voznikov za Okolico Celje: Vinko Kukovec, Ivan Radej, Ivan Špajcer, Jakob Šriber, gostilničarska zadruga v Trbovljah: Franc Florenini, gostilničarska zadruga v Laškem: Peter Kozole, Franc Su-perger, gostilničarska zadruga v Žalcu: Andrej Marinc, Ernest Marinc, Franc Piki, gostilničarska zadruga v Mozirju: Franc Celinšek, gostilničarska zadruga v Slov. Bistrici: Ivan Kos, Ivan Sorčnik, gostilničarska zadruga v Ptuju: Josip Berlič, Anton Emej-šič, Franc Mohorič. Zadruga za vse obrti v Dravogradu: Josip Pšeničnik. Obrtnozadružni komisar Ignac Založnik za obrt obl. i. inst. Josip Božič kot predsednik pripravljalnega odbora, Franc Špeglič kot zapisnikar, večje število gostilničarjev iz Celja in okolice kot gostje. Ker je zbor bil ob 9. nesklepčen, je ob 10. komisar Zaločnik otvoril zborovanje v smislu § 9. odst. 2. zadružnih pravil, kon-štatiral redno sklicanje in prijavo zveznega Zbora na podlagi zveznih pravil, odobrenih od oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z odlokom z dne 21. septembra 1921 št. 6678, je pozdravil navzoče delegate in goste in v kratkih besedah začrtal pomen in nalogo zveze posebno glede reorganizacije gostilničar-stva, katero je še v mnogih okrajih včlanjeno v kolektivnih zadrugah ter je podal nekatere misli o načinu izvršitve te organizacije. Poročilo o dosedanjem delovanju za zvezo poda predsednik pripravljalnega odbora g. Božič, ki koncem svojega poročila iznaša razna vprašanja, v katerih je že sedaj moral pripravljalni odbor nastopati in pozivlje zbor, da voli v načelstvo le take može, katerim bo gostilničarstvo lahko zaupalo uspešno zastopanje svojih koristi. Ker nezastopane zadruge do sedaj niso imenovale svojih zastopnikov odboru, se omeji volitev samo na člane zastopanih zadrug, med tem ko se odboru naroči, da pozove takoj vse one zadruge, katere niso poslale svojih zastopnikov, da po lastni volji imenujejo vsaka po enega odbornika in namestnika. (§ 13.) Izvolili so se: Za zadrugo mesto Celje odbornikom: Drago Bernardi, Ferdinand Dečman, Milan Martinovič, namestnikom Josip Maj-lič, Anton Robek, Josip Žumer. Za zadrugo Okobca Celje odbornikom: Josip Božič, Josip Cajhen, Vinko Kukovec; namestnikom: Toma Orah, Ivan špajcer, Jakob Šriber. Za trboveljsko zadrugo: odbornikom: Florentini Franc,. namestnikom Ooropovr šek; za žalsko zadrugo Piki Franc, nam. Marinc Andrej; za mozirso zadrugo Goričar Matija, nam. Celinšek Franc; za laško zadrugo Kozole eter, nam. Kačič Jos.; *a slovensko bistriško zadrugo Avguštin Anton, nam. Mojhold Konrad; za ptujsko zadrugo Mahorič Franc, nam. Berlič Josipa za dravogradsko zadrugo Domajko Fric. nam. Lečnik Franc. Izvoljenih je torej 15 odbornikov, kar odgovarja prilično polovičnemu številu celotnega odbora, ker bo Zveza štela do« mevno 22 Članic zadrug. K točki določitev letnega članskega prispevka poročata Božič in Bernardi, ki oba omenjata obsežen delokrog zveze in navajata izdatke za tekoče poslovno leto z zneskom najmanj 50.000 kron. — Poročevalec Bernardi predlaga, da se v kritje tega izdatka predpiše včlanjenim zadrugam za tekoče leto članski prispevek po Din. 10 od vsaega zadružnega člana. Ker imajo v zvezi včlanjene zadruge okroglo 1400 Članov, bi se s tem dosegel znesek ca. K 56.000. O ej točki se razvije živahna debata, Jz atere je omeniti kot značilno, da so mnogi delegati zahtevali predpis višjega članskega prispevka. Končno se Je stori sklep: članski prispevek za zvezo se za teoče leto določi na 10 dinarjev od vsakega zadružnega člana. Event. poovalni stroški, ki nastanejo v interesu in na zahtevo kake posamn ezadruge ali več takih