Umetnost. Iz Slovenskih goric. (Cerkvena glasba v naži vladikovini.) Kako žalostne so razmere v cerkvenem petju po naših cerkvah, čuti pač že marsikdo. Po vseh sosednih vladikovinah imajo boljše cerkveno petje, kakor pri nas na Spodnjem Štajarju. No, pa saj ni čuda, da je tako, kajti večina orgljarjev niti — žalibog! — pojma nima o pravem cerkvenem petju! Kako naj tedaj taki vodi druge, kako naj zboljša sedanje prežalostne razmere? Znan mi je orgljar, ki niti vseh «tastov> na orgljah ne pozna, Žalostno, a — resnično! Trditi bi znal kdo: Ljudstvu so dopadljive med Ijudstvom nastale melodije in nima vsled tega čuta do umetnega cerkvenega petja. Ljudstvo se predrugačiti ne da! Odgovorim takemu kratko takole: In mnenje Ijudstva se tudi ne bo predrugačilo tako dolgo, dokler se ne bodo sosebno orglarji zanimali za izobrazbo petja slov. ljudstva ter ga poučevali o razločku med cerkvenim in narodnim petjem! Proč s takimi zastarelimi trditvami! Slovensko Ijudstvo sedanje dobe ni več na tako nizki stopinji kulture, da se ne bi vnemalo za vse, kar je boljše kot do sedaj. Poskusiti se mora! Začetek je težek, a vspeh plodonosen! Lastna izkušnja me uči, da orgljar lahko mnogo doseže, 5e ima temeljito izobrazbo v stroki. Jeli to pametno, če orgljar vsprejme od iantalina <naštindirano vižo> ter isto poje pri božji službi? Jeli to cerkveno petje? Kako naj bo cerkveno petje? Slavni kapelnik Mitterer piše o cerkvenem petju tako-le: «Ozir tonala, namreč melodije in harmonije cerkvenega petja, razumeva se samo ob sebi in je večkrat ostro in določeno izrečena volja cerkvena, da naj nikakor nima nič nesvetega, vsakdanjega ali posvetnega, ampak da bodi cerkveno petje vselej mirno, resno, vspodbujajoče k zbranosti in pobožnosti, skratka tako, da se strinja s svetostjo dejanja, ki ga spremlja.» Jeli tako pri nas? Žalibog ne! Posvetne, popolnoraa posvetne narodne melodije rabijo se k nabožnim pesmim in pojejo pri službi božji! Ali res ni mogoče k napredku cerkvenega petja pripomoči ? Po mojem mnenju bi v dosego dobrega uspeha prepotrebno bilo: 1. Naj orgljar, če vsled nezmožnosti ne more vspodbujati k napredovanju, vsaj odločno zabrani narodne napeve pri službi božji. Naj z vso ostrostjo in eneržijo upliva na to, da se v cerkvi vedno le v cerkvenem duhu poje. 2. Naj bi se ustanovila prepotrebna <Cecilijanska orgljarska šola» s sedežem v Mariboru, kakor je v Ljubljani, v Celovcu, Gorici in drugod. Ljubljanska orgljarska Sola, katero je nekaj Štajarcev obiskovalo, ne vsprejema več Štajarcev. Bode li vsled tega moralo v naši lavantinski vladikovini hirati cerkveno petje? Želeti bi bilo, da bi se naSi gg. deželni poslanci blagovolili zanimati za tako prepotrebno in prevažno ustanovo. Naj bi se uresničile kmalu naše goreče želje, da cerkveni glasbi zasije boljša bodočnost! Janko C, cecilijanec.