zadrug, se prizadetim zadrugam posebej predpišejo. Nasvetovalo se je zadružna pravila v § 13 glede nedoločenega števila odbomiov predrugačiti. Ker pa se ne predlaga sprememba v nobeni drugi točki, se začasno tudi ta sprememba opusti. Predavanje o kletarstvu in vnoreji z ozirom na nenavzočnost predavateljev od_ pade. Delegat Kos prosi pojasnila glede vinotočev pod. vejo, delegat Berlič glede prodaje piva po pivovarnah privatnikom, delegat Kos glede dolžnosti občin za izdajanje kontrolnih listov. Pojasnila dajeta predsednik in delegat Božič. Glede kontrolnih listov nasvetuje delegat Mahovlč, da naj bi se ti zahtevali samo v obmejnih krajih. Delegat Božič zahteva zastopstvo zveze v vseh korporacjah, v katerih se razpravlja o obrtnih zadevah, ki se tičejo gostilničarske stroke. Siene se tozadevna resolucija. Delegat Piki nasvetuje k tej točki, da si zveza preskrbi v Beogradu stalni stik s katerimkoli solvenskim uradnikom, ki ima zveze z merodajnimi ministrstvi In in bo organizacijo lahko o vsakem nameravanem zakonu, ki se tiče gostilniške obrti, pravočasno obvestil. Delegat Bernardi nasvetuje, da se zveza zanima posebno tudi za posredovanje služb gostilničarskim uslužbencem. Delegat Božič predlaga, naj se zveza priklopi Državnemu savezu v Beogradu kot članica, to pa le v tem slučaju, ako zvezni odbor odobri njihova pravila in prispevek za to. Ker je s tem dnevni red izčrpan, zaključi komisar Založnik zborovanje z za- hvalo udeležencem za pazno zasledovanje! razprav in s pozivom na novi odbor ki vztrajnemu uspešnemu delu. ■/ Bolniško zavarovanje delavstva« Razburjajoče vesti, ki se širijo zadnjel čase po slovenskem časopisju o gospo* darstvu okr. bolniške blagajne v Ljubljani so dale povod, da Je Obrtno društvo \j Št. Vidu pri Ljubljani in obrtno društva Zgornja Šiška pri Ljubljani sklenila pran siti In pozvat! vse obrtnike In vse obrt« ne organizacije cele Slovenije, brez razb like na strankarsko pripadnost, t. }. vsa obstoječa društva, vsa društva, včlanjena v Obrtni zvezi, dalje vse obrtne zadruge, bodisi strokovne, bodisi kolektivne, splofti vse organizirano in neorganizirano obrt-« ništvo, da poda svoje mnenje, kako enotna nastopiti, da se koruptne razmere v se* danji centralizirani bolniški blagajni enn krat za vselej ukinejo. Ni mogoče na tem mestu obrazložiti vseh obdolžitev izrečenih na funkcionarje sedanje centralizirane blagajne, istotako ni mogoče vseh namenov (ker vsi so še strogo tajni) nekaterih gospodov okoli socialne politike in okoli banč. zavodov* ki bi radi še nadalje izkoriščali že itak da skrajnosti izžetega obrtnika. Jasno je pač vsakomur, da se je cent tralizacija bolniških blagajn izvedla nasil-i nim potom in tudi popolnoma nepostavno, Jasno je dalje vsakomur, da Je ljubljanska blagajna danes Še vedno ista »Okrajna bolniška blagajna« kakor je bila pred in med vojno, le da je svoje poslovanje raz* širila po celi Sloveniji. Gotovo je torej, da so nepoklicani elementi nepostavno in neopravičeno uki* nlli poslovanje okr. bolniških blagajn hi ravnotako neopravičeno in nasilno zaple* nili blagajniška premoženja. Zakaj se je to tako naglo in tiho, t. j* brez vednosti in vprašanja obrtnikov —* kateri edini so upravičeni o svojih inšti* tucijah odločevati — zgodilo in preobrat zilo, bo vsem znano in lahko odpade toza* devno pojasnjevanje. Naše mnenje je, da smo bili mi obrt* niki prvi upravičeni odločevati pri reor* ganizaciji bolniških blagajn. Toda niti enega izmed nas se o tem ni obvestilo, niti se po našem mnenju vprašalo. Zgodila se Je torej na škodo obrtni* štva velika krivica, katere pa merodajni,, t. j. sedaj odločujoči faktorji pod nobenim pogojem niso voljni popraviti. Vsakdo ve< koliko je bilo že prošenj in moledovanja* koliko že poslanih resolucij in zahtev, naj se nemudoma vzpostavijo okrajne blagajn ne kakor so bile, kolikokrat se je že prosi* lo in zahtevalo, naj se razpišejo vsaj veh lit$e v načelstvo in nadzorstvo in da sa v ta namen skliče občni zbor. Toda vsa zaman! Neštevilne deputacije največkrafi gospodov ravnateljev in podravnateljevi ter raznih gospodov poverjenikov niti n|* so našle, ali pa so odšle s sladkimi oblju** baini in z dolgimi nosovi. Bivše načelstvo Je razpuščeno, postavljen je komisar. Zakaj tega g. Miha Rožanc, bivši načelnik blagajne v svojem »Poslano« ne pove! Jasno je, da se režim pod vodstvom komisarja v ničemer ne razlikuje od vodstva odstavljenega načelstva. Mnogo se pa govori, in če se mnogo 'govori, je tudi mnogo res, da se ta režim ne bo predrugačil, dokler se bolniška blagajna ne združi z delavsko zavarovalno brganizacijo, ki naj bi se centralizirala v Osrednjem zavodu v Zagrebu, in ki bo razpolagala s stotina milijonov delavskih Zavarovalnic in bolniških blagajn, ki pa bodo naloženi v banki, katerih voditelji-špekulauti so ravnokar zapleteni v gnusne aiere. In kadar se to zgodi, takrat je konec vseh nad in pričakovanj. In takrat, gorje ti, obrtnik! Zato hitimo, dokler je Še Čas, ohranimo, kar se še da ohraniti! Združimo se v enotno bojno vrsto, da dosežemo, kar doseči moramo! Blagajne so last obrtnikov in delavcev, in kot taki jih hočemo imeti zase! Blagajna je zaradi obrtnika In delavca, pa ne nasprotno. Nikakor pa ne Smemo dovoliti, da bi se za krvave žulje delavca in obrtnika-trpina sladilo življenje posamnih brezvestnežev-mogotcev. Poživljamo torej in prosimo vse obrtne korporacije in organizacije ter po-samne obrtnike, da blagovolijo podati svoje izjave, nasvete in predloge najke-sneje do 25. junija t. I. na naslov: »Obrtno društvo za Št. Vid ht okolico v Št. Vidu pri Ljubljani.« Naše načelo, katerega se bomo slej ko prej strogo držali in od katerega ne bo mogoče popustiti, je, da se čimprej upo-stavflo okrajne bolniške blagajne kakor ko bBe in da se v celoti, neokrnjeno vrne ▼saki blagajni na prav razbojniški način kaplenjeno premoženje. (V okrepitev tega načela služi dej-ktvo, da centralizirana blagajna kljub »prvovrstnemu uradnlštvu« ni bila kos ustrezati zahtevam fn potrebam podeželskih Pbrtnlkov, kar bomo lahko dokazali z mnogimi kričečimi slučaji.) Kdor Je eankega načela, naj blagovoli lo v zaprošenem poročilu izrecno poudariti! Jasno naj se poudari tudi, da se strinjate ali nestrinjate z našim naslednjim predlogom, da se namreč v ponedeljek tine 17. julija t I. ob 10. uri dopoldne snidemo v Ljubljani v Prešernovi sobi pri Novem svetu na Gosposvetski cesti zastopniki vseh obrtnih organizacij cele Slovenije, da se točno dogovorimo o skupnem nastopu, da morda koj Isti dan pri merodajnih oblastih zahtevamo, kar zahtevati smemo in doseči moramo ih da Sporazumno, ako bi tudi to pot naleteli na fcluha ušesa, takoj ustavimo nadaljno pla-franje v sedanjo ljubljansko centralizirano bolniško blagajno In tudi takoj skličemo po Posameznih okrajih občne zbore V svrho Ustanovitve blagajn kakor In kjer so bile, So kafcocšne hočemo Imeti. * af * Dopisi. Iz ljubljanske okolice. Gotovo dnevno Časopisje porabi vsako priliko, ki se jim nudi, lopniti po gostilničarstvu. Tako se tudi poboj ali umor, ki se je zgodil na veliko nedeljo v Kozarjah, porablja v to, da se udriha po nekrivcih in hujska oblastva, naj bodo še trša napram gostilničarski obrti. Tokrat se je predbacivalo obrtni oblasti, da je ona tega kriva, ker je dovolila ustanovitev, oziroma podelitev koncesije na tisto mesto. Nismo poklicani braniti okrajno glavarstvo ljubljansko, reči pa moramo, da se tukaj ni zgodil nikaki čin protekcije ali nerpavilnosti, ki bi mogla biti vzrok očitanja, zakal se Je dovolilo na tistem kraju ustanoviti gostilno. 1.) Ni bila v to podana nikaka nova koncesija, šlo se je le na roko stari ubogi vdovi, da je spravila svojo koncesijo v obrat, da ima nekoliko pripomočka za preživljanje sebe in svojcev. 2.) Kraj Je za izletnike In potujoče občinstvo zelo primeren in ker se je ob cesti opustila nekdanja gostilna, merodajni faktorji niso našli ugovora proti otvoritvi obratovališča na staro koncesijo vdove in nedoletnih otrok. 3.) Obrat je zelo dobro uspeval, ker je skrbel mož za pristno dobro kapljico in tudi kuhinja je bila hvale vredna. Da pa se je zgodila taka tragičnost, je kriva le po-surovelost ljudstva, deloma pokvarjena iz vojnih časov, deloma pa pohujšana od samih hujskarlj, katerih sliši povsod več kakor pa lepih in dobrih naukov. Kaj hasni kričati le vedno na gostilničarja In zopet gostilničarja, češ vsega zja so krive gostilne, ko pa ravno ti činlteljl, ki vedno rohne zoper gostilničarstvo, ne storijo glede preobraženja ljudskih mas tega, kar bi mogli. Koliko lepih, dobrih naukov v tem pogledu bi cerkev lahko spravila med svet ali kaj slišiš po cerkvah? Same politične hujskarije, hvalisanje svojega strankarstva in hujskanje proti drugače mislečim, tako da si že vsaka baraba domlšljuje biti političen razlagavec v cerkvi mu trob-Ijenih Idej, posebno kdar spije par kozarcev vina. Tukaj je treba biča, da bi ž njim opleti! po tistih, ki tako grešijo nad našim ljudstvom, tudi nam bo dovolj tega, ne pero, ampak bič bo tukaj na mestu. Učite ljudstvo morale, pa ne hujskarij in medsebojnega sovraštva. Kar ni v vašem tar boru in kar vam nič ne nese, Je vse hudičeva Vaši zavodi in Inštitucije pa dero kar milijone Iz ljudstva in ga zastrupljajo ne po kapljah, ampak s celimi potoki najslabše brljavke od žganja In vina. Kaj Je vaša gospodarska zveza! Pod to krinko se vrši največje zastrupljevanje mas in odiranje tistih, ki pridejo njej v kremplje. Ubogj gostilničar, ki je prišel tako daleč, da mora pril njej kupovati brozge, s katerimi st Erav gotovo (zgubi vse gosta Gospodarska zveza. Ne poznamo sicer njenih pravil, vemo pa gotovo, da ni zapisala vanje kot prvi in najvišji cilj, barantanje z vinom, žganjem in vsemi mogočimi alkoholnimi pijačami. Zadružni zakoni velevajo, da Imajo zadruge pravico oskrbovati edino le svoje člane s cenejim blagom brez znatnega dobička, ki naj bo le tolik, da krije režijo, oziroma opravne stroške. Kaj pa dela Gospodarska zveza? Ali so vsi ti tisočeri odjemniki člani te zadruge? Ne! To nam je potrdil vsak, katega smo še vprašali, ko je vzel vino pri Gospodarski zvezi. Tako tedaj zlorablja ta korporacija nebrižnost oblastev, ki bi imele strogo paziti na pravilno delovanje zadrug, ki se goljufivo Poslužujejo ugodnosti zadružnih uredb, ugodnosti, da varajo državo z odtegnjenim milijonskih zneskov na davkih In sl vsled tega nabirajo milijonsko in milijonsko premoženje iz samega Pijančevanja, če že hočete tako slišati, kakor sami trobite. A nikdar nismo še či-tali, da bi kak pridigar svete vojske zapisal: Hu, gorje ti Oospodarska zveza, ki zalivaš ljudstvo s strupom alkohola, zakaj ne ? Zato, ker gre vse v vašo bisago. Zato taki zavržljivi baranti, podjetja in dejanja niso greh in vas ne ogorčujejo. Zahtevamo pa na tem mestu energično, finančna oblast posezl enkrat v to laži-zadrugarijo in obdavči jo z milijoni vse drugače kakor druge posameznike, ki si v petdesetih letih s svojim poštenim obratovanjem ne more prislužiti tega, kar nagrabi skupaj Gospodarska zveza v treh letih pod krinko, da kupuje in prodaja le od In na zadružne člane. (Dalje prih.) * ★ * Vinarstvo. Vinska razstava, ki se je udeleži vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, bo tvorila tretjo glavno skupino na »Pokrajinski obrtni razstavi«. V to svrho je odbor sklenil" zaprositi Kmetijsko družbo v Ljubljani, da da v to svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast pripadli del državne podpore, katero je družba sprejela od ministrstva poljoprivrede i voda v svrho pospeševanja. In uprizoritve vinskih razstav. Podpora se bo razdelila sorazmerno s površino vinogradov. — Vedno rastoči Pridelovalni stroški, vedno višji davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni izvoza, ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno je torej, da storimo vsa kar more temu odpomočl. K temu pa moramo Rri-števati v prvi vrsti vinske razstave, ki so najboljša reklama za naša vina. Poživljamo torej vinogradnike že sedaj, da Prijavijo svoda udeležba na tej razstavi * kar največjem številu, da bo uspeti čimvečji. Prijave je poslati odseku kmetijske družbe v Mariboru, kjer se dobe vsa tozadevna pojasnila in navodila. Gostilničarstvo opozarjamo, da porabi priliko razstave, kjer bo podana možnost nabaviti si špecijaluih kapljic. V Banatu gredo cene vina nazaj, 9—10% noti-rajo danes 11 K iz Vrše a. ★ ★ ★ V: VIN© -A staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja ?\m Pollak JastoircaMa.^ Poceni In velika zalega NOVIH DVOKOLES različne pnevmatike tndl za otročje vozičke, iivalai streli in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, Šivalni stroji Itd. v popravo. — Mehanična delavnica. TD | D || ■ tovarna dvokoles in JIUuullIl otroških vozičkov, Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1. Izvanredna prilika. Hotel-Pension v svetovnem zdravilišču RogaSka slatina, krasna lega z električno razsvetljavo, vrtom, verando in z ličnim gozdnim parkom, z vso hotelsko opravo, orodjem in pritiklinami. Hotelu pripada dependanca s 35 kompletno opremljenimi sobami z vso opravo in pohištvom ter tri krasne klubove dvorane, vse pripravljeno že za letošnjo sezono se takoj proda zaradi drugih izvanrednih privatnih poslov za 1,000.000 dinarjev. Plačilni pogoji povsem ugodni. Posredovalci izključeni. Ponudbe na upravništvo »Gostilničarja". Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnaijem tvrdko JOSIP PETELINC Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sy. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. r i El Nudimo okusna vina po 17 in 18 kron, močna 10!. Čisto svinjsko mast po 104 krone franko tu. EBENSPANGER D. D., BJELOVAR. •% ■ Delniška pivovarna Laško areno Pozor, iostDnlfinfl! Cast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Stojita la Šibenika ____ HT otuoril veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega DALMATINSKEGA • • ■ O • VIHA • • ki ga oddajam po cele vagone, kakor tndi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, KavŠkova cesta 255 »li pa franko brod Šibenik ali Baker po konkarentaa liski ceni. Pisarna je v Ljubljani, Oospoaka ulica 9i restavracija „Zlatorog“. Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Ivan Koževar. niiinifi ¥ mm d 30 RIL KG. a DIH. 26 M 9 mm m postaja k mbhji g ilSTElIt nmn i u ni« I mmm | KASTEIlEVA »LICI STE«. 112 I ITAHE priporoča stroge dvojno marčno pivo temno porter pivo GUMIJEVI THflKOVI za cepljenje trt, raffla, peronospora brizgalke sistem Tformell in Hustria. Peronospora gumijeve cevi in zatvorbene ploščice, razprašniki žvepla, žveplo za Vinograde „pior«stoVo“, žveplenoapnena mešanica, bakrena galica podmokliška, apneno dušikovo umetno gnojilo in Vse druge potrebščine za vinogradništvo prodaja po najnižjib konkurenčnih cenab „PJISTEUHIT“ K. SflRJH, MARIBOR, Koroška cesta štV. 30. BnojaV: ..PRSTEUHrr*, fJaflboi*. letoloo Sbt. ,229. Gumi za cepljenje trt prvovrstni kg za K 650*—, 5 kg a K 600*— •• ; ^ s -v .-.r. , A se dobi pri , ■■ tt ^ i * • * Satne Kastelic, Novomesto Kastelčeva ulica št. 112. J Veletrgovina vina in žganja Bolbecher in drug. Novo mesto dobavlja na veliko in malo iz svojih skladišč phrorazredna banatska, dalmatinska, ljutomerska, štajerska in hrvatska vina ter domačo slivovko. S Koncertna kavarna tlBitLR9N“ PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20. Vsak večer HOHCEBT prvorazredne damske kapele ,,Zvezda". Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Cafe „Balkan“. Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina. Za obilen obisk se priporoča Janko Vuiak, kavarnar. Velik restavracijski štedilnik „Koloseus“- Wels, skoro še nerabljen se proda v gradu Gornja Radgona. srab, kraste, lišaje odstranjuje —% pri človeku in živalih Naftol-mazilo« ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCZV, lekarna, Ljubljana Slovenila. Jene] M. LJUBLJANA, Sp. SBka priporoča svojo zalogo najboljših V«l • po zmernih cenah. I. kranjska tovarna mineralnih voM, sodavice i. t. d. Ljubljana, Slomškova ulica itev. 27 priporoča: »odawloot pok«llo», naftni aiall-no« In citrono« »ok, nadalje Izborne sadne pijače v pal steklenicah: |agodoweo, nohtar, kHatalno cltronado, jabolčni blsor. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! AZBEST za precejanje Vina, ŽEhHTl^H za čiščenje Vina, oglje za odvzetje barve vina, „EPOpUT“, sredstva za odkisanje Vina, TfifllfA, natrlumblsulfit, Jato žvepleni trakovi, žveplo na azbesta in vsa draga sredstva za lepšanje Vina. — Nadalje aparati za precejanje vina, sesalke, gumijeve cevi za pretakanje Vina, razne priprave, kapice za steklenice, Vseh vrst zamaški iz probkovine, čepi in Vehe, orodje za sodarje, kletarska oprava, kakor Vseh vrst V VinstVo spadajoče potrebščine nudi in razpošilja hitro in po najnižjih cenah „PASTEURIT“ K. SHRJfl, MARIBOR, Koroška cesta StV. 30. flaslov brzojavkam: „PfiSTEURIT“. telefon štev. 229. Razbito ali luknjasto posodo iz stekla, porcelana, lonce iz emajla, železa ali pločevine zlepi samo Diamantni prašek; tudi razbite marmornate plošče in modelnice od peči si lahko sami popravite. Popravljeno posodo lahko zopet rabite za pečenje in kuhanje. Zavitek zadostuje za 10—15 popravil. Razpošiljam vzorce po Din. 4.—, denar naprej, trgovcem popust, vsak je kupecI Glavno zastopstvo za Jugoslavijo ANTON KOVAČIČ - LJUBLJANA Metelkova ulica 3. Pozor, gostilničarjiI Nizka, konkurenčna cena! Dalmatinsko vino rudeče in črno, pristno, se toči na drobno in debelo v gostilni Pintar, Novomesto, Ljubljanska cesta. Raznovrstno rudninsko vodo priporoča A. ŠARABON v Ljubljani y Omu zaloga rudninske vode ta ipeoerijska veletrgovina. v V ^ C—Mri mm rwpBl«B»t ~VM MT CmM m razpolago! & - — .......................... Vlnometre »Bernatot*. — Asbestov bombaž In praSek.—Eponlt. —Francosko felatlno. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev bisnlflt. —Ribji mehur; Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestn. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ■.....- Vinsko kislino. — Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. .— ima v zalogi po najnižj! ceni Drogerija Anton Kanc Ljubljana, Zidovska ulica 1. I Z vre ml v Špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in bu tel jakimi vini postreže gostilničarjem najceneje ln najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, Ljubi j? na, vogal Sv. Petra cesto In Besljeve cesto. Vslsprsiarna n kavo a alaktri talsa obratom. c. :.aaa e==s Zaloga aslnaralnlh «o4. I Zaloga stekli, porcelana h svetili! Fr.Kollmann v £jubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene. |l& fi-M« $ JT' mg m cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. Mazilo zoper »Srbečico" garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Trnkoczv, Ljubljana. Mi trgnfn ii nffliradja Peter Stepic Spodnja Šiška štev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorišklh, istrskih in Štajerskih vinskih goric. Telefon it. 202. Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerie t: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc 4 Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. ^y^xixyYTrrrixx3nryixxxxggzŽ vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, m: vse solidna in trpežna izdelava. -—............... Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila if* po nainišjlh cenah. ~?M r = Zaloga sodov ter sodarskega lesa. .................... Cene zmerne. Točna postrežba. Solidno delo. Franjo Repič sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica St. 18 JaM lalaii» H pekarija, slaščičarna in & kavama & *3 Start trg 21 | Ih Us sc priporoča sl. občinstvu ;♦* Zg posebno z dežele 3 na zajutrk. | p S .*n. /IV /TV JV JV JV | Z A L O G O | | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. lovaiia za gostllBitarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. !6 posrednfe brezplačno u vso službo Iščočo : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, r=j- z dežele 1 K. . ■ -- — Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I ■alvefija slovenska hranilnica Cjnbljana, Prešernova ulica št. 3. I 80.000.000-— . 2,58(U00- |« imela koncem lila 1911 vit|. mamili zaklada .... Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje Ima vpeljane lične domače hranilnike. ——- Hranilnica je papilarno varna. Dovoljuje posojila Im zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. T podpiranje trgovin ia obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druitvo. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih sin Iz dolenjskih, hrnatshSh In štajerskih slnshlh goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ati pošilja po železnici. PRISTNI BRINJEVEC PRANI IMfflUN r.f.SfA! se dobi po primerni ceni pri zamike oddaja Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJDBJLABA. AVGUST A6H0LA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Pivovarna „UNION“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobd m tudi tropine In dedne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive. na A. & L Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. Črno In modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, In sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. Itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfineiega Sifona, batista In ceflrja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamlna. Največja izbira florastlh volnenih in svilenih nogavic, dokolenlc In gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame In gospode, ovratniki In kravate. Razne majice, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguitin Zajec. — Tisk,.Narodne tiskarne".